PoatnTn« plačan« v gotovini MfartborsRl JUTRA Maribor, pondeljek 20. februarja 1928 izhaja razun nedeije in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din SiiiaiKg^>?5aBa«a^ iimiiihiiiiiiim iiB Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Telefon; Uredn, 440 Uprava 455 Oglase sprejema ludi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, izhaja raz Din Oglasi po tarifu Prešernova ulica it. 4 Gordijski vozel v naši krizi M a r i b o r, 20. febrarja. Že smo bili v soboto 18. t. m. zjutraj prepričani, da bosta gg. Vukiče-vič in Davidovič obnovila staro koa-ličijo in staro vlado samo z malenkostnimi osebnimi spremembami, in vsakdo izmed nas je imel občutek, da je bila več kakor lOdnevna kriza nač, popolnoma odveč samo za to. da pri- j de namesto g. Kumanudija za ministra g. Grol in podobno. Prav so imeli oni. ki so povdarjali, J da sedanja kriza ni običajna kriza vlade, ampak da sežejo njene korenine globlje, in da je to kriza parlamenta. Dogodki zadnjih dni so to potrdili. Namesto obnove koalicije Vukiče-vič—Davidovič se je zgodila senzacija, da je bil v soboto zvečer pozvan na dvor g. Svetozar Pribičevič kot predsednik Kmečko-demokratske j koalicije in včeraj tudi njen prvi j predsednik g. Štefan Radič. To doka- i zuje. da je danes Kmečko-demokrat-; ska koalicija kot idejno najjača sku-l pina v parlamentu postala os, okoli katere se je začelo in se bo sukalo tu-1 di v bodoče vse nase politično življenje v državi. Kmečko demokratska koalicija je pozvana, da kot zastopnica ogromne večine vsega našega naroda prevzame idejno in tudi dejansko vodstvo naše državne politike v svojo roko. ker se je izkazalo, da je sicer ozdravljenje naših razmer, tako političnih, kakor gospodarskih in so-cijalnih popolnoma nemogoče. Gg. Pribičevič in Radič ?ta oba svoje mnenje na dvoru v tej smeri tudi sporočila. Izjavila sta soglasno, da Kmečko-demokratski koaliciji ni na tem ležeče, da za vsako ceno'pride v vlado, ker jo vodijo višji državni in narodni interesi. Zato koalicija ne more niti v vlado g. Vukiče-vida niti katero drugo takšno, ki bi ne nudila koaliciji garancij za drugačno državno politiko in solidnega jamstva za izvedbo reform, ki so nujno potrebne. G. Radič je še posebej podčrtal, da stoji Kmečko-demokratska koalicija na'stališču, da je v današnjem težkem položaju potrebno, da se ustvari močna koncentracijska vlada pod vodstvom izvenparlamentarne osebnosti. V takšno vlado vstopi tudi Kmečko-demokratska koalicija, toda le pod pogoji, da se predvsem z zakoni osigura depolitizacija državnega aparata in da se s čim najširšo dekoncentracijo državne uprave razširijo kompetence oblastnih samouprav. V vseh resnih političnih krogih je po teh dogodkih zavladalo prepričanje, da ne more več biti govora o povratku na kombinacijo Vukičevič—, Davidovič, ki je nesposobna za ka-; kršnokoll akcijo večjega stila in za velike cilje, ker pomeni samo medstrankarski aranžman osebnega značaja po volji gg. Vukičcviča in Davi-doviča. Prodira načelo Kmečko-demokratske koalicije, da je treba pomesti z mentaliteto starih strank, ki • v vsakokratnih krizah in v vsem svojem delu iskale samo pota za zadovoljevanje strankarskih in osebnih Interesov, niso pa vodile računa o dejanskih potrebah 'državne In narodne celote. Oba voditelja Kmečko-demokratske koalicije gg. Pribičevič ln [l^adič sta kralju odkrito razložila svo- V pričakovanju nadalinega razvoja KOALICIJE VEDNO VEČJI VPLIV KMEČKO-DEMOKRATSKE RAZVOJ KRIZE. NA BEOGRAD, 20. februarja. Situacija postaja po včerajšnji Radičevi av-dijenci, ki je nasvetoval kralju, da naj poveri kakemu izvenparlamentarcu sestavo koncentracijskega kabineta, vedno bolj zapletena. Nihče ne more slutiti niti približno, kako in kedaj se bo končala kriza. Radičev predlog je popolnoma razumljivo silno razburil beograjsko politično čaršijo in napravil tako med radikali kakor tudi med demokrati precejšnjo zmešnjavo. Zlasti Vukičevič in njegova ožja okolica uvidevata nevarnost, da bi mogla izgubiti na terenu. In zato napenja Vukičevič vse sile, da bi pridobitne samo Radiča ampak tudi Ktnečko-de-mokratsko koalicijo kot celoto za vstop v njegov kabinet. Seveda pa nima zato niti najmanjšega izgleda na uspeh, ker Radič in Pribičevič odločno odklanjata njega kot ministrskega predsednika. Eno je gotovo: Kmečko-demokrat-ska koalicija postaja vedno vplivnejši činitelj v razvoju našega notranjega političnega položaja. Ne samo, da in vodja demokratov Ljuba Davidovič sta se dopoldne ponovno posvetovala s svojimi prijatelji o položaju. Ob 9. dopoldne sta se sestala v poslopju Narodne skupščine, ostala pa sta napram novinarjem silno rezervirana. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, bosta skušala za vsako ceno preprečiti, da bi šel nadaljni razvoj mimo njih in sta prepričana, da bosta našla za to njihovo stremljenje tudi v klubih vso zaslombo. Predvsem nameravata še enkrat poskusiti, da bi pridobila Kmečko-demokratsko ’ oa-licijo za vstop v vlado. Danes popoldne se bo vršil v ta namen sestanek Davidoviča s Pribičevičem in Radičem. Ob 11. dopoldne je bil snreiet Vukičevič od kralja v avdijenci. Ko je zapustil dvorno palačo, je lakonično mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 20. februarja. Zaprto. Torek, 21. februarja ob 16. uri »Dobri vo» jak Švejk«. Premljera. Sreda, 22. februarja ob 20. uri »Ples v maskah« ab. C. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve. Navadne operne cene. Mariborski abonenti na bloke se opozarjajo, da se bodo vršile operne predstave samo do 1. aprila, pozneje pa samo operetne. Toliko v znanje s priporočilom, da se gg. blok-abonenti pravočasno poslužujejo svojih vstopnic. Hase gorice glasilo Vinarskega društva v Mariboru je izšlo v svoji 2. številki II. letnika na štirih tiskanih polah, kar utemeljuje urednik g. ravnatelj A. Žmavc pravilno s tem, da imata sedaj pozimi dovolj časa pisatelj in bralec. Članki so dobro izbrani in tudi več slik krasi to obsežno številko. Vsebina je sledeča: Racionalizacija kmetijstva v Nemčiji. — Gnojimo Ji v Mariborski oblasti morda preveč z umet-gnojili? — Zakaj se nekatera pustu uvumu 1'-^^' n{mj gnojili V — Zakaj se neKaiera sporočil novinarjem, da se m nic iz- umetna gnojila ne smejo mešati? — premenilo. Domneva se. da ie poročal Moslavec. (Konec.) — Šmarnica in kralju o svojih poj1,ovnih poizkusih. n-e precepijanje na stalnem , mestu, da preokrene v Kmečko-demokratski __ Nastavek lanskega leta in zaključ-koaliciji situacijo sebi v prilog Poiz- ^ katere lahko izvajamo iz njega. — ga političnega položaja. Ne samo, ua! kusi se bodo Še ponavljali, vendar m q trsnih hibridah ali križankah za so sedanji režimovci že končno opu- j upanja, da bi uspeli. In to se tem manj, apnenasta tla. — Pozni ali pomladan- „*:i: Ar. v.: vrvir i-oii- _ Drobiž. —• Kmetijsko svoj mandat in da se bo pričel nato §0jstv0. _ vprašanja in odgovori. — razvijati položaj v smislu stremljenj. Meteorološka opazovanja. — Kotiček ki jih zastopa Kmečko-demokratska urecjnjštva in upravništva. »Naše go koalicija. rice« so naprednemu vinogradniku neobhodno potrebno glasilo. Kdor te* ga glasila še nima, naj piše ponj na uredništvo — Vinarska in sadjarska šola v Mariboru. državi ln glede potrebe velikega reformnega dela za ozdravljenje upravne ln gospodarske krize, in sporočila sta kralju tudi svoje stališče, kako treba usmeriti državno politiko v svr-ho ureditve razmer v državi. Možno Žensko uho zopet mod'”-™. Dolgo časa je skrival naš damski svet svoje uheljčke pod gostimi las-. Ne miloščine, ampak delat mi. Nove frizure pa ^ Rdeee|ea križa v , Mo- som veljavo, ki jun cesto popolno,._a star.-u je sv0jjas določil tri odlične pozna- upravičeno pripada L^tiSo 1 va|ce Hercegovine, da prepotujejo celo dan za dnem ;več žensk, ki pust, o>na Hercetrovino povodom akc{je za pomoč svitlem« svoje t V ki večajo lepoto ladnjm Trojica se je t. m. vrnila v ženskega telesa, rnzevji trdijo, claware. Podjetje je nakupilo velika Republikanska uprava ima sultanovo zakladnico v vzornem redu. Vse dragocenosti so točno vpisane v knjigah in tudi na zgodovinske podatke se polaga velika važnost. Pred vsako škodo so dobro zavarovane tudi prekrasne starinske tkanine in baržuni. Malo plašno so gledali uradniki, ko je berlinski juvelir privlekel na dan razne instrumente, potrebne pri ocenjevanju dragega kamenja. Ko jim je razložil uporabo, so se pa pomirili. Največjo vrednost predstavlja prestol, izdelan iz čistega zlata v 16. stoletju. Posebne umetniške vrednosti so na njem iz draguljev sestavljeni pestri ornamenti. Na prestolu je 20 tisoč velikih biserov, ki pa niso prevrtani, temveč v vdolbine vložern ravno tako, kakor jih je srečni ribič našel v morskih globinah. Poseben oddelek tvorijo spominski darovi, ki so jih sultani prejeli od drugih vladarjev. Tudi tu je dovolj dragocenosti in bleska, a je vse malo in temno proti domačim zakladom. Berlinčan se je seveda posebno zanimal za darove bivšega nemškega cesarja, prizna pa, da v primerjavi z drugim ničesar ne pomenita z briljanti okrašena ura in palica. — Kako dolgo ste pregledovali za-Vlade? — Dobrih 14 dni. Dopoldne točno ob desetih sem začel ter delal brez odmora do štirih. Ob štirih popoldne sem pa redno opešal kljub dobri črni kavi, s katero so mi pridno stregli. Pa tudi v teh 84 urah neprestanega dela se je dalo ugotoviti velikansko vrednost zakladov, ki gotovo nimajo para na svetu. V številkah pa ne bom govoril, ker sem turški vladi obljubil molčečnost v tem pogledu. zemljišča za zgradbo tovarn in za zrakoplovna pristanišča. Pristanišče bo ob reki Dela\vare ter tako pristopno tudi hidroplanom. Napoveduje se tudi izdelovanje malih športnih letal, ki naj bi imela v zrakoplovstvu isti pomen kot Fordovi mali avtomobili nekdaj v cestnem prometu. Vsled take tekme je Ford prisiljen ostati pri zrakoplovstvu. Fordove tovarne izdelujejo od Ing. Willarda Stouta konstruirane trimotorske tipe. S takim aparatom je izvedel Lindbergh svoj diploinatsko-gospodarski propagandni let v Mehiko. Ta propaganda je velikega pomena za ameriško letalsko industrijo. Preklicana je prepoved uvoza ameriških letal v Mehiko in v načelu so ugodno zaključena pogajanja za ureditev stalnih zrakoplovskih prog med Unijo in Mehiko. Izzivan od General Motors in Du-pont podjetja pa uvaja Ford s podvojeno energijo svoj Tip malega športnega letala. Malo letalo se izdeluje v serijah in poskusni leti so se to dni že vršili na 1840 km dolgi progi Detroit—Miami. Zatrjuje se, da se pri teh letalih ne porabi več bencina ko 5.5 litrov na 100 km. V tem pogledu je Ford že prekosil General Motors. Poleg teh dveh velikih tekmecev se je pa še par velepodjetij posvetilo zrakoplovstvu. Tu se bodo pa izdelovali le specialni aparati, in ni govora o produkciji na veliko. Zračni boj v letalski industriji bo še dolgo časa omejen na velika tekmeca Forda in General Motors. Oba tekmovalca imata na razpolago silna sredstva, sporazum med njima je nemogoč, častihlepje neugnano in tako bosta oba tekmeca z vsemi svojilni silami morala ostati v službi tehničnega napredka« Prvi pomladanski tekmi, ki sta se odigrali včeraj pri lepem vremenu na igrišču ISSK Maribora, sta nudili lep šport. Tudi red na igrišču, posebno na tribuni, ki smo ga v pretekli sezoni že jako pogrešali, je bil vzoren. Upamo, da bo pri tem tudi o-stalo. Med publiko je bilo nekaj fanati-cov, katerim bi dobrohotno svetovali, da opustijo brezsmiselno kričanje. Naj ta a-pel zadostuje! Rapid - Svoboda 3:0 (3:0). SK Rapid je nastopil z dvema rez. namesto Kurzmanna in Baumgartnerja. Medtem ko se je Burian kot namestnik Kurzmanna čisto dobro držal, ni mogel Si-merl Baumgartnerja popolnoma nadomestiti. Sploh so bili krilci v obče slabi in je mogoče to, vzrok da napad ni pokazal one prodornosti, ki jo poznamo iz pretekle rezerve. SK Svoboda ie zapustilo iako dober u-tis. Mlado moštvo se je požrtvovalno borilo in je pokazalo tudi lep tehnični napredek. Vratar Mernik I. je bil siguren, pač pa bi bil drugi gol pri dobrem plasmaju lahko ubranil. V obrambi se je odlikoval Mernik II. s svojim dobrim plasiranjem. Krilci so bili jako požrtvovalni posebno drugi polčas. Napad še malo boleha in bi mu svetovali, da bi igralec desnega krila, ki je bil najslabši tudi potem ko je šel v zvezo, nastopil zopet kot branilec. Kratek potek igre: Rapid takoj napada in doseže v 5 min. po Paulinu prvi gol. Rapid ostane tudi dalje v premoči in doseže drugi gol v 12. min. po Venkotu, tretjega v 16. min. po enajstmetrovki katero Barlovič sigurno izvede. Nato se Sele znajde Svoboda in drži igro do konca polčasa odprto. V drugem polčasu ima sicer Rapid malo več od igre, vendar se na rezultatu ničesar ne spremeni. Sodil je g. Fišer. Včerajšnji nogomet. Ljubljana: V pokalnem prvenstvu LNP se tekmovali Svoboda z Reko 2:2 (2:0) podaljšek 0:0, žreb odločil za Reko; Jadran—Krakovo 2:1 (2:0) in Slovan—Sla-vija 2:1 (1:0). Zagreb: V tekmovanja za BalakoviCev pokal, sta igrala dopoldne podaljšano tekmo s pretekle nedelje Gradianski— liašk. in sicer tudi to pot neodločeno 0 0 (G:0j. Zato je odločil žreb, da bodi zmagovalec Gradjanski, ki je popoldne odigral finalno tekmo Viktorijo in jo odpravil s presenetljivim rezultatom 51 (4:0). Tako so »purgarji« ponovno izvo-jevali Balokovičev pokal. Beograd: V prestolici je bilo včeraj troje nogometnih tekem. v prvenstvenih borbah se je srečal BSK z Busk-oni in ga porazil 4:1 (1:0), Jugoslavija pa je potolkla Jedinstvo v iazmerj i 6:0 (5:0). — Tretja tekma med Sokolom in Slavi«) je končala z visoko in zasluženo zmago prvaka 8:0 (4:0). Praga: Tekma za zlati pokal: Sparta— Vršovice 4:3 (4:2), Slavija—Tepiitzer F. Cl. 2:1 (1:0). Dunaj: Eno največjih presenečenj zadnjih let je včerajšnji poraz Ra pida, ki je podlegel poslednje plasiranemu v prvenstveni tabeli — SC Simmeringu v razmerju 1:3 (1:2). Rezultat je tem bolj zanimiv in manj razumljiv, ker je igral Zmagovalec celih 80 minut le z desetorico. Ostale tekme kažejo naslednje rezultate: 'rlakoah—Austria 0:0, FAC—Vienna 5:3, Wacker—BAC 5:3; tekmi Slovan— Ad-mira in Hertlia—Sportklub sta bili radi razmočeinh igrišč (deževalo je do enih popoldne preloženi. Gradec: Z rekordno zmago 23:1 (9:1) nad Hertho je včeraj otvoril pomladansko sezono s trening tekmo SI< Strassen-bahn! Budimpešta: Ferenzvaroš—Vasas 3:1 (3:1), Hungaria—Tretji okraj 7:2 (3:l)> Nemzeti—Bockay 2:1 (1:0), Sabaria— Attila 3:1 (3:1), »Bastya«—»Ofenski 33« 2:2 (1:2), Ujpesti—Kispesti 4:2 (1:1). Bratislava: F. C. Bratislava—dunajski Cricketer 4:1 ISSK Maribor:SKŽelezničar 4:1 (2:1). Maribor: Kavka; Koren, Unterreiter; Justi, Kirbiš, Bolte; Pepček, Gujo, Prevo, Vodeb, Cmerlj. — Železničar: Št rukelj; Vavda, Wagner; Stauber, Frangeš, Vogrinec; Spitzer.Zivadinovič, Kopšič, Ro-njak, Kovač. Maribor je nastopil z izpremenjeno krilsko in napadalno vrsto. Bolte, novi krilec, je stal na nevajenem prostoru a se je kljub temu dobro držal. Napad bo takoj, ko se vigra v tej postavi, izboren, ker zna tudi streljati. V obče je Maribor zapustil najboljši vtis. Enega ali drugega igralca osebno navesti, bi bilo zapostavljanje drugih, kajti uspeh je bil dosežen le s harmoničnim nastopom enajstorice. Samo vratarju priporočamo, da opusti iz-prehode po igrišču in ostane pri svojem golu. Železničarji so nastopili z najmočnejšo postavo, ki se je v obče držala jako dobro. Enajstorica bo dosegla še lepe uspehe, ko se vigra. V napadu so potrebne spremembe. Zivadinovič je razočaral, Kopčič in Ronjak pa sta se dobro obnesla. Krilska vrsta v obče dobra: opusti pa naj nefair igro, saj je vrsta tehnično na precejšnji višini. Obramba, zlasti Wag-ner, je bila sigurna. Štrukelj v golu je Storil vse, kar je bilo mogoče. Igra počne s trenutnim napadom Železničarja, ki doseže v prvi minuti po Ronjaku prvi' gol. Maribor se takoj znajde, izenači v enajsti minuti po Prevotu in ostane v premoči. V 25. minuti doseže Gujo drugi gol. Po odprti igri mine prvi polčas 2:1 za Maribor. V drugem polčasu obvlada Maribor položaj. Kljub temu se mu šele v 35. minuti posreči tretji gol, ki ga zabije Vodeb. Železničar napenja vse moči, vendar ne more doseči ničesar proti eksaktni igri nasprotnika. V 40. minuti pošlje Prevo žogo četrtič v mrežo železničarjev. - Sodil je g. Mohorko dobro. Občinstva kakih 400. Zimska olimpijada zaključena.. Včeraj je bila ob najlepšem vremenu zaključena v St. Moritzu II. zimskošportna olimpijada. Po poslednjih tekmah v umetnem drsanju parov, v bobsleigh tekmah in po finalu v hockey tekmah na ledu so šli vsi udeleženci skozi stadijon, kjer jih je nagovoril predsednik mednarodnega olimpijskega odbora g. Beaillet« Latour in razdelil zmagovalcem kolajne. Eksemplarična kazen klubu. Osješki podsavez je suspendiral SK Županjo za 9 mesecev, ker je klubov tajnik javno v novinah napadal delo osješ-kega podsaveza. Proti tej strahoviti kazni je SK Županja protestiral pri JNS, ki bo v stvari razpravljal na prihoduji seji. Zagrebški nogometni podsavez je na včerajšnji izredni glavni skupščin!, ki je potekla zelo burno, sprejel z 38 proti 28 glasom predloge prvorazrednih klubov glede razdelitve dohodkov od prvenstvenih in pokalnih tekem. S tein je likvidiran spor, ki je trajal že več tednov v ZNP-u in resno ogrožal zagrebški nogometni šport. Delavska nogometna zveza. Pretekli petek se je vršil na Dunaju občni zbor zveze delavskih nogometnih klubov. Predsednik Deutsch je v svojem poročilu naglasil, da je prinesla hočitev od meščanskih nogometašev velik uspeh. Zveza ima včlanjenih 183 društev s približno 6000 aktivnimi športniki. Fifa proti srednjeevropskemu pokal«. Poročila, ki jih objavlja predsednik Fife v francoskih listih o poslednji seji med narodne nogometne federacije, o kateri smo že v četrtek nekaj javili, se v marsičem tikajo tudi nogometa Češke, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. Tako n. pr. ni odobrila Fifa institucije tekem za srednjeevropski pokal, ki so ga ustvarile imenovane štiri države, Prireditelji so namreč pozabili predložiti mednarodni zvezi pravila pokalnih tekmovanj za srednje evropski pokal... Prihodnja seja Fife bo 24. majnika v Amsterdamu, dne 25. in 26. istega meseca pa bo istotam kongres federacije. Zrakoplovstvo in prvaki ameriške Industrie LINDBERGH IN »BIG BUSINESS«. — TEKMA F O R D - »G E N E R A L MOTORS«. SfrŠTf Wa*fše 7uW V MarTEoru. 3fe: ?0 TT T55? Na pustni torek najlepša zabava v Veliki kavarni "aa* Hans Dominik: Oblast treh Atma je spregovoril mirno in brezstrastno. »Ti ne poznaš mojih rojakov. Oni hočejo plesati z nevesto. Zaplesati hočo: nevestino kopreno, hočejo nazadnje i ■iz nevestinega čeveljčka. Seveda mi jv žal, da sem povabil stare prijatelje in sosede. Zamera bo na vse strani, če se mlada dva sedaj odstranita.« Atma je pogledal po omizju. Vsi so se nahajali v svojem elementu. Sodnik je razlagal občinskemu svetovalcu o posebno zanimivem slučaju, ki ga je doživel zadnje dni. Zupan je dvoril sodnikovi ženi. Neki veleposestnik pa je pričel udrihati čez vlado radi previsokih davkov. Erik je nadaljeval. »Govoriti moram še s Silvestrom. Dali smo mu teden dni za njegovo ženito-vanjsko potovanje, premislil sem se. Naj potuje štirinajst dni.« Atma je pozorno pogledal Erika. »Zakaj štirinajst dni? Sprva ga nisi hotel pustiti proč za več ko tri dni. Teden dni se je s težavo priboril. Zakaj sedaj naenkrat štirinajst dni?« »Ker... imam razloge, ki ti jih bom pozneje razložil. Sedaj pa moram njega in nevesto na kak način spraviti od tod.« Atma je s svojimi temnimi očmi še enkrat preletel omizje. Potem pa se ie dvignil in stopil tesno k steni. Podoba je bila, ko da hoče tamkaj nekaj razložiti ali pokazati. Ze so ekateri dvignili svoje glave in pričeli napeto gledati na črne obojne deske stene. Sodnikova žena je padla županu v besedo. »Poglejte... kako krasna slika ... indijski dvorec, kakor se zdi. Kako Čudovito krasno! Pisane kupole, temnomodro nebo... naš Erik je res ljubeznjiv gostitelj. Pripravil nam je še prav poseben vžitek... Gotovo so to slike iz njegovih eksotičnih potovanj . . .« Debeli župan se je radovedno ozrl in je pogledal v smeri, ki mu jo je kazala soseda. Pravkar se mu je še zdelo, da valuje bela megla preko stene. Sedaj pa je videl v žareči krasoti cesarsko palačo v Agrabadu. Opozoril je svojega soseda na sliko. In ta zopet svojega. Nakrat je bilo opozorjeno celo omizje. Oni, ki ;*> sedali s hrbtom proti steni, so se okrenili. Kjer sta Silvester in Jana videla samo začr-.ale deske, so videli drugi čudovito gradbo staroindijske umetnosti v vsej njeni čarobni krasoti. In sedaj se je pričelo vse na sliki gibati. Palača se je približala. Prašna, solnčnata cesta je vodila nrvnost v dvorano. Ze davno je pozabil sodnik na svoj proces in posestnik svojo jezo na vlado. Fascinirani so strmeli gostje na čudovito igro na steni. Kraljevi sloni so prihajali. S pozlačenimi okli in škrlatnimi pregrinjali. Podoba je b2a, da gre za barvast film, kot se ga lahko vidi v vsakem kino-gledališču. Toda za film v čudovito pestrih in čarobnokrasnih barvah. In ni ostal na steni. Posamezne postave so prihajale daleč v dvorano. Loobe Lobsen je hitro skrčil svoje dolge noge, ker mu je zaprašen romar hotel stopiti pravkar nanje. In vedno čudovitejše je postajalo vse skupaj. Atma, ki se je pravkar nahajal še med njimi v evropski obleki, je naenkrat hodil v eksotični opravi med drugimi postavami, pozdravil tu iq tam mimohitečega in leti so ga spoznavali in mu odzdravljali. Medtem pa je stal Erik Truwor pred hišo ob avtomobilu in zadnjikrat stisnil roko odhajajočima novoporočencema. »Srečno pot! Užijta medene tedne! Zadnje tri dni sta v gostih pri Termoleno-vih. Devetnajstega te pridem "skat na postajo državne proge Farevvell!« Motor je zabrnel. Vozač se je moral podvizati, če je hotel ujeti državno letalo še na postaji. Erik Truvvor se je počasi vrnil v dvorano. Videl je Atmo, kako je mirno sedel na stolu ob steni. Ostali gostje so pa z razprtimi očmi strmeli na steno; ko da je tam videti prav kaj posebnega. Tako približno so morali pač izgledati oni dijaki v Anerbashovi kleti, katerim je Mefisto točil plemenita vina iz suhe vužne plošče. Erik Truwor ni mogel za-ur/ati smehljaja. Atma se je dvignil in se počasi vrnil na svoje mesto za mizo. V istem trenutku je pričela slika, ki je tako zelo vzbujala pozornost gledalcev, postajati nejasna. Zagrnile so jo megle, zgubila je barvitost in naenkrat so se pokazale zopet očrnele stenske deske. Le počasi so se vzbudili gostje iz svoje zavzetosti. Potem pa je bilo orizna-nje toliko’bolj hrupno. Prekrasno ... čudovito . . . čarobno! Ta plastika slik! Da so postave prihajale kar v dvorano! Skoro vsi so že bili kdaj v Stockholmu in so videli tamkaj kino-predstave z vsemi finesami. Barvasta seveda. Toda nikdar niso videli, da bi se gibale posamične postave igre kar med gledalci samimi. Gostje niso varčevali s priznanjem na-pram gostitelju. In nikdo ni pogrešil novoporočencev. Sem pa tja jima je kdo napil, ko da Jana in Silvester še vedno sedita na svojih starih prostorih. Veselili in popivali so daleč preko polnoči in so se šele proti jutru pričenjali odpravljati, na pot proti domu. Erik Truwor je poznal Atmine umetnije. Vedel je, da je za Indijca lahka naloga, tej ha na noben odpor pripravljeni družbi sugestirati najbolj neverjetne optične in akustične predstave. Toda vendar ga je navdalo začudenje, ko je videl, kako je stopil župan k Janinemu sedežu, kako se je dostojanstveno priklonil pred nikomur, kako je z nikomur v roki plesal po dvorani ni nikogar peljal zopet nazaj na njegov sedež. Kako se je gospa županja s smehljajem zadoščenja dvignila s svojega sedeža in prav tako sama. kakor preje njen mož, zaplesala valček. V trdnem prepričanju, da je prišel ženin ponjo in jo zaprosil za ples. Posebno je vplivalo na Erika Tru-worja dejstvo, da so prav tema dve- ma plesoma vsi ostali gostje posebno ploskali. Ker so vsi videli, kar videti jih je prisilila hipnotična sugestija At-me, kateri edini on sam ni bil podvržen in ker je edini on sam rT-čutil vso grotesknost teh plesov z namišljenim partnerjem. Bil je zadovoljen, ko je zadnji gost odšel. Odšel je v laboratorij in Atma mu je sledil. Tamkaj je stalo novo žarilo, spojeno z daljnovidnim aparatom. »Kje bi se sedaj nahajala naša dvojica?« Indijec ni takoj odgovoril. Njegove oči so se široko razprte zatopile v daljave. Počasi so kapale besede iz njegovih ust. »Daleč na jugu... nad snežnimi gorami.« »Ti misliš, da v nemško-italijan-skem državnem letalu? Takoj bomo videli.« Erik Truwor je izpregovoril zadnje besede s ponosnim zadoščenjem. Usmeril je aparat. Spustil je vanj majhen tok energije. Slika se je prikazala na motnem steklu. Hiteči oblaki, snežni gorski vršaci. Alpe... gothardski masiv. Svetlikajoča se točka nad njim. Obračal je mikrometerske vijake. Usmerjeval je in viziral. In blesteča točka je vzrastla v veliko letalo. Vsak vijak, vsaka špranja je postala jasno vidna. Moral pa je trajno regulirati, da ne bi izgubil hitro letečega letala iz obzorja aparata. Dalje prihodnjič. Stiskalnica za grozdje in sadje na kamen se proda v Slovenski Bistrici hiš. št. 94 in 195. Ponudbe je nasloviti na upravni- štvo lista. 423 Spomnite se CMDI Silvestrov veier je bil prijeten v kavarni Jadran, še zabavnejša bo Jadrajukajtoc na pustni torek Dve godbi bodeta zabavali goste in plesalce. Ostala za ta večer posebej pripravljena presenečenja naj si blagovolijo gostje ogledati. K obilnemu obisku vabi 425 Josip Šarec Angleški in ostravski prvovrstne kakovosti oddaja najceneje na drobno in na vagone Mestna plinarna ozabite 1 Modna trgovina Jos. Karničnlk se je preselila na Glavni trg it. 11 ter kupite samo tu moderne ovratnike najboljše vrsti trde in poltrde za reklamno ceno 9 in 7 Din (poprej 13 Din), moderne samoveznlca v najlepši izbiri pravilne srajca za frak in smoking ter vse druge modne predmete po posebno nizki raklam ni ceni. V Avtobutpromet na progi Marlbor-Kungota Svečina Ob nedeljah in praznikih vozita na progi Maribor - Kungota - Svečina 2 autobusa— Odhod iz Maribora gostilna Spatzek ob 13. uri in 13.30. Prihod v Svečino gostilna Arh 13.45, 14.15. Odhod iz Svečine ob 18. uri. Prihod v Maribor 18.45. — Ob delavnikih vozijo avtobusi sledeče: Odhod iz Svečine 6.45, in 7.30, iz Maribora gostilna Spatzek ob 11. uri in 12.45. IzvenČasno stojijo avtobusi mariborskim izletnikom na razpolago po predpisani ceni. 424 r Prvovrstno \ v v ll\ \ inlet, gradi za žimnice, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in drugo perilo, pristno češko platno, kakor sploh vse manufakturno blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini I. N. ŠoštariC, Maribor AlaluMdreva rast« 13. xx RAPIDOVA REDUTA ■ „KA1AR NAS TRKA H PUSTNI TOREK CELA PRIREDITEV SE BO FILMIRALA 426 ..DVORANA UNION" Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in m intk: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. ČL, predstavnih S 111' i (i Q 3 t e 1 a v Mariboru.