the oldest and most popular slovenian newspaper in united states oe america.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za v*ro In narod — za pravico in resnico — od boja Slo zmagal GLASILO SLOV KATOD, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU,
8. K DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
drŽavah
ameriških.
ŠTEV. (No.) 143.
CHICAGO, ILL., TOREK, 27. JULIJA — TUESDAY, JULY 27, 1926.
LETNIK XXXV.
Knezoškof Dr.ieglic v LoraiihOdpor katoličanov v Mehiki
SIJAJEN SPREJEM LJUBLJANSKEGA KNEZOŠKOFA V SLOVENSKI NASELBINI LORAIN. — KAKOR DRUGOD, TAKO TUDI TUKAJ VSI NAUDUŠENI ZA VISOKO ODLIČNEGA GOSTA IZ DOMOVINE. — NA-SELBINA NADVSE HVALEŽNA ZA OBISK.
i:
3»

Lorain, Ohio. — (Izv.) — Dne 19. julija je doletela našo slovensko naselbino v Lorain, O., velika čast, da so nas pose-tili prevzv. knezoškof ljubljanski Dr. A. B. Jeglič. Z kakim veseljem smo brali naznanilo v časopisih in poročila, da bojo milostljivi prišli na Ev-haristični shod v Chicago ter objednem obiskali razne slovenske župnije po Ameriki. Vnela se je v nas srčna želja, da bi bili i mi v Lorainu med| tistimi, ko bojo še enkrat po-[ gledali v ljubeznivi, častitljevi j obraz našemu preljubemu slo-J venskemu škofu Dr. A. B. Je-j gliču, kateri so marsikateremu izmed nas podelili zakramenti svete birme, ter slišali njih glas s katerim so nas v naši mladosti učili, in bodrili k krščanskemu življenju. In ta želja se je nam spolnila. Ob tri četrt na štiri še je oglasil zvon v farni cerkvi ter naznanjal, da se bližajo častitljevi gosti, ki so takrat dospeli do Elyrie, našemu mestu in deset minut čez štiri •So oridrčali avtomobili ored Hašo cerkev. Rev. L. Virant so Pripeljali prevzv. škofa v spremstvu več gospodov slovenskih' duhovnikov, katere so tukaj sprejeli naš č. g. župnik Rev. J. Kraker z farani skupaj. Častitljevi starček so izstopili ter se takoj podali v župnišče ter kmalo nato se odtam podali v cerkev. Pri župnišču jih je nagovorila in pozdravila mala Miss Jakopin v spremstvu male Evelyn in Edvard Svete, ter jim podala krasen šopek rož. Nato se je začela procesija šolske mladine, za katerimi so korakali čč. gg. duhovniki in škof v cerkev. Društvo Marije Čistega Spočetja št. 85, KSKJ.j ter oltarno društvo fare sv. Ci-j rila in Metoda pa so napravili špalir. Prevzvišeni so na krat-' ko nam dali dobre navodila in lepe nauke, ter govorili o dolž-j nostih mož, žena in otrok, ka-j tere moramo spolnovati kot katoličani, da si tako enkrat pridobimo večno življenje in j zveličanje naših neumrjočih1 duš. Nato so podelili sveti bla-! goslov z Najsvetejšim ter končali slovesnost v cerkvi.
Nato so se vrnili nazaj v župnišče, ter spotoma blagoslavljali množico, katera se je zbrala pred cerkvijo. Prihitela je mladina ter poljubila roko častitljevemu, prihitt.e so matere in očetje, mladeniči in dekleta, da prejmejo še enkrat blagoslov ter poljubijo roko, vsak bi še rad saj še enkrat še ozrl na blagega višjega nad-pastirja, starčka, ki je že toliko prestal v svojem življenju za svojo slovgnsko ljudstvo, katero tako očetovsko ljubi. Njih obraz je bil.smehljajoč, a videlo se je da čutijo to kar smo čutili mi, da je to naše slovo od njih. Le ena želja je bila pri nas vseh, da ljubi Bog ohrani njih še mnogo let. Ob šesti uri so se pa odpeljali naprej proti Clevelandu na West Park, kjer jih je pričakovala tamkaj slovenska naselbina.
(Dalje na 3 .strani.)
MELLON ¥ EVROPI-
Angleško časopisje še vedno napada Ameriko, kar ni po volji vladi. — Mellon v razgovoru z angleškimi državniki. — Zed. drž. dobijo kar jim gre.	/
London, Anglija. — Evropa bi najraje videla, da bi Stric Sam napravil križ čez njene dolgove. Ker pa seveda tega ne bo storil, g-a nekateri angleški listi napadajo kot izkoriščevalca.
Andrew Mellon, zakladni-čarski tajnik v Zed. drž., je prišel v petek v Evropo. List v Londonu, ki je pisal največ zoper Ameriko, je tudi njemu posvetil nekoliko prostora v pozdrav. Med drugim piše tole :"Prisrčno ga pozdravljamo v naši sredi v tako kritičnem času, naj njegov obisk prinese svetu obilo koristi."
Mellon se je takoj po prihodu podal v razgovor z osebami najbližje vladi, predmet pogovorov je bil seveda dolgovno vprašanje.
Člankar v listu Daily Mail silno tarna, da je breme vojnega dolga pretežko za Anglijo, pravi, naša težka odplačila A-meriki bodo uničila našo industrijo.
Dalje tudi pravi člankar, da bo Amerika dobila svoje, to se reče, dobila bo vsaki cent, ki ga plača Nemčija na račun reparacij po Dawesovem načrtu, v isti sapi pa tudi trdi, da je nemogoče poravnati dolga Ameriki drugače, kakor če bo izvoz Anglije v Ameriko večji, nego pa uvoz iz Amerike v Anglijo.
Anglijo je stala splošna stavka skupno 742 milijonov, pet sto tisoč dolarjev.
Pariz, Francija. — Ko se je v Parizu raznesla vest, da je ameriški zakladničarski tajnik Mellon v Evropi, so priredili po mestu demonstracije, čuli so se klici — "doli z Mellonom, doli z dolgovi."
Policija je imela polne roke dela, da je množici zabranila, da ni dejansko napadla ameriške turiste, katerih je polno v Parizu. • Poincare, novi premier, ki je preje nasprotoval Berenger-Mellonovem dolgov-nemu paktu, je stališče spremenil in se za istega zavzema.
Novi premier hoče naložiti še več davkov, nastalo je vsled tega nasprotstvo novi vladi.
ODKRITJE SPOMENIKA
SLOVENEC SE JE TEŽKO PONESREČIL.
V nedeljo, ob 10:30 dopoldne je zadela težka nesreča našega rojaka, marljivega mladeniča Antona Bogolina. V garaži na 2226-30 Leavitt cesti, je pri delu zadobil strašne opekline, prepeljali so ga v kritičnem stanju v West Side bolnišnico, upanje je, da okreva. Mr. Bogolin je sonajemnik omenjene garaže. Rojaku želimo skorajšnega okrevanja.
IGRALKI BERNHARDT.
, a.
i
KRIŽEM SVETA.
V Parizu na Francoskem so nedavno odkrili ob navzočnosti številnih igralcev in igralk spomenik po vsem svetu znani znameniti igralki Sarah Bernhardt. Spomenik, ki ga vidimo na sliki, je postavljen na Place-Malesherbs.
STALIŠČE KATOLIČANOV V MEHIKI,
V Meksiki bodo začasno prenehali s službami božjimi v protestu proti novim nared-bam, po katerih vlada preganja katoličane.
Mexico City, Meksika. —
Dne 31. julija 1926 bo dan, ki bo ostal katoliškemu svetu — ne le v Meksiki, temveč kjerkoli prebivajo rimsko-katoliki, vedno v spominu. Ni pa vesel dogodek, ki se ga bomo spominjali, temveč žalosten. Na ta dan ne bodo v Meksiki vernike vabili zvonovi k službi božji, ta dan se ne bo brala v Meksiki sv. maša, kajti začasno se prekine z opravilom, v protestu proti vsega obsojanja vredni naredbi svobodomiselske mek-sikanske vlade.
Veliko je že bilo pisanega o nesramnemu preganjanju katoličanov od strani meksikanske vlade. A vendno na novo zopet se sliši o mučenju naših bojevnikov za sv. vero, katere mečejo v ječe, kakor najhujše zločince. Prepričani pa smo, da nastopijo drugi časi. Meksika in katoliška Cerkev bo stala — a svobodomiselske vlade bo konec.
---o-
DONAVA PRESTOPILA BREGOVE; SEDEM MEST PRIZADETIH.
Belgrad, Jugoslavija. — Od tukaj zopet poročajo o poplavi, Donava je prestopila bregove in podrla nasipe ob Bački. Velikanska je škoda na polju, sedem mest je prizadetih, več hiš je porušenih. Škoda je cenjena na $50,000,000.
Novisad, ki je trgovsko središče je pod vodo, nižje stoječi del mesta Beograd je tudi preplavljen, tudi Sava je narast-la, kakor še ne pomnijo.
Kralj in več članov kabineta je obiskalo prizadete kraje, pomoč je obljubljena.
-o-
KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NJ.Č 1
STAVKA TRANSPORTNIH nMIŽRlMV
r?
Na delo se vrnivši uslužbenci
Interb. Rapid Transit železnice niso bili sprejeti. —
Stavka se nadaljuje. — Policisti pretepajo stavkarje.
New York, N. Y. — V četrtek je bilo konec stavke uslužbencev podzemeljske železnice v New Yorku. Takoj se pa je stavka zopet začela — vodstvo železnice ni hotelo sprejeti na delo vrnivši se uslužbence. Uradniki Interborough Rapid Transit kompanije se sploh niso hoteli z voditelji stavke zgo-varjati. Poročilo tudi pravi, da so na nekaterih mestih stavku joči nameravali potegniti voznike iz vozov, metali so tudi opeko v okna.
Več stavkujočih je napadla policija in jih ranila, eden je padel v nezavest, tako silno ga je udaril policisti s količkom Tudi več drugih je moralo iskati pomoči v bolnišnicah. Kar počenjajo z ubogimi uslužbenci, presega vse meje. Če prosijo dela — dobijo udarce s količkom .Dalje tako ne more iti.
Neka ženska, ki je slučajno soproga na stavki se naha-i jajočega voznika, je slišala ko sta dva detektiva med seboj I govorila ,eden pravi drugemu,I "nikar jim ne pusti nič časa,j kar udari."
ŠTIRI OSEBE NAŠLE SMRT V PLAMENU.
Muskegon, Mich. — Paul Christie, prominentni trgovec v tukajšnem mestu, njegova' žena in dva otroka, so našli ža-j lostno smrt v plamenih, ko je njih dom, ki se je nahajal v bližini mesta, uničil požar. Kako je požar nastal ni pojasnjeno.
-o--
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista.
—	Metropolis, 111. — Dva sina profesorja P. Fulkersona, sta v Ohio reki pri kopanju u-.tonila. Trupli so našli in spravili na suho.
—	Grand Forks, B. C. — Na zemlji Rob Roy so našli srebrno žilo, vsaka tona rude bo vrgla $500, ki je last skupine Sally.	*
—	Rim, Italija. — Četrta slika Michelangelo, zginila pred 300 leti, je najdena. Eksperti cenijo sliko na 4 milijone dolarjev. Lastnik, pri katerem so jo našli jo je podedoval, ni pa vedel, da je tolike vrednosti.
—	Rim, Italija. — Lira pada za francoskim frankom. Posledica bo nezadovoljnost z režimom, izključeno tudi ni, da bi opozicija to priliko ne izrabila v svoje namena in udarila po diktatorstvu.	}•
—	Berlin, Nemčija. — V| Zgornji Šleziji je nekaj navad-^ nega, ako kje eksplodira kak-, šn-a bomba. V teku enega leta, je bilo 70 bombnih napadov naj razna poslopja, človeških žrtev je bilo le malo.
—	Šanghaj, Kitajsko. — Tu-kajsni postni uslužbenci so stopili na stavko, takoj so se pa zopet vrnili na delo, ko so jim poštni komisarji obljubili bonus, v obliki riža.
—	Monterey, Cal. — Ogenj je izbruhnil na podmorniku S-9, .štirje člani posadke so bili prevzeti od dimu in se onesvestili, prišli so pa k sebi z zdravniško pomočjo.
—	Iron Mountain, Mich. — Od tukaj poročajo, da bodo preiskali svet v Quinnesec, ki se nahaja v bližini mesta, kjer trdijo, da se nahaja železna ruda.
—	Titusville, Fla. — Sedem jetnikov je pobegnilo iz tukaj-šne mestne ječe; ječarja, T. Kleina, so pa zaprli v eno izmed celic, kjer je prebil celo noč, ne da bi mogel alarmirati policijo, ki je šele naslednje jutro sledila pobeglim jetnikom.
—	Venice, Cal. — Nad tu-kajšnim kopališčem je krožil neki letalec, ki pa je radi defekta pri motorju treščil na zemljo kjer je bilo polno kopalcev, dv.a otroka je pomeč-kal do smrti, en mali deček se bori s smrtjo. Pilotu se ni ničesar pripetilo, letalo je le malo poškodovano.
AVSTRALIJA PRIZADETA PO TORNADO.
Sydney, Avstralija. — Juž-no-zapadno v Victoria je divjal v petek strašni tornado. Največ škode je napravil v Geelong, ena oseba je bila ubita in veliko število je zadobilo poškodbe, ko je opeka letela raz streh in dimniki so se podirali. Tudi več poslopij je bilo popolnoma razdejanih. V Belmont je sedem hiš porušilo in v Ilighton so skupaj padle dve cerkvi, dve dvorani in dve hiši. V zapadnem delu Avstralije je poplava napravila veliko škodo.
Tokio, Japonsko. — V Seulu in Koreji je vse pod vodo, voda je prodrla nasip pri reser-voirju, dve sto hiš je porušenih, v Huzel provinci je 400 hiš poplavljenih.
Iz Jugoslavije
ZOPET VELIKE POPLAVE V JUGOSLAVIJI, KI SO NA-PRAVILE VELIKANSKO ŠKODO. — PTUJSKO POLJE TEŽKO PRIZADETO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Noye poplave v Jugoslaviji.
PTUJSKO POLJE.
Preko cele spodnje Štajerske se je razlila v noči od nedelje na ponedeljek 4. in 5. julija velika povodenj .Skoro vsi potoki so prestopili bregove. Najhuje je prizadeto Ptujsko polje, nad katerim se je v' zgodnjih jutranjih urah 5. ju-1 lija utrgal oblak. V četrt ure je bil Ptuj in okolica pod vodo. Deževalo je tako silno, da se je bilo bati najhujšega. Potok Grajena je podrl ob svoji strugi vse lesene mostove, stopil preko bregov in poplavil polje. Spodnje ležeči kraji Ptuja so bili hipoma pod vodo. Trgovine na trgu Sv. Florjana, minoritski samostan in druga: poslopja je zalila voda in n.a-j polnila kleti in pritličja z bla-j tom. Ker je Pesnica pri Moš-kanjcih udrla preko železniške proge, je bil od zjutraj do popoldne ves promet Ptuja s Pre-kmnriprn TirpHjn*er> XT'"> """"^oč
— -^^imnrilir-T je odhitela požarna bramba in
oddelki vojaštva. Na lice mesta je odšel tudi okrajni glavar Vončina in ptujski mestni župan Senčar. Škoda je ogromna in je zaenkrat še ni mogoče preceniti.
CELJE.
Vsled trajnega deževja v zadnjih dneh so vsi pritoki Savinje, kakor tudi Savinja sama, močno narasli in deloma tudi prestopili svoje bregove. Suš-nica je že razlila svoje vodne j mase po okolici na GlazijiJ ravno tako je tudi Koprivnica' močno narasla in kaže, da bo tudi njena voda poplavila ob bregovih ležeča polja. Hudinja je pa dejansko napravila že' veliko škodo, ker je poplavila vsa polja v okolici Trbovelj,' Škofljice in Hudinje ter zapr-' la dohod do teh vasi. Ljudje morajo bresti po vodi, ako ho-| če jo priti domov, odnosno oditi' v mesto.
SOTELSKA DOLINA.
Vsled trajnega deževja je o-biskala Sotelsko dolino, zlasti del med Podčetrtkom in Zele-njaki, strašna poplava, ki je napravila ogromno škodo. Voda se je razlila čez bregove Sotle in skoro vsi njeni pritoki na štajerski in hrvaški strani. Pri Imenem je voda preplavila okrajno cesto ter odrezala te kraje od železnice. Mnogo potnikov, ki so hoteli potovati v Kozjanski okraj, kjer se je vršila birma, se je moralo vrniti nazaj na postajo Mestinje, ker vozovi niso mogli preko poplavljene ceste.
Škoda je zelo velika, ker je voda uničila vse poljske pridelke in seno, ki še po večini ni pospravljeno. Polja imajo prebivalci skoro vsa samo ob reki in voda jih je sedaj zalila z blatom; krompir, žito, koruzo in fižol pa je izruvala ter ga odnesla z njiv.
PESNIŠKA DOLINA.
Vsled neprestanega deževja se je razlila Pesnica in prepla-j vila celo rodovitno dolino. Pesnica je bila regulirana že pod'
rajno Avstrijo, a to v gorenjem delu le tamkaj, kjer je tekla mimo nemških veleposestev; njeni ovinki mimo slovenske posesti so še danes neprestav-ljeni. Narasla rečica zdrkne lepo po regulirani strugi, a se razliva ob ovinkih in naprav-lja ogromno škodo po travnikih in njivah.
i"
-o-
Sneg
je padal v Ptuju dne 1. julija zjutraj po šesti uri. Nato pa je ves dan lilo kot iz škafa. Drava je močno narasla. Žito vsled deževja ne more zoreti, grozdje bo pa kislo.
Umrla
je na Dobrovi pri Ljubljani na svojem posestvu gospa Alek-sandrina Poklukar, rojena Blasnik, vdova po deželnem glavarju kranjskem dr. Josipu Poklukarju. S pokojnico lega v grob zadnji potomec slovitega slovenskega pP^narja Jožefa Blasnika.
—O--H*
Letošnje nove maše:
Fajdiga Vilko, Kamnik. 4. julija 1926. Govori: dr. Ciril Potočnik, spiritual. — Grims Stanko, Crngrob pri Škofji Loki, 11. julija 1926. Govori prof. Gašper Porenta. — Nahtigal Franc, Žužemberk, 11. julija 1926. Govori Košiček Jože, kaplan. — Odar Alojzij, Bohinjska Bistrica, 4. julija 1926. Govori Valentin Marčič, župnik. — Švelc Anton, Kranj, 4. julija 1926. Govori dr. Tomaž Klinar, kanonik.
-o-
Po dvanajstih letih se vrnil iz ruskega ujetništva.
V Maribor je dospel preko Avstrije iz Rusije neki Rado Ičin iz Starega Sivoa, skupaj z ženo in štirimi otroci. Bil je leta 1914 v Galiciji ujet in je do letos ,skoraj 12 let, živel v Odesi. V domovino se je vrnil s pomočjo poljskega konzulata.
Širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca!
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitki izpla&ma, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din___9 9.45
1.000 "__9 18.60
2.500 M _$ 46.25
5,000 " _| 92.00
10.000 «*--1183.00
100 lir 200 -500 •
1,000 "
-» 4.40 -9 «.45 -920.29
-939.23
Pri večjih svotah poseben popust
Poštnina js v teb csnah is vrača« nana.
Zaradi nettalnosti cen }s nemogoč« vnaprej cena določevati Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila ss izvršujejo po polti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
Pisma in pošiljke naslovite na: )
ZAKRAJSEK & CrlARK 455 W. 42nd 8T., NEW YORK. H, T,
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto .......................................$5.00
Za pol leta ...................................... 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................................... 6.00
Za pol leta ....................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
da newyorskih liberalcev, ki obrekujejo po G. N. naše ugledne duhovnike in lajike ni nič drugega, kakor sama podla hinavšči-na in brezmejna škodoželjnost.
-n.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
"or one year .....................................$5.00
"or half a year.................................. 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................... 6.00
For half a year ............................3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan.__Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Laž ima kratke noge...
Newyorski liberalni list G. N. je te dni prav, pobožno nakremžil svoj licemerski obraz, ter se izgovarja, da on se ni še nikdar utikal v kake duhovniške poklice.
Pre dno gremo v podrobnosti te njegove neresnične trditve, moramo povdariti, zakaj je licemerski list zavil na to vprašanje.
Slovenska javnost namreč dobro ve, da visi nad tem liberalnim listom cela kopica, jako težkih laži, katere je skoval iz zgolj zlokobnega namena, da bi škodoval z njimi dobremu imenu in poštenju naših nekaterih velezasluženih duhovnikov in lajikov. Slovenska javnost ni pozabila, kako umazano se je zaletaval zdaj v tega, zdaj v onega duhovnika. Kako grdo je zadnja leta blatil glavne uradnike KSKJ. osobite njenega gl. predsednika Mr. Grdinata. Kaj so zlokobni liberalci vse počeli proti temu uglednemu katoliškemu možu! Kako grdo se je ta list na celem zlagal te dni o Mr. Martinu Kremesecu. Vse to so jako težki grehi in te bi rad zakril. Zato se je kar z molkom ognil teh obdolžitev in je krenil sedaj na drugo vprašanje, češ, da se ni še nikoli utikal v duhovniške posle. Ampak, če mislijo newyorski brezverci, da se bodo kar takole lepo izognili tem obtožbam se prav pošteno motijo. Narod tega ne bo pozabil !
Zdaj pa k izjavi: še nikoli se nismo utikali y, duhovniške posle.	.
G. N. se debelo laže, ako trdi, da ni še nikdar napadal slovenske duhovnike. Tudi debelo laže, ako trdi, da ni še nikdar trosil med ljudstvo ostudne grde laži o nekaterih slov. duhovnikih in lajikih. Ako hoče mu navedemo slučaje iz njegovih lastnih kolon. In teh ne bo malo!
^	V'»^^^WiPwWtH rt Jffiffifl iIHM
U. JN, debelo laže, če trcu, ua se m še rnudar utiKai v au-j hovniške posle. Ali se ni n. pr. 3. febr. 1. 1. utaknil v zadeve,! ki spadajo le v področje pittsburškega č. g. župnika. Zato za-; devo smo ga mi tudi takoj v tem listu prijeli. Se ni zaletavaj tudi v willardskega č. g. župnika. Ali se ni zaletel z dne 9.! marca 1. 1. v sedanjega barbertonskega č. g. župnika? In še, več slučajev bi lahko navedli. Kaj pa v duhovniške posle na-' šega chicaškega. župnika, ali se ne utiče skoro od dneva do dneva ? "Ali naj navedemo tudi tu datume, ko je chicaška naselbina gradila svojo slovensko šolo in se je medtem G. N. neprestano zaletaval v njega? In ali se ne spominja narod več, kako se je zaletel pred par leti v Brezmadežnost Marije? In lažnjivi list se upa še trditi, da se ni nikdar utikal v duhovniške posle? ! — Tako le lagati se res menda drzne samo še kak od alkohola okajeni Zgaga!
Brezverski liberalci so lahko tako le lagali p:*ejšne čase, kb jih narod ni poznal, kakor jih pozna danes. Toda danes ljudstvo da za lažnjive besede takih kljukcev, toliko, kakor za lanski sneg! To jih seveda silno razburja, pa jih bo.še bolj, ko bomo v bližnji bodočnosti še bolj temljito posvetili z lučjo resnice v njihovo liberalno gnezdo.
Pravimo, da ljudstvo danes ne verjame več njihovem la-žem. Dandanes pogleda v lažnjivo liberalno trobilo ta in oni le še radi kratkega časa, da vidi, kaj so se zopet zlagali čez tega ali onega.
S svojimi zavijanji in lažmi so si narod odbili od sebe v veliki meri. Narod jih je spoznal in jim obrača hrbet. Zakaj glavna nesreča vse mlačnosti in vseh sporov med nami so ravno švigašvagarski newyorski liberalci. Ne zaslužijo res nič drugega, kakor je priporočal Lansko leto v našem listu ugledni in zasluženi slovenski duhovnik preč. g. dekan M. Šavs, ki je izjavil, da ti ljudje ne zaslužijo druzega, kakor edino poštene kranjske brce!	* - © -^lliUf^SlfB'
Seveda narod se je zadnje čase začel pridno posluževati tega recepta, to jih pa še bolj jezi in togoti. Pa bo še hujše, zakai vsak pameten in resnicoljuben človek vidi in mora videti,
Delavske razmere niso nič kaj prida. Tukajšni lokalni list sicer poroča, da tukajšni Wire Mill dela boljše kot je, vendar se to jako malo pozna-. So pa tudi plače za sedanjo draginjo precej prenizke. Drugega stav-binskega dela je malo več sedaj [poleti, a navadni delavci tega; 'niso mnogo deležni. Obljubljajo tudi, da bo vsa tukajšnja industrija delala s polno paro prihodnjo zimo. Bomo videli, če to ne ostane samo pri obljubah.	Poročevalec.
VESTI IZ JOLIETA.
Joliet, 111.
Iz naše naselbine nimam nič kaj veselega za poročati. Nesreča za nesrečo, smrt in operacije so na dnevnem redu.
Dne 14. junija se je mogla podvreči operaciji Barbara Vranešič na Cora Street. Dobra in skrbna mati svojih otročičev. Prestala je dve operaciji obenem na žolčnem kamnu in slepem črevesu. Žena je v najboljši dobi starosti in jako močne narave. Zato je srečno prestala in je na poti popolnega okrevanja.
Druga nesreča je zadela Frank Kožarja na Belle Ave. Star 61 let, doma iz Zakanja, rodom Hrvat. Spadala je vsa družina k fari sv. Jožefa. Mož se je vračal zdrav iz dela iz fa-brike zvečer ob 6. uri. Na Collins Street pa je ena ženska 'pridrčala z avtomobilom in zadela moža v rebra. Pripeljan je bil v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je bil pod oskrbo zdravnikov. ,Toda zdravniki niso mogli nič 'pomagati. Mož je zadobil hude poškodbe v pljuča in 28. zvečer ob 7:45 je izdihnil svojo blago Jdušo, preje previden s sv. za-jkramenti za umirajoče. Pokojnik zapušča žalujočo vdovo in štiri hčere in dva sina. Spadal ; .je k društvu sv. Jožefa KSKJ. in k sv. Družini, katerih sobrat-' je so mu izkazali zadnjo čast i pri pogrebu. Naj počiva v miru | in sveti mu večna luč!
jfozar je aatmji cenen iz,urwn-nil na nepojasnen način na poslopjih Mrs. John Gretich na 1123 North Bluff St. Mrs. Gretich je spala s svojim otrokom, ko so plameni že objeli v ozadju njeno hišo. Prihiteli so og-• njegasci, ki so morali razbiti vrata. V hiši so našli spečo gospodinjo z otrokom, katero je najbrže dim že- omamil. Hitro so rešili njo in otroka, katera oba sta nato prišla k sebi v sosedovi hiši. Požar je šel še naprej in je naredil škodo na bližnjih poslopjih. Mrs. Gretich ima škode nad $2500.
Te dni so začeli zemljcfmerci meriti za novo cesto, ki bo o-značena "Route 51." Nova cesta se bo začela pri Winton Center in bo šla severno skozi Frankfort, Orland, Palos Park in skozi vas Justice. Tam pa se spoji s cesto "Route 44," ki je poznana pod imenom Joliet-Kankakee Road. Ta cesta bo odprla našemu mestu novo pot do Chidage in druge ceste pa bo zelo oprostila gostega avtomobilskega prometa. Konstrukcija te ceste bo stala veliko svoto. Stroške se bo financiralo iz sklada, za katerega namen se je izdalo za 100 milijonov bondov.
SPOMINI NA EVH. KONGRES V CHICAGI.
Fredonia, Kans.
Spoštovani g. urednik: — Prosim, da sprejmete ta mali dopis v predale Vašega lista. Sporočila bi rada, kako smo se imeli na evh. kongresu v Chi-cagi, dasiravno je že nekoliko pozno.
Dne 16. junija smo se z avtomobilom odpravili na pot. S prva smo imeli smolo in male neprilike z avtom, pozneje je pa šlo fino, da smo že do noči dospeli do Boonville, Mo., kjer smo prenočili. Z menoj je bila moja 181etna hčerka Ana, Mr. in Mrs. Kegel in njih 61etni sin-* ček. Drugo jutro smo že ob 5. uri nadaljevali potovanje. Ko smo prišli do Charles, smo vprašali za pot čez St. Louis in tam so nam povedali krajšo pot, treba se je pa bilo prepe-!ati preko reke Mississippi na
~ 1..... O Kili awir.
prav zadovoljni, da smo vsaj kaj več videli. Na čolnu, na katerem smo se mi prepeljali preko reke, sta bila še dva druga avtomobila in en truk, kajti tod vozijo farmarji koruzo na trg v Alton. Farmarji so bili s konjem, ki pa so že tako navajeni na to vožnjo preko reke, da se nič ne plašijo. Ko se srečno prepeljemo preko reke, smo nadaljevali pot z našim avtomobilom. Prispeli smo v Jacksonville; tam smo si ogledali veliko norišnico za moške, videli smo tudi nekatere teh nesreč-nežev, ki so se pod nadzorstvom paznikov sprehajali po vrtu. Dalje smo vozili do Springfielda, peljali smo se mimo kapitola, do noči smo pa [prišli v malo mestece McLean, kjer smo ostali čez noč. Drugo ljutro smo zopet na vse zgodaj j nadaljevali potovanje čez Bloo-mington proti Jolietu in Le-,montu, kjer smo se ustavili in obiskali cerkvico Marije Pomagaj, na naših ameriških Bre-'zjah. Obiskali smo tudi sester-sko hišo, kjer so nas č. sestre [prav lepo sprejele in nas pogostile, na kar smo nadaljevali pot proti So. Chicagi. Tukaj smo južinali. Jaz bi rada vide-
la moje hčere, ki so tukaj, a so bile drugje, ker tukaj so stanovali gg. duhovniki.
Od tukaj se je pričel začetek konca našega potovanja, kajti drvili smo proti Chicagi, kamor smo bili namenjeni. Najprvo smo se ustavili pri cerkvi sv. Štefana. Potem sem šla jaz vprašati v uredništvo Amer. SI., ker nisem vedela drugam. Tam pa dobim polno pisarno romarjev, med njimi tudi moje znance in prijatelje iz Pueblo, Col. Prav veseli smo bili, da smo prišli tukaj skupaj, da smo se nekoliko pogovorili. Takoj na to pa pride Mr. Leo Mladič, ki nas je peljal na stanovanje, ki je bilo za nas pripravljeno. Jaz in hčerka sva šle k Mr. John Mladiču, kjer so nas prav lepo sprejeli in pogostili. Na tem mestu se jim prav lepo zahvalimo za gostoljubnost. Mr. in Mrs. Kegel s sinčkom so pa dobili stanovanje pri Mrs. Cir-janc, kjer so bili tudi zelo prijazni z njimi. Tudi Mr. in Mrs. Kegel se prav lepo zahvalita za postrežbo.
Ves čas evh. kongresa smo se imeli dobro in vsega se udeležili, kar je bilo na programu. Bili smo na shodu, potem pri sklepu šole, ko so dobili diplome; najlepše je pa bilo pri procesiji sv. Štefana, kar je bilo res nekaj krasnega. Tudi altar v cerkvi in sploh vse nam je zelo dopadlo. Veliko je cerkva, ki smo jih videli, katere so večje in bogatejše, a malo smo jih videli, ki bi bile tako lepo o-kinčane, kakor je bila cerkev sv. Štefana za časa kongresa.
V soboto smo se pa peljali v Lemont, in sicer cela naša družina, kjer smo preživeli nekaj veselih uric. Tam smo tudi v nedeljo ostali. V pondeljek je pa bilo treba zopet pripraviti avtomobil za dolgo pot proti Kansasu. Prehitro nam je potekel teden na kongresu, veliko lepega smo videli, kar ne bomo nikoli pozabili. Seznanili smo dobrimi Slovenkami, kakor Mrs. Šonta, Mi's. Trstenjak, obiskali smo družino C. Brigantičovo, družino Fraus, Mladič in druge. Prav vsem prisrčna hvala za vse, kar ste nam storili in za prijaznost, ki ste nam jo skazali. Bog naj vsem stotero povrne.
Nazaj smo se tudi srečno vozili, doma nas je pa čakalo zopet delo na farmi, a pri vsem delu, tega kar smo videli v Chicagi na kongresu in po potu, kjer smo se vozili, ne bomo nikoli pozabili.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike.
Ivana Bambich.
---O-
MOST SE PODERE; 5 MRTVIH, 40 RANJENIH.
Charleston, W. Va. — V Whiteside so imeli karneval, ki pa se je končal s smrtno nesrečo. Most na katerem so stali ljudje, ki so gledali umetni ogenj ob Coal reki se je porušil ; pet oseb je bilo na mestu mrtvih, nad 40 pa je zadobilo poškodbe.
-o-
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista.
ŠIROM SLOVENIJE.
TRBOVLJE.
Nesreča v gozdu. — Posest-nico g. Selevšek Marijo od Sv. Marka je zadela težka nesreča. Po očesu jo je udarila sme-rekova veja in če bi se ne bila podvrgla operaciji udarjenega očesa, ki je izteklo, bi bila po zdravnikovi izjavi izgubila še drugo oko.
Lovski blagor. — Ključavničar g. Str iti h Fr. je v Savi vlo-vil 8 kg. težkega sulca.
Oblak se je utrgal nad Sveto Planino pri Trbovljah. Voda je rapidno naraščala v potoku j Trboveljščica in tudi komaj | sproti požirala naraščajoče no-J ve pritoke. Na več mestih se je kanalizacija zamašila in voda je vdrla čez cesto, katero je tudi precej pokvarila.
-o-
DRAVOGRAD.
Propadanje cerkve sv. Vida.
— V Dravogradu se nahaja ena najstarejših slovenskih cerkva, podružnica sv. Vida. Znamenita je zlasti radi tega, ker je sezidana in slikana v čistem romanskem slogu, dočim so naše ostale romanske cerkve s poznejšimi prenovitvami izgubile svojo prvotno romansko obliko. Zalibog pa ta zgodovinsko znamenita cerkev od leta do leta bolj propada, že' med vojno je bila opuščena, v, burnih letih 1918 in 1919 pa! je služila celo nekaj časa za j vojaški hlev in nato za slda-^ dišče. Od vseh strani vdira skozi streho voda in posledice se že znatno poznajo. V par le-j tih bo cerkev izgubljena, če se še pravočasno ne popravi.
-o-
Po nedolžnem obsojen na smrt.
Iz Celja poročajo: Zverinskega umora, ki sta ga izvršila Marija in Josip Štajner, je bil j obdolžen tudi kot sokrivec hlapec prve, to je Josip Kokolj. Tekom razprave pred celjsko ,T>jrofo'; j*? ŠV&M AttjvAs" no tajil, a je bil na podlagi iz-j povedi Josipa Štajnerja, 16-j letnega mladeniča, tudi on spoznan za krivega ter skupno! z Marijo Stajner obsojen na' smrt na vešalih. Po končani razpravi je v zaporu nepreno-j homa dan za dnem pisal na različne osebe pisma in prosil, za obnovo postopanja, ker da je nedolžen. Ker pa ni navajal nikakih drugih novih dejstev,1 ni moglo priti do obnove, po-, stopanja. Sedaj pa izgleda,'da bo vendarle prišlo do ponovne porotne razprave. Josip Ko-1 kolj se je namreč v svojem o-bupu tudi pismeno obrnil na Josipa in Marijo Stajner in ju v pismu rotil, da naj priznata svojo krivdo ter odkrijeta res-j nico, to je, da sta staro Selmaj-ster dejansko sama umorila. Ko je Josip Stajner prejel to pismo, je dejansko priznal, da je Josip Kokolj nedolžen in da j sta umor izvršila samo on in i njegova mati. Poslednja se v zaporu prav dobro počuti in ne kaže nikakega kesa za svoj zločinski čin. Tolaži se s tem, da bo pač šla v kaznilnico, kjer bo morala pač delati ravno tako, kot da bi ostala na svojem domu.	*
Mogoče bo slišal?! V Prosve-tinem žarkometu št. 161 se Col-linwoodski Štrigelj zelo huduje nad nekdanjim predsednikom društva Mir št. 142 SNPJ., kateri ni samo obrnil hrbet SNPJ., ampak se je celo "predrznil" prosto objaviti znamenito pridigo župnika Rev. Hribarja. U-mevno je samoobsebi, da ne zna, po sodbi Štrigeljna, ne ta in ne drugi nič pisati, kdor ne piše po "žarkometarsko." Ker sta se že dva oglasila, vprašuje Štrigelj, kdo bo sedaj ti'etji.
Ker v Collinwoodu ne zna nihče "koritarsko" pisati, kakor Rudeči trn, Presterl in Col-linwoodski Štrigelj, se ne bo nihče iz naselbine oglasil, dokler ne bo eden izmed rudeče trojice obešal svoje "duhovitosti" na veliki boben. Saj ste že trije, kaj hočete še več! Tisto prekunštno vprašanje, "kdo bo tretji?" je velika bedarija, katero bo moral Collinwoodski Štrigelj sam pogoltniti.
Hej, Presterl, ali si slišal?!
* * *
PoSno navdušenja! Naši svo-bodomiselci se kaj radi ponašajo s svojo "izobrazbo," še bolj pa hvalijo svoje možgane. Da so veliki kot brenta, to že vemo iz njihovega mazanja, ko pišejo, mažejo in čečkajo v svoje brezverske časopise, kakor starokrajski mešetar zarobljenemu rovtarju v pravdi radi teleta. Svojo izobrazbo ali bolje rečeno svoje navdušenje pobirajo iz črtic in dopisov, ki "klestijo" farje in vero. Vse to požirajo z veliko slastjo, po svoje predelajo in zopet odpošljejo svojemu "izobraženemu" uredniku, kateri mora surove izraze takega navdušenja popravljati, črtati ali pritakniti, kakor mu pač kaže; kar je pa preveč navdušene pisarije, vrže urednik malomarno v koš. Kdor stopi v uredništvo kakšnega brezverskega lista, bo videl polne koše takega čečkanja, katero se celo uredniku zdi preveč škandalozno. Znajo, znajo, a vendar še ne toliko, da bi za-mogli pokriti resnico. Imajo sicer vse polno navdušenja, a to je v — (uredniškem) košu! Pišejo resnico, a ta je — bosa! !i: *
Barbertonski B&Iantek je spet pricincal na solnce s svojo z maslom pokrito butico, Balan-tek pa Glas Narobe sta kakor dva krajcarja. Podobna sta kozla, ki se z glavo zaletuje v skalo, katera jih ni prosila, da bi se tam praskala, kjer nju prav ne srbi. Balantek, le še se zaleti! Skala pravi, da bo držala. Torej, naprej, trč . . .
trrrččč!
' * * *
Ženskina potratao3i in moška
modrost.
| "Dragi možiček, sedaj imaš ti večjo plačo, najameva si lah-' ko tudi kako dražjie stanovanje." — "Ne, draga moja ženica, ker je tukaj prav prijetno stanovanje, raje prosim gospodarja, da isto podraži."
Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
Sedaj sem že na koncu. Samo to vam bom še povedal, kako sem prišel sem v Ameriko.
V novo ustanovljeni Jugoslaviji ni bilo ne dobro in ne slabo, seveda bolj v revščini so ljudje živeli, ker je denarna vrednost popolnoma padla. Kdor je imel pred vojsko 50,000, ta je bil zelo bogat, a po prevratu je ta navidezno visoka vsota bila vredna 100 dolarjev.
Jaz sem še precej dobro izhajal, ker smo pri župnišču imeli nekaj kmetije in so mi ljudje radi z živili pomagali. Neki dan pride neki žirovski Amerikanec mene obiskat in mi prinese par številk ameriške Ave Maria. V Ave Maria dobim pozneje slučajno našlov od Franka Mivšek, ki stanuje v Cle-velandu. Jaz Mivšku kmalu nato v šali pišem pismo, da naj mi denarja pošlje za A-meriko. Nisem pa imel resne misli iti v A*
meriko. Jaz sem že pozabil na ono pismo po preteku štirih mesecev. Kar neki večer meseca januarja prinese naš pismonoš z žirovske pošte veliko amerikansko koverto. To me je iznenadilo. Vzamem jo v roke, težka je bila. Nekaj posebnega že mora biti. Odprem. Notri so bili papirji potrebni za onega, ki hoče iti v Ameriko. Pismo je bilo pa zraven priloženo.
V pismu mi Mivšek piše, da mi pošilja 25,000 kron za pot v Ameriko in da naj se požurim in kmalu pridem v Ameriko.
Malo poprej, predno sem dobil to pismo od Mivška, sem pisal pismo v latinskem jeziku škofu v Cleveland ^in ga prosil za vsprejem v škofijo. Škof je čez dva meseca poslal odgovor po nekem Ponikvarju, ki je ravno takrat šel v stari kraj. Izročili so mi škofovo pismo lazaristi v Ljubljani. V pismu pravi škof, da me sprejme v Škofijo, samo prinesti moram potrebne listine od dosedanjega mojega škofa.
Torej imel sem sedaj vse v rokah, kar je potrebno za pot v Ameriko. Povedal sem to sosednjim gospodom Nekateri so mi ča-stitali, drugi so se pa norčevali. Jaz se pa nisem dosti na to oziral, ampak šel sem v Zagreb, da sem tam dobil potrebna privoljenja in potrjelija od raznih konzulov. — Šol sem tudi v Kranj na okrajno glavarstvo, ki mi je dštlo tudi dovoljenje.
Tako z vsem potrebnim preskrbljen sem se podal na pot. Poslovil sem Se od dobrih Vrhovčev in krenil proti Ljubljani. — D« Ljubljane so me spremili en fant in dve dekleti.. Malo jokali smo vsi štirje, ko smo se ločili. V Ljubljani sem dobil še več Slovencev in Slovenk, ki so tudi potovali v A-meriko. Tako sem imel družbo in mi ni bilo dosti dolgčas. V Mariboru so nam najpVvo pregledali prtljago. Jaz sem imel vse v veliki pleteni košari. Finančni uradniki so mi rekli, da bom od Maribora do Havre plačal 5000 kron od moje prtljage v košari.
Toliko denarja se mi je pa že preveč zdelo. Začeli smo barantati za košaro in nek finančni uradnik jo je kupil od mene za 80 kron. Nato so mi prijazni uradniki mojo obleko in knjige zložili v dva zavoja.
Nekako po polnoči smo se odpeljali proti Tirolski. Ker je bila ravno nedelja, ko smo prišli v Inomost, sem šel v bližnjo cerkev maše vat in z menoj so šli vsi fantje in dekleta.
Iz Inomosta smo šli čez eno uro na Pre-darelsko. Od tam pa v Švico. V Švici smo obstali nekaj ur v mestu Buchs. Dosedaj smo videli in rabili samo raztrgan papirnat denar. V Švici smo pa po 7 letih zopet videli Zlat in srebrn denar. — Po Švici so rajski kraji, zato je pa bogatih letoviščarjev največ v Švici ob poletnih mesecih. V Švici so bili razni uradniki in ljudje zelo prijazni z nami. Od Švice smo se peljali v Pariz na Francosko. Tam smo ostali en dan. Jaz sem porabil ta čas, da sem vodil naše slo-
venske potnike po mestu. Seve daleč se nismo upali od hotela, kjer smo stanovali. —-Vsem nam je najbolj ugajalo sedeti kje na kakšni verandi pri čašah dobrega piva in še boljšega vina. Na večer smo se odpeljali proti primorskemu mestu Havre. Tu smo ostali tri dni. Dobili smo toliko novih poti nikov, da nas je bilo skupaj do 400.
Mi Slovenci smo vsak d#n šli ogledovat mesto in vsako popoldne smo šli v kak salon, da smo se pokrepčali in pripravljali za dolgo morsko vožnjo v Ameriko. Nam se je izmed vseh potnikov najbolje godilo. — Vsak je imel seboj kaj. Ni nam manjkalo razne vrste dobrega žganja. Jaz sam sem ga imel dva litra seboj, en liter sadjevca in liter borovničevca. Drugi fantje so bili s tem ravnotako preskrbljeni. Dekleta so imela pa seboj potice, štruklje in druge take dobrote.
ittcRjiesDS
^Sffggll
Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smoley

'nrwwi
TEDENSKI KOLEDAR.
10. po bink. — O farizeju in cestninarju. Luk. 18.
1	Nedelja — Verige sv. Petra.
2	Pondeljek — Porcijun-kula, Alfonz Lig.
3	Torek — Najdba Sv. Štefana.
4	Sreda — Dominik, spoz.
5	Četrtek — Marija Devica Snežna.
6	Petek — Justus. Spreme-njenje na gori.
7	Sobota —- Kajetan, spoz.
DESETA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH.
Bog, bodi milostijiv meni
grešniku.—Luk. 18.
Gospod nam je povedal v današnjem evangeliju priliko na način, da moramo tudi mi nehote obsojati farizeja, ki je prišel s tako samozavestjo v tempelj, se tudi med druge povzdigoval in jih obsojal. Sočutno pa zremo na tega, ki se je pred Bogom trkal na svoja prsa in skesano prosil: "Bog, bodi milost-ljiv meni grešniku!"
Eno stvar pa moramo farizeju priznati! V gotovem oziru je bil tudi on dober človek. Lepo, hvalevredno je, da je šel v tempelj Gospodov, da bi tam molil. Ni bil oderuh, ni bil tat, in to je lepo na njem. Pa vse to, kar je bilo dobrega na njem, si je sam pokazil. Najprvo si je pokazil vse s svojo lastno hvalo. "Lastna hvala se pod mizo valja," pravi naš pregovor. — Grešil je proti veri v vsevedo-, čega Boga, ki pozna dejanja vsakega človeka, ki pozna njegove namene. Grešil je v templju zato, ker je hotel pokazati samo svojo lepo zunanjost, pozabil je na svoje slabe strani, .Ke novzclitroval nad drutr«"'n j'*1 obsojal. Tako daleč se je spozabil, da se je pred Bogom izrazil: "Bog, zahvalim te, da nisem tak, kakor so drugi ljudje." In pri tem je še celo mislil, da je to molitev! Moliter — in pri tem se je povzdigoval nad druge! Molitev — in pri tem taka domišljavost o samem sebi in obsojanje drugih! Kako naj bi se to vjemalo? Pri tem je pa že mislil, da mova pred Bogom še kaj več veljati, rekel je : "Bog, zahvalim te, da nisem tak, kakor so drugi ljudje." —-Kristus Gospod pa je na to rekel: "Kdor se povišuje, bo ponižan." Kaj, prijatelji, nam to dokazuje? Pove nam, kako se je farizej goljufal. In tako, prijatelji, goljufajo mnogi ljudje same sebe, ker si domišljajo, da zadošča k praktičnemu krščanstvu, če tuintam trdijo o sebi:' "Vsaj smo tudi mi dobri kristjani." In o tej zmoti hočem danes govoriti.
* * *
Kdo pa so bili farizeji? Kristus Gospod jih je pogosto o-značil "pobeljene grobove." Na zunaj lepota in lesk, znotraj pa
vse gnjilo. Na zunaj, po vrhu— za tim naj se pa skriva karkoli hoče — to je senčna stran teh, ki sicer trdijo o sebi, da so tudi katoličani, da so verniki tega Jezusa Kristusa, ki je hinavšči-no farizejev tako obsojal, da je moral dati svoje življenje. To, prijatelji, je tudi senčna stran mnogih kristjanov. Na zunaj vse lepo, vse v lesku, vse po modi — in pod tim neredno, razuzdano življenje. Mnogi kristjani gledajo samo na vna-njost, za srce, za dušo se pa ne brigajo. Farizejstvo iz sveta še ni izginilo. Mnogo je kristjanov, pa kalčor se je pregrešil farizej proti veri, tako greše tudi oni proti veri. Goljufajo, slepe same sebe, pa mislijo, da zadoščajo, če se tuintam pobaha-jo: "Vsaj smo tudi mi kristjani, vsaj gremo tudi mi še tuintam v cerkev." Danes trditi: "Jaz sem tudi kristjan," na drugi strani pa brati, podpirati brez-versko, brezbožno časopisje: Je li to krščansko, je to katoliško? Mnogo jih je, ki se oblačijo v tako "krščanstvo," ker se boje, da bi jim drugače škodovali, če bi se pokazali taki, ka-koršni so. "V svoje je prišel, pa njegovi ga niso sprejeli." In tako vidimo tudi med temi, ki so bili krščeni, kojih imena nahajamo v krstni knjigi, koliko je, pravim med temi takih, o katerih moramo reči z apostolom Pavlom: "S solzami pravim o njih, da so sovražniki Kristusovega križa."
In če se je goljufal farizej, ko je mislil, da bo njegova vna-njost Bogu zadoščala — vsaj vemo, da je Gospod rekel, da ni šel opravičen iz hiše Gospodove, da je šel opravičen ta, ki je prosil: "Bog, bodi milostljiv meni grešniku," — pravim, (V> je farizej tako goljufal sam sebe, se tako motil, potem se goljufajo in motijo vsi ti, ki mislijo, da zadošča, da za spoznavanje vere, za praktično kato-ličanstvo zadošča, če se tuintam pohvalijo: "Vsaj smo tudi mi kristjani," za spolnjevanje božjih zapovedi se pa ne brigajo. "Vera brez del je mrtva!" "Ne vsak, ki pravi: Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, ampak ta, ki spolnjuje voljo mojega očeta, ki spolnjuje zapovedi," je rekel Gospod. — Bog ne gleda na besede, ampak gleda na srce in na dejanja.
Rekel sem, če bi se farizej ne bil tako hvalil in se tako povzdigoval, bi ga morali res pohvaliti, če je res tako delal, kakor se je hvalil. Toda napaka pri tem je, bila, da je mislil, da je on popolen, morda najbolj popolen izmed vseh, in da on
nima nikake napake. Glejte, napake vidimo pa že pri njegovi molitvi. Nekako zaničljivo je pokazal na cestninarja, ki je molil: "Bog bodi milostljiv meni grešniku," to obsojanje drugih ljudi j je pokazalo, da ima on veliko napako, in velik greh v očeh božjih je bil ta farizejski napuh in ošabnost. Z napuhom je goljufal samega sebe.
In tako goljufajo mnogi ljudje sami sebe, ker si domišl ju jejo, da so popolni, da nimajo nikake napake. Niste li še nikoli slišali ljudi, kako so se hvalili: "Nikogar še nisem ubil, nikogar okradfel, nikogar ogoljufal." Je lepo, če more človek kaj takega o sebi trditi. Toda, prijatelji, ko bi bilo to vse, potem bi bilo najbolje, da takoj pobegnemo iz sveta, ko bi ta, ki v Boga še veruje, ki je še kristjan, smel vršiti še taka dejanja. Na svetu je roparjev, morilcev, goljufov, sleparjev dovolj, ni treba, da bi se k tem še dodajali kristjani, katoličani ! Lepo je, sem rekel, če se kdo hvali, da še ni nikogar ogoljufal, nikogar osleparil, nikogar okradel, nikogar ubil. Ce pa se s tim hvali, ponaša in že misli, da je brez napake, brez greha, se pa jako moti. "Kdor pa pravi, da je brez greha, goljufa samega sebe," pravi sv.
IZ AMERIŠKIH BfiEZIJ,
Porcijunkolski odpustek v naši samostanski cerkvi na Brezjah v Lemontu se bo začel v nedeljo, 1. avgusta ob 2. popoldne in se lahko dobi celi dan v pondeljek.
Ta dan je tudi veliko slovaško romanje v Lemont in bodo imeli Slovaki svojo pobožnost ob 2., ko bodo Slovenci imeli svojo pobožnost v Mount Assisi pri slovenskih sestrah, kjer bo blagoslov zavoda.
Celo popoldne in zvečer bo prilika za sv. spoved.
Zvečer ob 6. uri bo angleška pridiga in angleška pobožnost.
V pondeljek zjutraj bodo sv. maše ob pol sedmih, osmih in ob 9. bo peta sv. maša. Zvečer ob pol osmih (letni čas) sklepna pobožnost, zahvalna pesem in blagoslov.
Samostansko Predstcjnižtvo. -o--
DRAGOCEN POGREB BOGATEGA INDIJANCA.
Indijanci v rezervacijah so pod skrbništvom federalne vlade. Nedavno je bil tajniku notranjih stvari v Washingtonu predložen v odobritev račun za pogrebne stroške Indijanca iz Osage plemena v državi Oklahoma. Žalujoča družina je obdarila poglavitno pogrebce z oblačili in jestvinami v vrednosti čez .$1000. Pogreb se je vršil po starodavnih običajih Osage Indijancev. Ta običaj
zahteva, da se obdarujejo sorodniki pokojnika. Ko so Indijanci bili samostojni, je bila navada obdarovati pogrebce s konji, ki so bili last pokojnika. Zato je nadzornik indijanske agencije v Osage rezervaciji priporočal vladi, naj odobri ta račun, ki gre na breme pokojnikove zapuščine.
Kakor je razvidno iz podrobnega računa, so za pogrebno slavnost nakupili nekoliko kotlov, ponev, pražilnikov, žlic in vilic, pušic za sol in poper, krožnikov, zajemaČ.sladkornic, moke, sladkorja, kuhinjske vso-de, sladkih kumar, breskev in drugih jedil. Izmed daril, navedenih v seznamu, je bilo robcev, svilenih rut, sukenj in šalov. Cena za rakev je znašala $1000, jekleni oblok na grobu pa $175. Vsega skupaj so pogrebni stroški znašali $2321.
Treba pa omeniti, da je umrli Indijanec bil precej bogat. Ob njegovi smrti je njegova zapuščina v vladnem skrbništvu znašala skoraj $97,000 in povrh dva deleža v plemenski sklad Osage Indijancev. .
je, ua jc preu .tsogom Kaj vec, toda Gospod je rekel: "Kdor se povišuje, bo ponižan." Hvalil se je farizej: "Bog, zahvalim te, da nisem tak, kakor so drugi ljudje, ali kakor je ta-le cestninar," in glejte, ti, katere je farizej tako zaničeval, so bili pred Bogom več, kakor je bil on sam. Ne hvalimo samih sebe, in ne obsojajmo drugih, Bog je naš sodnik, in sicer pravičen sodnik, ta ve za vsa naša dejanja, ve za naše namene, naše nagibe in cilje.
Tako ste videli, prijatelji, da se ljudje goljufajo, slepe same sebe, kakor se je goljufal farizej. Slepi samega sebe, kdor misli, da zadošča že nekaka vnanjost za krščanstvo. Ne, ne, prijatelji! Misel, mišljenje, srce, dejanja morajo biti krščanska, morajo biti katoliška! Bodimo res katoličani z vsem svojim mišljenjem, z vsemi svojimi dejanji. Pri vsaki sv. maši po povzdigovanju, ko je duhoven molil za pokoj vseh teh, ki so v Gospodu zaspali, se.trka na svoja prsa: "Nobis quoque pec-catoribus 7— tudi nam grešnikom, o Gospod, bodi milostljiv!" Zato se pa tudi mi danes pri sv. maši trkajmo na prsa in prosimo. "Bodi, o Gospod, tudi nam milostljiv!" Če bomo tako molili, tako ravnali v celem svojem življenju, bomo gotovo podobni temu, ki je šel opravičen iz hiše Gospodove, opravičeni bomo odšli iz tega življenja, spolnile se bodo nad nami besede: "Kdor se ponižuje, bo povišan." Amen.
Pismo. Iz lastne skušnje vemo, da celo pravični pade pogosto čez dan. In tako se nam pri takih, ki se bahajo: "Nikogar še nisem ubil, nikogar okradel, nikogar ogoljufal," nehote usili vprašanje: "Nimaš pa li kake druge napake?" Ne goljufam, ne kradem, dobro ... To pome-nja, bližnjemu škodovati. Ne škoduje pa človek pogosto bližnjemu na drug način, z lažmi, z obrekovanjem, z natolcevanjem?
"Nikogar še nisem ubil." — Vprašam pa, ali si ne naprav-ljajo ljudje pogosto najhujše bridkosti na drug način? Kolikokrat slišimo: "Nikogar še ni-som ubil," ali žalibog kolikokrat pa slišimo tudi besede: "Temu sem pa posvetil, da bo imel dovolj." Kako veselje občutijo pogosto ljudje, če se morejo nad kom maščevati! Koliko jih počiva na pokopališču drug zraven drugega, ki so si v življenju delali bridke ure! Marsikdo bi morda še živel, ko bi ne bilo tega ali onega "dobrega" človeka, ki mu je grenil življenje in ga spravil v prera-ni grob, pa se bo vendar hvalil: "Nikogar še nisem ubil." Goljufa sam sebe, kdor hoče z lastno hvalo zakriti svoje napake. In če se mu to tudi pred ljudmi posreči, pred Bogom svojih napak iprikriti ne bo mogel. Farizej se je hvalil, se povzdigoval, mislil
Na kopališču.
"Ljubim vas neizrečeno; kaj porečete goapica k temu?" — "Moj Bog, saj se poznava šele pol ure, kaj vendar mislite gospod? ' — "To je res, ali jaz že jutri odpotujem, kjer me čaka drugo dekle."
IŠČEMO
star zakonski par, ki bi hotel delati farmarsko delo in imeti pri tem mirno življenje. Šolske sestre, Lemont, III.
■ ___ ' ■ ;
a dobro pomstve ^
M
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1120 W. iSth St. GLIugo, III.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Doatav-lyun na dom.
Cene zmerne.
DOBRO STALNO SLUŽBO
odstopim dotičnemu, kateri kupi od mene vse na licu mesta: živino in pohištvo. Služba je kot oskrbnik na katoliškem pokopališču, donaša letno $1200, stanovanje prosto; hiša, hlev in
10 akrov sveta. Oskrbnik mora biti zmožen nekoliko angleščine in rim.-kat. veroizpoveda-nja. Za podrobnosti se obrnite na:	s,t
J. Poshjnger, 312 Morris St., Charleston, W. Va.
SE obrnite vedno na •taro poznano veletrgovino.
Ako ; hočete Vaše domove opremiti » trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako ponsiivo r prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dokro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
»907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILi,
V
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
NettieeeK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠF
SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO!
V NAJEM SE VZAME FARMA
od 50 do 80 akrov. Ako ima kateri izmed rojakov kaj podobnega, naj sporoči na:
Amer. Slovenec, 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
p,s,t
VSPORED UPORABE
Cerkvene dvorane v So. Chicago, 111.
1. DRUŠTVO VITEZI SV. FLORIJANA K.S.K.J.
Prvo nedeljo vsakega meseca ob 2. uri.
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicagd, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goste
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v državi Indiana naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je v pooblaščen pobirati nai*očnino in vse drugo, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu ! gredo na roko in pomagajo pri agitaciji.
Uprava Amer. Slovenca.
POSESTVO NA PRODAJ.
60 akrov zemlje, hiša in hlev, šesalkajza vodo, ograjeno z bodečo žieo. Čiste zemlje je 20 akrov, 14 jabolčnih dreves, na posestvu dna; zemlja dobra. Ker imam dve farmi, bi rad eno prodal, cena nizka. Vprašajte: John Mikolieh, s,t Grant, Mich., R. Box 56.
2.	PODPORNO DRUŠTVO SV. JURIJA.
Vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri.
3.	ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO MARIJA ČISTE-
GA SPOČETJA K.S.K.J.
Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri. .
4.	ALTARNO DRUŠTVO, OZIROMA SKUPŠČINA
KRŠČANSKIH MATER.
Vsako četrto nedeljo v mesecu ob lA3. popoldne.
5.	DRUŠTVO MOŽ IN MLADENIČEV NAJSVETEJ-
ŠEGA IMENA (HOLY NAME SOCIETY).
Vsako drugo nedeljo v mesecu ob J/2S. uri.
6; POLITIČNI KLUB.
Vsaki prvi pondeljek v mesecu ob y2S. uri.
7.	SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO "SLOGA."
Vsaki prvi torek v mesecu ob y2S. uri zvet«;r.
8.	DRAMATIČNI KLUB SV. JURIJA.
Vsaki drugi pondeljek v mesecu ob y28. uri zvečer.
9.	CERKVENI PEVSKI ZBOR "ZARJA^~
Ima vaje ob torkih in petkih.
10.	SEJE CERKVENEGA PEVSKEGA DRUŠTVA
"ZARJA."
Drugi četrtek vsakega meseca ob y2&. uri zvečer.
11.	2. TOREK: ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SV.
NEŽE K.S.K.J.
V mali dvorani ob 8. uri zvečer.
Bomiača trgovina sa !>©made potrebščine
X L, Telser
12. 4.
TOREK: CERKVENA SEJA.
V mali dvorani ob 8. uri zvečer.
FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, 111.
Phones: Canal 6138; Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912.
ALASKA
OMARE ZA LED
ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše.
Od $15.00 naprej.
N.aše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža.

POSEBNA CENA $69.50
za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge .vrste od $35.00 naprej.
Za Vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se!




KNEZOŠKOF DR. JEGLIČ Vi LORAIN, O.
(Nadaljevanje 1. strani.)
Nam je bilo žal, da ni bilo mogoče jim ostati v naši sredi vsaj en večer, ker čez dan je bilo večino naših mož na delu a vkljub temu se je cerkev napolnila z vernim slovenskim ljudstvom iz Loraina. Cerkev! je bila lepo okrašena z svežimi cvetlicami in rožami.
Prevzvišeni škof so za njih visoka leta še jako čvrsti in a-gilni in ko jih človek gleda vi-« di, kako so navdušeni za delo in za svoje -ljudstvo. Vročina je bila neznosna ta dan in rea bila je to najhujša vročina to leto, ter smo se jako bali, kako da bojo mogli prestati ta dan, ko so napravili tako dolgo pot. Odpeljali so se od nas naprej, naprej proti domu, lepi slovenski domovini, mi pa bo-demo ohranili v svojih srcih najlepši spomin na njihov obisk v Lorainu, katerega ne bomo pozabili nikdar. Naj Bog njim poplača njihov trud in trpljenje tega dolgega potovanja, a mi se jih pa bomo spominjali do konca našega življenja.
Jos. Svete, poročevalec.
-o-
Na uiici.
"Dovolite, da se vam' predstavim. Moje ime je Stari." — "Kaj to, moje je še starejše, jaz se" pišem Adam."
MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE.
S SOB KRASNA HIŠA, lota 50x252 garaža, sadno drevje, grmovje, $10,500. — 1530 W. 105th St. Ph. Beverly 3368.______ _ 829-t do t
MODERNA 2-NADST. HIŠA LES.
PO 4 SOBE, NA CEMENTNI PODLAGI, DVE SPALNI SOBI PO 2
POSTELJI, LOTA 30x125, TAKOJ
$2000. — 5041 SO. WASHTENAW
AVENUE.____ _ 842-č,p,s,t
RADI SMRTI LASTNIKA se proda bungalow 5 sob, .sun parlor, porč v steklu in mreže. Transportacija v bližini, kdor največ ponudi dobi. Ph. May wood 1511.	845-s,t,sr
OB FOX RIVER lote pogozdene, krasna okolica za rib-1 kopanje, iuiotlst itakoj, ostalo po ifio.ou mesečno, nimamo agentov, cena nizka. lames Dorsey, 34 Nolting Block, Elgin, Ill._ _	_ 847-s,t,sr
FARME NA PRODAJ
MISSOURI — 100 AKROV, improvements, lahka odplačila, $65 za aker. Tudi druge fafme, nizki davek, SOc za aker. Guy Cable, New Boston, Mo.	844-s,t, sr
____UGODNA PRILIKA.
"BABY CHICKS" NA PRODAJ Rhode Island rdeče piske. $12.00 sto
kom. Gotovo nrideio ijvc do vas. za kar jamčimo. The Red Hatchery, Mar-shall, Indiana.___ 836-tdo t-t
RESTAURANT, Candy stores. Hotel, Shoe Shine, tudi druge trgovine po mestu, od $1000 do $25,000, najboljši pogoji, Kinnas, S. La S:)l-le St. soba 816. Phone State 4530.
846-s,t.sr
PRODA PRVO VKNJIŽBO
$2000 na farmi IGO akrov, ki poteče čez dve leti. nosi po 7 odst. $200 ceneje privatni stranki. Naslovite ponudbe na Box 2. Amerikanski Slovenec Daily, 117 N. Dearborn St.
818-s,t
PRODAJALCI
za prodajo lot, ki se nahajajo na 71. cesti in Kedzie Ave., nasproti Marquette parka, dvojno vrsto vogalne lote, 2400 čev. sveta za trgovine, ulica speljana po Marquette pavku, restricted, vse improvements za stavbe ni treba imeti predznanj.., lahko porabite ves čas ali le prosti čas z.a prodajo. Odprto vsaki večer do 9. p. m. Frank A. Mulihoiland Co. 6243 S. Western Ave. W**	849-s,t,sr
POHIŠTVO NA PRODAT.
POHIŠTVO PRODA za nizko ceno, skoro novo, na roko delano spalno pohištvo, orientalske preproge in dr. 6436 Grecnview. Sheldrake 9712.
828-1 do t
inme
LlVUlO
U
m
M priporoča rojakom r.& naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-itve ob času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefonu I 2013 W. 21st Plač« CHICAGO, ILL. Phone: Hoosevelt &L21.
*
■s	
=-	
	
m	
53	
m	
	
s|	
=	
s:	
	
"GOSPOD LISEC"
POVEŠ T.
Spisal Dr. Fr. D:
Ženska premetenost.
"Veš, prijatelj, ko pridčm jaz zvečer iz pisarne domu, mi moja draga ženica takoj natakne na noge copate." — "Oj, srečen človek, ki imaš tako lju-
beznjivo ženico!" — "Kakor se vzame, dragi prijatelj, kakor se vzame, a vedeti moraš tudi, da mi skrije istočasno čevlje, da ne morem iti ven.''' -o-
"Ne bomo ga; vsaj na Bregu ne. Jaz imam mazilo, ki ukroti najhujšega okrajnega glavarja."
"Vi pa, Vi," zasmijal se je župan in pogledal ga po strani. Lisec je pomilovalno prezrl to nespoštljivost, pogladil se po visokem čelu, zavihal brke, iztrkal pipo in tlačil jo iz-nova.
"Zame bi bila to mala skrb," dejal je pre-trgoma, ker si je prižigal pipo, "prav mala ,skrb."
"No, no, kako pa?" rogal se je župan.
"Navadna stvar. Kadar bi prodajal glavar največjo sitnost, da bi ne bilo več shajati ž njim, kader bi se znašal najhuje nad menoj in mi pretil, da me odstavi, takrat bi sklical občinsko sejo."	|
"Da se sestavi pritožba."	'
"Kaj še! Da se izvoli za častnega občana."
Lisec je umolknil in z zadovoljnim ponosom gledal po strmečih obrazih. "Seveda pomaga ta pomoček samo jedenkrat," nadaljeval je počasi, "takrat pa gotovo. Toda pustimo to; žup. n Šimen je moder mož. — Janez, kaj pa je tebe i? Človeku »i 'lobro samemu biti." Sunil ,ie Janeza, ko je baš prinesla Lojza vina na mizo. "Kako ti je všeč Lojza?"
Dekle je zardelo in teklo iz sobe; Janez pa je bil v nekaki prijetni zadregi. Namiga-vanje mu je dopadalo in hvaležen se je na-smijal Liscu, čudeč se njegovi ravnodušnosti.
Stric Vrban pa, ki se ni vtikal v pogovor, je vstajal. "Pil sem, jedel sem," dejal je po pravici ; "jaz grem."
"Ostanite!" ukazoval je Lisec. "Kovač, črno kavo zame in za strijca Vrbana! Bom jaz plačal."
"Bom pa še ostal," dejal je Vrban in sedel nazaj, "zaradi druščine, za drugo mi ni."
"Nam pa tudi, za Vašo sestričino, za Jerico," dejal je Lisec; "kaj ne, mati Kovačeva?"
"Kako pa, gospod Lisec. Pridno dekle in pošteno Qfdjc Vrban, doklej se boste še ubijali s kmetijo? Stari ste, svojcev nimate in ženili se ne boste več. Izročite Jerici domačijo in spočijte se, ko ste se trudili vse življenje."
"Ne mudi se še," ugovarjal je starec. "Za menoj dobi Jerica vse, toda slušati me mora. A me je hotela že ostaviti, češ, da se ji hudo godi, in da pojde služit."
"Nikamor ne pojde služit," odločil je Lisec. "Lojza pa Janez bo jeden par, Kovačev France in Jerica pa drugi."
"Bog daj srečo!" nasmehnila se je Kovači-ca. Tone pa je vstal.
"Ali te ni sram ?" dejal je tiho bratu. "Komaj smo zagrebli očeta, in ti se ženiš!"
"To tebi nič mar," odvrnil je brat. "Ti me ne boš učil."
Družba je jela pogovarjati fanta; a ta je potegnil klobuk na oči in se urno obrnil. Za njim je šel župan Šimen, ki ni hotel ostati
brez zaveznika Liscu nasproti.
"Sukati te Tioče," dejal je Lisec in se nagnil zaupno k Janezu. "Kmet je kmet; pusti ga! Tebe je škoda, da bi si kisal gori na samoti, ko te potrebujemo v naši druščini. Delajo naj drugi; ti si gospodar. Z glavo, s pa- , metjo se več doseže kakor z rokami. Tone i naj posluša Šimna, ti pa mene; videl boš, kdo i bode spredaj."
"Bog Vas živi, gospod Lisec," napila je krč- I marica. "Vi ste dobri za našo hišo; mi Vam I pa tudi nismo bili nikoli nasprotni."
"Tako je prav," potrdil je Lisec. "Jaz po- j magam rad vsakemu, ki hoče pomoči; kdor se pa šteje m modrejšega, tega pa puščam pri miru."	, y'
II.
Žalosten in jezen je Ritel Tone domov po bližnjici, da ga ne bi srečevali ljudje. Onstran gozda ob potoku, ki se vije počasi med rakitami po dolinici, zabliščala mu je naproti vrh griča rodna hiša, sama, daleč od drugih selišč. Za hišo stoji oreh in v njegovi senci klop; a ondi ne sedi več stari oče, ki je od on-dot ogledoval tako rad posestvo in vodil gospodarstvo. Ne bo ga več pozdravil in vprašal, če je ajda polna, ne več pogladil zvečer trudnih voličkov. Inako se je storilo Tonetu in hitro je korakal navkreber. Doma ni bilo nikogar in vrata so bila zaklenjena. Naglo se je obrnil; spreletela ga je groza pred zaklenjenimi vrati in zaprtimi okni in tiho hišo. Kako je bil sam, kako zapuščen! Dom je bil bratov in brat se je spremenil prvi dan; išče si druge družbe in zanj se ne meni več. Prišla bo nova gospodinja in odtujila mu še bolj brata in dom, in poreče se mu nekega dne, če mu ni všeč, naj ide, in šel bo v tuje kraje k tujim ljudem. V take misli vtopljen je legel na trato in gledal za oblaki, ki so plavali po nebu.
Janez pa je korakal po cesti domov dobre
., „ 1 - ,, O - n -v. ' 1 pA i«	T (*rtnnA/lrtW 1 ion p m
vujjc. o (ji «q auui 00 jo	t. euar	mrbhv""
in ponašal se z lepo, imenitno nevesto. Smelo in ponosno se je oziral okrog in zaukal bi bil, da se ni spomnil pogrebnega dneva. Moško je izvlekel doma ključ iz žepa, stopil v hišo in odprl vsa okna; a ostati ni mogel v zaprtem prostoru; srce mu je bilo prepolno. Za-žgal si je smodko, Liščev dar, vtaknil roke v žepe in premišljeval, kako bi vse uredil, da bi bilo všeč nevesti in vredno take svaščine in takega prijateljstva. Domislil se je, da stoji v hlevu samo goveja živina, in vendar bi bilo prostora tudi za konjička. Voziček bi stal pod podom. Takoj je sklenil, kar najhitreje iti na Vače in kupiti si konjička, rujavca, in koleselj spleten in temnozeleno in rdeče pobarvan z zavoro na vijak, kakor jih je občudoval na Vačah kak semanj dan. Na voz pride pisan koc in na konjiča svitla oprava. Tako se bo vozil k nevesti. Kamrica bi se morala poslikati ,preden pride nevesta na razgledi;
Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.

..............................................
■"'"''J3
OPISANO PO LIE j
^	J. M. Trunk.	®
SrrnB
ar

BARVE - MIZARSTVO - ZELEZN1NA
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEI-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0490.
irwxrx
vo kraljestvo na zeiriji, ker bi ga lahko upravljal sam. Kdor je vsfemogočen, ne potrebuje pomoči revnih ljudi, ki jih je sam ustvaril."
Prav gotovo, ako bi bil Bog zasnoval svoje kraljestvo na zemlji po Molekovem kopitu. Zasnoval pa ga je drugače, in on ima prostost pri tem, in u-redil je to kraljestvo tako, da je dal posamezniku svobodo lastne odločitve za ali proti kraljestvu, in dalje, da je pri tem dal tudi ljudem nekaj vpliva na druge, ter jim naročil, naj na druge vplivajo. "Idi-te in učite," jim je naročil.
Taka je sedanja '"ustava" kraljestva božjega. G. Molek naj malo potrpi. Ta ustava preide. Čas lastnega odločeva-nja, pomoči kaplanov in faj-moštrov. . . bo minul, pride "u-stava" po Molekovem muštru in v tistem kraljestvu bo Bog upravljal sam brez armade 300.000 "kričačev."
Tudi g. Molek se bori, in Glas Svobode strahovito kriči, vsi naprednjaki in svobodomi-selci se borijo in kričijo in prodajajo svojo "resnico" in svojo robo. Čemu to? Čemu ne pripustijo "resnici," da sama opravi? Je pač čas borbe in odločevanja posameznika in za posameznika tudi po drugih.
Krščanstvo pove, kaj bo sledilo za zmagovalce, zato so mirni, dasi delajo in morajo delati, borci za krščanstvu nasprotno "resnico" pa ne vedo nič gotovega, kaj bi utegnilo slediti, in odtod neki nemir, strah, o katerem sem govoril.
Zdaj pa pojde.
1 Pri Glasu Svobode so si kupili novo — metlo. Pravijo, da nova mptla dobro pometa. Novi urednik Je poln "avtLcgit" ognja, in pometa, da se kar kadi, in si celo njegovi sorodniki malo mencajo oči ter govorijo o "zvončkanju."
Skozi 25 let je sicer šlo, a ni hotelo iti, zdaj menda pojde. Z velikim truščem naznanjajo, da se ustanovi svobodomiselna organizacija, in zdaj pojde, ne morda organizacija rakom j žvižgat, saj nočemo biti pro-roki, ampak svobodomiselna stvar pojde.
Propagator novega zmagoslavnega prapora trobenta "Ljudje, ki varajo delavstvo raz prižnic z neslanimi nauk I rimske cerkve, so se ravno, se daj vrgli z vso jezo (g. Molel J pravi nekaj o strahu!) in sil< ■[ na naše vrste, da jih zopet do •J be v svoje kremplje. Proti ten ■ bodi v prvi vrsti naperjeno boj • no kopje naše svobodomiselni ij organizacije, ki mora priti naj [ kasneje do oktobra meseca ' ,{ življenje.
:l Proti tem poneumnevalcer
-	ljudskih mas smo se borili u ) spešno (šlo je, pa je morali j! priti nova metla!) brez poseb , ne in izrazite organizacije,
-	njo pa jim lahko odtegnem
-	vse do zadnjega rojaka.''
i G. Molek, sicer bo gorel i / nove metle sveti ogenj, a ni pri vseh dosedanjih uspehi c tudi malo — strahu, da bi 1 , en rojak utegnil ostati še v < j blasti "poneumnevalcev ljuc i skih mas" ? En sam rojak lahk 1- zatemni vse — uspehe! :- V evangeliju stoji: "Dobi li pastir pusti devetindevetdes« k ovčic v puščavi in gre za i: h' gubljeno," to je ljubezen. Sv< o bodomiselc ima devetindeve' >- deset privržencev, le stotereg L- še nima za "resnico". Ali je t tudi ljubezen? Podomače s a temu imenuje nemir, strah.
Nova metla jih utegne neks 1, pomesti, a vseh kvečemu le )i — jezikom.	,
1,	-o-
1- NE ČAKAJ, da pride kdo 1 )- naročnino v hišo; ako ti je p a tekla naročnina, pošlji jo sa )-' čimprej moreš na upravo list
Pristopajte
—k—
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj Sala raznih podpor v znesku
izpla-
Razprodaja novih knjig
Na tej razprodaji se nudi našim rojakm v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po posebni ceni štiri jako zanimive knjige:
1.	"KRI MUČENIKOV." Interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu,
ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60c
2.	"SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral čitati.................... 45c
3.	"NEVESTA IZ KORIN J A" je zanimiva slovenska kmečka povest........ 25c
Skupaj..................$1.30
KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO	1
IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLE-	|
DAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORIST-	I
NIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV.	M
$2,715,645.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD 100-PROCENTNA.
Njeno premoženje znaša $1,534,408.00
Članstva v obeh oddelkih šteje 29,000.
Ima 168 krajevnih društev širom držav.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika (co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite »a glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago ftt., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaža $20.00.
VA2NO! TEKOM KONVEČNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTO!
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI!
Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi. Naročilom je priložiti Money Order ali bančni draft.
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
nBsmmsi
DR. t F. KONOPA ZDRAVPNo^oDNfrG IN
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
O strahu in še nekaj. v
Zapisal sem nekaj o strahu ? in kričanju. G. Molek pravi, da :,< je to star jezuitizem. Če ni P srednji vek, je pa jezuitizem. s' Ker človeku ne pripozna nobene duše, tudi ne more umeti z človeške psihologije. Naj mu 7'_ malo pomagam. Neštetokrat se mi je že pripetilo, da so mi 0 ljudje, katerih jaz nisem še ni- . koli videl in oni mene ne, a so videli samo pri srečanju duhov- ' nika, brez vsakega povoda za- ^ brusili v obraz "prokl. . . far." 1 Kako to psihologično prikazen \ tolmačiti? G. Molek morda £ poreče, da takemu je kak duhovnik kako krivico storil. Mogoče. A čemu se znese nad : nedolžnim? Mogoč bi bil še :11 kak drug uzrok, a v devetin- j * devetdesetih slučajih je tak i ^ psihologičen pojav umljiv le,! g ker se mu v srcu pri pogledu '. na duhovnika nekaj vzbudi, gai nekaj prime, se ga loti neki ne- ^ mir, strah, in posledica tega je — krik, psovka. V Prosveti je ^ bilo čitati, da je neki tajnik zagnal Amerikanskega Sloven- g ca, ki mu je bil poslan na o-gled, takoj v peč. Tudi za to se . lahko dobi kak uzrok, a jaz J sodim, da se v srcu nekaj pora- 1 ja. Kaj ko bi on ne bil na pra- ( vi poti ? Ko bi ne bilo tako, ka- ( kor on misli? Ko bi bilo dru-i gače, kakor je on "prepričan ?" To je nemir, strah. . . in sledi mu kak izbruh v ti ali drugi ( podobi.
Največji psihologi so v tem. ^ edini, da noben ateist ni popol-j j noma prepričan, da ni Boga. Ker ni, bo kričal, ako zatrjuje, da ga ni. Prvi ateist, ki sem ga jaz srečal na sestanku abitu- . rientov v Ljubljani 1. 1890 je' i kričal na vse grlo: "Primojd. . ; strela naj me ubije.. da ga ni." ; Strah, nemir je skrit v srcu, krik plane na dan. .
P.a pravi g. Molek, da "se frančiškanska kompanija dere že par let, kakor jata žrjavov," toraj "nobenega prepričanja, sam strah." Kričanje in drenje > bo težko opravičeno v Moleko-\ vem smislu. Tupatam pade kaka trša beseda pri obrambi ali za označbo, kakor je tudi Spa- j sitelj včasih dvignil svoj glas iz zaklical "hinavci, pobeljeni grobovi," ali je spletel gajžlo in udaril. Strah je pa še manj opravičen in samo le Molekov proizvod. Naj stvar ilustrira zopet psihologičen pojav.	i
Na stotine sem jih pripravil! za pot v večnost. Nihče od teh,I ki so bili prej vsaj, kolikor toliko prepričani o verskih res-' nicah, ni izrazil niti najmanjšega dvoma, kazal kakega nemira ali magari strahu. Mnogo pa' sem imel slučajev, da se je pri "prepričanju" pojavil nemir,j strah, dvom in so se povrnili k! temu, kar so prej tajili in odklanjali. Duševni doživljaji so večinoma še prikriti, & kjer je j "prepričanje" bolj na jeziku,' so bo javilo v odločilnem trenutku v kriku ali nemiru, strahu, kjer sloni prepričanje na trdni podlagi, tam je mir, prav 1 nobenega strahu. ; Smešna je trditev, da bi kak duhovnik "kričal" ali se "bal", j ako malo bolj povzdigne svoj l glas, bal namreč, da izgubi "nadvlado" ali vpliv. Čemu tu-| di. Ako n. pr. Slovenci poženejo vse duhovnike, se tem ni treba prav nič bati za obstanek ali kruh ali kaj, ker drugi jih' bodo sprejeli, ali našli bodo kje drugje svoj obstanek. Motiv "kričanja" ni strah, temveč vestnost v poklicu.
Zdaj pa s,topi g. Molek na drugo plat. "Če bi bil j.az," pravi "tako trdno prepričan, da je Bog ustvaril vsemir. .. bi bil tudi ravno tako prepričan, da isti Bog ne potrebuje armade 300.000 kaplanov, fajmo-štrov, škofov in nadškofov, da mu pomagajo upravljati njego>