ftev. m 9 LluDljnni, g ponedeljek, dne 4. decembra 1905. Leto mm. Velja po poŠti: t» celo leto napre] K 26-— za pol leta „ „ 13-— M tetrt leta „ „ 6 50 a en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: a celo leto naprej K 20'— M pol leta „ „ 10°— ga Četrt leta „ „ 5-— ta tn mesec „ „ t"70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. LOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat za trikrat 11. 9, za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostop na garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo l< v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod tez -- dvorlSIe nad tiskarno). — Rokopisi se oe vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod (JpravniStvo j« ■ Vsi Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ^sprejema narofnlno, Inserate In reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Kako ]e nastala dolenjska železnica? v. Hoja za delnicami. — Državni zakon. Po zimi z vozom prepotovati dve tretjini Dolenjske samo po sebi ni nič posebno prijetnega in vabljivega. Toda združiti potovanje z naj intenzivnejšo agitacijo ter vzbuditi in organizovati veliko narodno gibanje z vidnim uspehom, okolo 600000 K za železniške namene dobiti iz precej slabo do-tiran h žepov pojedinih posestnikov in praznih blapajmc siromašnih občin, nalagalo je meni predrzmžu tako silne napore, da se dandanes le čudim svo;i krepki naravi, katera je naposled, dasi ne brez trajnih kvarnih posledic, vendar še premagala vse težave. In akcija moja se je posrečila popolnem ! Prvi shod imel sem na „pošti" v Velikih L š ah, obilo je bilo zbranih poslušal-oev ; tudi iz ribniškega trga so mi hiteli nasproti ondotni znanci in prijatelji S krepkim govorom sem jih dvignil in razvnel, vzbudil sem v svojem občinstvu ono ču Vilo, koje je žalibog zlasti na D lenjskem še mnogo premalo razvito: zaupanje v lastno silo! Isti dan še niso sicer podpisali Bog zna kako velikih vsot, le zače tek ie bil m tišiati nisem maral, pač pa so takoj iz svoje srede zasnovali agitacijski odbor in nemudoma so pričeli s pobi ranjem In tako je delo napredovalo. Imel sem marsikateri dan kar po tri shode. Huio je nagaislo zimsko vreme. Kmalu sem moral govoriti v prekurjeni sobani, kjer je bilo kar poginiti vročine, kmalu postavili so me v ledenomrzle prostore, kjer je stoprav govorniški af^kt moral premagati mučno pre-zebanje. Skoraj povsod govoril sem kolikor moč poljudno eno celo uro; pazno je sledilo občinstvo dokaj težki razpravi. Sedaj smo pa večinoma takoj podpisavali glavin-ske delnice. Treba je po vsaktm govoru nekoliko odmora, hodeval sem ed skupine do skupine, odgovarjajoč raznim vprašanjem in pomislekom. Največja težava je pač bila povsod, priprostemu kmetu razjasniti pojem in bistvo takega spaka kakor je „delnica". Ako sem može vprašal, ali pač ved6, kaj podpišejo, slišal sem mnogokrat odgovor : »Kaj bi ne, „obligacijon" podpišem 1" In sedaj sem kot pošten človek imel dolžnost možu dopovedati, da se moti, da je „akcijatt nekaj bistveno različnega od ^obligacije", da je delničar solastnik, dočim je obligacijonar upnik. Izvajal sem mu vse mogoče posledice iz tega pravnega ramerja, a naposled sem se povsod uveril, da je naš kmet, kojega novodobno talmi-razumništvo v predelih .Slov. Naroda" tolikokrat blati in zasramuji kot bornirano, nevedno tolpo, v svojem jedtu še čudovito prebrisan in razsoden. Seveda, na Dolenjskem je bilo, antial-koholičnega gibanja tedaj še niso poznali, in namen je bil toliko lep in koristen, da sem po vsakem shodu še moral odgovarjati neštetim zdravicam in neprenehoma trkati polnim kozarcem. Redkokedaj sem prišel v svojo sobo pred polnočjo, a potem še nisem imel miru. Določil sem potni načrt za drug dan, spisal brzojavke na razne kraje, tuintam trebalo je tudi kaj sporočiti v pismu, končno moral sem premišljati govore, koje je bilo vsikdar prikrojiti po posebnostih dotičnega občinstva — torej je preostajalo le bore malo časa za spanje, kajti na vse zgodaj trebalo je zopet naprej, v mrzlo zimsko saj?o, katera je tembolj rezala, čim višje sem prišel. O shodu v kočevskem mestu bi bit s posebnim povdarkom mogel reči: „Et haec meminisse juvabit" Odkrito rečem, nekako tesno mi je bilo v prsih, ko sem v spremstvu mestnega župana gospoda Loja stopil v dvorano stare mestne hiše, kjer je že vse natlačeno bilo kočevskega občinstva. Poleg meščanov bili so tu zbrani župani in občinski možje iz raznih kočevskih občin, kar je veljakov tedaj bilo v kočevski deželici, vse je prišlo na shod. Tu sem govoril kratko, a jedrnato. Znal sem, da imam pred seboj večinoma trgovinsko izšolan* poslušalstvo, torej sem se omejil le ca en predmet: prepad blagostanja v sedanji osamelosti in re£ šitev po novem občilu, in posluževal sem se zgolj enega govorniškega sredstva: ape-loval sem na tisto čudovito zvestobo, katero kočevski naš sosed in sodeželan vedno v svojem srcu goji nasproti svoji rodni pokrajini. Mislil sem, da sem govoril res prepričevalno, tembolj sem bil osupnen, ko med celim govorom in istotako po govoru ni bilo slišati niti najmanjšega odobravanja ali pritrjevanja. Ali kmalu sem prejel sveje zadoščenje Par minut po končanem govoru je še vladala po dvorani napeta tišinu, petem se dvigne majhen, neznaten, starikav moži-ček — menda se je vrlina zval Gruber — ter poreče skromnim glasom: „ I c h geb' tausend Gulden" Ia sedaj se je pričelo kar tekmovanje med podpisova telji, tekom četrt ure imel sem že pravo-krepne podpise za mnogo tisočakov. I z Kočevja držala je pot v snežnih zametih preko Starega lega, Fužin, Toplic, kjer sem tudi imel zborovanje, v Novo mesto, odtod črez Mirno peč, Trebnje, Št. Vid in Višnjo Goro nazaj v Ljubljano. P«vsod shodi, več ali manj povsod isti ugodni uspeh. Zlasti se je odlikovala Tememška dolina s posebno požrtvovalnostjo. Izmed premnogih zanimivih podrobnosti navajam le en dogodek, kateri se d& pač izkoriščati kot argumentom ad hominem zoper one fanatike šolske omike, koji načeloma odrekajo anal-fabeton volilno pravico. Bilo je na šentviškem shodu v ondotnem šolskem poslopju. Pri podpisovanju delnic se med drugimi tudi priziblje oblasten kmetič ter hladeodušno poreče: „ P a še mene zapišite za en taužendar«. Po svoji navadi ga povprašam: „Oče, ali ste pač razumeli, kaj si boste nakupili za ta tisočak? Ali pač znate, kaj pomeni akcija ali delnica ?" Sko raj nejevoljno se mi odreže: „Že vem", jaz na to: „No, hvala lepa, pa podpišite svoje ime na to polo!" Pomolim mu pero, on se ga dotakne s tremi prsti svoje mogočne des niče. jaz, v prvem hipu pozabivši, kaj pomeni pravna ta šega, ga z nova poženem na podpis. Tedaj se pa kar zadere md menoj: „Au že nisem prijel za pero?!" Ola, jeklena moja narava poleg naj-točnejše oskrbe je povzročila, da so se mi ozdravila bolna pljuča. Le živci še do danes niso v redu Skoraj po vsakem večjem duševnem naporu se mi vračajo neurasteniški popadki, trajna posledica pretiranega dela za dolenjsko železnico. Ia take je „Slov. Narod" opravičen, me vsako lete pošiljati „v Mezirje hladit si živce!" Da, v istini se z lepa ne dobd večja podlost in gnjusnejša srčna nizketnost, nego je v očigled takim dejstvom obelodanijo moji novomeški protivniki. Kaj poreče poštenjak — in bodi si še tako velik nasprotnik mojemu političnemu nastopu, — zlasti o postopanju znanega novomeškega terorista, kojemu so vsa gori navedena dejstva le predobro znana in kateri navzlic temu izliva smrdljivo golido svojih čenčarij v „Narodu" črez moj politični značaj, češ, Šuklje nikoli ni ničesar storil za našo železnice! Mene pač ne spravi iz duševnega ravnotežja. Njemu in njegovim sotrudnikom nasproti se držim vekovitih Dantejevih besed: „Non ti curar di loro, ma guarda e passa!" In tako daleč sega moja prizane-sljivost, da mu celo postrežem z dobrim svetom. Pre.l tedni naslovil je ta časnikarski franc tireur v enem svojih klavernih člankov v „S1. Narodu* mojim sinom sledeče drzne besede: „Sino vi, sramujte se svojega očeta!" Svarim ga, naj odslej opusti jednake fcale! Naj pusti pri miru moje fante, v svojem lastnem interesu! Moji sinovi so hvala Bogu od prvega do zadnjega dostojni, pogumni, krepki fantje. Novomeški „Knallprotz" jim kar nič ne imponuje, strahopetnosti ne poznajo, tembolj sem jim hvaležen, da so uvaževaje izrecni nasvet svojega očeta zaničljivim pre-ziranjem molčali na njegovo izzivanje. Toda trajnega poroštva za njih hladnokrvnost ne bi maral prevzeti. In tedaj naj se mojster zabavljač onstran Krke ne oglasi več z enakim apelom na moje sinove, sicer utegne se pripetiti, da enemu ali drugemu mojih fantov mine potrpežljivost ter da kaznuje širokoustneža na oni način, kateri je po mnenju dostojnih mož najbolj prikladen enaki pasmi! Na Kamnu. Fr. Suklje. Uolluna reforma za ljubljanski občinski svet. Načrt volivne reforme za ljubljanski občinski svet je dotiskan. Občinski svetovalci ga imajo že v rokah, torej ne be dolgo, da pride pred občinski svet. Tega se je zavedalo .Slovensko katoliško delavsko društvo", ki je že pred desetimi leti pričelo gibanje za reformo volivnega reda v ljubljanski občinski svet Takratnega shoda tega druStva se je udeležil tudi g župan Hribar, ter je obljubil ustreči delavskim željam. Ostalo je 10 let pri obliubi, a naše delavsko društvo ni mirovalo ter je v tej zadevi priredilo tekom let mnogo shodov in oddalo opetovano petič je Sedaj je tiskan načrt nove volivne reforme za občinski svet že razdeljen — Slovenske katolišk« delavsko društvo je zato smatralo za svojo dolžnost opozoriti ljubljansko javnost na to dejstvo in povzdigniti glas, predno ne bi bilo prepozno. ■ V ta namen je ^Slovensko katoliško delavsko društvo* sklicalo za včeraj dopoldne shod v areno „Narod. doma". Začetkoma je kazalo, da shod vsled velikega napora, ki ga je delavstv« imelo zadnje dni vsled boja za volivno refotmo za drž zbor in vsled poznega naznanila, ne be dobro obiskan, vendar se je kmalu nabralo toliko delavstva, da je bila arena »Narodnega dama" skoro polna. Shodu je predsedoval društveni predsednik tovariš Kos, ki je dal besedo g. dr. Evgenu L a m p e t u , katerega je društvo naprosilo, naj poroča o novi volivni reformi. Dr. Lampetovo poročilo o novem volivnem načrtu. Dr. Lampe pravi najprej, da ni predloženi načrt volivne ref rme nobeno enotno delo, izdelano po kakem vodilnem načelu, ampak je zneseno od vseh vetrov. Ta načrt je podoben skrpanemu plašču, v katerem je polno črnih, rjavih, zelenih krp, in v zadnjem kotičku se zasledi tudi prav majhna rdeča krpica. (Sne demokratje kličejo: Ve3 mora biti rdeč!) Opazuje se v njem tendenci, sedaj vladajoči stranki ohraniti gospodstvo še nadalje in pri reformi le nekoliko pe-miiiti javno mnenje, ne da bi se omajalo stališče vladajoče stranke. Pred vsem ne moremo odobravati, da se je ohranila dosedanja razdelitev treh volilnih razredov, ki ne odgovarja istinitim potrebam. A ta se je še poslabšala, kajti načrt jemlje volilno pravico ženskam, ki so jo že imele. (Cu;te!) Torej ni to r a z š i r jenje, ampak omejitev volilne pravice! Župan Hribar utemeljuje to določbo: »Po mojem mnenju ta volilna pravica itak ni imela pravega pomena, ker je ženske niso smele izvrševati same. Proti temu da bi se ženskam dala neposredna volilna pravica, govori pa veliko tehtnih razlogov, med katerimi je najvažnejši pač ta, da za rodbinsko in družabno življenje ni koristno ako se ženska preveč udeležuje strankarskih bojev, ki dandanes tudi pri tako eminentaih nepolitičnih stvareh, kakor je uprava občin le preradi prehajajo na politično polje " ' Kako to, da so ravno pri volivni pravici tako v skrbeh za rodbinsko življenje? Ženskam se naravnost odreka sposobnost za sodelovanje pri javnih zadevah. A to je v direktnem nasprotstvu z vsemi liberalnimi načeli. Ali ni .Slov. Narod" tolikokrat pi sal, da hoče liberalizem rešiti ženstvo iz re akcionarnih spcn, da hoče dvigniti ženski spol do popolne enakopravnosti z moškim? Ali ni pisala »Slovenka", glasilo istega liberalnega Ženskega društva, katerega od-born-ce so soproge prvih naših liberalcev, na gorečneje za žensko emancipacijo na vseh poljih? Ia zdaj pride liberalni občinski svet ki vzame ženskam še tiste trohe javnih pravic, ki so jih vživale v dobi teme in na z dnjaštva! To je pa v protislovju tudi z načelom posestnega zastopstva, na katerem so osnovani volilni razredi. Ce je odvisen glas ed davka, se mora varovati enakopravnost tudi davkoplačevavkam. Delavskim zahtevam so ustregli v toliko da določajo IV. razred, v katerem naj volijo oni, ki doslej še niso imeli volivne pravice. Prav je. da se ne predlaga splošna kurija, a ta predlog ima več hib. IV. lazred dobi samo 6 zastopnikov, ko jih imajo vsi drugi po 10 Z * kaj se tem mnogoštevilnim volivcem ne da vsaj toliko zastopstva, kakor g* imajo maloštevilni volivci prvega razreda? Dalje se zahteva za aktivno vo livno pravico petletno bivanje v Ljubljani Prav je, da se zahteva neka stalnost za volivno pravico v občini, a zahteva petletnega bivanja preveč omejuje volivno pravico. Saj se za pasivno volivno pravico zahteva stalno bivanje v Ljubljani, torej ne more biti itak nihče izvoljen, ki ni stalen občan. Cemu tako omejavati število volivcev? In teres za obč no ne izvira iz tega, da je kdo b i 1 v občini, ampak iz tega, da bo živel v občim. Tega omejevanja n. pr. ni pri uradni-štvu, ki nima toliko interesa do občine, kakor pa delavstvo. Drugi razred je domina uradttištva, ki ne plačuje občinskih dokbd ki je rreskrbljer.o od države in dežele in torej občine ne potrebuje, a vender ima ta uradn ški razred toliko predpravic pred delavskim ljudstvom, ki mota v svojem lastnem interesu imeti največje zanimanje za občinsko gospodarstvo. (Tako je !) Bistvena izprememba je v tem, da se določa vol lna doba šestih 1 e t in do polnilne volitve po preteku t r e h 1 e t. In zakaj to? G župan utemeljuje to s tem, da triletna volilna doba in vsakoletne d<-po{ mine volitve „provzročaje preveč razburjenja' (Veselost). Kako to, da se zdaj tak« boje razburjenja? Govornik se ozre nato na občinske dolgove. V zadnji seji je občinski svet sklenil stvari, ki pomenijo p »J t r e t j i mili j o n novega dolga. Zupan je rekel, da se bode naložilo doklade na direktni dadek. A kdo bo to plačal? To bodo plačali v večini delavski stanovi, ker b*do jedila in stano Vanja za toliko dražia. In pred tako važnim sklepom, ki po-menja veliko obremenitev občne za več nego pol su letja se ni sklical n ben javen »h d, na katerem bi se bil« o tem razprav Ijalo Cisto brezčutno gleda meščanstvo na vse to. Kje je mesto z lastnim statutom, kjer ne bi vladajoča stranka sploh nikdar ne sklioala do-benega shoda in razgovora z volivci? V Ljubljani pa že več nego deset let nismo doživeli nobenega javnega shoda od te strani. Delavstvo kaže torej danes več smisla za občinsko gospodarstvo, nego večina meščanstva. Zato pa ne more predloženi volilni načrt zadovoljiti delavstva In vendar je neobhodno potrebno, da pride delavstvo do besede v obč. svetu. Ali bi bilo n pr. mo goče, da bi se bile toliko časa vzdržale grozne razmere, ki so se razpravljale pred sodiščem prošli teden, ako bi bilo v občinskem zastopu delavstvo, ki bi b lo povzdignilo svoj glas za človeško dostoianstvo proti podlemu izkeriščevanju ? Najstrupene ši sad na trhlem drevesu sedanje družbe je dvojna morala, po kateri je dovoljeno izkoriščanje in razkošje onim, ki imajo bo gastvo, slabejši pa se izroča njihovemu nasilju. Ko so nesrečne žrtve madame Lc)wy pričale pred sodiš em, je celo judovski ad vokat, zastopnik „madame", kazal nanje kot bitja, ki jih vsi „b»ljši" ljudje zaničujejo. Da, kadar jih okužene policja odtira po od gonu, tedaj se jih sramujejo — zakaj se jih pa ti »boljši« ljudje prej niso sramovali? (Burno odobravanje.) Ali bi bilo mogoče, če bi delavstvo imelo besedo v javnosti, da bi se posredovalnica za pošteno žuljavo delo bavila hkrati tudi s takim poslom ki se ga mora celo zastopnik madame L6wy sramovati ? Proč z dvojno moralo! Povzdigniti moramo prapor poštenega dela. Naše geslo je : Delu slava, delu čast! (Burno odobravanje) Radovedni aooialni demokrat temeljito poučen. sodrug T o k a n se je po dr. Lampe-tovem govoru oglasil k besedi ter je dejal • Vprašam naše „ klerikalce", kako stališče zavzemajo oni napram volivnemu sistemu dr. L u e g e r j a na Dunajo, kako stališče napram tirolskim klerikalcem, ki so se iz javili proti volivni reformi in kako stališče napram temu, da je dr. L u e g e r na Du naju prepovedal mestnim podjetjem počivati na dan 28 t m. Dr. Lampe je Tokanu takoj krepko odgovoril: Tu ni nobenega „klerikalca", tu je delavski shod m ne govori se tu o klerikalcih, ampak o volivni reformi. Tu je shod »Slovenskega katoliškega d e 1 a v s k e g a društva", katerega so sklioali de lavci, tu nihče delavcev ne terorizira, premislite poročilo, sklenite pa kakor hočete. Zdr Luegerjem mi nimamo čisto nič opraviti (Klici: Tako je!) on ni načelnik krščansko-so-c i a 1 n e g a d e 1 a v s t va v Avstriji ki si svojenačelništvo samo voli. Žito, kar dr. Lueger dela, ne moremo biti odgovorni mi, zoper eno stvar katero zagovarja dr. Lueger sem danes tu odločno go varil: zoper pogoj petletnega bivanja v občini. V tej točki sta složna -Hribar in dr. Lueger. Dr. Lueger in Tirolci čisto nič nimajo opraviti z ljubljansko volivno reformo. Tiste, ki so pred nami, primimo, in jaz le ždim. da bi so drug T o k a n s tisto korajž«, katero raz vija proti dr. Luegerju, nastopil tudi proti H ibarju. Kar se tiče Tirolcev ondi bijejo proti konservatizmu boj krščanski socialci mi ne stojimo na stališču tirolskih konser' vativcev, ampak na stališču naših poslancev, katerih stališče ie jasno in odločno. (Klici-Mi moremo biti odgovorni le za to, ksr dela .Slovenska ljudska stranka'.) Dr. Šusteršič je na shodu v BMestnem Domu" nastopil proti Ebenhochu. Kar se tiče 28 novembra, smo svoje stališče pekazali s tem, da smo praznovali, da smo podpirali gibanje za praznovanje in tudi delodaiavoi in podjetja, ki so v ožji zvezi z nami, so se ia*toj postavili na to staLšče. V imenu naših industrijcev in meščanstva je šel te kom zasedanja dež. zbora v deputacji k dež predsedniku tudi naš mož tovarnar ki se je izjavil za delavsko zahtevo do splošni m enaki volivni pravici. To smo zagovar jali. (je se bomo mi v tem pregrešili, nas le napadajte, dokler pa mi prav delamo nas pustite pri miru z očitanjem drugih za katere nismo mi odgovorni. (Burno pritrjevanje) J Drugi govornik slovenskega krscansko - socialnega delavstva. Tovariš Puhar je nato razpravljal o dolžnostih občine do prebivalstva: nadziranje slabih stanovanj, brezplačne učne po trtbščioe, da se tudi talenti delavskih otrok razvijo. Brezplačni šolski zdravnik brezplačno preiskuj šolske otroke, učitelj ne imej pre več otrok v enem razredu da bo pouk uspešnejši, obrtno nadaljevalni pouk naj se vrši po dnevu, občina naj gleda, da se ne bo izrabljalo v tovarniškem delu < trok, posredovalnica za delo mora dajati brezpl čna pojasn Ia. Pravijo da de!a»c ni maio dovoli izobrazbe, ne daio, ne preskrbe nara pa nič Da|te nam brezpl^čnit. ljudskih knjižnio in čitalnio! Obč na zidaj cenena de lavska stanovanja, ki n*j postanejo sčasoma last delavca, da se ne bode tako silno množilo število ostb v ubožmeah Govornik iz javlja, da naša < bčina za t« nima smisla, zato vun s splošno in enako volivno pra-Vico tudi za ljub eb-inski s et1 (Odobravanje) Resolucije. Tovariš Jožef Gostinčar ute meljuje resolucije in pravi, da so se na ma gistratu dolg« časa izgovarjali na to, da tiskar Hribar ne dotiska nove volivne re forme, krivda je bila pa baje drugje Četrti kuriji se hoče d«ti šest mandatov, dočim imajo ostale kurije po deset mandatov! Uradnik, ki pride v Liubljano. ima takoj volivno pravico, delavec pa bi moral čakati pet let. Kako pride ravno delavec do tega, da more biti izvoljen šele, če prebiva stalne tukaj in je sprejet v občinsko zvezo. Govornik kritizira socialnopolitično delova nje občine, katerega splah ni Kje je pri naši obč hi kak socialno politični odsek ? Obrtni svet je prišel s t<žav0 skozi, a ni ne duha ne sluha o mem. Blagostanje ustvarja delavec s pozitivnim delom, a današnja mo-d ma družba ne daje delu veljave in ne de lavcu tega, kar bi mu resnici šlo Zato pa vztrajno delujmo, da dobi veljavo delo in ž mim delavec ono čast, kakor oni, ki izvršujejo negativno delo 'Kakor za volivno pravico vdr ž a v n i in deželni zbor, bori-mosetudiza v«Iivno pravico v ljubljanski občinski zastop. Z drobtinicami se ne zadovoljimo! Dobiti moramo to, kar nam v smislu dela gre Izkušajmo, da se po vsej Ljubljani raz vne ta misel, da tudi za mestno obč no zahtevamo splošno in enako volivno pravic« prirejajm« razne shode, nastopajmo prija' teljski, ko se gre za skupno stvar. Javno protestujem« proti reformnemu načrtu pro testujem« pa tudi proti onemu, kar se'je ro dilo na številki 13 (nekateri socialni demo kratie kličejo: „0 tem ne govorimo!" Klici* »Ali ste tudi vi prizadeti? Gostje se oglašajo!-) ne da bi mestni magistrat dolga leta posegel vmes in se ni postavil toliko let niti proti izkoriščanju. Predlaga naslednje resolucije: ' Javni shod »Slovenskega kat. delavskega društva" v -Narod nem domu« dne 3 dec. t. 1. izjavlja glede nfumnega načrta, ki ga misli predložiti ljubljanski župaa občinskemu svetu : 1 Grajamo, da se je pustila sedanja razdelitev razredov, ki ne odgovarja koristim občine in ljudskim zahtevam. 2. Grajamo nedoslednost, da se v tem v«livnem načrtu, ki je osnovan na posesti, jemlje ženskim volivkam volivna pravica ki sojo že imele. 3. Grajamo utemeljevanje, po katerem se odreka ženskim sposobnost sodelovati v zadevah javnega življenja. 4. Grajamo, da se je IV. volivnemu razredu odkazalo samo šest zastop nikov, ko jih ima vsak druai podeset 5 Grajamo, da ima potem volilnem načrtu uradništvo več vpliva na avtonomno občino, nego delavstvo ki je pri občinskih zadevah bolj intere-sirano. 6 Grajamo, da se zahteva za volivca IV kurije petletno bivanje v občini, ki se za volivce drugih razredov ne zahteva. . Grajamo brezbrižnost meščanstva, ki vživa politične privlle gije, pa se ne z^ane ob važnem času, ko mu mestna občina za dolga desetletja nalaga velikanska bremena. 01 deželne vlade zahtevamo, da vzame delavsko p o s r e d o va n j e t vr d k i ki se bavi s poslom, ki je v kulturni državi' nezdružljiv z delavskim posre d o v a njem. Zahtevamo reformo nravne policije. Tokan blamira socialno demokracijo. Končno se še enkrat oglasi sodrug g. T o k a n , ki izjavlja : Z odgovor« m dr. Lampeta ni zadovoljen Po svojem načrtu so vsi klerikalci rimsko klerikalni, vsi g»je rimski klerika-lizem. Nedavno se je vršil neki taki kleri kalen sestanek na Duneju, katerega se je udeležil tudi dr. Lampe in tam dr Lampe ni protestral proti dunajskemu volivnemu sistemu. Tam bi bil dr. Lampe mor 1 oro-testir*ti proti dunajskemu volivnemu sistemu v obč svet. (Tam je bil vendar samo nepolitični katoliški shod. ki se je pečal z vse drugimi vprašanji.) Izjavljam v imenu s»c demokrac je: Vsa naša pozornost mora biti sedaj obrojtna na volivno prav co za državni zb>r, kier je volivna pravica v nevarnosti. hjavliam v imenu soc dem«kra cije, da vse drugo se pravi boj cepiti in kdor to dela, je največji sovražnik volivni pravic. S cer nam je pa volivna pravica v drža-ni /b r mnogo važnejša nego v ob-č nski svet. Ako bi ljubljanski obč nski svet sedaj tudi sklenil splošno in enako volivno pravico, bi je vlada ne potrdila-ker dokler ne bo take pravice za državni zbor, je tudi drugod ne bo potrdla; Sicer Pa tudi nam ni prav, da ima četrta kurila samo šest mandatov in protestiramo proti nekaterim točkam volivne reforme p0. sebno proti določitvi pogoja za petletno bi-vanje v abčini. V prvi vrsti se gre sedaj z« državni zb«r (Klici: Save tudi za drž zbor!) zato protestiramo, da bi se sedaj moči cepile. (Klici: Zakaj bi se cepile, če protesti-ramo proti krivicam nameravane volivne re-foimel) Tu je kos hinavščine naših klerikalcev vmes, ki hočejo, da bi v boju Za splošno in enako valivn« pravico se moči cepi ima Tokan tako dobre zveze z vlftd >, da že naprej ve, kako bi bilo? Sploh pa je ljubljanska občina avtonomna, ki ima pravico do lastne uprave. Tokan se je včeraj postavil s svojim izrekom v p e -polno nasprotje z vodilnim glasilom jugoslovanske soc. demokracije, ki piše e volivni rt formi v ljubljanski obč zastop: /Taka volilna rtforma vendar ni nobena reforma. Ii naprednost moderne Ljubljane pri-hra v čudno luč s takimi načeli. Iz tega pa tudi lahko sklepamo, kako neodkrito-srčno je bil tisti predlog v deželnem zboru zasnovan, ki govori za splošno m enako volilno pravico za državni zbor. N a j -preje ba pra v i te pošteno volilno reformo doma, kjer imate potrebne moč za pre-osnovo v rokah, — potem bomo verjeli, da vam je kaj za splošno in enako volilno pravico za državni in deželni zbor, slovenski liberalci! Dokler tega ne storite, bomo vedno mislili in trdili, da se hI i « i t e Kdo |e torej hinavec: „Rdeči Prapor" ali Tokan? Kdo meCe Komu pesna v oči?! Ali Tokan ne ve, da je pred tedni v mariborskem občinskem svetu soc. dem. občinski svetnik predlagal splošno in enako volivno pravico in je Resel v graškem občinskem svetu govoril zanjo? Ali so tudi ti hoteli s tem odvračati pozornost od boja v parlamentu in boj .cepiti" ? Kdo je torej hinavec, ti vsi, ali — Tokan? Hinavcev v takem velikem boju se je delavstvu najbolj treba ogibati! Mi torej nismo tuši li ntbeue edinosti, kajti s tem, da se shod skliče za dobro, pravično in nujno stvar, se oe ruši edinost. Tokan je pokazal, da memu in njegovim privržeicem ni za resnost in da se v tem oziru ljubljanski sodrugi mnogo razlikujejo od sodrugov drugod. Prav neumesten in nizek je bil tudi T o k a n o v napad na delavstvo tobačne tovarne, brez katerega bi 28. november mkd"' tako sijajno se ne izvršil, kakor se je. Kar ni bilo v redu, so povzročili socialni demokratje sami, ker se na večer 27. novembra na svojo roko sklicali shod v areno .Narodnega doma", ne da bi to niti najmanj javili odboru .Podpornega dru-št a tobičntga delavstva"; če je marsikdo hoitl na delo in so del: ma tudi nekateri šli, je kriva to socialno-demo-kraška hinavščina, ki svoje ljudi vzgaja tako, da v nobeni drugi tobh čni tovarni ni hotela ljudi spraviti v stavko, samo v ljublj a n ki Taki socialno demokraški vzgoji delivst n tobačne tovarne opravičeno lahko kličv • „Fcj !" in upravičeno noče imeti no b?ne zveze s tako vzgojo! Tudi take soc. dem. vzgoje ne maramo, da bi se delavke pretepalo, kakor so poizkušali nekateri sodrugi 28. novembra. Srcalni demokratje se včeraj niti niso hoteli pridružiti graji, da bi se ženskam, ki so že doslej volile v občinski zsstop, vzela volivna pravica. Niti z besedico se socialno-demokraški govornik ni potegnil zanje ! To kaže vsem ženskam : dosedanjim volivkam in tudi nevolivkam, koliko je i z -vestnim socialnim demokratom v resnici za žensko volivno pravico. Socialna demokrata naj torej sama obračuna s svojim Tohanom ! Slovensko krščansko socialno delavstvo pa pojde na prt j v boj za pravično volivno rtfjrmo v ljubljanski občinski svet. Zapomnilo si bode pa dobro včerajšnje Tokanove izjave, katere je govoril v imenu socialne demokracije. Nikjer se za svoje pravice ne bom i dali okaniti, ne na Dunaju, ne v dtž. zboru in tudi ne v občin»kem svetu ljubljanskem. Ce so nekaterim socialnim demokratom zveze z g. županom Hribarjem .več vredne nego načelno stališče socialne demokracije, je to stvar, nad katero b« sodilo delavstvo ! Na včerajšnjtm shodu ni nihče od nas socialne demokracije napadal, govorilo se je samo za stvar ; tisti, ki je drugače nastopi', je le d »kazal, da mu ni za delavstvo, ampak le za strankarstvo. Delavstvo pa potrebuje pozitivnega dela za svoje koristi, najmanj pa potrebuje — šva-droneriev. V boj za ljudske pravioe na celi črti I Nemiri In upori u Rusiji. Po Peterburgu krožijo vesti, da je ranil veliki knez Dimitro Konstan-tinovič carja na roki. Nektera poročila pravijo, da ga je ranil celo na glavi. Med gardnim huzarskim in dragonskim polkom se ponavljajo slučaji nepokorščine, ki povzročujejo vedne aretacije. Neka vest iz Peterburga poroča: Neki veliki knez se je izjavil za diktatorja in je zahteval, da se carja aretira. Za našil se je na pomoč socialistov. Imel je somišljenike med gardo; aretiranih je bilo med kirazirskim. strelskim in huzarskim polkom skupno 2 53 oseb. Za verodostojnost te vesti seve ne jamčimo. Syroszevski. Iz Varšave poročajo, da je znani pisatelj Syroszevski obsojen na pregnanstvo v Si bi rij o in da so mu vzete državljanske pravice. Dve stotniji aretirani. V Grodttem sta bili aretirani dve stotniji tamošnje konjenice radi nepokorščine. Novi nemiri. V Lvov je prišlo mnogo Rusov, da oddajo svoja pisma in brzojavke, ker je po Rusiji poštni in brzojavni promet u s ta v lj en. Tudi iz Odese je prišlo mnogo ljudij, ki pripovedujejo, da je bil tisti vlak, s katerim so se peljali, zadnji puščen iz Odese. Pravijo, da se pripravlja splošna železničarska stavka in splošna vstaja. Po Odesi vlada velik strah. Kijevska posadka odpovedala pokorščino. Upor v Rusiji raste. C « 1 a kijevška posadka okoli 16000 mož je odpovedala pokorščino. Polki so odposlali na Witteja protest zaradi zapovedanih napadov na ljudstvo. Pri zadnjih nemirih v Kijevu je bilo ubitih 191 oseb, nad 500 pa ranjenih. — Oblasti občujejo v Peterburgu po železniškem b r z o-j a v u. Poizkusi lastnikov časopisov. V Peterburgu se poizkušali izdajalci časopisov spraviti vojake do tega, da bi prisilili delavstvo po tiskarnah k delu. Poizkus je bil brez uspešen. Brnski socialni demokratje proti Cehom. V soboto so se vršile v Brnu občinske volitve v splošni kuriji. Zmagali so Nemci in ž njimi zvezani sociflni demokratje. Nemški meščanski volivni odbor je postavil štiri kandidate, ki so prodrli, in priporočal pet socialnodemokraških kandidatov, med njimi dva Žida, ki so tudi zmagali. Tako je dobilo po krivdi mednarodne socialne demo kracije mesto Brno v splošni kuriji nemški 2načaj. Za nemško poveljevanje. Dubrovnik. Podčastnik Z a g o r a c j'e bil obsojen na 14 dni zapora, ker je vojakom namestu ,Wache marseh* poveljeval hrvaški. Mlažarska proti samoupravi Reke. 1. t. m je reški župan naznanil občinskemu svetu, da je mestni guvernčr odredil po naročilu budimpeštanske vlade, da se ima na Reki ustanoviti takozvana obmejna, prav zaprav vladna policija. V občinskem svetu in na galerijah je nato nastal velik vihar. Občinski svet je konštatiral, ^a je ta od redba v popolnem nasprotju s § 79 in 127, ki zagotavljata reškemu mestu avtonomijo tudi glede na policijo. Občinstvo na gale rijah je živahno vsklikalo: .Živel Košut", .Doli z dunajsko kamarilo!" Oočinski svet je izjavil, da se bo udal le sili bajonetov celo na ulicah je prišlo do burnih prizorov in demonstracj Kriza na Ogrskem. Cesar je odobril vse Fejer»aryjeve predloge in mu dovolil, da sme samostojno z ustavnimi sredstvi napraviti mir na Ogrskem Izključeno ni premirje med vlado in koalicijo. Vlada je priobčila članek, v ka terem poživlja koaliciio, naj preneha z na-sprotstvi. Nekateri listi oozdravljajo jako toplo poizkus, da pride do sporazumljema med vlado in koflicjo. Tudi Košut je za spravo. Sploh Košut ni bil zadnji čas odločno radikalen, ker bi rad postal minister. Nj živi namreč v posebno sijajnih odno&ajih in mu zato d'š' ministrski sedež. Višje zahteve vojne uprave. Skupni ministrski svet je odobril za hteve vojne uprave da se zvišajo v proračunu za 1. 1906. postavkn glede armade in mernar ce Novi norveškki kralj pri papežu. Rim, 2. decembra. Novi norveški kralj bo obiskal pa reža. Apostolski vikar nor veški, msgr. Fallize, je bival tu ter je dobil nalog od papeža, ponesti novemu kralju papeževe čestitke. Papež želi za tri skandinavske države ustanoviti internunc!aturo. Loubet ne bo več predsednik. Pariz, 2. decembra. Loubet je dal v adresno knjigo natisniti, da od 5 februarja dalje ne stanuje več v Elizeju, ampak v Rue Dante 6 To se pravi, da več ne kan didira za predsednika repu b 1 i k e. Razmere na Španskem. Madrid. Položaj v šoli« h se je poslabšal, ker so dijaki sklenili nadaljevati šrajk. Rektorju vseučilišča so stavljeni vojaki na razpolago. Upor Hererov udušen? Berolin, 2. decembra. General Lin-dequist poroča od 30. m. mes., da je upor Hererov popolnoma udušen. Bomba v kavarno. Peterburg, 1. dec. V kavarno „Bri-stol" sta bili vrženi dve bombi. 20 oseb je težko ranjenih. Tolerančni predlog nemškega centruma. Nemški centrum je sklenil v svoji seji, da zopet predloži državnemu zboru tolerančni predlog Predlog o popolnem držav-nopravnem izjednačenju vseh veroizpov edanj bo centrum še nekoliko jzpremenil. Velevlasti proti Turčiji. .Tribuna" poroča, da je naprosila Turčija Nemčijo in Italijo, naj posredujeta za rešitev spora. Ooe državi sta odgovorili, naj reši Turčija pred vsem spomenico velevlasti] in opravilnik za finančno kontrolo v Make doniji. Ce to Turčija izvrši, sta Nemčija in Italija pripravljeni posredovati za rešitev. Pretekli petek so bile manifestacije v cari grajskih mošejah. V neki mošeji je mglašal iman med govorom, da je položaj nevaren Dnevne noulce. Deželni predsednik g Schwarz se je včeraj v spremstvu svoje gospe soproge za več dni odpeljal na Dunaj. Politični položaj. Ker se je pri glasilo izredno veliko guv< mikov h govoru min. predsednika Gautscba. bo trajale dr-žavnozborsko zasedanje najbrže do 21. t. m. Zbornica mora rešiti še pet nujnih predlogov in zate se prične posvetovanje o začasnem proračunu šele 14 t m. V Lvovu se je vršil včeraj shod rusinskih kmečkih zaupnikov radikalne rusinske stranke. Shodu je predsedoval radikalec P*wiik. Poročal je dr. Tiylowski Vsi govorniki so obsodili spletke poljskega kluba. Sprejeli so resolu-bijo za splošno, enako in d rektno volivno pravico. Prirediti hočejo kmečke shode in če se ne uda poljski klub, izvršiti vse potrebne priprave za kmečko stavko. Petdesetletnico svojega rojstva je včeraj praznoval prevz. škof tržaško-ko perski dr. Frančišek Nagi. — Agitacija socialistov med avstrijsko armado. U Kiadn. ga poročajo „Piavo L teia .Balkana* v Trstu Policija je kot pisca t'h pisem prijela 14 let sta rega Franca Severja iz Ljubljane, ki je izjavil, da mu jih je narekoval oče. Tudi oče mladega Severja je aretiran. — Grozna nesreča. U St. Petra na Krasu se nam piše: Na tuKaišnii postaji se je ponesreč i dne 3. d>cembra zvečer ob pol 8 železničar (l«mpis>t) Jože Žele iz Hrastja št 23. Padel je tako nesrečno raz vagon, da se mu je razbila glava in bil v par »rcnotk'h mrtev. — Štrajk na Ogrskem za 19. decembra. Socjalisiicna Stranka je sklenila za dan 19. decembra, povodom otvoritve državnega zbora generalni štrajk, ako se vse stranke ne izjavim za splošno volilno pravico. — Mleko se je podražilo v Gradcu za 2 »m, pri litru Ktto bo naslednik Sftross-mayerjev ? Rimska kuija je oaje <>d kloiMa kondida uro prof. M i h a 1 o v i č a za biskupa v Du-kovtm. — Podružnica kranjska avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. G< sp. dvoini s-ttnik F Scha.schel je vsled dolgotrajne bolehnosti odložil s »oje mesto kot predsednik kranjske podružnice. Vodstvo podružnice prevzel je že podpredsednik g. dr. D * n t 1 o Majaron. — Poroki. Poročil se je g. Anton Plahuta, veleposestnik v Gorici z gdč. J o s i p i n o Sedevčič — Poročil se je g. A n d r e j Hrast, c kr. orožniški stražmoister, doma iz Kobarida, z gospodično Dragico Peganovo iz Bij — Novega pasivnega odpora železničarjev na državni železnic baje ne bo. ker je vlada zagotovila, da izide te kom tedoa odlok ministrstva, ki izvrši dane obljube. — Izvanredna lovska sreča. C g. Peter Hduptmaniz Siar. trga pri Ložu je v enem dnevu ustrelil s petimi streli pet srn. Nekaj posebnega! — Kongpua. S Štajerskega se nam piše: .Coriespi.ndeRZ Blatt" za kat* 1. avstr. duhovščino v svoji zadnji številki opozarja in opominja prav resno, naj duhovniki nemudoma odpošljejo peticije glede uravnave kongrue na dotičnega državnega poslanca na Dunaj. Cela zadeva je jako nujna in črez vse važna. — Poizkušen samomor. 21. t m. se je vstrciil v glavo zaradi nezvestobe svoje neveste Talijan Carlotti Ferucio v svojem stanovanju Pod Klancem v radovljiškem r kraju R»ml se ie smitn«nevarno. — C. kr. finančno ministrstvo je z odi«koni z dne 26 septembra 1905 . št. 50978 odredilo, da morajo biti pobotnice o vzgoje valninah uradniških sirot potrjene v zmi-lu § 8 predp s^nih določb zakona z dne 14. maja 1896. (drž. zak. št. 74) Ta namreč določa da župnišča, ki dajejo take potrdila poleg drugmaio 30 dni ilaHljonsKe novice. li I05letnica Prešernovega rojstva je bila včeraj. Tem povodom so gojenci in gojenke srednjih šol položili včeraj dopoldne več vencev na Prešernov spomenik, med njimi dva srebrna. G.ivoril je vseučiliščnik g Mencinger. — Peli so pred spomenikom in po ulicah narodne pesmi. Sinoči ob pol 8. se je zbrala na Marijinem trgu pred Prešernovim spomenikom večja množica dijakov in drugih ljudi. Ko so napeli par pesmi, so šli z r.Živio" klici poW<»ifovih ulicah in Kongresnem trgu, naposled so se pa razšli. lj Prešernova slavnost na uršulinskih vnanjih šolah se je v s»b>no veličastno iz v i šila Manjše učenke so imele zaradi premajhne dvorane njim pri-! merno urejeno slavnost posebej. — Večje učenke ljudske šole pa in vse učenke meščanske šole so takoj po odhodu manjših ; učenk napolnile dvorano, kjer je stala krasno ozaljšana podoba Prešerna, okrog nje nekaj učenk v narodni noši in belih oblekah Ob navzočnosti g. matere prednice in vsega učiteljskega osobja se je slavnost začela z igranjem na glasovir (učenka Vera Kersnikova). Nato so učenke izrazo- vito in razločno deklamovale več Prešerno-vih pesmi in 2apele mnogo narodnih pesmi. Središče slavnosti je bil slavnostni govor. G. govornik je opisal na kratko pesnikovo žtvlenje večinoma z besedami vzetimi iz njegovih del ter navduševal za slovenstvo s tem, da je navajal krepke izreke navdušenja, ki se nahajajo v narodnih pesmih Rekel je Sklenimo danes vsi, da: 1 spoštujemo in ljubimo svoj jezik in narod; 2 da ga govorimo radi in povsod; 3 bo dimo pripravljeni zanj tudi kaj žrtvovati. — Te misli je bolj široko razpletel ter vedno vpletal izreke Prešernove. Konec govoru je iz stoterih grl zaoril klic: „Slava Prešernu!" Na to so zopet prišle na vrsto deklamaoje in pevski komadi Po končani poldrugo uro trajajoči slavnosti so se učenke z darovanimi podobami pesnika Prešerna in knjižicami „Slava Prešernu" spustile na svoje domove lj Prešernova slavnost v telovadnici tukajšnjega c. kr. moškega in ženskega učiteljišča. V soboto ob 2 uri popoldne so se morali v telovadnici, kjer je bila lepo okrašena slika Prešernova, učenci obeh vadnic in gojenci učiteljišča. Slavnost se je pričela s pesmijo »Strune milo se glasite, ki jo je pel mešan zbor. Nato je imel govor g. prof. Ilešič, ki je razložil, kuj je bil Slovencem Prešern. Med govorom sta se začuli pesmi »Strune" in »Mornar" in položila sta se venca pred sliko Prešernovo. Nato je zapel moški zbor „Slava Prešernu". Sledile so deklamacije. Prešernov sonet „0 viba srečna draga vas domača" je deklamirala g. L i n a D o s t a-lova, »Slovo od mladosti" pa gosp. S e -b a h e r. Potem je v kratkem govoru za-kl učil slavnost g. pref. Ilešič. Nato so odkorakali gojenci in gojenke pred spomenik, kjer so gojenci zapeli »Slava Prešernu". lj Javno predavanje jutri radi Miklavževega večerja izostane. lj Kališ, oskrbnik Lowyjeva, baje že ntkaj mesecev oficijelno ne izvršuje pres-krbovanja služb, koncesije pa še ni odložil in se menda tudi še odvtela ni. ii Razbite šipe v kazini in na šulfereinski šoli. Na ljubljanski realki vladajo čudne razmere. Da se slovenskim realcem baš briljantno ne godi to ve že vsak vrabec na strehi. Posebno slabo se je godilu realcu Bogdanu Ferlmcu, ki mora vedno prenašati največje zaničevanje in celo udarce svojih nemških kolegov. Pred enim meseeom je bil zopet Frlinc napaden od nemškega realca Favaja, ki ga je tudi pretepel. To pa je Frlinca tako vjezilo, da je v razburjenosti vrgel kamen v nem ško šolo in kazino, ter ubil dve šipi vredni 50 K. Sodišče je danes Bogdana Frlinca oprostilo. lj Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Ljubezniv delavec. Anton K e b e r , tovarniški delavec v Medvodah, je uničeval dne 19. pr. m po raznib gostilnah strupeni alkohol, kateri mu je popolnoma glavo zmešal. Ko se je zvečer vračal domov se je spravil na svojega sotrpina Janeza Aliča in ga z vso ljubeznivostjo opraskal do krvi. Sodišče obsodi hrabrega Antona Kebra na 1 dan zapora in povrniti mora Aliču 5 K odškodnine. Ljubeznjiv mož Janez Biol, branjevec in bišni posestnik z Gline je pred 14 dnevi v nekem prepiru svojo ženo pretepel, ker ima baje preveč namazan jezik. — Sodišče za sedaj Janeza Biola sodnijsko pokara. Pečenka jim je dišala. Fantje Janez Kaiser, Janez S t e m b o v , Janez A v b e l j in Val Žagar vsi iz Tomače-vega so vzeli dne 20 t m. gostilničarki U. Marn v Smartnem ob Savi za 1 K 20 vin. pečenke. Ko jih je radi tega Marn nekoliko oštela, so fantje začeli vpiti in razgrajati, ter so gostilničarki razbili več oprave vredne čez 14 kron. Sodišče obsodi vse obtožence vsakega na 2 dni zapora. lj Tujci v Ljubljani. Meseca novembra t i. je došlo v Ljuoljano 3468 tujcev, za 478 več, kot v istem mesecu lanskega leta in za 119 manj, kot oktobra meseca letos. Od teh se jih je nastanilo v hotelu »Union" 626, »pri Slonu" 631, „pri Maliču- 381, »Llc^d" 296, .Ilirija" 140, »pri južnem kolodvoru" 139, pri »bavarskem dvoru" 141, pri »avstrijskem cesarju* 214, pri »Štruklju" 115, pri »Grajzarju" 64, v ostalih gostilnah in prenočiščih 711. Iz tu jih držav jih je bilo med temi 29. lj Snežilo js včeraj čez d*n po Kamniških in Koroških planinah. Ostra buria brije; temperatura je pri nas padla od -f- 6 na -f-1 stopinj R. lj Dva velika koncerta priredi v „Hotel Ilirija" Soštajnska godba v četrtek, 7. t. m. in v petek, 8. t. m. zve čer ob 8 uri. lj Umrli so: Josip F o r t u n a , delavec, 79 tet, Karlovska cesta 7. V b o l niči: Ana Slabe, mestna uboga, 74 let; Mario D a 1 1 t u , šolar, 10 let; Ana K ra č-m a n , dekla, 22 let; Anton T r o g e r 1 i č , krošnja r, 38 let. li Božičnioa prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Kakor druga leta, priredita imenovani društvi tudi letos na praznik s v. S t e-fana z večer v ve1 i k i dvorani .Mestnega doma" s sodelovanjem .Društvene godbe" običajno „B o ž i č n i co", koje čisti dohodek je namenjen društvenemu bolniškemu in podpornomu zakl du v ta namen hodili kolo prve dni decembra meseca pooblaščenci društva k p. n. dobrotnikom nabirat prispevke in darila. Da se pa pride vsakršnemu preslep-Ijenju v okom, imeli bodo nabiralci o d odbora podpisana pooblastila previdena z društvenim pečatom. To društvo, ki deluje le v prid človekoljubju, se priporoča najtopleje blagonaklo-njenosti slav. občinstva. Štajerske novice. š Ceoilijino društvo za la-vantinsko škofijo. Vabilo na Ceoilijino slavnost, katero priredi »Cecilijino društvo" s sodelovanjem gg bogoslovcev, gojencev c kr. učiteljišča in zasebnega ženskega učiteljišča vsredo, dne 6. decembra t. 1., točno ob pol 6 uri zvečer v stolni cerkvi v Mariboru Sodeluje pomnož. orkester mestnega gledališča. Vstopnice: Sedeži v l. in 2. vrsti 2 K, v ostalih 1 K. Vstop v cerkev 40 h, dijaki 20 h. Cisti dobiček je namenjen za nove stolne orgije; zato se preplačila hvaležno sprejemaio. š Gledališka > predstava v Mariboru. V nedeljo, dne 10 decembra se uprizorijo v .Narodnem domu" , R o -k o v n j a č i "._ Razne stvari. Najnovejše. Maščevanievaranežene. Neka mlada novoporočena gospa v Cikagi po imenu Weightman je zvedela, da jo je poročil njen mož samo zaradi denarja. To jo je tako užalilo, da je vzela zavoj bankovcev, ki jih je prinesla v zakon kot doto, v vrednosti 15 000 dolarjev in vrgla vse v ogenj. Mož se hoče zdaj od nje ločiti. Zborovanje tatov. O čisto posebnem zborovanju poročajo »Peterburške novine". Fišejo, da se js sešlo blizu Moskve okoli 600 tatov k velikemu zborovanju, na katerem se je določil vsakemu beraču poseben okraj mesta za poljubne tatvine. Zborovanje je bilo precej burno, vendar se je končalo mirno v popolni — zadovoljnosti. Tožbaprotinekdanjemusrb-skemu ministrskemu predsedniku. Vlada toži po belgrajski prefekturi nekdanjega ministrskega predsednika Ge-orgjevida zaradi objavljenja zaupnih državnih aktov. Ruski železniški uradniki na Poljskem so prosili, da se jih prestavi na Rusko, ker so njihovi poljski tovariši nanje metali bombe in nanje streljali. Telefonska in nrzoiavna porotna. Dunaj, 4. dec. Vodja železniškega ministrstva W r b a je odlikovan z velikim križcem Franc Jožefovega reda. Trst, 4. decembra. Tukajšnji posestniki trgovin na drobno so sklenili, da bodo imeli tri nedelje v decembru dopoldne odprto. Trgovski pomočniki in prodajalke so pred takimi trgovinami včeraj priredili hrupne demonstracije in pobili izložna okna. Nekega aretiranega dečka, ki je vrgel kamen, je množica oprostila in policaje pretepla. Končno se trgovski pomočniki in prodajalke demonstrirali po mestu. Aretirane so štiri prodajalke in šest trgovskih pomočnikov. Ob pol desetih so bile vsled demonstracij vse trgovine z jedili zaprte, opoldne pa vse trgovine Budimpešta, 4. dec. Stavci časopisov so sklenili, da ne stavijo časopisov, ki pišejo proti splošni in enaki volivni pravici in proti socialistom. Radi tega danes časopisi koalicije niso mogli iziti Budimpešta, 4. dec. V današnji seji koalicije se bo odločilo, ako sprejme koalicija kompromisne predloge glede volivne reforme. Ako se stvar ugodno reši, bo konflikt a Ogrskem rtšcn. Budimpešta, 4. decembra. V Mar-maros Sziget se ie včeraj koastiUrrala Ko-šutova stranka. Grof Appo< yi je iz avil, da koalicija »»stane sl žna. Oi se popolnoma strinja s Košutom in je tudi za splošno volivno prav/Co. Praga, 4. dec. Pijani demonstrantje so po noči pobili več šip in odnesli steklenice žganja. 8 oseb je zaprtih. Belgrad, 4. dec. Danes sta se na tukajšnjem kolodvoru sestala srbski kralj P e t e r in bolgarski knez Ferdinand. Najprej sta se pogovarjala sama 50 minut, potem pa v navzočnosti srbskega ministrskega predsednika Stojanoviča, srbskega ministra zunanjih zadev Z u j o v i -6 y in bolgarskega »genta v Belgradu R i -z o v a. Temu sestanku z ozirom na sedanje razmere na Balkanu pripisujejo veliko važnost Belgrad, 4. dec. Včeraj je priredila tukajšnja socialna demokracija veliko demonstracijo proti novemu obrtnemu zakonu Pri obhodu je bilo navzočih 10.000 ljudij. Peterburg, 4. decembra. V tovarniškem mestu Zabrce pri Varšavi je nastal med ravnateljsvom predilnice in med delavstvom razpor radi izplačevanja. Ravnateljstvo je delavce zavrnilo in ti so pričeli stavkati. Pri nastalih izgredih je streljalo delavstvo na kazake s samokresi. 12 kaza-kov je bilo ubitih in več ranjenih. Tudi delavcev je bilo mnogo ubitih in ranjenih. Trupla so bila tajno pokopana. Peterburg, 4. dec. Tu je zboroval izvenredno pod predsedovanjem carja ministrski svet, kjer se je razpravljalo e stanju financ, ki je vedno slabše. K a r s e t i č e stanja financ, se je bati najhujšega; pravijo, da stoji država pred bankerotom. Moskva, 4 dec. Med upornimi brzojavnimi, telefonskimi in poštnimi uslužbenci v Moskvi j e n a s t a 1 r a z p o r. En del upornikov je izjavil, da nastopi službo brezpogojno. - Odpor poštnih uslužbencev se konča. Peterburg, 4 decembra. Poročila iz ruske Poljske javljajo, da se po preklicu obsednega stanja duhovi pomirjajo. Peterburg, 4. decembra Časopisje zahteva, naj odstopi minister Durnovo. V prihodnjih dneh je pričakovati važnih dogodkov. Peterburg, 4. dec. Iz Sevastopola prihajajo poročila, da je vojaško gibanje ondi uduštno, revolucijonarno pa še ne. Kijev, 4. dec. Tu so se uprle tri stotnije petega pijonirskega bataljona ter so poizkušale pregovoriti ostale čete k uporu. Posrečilo se jim je to le pri ženijskih četah, 2000 mož, med njimi tudi civilisti je nato hodilo po cestah Neki general je najprej z lepa poizkušal pregovoriti upornike, potem pa so čete pričele na upornike streljati. Uporniki so odgovarjali s streli. Na nove salve vojaštva so uporniki zbežali, 200 upornikov se je udalo. Na obeh straneh je 7 0 mrtvih in 300 ranjenih. Odesa. 4. dec. Na železniških progah, ki drže na Harkov in Sevastopol, so p r i č e 1 i.ž e 1 e z n i č a r j i stavkati. Splošna stavka prične danes. Wasbington, 4. dec. V železniški voz, v katerem sc je peljal Roosevelt, je vrgel neki zidar velik kos svinca, ki je razbil okno poleg kupeja Rooseveltovega in ranil nekega moža stoječega za Rooseveltem. ' Carigrad, 4. dec. Pridigarjem v mo-šejah je naročeno, naj prigovarjajo k miru. j Policija je dobila strog ukaz aretirati vsakega Turka, ki bi bil pijan na ulici ali bi kazal kaj sovraštva do kristjanov. Velevlasti bodo zasedle jutri otok Lemnos. Carigrad, 4. dec. V pravdi zaradi napada v Jildizu je Joris že drugič priznaval in razvijal svoja anarhistična načela. Genf, 4. decembra. V stanovanju najetem od Rusov, se je dogodila velika eksplozija. Več oseb je ranjenih. Došla policija je n šla v sobi mnego eksplozivnih snovi, malih bomb in tajno tiskarno. Stokholm, 4. dec. Vse brzojavno uradništvo na Finskem je stopilo v stavko in se izjavilo solidarno z ruskimi tovariši. London, 4. dec. Demisije angleš. kabineta je vsak čas pričakovati Tvrdka Grobelnik poroča, da bo radi združenja dveh svojih prodajalnic na drobno sedaj samo pred škofijo na vogalu radi velike zaloge prodajala od danes naprej po ižjemoo mzk h cenah Tudi trgovcem na debelo se bo z jako nizk mi cenami pestre zale, torej naj nihče ne zamudi lepe prilike Zatekel »e je pes doljf velik, temno si v. Kdor ve kaj o njem, naj blagovol naznaniti proti nagradi mestni POlIcll « LJubljani. — Znamka psa št. 750. Sričar S cffiejač v JEjuBljani Prešernovo ulice ši 9 priporočala RolnajBoljpraRticna darila za iJKiRlavža -tr • v m obleke jg gospode, vrhne suknje jg gospode, ponočne Suknje jg gospode, kožuhe ja gospode, lovske in mestne, dešk^ obleke vsake vrste, paleto jg dame, plašče sa dame, kostume jg dame, ko-Šuhaste boe, dekliško konfekcijo vsake vrste. Zaradi po$ne sezone so cene zelo znižam. Jlustrovani ceniki zastonj in franjo. Marica m psprtnja vsestransko izurjena, stara 32 let, želi vstopiti v službo najraje pri kakem gospodu župniku. 2472 3-1 Odgovor v zaprtem pismu na naslov: Antonija Skaberne, palača .Adria* št. 105/111. Reka. Kovnčnlco oskrbljeno z vsem potrebnim orodjem, tik glavne ceste in gostilne na dobrem glasu, daje v najem pod ugodnimi pogoji s l.ja-nuarijem 1906 Ivan Bule, mesar in gostilničar, Mirna, Dolenj. 2474 3-1 Ign. Hladnik op. 50. Missa Salve Regina za mešan zbor z orgijami. Partitura in 4 glasovi 2 K 40 h, posamni glas 20 h. Dobi se v Kat. bukvami in pri Schwent-nerju v Ljubljani ter pri skladatelju Novo- meStO. 2374 5-4 Diodo pred sodiščem. Dunaj, 3. dec. Bil je včeraj zgodovinski dan prve vrste v avstrijskem parlamentarnem življenju. Vi>o'ieredni knezi in grofi, potomci prastara avstrijske aristokracije, upokojeni mi-c;siri in cesarski namestniki, aktivni dvorni svetniki in načelniki najvišjih državnih uradov sosepobunili proti vladi, le i j e v č e r a j sedela na zatožni klopi gosposke zbornice. Ako piv listamo vse sejne zapisnike gosposke zb >raice do 29. aprila 1861, morda ne najdem toliko pikrih napadov in strupenih jj; ..»v pritajenega gneva proti vladi in nj i- jmu načelniku. Z elementarno silo je i:bruhnila ogorčenost, užaljena samozavest in i resenečene visoke gospode mereča raz očaranost ogenj in žvepla na vlado, da so iskro od leta vale visok, gori do vrhunca. Vse tri stranke gosposke zbornice so p) svojih govornikih vladi izrekle neza-u a nje v tonu, ki je nenavaden v gosposki zbornici. Kot tožniki so nastopili naj veljavnimi može: Grofje Tuhn, Pininski in Schoa-btr.?, dr. Mattuš in knez Švarcenberg od d :;nice, knez Auersperg in dr. Plener od levice, celo srednja stranka, kateri pripada bar: a Gautsch, ni zadovoljna s taktiko vi. de. Najlepše pa je, da visoki govorniki nho tolike grajali splošne volivne pravice, za kateio seveda nimajo mnogo simpatij, ampak tembolj očitali vladi nedoslednost, oiri-hljivost in strah pred „ulico". Cujmo jih ! Grof Thun. Mož nenavadno visoke rasti, pravi atlet, obritega obraza, s katerega odseva resne^ in odločna samozavest, bivši min. predse i :ik in ces. namestnik na Češkem, ka-valir od pet do glave, nastopi z obtožnico k t državnik proti državniku, elegantno ne-u rr.iljen, pravi salonski lev, ki z rokovi-c^aii napade svojo žrtev. Splošna tišina v zbornici in na galeriji, ki pazljivo zasleduj dogodke v areni. On pravi: Dva me-sc, kratka doba časa. V teh dveh mesecih pa se ie min. predsednik popolnoma prelevi'. Dne 6. oktobra je baron Gautsch izražal še razne pomisleke proti splošni in er.aki volivni pravici, katera bode tedaj aegoča, ko se bode ublažila narodna na-s rt tja, ko bode gotova narodna sprava D e 28. novembra pa je baron Gautsch že odločen zagovornik splošne in enake voli vre pravice, če tudi nt še dosegel narodne sprave, četudi ni še mogel trezno in resno pre iditi velevažnega vprašanja. Omajano je moje zaupanje v držav no modrost min. predsednika, ker krmilo dr.; a v ne ladje ni v trdnih rekah. In zakaj je Ein. predsednik tako hitro premenil svoje prepričanje? Dva vzroka sta: Izjava ogr skega m n predsednika za splošno in enako volivno pravico in pa demonstracije na ulici, pred katerimi je baron Gautsch snel svoja jrdra. Žalostno je, ako koraki delavskih ba-taij.-nov odmevajo v vladni palači. Te de nenstracije so le terorizem proti mirnemu p bivalstvu in posledica tega terorizma je tu ■ zadnja vladna izjava. Min. predsednik h; vlja, da nihče ne sme izgubiti volivne p , ice, ki jo že ima v peti kuriji; v isti sj ;' pa „r o p a" volivno pravice vsem onim, i.o jo imeli že od početka ustave. Od , nk, katerim hoče vzeti stare pravice, za a, naj mu pomagajo pri tem delu. Lepa ližnost! To ni mpredek, to je revolu-ja, skok v temo, skok v negotovost, v predsednik sam ima pomisleke, sicer r,e naglašal potrebe, da se mora izpreme-poslovnik. In če vlada priporoča > šn. in enako volivno pravico za državni r, bode jo morala prej ali slej dovoliti za deželne zbore. Vlada trdi, da mora ki sl h h-c; n b n''.; sv' zfc tu 1 vt,..iti javno mnenje, speljati hudournike pv se stiuge, Isiiaa pa je, da javno mnenje Vv.il' vlado. Vlada izjavlja, da hoče upošteva.; kulturne in socialne razmere ter varo v ti narodno posest. Ali so ob vso veljavo * Z po n:< P vc je 0i je n k» udovinske pravice? Ali more kdo aviti meje kulturnemu razvoju posa •lih narodov? Afco pa so javni dogodki ričali vlado e potrebi splošne in enake ne pravice za poslansko zbornico, ali 1 ilo treba, da vlada govori tudi o pre ivi gosposke zbornice? Min. predsednik s: m vrgel bakljo na ulico in podal jav ti novo agitacijsko sredstvo. Žito o d-:tnjamo laskave besede, kijih je min. p . 'sednik ponujal gospo .ki zbornici (Ve-s ' t.) Ako trdi min. predsednik, da mu je „51 viduosi" naklonila to nalogo, da izvrši v' t vno rtf irmo, mora govornik previdnost pi .; ti, da odvrne nesrečo od Avstrije. (Zi-\i' a pohvala.) htevata mnogo dela, ki ga v istini opravlja organizovano delavstvo. Zato pa je tudi opravičeno, da dobi organizovano delavstvo tudi prmerno moč in veljavo v državi, da se vladna oblast ugled države in blišč krone naslanjaj, tudi na moč proletanjata!" Toda knez Auersperg takoj dostavlja, da sam ne ve, koliko pravic naj se de voli tudi delavstvu. Najprvo toži, da so stari stanovi prelil i mnogo krvi za svoje pravice, nato pa izraža strah, da bi tudi delavci prelivali rdečo kri za svoje zahteve. Vlada je izgubila „glavo" v strahu pred demonstracijami. Vlada bi morala pri četi odločen boj proti socialnim demokratom. Ta boj je opravičen, ker ni naperjen proti ljudstvu, ampak proti stranki, ki nima pravice do obstanka. Govornik ni načelen nasprotnik splošne in enake volivne pravice. Toda državni zbor ne bi smel imeti pravice, poseči v vsak žep. Ako hoče ogrska vlada s splošno in enako volivno pravico zlomiti in uničiti moč plemenitaške republike, to ne velja za Avstrijo. Dr. Lammasch. Edini govornik, ki je nekoliko zagovarjal vlado, je bil profesor dr. Lammasch, a tudi ta le pogojno. Korak, ki ga je storila vlada, je drzna operacij a , ki pa je potnbna Ako danes.pro stovoljno dovolimo volivne reforme, pride čas, ko jo bodo nam izsilili. Ako pa se vpelje splošna in enaka volivna pravica, mora biti navezana le na do-movinsko občino. Končno se dr. Lammasch sklicuje na §7. zborovalnega zakona, ki prepoveduje javne obhode in de monstracije ob času, ko zboruje državni zbor. Morda pa je vlada dovolila demonstracijo dne 28 novembra kot pogreb ustavi in poslanski zbornici. Saj so v sprevodu nosili krsto z napisom: „V. kurija". Dr. HlattuS je načeloma za splošno volivno pravico, nikakor pa ne za enako. Kot češki avtono-nomist zahteva, naj si deželni zbori sami določijo volivni red. Deželni zbori pa naj zopet dobč pravico, da iz svoje srede volijo poslance v državni zbor. Dr. Plener. Čudili bi se, ko bi bivši voditelj nemške ustavoverne stranke v poslanski zbornici ne vihtel svoje sulice za nemško posest Naravnost smešno je zagovarjal kurijo veleposestva, češ, da mora biti v zbornici stranka, ki za vse glasuje. Ravno ta privi legij, dovoliti vse vsaki vladi, je izpodke-pal ugled parlamenta, ojačil moč nemške birokracije. Dr. Plener živi še vedno v Smerlingovih časih, prespal je celih dolgih 40 let. Govorili so še grof Pininski, knez Švarcenberg in grof S c h o n-b o r n. Grof Pininski je kot Poljak izražal načelne premisleke s stališča deželne avtonomije. Vladi ne more zaupati, kar vlada sama ne ve, ali vodi nova pot do boljše bodočnosti ali v prepad. Knez Švarcenberg je povsem soglašal z grofom Thunom, le s tem razločkom da je rabil ostrejše orožie proti vladi. Najelegantneje je pač govoril grof Schonborn, ki kot resen in trezen politik računa s tokom časa ki zahteva splošno in enako volivno pravico. Baron Gautsch. Vse je radovedno pričakovalo, kako se bode baron Gautsch branil proti tako mnogoštevilnim in mogočnim nasprotnikom. Obtoženec je dobil besedo, da opraviči svoj nenadni korak, da zagovarja nameravano preosoovo avstrijskega par amenta. Mirno a z močnim in odločnim glasom je pobijal svoje tožnike. Izpovedal se je odkrito, da se ne ustraši nobenih ovir in težav Proglasil je s p 1 o š no in enako volivno pravico. l njo zmaga ali pade. Rekel je med drugim: Očitalo se mi je da nisem dosleden in da sem se ustrašil delavskih demonstracij. Že 6. oktobra sem izjavil, da nisem bil in nisem nasprotnik razširjenju volivne pra vice na najšuši podlagi. Z*to torej nisem nedosleden, ako sem že 23. novembra zapisal na zastavo splošno in enake volivno pravico. V tem kratkem času so se izvršili važni dogodki, ki so pospešili to vprašanje. Pre pričal sem se, da se mora to vprašanje hitro rešiti, sicer nam prete velike nevarnosti. Odkrito izjavim, da se neustrašim nobene ovire, da me ne motijo ugovori. Razni govorniki so mi očitali strah pred demonstracijami To oči tanje me ne spravi iz ravnotežja. L. 1897. sem proglasil izjemno stanje v Pragi. Tudi sedaj bi bil isto storil, ko bi se ne bili po mirili duhovi. Toda dne 28 novembra pa se je vprašala vlada, ali naj s silo prepreči delavsko demonstracijo. Čudno, da nekateri politiki mislijo vedno le na Knez Auersperg. »Križajte vlado!" To je bil odmev tudi d 11 «ega govornika, kneza Auersperga, ki vr S' ustavoverno levico gosposke zbornice. T potomoc ponosnih Turjačanov hoče biti po. em modern mož. Kot tak pravi: „Mo- . dti :o gospodarstvo in moderna država za- 'bajonete, na ob.roženo silo. Ne pomisli:, pa, koliko ljudi bi bilo morda ranjenih in mrtvih. Sila ni vedno dobra. Predgovorniki so pač govorili proti vladnemu načrtu, a niso povedali, kaj naj vlada stori. Dvoje je mogoče: Da vlada roke križem drži in prevzame odgovornost za posledice, ali pa, da izvrši volivno reformo. Vlada je prepričana, da le spošna volivna pravica poživi avstrijski parlament in povzdigne ugled države. Moje stališče je: Nazaj ne grem, ali zmagam ali padem. To storim kot mož, ki želi ugled države in mir avstrijskih narodov. Ž>vahno odobravanje in ploskanje je otajalo tudi ledena srca visoke gospode. Baron Gautsch je moralno zmagal, opravičil svoj korak, razprožil svoje nasprotnike. Spretno in srečno je izvršil svojo težavno nalogo pred take mogočnimi tožniki." Sodba sicer še ni bila izrečena, toda prepričani smo, da je široka javnost izrekla oproščenje že pred. zagovorom barona Gautscha. Sodišče gosposke zbornice sploh more izreči le svoje mnenje a sodbo pa porotniki izmed ljudstva. Ti pa so gotovo le hvaležni min. predsedniku, da je s toliko odločnostjo in odkritostjo branil ljudske pravice. Stopil je marsikojemu na kurja očesa, a v boju so si večkrat že bratje stali nasproti. Desetletja, da stole'ja so mogočni plemenitaši odločevali usodo države. Ti so se vedno čutili »voditelje ljudstva" določevali ministrstva in obračali državno ladjo na vse strani, da je obtičala. — Zato ta jeza rojenih ministrov. Toda ustavili ne bodo koles zgodovine, zajezili ne bodo hudournika opravičene ljudske zahteve. Naloga vlade pa je, da čimpreje izvrši svojo obljubo, brez ovinkov in strahu. Vemo dobro, da se bodo razne moči zaro tile in zvezale proti vladi, da preprečijo volivno reformo. Baron Gautsch je sicer pokazal vso odločnost, ki gotovo ni brez mo ralne opore na najvišjem mestu. A č e s e morda zgodi, da bi izpodrinili to vlado, volivna pravica ostane na dnevnem redu. Kot I^ubarieei v župnišče, želi vstopiti oseba, primerne starosti ter vešča vsega gospodinjstva. Ponudbe na upravništvo »Slovenca" Borzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 2. decembra 1906. t Založbenl papirji. 4°/0 majeva renta..... 4°/0 srebrna renta .... 47„ avstrijska kronska renta 4°/a „ zlata renta . . 4°/0 ogrska kronska „ . . 4°/„ , zlata „ . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4' ,"/„ posojila mesta Spljet . pod šifro „200". 2471 3-1 4 V/." „ Zader 4V/0 bosn -herc. žel. pos. 1902 4češka dež. banka k. o. . 4°/0 . , » ž. o. . 4Va°/a zast pisma gal. d. hip. b. 4 V/» pešt. kom. k. o. z lu°/„ pr 4 V/o zast. pisma Innerst. hr. 4 V/o » » ogr. cen. dež. hr 4V/„ „ „ „ hip banke 4 V/o obl. ogr. lokalnih žel. d. dr 41/,°/0 obl. češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. . 4°/0 prior. dol. žel..... 3% „ juž. žel. kup.'/,'/» • 4l/s°/0 avstr. pos. za žel. p. o. Srefike. Srečke od 1. 18601/, . . , 1864 . „ tizske . . „ zem. kreditne I. emisije n » » 'l- » „ ogr. hip. banke . . „ srbske 4 frs. 100 — „ turške ..... Basilika srečke . Kreditne „ Inomoške „ Krakovske „ Ljubljanske „ Avstr. rud. križa „ Ogr. „ » Rudolfove „ Salcburške „ Dunajske kom. „ D elni oo. Južne železnice ..... Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ • • Zivnostenske „ . • Premogokop v Mostu (Brlix Alpinske montan .... Praške žel indr. družbe . Rima-Muranyi..... Trbovljske premog, družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . V a 1 n t o. C. kr. cekin . . 20 franki . . . 20 marke . . . Severeigns . . Marke .... Laški bankovci Rublji .... Dolarji.... Dem 9980 9966 99 75 117-90 9510 11370 99 50 100-6o loO— 100-30 99 75 99 75 10()45 106 10 100 50 100— 100 — 99 50 100-25 9990 49 50 315 90 100-70 189— 292 -168 25 397 -297 -258 — 101--145 75 24-40 471 — 79— 91-64— 52-32— 60— 72--526-- 116-50 660- ~ 1636 -665 25 779 25 246-75 667--520-75 2544--523 50 284 — 664'-149 50 11-35 19-13 23-49 23-96 117-57r> 95 SO 253--4-84 Blago 100 — 99-85 99-95 11810 96-30 113 90 101 — 101-60 101-30 9995 100 — l0l-4b 10710 101 50 10020 100-30 100-50 101 25 100-— 317-90 191-— 294 — 160 25 303 50 303 50 266 60 107-50 146 75 26-40 482 — 84-— 98— 70-— 54--34 60 64'-78-— 6371— 117 50 661-1645' — 666-25 780 25 247-76 671— 621-75 2554— 524-50 286— 669— 150-60 11-39 19'16 23-57 24-04 117 775 96— 254— 5-- Kleinoscheg Derby sec napravljen iz francoskih vin. o o o Kleinoscheg Margne d'or napravljen iz inozemskih vin. 2475 5-1 000 Dobiva se povsod! Najcenejše in največja domača eksportna tvrdka. Urar in trgovec Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta. 2237 (26—15) H. SUTTNER v Kranju priporrča svojo izborno zalogo najfinejših, natančnih Švicarskih ur, kakor najlioU slovečih znamk: Šafhausen, Omega, Roskopf, Urania itd. Zlatnine in srebrnine, kakor nakraskl, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d najfinejšega izdelka po najnii ih cenah. Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi odiemalce urarje in zlatarje glavnih mest. SI 502 Nlkclnns la anker remont »Roskopl" trpež no koles|e Rld. 2'45 enaka Iz pravega srebra gld. 3 95, ista z dvojnatlm, 3 srebrnim pokrovom gld. 6-50. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto. Moške ure */» naravne velikosti O O o jt. 505. Prava srebrna cilinder remont trpeino kolesje in z motnimi pokrovi gld. 4 85, ista z dobrimi anker - kolesjem gld. 5-95. Izvrstno pražeEife kave električnim p ■er i Z najpopolnejšo^strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva čist, dobrodišeč, okusen priddek let je nriietaeea ufiinki i praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki ss nevarne živcem; tako pražena kava je plemsnita pijača, ki pospešuje pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava prebavljanje; in zdravje. Že en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih Bovega praženja preti zastareli metodi. Za praženje so odločilna tale načela-prodaja, ve^Kffz SSf«^« M »» ^ ta ~ Planinšefe ^iSSLtsSf rttm na5; Wolfov nemško~.lovenski slovar; Anton Janešič: Zgodovinski katekizem ali kr.š.-kat. nauk v zgodovinskih izgltdih, 3. zve/.ki; Kari Faulmann: „Oie Geschichte der Schrift" krasno iiustrovano. Prodajo posreduj in pismena vpiašanja rešuje iz prijaznosti Ivan Bonač, trgovina papirja v Ljubljani. 2424 3—3 Lepo stanovanje 0 s štirimi sobami in pritiklinami 0 W se odda v Wolfovih ulicah štev. 12. 2429 8-3 jPivo varna Auer. [za kmetovalca 1906 spisal držav. mlek. nadzornik J. I.egvarf. Prepotrebni ročni zapisnik zaslov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce mlekarje itd. itd. Vsebina: Koledar za leto 19C6. Poštne določbe Živinoreja. Mlekarstvo. Viaoreja. Kletarstvo S djareja Živino zdr,ivnisStvo. Važne postave. Zapisnik za knjig ovodstvo. Zapisnik za beležke. Cena močno v platno vezane knjižice z žepnicama Kl'80, s pošto K 2' — naročilu od 10 kom. višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmetijske podružnice. Naroči se pri založništvu 2402 5-4 Bonač v Ljubljani. ki§ko T! PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. Bi! 'i (registr. zadruga z omejenim jamstvom) v Gorici ; ima v svojih zalogah in prodaja < pristna in naravna vina iz M, 1 Vipavskega in s Krasa. : Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. (' Uzorce pošlje ria zahtevo. '; Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica Barzeliini štev. 22. ^ slikarski papir platno, čopiče im vse druge potrebščine NRJFINEJŠE TELEFON 154. BRRVE ZR UMETNIKE DRR SCHOENFELDn & KO. V DGSSELDORFU FINE OLJNRTE BRRVE ZR OTCJDIJE DRn- SCHOENFELDR & KO. V DdSSELDORFU (PtiSicn 20 vin.) - mecllfl, aparate, barve im predloge za žgrlno slikanje UPI lun nnmn ** 2019 10 2291 21 »Ljubljansk Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent. zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. veliko izbiro lesenih izdelkov ZF[ vžicirnje in pos likanje mmn BRRTR EBERLESFSSK™^ MIKLOŠiCEVR CE5TR 6 ^ LJUBLJRNR. ČOPIČ^. -^BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM. nomaiBBHHBMaBSI ČECHJBBSSSH « banka w Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000 — Zamenjava ln ekshoim.tuje D;,je predujme ..o vrednotne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje Zavaruje sre&ke nroti kurzni zapale kupone. izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. JIT Eateompt ln lnhaano menlo. Jt£. Borzna naroSUa. Podružnica u 3 P L J E T Denarne vioge sjjr^j. ina v tekočem računu ali na vložne knjižica proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.