Posamezna Številka 14 vinarjev. Slev. 5. v Ljornjam. v ponedeljek, dne i januarja ran LBIO ML — Velja po pošti: == z« oelo leto naprej .. K 36 -sa cn mesec „ .. „ 3 50 za Nemčijo celoletno. „ 40-— za ostalo Inozemstvo. „ 46- V LJubljani na dom': Za oelo leto napre].. K 32-— za en mesec „ ..K 2-70 ¥ ipravi prejeman nesfftr) „ ^50 š Sobotnr« 'rfajc: s Za oo o lote i £- zaMeinčijoot^c^a.t;. „ 10- za ostale fnoaorrt7o. 13v Inserati: Enostolpua peti t vrsta (72 mm široka tn 3 mm visoka alt nje prostor) za enkrat . . . . po 50 v za dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora. j Ob sobotah dvofnt tarif. ~--Poslano: ■■ Enostolpna petitvrsta K 1-— Izhaja vsak dan lzvzemil nedelje ln praznike, ob 3. orl pop. Redna letna prilog« vozni red flV Crodnlžtvo je v Kopitarje** tile. itev. 6/111. RoKoplsl so no vračajo; nelranklrann pisma so ne = sprejemajo. — Orednlškenr. tcJefon? štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo ]e v Kopitarjevi nltol št. 6. — Račnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-Uero. št. 7563. — Dpravniškega telefona št 188. Ogrska armado. Mažari zahtevajo svojo lastno armado. Če bi se ta zahteva izpolnila, bi bil duali-ze*" v monarhiji popolnoma izveden in utrjen. Za sedaj priznavajo Mažari še enotno vodstvo, toda matematično bi se dalo izračunati, kdaj bo tudi tega skupnega vodstva konec. S samostojno ogrsko armado bi bila personalna unija dejansko izvedena, imeli bi dve popolnoma ločeni državi in le vprašanje časa bi še bilo, kdaj se pretrga tudi zadnja rahla vez, ki ju jc še druži. Da je to zadnji cilj mažarske politike, vemo. Isto politično prepričanje narekuje sedaj Mažarom, naj zahtevajo ločeno armado, katero jim je nekdaj narekovalo, naj navdušeno pozdravijo ločitev Švedske in Norveške. Razlika je le ta, da je sedanja zahteva v resnici tudi program kabineta, m ".d tem ko onega pozdravnega telegrama ni odposlala vlada kot taka. Toda ta razlika je popolnoma nebistvena. Kljub najhujšim nasprotstvom in zunanjim bojem marširata vlada in opozicija mnogokrat roko v roki, se medsebojno podpirata in obeh skupna koračnica je: Proč od Avstrije! Zagovorniki pred pol stoletjem sklenjene nagodbe z Ogrsko bodo kmalu zelo osamljeni. Če se skupna armada loči in iz nje iztrga narodna armada za Ogrsko, bi trudapolno delo izgubilo življenjsko silo in bi obstojalo naprej le na zunaj brez prejšnjega smisla. Skupna armada naj bi se najprej razcepila in šele potem naj bi se posamezni deli zvezali skupaj z enotnim vodstvom, enotno opremo in enotno izobrazbo. Dva dela, če gre za žive stvari, pa nikdar ne tvorita celote. Odločitev doslej še ni zanesljivo znana in tudi ne, kakšno stališče zavzame avstrijska vlada napram javno izraženim željam po ustanovitvi samostojne armade na Ogrskem. Korber in Bienerth sta izjavila, da se po njunem pravnem prepričanju temeljne naprave armade ne smejo iz-premeniti, ne da bi se poslušala tudi Avstrija in vpoštevala njena volja. Ugovor, da gre le za odredbe, ki bi se izvedle šele po vojski in da se za sedaj zahteva le priznanje strankarskega programa, ne bi bil resen. Samostojne armade ne zahtevajo le posamezne strankarske skupine, marveč tudi iz teh sestavljeno ministrstvo. Posebnost, da naj pooblastilo za enkrat ostane na papirju in da veže šele bodočnost, je še bolj pomisleka vredna, kot bi bila neposredna zahteva. Vprašanje, če se naj ustanovi samostojna ogrska armada, je tako važno, da mora v istem hipu, ko se je pojavilo, tvoriti središče notranje politike. Z nadaljnim razvojem ima to vprašanje lahko zelo važne posledice, tako za Avstrijo kakor za Ogrsko in tudi za obe državi obenem. Avstrijski zakon, ki velja za vse dežele avstrijske monarhije, pravi, da se smatra za skupno zadevo; vojska vštevši vojno mornarico. Če preneha skupna armada, bi to pomenilo izpremembo zakona o skup-r;h zadevah. Ta zakon b< se tedaj moral izpreme-r.iti, če hi ogrska vlada dosegla, kar želi. Vprašanih g]"do samostojne ogrske armade bi na vsak način mrralo priti tudi pred avstrijski parlament in takrat bi se pokazalo. a'i hoče vlada to izpremembo v armadi zastop-ti r>--ed državnim zborom in ali ima voljo s>edi vojske zagovarjati potrebo tako. iznre.rueiv.be prod obema zbornicama parlamenta ter c\ pridobiti potrebno večiro. Spor, če je za tako izpremembo potrebna dvotretjinska večina, je skoro postranskega nomen?., če ga primerjamo s tem, kako bi ta odrrdba rčinkovala na javne življenje in na parlament. Za nas Jugoslovane j<; vprašanje samostojne ogrske armade še z drugega stališča važno. Na Ogrskem se pojma »ma-žarski« in ogrski krijeta, in v resnici bi ne dobili ogrske armade«, -o je armade ogrske države, V kateri je nad polovico ne-mažarskih narodnosti, ampak pravo narodno, mažarsko armado. Ma^arščina in mažarski duh bi se našim slovanskim bratom onstra n Litve šc bolj vtepala kot doslej, vtepala z vso silo in znanimi sredstvi vojaške »discipline«. Ogrska vlada bi ne samo oslabila znatno skupno državno obrambno moč, ampak bi bila tudi nasilno sredstvo mažarskega šovinizma. Hmm z Rosi se nadollujelo. C. kr. brzojavni urad jc dne 5. t. m. poročal: Joffe je brzojavil delegaciji četve-rozveze: Stanje, ki se je med pogajanji doseglo, bi odgovarjalo, če bi se preložila na nevtralno zemljo. Ker so pa že delegacije prišle na prejšnji kraj pogajanj, se odpelje naša delegacija skupno z ljudskim komisarjem zunanjih zadev Trockijem jutri v Brest Litovsk, ki je prepričana, da se premestitve na nevtralno zemljo ne bo oviralo. »Az Est« je sodil: Pri mirovnih pogajanjih naj nas ne presenetijo kaki pripetljaji, na nje moramo biti vedno pripravljeni. Točki 1 in 2 se pa bosta izpremenili proti koristim osrednjih velesil. V Stock-holmu sodijo, da jc pričela ruska vlada z ozirom na spletke sporazuma omahovati, ker dela sporazum proti posebnemu miru. ! Kadeti in njih listi podpirajo spletke sporazuma, »Daily News« so že poročale, da so se mirovna pogajanja prekiniia, ker je zahtevala Nemčija neodvisnost Poljske, Litve in Kurske. Daily Telegraph« je poročal iz Petrograda: Dejstvo je, da boljše-viki zdaj priznavajo neuspeh pogajanj v Brestu Litovskem in da ne tvorijo nemški mirovni predlogi temelja miru. Ko je v sovjetu poročal Kamenov, da pogoji niso sprejemljivi, so vstali zastopniki raznih armad in izjavljali, da se vojaki ne bodo in da se ne morejo boriti dalje. * * * Uradno se je poročalo iz Bresta Litovskega: Delegacije četverih velesil so brzojavile 5. t. m. predsedniku ruske delegacije: V svojem odgovoru na predloge ruske delegacije so delegacije četverozveze postavile 25. dec. V Brestu Litovskem načela o takojšnjem, splošnem miru. Da se onemogoči vsaka drugačna razlaga, sc je izrecno izjavilo, da so ta načela merodajna le, če jih vse velesile, ki se zdaj udeležujejo vojske, v primernem roku brez izjeme in brez vsakega pridržka obvezno za vse narode enako sprejmejo. S pritrdilom štirih zveznih delegacij je določila na to ruska delegacija desetdnevni rok, v katerem naj se ostale vojskujoče se države obveste o v Brestu Litovskem sklenjenih načelih splošnega miru, da sc odločijo o prestopu k mirovnim pogajanjem. Delegacije štirih zveznih velesil pribijejo, da jc pretekel desetdnevni rok i. januarja 1918, a da ni došla od nobenih drugih vojskujočih se držav izjava o pristopu k mirovnim pogajanjem v Erestu Litovskem, » « * Petrograjski listi so poročal:: Kljub nastalim težavam narod pričakuje, da se z Nemčijo sklene mir. Kako sodijo na Dunaju in v Berlinu o mirovnih pogajanjih. — Kriza v Nemčiji. »Wiener Allg. Zeitung« je pisala glede na obvestilo, da pridejo ruski poverjeniki s Trockijem v Brest Litovsk. Vest nas izredno veseli, ker dokazuje, da ruski zastopniki nikakor ne mislijo pogajanj prekiniti. Pri prvih razgovorih v Brestu Litovskem se je pokazalo, da ruski zastopniki ljubijo mir; z naznanilom, da pridejo, so to iznova dokazali. Ne smemo sc čuditi, če se pojasnijo nesoglasja med pogajanji, ki naj zaklučijo tako strašno vojsko, kakršni ni enake v svetovni povestnici; to je marveč zelo naravno. Sklep ruske delegacije je odpravil kamen zaprek: Mir se še ni sklenil; "pogajati pa pomeni, da se odstranijo nasprotstva. Mirno kri ohranimo, to je najnujnejše. * • • V glavnem odboru državnega zbora jc izjavil državni predtajnik von dem Bus-sche: Kancler je včeraj zavrnil očitek ruskega časopisja, da se hočemo izviti nelojalno našemu pritrdilu o samoodločbi narodov. Po izrecnem kanclerjevem naročilu izjavi: Kancler stališče o samoodločbi narodov ni izpremenil, a to stališče sc ne sme tolmačiti sporazumu v korist. Ni res, kar trdi nevtralno časopisje, da bi bili ruski zastopniki nemški predlog 28. m. m. kar tebi nič meni nič odklonili. Pomisleke so sicer izražali, a izrazili, naj sc o tem komisije posvetujejo dalje in da naj sc o opornih vprašanjih pogajajo 5. t. m. v Brestu Litovskem dalje. V teh okolnostih so naši zavezniki soglašujoč z nami. Glavni odbor je nato z veliko večino proti ugovorom socialnih demokratov sklenil, naj se politična razprava prekine. * • * Nemške državnozborske stranke so zaradi dogodkov v Brestu Litovskem zelo slabe volje. Levičarji pravijo, da jih niso dobro poučili. Predsednik ruskega zastopstva je 28. decembra nemški predlog zelo ostro kritikoval in rekel, da jc nazor osrednjih velesil o samoodločbi narodov nesmisel, česar nemška poročila niso obsegala. Listi očitajo kanclerju, da ni pustil razširiti brzojavke Petrograjske agenture z dne 28. decembra, ki je izjavila: Irnpe-rialisti vseh dežel, tudi v Avstriji in v Nemčiji, sicer pripoznavajo teoretično samoodločbo narodov, dejansko pa hočejo anektirati. Ta izjava popolnoma nasprotuje nemškemu poročilu, češ, da sc jc predsednik ruske delegacije prijazno odhodi! pogajanja. Vossischc Zeitung jc poročala: Sedanji mednarodni položaj pome-nja političen in diplomatičen neuspeh. Krivda je tako velika, naj se kolikor mogoče hitro odstrani nemški državni tajnik za zunanje reči. Ruski delegati odpotovali v Brest-Litovsk. Dunaj, 5. januarja. C. kr. brzojavni korespondenčni urad jc brzojavil iz Brest-Litovskega: Odgovoru delegacije 4 velesil gospodu Joffeju je ruska delegacija brzojavno odgovorila, da bo, ker so že prišli delegati štirih zaveznikov v Brest-Litovsk dne 5. t. m. skupno z ljudskim komisarjem za zunanje reči, gosp. Trockijem, odpotovala tja. Ruska konstituanta zboruje 5. januarja. Petrograd, 4. januarja. (K. u.) Agen-tura: Ker se še ni doseglo število, ki je potrebno, da je konstituanta sklepčna, posebno ker se več poslancev še ni izkazalo v predpisani obliki z mandatom, ker je velik o poslancev Petrograd zapustilo, ker sc čas zborovanju kostituante še ni bil določil, ker se je končno sodilo, da se doseže za sklepčnost potrebno število glasov po Božiču, je svet ljudskih komisarjev sklenil, naj se sestane konstituanta 5. januarja, ker sodi, da se bo zbralo 400 poslancev, kolikor jih mora biti, da so sklepčni. Napetost med Trockijem in Buchananom, Stockholm, 5. jan. (Kor. u.) Iz Petrograda: Napetost med Trockijem in Buchananom sc je tako poostrila, da je kapitan LISTEK. Jospod." Odlomek. — Poljsko spisal Kaz. Przezwa-Tct-majer. poslovenil Fr. Virant, Šel je, šel in šel... Ne meneč se za svoje čevlje, je šel od kake pete ure zjutraj; solnce je svetilo že čisto sredi neba. 2e je bil lep kos pota za mestom, sredi polj, morda tri milje od njega. Ni poznal te okolice, šel jc po cesti pred seboj, naprej in naprej... Bil jc tako zatopljen v misli, da se ni zmenil ne za čevlje, ne za to, da še ni zajtrkoval, nc za okolico. Urednik velikega in mnogo čitanega dnevnika »Če bi le bilo ,« posestnik osmih tisočev naročnikov in treh kolon in °ratov, jc naročil pri njem novelo, tio vrst dolgo, o temi »solnce«, izjemoma po sedem kopejk za vrsto! Sedemkrat tisoč da sedem tisoč kopejk, to da sedemdeset rubljev. Sedemdeset rubljev .. , Ah! Sedemdeset rubljev, to je sedemdeset rubljev. V juliju je, mesto je zapuščeno, vsi so odšli. Celo v uredništvu ,;sta > Če bi le bilo« so trije stalni sot. liki vzeli dopust, On pa ni bil nikjer stalen sotruduili: niso ga hoteli sprejeti, kajti »škoda jc bilo njegovih literarnih zmožnosti za časnikarsko delo«. Radi tega laskavega mnenja so služili poročevalci po dvesto do tristo rubljev mesečno, nasprotno on od triinštiridesetih do sto dveh. Samo enkrat se je zgodilo, da je za novelo o Božiču dobil devetintrideset rubljev. Od tistega časa pa do julija ni dal tiskati nobene novele, enkrat raditega, ker urednik lista »Če bi le bilo«, s katerim je bil najbolj v zvezi, ni rad videl, če so se njegova dela tiskala v tekmujočih listih, sam je pa imel toliko »tekočih novic«, da mu je pri stalnem romanovem podlistku le redkokdaj mogel odkazati ga za novele; razen tega so mu ocene knjig, za katere je dobival po dve in pol kopej-ke za vrsto, utrgale mnogo časa. Sicer je bilo pa njegovo stališče kot izredni sotrudnik pri listu »Če bi le bilo« zelo dobro: urednik je vedno vstal, ko ga je pozdravil ali odslovil, in mu rekel »moj gospod Ržen«, ampak lc »gospod Hektor«, ali »dragi gospod Hcktor«, ob novem letu ga je. sprejel v salonu, nc v jedilnici kakor poročevalce, in na god žene je iz celega uredništva razven voditelja političnega dela in referenta narodnega gospodarstva, samo njega povabil k plesnemu večeru. »E kaj, gospod je gospod! Ko bi bil jaz tak!« so mu rekli poročevalci lista »Če bi le bilo« v svojih svetlih cilindrih, kariranih hlačah in pisanih kravatah. Norčevali so se iz njega v obraz — kajti vsak izmed njih je lahko šel kamorkoli v restavracijski vrt in jedel tam z gledališkimi igralkami za denar ali na upanje, ali za reklamo restavraterju, gledališkemu ravnatelju ali pisatelju igranega dela. Skoro vsi so se vračali proti ju-Iru pijani domov. Njega so pa večerje stale zelo malo in so trajale zelo kratek čas: kupil je dve klobasici po tri kopejke — in večkrat je pojedel to na mestu, v kaki stranski ulici. Doma je bilo tako pusto in žalostno zvečer: štiri stene, peč, dva stola, umivalnik, miza z umazanim prtom in s črnilom pomazanim rdečim pivnikom, omara, košek in kovčeg, to je bilo vse. Res: v sobi je bilo šc polno ščurkov. Medtem mu pa, kakor navkljub, nič ni prišlo na misel o »solncu«, še manj pa, kar bi bilo vredno sedem kopejk od vrste .. . Teden dni jc o tem premišljeval in si ni mogel ničesar izmisliti,--ni šlo, kakor se včasih zgodi. Bi! je izmučen, utrujen, vročina je pritiskala, prah, sopa ra, vse to ga je delalo nezmožnega za pisanje. Čez štiri dni bi moral oddati dolo — toda razen petih ali šestih malih pol papirja z napisom »Solnce. Spisal Hektor Ržen« — ni imel ničesar. Zato je šel navsezgodaj na polje »po-iskat navdihnjenja«. Po poli je srečal knjigarnarja, ki je nedavno kupil od njega zvezek drobnih črtic, po tri rublje od pole, in lastnika tiskarne, kjer bi sc tiskale te črtice; peljala sta sc na kolesih, knjigarnar v sivem površniku, tiskar pa v temnomodrem tri-kotu. Oba sta se mu priklonila prva... Zelo omikana človeka .. . On res ni imel niti kolesa, niti temnomodrega trikota, niti sivega površnika, toda — — »imel je prihodnost«. Kdo ve, če nc tiči v njem drugi Sienkiewicz ali Prus* — slava naroda, ona sta pa samo obrtnika ... Ponosno jc dvignil glavo na levo navzgor — ' čutil se je«. Bil je umetnik, cvct inteligence! Res cveto ti cvcti naj« večkrat v oguljenih hlačah in strganih č~ vljih, kljub temu sta literatura in umetnost cveta inteligence. Eviva 1' arte! In javno zanimanje za njo . .. Sel i - iskal navdahnjenja za »solrv ce<, tisoč vrst za sedemdeset rubljev. Psevdonim Aleksandra Glovvackega, poleg 8iartkicwicza cue£j Iwisl»vusjSU' novejiih polj. »kili puaUljev. - Smith v Buchananovem imenu naznanil Tro Memu, da je Buchanan odpotoval. Odpotovati namerava tudi irancoski veleposlanik, ker je Trockij zagrozil, da pošlje potne liste, če Anglija in Francija neče priznati novih veleposlanikov. Anglija se z odhodom Buchanana hoče Trockemu prikupiti. Rusija obdrži na Finskem Sveaborg. Stockholm, 5. jan. (K. u.) >Denj«: Rusija hoče kljub samostojnosti Finske obdržati finski Sveaborg: ruski Gibraltar. Pogajanja z Ukrajinci. Dunaj, 6. jan. C. kr. korespondenčni urad je 5. t. m. poročal iz Brest Litovskega: Včeraj in danes so se pogajali neobvezno z delegati ukrajinske republike. Posveti so bili popolnoma zadovoljivi. Stalšče Japonske. Petrograd, 5. jan. Agentura iz Tokija: Japonci ne nameravajo napasti Rusije. Borzne špekulante, ki so širili spremenljiva poročila o Rusiji, so zaprli. Zelo se pa razburjajo proti Združenim državam, ker je Wilson prepovedal iz Amerike izvoz na Japonsko. Vsi listi v Tokiju so pisali, da so s tem napovedale Združene države gospodarsko vojsko Japonski. Ščerbačev oblega Harkov. Rotterdam, 5. jan. (K. u.) Iz Londona 4. t. m.: Boljševiki so zasedli Harkov, a čete generala Ščerbačeva polagoma nbkolju-lejo mesto. Pri Voronežu zbirajo boljševiki močne čete in se pripravljajo, da napadejo Kaljedina. Kaljedinove čete so razorožile 4 železniške transporte boljševikov s Kavkaza, ko so se pripeljali do Rostova. Novice iz Rusije. Iz Pariza: Krilenko je oprostil od vojne službe vse vojake, ki se nahajajo na dopustu. — V glavnem odseku nemškega državnega zbora jc naznanil zastopnik vojnega ministra, da je nemškim delegatom v Petrogradu iznova naročil, naj pospeše zadevo o izmenjavanju civilnih ujetnikov. Glede na vojne ujetnike nameravajo v prvi vrsti zamenjati bolnike in za vojno službo nesposobne, dalje starejše moštvo in rodbinske očete. Pozneje bodo zamenjavali glavo za glavo. Nemčija ima trinajstkrat več ruskih ujetnikov, kakor Rusija Nemcev. — Tretji kongres kmetov je pozdravil konstituanto, ki bi izpolnila nade delavskih množic. Zahteval je, naj se konstitu-anta v postavnem roku skliče. Pozdravili so svet ljudskih komisarjev in slavili boj nasproti protirevolucijskim stremljenjem. — Times« so poročale iz Petrograda 31. m. m.: V dolini Dona so može in žene mobilizirali za državljansko vojsko. Ka-Ijedin je sestavil 20.000 mož močni armad-ni zbor, ki ga sestavljajo le bivši častniki in podčastniki. Kozaki so zasedli Aleksandrov; boljševiško posadko so razorožili, kakor tudi.v Orenburgu in v Kazanu. — V Petrograd je odpotovalo iz Kijeva do 100 ukrajinskih poslancev konstituante. — Iz Stockholma: Odesa je proglasila svojo neodvisnost; Ukrajinci niso nasprotovali. Zfc 1 +4/4CC tt Podpisi na pogodbi o premirju z Rusijo. Vojna poročilo. AVSRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. januarja. Uradno: Vzhodno bojišče: Premirje. Italijanski mejdan: Boji so se omejili na začasen topovski ogenj. Dunaj, 6. jan. Uradno: Vzhodno bojišče: Premirje. Italijansko bojišče: Na Asiaški planoti ter na gorah Asolone Tomba in Montello so se razvili od časa do časa topovski boji. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. januarja. Veliki glavni stan: Zahodno pozorišče: Na flandrski bojni črti vzhodno od Yperna, v posameznih odsekih med Scarpe in Somme, pri Avo-courtu in pri St. Mihielu so se razvili od časa do časa živahni boji. Na ostali bojni črti se je streljanje s topovi omejilo na molilni ogenj. Vzhodno od Bullecourta je nasilno poizvedovanje popolnoma uspelo. Lljeli smo več Angležev. Vjphodno bojišče: Nič novega. Macedonsko bojišče: Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče: Med Brento in Mcntello sc je začasno oživel topovski o^eni. Berlin, 6. jan. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče: Včeraj so le malo streljali; le včasih so tu in tam močnejše streljali v zvezi z borbami poizvedovalcev. V boju moža z možem smo odbili na-oadc Francozov v Champagni. Veliko sovražnikov smo ujeli in zaplenili več strojnih pušk povodom naših podjetij pri Invico-urtu in severnovzhodno od Avocourt in ko srno presenetljivo vpadli v sovražne črte zahodno od Bezonvauxa. V goz^u Aillv so Francozi dvakrat brez uspeha poizkusili udreti v naše jarke Sestrelili rmo 4. in 5. januarja v zračni . borbi in z zemlje 15 sovražnih letal in 4 ! prifrene zrakoplov^. Vzhodno bojišče: Nič novega. Macedonsk: mejdan: Položaj sc ni iz-nremenil. Italijf.rska bojna črta: Na obeh bregovih Brente, na gorah Tomba in Montenello od časa do časa tooovski boji. Italijansko u-adno poročilo. •i. jsnrar!a. Obstreljevali smo v gorah postojanke v dolini Lagarona, v prelazu Bere! ta in na Cismonu. Sovražne baterije so obstreljevale naše postojanke na Altis-secino in zaledje gora Pallone in Tomba. Na Monfemeri so ujele francoske patrulje nekaj sovražnikov. Angleška artiljerija ie uspešno ftreljala ra zahodno stran od Mo-singo (vzhodno od »V'dorja pri Piave). Na obali je izvajalo sovražno topništvo večkrat bobneči ogenj; patrulje so nastopale vzhodno od CaPetit Parisien« je Cle-menceau kratko izjavil: Moj vojni program jc seveda takle: Okrepiti vojsko, podpirati naše vojake, vse storiti zanje, vojskovati sc in zmagati. Taki so moji načrti za zmago. Naj is sovražijo, i se nas le Hoje. »Arbeiterzeitung« prinaša članek, v katerem dokazuje, da je ravno vsenemška oholost omogočila ententi, pridobiti za vojno svoje lastne narode in spraviti polagoma na svojo stran malone ves civilizirani svet. Nemški narod, tako izvaja navedeni list, so imenovali nekoč »narod pesnikov in mislecev«, »narod idealistov«. Toda uspehi Bismarckove državne umetnosti in Moltkejeve zmage so Nemce docela oslepili, tako da smatrata poslej bajonete in kanone za vir vse moči, denar in zemeljske zaklade za vir vsega blagostanja. Nasproti ostalemu svetu je zavzela stališče v smislu gesla: »Naj nas le sovražijo, da se nas le boje«. Pozabili so, da so še drugi viri moči nego vojaški, da nihče nekaznovan ne izziva moralnega prepričanja, v katerem žive narodi in da nikdar ne izostane kazen, ako kdo vsem drugim narodom napove, da ne prizna nobenih splošno človeških vrednot, kadar gre za koristi lastne dežele. Tisti Vsenemci, ki divjajo danes proti samoodločbi narodov, proti sporazumu in spravi med narodi, ki še danes, v tei vojni proti celemu svetu, pričakujejo vso rešitev edinole od meča, oni so bili, ki so vzbudili sovraštvo sveta, ki so pognali ves svet v vojno proti osrednjima velesilama. In kaj so ti ljudje počenjali še tekom vojne! Kako so govorili o prekršitvi belgijske nevtralnosti, kakor o stvari, ki se ume ob sebi, češ: kaj bo meču kos papirja! Kako so zasmehovali žrtve Zeppelinovih napadov na London in zbijali šale z nedolžnimi žrtvami torpediranih potniških parnikov! Kako so slavili največje vojne grozovitosti tudi proti brezbram-bnim in nedolžnim! Kaj čuda, da je narod za narodom stopil na stran entente in poln sovraštva do nemštva pograbil za meč. Vsenemci so obečali nemškemu narodu moč in oblast; toda na slabem temelju počiva moč naroda, katerega sovražijo vsi drugi narodi. Vsenemci so nam obečali gospodarsko blaginjo; toda sovraštvo je siab odjemalec in tudi najpopolnejši »zmagoviti mir« ne more nikogar prisiliti, da bi kupoval nemško blago. Vsenemški pohlep po moči in bogastvu je dosegel ravno nasprotno, kar jc nameraval. Strahovita izkušnja te vojne sili nemški narod na druga pota! Pokažimo svetu, da Vsenemci nimajo pravice govoriti v imenu nemškega naroda v Nemčiji in Avstriji! Da spoštujemo pravico do samoodločbe, nam sosednih narodov tudi tedaj, če ne izpade v naš prid! Da svojih nasprotnikov nočemo prevariti, niti jim storiti nasilja, marveč da hočemo sodelovati za skupno pravico vseh narodov, da bodi v bodoče izključeno vsako nasilje naroda proti narodu. Proč z govoričenjem o teritorialnih osvojitvah! Osvojiti hočemo edinole prijateljstvo in mir z narodi vsega sveta. pr Svečana otvoritev hrvatske medicinske fakultete se vrši dne 12. t. m. ob pol 11. uri dopoldne. Na medicinski fakulteti v Zagrebu bodo predavali: dr. D. Perovič anatomijo; dr. A. Langhoffer zo-ologijo; dr. Fr. Tučan mineralogijo; dr. S. Hondl fiziko; dr. G. Janeček kemijo. Narodni dar za hrvatskega pesnika Ivo Vojnoviča je dosegel znesek 130.000 kron. Tu pa še ni vračunan dar zagrebške mestne občine, niti vsota, ki jo nameravajo nabrati v Osjeku ob priliki proslave. Ker še niso vsi poslali nabranega denarja, je upanje, da bo znašala vsota kakih 150.000 kron. Narodni dar za hrvatsko tragedkinjn Marijo Ružičko-Slrozzi, ki slavi letos 50-lcttjjco delovanja na odru. nabirajo po celi Hrvatski. Hrvatska vlada jc pozvala vse šole, naj nabirajo prispevke za narodni dar. Uprava zagrebškega gledališča je priredila dne 2. januarja v čast jubilantinji slavnostno predstavo »Fedora«, pri kateri je igrala glavno vlogo sama Marija Ružička-Strozzi. Ker so bile cene prostorom izredno visoke, zato so sc mogli udeležiti slavnostne predstave le imovitejši sloji. Upanje je, da uprizore še v drugič »Fedoro« za ljudstvo, ki ve ceniti njeno umetnost. Kot narodni dar ji nameravajo pokloniti Hrvati 50.000 K. Ako nabrana vsota ne bi znašala polnih 50.000 K, je pripravljena zagrebška gledališka blagajna plačati iz lastne blagajne manjkajočo vsoto. Jugoslovanske publikacije v Ženevi. V Ženevi je izšla brošura conte Luje Vojnoviča, znanega hrval. zgodovinarja in politika, pod naslovom »La Dalmatie T Italie e 1* unite Yougoslave«, v kateri zanikava pravice Italije do Dalmacije. Almanah »Le Noel Suisse« za I, 1917 prinaša razen del prvih sedanjih pisateljev tudi prevode treh hrvatskih narodnih pesmi v francoskem jeziku: »Kosovka djevojka«, »Majka Jugovioa« in »Carica Milica«. ' -—I Politične novice. j Rusinski župnik o S. L. S. Iz Novo- sielc-Gnienosza nam piše prijatelj: Tri leta sem prebil na Kranjskem, poznal sem precej dobro razmere, posebno na Dolenjskem, ker sem tam stanoval dve leti. Opazoval sem narodno življenje in sedanje politične boje na Kranjskem. Povrnil sem ee v svojo domovino, a še vedno opazujem razvitek tega boja, ker mi je bila Kranjska nekaka druga moja domovina. Do sedaj so skoraj vse občine prijavile svoj pristop k' S. L. S., samo z Dolenjskega je malo takih izjav. To je z ozirom na našo skupno slovansko stvar v Avstriji žalostno. Žalostno ie bilo tudi slišati, kako so nekateri izražali o rajnem dr. Kreku, dasiravno si je ta; mož ne samo za Kranjsko, ampak za vse Slovence pridobil največjih zaslug. Če bi bilo mnogih takih, bi bilo pri nas danes drugače. Jaz nočem biti mentor bratom Slovencem; moj namen je samo, kot nepristranski severni Slovan povedati resnico. Bratje, otresite se suženjskega duha iti s S. L. S. krepko v boju naprej! + Odločna beseda za mir. Herman Hesse priobčuje v »N. Ziirich. Ztg.« članek« v katerem se odločno poteza za mir. Med drugim piše: Če nam je resno za to, moremo vojsko premagati. Rusi so nam zopet enkrat dali prastari, pobožni, sveti nauk, kako more biti slabotni močnejši nego vsi drugi. Zakaj nihče ne sledi? Zakaj se parlamenti in zbornice povsod zadovoljujejo s starim govoričenjem o vsakdanjih malenkostih in se nikjer ne dvignejo za veliko, ta čas edino važno misel? Zakaj smo samo tam za samoodločbo narodov, kjer upamo imeti od tega dobiček? Zakaj še verjamemo zlaganim idealnim frazam ofi-cielnih govornikov? Že davno se je reklo, da ima vsak narod tako vlado, kakršno sam hoče in zasluži. Dobro, potem imamo tudi mi Evropejci to, kar hočemo in zaslužimo, namreč krvavo, brutalno in okrutno gospodstvo vojske. Pa mi vsi vendar tega nočemo! Vsi hočemo ravno nasprotno! Iz-vzemši majhno plast dobičkarjev noče nobena živa duša na svetu, da bi se to sramotno in žalostno stanje nadaljevalo! Ga-nimo se torej! Kazimo svojo mirovno pripravljenost na vse načine! Opustimo vendar nepotrebna izzivanja! Prišla je ura, ko nam majhno ponižanje, majhna popustitev, malo človeškega čuvstva ne more več biti v sramoto! Na male narodne ničemurno-sti ne moremo gledati, sedaj, ko smo se vsi čez in čez omadeževali s krvjo! -j- Deželni odbor za sklicanje deželnega zbora. Deželni odbor je odobril trimesečni proračunski provizorij in je sklenil zahtevati z vsemi glasovi proti glasovom nemških zastoonikov pričeti z akcijo za takojšno sklicanje deželnega zbora. Seveda se to ni zgodilo na Kranjskem, ampak na Moravskem! — Mazari ; personalno unijo z Avstrijo, Te dni se jc ogrski ministrski predsednik dr. Wekede mudil na Dunaju. Parlamentarni krogi so mnenja, da je predložil monarhu v predsankcijo dr. Vazsony-jev načrt nove volilne reforme. Grof Štefan Tisza pa je še vedno oster nasprotnik Vazsonyjev 8 K ReKviziciffl krompirja oa Kranjskem. Na interpelacijo poslancev Jarca, viteza Pogačnika, Demšarja, dr. Lovra Pogačnika, Gostinčarja, Hladnika in tovarišev na ministra za prehrano radi rekvizi-cije krompirja na Kranjskem je prejel poslanec Jarc od ministra Hoferja pismo, v katerem mu poroča, da jc ukazal deželni vladi na Kranjskem, da se mora kmetom brezpogojno pustiti toliko krompirja, kolikor ga rabijo za seme in za lastne potrebe (za družino, posle in delavce). Ako bi se torej kje rekviriral krompir ne oziraje se na potrebe lastnikov, naj to prizadeti sporoče nemudoma Jugoslovanskemu klubu na Dunaju, I. Parlament, da stori potrebne korake pri uradu za prehrano. Tudi glede čezmernih rekvizicij žita, sena in slame priporočamo prizadetim isto pot. Slovenci! Ne bojte se nikogar! Z nami je postava in pravica' S Slovensko Ljudsko Stranko v boj za narodovo svobodo! Dnemt device. — Za Krekovo ustanovo je nabralo med begunci učiteljstvo v Brucku 1261 K, katere je poslalo naši upravi. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je podelil cesar vsled posebne aomoljubnosti in požrtvovalnosti med vojsko župniku v Zalem logu, rezervnemu vojnemu kura tu Antonu Hribarju in župniku v Gočah pri Vipavi Alojziju Kralju. — Za slovenske voj&ke v Pra^i je do-šlo iz Celovca, Konjic, Maribora, Postojne in Trsta 76 raznih koledarjev od 1. 1884. do 19(6. ter 390 knjig in zvezkov; mnogo kn)ig seveda v več izvodih. Bilo bi še treba novih koledarjev za leto 1918. in beletri-stičnih knijg starejših in novejših pisateljev v posebnih nedruštvenih izdajah. Kajti Mohorjeve knjige imamo razen letošnjih skoro vse, kar jih jc še dobiti. Slovenska Matica pa je obljubila, da kmalu pošlje svoj dor. Ker se jc nabralo toliko knjig, da podpisani pri svojih stanovskih dolžnostih ne zmorem sam vsega dela, je prevzel ves posel praški Rdeči križ, ki da knjige vezati ter jih potem uradnim potom razpošilja po vojaških bolnicah. O celi zadevi sem se osebno informiral v predsedništvu in knjižnici tega društva V bodoče naj se torej pošiljajo književni darovi na Červenv križ, Praga III.. Maltezske namesti, najbolje po posredovanju najbližje vojaške duhovne uprave (Militarseclsorge), ki odpravlja po-šiljatvc uradno in brezplačno — Veliko je- pomanjkanje slovenskih časopisov. V koliko- jih je mogoče dobiti od maloštevilnih zasebnikov ter uredništev velikih praških dnevnikov, raznašam jih osebno vsak teden le po najbližnjih lazaretih, pa jih imam vselej premalo, ker sc vojaki zanje skoro trgajo. Hvaležne besede ranjencev ter klici, naj kmalu zopet pridem, so me napotili, da se obračam do vseh slojev slovenskega občinstva po širni domovin5 s tem-le predlogom: prostovoljni nabiralci naj me obvestijo po dopisnici, da jih je volja vsak teden enkrat na svoje stroške poslati nabrane časopise na naslov, ki jim bo kmalu nato naznanjen po časopisih. Imena časopisev in število izvodov je treba označiti, da sc pra%'ično razdelijo. Uprava Rdečega križa mi je dala v ta namen na razpolago seznam vseh praških in predmestnih lazaretov; dela se tudi statistika slovenskih vojakov, ki so raztepeni po celem mestu. Če se prijavi dosti nabiralcev, moglo bi se delovanje raztegniti tudi na češka mesta izven Prage. — Prosim vse slovenske liste, da ponatisnejo to poročilo. — Prof. Jos. Skrbinšek, Kral. Vinohrady, Jungmannova 114. — Cesarjev brat m Koroškem- Kakor poročajo listi, je cesarjev brat, nadvojvoda Maks, kupil grad Wernbcrg pri Beljaku. Nadvojvoda jc pred kratkim došel v Beljak in se podal s soprogo na saneh v Wernberg, da si ogleda grad. Nadvojvodu je grad tako ugajal, da ga je takoj kupil. Ko bo grad preurejen, se bo mladi par ■ tam naselil. _ Ifncnovanja pri c, kr. ravnateljstvu drž, železnic v Trstu, Svetnikom drž, železnice so imenovani: Dr. Franc Froglia, nadkomisar, direkcijski oddelek III. Ing, Pavel Morpurgo, nadkomisar, sekcija za vzdrževanje žel. Ljubljana. — Nadzornikom so imenovani: Anton Toplak, tit, nadzornik, direkcijski oddelek I. Josip Hočevar, nadrevident, direkcijski oddelek VI. Karel pl. Cichini, tit. nadzornik, di-rekciiski oddelek VIII. — Naslov nadzornika je podeljen: Gozzi Ernest, nadrevident Trst drž. kolodvor. Kokalj Franc, nadrevident, postajenačelnik, Kranj. — Žel. nadkomisarjem so imenovani: Pavel pl. Levičnik, žel. komisar, direkcijski oddelek VIII. Dr, Kare! Stecchina, želczn. komisar, direkcijski oddelek II. — Nadrcvidcntom so imenovani: Jos. Železnikar, revident, direkcijski oddelek VIL Artur Wcrner, revident, direkcijski oddelek V, Ivan Bandel, revident, sekcija za vzdrž. žel. Trst. Valentin pl. Cip£icofc revident, postajenačelnik, Gruž. Viktor Lotocki, revident, direkcijski oddelek VIII. — Naslov žel. nadkomisarjajc podeljen; Dr. Rudolfu Mallrier, žel. komisar, direkcijski oddelek I. — Naslov stav. n a d k o m is a r j a jc podeljen: Ing. Josipu Cinibulk, stavb, komisar, obr. vodstvo Trst-Poreč. Ing. Francu Vosecky, stavb, komisar, obratno vodstvo Split. — Naslov s troj n. nadkomisarja jc podeljen: Henriku Slaus, strojn. komisar, kurilnica Gorica. Ing. Ernestu Sirk, strojn. komisar, obratno vodstvo Trst-Poreč. Ing, Gustavu Steinbeck, strojn. komisar, obr. vodstvo, kuriln. Split. — Naslov nad-revidenta je podeljen: Francu Ku-naver, revidentu, Jesenice, in Edv, Stitz, revidentu, direkcijski oddelek V. Vojaško odlikovanje. Nadporočnik Stanko Cražem iz Ribnice sc jc kot poveljnik avtomobilne skupine na italijanskem bojišču ponovno izkazal. Odlikovan jc s srebrnim Signum laudis z meči in pohvaljen od armadnega poveljstva. — Umrl jc na Jezerskem (Koroško) varih in gospodar Kočne, veleposestnik gospod Juri Šenk, po domače M a k e k, vitez božjega groba, mož mehak, dober in čislan kakor čisto zlato. V njegovi hiši in v njegovem divnem planinskem kraljestvu pod Kočno sta si Slovenec in Čeh kot ljuba gosta vsak dan poletne mesece podajala roke. Gostoljubnost Makckova ni poznala meje, njegova narodna značajnost granit. Zdel sc nam je včasih kakor slovenski knez iz davnine sredi svojih prostranih smrekovih, jelovih in mecesnovih lesov, sosed divji kozi, ruševcu in planinskemu orlu, Zdaj so ugasnile tiste ljube sinje oči pod Kočno, ki so tako nedolžno gledale v svet kakor očnice. Eden naših najboljših jc legel v grob, ko so v boooto, 5. t. m., pri sv. Ož-boltu na Jezerskem dali ljubemu Mnkeku kotiček miru. Njegovi rodbini naše iskreno sožalje. — Iz Beneške Slovenije nam pišejo: Beneški Slovenci so ostali doma po zasluti' čč. gg. duhovnikov, ki so uplivali na ljudstvo, cia se ni dalo preslepiti od stra-hovanja bežečih Lahov. V Tarčinskem okraju so Lahi le iz Tera in iz Viškov od-peljali s seboj nekoliko ljudi. V tem okraju so največ trpele vasi Flat;sča ;n Čene-bla. V šempeterskem okraju so skoraj popolnoma izpraznjene vasice, ki leže ob glavni cesti, kakor Podbonesec, Šempeter, Barnas in Ažla Ljudi, ki se niso poskrili, so kar na voz metali in proč vozili. Drugače so vsi ostali doma. Vsi duhovniki so ostali doma, le č. g. Peter Hvalica in Na-tal Zufferli, prvi kaplan v Barnasu, drugi v Ažli, sta morala proč. Tud. stari šempe-terski župnik Anton Gujon je bil ostal doma, pa njegovo zdravje ni bilo kos tolikim naporom in že prve dneve nase okupacije jc umrl pri uršulinkah v Čedadu. Bil je najpriljubljenejši duhovnik v Beneški Sloveniji. On jc ohranil slovenski jezik v Šempetru ki juh vsemu nasprotovanju. Le mimogrede naj omeim, da je v času vojske neki italijanski poveljnik poslal nekoč svojega adiutanta med pridigo z naročilom, naj nadaljuje pridigo v italijanskem jeziku. Župnik mu je odzdravil s prijaznim nasmehom in jc — nadaljeval slovenski. Zaradi svoje značajnosti je moral večkrat na zaslišanje, a vedno je zmagal. — Kaplan Janez Kruder in Alojzij Klinjon, ki sta bila internirana v Furlaniji, sta ušla Lahom in sta se povrnila na svoje mesto. Na Stari-gori jc vse v redu, le laški kapucin je zapustil svetišče Matere Božje in je pobegnil kakor sta pobegnila tudi župnik in kaplan v Praprotnem; prvi je le po rodu Slovenec, drugi pa Lah. — Bog daj, da bi se vsaj sedaj, ko smo združeni s staro domovino, Slovenci kaj več zanimali za nas. Želimo, da nam naši bratje prihitijo na pomoč, da si zopet nekoliko opomore-mo; želimo, da bi nam bila naša domovina mati in nc mačeha. Prosimo slovenske poslance, da se tudi oni za nas oglasijo na primernem mestu, da bodo ravnali z nami kakor z domačini, ne kakor s tujci. Pridobite si srca beneških Slovencev in imeli boste najzvestejšo predstražo proti južnemu sovražniku. Beneški Slovenec. — V deveti činovni razred je povišan učitelj c. kr. strokovne šole za obdelovanje lesa v Kočevju Andrej Horvath. — Dr. Loschner-Maderjeva ustanova za vdove in sirote društva zdravnikov na Kranjskem sc razdeli za leto 1918. — Prošnje, opremljene z ubožnim listom, je vložiti najkasneje do 31. januarja 1918 na odbor društva zdravnikov na Kranjskem. — Dr. V. Gregorič, t. č. predsednik; dr. S. de Gleria, t. č. tajnik, — Potresi na Dolenjskem. Iz okolice Cerklje pri Krškem nam poročajo z dne 2. januarja 1918. Meseca decembra je bil potres v naši okolici ob naslednjih dneh: 1. (že poročano v -S!ov.«) 7. je bil ob 12. uri 40 minut opoldne izredno močan, spremljan z močnim bobnenjem. Streslo se je zidovje in tramovje, premaknilo pohištvo, zazvenela okna, ljudje so Bili vznemirjeni, — 12, jc bil ob 11. uri 25 minut dopoldne močan sunek od spodaj, — 23. je bil pri nas ob 4. uri 10 minut zjutraj dokaj močan sunek od jugozapada spremljan z močnim bobnenjem nad 1 sekundo tr«w- joč. V čatežki okolici pa so baje občutili močan sunek, culi so glasno bobnenie. Stresla so sc poslopja in ljudje so se vzbudili iz spanja. — Isti dan smo ob opl 8. uri zjutraj čutili zopet rahlejši sunek. — V božični noči je bilo ob 1. uri popolnoči močno vznemirjenje tal. — 26. je bil ob 3. uri 35 minut občufnejši sunek od spodaj ter spremljan z glasnim bobnenjem. Ob 6, uri zjutraj je bilo rahlejše vnemirjenjs tal. — Načg. farna cerkev je že toliko popravljena, da se od Božiča opravlja v nji sveta maša. Prostovoljni vstop 1, 1900, rojenih črnovojnikov v armado in mornarico. Leta 1900. rojeni črnovojniški obvezanci, ki nimajo ne brezpogojne ne pogojne pravice do enoletnega prostovoljstva, si morajo izbrati četo, pri kateri žele odslužiti svojo službeno dolžnost, to jc ali pri kavaleriji, poljski, gorski ali trdnjavski artiljeriji, pri pionirjih ali saperjih ali pa pri vojni mornarici, pod naslednjimi pogoji: oglasiti Se morajo za vstop prostovoljno in se obvezati, da bodo služili tri ozir. štiri leta (v mornarici) v prezenčni službi in predpisano dobo v rezervi ter sc odpovedati morebitni pravici do dveletne službe. Sprejmejo se le tisti, ki so na prebiranju spoznani kot sposobni za službo z orožjem. Pravilno opremljene prošnje za sprejem, ki naj se jim priloži tudi črnovojr.iška legitimacija, naj se pošljejo neposredno na nadomestno poveljstvo čete, h kattri želi prosilec priti. Isto velja za prostovoljni vstop v domobranstvo. — Dunajski vseučiliški profesor dr Emil Schrutka pl. Rechtenstamm je te dni na pljučnici umrl. Star je bil 66 let. Predaval je civilno pravo. Juristom je dobro znana njegova knjiga: »Grundriss des Zi-vilprozesses«. — Promet poštnih nakaznic za vojne ujetnike v Rusijo in iz Rusije je začasno ustavljen. — Poštna zveza z Rusi'o. »Frankfurter Zeitung« je poročala: Ruske poštne oblasti so naznanile, da jc dopustna direktna poštna korespondenca z Nemčijo, Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo. Korespondenca jc seveda podvržena vojni cenzuri. — Črne koze v Seniu. V Senju je nastopila epidemija črnih koza. 2. t. m. je umrlo pet oseb, 9 pa obolelo. Promet s Scnjem so omejili. — I?;kaz o davku na vo«ne dobičke zavezanih oseb ccmlnega okraja Kranj bo 14 dni, in sicer od 10. do 24. januarja 1918 med uradnimi urami pri c. kr. okrajnem glavarstvu (davčni reserat) v Kranju razpoložen. pogled je vsakemu dovoljen. Občinski odbori! Priglašajte se k S, L. S,, ki bo močna in enotna branila naše gmotne in dušne koristi! Obsodite pogubni razkol kmečkih in meščanskih strank! Ljiipske novice. lj Sestanek nabiralk podpisov za izjavo slovenskega ženstva v prilog majni-ški deklaraciij se vrši v vsredo 9. t. m. ob 4. uri popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. lj Konferenca katehetov — v sredo, 9. januarja, ob šestih zvečer v posvetovalnici Katol. tiskarne. Ref. katehet T, Tavčar: Kateheza o jutranji in večerni molitvi otrok. lj Društvu za varstvo vajencev v Ljubljani so darovali, oziroma so k društvu pristopili kot člani: Val. Oblak, župnik, kot ustanovnvik 100 K, dr. Ivan Janežič, prof. bogoslovja (že ustanovnik) 35 K, dr. Fr. Ušeničnik, prof. bogoslovja 20 K, Ivan Vrhovnik, župnik, 20 K, neimenovan 20 K, neimenovan 15 K, Martin Poljak, župnik, 10 K, Feliks Potočnik, krojaški mojster, 10 K, Fr. Vrhovec, župnik, 10 K, A. Čadež, katehet, 5 K, dr. Josip Marinko, 5 K, Dominik Janež, župnik, 5 K, dr. Ivan Fabijan, podvodia semenišča, 5 K, A. Verbajs, župnik, 4 K. — Bog povrni! lj Invalidna šoia. V četrtek, 10, januarja 1918, dopoldne ob 11. uri bo v poslopju c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani popolnoma organizovana obrtna invalidna šola, katero je državna obrtna učna uprava v dogovoru s c. in kr. armad-nim poveljstvom uredila, slovesno otvor-jena. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Deve-tak, delavčeva žena, 52 let, — Frančiška Remžgar, služkinja, 65 let. — Genovefa Hartman, žena klobučarja in posestnika, 62 let. — Ivan Oven, užitkar, 74 let. — Marija Kavšek, zascbnica, 76 let. — Frančiška Pire, vdova železniškega uradnika, 89 let. — Josep Kohler, strojevodja, 33 let, — Bogomila Učak, tiskarniška vlagateljica, 30 let. — Elizabeta Pušnik, delavka, 69 let. — Štefanija Košuta, delavka, 17 let. lj Goreti je pričelo včerai zjutraj ob pol sedmih na dvorišču obrtne šole. Gorele so barake. Vnela se je tudi streha obrtne šole. Požar so končno omejili in pogasili. Škoda je znatna. lj Mestno drsališče pod Tivolijem )e otvorjeno. Letne vstopnice se dobivajo Dri mestni blagajni in pri hišniku na drsa- lišču. Cene za drsanje so razvidne iz cenika, ki je strankam na razpolago v blagajni na drsališču. lj Prijave za jaro semensko žito. Kmetovalci, ki nimajo jarega žita in drugih spo-mladnih semen, se imajo do 20. t. m. zgla-siti pri mestnem gospodarskem uradu na magistratu. lj Popisovanje sank, S konji in vozovi vred je bilo mestnemu vojaškemu uradu naznaniti tudi sanke. Kdor še ni paznanil sank v omenjenem uradu, naj to stori nemudoma, vsaj pa do 10. t. m. Kdor sank ne naznani, je kaznjiv, kakor oni, ki ni naznanil svojih konj in voz. lj Kislo zelje na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo zelje v torek, dne 8. t. m. popoldne pri gospodu Jakopiču na Mirju. Določen jc ta-lc red: od 2. do pol 3. ure štev. 1 do 100, od pol 3, do 3. ure štev. 101 do 200, od 3. do pol 4. ure štev. 201 do 300, od pol 4. do 4. ure štev. 301 do 400, od 4. do pol 5. ure štev. 401 do 500, od pol 5. dc 5. ure štev, 501 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 80 vinarjev. ij Zgubila se je črna svilena šerpa (šjal) v soboto zvečer po potu v Rožno dolino od Vrtače do gostilne Pctrič. Ker je bila dra*g spomin, naproša se poštenega najditelja, naj jo odda proti dobri nagradi na Dunajski cesti št. 6, II. nadstr., 1, vrata.' Ij Lovska psica, rujava, 9 mesecev stara, se je zatekla k vratarju južne železnice g. Adolfu Mullerju. Lastnik naj se zglasi na Resljevi cesti št. 29. Primorske novice. Zajednica presv. Srca Jezusovega v Trstu ima svoj redni mesečni sestanek v < četrtek dne 10. jan. 1918 ob pol 11. uri v Marijinem domu, ulica Risorta 3. Ker so; na razpravi važne zadeve, se vabijo na ta, sestanek tudi gg. iz drugih dekanij, zlasti, so vabljeni in dobrodošli č. gg. duhovnik' iz bližnje Goriške. Za hrvatsko srednjo šolo v Pulju. Nemci, katerih ni v Pulju po zadnji Statistiki niti 4000, imajo 2 srednji šoli, katerih nc morejo napolniti s svojimi otroci. Dve tretjini učencev, ki pohajata nemški srednji šol', sta nenemške narodnosti. Za 50 do 70 nemških dijakov jc vzdrževala naša slavna vlada po eno veliko in realno gimnazijo, razmere v teh šolah so pa bile take, da so nenemški diaki, ki so obiskovali te šoli, navadno pozabili svoj materni jezik/j Ako vzdržuje naša vlada za nemške nase-l ljence dva draga zavoda, koliko bolj je nje-j na moralna dolžnost otvoriti Hrvatom tudi srednjo šolo; noben minister in nobena vlada ne more reči, da so hrvatske zahteve po hrvatski srednji šoli y Pulju pretirane. Hrvatska in slovenska javnost ne sme prezreti, da je Istra ena izmed najvažnejših ali zaradi tega tudi narodno najbolj ogroženih jugoslovanskih pokrajin, da tvo-ri Istra s slovenskim ozadjem, s Trstom in Kranjsko, največje jamstvo za bodočo našo gospodarsko dobrobit. Od posesti te centralne točke v Evropi je odvisen ekonomski procvit naše bodoče jugoslovanske | države. Ako morejo naši mornarji in delav-g c' nabrati za hrvatske šole v Pulju 30.000.) kakšno svoto bi morale šele žrtvovati dru-,, ge jugoslovanske pokrajine za hrvatsko|| šolstvo v Pulju. Z razpravami in navdušenjem ne bomo naknadili potrebnega realnega dela, ki se mora osredotočiti v vprašanju šolstva. Dolžnost jugoslovanskega naroda je, ako hoče obdržati to izpostavljeno narodno postojanko, da jo podpre z vsem? silami in vsemi sredstvi. Doslej so nabrali za hrvatske ljudske šole in gimnazijo 36.104 K 47 v. Darove sprejema uredništvo Hrvatskega Lista«, Pulj, Istra. Zveza z Gorico. Železnica vozi že u Prvačinc v Gorico na južni kolodvor in sprejemala te dni tudi civilne osebe. Domov! Beguncem na Nižjem Avstrijskem se godi veliko bolje kot preteklo poletje. Podpora je, kolikor se je dalo, urejena, kruha dobijo redno, moko, krompirja tudi. Veliko jabolk so nakujJDi. Na splošno tudi domačinov ne smemo pozabiti, marsikatere dobre kmetice se bodo begunci s hvaležnostjo spominjali. Ako so tupatam begunci zastonj trkali na zaprta vrata, slišali zmerjanje in preklinjanje mesto besede usmiljenja in dobrote — moramo na drugi strani šteti dobra srca. ^ Le poprašajle begunce same! Kako dobri so bili nekateri župani! Morda bi njih domači župani ne mogli pokazati več skrbi, zvestobe, potrpežljivosti! (N. pr. Zeillern.) Ako se torej spominjamo trpljenja, pomanjkanja, lakote preteklega poletja, tedaj bi človek bil vesel in zadovoljen- — A vendarle domov hrepenimo! — Tako menda koprnijo duše v vicah in čakajo rešitve. Prav mrzlično čakajo nekateri potnega dovoljenja, štejejo dneve, ure. Kaj jc domovina? Ljubi je domcc!! Tam gori so razdrte hiše — ni oken, ni vrat! Nič nc de. Stanovanja za begunce tudi tu niso lepa, velikokrat pravi brlogi. Ali so morda barake lepe? Doma je mraz! Tega se begunci ne boje! Tudi tu je mraz: drv ni mo-tfoče dobiti. In kak grozen mraz ie v ba- rakah! Tam ostanejo ljudje večinoma celi dan v postelji — drv ni, drugače se še ogreti ne morejo. Tudi tam zatikajo okna s popirjem, i cunjami, a lukenj le ne morejo zatakniti. Kako to piha! — Doma vode ni. — Bruck je tudi brez vode. Edini strah in največja skrb je — hrana! Kaj bomo doma jedli? A še v tem oziru sem slišal begunce, ki so se tolažili, da bo najbrže tudi tu kmalu lakota pritisnila — lakota tu, lakota doma! Kaj je bolje? A to je gotovo, da se ravnotako lahko oskrbuje par občin na Goriškem kakor barake na Nižjem Avstrijskem. Tu treba samo, da pridejo ljudje domov, ki bi aprovizacijo vodili, in pa dobre volje pri vladi, oziroma krepke besede. — Prej ko pridemo domov, prej bo urejeno! V okraju Amstetten so begunci dobili od kmetov tudi nekaj živeža, zrnja, krompirja. Za prvo silo bo tudi to! Zato domov! Vsak naj bo pripravljen na trpljenje, žalost, mraz, lakoto, a če želi — morda je tujina zanj še slabše — naj se vrne domov! — Ako hočemo, da bo polje obdelano, vinogradi urejeni, morajo ljudje domov. Škoda misliti, da bodo drugi obdelali. Pa tudi če, obdelajo. Kako bo obdelano? Na pol in na črez. Tuj človek ti nikdar ne naredi, kakor sam želiš, zlasti pa če prisiljeno dela in brez plačila! Koliko travnikov je pokvarjenih od trena, posutih s kamenjem! Ti morajo biti očiščeni, preden začne zeleneti. Trte morajo biti okopanc, obrezane že pred marcem. Marca meseca bo treba že sejati in saditi na vrtu. Koliko dela!! — Ako pa hočemo dobiti semena v marcu, bi morali že sedaj odmeriti in približno povedati, koliko prostora se bo obsejalo, koliko tega semena, koliko onega bomo rabili. Ako pa to seštejemo šele v marcu, morda bodo pri vladi toliko pridni, da nam semena pošiljajo tam enkrat ob koncu julija — gotovo pa takrat, ko bo že vse pre-kasno!! Zato hitro domov! Za kmečko delo je že vsak otrok doli er. Otrok desetih let je že za pol delavca, saj se dobi mnogo lahkega dela. Kamen ti otrok preloži, drva ti nabere, dvorišče ti počisti, hišo pomete itd., nešteto takih del, ki jih otrok naredi, ko odrasli težka dela opravijo; a vse pride prav. Zato tudi otroke domov! Torej vsi domov takoj! In Bog nam daj zdravje in blagoslov! Tedaj bo naša domovina spet krasna, lepa! V petih letih ne bo zemlji več nič poznati, da jc tam vršala tako grozna vojska. Vse bo zopet klilo, cvetelo. Srčno in korajžno na delo, Bog nam trud in delo blagoslovi! Ajševica, Rožna dolina, Stara gora. Podpisani naznanjam svojim someščanom, da sem si ogledal naš XVIII. mestni okraj, ki izgleda jako žalostno; povečini je vse uničeno. Posebno so trpele ulice Baroni-šče, Rdeča hiša, Sv. Mark, Leskno, Ster-minc pri Bajti, Gaštalda pri židovskem pokopališče, Rafut, kjer je sploh vse uničeno, hiše, polja, vinogradi, travniki in gozdovi. Nekatere hiše so kar izginile s površja. V Ajševici bi se dale hiše Gregorčiča, Vouka, Široka in Čibeja za silo popraviti. Zemljišče bi se dalo obdelati. V ulici Mandrija, Staragora, Sneberjak in Paškoni bi sc dale hiše Lucije Cej, Ivana Rijavca tudi za silo popraviti. Druge so vse uničene. Polja in vinogradi, ki se tukaj nahajajo, bi se dali večinoma obdelati. Toda treba je delavskih moči. Obrnil sem se osebno do goriškega magistrata in do c. kr. okrajnega glavarstva, da bi nam priskočili na pomoč v tem kritičnem položaju. Obljubili so mi, da bodo napravili sedaj barake in da bodo vse delavske moči, kar jih je še v begunstvu, spravili domov. Otroci in ženske so izključeni. Vsi moški, ki so v begunstvu, naj takoj sporoče svoj natančen naslov goriškemu magistratu, da jim bo priskrbel legitimacije za povratek v domovino. Starejšim možem, ki služijo pri vojakih in ki niso posestniki, se bo preskrbe! daljši dopust. Kdor ima vole, konje in krave, naj tudi takoj naznani svoj natančen naslov. Obljubili so mi, da bodo preskrbeli kmetijsko orodje, seme in živila. Kdor si želi natančnejših podatkov, naj se obrne na moj naslov: Komel Valentin, Trebnje, Hrib št. 6, Dolenjsko. V vojaški bolnici v Gorici umrl je 6. novembra 1917 narednik vojaškega delavskega oddelka Jazbec David, vzoren kmetovalec iz Svetega št. 58 pri Komnu. Zapustil je vdovo z devetimi nedoraslimi otroci. Bolehen je moral v vojake, kjer ga je doletela prezgodnja smrt. Bog tolaži nesrečno družino! Vsem v pregnanstvu bivajočim vojakom iz Rihenberga želim tem potom po razmerah srečno novo leto ter skorajšnjo vrnitev dop rodni krov s prisrčnim pozdravom Jos. Strancar, župnik v Rihen-bergu pri Gorici. Postrezite! Gospa Marija Hojer-Šta-kul, Dunaj IX., Stroheckgassc št. 11, poizveduje po gosp. Katarini Percon in njeni hčeri Luizi, ki sta stanovali pred vojno z Italijo v Gorici, ulica Formica štev, 3. Nadalje išče tudi družino Štakul iz Gorice, Staragora štev. 68. Poizvedbe naj sc blagovoli poslati na zgoraj navedeni naslov. Iščejo se: Anton Martelanc, Džbanov, Vysoki Myto, Češko, išče svojega očeta Antona Martelanc iz Gorice. — Alojzij Pavšič, I. R. 97, T. J. K., Feldpost 638, išče svojo ženo Frančiško z družino iz An-hovega štev. 49. — Ignacij Harej, Muljava št. 4, p. Krka, Dolenjsko, išče Amalijo in Rudolfa Šinigoj. — Anton Prinčič, Schw. F. A. Reg. 22, Batt. 2, Feldpost 386. Ana Likar, Otlica p. Ajdovščina išče svojo sestro Jožefo Stepančič, roj. na Otli-ci, poročena k Martinščem pri Renčah. Kdor bi kaj vedel o njej, naj blagovoli sporočiti na zgoraj omenjeni naslov. Narodno oospotlorslvo. Avstro-ogrsko parobrodstvo. Cela av-stroogrska trgovska mornarica ima v par-nikih 900.000 bruto ton, od katerih odpade na avstrijsko stran 650.000, na ogrsko in hrvatsko pa okoli 250.000 bruto ton. Skupno število parnikov znaša 464, od katerih odpade na avstrijsko 332, na ogrsko-hrvatsko polovico pa 132 ladij. Glavnejša avstrijska parobrodna društva so: a) pre-komorska plovba: Avstrijski Lloyd 61 parnikov z 235.000 bruto tonami; Austro-Amerikana (Cosulich) 31 parnikov s 140 tisoč bruto tonami; D, Tripkovič 17 parnikov s 63.000 tonami; Jerolimich tO parnikov s 40.000 bruto tonami; Navigazione Libera v Trstu 9 parnikov s 30.000 bruto tonami; G. Račič 10 parnikov s 40.000 bruto tonamibruto tonami; Eredi M. Pre-muda 4 parnike s 13.000 tonami; G. L. Pr^muda 3 parnike z 11.000 bruto tonami; S. Kosovič 4 parnike s 15.000 bruto tonami; Lussino 5 parnikov z 20.000 bruto tonami; Oceania 6 parnikov z 20.000 bruto tona mi; dubrovniški društvi :>Na-priied« in »Unione« 10 parnikov s 40.000 bruto tonami; M. Martinolič 7 parnikov z 29,000 bruto tonami; razni posamezniki 9 parnikov z 29,000 bruto tonami. — b) obrežna^ plovba: Dalmatia 35 parnikov z 10 tisoč bruto tonami; Istrio-Triestc 11 parnikov s 3100 bruto tonami; Dubrovačka plo-vidba 5 parnikov s 3100 bruto tonami, D. Tripkovič 8 parnikov s 5100 bruto tonami; C. Martinolič 6 parnikov s 3500 bruto tonami; Austro-Croata 3 parnike s 1150 bruto tonami; razna majhna obalna društva in posamezniki okoli 70 parnikov z 9 tisoč bruto tonami. — Glavnejša ogrska in hrvatska parobrodna društva: a) prek-rnorska plovba: Adrija 31 parnikov s 70 tisoč bruto tonami; Ugarsko-hrvatska slo-bodna plovitba 6 parnikov z 22.000 bruto tonami; Orient 6 parnikov z 22.000 bruto tonami; Atlantica 10 parnikov s 40.000 bruto tonami; Levantc 12 parnikov z 42 tisoč bruto tonami; različni 3 parnike s 5000 bruto tonami. — b) obrežna plovba: Ungaro-Croata 45 parnikov z 10.000 bruto tonami; Hrvatsko parobrodno društvo 4 parnike s 600 bruto tonami; Danubius 2 parnika z 900 bruto tonami; razni 11 parnik ov z 800 bruto tonami. Tovarno čevljev ustanovi v Karlovcu Goričan g. Jakil in je že naročil vse potrebne stroje iz Nemčije. Tovarna bo izdelala dnevno 500 do 600 parov čevvljev. Sladkor za čevlje. »Hrvatska Država » piše: Ogrska dobi iz Švice z dovoljenjem ententinega sveta od zaprošenih 100.000 parov čevljev 44.000 parov in sicer samo za otroke do osmega leta. Ogrska bo plačala čevlje — s sladkorjem. Po kvoti bi moralo odpasti od teh čevljev na Hrvatsko 3320 parov, toda po stari navadi ne bodo dobili Hrvati ničesar. Izraba vodne sile v Dalmaciji. Iz Sinja v Dalmaciji poročajo, da se je tamkaj ustanovilo delniško društvu z delniško glavnico 700.000 K, da izrabijo vodno silo vodopada »Ruda«, ki je oddaljen 15 km od Sinja. To vodno silo uporabijo za proizvajanje električne sile. iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiinii bcine, izjavljajte se za jugoslovansko deklaracijo! »•.•■;!iaiiiiiii»iiiiiiiiiiiii»ii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiimiiiiiiiimri:» Lloyd George o vojnih smoiriii Hngpie. London, 5. (K. u. Reuter.) Angleški ministrski predsednik Lloyd George je izjavil včeraj o vojnih smotrih: Anglija se nahaja sedaj v najkritičnejšem trenutku vojske. Predno se more kaka vlada odločiti, ali naj se nadaljuje boj ali konča, se mora prepričali, če vest njenih narodov pritrjuje pogojem. O vojnih smotrih sc jc posvetoval z delavsko stranko, z Asqui-thom in z Greyem. Kar izjavlja, ne obsega samo nazore vlade, marveč prebivalstva cele države. Predno moremo misliti na pogajanja, morajo osrednje velesile umevati bistvena dejstva položaja. Bodočnost evropske civilizacije ne more več zaviseti od sklepa nekaterih poverjenikov. Vse teritorijalne pogodbe sc morajo skleniti v soglasju z vladami. Angleška vlada s svojimi zavezniki zahteva v prvi vrsti, da se popolnoma ponovi Belgija, da se odškoduie in da se pripozna medna- rodno pravo. Obnoviti se morajo dalje Srbija, Črnagora, zasedena ozemlja Francije, Italije in Rumunije, popolnoma se morajo tuje armade umakniti. Temeljni pogoj trajnega miru je, da se popravi vitalna krivica. Anglija namerava zahtevo francoske demokracije o popravi krivice leta 1871. do skrajnosti podpirati. Anglija je ponosna, ker podpira s pomočjo Amerike, Francije in Italije rusko demokracijo do konca. Če pa sedanji vladarji Rusije nastopajo ne glede na zaveznike, ne morejo zahraniti katastrofe, ki Rusijo gotovo zadene. Zavezniki sodijo, da je za stalnost zahodne Evrope nujno potrebna neodvisne Poljska, ki obsegaj res vsa poljska ozemlja. Razkosavanje Avstrije ne spada k angleškim vojnim smotrom, a avstrijske narodnosti morajo dobiti resnično samoupravo. Izpolniti se morajo tudi logične zahteve Italijanov, da se združijo s svojimi rojaki. Ravno to velja za Rumtinijo. Kadar se te zahteve izpolnijo, postane Avstrija velesila, ki bo v Evropi pospeševala mir in svobodo, zdaj pa tvori le orodje zavrgljive pruske vojaške avtokracije. Anglija ne nasprotuje obstoju turške države s Carigradom kot glavnim mestom z nevtraliziranim prevozom iz Črnega morja v Sredozemsko morje, toda Arabiji, Armeniji, Mezopotamiji, Siriji in Palestini gre pravica, da se pripoznajo njih posebne narodne razmere. O nemških kolonijah bi moral razsoditi posvet, ki bi sc moral ozirati na želje in koristi domačinov. Končno se mora popraviti krivica, ker sc je kršilo mednarodno pravo; na mirovnem posvetu ne smejo angleških mornarjev pozabiti. Jasno je, da bodo dežele, ki razpolagajo s surovinami, pri razdelbi v prvi vrsti upoštevale svoje prijatelje. Energično se mora delati na to, da se dobi sredstvo za odpravo vojske. Anglija se vojskuje za trajen mir, zalo se morajo izpolniti sledeči pogoji: t. Pogodbe se ne smejo kršiti; 2. teritorialni dogovori se morajo utemeljili po samoodločbi narodov ali s pritrdilom vlad; 3. ustanovi naj se mednarodna organizacija, ki naj omeji bremena oborožbe in zniža možnost vojske. Henderson o govoru LIoyda Georgeja. London, 5. (K. u.) Reuter: Henderson jc izjavil glede na govor Lloyda George-ja: Delavstvo v toliko pozdravlja govor, ker jc jasno označil vojne smotre. Delavstvo prejkOslej zahteva popolno svobodo in nedotakljivost Belgije, Srbije, Rumunije in Črnegore; ustanovi naj se trden temelj zveze narodov z namenom razoro-žbe in preprečenja bodočih vojsk. To so naše najmanjše zahteve. Angleško delavstvo pozdravlja šest temeljnih načel ruske vlade, a obsoja z boljševiki vsako misel o koristih imperializma vsled vojske. Splošno se strinjamo z boljševiki, kakor se strinja tudi Wilson. Nujno in odločno pozivam ruske tovariše: Če dosežejo temelj sporazumu z osrednjimi velesilami za splošen mir, naj zahtevajo, da te temelje predlože vsem vladam in narodom, ki so prizadeli. Angleški delavci bodo vse storili, da dobe jasen, pošten in ute-mcljan odgovor. llHovejše nmM. Engelberl Pernerstorfer umrl. Dunaj, 6. (K. u.) Umrl jc socialno demokratični poslancc, podpredsednik avstrijske poslanske zbornice Engelbert Pcrnerstorfer v starosti 68 let. Berlinski predlog glede na pripetljaj v Brestu Litovskem. Berlin, 5. januarja. Parlamentarci so svetovali, naj predlagajo Rusom, naj se pogajajo tako, da bodo zborovali enkrat v Brestu Litovskem in drugič v Minskj, ki leži za rusko bojno črto. Pred važnimi dogodki na zahodni fronti. Bern, 5. Bund: Angleži in Francozi ojačujejo obrambo na zahodni bojni črti; na nemški fronti sc opažajo priprave na ofenzivo. »Bnsler Nationalzeitung«: Ker v Nemčiji nastop Amerike ne podcenjujejo, namerava Hindenburg Ameriko prehiteti. Januarja se že pričakujejo najstrašnejši boji. Če se mu načrt posreči, se bodo morali sedanji voditelji sporazuma umakniti drugim. Zračni boji na italijanskem bojišču. Dunaj, 6. januarja. (K. u.) Vojni tiskov-ni«stan: Naši letalci so se zapletli kljub slabemu vremenu v zračne boje. V teh bojih jc priboril častniški namestnik Arriglcr 22. in častniški namestnik Kis 17. zračno zmago. Dunaj, 6. januarja. (K, u.) Vojni tiskovni stan: Bombne skupine naših zaveznikov so zadnje čase uspešno metale bombe na več bivališč italijanskih višjih poveljstev, objektov in naprav, na letališča in na sovražne kolodvore, Ujer so sc nahajale sovražne čete. Wilson zarubil ameriške železnicc. Washington, 4. januarja. (K. u.) Reuter: Wilson je predlagal kongresu, naj sc zarubijo železnice. Nemčija pripoznala neodvisno Finsko. Berlin, 7. januarja. (K. u.) Wolff je poročal: Ker je ruska vlada pripoznala neodvisnost Finske, je naročil nemški cesar kanclerju, naj naznani pooblaščencem Finske v Berlinu, da Nemčija pripozna neodvisnost Finske. Slab gospodarski položaj v Italiji. Angleški list »New Europe« je opozarjal na slab gospodarski položaj v Italiji, kjer strašno primanjkuje premoga, vsled česar trpi železnica in industrija. Stanje živine se je grozno znižalo. »Times« so poročale, da je položaj v Italiji trajno neugoden. Vedno bolj želi narod miru. Živil vedno bolj primanjkuje. Dva izhoda sta mogoča. Ustanovi naj sc vlada, v kateri bo tudi opozicija zastopana, čemur nasprotuje Sonnino, ali pa se bo morala vlada volji ljudstva ukloniti in skleniti mir, kar pa tudi ni verjetno, ker je Sonnino izjavil angleškemu in francoskemu veleposlaniku/ da Italija zvez z zavezniki ne prelomi. . Listnica uredništva. V. K. v K. Omenjenega rokopisa Vam ne moremo vrniti. Pozdrav. — A. L. Blagovolite nam poslali prepis dotičnega ne-: krologa. — Vsem dopisnikom. Prosimo,1 da ne zahtevale rokopisov nazaj, če slučajno niso bili natisnjeni. Pri tolikem' uredniškem delu je nemogoče, ustrezat? takim željam. Vojaški noževi. Iskrene pozdrave pošiljajo domačim, prN jateljem in znancem ter vsem Slovencem in Slovenkam: Andrej Marinšek, Jožef Mohar,' tone Leben, Franjo Murn, Jernej Gregorka, Ivan Serjak. — Zorko Gomizelj iz Dutoveljjj Josip Polenžir iz Brd in vsi tovariši topni-: čarji. — Četovodja Medvešček Peter iz Kanala, desetnik Ludovik Forčič iz Komna; pod-J desetnik Gomišček Gabrijel iz Solkana; pešci tolja Avgust iz Škrbine; Vončina Ivan iz Lo-kovca; Skolc Peter iz Kobarida. — Četovodja Koželj Ivan, inf. Višner Kari, Jesenice, Bi-i zjak Alojz, Pav.šek Ivan, Zupančič, Prešerni Legat, Avbelj, Snoj. — Četovodja Barle Gvi-' do iz Pole; desetnik Udir Alojz; pešci: Grdina Jakob, Buzet, Istra; Sila Andrej, Vremskr Bntof; Ribarič Rudolf, Kasteinovo; Pribetičj Jožef, Poreč; Naršič Anton, Buzet, Pcrhavc! rranc lamlje pri Devači; C. Mohorič, Martin Vrli pri Selcih, Špenko Ivan, Bukovica, Kurah Andrej, Primskovo, Ludovik Lovrika, Dekani; Dcpikolozvanc Franc, otok Krk; Dern pic Jfožef, otok Krk; Pročck Anton, Vipava.' — Desetnik Grad Jakob iz Marije Device vi 1 olju; desetnik Petkovšek Josip iz Zaplane;1 poddesetnik Lovšin Josip iz Sušja; poddesetnik Smrekar Franc iz Zatične; Horvat Viktor iz Ljubljane; Porovne Ivan i/ Šmarce; Vovk Anton iz Grahovega brda; Martinšek Josip ;?.,,Vr'10v®; Tonkli Anton iz Besnice; Beck Vilko iz Ljubljane; Pečnik Viktor iz Mengša; I otočar Franc iz Starevasi; Jugovic Franc iz Suhe; Ferešin Josip iz Gorice. Četovodja Jutman Ivan; četovodja Kumar Leopold; desetniki Bokal Anton, Hribar Ivan, Weis Ivan, Skriba Valentin, Mikelj Franc, Brezovar Vi-ljem; poddesetnik Vogelnik Mihael, Bizjak" Jožef. — Ant on Germ, Zagorica; Juhart Rudolf, Trebnje; Ivan Ušenik, Turjak; Janežiči Ludovik, Lož; Šile Jakob ,Lož. — Sterle Iv, Osredek: Fatur Andrej, Drskovče; Pleško Gašper, Dobrova. — Deseiniki: Pcrvanja An-i?ni MlIes Maliia- Žepič Ignac, poddesetnik Mulej Anton; strelci: Ančnik Franc, Debevc Ivan, Irebar Anton, Malk Anton, Mali Fr.„ Mohor Anton, Klinger Fran, Blatnik Teodor, Vrhovec Fran, Oleksin Jakob, Tebčar Matija Cerar Martin, Popek Rudolf, Golup Ivan, Beltram Albert. — Ivan Kapelj iz Nove Su-šicc; Valentin Rupnik z Logaških Žiberš; AL Strancar iz Planine; Uršič Fran, Tomaž Želko iz Nerma; Fran Jordan, Jožef Kavšek, Ivan Resnik, Alojz Gorenc, Dolenjci. — Desetnik I. Melanšek, Zupanič Josip, Ivan Robek, Janez Štuhec, Vervega Leopold, Kranjc Rudolf, Slibar Avgust, Krejačič Fran. — Desetnik Primožič Anton, Škofja Loka; Sever Joško,' enol. prost, des., Škofja Loka; Tonejc Rudolf,' Otok pri Mošnjah; Jekovc Alojzij, Žiganja vas pri Iržiču; Bobnar Aleš, Voglic pri Kranju;. Zager Valentin, I opolišče pri Šoštanju; Mar-zidovšek Ivan, Tolsti Vrh; Grcgorka Fran,! Logatec; Triplat Ivan, Lesce: Koselj Leopold, Žirovnica, Ziholž Matevž, Škofja Loka. _ Četovodja Skočir Fran, Vršno: Cimermair Blaž, Cedula; desetnik Pelelin Ivan, Gorjan-sko; Kašca Jožef, Soča: poddesetnik Paulin Ignac, Trnovo: Kenda Andrej, Sv. Lucija; Sve-tonja Rudolf, Radgona; Borštnik Ivan, Deskle;' Gaberščck Anton, Tolmin; Mrkuža Fran, Ber-ie; Praček Aleks. Rudanje. — Rafael Maraš, Št. Fcrjan; Filip Ferletič, Miren: Valentin Le-ban, Tolmin; Andrej Wolf, Podbrdo; A. Pahor, Vojščica; Ant. PaPvlin. Sv. Gora; Ant.i Rijavec, Šempas. — Miha Šušteršič, Ljublja-i na; Josip Judež, Krško: Maks Kotnik, Ljub-J liana; Anton Poje, Novi Kot; Alojz Skoda, Krško; Ivan Snuik, narednik. Vič; Slapšek Anton, Krško; Anton Gaber, Škofja Loka; Antoni Mihelič, Novi Kot. — Brezavšek Ivan, Kal' pri Kanalu; Ravbar Ciril, Celje; Lavrenčifc. Miha, Reka; Zgonc Bruno, Sv. Vid; Žnideršič' Matija, Sv .Vid; Jakobič Ivan, Beljak; Sveti-,' na Matevž: Krajcar Ivan, Lupoglava; Bandl' Fran, Dornbcrg. — Anton Zupane, desetnik^ Matevž Zorko, desetnik; Štefan Šumič, četovodja: Viljem Ambrožič, des.: Ivan Gaber,! Ivan Platnar, Jurij Potočnik, Ivan Strah, Fr.t Konjar. — Enoletni prostov. Bratuž; desetnik1 Jerkič; Frman, Eržen, Zaletel, Kocbek, 1'av-j lič, Filipič in Radojkovič. — Franc Kavčič,. Dornberg; Štik.lcr Herman, Trcbče; Mrvar Feliks, Cvibelj; Potočar Matevž, Gradenc; Turk Frane, Velike Brusnice; Bauman Fcrdi-i nand, Marija Snežna; Maček Josip, Poljane^ Božič Matija, Strahomer; Hojan Fran, Vrhnika, Kozi s k Ivan, P&lhov Cradec; Vrh FrJ Mcrečje; Lazar Anton, Gora pri Idriji. —' Četovodja Janko Sluga z Vtf i; desetnik Va-j lentin Rnnt z Jcscnic. Joško Primec, podde-' setnik, iz Ljubljane. Janko Dolinar, poddesetnik, iz Most; Janez Gostinčar, Vinje; Kail Magister. Št. Vid; Jožef Lozei, desetnik, iz Ipave; J. Carici iz Trebnjega; Jožet Kerpan iz Renč; F. Poznajček, Zidan most. — Praporščak Jelene Franc, Vel. Lašče; narednik Wernig Joško, Ljubljana; narednik Peterka Ignac, Zagone ob Savi; četovodja Jaklič Al., Cerklje pri Krškem; enol. prost, četovodja La-sič Zvonko, Gorica; četovodje: Boškovič Joško, Leskovec; Pavlin Jožef, Mirna; Brodnik Franc, Št. Vid nad Ljubljano; desetniki: Če-pelnik Franc, Iška vas; Čampelj Franc, Ru-dolfovo; Iskra Štefan, Lisac, Istra; Luksetič Andrej, Opatija; poddesetniki: Klun Franc, Ribnica; Stare Martin, Metlika; Žagar Mihael, Vinjice; strelci: Križanec Alojz, Itra; De-jak Anton ,Ribnica; Jug Blaž, Priliova, Štajersko; Henigman Janez, Rakitnica; Otorepec Rok, Šmarje pri Jelšah; Krapež Ignac, Novo mesto; Florjančič Franc, Trebelno; Červan Gregor, Bela Cerkev; Ovniček Franc, Brusnice; Saje Anton, Mirna peč; Mrak Herman, Bistrica; Velepič Anton. Kamnik; Kregar Fr., Št. Vid pri Ljubljani? Šavle Valentin, Čppo-van; Veleč Josip, Dobrova; Anžlahar Franc, Ravne-Ribnica. — Predmojster Fortunat Glo-bočin, Tržič; Anton Centa, Alojz Ivane, Velike Lašče; Kaiser Jernej, Sv. Lovrenc; Per-ne Henrik, Radomlje; Ivan Potokar, Višnja gora; Franc Prepeluh, Ljubljana: Ivan Planine iz Zagreba; Ivan Dolinar, Podgora; Anton Knaus, Franc Mohar, Loški potok; Jože Župančič, Franc Anžlovar, Zagorica; Jože Jane-žič, Vinko Možina, Spodnje Laknice; Janko Zaveršan, Polhov Gradec; Fran Krese, Trebelno; Ivan Snoj, Veliki I^čnik; Alojz Simo-nič, Sv. Benedikt, Štajersko. — Anton Hren iz Kompolj; Ivan Debcljak iz Loškega potoka; Alojz Bric iz Kobarida in Franc Bersa iz Gorice. — Pahor Alojzij, Silič Karel iz Mir- 1 na; Petelin Alojz, Gerbec Franc iz Gabrovi-ce; Ličen Franc, Furlan Josip, Rihenberg; Za-ler Jakob, Perdih Jožef, Zalašček Jožef, Tolmin, Ruter Josip, Zader; Ke^da Mihael, _Vol-če; Komel Avgust, četovodja, iz Bilj; Tušar Jakob, Žebrelje, Grmek Ivcn, Sluban Benedikt, Stejak. — F. Vide, Št. Jernej; Alojzij Trabesinger, Vabna vas; I. Rožič iz Vogrč; F. Krajnc iz Brd pri Slovenjen^ gradetr F. Rožnik, Dobrunje; F. Jenko, Trboje; Jožef Turnšek, Franjo PoPdbevšek. — Andrej Tavčar, Dutovlje; Kari Žnidaršič, Bloška polica; Tomaž Kotnijc, Kamnik: Ivan Zaletel, Škofja Loka; Josip Trobec, Veliki Dol; Ivan Špačal, Kostanjevica in Štefan Osmcc. Šalovce. — Jožef Lipničar iz Kala; Andrej Hojkar iz Črnega vrha; Peter Šiligoj; podd. Vuzcm Ivan. — Korporal Ivan Lampe iz Zadloga; Jakob Piv.-" iz Ajdovščine; Perič Jožef iz Doberdoba; Ro-chan Just, Sv. Križ pri Trstu Paulin Ivan iz Banjeloke; Martin Jesih iz Bernebič, Gu-stančič Ivan. Statre, Istra: Matevž Mlakar pri Ložu. — Nadlovec Ivan Iskra, Lipa; patr. vodja Josip Dodič, Račice; strelci: Josip Bonolič, Jelenčič Franc, AlojzijStanič. Anton Gombač, Josip Jagodnik, Josip Segulin, Josip Bulivar, vsi iz Podgrada; podlovec Jernej Benčič, strelci: Anton Skrmina, Alojzij Ukovič, Anton Bau. Anton Bubnič, Antun Šuber, Lovrenc Medved, Franc Codina, Martin Pire. vsi iz Materije, Istra; patr. vodia Josip Siard. strelci; Albin Babnik, Ladko Hvale, Ivan Valentin, vsi iz Ljubljane; Ignac Gorišek, Vinko Škof-!auč, Josip Hohcvov, vsi iz Mokronoga; Ot-mar Srebotnjak, Martin Brodarič, Leooold Trček, Anaon Sevnik, vsi iz Metlike; Niko Kozau, Pribince; Ivan Cvetkovič, Tribuče; Vinko Skok, Loka pri Mengšu; Maleš Andrej, Kamnik; Ferd. Ježek. Kamnik. — Četov. Jožef Basin, Trst, pešci: Franc Rus, Grosuplje; Fran Pajdaš iz Brežic; Cepak Kari, Rižana; Stepančič Ivan, Oreh, Istra; dragonec Jožef Kaaunc iz Ljubljane. — Četov. Alojzij Berlic, četov. Kari Peteš, des. Alojzij Poglič. — Četovodja Žalec Ivan, Černomelj; podlovci: Sever Ivan, Velika Nedelja; Grum Anton. Posav-je; Tirkič Anton, Litija; Šral Alojzij, Št. Jernej; traževodji: Hudobilnik Peter, Zadvorje in Zakotnik Franc, Ljubljana; lovci: Štefanič Iv., Suhor; Ban Milan, Šalek pri Velenju; Sokol Domenik, Split; Briški Anton, Vas pri Brodu', Sodeč Ivan, Lokvica; Kralj Janez, Metlika; stražervodja Uičar Ivan, Bled; lovci: Krušič Ivan, D. M. v Polju; Leskovar Ivan, Celje; Križaj Ivan, Ljubljana; Frankovič Fran, Krško; Stanič Fran, Krško; Baudaš Andrej, Avče, Čežar Anton, Gorica pri Radovljici. — Testen Štefan. Simon Dobrove. Podlovec A Lekšan. Franc Kukovica, desetnik. — Jernej Škrabec iz Blok. — Dermit Ivan, Lukežič Jožef, Cijan Jožef, Batisti Ivan, Gorjanc Franc in Anton, Frančiškim Franc, vsi iz Bili, — Des. Forčič Angelj. J*" Zatekel se jc majhen, svitlorumen psiček. Najditelj naj ga odda proti nagradi v hiši na Bregu 10, II. nadstr. U 212/1 V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Logatcu jc razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdništva upravitelja Josipa Urbasa, obtoženca Franceta Logar o obtožbi, katero jc dvignil javni obtožitelj zoper Franceta Logar zaradi prestopka po § 20 ces. ukaza z dne 24. III. 1917 štev. 131 d. z. in je po predlogu obtožitolja, naj sc kaznuje, razsodilo tako: Franc ogar. rojen 24. marca 1859. 1. v Planini, pristojen v Cirknico, kat„ oženjen mesar v Cirk niči, žc kaznovan, je kriv prestopka navijanja cen po § 20. ces. ukaza z dne 24, marca 1917 štev. 131 d, učinienega s i m, da {,> prve dni meseca novembra 1917 v Cirknici izrabljaje izredne razmere povzročene z vojnim stanjem kilogram .špeha prodajal po 15 kron in tako zahteval za potrebno reč očitno čezmerno ceno in sc obsodi po § 20. cit. ukaza z uporabo § 26! kaz. zak. na 400 kron denarne kazni ali v slučaju neizterljivosti na 14 dni zapora in po § 389 k. p. r v povrnitev stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Obenem sc v smislu § 45 štev. 2 cit. ukaza izreče, da sc sodba objavi v dnevnikih »Slovenski Narod., in »Slovenec« ter v občinah Cirknica in Dol. Logatec. C. kr. okrajno sodišče v Logatcu oddelek 1I„ dne 29. decembra 1917, Antloga 1. r. Sprejmem zdravo in krepko poštenih starišev, ki jc z dobrim uspehom dovršila ljudsko šolo, v trgovino z mešanim blagom in tobačno lalogo. Želi sc nekoliko znanja nemščine ter da bi v gospodinjstvu. Ponudbe pod •Slovenca . prostem času pomagala tudi pri Vestna štev. 45« na upravo Organisf (ali obenem tudi cerkvenik) želi mesta. Cenjene ponudbe pod »Vesten št. 44« na upravo »Slovenca«. Inteligentno, 25 letno trgovsko naobraženo, išče službe od 4. ure popoldne do 8. ure zvečer. Prijazne ponudbe pod »Dekle štev. 46« na upravništvo »Slovenca Izvežbana prodajalka se išče za neko glavno zalogo tobaka na Spod. štajerskem. Kavcija potrebna. Nastop takoj Ponudbe, pisane v obeh jezikih, naj sc pošljejo uprav, tega lista do 10. januarja 1918 pod št. 37. Trgovski sotrudnik išče službe v trgovini, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Trgovski sotrudnik«, 26 Kdor namerava Z*^ prodati še kaj fioslapefa 3263 naj ga tak;oj ponudi tvrdki J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13. Katoliška Bukvama v Ljubljani naznanja svojim odjemalcem, da zapira do preklica trgovino ob 3. uri popoldne. Vsled preobilih notranjih poslov se po tej uri občinstvu ne more pod nobenim pogojem postrezati. __Išče se W kuharica za župniiče v Istri. Službo ima nastopiti takoj. Naslov pove uprava lista pod štev. 50. ' Odda se takoj prazna soba Naslov pove uprava pod štev. 54. z imenom Podpisana svarim vsakogar, da nisem plačnica za dolgove, katere dela moja najmlajša hči Mici Okorn. Ona ni upravičena sklepati kupčije na moje ime in brez denarja. Tudi nisem odgovorna za njeno nespodobno vedenie! MARIJA OKORN, branjevka Ljubljana, Strossmayerjeva ulica. t Slovenski vojak je ravnokar izšel in se dobiva vezan in krasno s slikami opremljen v vseh knjigotržnicah v Ljubljani in v raznih trgovinah na deželi po 1 krono 50 vinarjev. Razpoiilja ga pa tudi založnik Janko N e p. Jeglič, Šolski voditelj v Ljubljani, ki daje običajen trgovski popust vsem, ki naroče večjo množino izvodov. P. n. gg. trgovci, učitelji in sploh prijatelji ljudstva, naročajte vojakom in drugim to potrebno knjižico — najboljše po poštni nakaznici, ker je povzetje za 50 vinarjev dražje. N« vojno pošto se povzetje ne more pošiljali. Tužnim srcem javljamo sorodnikom in vsem prijateljem žalostno vest, da je dne 4. t. m. ob pol 12. uri ponoči naša iskreno ljubljena mami • Genovefa Hartmann V 62. letu starosti, previdena s presv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage ranjke je bil v nedeljo. Vsem ki ste blago ranjko mamo spremljali na zadnji poti, plačaj tisočero dobrotljivi Bog. V Ljubljani, dne 5. januarja 1918. Žalujoči ostali. R. I. P. E. L. P. L. E. Iščem malo mesečno sobo Morem semtertja tudi prispevati v živilih. Naslovi nai se pošljejo na upravo Slovenca« pod št. 23. Kontoristfnja s prokso, nrna steuograiinja in strojepiska želi piemeniti mesto. L Najraje v tovarno ali uradniško pisarno. — Ponud-bc na i,pravo >. Slovenca- pod štev. 49. N/ Štefan Klaus c. in kr. poročnik u rez. pp. št. 27. marija Haoder učiteljica poročena, Ljubljana, 4. januarja 1918. em in znancem pre- oče, gospod Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijatelje! žalostno vest, da jc naš prisrčno ljubljeni, nepozabni soprog, predobri Ivan Bukovec posestnik na Mrzli luži Sjočc umrl. P° kratld' b°1CZni V 71' ktU Sta,OSti' Previdcn s zakramenti za umi- Trebnjem rCb nCp02abnefia ranikcfža bo 7. t. m. ob 10. uri zjutraj na pokopališče v Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v farni cerkvi v Trebnjem Priporočamo^ ga vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev. Mrzla luža, dne 5. januarja 1918. ŽALUJOČI OSTALI. 'Uvi.vr. - . ^it Zalivala. Za obile dokaze iskrenega sočutia povodom smrti našega srčnoljubljenega, dobrega sina, brata in nečaka, častitega gospoda JMijfi MmIsut bivšega kaplana pri Sv, Jakobu v Trstu izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, častitim očetom frančiškanom, gospodom bogoslovcem za ganljive žalostinke in vsem, ki so preblagega rajnika spremili v večnemu počitku. Bog plačaj! Ljubljana, 7. januarja 1918. ŽALUJOČI OSTALI j 100 litrov zdrave domače pijače I osvežujoče, dobro lu ze|o gaseče si lah. ko vsak tam priredi z malimi stroški V zalogi so snovi za ananas, jabolčni^ grenadine, mulinovec, poprova meta, muškatelec, pomerančnik,dišečaper-la višnjevec. bkaziti sa ne moro. Tn domača pijača se labkopije poleti hladna I ozimi tudi vroča naniesto ruma ali .--------* žganja Snoviznatanč.navndilomstanojo