Naročnina
Dnevno Izdaja
ze državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
zo inozemsfvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdata celole no v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLO VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petll-vrsta mali oglasi po 130 In 2 D.večfl oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50. velUd po 5 ln 4 Din, v urednltkem delu vrstica po 10 Din □ Pn vcCiem o naroČilu popusl
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljke in dneva do prazniku
UrednlStvo /e v KopUarievt ulici SI. 61111 Rokoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne ipre/emo/o li le.dntStva telefon St. 20.50, upravnlštva SI. 2328
Političen list sa sloven&Ki narod
Uprava /e v Kopitarjevi ul.Sl.b , Cekovn 1 račun: C/ubllana Stev. M.050 ln 10.349 xa Inserale, Sara/evoSt.7363. Zagreb St. 39.011, Vraga In Duna/ SI. 24.707
Naše trpljenje
Najbolj nemoralni nacionalizem v sodobnem svetu je italijanski. Ko so se Italijani duhovno in politično združili, da otresejo s sebe avstrijski jarem, so si po pravici zaslužili spoštovanje vsega kulturnega človeštva. Njihovi takratni voditelji so bili obenem glasniki svobode, pravice in enakopravnosti vsem zatiranim narodom. Današnji italijanski nacionalizem v znamenju rimskega snopa pa je brez vsake moralne podlage. Medtem ko povzdiguje narodno misel do neba, ko postavlja narodne vrednote na prvo mesto in narodu priznava pravico samouveljavljanja ter najvišjega razvoja, pa to odreka Slovanom in Nemcem v Italiji, ki so prišli pod to državo z ogromnim fondom narodne samozavesti, iz-omike in kulturnih pridobitev, katere so si stekli z lastnimi silami. Od slehernega Italijana zahteva fašizem, da naj bo na svoj jezik in kulturo ponosen, da naj jo razvija do vrhunca in si ne da vzeti nobene pridobitve svojega duha, cd Slovencev in Hrvatov v italijanskih mejah pa pričakuje kot nekaj čisto naravnega in sainoposebi umevnega, da žrtvujejo svojo materinščino, se prelevijo v Italijane in prodajo svojo narodnost. Kar je za ene sramota, izdajstvo in zločin, to je za druge dolžnost, krepost in zasluga. Pravica, morala, človečanstvo zahteva, da naj ima par sto Italijanov v Dalmaciji svoje šole in svoja društva, dočim naj se pol milijona Slovanov v Italiji oropa zdaj tudi še lastnega tiska in svoje besede v cerkvi. To je tisto »novo razodetje«, ki ga je italijanski fašizem prinesel svetu, medlem ko je Anglija priznala narodno svobodo Irski in vzgaja lojalne državljane Velike Britanije iz najrazličnejših narodov svojega imperija, spoštujoč njih jezik in narodnega duha.
Vsa čudovita perverznost fašističnega mišljenja pa se razvidi iz famoznega poziva, ki ga je naslovil na nas pred dnevi nek tržaški italijanski list, da naj se sploh popolnoma des-interesiramo za naše rojake v Italiji. Naj nam gospodje od tržaškega fašistovskega tajništva dovolijo, da jih spomnimo na bivšo italijansko iredento v bivši avstrijski monarhiji. Fašisti se smatrajo, vsaj kar se tiče nacionalizma, za dediče tega iredentizma. Oni postavljajo voditeljem italijanske iredente v Avstriji spomenike in jih častijo kot narodne mučenike, kar so nekateri od njih res tudi bili. V slavo malemu iredentu se poje v »osvobojenih« krajih Julijske Benečije šolska liimna. Italija je svojčas iredenti nujala vso podporo in je tudi politični umor smatrala za dovoljeno sredstvo v iredentovske namene. Mi pa odklanjamo v borbi za najvišje narodne dobrine vsako nemoralno, nasilno in zločinsko dejanje in najodločneje obsojamo vsako teroristično akcijo, četudi iz narodnih motivov in v narodne namene. Naši rojaki v Primorju so istotako kategorično proti vsakemu nasilnemu odgovoru na pritisk fašizma, ki jih hoče raznaroditi. Njim je kot lojalnim državljanom samo za to, da branijo svoj jezik, svoje narodne osobi-tosti in pridobitve, nam pa nalaga naša krščanska in narodna dolžnost, da jim nujamo v tej čisto pravični, etično utemeljeni borbi svojo moralno pomoč, da z njimi sočustvujemo, da dvigamo svoj glas proti vsaki krivici, ki se jim prizadeva, ter ne nehamo apelirati na vest tlačiteljev, Italije in celega izomika-nega sveta, ker smatramo, da so sredstva duha močnejša od vsakega nasilja. Voditelji primorskega fašizma ne smejo misliti, da bomo mi kedaj dali iz rok to svoje orožje, kakor da bi bil edini odgovor na nasilne raznarodo-valne metode sedanjega italijanskega režima v Julijski Benečiji ali kakšno sinfajnovstvo po izreku: Zob za zob, ali pa popolni desinteres-ma za to, kaj Italijani kot edini gospodarji počenjajo z našimi sonarodnjaki. Je še ena pot, ki se je še vedno izkazala kot najboljša, dasi zahteva ogromno mero samozatajevanja, potrpljenja in vztrajnosti: to je moralni protest, kulturna pomoč zatiranim in krepitev zavesti, da sino vsi ena vzajemna celota, od Drave do Jadrana, da ne damo izbrisati ne ene kulturne vrednote, ki jo je naš narod v trdem boju ustvaril, bodisi tu pri nas, bodisi na istrskih gričih in v dolinah ali v goriških Brdih in ob toku Soče, kjerkoli je naš rod vtisnil v zemljo svoj pečat in bogatil sebe ter človeštvo s plodovi svojega duha, s pridnostjo Bvojih rok in s svojo srčno omiko.
To je tisto, kar nas v strašni obrambeni borbi naše manjšine z italijanskim fašizmom kljub vsem udarcem navdaja z neomajljivim optimizmom. Mi vemo, s kakšno neizčrpno rezervo duhovnih in moralnih sil razpolaga
Vukičevič za enotnost u NRS
Seja klubovega odbora — Skra no pomirljiv nastop Velje Vukičeviča — Nobene odločitve — Vukičevič popolnoma zauoa v svoj vpliv v ktobu in stranki
n Belgrad, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Razmere v NRS so bodo, v kolikor moremo to danes napovedovati, pomirile. To predvsem zaradi akcije tistih poslancev, v prvi vrsti Ilije Mi-hajloviča, ki vidijo rešitev NRS v disciplini, pomirljivosti in požrtvovalnem delu. Na drugi strani ima ta skupina intelektualno močne ljudi, predvsem dr. Lazo Markoviča. Končno je tudi Aca Stanojevič izrazil to željo in sam deloval v tem zmislu. Seveda se še ne more izreči napoved o razvoju krize NRS, vendar pa se je danes v tem razvoju pripetil važen dogodek.
Ob 10 dopoldne se je v NRS klubu v narodni skupščini sestal klubski odbor k dolgo pričakovani soji. Predsedoval j0 g. Vukičevič. Izmed 44 volivnih okrožij jih je bilo zastopanih 38. .Sest jih ni bilo zastopanih. Izmed poslednjih se je opravičil zastopnik tikvešksga okrožja g. Bogdan Markovič. Prvi jo spregovoril g. Vukičevič, ki je izvajal:
»Predv sem želim dati pojasnilo, zakaj so jo sestal na sejo klubski odbor in zakaj se ni sestal preje. Dne 8. junija smo sklenili, da ta izvoli klubski odbor, ki bo poleg svoje redne dolžnosti po strankinih pravilih imel še to posebno dolžnost, da skupno s predsednikom poslanskega kluba in v sporazumu s prvin podpredsednikom glavnega odbora g. Sta-nojevičem v najkrajšem času predloži ukrepe za ozdravitev razmer v NRS. To se je sklenilo v želji, da se ohrani enotnost in sloga v NRS. Mislim, da ni nikogar med nami, ki bi h itel v sedanjih težavnih razmerah razcepiti NRS. Ako bomo vsi na vseh straneh pokazali potrebno spravljivost, je gotovo, da bomo dosegli soglasje in da bomo ohranili našo veliko in močno NRS.«
Nato jo g. Vukičevič prečital vso korespondenco, ki se je vodila med njim in Stano-jevičem zaraeli njegove udeležbe na današnjem sestanku. Ko se je s svojim poslednjim pismom od 7. septembra obrnil na g. Stanoicvica in ga pozval na današnji sestanek, mu je g Stanojevič 15. septembra odgovoril sledeče:
»Spoštovani gospod predsednik! Mislim, da se bom mogel šele po petih ali šestih dneh podati na pot in da ne bom mogel pred 21. ali 22. septembrom biti v Belgradu. Zaradi tega ne morem prisostvovati soji klubskega (klbora dne 19. septembra. Morda bo odbor tudi brez moio navzočnosti našel najboljši način za ozdravitev razmer v stranki, kar bi me zelo veselilo. S spoštovanjem Aca Stanojevič.«
G. Vukičevič je izvajal nadalje: s Kakor iz tega pisma razvidite, pravi g. Stanojevič tla no more priti 19. septembra v Belgrad na sejo klubskega odbora. V resoluciji od 8. junija pa stoji, da dela klubski odbor sporazumno z g. Stanojevičcm. Zaradi tega sc mi zdi najboljše, da se seja klubskega odbora preloži ua 22. september popoldne, tako da se bo dala g Stanojeviču možnost, tla tudi on tej seji prisostvuje. Končno samo se eno besedo: Od gotovih strani se mi jo očitalo, kot tla pomen ja ustanovitev tajništva pri predsedstvu kluba kršitev sklepa od 8. junija in da sem jaz hotel s pomočjo tajništva ustvariti nekake svoje posebne organizacije in nekako svojo stranko Jaz tukaj pred vami vse to vesti svečano in najodločnejše demontiram ter trdim, da n;sem ustanovil nobene svoje organizacije niti delal proti strankini enotnosti. Arhiv tajništva je popolnoma javen. Arhiv bom dal klubu na razpolago, da lahko vsak poslanec vitli, kai se je v tajništvu delalo. V ostalem bo to vprašanje prišlo tudi na plenarno sejo kluba, *e klub drugače misli in če vzame naso odgovornost za ukinitev te korislne ustanove. Izjavljam, da osebno proti temu ne bom imel ničesar. To je stvar kluba. Z ozirom na to. kar sem izvajal in i ozirom na prečitano Sta-nojevičevo pismo od 15. septembra, in v želji da bi se za vsako ceno ohranila strankina enotnost in da bi so dala g. Stanojeviču možnost, da osebno prisostvuje in pomore k ozdravitvi razmer v NRS, kakor jo bil to soglasen sklop celega poslanskega kluba, vam predlagam, da današnjo sejo zaključim in skličem prihodnjo za soboto, 22. septembra ob petih popoldne.«
Po kratkih govorih gg. Miše Trifunoviča in dr. Laze Markoviča je klub Vukičevlčev predlog sprejel.
Se e v parlamentu
n Belgrad, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Prihodnja seja odbora za likvidacijo agrarnih odnošajev v Dalmaciji se bo vršila jutri, v četrtek.
n Pelgrad, 19. sept. (Tei. »Slov.«) Odsek zakonodajnega odbora za zakon o čekih in menicah je danes dokončal svoje delo, tako da lahko tudi ta zakon pride pred narodno skupščino.
Steedovo oisrno
n Belgrad, 19. sept. (Tel. »Slov.«) »Evening Standard« se obširno bavi s pismom, ki ga je poslal angleški publicist g. Steed Nj. V. kralju SHS Aleksandru. List pravi, da je velika Stee-dova napaka v tem, da je bilo pismo najpreje objavljeno v hrvatskem listu, ker so mogli iz tega Srbi sklepati, da je Anglija vzela Hrvate v zaščito. Radi tega je neugodno tudi to, da je Steed poslal to pismo Nj. V. kralju, čigar oseba je nad vsemi strankarskimi razmerami.
Stoji med makedonskimi tolpami
n Belgrad, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Iz Sofije poročajo, da se je vršila med pristaši Vanče Mi-hajlova in pristaši Protogerova krvava bitka med Čustendilom in Petričem. Do 15. septembra je sicer vladalo premirje, vendar je sedaj izbruhnilo sovraštvo z vso silo na dan. V zadnjem spopadu je bilo 14 mrtvih in 35 ranjenih. Vse to se javnosti prikriva. Ravnotako poročajo iz Sofije, da straži straža tiskarno »Mira«. Prijatelji generala Vlkova, vojnega ministra, grozijo, da bodo urednika lista ubili.
Tipanje hrvatske iavnofti po pomoč«
č Zagreb 19. sept. (Tel. »Slov.«) Četudi je včeraj »Obzor« z: trjeval kot gotovo, da bo krona podvzela akcijo na pomiritev političnih razmer in revizijo ustave, je danes zelo rezerviran in tih. Danes trdi, da so vse te vesti problematične, čeprav bi bilo želeti, da bi vse politične stra.-Ve razumele, da bi bila prva dolžnost, da olajšajo kroni njeno težko nalogo za zboljšanje razmer. Zato »Obzor« med vrstami apelira na stranke četvorne koalicije, da si prizadevajo ustvariti položaj, ki bi jim pripomogel k narodnemu sporazumu. Ta obstoji v tem, da vlada sama razpusti narodno skupščino in da izvede volitve nevtralna vlada.
Sensaclia ali kaj?
č Zagreb, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Današnji »Obzor prinaša iz Belgrada vest. da je »Jedln-stvo« pozvalo glasovitega odvetnika Morro Gia-ferrija iz Pariza, da bi zagovarjal Punišo Račiča. »Obzor« pravi, da je Moro Giaferri pristal na to, da bi zagovarjal Punišo Račiča, da pa je vprašanje, ali se bo našel potreben honorar, ki bi znašal okrog pol milijona dinarjev.
Naše častitke Tirani.
v Tirana, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Cotta in zunanji minister Maine sta včeraj sprejela jugoslovanskega opravnika poslov, ki je v imenu svoje vlade sporočil čestitke novemu režimu in obenem sporočil, da smatra jugoslovanska vlada, da so oficijelni odnošaji z vlado kralja Zogua vzpostavljeni. Tudi država Uruguaj je priznala albansko kraljevino.
naš narod, vemo, da se bodo pod pritiskom in nasiljem te naše narodne sile Ie zgoslile in okrepile, da je to trpljenje potrebno tudi nam, ki živimo v svobodni državi, da se ne pole-nimo in zmaterijaliziranio; in vemo, kakšno bogato, čeprav čisto skrile sadove rodi v
srcih naših zatiranih bratov. Pot trpljenja pot izčiščenja, ponotranjenja, okrepljenja. Težko, da so to pomislili tajniki primorskih fašijev, ki so se te dni zbrali v Gorici, da zmislijo še hujše metode zatiranja naših rojakov. Kajti oni nas no poznajo, čisto nič ne poznajo.
Kam plovemo?
(Od našega zagrebškega dopisnika.)
Najbrže bi te vrstice nazvali v današnji atmosferi v Zagrebu za sentimentalne, če bi se v njih skliceval na one dogodke v hrvatskem javnem življenju, ko smo bili mi Hrvatje prvoboritelji jugoslovanske propagandne ideje; ko bi, recimo, spomnil na čase iliriznia in Strossmayerjeve širokogrudne politike, k: je ustvarila iz Zagreba kljub vsem našiir ekstremistom Meko, v kateri se je dobro po čutil vsak južni Slovan ,pa najsi bo Slovenec Srb ali Bolgar. Ti časi pa so prešli. Današnje življenje ni tako pripravno kot tedanje za tako široke geste. Realnost je trda, toda mi Hrvati smo najslabotnejši, ko se govori o realnosti, o mirnem opazovanju stvari, idej in ljudi. Kljub temu in brez ozira nn politični položaj in razplamtele strasti — ki pridejc tako prav našim vodilnim listom — je potrebno s prstom pokazati na gotove malo-pridnosti, ki se v zadnjem času pojavljajo ravno tu v Zagrebu.
V par dnevih sla se pripetila dva slučaja, ki mečeta zelo slabo luč na zagrebško družbo, v prvi vrsti seveda na iniciatorje teh dogodkov in na časopisje, ki neposredno ali posredno ščuva nezreli element k takim dejanjem. Neko zagrebško kinematografsko podjetje je zaprosilo znanega kinoigralca g. Sve-tislava Petroviča, da bi posetil Zagreb. G. Petrovič se je rad odzval temu vabilu. Reklama kina, ki je nekoliko tednov preje pozval g. Petroviča, je javljala prihod slavnega igralca. Časniki so pisali o pomenu g. Petroviča, o njegovi umetnosti; toda neposredno pred prihodom se je opazilo, da je ravno naš tisk, ki je sicer, ko mu je to šlo \ račun, razmetaval s svojim »jugoslovenstvoni«, prenehal kot n:> povelje pisati o g. Petroviču. Poznavalci naših mlzernih razmer so takoj slutili, da je dobilo to časopisje mig, da ne piše toliko o tem. Ko pa je g. Petrovič prišel, jc objavil nek zagrebški list pismo g. Petroviča, ki ga je poslal nekemu zagrebškemu pohajaču, ki zbira avtograme z označbo države: Serbie. In kol za stavo so sprejeli neodgovorni elementi g. Petroviča s psovkami. Zaman je izjavljal, da je pisal to pismo njegov tajnik iu da naslova sploh videl ni, kar je končno popolnoma razumljivo. Demonstracije so se ponavljale in g. Petrovič, sluteč, da nima tu več kaj opraviti, je po nekoliko urah zapustil Zagreb. G. Petroviča se je pregnalo, ker je Srb. Ugledne zagrebške dame pa so počenjale strašne ne-okusnosti radi igralca g. Igo Syma. G. Igo Sym je imel to srečo, da je prišel z Dunaja. Njegovo nemškutarenje po zagrebških gledališčih so prisrčno pozdravljali.
Toda ostalo ni samo pri tem. Predvčerajšnjim so nas posetili kubanski kozaki, da pokažejo svoje jahalske zmožnosti. O teh ruskih emigrantih lahko milimo, kar hočemo; laliko jim predbacivamo lahkomiselnost; lahko obsojamo končno njihovo politično naziranje; vse to so stvari, ki spadajo k osebnemu in političnemu nazfranju, toda nikoli se ne sme pozabiti, da so v prvi vrsti ljudje, potem naši bratje Slovani, sinovi velike države, na katero smo dostikrat gledali kot na svojega velikega zagovornika. Pokazati bi jim morali vsaj toliko uslužnosti, kot nasproti indifirentnemu gostu. Individuji, ki jih odgaja zagrebško dnevno časopisje, ki v zadnjem času suvereno prezira ves svet in vsemu svetu obrača hrbet (najbrže v interesu nas Hrvatov?), so porabili to priliko, da pokažejo svojo necivilizirano in nekulturno sovraštvo, in so tem nesrečnežem s silo zažgali zastavo, ki jo ljubijo kot edini simbol, ki jih spominja njihove matju-ške Rusije. In naše spoštovano dnevno in politično časopisje komaj da je notiralo to dejstvo. Kakor da se je pripetila mala, slučajna afera in ne razžalitev Rusov v glavnem mestu Hrvatov.
Brez ozira na politična prepričanja nas Hrvatov, mora to dejstvo globoko zadeti vsakega Hrvata in vsakega človeka, ki ni pozabil na ljudsko občutljivost. Ali je v interesu nas Hrvatov, da se spremo 7. vsem svetom? Mi ne ljubimo muslimanov, ker so izdali hrvatske interese; z grdimi besedami in s ponižujočim glasom govorimo o Slovencih, ker da so proti Hrvatom; glasilo naše največje stranke piše. da bomo fizično obračunavali s Srbijo; 7. ironijo se govori o Cehih; o Poljakih govorimo, da so največji »hohštaplerji«; Rusom zažigamo zastave; Francozov ne trpimo, ker da so prijatelji Srbov; z Italijani bi se radi bojevali na nož; toda, ljudje božji, ali je to v interesu Hrvatov, ali je to dostojno naroda, ki se ponaša s tisočletno kulturo? In, ali moremo
ob takih gestah in izpadih sploh še računati na pomoč kakršnegakoli činitelja? Vse sedaj mrzimo, samo Svetozarja Pribičeviča blagoslavljamo, ker nam ni ničesar storil. Tistih j par stotin, ki so poležavali po ječah, tisoči upokojenih, na stotine bičanih hrbtov, — vse to je malenkost, vse to se lahko oprosti, toda j oprostiti se ne more g. dr. Korošcu, ker nas noče gibati! Mesto Zagreb, ako na nič drugega ne, vsaj na to se spomni, da si se vedno toliko ponašalo s svojo kulturo, in to po pravici. Ne dopusti, da pobesneli elementi mečejo madež na tvoje čelo!
Kako ie „3utro potegnilo SDS v Kranju
Iz Kranja smo prejeli poročilo, da tamošnji demokratorji res verjamejo »Jutrovim« pioari-jam, da klerikalci hočejo za vsako ceno razpustiti občinski svet in to ves trajno vzdržujejo.
Dasi smo vedeli, da gre tu kvečjemu za čisto jutrovsko raco ali hujskarijo, vendar smo želeli dobiti najtočnejše podatke o zadevi in smo zato prosili g. predsednika oblastnega odbora za pojasnilo.
Na vprašanje: Ali oblastni odbor res namerava razpustiti kranjski občinski zastop? Ali vam je o tem kaj znanega, ali bi nam mogli dati tozadevno kake podatke in kaka pojasnila, je naš urednik prejel od g. dr. Natlačena tale odgovor:
»O tem, da se pripravlja razpust občinskega odbora v Kranju ni meni prav nič znanega. Slišal sem pač tudi jaz včeraj, da se ta vest po Kranju kolportira. Javilo se mi je tudi, da je tamošnji župan g. Ciril Pire trdil v seji občinskega starešinstva v Kranju dne 14. t. m., da je od popolnoma verodostojne in poučene strani zvedel, da se ima ta namera prav v kratkem času izvršiti. Kdo je tista popolnoma verodostojna stran, ki je dala g. Pircu take informacije, mi ni znano.«
Ured.: Ali pa je mogoče, da je kdo drugi izmed odločilnih činiteljev kaj govoril o tem razpustil?
Dr. Natlačen: »Ker imam pri oblastnem odbora občinski referat sam, bi moral o taki nameri vedeti predvsem jaz. Ugotavljam pa, da o razpustu občinskega odbora v Kranju pri oblastnem odboru ni bilo prav nobenega govora in da se torej zlasti v tem pogledu niso mogli Opraviti nikaki sklepi. Lahko rečem, da na razpust pri oblastnem odboru sploh nihče mislil ni, kter ni bilo tozadevno nikakega predloga in tudi ni bilo za to nobenega povoda. Če je kdo g. župana Pirca drugače informiral, ga je potegnil.«
Mi bi dodali: Naj se g. župan Pire z vso kranjsko žlr.Mo vred primejo za nos.
Husirfp pred reooluciio ?
Ne fašisti, ne socialisti ne marajo popustiti
▼ Dunaj, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Dočim se zvezni kancler dr. Seipel in deželni glavar Dolnje Avstrijo dr. Buresch trudita, da dosežeta sporazumljenje med »Heimwehrom« in republikanskim »Schutzbundom«, se je začela nova gonja radikalnih elementov z obuh strani, ki povzroča nov strah za 7. oktober. Neki večerni list poroča, da se na Hcimwehr povsod razdeljuje orožje in da bodo tndi tako zvane »Levento«,zveze ob meji Gradiščanske dne 7. oktobra povsod pripravljene. Te vesti morda niso resnične, vendar pa označujejo nervoznost, ki vlada povsod. Dr. Deutle, ki je z drugimi voditelji danes dospel na Dunaj na razgovore z zveznim kanclerjem dr. Seiplom, jc baje zagotavljal, da sc bodo vse slavnosti Heimwehra omejile samo na pohod na telovadni prostor, socialnodemokratski Schufz-bund pa je izjavil, da ne napada zborovalnega prava drugih, da pa tudi nikakor ne pnsti, (la bi delavske organizacije izpostavljal napadom fašističnih zvez. Zato jc za dan 7. oktobra odredil obsežne priprave. — »Rote Fahne« piše o tem, da se socialni demokrati umikajo in da je predsedništvo komunistične stranke sklenilo, da se ustanovi delavska bramba, ki naj 7. oktobra prvič proslavi svoj nastop. Tudi, če se bosta Heimwehr in Schutzbund trudila, da bosta skrbela za red, jc velika nevarnost, da bo komunistična gonja d o vedla do prelivanja krvi.
Posebno pozornost so vzbudili članki voditelji Heimwehra dr. Steudleja, ki trdi, da Heinvwehr nima namena doseči svoj« cilje potom revolucije. Organizacija bo pritisnila na meščanstvo in izsilila boj in tako dosegla svoje ciljc. Socialna demokracija ni potisnjena samo v defenzivo, ampak se nahaja že na umiku. Dr. Steudle trdi, d asocialnodeinokrateko vodstvo stranke priznava, da bi kaka ofenziva dno 7. oktobra ne bila priporočljiva. Če pa bi se Hehnwehr odločila, da nc gre v Dunajsko Novo mesto, potem bi to bilo priznanje slabosti nasproti socialnim demokratom. Njihov pohod pa nima izzivalnega značaja in zaradi tega tudi ni potrebno, da bi strankine odredbe preklicali. Organizacijo bodo korakale po natančno določenem načrtu. Posebni oddelki bodo pomagali policiji, da bo promet redno posloval. Posebni vlaki so že določeni in organizacija jamči, da ne pride do izgredov.
Vse zadruge v Dunajskem Novem mostu so objavile oglas, v katerem zahtevajo, naj oblast prepove zborovanje Heimwehra. Zadruge zahtevajo nadalje, da se vse nezakonite organizacije opuste. Opustiti je vse, da mesto ne bo trpelo kake škode.
Ustanovno zborovanje za komunistično delavsko brambo, ki je bilo določeno na dan 25. septembra v Dunajskem Novem mestu, je dunajska državna policija prepovedala.
Verske zabEode pre
m w
iščem
Poljska ima senzacionalen proces proti „marjavitom'
Korošec in Sokoli
Dr. Korošec je kot predsednik vlade pozdravil sokolski kongres v Skoplju. Ze ta!'.)j tedaj se je »Slovenski Narod« zaradi tega norčeval. Sedaj pa to norčevanje ponavlja in ponavlja »Domovina«.
To norčevanje je resničen znak neotesanosti vse te družbe, ki živi ob širokih cestah. Navadna olika zahteva pozdrav. Če se v državi godi kaj velikega, zlasti Če prisostvujejo tujci in poleg tega še zastopniki bratskih slovanskih narodov, bi predsednik vlade zanemaril osnovno dolžnost olike, če bi take prireditve ne pozdravil. Pa naj bo potem prireditev že kakršnekoli barve. Saj je svobodomiselni Masaryk tudi pozdravil tabor katoliških Orlov v Brnu in desničarski Hindenburg pozdravlja leto za letom socialistične kongrese. To zahteva olika
Olike in dostojnosti pač ŠDSarski kliki manjka, zato se razburja nad Koroščevim pozdravom. Sevecia omladinci kaFe žerjavovske družbe bi Orle pozdravili z gnojnico in SDS-arski tisk bi take podlosti in surovosti razumel, odobraval in zagovarjaL Iz dostojnega pozdrava se pa norčuje!
Kronskim upokojencem
Dan za dnem dobivamo pisma, v katerih tožijo poedini kronski upokojenci, da še niso dobili izplačanih razlik kljub temu, da imajo že svoje odloke. Vsem tem javljamo, da so poslanci Jugoslovanskega kluba neprestano na delu. Že sto in stokrat so posredovali in še vedno posredujejo in bodo posredovali, dokler ta stvar ne bo urejena. Zato naj vsak sporoči svojo zadevo s točnim naslovom in številkami dekretov poslancu svojega okraja. Odklonite pa vse hujskače, ki rovarijo, da je SLS kriva teh zavlačevanj. Mirno lahko trdimo, da tako zelo kot v zadevi upokojencev Jugoslovanski klub, se zlepa v kaki stvari ni trudila. Če so še nerednosti, je treba le vztrajati m vedno znova pospeševati rešitve. To pa poslanci vedno delajo.
Uspeh razstave Kmetijske družbe je bil lep. Ni pa lepo, če si zasluge za ta uspeh pripisuje samemu sebi kdo, ki ni za razstavo drugače prav nič storil kot da je v tem času slučajno funkcionar Kmetijske druž.be. To anic morali povedati, ker od 14. septembra, ko je izšla samohvala v »Slovenskem Narodu«, '.a ogabna pesem le ne neha.
v Varšava, 19. sept. (Tel. »Slov.«) V starem poljskem mestu Ploeku na Visli se je začela danes pri okrožnem sodišču senzacionalna razprava radi raznih seksualnih zločinov, ki se očitajo verski sekti tako zvanili »marjavi-tov«, katera poseduje v bližini Plocka nekak samostan. Ta sekta se je ločila od rimskokatoliške cerkve. Ustanovila jo je neka ženska, ki je umrla pred 20 leti. Hvalila se je, da jo je razsvetlilo božanstvo in da je bila v tajinstve-nih stikih s Kristusovo osebo. Katoliška duhovščina in desničarski listi odločno zavračajo to sekto ne samo kot krivoversko, temveč tudi kot zelo nemoralično. Ustanoviteljica te sekte je svojo tajinstveno moč in znanje »oddajala« dalje svojim pristašem samo s perverznim ravnanjem- Isto se trdi tudi o sedanjem škofu »marjavitov« Kowalewskem. ki se mora v sedanjem procesu zagovarjati posebno radi zapeljevanja in posiljevanja mladoletnih samostanskih učenk. Poročila v listih trdijo, da se vrši bogoslužje te sekte skoro redno z nagnusnimi orgijami. »Marjaviti« pa vse te obdolžitve označujejo kot zlobna obrekovanja verskih nasprotnikov. Naglašajo, da
njihovi pristaši živijo v neprestanem delu in zelo enostavno in da se njihovo delo lahko izkaže v uspešnem gospodarskem delovanju samostana. Med tem pa so postali očitki proti škofu Kovvalevvskemu in proti nekaterim osebam, ki so mu zelo blizu, zelo konkretni in sumljivi. Včeraj popoldne in danes so bile pri sodišču v procesu proti škofu zaslišane prve priče, povečini bivši člani »marjavitskega« samostana. Njihove izpovedi pokazujejo nenavadno sliko o razvoju te verske sekte in o značaju njenega vrhovnega pastirja, ki je obtožen težkih nemoralnih zločinov. Obtoženca, ki je star 58 let, označujejo priče, da je silno poltene narave. Obtoženec je že kot mlad učenec vzbujal pozornost radi svojih razbr-zdanosti. On je izumitelj pojma takozvanega mističnega zakonskega življenja. Prvi tak zakon je škof sklenil sam z ustanoviteljico samostana. Obteževalne priče se v svojih izpo-vedbah dosedaj sklicujejo na navedbe že umrlih članov samostana. Danes popoldne se je začelo z izključitvijo javnosti zasliševanje obtežilnih prič, ki izpovedujejo proti škofu iz lastnega doživetja.
Kar ie s
Fašistovski talniki Primorja napovedujejo Slovencem po-
stednit boj
16. t. m. so se zbrali v Gorici tajniki fa-šistovske stranke Julijske Benečije in Zadra, in sicer ing. Cobol za Trst, Marachi (bivši Mrak) za Istro, Marpicati za Reko, Avenanti za Zader, dr. Cibischino iz Vidma in ing. Cac-cese za goriško provinco. Caccese je v svojem nagovoru poudaril, da se danes po zaslugi fašističnih voditeljev Julijske Benečije drugo-rodno prebivalstvo, ki je bilo do včeraj tuje fašističnemu pokretu, že zaveda in udeležuje novega življenja fašistične Italije v duhu ita-lijanstva. Če bi vedel g. ing. Caccese, kako strašno se moti, ko razne docela in napol vsiljene izjave par izdajalcev, hinavcev in stra-hopetnikov zamenjuje s čuvstvi ogromne večine našega nepokvarjenega ljudstva! 0 seji se je izdal oficijelni komunike, v katerem pravijo gospodje fašistični tajniki, da so pretresali najbolj važne in pereče politične probleme narodnega značaja v obmejnih provincah in da so v popolnem soglasju sklenili, da neomajno vztrajajo na politični liniji, ki so ji v tem oziru dosedaj sledili.
K temu sestanku sledi v »Piccolu od 17. t. m. oficiozen komentar, iz katerega izvemo, da so se fašistični tajniki najliolj pečali z vprašanjem slovanskega tiska in slovanske duhovščine. Da bi pritegnili drugorodno pre-
Koliko le Saške miltee
v Milan, 10. sept. (Tel. »Slov.«) Po poročilu gcncralštabnega šefa generala Bazala je fašistična milica razpolagala dne 1. avgust 1928 z 9895 čstniki in 280.090 črnosrajčniki, dočim ie bilo oktobra 1927 na razpolago 8074 častnikov in 251.378 črnosrajčnikov. Razen tega je vršilo službo 2931 častnikov v fašistovskih mladinskih organizacijah, 11.200 častnikov pa je bilo izven kadra. Skupno šteje milica 24.326 častnikov. Organizacija je oborožena z 11 oklopnimi vozovi, ! 10 gorskimi topovi, 774 strojnimi puškami | 252.902 puškama in 16.213 samokresi. Kakor ge-j neralštabni šef naglaša, sc v organizaciji iz raz-i nih vzrokov vrši čiščenje ter jc bilo iz milicc izključenih 308 častnikov in 2638 črnosrajčnikov.
bivalstvo bolj nase, so sklenili zanimati se za vojne oškodovance. Potem so našli za nujno potrebno, da se onim učiteljem, ki se posebno odlikujejo pri pofašistevanju slovanske šolske mladine, priznajo posebne nagrade. Sklenilo se je tudi, da naj bi državni urad in uslužbenci v obmejnih provincah smeli zavzemati politična mesta. To se pravi, da se hoče uraduištvo, ki itak deluje v smislu poitalijan-čevanja, popolnoma vdinjati v politični voz, namene in načine fašizma. Kaj so sklenili glede slovanskega tiska in slovanske duhovščine, seveda nočejo javno povedati, dosti jasno pa namigujejo, da bodo šli v tem oziru do skrajnosti in da se ne bodo dali uplašiti ali ustaviti na tej poti po kakršnihkoli ozirih, bodisi mednarodnega, bodisi cerkveno-politič-nega značaja. In tako sme oficielno glasilo goriških fašistov »La Vedetta del Isonzo« za-klicati: »Nazaj ne gremo!«
Kljub vsemu temu pa mi, ki gotovo veliko lx»ljše poznamo dušo naroda v Italiji ko gospodje fašistični tajniki, z največjim optimizmom zagotavljamo, da, naj sklenejo fašisti karkoli hočejo, naš narod v Julijski Benečiji bo vztrajal in vsako nasilje ga bo le še bolj okrepilo in ojeklenilo!
Poleg tega ima organizacija še železniško milico in dalje pristaniško, poštno, gozdno, obmejno, kolonijalno in cestno milico ter končno oddelek za zračno obrambo.
Orkan ~ o vse:, Ameriki
v Ncwyork, 19. sept. (Tel. »Slov.«) New-vorška poročila napovedujejo, da bodo zadnji izrastki tornada dosegli tudi Ne\vyork in obalo Nove Fundlandije. Pričakovati je, da bo zelo ogroženo tudi paroplovstvo proti Evropi Število mrtvih v Floridi vedno narašča Doslej jo bilo javljenih 159 mrtvih, poročila iz. Wert Cambidgea pa javljajo, da je v tamošrijem okrožju bilo najmanj 250 mrtvih. Dasi so razni temni elementi poskušali ropati, se obsedno slan je ni razglasilo.
Znani finski tekač Nurmi je danes zvečes prišel v Budimpešto in namerava jutri penta-i viti nov svetovni rekord.
Podaljšana pogodba med SHS šn CSR
v Ženeva, 19. sept. (Tel. »Slov.«) CeSkft-slovaški zunanji minister dr. Beneš in jugoslovanski minister dr. Marinkovič sta danes skupaj podpisala podaljšanje češkoslovaško jugoj slovanske zvezne pogodbe. Dr. Marinkovič od-> potuje jutri v Pariz na sestanek z grškim mL nistrskim predsednikom Vonizelosom.
Švica v Rimu protestira
v Rim, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Švicarski opravnik poslov v Riinu je danes izročil švicarsko protestno noto državnemu podtajnika Grandiju. Protestiral je tudi proti grozilnemu pisanju italijanskih listov, kar jc imelo očivi-den uspeh, ker današnji večerni listi o zadevi nič ne pišejo.
Naša odlikovanja čeških politikov
v Praga, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski poslanik v Pragi, Lazarevič, se je zgla-sil danes v praškem finančnem ministrstvu in izročil finančnemu ministru dr. Englišu red sv. Save I. reda, pooblaščenemu ministru dr. Vlasaku pa red sv. Save II. reda, katerega jima je podelil Nj. V. kralj Aleksander.
Za gospodarsko sodelovanje
v Praga. 19. sept. (Tel. »Slov.«) Ker je nemška glavna zveza industrijcev vstopila v češko industrijsko zvezo, se bo predsedstvo skupne češkoslovaške industrijske zveze razširilo za 3 mesta podpredsednikov, tako da bo predsedstvo obstojalo iz petih nemških in sedmih čeških članov. Verjetno je, da bo odstopil predsedstvo tudi predsednik nemške industrijske zveze dr. Henrik Schicht.
3užna Afrika hoče kralja
v London. 19. sept. (Tel. »Slov.« Ju2n?v afriški ministrski predsednik Herzog je obvestil angleško vlado o tem, da bo za prihodnjega generalnega guvernerja Južne Afrike predlagal južnoafriškega domačina, če ne bo imenovan na to mesto kak član angleške kraljevske rodbine. Ta vest je največjega političnega pomena z ozirom na bodoči obisk tretjega angleškega kraljevega sina lorda LoucesLa v Južni Afriki, katerega bo spremljal princ Wi-leški. Tega princa nameravajo imenovati za generalnega guvernerja Južne Afrike.
Nova radso-postaja
v Praga, 19. sept. (Tel. »Slov.«) V Pragi se je ustanovila nova radio oddajna postaja s 60 kilowati, ki spada med najmočnejše evropske postaje. Dne 15. novembra bo začela delovati oddajna postaja v Bratislavi. Ta postaja bo paralizirala delovanje budimpeštanske oddajne postaje, ki se porablja v politične pro< pagandne svrhe.
Nemčija nam bo dala vagone
v Berlin, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Družba V E. G. se že več tednov pogaja z jugoslovansko vlado radi dobave lokomotiv, tovornih vagonov itd. Pogajanj, ki so že v začetnem raz. -j.., se udeležujejo tudi združene jeklarne. Uprava jugoslovanskih železnic zahteva, da se za dobavljeni matei jal dovolijo daljši roki plačila.
Komitaši vpadato
v Atene, 19. sept. (Tel. »Slov.«) Iz Drame v Macedoniji se poroča, da so včeraj zvečer velike komitaške Mpe napadle grške prednje straže s puškari in ročnimi granatami. Nastal je hud boj in v največji hitrici so poslali iz Drame v Tir-novo na pomoč bataljon pehote, da ojači obmejne straže.
Nobile reaktiviran. General Nobile, ki je bil zaradi svojega poleta na severni tečaj stavljen na razpoloženje, je zopet sprejet v aktivno službo.
Bolgarska vlada jc sklonila priznati novi režim v Albaniji. Kralj Boris je pisal Zoguu pozdravno pismo.
KOVINE.
v London, 19. sept. (Te! »Slov.«) Baker: per kasa 63.9375, tri mesece 64.4375, Elektrolit 70.25, Best Selected 66.5, Strong 94, Cin: per kasa 217.75, tri mesece 213.5. Svinec: bližnji 22.1875, tuji 21.125. Cink: bližnji 24-375, tuji 24. 5625. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Antimon reg.: 59.5, Bela pločevina: 18.25, Živo srebro: 24, Nikel: tuzemski 175, inozemski 175, Wolfrain: 15.875, Platina: surova 17, Srebro: 26.125, Zlato: 84. 11. 25.
ŽITO.
Budimpešta. Pšenica okt. 26.06—26.14, zaklj. 26.12—26.14, marec 28.56—28.60, zaklj. 28.60—28.62. maj 29.26-29.28, zaklj. 29.26-! 29.28, rž okt. 25.44—25-26, zaklj. 25.28—25.30, marec 27.78—27.60, zaklj. 27.60—27.62, koru-! za maj 28.82, zaklj. 28.26—28.28, juli 28.96.
Dunajska vremenska napoved. Verjetno je, da bo dalje trajalo negotovo vreme, oblačno, brez posebnih padavin.
Novosadska vremenska napoved. Spremenljivo vreme. Deloma oblačno. Tupatam lahen Ucz. Temperatura bo ostala ista.
Sola vzgajaj za življenje
»Napredek v tehniki in v gospodarstvu le v veliki meri plod dobro organiziranega nadaljevalnega šolstva,« tako je na kratko letos označil šef oddelka za nadaljevalno šolstvo v pruskem ministrstvu poinen tega šolstva.
Krasne stavbe poklicnih šol z moderno opremljenimi delavnicami, kader dobro usposobljenih strokovnih učiteljev, armada mladine, ki črpa v teh šolah strokovno znanje iu veselje do poklica in do dela so skrivni viri gospodarske moči Nemčije.
Kaj pa v naši domovini? Ni tukaj mesto, da bi razpravljali o vseh vzrokih neugodnega razvoja gospodarstva v naši domovini. Utemeljeno pa trdimo: Ko bi bilo naše šolstvo tako dobro organizirano kakor n. pr. na Čehoslovaškem in v Nemčiji, ko bi imela naša država toliko razumevanja in denarja za te šole kakor ga imajo druge države, bi se tudi pri nas naglo dvignila splošna izobrazba in obenem gospodarsko blagostanje
Zanimivo za vsakega, ki iskreno želi sodelovati pri gospodarski obnovi in napredku naše domovine je vpogled v duha in v ustroj nadaljevalnega šolstva, kakor se je razvilo v drugih državah.
Idejni razvoj poklicnega šolstva
Ljudska šola postavi temelj splošni izobrazbi, ne more pa zadostno pripraviti mladine za življenje in jo usposobiti za določen poklic. Itaditega so skoraj vse evropske države uvedle poseben tip šole, ki gradi aa ljudskošolskem znanju, ga poglobi in izpopolni, ter usmeri v določen poklic. Te šole, ki nadaljujejo izobraževalno-vzgojno delo ljudskih šol, se imenujejo nadaljevalne šole. Izpočetka nadaljevalne šole res niso bile nič drugega kot enostavno nadaljevanje osnovne šole. dokler niso poklicani faktorji uvideli, da nadaljevalna šola ne sme samo ponavljati, poglabljati in razširjati splošnega ljudskošolskega znanja, ampak mora pouk usmeriti bolj v dejanske življenjske razmere, bolj vpoštevati poklicno delo mladine. Učni smoter nadaljevalnih šol ne sme biti Bamo splošna izobrazba in vzgoja, ampak izobrazba in vzgoja za določen poklic. Poklicna ideja je začrtala šoli in pouku novo, jasno smer, poklic je stopil v središče vsega pouka. Splošno nadaljevalna šola se je nujno razvila v poklicno šolo, ki je zadovoljila mladino in gospodarske kroge.
Radi priljubljenosti in uspešuega delovanja poklicnih šol je število teh šol vedno bolj rastlo in v mnogih pokrajinah so uvedli obvezen pouk za vso mladino od 14. do 17. leta. Sicer ni bilo možno izvesti povsod obveznosti, posebno še ne pri ženskem spolu in tudi ni obveznost povsod enako ugodno vplivala, pa eno dobro stran je imela vendar
obveznost: delo za poklicne šole in na šolah samih se je zelo izpopolnilo in poglobilo.
Vsak večji kraj je postavil nove, moderne zgradbe za poklicne šole in jih opremil z delavnicami za posamezne stroke. Temu odgovarjajoče so se na teh šolah nastavljale posebne učne moči z visokošolsko izobrazbo' in popolno praktično izveabanostjo vsak v svoji stroki.
Razvoj poklicne šole pa še ni zaključen.
Vedno večje zahteve stavi napredek v vseh strokah na doraščajočo generacijo. Vedno večja je konkurenca — vedno ostrejši postaja boj za obstanek. Stare delovne metode ne zadoščajo več, poklicna šola. zvesta voditeljica do 17. leta, ne more mladine dovolj pripraviti za poklicno delo. Zato se slišijo vedno pogosteje zahteve po strokovni izobrazbi, ki naj nadaljuje delo poklicnih šol. In v dokaj jasnih obrisih se že dviga šola bodočnosti: temelj tej tvori ljudska-delovna šola, na njo zida poklicna šola, iz nje raste v organični zvezi višja poklicna šola, ki se bo nujno razvila v poklicno visoko šolo. V to poklicno visoko šolo bo mogel vstopiti vsak, ki bo dokončal kako srednjo šolo ali višjo strokovno šolo ali pa višjo poklicno šolo.
Zgodovinski razvoj nadaljevalnega šolstva
O razvoju nadaljevalnega šolstva v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji bomo govorili ob drugi priliki. Pokazali bi tu samo radi na dveh izrazitih zgledih kako se je ideja nadaljevalnega šolstva razvijala v zgodovini. Prvi zgled je Bavarska, drugi pa Saksonska.
Bavarci so šele na prvi razvojni stopnji. Zakon iz 1. 1910. določa, da traja ljudsko-šolska obveznost 10 let. Pod ljudsko šolo pa razume zakon liudsko glavno šolo in ljudslfo nadaljevalno šolo. Prvih sedem let mora obiskovati učenec ljudsko glavno šolo, zadnja tri leta pa mora hoditi v ljudsko nadaljevalno Šolo, ki je še popolnoma združena z ljudsko šolo. Razlika je samo v številu učnih ur in v učnem času. Pouk na nadaljevalni šoli je, kljub nasprotnim vladnim uredbam, v pretežni večini ob nedeljah (76%) in traja povprečno dve uri na teden (80%).
Rarumljivo je, da ta ljudsko-nadalievalna šola nima posebnih poslopij, ne primemo izobraženega učiteljstva in tudi ne velikih uspehov.
Zato se je že zgodaj poleg teh splošnih nadaljevalnih šol krepko razvijalo posebno poklicno šolstvo (Berufsschule), ki je pripravljalo mladino na obrtni,, trgovski, poljedelski in gospodinjski poklic. Ena tretjina vseh poklicnih šol ima lastna poslopja. Vseh poklicnih šol je 332, na katerih poučuje 3868 učiteljev (od teh 799 strokovnih). Na teh
Kmetijska poklicna šola v Sv. Martinu pri Gradcu.
šolah je 97.205 učencev i. s. 65.176 fantov in 32029 deklet. Pouk traja povprečno osem tedenskih ur skozi dve leti. VeČina splošnih ljudslto-nadaljevalnih šol je na deželi, večina poklicnih šol pa po mestih in trgih. Kakor kaže statistika pa se posebno zadnja leta od 1922. naprej zelo naglo pretvarjajo splošne nadaljevalne šole v poklicne šole.
Nekoliko drugačno sliko nam pa nudi Saksonska. V tej deželi je poklicnto šolstvo že doseglo najvišjo stopnjo razvoja. Ze z zakonom od 26. aprila 1873 so uvedli na Saksonskem obvezen pouk na nadaljevalnih šolah, ki bi moral trajati po dve tedenski uri tri leta. Za to šolo ni bilo pravega zanimanja. Dolgo so poskušali z različnimi reformami, dokler ni uredba z dne 17. decembra 1907 preosnovala nadaljevalnega šolstva v poklicno šolstvo. Od tedaj se je šola naglo razvijala. Naravno je, da se je ta preosnova, vsaj na zunaj, izvršila polagoma in da še sedaj ni povsod popolnoma izvedena. Poklicnih šol je sedaj 991. 471 šol še nima svojih poslopij. Šole obiskuje 84.937 fantov in 112.706 deklet. Šole imajo zelo različno število razredov. Največ šol ima do 4 razrede, 21 šol ima 51 do 100 razredov in 6 šol nad 100 razredov. Pouk traja tri leta, od 3 do 6 ur na teden. Strokovnega učiteljstva je 1135. Od 1. 1924. je predpisana sledeča izobrazba za učiteljstvo: srednja šola z maturo, 1 leto prakse v obratih, ki odgovarjajo učiteljevemu poznejšemu strokovnemu pouku, osem semestrov znanstvenega dela in študija na tehnični visoki šoli v Dresdenu in v institutu za poklicno šolstvo.
Poklicno šolstvo je zelo različno, ker se mora ozirati na poklic, v katerem mladina živi in deluje. Celotno poklicno šolstvo pa moremo razdeliti na dve veliki skupini: k prvi skupini prištevamo vse poklicne šole, ki uvajajo v različne panoge obrti, industrije, trgovine. V drugo skupino pa spadajo vse one šole, ki vzgajajo kmetsko mladino za kmetski poklic.
Obrtno-poklicno šolstvo
Obrtno-poklicna šola dopolnuje in izpo-polnuje pouk, ki ga prejme vajenec pri svojem mojstru. Toda to ni edini namen obrtno-poklicne šole. posebne ne v naših dneh.
Železna gospodarska zahteva: velik dobiček z najnižjimi izdatki — je postavil skoraj povsod med producenta in odjemalca stroj in reklamo. Stroj je ubil etični pomen zvestega poklicnega dela, ubil je veselje do dela, ubil je etos dela.
In tu mora zastaviti kulturno poslanstvo poklicnih šol. To poslanstvo dviga poklicno šolo visoko nad navadno ustanovo za pospeševanje trgovine in obrti, ono postavi šolo med obupane delavske množice, odkriva jim zasute vrelce veselja do poklicnega dela in v razdejanih dušah utrjuje izgubljeno poklicno moralo.
Poklicna šola želi mrtvo rokodelsko delo poduhoviti s poklicno idejo, ki naj prepoji celega človeka in mu zbudi zopet čut samospoštovanja, ter mu prinese notranji mir.
Šola vzgaja mladino v tem smislu teoretično in praktično. Teoretično je vsa vzgoja koncentrirana okoli občestvene ideje, ki vpliva posebno na voljo in srce mladega človeka in ga postavi v pravo razmerje do Boga in do bližnjega.
Praktično pa se izobrazuje in vzgaja mladina v šolskih delavnicah. Ideal poklicne šole je ta, da bi imela vsaka šola toliko delavnic, kolikor je učencev posameznih obrti na šoli. V Chemnitzu n. pr., kjer imajo najmodernejše opremljeno poklicno šolo, bo imela šola s prihodnjim letom 26 posameznih delavnic.
V šolskih delavnicah poučujejo poleg strokovno izvežabnih učiteljev tudi mojstri sami, ki imajo primerno razumevanje za poklicno vzgojo.
Kmetsko-poklicno šolstvo
Zdrav kmetski stan je neizčrpen vir narodovega zdravja in blagostanja. Zato so se vse države posebno po vojni z veliko ljubez-
Prve posledice
prehlada so hri-pavost in kaiclj.
Te neprijetne pojave odstranite brzo s
I [i »J LVJ ■
nijo oprijele kmetskega stanu in ga skušale dvigniti v vsakem oziru. Zelo važno sredstvo za povzdigo kmetskega stanu pa so n a d a -ljovalne šole za kmetsko mladi-no, ki so sedaj menda že ustanovljene po vsej Evropi.
Prava kmetsko-poklicna šola mora imeti dvojni namen: 1. v mladini mora šola zbuditi razumevanje za lepoto kmetskega življenja in dela, smisel za kmetsko preprostost in poštenost. Razumevanje bo rodilo ljubezen do kmetskega dela in do kmetske zemlje, ljubezen bo zbudila v mladih srcih kmetsko samozavest, ta samozavest bo pa utrdila zvestobo do kmetstva.
V tem smislu ima najvzornejše izvedeno kmetsko-nadaljevalno šolstvo Štajerska. Središče in žarišče prave kmetske vzgoje je S t. Martin pri G r a z - u, kjer vodi vse delo oče kmetsko-nadalievalnega šolstva v Avstriji, dvorni svetnik g. Jos. Steinberger. Vpliv St. Martina sega že na Koroško, Solno-graško, Nižje Avstrijsko in Bavarsko.
Vseh šol na štajerskem je bilo letos 88 za fante z 1702 učenci in 44 za dekleta s 563 učenkami. Šola ima tri letnike, v šolo vstopi mladina, ko je 17 let stara. Učni čas traja povprečno pet mesecev s povprečno 4 urami na teden. Pouk je neobvezen. Učenci plačajo primerno šolnino. Na šolah poučujejo Ijudsko-šolski učitelji, ki so se izobrazili v St. Martinu na večtedenskih uvodnih tečajih. Posebnih strokovnih tečajev nimajo.
Nekoliko drugo sliko nam nudi Čeh o. slovaška glede kmetsko-nadaljevalnega šolstva. >Lidova škola hospodaf-ska« poudarja v prvi vrsti strokovno zna n j e in je tudi drugače zasnovana kakor avstrijske. Pouk je brezplačen pa obvezen za vso mladino od 14 do 17 leta, ki živi v šolskem okolišu kake narodno-gospodarske šole. Pouk traja navadno dve leti po deset mesecev z osmimi tedenskimi urami. Poučujejo ljudskošolski učitelji, ki so dovršili večmesečni strokovno-kmetijski tečaj. Letos je na Češkoslovaškem 871 narodnogospodarskih šol z 40.338 učenci in učenkami.
Zelo pestro je kmetsko-nadaljevalno šoV stvo v Nemčiji. Tu prednjači brez dvej-ma Prusija. Prve podeželske nadaljevalne šole so bile ustanovljene že leta 1873. Od leta 1923 more na podlagi ministrskega odloka vpeljati vsak okraj za vse podrejene občine šolsko obveznost. Te pravice se je poslužilo dosedaj 94 odstotkov vseh okrajev. Od leta 1924 sme okrai pobirati tudi primerno šolnino.
Šola ima tri letnike z letno 120 do 160 učnimi urami. Pouk traja navadno od oktobra do marca, poučujejo ljudskošolski učitelji, ki so se primerno izobrazili na enotedenskem metodičnem in dveletnem (samo ob dveh popoldnevih tedensko) strokovnem tečaju na eni od 380 strokovnih šol.
Pouk je usmerjen slično kakor v Avstriji in noče biti samo strokoven, kakor tudi šole — ne strokovne šole. Izrecno poudarjajo pruski voditelji kmetsko-nadaljevalnih šol, da je spočetka najbolj oviralo ugoden razvoj tega šolstva napačno pojmovanje, ker so kmetsko poklicno šolo zamenjali s strokovno in ker so skušali kolikor mogoče mnogo kmetijskega strokovnega znanja podati mladini v šoli.
Leta 1927 je bilo na Pruskem 12.100 poklicnih šol z 223.340 učenci in učenkami — od teh je bil o 146.340 podeželske mladine.
Država žrtvuje letno za te šole nad tr! milijone mark.
Zadnji čas je, da ludi pri nas začnemo t smotrenim delom za nadaljevalne šole. Upoštevajmo dolgoletne izkušnje v drugih državah! Skupno delo države, oblasti in vzgojiteljev bo najboljši porok za uspeh!
I. K., Maribor.
Oddih od samesa sebe
(Konec.)
Še nekaj — John se vzgaja. Gospod Ste-fenson je mnenja, da brez njega ne gre. Čeprav kam odpotuje, čeprav je v zdravilišču, vendar ima zmeraj v rokah poglavitne niti svojih trgovskih zadev. Zahteva, da mu pošiljajo cele plahte poročil; on brzo javlja, se razburja, se veseli, huduje in je prav za prav tudi na potovanju zmeraj vprežen v domače razmere. Briga Johna vse to! John pravi: »Če tu gospod Stefenson umrl, bi šlo tudi brez njega.« Torej gre tudi, dasi je na potovanju; da, morda Je celo vse boljše zato, ker njega ni povsod zraven. Le nikar ne bodi tako domišljav! Sveža kri je včasih velikega pomena in mogoče bo mogel John čestitati gospodu Ste-fensonu, rekoč: »Vesel bodi, da te ni bilo zraven; vse je šlo medtem po sreči.« Tudi lgravci ua kvarte večkrat dobivajo, če pošljejo koga drugega k igri.
V našem zdravilišču so vsak dan objavljeni najvažnejši dogodki tistega dne. Kdor misli, da se mora o kaki točki še posebej poučiti, stopi v pisarno, kjer ima vedno po 30 časopisov na razpolago. Če se more kmalu pomiriti, je prav; če pa ne, potem odide s počitnic in se povrne spet v šolo. Doslej je prišlo le troje odstotkov gostov v pisarno po časopi-
se; večina pa še objav ne bere. Preveč ste resni; nekje na drugem svetu ste; pozemslci dogodki vas nič ne zanimajo.
In kakor s časopisi, je tudi s pismi. Le poglejte, gospod Stefenson, kako živijo tozadevno gostje v modernih zdraviliščih! Poglavitna oseba jim je pisinonoša. Kar dočakati ga r.e morejo. Dvajset minut pred njegovim prihodom je vsak vznemirjen, vročičen, v napetem pričakovanju. In potem? Nekaj se jib veseli; a gospodu Majerju je pisala njegova žena, da se je hišnik nevljudno vedel iu gospod Ma-jer se di*ži kakor ljudožrei. Hčerka gospoda Ludvika se je prekucnila z mize in mati brzo-javi, naj gredo koj po zdravnika, kar se je že tako in tako zgodilo. Gospod Ervin nagubanči čelo, ker mu ui pisala njegova izvoljenka; pisatelju Nekšetu so vrnili u.jegov roman in toliko da se ne razjoka, ker so v uredništvu taki osli. V srcu plavolase Ele zaneti razglednica njenega čestilca strahovit ogenj hrepenenja; tajni vladni svetnik prejme pisanje svojega »prijatelja«, ki nui natvezi, da je njegovo stališče omajano; in gospej Putikovi je odpovedala šivilja. — Zdravniki dobro vedo, da podere pismonoša v deset-h minutah vse listo, kar so oni zgradili v enem tednu.
Zatorej noče »Oddih« ničesar vedoti o pi-smonoši, ker ga moti pri oddihu, ker v njegovi črni torbi ni večinoma ničesar drugega ko
same mučne naloge iz življenjske šole. Potemtakem prosimo svoje goste: Recite svojim sorodnikom, da se ločite od njih prav zato, ker se ljubite. Da naj mislijo le v nujnih zadevah na vas; da opustite vse malenkosti; da poveste le to; kdaj se povrnete. Potem bo tako, kakor bi iznova dobili drug drugega. Če prejmete v dveh tednih več ko eno pismo, morate oditi iz »Oddiha«. Nemogoče je bivati na počitnicah, nemogoče izpreči se, če je na nogah venomer papirnata veriga.«
To je navidezno trdo — in marsikdo je zaradi tega koj odšel od nas. Neprijetno je iz-nebiti se imena, naslova, moderne obleke, denarja, ure, časopisov, nepotrebnega dopisovanja — torej vseh rodbinskih in prijateljskih zvez. Skoraj da govorim o starih samostanskih idealih, kajne, gospod John. Le, da tu nimamo samostana kot jedra za življenje, temveč da nam je za kratek oddih od življenja iz zdravstvenih razlogov. Dušebrižništva ne vodimo. Vendar — da omenimo tudi to važno točko — vsem, ki so verni, svetujemo Iz čisle človekoljubnosti, da se pogovarjajo z Rogom in najdejo utehe v njem. Mir srca v Bogu je največji duševni pa tudi telesni blagor. Zdravnik, ki bi hotel pozdraviti utrujenega človeka, pn se ne bi oziral na to točko, ne bi bil na svojem mestu. Zatorej ima vsak naš gost priliko služiti Bogu, kakor jo sicer vajen. Razumljivo ie, da
se v te najbolj človeške potrebe ne bomo vmešavali.
Brez dvoma se bo ukvarjal zdravnik z vsakim pacijentoin tako, kakršen je. Naš »Oddih« n; namenjen hudo bolnim ljudem. Je pa za tiste, ki so utrujeui, ki se ne morejo nič več veseliti življenja iu njega naglice in puhlice; za tiste, ki bi radi s svežimi močmi iznova začeli živeti.
V našem »Oddihu« ni običajnih zabav. Tu ni dirk, tombol, jutranjih, opoldanskih ln večernih koncertov; tudi ni igralnic, strelišč, gledaliških in varijetetnih predstav; ne maskerad in italijanskih noči. Vse to ni nič drugega ko naporna šola življenja. Vsi tisti, ki hočejo priti s teh zabav osveženi domov, se bridko varajo. Mi iščemo veselja. Za nas je veselje prirodnih lepot in svežega zraka. Vi. moj dragi John, boste morali prekopati nekaj vrtnih gredic, morda boste tudi sekali drevesa in žagali drva; mogoče boste šli tudi ribe lovit in s košaro jtil>olka nabirat. Ker doslej niste bili ljubitelj leposlovnih knjig, boste morali prebrati mnoge romanov in pesmi. Poklicne pisatelje moramo stradati čitanja, vas bomo pa pitali z njim.
Telesna hrana se bo ravnala po vašem okusu in bo prikupna in dobra. Dvakrat na teden si boste morali sami skuhati večerjo. Kako — je vaša reč. V shrambi boste našli dovolj
3£a
/ /
aj/e novega
KOLEDAR
Četrtek, 20. september: Evstahij, Kandi-da, Agapit. — 264. dan v letu. — Solnce vzide ob 5.50 in zaide ob 5.55.
ZGODOVINSKI DNEVI
20. septembra: 1863 je umrl jezikoslovec in starinoslovec Jakob Grimru. — 1787 se je rodil Vuk Stefanovič Karadžič. — 1897 se je otvorilo v Kranju novo gimnazijsko poslopje. — 1380 je Dimitrij Donskij premagal Tatare na ravnini Kulikova. — 1908 so bile v Ljubljani protinemške demonstracije. Poročnik 27. pešpolka Mayer je dal streljati na demonstrante. Ustreljena sta bila Ivan Adamič in Rudolf Lunder. — 1870 so italijanske čete zasedle
Riin. Konec papeževe posvetne države. • • *
★	Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora g. dr. Marko Natlačen je sinoči odpotoval po službenih opravkih v Belgrad. Zato odpadejo sprejemi strank do nedelje, 23. septembra.
k Ii sodne službe. Valentin Bidovec, sodnik v Murski Soboti, je imenovan /a sodnika v Radovljici.
ir Upokojena je Eleonora Tavčar-Mladič, učiteljica dekliškega zavoda »Vesnam v Mariboru.
k V naše državljanstvo je sprejeta Vera Pozego, zasebnica iz Ljubljane.
★	Poštni dobit je odvzet listu »Svijet«, ki izhaja v ZedinjenLh državah Severne Amerike, ker piše proti interesom naše države.
•k Radio—Ljubljana sporoča vsem radio-naročnikom. da bo odslej prinašal obširnejši program za nedeljske popoldneve. S tem programom hočemo ustreči zlasti podeželskim naročnikom. Nedeljski popoldanski program 23. septembra obsega sledeče točke: 1. Ob 15.30 lahka godba, igra šišenski tercet; 2. ob 16 pravljice, pripoveduje Radio-tetka; 3. ob 16.30 pevski koncert, priredi Bučarjev kvartet; 4. ob 17 šaljivi prizori, nastopi g. Rogoz; 5. ob 17.30 dr. Ivan Pregelj čita odlomek iz svoje najnovejše povesti »Lanšpreški Tobija« pod naslovom >Propoved pred uljnjakom«
★	Cesta Ljubljana—Moste. Predmestna občina, ki dobiva prav za prav že popolnoma mestni značaj, so Moste, ki jih veže z Ljubljano od šentpeterske cerkve do Sela ravna Zaloška cesta s cestno električno železnico do vojaške bolnice. Ze ta del ceste, kolikor vodi po mestnem ozemlju, nujno zahteva na nekaterih mestih popravila in prepotrebno regulacijo. Naj omenim le tisto o p a s n o ožino med remizo in trgovino Sušnik, kjer se mora pešec prav po mačje skrčiti med tirom električne in vrtičem, ki se zajeda tam v cesto. Čudno, da ni ondi nesreč! O nadaljevanju ceste od železniškega prelaza do tam, kamor segajo stavbe samostana Karmeličank, ni da bi govoril. Prah; če je dež — luže; groblje, kotanje, jarki itd., so okraski tega dela ceste. Posebno ga pihne groblja kdo ve kdaj že podrte ograje ob Lapajnetovem vrtu od šole dalje, kjer ob dežju res ne veš, kam bi stopil, da bi bilo prav. Jarek za Mergentalerjem od ceste v smeri proti Ljubljanici prav izziva, da
Okolica bolnikova
se izogne nevarnostim okuženja z uporabo okusnih
ANACOT-PAS

se ob temi prekopicneš vanj med razno nesnago. In tako dalje. — Apeliramo na cestni okrajni odbor, da si ogleda la del silno prometne ceste, ki hodi in brodi po njej tudi ne-številna šolska mladina.
*	Preiskava zaradi uboja Slovenca Alojzija Škorjanca v Zagrebu ni dovedlu še do nobenega rezultata in vsi prizadevanja policije, da bi našla morilca, niso uspela Zdi se pa, da je policija našla sled za morilcem. Blizu kolodvora Sava je neki mladenk kupil kruha in vračal s krvavim stodinarskim bankovcem Odpotoval je proti Sloveniji. Pojivil -e je sum. da je on morilec. Osumljenec je sredaje velike* ti, močan. Pri klobuku so krajci nazaj za-••ltuini. Govori slovensko. Zagrebška p< licija je poslala za njim agente.
*	Aretiran romunski bančni ravnatelj. Pred dnevi je izvršil v Temešvaru Ivan Miku, ravnatelj neke tamkajšnje večje banke, veliko poneverbo. Pobegnil je v Jugoslavijo, bil pa je na podlagi romunske tiralice aretiran v Veliki Kikindi. Izročili ga bodo romunskim oblastem.
*	Drava je naplavila v Varaždinu te dni truplo neke približno 18 letne deklice iz Slovenije. Pokopali so jo v Varaždinu.
*	Brata ubil. V vasi Zdencih pri Brcdu j je prišlo do prepira med bratoma Marjanovi-čema, ker je mlajši brat nekaj oporekal bratovi ženi. Zaradi tega sta se sprla in stepla. Mlajši Ivan je vrgel oženjenega Martina na tla in pokleknil nanj, uakar je ta potegnil nož in zabodel brata v srce. Ta je napravil še nekaj korakov, nakar se je zgrudil mrtev na tla. Orožniki so ubijalca aretirali in ga prepeljali v zapore okrajnega sodišča v Brodu.
k Krvno maščevanje v Istri. Maja meseca je ubil na Reki 22 letni Anton Rupena svojo 20 letno zaročenko Marijo Rotarjevo, ker ga je zapustila, čeprav so že vse pripravili za poroko. Porota na Reki je Rupeno oprostila krivde. Rupena je bil izpuščen na prosto ter je odšel v Vodice v Istri, kjer ga je srečal brat pokojne Marije Rotarjeve. Ko mu je Rupena povedal, da ga je sodišče oprostilo, je Rotar potegnil revolver iu Rupeno ubil. Nato je pritekel Rupenin brat in iz puške ustrelil Ro-tarja.
k Zaradi suma požiga je bil te dni izročen sodišču v Sremski Mitrovici lastnik pogorelega hotela »Jadran« Lunjevič, o katerega aretaciji smo že poročali.
■k Dedščiua 30 milijonov dolarjev. Poročali smo že, da je v Ameriki umrl pred kratkim milijonar Gjorgje Prodanovič, ki je zapustil 30 milijonov dolarjev. Za to dedščino se je najprej oglasil neki orožnik v Belgradu, nato pa še bančni ravnatelj Prodanovič in njegov brat kapetan Prodanovič. Sedaj poročajo, da si bo to dedščino 30 milijonov dolarjev razdelilo med seboj 12 dedičev. Če bo šlo po sreči in se ne bo preveč prijelo raznih advokatov v Ameriki in Jugoslaviji, bo prejel vsak izmed dedičev »samot 140 milijonov dinarjev, kar je prav čedna vsotica.
*	Zemeljski plin v Sisku. Pri kopanju vodnjaka v Sisku so naleteli te dni na močan vir zemeljskega plina, ki puliti na dan s silo 17 atmosfer. Zemeljski plin bodo izkoriščali v industrijske namene.
■k 20 let ječe zaradi mejnika. Sodišče v Osijeku je te dni obsodilo srbskega naseljenca Aleksandra Stojanoviča na 20 let ječe, ker je ubil svojega soseda, Črnogorca Nikolo Vujovi-ča. Stojanovič je prestavil skrivaj mejnik daleč na Vujovičevo zemljo in ko ga je Vujovič na to opozoril, ga je Stojanovič ubil s sekiro.
sirovin za to. Zdaj imamo nekega gosta, ki je bil zunaj samih strežnikov poln. A tudi on si mora dvakrat na teden sam skuhati večerjo. Spočetka si je narezal same debele in vegaste kose kruha in jih obložil z velikimi kosi sirovega masla in klobase. Potem je pa že dognal, kako se na majhnem ognju na prostem skuha krompir in si je pripravil še slanika zraven. Tretji večer si je napulil redkvice iz zemlje, otresel nekaj orehov in sadja; četrti večer je pa že povabil nekega prijatelja in neko prijateljico na večerjo, ki jo je sam skuhal in je bil ponosen nanjo.
To so malenkosti, ki so videti kakor igrač-kanja, pa imajo le svoj pomen. Tako si boste morali n. pr. kakega hladnega večera sami zakuriti v peči. Netiva si boste sami poiskali, drva sami nacepili. Videli boste, gospod John, kako gorak in zlat je ogenj, ki ga sami zanetite, kako se človek vse drugače greje ob njem, kokor če ga zaneti sluga ali služkinja. Še in še boste otipavali peč, kdaj se l>o segrela in lepo domače vam bo in uživali boste tiho veselje. Kako lepo lx>ste zvečer kramljali pri peči s prijatelji in sami nalagali v peč.
Tudi glasbe ne boste stradali in smeli boste gojiti tudi šport, celo igrati na kvarte, a brez denarja. Tobak in alkohol — po zdravnikovem preudarku.
Koliko časa morate ostati tu? Najmanj šest tednov, najbolje pa je, da tri mesece. Prvih štirinajst dni se boste upirali in dolgčas vam lx» po svoji stari koži, ki ste jo slekli. A morate se vdomačiti, občutiti iskreno veselje zaradi tega. ker boste vedno bolj zdravi in veseli — šele nato boste prenovljeni.
In ko se povrnete nazaj v hudo šolo življenja, boste vsebovali nove moči in boste hrabro odšli na delo.« Tako bo govoril in končal zdravnik — in tako sklenem tudi jaz, gospod Stefenson, besede o svojem načrtu za počitniški doni življenja, ki biva pač samo v moji domišljiji in ki se ne bo nikoli uresničil.«
Obmolknil sem in mož, ki mi je sedel nasproti za mizo, je tudi molčal. Ves čas me je poslušal, zroč na hiše zunaj, in slednjič hitro pokimal z glavo, rekoč:
»Hvala lepa! Lahko noč!« Vzel je klobuk in odšel.
★
Drugo jutro je prišel gospod Stefenson k meni.
»Dobro jutro,« je dejal; ^povedati vam moram, da se nočem imenovati John.«
»Kaj — kako?« sem ga začudeno vprašal.
»Nočem. Neki John me je bil nekoč močno razjezil. Poročil se je z ženo, ki sem jo hotel poročiti jaz. Pregledal sem imenik in našel neko posebno ime. Jaz bom Cuške.«
»Cuške? Pa kaj — kako — zakaj Cuške?«
»No — v vašem zdravilišču pač, v »Oddihu« ...«
»Gospod Stefenson, nikarte no, saj ga vendar ni...«
Tedaj me Je globoko pogledal.
»Pa bo; skupaj ga bova ustanovila. Jaz dam denar, vi pa misel in načrt.«
Prekipeval sem od veselja; kakor Mozes sem se zagledal v obljubljeno deželo.
• / , •	(Po Pavlu Kellerju.)
* »Sadno vino ali sadjevec.« Priredil M.
Humek. Cena Din 10. Knjiga obsega navod, kako sadno vino izdelujmo, kako z njim rav-iiajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Brez te knjige naj ne bo noben kmetovalec, sadjar. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
k Pri odebelelosti naravna »Franz-Josefc grenčica zelo pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josef« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
■k V staroaiuani delikatesi Jane se dobi sveža fina šunka, čajno maslo, pristni cvetlični med in drugo. Židovska ulica.
k Največja izbira žalnih oblek; Franc Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. 8946
MU si lata uredite prebavo
na gotov in lahek način. Devetdeset od sto trpi na nepravilnem odvajanju in prebavi na preobili kislini, napetosti in pehanju. Vsi ti lahko takoj ublaže svoje bolečine, če vzamejo po vsaki jedi malo žličko polno Magna-praška v polovici kozarca vode. Magna-prašek nevtralizira preobilno kislino, ovira razkroj hrane in tvorbo plinov, pomiri in pozdravi vnete membrane želodca in zbolj-ša s leni prebavo brez bolečin. Kupite še danes zavoj Magna-praška pri Vašem lekarnarju, vzemite ga po v vsakem zavoju priloženem navodilu in Vaša prebava bo postala pravilna. — V vsaki lekarni in drogeriji morete dobili 1 zavoj Magna-praška z navodilom za 4 Din. Če ga ne dobite, naročite ga po pošti na naslov: »Laboratorij Alga, Sušak, Tvornička 56.« Za 2 zavoja je treba pismu priložiti 10 Din.
ochmoll-ova
že SOlet najboljša • krema za čevjje ,
NOČNA SLUŽBA LEKARN
V noči na petek; Sušnik na Marijinem
trgu iu Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
O Kongres Asociacijo slovanskih turističnih društev. V torek 25. septembra se prične v Ljubljani kongres Asociacije slovanskih turističnih društev. Ob 9 dopoldne se vrši v srebrni dvorani »Unionac zborovanje, ki se po obedu v Unionu nadaljuje tudi popoldne. Ob 20 se vrši večerja v Unionu. V sredo 26. septembra in v četrtek se vrše razni avtomobilski izleti na Bled in Bohinjsko jezero ter v Kranjsko goro. V četrtek 27. septembra zvečer priredi mestna občina udeležencem kongresa na čast svečan banket, s katerim se kongres zaključi.
O Vpisovanje v umetniško šolo »Probude«, 8. leto, traja do petka 21. septembra od 18 do 19 na tehnični srednji šoli, soba 6, pritličje, desno. Redni pouk se prične s 1. oktobrom. Vse drugo je razvidno z razglasile deske v umetniški šoli Probude.
O Umrl je g. Fran F i n ž g a r, profesor v pokoju in obratni ravnatelj zvonarne Strojnih tovarn in livarn. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne. — V Belgradu je nenadoma umrl g. Jernej G a b r e n j a, trgovec. Truplo prepeljejo v Ljubljano in bo danes ob 4 popoldne pogreb z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu.
O Dve avtomobilski nesreči. Včeraj zjutraj ob tričetrt na osem je na Poljanskem nasipu v bližini trafike ob Jugoslovanski tiskarni povozil avtomobil mestno ubogo Ano Trdina in je hudo poškodoval. Rešilni avto je po-nesrečenko takoj prepeljal v bolnico, kjer pa je ob 11 dopoldne podlegla poškodbam. Trdina je bila popolnoma gluha in je zelo slabo videla. — Zvečer ob 6 pa je nek avtomobil na Miklošičevi cesti povozil kolesarja Franca Habiča in ga hudo poškodoval. Rešilni avto je Habiča prepeljal v bolnico. Njegove poškodbe so smrtnonevarne.
© h tajne seje ljubljanskega občinskega' sveta. Mag. pis. ravnatelj Janez Završan je bil trajno vpokojen in obene mpomaknjen v višji činovni razred. — Neki vdovi mag. sluge je bila priznana posmrtna četrt in pa vdovnina. — Mag. pis. uradnica Ana Zupančičeva in hranilnični asistent Ivan Ku na ver sta pomaknjena v višji činovni razred. — Neki vdovi se je odpisala najemščina za vporabo opuščene mitniške hišice, v kateri je izvrševala branjevsko obrt. — Nežiki Kukmanovi se priporoča podelitev koncesije oddaje jestvin in točenje brezalkoholnih gorkili in mrzlih pijač v paviljonu »Valjal« na velesejmskem prostoru. — Emeriku Fi-lipanu so priporoča izdaja obrtne pravice za izvrševanje izvoščka z osebnim avtomobilom. — Miri Lajovičevi se priporoča podelitev koncesije za periodično prevažanje oseb z avtobusom na progi Figovec—Sv. Križ in sicer do vsakokratnega preklica. — Priporočilo se je odreklo Litju Schiibertu za izvrševanje zobotehniške koncesije, ing. Gabrijelu Kumpaiiecii za elektrotehnično koncesijo, ing. Henriku Čopiču za elektrotehnično koncesijo, Milanu Mihajjloviču za sodavičarsko koncesijo.
O IJmrli so v Ljubljani v času od 10. do 19. t. m.: Marija Bardutzky, žena mizar, mojstra, 02 let, Aljaževa cesta 20. — Anton Mihelič, občinski revež, 79 let, Vklovdanska cesta 9. — Brna Rrug-ger, hči zasebnega uradnika, 16 dni, Gosposka ulica 4. — Marija Dežman, hči železničarja, 17 let, Vidovdanska cesta 9. — V bolnici so v istem času umrli: Ivan Zorman, delavec, 28 let, Podgorje 44. — Marija Rus, blagajničarka, 22 let. Bled 154. — Ivana Dnlinar, zasebnica, 30 let, Kamniška ulica št. 4. — Franc Klaror, mar, 54 let. Breg 4. — Janez Hribar, 22 let. Podrečje 24. — Slavka Kadivec, šol. učenka, 12 let, Glince VI-I. — Franc Grošelj, strojevodja, 4f> let, Černetova 14. — Stanko Gre-gorlč, sin delavca, 1 mesec, Verd. — Ivana Mrhar, delavka, 51 let, Vodnikova c. 5. — Terezija Ku-reš, žena sluge, 40 let, Sp. Šiška. — Marija Krum-počnik, hči posest., 3 leta, Planina 21. - Marija Luštrik, 70 let. Goričane 17. — Janez Zamljen, drvar, 26 let. Kregarjevo 8. — Marija Sešek, ženn sedlaria, 2(i let, Gorenja vn* 16.
0 Radi pomanjkanja vnponov ne dobimo sa-i dostnih količin premoga. Zato ne moremo svojim cenjenim odjemalcem promplno postreči ter jih prosimo potrpljenja. Trgovci s premogom.

© Čudno vozilo v Ljubljani. Svetovnih potnikov — sglobelrotterjev« — je v Ljubljani vedno dovolj. Večinoma so sami Nemci. Ljubljančani so se jih že navadili in jim že kar neradi odrajtujejo obligatne dinarje za razglednice, toda včeraj sta dva Nemca le vzbudila večjo pozornost. Na Kongresnem trgu so si Ljubljančani včeraj dopoldne ogledovali njihovo dokaj čudno vozilo z dimniki. Je to škatlja v obliki čolna, naloženega na voz, ki ga vleče motor. Barka je okrašena z zastavicami in je slikovito prepleskana. Napis »Rund um Europa — zu NVasser und zu Land« pove, da sta lastnika globetrotterja. Sta to Nemca Feldgen in Erz iz Nemčije. Po suhem potujeta na vozu, po vodi pa naložita voz na čoln in ploveta dalje. Stanujeta le v hišici na čolnu. Spremlja ju mlada lisica. Po Evropi potujeta že skoraj leto dni in sta dosedaj prepotovala Nemčijo, Švico, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Pirenejski polotok. Italijo ter sta sedaj
v	Jugoslaviji. Iz Ljubljane odpotujeta v Avstrijo in v Češkoslovaško.
• © Zastonj se je vozil. Ni še dolgo tega, kar je »Slovenec« poročal o neznanem sleparju, ki je pošteno ofrnažil avtotaksnega šoferja Ant. Roglja. Ta ga je vozil iz Ljubljane v Medvode. Smlednik, Kranj in Podnart ter zopet nazaj v Medvode. Spotoma si je slepar izmislil, da je pozabil v Medvodah v gostilni denarnico ter si je od šoferja »izposodil« 250 Din, nazaj grede v Medvode pa je izginil v neki tamkajšnji gostilni, šofer je bil na ta način osleparjen za 250 Din, ki jih je posodil in za 750 Din plačila za vožnjo. Pred dnevi pa sd sleparja aretirali orožniki v Kropi. Bil je orožnikom sumljiv, ker se ie izdajal za ing. Baharja, dasi ves njegov nastop ni imel prav nič inženerskega na sebi. Slepar, katerega inte je Alojzij Grčar, je priznal, da je ogoljufal Roglja. Zanimivo je tudi, da se je Roglju tedaj predstavil pod svojim pravim imenom.
O Iz policijske torbe. Policijska torba je bila včeraj nekam prazna in je bilo prijavljenih le malo število prestopkov, kar je pripisovati dežey-nemu vremenu. Stara izkušnja kriminalistov je namreč, da se ob slabem vremenu izvrši najmanj zločinov in prestopkov. Zato pa so se pričele množiti tatvine dežnikov. Nekdo, ki se je holel polastiti tujega dežnika, je bil pri tem zasačen in aretiran. Edina večja tatvina, ki je bila včeraj prijavljena, se je izvršila že 17. t. m. Delavcu Krsti Zeliču je bilo iz hleva na Vodnikovi cesti št. 17, kjer spi, iz suknjiča ukradena listnica ter dežnik. V listnici je bilo 1000 Din. Zelezničarjevi ženi Antoniji Sedeje-
vi	v Vrhovčevi ulici št. 1 pa je neznan tat pobral z dvorišča za okoli 200 Din sušečega se perila. — Prijavljena je najdba kolesa sumljivega izvora.
Izbira
črnih zimskih sukenj in raglanov po priznano nizkih cenah je gotovo samo pri tvrdki
FRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ulica
0 Dr. Zalar zopet redno ordinira. 8971 © Dr. Demšar se je preselil na Miklošičevo cesto 34 in ordiuira tam od ponedeljka 24. septembra. Telefon 3080.	8972
O Pouk jezikov: francoščine, angleščine, nemščine, italijanščine, srbohrvaščine po Ber-litzovi metodi za posameznike in v manjših skupinah. Pojasnila in vpisovanje Beethovnova ulica 7, pritličje, od 6 do pol 7 zvečer. — S. J. Jeras, profesor.	8933
50.000 Din nagrade sicer ne nudi >Di;jaški koledar« Slovenske dijaške zveze, pač pa bogato, globoko in praktično vsebino. Zato sezite edino po njem!
Mar šib ar
n Kap je zadela predvčerajšnjim zvečer znanega odličnega slovenskega šolnika g. dr. Janka B e z j a k a pred sodnijo, ko se je ravno vračal domov proti svojemu stanovanju v Tattenbachovi ulici 27. Prepeljali so ga v bolnišnico.
□	Aerodrom v Mariboru. Kakor smo zvedeli, se bodo pričela začetna dela za zgradbo aerodroma že koncem tega meseca, oziroma začetkom oktobra. Za gradnjo aerodroma, ki bo za Maribor največje gospodarske važnosti, bodo delno prispevale posamezne samoupravne edinice (oblast, okrajni zastop in mestna občina) v skupnem znesku 1 milijona dinarjev.
□	Stanovanja. Iz prošenj za stanovanja, ki jih prejema mestna občina mariborska neprestano, je razvidno, da mnogi stanovanjski najemniki ne vedo, da mestna občina ne razpolaga s stanovanji v zasebnih hišah. Interesenti se zaradi tega opozarjajo, da po novem zakonu o stanovanjih z dne 30. aprila razpolagajo hišni gospodarji s svojimi izpraznjenimi stanovanji sami, radi česar naj se obračajo zaradi stanovanj neposredno na nje. V mestnih občin-
skih hišah sedaj ni na razpolago nobenega praznega stanovanja, v mestnih zasilnih stanovanjih pa se morejo upoštevati samo prošnje deložuancev, opremljene s potrebnimi eodnijskimi listinami. Z ozirom na pomanjkanje stanovanj se stanovanjski najemniki obenem opozarjajo, da se pred sklepanjem poravnajo pred sodiščem.
□	Mostni ubofcri, ki prosijo za podporo, se opozarjajo, da so morajo osebno zglasiti pri okrajnih ubožiiih predstojnikih (I. okraj, g. Ivan Pelikan, II. okraj g. Anton Stepic, III. okraj g. Vid Murko, IV. okraj g. Matko Seršen, V. okraj g. Al. ČernovSek) ali pa v mestnem socialno-političnera uradu, Rotovški trg št. 9, kjer se izpolnijo j>osebne vprašalne pole in se točno ugotovi njihovo dejansko slan je. To pa ne velja za one ubožce, ki niso v stanu hoditi, oziroma so navezani na posteljo, za katere zadošča prijava potom sorodnikov ali inan-cov. Druge prošnje, kakršne se v zadnjem času vlagajo s pomočjo tretjih oseb, brez potrebnih podatkov, se ne bodo upoštevale.
□	Mariborski gledališki abonma. Priglasi se sprejmejo do sobote, 22. septembra. Abonma je cenejši ko lani in se lahko plača v osmih mesečnih obrokih. Reflektantom se priporoča v njih lastnem interesu, da se priglsse čimpreje, ker bodo dobili na ta način prostore, katere si žele.
□	Z občinskimi očeti pa ni šale. V Mariboru [e gospod, ki je sicer odličen podjetnik, ki pa je bil toliko nepreviden, da je zvišal najemnino za stražnico, ki se nahaja v njegovi hiši, na mesečni znesek 1000 Din. Naši občinski očetje pa so bili brž iz zadrege in so prešli v ofenzivo. Gospod plačuje namreč mestni občini priznavalno najemnino v znesku '11iO Din mesečno Kakor čujemo, ni izključeno, da se bo dotičniku zvišala mesečna pri-znavalna najemnina na 1000 Din in da se bodo s tem obojestranski najemninski zneski izenačili. Vse druge, ki jih obhajajo morebitne slične nakane, pa opozarjamo s tem, da se naj nikar ne igrajo z našimi občinskimi očeti, ki so vedno pozorni na vse strani in prav budni.
□	Usoda mariborske »barke«. Naša »barka«, kakor so krstili vedno šaljivi šoferji velikanski »Saurer«, ki je vozil doslej na progi Maribor-Celje, ne sem več v Celje. V soboto je nepričakovano za-branil vožnjo stražnik, ki stoji na Glavnem trgu drž. mostom. Na veliko začudenje prizadelih čini-teljev je motiviral prepoved vožnie s tem, da je most pri Škofji vasi za »barko« vse preslab. »Barka« tehta namreč 5260 kg ter ima prostora za 28 sedečih iu 12 stoječih potnikov. Za letalski dan se je zgnetlo vanjo celo 84 oseb. Do popravila omenjenega mostu pa bo ibarka« v rezervi v deževnih in blatnih dneh.
□	»Kri, voda, ranjen je« — ta klic je predvčerajšnjem začul stražnik izpred kavarne Drava! Ko je pristopil bliže, je videl na tleh še samo Mihaela S., ranjenega na desni roki na treh mestih ter na hrbtu na enem mestu in močno krvavečega. Rane, ki so bolj okrogle oblike, kažejo, da niso bile rane pri-zadejane z nožem, ampak z nekim drugim ostrini orodjem. Ranjenca so prepeljali v bolnico. Pripoveduje se k temu dogodku, da so med 11. in 12 uro ponoči prišli v omenjeno kavarno trije krojaški pomočniki, Rudolf P., Mihec P. in Franc K. Ker so bili vsi trije suhi, niso mogli naročiti ničesar. Rudi je očividno slabe volje začel metati stolice po sobi. Povod je bil tu, vnel se je pretep v kavarni, kjer jo je posebno skupil ubogi Mihec in pa pred kavarno, kjer se je pretep končal s krvjo. Zaprli so Mihca, Rudlna in irranclna. Kdo je ranil Mihaela S., se še ni ugotovilo. Rudlna bojda policija dobro pozna. Ves pretep pa je menda uprizoril neki Ljubljančan, ki je bil zraven in ki ga bo policija tudi zaslišala. — Isti večer se je tudi v Studencih v gostilni S. vnel prepir, ki je tudi končal s pretepom. Pri tem jo je skupil Kari K., 38 letni strojnik, ki ga je neznan krivec v splošnem vrvežu udaril z litersko steklenico po glavi. Ranjen je na čelu in glavi sploh. Prepeljali so ga v bolnico.
□	Sedem jih je bilo, ki so izvršili vlom pri Gustinčiču. Zjutraj ob četrt na 7 so že bili v Sp. Dupleku. Nekega V. so osumili krivde in ga aretirali, pa se je izkazalo, da ni bil soudeležen pri vlomu In so ga zato izpustili.
Velika zaloga barhenta v vseh kvalitetah in barvah
pri Josip Šlibar, Ljubljana, Stari trg 2 (poleg Zalaznika). mmmBmmmammmammmmmtmmaaaammmm
Nassnanila
Ljubljanslco gledališče
Vse predstave se vrše v dramskem gledališču.
Sobota, 22. septembra: ROMEO IN JULIJA. Pre-
mierski abonma. Nedelja, 23. septembra: ob 15 pop.: ŽUPAN STIL-MONDSKI. Izven. — Ob pol 20: BAJADERA, opereta. Izven. Ponedeljek, 24. septembra: Zaprto. Torek, 25. septembra: ROMEO IN JULIJA. Red A.
Predprodaja vstopnic za otvoritveno predstavo, Shakespeareovo žaloigro »Romeo in Julija« se je začela z današnjim dnem pri blagajni dramskega gledališča, in sicer je odprta blagajna vsak dan od 10 do pol 13 ter od 15—17. Glede na letos izredno številno zasedeni premi,jerski abonma opozarjamo p. n. občinstvo ponovno, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ker bi pozneje uprava event. željam ne mogla več zadostiti. Vstopnice se lahko naročajo pismenim ali telefoničnim potom (tel. št. 2300). Vse rezervirane vstopnice so do sobote do tričetrt na 20 zvečer na razpolago pri dramski bla-gajni.
;Prireditve ln društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačali in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Ljubljana.
Služkinje! Zopel se začnejo danes redne pevske vaje. Vabljene vse, katere imate veselje do petja.
-Ljubljana* ima danes ob R zvečer skupno pevsko vajo. — Pevovodja. — Odborovna seja danes zvečer po skušnji. — Tajnik.
Maribor.
Dobrovoijr.i! V Mariboru se vrši v nedeljo, 30. septembra ustanovni občni zbor dobrovoljske organizacije za mariborsko oblast, ob 10 v Narodnem domu. Vabimo vse dobrovol.jee, da se ga udeleže. — Klub dobrovoljcov v Mariboru.
D Umrl je v tukajšnji bolnici 35 letni posestnik Kopajnik Anton. — K včerajšnji naši notici o najdenem truplu Srečka Omana bi še sporočili, da se bo vršil pogreb v Ptuju in ne v Mariboru, kakor smo včeraj objavili.
□	Ob 2500 Din. Hranilno knjižico je neznan storilec izmaknil iz zaprtega kovčega služkinji Antoniji Ribičevi iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Takoj je prišla v Maribor, kjer je imela pri tukajšnji Mestni hranilnici naloženih 2679 dinarjev. Na svoje veliko začudenje joa je "izvedela, da je ravno prejšnji dan dvignila okoli osme ure zjutraj neznana oseba na njen račun 2500 dinanev. Osumila je takoj nekega pekovskega pomočnika Franca G., ki je ravno en dan preje zapustil Sv. Lovrenc ter odšel v Maribor. Antonija R. se je kar sama jx>dala na lov ro-majoč od gostilne do gostilne, dokler ni končno v neki gostilni v Vetrinjski ulici res zasačila Francelna. Francel taji, da bi bil on odnesel hranilno knjižico. Smo radovedni, kako se bo vsa zadeva pojasnila.
□	Na činaklnih! Kakor smo zvedeli, se je na predlog »Delavske Politike« večina na našem magistratu res odločila k nabavi »činaklnov« za prevažanje potnikov v deževnih dneh in pa »občinskih svetnikov k sejam«. Naj se vreme zasuče že kakorkoli
—	sodrugu E. gotovo ne bo treba prepeljati se na današnji seji občinskega sveta na »činaklnu«, ker je itak za mesec dni na varnem, kakor smo zvedeli od verodostojne strani. Gotovo nima večina na magistratu nič proti temu, če ga obč. svetniki-sodrugi na »činaklnih« malo obiščejo — v celici št. 18. Pravijo, da mu je dolgčas in da si zelo želi obiskov; posebno pa se bo razveselil, če se bodo pripeljali obiskovalci na »činaklnih« in jim ne bo treba gaziti po blatnih mariborskih ulicah, ki nosi za nje vso odgovornost sedanja večina seveda; prav nič pa sodrugi, ki so za svojega režima na magistratu lenobo pasli.
□ Od doma je zbežal 14 letni Vilko Bučovnik, ključavničarski vajenec pri Kiffmannu na Meljski cesti. Dečka že tri dni ni bilo domov. Srednje postave je, podolgastega obraza, črnih oči in las ter nosi moder površnik in črno športno čepico.
DIJAŠKI KOLEDAR 1928/29. NATISNJEN JE VHRVATSKEM, SRBSKEM IN SLOVENSKEM JEZIKU, TOREJ V 3. POSEBNIH IZDANJIH.
Celje
es Zahvala. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je prošlo nedeljo slovesna otvoritev celjskega orlovskega doma pretvorila v nepričakovano manifestacijo ljubezni do orlovstva. Da je organizacija prireditve tako lejpo usjjela, je prvenstvena zasluga številnih naših prijateljev, dam in gospodov iz mesta in okolice. Vsem, ki so pripomogli do uspeha lef>emu orlovskemu slavlju, imenoma še mizarskemu mojstru g. Karlu Golobu in njegovi blagi ge soprogi, naj vsedobri Bog njih ljubezen in žrtve obilno poplača! — Celjski Orel.
•©■ -J- Silvester Fohn. Včeraj zjutraj ob 3. uri je nenadoma preminul ravnatelj zemljiške knjige v pokoju, g. Silvester Fohn, v starosti 74 let. Rajni ie bil zaveden pristaš Slovenske ljudske stranke, član njene celjske mestne organizacije ter velik prijatelj »Slovenca«. Pogreb bo jutri v petek dne 21. septembra ob 4. uri popoldne iz stanovanja, Cankarjeva cesta 9, na okoliško pokopališče.
.©" Celjski Orel ima v torek dne 25. septembra ob 8. uri zvečer v Orlovskem domu svoj redni občni zbor. Članstvo in starešinstvo je vljudno vabljeno, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži.
& V celjski javni bolnici je dne 17. t. m. umrl 15 letni Fran But, jx>sestnika sin iz okolice Slatina. Istega dne je umrl tudi 62 letni Visberger Marko, kovač v tovarni Westen, stanujoč v Gaberju 102.
& Hranilno knjižico, o kateri smo v nedeljski številki poročali, da je bila najdena, je izgubila Ana Kunst iz Polzele št. 25.
0 V prisilno delavnico v Staro Gradiško je bil f>o odsedeni zadnji kazni odd^p dne 18. t. m. znani tat in goljuf Vinko Turnšek iz Št. Jurija ob Taboru. Turnšek je bil doslej kaznovan petkrat radi zločina tatvine in goljufije ter šestnajstkrat radi prestopka tatvine, goljufije, vlačuganja in drugih deliktov. Za enkrat je dobil pravico bivanja v Stari Gradiški kar za štiri leta.
"Dopisi
MURSKA SOBOTA.
Ali res ni mogoče?! Zadnjih par dni sta se pojavila zopet dva nova slučaja škrlatinke. In sicer je obolel neki mesar v Benkovi tovarni in pa neka 26 letna dekle v Mali Kaniži. Kar traja škrlatiuka, je že dva meseca in še vedno se pojavljajo novi slučaji. Čudimo se prav zares ooklicanim faktorjem, da ne morejo preprečiti te epidemične bolezni v našem kraju. Ljudstvo postaja že vznemirjeno in izgublja zaupanje v vse odredbe, cepljenje itd. Naj čuti zakonske posledice, kdor se noče držati odredb! Vsako ravnanje z rokavicami — pa najsi bo kdorkoli — je neodpustljivo!
Popravi! Nedeljsko poročilo o gimnaziji je treba popraviti v toliko, da imajo vsi štirje
nižji razredi (ne višji) paralelke.
#
Sp. Koseze pri Lukovici. V nedeljo 23. septembra proslavimo 130 letnico rojstva in 30 letnico odkritja spominske plošče našega rojaka Ivana Ve-sela-Koseskega, slovenskega pesnika. Prosimo vsa društva kamniškega okraja, da se proslave udeleže. Začetek ob pol 10 dopoldne.
Št. Jernej na Dolenjskem. Zadnje deževje je precej škodovalo češpljam, grozdju in ajdi, ki je močno polegla. Češplje in grozdje je popokalo, tako da bo začelo gniti, če bo še kaj dežja. Vsled tega se bo tudi trgatev prej začela, kakor se je splošno mislilo. Tudi čebele so morale vsled dežja več dni ostati v panjih in to v najboljši ajdovi paši. Vendar pa letos za čebelarje ne bo ravno slaba letina.
—	Prva pošiljatev cementa za gnojne jauio je prišla. Če bi oblastni odbor cement večkrat delil, bi kmalu postali vsi klerikalci. In tega se gotovi gospodje močno bojijo.
UčiteSfske vesti
Ministrstvo prosvete je postavilo sledeče učitelje v ljubljanski oblasti, kateri so odslužili ka-derski rok: Stanislava Bučarja na Golem (Ljubljana, okol.); Dušana Bavdeka v Ovčjaku (Kočevje); Ivana Tometa v Selcah nad Škof,jo Loko; Janka Benedičiča v Zali log (Kranj); Viktorja Da-carja v Dol pri Hrastniku; Josipa Tavžlja v Litijo; Franja Ankeleja v Henini (Laško); Stanislava Volka v Hrastnik; Ivana Primožiča v Gorjuše (Radovljica).
Ukazno so premeščeni: Na osnovno šolo v Št. Jurju ob Pesnici (Maribor levi breg) za šol. uprav. Franjo šafarič, Šolski upravitelj pri Sv. Križu (Ljutomer); na osnovno solo pri Sv. Križu j (Ljutomer) je premeščen za šolskega upravitelja Vekoslav Španger, učitelj v Lajtersbergu-Krčevlpi.
Sledeči bivši kontrakt. učitelji, kateri so dobili naše državljanstvo, so ukazno postavljeni »a
izdeluje iz kokošjih jajec.
nežno kožo ie nenado-
Stalne učitelje v državni službi: Anton Maslu v Turje (Laško), Anton Berce na Vič (Ljubljana, okolica), Jakob Rojic v Škofji Loki, Ivan Mercina v Starem trpi (Logatec), Vekoslav Benko v Laško, Josip Rakovšček v Lemberg (Šmarje pri Jelšah), Franjo Bole v Ponikvi (Šnr-^e pri Jelšah), Filip Podgornik v Limbušu (Maribor d. b.), Silvester Cerut v Zalog (Ljubljana, okolica), Pelagija Be-kar-Kampijut v Rovte (Logatec), T.eopoldina Kos v Šmartno pod Šmarno goro, Frančiška Mačkovšek v Sv. Miklavž na Drav. polju (Maribor d. b.), Pavla Kenig v Orli vasi (Celje). — Josip Troha, učitelj v Skomrah (Konjice) je premeščen za učitelja v Zavrč (Ptuj); Angela Rusanov-Kelat, učiteljica v Gederovcih, je premeščena za učiteljico v Mursko Soboto.
Podpirafmo akademsko mladino!
Vsak narod je zaradi občestvenosti in svoje duhovne rasti dolžan, da skrbi za svojo mladino. Kajti s tem, da mladini da možnost, da se razvije do možne duhovne popolnosti, skrbi ne samo za svoj obstanek, temveč tudi za svoj razvoj.
Ta skrb za mladino pa ne sme biti le idealna, moralna pomoč in podpora, ki je seveda enako važna, ker dobiva od nje mladina v začetku vso duhovno hrano in oporo, marveč mora biti tudi realna, materijalna. Če pa velja vse to za vsak narod, velja v še večji meri za nas Slovence, kjer mora biti vsak mož na svojem mestu in kjer oni, ki imajo običajno največje zmožnosti iu voljo ohranjevati in povečevati duhovne in materijelne narodne vrednote, niso oblagodarjeni z bogastvom, ki bi jim omogočalo sludij po lastni volji.
Zato apeliramo na ves. slovenski narod, da se zave svoje dolžnosti ter se v čim večji meri odzove nabiralni akciji »Dijaškega podpornega društva«. To društvo ima namreč namen materijelno podpirati slovenske akademike, ki so nadarjeni, toda revni, tako, da sami iz lastnih virov ne morejo študirati. Ker jim je torej študij le tako omogočen, stori vsakdo plemenito delo, če to društvo materijelno podpre in s tem omogoči študij in poznejše kulturno delovanje množici revnih slovenskih akademikov. Nabiralno akcijo vršijo akademiki sami in sicer vsak v svojem kraju.
Naj ne bo nihče trdega srca in zaprtih rok: vsak dar bo rodil stoteren sad!
Odbor
slovenskega katol. akademskega starešinstva.
Davnim nameščencem!
Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani, Mestni trg št. 19, je te dni razposlalo članom, ki so v zaostanku s članarino, plačilne položnice. Prosimo, da prejemniki ne odlašajo s plačilom, oni Id ne morejo vsega na enkrat plačati, lahko plačajo v obrokih Glasom društvenih pravil mora odbor vsakega člana, ki je tri mesece v zaostanku, izključiti, zato je odbor na svoji zadnji seji sklenil, da se vsakdo, ki se ne bi odzval s plačilom do 10. oktobra, izključi. Ob sebi umljivo pa je, da izključitev ne bo ugodno vplivala na prizadetega. Večkrat smo v »Slovencu« omenili, da je namen društva pomagati svojim članom za dosego njihovih pravic in ne kupici denarja. Članarina se jiorabi za upravne stroške in je tako majhna, da | jo zmore tudi najbednejši javni nameščenec. Dru- j štveni odbor priporoča svojim članom, da delujejo na to, da pristopijo k društvu vsi javni nameščenci, ki pripoznajo krščanska načela. Prijave in prošnje naj se pošiljajo na gornji naslov. — Odbor.
Umetniška šota ..Probuda" v Uub! ani
(v poslopju tehniške srednje šole Aškerčeva, ul. 9).
Osmo šolsko leto 1928-11)29.
Vpisovanje bo od srede dne 10. septembra do potka 21. septembra od 18. do 19. ure na tehniški srednji šoli v sobi št. 6 pritličje desno.
Reden pouk se prične v ponedeljek 1. oktobra 10.28. Pouk v tej šoli je večeren, dnevno od 18. do 19. ure. V posamezne oddelke se vpiše vsakdo, brez razlike starosti in poklica, ki ima le veselje do umetnosti in umetne obrti. Tečaji so namenjeni tudi onim, ki bi rudi svoje znanje v najširšem pomenu besede izpopolnili. Tako daje umetniška šola »Probudaf s svojim učnim programom priliko vsakomur do študija. Letošnji program obsega sledeče oddelke in tečaje:
a) Oddelek za figuralno risanje po naravi z vsemi predavanji, ki so potrebni za ta oddelek kakor: anatomija, perspektiva, oblikoslovje in zgodovina umetnosti.
h) Oddelek za dekorativno risanje in narodno ornamentiko z onimi predavanji, ki služijo v oporo in izpopolnitev tega tečnj«, to so: perspektiva, oblikoslovje ln zgodovina umetnosti. Po možnosti ima ta oddelek v lelneni času pouk v jiokra-jinskem slikanju.
Javna risarska šola nudi pouk v prostoročnem in strokovnem risanju za vsakega privatnika, ka-
kor tudi za vse one obrtnike (pomočnike in starejšo vajence), ki bi radi svojo strokovno znanje izpopolnili ali pa dobili potrebno podlago za nadaljnje šolanje. Pouk v tej šoli je odino ob nedeljah od 9. do 12. ure. Pričetek pouka bo v nedeljo 7. oktobra in traja do nedelje 25. maja. Vpisovanje v ta tečaj se vrši še posebej tudi pari pouku.
Grafika se poučuje v raznih tehnikah kakor: lesorez, bakropis, vjedenke in po možnosti tudi litografija.
Fotografija nudi amaterjem začetnikom kakor tudi onim, ki imajo že nekaj znanja v tej stroki popoln in temeljit pouk.
Mala plastika in medajlerstvo. Modeliranje po naravi in ornamentalno modeliranje, ki sluti v keramiki kakor tudi v reliefu za plakete in me-dajle. Plastični osnutki figuralni iu ornamentalni v drobni plastiki.
Kiparstvo figuralna in ornamentalna plastika in modeliranje v veliki plastiki fer kompozicija.
Slikanje ua tkanino v raznih tehnikah kakor: batik, patroniranje, plastično slikanje itd.
Opisna geometrija in perspektiva za one, ki rabijo privaten pouk in se pripravljajo, da polotijo iz teh predmetov izpit.
Usnjerer. Poučuje se rezanje oniamenta kakor tudi figuralnih osnutkov ter barvanje usnja.
Kameniti mozaik v prirodnih barvah. S tem tečajem se nudi širši javnosti prilika, da so seznanijo tudi s lo zanimivo in lepo panogo v umetnosti, ki jim jo bo nudil naš rojak Fr. Roječ.
Na razglasili deski umetniške šole »Probuda« v Ljubljani, v vestibulu tehniške srednje šole, so razvidne vse podrobnosti. Nadaljnje informacije o šoli daje vodja šole profesor Anton Sever.
Vodstvo umetniške šolo »Prohuda«.
Preraof. dr*a. Hohs. toMI premot! in g|e — »surma"
Vilharjeva cesta (za 01. kol.), Kratjn Petra tr«9. Mlklo--štčevn cesta 4 — Telefon Stev. 2820
Programi Radio-Cfublfana
Četrtek, 20. sept.: 12: Reproducirana glasba m borzna poročila. — 18: Laščina, poučuje prof. Ivan Gruden. — 18.30: O radiu predava profesor Andree. 20: Koncert: 1. Beethoven op. 87: Trio, za 2 violini in violo, izvajajo člani kr. opere (gg. Zupančič, šušteršič, Bajda). 2. Dvofak: Trio op. 76, za 2 violini in violo. 3. Oddelek ženskega zbora kr. ojse-re izvaja: a) Narodne pesmi; b) Nekatere Dvorakove duette s spremlj. klavirja. — 21.30: Poročila.
Petek, 21. sept.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. IS: Francoščina, jmičuje dr. St. Leben. — 18.30: Ljudska umetnost, predava dr. St. Vurnik. — 20: Prenos koncerta Berlinskih filhar-monikov iz velike dvorane Uniona. Fiiharmoniki izvajajo: 1. Reger-Mozart: Variacije. 2. R. Strauss: Till Eulenspiegcl. 3. Čajkovskv: Simfonija št. 5.
-	21.30: Poročila.
:Drugi programi
• Četrtek, 20 septembra.
Zagreb: 19.30. Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — Breslau: 16.30 Koncert španske glasbe — 20.30 Komedija — 22.30 Zabavna glasba. — Praga: 17 Koncert jazz orkestra — 19.30 Simfoničen koncert. Dvorak: Othello, uvertura za veliki orkester — Dvofak: Seredana, d-mol, za pihala — Dvorak: Legende, c-dur — Schubert: Simfonija, d-dur. — Leipzig: 20.15 Orgelski koncert. — Stuttgart: 20.15 »Jubilar«, veseloigra: nato pivske pesmi. — Bern: 20.30 Vesej večer — 22 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Koncert italijanske glasbe. — Frankfurt: 16.35 Novejša plesna glasba — 18.45 Predavanje o skladatelju J. S. Bachu — 20.15 Simfoničen koncert. — Brno: 19.30 Prenos koncerta iz Prage — 22.15 Prenos koncerta iz razstave. — Rim: 21 Koncert italijanske glasbe. — Langcnberg: 17.45 Popoldanski koncert — 20 Večerna glasba. — Berlin: 20.30 Skladbe ameriških komponistov — 22.30 Plesna glasba. — Dunaj: II Koncert godal, kvarteta — 16 Orkestralni koncert »Pestra izbira iz modernih dunajskih operet — 20.05 »Kraljevi otroci«, pravljična opera (Humperdiiick).
—	Miinchen: 18.05 »Lohengrin«, opera v 3 dej. (Wagner). — Milan: 20.50 »Viliem Ratcliff«, ofiera (Mascagni). — Budapest: 17 Ciganska glasba — 22.35 Koncert tria.
Spori
nSK Concordia : ASK Primorje. Hnzenskl družini obeh klubov odigrata v nedeljo, dne 23. t. m. ob U dopoldne na igrišču Atene prijateljsko lekmo. Nudila se nam bo prilika, zasledovati potek igre, ki jo bo predvodol državni hazenski prvak. V kakšni postavi bodo nastopile Zagrebčanke, nam še ni znano; vendar smo prepričianl, da bo najmočnejša, ker gre za prestiž državnega prvaka.
Tekmo z« zlati pokal J. N. S. odpovedane. Kakor posnemamo iz službenega glasila J N. S., so bile reprezentančne tekme podzvez na pritožbo Z. N. P. odgodene. Zanimiva je utemeljitev Z. N. P. Glavni razlog odgodltve je zopet nesrečna finančna stran. Sicer se Z. N P. izgovarja na termi ne, ki so bnje zasedeni po prvenstvenih tekmal Med drugim J. N. S. opira svoj odlok tudi na si. bo vreme in pa da je interes za ta tekmovanja pre majhen. Proteste proti temu neupravičenemu odloku prepuščamo podzvezam. Mnenja smo pa, d, pri takih tekmovanjih ne sme Igrati finančna sir; glavue vloge, pač pa moralna. V kolikor pa por.ir mo ta tekmovanja, ki se vrše v podobnih oblike, od 1.1920., niso bila delicitna in to je glavno. Te prireditve so več nli manj propagandnega mnčnjn
gtfc/vc&go f \
' •SprinafTe/dV. _ • - C ... rf ~
HtCenterville Ar
>IOWA
NEBRASKA
Lincoln •
>t.Jose/
IOKLAHOM/. \ i •
i Oktetoma i
1 Birffting-
! /»/77
T E XA S
St./tntonio

msvee
vmmMmmwMw/MM/MMWA
Muhe in mačke
Metodično je Durič svojevrsten. Razvijal se je čisto samostojno. Zapadua filozofija, ki jo tako hitro zasledimo pri drugih (n. pr. Branislav Petronije-vič) ni prav nič vplivala nanj. Celo Francozom, od katerih so srbski književniki, posebno od devetdesetih let dalje jemali vso ono izumetničenost v formi, eksotičnost in celo stavčni sestav, da danes srbska knjiga izgleda čisto francosko glazirana in slovan-stvu tuja, se je ognil. Ni se spustil v pusta abstraktna filozofiranja akademskih filozofov, zato ker je videl, da to v danem slučaju ni bilo aktuelno. Osnove svoje filozofije je položil v slovansko dušo, v duhovno območje in rasnost svojega naroda. Vedel je da ga čaka trnjeva pot. Pa je vztrajal in uspel. In danes mu lahko častita vsa jugoslovanska javnost.
V poglavju: Kulturna misija Slovena je izborno zadel razliko med vzhodnim, slovanskim, in zapad-nim v romansko-germanski kulturi ostvarjenim duhom: Mi Sloveni nismo ni Istok ni Zapad, nego živimo izmedu Istoka i Zapada. Mj imamo misiju, da u jednoj višoj kulturnoj sintezi sjedinimo ta dva tipa života: Život Istoka u prostoru i život Zapada u vremenu, da spojimo zapadnjačku praktiku i krik i orijentalno veliko čutanje i mir. — On ne gre kot večina zapadnjakov, od misli k bitju, ampak obratno, kot Vlad. Solovjev, E. Trubeckoj, N. Berdjajev i. dr., od bitja k misli. In to svojo tezo dokazuje iz narodne pesmi srbske, iz Njegoša, Mažuraniča, Jak-šiča*
Zato, ker je rasno čisto naš, ker ni od nikodei kopiral svojih sistemov, ker je s svojo vztrajnostjo in de'avnostjo tako daleč prišel, zasluži priznanje in spoštovanje. Rekel bi, da je eden prvih, res jugoslovanskih filozofov. Ta zadnja knjiga njegova je drobčkana, a se radi svoje aktualnosti sama priporoča.	Tone P. * * *
Josip Plečnik v Pragi. Češka umetnostna revija »Volnč smery« prinaša v svojem četrtem zvezku uvodoma ilustriran članek »Josip Plečnik v Pragi«, ki ga je napisal Pavel Janak.
Antologija češke lirike v nemščini. Za 60-let-nico češkega pesnika Otokarja Brezine je izšla v založbi R. Pip & Cp. v Monakovem majhna brošura, ki obsega 9 Brezinovih pesmi in njegov esej »Posvetitev življenja« v prevodu Pavla Eisnerja. Brošura je posebe.n odtis iz večje zbirke češke lirike: »Cehi. Antologija iz petih stoletij«, ki jo izda Eis-ner ob priliki češkega državnega jubileja v imenovani založbi.
Otokar Brezina je prejel veliko državno nagrado za umetnost v znesku 100.000 Kč, ki jo je češkoslovaško ministrstvo ustanovilo ob desetletnici obstoja češkoslovaške države in ki se je sedaj prvikrat podelila. — Pesniku sta k šestdesetletnici med drugim čestitala tudi |jredsednik Masaryk in prosvetni minister Hodža	.....
Nova gledališča v Londonu. V teku prihodnjih Šestin mesecev se bo zgradilo v Londonu 6 nov m gledališč z 6 do 8 tisoč sedeži. Stroški bodo znašali en in četrt milijona funtov Največje g'edališče bo imelo prostora za 1700 oseb, najmaniSe kot komorno gledališče oa za 500 oseb.
Meh m
«?ir? vrvenjem
Amanullah in afganistanske žene
Povratek kralj Amanullaha s pota po Evropi so nekateri v njegovi domovini pričakovali z radostno nestrpnostjo, drugi zopet s temnimi slutnjami. Ozkosrčni nazadnjaki, ki ovirajo vsak napredek, niso pričakovali ničesar dobrega od potovanja njihovega vladarja.
Od Herata do Kabula, glavnega mesta svoje države, je potoval padišah z avtomobilom, oblečen v široko rusko srajco. V njej se je odpočil od tesnih frakov, ki jih je moral oblačiti ves čas svojega sedemmesečnega potovanja.
Takoj po svojem prihodu je pričel Amanullah izvrševati temeljito reformo neugledne afga-
ostane dejstvo — afganistanska »džirga« bo podobna evropskim parlamentom.
Največ truda in neprilik ima padišah z žensko toaleto. Dame njegovega spremstva so takoj pričele z reformo toalete. Svoje kovčke so pt> šteno napolnile z najnovejšimi novostmi iz pariških modnih salonov. Takoj po povratku je padišah ukazal damam, da se morajo najkasneje v dveh tednih zamenjati te toalete z oblačili iz afganistanskega blaga. Njegovo sorodništvo in najožji prijatelji morajo dajati dober vzgled vsemu narodu in s tem podpirati domačo industrijo. Toda najvažnejše je vprašanje zagrinjala obraza, ki ni samo del ženske obleke, ampak še v višji meri simbol razlike med vzhodom in civi-
Dr. Hugo Eckener, kapitan ogromnega zrakoplova	Zrakoplov v svoji garaži.
»Grof Zeppelin« — Eckener je bil prvotno časnikar.
S srbskega književnega trga
(Todor Manojlovič: Vatrometi i Bajka o akteonu pesmi, Bgd. 1928., cir., 20 Din.)
Pesnik je Todor Manojlovič v prvi vrsti; po-malem tudi esejist in umetnostni teoretik. Med prve se je uvrstil L 1922. z zbirko: Ritmovi; potem je objavil niz esejev in študij, tako o Rembaudu, Disu, Ibsenu, Mallarmč-ju, Apollinaire-ju, George-ju i. dr. 2e pred šestimi leti je obljubil knjigo: Osnove i razvoj moderne poezije, kjer naj bi jšodal razlago moderne pesmi 111 sodbo o njej, ideološko ostro opredelil svoje ustvarjanje in poleg tega zbral še neobjavljene, ali pa po mnogih revijah in listih razmetane eseje.
Sedaj je publiciial novo, v jnodnaslovu omenjeno zbirko. Naslov sam čudno novostrujarsko zveni. Notri je tu pa tam kaj bolj prijemljivega. Metafizični človek vleče Manojloviča, za najsibo v zgodovinski ali samo legendarni podobi; mitološki lovec Akteon, ki je prvi videl Diano, beneški maščevavec San Teodoro, »Trohneči čarobnik« in »Ubiti pesnik« Apolli-naire-ov, Benvenutto Cellini, ki vliva svojega Per-zeja. Kulturno je bogat in prečiščen, v okusu siguren, nazorno izkristaliziran, v ritmu prefinjen. Vendar je mnogo več miselno-objektivnega ko čisto osebnostnega, vroče doživetega v njem, kar ponekod daje impresijo klasicističnega. V eseju, ki ga je letos pisal Stepiianu George-ju za šestdesetletnico, je svojo usodo zadel (Najplemeniiiji pesnici provode dvoj vek kao raskolnici i usamljenici, nemili, tudi, nerazumljivi ili — svakako — ravnodušni širokim masama svoga naroda), a v onem o Ibsenu vire pesniškega ustvarjanja svojega (Svaka viša poezija ima svoju najdublju osnovu i prvi izvor u jeduom od-redenom i prema jednom dominantnom filozofskom načelu odmerenom pogledu na svet ili shvatanju života.) Največkrat pesem njegova ni pesem, zato ker mu služi le oblika njena za pomožno sredstvo v argumentaciji duhovnih naziranj in hotenj njegovih. Cesto je programatičen. Preveč razumskega, artističnega je v njem, premalo dehteče lirskosti. Zato ima tako majhen krog častivcev. Vendar na nekaterih mestih bolj zaživi. N. pr.: Putovasmo, putovasmo — K uda? — Ne znam, jer tada nismo stigli na jednu metu, dostojnu onog puta. Ali je vožnja bila divna .. (Durdevdansko putovanje.)
Kritika je to zadnio zbirko sprejela dovolj toplo. Manojlovič zasluži več pozornosti in spoštovanja kot ga danes uživa. Toda pesem njegova je za posamezne duše; za množice nikakor.
(Miloš Durič: Pred slovenskim vidicima. Priloži filosofiji slovanske kulture. Izdanje Sveslovenske knjižare, Bgd., cir., 8". str. 80, 15 Din.)
Miloš Durič je eden agilnejših in upoštevanej-ših filozofov srbskih. Zlasti najnovejša dela njegova so vzbudila splošno pozornost. Tako: Etos i tehnika u organitetu kulture (lat. Bgd. 1927) in; Racio-nalizam u savremenoj nemačkoj filosofiji (cir., Bgd. 1928.) Z zadnjo knjigo (Pred slovenskim vidicima) pa je stopil daleč v ospredje, se docela otresel nekdanjega pesniškega filozofiranja (n. pr. Vidovdanska etika o smrti majke lugovičal in hil izredno toplo sprejet.
njimi delajo, kar hočejo, lahko jih pretepajo, 'z-ženejo iz hiše in celo pošljejo v smrt. Tem az-meram se mora enkrat napraviti konec. Afganistanske žene morajo biti enakopravne s svojimi možmi, dobiti morajo vse državljanske pravice, volivno pravico itd. če vas poskuša mož ud_ s čevljem, vam dajem pravico, da ga udarite s kamnom, nič se vam ne bo zgodilo. Naj dotična. ki bi se ji to primerilo, pride k meni in jaz ji bom pomagal. Ustanovil sem zasebni denarni fond, katerega sredstva se bodo uporabljala za pomoč ženam, ki stradajo. Kmalu boni ustanovil nekoliko tovarn, v katerih bodo delale samo ženske. Pojdite in delajte po teh tovarnah in otresite se materialne odvisnosti od mož.«
Po teh padišahovih besedah so stale ženske kot okamenele. Iti delat — o tein še včeraj niti sanjale niso. Zborovanje je bilo končano. Ženske so se razšle na svoje domove, s strahom govoreč med seboj o tem, kar so slišale. Po par urah je že vse mesto zvedelo za padišahov govor. Kralj Amunallah namerava življenje žene spraviti na nova pota, kar mu bo mogoče tudi uspelo po gotovih zaprekah.
Cigaretni čiki jim pridejo prav
V Parizu žive obrtniki, ki se preživljajo z zbiranjem cigaretnih in ogarskih čikov, in ki ne žive baš v preveč skromnih razmerah. Nek pariški časnikar je poiskal enega najspretnejših teh obrtnikov in ga spraševal o načinu zbiranja in v njegovem zaslužku. Ta mu je dejal, da pobere dnevno približno 3 funte tobaka po tleh, to veliko množino pa more spraviti skupaj le na ta način, ker je v dobrih odnošajih z natakarji po kavarnah, ki mu dovolijo, da sme potem, ko se kavarne zapro, natanko preiskati smetišča. Vsak dan gre po teh kavarnah. Za vsak funt takega tobaka dobi 10 frankov, včasih pa tudi več. Te cigaretne ostanke predelujejo nato v tobak za pipo. Najbolj jim pridejo prav ostanki dragih amerikanskih in angleških cigaret. Obrtnik je priznal, da mu obrt dobro nese in da je ne mara zamenjati z drugo.
Bog ve, ali je splošno znano dejstvo, da muhe nikoli ne sedajo na mačke, čeprav sicer niso izbirčne glede predmetov, katere oblazijo. Sloviti naravoslovec Zeli je preiskoval to posebnost. Predvsem bi kdo mislil, da muhe ne morejo prenesti mačkinega vonja. Ker pa sedajo muhe na druge vrste mačjega rodu, n. pr. na leva, ta misel ne pride v poštev. Tudi ni misliti na to, da bi se muhe bale mačk kot spretnih muholovcev. Vzrok leži v mačji dlaki. Ta je namreč tako fina, da je preslaba, da bi nosila inuho. Zato je mačji kožuh silno nepri-pravna, naravnost nevarna podlaga za muhe. Zato muhe ne sedajo na mačke.
/»Sedanjo ženo sem spoznal šele tri mesece pred poroko.«
»Jaz pa svojo šele po [»roki.«
Največji nemški zrakoplov »Grof Zeppelin«, dolg 235 in visok 33.5 m. Pripravlja se na nov jx>let v Ameriko. Poskusna vožnja nad bodenskim jezerom se je dobro posrečila. 2e ob prvem poletu v Ameriko namerava vzeti s seboj 40 potnikov. Notranjost nudi vse udobnosti, ki si jih more potnik zaželeti.
Madjarska statistika
Budimpešta ima izvrsten statističen urad. Ta urad objavlja od časa do časa zelo intere-santne rumene zvezke, v katerih ugotavlja uspehe svojih raziskovanj. V zadnjem zvezku pravi ta urad, da je Budimpešta na čelu Evrope, kai se tiče samoumorov. Na milijon prebivalcev izračunano, izkazuje Budimpešta najvišje razmerje 573.7, nato sledi Bruselj z 474.2. Berlin z 432.2, Bern z 416; razmerje pada, nakar prideta Amsterdam 74.8 in Rotterdam s 50.2 Na sto ljudi, ki se pečajo z delavskim zaslužkom pride 1.5 brezposeln, na sto obrtnikov in trgovcev pa 5.4. Številke o živinoreji pravijo, da je Madjarska 1. 1926 izvozila 100.000 prašičev, 1. 1926 pa ni dosegla niti polovice tega izvoza. V prvih medenih tednih madjarsko-italijanskega prijateljstva je Mussolini pokupil 500-600 madjarskih volov na teden, danes pa noben madjarski vol ne
pogleda preko italijanske meje.
*
Filozof, ki nima lasa misliti. O nekem slavnem filozofu so pripovedovali, da je svoj dan točno določil, razdelil in uredil: Od 8 do 10 odgovarja na pisma, do 12 dela na svojem življenjepisu, do 2 piše knjigo o teoriji spoznavanja — kratko, vsako minuto do večera ima dovolj dela z najrazličnejšimi stvarmi. Egon Erwin Kisch pa je zlobno vprašal: »Kdaj pa misli?«
Ona (pri pisalni mizi): »Jaz ravnokar pišem uredništvu o spremembi koledarja, Kateri papež nam je dal sedanji koledar?«
On (zaspano): »Papež? Ali ca nisi Dri Ču farju dobila?«
liziranim svetom. Padišah nikakor ne skriva svojih namer. On je iskrenejši, kakor so to pričakovali celo njegovi tajni sovražniki. Izjavil je naravnost, da mora osvoboditi afganistansko ženo zagrinjala in da bo to tudi dosegel.
Ranega julijskega jutra so obšli posebni odposlanci kraljice Suraje bazar in ozke ulice, da pozovejo vse žene glavnega mesta na izredno žensko zasedanje. Na sejo je prišlo tisoče zapostavljenih in pozabljenih žen in mater, ki imajo samo dolžnosti, toda nikakih pravic. Zborovanje žena v Afganistanu! Javni shod brezpravnega dela prebivalstva, ki se je sestal, da zavrže stoletja nošeno zagrinjalo! Za Afganistan je to skoro revolucija, ta vstaja žensk, katero vodi sam padišah.
Na seji se je pretresalo samo eno vprašanje — vprašanje zagrinjala preko obraza. Malokdo ve, da se more brez pridobljene navade nositi zagrinjalo kvečjemu pol ure. Toda vzhodna žena ga nosi vse življenje! Ko so ženske videle, da so same, so takoj odgrnile obraze. Bilo jih je toliko, da je bila velika dvorana, kjer bi se imelo vršiti zborovanje, pretesna in morale so zborovati na prostem. Mahoma se je pojavil sam padišah. Kakor prvi dan po svojem povratku, ko je govoril svojim ljudem, tako je i>ii tudi sedaj edini moški, ki je stal pred tisoči žen i brez zagrinjala. Ta pravica pripada po zakonih islama samo vladarju. Njegov govor je ime! ogromen vtis. Ženske so prestrašene gledale da vse strani, kakor da bi se bale, da jih kdo sliši.
»Z zagrinjalom preko obraza moramo obračunati,« je rekel kralj Amanullah. »Tudi v tako zaostali državi kot je Perzija hodijo ženske brez zagrinjala. V koranu se o njem ničesar ne govori. Ženske našega plemena ne zakrivajo obraza. Zakaj bi morale ženske po mestih? Kakšen smisel ima to? Eno ali drugo: ali bodo morale ženske nositi po vsej državi zagrinjala, ali pa bodo morale one v mestih zavreči to barbarsko navado. Zene v naši državi žive slabše kot živali, možje postopajo z njimi slabše kot s psi. Zene ne vidijo ničesar drugega kot haremske zidove. One so sužnje svojih mož, kateri lahko z
nistanske obleke. V mestu Pagmann, ki je nekak afganistanski Versailles, je bila nalepljena sledeča objava: »Afganistancem, ki so oblečeni v evropsko obleko s turbanom na glavi, je vstop strogo zabranjen. Ženam se prepoveduje zagri-njanje obraza, pač pa lahko nosijo pajčolan, ki pa ni obvezen.«
Za tisoč članov afganistanskega parlamenta, ki se je pred kratkim sestal in odobril važne reforme, je bila naročena evropska obleka in klobuki. Razumljivo je, da se naročilo ne bo izvršilo brez raznih nesporazumov, kajti obleka najbrže ne bo vsakemu pristojala kot vlita, ker ni bila naročena po meri. Tudi sicer se mnogi branijo, obleči oblačilo nevernikov. Toda dejstvo
Zeinlievid, ki kaže, kje je pustošil po Ameriki zadnji orkaa.
Gospodarstvo
Produkcija premoga
dukcii
znašala proa uKcija I40.z0/ ton napram _______
juniju t. 1. Istočasno je oddaja narasla od 13L072 na 158.124 ton. Zato so se tudi zaloge v teku meseca julija padle za celih 11.858 ton, od 101.058 ton koncem junija na 89.200 ton koncem julija. Ovira pa delo v premogovnikih pomanjkanje vagonov.
Oddali so premogovniki (v oklepajih podatki za junij): železnicam 72.725 (61.998) ton, brodarstvu 528 (400), industriji 61.884 (51.148), raznim strankam 9.917 (6.480) ton; izvozili so v inozemstvo 4.656 (3.977) ton, sami pa porabili 8.814 (7.069) ton. Zlasti je visoka oddaja industriji ter izvoz.
Tudi število zaposlenega delavstva se je povečalo: uradnikov je bilo 263 (257), paznikov 245 (24) ter delavcev 8.053 (8.012).
Skupno je znašala v prvih 7 mes. t. 1. produkcija 1,033.000 ton napram 1,037.000 tonam v prvih 7 mesecih 1927.
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Odprava konkurza: A. Hirschl, naslednik Eugen Halmoš, trg. z obleko v Murski Soboti (vsa masa razdeljena); Viktor Cipot, trgovec z lesom in kurivom v Murski Soboti (ni kritja za stroške postopanja).
Likvidacija: Hranilni in posojilni konzorcij uradnikov v Mariboru, r. z. z o. z.
Konferenca o predvojnih rentah. Predkonferen-ca nasledstvenih držav se vrši 12. oktobra na Dunaju. Skupno zborovanje dolžnikov in upnikov se vrši novembra v Parizu. Razpravljali bodo o posredovalnem predlogu reparacijske komisije, da nasled-stvene države pripadajoče zneske zlatih rent amortiziralo od 1931 do 1975.
Češkoslovaške terjatve v starih kronah napram Jugoslaviji. V ponedeljek so se začela v praškem finančnem ministrstvu pogajanja o plačilu čehoslova-ških terjatev, napram Jugoslaviji, ki so bile izvršene v starih kronah. Jugoslovansko delegacijo vodi član reparacijske komisije dr. Ploj, češkoslovaško pa minister dr. Vlasak.
Iz hrvatskega zadružništva »Savez hrvatskih seljačkih zadruga« v Zagrebu je imel lani 335 članic, poročalo pa je 212 članic, ki so imele lani 268 milj. Din prometa (1926 218.4 milj.). Stanje vlog je naraslo od 40.4 na 51.6, posojil pa od 25.8 na 37.1 milij. Din. Lastna sredstva so se zvišala od 2 na 2.7 milij. Din.
Borsza
Dne 19. septembra 1928.
DENAR.
Tudi danes je bil devizni promet slabši pri neznatno izpremenjenih tečajih. Narodna banka je Intervenirala v devizah London, Dunaj, Curih in Praga v manjših zneskih, privatno blago pa je bUo v devizah Berlin, Trst in Newyork, ravnotako ty manjših zneskih.
Devizni tečaji na ljubljanski borz)
18. septembra I92N.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 17. IX..
Amsterdam	_	2283.25	—	—
Berlin	1355.50	1358.50	1357.-	1356-75
Bruselj	—	791.26	—	—
Budimpešta	—	992.36	—	—
Curih	1094-10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	800.40	803.40	801.90	801.90
London	275.85	276.65	276.25	—
Newyork	56.84	57.04	56.94	513.935
Pariz	—	222.41	—	222.25
Praga	168.32	169.12	168.72	168.72
Trst	296.45	298.45	297.45	297.55
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den, Ljublj. kreditna 128 den, Kred. zavod 170—175, Vevče 106—110,
Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 150 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 441.50— 442, kasa 441—442, termini 9. 442—444 (442), 12. 452.50—454, 7% inv. pos. 86.25—87, agrari 55.37— 56. Bančni pap.: Hipo 58—58.50 (58), Poljo 18—19, Hrv. 55, Kred. 85, Jugo 88—88.50 (88.50), za dec. 91.50—92 (92), Lj. kred 126—130, Medjun. 57.50, Nar. 67.75—69.50, Prašted. 920—922 (920), Srpska 152, Zem. 130—150, Etno 160—180 Ind. pap.: Gut-mann 205—207.50 (205), Slavonija 5.5(V7.50, Sla-vex 96—98, Danica 189, Drava 457—4A Seeerana 480—487.50, Osj. ljev. 160, Brod vag. «—86 (85), Union 235, Isis 27—30, Ragusea 475—485 (480), Trbovlje 470—480, Vevče 105, Nar. šuin. 16, Piv. Sar. 290-300 (295), Mlin 19.50.
Belgrad. Narodna banka 67.20, vojna škoda 430.50—440.50, 9. 440.50-4 U.50, 12. 452- 454, Srbska banka Zagreb 151, Tobačne srečke 92, 7% invest. posoj. 86—86.50. agrari 54.50—55.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.20, Živno 118.50, Alpine 43.95, Trbovlje 57.75, Kranjska ind. 38.10, Slavonija 1.05.
Lesni trg
Na ljubljanski borzi je bilo danes zaključeno: 3 vag. tramov, 1 vag. podmernih desk ter 10 vag. bukovih drv. Tendenca je neizpremenjena.
Žitni trg
V pšenici je tendenca prijaznejša, ker je nekaj povpraševanja po blagu, producenti pa še niso voljni oddajati blaga, tako da je cena nategnila zn 2 in pol pare pri kg. Bilo je nekaj zaključkov po 237.50 sremska postaja in 240 baška postaja. — Cena ovsa je zopet poskočila ter se zahteva v Bački zanj 230 Din; za moko so cene neizpreme-njene.
V Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov.
posi., plač. 30 dni, dob prompt.) Pšenica baš. nova 79-80 kg, 2%, 285 - 287.50, za september 287.50 -290, za oktober 300—302.50, moka nova, O g, bi fko Ljubljana, plač. po sprejemu 430—435. baška koruza 345—347.50, ameriška koruza La Plata, promptna, zacarinjena, fko Ljubljana 300- 302.50, oves, novi 265-270, ječmen baški 70-71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 315— 320, rž, uzančno blago, mlevska tarifa 295—297.50, ajda, reš. 300-305. Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač. 235—237.50, gor. bač. 285—237.50, gor. pot. 236—238. ban. 230-282.50, sr. 232.50—235, oves 225—280, sr. 227.50-230. si 227.50-232.50, koruza 297.50-300, ječmen 245-250, seno bač. post. 115—117.50, bos. post. 95—100, moka 00 gg 350—360, št. 2 330-340, št. 5 310—320, št. 6 265—275, otrobi 180—185. Promet: 20 vag. pšenice, 38 vag. koruze, 1 vag. sena, 4 vag. ovsa, 7 vag. moke.
Hmelj
v NUrnberg, 19. sept. (Tel. »Slov.c) Dovoz hmelja danes 250 bal, prodanih 200 bal, po sledečih cenah: slabši tržni hmelj po 120—140, prima 170—190, nUrnberški 315, Hallertau 2(50—265; kupčija mirna, razpoloženje neizpremenjeno.
Živina	,
Na dunajski prašičji sejem 18. t. m. je znašal dovoz 15.225 glav, od tega iz Poljske 12.028, iz Jugoslavije 1165, iz Romunije 1325 itd. C"nn so ostale neizpremenjene pri nekoliko živahnejšem poslovanju. Notirali so: špeharji I. 2.55—2.60, angleški križani 2.20—2.55, kmetski 2.35—2.60, stari 2.40—2.45, mesnati 1.70—2.40 šilingov za kg žive teže.
Na dunajski goveji sejem 18. t. m. je znašal do-gon 3839 glav, od tega iz Jugoslavije 541 glav. Blago se je pocenilo za 5 grošev (prvovrstno) ostalo za 10 grošev pri kg. Biki so se pa podražili zaradi živahnejšega povpraševanja za 5 grošev. Notirali so: voli najboljši 1.85—1.98, I. 1.50—1.80, II. 1.10—1.45, III. 0.85-1.10, biki 0.95—1.30 (izjemoma 1.40), krave 0.80—1.40 (izjemoma 1.50) in klavna živina 0.65 —0.80 šilinga za kg žive teže.
Na pražkem sejmu je znašal dogon 17. t. m. 1001 glavo goveje živine, od tega iz Jugoslavije 46, cena bikov 5.40—6.90 Kč, prašičev je bilo prignanih 7841, od tega iz Jugoslavije 323, cena 11.90—13.40 čehoslovaških kron.
Na milanskem sejmu 14. t. m. je bil dogon znaten. tudi zanimanje se je povečalo. Notirali so: voli I. 4.20 4.90, II. 3.60-4.10, III. 2.20-3.40, krave 3.80-4.50, II. 2.80-3.70, III. 1.80-2.70, biki I. 3.50—4.10, II. 2.80-3.40.
Iszpred sodišča
Ta pa zna!
Topot sedi pred sodniki Marička, ženska, d« malo takih! O njej je znano, da je že bila parkral kaznovana in predsednik sonata ji očita, da j« navadno povsod tam zraven, kjer je kakšna sleparija. Marička je že 13 let vdova in kot takšna dobiva po svojem možu 180 Din mesečne pokojnine. S tem denarjem in pa z onim, ki ga zasluži kot postrežnica pri različnih gospodinjah, se torej preživlja sama in zraven preživlja tudi otroke. Priče povedo, da se svojemu položaju primerno prav lahko preživlja s temi dohodki. Toda Marička časih skoči s tira, potem pa težko spet pride v redno življenje. In ravno to je krivo, da se je Marička navadila nerednega življenja in polagoms zašla na stranska pota, ki jo ponovno spraviio na sodnijo in v ječo. — Marički se je pred tedni zahotelo šivalnega stroja. V svrho nakupa je stopila 6. avgusta h gospodu, ki se v Ljubljani bavi s tako stvarjo in je zastopnik tvrdke šivalnih strojev. Ž njim sta se pobotala, da bo Marička dobila stroj, ki ga bo mesečno odplačevala, vendar pa ostane stroj do plačila vseh obrokov last tvrdke. Obroki bodo znašali po 150 Din. Iu tako je Marička res dobila ua uporabo šivalni stroj, vreden 3875 Din. Ta šivalni stroj je pa Marička že par dni nato prodala za 1250 Din. S tem denarjem je potem plačala prvi obrok, za ostale obroke se je pa moi obrisal, kajti Marička je denar lepo imtrošila. Nadalje je o njej znano, da je kmalu po omenjenem dogodku prišla k nekemu trgovcu, pri njem kupila nekaj perila, 110 da bi ga plačala, navedla trgoveu napačno svoje stanovanje ter mu rekla, da bo perilo prišla plačat naslodnji dan, ko bo perilo prej pokazala svoji gospodinji. Prej pa, preden se je to res zgodilo, je Marička odšla z detektivom na policijo, od tam na sodnijo in zdaj so ji tu nakazali prosto stanovanje za dva meseca. Da pa tega ne bo smatrala kot počitnice, bo v tem času nastopil tudi parkrat uradni post in trdo ležišče.
Radio aparate zastonj I
Nemška razpošiljalnica odda v reklamne namene in daljnje priporočilo v Jugoslavijo večje število svojih prvovrstnih radio sprejemnih aparatov do štiricevnega aparata interesentom v last.
Nikake obveznosti niso s tem združene. Malenkostne stroške (poštnino, zavojnino i. t. d.) mora plačati prejemnik.
Interesenti naj po dopisnici pošljejo natančen in razločno pisani naslov na
Radioversand E. Grab & C. Rottloff, ftbtlg. X.
Berlin N4, Garienstrasse 100.
96
Zagreb. Berlin 1866.50-1858.50, Curih 1094.10 1097.10, Dunaj 800.40—803.40, London 275.85— 2T76.66, Newyork 56.83-57.03, Pariz 221.41-223.41, Praga 168.32—169.12, Trst 296.437-298.437.
Curih. Belgrad 9.18, Berlin 123.85, Budimpešta 90.56, Bukarešt 3.16, Dunaj 73.16, London 25.2075, Newyork 519.65, Pariz 20.295, Praga 15.395, Trst 27.165, Sofija 3,75, Varšava 58.22, Madrid 85.85.
Trst. Zagreb 33.62—38.65, London 92.81— 92.84, Pariz 74.70—74.80, Newyork 19.09-1,9.10, Curih 36.810—86.830.
Dunaj. Valute: dinar 12.46375.
Praga. Devize: Belgrad 12.48.
Henrik Sienkiewicz:
Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobleskega.
Ali je bila panna Sieninjska po tem kričanju res prestrašena ali pa je kot mulier insidiosa samo hlinila strah — tega še. župnik Vojnovski ne bi utegnil uganiti, vsekakor pa je naslonila Jacku na zdravo pleče svojo plavolaso glavico ter ga pričela v zadregi sramežljivo spraševati:
»Kaj pa je, Jacek? Kaj pa to pomeni?«
A on jo je objel z eno roko in odgovoril:
»Ljudje mi te dajejo, pa te vzamem, cvetica moja najdražja.«
»Po vojni?«
»Pred vojno.«
»Bog se usmili, zakaj pa tako hitro?«
A Jacek ni dobro slišal tega vprašanja, kajti mesto da bi odgovoril, je rekel:
Odzdraviva torej in se zahvaliva dragim tovarišem za naklonjenost.«
Pričela sta se torej klanjati na obe strani, kar je vzbudilo med vitezi še večje navdušenje. Ko so vojaki zagledali zardeli in kakor jutranja zarja lepi dekletov obraz, so se pričeli od navdušenja kar z dlanmi tleskati po bedrih.
»0, moj Bog!« so klicali, »saj človek bi kar oslepel!«
»Še angel bi se zaljubil, kaj šele grešni človek!«
»Ni čuda, da je gineval od žalosti po njej!« In stoteri glasi so zaklicali še mogočneje:
»V i v a n t! Crescant! Floreant!«
Inserirajte v
,Slovencu'!
Prežalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem ln znancem težko vest, da je Vsemogočni našega srčnoljubljenega soproga, predobrega očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda
. Jerneja Gabrenja
trgovca
dne 14. t. m. v 45. letu starosti, previdenega s tolažili sv. vere, nenadoma poklical k Sebi.
Truplo blagega pokojnika, ki ga je prerana smrt dohitela
v Belgradu, prepeljejo v Ljubljano v četrtek 20. t. m. in se vrši pogreb z glavnega kolodvora ob 4 popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Ljublj a na-Beograd, dne 19. septembra 1928.
Žalujoči: Terezija Gabrenja, soproga, Fran Gabrenja, sin. — Rodbini Gabrenja - Olip.
Primati! dr. Hiinon Robic
i-jf
specialist za kožne in spolne bolezni ordinira sedaj v MARIBORU, Kamniška ulica 2
(Trubarjeva 13) ob delavnikih od pol ene do pol treh, ob nedeljah od devete do desete.
Cene/Se hoi on
RAZPRODAJAH
se aob* osaknnrstno manu/ahturno blaqn samo nr I
TRPIN. MARIBOR, Olann, irg ,,eo. 17,
Tajnika
izobrazbo, popolnoma verzira« -jih denarnih zavodov, sprejme Gornji Radgoni. - Ponudbe do septembra 1928.
s primerno šolsko izobrazbo, popolnoma verzira-nega v vodstvu večjih denarnih zavodov, takoj Posojilnica
26. septembra
V nedeljo se otvori nova restavracija v Dragomerju
pri postaji Lukovica, kjer se dobi dobro vino tci različna mrzla in gorka jedila. Isti dan bo tudi vrtna veselica. — Za obilen obisk in nadalje se priporočata
Anton in Ivana Čuden,
Dragomer pri Brczovici,
Szjava
Izjavljam tem potom vsem svojim cenj. odjemalcem, ki so prejeli blago od mene, da ne priznam plačil, ki so se izročila mojemu zastopniku (agentu), ker dotični nima od mene nikakin tozadevnih pooblastil. — Velespoštovanjem
Milivoi Putnik
tovarna salam, masti in suhomesnatega blaga, Bela Crkva — Banat.
Sredi teh krikov in v oblakih zlatega prahu so prišli v Šidlovec. Prebivalci so se v prvem trenutku prestrašili, pustili pred hišami stoječe delovne mize, ob katerih so rezali bruse iz peščenca, in zbežali v izbe. A kmalu so spoznali, da so to kriki veselja, ne pa srda in so v gručah pritekli ven ter se priključili vojakom. Nastala je gneča ljudi in konj. Oglasile so se huzarske bobniče, trobente in rogovi. Veselje je bilo vsesplošno. Še židje, ki jih je strah najdalje zadržal v izbah, so kričali: vivajt! dasi večina izmed njih sploh ni vedela.
A Tačevski je govoril panni Sieninjski:
»Pred vojno! pred vojno, in če mi je tudi že prihodnjo uro poginiti!
Sedemindvajseto poglavje.
»Kako vendar?« je dejal župnik Vojnovski pri pojedini, ki so jo Jacku na čast priredili njegovi tovariši. »V kakih petih ali šestih dneh odrinemo in v vojni lahko padeš. Ali se ti torej izplača pred odhodom poročiti se, namesto da bi počakal na srečen konec vojne in se šele potem v miru oženil?«
A ko so tovariši zaslišali te pametne besede, so se kar zasmejal i. Nekateri so se celo za trebuhe držali, drugi pa so zopet pričeli v zboru klicati:
0! se že izplača, prečastiti! in tembolj se izplača, ker lahko pade v vojni!«
Župnik je bil nekoliko nevoljen, a ker se je za to poganjalo tristo tovarišev istega polka s panom Ciprianovičem vred in ni maral Jacek nič slišali o odlaganju, se je že moralo tako zgoditi, kakor si je želef Vso zadevo so jako pospešile nanovo postavljene zvezo z dvorom in naklonjenost kraljevskega
1 Židje spačijo po svoje latinski »vivatt (živijo!)
para. Njeno veličanstvo kraljica je namreč izjavila, da ostane bodoča gospa Tačevska ves čas vojne pod njenim varstvom in v njeni bližini. Njegovo veličanstvo pa je obljubil, da pride k poroki s svojim spremstvom in da bo mislil tudi na spodobno doto, čim se malo otrese skrbi. Spominjal se je pač, koliko zemljišč so dobili svoj čas Sobieski od Sieninjskih in kako so si njegovi predniki s tem opomogli: zato se je tembolj zavedal svojih dolžnosti do sirote, ki ga je razen tega pridobila tudi s svojo lepoto in katere nesreča in nezgode, ki jih je prestala, so mu obenem vzbudile sočutje.
Tudi pan Matčinjski, župnikov stari prijatelj in obenem tudi kraljev, je obljubil, da bo vladarja večkrat spominjal na dekle, toda po vojni: zdaj, ko je slonela na ramah Jana III. usoda vse Evrope in vsega krščanstva, ga ni bilo mogoče zadrževati z zasebnimi zadevami. Vendar pa je bil župnik Vojnovski te obljube tako vesel, kakor da bi bil Jacek že prejel ugledno starostvo,« kajti splošno znano je bilo, tla se človek na vsako besedo pana Matčinj-skega lahko zanese kakor na besedo Zaviše.'J Pravzaprav je bil samo on provzročitelj vse dobrotljivosti, ki je je bila gopodična Sieninjska deležna v Krakovu. Spomnil je namreč kraljevsko dvojico na župnika Vojnovskega in slednjič pridobil za dekle kraljico, ki je bila sicer nestalna in muhasta v svoji naklonjenosti, a je pričela gospodični že od prvega tre-notka izkazovati čudovito, celo skoro pregorečo prijaznost in naklonjenost.
- Pregovor »Polegaj jak na Zawiszy< (Zaupaj kakor /uviši) se nanuša na neomajno zvestobo tegn znanega viteza, ki se jc odlikoval v znani tannenberški bitki (14101 in junaško poginil v bitki s Turki v Srbiji 1. 1428.
? ? ?* E
e te
o 3 OJ C S r sr O
B Cfl • >
a
•a B	r-
® ®	5
pg -	N<
00	7T
<0	%
8
se o o.
o a % p
B' B' % f
<
8 | S |
2
o >
15*
(0 JT
^ M flf 3" 10 <8 O
T3 | S"
m
0TQ i»
2. 3
o | g S |
Dgg
P F S-®
E o
m e
F
»—■ —
-t
o
£ a 2. "5" 5 m

5
S
o
P
s 8 F"
0
P"
1
9 ?K
CO i B)
a
o 3. ^
F* S
jr e° m 2
O |
F*:
■S » 2
Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice1 SODm.Naimanisi znesek 5Dir?.0glasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase stro-1 ao trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaEDin.NajmanjSi
znesekio Din.Pristojbina ra iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri
naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.eeje priložena znamka.Čekovni račun Ljubljana -10.^9. Telefon stev.^S.
Urarskega pomočnika
izurjenega, z orodjem, sprejme Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
Mizarja
v akordno delo za izdelavo pohištva na stroje, sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca * pod št, 8945.
Vajenec ali vajenka
s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme v trg. z mešanim blagom v Lju-ljani. — Ponudbe pod: »Oskrba pri starših« na upravo Slovenca.
Konjarja
treznega, sprejnie oskrb-ništvo Fužine pri D. M. v Polju ter bolj priletnega samskega svinjarja za stalno službo. Nastop takoj. Plača po dogovoru.
Vajenec v trgovino
z mešanim blagom se sprejme na deželo. Hrana in stanovanje v hiši. Ozira se samo na poštene in dobre fante. - Ponudbe je vposlati upravi »Slovenca« pod: »Dober vajenec« St. 8940.
Poslovodjo trgovine
s podružnico, gostilno in več uslužbcnci. podjetnega, izkušenega, veščega dvojnega knjigovodstva, Išče konsumna zadruga na deželi. Nastop s 15. nov. t. 1. Plača po dogovoru. Ponudbe do 30. sept. na upravo »Slovenca« z navedbo izobrazbe. dosedanjih služb in zahtevo plače pod štev.
8949.
Mojster
zmožen, samostojen, za izdelovanje kartonažnih del, se sprejme takoj. Reference in zahteva plače na upravo Slovenca, Maribor.
Absolventa
srednje tehniške šole za takojšnji nastop službe išče podjetje Ivan Živic, Maribor, Vrbanova 28.
Vajenca
sprejmem proti plačilu. Jos. Otorepec, kleparstvo in kotlarstvo, Za Gradom 9.
Služkinja
za vse, pridna in poštena, 30—40 let stara, dobi stalno službo pri boljši mali družini. Pogoj: zelo snaž a. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8987.
Družabnika
s kapitalom za povečanje zelo rentabilne trgovine v večjem mestu, iščem. Ponudbe pod »Takoj« št. 8800 na upravo lista.
Stanovanja
Opremljena soba
v novi vili za Bežigradom z električno razsvetljavo, parket, poseben vhod, krasen razgled, zelo zračna, se odda takoj. — Naslov v upravi »Slovenca«,
V najem
vzamem posestvo. - Ponudbe na M. Jerman, Lukovica-Domžale.
Vajenca
za čevljarsko obrt, pridnega in poslušnega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj v pouk. Hrana in stanovanje tudi v hiši. - Filip Demšar, č.vlj. mgjster, Vižmarje pri Ljubljani 82.
Več tesačev
dobrih, rabimo za stalno delo za tesanje v gozdovih. Vprašati: Škrbec & Bartol, Sava pri Litiji.
Tehnik
z maturo »Višje obrtne šole za strojegradstvo in elektrotehniko« — vešč nemščine in slovenščine, ki je obiskoval tehniško visoko šolo 2 leti, išče primerno službo. Naslov v upravi Slovenca pod: »Vesten« it. 8930.
Absolventinja
trgovskega tečaja išče službe. — Ponudbe na upravo -»Slovenca« pod »Začetnica«.
Gospodične in gospe
poslužite se ugodne pri like in prijavite se k pouku za izrševanje lastne garderobe. Pričetek stematičnega poldnevne-ga pouka 1. oktobra. -
Medni atelje M. ŠARC, Ljubljana - Miklošičeva cesta, vhod: Pražakova ulica III. nadstr. (Palača Pokojninskega zavoda).
Na zavodu »Vesna«
v Mariboru se otvorijo 1. oktobra kuharski te čaji za meščansko kuhi njo. Pojasnila daje rav nateljstvo zavoda dnev no od 10—12.
Lep lokal
na Celovški cesti št, 50 se odda.
Mehanična delavnica z avtogaražo in stanovanjem, se odda v najem v Kranju v hotelu Stara pošta. — Več se poizve istotam.	lESEEGBIj
	Več pletilnih strojev navadnih in vzorčastih (osemključnih), se proda zaradi preureditve obrata na električni pogon. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8762.
Posestva	
Posestvo naprodaj	
v Laporju štev. 27, ob okrajni cesti Lafiorje — Poljčane, 3 minute od župne cerkve, 20 minut od kolodvora Slov. Bistrica, hiša, gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stanju, njive, travnika in gozd, okoli 12 oralov, tudi lep vinograd, lep bukov gozd in tra-višče v Dešnem, župnija Makole. Poizve se natančneje osebno ali pismeno v župnišču v Bra-slovčah,	Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem. čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
	Obhajilna miza že demontirana, iz me-cesnovega lesa, lepo izdelana in dobro ohranjena se radi notranje preureditve v cerkvi proda
Jnserati	za 2500 Din. Dolga je miza blizu 7 metrov, v sredi so dvojna vratica. Osebno ali pismeno se je oglasiti v svrho nakupa te mize v župnijskem uradu na Hajdini pri Ptuju.
v-Slovencu-	
imajo največji uspeh!	
Recepte
za izdelavo kreme, muholovca, žganja itd., proda Leban, Spilje 49, Avstrija.
Šest sodov za vino
dobro in čisto ohranjenih, od 250—300 1 po nizki ceni prodam. Poizve se v Kolodvorski ulici 26.
Prodam:
železno posteljo, omaro, umivalnik. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 8968.
Železna blagajna
sistema »Th. Wiese & Co„ Wien«, 38X48 cm, sc proda. - Rudolf Že-lcznik, trgovec, Zid. most.
Slive za žganjekuho
po 1.80 Din za kg franko Ljubljana, dobavim takoj več vagonov. — Rudolf Zore, Ljubljana.
Proda se:
Vinski sodi, 150, 300, 600, 1800, 3000 litrov, glaso-vir, kratek, črn, žimnati modroci. - Frančiškanska št. 21, Maribor.
mssm
Kratice
12 mm oziroma 13 mm od 1 m naprej, suho blago, se kupi vsako množino. Ponudbe pod »Suho blago« it. 8916 na upravo lista.
Kupi se:
Pianino ali glasovir, železna postelja, dvokcio, preproge. Semen, Maribor, gostilna »Magda«, Dravska ulica.
rgirarflliH
UHHnnani
Črn doberman
brez ovratnika in znamke se je izgubil. Najditelja nagradim. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« št. 8981.
Dijakinjo
ali uradnico sprejmem v oskrbo. Naslov v uprav« »Slovenca« pod št. 8967.
Gospodično
sprejmem na hrano. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 8969.
Žima
morska trava, posteljne vzmeti in vložki najceneje pri Fr. Stupici, že-leznina, Ljubljana, Gosposvetska 1.
Živinsko
krmilno sol
oddaja na debelo A Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24
IS
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dragi oče, gospod
ste««*. J ,-..-		'A !• .- -jI
. -'V		
ravnatelj zemljiške knjige
po kratki bolezni, v starosti 74 let, v sredo 19. t. m. ob 3 zjutraj, previden s svetimi zakramenti, za vedno zatisnil oči.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek, dne 21. septembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti Cankarjeva cesta 9 na okoliško pokopanšče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 22. septembra ob pol 7 v farni cerkvi.
Celje, dne 19. septembra 1928.
Žalujoči ostali.

Dvoie lepih stanovanj
moderno opremljenih, sobe 40, 26 in 35 m», vse moderne pritikline, se odda
v najem
s 1. decembrom 1928 v novi hiši Beethovnova ul. 2. Ravno tam v pritličju 2 sobi 24 m2 in 33 m2 kot
poslovni prostori
Pojasnila v pisarni ing. M. Šuklje, Šelenburgova ulica 7/1. (Jadr.-pod. banka.)
St. 735-28.
8950
Razpis
Razpisuje se služba
oSiraisiegia »gferinarjs
s sedežem v Slovenski Bistrici, z letno plačo 18.000 dinarjev. — Prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti (člen 12. zal«, o civilnih uradnikih in ostalin državnih uslužbencih, in pravilnika o postavljanju veterinarjev v samoupravni službi) naj se vložijo do dne 2. novembra 1928 pri okrajnem zastopu v Slov. Bistrici. - Zadevni pogoji so tuuradno na vpogled.
Okrajni zastop v Slov. Bistrici, 15. sepi. 1928.
Oorent: Iv. Kos.
la svinisko mast
zajamčeno čisto razpošilja v kantah po 20 ln 50 kg ter v sodih po 50 in 100 kg, kakor tudi po železnici in pošti
Milivoi Putnik
tovarna salam, masti in suhomesnatega blaga, Bela Crkva — Banat. Cenike na željo brezplačno.
Upravni svet Strojnih tovarn in livarn d. d.t Ljubljana objavlja tužno vest, da je njen zaslužni vodja Zvonarne gospod

prof franc
preminul 18. septembra 1928 ob 10.45 uri.
Pogreb se vrši v petek, dne 211, m. ob pol 4. uri
iz splošne bolnice.
Pokojniku, ki si je pridobil nevenljive zasluge za napredek naše Zvonarne, ohranimo vedno časten spomin.
Ljubljana, dne 19. septembra 1928.


V ^'tfiV---. -T. ■ jj'...	••'
Globoko potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, brat in stari oče, gospod
Fran Finžgar
profesor v p., obratni ravnatelj zvonarne Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani
dne 18. septembra t, 1., previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega nam rajnkega se vrši v petek dne 21. t. m. ob pol 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani.
Priporočamo ga v blag spomin. Ljubljana dne 19. septembra 1928.
Gizela Finžgar, soproga, Albert, Fran, Marija, otroci in ostali sorodniki.
Pogrebni zavod I Gajšck — Vodmat — Ljubljana.
Zahvala
Za Jugoslovansko tiskarno l LJubljani! Karal Ceč.
Izdajatelji dr, Fr. Knloteo,
Podpisana izrekam v svojem in v imenu vseh sorodnikov zahvalo vsem, ki so v bolezni, smrti in pogrebu mojega nepozabnega strica, preč. gospoda župnika
Daneza Debelaka
izkazovali toliko sočutja. Posebno se zahvaljujem preč. g. dr. Alf. Lcvičniku za vsakdanje nad vse blagodejno vplivajoče obiske, g. dr. Drobniču in vsem hišnim zdravnikom v Leonišču ter čč. usmilj. sestram za zdravniško pomoč, ozir. postrežbo, dalje vsem mnogoštevilnim udeležencem pri pogrebu, zlasti preč. g. dekanu in ostali duhovščini, domačim društvom in vsem ostalim udeležencem za goreče molitve ob pogrebu in ob sedmini. Vsem Bog povrni tisočero!
Št. Jurij, dne 19, septembra 1928.
Marija Debelak.
Urednik: Franc Tersetflavt