QlS^Jorn ^/AND s-yuAUce.'* NO. 107 ||ieri$k/i Domovim f-3fr 10q0- AMemCAN IN SPIRIT ^ yR€IGN IN LANGUAG€ ONLY e r I e/l' m— ho/ne Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R J CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 15, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVII Sodišče je odklonilo j Novi grobovi prošnje Indire Sandhi joh„ stiMi ______ i V Euclid General bolnišnici je •rt , , . . , lumrl 81 let stari John Stibil z Predsednica indijske vlade ;E_ n4 ^ -en y sloveniji od je predložila, naj bi sodisce koder je išel v ZDA leta 1917; takoj razpravljalo o nje-)Vdovec po leta 1961 umrli ženi nem prizivu, pa je to pros-Jenniej roj XekaveC) oče Mrs_ njo zavrnilo. NEW DELHI, Ind. — Vrhovno zvezno sodišče je odklonilo prošnjo predsednice vlade Indire Gandhi, naj bi takoj reševalo priziv proti njeni obsodbi pred sodiščem v Alahabadu 12. junija. Tam je bila obsojena kršenja volivnih zakonov in odredb pri zveznih parlamentarnih volitvah leta 1971 in je sodišče zato njeno izvolitev razveljavilo. Ker je po ustavi določeno, da morajo biti vsi člani vlade najprej člani parlamenta, je s tem Indira Gandhi izgubila možnost ostati na čelu vlade. Sodnik v Alahabadu ji je dal 20 dni odloga za izvršitev obsodbe. Indira Gandhi je vložila priziv na vrhovno zvezno sodišče, Pa proglasila tudi izredno starve, češ da je “republika v nevarnosti” in postala skoraj popolna diktatorica Indije. Očitno le, da ne misli dati državnih vajeti iz rok, četudi izjavlja, da se bo sodišču pokorila. ; Vrhovno sodišče je razprav-! Edward (Shirley) Strekal in Conrada (Tenn.), 4-krat stari oče, brat Anne Setina (Ore.). Pokojnik je bil član The Maccabees. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd v četrtek na pokopališče Vernih duš. čas še ni določen. Truplo bo na mrtvaškem odru jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. ¥ KamMži vlada trda roka rdečega režima BANGKOK, Taj. — Sem prihajajo še vedno begupci iz Kambodže, četudi bolj redko. Meje so skrbno zastražene, pa tu in tam komu le uspe uiti preko nje. Vsi begunci pripovedujejo o nasiljih, o trdi pokorščini in redu, ki ju zahtevajo novi oblastniki, in o ostrih kaznih tem, ki se ne pokoravajo brezpogojno in naglo. ! Kazni so ostre in nagle, tudi smrtne niso redke. Ijanje o prizivu Indire Gandhi j Nihče od prebežnikov zad-°dložilo na 11. avgust. V sodni lniih dni ne ve nič trdnega o ka- dvorani, kjer so o prizivu razpravljali štirje sodniki, člani vrhovnega sodišča, je bil le Indi-rm odvetnik in množica drugih odvetnikov, novinarjev in obiskovalcev. Med tem so voditelji političnih strank in drugi nasprotniki rncurme vlade v ječi, kamor jih le Indira poslala po razglasitvi izrednega stanja 26. junija. V Angoli se dalje pobijajo LUANDA, Ang. — Kljub do-govoru med tremi osvobodilni! 171 i gibanji, sklenjenem pretekli mesec v Keniji na posredovanje Predsednika Joma Kennyatte, lo Prišlo pretekli teden do noyih obsežnih medsebojnih bojev v glavnem mestu. V bojih je bilo 115 stotine mrtvih in še več ranjenih. Portugalski poskusi vzpostaviti red in ločiti bojujoče se na-sProtnike, so bili le delno uspešni in po vsem sodeč le začasn re za to, kdo bo prevladal, 1 cdo Portugalci Angolo zap kem nadaljevanju odpora proti Rdečemu Kmeru, o čemer je bilo tu v zadnjem času precej govorjenja, pa le malo trdnih vesti. Begunci prinašajo v glavnem krajevne novice, pripovedujejo o krajevnih dogodkih, nasiljih in postopkih, ki so v glavnem slični, če že ne enaki po vsej Kambodži. Kakega zanesljivega poročila o dogajanjih in položaju na splošno od njih ni mogoče dobiti. Japonski skrajneži prijeti v cesarski palači TOKIO, Jap. — Štirje politični skrajneži s čeladami na glavi so uspeli prodreti v cesarsko palačo protestirat proti napovedanemu obisku prestolonaslednika princa Akihito na otoku Schlesingerja Moskva obtožuje bojevitosti Odločno in vztrajno zavzemanje za vzdrževanje moč-n:ii oboroženih sil ZDA Sovjetski zvezi ne grte v račun. MCSKVA, ZSSR. - Ameriški obrambni tajnik James R. Schlesinger je močno upoštevan na Kitajskem, kjer cenijo njegovo odločnost in radi poslušajo njegova svarila Kongresu ZDA zaradi pospešnega sovjetskega oboroževanja. V Moskvi ga ne marajo, kar je razumljivo, vendar so ga do zadnjega puščali sorazmerno pri miru. Zadnje dni so ga začeli odkrito napadati v sovjetskem časopisju. Lotila se ga je tudi sama “Pravda”, uradno glasilo Komunistične partije. Dolg napad nanj je v tem listu podpisal “Observer”, pod katerim se običajno skriva kak visok uradnik vlade. “Pravda” označuje ameriškega obrambnega tajnika za “bojevitega” in trdi, da so njegove izjave v ostrem nasprotju s politiko pomirjevanja in izboljševanja odnosov med ZDA in ZSSR. Taki napadi so bili pretekli teden objavljeni v skoraj vseh časopisih Sovjetske zveze, podajali pa so jih tudi v mednarodnih političnih razlagah na radiu in televiziji. Brez dvoma v Moskvi niso spregledali, da je bil Schlesinger navzoč na banketu, ki ga je izgnanemu ruskemu pisatelju A. Solženicinu priredil v Washingtonu glavni predsednik AFL-CIO G. Meany. Sirica zmanjšal kazni WASHINGTON, D C. — Zvezni sodnik John J. Sirica je odpustil preostalih 5 mesecev zapora Bernardu L. Barkerju, obsojenem zaradi vloma v Watergate junija 1972, prav tako je odpustil preostale kazni tudi E. Martinezu, F. Sturgisu in V. Gonzalesu, ki so pri vlomu sodelovali. James W. McCord Jr., ki je navedene najel za ta vlom, je bil izpuščen po odločitvi sodni- Okinava, pomembnemu ameri-j ka J. Sirice že 29. maja letos. Ta škemu vojaškemu oporišču v za-' del Watergate zadeve je torej hodnem Pacifiku. 1 zaključen. Zadnje vesti CAPE CANAVERAL, Fla. — Priprave za polet Apolla v vesolje danes popoldne ob 3.50 potekajo v redu. Sovjetska vesoljska ladja je že poletela v vesolja denes zjutraj ob 8.20 s kozmodroma Baikanor in se bo v četrtek okoli popoldne povezala z ameriško nekje nad Zahodno Nemčijo. WASHINGTON, D.C. — Direktor FBI C. Kelley je včeraj priznal, da je FBI v preteklih treh desetletjih in tudi še v zadnjih letih ponovno “brez dovoljenja” vstopila v tuja stanovanja in urade v zvezi z “narodno varnostjo”. WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega tajništva je ponovil svarilo, ki ga je izrekel državni tajnik Kissinger sinoči v Milwaukeeju državam tretjega sveta, naj ne izrabljajo Združenih narodov za svoje politične načrte, ker se lahko zgodi, da jim ho od njih ostala le “prazna lupina”. ŽENEVA, Šv. — Evropska varnostna konfedenca je bila pozvana, naj zaključi svoje delo tu in se pripravi za slovesen zaključek v Helsinkih na Fin- FORD OBJAVIL PREDLOG ZA SPROSTITEV CEN OLJA Včeraj’ je predsednik ZDA objavil svoj “kompromisni’' predlog za končanje nadzora nad cenami olja, ki bi naj tekom prihodnjih 30 mesecev privedel do postopnega zvišanja cene gasolina za povprečno 7 centov pri galonu. Demokratska večina v Kongresu predlogu ni naklonjena. (~ (rezan in omiljen, da je postal WASHINGTON, D.C. — Reševanje vprašanja o neodvisnosti ZDA v pogledu virov energije od tujine je v Kongresu obtičalo in se ni bistveno premaknilo vse od nastopa energetske krize v jeseni 1973, ko so Arabci ustavili dobavo olja ZDA in jo omejili njenim zi veznicam,, dokler so podpirale Izrael. Dobave olja so bile obnovljene spomladi 1974, toda ZDA so se zavedle nevarnega položaja in so objavile, da hočejo v pogledu oskrbe z viri energije doseči tekom 10 let popolno neodvisnost od tujine. Bilo je od tedaj veliko razpravljanja o raznih predlogih, načrtih in zamislih, storjenega pa zelo malo. ZDA stvarno še vedno nimajo odobrenega energetskega načrta. skem kjer bi se naj voditelji predsednik Ford za vigje cene vseh držav udeleženk konte-' Ko se Kongres ni mogel odlo. čiti za noben trden korak, ki bi renče zbrali 30. julija 1975. LIZBONA, Port. -— Ljudska demokratska stranka, ki je dobila poleg socialistične pri volitvah v ustavodajno skupščino največ glasov — 26%, je objavila svoj odstop iz vlade, ko ta ni sprejala njenih zahtev. Tako so ostali v vladi le še komunisti, ki so dobili pri volitvah nekaj izpod 13%, in nekatere manjše skupine. Trdijo, da bodo vojaki, ki vladajo Portugalski skoro imenovali novo vojaško Vlado z nekaj civilnimi' strpkovnjaki-nepolitiki. Premik na levo je postal močnejši. ------o-1—--- V Egiptu iščejo olje TULSA, Ariz. — Nad 20 ameriških, evropskih in japonskih oljnih družb vneto išče olje na področju Egipta; trdi Oil and Gas Journal v svoji včerajšnji izdaji. V preiskave in vrtanja bodo vložili baje preko 100 milijonov dolarjev. prizadel potrošnike in vodil do omejitve porabe olja in njegovih izdelkov, je predsednik ZDA Gerald R. Ford objavil svoj načrt, ki naj bi omejitel porabe dosegel s povišanjem cen olja in predvsem gasolina. Napovedal je postopno uvedbo carine skoraj čisto neučinkovit, še predno je dobil končno obliko. Z uvedbo posebnega davka na avtomobile, ki trošijo veliko gasolina, je med drugim hotel prisiliti avtomobilske družbe v ZDA k gradnji bolj učinkovitih avtomobilskih motorjev in avtomobilov samih. V Kongresu so razpravljali tudi o uvedbi nakaznic za gaso-lin, če bi ostali ukrepi ne bili dovolj učinkoviti. Nadzor nad cenami olja poteče Sedanji zakon, ki določa nadzor nad ceno “starega olja”, to je olja, ki je pritakalo in bilo izkorišččano pred arabsko ustavitvijo dobav jeseni 1973, poteče s koncem prihodnjega meseca. Kongres je odločen zakon podaljšati ali izglasovati sličnega novega. Predsednik podaljšanje ali novi zakon lahko vetira in s tem konča omejitev cene starega olja, med tem ko je novo itak v pogledu cene prosto. Ker bi šel Kongres rad s koncem tega meseca na poletne počitnice — četudi jih je letos imel skupno že nad en mesec— in se z njih vrnil šele v septembru po Delavskem dnevu, bi tako veto obveljal. Predsednik na uvoz surovega olja na $3 na‘Ford se zaveda, da za sprejem sod in prva dva dolarja že tudi uvedel. Uvedbo tretjega je odložil, ko išče komprosmis s Kongresom, kjer prevladujejo demokrati, ki dajejo prednost obvezni omejitvi uvoza olja in uradni razdelitvi tega, kar ga je na razpolago na posamezna področja naše dežele. Uvoz naj bi bil postopno tekom prihodnjih dveh let zmanjšan za 2 milijona sodov dnevno. Kongres za obvezno omejitev uporabe gasolina Odbor Predstavniškega doma za pota in sredstva pod načelstvom kong. Ullmana je izdelal uporaben načrta za varčevanje z energijo, pa je bil ta tako ob- e ena neodvisna država v nekdanji portugalski Afriki ^ SAO TOME, At. — Mala oto-Sao Tome in Principe ob o-aL zahodne Afrike sta postala fetekli teden četrta neodvisna rzava iz ozemlja, ki je pripa-a ° Portugalski v Afriki, okosovi orehi in kakao sta produkta na 372 kvadrat-1 milj obsegajočih otokih, na aIerih živi okoli 76,000 ljudi. . a predsednika nove reublike il izvoljen 65 let stari Pinto sv K°Sta’ vocLteIj gibanja za o-oditev otokov Sao Tome in ttcipe, gospodarski strokov-p13,’ k* se je šolal v Vzhodnem rornenski prerok fiwntr Pretežno jasno, najvišja tem-^ ratura okoli 79 F (27 C). 'PASJI DNEVI" MEDNARODNE POLITIKE ŠE NISO VELIKO ZADRŽALI Julij je čas počitnic tako v naši deželi kot v Evropi. Kdor ni neobhodno privezan na svoje službeno ali delovno mesto, se umakne v naravo, v gore ali na morje, krepit svoje telo in duha. Pariz je v teh dneh napol prazen, komaj kaj boljše pa je v drugih glavnih mestih Evrope, vštevši njen komunistični del. Ko “pasji dnevi” stiskajo severno poluto v poletni vročini, svet ne stoji in prav tako ne stoji in ne počiva mednarodna politika. Nekdaj, ko je bil človek bolj tesno povezan z naravo, se je to vsaj delno dogajalo. Pomladi in poleti so morali ljudje delati in skrbeti za pridelek hrane za sebe in za svojo živino. Vojske so zato večji del začenjali jeseni, ko so bili pridelki že pod streho in na varnem. Moderni čas se manj ozira na prirodo in njene letne čase, odloča se po svojih lastnih načrtih in razporedih ter se pri tem ne pusti rad motiti. Če do motenj in zastojev le pride, ti nimajo izvora v naravi ... Sovjetska zveza se zelo trudi, -da bi čim preje končala evropsko varnostno konferenco v Ženevi s slovesnim zaključkom v Helsinkih na Finskem. Upali so, da bo do sestanka na vrhu v Helsinkih prišlo 28. julija, pa niso uspeli pravočasno končati razgovorov v Ženevi. Sedaj so bržkone zadnje ovire premagane in napovedujejo sestanek vodnikov 35 držav-udeleženk pogajanj v Ženevi v Helsinkih 31. julija ali prve dni v avgustu. Torej sredi poletne vročine, ki v Helsinkih zaradi njihove severne lege ni tako huda. O tem zaključku sta pretekli teden, govorila v Ženevi v Švici ameriški državni tajnik Kissinger in sovjetski zunanji minister Gromiko. Nekaj dalje sta potisnila tudi pogajanja o omejitvi strateškega jedrskega orožja, ki so se zataknila na treh glavnih področjih: v vprašanju nadzora medcelinskih raket, ki so oborožene z večbombnimi glavami, o gradnji nove vrste vodečega izstrelka, ki leti tik nad zemljo lahko tudi na velike daljave, in o tem, ali je novi sovjetski bombnik s poletom okoli 2500 milj strateško orožje, kot trdijo ZDA: ali pa taktično, kot izjavlja ZSSR. Gromiko je menda prinesel neke nove predloge za reševanje zastoja v teh treh vprašanjih. Vsaj Kissinger j e-vi spremljevalci tako trdijo. Kissinger in Gromiko sta govorila tudi o Srednjem vzhodu in reševanju tamkajšnjih sporov, ki je močno zapleteno in kar ne more z mesta. Kissinger se je iz Ženeve podal v Bonn, kjer se je raz-govarjal z zunanjim ministrom in zlasti še s kanclerjem tako o zaključku evropske varno stne konference, kot o pogajanjih SALT, Srednjem vzhodu in delno tudi o gospodarskem položaju, četudi je Kissingerjevo poznanje na tem polju omejeno in o-mejen tudi njegov vpliv nanj. Preteklo soboto se je Kissinger sestal k daljšemu razgovoru s predsednikom vlade Izraela in tudi menda dosegel mal napredek. Oba, Kissinger in Rabin, sta kazala nekaj . optimizma, pa svarila pred večjimi pričakovanji. Izraelska vlada je na seji v nedeljo odobrila nadaljevanje pogajanj za izraelski umik iz zahodnega Sinaja, pa ustvarja pri tem vtis, da se ji nikamor ne mudi. To je vznejevoljilo Egipt, ki je včeraj pozval k obnovi konference o Srednjem vzhodu v švicarski Ženevi. To si v Kairu lahko privoščijo, ker vedo, da trenutno za to ni nobene vneme ne v Moskvi in ne v Washing-tomu, Izrael pa se temu trdovratno upira. Mednarodna politika ni zamrla v Evropi in v Ameriki, pa tudi ne v Aziji in Afriki, “pasji dnevi” ne zadržujejo državnikov pri iskanju koristi in njihovem varovanju ter pri povzročanju težav nasprotnikom. svojega načrta v Kongresu nima potrebne večine Tako je prišlo do sestave “kompromisnega” predloga, pri kateri pa demokratska večina ni sodelovala, bil ji je stvarno le predložen. Gasolin dražji za 7 centov pri galonu? V okviru “kompromisnega” predloga predsednika Forda naj bi se cena galona gasolina tekom prihodnjih 30 mesecev povišala za 7 centov. To bi se zgodilo zato, ker bi bila postopno sproščena cena “starega” olja, ki predstavlja nekako 60% vse sedanje domače produkcije. Ta cena je sedaj omejena na $5.25 za sod surovega olja, med tem ko je cena olja na svetovnem trgu $11.50, k čemur pa je treba prišteti še $2 carine na vsak sod, ki jo je uvedel predsednik Ford. V teku 30 mesecev naj bi torej cena vsega domačega olja po-rastla na $13.50, kar bi seveda prineslo ogromne nove dobičke oljnim družbam. Del teh naj bi bil zajet z uzakonjenjem novih davčnih določil. Predsednik trdi. da bo sprostitev cene olja povečala njegovo črpanje doma in s tem zmanjšala potrebo po uvozu dragega olja iz tujine. Demokratska večina v Kongresu izjavlja, da bo povišanje cene gasolina in drugih oljnih izdelkov veliko večje, kot napoveduje predsednik Ford, in opozarja na dejstvo, da bodo pora-stle tudi cene vseh industrijskih produktov, ki uporabljajo olje kot surovino, pa tudi zaradi povečanih stroškov prevoza. To bo zadržalo gospodarsko oživljanje in sprožilo nov val inflacije, ko te še nismo niti dobro ukrotili in jo potisnili na “sprejemljivo” raven. V naslednjih dneh moramo pričakovati živahne dejavnosti Bele hiše, ki išče podporo za svoj “komromis”. in demokratske večine v Kongresu, ki trdi, da brani koristi malega človeka _ Iz Clevelanda in okolice Prijeten obisk— Včeraj se je oglasil v uredništvu msgr. A. Orehar, glavni duhovni voditelj Slovencev v Argentini, ki je na obisku v ZDA. Spremljal ga je njegov ožji rojak Janez Ovsenik, nekdanji župan v Predosljah. Hvala za obisk in prijetno bivanje v ZDA! Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj, v torek zvečer, ob 7.30 sejo v navadnih prostorih. Na obisku— Ivan in Ivana Gorše iz Min-neapolisa, Minn., sta na obisku pri svojem sinu Tonetu Goršetu in njegovi družini na 679 E. 157 St. Kdor bi želel z njima govoriti, naj kliče tel. 541-2452. Dobrodošla in prijetno bivanje v Clevelandu! Nagrade so dobili— Na nedeljskem pikniku Misijonske Znamarske Akcije so nagrade dobili sledeči: 1. nagrado — $150.00: Joe Tomc, 676 E. 260 St; 2. nagrado — Moško kolo: Mrs. Jean Seamon, 1396 E. 65 St.; 3- nagrado — žensko kolo: Mavme Erjavec, 1019 Lancer Dr., Amherst, Ohio; 4. nagrado — afghan: Marie Kobrock iz Niagara Falls, N.Y.; 5. nagrado — $25.00: Mrs. Mary Wolf, 1114 E. 64th St. Šerif za preiskavo po veliki poroti— Šerif okraja Cuyahoga Ralph F. Kreiger je pozval včeraj okrajnega tožilca Corrigana, naj da preiskati očitke proti maj. E. Payne, svojemu glavnemu pomočniku v šerifovem uradu, ki mu očitajo povezavo z raznimi osebami, ki so bile v preteklosti obtožene različnega nezakonitega delovanja, po okrajni veliki poroti. Izrael bo dobil 1.8 bilijona pomoči ZDA Izrael in ZDA so se sporazumeli, da bo dobil Izrael do 1.8 bilijona gospodarske pomoči, če pristane na nov delni dogovor z Egiptom. TEL AVIV, Izr. — Vladi Izraela in ZDA sta se sporazumeli, da bo dobil Izrael od ZDA do 1.8 bilijona dolarjev gospodarske pomoči, če se umakne iz zahodnega Sinaja tako, da bo mgoče doseči delen sporazum z Egiptom. ZDA bodo Izrael poleg tega oskrbovale še štiri leta z oljem, ki ga ta ne bo mogel več dobivati iz Abu Rubeis nahajališč ob Sueškem zalivu na zasedenem Sinaju. List Ha-artez, ki je prinesel to vest, trdi, da je bil navedeni dogovor dosežen med državnim tajnikom Kissinger jem in predsednikom izraelske vlade Rabinom preteklo soboto na sestanku pri Bonnu. ZDA naj bi bile pripravljene prevzeti tudi nadzor nad izraelskimi elektronskimi napravami v prelazih Mitla in Gidi, s katerimi nadzirajo sedaj gibanje E-gipčanov vse do Sueškega prekopa in, še preko njega. Baje so ZDA ponudile za to nalogo Izraelu par znanih izvidniških letal U-2, če bi se jim ne bilo treba vezati na oskrbovanje navedenih elektronskih naprav. in splošno narodno dobro, pa četudi proti predsednikovemu predlogu nima nič trdno določenega svojega. sg=4jyj==~s Aiieriška Domoviiva gnrrjTrc 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA; » Združene države: $23.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 ra 3 mesec? 0 Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec® Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States $23.00 per year; $11.50 for 8 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year. Škoda, da Boell samo brani Kocbekovo osebno prizadetost pri eventuelnih preganjanjih, ne pa, da bi podčrtaval obširneje one “krutosti in nehumanosti” pri pobijanju belogardistov, ki jo omenja sicer kot glavno Kocbekovo obdolžitev. *, ^ BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVOKA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE Chicago, 111. — (IXL) — Še nekaj spominov na “belo” Ljubljano, ki je pa takrat že postajala rdeča, oziroma Ofarska. Pokojni p. Odilo Hanjšek, OFM, je 15 mesecev stari sinko Tedy. Mož Viktor, ki je po poklicu odvetnik, pride tudi v Chicago malo pozneje. Obiskal sem Vlašičeve. Oče Matija mi je ta- SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 107 Tuesday, July 15, 1975 v svojih govorih. Ob neki priliki je pri popoldanskem shodu za HI. red v pridigi rekel: “Zenske, ve ste znorele! Zjutraj pri maši in sv. obhajilu, popoldne pa po hišah opravljate svojega škofa” . . . Imel je prav. Večkrat sem poslušal pridige škofa dr. Gregorija Rožmana. Zlasti v postu in še ob drugih prilikah. Bil je menda najboljši govornik, pa v (tudi zelo dosleden v svojih izva- pogovoru pr,znal pokol domobrancev. Zda, ,e stop,la afera I h k0 je svaril j nevar. Kocbek preko slovenskih mej v evropsko javnost. |Jn0stjo komunizma. Tak govor Spravil jo je pred nemški forum 22. maja dopisnik ca-L imel, ls44 v stolnici na god sopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung J. G. Reismuller v trona Sv Nikoia1a. “Lahko članku pod naslovom “Ali bo Kocbek prestal?”, v katerem lme obesijo ali pa zažgejo na omenja Kocbekov primer. Tu opisuje, kako so “komunisti giavnem trgu. Kot škof pa ne med vojno izigrali svoje koalicijske partnerje in Osvobo-jhom nikdar nehal opozarjati Strah je močnejši od poguma I. Zadeva s knjigo o Kocbeku, ki sta jo izdala tržaška pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula ob pesnikovi 70-let-nici in v kateri je obelodanil Pahor svoj pogovor z njim, je v Ljubljani vzbudila veliko “zanimanja”. Saj je Kocbek v bil odličen, pa tudi neustrašen koj prinesel nekaj rdečega, men- na komunizem, ki je naš naj hujši verski in narodni sovražnik.” dilno fronto prezirno spremenili v orodje svojih oblastniških načrtov”. Nato omenja, da “— kakor se sliši iz njegovega domačega mesta Ljubljane, mu grozijo represalije”. — Za mesečne duhovne obnove Dosedaj je bil Kocbek izvzet iz pogromov proti nekonfor- Je večkrat pri frančiškanih go-mističnim intelektualcem tipa Mihajlova, ne ve pa, če bo voril šentpeterski župnik č.g. ‘obveljalo tudi za prihodnost " to Vsekakor nemški dopisnik ter njegovi slovenski obveščevalci pričakujejo “Kocbekovo preganjanje”. Nekaj dni nato (26. maja) je poprijel besedo sam lanski Nobelov nagrajenec za književnost, bivši predsednik svetovne pisateljske organzacije PEN-klubov, nekakšen nemški levičarski krščanski socialist Heinrich Boell ter s tem spravil “Kocbekovo zadevo” (Zum Fali Kocbek) pred evropsko svetovno občinstvo, hoteč nekako napraviti iz Kocbeka tako pomembno literarno politično opozicional-no osebnost kot so Djilas, Mihajlov in drugi. Gotovo je ta vplivni nemški pisatelj, ki je kot predsednik svetovne organizacije pisateljev gotovo dober znanec tudi slovenskih književnikov, bil naprošen za intervencijo spričo zgoraj omenjenih glasov iz Slovenije o pripravljajočih se represalijah proti Kocbeku, kajti on svoj članek naravnost naslavlja na Tita. “Nerazumljivo bi se mi zdelo, ko bi zdaj privolil na drugo preganjanje Kocbeka, svojega starega bojnega tovariša.” Tu najprej pohvali Kocbeka in mu odreja edinstveno mesto v svetovnem odporniškem gibanju, pa tudi to, da je on “pripeljal katoliške Slovence v odporniško koalicijo . .(mi imamo o tem svoje mnenje, ki smo ga 7;Q večkrat povedali!) Nato pa Boell skromno omenja Kocbekov “greh”; “Pozneje je izvedel, kako kruto obliko “osvoboditve” in “humanitarnosti” so uveljavili komunisti proti belogardistom in tudi proti nemškim vojnim ujetnikom. Mnogo so jih pomorili, kar se nikakor ni ujemalo s predstavami in dogovori.” To je vse o tem. Podrobneje teh umorov ne navaja. Videti je, da Boellu ne gre za to, da to nečloveško klanje poudari, oz. da ga da vedeti svetovni javnosti, temveč takoj preide na obrambo Kocbeka pred eventualnimi represalijami. On ga vidi pred “drugim preganjanjem”. O “prvem” ne ve mnogo povedati, omenja le, kako je svoj čas bil Kocbekov dnevnik Tovarišija “tiskan in ne razpečan”. Da je bil 15 let predlagan več nemškim založbam, pa nobena ni poprijela. Ne vemo, če misli pri tem Boell na morebitni tiskan in ne razpečan nemški prevod; gotovo pa je bil v nemških povzetkih predlagan založbam, ki niso “poprijele”, kar beremo med vrstami kot očitek določenim oviram. ki so poprijetje preprečevale v času “prvega prega-njanja“. Tedaj bi bil čas, da bi se svet seznanil s Kocbekom. Zdaj postaja znan “po ovinku ... kot afera”. Po tej zvezi prehaja na možnost novega preganjanja. Pravi, da “Kocbek” postaja vozilo v boju za oblast, ki bo šel (boj?) že mimo maršala Tita, če ta ne bo končno spet pogledal stvarnost, kakršna je ..Bell sicer sodi, da bi bilo “spričo neizogibnih razkritij v Kocbekovih knjigah nespametno pričakovati hvaležnosti”, toda obrača se na maršala Tita in njegovo prijateljstvo s partizanom Kocbekom, ki “navsezadnje ni prinesel — z drugimi — v partizane samo katoliške Slovenije, temveč je prek slovenskega katolicizma šla zveza v samostane in od tam k Vatikanu .. kar je bilo večkrat v kočljivih položajih politično koristno.” V Titu skuša vzbuditi “zavest veličine, ki naj izkaže hvaležnost staremu, zelo pogumnemu in zelo koristnemu bojnemu tovarišu, ki naj bi bil izročen mesaricam povprečnih funkcionarjev”. “Naj ne prepusti nekdanjega kolega v vladi tistim volkovom, ki so producirali dovolj mučnih primerov; ustavitve neomarkstističnih raziskav v mednarodnem dialogu, dovolj škandaloznih primerov (Gotovac, Mihaj-lov) ...” “Mar zdaj tudi afera Kocbek,” se sprašuje Boell. ‘Sloves Jugoslavije je dovolj načet, pa ga je mogoče tudi uničiti! Ali maršal Tito ne ve, kaj se dogaja okrog njega? Tu stoji v ognju kampanje star partizan, samovoljen sicer, vendar bojni tovariš —■ in z njim in za njim manjšina.” Tako Boell roti Tita. naj bo iz hvaležnosti do drago- Alojzij Košmerlj. Tudi on je bil odličen govornik. — Ne bom pozabil na spokorno procesijo na Rakovnik. Škof sam je šel peš v procesiji in nesel križ ter na Rakovniku vso škofijo, prav za prav ves slovenski narod posvetil brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Nepozaben dogodek, ko se je nad 15 tisoč vernih Slovencev zbralo pred milostno podobo Marije Pomagaj na prostem pred rakovniško cerkvijo. Obljubljeno je bilo, da se bo zgradila cerkev v čast brezm. Srcu Marijinemu v Šiški. Ob majniških večerih je bila stolnica vedno polna pri majniških prP-digah. Vsak večer je bil drug pridigar in cerkveni pevski zbor je vedno krasno prepeval. Kanonik dr. Kimovec je vodil vedno tudi ljudsko petje. Enkrat je njen kotiček pod naslovom: Oh, da zato, da bi dobil bolj rdečo barvo. Sedaj imata stari oče in stara mama polne roke dela. Mati kuha, pere, oče pa se zabava z malim Tedijem. Ni jima dolg čas. Ko sem bil tam in pil dober vinček, njegov lastni izdelek, se je oče Matija jezil na psička, katerega so pustili pri njem sorodniki, ki so šli tudi na počitnice. “Mrha, jesti noče. Tako župco sem mu dal in še meso zraven, da bi se angelci obliznili, ta šment pa noče jesti”. Uganil sem, psičku je dolg čas. Prišel je pod drugo streho. Sicer je hudo lajal nad menoj, pa je kmalu skočil k meni na klop. Ob tej priliki sem se spomnil našega Pazije doma. Ko sem prišel pozno zvečer domov od sestanka ali vaje, je lajal nad menoj na vse viže. Ko so pa fantje prišli pod okno sester, je bil tiho. Podkupili so ga. Menda s klobaso. G. Matija Vlasič je odšel za nekaj tednov v stari kraj, da tam uredi nekatere zadeve. Srečen povratek! Hčerki Angelci in njeni družini pa zadovoljne počitnice pri nas. Še to za konec: Angelca, takrat je bila še gospodična, je bila vedno zelo delavna in povsod uporabna. Pri cerkvenem pevskem in pri Mladinskem zboru in še kje drugod. *» Častna predsednica Slov. Ženske Zveze Mrs. Mary Prisland je 21. junija obhajala 85 letnico življenja. Je doma iz Savinjske doline. Torej Štajerka. Lepa starost, toda je še vedno delavna in mnogo lepega napiše v “Zarji.” če tudi ne spadam med članice SŽZ, vendar rad berem pridigal č.g. duh. svetnik Zupančič. Ne vem več, od kod je bil. Nekje iz okolice Ljubljane. Begunec pred komunisti, seveda. Gospodje so imeli določen čas za govore. Največ 15-20 minut. Čg. Zupančič se tega ni držal. Pridigal je čez pol ure. Je bila vedno dolga klobasa. Končati ni znal. Ker v prvem govoru ni vsega povedal, je govoril še drugi večer. Tedaj pa - točno ob določeni uri (15 minut), je zadr-drala na prižnici - ura budilka. Na lesenem podu je hudo odmevalo. Ljudje so se smejali. Pridigar je pogledal 'nekoliko okrog sebe, potisnil biret na glavi malo nazaj, pa je vlekel še dobrih 15 minut. Kdo je vtihotapil uro budilko na prižnico, se ni zvedelo. (Dalje) * Kje naj začnem, ko je pa taka vročina, da se ne ljubi ne. jesti, se manj pa kavsati po pisalnem stroju. Star je že in rad nagaja. Naj povem, kaj vidim in slišim. Ko tako krevsam po Cermak cesti in še kje drugod, ogledujem izložbe in kupujem v mislih in po željah, mi pogled večkrat obvisi na nesnagi, ki je pred nekaterimi hišami in za hišami. Papirja, raznih pločevinastih odpadkov vse polno in nikogar, da bi počistil, čeprav se mladina, ki ima počitnice podi sem in tja in ne ve, kam bi iz dolgega časa. Vsa čast slovenskim rojakom* Naj bi si pri teh vzeli za vzgled razni Latinci. Ali bi mesto ne moglo kaj ukreniti radi tega in lenuhe kaznovati? * Nedavno sem srečal Mrs. Angelo Vlašic, sedaj poročeno ta svet”. Mrs. Prisland, iskrene čestitke in še dokaj let krepko naprej! * Slov. Ženska Zveza podpira iz fonda za Koroške slovenske študente devet slovenskih koroških študentov, ki so bolj iz oddaljenih krajev in bi radi tega ne mogli študirati na slovenski gimnaziji v Celovcu. Stroške krijejo posamezni dobrotniki. Boš se jim pridružila tudi ti? V AD sem zasledil poročilo, da je v mariborskem okraju že 7.5% nepismenih. Kaj le to pomeni? Verjetno tudi napredek v komunističnem smislu. Ko ni bilo komunizna, je bil odstotek nepismenih zelo majhen. * Slakove! so hvalili tiskovno svobodo, ki vlada v Sloveniji. Če bi koga od teh srečal, bi ga rad pobaral, zakaj celo “Slomškov list” ne sme v domovino? Zakaj je bil obsojen urednik “Družine” v Ljubljani? Zakaj je prepovedana knjiga “Kardinal Stepinac”? če kdo n. pr. pošlje domov izrezek iz kakega slovenskega lista in ga priloži k pismu, pismo je zaplenjeno. Zakaj? Ker je doma “tiskovna svoboda.” Naj se pridejo rdečkarji učit tiskovne svobode sem v Ameriko. So že bili tukaj, in š.e prihajajo, pa ne vidijo prav nič ker nosijo konjske naočnike, katere jim je nataknil rdeči režim doma. * V čikagu sežgejo vsak dan 3 milj one dolarjev. Ne verjamete? Zelenci pa naj bodo to en dolarja bankovci ali kakšne višje vsote, se obrabijo v 18 mese- ceneca Kocbekove,sra deleža pri partizanstvu prizanesljiv jViktorjem Balakar. Prišla je na cih. Take zelence preluknjajo, do njega tudi zaradi ugleda Jugoslavije v svetu, ki mu ga počitnice k staršem na 1850 W. jih prerežejo napol in jih sež-take afere jemljejo . . . Cermak Rd. Z njo je tudi njen .gejo v Federal Reserve banki. Milj oni gredo tako v zrak in potem kot pepel med odpadke. * čut za pravičnost. Jožek je poreden. Mama mu i^eče: “Ker si poreden, boš šel danes brez večerje spat”. Jožek se oglasi: “Zakaj pa očka ne naženeš brez večerje spat, če je poreden?” «• I “Bogec se kregajo,” tako so rekli nam doma, ko je grmelo. Tudi sedaj grmi in pomalem deži. Rož mi ne bo trebalo zalivati. Tudi to nekaj zaleže. Lep pozdrav vsem skupaj od blizu in daleč. “Toti Štajerc” ------o------ Sestanek upokojencev za senktersko okrožje CLEVELAND, O. — Reden mesečni sestanek se bo vršil v četrtek, 17. t.m., ob dveh popoldne v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Na ta sestanek lepo vabimo vse člane, posebno pa tiste, ki bi radi šli na izlet v Pensilvanijo. Izlet je določen za četrtek, 14. avgusta. Vožnja z avtobusom bo stala okrog 6 dolarjev za osebo, malica tam en dolar in šestdeset centov, kosilo pa dva dolarja in petindvajset centov. Kdor želi naročiti hrano, mora plačati vnaprej na sestanku, zato pridite gotovo. Nekaj stroškov bo kril klub, toda samo za člane, ki niso v zaostanku s članarino. Kdor je še ni plačal, lahko to stori na sestanku. Anton Žakelj, tajnik lisijoiiski piknik v iliwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo, 22. julija, se bo vršil misijonski piknik v parku Triglav. Pričetek bo ob lih s sv. mašo in pridigo pri kapeli v parku. Sv. maso bo daroval p. Klavdij Okorn. Po maši bo postreženo z okusnim kosilom, nato pa bo prosta zabava. Razdeljeni bodo lepi. dobitki in nagrade, tudi za žejne bo dobro preskrbljeno. Prijatelji in podporniki misijonov od blizu in daleč, vsi prijazno vabljeni! Podprimo naše misijonarje, ki delajo v vinogradu Gospodovem in širijo božje kraljestvo tam, kamor še ni segla božja beseda. Kristus sam je učil: Karkoli boste storili kateremu izmed mojih malih, boste meni storili in moj Oče v nebesih vam bo obilo poplačal. Odprimo torej srce in roke! Odbor mis. krožka F.R. ------o------ Važen prispevek k cerkveni glasbi Dr, p. Vendelin špendov, “Spev med berili” Chicago, 111. — V založbi “NAŠE TROMOSTOVJE” so letos 1975, naši očetje frančiškani v Ljubljani izdali pomenljivo zbirko. “Spevi med berili”, ki jih je na liturgično besedilo zložil naš znani strokovnjak c. g. Dr. p. Vendelin Špendov, O.F.M. —S to izdajo je izpolnjena vrzel na področju liturgične glasbe. Zbirka obsega: (1) spevov med berili, (ki so uporabni v teku cerkvenega leta, zlasti za navadne nedelje, za praznike, zlasti Marijine, za poroke, pogrebe itd), in (2) tri “Aleluje” z vrstice (st. 20 v omenjeni zbirki je Aleluja za moški zbor). “Spevi” se zloženi za zbor in pevca s spremljavo orgel. Odpev poje zbor (nekateri odpevi so primerni za ljudsko petje). Navadno sledi odpevu “Psalm”, ki ga poje pevec - solist ob spremljavi orgel. V st. 8, 14-16 v zbirki so psalmi brez odpevov. Tako se maša poživi. Maša postane slovesnejša, zlasti če se ob nedeljah med berili doda ena izmed Aleluj (glej st. 18-20 sbirke!). Skladbe v “Spevih med berili” spadajo med bisere cerkvene glasbe; zložene so - po duhovniku in doktorju zlasti slovenske cerkvene glasbe - v zmerno modemom, tekočem in pevnem slogu. Komponist se ne poslužuje samo običajnega dura in mola, temveč na nekaterih mestih — in to prav izvirno in posrečeno, starejših modalnih postopkov, tako značilnih za pravo cerkveno glasbo. Ker so skladbe melodične, to je pevne, sem prepričan, da jih bodo zbori radi vzeli v roke, pa tudi ljudstvo bo hitro poprijelo vrsto odpevov. Č. g. p. Dr. Vendelinu Špen-dovu iskreno častitam k zbirki “Spevi med berili”. Priporočam prav toplo, da te skladbe naročite pri upravi AVE MARIJA, v Lemontu, Illinois. Cena 2.00 dol. za knjigo1 (32 strani velikega formate) krije samo stroške tiska! Vse odlično delo komponista pa je za danes tako redki Bog plačaj! Iskrene pozdrave čitateljem spoštovanega lista in cenjenemu uredništvu! ALFRED FISCHINGER Organist pri slov. farni cerkvi sv. Štefanu ------o——— Drobtinice z iegnoniskega hribčka 1. Sprememba v vodstvu. 17. maja so se zbrale delega-tinje naše province k volitvi nove s. provincijalke, ker je s. Rose Ovca dopolnila svojo službeno dobo 6 let in po pravilih ne more biti zopet izvoljena. Po sv. maši, ki jo je opravil Fr. Ata-m.zij, OFM,- so imele sestre kosilo, katerega se je udeležila tudi vrhovna predstojnica iz Rima. In potem so se zbrale v dvorani Alvernia Manor ter izvolile s. M. Conrad Staresinčič za novo voditeljico. S. Rose se zahvaljujemo za njeno zvesto delovanje. Ni imela z rožicami postlano. Zidati je morala dom za onemogle in precej sester je odšlo nazaj v svet. Samo Bog ve, koliko noči je prejokala, ker bi bila rada ustregla faram s sestrami, a nas je premalo. To je bil višek njenega trpljenja. Plačilo zanj jo čaka v večnosti. Želimo božjega blagoslova njenemu delovanju, kjerkoli bo že. Novo sestro provincijalko prisrčno pozdravljamo. Bog ji daj zdravja, da bo srečno vozila in naj se že naprej namaže s potrpežljivostjo, ki ji bo potrebna, da bo mogla pogumno in z ljubeznijo vršiti svojo dolžnost. Me ji bomo pa pomagale z molitvijo. S. M. Conrad, dobro-dcšla na našem hribčku! 2. Obljube. 15. maja smo zopet praznovali. S. M. Helen Kovačič, ki letos uči v Euclidu, je obhajala srebrni jubilej svojega poklica. K slavnosti so prihiteli iz Mill-vale njeni starši, brat, sestre in nečaki. Zlate jubilantinje so pa bile: S. M. Avita Trstenjak iz So. Chicaga, šole presv. Srca; s. M. Judith Fogel iz Jolieta, St. Mary’s School, in s. M. Claudia Tomašič iz Kansas Cityja, Kaos. Je že več let ravnateljica šole St. John’s. Jubilantinje so v spremstvu predstojnic in celebranta Fr. A-tanazija, CFM, slovesno prikorakale v kapelo. Prather je služil slovesno sv. mašo, med katero je imel priložnostni govor. Sestre so mi povedale, da je bila tema pridige o velikodušnosti — ne delati zase, ampak za druge. In to so naše jubilantinje zvesto vršile do sedaj vse življenje. Pred darovanjem so ponovile obljube za vedno. Sedaj je treba le še vztrajati na poti, ki so jo nastopile pred leti. Po sv. maši so se dale slikati. Fotografija je res lepa. Vidite jo lahko v New World. Sorodniki naših slavljenk so imeli obed pripravljen v kafeteriji M A A. Stregle so jim sestre. Obiskali , so tudi nas v Alvernia Manor. Vesele smo bile srečanja z njimi. 3. Duhovne vaje. Zvečer 15. junija so se pa začele duhovne vaje v kapeli samostana. Udeležilo se jih je 58 sester, a tudi nekaj naših upokojenk je pridno hodilo poslušat pridige (konference). Voditelj je bil goreč, še mlad pasijonist. Lep vtis je napravil na nas, ker je bil vedno oblečen v svoj habit (talar). Vsi njegovi govori sc izražali njegovo posebno ljubezen do sv. Evharistije. Vsak ve čer je izpostavil Naj svetejše. To je bila sveta ura. Upam, da so se vse sestre prenovile v ljubezni do evharističnega Gospoda in si bodo ponesle s seboj med svoje učence. Redovnica brez te ljubezni ne more plodovito delovati in voditi male k njih Ljubitelju. Če se otrokom vcepi v šoli res prava srčna ljubezen do Boga, bodo tudi pozneje radi hodili k sv. maši in jih ne bo treba siliti. Kolikor sem mogla izvedeti cd sester, otroci naših šol še vedno prihajajo zjutraj k sv. maši in prejmejo sv. obhajilo; v nekaterih farah parkrat na teden. Ker morajo po nekaterih krajih s šolskimi busi prevažati otroke, seveda ne morejo k sv. maši. Do zopetnih duhovnih vaj v avgustu bo pri nas na hribčku vladal mir. Sestre so se razletele na vse štiri vetrove: ene v šole, druge domov na počitnice. Če mi kaj ne spodleti, se bom tudi jaz podala na pot. 4. Presenečenje. S. M. Bertha je imela opravek na “Loop” v Chicagu. Na ulici je bilo veliko ljudi. Naenkrat se znajde v objemu moža. Uboga sestra se silno prestraši. Hoče vpiti na pomoč in mož Rkoj izpusti in se opraviči: “O-prostite, sestra! Nisem vas nameraval prestrašiti. Hotel sem vem samo povedati, kako zelo me veseli, da sem na ulici zopet mogel videti sestro v obleki katoliške redovnice. Taka srečama so sedaj redka. Vsa čast vam, sestra, da imate pogum pred svetom priznati da ste Kristusova nevesta.” Nekaj časa je šc korakal z njo do razpotja k1 obžaloval, da nekatere redovni" cc s svojo civilno obleko in p0" svetnim obnašanjem ne delaj0 reklame Kristusu. Amen. iz samostana. 21. junija se je odpeljalo ‘ busom v Pittsburgh veliko n3' ših sester, ki so nekoč učile 112 hrvatski šoli sv. Nikolaja. Pre' vzele so jo v jeseni 1. 1931 in sc uspešno delovale do leta 19^ Csmim razredom je bil dodeljer trgovski tečaj. Po škofovem ria! ročilu so morali šolo zapret' pred 6 leti. Kolikor učencev J£ ostalo, se vozijo sedaj s šolskih busom v Millvale k Sv. Nikol0' ju. Letos je pa župnija v Pitts' burghu priredila srečanje (He’ union) vseh učencev, ki so gr0’ duirali v njih šoli. Izvolili sC odbor, ki je zaposlil vse mla^£ moči, da so tako sijajno uspol'' Povabili so pismeno vse nek J0 nje učence, kolikor so jih mog doseči po ZDA in po svetu. *>e celo iz Pariza je prifrčal po 213 ku nek mež, da se zopet snide._ svojimi tovariši. Moramo znati Hrvatom, da ljubijo co, svojo župnijo, svoj narod šolo. Zato so povabili vse o0^ učiteljice, ki so jih nekoč “id'^ Le”. Vsi so bili veseli srečukJ^ — sestre in učenci, nekateri ^ plešasti ali bradati. Obujali s spomine iz srečnih šolskih Odbor . je izdal spomi115'.^ knjigo z imeni vseh učencev učiteljic in njih naslove. NaVe^ li so tudi njih poklice, če so fv] ročeni, koliko otrok itd. mivo! Zbrali so se v Sheraton id0^, lu, kjer so imeli banket in P^, gram. Glavno je pa bilo nje med posamezniki po 1°1 'letih. Sestre so se vrnile 23. zvečer vse -nasmejane, vese (Dalje na 3. strani) HANADSHd DOMOVINA Odkritje spomenika Simonu Gregorčiču v Torontu TORONTO, Ont. — Nedelja, mesecev vse take klube, kot je 22. junija, bo nedvomno zapisana v zgodovino slovenskih izseljencev. Slovensko prosvetno društvo “Simon Gregorčič” je namreč ta dan izbralo za odkritje kipa Simonu Gregorčiču. Ta dogodek nedvomno stopa iz velikega števila piknikov, plesov in tombol, ki so sicer čisto prijetne zabave, posebno ob lepem vremenu, ki pa seveda s kulturne strani ne pomenijo mnogo. 'Naši primorski rojaki, ki sestavljajo večino članstva, so naarsikakemu drugemu društvu v tem oziru lahko za zgled in u-Pajmo, da bodo tako tudi v bodoče. Predsednik Stefan Humar je °tvoril to prireditev ob vznožju Zakritega spomenika, nakar je imel zelo primerno predavanje tajnik Ivan Dolenc, ki je Gre-gcrčiča pravilno predstavil kot narodnega budnika in pesnika, kar je Simon Gregorčič pred-vsem bil. Kip je bil nato odkrit in mo-ramo z veseljem priznati, da je delo kiparja Zdenka Kalina posrečeno; podobnost kipa naše-ttm pesniku je dobra, cel lik ima neko vzdušje in nikakor človek nima vtisa, da stoji pred mrtvo nraterijo. Ko bo še vse urejeno °koli kipa, bo to res lep kotiček tnga letovišča, upajmo tudi za bodeča mnoga leta. Recitacije Gregorčičevih pesmi so poteka-1® primerno; mogoče, ako bi se Vzelo kako krajšo pesem in bi ta bila deklamirana, bi bil vtis globji. Ciril Soršak se je s svojo skupino postavil, pozna se, da je to dokaj rutinska zadeva za ta zbor, ki nam že dolga leta nudi folklorne plese. Plesalci so bili Verjetno vsi prepoteni, ker son-Ce je ta dan krepko pripekalo in letovišče na tem kraju še ni-103 dovolj sence. Pevska zbora, Gregorčičev in “Zarja” iz Cle-Velanda, sta žela obilen aplavz. Na koncu prireditve je še tre- a omeniti govor in recitacije Sosta iz domovine, duhovnika mrka Mazore, kateremu je dru-Hvo celo postavilo slavolok kot 2a novo mašo, in tudi nadvse 2animiv, improviziran nastop rev- J. Kopača, ki je žel obilen aplavz, ko je Gregorčiča pohva-d ne samo kot pesnika, nego udi kot dobrega duhovnika. Ta-mh pogumnih govorov v današnjih težkih časih si ljudje še Več želijo. Napovedovalka Francka Se-Jak je odigrala važno nalogo kot zadovoljivo. Mimogrede še par nerodnosti, prireditelj, likvidirala. Za večino obiskovalcev torej predstavnik take države ne more biti “častni gost”. Verjetno je tudi vicekonzul tozadevni položaj razumel v tem smislu in ne verjamemo, da je bil na titel “častni” kaj posebej navdušen. Direktno smešen je bil nastop F, Česna iz 'Clevelanda, ki je pozdravil občinstvo v imenu “kulturnih” društev iz Clevelanda in potem meni nič tebi nič pripo-rceil, da vsi prisotni naročimo “Prosveto”, to je slovenski “napredni” list, ki izhaja v Chicagu, 111. Tudi po načinu vabila na prireditev se vidi, da “nekateri vse bi dali, da politiko bi vpeljali”, namreč vsi dopisi prireditev društva in vabila gredo preko časopisa “Naše novine”, zadnjega ostanka jugoslovanskega levičarskega časopisa v ZDA in Kanadi. Slovenska publika, tudi marsikateri, ki so dvomili, da bo prireditev tako izvedena, da bodo vsi Slovenci lahko sodelovali, želijo društvu vse najboljše in čestitajo k zaslužnemu kulturnemu dejanju, kot je bilo odkritje spomenika pesniku Simonu Gregorčiču. Celo slovenska duhovščina je pokazala do- bro voljo, ko so priporočili spontano v župnijskem glasilu to prireditev. Odbor društva mora gledati in urediti vse potrebno, da se ne bo delala z njihovega odra propagando za politiko, niti desno niti levo, in da naj nekateri “častni” člani raje ostanejo del publike! Samo v tem slučaju bo društvo uživalo podporo in u-gled pri vseh Slovencih, kot je tako navdušeno povedal predsednik društva g. Štefan Humar. P. A. Kramolc razstavlja TORONTO, Ont. — Znani rojak, slikar Ted Kramolc ima v Hart House, East Common Room,, od danes, 15. julija, do 8. avgusta slikarsko razstavo, na katero so vsi rojaki in rojakinje, ki se za to zanimajo, prisrčno vabljeni. Ted Kramolc si je pridobil s svojim umetniškim delom lep ugled v Kanadi, njegova dela pa so tudi v Sloveniji. Nekatera od njih so v Umetnostni galeriji v Hamiltonu, v Ontarijski u-metnosti galeriji, v Umetnostni galeriji v Londonu, Ont., in v Kingstonu, Ont., pa tudi v Narodni galeriji v Sloveniji. P. A. Ameriška vojna mornarica plača za strežnike častnikom letno okoli 51.7 milijonov dolarjev. Vsaj 19,1 milijonov bi bilo mogoče prihraniti, pravi poročilo Generalne nadzorne uprave, organa Kongresa, če bi častniki sami skrbeli za urejanje svojih stanovanj in sami nosili svojo umazano obleko v pralnice. * Aleksander Solženicin je pozval ZDA, naj prenehajo trgovati s Sovjetsko zvezo, ker da ta trgovina omogoča povečani napor v oboroževanju. Predstavniški dom ZDA je odklonil prepoved. poletov in pristankov nadzvočnega jet le- University ~of Toronto* 1tala Concord v ZDfV PredloS je bil odklonjen z 214:196 glasovom. Nasprotniki pristajanja trdijo, da bo letalo preveč glasno pri pristajanju in vzletanju. Zagovorniki letala so opozarjali, da bi prepoved njegovega pristajanja rodila obsodbo in odgovor v Franciji in Veliki Britaniji. Obe upata, da bosta lahko uvedli novo letalo v preko-atlantski promet enkrat prihodnje leto. RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU v glavnem dograjeno in so ga pokazali novinarjem. Stalo je o-koli $200,000, ki so jih darovala razna podjetja in družbe, katerih imena pa so ostala “neznana”. Kopališče je zvezano s 50 čevljev dolgim predorom s stanovanjem predsednika zvezne vlade. katerim bi se lahko izognili. To aaj ne velja kot kaka razdiral-a kritika nego kot konstruk-^lvna z željo, da bi se društvo es razvijalo v smislu, kot ga je Medsednik omenil zelo navdu-en° na koncu prireditve, to je, aJ žive vsi Slovenci od juga do Severa itd. 'V klubu je prišlo svoječasno razprtij ob priliki izobešenja astave z rdečo zvezdo. Klub je °fel ostati nepolitičen, kar je v ^ Gutih, in je v svojem društvu a neprijeten dogodek uredil. V rUstvenem vestniku se bere v jjesmi Dori Tomšičeve: “Glej, rugi vse bi dali, da politiko bi Peljali.” Predsednik je pred Omejitev uvoza jajc je povzročila dvig njihove cene, ko je ta v juniju že brez tega po-rastla za 23 centov, je dejala Beryl Plumptre od Nadzornega odbora za cene hrane. Izjavila je, da javnost ni gotova, da je bil tolikšen dvig cene jajc na mestu in potreben. ¥ Nova demokratska stranka je izvolila za svojega zveznega voditelja namesto Lewisa Eda Broadbenta šele pri četrtem glasovanju, ko je levo krilo stranke močno podpiralo Rosemary Brown, črnko iz Britske Kolumbije. * Ko je ameriška atomska podmornica Gato leta 1969 trčila ob sovjetsko atomsko podmornico v bližini obale Sovjetske zveze, je naglo odplula in dobila kasneje naročilo, naj pripravi o tem trčenju 6 dejanskih in točnih poročil poleg 25 napačnih. Po trditvah nekaterih bivših članov posadke naj bi bila podmornica priplula do ene milje od brega Sovjetske zveze, bila je torej v njenih teritorialnih vodah, ko je vršila svojo tajno nalogo. Prir, je editvijo verjetno v dobri ve-,. Potrdil, da ne bo nobene po-Mcrie primesi, na žalost te svo-i obljube ni držal, odnosno je Postavljen v položaj, da je 1 mogel držati. Že na koncu Ureditve je bil kot častni gost Zdravljen jugoslovanski vice-0tizul. Vsi prisotni s par izje-v errii, ki želijo uživati najbolj- obeh svetov, so bili in so po-btič; Ž. Oo-ekonomski begunci iz dr-aVe, ki je v Sloveniji tekom 6 Predsednik pokrajinske vlade Ontaria William Davis je z za-i dovoljstvom sprejel poročilo o oprostitvi G. Kerra vseh obtožb v zvezi s poglabljanjem pristanišča v Hamiltonu in objavil njegov ponovni sprejem v pokrajinsko vlado na mesto, ki ga je imel, predno je zaradi obtožbe odstopil. * Olimpijski odbor je odkril pretekli teden, da se je zmotil pri presoji obsega glavnega stadiona in razdelil 5,000 več sedežev v njem, kot jih je dejansko na razpolago. Zato so prodajo prekinili, da ne bi bilo za kako prireditev dejansko prodanih več vstopnic, kot je prostora. Take napake olimpijskemu odboru ne delajo ravno posebne časti in bi se jih z nekaj pazljivosti in skrbnosti lahko izognili! * Kanadski pridelek pšenice bo letos po uradni cenitvi nekaj večji cd lanskega. United Grain Growers Ltd. v Winnipegu so napovedali, da bo pridelek na Preriji letos okoli 511 milijonov bušljev proti lanskemu 499 milijonov. * Posredovalec je odredil v posebnem poročilu, da mora Unija raznašalcev pošte v Kanadi sprejeti nazaj v službo 6 uradnic, ki jih je pred tremi meseci odpustila v zvezi nekega delavskega spora. Predsednik unije Roger Decarie se je nekaj godrnjaje odločil za proučitev poročila. * Predvideni primanjkljaj olimpijskih iger v Montrealu prihodnje leto cenijo sedaj na najmanj 221 milijonov, med tem ko so prvotno trdili, da primanjkljaja sploh ne bo. ¥ Trgovinski minister Kanade Alastair Gillespie je pretekli teden objavil, da se je Iran obvezal v načelu s kanadskimi družbami in podjetji za dobavo naprav in razna dela v skupni vrednosti 1.3 bilijona dolarjev. V razgovorih so načrti za dodatnih 650 milijonov dolarjev. V okviru dogovora je bil nato podpisan sporazum o ustanovitvi skupne kanadsko-iranske gospodarske komisije. 4< Kanadska zdravniška zveza je opozorila Kanadčane, da utegne biti skrbstvo za njihovo zdravje omejeno, če bo -zvezna vlada vztrajala pri svojem načrtu za : nadziranje izdatkov za zdrav-1 stvo. Posebno bi moglo biti pri- Znani kožni zdravnik dr. H. Donsky, načelnik dermatološkega oddelka v Splošni bolnišnici v Torontu, je razkril svojim zdravniškim tovarišem pretekli teden, da je udeležen v preskušanju nekega sredstva za obnovo rasti las pri plešastih ljudeh, moških in ženskah. Poskus kaže na uspeh, vendar je zdravnik dejal, da njemu ni znanega nič drugega kot to, da je vključenih v poskus 20 oseb,’med njimi 18 moških in 2 ženski, da je za vse ugotovil, da bi ostali plešasti, ker so bile njihove pleše “trajnega značaja”, da pa imajo sedaj že kar precej las. Dodal je, da zaradi njega ti lasje lahko v prihodnjih dneh vsi izginejo, ker on sestavlja sredstva, ki ga vsak dan vribajo v kožo na glavah 20 oseb. Ve le toliko, da v tem sredstvu ni nobenih hormonov in da doslej postopek ni pokazal na osebah, ki so se mu podvrgle, nobenih škodljivih posledic. Poskus naj bi bil v teku 9 mesecev. Dr. Donsky je dejal, da ga je razkril svojim tovarišem zato, ker je začel dobivati telefonske klice z vprašanji o tem in ponudbe za vključitev v poskus. Izjavil je, da sedaj ne sprejemajo nobenih novih udeležencev in da bo preskušanje sredstva, ki kaže polno resnost in odgovornost, končano nekje okoli novega leta. Sredstvo naj bi bilo po zatrditvah njegovega sestavljalca sposobno vrniti pešcu y dveh do treh letih kar dostojno goste lase. * Kvibeške žrtve talidomida so se pogodile z družbo Richard-son-Merrell, Inc., ki ima svoj sedež v Ohiu, za 15 milijonov odškodnine. Družba je namreč zadeto drago zdravljenje ledvic; prodajala v Kanadi talodomide in operacije srca. Kenneth Elliot, 42 let stari bivši član Hamiltonske pristaniške komisije, ki je bil obtožen, da je z nedovoljenimi dogovori dobil od gradenj in poglabljanja pristanišča preko četrt milijona dolarjev, je bil obsojen na 6 let zapora. Soobtoženi 62 let stari Reginald Fisher je dobil tri leta zapora. * Voditelj italijanske radikalne stranke Marco Pannella je bil po nekaj dnevih izpuščen iz ječe, kamor ga je sodnik obsodil, ko je javno kadil hašiš v znak protesta proti italijanskim zakonom proti mamilom. pod imenom “kevadon” kot pomirjevalno sredstvo, ki pa je povzročilo rojstvo pohabljenih otrok. V pokrajini Kvibek je bilo znanih 28 takih pohabljencev. * Ker je v Torontu in v Ontariu precej odpora proti gradnji novega mednarodnega letališča pri Pickeringu, -je zvezni prometni minister Jean Marchand pretekli teden izjavil, da ga ne bodo gradili, če se bo ta odpor nadaljeval. ❖ Pokrito, skozi celo leto uporabne kopališče s plavalnim ba-zenem pri stanovanju predsednika vlade na 24 Sussex Drive v Ottawi je bilo pretekli teden Kesti iz Slovenije Premogovnik Velenje Velenjski rudarji praznujejo letos stoletnico rudnika. Že pred dvesto leti je neki kovač opozoril na “črni” premog. Kmalu nato so posamezniki že kopali na mnogih krajih. Načrtno izkopavanje pa je začel pred sto leti rudarski podjetnik Franc Mages. Nato je bil državna last Avstrije in Kraljevine SHS. Po vojni je postal družbena last. Leta 1950 je prešel v upravljanje delavcev. Lani je rudnik dosegel rekorden na-kop 3.900.000 ton lignita. Medveda strašila V začetku junija je strašil velik medved po Goričkem v Prekmurju, teden kasneje pa je medved napadel čredo krav, ki se je pasla v Rutu nad Baško grapo. Grabljice so ga pregnale, ko je napadel in z nekaj udarci pobil na tla vola. Lovska družina je debila dovoljenje, da medveda ustreli, ker sodijo, da je to verjetno isti, ki je pred letom moril na istem področju ovce in krave. Medved na Goričkem naj bi bil prišel iz Madžarske in se je po vsem sodeč tudi tja vrnil. Slovenska gimnazija v Celovcu v svojem poslopju Po dolgem zavlačevanju je Slovenska gimnazija v Celovcu prevzela 18. junija lastno poslopje, kjer .se bo mogla pro-stejše in ugodnejše razvijati. Pri slovesnosti so bili navzoči zastopniki krajevnih in deželnih oblasti, pa tudi zvezni minister za prosveto dr. Sinowatz, ki je izročil zlati ključ poslopja ravnatelju slovenske gimnazije dr. Zablatniku. Ta je nato podal zgodovino te šole, ki se je razvila iz treh razredov s 101 učencem v kvalitetno srednjo šolo z 20 razredi in 436 učenci ter učenkami. V teku svojega obstoja je dala Koroški preko 400 maturantov. Pri otvoritvenem slavju je šolski odbor zapel kot uvod v slavnost koroško “Rož, Podjuna, Žila, venec treh dolin, moja domovina, narod moj trpin ...” za upravljanje in letanje s takim letalom. Napredek v Velenju V tovarni Gorenje so v minulem letu izdelali za 2.63 milijarde dinarjev raznih izdelkov, kar je za 35% več kot leto prej. četrtino proizvodnje so izvozili, za kar so iztržili 33 milijonov dolarjev. Doseženi čisti dohodek je za 31.6% večji. Kako rešiti grad? Sprašuje pisec v ljubljanskem listu “Delo” 18. junija, ko razpravlja o sestanku, na katerem so govorili o obnovi gradu Štatenberg v dolini Dravinje. Četudi je to najbolj vabljiva točka v tej dolini in ugodno središče za tujski promet, je rešitev tega vprašanja vedno obtičala pri vprašanju denarja. Tudi tokrat niso mogli mimo tega, pa so vsaj sklenili, da bodo skušali denar dobiti pri republiki iz sredstev za podpiranje manj razvitih predelov, kamor haloški svet, ob robu katerega stoji grad Štatenberg, spada. Z letalom treščila v goro V nedeljo, 15. junija, je. treščila z jadralnim letalom znamke Cirrus v goro na območju Belščice 18 let stara Vesna Žnideršič iz Ročevnice pri Tržiču. Letalo je na območju Belščice nenadno začelo padati in treščilo v goro. Pri tem se je popolnoma razbilo in 18 let stara le-talka je bila na mestu mrtva. Kako je prišlo do nesreče, skuša ugotoviti preiskava. Vesna je imela vse potrebne izpite J Lemontske drobtinice (Nadaljevanje s 2. strani) da so nekdanji “bučmani” sedaj dobri katoliški očetje in nekdanje šepetalke dobre mamice. Samo eno ime sem našla, kateremu je dodana beseda: divorced .. . Lepo je bilo, četudi so se kosti precej pretresle od dolge vožnje, a se je izplačalo,” so dejale naše potnice. 6. Stanovitnost v dobrem. Če si izprosimo od Boga milost stanovitnosti, smo na varnem. Pravijo, da je stanovitnost naj večja milost. Kaj pomaga živeti svetniško, a potem opustiti vse dobro in umreti v grehu? Kje je vir stanovitnosti, zagotovilo, da bomo vztrajali v ljubezni do Boga, da bomo ostali zvesti v njegovi službi? V presv. Zakramentu! Ko prejmemo sv. obhajilo, živi Jezus v nas in čaka, česa ga bomo prosili... Seveda imamo na srcu veliko zadev, ki jih želimo predložiti Gospodu v uslišanje, a ne pozabi-mo ga prositi za stanovitnost. Presv. Srce ne more odreči take prošnje, saj samo želi, da ostanemo dobri. Zato prihaja v naše srce. . . Seveda, moramo trdno verovati vanj, zavedati se moramo, da so trenutki, ko biva Jezus v nas, najvažnejši v našem življenju. Porabimo jih! Ne bežimo iz cerkve, kot bi za nami gorelo! Sv. Filip Neri je takim, ki so brez zahvale hiteli iz cerkve, poslal dva ministranta z gorečima svečama, da sta jih spremljala. Vsaj nekaj minut posvetimo pogovoru z Jezusom. s. M. Lavoslava CLEVELAND, O. MALI OGLASI V Vietnamu zasežena ameriška vojna letala na poti v Sovjetijo WASHINGTON, D.C. — Sem prihajajo govorice, da pošilja Hanoi ameriška vojna letala E-5, ki so bila zasežena kot vojni plen v Južnem Vietnami, y Sovjetsko zvezo za delno kritje stroškov nabav sovjetskega orožja Severnemu Vietnamu v preteklosti. V Kremlju imajo baje namen ta letala poslati v Kolumbijo in Venezuelo v kritje svojih dolgov v teh dveh državah Južne Amerike. Sovjetska zveza preskuša svojo prvo letalonosilko BRUXELLES, Belg. — Vesti iz krogov NATO poročajo o preskušanju prve sovjetske letalonosilke “Kijev” na Črnem morju. Če bo vse v redu, bo ta prihodnje leto vključena v redno pomorsko službo. Sovjetska zveza do nedavnega ni imela nobenih letalonosilk, trdila je, da so te predober cilj za sovražnikove napade. Pred par leti je zgradila dve nosilki helikopterjev, Moskva in Leningrad, sedaj preskuša prvo nosilko lovskih in drugih letal. V gradnji ima že tudi drago. Naprodaj V Sloveniji v okoli Brežic, naprodaj lepo posestvo z zidano hišo ter zidanim gospodarskim poslopjem. Elektrika in vodovod v hiši. Okolica v mirnem ter svežem zraku ob manjši cesti. Krasna prilika za rojake, ki ljubijo domovino in z lepim dohodkom. Kličite 216-431-2134. -(109) V najem Oddamo 3-sobno stanovanje zgoraj. Ima peč in hladilnik. 1191 E. 60 St. — 881-7122 ■_____________(no) V NAJEM 6 sob stanovanje s tremi spalnicami, sprejemna soba, jedilna soba in moderna kuhinja, zdolaj, spredaj. Zadaj zgoraj pa tri sobe v najem. Vse na 6404 Carl Ave. Kličite 391-3320. ______________________-(107) ODDA SE stanovanje pet sob odraslim, v prvovrstnem stanju, na 870 E. 75 St. Kličite 391-8875. ______________________-(108) FOR RENT 3 room apartment. Newly decorated and off street parking. Couples only 731-9431 after 5 pm (107) 5 Room Suite Newly redecorated. Off street parking. Couples (adults pre-fered.) Call 731-9431 after 5 pm. _______________________(107) ZIDAN ZIDAN ZIDAN Euclid zidan ranč, with rekreacijsko sobo, tri velike spalnice, dve kopalnici, formalna jedilna soba. Priključena garaža. V tridesetih. EUCLID po naročilu narejen zidan bungalow, veliki temelj (foundation), prijazna kuhinja z velikim prostorom za jest. Dve spalnici z prostorom za razšira-nje zgoraj, ploščata rekreacijska soba, 2% garaža, pokrajin lot. V boljšem kot novem položaju. NOVI DOMOVI kvalitetno delani ranči, z priključeno garažo za dva avta. — splits z priključenimi garaži, zidani ali z aluminij am obiti, po tri spalnice, IV2 kopalnica. Polna klet. V lepem prostoru od Route 91. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (109) House for sale 3 suites, 2% car garage, in good condition. On E. 67 St. Call 391-9833 -(107) Help Wanted Male or Female CLfcVfcLAND, O. MALI OGLASI NAPRODAJ hiša za eno družino, 6 sob, IVz kopalnica, dvojna garaža, blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Kličite 541-2965. (109) 2 hiši naprodaj Ena dvodružinska in ena enodružinska, ograja vseokoli, vse prebarvano, se lahko takoj vselite. Kličite 361-0763. —(109) COMPANION For elderly lady plus light housework, 3 or 4 days a week. Call between 7 and 9 pm. 481-0491. (Ill) COOK & HELPER Six hours, five days. Good working conditions. Call for appointment 531-8818. (109) Iščejo žensko Slovenski dom za ostarele išče žensko za čiščenje in pospravljanje. Oglasite se osebno na 18621 Neff Rd. Enaki delovni pogoji. (107) ŽENSKE ZA ČIŠČENJE v Slovenskem Narodnem Domu na 6409 St. Clair Ave. ali kličite 361-5115 od 11. ure zj. do 3. ure pop. vsak dan; samo na sredo ne. Zvečer 361-3112. (113) Help Wanted Housekeeper — live in, permanent position with family, excellent wages and benefits. 371-3054 -(109) Položna streha! je rekel žup- njegovo daritev prijazno. Ali nekega večera v postu na-Dvokopna streha, je rekel Da- lleti David na tujega moža v kra- vid. Naj bo mar videti kakor hišica za škorce? Ne, nobena hišica za škorce. Ali potlej pa kar štiri vratca. Ne, tri, se razume, na vetrni strani nobene. Kakopak, presneto, saj je vendar moj golobnjak! Pa moje orodje! bi bil David skoraj odvrnil. V božjem imenu, je rekel župnik nazadnje užaljeno, naredi, kar hočeš. Trma trmasta, je dejal in vtaknil svoje pesti v žepe pri suknji in odšel. Seveda je prišel koj spet nazaj, saj vendar ni mogel strpeti v sobi. In zdaj se lahko loti koristnega dela in zabija žeblje, tu ni moči veliko pokvariti. Veliko stvari ima David letos V mislih. Če takole preudari svoje življenje, kar dobro kaže. Njegov prihranjeni denar leži na pošti, vsak dan bi lahko dvignil kako vsoto in odprl kakršno koli trgovino. Ali tega noče, saj ima hrano in vse, kar potrebuje, le kaj naj manjka človeku, ki ima cel zaboj orodja? Z Nežiko je zdaj tako, da se je z materjo spoprijateljila, zdaj kramljata in pleteta in si pripovedujeta' o mestu, tudi Nežika je torej tako rekoč ohranjena in shranjena. In mati sama? Oh, mati! Njej je stopila stvar z brusačem v glavo, ves dan mrmra in gleda skoz okno za poštnim vozom. Sešila si je tudi novo obleko, ne slabo, svetlo z belim kodrom krog vratu. Takšne so ženske. Če se le od daleč prikaže kak snubač, pa naj že bo pohabljen ali zdrav, koj ti pridejo povsem iz tira. Ne bodi vendar tak, meni mati, pusti mi brusača! Le pomisli, kako dobro bo, zmeraj sami nabrušeni noži pri hiši! Da, pravi David, dokler ne boš imela kakšnega v hrbtu. Sicer David sploh ne najde časa za take norčije. Njegov dan je premerjeno poln vsakovrstnih opravkov. Vsakogar pomočnik je, župnikov hlapec, glasnik in komornik Gospodov. V svoji izbi si je napravil oltar, tu vsak dan na tihem bere mašo, za vajo, da ne bo čisto nepripravljen, če ga ibo škof poklical v mesto. Ite, poje David častitljivo in dolgo zategnjeno, ite, mis-sa est! In morebiti sprejema Gospod, Oče..z modrimi očmi, pač tu ; > *! ROSEMARY DUH, društvo št. 224, Tel. 432-0458 1069 East 66th St., Cleveland MM r t r c z h n 2 h ft d P tc s] h' g; §< s\ % ki li ki lil kc uF zn kv S.k; i fto: ilu