238
bo nobene disonance. Tako daleč je že dospelo na Mažar-skem preganjanje Slovakov, da se Slovaki ne morejo posloviti od svojih umrlih odličnih mož in ne smejo nad grobom oceniti njihovih narodnih zaslug. J. R. Fabrg se je porodil dne 15. februarja 1848 v Vavrišovu v liptovskem okraju, kjer je bil njegov oče učitelj in občinski tajnik. Od 1. 1860.—1864. je Fabry študiral na nemški gimnaziji v Kežmarku, potem na slovaški gimnaziji velkorevaški. V VI. razredu je Fabry uredoval pisan mesečnik „Zoro" in je začel tudi pošiljati prispevke v list ,Junos", ki je izhajal v Budimpešti. L. 1869. je študiral bogoslovje v Prešovu in ker mu je umrl oče, je moral študije prekiniti. Postal je učitelj v Butizovcah namesto svojega očeta in to službo je opravljal eno leto in pol. V tej dobi je pošiljal pesmi v list „Orel", ki ga je izdajal dobro znani slovaški pisatelj Kalinčak. L. 1871. je Fabru zopet študiral teologijo, ki jo je dovršil 1. 1874. v Lipskem. Vrnivši se iz Lipskega bil je profesor v Sajo-Gomor in ne-dolgo potem je bil izvoljen za župnika v Veliki Slatini, kjer je bil 32 let. Kot župnik je uredoval in izdajal „Knižničku-Vnutorno-missiovu" ter je bil glavni sotrudnik cerkvenega lista „Straž na Sione" in nekaj časa njegov glavni urednik. Da povzdigne gospodarske razmere Slovakov, je ustanavljal slovaške denarne zavode. — Karol Hrdlička, bivši protestantski župnik v Nadlaku, se je porodil dne 3. decembra 1. 1837. v Nitranski Sredi. Njegov praded, Jan Hrdlička, je bil prvi sotrudnik „Staryh Novin", ki so izhajale pod uredništvom Andreja Plachega, župnika v Turčanskem Sv. Martinu. Njegov oče Mihael Hrdlička je bil slovaški učitelj. Gimnazijo in teologijo je Hrdlička dovršil v Požunu. L. 1870. je bil izvoljen za protestantskega župnika v Nadlaku, kjer je bil 38 let. Narodno se je Hrdlička zavedel že na gimnaziji pod vodstvom navdušenega Ludevita Štura. Svojega rodu se nikoli ni sramoval; bil je vobče znan kot redek, čist slovaški značaj. Kako se je obnašal nasproti svojim predstojnikom, patentiranim mažarskim rodoljubom, dokazuje sledeči veseli slučaj iz njegovega življenja. Nekdaj je prišel v Nadlak na senio-ralno vizitacijo takratni senior. Pohujšal se je nad tem, da župnik Hrdlička v cerkvenih knjigah vodi račune v slovaškem jeziku. „Kako se upate po slovaško voditi račune?" vpraša senior osorno Hrdličko. „Saj ne računim slovaško," odgovoril je župnik; „prosim, izvolite citati," je nadaljeval ka-žoč na arabske številke, „egy forint huszonot (namreč 1 gld. 25 kr.) negyvenhat (število strani)" itd. Senior je bil zelo presenečen po tem nepričakovanem dovtipnem odgovoru. Kot vesten prijatelj slovaškega ljudstva je skrbel tudi za njegovo blagostanje. Hrdlička je ustanovil prvi slovaški denarni zavod. Več nego na gospodarskem polju je Hrdlička deloval na prosvetnem in cerkvenem književnem polju. Prevel je „Katechismus" od Kriigerja, ki se je dolgo časa rabil v slovaških protestantskih šolah in spisal več verskih knjig in brošur, zlasti zoper sekto nazarencev, ki so se takrat jeli množiti v njegovi župniji. Najrajši se je pa pečal s poezijo. V poeziji je iskal tolažbe, zlasti ko mu je umrlo petero otrok in zvesta soproga. Iz vseh njegovih pesmi veje duh skepti-cizma in pesimizma, toda vendar ni v njih obupanja. Poleg izvirnih pesmi je Hrdlička izdajal tudi prevode; prevajal je zlasti Petofija. V zadnjih letih se je pečal z etimologiziranjem in iskanjem slovaških korenin v mažarskem jeziku. Nabral je veliko gradiva, ki gotovo ni brez vrednosti. Fr. Št.
OOCT
Iz narodnega življenja iužiških Srbov. Znani lužiško-srbski rodoljub, dekan I. Ševčik, se je preselil iz iz Budišina v Kamjenico v Rudnih gorah; s tem je „Katholski
Posol" izgubil urednika, lužiški Srbi svojega političnega voditelja in „Mačica Serbskaja" svojega vestnega tajnika. — „Raj", mladinski list za katoliško lužiško-srbsko deco, ki je doslej izhajal samo štirikrat na leto, izhaja sedaj vsak mesec. „Zahrodka", ki se izdaja za protestantsko deco, izhaja dozdaj še štirikrat na leto. Vobče se opazuje, da se lužiško-srbski katoliki bolj zavedajo svoje narodnosti in so bolj požrtvovalni nego njih protestantski rojaki. — Marljivi in zelo nadarjeni lužiško-srbski pesnik, duhovnik I. Čišinski, je izdal že dvanajsto pesniško zbirko pod naslovom „Serbske wobrazki". Knjiga je krasno opremljena (cena 1 marka) in je določena preprostemu ljudstvu. — Dne 11. oktobra je obhajalo kmečko društvo „Towarstwo serbskih burow" svojo dvajsetletnico ; slovesnost, katere se je udeležilo veliko število manjših in večjih kmetov iz zgornje Lužice, je bila impozantna. Prolog k slavnosti je spisal pesnik Čišinski in predstavljala se je tudi izvirna drama iz življenja Iužiških kmetov pod naslovom: „Burska krew" (Kmečka kri). — Poleti se je v Hrodžišču priredil poučni tečaj za lužiško-srbske bogoslovce takozvani „Serbski seminar za serbskih studo-wacych bohoslawstva". Tečaja, ki ga je vodil katoliški župnik Mrozak, se je udeležilo pet bogoslovcev. Namen tečaja je izobraziti bogoslovce v njihovem materinskem jeziku tako, da bodo mogli brez težave pastirovati med lužiško-srbskim ljudstvom. Fr. Št.
EEEHD3
Ludwik Stanislav Licinski, poljski pesnik, je nedavno umrl v 34. letu svoje starosti vsled sušice. Vse svoje življenje je skoraj prebil v revščini in na potovanju. Pisal je v stilu jedrnatem, svežem, a brezobzirnem. Ljubil je izredne pesniške slike in posebne izraze; pisal je takorekoč s krvjo svojega srca. Sovražil je vse „co pelza", ljubil je, kar prodira k prostosti, kar lomi okove, družabne in ekonomične, kar se je iznebilo predsodka. Umrli je bil duša silna, delavna, ki ni bila vklenjena v noben kompromis življenja in umetnosti. Spisal je „Halucynacye", ki jih je objavil „Glos" in „Pa-miejmiki W16cz^gi".
Petdesetletnica književne delavnosti Hleksandra Jablonowskega. Poljsko znanstvo je obhajalo letos redek jubilej. Minulo je namreč petdeset let od tega časa, kar je eden najbolj imenitnih poljskih zgodovinarjev, Aleksander Jablonowski, objavil v kijevskih „Pismah Gromadzkiego" prvo svoje delo pod naslovom „0 prowincjonalizmah etnograficzno-historycznyh w dawnej PoIsce". Tekom polstoletja se je pa zaklad poljskega znanstva obogatil s celo vrsto imenitnih del izpod peresa Rl. Jablonowskega. HI. Jablonowski se je porodil dne 19. aprila 1829 v Gozlinu; vseučilišče je študiral najprej v Kijevu in pozneje v Dorpatu, kjer je dovršil aka-demične študije 1. 1852 Dovršivši študije je Jablonowski prva leta služboval kot profesor na Ukrajini. Da izpopolni svoje študije, je potoval }ablonowski po zahodni in južni Evropi, potoval je po Nemškem, Angleškem, Francoskem, Laškem in Grškem, bil je celo v Palmiri in Damasku. Ko se je vrnil, je začel v Varšavi svojo znanstveno-literarno delavnost, objavljajoč v „Bluszczu", „Tygodniku Ilustrow." in „Polski Gazeti" opis svojega potovanja. L. 1875. se je }ablonowski zaeno s prof. Pavihskim lotil temeljitega dela; začela sta izdajati ,,Žrodla dziejowe" (Zgodovinske vire), katerih je izšlo že nekoliko debelih zvezkov. To delo je podlaga za preiskovanje zgodovine tistih krajev, ki so tako važno vlogo igrali v poljski zgodovini. Drugo veliko delo Jablonowskega je „Akademja kijowsko-mohilahska" (zgodovina razvoja občne civilizacije zahodne na Ruskem). Na tretjem shodu poljskih zgodovinarjev 1. 1900. je Jablonowski predložil svoje
239
AHMED TEVFIK-PUŠA
novi veliki vezir
veliko dragoceno delo: „Rtlas historucznu ziem ruskih Rzeczypospolitej", ki je vzbudilo mnogo občudovanja in priznanja med navzočimi učenjaki. Razentega je Jablo-nowski spisal celo vrsto temeljitih spisov za mesečnik „flteneum", ki ga je pomagal ustanoviti in je bil izpočetka njegov glavni urednik, dalje za „Kvartalnik Historucznu", „Slownik Geograficzny" i. dr.
Mšcislav Godlewski. Poljsko publicistiko je zadela težka izguba; umrl je M. Godlewski, dolgoletni urednik varšavskega „Slowa", politik in član konservativnega tabora.
Godlewski je bil izredno nadarjen časnikar, katerega mnenje se je vobče vpoštevalo. Rojen 1.1846. v Krasocinu, je študiral pravo in ekonomijo v Varšavi, Berolinu, Parizu in Heidelbergu. Dovršivši študije je bil nekaj časa sodnijski uradnik in že 1. 1872. je prevzel uredništvo „Biblioteki umie-j^tnošci prawnych" ter je razvil svojo literarno-znanstveno delavnost. L. 1875. je postal urednik lista ,,Niwa" in dve leti pozneje urednik „Slowa". Tridesetletnica profesorske delavnosti M. Straszewskega. Letos je obhajal Mav-rycyj Straszewski tridesetletnico svoje učiteljske delavnosti na katedri filozofije v jagelonskem vseučilišču in hkrati šestdesetletnico svojega rojstva. Straszewski je zasedel katedro filozofije v jagelonskem vseučilišču 1. 1878. po slovečem Kremerzu. Jubilant je eden najboljših poljskih sodobnih modroslovcev, ni privrženec nobene sedanje moderne modroslovne smeri, temveč stoji na stališču primerjalno-kritičnem. Svoje stališče je prof. Straszewski narisal v obširnem delu pod naslovom: „Wstep v ogolny dzieje filozofii na Wschodzie" in v delu „Pomysii do uje^cia dziejow filozofii w calošci". Oba sp'sa sta, kar zadene temeljitost in izvirnost misli, zelo obogatila ne le poljsko, ampak tudi svetovno modroslovno literaturo, tako da tuji učenjaki radi iz njih zajemajo gradivo. Nedavno je profesor Straszewski izdal zbirko razprav o raznih modro-slovnih temah pod naslovom: „W dgženin do syntezy". Sedaj pripravlja veliko delo ,,System etike".
rnTH~p
Poljak — starogrški pisatelj. Že v XVI. stoletju se je poljska literatura ponašala s svojim krščanskim Horacijem, kakršen je bil Maciej Sarbiewski, ki je tako spretno posnemal glede na duha in klasično obliko slavnega rimskega satirika, da so se njegovi proizvodi težko dali ločiti od izvirnikov. Sedaj se je v poljski literaturi pokazal zopet enak pojav. Poljski profesor Bonaventura Graszyriski tako dobro pozna duha in obliko starogrškega jezika, da brez vsake težave piše v jeziku starodavnih Helenov izborne drame po zgledu velikih dramatikov grških. S svojo izvirno nadarjenostjo je obrnil nase pozornost literarnih krogov in pred nekoliko meseci je dobil od grškega kralja odlikovanje (častni križ Odrešenika) za spisanje nekoliko dram v starogrškem jeziku.
— Profesor B. Czeslav Graszynski se je porodil dne 10. julija 1. 1859. na Poznanjskem. Gimnazijo je dovršil v Lesnu, univerzo v Grifiji na Pomorskem; kot profesor je služboval na raznih mestih, sedaj je na gimnaziji v Lvovu. Prvo njegovo književno delo je večja pesnitev pod naslovom „Wanda", ki jo je spisal v poljskem jeziku (Poznanj 1885). Potem je pisal samo pesniške proizvode v starogrškem jeziku pod naslovom „Agia Sofia" (1897), „Hestias" (1899), „Ana-stasia" (1906).
Konrad Proszgnski (Kazimierz Promgk), urednik in izdajatelj poljskega tednika „Gazeta Šwiqteczna" je umrl. S smrtjo K. Promyka je bil Poljakom odvzet izreden delavec na prosvetnem polju, ki je poljsko ljudstvo najprej naučil citati in potem ga je šele izobrazil. Poljaki imajo veliko političnih strank, imajo precej prosvetnih društev in vendar se more trditi, da sam Kazimierz Promyk je imel toliko uspehov, kolikor vsa ta prosvetna poljska društva. Promyk je začel svojo delavnost v zelo žalostnih razmerah; bila je doba največjih političnih depresij po poljski vstaji, ko je Promyk začel izdajati brez kake druge pomoči za ljudstvo novo poljsko glasilo ,,Gazeta Šwiateczna". Ali Promyk se ni zastonj porodil na Litvi, ni se zastonj učil potrpežljivosti in vztrajnosti v Sibiriji. Promyk je maturo napravil v Varšavi in vpisal se je na varšavski univerzi, ali kmalu je prekinil študije ter je 1. 1881. začel izdajati tednik ,,Gazeta Šwia.teczna". Ker bi sam ne bil dobil od ruske birokracije dovoljenja za izdajanje lista, je dobil dovoljenje na ime lektorja angleškega jezika. Po izdaji prvih številk je tednik imel 2500 naročnikov in pozneje 30.000 naročnikov. Dozdaj še nihče na Poljskem ni znal tako preprosto pisati za ljudstvo kakor Promyk in nihče še ni imel pri poljskem ljudstvu toliko zaupanja kakor „pisarz Gazety Šwiqteczny". — Promyk je umrl v 57. letu svoje starosti.
Deotima (|adwiga Luszczewska). 23. septembra preteklega leta je v Varšavi umrla Deotima, zadnja pred-staviteljica velike dobe romantične poljske poezije. Umrla je sita hvale in časti; imela je pogreb, kakršnega že dolga leta Varšava ni videla. Lu-szczewska je bila izredno nadarjena poljska pesnica. Že kot malo dekletce je kazala spretnost improvizacije. V salonu njenih starišev se je zbirala ob večerih imenitna poljska družba varšavska. Pri sestankih so se desetletni Jadwigi dajale razne teme, na katere je v verzih odgovarjala, vzbujojoč tako občudovanje navzočih, ki so daleč naokrog širili slavo čudežnega otroka. Deotima je spisala veliko
pesmi, ali najboljše so njeni veliki pesniški proizvodi pod naslovom: ,,Sobieski pod Wiedniem", „Branki w jassyrze", ,,Panienka z okienka", „Polska v piesni". Pesnitev ,,Sobieski" je zlagala celih 17 let. Vsa delavnost Deotime je bila vseskozi patriotična, narodna. Deotima je bila Poljakinja iz vse duše, živela je v preteklosti svoje domovine in z očmi svojega duha je videla Poljsko Jageloncev, Poljsko Zigmuntov, Ba-
GENERAL ŠEFKET-PAŠfl
mladoturški poveljnik solunskega zbora
Digitalna knjiĹľnica Slovenije - dLib.si