Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejemau veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posaiuozne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljil tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska, enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se,tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ljtQ. uri popoludne.
Stev. 138.
V Ljubljani, v sredo 8. junija 1887.
Letnilv XV.
Krščanski socijalizem.
Mnogo mnogo let je v človeški družbi socijalno vprašanje na dnevnem redu, in ako to vprašanje kterikrat za malo časa nekoliko potihne, pa potem tem silovitejše izbruhne ter tirja rešitve.
Socijalizem in njegovi še hujši izrastki, komunizem in nihilizem (mučenstvo za satana), postal je po vsi pravici strah in groza za človeško družbo.
Veliko se je pisalo in se še piše — obravnavalo, in se še obravnava, kako bi se to prevažno skeleče vprašanje rešiti moglo, a do sedaj vendar brez vspeha. Temu vzrok je zapah, kteri brani, da se to vprašanje rešiti ne more in ta zapah je pomanjkanje žive vere, toraj pomanjkanje krščanske Ijubezui; in dokler krščanstvo ne bodo izključljivo vplivalo na to vprašanje, ue bode rešitve; temveč valovi socijalizma bodo do poloma spodkopavali človeško družbo.
Kmetijstvo na deželi propada; ne bomo zdaj preiskovali vzroke. — V mestih, posebno v velikih mestih, kopiči se pa pri posameznih osebah neizmerno bogastvo, in med tem, ko si bogataši ali privoščijo vse sladnosti življenja, ali se pa vesele edino le mrtvega maraona, trpi tisoč in tisoč ljudi največje pomanjkanje, tudi za ohranenje najskrom-nejšega življa nima potrebnega in toraj v obup-nosti zavest svojega milovanja vrednega stanu, ža-libog le premnogokrat v strupu-šuopsu vtopi.
Osoda je tisoč in tisoč, da, milijonov mož in žen, iu celo uežnih otrok, kteri dan na dan trdo delajo, pri vsem tem si pa komaj vsakdanji živež služijo, in večkrat le jeden dan bolezni, toraj uezaslužka, zadostuje, da že stradajo, mraza trepetajo, iu so prisiljeni beračiti.
Cele trume takih človeških rev so čisto nova prikazen v sedanjem času po skoraj 2000 let obstanka krščanstva.
Izgojil se je socijalizem iz brezverstva ali slabo-verstva premožnih in iz obupnosti (ktera je tudi nasledek brezverstva ali slaboverstva) ubogih, uaj so si že uboštva sami krivi ali ne, le s tem razločkom, da so večjidel tisti ubogi najhujši socijalisti, ki so si sami krivi revščine.
Hvale vredno je, da nekteri bogatini velike svote darujejo za uboge. Ne bomo pa preiskavah, mar li je ta miloščina tudi primerna premoženju, ktero imajo, ali ne.
Res je sicer, da se vsako leto velikanske svote stekajo od davkoplačevalcev v ubožue zaklade in zavode, tudi je mnogo humanitarnih (človekoljubnih) društev in naprav.
Načinu, po kterem se sploh miloščina deli, ali po kterem se podpirajo ubogi iz omenjenih zakladov in zavodov, manjka pa glavna stvar — namreč moralni vpliv na uboge, po kterem se viru reve na sled pride in se ta vir, ako le mogoče, more zamašiti.
Po mehanično dani miloščini brez oživljajoče ljubezni se odgojujejo le navadni, nadležni berači; mnogokrat se podpira le lenoba in tudi strasti, dočim se sramožljivi ubogi prezirajo.
Ubogi, ako je zgubil živo krščansko vero, vidi v taki miloščini, da se premožni, ktere kot vzrok svoje reve sodi, na lahki način nekako opravičiti hočejo, ako na leto ali semtertje kaj darujejo, in srca takih ubogih se napolnujejo z grenkostjo in z zavidom; da, mesto hvaležnosti je sovraštvo proti premožnim, če ravno se v hipu hvaležnost hlini.
Zapovedi ljubezni do Boga je enaka zapoved Ijubezui do bližnjega: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe-' iu „kar nečeš, da bi se tebi storilo, tudi ti drugemu ne stori," in nasprotno: „kar želiš, da bi se tebi storilo, tudi drugim stori" 1 — se ve da. vse to po pametnem uačiuu. To je prava krščanska ljubezen; ako bi se po tem uku ravnalo, kmalo bi socijalizem zginil in vsaki bi imel za potrebo. Glej krščansko čedo o časih aposteljnov. Brezverski socijalizem pa zahteva enakost vseh v imetku, to pa po nespametnem nemogočem načiuu, kajti pri takem socijalizrau bi človeška družba nikakor obstati ne mogla niti mesec dni ne.
Krščanski od Boga razsvitleni možje so iskali po koreniui reve človeštva, iz katere izhaja socijalizem in so spoznali, da se tii le mora pomagati po žrtovanji na vzvišeni način, in iz tega spoznanja nastal bi krščanski socijalizem.
V krščanskem socijalizmu se pa mora delovati
s prostovoljno osebno skrbjo za uboge, kakor na priliko delajo Vincencijeve družbe. Delovanje teh družb namreč uo obstoji v mehanični delitvi milodarov, — ne, — ampak miloščina mora biti le pripomoček k dosegi glavnega namena, in ta namen je: pridobiti si srca ubogih ter vplivati na njih voljo. — Poglejmo vzgled. Kadar Viucencijeva družba izve za kakega ubozega ali kako ubogo družino, pošlje dva družbina uda k ubogemu ali k ubogi družini. Ubogi, stanujoč v za-tuhlem vlažnem zraku kleti, ali visoko v podstrešji, izpostavljenem vetrovom in slabemu vremenu, — ni več vajen takega obiskovanja, začudi se, ko vidi, da k njemu prideta dva moža, gospoda, ki ga prijazno pozdravita. Ubogi, morda po dolgem, dolgem času sliši zopet eukrat prijazno vprašanje po svojem stauji in bivanji. Prvi odgovori ubozega so mnogokrat kratki, da, tudi neprijazni; iz vseh se vidi nezadovoljnost, grenkost, nezaupnost celo obupnost. Poslanca te družbe se pa ue splašita pri takem obnašanji ubozega; dalje ga poprašujeta, vplete se vmes marsi-ktera beseda tolažbo in upanja. Oddasta ubogemu dar ter obljubita, da v kratkem času zopet prideta. Ubogi začno zdaj premišljevati, kaj da bi bilo nagnilo ta dva gospoda, da sta ga obiskala in obdarovala; saj ju še poznal ui in ona dva njega ne. Prijazno besede mu done zmirom v ušesih, kajti dolgo, dolgo časa že ni slišal takih prijaznih besed. Spominja se preteklih let, začne se topiti ledena skorja okoli srca, migljati mu začne žarek upanja, da mu vendar ne bode treba poginiti zarad pomanjkanja. Dobro mu dene, da se vendar še kdo na svetu za njegov žalosteu stan zmeni, da ima še kdo kaj krščanskega usmiljenja. Ko ga gospoda drugi pot obiščeta, najdeta ubozega že bolj prijaznega, 011 sam začne pripove-dati o svojih revah in nadlogah iu mnogokrat se tudi sam obtoži, da je sam zakrivil si siromaštvo. Zaupanje ubozega v ta gospoda, oziroma v Vinceucijevo družbo, veduo bolj raste, ker spozna, da je tistim mar zboljšanje njegove reve, ter tudi kako bolj resno besedo in opomiuovanje več za zlo ne vzame, ker se je prepričal, da je le krščanska ljubezen, ktera se tii v djanji kaže, in ki išče lo njegov blagor, vzrok opoininovanja. Ubogi začne zopet misliti na
LISTEK.
Pismo iz tujine.
Jeruzalem, 13. maja.
Bilo je v nedeljo S. maja po jutranji službi božji okoli 9. ure zjutraj, ko smo se napotili v rojstni kraj sv. Janeza Krstnika v gorah. Sedemo vsak na svojega konjiča; bilo nas jo šestnajst, ravno kakor mal oddelek vojakov na konjih. Imeli smo bela zagrinjala čez glavo proti solnčuim žarkom. Prvi v vrsti je drvil svojega belca vodja tukajšnjega avstrijskega stanišča, g. Kosta Majer s Tirolskega; nosil jo bel plajšč. Skakali smo s konjiči eden za drugim po skalovitih kozjih potih.
Solnce je žgalo in peklo. Ko pridemo tje v dveh urah, postregli so nam po tukajšnji navadi oo. frančiškani s prijetno limonado, ki je nas ohladila. Ogledamo si najprvo „kripto" sv. Janeza Krstnika, in pa kraj, kjer so se prvič izreklo besedo „Blažeua si med ženami". Kmalo na to povabi nas samostanski zvonec k obedu. Sešlo se je nas vseh skupaj samo tujcev
dvaintrideset, brez domačinov. Sedeli smo vsijjpri eni mizi. Med nami je sedel tudi angleški poslanec, star, siv možiček z ravno tako priletno ženo. Govoril je laški o napredku iu razvoji angleškega zavoda, ki jo v Jeruzalemu itd.
Kako sem se začudil, ko prvič v treh tednih zaslišim domačo slovensko besedo. Bil je namreč v samostanu nek samostanski brat, ki je govoril slovenski. Kje je doma, ne vem.
Za postrežbo niso hotli vzeti nobene plače, vendar smo tii pustili primerno število fraukov.
Po tretji uri popoludne zasedemo zopet svoje konjiče in drvili smo naprej po skalnati stezi proti dobri dve uri oddaljenemu Betlehemu. Ondotna moška mladina je bila v prazničnih dolgih suknjah, kakor v talarjih; prepasani so bili z rudečimi pasovi, širokimi tri do štiri palce. Sprehajala se je po ulicah.
Komaj zve o našem prihodu predstojnik oo. frančiškanov v Betlehomu, povabi nas prijazno v samostan, kjer smo se ohladili z dobro limonino vodo. Moj namen ni, natančno popisovati mesto Kristusovega rojstva, cerkvo itd., ker dobro vem, da je
to častitim čitateljem več ali manj znano. Namen moj je le to popisati, kar se je ravno zdaj prigo-dilo in kar sem videl. Nova cerkev poleg frančiškanskega samostana, dozidana pred tremi leti, je jako lepa. Tii stojita vedno dva vojaka, jeden nad stopnicami, drugi pod stopnicami, ki peljejo v sv. kripto. Vojaki stražijo, ker razkoluiški Grki vedno nagajajo katoličanom.
Ko smo si ogledali mestece in si nakupili nekaj spominkov, Šli smo naprej. Opomuiti še moram, da so me osupnili umetno izdelani spominki iz ribjih kosti in oljkiuega lesa. No vem, če morete v Ljubljani v kteri prodajaluici kaj tako umetnega dobiti.
Bilo je okoli tretje ure popoludne, ko smo odhajali po „pastirskem polji" preko Mar-Sabi. Solnce jo silno pripekalo, kraj pa je najlepši v okolici. Videli smo' 2 do 3 ure od Betlehema po gorah iu dolinah siluo veliko beduiuskih koč, ki so vzgrajene iz nekakega dračja iu pokrito s črnimi plahtami. Nobena koliba ni visoka nad jeden seženj. Po deset družin je stanovalo skupaj v eui vasici. Nekteri so pasli drobnico, drugi veiblode. Drugi so želi in pulili nizek ječmeuček. Nekega vprašam, če ima kamen,
m
delo, in je pripravljen, delo ali službo iskati, ktere poprej v svoji trmi in obupuosti iskati ali eelo prejeti ni hotel, ali je pa bil mnenja, da to ali uno službo, tega ali onega dela dobil ne bode. Vincen-cijeva družba se pa tudi prizadeva, da nakloni ubogim kako službo ali delo.
Udje te družbe pa tudi ne pozabijo na mater in otroke uboge družine; ako se more, podari se ubogim tudi kako oblačilo in opozorijo udje mater na potrebno snago v stanovanji in v obleki, v ohra-nenji zdravja iu v pospeševanji ozdravljenja bolnih ■— in res, po obiskovanji udov družbe sv. Vincencija je večkrat borno stanovanje ubogih mnogo bolj snažno iu prijazno, tako, da se ubogi sami tega vesele. Ako je oče dobil kako tudi majhno službo ali delo, je to velik napredek k dosegi glavnega namena Vinceueijeve družbe.
Glavna naloga, ktera se mora še izvršiti, je pa ta, da se zanemarjena uboga družina ali posamezni ubogi v nravui stan postavi, po kterem more zopet kaj zaupanja sam v sebe staviti ter z lastnim trudom in delom sebe in svoje ohraniti. To se zgodi z napeljevanjem k duhovnemu vstajenju, k zvestemu spolnovauju verskih dolžnost.
Ko ubogi opazijo iu se prepričajo, da udje Vincencijeve družbe zgolj zavoljo Boga in krščanske ljubezni do bližnjega z žrtvovanjem časa in truda in z zatajevanjem za polajšanje njih milovanja vredne osode delajo, tedaj ubogi večinoma tudi radi sprejemajo opominovanja k zaupanji v Boga, k molitvi, k sprejemanju sv. zakramentov, k spolnovanju dolžnosti svojega stanu. Tako se je zgodlo tii in tam, da se udje družbe sami zavzeli in čudili popolni spremembi pri ubogih družinah, po Vincen-cijevi družbi podpirauih ubogih, preden so se nadjali. Se ve, da ne gre vselej tako gladko, kakor zgoraj rečeno', vendar bi so dalo veliko ubogih družin uašteti, pri kterih je Vincencijeva družba svoj glavui namen, namreč dušni blagor družine popolnoma dosegla.
Družba sv. Vincencija uči svoje ude spozuavati notranjo ceno miloščine in tisto na redne načine v dosego glavnega namena — pridobitev src ubogih iu blagra duš doliti — ona uči, da miloščino deliti je iz naravne in božje pravice izvirajoča postava premožnim, od ktere dolžnosti nobena zemeljska moč odvezati ue more; ta družba pa tudi svoje ude uči, da je bistvene deliti miloščino v duhu ponižnosti; ta družba nadalje uči, da mora biti miloščina v primeri s premoženjem, toraj ne ua način, kakor je ravnal bogatin v evangeliji, kteri je ubogemu Lazarju komaj privoščil odpadke svoje mize. Spodbudljive so besede sv. pisma za ude Viuceucijevo družbe in za vse dobrotnike: „ M i 1 o š č i n a sama bo vedno Boga za tiste prosila, kteri jo delijo, ko bi tudi podpirani ubogi opustili, za svoje dobrotnike moliti". Eccl. 29.
Pred vsem pa je treba pravega katoliškega prepričanja in življenja po veri, kajti brez vere ni prave krščanske Ijubezui, ktero se mora ne le v besedi, ampak tudi v dejanji kazati.
Dolgo še nemara ne bodo države pomoči delile Vincencijevim družbam, kterih je zdaj 400 na svetu z brezštevilnimi konferencami, tolažilno je pa vendar-le, da se bolj iu bolj, zlasti nižji in srednji krogi katoliškega ljudstva zanimivajo za te družbe.
da mu nabrusim njegov čuden srp, ki je bil bolj pudoben zakrivljeni žici (dratu), kakor srpu. A revež ni poznal brusivnega kamua.
Oe/, nekaj časa pokaže se nam vendar samostan Mar-Sabe. Kraj ta je že od nekdaj sloveč. Na vprašanje, koliko stanuje menihov v samostanu, reklo se nam je, da 55 mož šteje cela družina, ki so vsi razkolni Grki. Samostan je velikansk. Tri cerkvice so se nam iz zidovja kazale; samostan je obzidan ves z debelim zidom in zid zaprt z železnimi vrati. Zunaj zida sta za varstvo še dva stolpa. Od enega je napeljana žica na dvorišče, na kterem je kakih 15 zvoucev, da se mora vse po samostanu zbuditi, če nevarnost preti. Od ene strani je stolp zelo visok; ko sem pogledal doli v suho strugo potoka Cedrona, zdelo se mi je, da vsaj osem nadstropij bi se lahko naredilo do te višine. Gredč si spravimo nekaj vode-kapnice za suha usta iu brž gremo naprej še kake tri četrt ure in noč je bila. Vtaborili smo se, skuhali si večerjo in potem vlegli v šotorih ter prav dobro spali. Pri večerji smo pač drug druzega strašili z Beduini, a hal se jih ni nobeden uič. Akoravno smo bili med gorami in v
Ako bi se miloščina na ta način delila, kakor smo zgoraj popisali delovanje Vincencijeve družbe, ako bi se te in enake družbe povsod razširile in bi imele le nekoliko sredstev, ktere imajo drugi ubožni zakladi in zavodi in da bi imele te družbe le nekoliko tistih svot, ktere se od davkoplačevalcev za uboge pobirajo — nastal bi v kratkem krščanski socijalizem in rešeno bi bilo socijalno vprašanje v blagor človeštva in držav.	P—r.
Govor g. državnega poslanca dr. Viteziča
v državnem zboru dne 14. maja.
(Konee.)
Večina deželuega zastopa, ki take resolucije sklepa, naj se le imenuje liberalna, kolikor hoče, s pravim liberalizmom se tako njeno dejanje nikakor ne vjema.
Prav tako se moram izraziti o nekterih zadevah, ki so bile na dnevnem redu v seji mestnega zastopa Tržaškega dne 29. decembra 1886. Prve se dotikajo nekterih dubovskih zadev, druge pa odprave slovenskih napisov ua železuični postaji proge Trst-Her-pelje.
Kar se prvih zadev tiče, razglasil je prevzvišeni škof Tržaški dne 30. marca t. 1. spomenico, v kteri je neovrgljivo dokazal, da Tržaški mestni zbor nima ne postavne pravice in tudi ne kompetentnosti, vtikati se v cerkvene iu duhovske zadeve.
Dotično spomenico imam tukaj, pa mi je jako žal, da je že tako pozno in da stvar ne spada k dnevnemu redu, sicer bi se z veliko radostjo spustil v nadrobnejo razpravo tistega izbornega spisa. Zadosti uaj toraj bo, da priznam, da v Tržaških laških krogih (mestnega zastopa) vlada duh nestrpljivosti.
Konečno, gospoda moja, moram pa še reči, da ako pojde na šolskem polji v Istri tako na dalje, kakor gre sedaj, bodo Lahi dobili pač poprej svojo univerzo z laškim podučnim jezikom, kakor pa mi Hrvatje kake ponižne hrvaške srednje šole.
Hrvatov je v Istriji 121.732 toraj tri petine prebivalcev in nimajo nobene gimuazije.
Iz odgovora Nj. eksceleuce v večerni seji dne 11. maja, ki ga je dobil namreč g. poslanec Luz-zato, še bolj pa iz odgovora, ki ga je dal ekscelenca g. naučni minister dne 12. maja g. poslancu grofu Coroniniju, mislim, da se že vidi dozdevnost tega, o čemur sem v začetku govoril. Kajti na vprašanje grofa Coroniuija glede Paziuske male gimuazije ekscelenca ni dal niti odgovora, kar vse na to kaže. da se nam ni prav nič dobrega nadjati.
Gledč večje pozornosti, ktere naj bodo deležni srednješolci laške narodnosti, pa je rekel g. naučni minister, da se bode s tem vprašanjem jako resuobno pečal.
Mi Jugoslovaui nismo imeli sreče, slišati kaj za nas tako tolažljivega iz ust naučnega ministra. Sicer pa se nad jamo, da se bo ekscelenca veu-dar-le na vse oziral, kar sem tii povedal in bo odpravil nedostatnosti. Vsaj tako bi se spodobilo, bi bilo prav in pravično ter bi ugajalo državnim koristim.
Gosp. poslanec grof Coronini izjavil je v svojem govoru, da so ua Goriškem razmere med Lahi in
veliki samoti, je bila vendar vročina po šotorih do 24 stopinj C.
O polnoči smo bili že zopet pokouci, zagoreli Arabci pa še prej ; skuhali so nam bili do takrat že kavo. Ob polu ene smo šli dalje po gorah Juda. Jezdili smo po ozkih stezah čez visoke pečine gori in doli — menda le trpežni arabski konji so zmožni take pečine prekoračiti. Hodili smo šest ur neprenehoma po silno žalostnem, kakor s pepelom posutem gorovji ob Mrtvem morji brez rastline in studeučniue. Ob sedmih se ustavimo ravno pri iztoku Jordana v Mrtvo morje za pol ure v počitek živini in ljudem. A kaj pomaga okolica brez trave iu kaplje vode! Vse je, kakor bi bil gore iu plan pobelil sneg. Jaz, stari radovednež, z dvema eua-kima tovarišema poskusili smo, kako se živi v Mrtvem morji. Res, plava se lahko, da človek le z rokama giblje. Voda je čista kakor briujevec, pa le v steklenici, sicer se vidi zelena. Jaz sem je steklenico seboj vzel.
Pot nadaljujemo potem kake dve uri vedno vštric Jordana. Tii je vsaj ob vodi nekaj zelenega. Jaz sem si moral tii zopet ziniti saj glavo, ker
Slovenci še zadosti dobre. Tudi jaz sem bil tega mnenja ter me je še le včeraj neki govor iz oue-le strani (levice) na druge misli pripravil.
Kljubu temu se pa vendar nadjam, da so to le individualni nazori in da je velika večina prebivalcev resnično miroljubna. Res tudi razprave deželnega zbora Goriškega vse na to kažejo, da se Goriški Lahi in Slovenci dobro 6porazumljajo. Želel bi, da bi bilo tako tudi v Istri iu v Trstu.
Konečno usojam si navajati še besedo enega še sedaj živečih laških državnikov, ki sem jih sicer že omenjal dne 14. marca 1884 v tej zbornici, namreč besede laškega bivšega ministra in senatorja Bonghija. Tiste besede tičejo se Slovanov po avstrijskem Primorji živečih in jih najdete v znani Bong-hijevi knjigi, o kteri sem Vam natančneji popis podal leta 1884. Glase se:
,M i 8 e 1, d a bi Slovani ne i m eli pravice po Primorji prebivati, bi bila smešna. Trditev, da, ako hočejo ondi ostati, bi morali pozabiti kdo da so (svojo narodnost), bila bi pa absurdna." (Oujte, čujte! ua desni.)
Te besede priporočam gosp. poslancem princu Hohenloliu, pl. Burgstaller-ju in Luzzati-ju, da naj si jih v srce zapišejo.
Pa tudi ekscelenca gospod naučni minister naj jih dobro premisli in prepričan sem, da bo po naših krajih po šolskem polji takoj ves drugačen veter potegnil. (Desnica odobrava govor.)
Govor poslanca Mih. Vošnjaka
v državnem zboru dne 20. maja 1887.
Ne samo, ker je tako parlamentarna navada, temveč ker imam v tem slučaji razpravam gospoda predgovornika res marsikaj dodati, oziroma taiste po-polniti, oglasil sem se k besedi.
Z opazkami gospoda poslanca Stadloberja glede vpeljave živine iz Rumunije se moram nadrobneje pečati ne le kot zastopnik dežele, ktera se za to vprašanje jako zanima, temveč tudi z avstrijskega stališča, kot agrikulturne države. Tudi si usojam vlado prositi, da naj sedaj, ko se bo trgovinska pogodba z Romunijo sklenila, vso svojo pozornost obrača točki o uvaževanji goveje živine- iz Rumunije. Kakor smo ravnokar culi iz ust gospoda trgovinskega ministra samega, mislim, da se nam v tem oziru ui kaj posebno bati in nadjati se smemo, da se bode to vprašanje tako rešilo, kakor to zahteva v prvi vrsti državna korist, kakor tudi korist kmetskega stanu samega.
To pa, kar jo govoril zastopnik Tržaške trgovinske zbornice, g. poslanec S tali i tz, dalo mi je v prvi vrsti povod, da sem segel nazaj po govor gospoda predgovornika.
Priznati moram, da jo gospod z govorniškega stališča dobro rešil svojo nalogo. Vendar pa nam ni prav uič novega povedal glede stanja, pri kterem smo ravnokar, kakor tudi ne, kako bi se dala naša trgovina v inostranstvu pospeševati. Prav v tem oziru sem silno veliko pričakoval slišati, ko je gospod pričel govoriti, pa vidim, da ni bilo vspeha, kakor sem ga pričakoval. Pričakoval sem namreč, da nam bo zastopnik Tržaške zbornice razodel pota. na ktera
(Dalje v prilogi.)
rekli so in i. da se mi lasje kar svetijo od mrtvo-morske soli.
Po kratkem oddihljeji ob Jordanu in okrepčauji z jordansko vodo jo nekako ob II. uri pomerimo proti Jerihi. Zapodimo naše lačne arabske kljuze in brž smo bili tam — v veliki Jerihi — znabiti mislite! Ne; le kake tri lepe hiše in nekoliko malih bajtic, to je — Jeriho! Komaj smo sprosili, da smo smeli v nekem dvorišči naše konje v senco dejati. Gostilne ni nobene; toraj smo suh predjužnik imeli pa sparjeno vodo — dobro, da je bila! V ravno tej hiši so nekteri primerjali, da je Cahej bival.
Ko smo tii malo odpočili se in tudi nekoliko dremali, gremo naprej kako pol ure do Elizejevega studenca. Tii pa smo se vtaborili in boljše vode napili mi in živina. Skuhal se nam je tii dober obed (pa tudi večerja ob enem). Nekoliko nas je stopilo na unstransko gorovje, kjer se je Gospod 40 dni postil ter je prav lep razgled čez Jerihanske zeleno planjave, kolikor jih ni Mrtvo morje posmodilo.
Drugo jutro ob dveh se vzdignemo čez gorovju v Betanijo in od tod zopet v Jeruzalem.
Pri Slonu i Jožef Rioder, trgovoc, z soprogo, iz Nom-čije. — Dr. L, Prosinagg, odvotnik, z Dunaja. — Mondolfo, Orossfeld, Singor, Gellussig, trgovoi, z Dudaja. — Alojzij Rosler, pravnik, z Češkega. — A. Schonbauin, potovaloe, z Češkoga. — A. Koželj, zasebnik, iz Noviga marofa.— Herzog, Kowarschik, Deutsch, potovaloo, iz Gradca. — W. Gandini, c. k. sodnijski pristav, iz Novega mosta. — Vusotz, c. k. poštar, iz Krškega.
—	Marija Gotscher, zasobnica, iz Sevnice. — Stioger, zasebnik, z soprogo, iz Celja. — L. Luseher, c. k. kontrolor, z materjo, iz Ljubljano. — Illadok, logar, z soprogo, iz Dvora. — F. Gorišok, župnik, iz Trate. — F. Jonkovich, zasebnik, iz Trsta.
—	Vatin, Pacovicli, zasebnika, iz Istrije.
Pri Južnem kolodvoru: J. Holil, trgovec, od Sv. Gola. — F. Brauner, trgovec, z Dunaja. — E. Stoeker, trgovoe, iz Štajarskoga. — A. Kraft, župnik, iz Kalobja. — J. in Marija Supanc, Hormina Traun, Marija Vouga, Rozalija Gajšek, zasebniki, iz Kalobja.
Pri Avstrijskem caru: Viljem Scherer, Fr. Wimmer. potovalci, z Dunaja.
Vremenwko sporočilo.
g I čas Stanje	i .H a a
—!-----Veter Vreme -^Jji
zrakomoru toplomera	S,
opazovanja v mm r„ Celziju	53 g
77u. /jut.| 737 88 +T2o	si. vzh. iuegllT"
7 2 u. pop. 73692 -f23'8	si. svzh. del. jasno (HO
9. u. zvee. 738-48 +1B-8	si. jvzh. „ dež
Zjutraj megla, potem del. jasno, opoludne se je pooblačilo, ob 2 in o pol 7 uri zvečer nekoliko dežja. Srednja temperatura 17 '2° C., za 0 8" pod normalom.
Ifcsm&vjska borjEsa.
(Telegriiitune poročilo, i 8. junija.
Papirna renta 5% pc 100 /i. (s davka)	81	gl. 85 kr.
Sr«b«rua ., 5% 100 .. (f 16% davka)	83	—	„
4% avstr. zlata renta, davka pionth	113	10	„
Papirna renta, davka prosti	07	. 20	„
Akcije avstr.-ogerske banki	Slo	. —	„
Ereditn« akcije	280	„ 80	„
London..........127	„ —	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......10	„ 08
Ces. cekini . . ....	5	„ 99	„
Nemške marke ....	62	„ 35	„
Tr^ne cene
dne S. junija t. I.
si. kr. ~	pri kr
Pšenica, liktl.	. . .	i 7j V' Špeli povojen, kgr. .	— j 04
Kež, „	...	4! 87 Surovo maslo, „ .	— 19»
.Ječmen, „	. . .	4| 22 .lajee, jedno „ .	— 2!
Oves......3 10 Mleko, liter. . . .	— 8j
Ajda, „	...	4 22 Goveje meso, kgr. .	— 64
Proso, „	...	4 71 Telečje „ ., .	— 52!
Koruza, „	...	5 20 Svinjsko „ ,, .	— 60
Krompir, „	...	2 50 Koštrunovo „ „ .	— 40
Leča, „	... 11J — Pišanee.....—45
Grah, „	... 12 - Golob .....- 22
Fižol, „	. . .	12j — Seno, 100 kgr. . .	2 50,
Maslo,	kgr. .	11 — Slama, „ ,. . .	2 50
Mast,	„ .	— 68 Drva trda, 4 □ mtr.	6 10
Špeli svež,	„ •	60 „ mehka, „ „	4 10
fl0dčeva ESENW
tL" ItkarjaPlCCOhj
. v.LjitUianl.
ozdravila me jo kakor po čudežu od najhujših želodčevih in telesnih bolečin, koje so me celili pot lot neznano mučilo in proti kteriin mi najimenitnejši zdravniki Vicenze, Milana, Como in Genove niso zamogli prav nič pomagati.
Lusn IJnttistn, Hagorz, na Gallškem. izdelovatolj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. :t(> kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpo p. 1. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Plccoii-jcvl lekarni „pri ungelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Rizzioli-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štujarskcm, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(0)
Katoliška Bukvama
v Ljubljani •m. -a- 0 SL »is p i ii S
po več iztisov naslednjih knjig:
SlomšcJc, Zbrani spisi 1. in II. del, (izdal Lendovšek.)
—	— Krščansko devištvo.
—	— Življenja srečen pot.
Janežu', Deutšch-slovenisches Worterijuch. Mam, iezičnik. leto: I., i!., III.. IX.. X.. XI.,
XII., XII!.. XIV., XV., XVI., XVII. Tomaž Kanpčan, Hoja za Kristusom. Slovenski čebelarčok.
Ponudbe na posamezne ali po več iztisov pošiljajo naj so gori naznanjeni knjigarni z dostavkom, v kakem stanu da so knjige ter koliko so za iste zahteva.	(4)
Dober postranski zaslužek^
od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez H kapitala in brez vsakoršne rizike pridobi z razpečcvu- H njem postavno dovoljenih srečk. Ponudbe v nemškem H jeziku naj se pošiljajo na glavno menjiško družbo Adler I'* & Comp. v Budapeštu.	(6) ■
_____'^mmmmBmmmmm]
MMMIIMIMIIMIIMIB^I U B
^	0. kr. priv. zavarovalno društvo
I	A^iljiH „PH0ENIIu g
§	na, I >imaii.
allB	OS
j Društvenega premoženja 12 milijonov gld. avst. velj. ji
II	„Phoenix" zavaruje proti škodi po o»njn; sprejema pa tudi za- [p varovanja življenja za vse mogoče slučaje.	jšl
HI	Svojim zavarovancem je izplačal ,.Phoenix" do sedaj že 46 milijonov, BI
ga (542.012 goldinarjev 58 krajcarjev.	§=1
g Glavno zastopstvo „PHOENIXA" za Kranjsko jj
1	J. PERHAVCU |
g (4)	v Gradišči Ji. št. 2.	||
BiBMigiiiiiiiiiia g sBMBaiaiaBfl
kupčije in predtiskanje, ^
Q	poprej v Židovski ulici	q
Q	JJ® S'«5-««* & .5 a SO WC1
O v hišo „Iatice Slovenske" v »Zvezdi" Kongresni trg št. 7. O
j Hogata zaloga ženskih ročnih	vsake vrste volne, su« Q
Q kanea in raznih snovi za vezanje. Marlandska preja itd. O rfSfc	Za obilne naročila priporoča se najuljudneje	A
0 (4)	M. Drcnlk. $
^' P,,trUl<)v b6ti>l „jn-i ,iužn<>m Ifolodvorn".
WIwvvvvwvvw>a/VWWWVWWVW\^
hi	Slavnemu p. t. občinstvu	s|>
C« > uljudno naznanjam, da točim v svs > joain liololu, v	ilni CsS
V: S (ravno nasproti južnemu kolodvoru)
izvrstno, naravno, nepokvarjeno raznotero vino. liter po 32—60 krajcarjev. CsK
Čez ulico dajem vino liter 4 krajcarje ceneje. Kdor kupi najmanj 5 J Ji 5 (2)	lastnik liotcla in gostilne ..pri južnem kolodvoru". tc-f
i/C I/ATMina vinu In pivu. <lol>i-u lciifiiiijn!
0. kr. priv. zavarovalno društvo
ii a l>miaji.
Društvenega premoženja 12 milijonov gld. avst. velj.
„Pkoenix" zavaruje proti škodi po o»njn; sprejema pa tudi zavarovanja življenja za vse mogoče slučaje.
Svojim zavarovancem je izplačal ,.Phoenixli do sed.ij že 46 milijonov, (542.012 goldinarjev 58 krajcarjev.
Glavno zastopstvo „PHOENIXA" za Kranjsko
je pri
.$99*	-V. Putrlhov iiotcl „pri jiizncin Kolodvoru".
Slavnemu p. t. občinstvu
uljudno naznanjam, tla točim v hvoJoim litkclu, v	ilui
(ravno nasproti južnesnu kolodvoru)
izvrstno, naravno, nepokvarjeno raznotero vino. liter po 32—60 krajcarjev. Tudi imam v zalogi vino v Jmteljnli.
(ez ulico dajem vino liter 4 krajcarje c enoje. Kdor kupi najmanj 10 litrov vina vkupaj. dobi vino liter po 25 krajcarjev.
Anton Putrih,
(2)	lastnik liotclti in gostilne ..pri južnem kolodvoru".
Preseljifev kupčije in
poprej v Židovski ulici
jj3>	ffl 5 3 so m«.'* Jg«*
v hišo „Iatice Slovenske" v „Zvezdi" Kongresni trg št. 1
ISo^aln zaloga ženskih ročnih «lel, vsake vrste volne. kanea in raznih snovi za vezanje. Marlan«l»ka prej« it<l
Za obilne naročila priporoča se najuljudneje
Št. »544.
Košnja v najem!
V ponedeljek 13. dan juniju t. 1. dopoludne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij pod gradom Tivoli po očitnej dražbi za leto 1887 kosoma oddajala v najem.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na sonožetih v Latermanoveni drevoredu poleg vojaško oskrbovalnice.
Mestni magistrat Ljubljanski
dno 5. junija 1887.
Izvožno marčno pivo
v slckloui<-nli	(23)
dobiva so v pivovarni Juueza Perlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice z 6/10 L
50 „	„ „ '/„. L.
R»blizo
Zaspa (P. Javornlk) na Gorenjskem dobi službo
duhovnik,
ki more še opravljati ob nedeljah in praznikih službo božjo. — Stanovanje je lopo in zraven lep vrt; zdrav kraj in dotična plača lep pripomoček za vsakega duhovnika. Več o tem se izve pri županu na Dobravi, gosp. Fr. Bancc-jl.
(Da se služba zamore nastopiti le s porazum-ljonjem vis. čast. škofijstva in g. župnika, se ume za vsakega duhovnika samo ob sebi. Vred.)	(3)
Da omogočim vsakemu omisliti si, kar jo v vsaki sobi naj-praktičnejo in najlepšo, nastavil sem svojim (livunom /.u mulo času nizko ceno gld.
Moji divani preoblečeni so z modernim, trpežnim blagom, ki no izgubi barve. Za dobro delo se jamči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtevanjo izdelujem jih tudi brez istega. Resnim kupcem na deželi pošljem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka eenu velja je za mulo časa, torej prosim, so pravočasno oglašati z naročili, za kterih najboljšo izpeljavo so jamči.
Anton Obsesa,
tapeciral' v Ljubljani, Ključarske ulice štev. 3. !
JJ^" Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske gar- j niture, žimnice, posteljno uloge itd., izdelujejo se po ceni, brzo in solidno. Popravo v mestu in na*deželi prevzemam in izvršujem na občno zadovoljnost.	(18) j
JJC Ceniki s podobami na zahtevanje zastonj in iranko. H
S tem si usojamo naznanjati ter čast. duhovščino, posebno katehete, opozoriti, da je v (t r a d c i ravnokar izišla in se pri uas dobiva knjiga:
Prnktisohos
Handlsuchlein filr Katecksii
entbaltend
den ..Auszug aus dem grossen Katechismus" mit kurzen AVort- und Saclicrkliirungen
von	(2)
Dr. Franz Oberer.
Kujiga obsega VIII. 412 str. 8°, ter stane gld. 2, po pošti 11) kr. več.
V to stroko spadajočih knjig sicer ne inaujka, pa dosedajne izišle so v inozemstvu ter se ua avstrijske razmere iu katekizme ne ozirajo. Zdaj nam pa podaja gosp. pisatelj knjižico, ktera se z našimi razmerami, ter katekizmom, izišlim v c. k. založbi šolskih knjig na Dunaji, strinja. V knjižici je katekizem popolno ponatisnjen.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z žclc/jem na Valvazorjcvcm trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva.
Tii se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni doli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila so vljudno priporoča (d)	gori podpisani.
Poštne zveze. Odliod 1/ Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob (i zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/,7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l,,5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob ",5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob '/,5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludno.
Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne.
Iz Kočevja vsak dan ob (i. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob i), uri 15 min. dopoludne.
Vožnji red cesarjevih Rndolfovc železnice.
Iz Ljubljane v Beljak.	Iz Beljaka v Ljubljano.
O m ol> 111 vlaki				
Postaje	it. 918	št. 1714	St. 1710	St. 171«
	po noči	zjutny	dopoldno	zvočor
Ljubljana j. k.....		6-35	11-40	6-25
Ljubljana K. k.....		6-39	11-45	6-29
Vižmarjo......		6-48	11-55	6-38
Medvode......		6-59	12- 7	6-49
		712	12-21	7- 2
Kranj.......		7-26	12-37	716
Podnart ......		7-45	12-56	7-33
Radovljica......		8- 2	1 14	7-50
Lesce.......		811	124	7-58
Javornik ......		8-29	1-46	815
Jesenice ......		8-39	1-57	823
Dovje.......		8-56	218	8-40
Kranjska gora ....		9-21	2-48	904
Rateče-Bela Peč ....		9-37	3- 3	9-18
Trbiž.......		9-55	3-20	9-33
		št. 004	it. »16	št. 902
Trbiž......	358	1107	341	
Thorl-Maglern ....	4 11		3-55	•
Podklošter......	4-25	11-27	411	•
Piirnitz.......	4 41		4-27	•
Toplice Boljak (ostaj.) . .	4-48		4-35	
Beljak drž. ž. (ostaj.) . .	4-54		4-46	
	4-58	11-50	4-50	
	zjutraj	dopoldne	popoldne	zvočor
O h o 1) ii i v 1 n It 1				
Postaje	št. 9ir> dopoldne	št. 909 popoldno	št. 967 popoldno	št. 917 zvočer
Boljak j. k.....	11-51	4-42	508	10-45
Boljak drž. ž. (ostaj.,) . . Toplice Boljak (ostaj.) . .	11-56		5-14	10-58
	1202	•	5-20	11-05
Piirnitz.......	1210		5-30	11-20
Podklošter......	12-24	5- 7	5.50	11-49
Thorl-Maglern ....	12-36		603	1110
Trbiž.......	12-48	5-26	616	12-30
	št. 1711	št. 1713		št. 1715
	4-	6-	20	110
Ratoče-NVeissenfels . . .	4-16	6-	36	1 30
Kranjska gora ....	4-30	6-	49	1-46
	4-56	7-	14	219
	5-16	7-	34	2-42
Javornik ......	5-22	7-	40	2-49
	5-44	8-	07	316
Radovljica......	5-50	8-	14	3-23
	6-08	8-	36	3-43
	6-27	8-	56	403
	6-44	9-	13	4-20
Medvode......	7--	9-	28	4 34
Vižmarjo......	7 12	9-	41	4-46
	7 21	9-	50	4-55
	7-25	9.	55	5-—
	zjutraj	zvočor		p0p0ldn0
Vožnji red c. kr. priv. južne železnice.
2E IDuii.»|3» -m.' T
Postaje		Jadrni vlak	Rrzovlak	PoStnl vlak			Mešani vlak		Osobui vlak
Dunaj.....	Odhod	6 45 zvečer	7-— zjutraj	8-50	zvečer	120 popold.		_	
Murzzuschlag . . .	n	1016 „	10-25 „	1-55	po noči	5-30 „	5-55	zjutraj	—
Gradec .....	n	1214 po noči	12-55 popold.	6-	zjutraj	9 20 zvečer	10-50	dopold.	—
Maribor ....	»»	1-35 „	2-27 „	8-20		1130 po noči	2-32	popold.	_
Pragarsko ....	n	2- 3	—	9 —	»	1211 „	3-35		—
Celje......	„	3- 1 „	3-53	10-30	dopold.	141 „	6 —	n	5-30 zjutraj
Laški Trg ....	n	—	4- 9 „	10-46		1-57 „	6-23		5-56 „
Zidani Most . . .	»t	3 37 zjutraj	4-44 „	11-40	n	2-32 „	711	zvečer	6-44 „
Litija.....	M	—	5-29	12-33	n	3-30	8-32	n	816 „
Ljubljana ....	n	4-58 „ •	614 zvečer	1-29	popold.	5 40 zjutraj	1020	n	9-46 zj. Prih.
Postojna ....	„	6-27 „	7-55 „	3-37	n	7-50 „	1.58	po noči	—
Št. Peter ....	»»	6-53 „	819 „	4- 8		8-22 „	2-48		_
Divača .....	M	7-22 „	8-53 „	4-46		9- 2 „	3-59		_
Nabrežina ....		8-16 „	9-39 „	5-54	n	10-14 dopold.	5-40	zjutraj	—
Trst......	Prihod	841 „	10. 5 „	6-30	zvečer	10-50 „	6-30	»	—
[.X □DVNtS«.
z■ R9aa a>.saj.
Postaje		Jadrni vlak	Iirzovlak	Poštni vlak				Mešani vlak	Osobui vlak
Trst .....	Odhod	8-30 zvečer	7-— zjutraj	10 —	dopold.	6-30	zvečer	7-10 zvečer	
Nabrežina ....		918 „	7-34 „	10-51		7-21		8-44 „	_
Divača .....		10- 9 „	8-29 „	11-56		8-35		H' 8 „	_
Št. Peter ....	„	10-46 „	9- 4 „	12-56	popold.	9 30		12-37 po noči	_
Postojna ....	M	11- 4 „	9-24 dopold.	121		9-58		119 .,	—
Ljubljana ....	„	12-29 po noči	1052 „	3- 7	M	12-43	po noci	5 — zjutraj	5 45 popold.
Litija.....		—	11-31 „	3-57		1-38		«•17 „	711 ;,
Zidani Most . . .		1-48 „	12-40 popold.	4-59		2-45		7-50 „	8 46 zvečer
Laški Trg ....		—	1- 3 „	5-22	„	3- 9		8-25 .,	9-25 „
Celje .....		2 22 po noči	120 „	5-42		3-29		8-54 dopold.	9-50 zv. Prih.
Pragarsko . . .		3-28 .,	—	7-13	zvečer	5- 2	zjutraj	1115	_
Maribor.....		3 55 zjutraj	250 „	7-58	»i	5'52		12 30 popold.	_
Gradec.....		519 „	425 „	10-25		8-17		4-40 „	_
Miirzzuschlag . . .		7.27 „	6-55 zvečer	1 47	po noci	11-47	dopold.	9-40 zv. Prih.	_
Dunaj.....	Prihod	10-30 „	1015 „	6-	zjutraj	4 —	popold.	—	—
Druge žclcznične zveze na Slovenskem.
>Si<liiiii JloHt-Zsigreh.
zjutraj zjutraj popoldne	popold.
Zidani most .... Odhod 4- 5 4 40 12-50	6 15
Zagreb......Dohod 651 9 30 4"23	8 —
zjutraj popoldno zvečer	zvečer
Zagreb......Odhod 825 133 801	1028
dopoldne
Zidani Most .... Dohod 10 5!) 4 21 12 33	1- 4
	Št. Potcr-Beka.		
Št. Peter .	zjutraj	dopold.	zvočor
	......Odhod 7- 5	9-15	9-48
			po noči
Reka. . .	......Dohod 8-49	11-17	11-48
	zjutraj	popold.	zvečer
Reka. . .		535	8-20
Št. Peter	......Dohod 8- 8	8--	10-22
	IMvačn-PiiVJ.		
		zjutraj	zvečer
	........Odhod	9-10	920
		popoldno	po noci
Pulj . .	........Dohod	12-28	12-55
		zjutraj	popold.
Pulj . .	........Odliod	5-	4-20
		dopoldno	zvečer
	.........Dohod	8-17	811
Prn^orslco—Kaniža.
Pragcrsko Kaniža .
Kaniža . Pragcrsko
zjutraj dopoldno	zvečer
Odhod 3-35 9-35	8 10 popoldno
Dohod (517 115	11-35
popoldno zvečer	zjutraj
Odhod 2-45 11-20	5-20
Dohod 612 1-28	8- 7
j&Icu*il>oi*—Celovcc.
Nabrežina-Goricn.
. ,	,, . Maribor..........Odhod
zjutraj zjutraj dopoldno popold. -/večer
Nabrežina . Odhod 4-— 8- 9 10- 8 5-48 10 — Celovec	Dohod Gorica . . . Dohod 6 40 9- 4 1123 6 59 11-37
zjutraj zjutraj popoldno zvečer zvočor Golovec..... ....	Odhod
Gorica . . . Odhod 5-- 9-24 4-35 8- 9 10 30
Nabrežina . Dohod 6-41 10-41 6-52 9- 8 — Maribor...........Dohod
lI«ri>e\jo-Kozina~ TrHt-^t. A-iic' -cj.
zjutri\j
Ilerpelje-Kozina..........................Odhod	8- 6
Trst-Št. Andrej..........................Prihod	9- 5
Trst-Št. Andrej...........................Odhod	5
Ilerpelje-Kozina..........................Prihod	9- 5
dopold,
915
popold.
1-52
popoldne
1-55 zvočor 6 —
popold.
3- 5
zvočer
7-30
zjutraj
8-popoldno
1210
z.vočor	zvočor
8-	10-31
9-	11-30
zjutraj	popoldne
6-35	I -35 *>
7-29	2-34
*) Občuje le ob nedeljah in praznikih.
Priloga 1Q8. štev. »»Slovenca", dne 8. .junija 1887.
naj v bodočo krene avstrijska trgovinska politika, da ji indiška konkurenca no bo delala še večjo škode, kakor se to žo sedaj godi.
Ros jo, da so tudi ruska konkurenca pri nas na daleč čuti. Ros je, da bo tudi za našo trgovino na iztok suoški prekop dobil posebno važnost; kar so pa tiče glavne reči, ki jo jo gospod vitez Stallitz tako povdarjal, da se bodo namreč tri plemena: romansko, grmansko in slovansko jela puliti za prvenstvo, pa nisem ga mogel dobro razumeti, kam da jo prav za prav meril.
Rekel je, da ima romansko plomo volik vpliv na iztočno trgovino. — To je vse ros. Tudi kar jo pravil o slovanskem plemenu, kazaje na Rusijo, jo popolnoma resnično. Na to jel je pa govoriti o grinanskem plemenu in takoj na to o sedanji „nemški državi". Tu Vas pač vprašam, gospoda moja, kje so pa avstrijske koristi? Saj smo vendar v prvi vrsti Avstrijci in ne Grmani, ne Slovani in ne Latinci. Varovanje »avstrijskih" trgovinskih interesov som popolnoma pogrošal v njegovem govoru. On jo povdarjal, da je nemški državi prav veliko na tem ležeče, da ima trgovinske zvoze z Izhodom preko Trsta. To jo vso prav lepo, toda prva skrb, kot Avstrijca, bi mu morala vendar-le biti, da bi nam bil razložil, kako bi se na podlagi Tržaško luke dalo avstrijski trgovini pomagati kvišku. Saj je vendar Avstrija tista bila, ki jo za Trst že silno veliko žrtvovala in bo še morala, ker jo ravno obstoječo postavo vožejo.
Reči moram, da me razprave gospoda pred-govornika niso nikakor zadovoljile. (Jo pa 011 konečno pravi, razmere v T>-stu naj ostanejo, kakoršne so — in to je bila glavna točka njegovega govora. Kaj jo to? Ali je hotel s tem reči, da naj se v Trstu ne odpravi slobodna Inka? To jo vendar za Trst ena najvažnejih vprašanj, ki se bo že v bližnji bodočnosti rešilo; ali je hotel mar reči s tem, da naj politične razmere ostanejo, kakor so bile?
Na te misli pripravilo me jo še prav posebno njegovo povdarjanjo gotovih razmer v naši iztočni trgovini. Kar so tiče sedanjih razmer v Trstu, mislim, bo večina častitih gospodov poslancev s tem zadovoljna, če povem, da no smejo ostati, kakoršne so sedaj (Tako je! na desni.), temveč, da se morajo temeljito spremeniti.
Nikakor nečem še enkrat navajati izraza „ireden ta", kterega jo zastopnik Goriškega velikega posestva jako elastično na desno in levo sukal. Tedaj so mi je dozdevalo, kakor če bi glede narodnostnih nazorov gospod poslanec sam 110 bil vedol, ali jo kuhan ali pečen. V seji dne 13. inaja jo rekel od besede do besedo: (bere.)
„Govorilo se jo splošno o iredonti in o propagandi za irodonto. Take ljubeznjivosti .... pravilo so se nam kar v obraz".
Jaz pač mislim, da če govorimo o „iredenti", izvestno ne mislimo gospodov, ki so tukaj; tudi ne domačih Avstrijanov. Oe govorimo o „iredenti", imamo v prvi vrsti v mislih tiste elemente, ki so se iz Italije v Trstu in po Primorji naselili, ki so semkaj prišli romanizom razširjat in za Lahe propagando delat. Navedel bi vam t tem oziru številke, ki mislim, da so resnične, ker so bilo tiskano po vseh listih, da je namreč v Trstu 16.000 (reci šestnajst tisoč! Op. Vr.) inostranskih Lahov. Teh 16.000 Lahov zastopa po mojih mislih „irredento" in te naj bi visoka vlada v prvi vrsti odpravila. (Dobro! na desni.) Ril sem pred nekaj časom v Trstu in sem se pri tej priliki dal nekoliko podučiti o 011-dašnjih razmerah. Posebno so me opozorjali na to nedostatnost. Ko sem vprašal, kako bi se dalo tu pomagati, rekli so mi na kratko: „Vlada naj naroči pri južni železnici 16 posebnih vlakov, ki naj se na Tržaški kolodvor postavijo. V tisto naj potakne vse inostranske elemente v Trstu in naj jih pošlje čez mojo. (Veselost in prav dobro! na dosni.) Potem bo v Trstu takoj mir!"
Razprave gosp. predgovornika dr. Roserja podpiram polnoglasno in se jim pridružim,
Kkscolenca gospod trgovinski m uister nam jo žo poprej zagotovil, da hoče vlada za 'to skrbeti, in so pri sklepanji trgovinske pogodbe z Rumuuijo na vsak način na naše razmere ozirati; kolikor se bodo namreč taiste strinjale z državno koristjo. Za to 80 mu žo naprej zahvaljujem, ako se bo vlada glode uvoza živino iz Rumunije res postavila na stališče, ki ugaja Avstriji kot agrikulturni državi.
Prehajajoč na budget trgovinskega miuisterstva, usojam si najprej nokaj opazk gledri naših železnic napraviti. Pri toj priliki so mi jako na hvalo raz-
prave g. poslanca viteza S t a 11 i t z a. Kajti to, kar vam mislim povedati, vjema se po večjem z načelom, ki ga je on razvijal gledo okrepčavanja naše trgovine na iztoku.
Priklop Rosne in Hercegovine v političnem oziru k Avstriji, mislim, da ne bo več dalje izostajal.
V gospodarskem oziru so pa nikakor ne strinjam z dosedanjim vladnim postopanjem ondi.
Lahko bi rekel, da je je to postopanje posledica našega dualizma, kajti kakor znano, ima pri nas dualizem to veliko napako, da ima iztočna polovica vedno prednost pred nami.
Jako jasen dokaz tega so Vam tudi naše železnice oziroma železničua zveza z Bosno in Hercegovino.	(Konee prih.)
Politični pregled.
V L i u b l j an i, 8. junija. Notranja dežele.
Poljski listi poročajo, da prido to dni naučili minister dr. pl. Gautsch v Levov in se osebno prepriča o napredku nemščine v srednjih šolah. Pri tej priliki se bo morda tudi rešilo vprašanje o samo-stalni ruski gimnaziji v Przemyslu.
V moravshem deželnem zboru je dr. Šrom že lansko leto predložil načrt o spremembi volilnega reda. Zaradi kratkega časa Sromov predlog ui prišel na vrsto, in sedaj je sklenil deželni odbor dotični prodlog v jeseni zopet predložiti deželnemu zboru.
Kakor smo zadnjič omenili, Slovaki ne bodo volili v ogerski državni zbor. Narodna stranka je objavila v „Narodnih Novinah" volilni proglas na svoje prijatelje in pristaše ter opravičuje svoj korak z nastopnimi razlogi: Razlogi so isti, kakor pred tremi leti. Nasilje in korupcija sta se v zadnjih treh letih pomnožila proti nemadjarskim narodnostim. Ne-postavnost je dosegla vrhunec. O prostih volitvah nemadjarskih narodnosti ne moremo govoriti. V nasilji in kupovanji glasov pa uočemo tekmovati z našimi nasprotniki. Nasilje in korupcija tirata hitrim korakom našo nesrečno domovino v konečni propad. Uničuje se zemlja v moralnem in materijalnom oziru. Pride čas, in preverjeni smo, da je čas blizo, ko bodo spoznali merodavni krogi, da morajo imoti na Ogerskem vse narodnosti jednako prostost. Tedaj se bomo razgovarjali o rešitvi naše domovine in našla nas bo v vrsti svojih pravih borilcev. Mirno bomo čakali do istega časa, vdeležili se volitve in pričeli lečiti smrtne rane naše domovine. Kjer pa naši rojaki mislijo doseči kakov namen, ondi jim pustimo proste roke. — Mi vedno mislimo, da Slovaki s pasivno politiko no bodo ničesa dosegli in tudi ne dočakali boljših časov, ako roke križem drže.
V nanje države.
Listi zopet pišejo o shodu treh cesarjev. ,,Kol. Ztg." se poroča iz Rorolina, da se bo grof Suvalov v Peterburgu dogovoril z rusko vlado o trocarskem shodu. Ta govorica pa ui verjetna, ker se je iz Berolina raznesla mod svet iu se tudi Rusija noče zvezati z nobeno državo.
Srbska kraljica Natalija je prišla v Jalto 9. (21.) maja. Gubornator ji jo prišel naproti na parnik „Elborus" in jo spremil na kopno, kjer jo je pričakoval župan in mnogo prebivalstva iz Jalte. Mesto je bilo v zastavah. — Srbska vlada je razpisala dopolnilno volitve, ki se bodo pričelo 4. julija. — V Kragujovški okolici jo lakota. Vojni minister je ukazal, da se iz vojaških zalog prodajo prebivalstvu suhar za 30 odstotkov prvotno cene.
Ruska vlada je tudi Kitajcem prepovedala kupovati si zemljišča v ruskih mestih ob meji. V obližji mest so določeni kraji, kjer smejo Kitajci na zemljiščih biti najemuiki. Kitajci dobivajo na ruski meji potno liste, za ktere morajo plačevati po tri rublje.
Iz Varšave se poroča, da so nastali prepiri vsled ruske postavo proti tujcem. Nek avstrijski državljan jo kupil na Poljskem posestvo za 58.000 rubljev tri tedne prod novo postavo. Plačal je 10.000 rubljev, ostali dolg je obljubil plačati ta mesec. Ko pa se je objavila nova postava, zahteval jo Avstrijec svoj denar nazaj, ker zemljišča ne smrt kupiti. Prodajalec pa trdi, da je denar že porabil in mu ga ne moro vrniti. Kupec vložil je tožbo, in radovedni smo, kako se bo končala. — Ob pruski meji imajo tujci mnogo tovarn, kjer dela nad 0000 delavcev iz Prusijo. Vsak dan so hodili čez mojo prenočevat in se vračali drugi dan delat v Rusijo. Ruski finančni ministor namerava tujcem zabraniti delo in se dogovarja z ministrom notranjih zadev, da se ob moji zgrado ruske tovarne.
Iz Rima se poroča, da je v nedeljo nastopil svojo službo novi papežev državni tajnik kardinal Rampolla. V Vatikanu jo vsprojel vse zastopnike vnanjih držav. — Princ Amadous bo zastopal italijanski kraljevi dvor v Londonu o priliki petdesetletnice kraljico Viktorijo in se odpelje 18. junija v London.
„ Tempa" piše, da bo francoski vojni minister P e r r o u predložil državnemu zboru postavni načrt, da se konjiča pomnoži za štiri polke. Tudi je ukazal, da se hitro uared6 nove puško. — Listi st poročali, da je v ministerskem svetu vojni minister nasvetoval, da Francozi izpraznijo Tonkin, ker jih čakajo ondi velike težave. Vsled tega bi se bila Rouvier in Ferron sprla. „Temps" pa poroča, da se v ministerskem svetu ni obravnavalo vprašanje o Toukiuu. — Desnica vedno omahuje, bi li podpirala novo ministerstvo. Pri prvem glasovanji o vojaških načrtih razcepila se je na tri delo. Škof Freppel je stavil predlog, da se posvetovanja o vojaških preosnovah od-lože. Za ta predlog je glasovalo 54 poslancev, 40 jih je glasovalo za vlado, 80 poslancev pa ni glasovalo. Vojui minister bi imel sploh mnogo vročih bojev v zbornici, ker hoče popolnoma izpeljati Boulangerjove vojne načrte. Od Rouviera pa tirja zbornica, da mora znižati stroške. — „La Defense" piše, da so pretekli mesec vojvodi Alensonskemu ponudili bolgarski prestol in so vse države potrdile ta predlog; vojvoda pa je odklonil bolgarsko krono.
Iz Londona se poroča, da skuša Rusija pregovoriti evropejske države, da ne potrdijo angleško-turške pogodbe. Ruski zastopnik v Carigradu, Nelidov, rekel je, da bo sultan sam odgovoren. Ob enem je naznanil sultanu, da mu Angleži hočejo vzeti Egipt. Angleži so neki podkupili velikega vezirja in več drugih višjih uradnikov. Sultan je slišal o tom, a on ni hotel verjeti. Nelidov namerava pregovoriti sultana, da odstavi sedanje ministorstvo, ki je sklenilo pogodbo z Angleži. Tudi francoski zastopnik v Carigradu je dobil naročilo od svoje vlade, naj podpira ruske zahteve.
Po vsi Angliji je narod razburjen zaradi irskega vprašanja. Vlada ima mnogo težav, ker se boji resnih nemirov. „Times" so prinesle dolg članek o govoru lorda Churchilla, ki je v VValser-hamptonu ostro bičal vojno upravo iu našteval veliko napake. — Mihajl Davitt je v nekem irskem listu objavil irske zahteve in trdi, da irski narod smrtno sovraži angleško vlado. Narod nagovarja, naj zgrabi orožje proti Angležem. — Gladstone potuje po VValesu in vzbuja nezadovoljnost prebivalcev. Mnogi najemniki v \Valesu se branijo dalje plačevati visoko najemnino. — Vlada pa vendar hoče na vsak način v kratkem času izvršiti novo postavo na Irskem. — Irci so že sedaj odločni sovražniki Angležev. Ker pa narod ščujejo proti vladi mnogi voditelji in šo augleški liberalci, gotovo bomo kmalo slišali o novih umorih, vstajah in nemirih na zelenem otoku. Irski narod ne bo miroval prej, dokler mu angleška vlada ue dovoli samouprave iu ne vredi zemljiških razmer.
Turčija in Rusija ste zopet pričeli dogovore o bolgarskem vprašanji. V prvi vrsti zahteva Rusija, da odstopijo sedanji regenti.
Angleški listi so navadno opisovali razmere v Afganistanu v lepšem svitu, kakor je bilo resnično. Tolažili so občinstvo, da bo emir pomiril vstaške rodove. „Times" pa so objavilo iz mero-dajnega vira poročilo o vstaji v Afganistanu, ki ne bo posebno všeč. Angležem. Kmir )e namreč strogo iztirjeval davke in s tem je vzbudil nezadovoljnost mod prebivalci. Rodovi Ghilzai so zgrabili za orožje proti emiru. Pridružili so se jim še drugi rodovi. Središče vstaje je v Attagharu v južnem Afganistanu, 150 kilometrov proti vzhodu od Kandahara. Emirov vojaški poveljnik, Sikundar kau, skušal je 15. aprila zasesti Attaghar, vstaši pa so odbili napad in zapodili emirovo armado iz svoje pokrajine. Vstaši so zasedli visočine ob meji; njihovo število vedno narašča, Kandahar je v nevarnosti. Oba emirova poveljnika, Sikundar kan in Gholara IIyder sta se združila 15. maja blizo Attaghara. Do sedaj ni še novejših poročil, skoraj gotovo pa bodo vstaši napadli emirovo armado, kedar dobe pomoč od drugih sosednih rodov. Prebivalci v Kaudaharu so v velikem strahu in skrivajo svoje imetje. Tudi v severnemu Afgauistanu bili so nemiri zaradi davkov. Vendar vstaši v severnem in južnem Afganistanu niso v zvezi. Ako se vstaja ne razširi, in emirovi vojaki ostanejo zvesti svojemu poveljniku, potem je mogoče, da emir zaduši vstajo.
O nemirih na Kreti se poroča iz turškega vira: Prod jednim mesecem nastali so nemiri na otoku. Turška vlada jo vsled toga pomnožila svoje posadke v mestih, in nemiri so večinoma potihnili. Narodno sobranje pa ni sklenilo, da kristijani ne bodo plačevali davkov. Pač je v zboru le joden govornik rokol. da kristijani 110 bodo plačevali davkov, ako jim turška vlada ne izpolni zahtov. Zahteve pa so tako, da jih turška vlada ne moro izpolniti. Sultan bi moral tako rekoč plačati, da se imenuje gospodarja na Kroti. Turška vlada so bo z doputacijo narodnega sobranja dogovorila o zahtevali kristijanov. Grška vlada je nagovarjala vnanjo države, naj so potegnejo za prebivalce na Kreti. Toda Krečansko vprašanje je turška notranja zadeva, zato se vnanjo države niso ozirale na grške opomine. Turška vlada zatrjuje, da so bo sama pobotala s prebivalci na Kreti.
V Aleksandri ji jo mejnarodno višje sodiščo. Sodniki so bili domačini in tujci. Domačine voli vedno egiptska vlada, druge pa predlagajo vnanjo države, ktero potrjuje in plačuje egiptska vlada. Vsako večjo državo zastopa jeden sodnik. Leta 1884 jo bilo treba imenovati dva sodnika, in egiptska vlada jo imenovala na svojo odgovornost jednega Francoza in jednega Belgijca. Francoz pa je bil
vslod mnogih pregreškov odstavljen in jo zbežal v Francijo. Sodaj pa tirja francoski zastopnik grof d' Aunay, da mora vlada v Egiptu imenovati novega francoskega sodnika. Vlada tega noče storiti in mi-nisterski predsednik Nubar paša bo to zadevo predložil vnanjiin državam, da jo razsodijo. Angleški časniki pišejo proti francoski zahtevi.
Izvirni dopisi.
Iz Gradca, 7. junija. Poslednjič sem Vam bil pisal, da pride parnik „Kiibeck" v soboto v Gradec, če mu pojde namreč vožnja gladko spod rok. Ob nabrežji Mure zbralo se je v soboto vse črno in belo toraj vse pisano ljudi, ki so bili namenjeni novega gosta navdušeno pozdraviti. Toda tega gosta ni bilo. Zamudil se je bil v reki Dravi pri B a r č u in B a-1 i č a h na Ogerskem , kjer je moral pod mostom skozi, pa ni mogel. Vode Mura, Drava, kakor tudi vse dolenjo-ogerske so sedaj vsled vednoga dežovja silno velike, toraj je presledek med vodnim površjem in mostom tudi zdatno manjši, kakor pa navadno. Morali so toraj parnik obtožiti s tristo vrečami peska, da so ga toliko v vodo pogreznili, da je mogel s svojim dimnikom pod mostom skozi. Nekaj sličnega čaka ga na Stajarskem pri raznih mostovih, kjer Mura ne teče ravno med visokim nabrežjem. Da se ondi ne bo zopet po nepotrebnem zadržaval, sporočilo se je iz Gradca vsem takim občinam, da naj imajo pesek pripravljen, čo ga bo Jviibecku" kaj treba. Ko pride paruik v obližje (iraškega mesta, kar se utegne še le v sredo ali četrtek zgoditi, jeli bodo pri klavnici topiči pokati; na Gradu bodo se razvila zastava, kakor hitro bo preplul mejo mestno občine Graške. Dne (i. t. m. odpeljal so je nKiibeck" še le iz Barča. Ker pa voda sedaj zopet vpada, je pa tudi mogočo, da morda tii ali tam, kjer Mura ni zadosti globoka ali kjer ima strugo preveč zasuto, ne bo mogel celo do Gradca. Bog ve, kaj ga šo vse čaka.
Iz Banjaluke, 4. junija. (Razvoj narodnega gospodarstva v Bosni.) Konečno smo si vendar tudi pri nas "ter v sosednih okrajih: Prnjavor, Gradiška (turška) in Kostanjica Bosanska vtrdili podlago, da nam bo mogoče naše zemljišče s hipo-tekarnimi dolgovi obteževati. Zemljiščno knjigo smo dobili. Ob enem pričeli so geometri staviti mejnike ob mejah državnih gozdov, kar smatramo za prvi korak do pametnega iu narodnega gospodarstva. Dobili bomo pa še več, kajti še letos ustanovili se nam boto dve državni poljedelski postaji, ki liote razširjale umno kmetijstvo po deželi. Prav dobro bi opravil kak slovenski kreditni zavod, ki bi hotel tukaj pričeti svoje plodonosno delovanje; kajti lepe grunte imamo, pa jih — niti zapraviti ue moremo, kajti ni nam mogoče dobiti denarja na posodo, ker nimamo ne hranilnice iu ne drugih enakih zavodov, ki bi nam denar posojevale ter bi nas pozneje ua kant gonile. Po 12 pa tudi po 20% že smo ponujali, pa še ni denarja lahko dobiti.
Obrtnija se prav čvrsto razvija. Prav tii pri nas imamo veliko opekarnico, kteri denar za žgano opeko kar sam skupaj leti. V Marija-Zvezdi imajo trapisti pivovarno, ki nas zaklada s prav dobrim pivom silno po ceni, pa tudi sirarstvo njihovo je že postalo vzorno. V Maglaju imajo umetni mlin, v Omarski pa žago na parogon.
Javni promet se je pa osobito pri nas v Ba-njaluki zdatno zmanjšal, odkar se nam je posadka znižala, kar pa ni čuda, kajti v malih krajih — iu to vendar sami veste, da Banjaluka ni Dunaj — so navadno dijaki in vojaki, ki živahnost provzro-čujejo. Bog daj, da bi zasedena pokrajina pri Avstriji ostala (pa pri Avstriji št. 1.!), potem se je nadjati, da se s časoma zopet povrne božji blagoslov v deželo, ki je bila svoje dni tako cvetoča.
Domače novice.
(Ekscelenca Marko Calogera). biskup Spije t s k i (Spalato), prišel je sinoči v spremstvu kanonika dr. Dvornik-a v Ljubljano, kjer biva kot gost pri prem. gosp. knezo škofu.
(Dnhuvske spremembe Ljubljanske škofije.) C. g. Anton Morrf, kaplan v Ribnici, gri; za farnega oskrbnika na Ložki Potok. — l)č. gg. Franc
Levičnik, župnik v Polji in Ignacij Tavčar, župnik pri sv. Sv. Križu p. Kostanjevice, stopita stalno v pokoj.
(Sv. misijon) v cerkvi presv. Srca Jezusovega so pričeli čč. oo. lazaristi 5. t. m.; sklenili pa ga bodo 17. junija ua praznik presv. Srca Jezusovega.
(V imenu slovenskih poslancev) je načelnik njihove zadruge, dr. Pok I u kar načelniku češkega kluba dr. Riegerju izrekel sočutje povodom smrti grofa Henrika Clam-M artinica, ter mu v ta namen odposlal naslednji telegram: „Slovenski poslanci z Vami vred britko čutijo zgubo, ki je vsled smrti grofa Henrika Glama zadela češki klub, narod češki, večino državnega zbora in državo."
(,,Podoba" Vodnikovega spomenika) postavila se je danes ob 5. uri popoludne na Valvazorjevem trgu pred gimnazijo. Sestavljena je iz dosek v naravni velikosti; postavila se je, da se veščaki prepričajo o ugodnosti prostora in zadostni velikosti spomenika.
(Iz javne seje mestnega zbora Ljubljanskega.)
Predseduje župan g. Grasselli, navzočih je 20 odbornikov. Overovatoljema zapisnika imenuje župan odbornika dr. Vošnjaka in Nollija. Zupan naznani, da je deželno predsedništvo z dopisom povabilo mestni zbor k procesiji sv. Rešnjoga Telesa v stolni cerkvi, ktere naj se odborniki vdeleže mnogoštevilno. Odbor »Slovenskega pisateljskega društva" vabi mestni zastop k odkritju spominsko plošče slovenskega pesnika in rodoljuba dr. Tomana, ki so bo vršila 3. julija v Kamnigorici. Mestni zastop v Le-vovu je poslal poročilo za leto 1886, statistična komisija mosta Prage poročilo za leto 1883 in 1884.
V imenu finančnega odseka poroča odbornik Hribar o prodaji mestno njivo pare. št. 70 na Spodnjih Poljanah. Njiva meri nad 400 Q metrov. Njivo želi kupiti mesar Jože Anžič, da si tam sezida hišo. Poročevalec nasvetujo, naj so ta prostor proda po 2 gld. kvadratni meter. Predlog obvelja.
Dalje poroča odbornik Hribar v imenu finančnega odseka o prošnji prodstojništva Trnovske župnijsko cerkve, da mestni magistrat kot cerkveni pa-tron da primeren donesek za novo cerkveno zastavo in baldakin. Trnovska cerkev jo bila sezidana v sedanji obliki pred 32 leti; notranja oprava in stavba jo stala «0.000 gld. Mcslo jo kot patron plačalo 9000 gld. Mej tem časom so napravili v cerkvi nove paramento in nov tlak. a mestno občine kot patroua niso prosili podpore. Po postavi z dno 19. julija 1868 § 8, pa mora patron vsaj petino stroškov plačati za potrebne cerkvene napravo. Poročevalec toraj nasve-tuje, da se dovoli za zastavo in baldakin 300 gld. Predlog vsprejme zbor jednoglasno.
Odbornik R a v n i h a r poroča o računskih zaključkih mestne klavnice za loto 188G. Vsled sklepa mestuega zbora vrnili so se računski zaključki finančnemu odseku, da z užitninskimi zakupniki preišče, ali naj šo ostanejo dosedanje klavnično takse. Finančni odsek je povabil veščaka gg. ravnatelja Ivana Vilharja in komisarja Iv. Tomca k obravnavi. Sklenili so, naj finančni odsek nasvetujo mestnemu zboru, da klavnično takse ostanejo nespremenjeno za prihodnje leto. Ko bi se pa za klavnico določeni kapital ne obrestoval, naj se ta nedostatek pojasni v bilanci.
Podžupan Vaso P e t r i č i č poroča o pokritji popravilnih in vzdrževalnih stroških za poslopje velike realko 1886. leta. Stroški znesejo 686 gl. 46 kr., od kterih plača desetinko kranjska hraniluica, ostalih devet desetink mestna občina in deželni odbor. Poročevalec nasvetujo, da se dovoli določena svota, ako temu pritrdi deželni odbor.
Odbornik R a v u i h a r opomni, naj se izplača določena svota. Zupan Grasselli naznani, da sta deželni šolski svet in deželni odbor poslala dotična dopisa, ktera sta se izročila šolskemu odseku. Kranjska hranilnica je odpovedala poslopje velike realke z 1. 1889. Ko šolski odsek v kratkem stavi svoje nasvete, bode se rešilo to vprašanje. — Predlog finančnega odseka se vsprejme.	(Konec prih.)
(Izredni občni zbor „Ljudsko kuhinje") vršil se bo v petek, JO. t. in., zvečer ob 6. uri v prostorih starega strelišča. Predložila se bodo zboru pronarejena društvena pravila. Ker jo „Ljudska kuhinja" za prebivalstvo mesta jako važeu zavod, nadja se predsedništvo obilne vdeležbe.
(Pogreb baronice Eveline pl. Lazarini-jeve) ! danes popoludne bil je veličasten. Ob 2. uri se ' je truplo ranjke v Gospodskih ulicah št. 10 blago-1 slovilo in prepeljalo do Šišenske mitnice, kjer je bilo zopet blagoslovljeno in od tod daljo prepeljano v
Smlednik; tii hode počivalo v družbinski rakvi. Obilna udeležba je spričevala, kako da jo bila umrla po mestu priljubljena. No lo aristokracija, marveč vsi stanovi mestnega prebivalstva bili so zastopani. Najbolj pa gotovo žalujejo za njenim dobrotljivim srcem ubogi, kterim je skoraj celo svoje življenje posvetila ter je s svojim lastnim premoženjem in zlasti s svojim neumornim sodelovanjem pri raznih dobrodelnih društvih našega mesta tešila njihovo gorjč. — Med spremljevalci k slednjemu počitku bili so tudi premil. g. knezoškof dr. M is s i a, vi-sokorodni g. deželni predsednik baron Winkler, g. deželni glavar grof T h u r n , deželne sodnije predsednik K o če v ar, stolni dekan pl. Pauker, več udov stolnega kapiteljna itd. Blag ji ostani spomin med nami I dela njena pa gred6 za njo.
(Imenovanja in prestave.) Okrajni sodnik v Kostanjevici, g. dr. Karol Gestriu imenovan jo sodnijskim sovetnikom pri okrožni sodniji v Novem-mestu; sodnijski pristav v Ljubljani g. dr. Henrik Dolenec tajnikom pri Ljubljanski deželni sodniji. Sodnijski pristav gosp. Tomaž Einspieler je prestavljen iz Postojne v Kranj, na njegovo mesto pride sodnijski pristav g. Gustav Korinok.
(Ponesrečil je) v premogovih jamah Ljube n s k i h na Goronje-Štajarskem 2. t. m. rudokop Gregor Vodopivec, ker se je vsulo več premoga nanj, kterega žilo jo bil razstrelil. Polomilo mu jo nekaj kosti in pa protrlo ga je hudo.
(Vabilo) k občnemu zboru „s 1 o v e n-skega učiteljskega društva za Koprski okraj", kteri se bode vršil 16. junija t. 1. ob 8. uri zjutraj v B o I j u n c i. Dnevni red : 1. Potrjenje zapisnika zadnjega zborovanja. — 2. Poročilo tajnikovo. — 3. Poročilo blagajnikovo. — 4. Volitev pregledovalcev računa. — 5. Kmetijstvo v ljudski šoli na deželi. — 6. Volitev društvenega vodstva. — 7. Razni nasveti.
Predsedništvo.
(V Celovci) je bil včeraj izvoljen županom dosedanji podžupan Franc Erweiu.
(Koroški deželni odbor) je sklenil, da se ne bo prav nič vtikal v zahteve Tržaške borzne depu-tacije, da bi se namreč zgradila železnica, ktera bi Solnograd s Trstom vezala preko Turov. Korošci pravijo, da naj to stvar le tisti v red spravijo, ki so jo izvlekli in to so Tržačani sami. Vsaj poprej se nečejo Korošci na nobeno stran odločiti, dokler se stvar toliko ne pojasni, da jim bo mogoče tudi brez daljnogleda spoznati, na kteri strani jim bo kazalo več dobička.
(Popravek.) V podlistku včerajšnje številko ..Slov." naj blagovoli čitatelj v tretji vrsti mesto „3. julija" čitati „3. junija".
Telesi trt mi.
Dunaj, 8. junija. V Golsenkirchcnu (v Vest-faliji) je bila po noči eksplozija plinovih vetrov v rudniku „Hibernia". Do jutra so spravili na dan 28 mrtvih. Domneva so, da jo 00 mrtvih.
London, 8. junija. Dolenja zbornica je z 211 glasovi proti 83 vsprejela irsko kazensko postavo glede posebnih porotnih sodišč za posamezno slučaje.
Umrli ho:
(i. junija Marija Suliadobnik, nmirovljoncga kontrolorja /.ona, HO let, Žalijo k št. 4, Carios. — Kvelina baronica Laza-rini, zasobniea, 49 lot, Gospodsko ulico št. 10, pljučnica. -Marija Skofič, poštnega slugo hči, 41/« lota Marijo Torozijo costi št. 18, davioa.
7. junija. Jožof Potač, mestnega stražnika sin, 2'/, mos., Ulice na Grad št. 10, driska. — Iiobert Žorjal, sodnikov sin, l'/a let, Strmi pot št. 4, božjast.
V boln išnici:
2. junija. Konrad Lavriha, trgovski učonoc, 17 let, jetika. — Marija Grošolj, dekla, 22 let, vročinska bolozon. — Marija Eržon, dninarca, 38 let, otrpnjenje možgan. — Jožof Gostin-čar, gostač, 07 let, Marasmus.
4. junija Janez Kastelic, črevljarjev sin, '/» uro, Hydrops univorsalis.
T n j c 1.
(1. junija.
I'ri iHali&u. Orcschnik, Sotlschogg, Konzoni, pl. Mau-rizio, trgovci, z Dunaja. — K ran z Jaokrl, trgovoe, z Urna. — Noumann, trgovce, iz Piinfkirchona — Alojz Kronner, posestnik tovarno, iz Škofje I.oke. — Andrej baron Mauroc, posestnik , z soprogo , i z Mirne. Ilaron Rolmehiitz , posestnik, iz Smereka.