Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol Iel.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravnlštvo In ekspedicija t ,.katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemsjo. Vredništvo je v Semenišklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 7 4. ^tev. 83. V Ljubljani, v sredo 13. aprila 1898. Letnili XXVI Proti slovenščini v tržaški cerkvi. (Izvirni dopis.) Ker se je tržaškim Lahonom že marsikaj posrečilo proti slovenski narodnosti na tržaških tleh, si domišljajo, da morajo že v vsaki luknji stakniti po enega raka. Pijani »zmag« proti Slovencem naposled že ne vedo, kje bi naj še zgrabili, da bi se bolj poznalo, da bi se njihovo junaštvo še bolj slavilo doli v odrešeni Italiji. Zatoraj so se zaleteli zdaj v cerkev, češ, tu je še dober kos mehkega voska, v kateri se prav slastno pogrezne naše jeklo, — toraj po njem! In res, v tržaškem školu so našli nov objekt svoji poželjivosti, tu jih je čakalo še prav lepi del iredentarske zabave. In privoščili so si to zabavo. »Narnaprej« je marširal seveda židovski list »Piccolo«, kateri pri vsaki taki priliki igra harle-kina trobentača; za tem gre garda »Amicovcev«, zvestih poročevalcev in sotrudnikov pri harleki-nadah, potem pa pride na vrsto še tržaški mestni svet, temu načelu Dioskura dr. Piccoli in dr. Dompieri. Ilarlekinček »Piccolo« je najprej zvesto poročal, kako se je uvedla pri sv. Jakobu slovenska propoved, kar je vzbudilo strašno indignacijo pri italijanski duhovščini, pri tržaških Židih in pri »pobožnih« vernikih italijanske narodnosti. Na to je prišla stvar v mest. svet, kjer je svetovalec Piccoli se zagrozil, da on kratko in malo ne trpi, da bi se delale take agitacije, ki žalijo čut njegove (judovske?) narodnosti — v cerkvi. Vprašal jc župana, da-li mu je že znano, kako se pripravlja za slovenizacijo v tržaški cerkvi. Župan je odgovoril, da je pač že nekaj prišlo do njegovih ušes, pa da hoče v tem oziru prav gotovo storiti svoje korake in potem poročati. Toda s tem še ni nesreče konec, požar še ni pogašen. »Piccolo« je potem poročal, da je pred nekaterim časom predložilo 80 laških duhovnikov s tržaških pri vladiki Šterku nekak memorandum, v katerem svare Škota pred protežiranjem slovenščine v cerkvi in prosijo, da varuje italijanski značaj tržaške cerkve. No, vladika Šterk na ta »blagohotni« opomin niti še odgovoril ni, pač pa je uvel mej tem slovenske propovedi pri sv. Jakobu, kjer je večina pravih vernikom slovenske narodnosti. In te % nai propovedi naj bi bile odgovor na dotični memorandum laških duhovnikov ? Zdaj je iredenta izven sebe! V tržaških— »n a š i h« cerkvah, pravita žida Piccoli in »Piccolo« — naj bi zavladala zopet slovenščina, katero smo s tolikim naporom izgnali iz njih?! Toda počasi; stvar se nam vidi vender precejšnega pomisleka vredna. Da je mil. škof msgr. v Sterk uvel, oziroma odredil postne propovedi v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, je popolnoma naravno, kajti slovenske propovedi so bile ondi že od pamtiveka in le Italijani so jih hoteli izriniti v svojem stremljenju, p o i t al i j a n č i ti vse, toraj tudi cerkev, — pa tudi slovensko prebivalstvo je tu že od pamtiveka. In vladika Šterk je dobro vedel, kaj dela in da to kar dela, ni proti v no intencijam še nokoga d r u -zega, ki ima kaj govoriti »in no s tre c h i ese«. Kakor rečeno, prosilo je osemdeset laških duhovnikov svojega škofa, naj ne dela slovanske propagande v cerkvi in naj varuje italijanski značaj tržaške cerkve. V prvi vrsti bi ta osemdesetorica morala imeti tehtni vzrok za varstvo italijanskega značaja tržaške cerkve. In tega vzroka nima. ker je naravnost nemogoč iz dveh razlogov. Prvič, ako je večina vernikov recimo cerkvene občine sv. Jakoba italijanske narodnosti, že a priori ni strahu, da bi se ti verniki poslovenili, kajti kdaj se je še kak Italijan poslovenil! Ako pa je večina te občine slovenske narod- nosti, tedaj pa je zopet protinaravno varovati italijanski značaj te cerkve ? Za katerim grmom torej tiči zajec? To je lahko uganiti. Tisti katoliki okoli »Amica«, ki se hvalijo s svojim »interesom za pravo religijo«, so namreč vrgli od sebe pravičnost in so stopili v boj za narodne idejale »neodrešene« Italije. Oni se po služujejo za svoja sovražna poročila lista, kateri hodi roko v roki z Garibaldinci, z onimi Garibal-dinci, ki so prokleli sveto stolico in zagrešili vne-bovpijoče hudodelstvo zoper sveto cerkev. Kaki katoliki so vendar to ! Ali je še mrvico svetega čutstva za njihov vzvišeni poklic, prejet iz rok Vzveličarja samega? In kaj je hotel ta Vzveličar? Pravico in ljubezen je hotel, a ne razpora in ne sovraštvo! In ti gospodje okoli »Amica« hočejo razpor, hočejo upornost celo zoper svojega vladiko! S tem so jasno poka/ali, da so le politiki, a ne tudi čuvarji zapovedi Vzveličarjevih! Pomagat so prišli zatirat drugo narodnost, pomagat onim, ki so zakleti sovražniki svete katoliške cerkve. — Zgrešili so svoj poklic ali pa ga izdali. V posebno čudni luči pa se ta spomenica laških duhovnov — mej katerimi je baje tudi nekaj slovenskih renegatov — kaže, ako jo primerimo z odgovorom škofa Šterka, ki kaže, da je le slovenščina pastorka v tržaških cerkvah, da je bil torej ta korak brez vsakega stvarnega povoda zasnovan samo na ljubo iredenti in židovstvu, ki prvi zvonec nosi v Trstu. Politični pregled. V Ljubljani, 13. aprila. Jezikovno vprašanje. Takoj prve dni po sedanjih velikonočnih počitnicah se prične v poslanski zbornici razprava o jezikovnem vprašanju, oziroma o predlogih, v katerih se zahteva, da se preuredi zakonitim potom jezikovno vprašanje. V LISTEK. Victoria. (Slika iz časa preganjanja kristjanov v treh dejanjih.) (Po dr. A. Waal-u, — Jan-Jak.) (Dalje.) Drugo dejanje. GrobDica v cemeteriju sv. Domitile. Na stenah katakombske svetilnice. — Predno se dvigne zastor, se čuje iz daljave petje psalmov, kalero traja pri odprtem odru nekaj časa. Zbero se lahko prve vrste tretjega psalma. Petje naj ne moti dvogovora. Prvi nastop Klemen in Marcel, fosarja (z orodjem v roki). Klemen: Dobro! Sedaj smo zadelali vse vhode. Samo skrivne stopnice, za katere vedo le naši verniki, so proste. Pred vsakim napadom varni praznujemo danes god mučencev Nereja in Ahileja. Marcel: Dvojni praznik za reveže. Klemen: Zakaj Renat še ni prišel! Saj se bo danes vse njegovo premoženje razdelilo s cerkvenim zakladom vred med uboge. M a r c c I: Kako hvalim Boga, da je ohranil našej načelnej cerkvi tako vnetega svečenika! Klemen: To je naša sreča, da so angelji v človeških telesih naši dušni pastirji; sicer bi nam bilo obupati. Naraščajoči tok trga z vedno bolj divjo močjo kos za kosom od cerkvenega poslopja. Že nekaj mesecev je Petrova stolica prazna; krvava smrt je razredčila sveto četo naših svečenikov. Ječe, rudniki in kamenolomi so polni naših vernikov. Najsrečnejši so mrtvi. Marcel: Tako je; ako ne pošlje Bog kmalu svoje pomoči, pogreznila so bode ladjica svete cerkve v valovje. Da bi le bilo res, kar se govori! Saj si menda že kaj slišal ? Klemen: Da sta se oba cesarja odpovedala kroni? Prijatelj, prej bi verjel, da bo danes sodni dan. Marcel: Res čudež! Drugi nastop. Prejšnja. Renat. Renat: Pozdravljena mi brata ! Ali so zbrani vsi prijatelji pri grobeh mučcncev in ali ste za- delali vse vhode in izhode, da smo varni pred vsakim nepričakovanim pohodom t Klemen: Bratje so zbrani in prav zdaj delo dijakoni revežem cerkveno premoženje in tvoje darove. Storili smo vse po tvojem povelji, ali vendar, ni li prenevarno za te, kar počenjaš zdaj s prefektom? Bojim se, da boš moral zato trpeti grozne muke. Renat: Jaz sam se čudim, kako da se je dal pregovoriti Trebonij, ki je sploh zvit in prekanjen človek. Vidi se, da je Gospodova roka pomagala. Vanj zaupajmo vedno, On je naša pomoč. Naj pride sam prefekt in naj se prepriča, da mi ne podpihujemo k uporu, naj vidi na lastne oči, da so zaman vsi cesarjevi napori, preprečiti razširjanje svete cerkve. Jaz sam pričakam pre-fekta in ne potrebujem vajine pomoči, vaju že pozovem. Tretji nastop. Renat (sam): Častitljivi prostori v krilu zemlje, Kjer v svetem snu povsod umrli spe. 3 /J o svrho sc pa izvoli, kakor so splošno sodi, poseben jezikovni odsek, kateremu bode zbornica izročila vse dotične predloge in ki bo na podlagi raznih podatkov moral sestaviti načrt jezikovnega zakona. Tak odsek si želi posebno ministerski predsednik grol Thun, ki se meni na ta način vsaj za nekaj časa izogniti vsem neprilikam v tem kočljivem slučaju. Vlada želi, da se stranke v drž. zboru same med seboj dogovore o načinu, kako rešiti to zamotano vprašanjo, in se morda tudi sporazumijo. S tako mislijo pa nemške opozicijo-nalne stranke prav nič niso zadovoljne. Trdi se namreč, da si vlada samo radi tega želi jezikovnega odseka, da bi se zbornici z jezikovno zadevo ne bilo treba pečati in bi se v tem času lahko rešile druge z ozirom na državne interese po mnenju vlade mnogo bolj važne zadeve. Odsek bi potem lahko polagoma izvrševal svojo nalogo in bi torej najbrže rabil precej časa, predno bi mogel pred zbornico s konkretnimi predlogi. Tega pa nemška opozicija nikakor ne mara, ker ostanejo dotlej v veljavi tudi Gautscheve jezikovne naredbe. Nekateri člani opozicije pa nasprotno ne ugovarjajo odseku kot takemu, pravijo pa, da morajo Nemci takoj ostaviti sedeže v odseku, ako bodo videli, kaka sapa vlada v njega večini. Parlamentarne razmere. Še teden dnij nas loči od dne, ko se zastopniki avstrijskih narodov zopet snidejo v dunajskem parlamentu in nadaljujejo syoje »plodonosno« delo. Razmere, ki so vladale v državnem zboru pred velikonočnimi počitnicami, se niso mnogo spremenile, akoravno se je mnogo govorilo, da desnice po Veliki noči ne bo več v tej sostavi, kakor je bila do sedaj, akoravno je precej razrahljana in podobna stavbi, katero podere lahko vsak nekoliko večji vihar. Tak političen vihar pa se napoveduje takoj za prvi teden po počitnicah. Jezikovno vprašanje in nagodba z Ogersko sta predmeta, ki brez dvoma provzročita v zbornici nov vrtinec, v katerem se morda ne razdrobi le samo sedanja desnica, marveč cel parlament. Ako v prvi polovici meseca maja parlamentarna ladija ne prijadra v varno zavetje, potem za-njo ni več rešitve. Niti vlada, še manj pa sedanja večina ne bo mogla ustreči sedanjim zahtevam v narodnostnem oziru in vsled tega je popolno izključena vsaka nada na mirno in vspešno parlamentarno delovanje. Španija in Zvezne države. S poslanico, katero je predsednik Zveznih držav izročil kongresu v \Vashingtonu, še ni rešeno vprašanje, ali se vname vojska mej tema dvema državama ali ne. Poslanica ne pove ne to ne ono in torej sedaj še ni mogoče sklepati na konečno odločitev. V prvem delu slika Mac Kinley nujno potrebo posredovanja mej kubanskimi vstasi in španjsko vlado, v drugem delu poslanice se pa izraža nada, da je še vedno mogoče dospeti do mirnega spo-razumljenja. Rešitev perečega vprašanja je prepustil predsednik kongresu samemu. Akoravno pa se je v kongresu in tudi v reprezentantni zbornici stavil predlog, naj se Španija pozove, da ustavi svojo akcijo na Kubi ter odzove svoje čete domov, in naj se proglasi Kuba za neodvisno republiko, je vendar kaj malo nade, da bi prodrl v tem ali onem zastopu tak predlog, ker se večina Še enkrat gledam vas v telesu svojem, Nevreden še nebeškega miru. In pace berem tu po spomenikih, Med tem ko besni boj povsod divja. Vi ste končali sveti boj, a kdaj Prinese nam golob mladiko oljke? Saj ladija, na kteri bil je Jona, Ušla le z jedno žrtvo je viharju: A kdo vse naše žrtve bi seštel? In vendar vihre vedno še besne. V valovja črn prepad pred sabo zroči v Proseče k nebu dvigamo roke: A še nam zvezda nade ne zasveti, Še ne zasveti v luki nam svetlik. Oh nečem obupavati, zaupam, Da enkrat mora zasijati dan. O, stokrat blažena mi srečna ura, Ko spet popeljem svojo čredo Na kraBne loke miljene prostosti, Ko nežna jagnjeta postavim v vrstah, Oh v vrstah dolgih pred nebeško Jagnje, Da zmage častni venec podaro mu. (Dalje sledi.) zastopnikov še vodno ne upa odloČiti se za vojsko, od katero trezneji elementi ne pričakujejo mnogo koristi. Vse je odvisno sedaj od tega, kar bo ukrenila španjska vlada na Kubi. Ako se ji posreči pomiriti vstaše s tem, da jim dovoli širšo avtonomijo in stori konec dolgotrajnemu zasledovanju, je prav lahko mogočo, da no pride sedaj do vojske, akoravno se nahaja i v Španiji i v Zveznih državah mnogo takih elementov, kateri so vneti za vojsko in komaj čakajo odločilnega trenutka. Ako se posreči tem elementom, da pro-dro s svojimi zahtevami v Madridu in Washing-tonu, kar je pa dosedaj še zelo dvomljivo, potem bo počila puška na obeh straneh in pričetek vojske je tu. Dobro znamenje za mirno rešitev tega vprašanja je dosedaj to, da obe vladi želita poravnati zadevo mirnim potom in iščeta sredstev v dosego tega namena. Priprave za vojsko se seveda vrse na spanjskih in ameriških tleh, toda iz tega še nikakor ni mogoče sklepati, da je vojska neizogibna. Najtežavniše stališče ima pri tem seveda španjska vlada, ki se ne more tako gibati, kakor bi želela. V raznih krogih, posebno pa mej armado, je v zadnjem času zavladalo toliko naudušenje za vojsko, da je skoro ne bo mogoče ukrotiti. Najpomenljiveje pa je to, da so se tem vročekrvnim elementom pridružili tudi višji častniki, ki s tem pač ne dajejo dobrega vzgleda armadi. Demonstracije, ki so se prirejalo te dni v Madridu in po drugih španjskih mestih, zelo ovirajo trezno postopanje v tej zadevi. Jednako kakor v Madridu se dogaja tudi v Washingtonu in res bo potreba poseči po izrednih sredstvih, da se ustavi ta nevarni tok. Kdo. pa zmaga konečno, ali miroljubni, trezni elementi ali pa boja-željno naudušenje vročokrvnikov, o tem nas pouči bližnja prihodnjost. Premirje na Kubi. Poročali smo, da je španska vlada naročila generalu Blancu na Kubi, naj uvede premirje za dobo, ki se njemu zdi najbolj primerna. Po prejemu tega naročila se je general Blanco takoj posvetoval z ondotno lokalno vlado in sklenilo se je, da se s proklamacijo premirja počaka tako dolgo, dokler ne objavi španski uradni list dotičnega vladnega odloka s potrebnimi pojasnili. Kakor se vidi, se general Blanco precej obotavlja izvršiti take sklepe in je v tem oziru precej podoben generalu Weylerju, ki je jednako in še bolj samovoljno postopal v raznih važnih zadevah. Sicer pa je treba resno pomisliti, bodo li vstaši, posebno njih voditelji zadovoljni s takim premirjem, kakoršno jim ponuja španska vlada. Velika večina vodij hrepeni po popolni neodvisnosti in bo toraj kaj nerada ustregla želji španske vlade. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. aprila. (Cvetovi »Narodovega« krščanstva.) »Slovenski Narod« se na vso moč trudi, da bi ovrgel krščanstvo narodne stranke. Znano je, da je narodna stranka podpisala spravno pogodbo in ž njo določbo : »Oba sprijateljena kluba bodeta delovala za razvoj javnega življenja v kulturnem, socijal-nem in gospodarskem oziru na krščanski podlagi.« Sedaj izkuša »Narod« tolmačiti to krščanstvo. S tem, pravi, se narodna stranka nikakor ne vkloni tistim, »ki vsiljujejo simbolične verske resnice kot empirične nauke (kdo so neki tisti ?) ter hočejo, naj imajo vsi cerkveni nauki navzlic svoji prvotni nedoločno-s t i neposredno juridičnoin politično veljavo...« Narodna stranka, pravi dalje, »bo z največjo odločnostjo branila duševno in osebno svobodo pred vsemi poskusi, jo količkaj utes-niti.« Pod duševno svobodo pa umeva »emancipacijo od raznih pozitivnih naukov, ki so po Schafflejevi sodbi samo trhlena ograja formul proti pritisku duševnega napredka.« Varovala bo, pravi daljo »Narod«, duševno svobodo in vse, kar jo ž njo v zvezi, zlasti tudi šolo, kajti cerkveno-verska vzgoja meha-nizuje duha nravnosti in razjeda ljudsko moralo.« Kdor ima količkaj raz-bora, brzo previdi, kaj je »Naroda« krščanstvo. Verske resnice so po njem samo simbolične. — Narod so mora emancipirati od vseh pozitivnih naukov, ki so menda le ograja formul proti duševnemu napredku. Cerkveno - verska vzgoja le mehanizuje nravnost in razjeda moralo. Zato se malce čudno glasi, ko trdi »Slov. Nar.«, da bo narodna stranka vender le » s p o š t o v a 1 a i n negovala — vero.« Kakšno vero pa? Kaj pa je »Narodu« vera? Zakaj še tega ne pove svojim bralcem ? Ali v3 »Narod«, kakšno ime gre taki pisavi ? »Slovenski Narod« naj bi imel vender toliko moštva, da bi očito izpovedal, kaj misli. Če »Narodu« krščanstvo ni nič, le par fraz brez podlage, brez smotra, brez juridične veljavnosti, brez životnega vpliva, zakaj ne vrže še besede »krščanstvo« proč? Zakaj se boji luči? Zakaj slepomiši s slovenskim narodom ? Zakaj ? Kedaj dobimo odgovor? (Dunaj Gradec-Ljubljana.) Vrlo se še spominjamo dogodkov, ki so se radi jezikovnih naredb vlani in tudi še lotos godili po dunajskih in gra-ških ulicah, ko so sablje pele, puške pokale in tekla kri, kakor da bi bila prava pravcata revolucija. To so bile nemške demonstracije, od nekaterih brezvestnih hujskačev vprizorjene radi do-mnevanega kršenja pravic nemškega naroda. Po tisoče ljudij se je takrat po ulicah vlačilo, razgrajalo, hiše naskakovalo, okna pobijalo, z revolverji v privatna stanovanja streljalo itd. itd., redarji niso mogli ničesar proti njim opraviti in še le vojaškim krogljam in bajonetom se je posrečilo, napraviti zopet red in mir. In vendar se tistim razgrajalcem prav za prav ni ničesar zgodilo. Aretovance so večinoma brez kazni izpustili, nekatere so policijsko kaznovali in le par jih je prišlo pred sodišče; pa še od teh jih je nekaj bilo oproščenih. To je bilo na Dunaju in v Gradcu. Drugače v Ljubljani! 20. svečana t. 1. dogodile so se vsled nečuvenega izzivanja nemških »kamijolcev« v Zvezdi demonstracije, ki so obstajale v tem, da so demonstrantje peli narodne pesmi, »živio« klicali in pred »kazino« zahtevali, da naj pri kazinskih oknih, uprav izzivajoče s čepicami na glavi sedeči nemški dijaki čepice od-lože. Zlobnega namena očividno demonstrantje niso imeli in se jc tudi konstatiralo, da se je proti ljubljanski kazini še le potem nekaj ka-menov vrglo, ko je bila poprej ali slučajno ali pa neslučajno raz kazinske strehe med demonstrante pala strešna opeka. Kakor znano, je zadoščalo mestno redarstvo in par žandarjev, ki so Zvezdo v kratkih trenotkih izpraznili. Toda ljublj. drž. pravdništvo, ki mu je na čelu nadsvetnik Pajk — kandidat za podpredsedniško mesto pri dež. sodišču — hotelo je biti bolj »sehneidig« kakor dunajsko in graško, in je radi teh dogodkov 1 8 beri osemnajst oseb posadilo na obtožno klop deloma radi hudodelstev po §§ 81, 85 a, 90, deloma radi pregreškov in prestopkov § 283, 284, 460 k. z. in § 23 tisk. z. Imeli bomo toraj v kratkih dneh v Ljubljani monstre - proces, kakor da bi se bilo pri nas pripetilo ono, kar se je res dogodilo na Dunaju in v Gradcu! Za danes naj zadostuje samo to. Pripomniti je tudi še, da je obtoženih tudi šest dijakov, dasi je v dežel, zboru g. baron Hein zatrjeval, da se dijaki demonstracije niso vdeležili. Kdo je torej na potu resnice — državno pravdništvo ali baron Hein? Pa kaj, ko se o baronu Ileinu in resnici pisati ne sme! Pričakovati je, da bo ljubljanski slovenski odvetniški barreau na zagovorniški klopi polnostevilno zastopan ! (Imenovani) so sanitetni koncipist II. vrste dr. Alfred Mahr okrajnim zdravnikom po novem zistemu, dr. Fr. S e e m a n sanitetnim koncipistom in okrožni zdravnik na Brdu dr. Ivan Robida sanitetnim azistentom pri političnem oblastvu v Ljubljani. (Kanouičuo vmeščen) je bil včeraj na župnijo R o b g. župnik Fr. Pešec. (Posvcčevanje zvonov.) Prevzvišeni knezonad-škof so posvetili danes dopoludne nastopne zvonove, in sicer: Pet zvonov za mestno župno cerkev sv. Petra in Pavla v Oseku; jeden zvon za župno cerkev Matere Božje v Komletincah v Slavoniji ; jeden zvon za kapelo v župniji Kirchbach na Štajerskem; jeden zvon za podružnico župnije Pišec na Štajerskem; dva zvonova za kapelo Matere Bož]e na Jušici; trije zvonovi za župno cerkev Kristusovega vnebohoda v RuČjah na Hrvatskem ; jeden zvon za župno cerkev sv. Jakoba v Waltendorfu; jeden zvon za kapelo Mar. Snežn. v Deževicah v Bosni. (Za popravo in razširjenje župnijske cerkve v St. Vidu nad Ljubljano) se vrši komisijonelna obravnava na licu mesta dne 18. t. m. (Romarji v Jeruzalem) Včeraj so se odpeljali avstrijski romarji v Palestino. Izmed Slovencev je, kolikor nam znano, šel na pot gospod Josip Kosec, vikar iz Novakov pri Cirknem. (Koncert Marenke Šcvčikove.) V četrtek, dne 14. t. m. priredi gospica Marenka Ševčikova v veliki čitalniški dvorani v »Narodnem domu« koncert v slovo. Gospica Ševčikova zapusti naše mesto za trajno, ker je sklenila intendanca dramatičnega društva, da je nadomestiti vzorno to primadono — z novo privlačno močjo. O sklepu tem bode moči šele v prihodnji sezoni soditi. Za danes pa smelo trdimo, da je ostala gospica Ševčikova vsemu občinstvu vso dobo svojega trilet nega angažmana jednako simpatična in draga. Saj se je videlo pri vsakem nastopu gospice, da ji je le za stvar, in da ji je petje v radost. In kakor ji ni mogel nihče kaj očitati v vedenju, moral je vsakdo pripoznati lepe vrline njenega petja in ostane tako gospica Ševčikova gledališkemu občinstvu v najboljšem spominu. Koncert v slovo, kateri priredi gospica, bode pokazal, da ve občinstvo odhajajočo umetnico ceniti. Ostane naj tudi koncertantinji naša Ljubljana v prijaznem spominu. — (Iz Tržiča.) Pred dobrim mesecem je bilo, ko je neki fant iz Zvirč v Bistrici v Gassnerjevem ribolovu brez dovoljenja ribaril. Bil je na desnem bregu Bistrice, dočim je na levem bregu Karola Mallyja lovski revir. Brez povoda in ne da bi v to imel kako pravico, pa je nek Mallyjev lovec p. d. Kuhar mlajši iz Mallyjevega revirja čez Bistrico na fanta streljal in ga tako težko ranil, da so ga na vozu domu prepeljali in za smrt previ-deli in da je dvakrat prišel zdravniški ogled, ki je konštatiral, da je ranjenje smrtno nevarno. — Toda, čujte, kaj se je zgodilo. Seveda se je proti lovcu uvedla sodna preiskava, ki pa se pač ni vršila s tisto minucijoznostjo, kakor ona radi ljubljanskih demonstracij; kajti inače bi pač za presojo tega čina ne bil pristojen kar okrajni sodnik tržiški, in bi se lovec ne bil izlizal samo z — jednim mesecem zapora K sreči pa se je ranjeni fant baje pritožil proti tej sodbi in bo torej ljubljansko deželno sodišče imelo priliko soditi o tej stvari. In upamo, da bo sodilo stvarno in ovrglo mnenje, ki se v ljudstvu ukorenjuje, da je namreč nemčurjem in nemčurskim hlapcem v naši deželi vse dovoljeno — celo brez primerne kazni Slovencem po življenju streči. (Stavka.) Zidarji in delavci tukajšnje kranjske stavbinske družbe so včeraj popoludne ustavili delo, dokler se jim primerno ne poviša plača in se vsaj deloma ne ugodi njih želji glede uporabe kaznencev pri javnih delih. Skoro na vsakem stav-bišču te družbe je opaziti krdelo ljudij, ki so obsojeni v zapor, tu pa jemljo zaslužek družinskim očetom brez dela in kruha. Tisti delavci, katere najame podjetnik najbrže za slučaj, ko mu pri-manjka kaznencev, prejmo za svoj celodnevni trud 50 — 75 kr. In ob tem zaslužku naj se živi v Ljubljani! — Danes je stavka končana. Podjetnik je obljubil neko neznatno zvišanje plače. Nekaj delavcev je ostavilo delo. Društva. (»M aticaSlo venska«) Vabilo na XXXIII. redni občni zbor »Slovenske Matice« v sredo dne 27. aprila t. 1. ob šestih zvečer v »Nar domu« na Franc Jožefovi cesti št. 10. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Letno poročilo tajni-kovo o dobi od 1. junija lani do 15. aprila letos. 3. Sklep računa o društvenem novčnem gospodarstvu za 1897 leto.*) 4. Volitev treh računskih presojevavcev. (§ 9 a) društvenih pravil). 5. Proračun za leto 1898. 6. Dopolnilna volitev društvenega odbora. Po § 12. društvenih pravil letos izstopijo iz odbora gg.: dr. Dolenec Hinko, f Kersnik Janko. Koblar Anton, dr. Latnpe Frančišek, Leveč Frančišek, dr. Sernec Jožef, Šuklje Frančišek, Šu-man Jožef, dr. Tavčar Ivan in Žumer Andrej. V odboru pa še ostanejo gg.: Bartel Anton, dr. Detela Frančišek, dr. Glaser Karol, Grasselli Peter, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Frančišek, dr. Janežič Janez, dr. Jarc Anton, Kržič Anton, dr. Lesar Jožef, Majciger Janez, dr. Murko Matija, Pleteršnik Maks, dr. Požar Lovro, Rutar Simon, Senekovič Andrej, dr. Sket Jakob, dr. Stare Jožef, Stegnar Feliks, Sušnik Ivan, Svetec Luka, Šubic Ivan, Tavčar Alojzij, Vavru Ivan, Vilhar Ivan, Wiesthaler Frančišek, Zupančič Anton, Zupančič Vilibald in dr. Zupanec Jernej. Vsaj 20 odbornikov mora po § 12. dr. pravil navadno bivati v Ljubljani; izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi treh računskih presojevavcev in pri volitvi odbornikov se vštevajo tudi zakonito podpisani volilni listi nenavzočnih društvenikov. 7. Samostojni predlog društvenega odbora, da se društvena knjižnica odstopi deželnemu muzeju iu v tej stvari stopi v dogovor z deželnim odborom. 8. Posamezni predlogi in nasveti.**) V Ljubljani, dne 7. aprila 1898. Fr. Leveč, predsednik. Dr. Jožef Staro, blagajnik. *) Računski zaključki so gospodom društvenikom v društveni pisarni na ogled in jim bodo pri občnem zboru tiskani na razpolaganje. **) Kdor želi v smislu § 4 lit. a) društvenih pravil staviti kak nasvet, ga mora po § 2 lit. a) opravilnega reda predložiti odboru in storiti to vsaj do 23, aprila t. 1., ako hoče, da pride v občnem zboru na razgovor. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 13. aprila. „Neues Wien. Tag-blatt" poroča, da bo bivši državni poslanec dr. Šusteršič imenovan ministerijalnim svetnikom pri železniškem ministerstvu. — (Opomba uredništva: Po naših informacijah je ta vest neosnovana, ker dr. Šusteršiču o tem ni nič znanega.) Dunaj, 13. april?. Cesar se je včeraj popoludne vrnil iz Budimpešte. Dunaj, 13. aprila. Železniški minister je izdal odlok, ki določuje, da se pri zgradbah železnic pred vsem porabljajo domači delavci ter da naj se pritisk tujih delavcev kolikor mogoče zabranjuje. Pri razpisu gradbenih del bo vlada to kot pogoj zahtevala od podjetnikov. Tudi zasebnim železniškim družbam se bo ta zahteva stavila kot pogoj za koncesijo. Dunaj, 13. aprila. V odseku, ki se ima v parlamentu izbrati za pretresavanje predlogov o jezikovnem vprašanju, vlada izjavi, da jej je mnogo na tem, da se sklene jezikovni zakon ter da hoče v tem smislu v odseku tudi sodelovati. Praga, 13. aprila. Poslanec dr. Engel je v Benešovu svojim volilcem poročal o svojem delovanju ter omenjal, da je položaj v državi zelo kritičen, treba torej, da se zajezi nemško-radikalna agitacija, da postane Avstrija zaščitje vseh narodnostij, tudi nemške, ker Slovani zahtevajo jedino le pošteno jednakopravnost. Kolin, 13. aprila. Trgovske tvrdke v Bremenu so dobile zelo neugodna poročila iz Amerike. Promet na morju je vsled prenapetih razmer zelo oviran. — General Lee dela z vsemi silami za vojsko. Cetinje, 13. aprila. Ruski car je podaril črnogorskemu knezu zopet 30.000 re-petirk in 30 milijonov patron. Kaneja, 13. aprila. Včeraj popoludne so odpotovali avstrijski vojaki v domovino. Že zjutraj zgodaj se je zbralo lepo število mestnih prebivalcev na mestnem trgu, da se poslove od avstrijskih vojakov. Ob deveti uri se je zbralo vse ondotno vojaštvo, in kontre-admiral Hinke je imel daljši nagovor na častnike ostalih držav. Častnikom in vojakom avstrijskim je prebivalstvo podarilo veliko množino šopkov in vencev. Ob 3. uri so se vkrcali na ladijo „Aurore". Spremljala jih je ladija „Dunaj". Madrid, 13. aprila. Brzojavno se poroča iz Havane, da se je maršal Blanco posvetoval s kubanskimi ministri glede premirja. Sklenilo se je, s proklamacijo miru počakati tako dolgo, dokler ne dojdejo nadaljna povelja, in ta izvesti še-le tedaj, ko se objavi odgovor španske vlade na poslanico Mac Kinleva. Madrid, 13. aprila. Ako se bodo nadaljevali poulični izgredi, oklicalo se bo za stolno mesto obsedno stanje. Najhujša razburjenost vlada baje v armadi. Carigrad, 13. aprila. Sultan je odobril sklep ministerskega sveta, vsled katerega se ustanovi turško poslaništvo pri Vatikanu. Newyork, 13. aprila. Razni listi trdijo, da ne pride do vojske _ mej Zveznimi državami in Kubo, ako je Španija na napove, g New-York, 13. aprila. „Herald" poroča. da je vodja vstašev. Maksimo Gomez. v ime začasne vlade odklonil premirje, ako Španjci ne ostavijo Kube. Rim, 13. aprila. »Osservatore Romano" objavlja neko noto, v kateri se glasi, da se papež z vso silo prizadeva, da bi preprečil vojsko mej Španijo in Zveznimi državami. Nadalje objavlja ta list noto španjskega zunanjega ministra na poslanika pri Vatikanu, v kateri se poslaniku naroča, naj naznani državnemu tajniku, kardinalu Rampolli, da se je španjska vlada vsled živahnega prizadevanja sv. Očeta odločila, naročiti maršalu Blanco, naj za nekaj časa ustavi boj na Kubi, da so omogoči mirno pogajanje. Za tem sledi brzojavka kardinala Bampolle na nuncija v Madridu, v kateri se mu naroča, naj izrazi vladi zadovoljstvo papeževo nad sklepom ministerskega sveta glede premirja, ter izjavi, da se zdi papežu ta korak primeren za odvrnitev vojske in lažjo okupacijo Kube. — „Osservatore Romano" prijavlja dalje tudi brzojavko cesarja Fran Josipa, v kateri čestita sv. Očetu na vspešnem posredovanju, in izraža upanje, da se bo z božjo pomočjo posrečilo varovati interese miru in humanitete. Konečno se navaja brzojavka iz Washingtoiia, pri kateri se pa odpošiljatelj ne imenuje, in ki se glasi : „Premirje je napravilo najboljši vtis. Sedaj prav nič ne dvomim, da se ohrani mir. Imeli bodemo vroče razprave v kongresu, toda brez vspeha. Vpliv papeža, ki je izposloval premirje, ameriško prebivalstvo v polni meri priznava ter ga hvaležno pozdravlja." V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto ln sveže 165 1 6 Mr doršev« med. ribje olje Je ugodnega okusa ln lahko prebavljivo, — Cena steklenici 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leuatek v Ljubljani, Besi jeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefon Stev. G8. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306"2 m. čas opazovanja Stanje barometra v mm. 12| 9 zvečer | 727-5 .ol 7. Zjutraj I 730-4 2. popol. j 72'J 4 Temperatura j Vetrovi po Celziju 8 rn su«* Neb« oblačno 21-7 ti 9 I si. jvzh. i pol oblačno 14-5 | sr. jzah. | „ 8rednja včerajšnja temperatura 9 5", za 0'4° nad normalom, II ■ u: Zahvala. 277 1-1 Vsem, ki so se naju sočutno spominjali ob britki izgubi devetletnega sinka Valentina, posebno častiti duhovščini, obema vodstvoma ljudskih šol, darovalcem vencev in vsem spremljevalcem k zadnjemu počitku izrekava srčno zahvalo. Kranj, dnč 12. aprila 1898. Dr. Valentin in Ana Štempihar. 278 1-1 Potrt globoke žalosti naznanjam v svojem in imenu svojih bratov vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš preljubljcni oče gospod Josip Krapež včeraj, dne 12. aprila, ob 2. uri popoludne po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 65. let udano v Uogu zaspal. Pogreb drazega rajnkega bode dnč 14. aprila t. 1. ob uri popoludne iz deželne bolnice k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice brale se bodo v cerkvi čč. oo. frančiškanov v Ljubljani. Drazega rajneega priporočani v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dnč 13. aprila 1898. Frun Krapež, kavarnar. Urez j»osiiej>-ii obvestila. < Hi hi hi hi Ivan Kordik v ljubljaui, Prešernove (Slonove) ulice št. 12-14, trgovina z galanterijskim blagom, drobninami in igračami na debelo in na drobno, priporoča svojo bogato zalogo različnega blaga za krojače, črevljarje in sedlarje. Gospodom gostilničarjem je na izbiro jedilna priprava (žlice, noži, vilice) vsake vrste in cene. 262 12 4 X w Ifr i* fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr Ifr fr ifr Lepo posestvo je na prodaj v prijaznem kraju na Kranjskem, blizu župne cerkve, sestoječe iz še novega zidanega posiopja. dobro ro-dečega zemljišča, njiv, travnikov ln gozda. V hiši je že nad štirideset let trgovina z mešanim blagom, žganjetočem in tobačno trafiko. Proda se iz proste roke radi rodbinskih razmer za nizko ceno, ali pa za več let v najem da. 269 3—2 Natančnejše pojasnilo daje upravništvo »Slovenca«. ^Usega ozira vreden ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni liker 272 4 tt oJricjlav" J. Klauer>ja v ljubljaui. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjiua vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta liker v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. O. Plccolt in Ubald pl. Trnk6czy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajaloih delikates in v speoerljah 99 25—18 Poziv! Vsem pisileem na kranjskem. Vsled sklepa stalnega avstrijskega gasilnega odbora, da se povodom petdesetletnice Nj. Veličanstva izrazi udanost in zvestoba gasilnih društev Avstrije, je za to odločen dan 280 1 — 1 7. majmka t. I. ob 3. uri popoludne, o priliki otvoritve jubilejne dobrodelne razstave. Želeli je, da bi tudi kranjska gasilna društva hila zastopana v večjem številu, in se toraj tem potom vabijo, da pošljejo svoje zastopnike na Dunaj. Stroški za moža bi znašali približno 25 gld. in to za vožnjo, hrano in stanovanje. — Odhod iz Ljubljane bi bil skupen dne 6. majnlka zjutraj ob 5. url 26 minut. Ker je čas silno kratek, zalo se načelništva gasilnih društev pozivljejo, da število udeležencev gotovo do dne 19. t. m. podpisanemu odboru naznanijo. Odbor zaveze gasilnih društev, Ljubljana, dne 12. aprila 1898. Fran Troit, zapisnikar Fran Doberlet, načelnik. 279 1-1 Predsedstvo ,,Slovenske Matice" v Ljubljani naznanja, pre-žalostno novico, da je njen triintridesetletni odbornik, mnogoletni blagajnik in zaslužni ustanovnik, blagorodni gospod cesarski svetnik dr. Jernej Zupanec bivši c. kr. notar in predsednik c. kr. notarske zbornice, vitez Franc-Jože-fovega reda, častni občan selški, častni ud mnogih narodnih društev itd. itd. včeraj ob polu 8. uri zjutraj, prejemši sv. zakramente za umirajoče, po dolgi bolezni v 88. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo preblagega pokojnika bode v sredo, dne 13. t. m., ob polu 5. uri popoludne blagoslovljeno v Križevniških ulicah št. 8 ter potem pokopano v rodbinskem grobu pri sv. Krištofu. It. I. P. Vsa v to stroko spadajoča popravila se bodo točno, solidno in po nizki ceni izvrševala. Cenike razpošiljava na zahtevanje. Z velespoštovanjem Boliiiiee iV J Dunajska cesta štev. 5. Ondl je tudi mehanična tlolnliiit^a,. Krompir za seme beli (onejidovec), rumeni in rožnik, dobi se pri 240 5 5 Alojziju Kane-u v Ljubljani. Dunajska cesta 42. St. 11.657. Razglas. 264 3-3 Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos 300 gld. v ta nam»n. da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnlh škrofuloznih otrok v morske kopelje v Oradeži. Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 3®. aprila letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpore v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 18. marca 1898. v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, )mwmmmw w*i wwmmw wpwm (Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. V Stresna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. F* N a j n i ž je e e n e. 193 10 13 ix n a i 8 k a t> o r /: a. Dne 13. aprila. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4*/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/„....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za lOOm.nem.drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. 101 „ 121 101 121 99 924 354 120 58 11 9 44 5 15 kr. 95 „ 65 , 80 „ 10 n 35 „ 75 l 75 „ 82'/,, 75 „ 54 „ 97' ,„ 66 „ Dne 12. aprila. 4"/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 164 gld. — kr. o°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 160 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 „ 50 „ 4°/0 zadolžnice RudoKove želez, po 200 kron 99 „ 65 „ Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......159 „ 75 „ Dunavske vravnavne srečke 5% , . . . 130 „ 26 „ Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......112 „ 50 „ 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....99 „ — „ Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 99 „ 10 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 221 „ 10 „ » » južne železnice 3°/0 . 184 „ — „ » » južne železnice 6°jn . 126 „ 40 „ » > dolenjskih železnic4°/„ 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld..............205 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 170 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ Budolfove srečke, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld........83 St. Genois srečke, 40 gld.......79 \Valdsteinove srečke, 20 gld......59 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 158 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3454 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 426 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 74 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 116 Montanska družba avstr. plan.....151 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 181 Papirnih rubljev 100........127 - kr. 50 25 75 75 15 S 1. aprilom so prične novo oeloletno | rf(mtJ