UČITELJSKI TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
-t-C^j-ji-
Izhaja v 1. in 15. dan vsakega meseca, ter stoji za vse leto 3 gold., a za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo, naročnino in oznanila pa Milic-eva tiskarna v Ljubljani.
Štev. 14.	V Ljubljani, 15. julija 1886. 1.	XXVI. leto.
Jezikov uk v začetnici.
Spisal J. K.
Ko otrok v prvič šolski prag prestopi, je njegov nâzor kaj skromen, radi tega mu manjka pojmov, zato je njegova besedišče ubogo. Prva skrb učiteljeva je, da otroku nazorni krog razširi, kajti s tem skladišče pojmov obogati in jezik oživi. Tako ravnati z otroci pa ni tako lehko, kakor bi si kdo mislil. Čuje se večkrat: „Z otroci bodeš vender znal govoriti." A temu nij tako. Ako si hočeš prisvojiti otroška srca, obrni se do njih le s pravo otroško besedo. Kakovost učiteljeva pozna se na tem, se li zna z otroci pečati, ali ne. Zato se nikdar ne pozabi izobraževati v občevanji z mladino, ali dejansko ali pa s čitanjem o otroškem duhu pisanih knjig.
Jezik, podlogo vsem drugim vednostim, je treba v šoli vestno gojiti. Znati se mora uže na najnižji stopinji ljudske šole veselje do materinščine vzbuditi. Da se pa more v tej smeri kaj doseči, treba je, da se v pogovoru z otroci ponižaš na njihovo duševno stališče t. j. biti moraš, kakor učitelj Wiedemann pravi, „z otroci sam otrok", kajti le, kar je otročjega, gré k otročjemu srcu. Kako se pa to učini, vidiš pri materi vzgojiteljici. Pri tej poslušaj pazno, sledi verno vsemu njenemu ravnanju, izvestno bodeš dosta pridobil. Ona je za ta vzvišeni posel ustvarjena, ona poučuje v vsi ljubezni do otroka. Se li ne bodeš izobraževal, dogoditi se ti zna, da bodeš govoril z otroci, oni te bodo tudi poslušali — a razumeli te ne bodo. Ako otroka kaj vprašaš, odgovor ti bode, ako ga nisi razumno vprašal, — jok. Da pa ne prideš v take in jednake zadrege, treba je, da se za take govorne vaje dobro pripravljaš. Izvestno ti ne bode žal, ko bodeš koncem leta videl obilo dobrega sadii.
Govor z otroci obsezati sme samo lehke, kratke stavke, ker predolgim otroški duh ne more slediti. Ako učitelj tako govori, da ga učenci ne razumejo, so razmišljeni in nepokojni.
Tudi vsebine hitrih govorov si otrok ne more polastiti, kajti preslišal je to ali ono besedo — govor mu je postal nejasen. Zato je počasno, jasno in razločno govoriti. V svojem očesu, v obče v obnašanji svojem izražati moraš, kar pri pripovedanji občutiš. S tem budiš domišljijo otrokovo.
A kaj koristi še tako ognjeviti govor, ako pa otroku pojmi znani niso, zato je pred vsem nazornosti treba. Po Kehr-u mora biti vsak učitelj slikar, seveda ne s čopičem, ampak z jezikom. Tvoj govor mora biti učencem slika, predstavljajoča v raznih bojah. Uže Slomšek pravi, da mora „govornik poznati pravila, po katerih se zložena stvar tako pred oči stavi, da poslušalca zavzame." A kakor bi ne bila jednobojna
(monotonna) slika okusna in lepa, istotako bi ne bil is t o glas en govor vzbudljiv. Ta-kov govor muči otroke ter naveliča njihovo uho poslušati. Kakor znano, učenec v obče otrok, izpreminjavo ljubi, zato izpreminjaj glas v pogovoru se svojimi otroci. S tem jih vzbudiš k pozornosti.
Tvoj govor bode otrokom razumljiv, ako se vseh p tujih besed ogiblješ. Govori ž njimi, kakor narod govori, osobito iz početka šolskega pohajanja, potem uvedi polagoma književni jezik s tem, da odpravljaš narečje. Potem pa je govoriti vedno v pravilnem jeziku, ker znano je, da otroci radi posnemajo. Otroci ne morejo v dobrem, pravilnem jeziku govoriti, če jim učitelj ne daje dobrega vzgleda. Ker je pa v vsakej stroki do mojster-stva vsakojake vaje potreba, zato moraš v šoli govorne vaje prirediti. Kaj si pa izvoliti v to svrho ? Odgovor na to: Snov nazornega pouka, pravljice, pripovedke in basni. Otroškemu duhu posebno ugajajo primerne pravljice. Pravljice pa se morajo pripovedovati v direktnem govoru, ker indirektni izgube isto živahnost. Če hočeš svoje učence s kako pravljico razveseliti, ne beri jim je, ampak povej jim jo z živo besedo, kajti le taka zanimiva. Učiteljeva oseba veliko več velja, če jim na pamet pripoveduje. Vse pa, kar učitelj v šoli pripoveduje, si morajo učenci zapomniti. „V šoli naj se nič ne uči, da se pozabi". Vzobrazovati je pri takih govorih spomin s tem, da otroci pripovedujejo pripovedke svojim bratom in sestram in pa da se v šoli ponavljajo: „Ponavljanje je duša pouka".
Ponavljati pa je z istimi besedami, s katerimi si v prvič z otroci govoril. Tvoj govor z učenci moral je biti vzoren. S takim ponavljanjem se bode učencem uril jezik tako, kakor z memoriranjem kratkih po vsebini in jeziku izvrstnih pesmic in družili sestavkov.
Ako govoriš razumno in otroku ugajajoče, tiho bodo sedeli otroci v šoli in pazno gledali k tebi, kar ni pri nasprotnem ravnanji. Otroci dajejo učitelju spričevalo.
Knjiga Slovenska
v
XIX. veku.
v
I>r. Jožef S nI» i c r. v Mokronogu 20. dec. 1802, učil se v Kranju in v Ljubljani, lekarstva na Dunaju in v Padovi, kjer je postal doktor zdravništva 1. 1834; nato se naseli v Celju, 1. 1860 preseli v Slovenske Gorice in od tod v Maribor, kjer umre 22. aprila 1861. Rokopise svoje je ranjki ukazal izročiti J. Dr ob niču. Ko se je bil 1. 1843 slovenski duh zdramil iz tisučletnega spanja, ter so v Ljubljani izhajati jele Novice, se je tudi Šubic poprijel slovenščine, stopil je v kolo za materinščino vnetih mož. Bukve in novine slovenske bile so mu pri roci vsaki čas, kterega mu je dopuščal poklic njegov; bral in pisaril je od te dobe nevtrudoma, piše o njem J. M. Bor o vs ki (v. Slov. Glasnik. 1861. št. 12).
Od leta 1846 so izhajali sostavki njegovi v a) Novicah, veči in manjši dopisi iz Celja (J. Š.), do 1. 1858. - L. 1848 se Dr. J. Šubic (Schubitz) v b) Sloveniji 1. 8 kratko pa krepko ustavi J. Macunu, ki je bil takrat v latinskih šolah učitelj v Terstu» v spisku: O p o m i n k i na sostavek, kateriga je Slovenija u 3. listu prinesla pod napisam: „Kakšen jezik bodemo vzeli za šole in pisarnice po slovenskih krajih." Ondi piše na pr.:
„Mila Slovenšina, kaj se bo še z teboj godilo? Dozdaj so te Nemci zatirali, ino ravno v teh časih si silno perzadevajo, te popolnama zatreti. Rodoljubi domorodci pa
želijo in se trudijo, te iz gomile, pod katero si jezero let v terdi tamnoti ležala, potegniti in izbuditi. Pa kaj beremo? Med nami, med Slovenci je Slo venec vstal, ki trobi, de imamo svoj jezik popustiti ter druziga — ilirskiga — se poprijeti, in le tega v šole in pisarnice vpeljati. In zakaj?" Nato zavrača Macunove dokaze glede knjižestva, dogodivšine, pomanjkanja krestomatije, ter pravi naposled: „Vzemi človeku jezik njegov in vse si mu vzel . . . Slovenci Slovenšine ne bodemo popustili, in od takiga zapušenja le govoriti je že pregreha zoper domovino!"
Isto leto se je v c) Celjskih Slovenskih Novinah št. 14 bridko urezal po sestavku o „brezzakonstvu duhovnikov — proč z samostani, proč z coelibatam"! — Da je še dalje dopisoval v Slovenijo in Ljublj. Časnik, vidi se na pr. 1. 1850 št. 51: I. S. Presl itd. — Tako se nahajajo njegovi spiski v Drobničevi d) SI. Čbeli 1. 1850 in v Ein-špielerjevem e) Slovenskem Prijatlu za šolo in dom 1. 1855—7: „Mertvaška glava"
—	pripovedka — krokarji, kaj nek krokarijo, kaj nek pojo? — Meni dozdeva si, da se glase: — Kar se zgodilo ni, to se ne zve. — „Jezikoslovne opazke" — nekaj v prihodnje slovnice in slovarje (str. 24. 25; 125—127 1. 1856 cf. 1855 str. 258. 293). — Nektere reči je priobčeval tudi po f) Drobtincah na pr. 1. 1857—1860: Bogoljubnost zdravnikova itd. — Nekaj v čiščenje in olikovanje slovenskega jezika.
V g) Vodnikovem Spomeniku 1. 1859 kaže se str. 213. 214: Episoda iz Vir-giljevih bukev „Georgikon" (Predgovorček. Dika Italije. Razlaga), ktero je vanj poslal še sam; a v Janežičevo Cvetje" iz domačih in tujih logov je izročil vže prof. J. Majciger z životopisnimi čerticami vred (str. 116 —118) rokopis njegov:
h) Publija Virgilija Marona Georgikon, to je: Poljedelstvo, čvetere bukve. Poslovenil Dr. J. Šubic. V Celovcu 1863. 16. 118. Nat. J.Leon. — Zanimiv nam je tudi v narodnem oziru „Predgovor", iz kojega bodi na pr.: „Najlepši cvet latinskega pesništva je pesmotvor Publija Virgilija Marona, ki mu je naslov: Georgika, to je: Poljedelstvo. Ta pesmotvor je pravi glasonoša slave pesnikove . . . Navdajala me je pri tem delu sladka nada, da s tem prevodom tem več vstrežem slovenskim bratom
—	nekoliko omikanim, zlasti mladeži viših učilnic, ker še nimajo nobenega klasikarja popolnoma poslovenjenega; glasoviti pisatelji greški in latinski pa so vendar na vekove temelj in podlaga, na kterej ste razcveteli omika in slovstvo vseh narodov . . . Ker sem Slovencem pisal in prevod namenil omikanim čitateljem slovenskim, prizadeval sem si pisati tudi čisto slovenski, govor izobraževaje le po narodu, vendar pak oziraje se na staroslovenščino in na ostale narečja bratov slavjanskih . . . Pisaje to delo dopolnil sem Horacijevo pravilo, da pisatelj naj spis popravlja in gladi devet let (nonum prematur in annum) več kot na tanko; kajti začel sem prestavljati ta pesmotvor mesca oktobra 1. 1850; doveršil sem ga 1. 1860 . . . Položim pa ta književni plod, venec iz lepe ogradi latinskih Modric, na sveti oltar preljubljeni majki Sloveniji. Kranjska zemlja, mila domovina! ktera si me rodila in gojila, lej, nisem tebe pozabil, ne nehal te ljubiti, ako-ravno mnogo let oddaljen tvojemu naličju, bivajoč v ptujih gradovih, potovajoč po ptujih krajinah. Tebe sem se spominjal na bregovih dereče Donave, tebe na obalih jadranskega morja, tebe na Štirskem, v deželi zelenih gora, kjer bivam mnogo let in kjer bode počivalo tudi truplo moje. Kdo bi tudi pozabiti mogel matere svoje? Saj si lepa in mila, da si ravno majhna, domovina moja, ter okinčana z nebrojnimi naravnimi in umetnimi čudeži nad in pod zemljo; saj imaš verle sinove in hčerke zale; saj obiluješ mnogoterega blaga in izdelkov pridnih in umetnih rok! Da bi cvetela in napredovala v eno mer, preljuba očetnjava moja! Da bi te slavili tvoji sinovi ter oblagodarovali z darovi junaštva in omikanega duha, da bi se ponašala tudi med sestrami slavjanskimi! Meni živečemu ni bilo prostorčeka privoljenega na tvojih livadah; rad bi bil vsaj zadnji senj spaval
14*

v tvojem naročji , v osenčji lipe domače; toda tudi tega mi je odrekla nemila osoda ter mi v ptuji zemlji odločila poslednje pokojišče itd. (str. 8)." — Ker je knjižica Slovencem v rokah, bodi iz prevoda na primer le:
I. Bukve.
Kaj vesele sejatve stori, ob kteri li zvezdi Polje orati, Mecena, in brestju dovezati terte Prav bi bilo; kak vole rediti, kakova gojitva Drobnici gre; način, da si hranimo čbelice pridne, Naj tu v pesmi povčm.
IV. Bukve.
Sedaj pa hočem rumenega mdda nebeške darila
Pevati. Še na ta del ozri se ugodno, Mecena!
Čudovitne reči naznanjam drobnih živalic,
Vojvode jake rodu, njegove početja pa bitve,
Običaje vse in šege vesoljnega polka.
Trud je v majhnih rečeh; pa slava ni majhna, če milo
Blagovoli nebo in prošnjo vsliši Apolo itd. — —
XXVI. To sem pel o gojitvi livad, o reji živine In o saditvi dreves: med tem, ko Cezar povišani Ob Evfratu z vojno gromi, zmagav'c pa narodom Voljnim prava daje, ter pot do Olimpa si išče. Mene Virgilija je Partenope lepa redila Tisti čas, in cvetel sem o mirnem učenji, Pesme, ki sem igral pastirske, pa mlad in pogumen Titire, tebe prepeval v senci košatega gabra.
Jožef Hašuik r. 8. marc. 1811 v Terbonjah blizo Vozenice, v latinskih šolah bil v Mariboru, v bogoslovnih v Celovcu, mašnik 1. 1835, mej prvimi učenci Slomšeko-vimi, pozneje več let bil za župnika v Trebovljah, naposled pri sv. Jurju poleg Celja, u. 6. marc. 1883. — Bil je on med duhovniki, kteri so v Celovški duhovšnici slovenili a) Perpovedi, pravlice, izglede, ki jih je popravljal in na svetlo dajal Slomšek (Zbr. Sp. I. str. 231 — 234). — Prve pesmice njegove se nahajajo v zbirki b) Pesmi, na svetlo dal M. A ha cel, u. pr.: „Slovojemanje; Dobrovoljn strelic; Zvezdam (Tam na nezmernim nebi — Se zvezde svetijo, — In lepe navke tebi — O človek! pravijo — Povzdigni le od zemlje — K nebesam rad oko; — Ti svet veselje jemlje — Bo tam povernjeno itd.).
Jako veselo je brenkal J. Hašnik v c) Novicah na pr. 1. 1845.: Božje varstvo po resnični prigodbi; Močan varh (sv. Krištof nad selam Grajskim po stari pravlici iz Turških časov). L. 1847: Sprememba št. 26, Pevec št. 39, in tej odmev je menda Drobničeva v št. 45: Pevca slovo, kteri se tolaži naposled sam: „Nebeška dežela — Je polna veselja, — Per angeljskih korih — In zvoljenih zborih — Tam gori bom pel." — L. 1848: Svobodni Lenart (ironično o svobodi tistega leta) št. 17; Divji lov št. 46 (ne planinskih sov, ne krokarjev, ni tatov, ni protivnikov, marveč pohajačev, potepuhov, vasvavcov, zapeljivcov in pijancov). — L. 1849: Kdor je silen, več dobi; 1. 1852: Nesrečnik; 1. 1853: Čudna smert tatu; Strah za strah itd. —
L. 1848 itd. dopisoval je včasih d) v Slovenijo, kjer je čitati n. pr. pesem: Pravičen pogum (Slovenci! zdaj je vstati — Se živo braniti, — Protivnika pregnati — Ki vropat nas želi itd.). L. 1850 št. 22 priobči Slovenija „iz starega rokopisa" pesen:
Mladina •
V mladosti nesrečen.
vročina, 8tarost prikima — v persih je zima.
1. Spomlad je prišla, vse cveti, Življenje novo se rodi, Za mene le spomladi ni, Je v persih huda zima
4. Kar diha in življenje ima, Z veseljem vse spomlad obda, Pri men' je žalost le doma, Je v persih huda zima.
7. Povejte rožce, prašam vas, Povej mi tičic mili glas, Bo še za me veseli čas, Kdaj bo nehala zima?
2. Zelenje spet oblači vse, Nam daje sladko upanje, Zelenje pa in upanje Je vzela meni zima.
5. Prisvita komej beli dan, Glasi se petje od vsih stran', Al gluh za vse sim in zaspan, Je v persih huda zima.
8. Ah, jez zastopim čisto vas, Kaj pravite mi rožice, Kaj pravite mi tičice, Kdaj bo nehala zima.
3. Po polji vidim rožni cvet, Metulj popiva z njega med, Po meni pa se dela led, Je v persih huda zima.
6. V spomladi noč več strašna ni, Slaviček vižice drobi, Po meni burja pa hruši, Je v persih huda zima.
9. Ko zgine lica tvojga cvet, Ko zgine spred oči ta svet, Tačas spomlad bo prišla spet: Te bo nehala zima. —
Draga Slovenija! V tvojem 22. listu tekočega leta si pod naslovom: „V mladosti nesrečen" in s pasko (iz starega rokopisa) pesm podelila, ino od spodaj spet opomnila, da si jo v starem rokopisu našla. Povedati moram, da ovi rokopis, v kterem rečena pesm stoji, ne more sila star biti, ker jaz sim pesm, katero si jo prinesla, brez vse lučke idee čisto izvirsko 1. malega Serpana 1839 v Sevnici pri Savi v Šmarn gre-doč v napadu neke tužnosti zložil, kar je mnogim znano. Pokazati, da je zima v mojem sercu nehala, kak hitro se mi je pričelo bolje goditi, sim zložil 1. Velikotravna 1847 pesm od Pevca v Novicah tisnjeno. Ino kazati, da nisim s svetom nič neč razpaden, ti tukaj spet eno novo pošlem v znamnje radostnega serca. Ne bil bi se oglasil za to, ker pa mislim nekaj svojih pesmic na svitlo dati, in ker je tudi v Ahacelnovih knigah moja pesm: „Zvezdam" brez podpisa, ne smem molčati, da mene za literarskega tatu, kar naj več čertim, ne bodo imeli. Moja osoda je, da lepše mojih pesim mi ljudi jemljejo, mnogo omazank mi pa prilastujejo. Prosim Te, razglasi pričejoče razjasnenje tvojega vernega prijatela in iskrenega Slovana	Jozipa Hašnik.
Novi pesmi v znamenje radostnega srca naslov je: „Blagor pesnika" in se nahaja v 1. 26 str. 104. — V teh treh pesmih kaže se dobrovoljni Hašnik popolnoma. Ker je tretja (Pel bi rad — Pojem rad — Pel bom rad) vže najbolj znana, naj se v značaj pesnikov ponatisne tukaj druga po Novicah 1847 1. 39 n. pr.:
1. Sim pevec in peti
Je vse mi na sveti,
Saj dani so glasi, De pojem si včasi — Zakaj bi ne pel?
4. Če tudi je delo Mi čelo ogrelo, Vse trude premagam, Ko pesmice zlagam — Zakaj bi ne pel?
Pevec:
2. Saj ptičca tud poje Si pesmice svoje, Nam dela veselje; Tud peti imam želje Zakaj bi ne pel ?
5. Je delo končano, In vse že zaspano, Na zadnje še eno Zapojem pošteno — Zakaj bi ne pel ?
3. Svit zgodne danice Igra mi na lice, Ustanem, prepevam, Veselje razsevam — Zakaj bi ne pel?
6. Prijatli in brati Me sil'jo dostkrati, Svoj glas povzdigniti, Jih razveseliti — Zakaj bi ne pel ?
7. Je žalost me vila, Je pesem pa mila; Je duša vesela, Se taka bo pela — Zakaj bi ne pel?
8. Zveličanih kori In angeljski zbori Prelepo pojejo, Mi peti rečejo — Zakaj bi ne pel?

Vsled spodbude v Sloveniji je nekaj svojih pesem od 1. 1836 do 1849 res dal na svetlobo z napevi — bil je sam bolj pevec nego pesnik — in to z napevi lastnimi, narodnimi in drugih umetnikov, ktere so se zlasti po Štajarskem hitro razširjale. Vseh skupej je 24 na pr.: „Zvezdam, Slovo prijatelc, Nesrečnik, Napitnica, Svetjanževec, Pri-jatelu, Tičica vjeta, Odglasi, Samstvo, Sreča mine, Kaj je najboljši, Spomladanska, Nesreča, Zima, Rožmarin, Pevec, Sprememba, Sanjač, Pravičen pogum, Vojaška, Osoda, Oblakam, Blagor pesnika, Golufia". — Naslov jim je e) Dobrovoljke, zložil in založil JozipHašnik, 1. 1854. Nat. iz kamnotiskarnice J. Blaznika v Ljubljani.
Učenec in prijatelj Slomšekov je čislal vzlasti f) Drobtince, ter vanje dopisoval na pr. 1. 1848: Pokaj v šolo. Rožmarin. Očenaš. — L. 1849: Pervo sv. obhajilo (na Botriško Nedelo). Pesem: Brezovka. — L. 1856: Oče naš. Pot, resnica in življenje. — L. 1857—1860: Za vse, ki pri cerkvi kaj opraviti imajo. Pesem: Na hribih. Spet domu itd. L. 1869: Božična. Pastirska. —
Kakor Slomšek — je zapel tudi J. Hašnik spomenico prvemu pesniku slovenskemu v g) Vodnikov Spomenik 1. 1859: Razsodba, časodir. — Prvo spremlja z opazko: Deseti dan grudna leta 1846 nas je bilo več pri mizi, smo marsikaj se pogovarjali in beseda je prišla tudi na slavniga Vodnika. Vsi smo ljubeznjiviga očeta pevcev močno hvalili, le en sam mož je bil med nami in sicer nekdanji učenec in bližnji sosed Vodnikov, kterimu gorke pesmice Vodnikove niso dopasti hotle in je serdito besedo nam povedal, da je Vodnik včasi clo od ljubezni zapel. Ker je mož bil prileten in višiga stanu kakor jest, si nisim upal mu nasproti govoriti, samo povedal sim, da Vodnik sam je zavolj tega se bil večkrat izgovarjal. Da bi pa lastnost in pravico pesnikov za ljubezen merzlimu gospodu še bolj pod nos dal, sim čez noč „Razsodbo" zložil in mu drugi dan poslal. — Izmed šesterih kitic bodo na razgled naj:
Že jezer let ta navk je star:
Da s pridnostjo se da dobiti Umetnost vsaka, in 'zučiti
Če je za njo le tebi mar. Al dati gladke govorice
Snovat' in zlagati pesmice Človeku je prirojen dar . . .
5. Zatoraj naj posluša me
Ki vpileno želi vse imeti, In dela če serca prekleti
Resnica stare skušnje je: „Da 'z glave gladke — pa ledene,
Iz serca sladke — pa ognjene Rodijo pevcev pesmi se."
Ki ojstro rad prepili vse
Svobodnih pesnikov naprave, Ne zna, da delo samo glave Brez serca malo hvali se. Zveličar treznost naročuje —
Modrost in umnost nam svetuje — Ljubezen pa on vkazal je.
Razni otroci.
(Spisal Jos. Ciperle.)
3. Edin ček. Da, edini otrok, ta je biser, ta je zaklad očeta in matere.
Kako so se ga veselili, s koliko radostjo vzprejeli pri rojstvu! Kako se goji, poljublja, liže in gladi! Kako se mu vse smehlja, laska in priljublja! Za Boga svetega, le žaliti ne edinčka !

Kaj bode neki, ako se mu skrivi kak las, ako bi ga pogledal kdo z jeznim obličjem, ali ga celo žalil s kako neljubo besedo! Ko bi bilo mogoče, prepovedala bi se celo vseka slaba misel o njem.
A ne klanjajo se mu samo stariši, veseliti se ga in častiti mora ga tudi vsa soro-dovina. In to zgodi se tudi navadno. Od brezlasega in brezzobega čestitega deda do najmlajšega seveda tudi še brezlasega in brezzobega sorodnika, ki pa ni edinček, poje mu vso čast in slavo, da je počastil svet in bližnjo rodovino.
Takoj po rojstvu loči se uže od druzih otrok. Podaje se z roke v roko, z naročja v naročje. Vsak ve praviti o njega prednostih, njega popolnostih in lepoti. Njegove plenice so lepše od druzih, njegova avbica umetniša, in njegova posteljica čudapolniša. Tako ima biti po mislih starišev in vse sorodovine, saj je edinček, in lehko žrtvuje se uže par krajcarjev več za-nj.
A kolika žalost, kolika tuga je zopet v sorodovini, ako ga jame ščipati sim ter tje po trebuščeku, ali kadar mu začno poganjati prvi zobčeki v usticah! Oj, oj, da je natora tako malo galantna, da obišče tudi edinčka s takovimi bolečinami, kakor otroka katerega si bodi plebejca in sploh vsacega otročaja!
Edinček prestane tudi te in enake bolečine, zdaj poje se zopet slava njega krep-kosti. Drugi otroci bi že davno umrli pri takovih bolečinah, pravi se; in še z večo spoštljivostjo, in še z večim zaupanjem ozira se vse na-nj.
Oj, sorodniki, vi ne veste, kaj govorite in delate!
Že v zibelki podajo se mu razne igračice, dragocene in krasne igračice. Seveda jih ne pozna in tudi ne ve ceniti. A to nič ne de. Poglejmo pa tudi natančno, kako se igra! Recimo n. pr. da ima v roci lepo lakiranega lesenega konjiča. Kaj je narav-niše, nego to, da ga vtakne najprvo v usta. Toda v to bi ne potreboval ravno drazega, lakiranega konjiča, ampak zadostoval bi mu vsak kosič lesa. A kos navadnega lesa bil bi preslab, lakiran konj ima biti za edinčka. Vender bodi vesel lakiran konjič, da si lesen in mrtev; kako bi ti bilo pri srci, ko bi te nesel edinček živega v usta!
A tudi to izprevidijo kmalu premodri sorodniki edinčkovi, da se celo lakiran konjič ne sme riti v ustica. Zato besedikajo drug za drugim edinčku: „Ne, to je k&k!" — Ne ve se ravno še, ali ima edinček uže razum za besedico „kak"; morda res jenja vtikati konjiča v usta, a gotovo ne zarad prigovarjanja sorodnikov, ampak ker mu naj-berže lak ni prav po godu. Toda sorodniki prisojajo to le njih nevtrudljivemu prigovarjanju, ter pravijo: „Lejte, lejte, kako pametno je že dete; kajti razume uže, kaj ni prav!"
Odslej postavlja edinček konjiča na glavo, ga prekucuje, morda celo meče po izbi. Sorodniki seveda pobero mu ga vselej spodobno, ter mu ga prineso zopet v zibelko. In zdaj meče ga nevtrudno po izbi, in nevtrudno pobirajo mu ga sorodniki, ter dostavljajo še: »Lejte, lejte, kako močen je uže!"
Da ne postane to metanje predolgočasno, zakadi edinček sim ter tje konjiča tudi komu v obraz. Zakaj bi ga tudi ne! Saj preneso sorodniki vse, še več bi prinesli z radostjo, samo da bi se zabaval edinček. Gorje onemu, ki si ne bi pustil telebiti konjiča v obraz! Ta nima srca, nima ljubezni, nima pojma o otrocih, on je štor, grobjan, zatirovalec otrok in Bog zna, kaj še vse!
In tako gre dalje. A na enkrat prispe slava edinčkova do vrhunca. Kaj se je pripetilo neki? — vprašaš čestiti bralec. Glej, vse je iznenadjeno, vse se čudi, vse
vsklikuje radostno. Čestiti bralec! Jaz ne vera, ali si razpoložen ravno, da zaslišiš in dostojno preceniš to novost. Če nisi, jenjaj citati zdaj ta spis, in začni ga zopet, kadar bodeš bolj pri volji. Glej, glej, kaj je storil ravnokar edinček! — On je postavil lakiranega konjiča po naključji na noge. — In vsled tega takov krik, takova radost v Izraelu! — „Lejte, lejte", čuje se zopet — „kako pameten je! Svoj živ dan ni še videl stati konja, in že postavil ga je tje na oni del, na kojem stoji živ konj. Oj, če bode napredoval tako, kaj bode še vse iz njega!" — Da se je zgodilo to po samem naključji, na to si ne upa misliti nikdo.
A ne misli, čestiti bralec, da pretiram zopet. Še mnogo večje in strahoviteje nerodnosti in norosti dogodjajo se pri vzgoji raznih edinčkov. Ljubezen starišev namreč je v tem slučaji slepa za vse pravo. V istini stariši in sorodniki edinčkov imajo oči le v to, da ne vidijo.
Pojdimo dalje! Edinček začnč gibati svoj jeziček. O govorjenji se seveda govoriti še ne more. Glasovi prihajajo mu iz ustic brez pomena, brez zveze, brez jedra, kakor sploh pri vsakem otroku. Pri drugih navadnih otrocih se ne pazi mnogo na to žlobu-dranje, a tembolj pri edinčku. In premodre glave sorodnikov belijo si lase, kaj neki hoče povedati dete z glasovi, kakor n. pr.: a-va, va, ha ga, ma, ma, ma a, pa a, ... i. t. d. Oj, ljubi ljudje! nič, prav nič noče povedati, zato ne beliti si dalje svojih slabih glavic. Vedite, da otročaj še le potem ve kaj povedati, kadar je sam slišal prej kaj. Čakajte, da izve kaj, potem vam morda pove sam, da ste abotneži.
A tudi za edinčka pride enkrat čas, da jame govoriti v resnici. Neizrečeno občudovanje v sorodovini! Posebno stare matere, tete in tetice so polne hvale in slave edinčkove. Vse obmolkne, kadar odpre ustica edinček, vse zre vanj, vse ga občuduje. Naj govori še tako abotno, naj se izraža še tako nevkretno, vse je dobro, vse je prav, vse je lepo in krasno. Najabotnejši izrazi njegovi se posebno hvalijo in ponavljajo; besede, koje je on izrekel nepravilno, pridejo celo pri sorodovincih v rabo. Žalibog, da je dan danes premnogo ljudi, kojim se prilega vrlo dobro spakedrana govorica. Tako, ljubi moji, ne bodemo si izboljšali jezika, ne bodemo ga očistili peg nikdar. A to morala bi biti dolžnost vsakaterega človeka.
Nikomur ne pride v glavo, da bi opozoril otroka na spakedrane besede, da bi mu velel: „Tako ne smeš govoriti, to ni lepo, in to ni prav!" Rado se še pravi: „Saj je otrok še mlad, kako naj govori zdaj drugače!" Resnica je, da zdaj ne more govoriti drugače, a naša dolžnost je, da odstranjamo njegovo nevkretnost v govorjenji, ter mu likamo jezik. Naravnost brezumno je tedaj, ako se celo mi skušamo privaditi spače-nega njegovega jezika.
Kdor bi tel reformirati njegov jezik, postal bi najhujši sovražnik njegov in tudi vse sorodovine. A tudi kako grdo bi se gledal oni, ki bi si upal odreči mu kako željo, ali kdor bi mu ne izpolnil takoj kakega njegovega povelja. In veleti zna vrlo edinček. Naj le pogleda kako stvarico, takoj se mu poda v ročico, naj bode stvar še tako lepa in draga, in naj bode nevarnost še tako velika, da jo pokvari ali polomi. Za edinčka ni nič predragega, nič prelepega.
Ako ne dobi takoj kake stvarice, kojo je počastil s svojim pogledom, začne stego-govati roki po nji. Ako jo tudi zdaj še ne dobi, kriči po nji slednjič, in začne se kisati. Zdaj seveda mora se — po mislih sorodnikov in starišev — izpolniti njegova želja.
Kajti utegnil bi biti razžaljen edinček. Ali le žaliti ga ne! to je geslo vse njegove okolice.
Glejte, glejte tudi, kako se trudijo vsi znanci, da mu postrezajo s čemer si bodi. Oče kupi mu konjiča, večega konjiča, nego je bil oni, kojega je imel v zibelki. In zdaj je oče njegov ljubljenec. Mati tega trpeti ne more in noče. Gre tedaj, in kupi mu lep voziček; in glej, odslej je ona v njegovi milosti. A to žali zopet staro mater, in ta kupi mu škatljico lesenih al cinastih vojakov. In glej zopet, zdaj je stara mati prva v njegovih očeh. To izve teta, in takoj pripiha ona k njemu s slaščicami in štrukeljci, in glej, zdaj ima ta veliko prednost pred vsemi drugimi. Tako se nadaljuje. Rad izdaje vsakdo lepe denarce za razne stvarice, da se mu le prikupi. Da pri taki vzgoji ni duha ni sluha o opominjevanji in o kaznih, to se razume samo ob sebi. A vender kolikokrat zaslužil bi edinček kako kazen! Večkrat, nego drugi otroci. A kdo bi si upal ga opominjati, ali celo položiti roko na njega. Saj bi ga ne pogledal edinček nikdar več s prijaznim obrazcem. In to bi bilo zelo, zelo hudo.
Tudi oblači se edinček lepše, nego drugi otroci, kajti obleka dela človeka dan danes. Vse to napihne ga zelo, in od dne do dne je ošabniši in samovoljniši. Z drugimi otroci ne sme se pajdašiti, in tudi noče se; ti so preneumni za-nj. Oni so namreč otroci, a on — on je uže pameten človek. Kako pa uže ve modrovati in razsojati celo o stvareh, kojih bi celo ne smel poznati v svoji starosti. Vtika se celo v najresniše pogovore, in njegova sodba občuduje se in slavi čez vso mero. Oj, ti ubogi edinček!
(Dalje prih.)
Iz šole za šolo.
JEtouz zlog o v cltlj e.
(Sestavil Fr. Jamsek.)
(Dalje.)
Vaja XXXV.
Enozložne besede (enozložnice).
Takih besed ne smemo deliti; zakaj-li ne?
Učitelj črkovaje narekuje in šolarji ponavljaje pišejo v „sešitke" *):
Narek 1. (A r =) Ar, (b a j s =) bajs, (c v e t =) cvet, (čas -1=) čas, dan, ej, Fran, gad, hči, iht, jed, krop, laž, marc, Nil, os, pust, Rim, smrad, trk, ščurk, Trst, up, Vid, zmaj, žar, ajd, Beč, cmok, čast, dlan, ert, grob, hrust, Job, Kranjc, Lvov, molj, nit, Ob, prid, rast, snov, šment, trn, uk, vrisk, zdrav, žep, ajs! brus, car, čoln, drn (važa), grm, hruš, joj, kramp, lev, most, noht, pirh, Rus, slap, šiv, trak, ul, vrt, zlat, žleb.
Narek 2. (A s =) As, (blisk =) blisk, (cof =) cof, čaj, dob, erž, funt, gaj, hlod, In, jez, Kranj, led, mlaj, noč, ol, post, Rok, stolp, šum, tat, Urh, vran, zrak, žolč, bron, cent, črep, dim, glad, hrib, kralj, lišp, mast, noj, Pešt, roj, skrb, štor, tlak, um, vlak, zdolc, žul, Bog, cilj, čok, Don, grb, holm, jaz, kvas, last, mah, nrav, oh! plod, ravs, sir, štork, top, uk, vir, zver, žmek.
Narek 3. (Naj se narekuje brez glasničenja; kdo boljših pisalcev piše na šolsko desko.) Oh, kak ravs in kavs je tam pri vas! Gre dež in sneg. Kinč in lišp je drag. Jaz sem Fran, ti si Jošt. Les je suh. Gad ima strup; kje? Cič ne da nič. Kdo si
*) Glej „opomiijo" vaje II. 1
ti? Vsak za se, Bog za vse. Jaz na klop, pes pod klop. Lan je plav. Glad je hud. Grem v hram, stric so tam. Rad jem bob. Tat 'ma noč za dan; vest ga skli, da ne spi noč in dan. Ris je zver. Križ je zlat. Kos je črn; 'ma žolt kljun. Kruh gre v peč. Sod je poln. Zid je bel in trd. Jež in peš so šli na lov v hrib in log. Joj, to je bil jok in stok! Dan je dolg. Cvet je mlad in lep. Brat je že zdrav. Kje si bil? Kaj si pil? Štej do peti Pet manj dve je tri. Vrat naj bo bel ko sneg. Zrak je čist. Čas je drag. Kdo je bil Cir? — Krez? — Kje je Beč? Trst? — Rim? — Bog je duh; on vse vč.
Narek 4. Gre čez drn in strn. Grozd je zrel. Ne jej, je post. Kaj je jež? — Miš mu je v slast. Gozd je gost. Mož je slep, gluh pa ui. Laž je greh. Daj psu kost! Brv ni most, most ni brod. Dve in tri je pet. Kdo ve za ključ od vrat? Rog je slok in trd. Volk je nam vzel že več koz. Rok naj gre v trg po drož za kvas. Rim je stal že prej kot Beč. Le drv in klad v peč; je mraz. Kak' smrad gre od kož! Žleb pod kap, cev pod žleb, kad pod cev; bo dež. Ta klas je gluh. Pet krav za en groš. Slak ima lep' cvet. As! pik me skli. Konj je naš, voz je vaš. Kje dom je tvoj ? Vse za dom!
XXXVI.
Učitelj: „Danes bomo pa iskali takih besed, pri katerih se usta po dvakrat odpro. Koliko zlogov imajo take besede? — Kolikozložne so? — Kako jim pravimo? — Kdor v6 kako dvozložnico povedati, naj vstane!
Zdaj pa izpišite iz (primernega) berilca vse dvozložnice na svoje ploščice tako, da bo mej obema zlogoma vezaj 1
(Mej izpisovanjem pogleduje učitelj delo posameznikov, najboljših, srednjih in sla-bejih učencev; — čez kake četrt ure pa se oglasi:) Otroci kamenčke z rok in roke na klop 1 — 2 — 3!
Pozor! Bal sem se že naprej, da se bodete tu pa tam zmotili, da bode dobil prvi zlog večkrat znabiti preveč, drugi pa premalo glasnikov, ali pa narobe; in res seje tako zgodilo, kar vam pa ne zamerim, ker vam še nisem povedal, kako se najde sklep mej dvema zlogoma. Danes pa vam to pokažem ter vam pomagam, da bodete znali pravilno razzlogovati in pomote izbrstiti si. Tedaj pazite! (Učitelj napiše na šolsko desko, razloži, — potem učenci prepišejo v „sešitke".)
1.
ii iii ma-ma, a-men, ro-kav, i-me, jo-čem.
Pravilo: Ako je soglasnik mej dvema samoglasnikoma, vzame se tisti k naslednjemu zlogu. N. pr. ma-ma, a-men, ro-kav, i-me, jo-čem. Naloga. Napišite še nekaj takih dvozložnic z vezajem mej zlogoma!
2.
ii iii i ja-ma, ka-men, ro-ka, Fi-lip, klo-buk, ve-ra.
(Pravilo. — Na pr. — Naloga.)
XXXVII.
1.
12 12 12 12 12 mam-ka, ig-la, roč-ka, mač-ka, dek - la.
Pravilo: Ako sta dva soglasnika mej dvema samoglasnikoma, vzame se prvi soglasnik k prvemu, drugi pa k drugemu zlogu. N. pr. mam-ka, ig-la, roč-ka, mač-ka, dek - la.
Naloga. Napišite še nekaj takih dvozložnic z vezajem mej zlogoma!
12 12 12 12 12 ov-ca, med-ved, iv-je, slam-nik, Jur-če.
(Pravilo. — Na pr. — Naloga.)	(Dalje prili.)
KZ a j i i m TT S % ©.
Lepo darilce slovenski deci.
Uže lansko leto ob sklepu šol smo se nadejali, da bode knjižica „Slike iz otroškega življenja", katero je „Narodna Šola" obljubila na svetlo dati, izgotovljena, in da bi se bili v občnem zboru o tem novem društvenem podjetji zopet drugi ukrepi storili glede na slovstveno delovanje v prid mladine. Vsakovrstne ovire so prišle vmes, da se knjižica največ zarad barvanih slik ni mogla prej dodelati. Radostno torej javljamo, da je zdaj majhno, a jako zanimivo delce beli dan zagledalo. Knjižica obsega 12 barvanih slik in k vsaki nam je naš nadepolni tovarš - pesnik Anton Funtek zložil jako mično pesnico, s katero priprosto podobico oživlja ter ji dodava v krasni, otroškemu umu jako prikladni besedi, kar risar ni mogel izraziti. Torej v dovršeni vezani besedi podaja knjižica nežni mladini zabavnega berila poleg pisanih, otrokom toliko priljubljenih slik. Majhna, nešolana a tudi učeča se šolska mladež se bode kratkočasila s to zbirko. Vse slike kažejo vsakdanje prizore iz otroškega življenja in iz pesnic pa se razvijajo nravstvena vodila otrokom v svarilo ali v spodbudo. — Knjižica je trdno brošurana in platnici ste okinčani s čedno sliko. Tisk je velik in prav čist; otroci si torej ne bodo oči kvarili nad razločno pisavo.
Knjižica stane 25 kr. Pri naročilih na več izvodov se poštnina primerno zmanjša.
Za šolske knjižice, v katerih do zdaj nismo imeli skoro nič berila za majhno deco, je ni primernejše knjižice, zato naj bi vsaka omislila si par izvodov in po jeden hranila dosihmal, ko bode prvi vsled posojevanja že obrabljen in poškodovan in ker je upati, da se knjižica po vsem Slovenskem kmalu razširi in razproda.
Stariši, ki ob praznikih, Božiču, sv. Miklavža, pri godovih in pri drugih prilikah svoje otroke obdarujejo, naj bi jim kupovali to domače delce. Istotako so te „slike" lepo darilce majhnim šolarčkom, katerim se dostikrat ne ve kaj dati v dar poleg molitvenika.
Nadejamo se, da se bodo „Slike iz otroškega življenja" po vsem Slovenskem razširile; kajti knjižica je prva nastopnica pri nas še nepoznatega genra. Za skupljene novce bode „Narodna Šola" zopet kaj novega na svetlo spravila; zato bode vsak rodoljub nesebično to podjetje gotovo rad podpiral.» Odbor pa si šteje v prijetno dolžnost, gospodu pisatelju in vsem blagim dobrotnikom, ki so s prostovoljnimi doneski še v pretečenem letu blagodušno pripomogli, da se je nekaj tudi nabrala potrebna vsota za pokritje troškov.
Naročila vzprejemajo: „Narodna Šola" v Ljubljani in tudi bukvarji, pri katerih bode zaradi provizije cena nastavljena na 25 kr.	Za odbor: F. Stegnar.
Učilo za slovenske šole. „Nazorni nauk v podobah" 24. natis. F. Tempsky v Pragi. Cena v kartonovem zvezku 6 gld. 66 kr., na posameznih tablah za obešanje 14 gld. — To je novo učilo, ki bode vsem slovenskim šolam dobro došlo. Sicer smo prepričani, da ni stare slovenske šole, ki bi bila brez takega učila za nazorni nauk; taka nemarnost bi se jej ne mogla odpustiti. Le novi šoli bi se kaj takošnega mogli spregledati. Toda stare šole so to učilo, ki se posebno na nižji in srednji stopinji mnogo rabi, gotovo že zelo obrabile. Kadar se torej šola tako učilo naročuje, naj seže po teh lepih slikah, ki so prav primerne za vsako šolo. Znana firma F. Tempsky izdaja vselej kaj pripravna in cena učila. V tem natisu, h kateremu je J. Lapajne slovensko kazalo preskrbel, je 86 tabel. Na kjigi je vse hvalevredno; le tiskovna pomota načelu „podobach" (češki „ch" je naš „h") je nekoliko neljuba. Sioer pa je toplo priporočamo učiteljstvu.
© © p i © i.
Iz Žalca. Celjsko učiteljsko društvo imelo je v 10. dan junija t. 1, svoje mesečno zborovanje. Navzočih 16 udov. Gospod prvosednik otvori sejo ob 11. uri, predstavi novo pristo-

pivšega uda gospdč. J. Kalmus, učiteljico privatne dekliške šole v Celji, in omeni, da je gosp. prof. M. Žolgar pristopil k društvu kot podporni ud. — Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje seje sledi »Učni poskus iz somatologije« gosp. A. Brezovnika. Govornik si je izbral učno sliko »Oči« za višjo skupino, katero je po sledeči dizpoziciji metodično obravnaval: 1. namen oči; 2. obrvi; 3. trepalnice; 4. vejice; 5. zrklo: a) kaj je? b) kje leži? 6. oblina (kože). — Sedaj naj učitelj ok6 narisa na šolsko tablo. — 7. beločnica; 8. roženica; 9. žilnica; 10. zenica ali punčica — siva slepota; 11. mavrica; 12. mrežnica — črna slepota; 13. steklovina; 15. leča; 16. Kaj zna škodovati očem? luč: a) premočna, b) preslaba, c) trepetajoča, d) menjajoča. 17. mer luči (od leve strani), kratkovidnost in dolgovidnost. Očem še škodujo nesnaga, dim, prah, vročina. Po tem temeljitem govoru govori J. Rupnik o trtoreji, kako se trte iz-rejajo, sadijo v vinograde, kako se požlalitnujejo po raznih metodah in sicer: a) s kopuliranjem, b) se sedlom, c) po Kecovi metodi in d) v zelenem stanu. Tudi ta govor bil je jako poučen in instruktiven. Pri četrti točki dnevnega reda: »Pogovor o knjigah za šolske knjižnice« udeleževali so se debate gg. Brezovnik, J are in Rupnik ter se konečno na predlog g. Brezovnika sklene, da se sestavi imenik vseh slovenskih knjig, ki so za mladino sposobne ter se smejo v šolske knjižnice uvrstiti. — Na predlog g. Kocbeka bode prihodnje zborovanje dne 8. julija t. 1. v Žalci. Zajedno se pa tudi povabi »Savinjsko učiteljsko društvo«, da priredi svoje zborovanje skupno s celjskim učiteljskim društvom. — Na mnogobrojno snidenje tedaj prihodnjič v Žalci.	— k.
0(1 Kolpe v 2. dan julija 1886. 1. Učitelji Črnomeljskega okraja imeli smo v 30. dan junija svojo letno skupščino v Črnomlji. — Precej po 9. uri zjutraj otvoril je gosp. predsednik, c. k. okrajni šolski nadzornik, sejo in zbrane tako-le ogovoril:
»Slavni zbor! Z veliko radostjo pozdravljam vse čast. gosp. učitelje in gospdč. učiteljice, ki ste se v popolnem številu zbrali k današnjemu zborovanju. Slavna gospoda! število naše bilo bi večje, ako ne bi bilo Vsemogočnemu dopadlo, to število skrčiti, ter v boljše življenje poklicati tri naše tovariše in sicer v 31. dan decembra 1885. 1. čast. g. Rajmunda Kalana, župnika in pomožnega učitelja na Vrhu, v 14. dan aprila t. 1. marljivega učitelja Janeza Anžička v Metliki in v 10. dan junija t. 1. našega preljubega tovariša in prijatelja nadučitelja Janeza Schillerja v Semiču. Prepričan sem, da nas je zguba teh še mladih in čvrstih tovarišev zelo užalila; toda Bog jih je dal, on jih je tudi vzel; nam pa bodo ostali vedno v blagem spominu. V imenu vseh izrečem: Naj v miru počivajo in bodi jim žemljica lelika! (Zbor vstane.)
Na dalje naznanjam, da je naš učiteljski stan zapustila bivša učiteljica v Dragatušu gospo-dičina Kristina Železnik, koja se je poročila z gosp. Fran Kuraltom, grajščakom v Turnu. Na njeno mesto prišla je gospdč. Ludovika Košenini, katero imam čast si. učiteljstvu predstaviti. G. nadzornik predstavi tudi učitelja privatne nemške šole na Maverlu gosp. Josipa D e u t s c h m a n n a«.
Za zapisnikarje se izvolita gosp. nadučitelj J. Bantan in gospdč. učiteljica L. Košenini oba iz Dragatuša.
Opazke gospoda predsednika so bile popolnoma stvarne in nekako take: Kar sem o priliki inšpekcij nerednega ali sploh pomanjkljivega opazil, bodi si pri pouku v posameznih predmetih ali drugih šolskih zadevah, na to sem opozoril dotičnega učitelja ali šolskega voditelja precej in bilo je sim ter tje tudi potreba od si. c. k. okraj. šol. sveta kako opozorilo doposlati, vender je bilo vse to manj pomenljivo in morem z veseljem izreči, da so šolski uspehi sploh ugodni in da učiteljstvo dobro napreduje.
Jezikoslovni pouk precej zadostuje, vender moram, kakor vsako leto, tudi letos dostaviti, da glede spisja še zmiraj nekateri učitelji prave metode ne porabljajo. Premalo se gleda na to, da bi otroci kako šolsko nalogo samostojno, brez pomoči učitelja naredili. Naloge se morajo pregledati, klasificirati in potem v šoli popraviti, pri kateri priliki se morajo otroci na razne napake opozoriti. Ako učitelj strogo gleda, da otroci lepo in prav naloge izdeljujejo ter jih doma radi pokažejo, potrudili se bodo tudi otroci zadostiti, kajti naloge, za katere se učitelj ne briga ter jih vestno ne pregleda, nimajo nobene veljave. Vzlasti naj se gleda na to, da ne bodo znali otroci le lista napisati, ampak ga tudi zaviti, zapečatiti in napis narediti; tudi je treba otroke vaditi v višjem oddelku in ponavljavni šoli, da znajo pisati razne listnice, nakaznice itd.
Računstvo se dobro uči, samo potrebnih učnih pripomočkov sim ter tje manjka, vzlasti se pogrešajo nove mere in vage v natorni velikosti. Kmetski otroci nimajo povsod prilike se z novo mero in vago seznaniti, treba jim je stvar v šoli predočiti in potem se bodo tudi odvadili govoriti od funtov, bokalov itd. Našel sem tudi napako, da se otroci ustno in pismeno od-

števati vadijo le s prištevavanjem; vsled tega otrok o odštevanji pravega pojma nima. Otroci naj se vadijo v prvi vrsti v resnici odštevati in še-le, kadar so v tem popolnoma izurjeni, naj se vadijo tudi odštevati s prištevanjem.
Ravno tako nima še vsaka šola potrebnih zemljevidov. V takih slučajih morajo gosp. voditelji od krajnih šolskih svetov zahtevati, da se potrebni učni pripomočki kupijo, in ako so njih zahteve brezuspešne, naj se obrnejo na c. k. okraj, šolski svet. Največja napaka pri pouku v zemljepisji je pa, ako otroci mnogo iz zemljepisja mehanično zblebetajo, na zemljevidu pa nič pokazati ne znajo.
Naravoslovni pouk naj bode, kolikor mogoče nazoren.
Pri lepopisji naj se strogo gleda na lepo in pravilno pisavo. Pisni zvezki naj bodo po vsem šolskem okraji enaki ter taki, kakor jih zahteva slavno naučno ministerstvo. O vpeljavi zvezkov za pisanje in risanje govorili in sklepali bodemo pri 5. točki dnevnega reda.
Petje se dobro goji, vender je želeti, da bi se cesarska pesem tako pela, kakor je postavljena, kar se tu pa tam ne izpolnuje.
Telovadba se je nekoliko opustila. Opozorujem, da to ne sme biti, ker je vzlasti za dečke telovadba še zmiraj obligaten predmet. Dobro je, da otroci mej posameznimi urami telovadijo.
Ženska ročna dela naj bodo bolj praktična; dekleta naj se vadijo delati to, kar doma potrebujejo, in ne posebnih umetnosti, kar jim pozneje v življenji ne hasni.
Uradna pisma so večinoma redna.
Šolske knjižnice so se vsled zadnjega ministerijaluega ukaza dobro uredile. Treba je vender gledati, da se z dobrimi knjigami pomnožujejo, ter da se v ta namen dovoljeni zneski v resnici porabijo. Pri tej priliki omenil je gosp. nadzornik, da se okrajna učiteljska knjižnica, v kateri je mnogo koristnih knjig, od nekaterih učiteljev malo ali celo nič ne uporablja. Učitelji naj knjige marljivo prebirajo, ker to jim je v korist za njihovo nadaljno izobraževanje.
Hoja v šolo je bila precej redna. Priporočati pa moram, da se strogo na to gleda, da otroci pravočasno v šolo pridejo in ne zamujajo '/4, '/<2 i'1 tudi celo uro.
Kmetijski pouk učil se je v posebnih urah v Črnomlji, Metliki, Semiču, Vinici, Pod-zemlji, Drašičih, Adlešičah in Starem Trgu z dobrim in hvalevrednim uspehom. Ker imajo tudi vse druge šole, razun Preloke, šolske vrte, želeti je, da se povsod vpelje saj praktičen pouk v sadje- in trtoreji. Učitelji naj gledajo, da se mnogo plemenitih dreves in trt vsako leto iz šolskega vrta odda posestnikom šolske občine, in to brezplačno, ali saj po prav nizki ceni. Do-tični zneski naj se porabijo za vzdrževanje šolskega vrta.
V tekočem šolskem letu 1885/6. se ni nobena šola na novo otvorila; asi. septembrom t. 1. odpre se novoustanovljena enorazrednica v Dobličah.
Pri 3. točki dnevnega reda omenja g. predsednik: Vse šolo zadevajoče ukaze in postave dobivajo šolska voditeljstva uradno, tudi jih priobčujejo večjidel vsi časopisi posebno šolski, torej ni dvomiti, da bi bile komu neznane. Priporočam, da slavno učiteljstvo večkrat postave. ;n ukaze prebira ter se tudi po njih natančno ravna.
O 4. točki dnevnega reda: »Kako naj vadi učitelj učence v olikanem vedenji?« določi g. predsednik kot poročevalce gg.: L. Pega na iz Preloke, J. Reicha z Vinice in F. Dular-ja iz Semiča. Prostovoljno so še o tej točki poročali gg. K. Engelman, Stari Trg; F. Trošt, Vinica; J. Bantan, Dragatuš; M. Grm, Adlešiče in F. Šetina, Črnomelj. Vsi poročevalci so svojo nalogo dobro izvršili. — Učne knjige ostanejo dosedanje, a radi pisank in risank se po nasvetu Trošta pooblasti učiteljsko osobje Črnomeljsko, da potrebno ukrene. (Konec prih.)
S Krasa, 10. jul. (Okrajna učit. konf. v Sežani; W.iesthalerjeva ocena o »Slovstveni zgodovini v slov. ljud. šoli« v »Zvonu«.)
Dne 7. t. m. je bila v Sežani okrajna učiteljska konferencija po naznanjenem dnevnem redu. Razen dveh učiteljev in 2 učiteljic došli so bili k tej konferenciji vsi redni učitelji in učiteljice tega okraja. Zapisnikarja sta bila učitelja Sivec in Štrukelj. Ob 9. uri zjutraj otvori g. nadzornik Davorin Šinkovič sejo, imenuje svojim namestnikom g. nadučitelja Antona Le-bana ter po običajnem pozdravu prične s svojimi opazkami. Šolsko obiskovanje je bilo letos — po njegovej izjavi — bolje, kakor vlani. Vender nekateri učitelji ne ravnajo z zamudami, kakor bi bilo prav. Vsak učenec naj ima potrebne knjige, isto tako knjižice. A po nekaterih šolah se pogreša spisovnic, o knjižicah za računske naloge pa skoro ni sledu. Računstvo naj se ne predava premehanično, goji naj se posebno številjenje na pamet. Prirodopis nekateri le po knjigi učijo in ne nazorno, prirodopisne zbirke malokje nahaja. Isto tako se tu pa tam nao-
pačno uči zemljepis le na pamet, ne oziraje se na zemljevid. Urnikov se nekatere šole ne drže, nekateri učitelji pa samovoljno krajšajo šolski pouk. Tednik in šolska poročila naj se pišejo tudi za nadaljevalni tečaj. Kar se tiče učiteljev samih opomina g. nadzornik, naj se ne mešajo v domače prepire ter v politiko, temveč »naj se učijo, naj se učijo in zopet učijo«. Letos je le 16 učiteljev čitalo iz okrajne učit. knjižnice, kar ni dobro znamenje.
Na to se je prestopilo takoj k 4. točki dnevnega reda: »Podrobni učni načrt 1) za spisje, 2) za lepopisje«. O tem vprašanji se je razgovarjala uže v predkonferenčnih sejah enketa, in zato je izmej nje poročal o prvem delu tega pitanja, o spisji, g. nadučitelj Anton Benigar. Njegovo obširno poročilo je bilo sprejeto le z malimi vmesnimi opazkami. O drugem delu tega vprašanja je čital g. M. Kante, kar je tudi bilo po konferenciji odobreno. O točki »Kako li ravnati s pismenimi nalogami« je čital g. Milko Pakiž, učitelj v Štorjah, ki je bil po žrebu referentom izvoljen. Pri tej točki sta izrekla g. An t. Koršič in Fran Tomšič, naj si učenci nalog mejsebojno ne popravljajo, ker to ni pedagogično, zbuja v srci učenčevih sovraštvo itd. Torej naj naloge učitelj sam popravlja, pri čemer naj rabi tako zvana konvencijonalna znamenja. Referentom za točko: »Kakö praktično poučevati računanje na pamet po 1., 2. in 3. Močnikovej računici, in katere naloge so v to najprimernejše?« bil je po žrebu izvoljen g. Koren, učitelj v Pliskovici. Po njegovej kratki razpravi je želel g. nadzornik, naj bi še kdo bral svoj izdelek o tej točki. Čital je g. Ben o na dolgo in široko sestavljeno razpravo; a ker se tudi ni držal strogo naloge, govoril je naposled ob kratkem nadzornik sam o tej točki.
O biblijoteki je poročal g. M. Kante, učitelj v Sežani. Pri volitvi v biblijotečno komisijo ni bilo prave discipline, še manj pa pri volitvi v stalni odbor. Zaradi tega je bil g. nadzornik primoran, stalni odbor sam voliti, grajaje pri tem našo nesložnost. Res bi bilo treba veče sloge mej nami; nadejam se, da bo vsaj odsehdob bolje. G. nadzornik sejo zaključivši za-kliče živio tudi presvetlemu našemu cesarju, na kar vsa konferencija udari v veličanstven »Bog ohrani«. Predsednikov namestnik, g. nadučitelj Anton Leban, zahvali se g. nadzorniku za taktno vodstvo konferencije, a vprašanja, koja smo vsi pismeno izdelali, izročili smo g. nadzorniku.
Pri tej priliki mi je omeniti čudne prikazni, da mej tem, ko se pri Vas na Kranjskem okrajni glavarji kaj radi udeležujejo takih konferenc, našega pa še nismo imeli česti videti mej sabo.
Po konferenciji smo se zbrali pri čaši pive; a izpovedati moram, da one prostodušne zabave, kakor prejšnja leta, ni bilo; v Sežanskem okraji se bori učitelj skoro boji žugniti ali ganiti se, da ne bi prišlo strogemu »vitezu« do ušes. Žalostno! . . .
V 7. 1. »Zvona« je izšla obširna, strokovnjaška, dokaj ugodna kritika o »Slovstveni zgodovini v slovenski ljudski šoli«, na kojo naše učitelje opozarjamo; spisal jo je znani literat, gim-nazijalni direktor g. Fr. Wiesthaler.	Gr.
Iz Krškega. Nova in obnovljena učila. V prejšnjih letih, ko je nastopala »nova šola,« pisalo se je tudi večkrat o novih učilih. Ali zdaj se je »nova šola« menda že »postarala«, zato se tudi o novih učilih zelo molči, zlasti po slovenskih listih. Ali šola se ne sme postarati. Kakor se v šoli od leta do leta nabirajo novi, mladi učenci, tako se mora šola kolikor toliko vsako leto pomladiti. Ni treba ravno po novotarijih hrepeneti, ne smejo se zavrči dobre metode, če tudi so sto let stare, a nekaj je, kar se mora obnoviti, pomladiti in izpremeniti večkrat v vsaki šoli. To so učila.
Pa vsaj ni treba dosta priporočati, da se stara učila zavržejo. »Zob časa« to sam preskrbi. Marsikatera šola omislila si je pred 10. in 15. leti lepa učila, a zdaj so že skoro nerabljiva. Nekoliko so temu učitelji in krajni šolski sveti sami krivi. Za shrambo učil bi bilo treba posebnih sob ali vsaj velikih in trdnih omar v šolski sobi. Pogostoma imajo pa učitelji tako majhne o-marice, da shranijo le malo v njih. Kaj lepa učila so raztresena sim ter tje po šolski sobi, po koteh, stenah, oknih in trpe pred vlažnostjo, prahom in šolskimi otroci ter se tako pokvarijo, da niso več za rabo.
Taka obrabljena učila je treba z novimi nadomestiti. Pri tem pa naj gleda učitelj, da si omisli najboljše v dotični stroki. Založniki se trudijo svoja učila vedno izboljševati. Zato mora učitelj seči po najnovejših izvodih in natisih. Ako si v takej stvari sam svetovati ne more, naj se obrne do boljših strokovnjakov. Dober svet utegne dobiti od voditeljev stalnih učilnih razstav. Taka stalna razstava učnih sredstev je tudi v Gradci (že nekaj let 3 — 4); njen odbor izdaja tudi mesečnik pod naslovom »Lehr- und Lernmittel-Magazin«, ki ga priporočamo posebno okrajnim učiteljskim knjižnicam. Predno učitelj učilo naroči, naj se z lastnimi očmi prepriča, kakšno je. V to svrho naj ga mu založnik na ogled pošlje. To stori dan danes vsak založnik rad, vsaj poštnina ni velika.	J. L.
Z Vinice. (Zahvala.) Gosp. Ivan Stariha, posestnik v Pribanjcih, odlikovan z zlatim križcem za zasluge, podaril je za šolska darila pet gld., za kar se v imenu obdarovanih prisrčno zahvaljuje	F>\ Trošt,
nadučitelj.
Iz Šent - Jarneja na Dolenjskem. »Narodna Šola« nam je poslala raznega šolskega blaga, za katero se ji najprej prisrčno zahvaljujem. Ravno tako se zahvaljujem tudi okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Iv. Lapajn-u za »Zgodovino štajerskih Slovencev«, katero je podaril naši šolski knjižnici. — Pri tej priliki mi pride na misel, kako je to, da se do zdaj še nihče ni oglasil v »Tov.« in nam naznanil one »knjige iz družbe sv. Mohora« ali »Slov. Matice«, ki so sposobne za šolske (otročje) knjižnice. Potrebno bi bilo, da bi nam o tem kaj povedal kak izvedenec, kajti pri zbiranji knjig za šolske knjižnice se razno ugiba.*)
V 1. dan julija t. 1. so k nam prišli birmovat naš mil. knezoškof Jakob Missia, kateremu se je tudi šolska mladina spodobno klanjala.
Z Dobrove. Učitelji šolskega okraja »Ljubljanske okolice« imeli bodemo v 2. dan avgusta t. 1. ob 9. uri zjutraj svojo letošnjo uradno konferencijo v II. mestni deški ljudski šoli na »Coj-zovej cesti« v Ljubljani, in sicer po tem-le dnevnem redu: 1. Gospod predsednik otvori zborovanje in volita se dva zapisnikarja. 2. Poročilo g. c. k. okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanji šol v tem okraji. 3. Zadostuje li obstoječi učni načrt o realističnem pouku postavi z dne 2. maja 1883. 1. in pa krajnim razmeram (zahtevam) tukajšnjega šolskega okraja, in ako ne , kaj naj bi se v tem načrtu sploh predrugačilo in izpremenilo. — Poročevalci o tem so določeni sledeči gospodje: za razdeljene enorazrednice: Gregorin, Fr. Praprotnik in Puncah; za dvorazrednice: Borštnik, Govekar in Papler; za čveterorazrednice pa: Bre-gar, Kermavner in Stoječ. 4. Poročilo o delovanji odbora, ki je sestavljal zapisnik onih knjig, katere so mladini primerne. Poročevalec bode gosp. Vagaja. 5. Določile se bodo učne knjige in »Berila«, katere se bodo v šolskem letu 1886/7. v tem okraji po ljudskih šolah pri pouku rabile. 6. Predsednik okrajne učiteljske bukvarnice poroča o stanu njenem ter kaže račun o dohodkih in troških. 7. Nasvet o nakupovanji novih knjig in spisov za okrajno učiteljsko knjižnico. 8. Volitev: a) knjižnične komisije, b) stalnega odbora. 9. Samostalni nasveti, kateri pa se morajo zadnji čas do 25. t. m. pismeno oddati pri gospodu predsedniku in voditelju konferencije. Tudi referati k točkama: 3. in 4. morajo se pismeno izdelati in po dovršenem po-ročevanji izročiti gosp. voditelju konferencije.	M. Rant.
Iz Ljubljane. Družba sv. Cirila in Metoda je imela v 5. dan t. m. svoj prvi veliki zbor. Ob 10. uri je bila v cerkvi Srca Jezusovega peta sv. maša, pri kateri je čitalnični zbor lepo pel; od 11. predpoludne do 1. popoludne se je pa v čitalnični dvorani zborovalo. Predsedoval je načelnik osnovalnega odbora gosp. Luka Svete c. Navzoči so bili zastopniki vseh do zdaj osnovanih poddružnic iz raznih slovenskih krajev. G. predsednik otvori zbor s krepkim govorom, v katerem poudarja, da bode treba velikega truda in velikih žrtev, da se bode izvrševal smoter te velevažne družbe. Slovenci, rekel je, smo sicer majhen narod, mnogo imamo še nezavednih rojakov, tolika večja pa bode zasluga za malo kardelce delavcev, tem večja slava v narodu samem in pri sorodnih bratih slovanskih. Le ljubezen nas vodi pri našem delovanji. Tujemu nasilstvu nasproti porodila se je misel, da se ustanovi naša družba, ki je prava prisiljena samoobramba. Glavno svojo podporo nahajala bode naša družba v državnih temeljnih zakonih. Solidarnosti učiti se nam je od naših nasprotnikov. Slovencem bode se naša družba priljubila in časteč spomin sv. patronov Cirila in Metoda, se bodo ravnali po njiju vzgledu in delali neumorno ter s tem dosegli, da bodo pozni unuki deležni blagoslova, ki sta ga onadva za-sejala. — Tajnik g. prof. To m. Zupan poročal je o dozdanjem društvenem delovanji, o njegovem vzvišenem namenu in o potrebi, da se vsestransko razširja. Društvo mora biti, poudarjal je, katoliško, narodno, nepolitično, vseslovensko. Denarnica društvena premore uže 1160 gld., a mnogo doneskov se ji še obeta. — Potem je bila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili z vsklikom kot predsednik g. prof. Tom. Zupan, kot odborniki pa g. g. Svetec, Murnik, dr. Voš-njak, Hribar, Žumer, Žičkar, Gr. Einspieler, dr. Tavčar, dr. vit. Bleiweis, Močnik. Za tem so bili na vrsti posamezni sveti. V Trstu se bode ustanovil slovenski otročji vrt v župniji pri sv. Jakobu. G. Obizzi opisoval je nevarnost, ki preti nekaterim slovenskim občinam na Goriškem ter je prosil, naj se stori, kar je treba, da se zapreči razslovenjenje teh krajev. G. Einspieler popisoval je žalostni stan slovenskega ljudskega šolstva na Koroškem. — G. Vršeč je priporočal, da naj se posebno ozira na kraje ob robu slovenskega ozemlja. — G. Čiček priporočal je za Ptuj dijaško
*) Tak nasvet bi našemu listu posebno dobro ugajal. Prosimo!
Uredn.
kuhinjo, g. Buič iz Gradca pa premeno §. 1. društvenih pravil v tem smislu, da bi se društveno delovanje razširilo na vso Avstrijo. Govorila sta še g. g. dr. Dečko in Hribar in drugi. — Slovensko učiteljstvo veselo pozdravlja prevažno mlado družbo, ter ji vošči največo srečo in vspeh pri njeni velevažni nameri!
—	Danes dokončavajo svoje leto vse tukajšnje srednje in ljudske šole.
—	Meščanskim učiteljem na Dunaji je imenovan naš vrli sotrudnik, gospod Josip C i p e r 1 e. Čestitamo!
Razpisi učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. Na IT. mestni deški ljudski v Ljubljani. (Glej spodaj uradni razpis!) — Na novoustanovljeni enorazredni mestni ljudski šoli v predkraji »Karolinška zemlja« (na močvirji) pri Ljubljani s 600 gld. letne plače in s stanovanjem (ali pa s postavno stanarino). Prošnje vzprejema c. k. mestni šolski svet v Ljubljani do 15. avg. t. 1. Na razširjeni trirazredni ljudski šoli v Šiški pri Ljubljani III. učiteljska služba s 450 gld. letne plače. Prošnje do 8. avg. t. 1. pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Ljubljani. — Na novoustanovljeni enorazredni ljudski šoli v Spodnji Hrušici pri Ljubljani s 500 gld. letne plače in s stanovanjem. Prošnje do 2. avg. t. 1. pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Ljubljani. — Nanovo ustanovljeni šoli v Zgornjih Pirničah pri Medvodah s 450 gld. letne plače in s stanovanjem. Prošnje do 3. avgusta t. 1. pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Ljubljani. — Na enorazredni ljudski šoli v Vrbovem s 450 gld. letne plače in s stanovanjem za trdno, ali začasno. Prošnje do 1. avg. t. 1. pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Postojini. — V Kočevskem okraji. (Glej spodaj uradni razpis!) — Na enorazredni ljudski šoli v Smuki. (Glej spodaj uradni razglas!)
Premene pri učiteljstvu.
Na Kranjskem. G. Josip Rustija je šel iz Šent-Vida pri Vipavi v Orehe k, g. Karol Češnik pa od tu v Šent-Vid, zač. — G. Fettich-Frankheim Ludovik gre iz Knežaka na II. uč. službo v Metliko, zač. — Za trdno so postavljeni: g. Alojzij Erker v Srednji Vasi, gspdč. Ivana Bregar v Dobrepolji, g. Josip Ažman v Križali pri Tržiči, g. Anton Likozar v Goricah in g. Fran Luzner v Voklem.
štev-65-	Natečaj.
Začetkom šolskega leta 1886/87. se bodo popolnile naslednje učiteljske službe, in sicer:
a) na II. mestni deški ljudski šoli ena učiteljska služba; b) na mestni dekliški ljudski šoli
službe 3., 4. in 5 učiteljice.
Tem službam pripada letna plača 600 gld. in pravica do postavnih službenih doklad.
Prosilci, oziroma prosilke, za katero teh služeb imajo svoje prošnje z dokazili o učiteljski sposobnosti za pouk v obeh deželnih jezikih in o dozdanjem službovanji, ako se nahajajo v dejanski učiteljski službi, potom predstoječega c. kr. okrajnega šolskega svdta vsaj do 15. avgusta 1886. 1. vložiti pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani v 26. dan junija 1886. 1.
Prvosednik: Grasselli.
Štev. 791.
okr. š. sv.	Učiteljske službe.
V šolskem okraji Kočevskem bodo se začetkom šolskega leta 1886/87. za trdno, ali za časno oddale te-le učiteljske službe:
a)	II. uč. služba na trirazredni ljudski šoli v Dobrepolji s 450 gld. letne plače;
b)	na enorazredni ljudski šoli v Dragi s 450 gld. letne plače in s stanovanjem.
c)	na enorazredni ljudski šoli v Nemški Loki s 450 gld. letne plače in s stanovanjem.
Prosilci naj svoje prošnje postavnim potom vlagajo do 15. avgusta t. 1. podpisanemu šolskem svetu.
0. kr. okrajni šolski svet v Kočevji v 10. dan julija 1886. 1.
Štev. 444.
okr. š. sv.	I i iT Z gl a S.
Na enorazredni ljudski šoli v Smuki (Langenthon) razpisana je služba stalnega učitelja z letno plačo 400 gld. in s prostim stanovanjem.
Dotične prošnje s potrebnimi prilogami vlože'se do 8. avgusta 18 86. 1. po postavnej poti pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu.
C. kr. okrajni šolski svšt v Rudolfovem v 9. dan julija 1886. 1.
Predsednik: Ekel.
Odgovorni urednik Andrej Praprotnik.
Tiskar in založnik J. R. Milic.