Leto XXVI. ESUtTZS*" Ljubljana, junija 1944
Stev. tt
DOIIOVINA
in KMETSKI LIST
Verwaltung and Schrtftleltung • Oprava in uredništvo: Pucclnijeva S —■ TeL 81-22—31-28 — Erschelnt wSchentllcb • Izhaja vsak teden
Festbezugspreis Jahrlich - Naročnina letno Lli 24 — Einzeiverkaofsprels
• Posamezna Številka Cent 80.
Na branikih evropske trd n jam
Pričel se je skupni naskok anglosaških in bolj-ševiških zaveznikov na evropsko trdnjavo. Invazija je dala signal. Lahko bi rekli, da je že v maju započeti veliki napad južno od Rima dal uvod v velikansko vojno igro, ki pa se je pričela na Širši pozornici odigravati z ranim jutrom dne 6. junija, ko so anglosaške čete prijadrale proti evropski celini m začele v velikem krvaveti. Uporaba novega nemškega orožja je dala vrhunskemu razpletu sedanje vojne posebno značilen poudarek. Odtlej se vojno dogajanje dan za dnem stopnjuje. Nemško poročilo je pretekli petek javilo tri posebno važne dogodke, ki obeležujejo generalni napad na Evropo: 1. V Normandiji je pričel sovražnik z močnimi silami napadati trdnjavo Cherbourg. 2. V Italiji so Angloameričani pričeli po končani razporeditvi čet skoraj na vsem bojišču z napadom. 3. Na srednjem bojiščnem odseku na vzhodni fronti so pričeli boljševlki s pričakovanim napadom.
Tem trem Izhodnim točkam generalnega napada moramo torej posvečati posebno pozornost. Kajti tu se odloča usoda Evrope, ki je pripravljena, da se za vsako ceno ubrani boljševiškega navala, pa naj pride naravnost z Vzhoda ali posredno po pomočnikih na zapadu. Te tri glavne fronte — v Normandiji, v Italiji ln na Vzhodu — spremljajo še drugI dogodki, tako zlasti borba na Finskem ln dalje gori na severu, vsak čas pa je tudi pričakovati, da se odpro nova bojišča in da nastopijo nova presenečenja tako na nemški kakor tudi na sovražni strani. Da spremljajo silovite boje na celini tudi velika gibanja v zraku in na morju, se razume po sebi. Veliki letalski napadi ter ogorčene pomorske borbe plamteče poživljajo grozotno sliko velikanskega boja, v katerem sta se spoprijela za končno odločitev dva strogo ločena tekmeca: Evropa proti vsiljivcu, pa naj pride od katerekoli strani.
Na invazijskem predmostju
Od prlčetka Invazije do napada na Cherbourg so Angloameričani potrebovali polnih 14 dni. Za ceno težkih žrtev se jim je posrečilo odrezati mali polotok Cotentin in nekoliko razširiti pred-mostje. Napredovanje bi radi pospešili s stalnim dovozom novih čet in orožja ter s stalnimi zračnimi napadi. Brezobzirno so razdejali cvetoče vasi ne glede na to ali so v bližini napadalnih osti ali ob velikih cestah. Razbiti hočejo vse ter potem zasesti prazno področje brez izgub. Toda že so trčili na močan nemški odpor, ki bo seveda vedno trši, čim dlje bodo skušali Angloameričani prodreti na evropsko celino. Ni odločilno, da se je Angloameričanom posrečilo s tolikšnim žrtvovanjem krvi in orožja stopiti na evropska tla. Na tako majhnem prostoru, kakršnega so doslej zasedli, se ne more izvojevati odločilna bitka. Zato je verjetno, da bo prišlo do velikega obračuna globlje in na širšem področju, kjer bodo Nemci lahko razprostrli svoje izbrane divizije. Angloomeričane torej šele čaka prava preizkušnja. Da v Evropi nikakor niso dobrodošli niti pri tistih, na katerih simpatije so računali, pa pričajo poročila njihovih lastnih poročevalcev.
V nekem poročilu o stanju lz gornjega dela polotoka Cotentin piše dopisnik ameriške agencije »United Press« Goerell med drugim: »Človeku silijo solze v oči, če opazuje, s kakšno brezupno pobitostjo se plazijo francoski prebivalci po cestah razrušenih mest, v katerih stoji med desetimi hišami komaj ena. Ti ljudje porivajo pred seboj prazne vozičke, obstanejo pred kraji, kjer to včasih stali še njihovi domovi ln gredo naprej brez besed. Kam, tega sami ne vedo.« Takšno ameriško poročilo podčrtava s strah vzbujajočo Jasnostjo, da sta razdejani civilizacija ln kultura, kjer domujejo angloamerlški lažni vojaki in zračni gusarji.«
Zakasnelo angleško spoznanje
Londonski listi so začeli naenkrat z vsem poudarkom pisati proti vestem, ki so jih v pričetku invazije sami prinašali m ki so dvomile v jakost atlantskega zidu. Vojaški dopisnik »Timesa« je zapisal, da so taka poročila služIla le temu, da so še povečala žrtve, ki so jih morale anglamerl-ške čete doprinesti pri navalu na atlantsko obalo. Atlantski zid je bil tako močan, da je bilo nekaj časa dvomljivo, aii se bodo Angloameričani sploh mogli izkrcati se na obali. Vedno znova je bilo treba pošiljati nad branilce sveže čete. Angloamerlški vojaki so morali prestati izredno hude boje. Zelo dvomljivo je govoriti o proboju tega zidu, kajti konec koncev nl le iz jekla in betona, temveč tudi iz taktičnih in strateških napadalnih oddelkov, ki stoje za njim v večji ali manjši oddaljenosti. Se vedno niso teh nemških oddelkov razbili, da sploh ne govorimo o strateških rezervah.
Posebni »Timesov« dopisnik poudarja, da so za prvimi strojniškimi gnezdi na invazijskem bojišču ležali lz jekla ln cementa narejeni bunkerji in močno utrjene strojniške postojanke, v katerih se je sovražnik često tako odločno boril in ki so bile vrh tega tako odporne, da se jim angloame-riškl vojaki sploh niso mogli približati. Najtežji bombnlški napadi ln najtežje obstreljevanje z morja jim niso mogli do živega. Na vsak izkrce-valnl poizkus so odgovorili z divjim ognjem. Ob takem obrambnem ognju izkrcevanje z morske strani nikakor ni lahko. To so povedali vsi člani angloamerlških naskakovalnih čet, ki so že stari, preizkušeni borci. Vsi so si edini v tem, da takega doslej še niso doživeli.
»Dally Express« je pisal, da so nemške utrdbe med Narvikom in St. Jeanom de Lucom sicer različne glede načina gradnje ln naprav, a »vse so močne, silno močne«. V Normandiji predstavljajo zid, sestavljen iz morilskega sistema križnih ognjev, prepleten z mogočnimi bunkerji, pred katerimi so spretno postavljene žične ovire, mine in vsakovrstne druge zapreke.
Kje bo odločilna bitka v Italiji?
Slovence morajo še prav posebno zanimati dogodki na italijanskem bojišču. Potem, ko je bil Rim na FUhrerjevo povelje Izločen iz vojne vihre, je nemško vodstvo odmaknilo svoje divizije proti severu. Kakor že povsod doslej, je bil tudi odmik v Italiji izvršen tako premišljeno, kakor napad. Maršal Kesselrlng, ki je na glasu odličnega vojskovodje in organizatorja, zadaja sovražniku boleče sunke. Kje bo dokončno prestregel sovražnika? Tega seveda nemško vodstvo ne izda. Eno pa je gotovo: nasproti sovražni premoči bo nemško vodstvo Izbralo položaje, od koder bo lahko s svojimi divizijami zadalo sovražniku odločilne udarce.
Iz Italije, ki so jo zasedli Angloameričani, se stalno čujejo pritožbe o brezobzirnem ravnanju s prebivalstvom. Zlasti različnim kolonijalnim četam je vse dopuščeno, zato so nasilja na dnevnem redu, prt tem pa prebivalstvo strada. Norveški list »Frltt Folk« je zapisal: »Vsak dan prihajajo nova poročila o trpljenju južnoitalijanske-ga prebivalstva. Ob prihodu Angloamerikancev ter boljševikov so nastale v južni Italiji grozne razmere. Hude epidemije terjajo mnogo žrtev ln tudi rdeči morilci izvajajo svoja grozodejstva. Oni, ki so ušli tem preganjanjem, stoje pred anglo-amerlškiml urari ter beračijo za košček kruha. Ce celo ameriški časniki zahtevajo spremembo nevzdržnih razmer v južni Italiji, potem si lahko mislimo, kako je tam. No zahtevajo teh sprememb lz ozira na Italajanskl narod, temveč zgolj iz strahu pred primerjanjem z razmerami, kakršne vladajo na področjih, ki so Jih zasedli Nemci.
Angloameričani tudi puščajo svojim boljševiškim zaveznikom proste roke, tako da ti neovirano vrše svoje zločine. Ne store prav nič, da bi pro-prečili te zločine, ki so sramota za civilizacije. Značilno Je tudi dejstvo, da so v Rimu takoj ponovno odprli židovsko sinagogo. Tej otvoritvi ja prisostvoval ameriški žld letalski general Lewy, ki je odgovoren za strahovalne napade na Večno mesto.«
Boljševiška ofenziva ob tretji obletnici vojne na Vzhodu
Po dolgotrajnih pripravah, ki nemškemu vc -stvu niso oauue prikrite, je započela Sovjetska Zveza letošnje operacije najprej proti Fince. .. Kljub žilavemu odporu zavednega iiinakega naroda se je boljševlkom posrečilo predreti trdnja .-ske pasove pred VSborgom. Med tem pa se je približal 22. junij, ti etja obletnica, odkar se Je n i Vzhodu vžgal nemški odpor zoper boljševiški naval. In ker so kremeljsKi oblastniki zelo navezam na razne jubileje in obletnice, so letošnjo glavn > ofenzivo započeli na ta dan in sicer na srednje bojiščnem odseku. Zagnali so se z veliko silo, toda trčili so takoj na močan nemški odpor, kajti Nemčija je v minuiem četrletju vsekakor dobi o izkoristila čas, da je svoje borce na Vzhodu oborožila ln v vsakem pogledu oskrbela.
Velika borba, započeta pred tremi leti, bo šla zdaj svoji odločitvi naproti. Bistvo spora z bolj-ševiki je znano vsakomur, ki nl zaslepljen. Vendar je treba v tej odločilni uri še enkrat opomniti, da gre Sovjetom samo za eno: za uresničenje komunistične svetovne revolucije. Proti temu se je prva v najodločilnejši meri postavila Hitlerjeva velika Nemčija. Na svoji strani ima evroj ske narode ln je polna zaupanja v uspeh. Dan pred sovjetskim napadom so naglasih v iserlin. »Nemško vodstvo si je povsem na jasnem, da je treba računati z novimi sovjetskimi napadi. Storjeni so bili vsi ukrepi, da se temu učinkovito upremo. Nemške čete vedo, zakaj so morale zapustiti širna področja, ki so jih zmagovito za-vojevale v prvih dveh letih vojne na Vzhodu. Trdno zaupajo v Fiihrerja in v domovino, ki bosta storila vse, kar Je potrebno za obrambo domače zemlje ln za dosego končne zmage.«
Slovenci spričo borbe za Evropo
Prišel je čas, ko moramo tudi Slovenci pokazati, da smo na svojem mestu. Ugotoviti je treba predvsem, da je tudi v slovenskem mišljenju lil v gledanju na dogodke nastopilo trezno izpre-obrnjenje. P6tisnili smo komunistično propagando ob stran ln z domobranstvom uvrščamo v veliko strnjeno evropsko fronto proti boljševi-vizmu in njegovim bogataškim pomočnikom. Zavedamo se, da še ni bilo v naši zgodovini važnejše dobe kakor je sedanja.
Preteklo sredo smo imeli v Ljubljani proslavo obletnice zgodovinske zmage pri Sisku. Ta proslava je sama po sebi ponudila značilno primerjavo tedanje stiske Slovencev z današnjimi dogodki. Takrat je Turek stregel po slovenskem življenju in imetku, danes preži na nas boljševizem. Gospod prez'dent Rupnik je v svojem govoru pa radiu učinkovito podčrtal to podrobnost. Sisek je pred 351 leti oblegala 38.000 mož močna turška vojska pod poveljstvom izredno brezobzirnega bosanskega paše Hasana. Sovražnik je bil takrat hraber, divji in grozen. Ogražal je ne samo nas, temveč vso krščansko kulturo. Toda naši hrabri predniki pod poveljstvom Andreja Turjaškega in Adama Ravbarja, ki jih je bilo komaj 5000 mož, so zadali turškim janičarjem tako strašen udarec, da cenimo zmago pri Sisku kot odrešitev nadaljnjih turških navalov. Danes grozi slovenskemu narodu podoben sovražnik, ki pa je strahopeten, podel in zahrbten. Casl so
težki. Zmagovati jih moramo strnjeni ln disciplinirani. Ne vemo, kaj nam hoče Previdnost Se nameniti. Eno pa je gotovo: vse preizkušnje in te-fcave bomo laže prestali ln vse se bo za nas tem Ugodneje izteklo, čim bolj bomo strnjeni ln enotni. Kakor pred 351 leti, tako bo tudi v tej borbi Previdnost popeljala k zmagi one narode, ki bodo v službi Dobrega in Pravice zastavili vse svoje moči in do kraja izpolnili svojo dolžnost.
k	VOJNIH DOGODKOV
V	zadnjih dneh se vojni dogodki naglo vrstijo ln se v silovitosti stalno stopnjujejo. Pa ne samo na raznih delih Evrope, tudi v daljnji Aziji se množijo vedno odločnejši spopadi. Tako je pred dnevi prišlo do velike pomorske bitke, v kateri so bile občutne izgube na ameriški kakor tudi na Japonski strani. Kljub vsemu pa so sedanji dogodki šele uvod h končni odločitvi za usodo Evrope, ki se strnjeno brani povsod, kjer skuša Vdreti boljševizem, naj že bo sam ali po svojih posrednikih. Nemško vojno poročilo je v torek podalo naslednjo sliko stanja na bojiščih:
Filhrerjev glavni stan, 27. jun. Vrhovno povelj-ništvo oboroženih sil javlja:
V	Cherbourgu so se bili ves dan na posameznih oporiščih ogorčeni boji. Sele proti večeru se je posrečilo nasprotniku, ki so ga doletele v pouličnih bojih hude izgube, zasesti večji del mesta. Nekaj naših odpornih gnezd se bori tam še vedno z brezprimerno hrabrostjo. V arzenalu in v oporiščih mornairice in letalstva se upirajo naše hrabre
radke vsem sovražnikovim napadom. Tudi tu imel sovražnik težke izgube. Suhozemne ln obalne baterije neke bojne skupine na polotoku severnozapadno od Cherbourga so z natančnim topniškim ognjem podpirale mestne branilce.
V	bojih za Cherbourg so se posebno izkazale mornariške edinice obalnih baterij, obveščevalni oddelki ter ladijske posadke, prepeljane na celino, pod vrhovnim poveljstvom mornariškega poveljnika, kontreadmirala Henneckeja in pod poveljstvom pristaniškega poveljnika Cherbourga kapetana fregate Witta.
Mornariška obalna baterija »York« je potopila pred Cherbourgom lahko križarko.
Na področju Tillyja je razširil sovražnik svoje napade na nadaljnje odseke. Ves dan so se nadaljevali najtežji pehotni ln oklopniški boji. Sovražnik, ki se je moral zaradi protinapadov ustaviti, je zasedel le malo ozemlja.
Naše obalne baterije so prisilile pred Izlivom reke Orne več prevoznih ladij k umiku. V poslednjem času so bili v bojih na francoskem področju uničeni številni sovražnikovi sabotažni oddelki, ki so odskočiii s padali.
Mestno področje Londona je bilo tudi včeraj obstreljevano s težkim motilnim ognjem »V 1«.
V	Italiji je nadaljeval nasprotnik z močnimi probojnimi napadi. Kljub Jaki topniški podpori je lahko le na nekaterih mestih skrajnega zapadne-ga krila napredoval za nekaj kilometrov proti severu.
Na vsem ostalem bojišču do Trasimenskega jezera so dosegle naše čete v tropski vročini popoln obrambni uspeh.
V	bojih severno od Grossetta se je posebno izkazala bojna skupina pod poveljstvom podpolkovnika Zieglerja. Hrabri poveljnik je v teh bojih Junaško padel.
Na srednjem odseku vzhodne fronte se bijejo naše hrabre čete na odsekih Bobrujska, Mogileva ln Orše v ogorčenih obrambnih' bojih s sovjetskimi četami, ki napadajo z močnimi silami. Zapadno in južnozapadno od Vitebska so se prebile toaše čete nazaj na nove postojanke. Vzhodno od Polocka so se zrušili številni z oklopniki podprti boljševiški napadi. Južnovzhodno od Pskova so odpravili naši grenadirji prejšnjega dne nastali Vdor ter odvrnili ponovne boljševiške protinapade.
Na finskem bojišču so uničila nemška bojna letala 23 sovražnikovih oklopnikov.
Težka nemška bojna letala so Izvedla v pretekli noči osredotočene napade na kolodvora v Brijansku in Klincih, kl so povzročili prostrane požare in eksplozije.
Ameriški bombniški oddelek je napadel v včerajšnjih dopoldanskih urah zunanje okraje mesta Dunaja. Nastala je škoda na poslopjih in izgube med prebivalstvom. Nemške ln madžarske zrač-noobrambne sile so uničile 54 sovražnikovih letal, med njimi 46 štirimotornih bombnikov.
V	pretekli noči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na podeželske občine na področju Gottingena.
Zanimiva prazgodovinska izkopavanja so Izvršili v preteklem letu na Koroškem in na Gorenjskem. Uspešno so kopali v Bregu pri Rožeku, v Borčah, v Ziljski dolini in pri gradu Suvoboru na Bledu. Našli so uhane, prstane, zaponke ln razno prazgodovinsko orožje.
Veliko ljudsko zborovanje na Brezovici
V nedeljo Je bilo na Brezovici veliko protiko-munietično ljudsko zborovanje, po sodbi vseh eno najlepših, kar jih je bilo doslej v širšem okolišu Ljubljane. Ljudi se je zbralo več tisoč in med njimi Je bilo prav častno število narodnih noš. Ko se jfc ob 10. pripeljal g. prezident Rupnik z go. soprogo ter v spremstvu gg. podpolknika Kreganja in Vlzjaka, okrajnega glavarja Maršiča, šefa oddelka aktivne propagande Cergola ter zastopnikov nemške vojske, so ga predvsem navdušeno pozdravljali otroci z zastavicami in nato vsi drugI. Prezidenta je ogovoril župan Pikec, dekle v narodni noši pa mu je pripelo šopek. Po pregledu domobranskih vrst je odšel g. prezident s spremstvom na častno tribuno. Med igranjem domobranske godbe so defilirali domobranci. Po mimohodu je godba zaigrala himno »Naprej zastava slave« ln Izvršil se Je slovesen obred dviganja zastave na visok mlaj. Sledilo je zborovanje.
Prisrčno se je g. prezident Rupnik zahvalil za topli sprejem in priporočil vsem prisotnim: »Pomnite, kaj vam bodo povedali govorniki! Vedite, da brez uničenja komunizma ni mogoča naša sreča v bodočnosti, šele takrat, ko bodo Brezov-čani tako odločni v borbi zoper komunizem kakor so vztrajni pri obdelovanju svojega polja, bo Bog dal vsem svoj blagdslov.« Prezidentove besede so povzročile burno odobravanje in s tem je bilo ustvarjeno najboljše razpoloženje.
Prvi govornik dr. Stanko Kociper je govoril o trpljenju našega naroda zaradi komunizma in o svetem boju domobrancev na slovenski zemlji. Danes je naš narod celota, ki stoji za generalom
DomaČe novice
*	Lepo priznanje. G. prezident Rupnik je odlikoval g. generalnega tajnika Jančigaja, ki v teh usodnih časih vodi ljubljansko občino, z veliko medaljo mesta Ljubljane. Odlikovanje se je izvršilo ob navzočnosti vseh načelnikov mestnih uradov. G. prezident je toplo pohvalil skrbstvo g. Jančigaja, ki se je za odlikovanje zahvalil s poudarkom, da pomeni odlika zaupanje vsemu sedanjemu moštvu mestne uprave. Zaključil je s prošnjo, naj g. prezident še nadalje ohrani naklonjenost do mesta Ljubljane.
*	Naš najstarejši planinar in pevec je upokojeni ravnatelj poštnega urada v Ljubljani g. Ivan Vidmar, kl je 19. t. m. praznoval svoj 95. rojstni dan in 24. t. m. svoj 95. god. Pevec je že od mladosti, na planine pa je začel hoditi, ko mu je bilo 73 let. Kot 89 letnik je bil zadnjič na Triglavu. Odlikuje ga poleg telesne čvrstosti izreden spomin. Z mladeniškim korakom hodi še danes na daljše sprehode. Tudi ml želimo, da bi tako čvrst praznoval svojo stoletnico.
*	Novi grobovi. Na Vrhniki je umrl g. Josip Verblč, ravnatelj Hranilnice in posojilnice v pokoju. Pokopali so ga v nedeljo popoldne. — V Ljubljani je umrl upravni uradnik »Slovenca« g. Ferderber. — V ponedeljek popoldne je bil v Ljubljani pokopan sreski načelnik dr. Zvonko Bratina. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
» Pri Sv. Križu pri Kostanjevici so komunisti v noči od 13. na 14. junij vdrli v župnišče, ga izropali in nato odpeljali župnika Andreja Zu-panca. Odvlekli so ga nekam proti hrvatski meji. Obmejne straže so sicer skušale župnika rešiti, pa jim ni uspelo. Istočasno, ko je bil župnik odpeljan, so raztrosili nekak »razglas«, v katerem pravijo, da se je Zupane pregrešil zoper OF, ker je obsojal komunistične zločine.
*	Vlak je povozil na ljubljanskem kolodvoru v petek dopoldne železniškega delavca Josipa Sirclja. Ponesrečenec je izdihnil že med prevozom v bolnišnico. Nesreča je zbudila globoko obžalovanje med vsemi železničarji, ki so širclja Imeli prav radi.
*	Nenavadna avtomobilska nesreča se je primerila na Ambroževem trgu v Ljubljani. Na tovornem avtomobilu se je peljalo več policijskih stražnikov, izmed katerih so na ostrem ovinku trije izgubili ravnotežje in padli na cesto. Vse tri so morali prepeljati v bolnišnico.
*	V Trstu ustreljen trgovec. V stanovanju tržaškega trgovca Jordana Slvinija v Rismondijevi ulici so prišli trije moški, oblečeni v karablnjer-sko uniformo. Rekli so, da morajo preiskati stanovanje, čemur se je gospodinja uprla. Eden od trojice Je naperil vanjo samokres, pa je krogla priletela v zid. Drugi strel je zadel gospo v nogo. Padli so še trije streli, ki so trgovca smrtno ranili. Zločinci so nato zbežali brez sledu.
*	Borovnic Je letos obilo in Ljubljančani pridno nabirajo ta zdravi gozdni sadež. Tudi na ljubljanski trg jih ženske prlnesč precejšnjo mero in bo jih prve dni prodajale po 10 lir liter. Pripo-
Rupnikom. Domobranci čistijo te dni Notranjsko in pripravljajo Slovencem lepše čase. V borbi Evrope ln boljševizma mora zmagati Evropa ln v njenem taboru Slovenci.
Maka Jan, tajnik Delavske protikomunistične akcije, je razpravljal o naši gospodarski in socialni obnovi. Razčlenil je geslo »Bog, stan, narod« ln pozval vse k sodelovanju v velikem boju. Velik čas zahteva velike ljudi, naš boj je boj za pravico, za red, za mir, za novo lepšo in boljšo svobodno slovensko zemljo.
Zadnji govornik Nikolaj Jeločnik je orisal trpljenje našega naroda v teku 1500 let, odkar živi na tej zemlji. Napadali so ga Mongoli, krvavel je v turških napadih, najhuje pa trpi danes, ko divja nad njim komunizem. V času Kalvarije našega naroda se je našel mož, ki ni bil politik, ne narodni poslanec in se ni pulil za ministrske stolčke. Slišal je klic svoje kmetiške krvi in je stopil na plan. To je bil general Rupnik, naš prezident. On popelje narod v lepšo bodočnost. Uspehi njegovega dela so se že pokazali. Vse očitajo generalu Rupniku, a mi, ki smo mu blizu, je rekel govornik, vidimo, koliko trpi. Mladina bo kmalu napravila konec vsem klevetam. Nje ne briga strankarstvo, marveč le narod. Mladina se bori strnjeno za svoj program, za domovino, za narod, za Boga, za novi red, za katerega so dale svoje življenje tudi brezoviške žrtve.
Vsi govori so bili sprejeti z velikim odobrava-jem. Godba je zaigrala »Hej Slovenci« in zboro-valci so pritegnili s petjem. Tako je brezoviška manifestacija s prazničnim razpoloženjem zapustila najboljši vtis.
ročamo vsaki družini, da se letos čim bolje založi z vkuhanimi borovnicami, ki so zlasti za otroke zelo zdrav pridatek k prehrani.
*	Pri nabiranju jagod bodite previdni! Priporočamo vsem, ki nabirajo borovnice, še zlasti pa jagode na prisojnih krajih, naj bodo previdni pred kačami. V Mali Račni pri Velikih Laščah je modras vsekal 14 letno Jožico Adamičevo v desni kazalec. Prepeljana je bila v ljubljansko bolnišnico.
*	Vlak Je povozil otroka. Blizu Skednja je šla čez progo triletna Norma Bozzai. Lokomotiva, kl je ravno privozila, jo je podrla in so ji kolesa odrezala nege.
Kmetje, prevzemite pujske! Za preskrbo z maščobami je potrebna povečana reja prašičev. Doslej je iz Nemčije prispelo v Ljubljano že okrog 600 pujskov, ki so požlahtnjene pasme, tehtajo okroglo po 15 kg in so že tudi vsi cepljen.. Pujske dobe po določeni maksimalni ceni tisti kmetovalci, v Ljubljani ln širši okolici, ki iahko prevzamejo še nekaj živali, da jih pitajo za naše skupne potrebe. Podrobnosti glejte v nedeljskem »Jutru« od 25. t m.!
*	Na ljubljanskem živilskem trgu so se razmere zadnji čas precej izboljšale. Domačih pridelkov je čedalje več in prispelo je tudi nekaj blaga iz južnih krajev, tako da je trg v primeri s prejšnjimi časi dobro založen. Pridelki so lepi in zdravi, cene v splošnem primerne.
*	Skrbite za red na tramvajih! Nedavno se je pri padcu s tramvaja v Ljubljani pretresel možgane sprevodnik cestne železnice Franc Juhant. Dodeljen je bil odprtemu poletnemu vozu, kjer mora hoditi po stopnišču od sedeža do sedeža in biti zelo previden. Njegove nesreče so bili krivi v prvi vrsti brezobzirni mladi ljudje, ki so se natrpali v voz in se gnetli tudi po stopnišču. Ker se nekateri niso hoteli dovolj ogniti, je sprevodnik izgubil med vožnjo ravnotežje, padel na tlakovano cesto in si prebil lobanjo. Žalostni dogodek naj bo ponoven opomin potujočemu občinstvu, da bo na tramvaju čim bolj obzirno, sicer bodo nesreče še pogostejše.
*	Okrog sto »plemenitih« psov je iaginilo v Ljubljani za časa pasje klavnice ob Celovški cesti, katere zadeva se bo v kratkem obravnavala pred sodiščem. Pravijo, da so bili samo ti psički z rodovnikom vredni najmanj pol milijona lir. Pečenka, ki so si jo privoščili razni petičneži, je bila torej res dragocena.
*	xudi mnogi naši rojaki so že postali žrtve letalskih napadov. Posebno velika je bila smrtma žetev v Trstu in v drugih naših večjih obmorskih krajih, koder zadnji čas sovražna letala vedmo bolj brezobzirno razsipajo smrt. Nadalje prihajajo iz hrvatskih mest, ki so prav tako izpostavljena letalskemu nasilju, ln pa iz Srbije poročUla o slovenskih žrtvah. V Beogradu je bomba treščii-la v neko zaklonišče, kjer je bila večja skuplma naših rojakov in rojakinj in so vsi obležali pood ruševinami. Iz Banjaluke smo te dni pravkar čil-tali žalostno novico, da je bomba ubila gospoo Frančiško Jezovškovo, vdovo po železniškemn uradniku, mater dveh nedoraslih hčera Vse taktce pretresljive novice bi pač morale biti našim Ijuu-dem plamteč opomin, naj upoštevajo predpise i o zaščiti proti letalskim napadom. Varujte svoj»je življenje ln svojo imovino! To je zapoved časa!
Nssvo nemško orožje skoraj neprestano
napada London in južno Anglijo
Na Angleškem se še ni poleglo razburjenje zaradi novega nemškega orožja. Kako tudi, ko še venomer padajo leteče bombe ali, kakor jim drugi pravijo, raketna letala na angleško stran ter pustošijo na širokem območju Londona in na važnih invazijskih zbirališčih v južni Angliji. Svetovna javnost, ki z napetim zanimanjem sledi podrobnostim o uporabi nemškega orožja, je vzela pretekli teden na znanje
izjavo nemškega državnega tiskovnega vodje dr. Dietricha,
ki jo je dal švicarskemu poročevalcu Ernestu Lennerju.
Vsakomur je znano, je naglasi! dr. Dletrich, da se vprav Angleži nikdar niso obotavljali uporabljati kakršno koli učinkovito orožje, ki so ga imeli na razpolago. Mi Nemci se čudimo, da se Inozemstvo šele sedaj zanima za človečanski način vodenja zračne vojne. Čudimo se, da se je to Zgodilo šele zdaj, ko je bilo zadeto angleško ozemlje, in ne že pred dvema letoma, ko so Britanci pričeli uporabljati fosforne bombe ter ko so imenovali bombe, ki so jih metali na nemška mesta, »rušiteljice stanovanjskih blokov«. Tudi ko so Angloamerlčani obstreljevali ie svojih letal kmete na polju, Je bilo na svetu le malo ljudi, ki bi se vpraševali, mar nI tak način borbe nevreden britanskega in ameriškega naroda. Mi Nemci nikakor ne moremo razumeti, da je glede na zračno vojno dvojna morala na svetu: ena za Angloameričane, druga za nas Nemce.
Obstreljevanje Londona se bo nadaljevalo v povečanem obsegu.
Tako so napovedali v Berlinu, kjer so tudi izjavili, da imajo Angleži zaenkrat le malo uspeha V borbi proti novemu nemškemu maščevalnemu orožju. Razdejanje v Londonu in južni Angliji je že do zdaj ogromno, bo pa še večje, ko bodo začele frčati leteče bombe v celih snopih. Nemci bodo združili po več izstrelkov skupaj in po takem si je lahko misliti, kak bo učinek zlasti na strnjena središča in na velika zbirališča.
Tehničnih podrobnosti Nemci zaenitrat ne Izdajo, so pa napovedali, da se bo ob času tudi to zgodilo. Zato si v zrcalu tujih poročil oglejmo,
kakšna je sodba drugih o novem nemškem orožju!
Francoski državni tajnik Henriot je opnačil v nekem radijskem govoru angloamerlška opustošenja na invazijskem področju kot pekel v Normandiji .Ob tej priliki je omenij tudi novo nemško orožje ter je izjavil, da se prav nič ne čudi, . če skušajo Angleži zmanjšati učinek tega orožja, j Nevtralni očividci dokazujejo ravno nasprotno. '
Pariško časopisje se bavl zadnji čas pogosto z uporabo novega orožja ter navaja, da imajo Nemci na razpolago še druga taka orožja, ki jih bodo uporabili, kadar bo to potrebno.
V Budimpešti pravijo, da poročila o uporabi novih nemških razstrelil proti Angliji daleko prekašajo vse druge dnevne dogodke. Madžarsko časopisje ugotavlja, da je Nemčija vedno opozarjala zavezniško vodstvo, da bo dajalo nekega dne odgovor na brezmlselne strahovalne napade. Časopis »Uj Magyarsag« piše, da se bo dejstvo tega novega orožja ne le pokazalo na bojnem polju, temveč bo poučilo anglosaško politično vodstvo, da ne sme voditi proti evropskim narodom strahovalnih poletov, ne da bl bilo za to kaznovano.
Novo nemško delovanje proti Angliji je Izzvalo v vseh krogih rumunskega prebivalstva globoko zadoščenje. Povsod pravijo: »Da so barbari že vendar enkrat dobiti odgovor, ki ga zaslužijo!« Poleg te misli se zanima časopisje za tehnično plat novega orožja. Vojaški razlagalec dnevnika »Curentul« v Budimpešti Je zapisal, da je zračna vojna stopila v novo obdobje.
Pod velikimi naslovi je prineslo vse finsko ča-
sopisje novice o delovanju novega nemškega orožja. Časopis »Uusi Suoml« je zapisal, da je London zopet postal bojno polje. Dejstvo novega orožja je uničujoče. Časopis »Helsinki Sanomat« javlja, da je uporaba tega tajlnstvene-ga orožja senzacija, ki je postavila vse dosedanje rezultate te vojne v senco. Požari ln eksplozije, ki jih povzroča razstrelivo, uravnano na daljavo, so strašni.
Ni obrambe pred novim orožjem.
Iz Stockholma na Švedskem poročajo: Očlvld-no se ni lahko ubraniti nemških Izstrelkov, ki brez prestanka lete preko Rokavskega preliva nad Anglijo. Kakor poroča londonski dopisnik švedskega lista »Svenska Dagbladet«, je obramba pred nemškimi robotnim! letali z britanskimi lovskimi letali zelo težka ter zvezana z velikimi nevarnostmi. Robotna letala imajo mnogo večjo brzino kakor pa se je to prvotno sodilo Razen tega je nevarnost, da je lovsko letalo, ki lz prevelike bližine strelja na robotno letalo zaradi močne eksplozije samo uničeno. Zato morajo letala streljati na nemška robotna letala le lz precejšnje razdalje. Razen tega je treba zadeti le neko gotovo točko na robotnem letalu, sicer sploh ne eksplodira, ampak strmoglavi le v nižino ter eksplodira šele pri pristanku. Prav to pa je treba predvsem preprečiti. Britanska lovska letala doslej še niso Imela težje naloge, kakor je ta.
Slepilni manevri v današnji vojni
Sleherni manevri v moderni vojni so jako različni in se lahko uveljavljajo v raznovrstnih oblikah. Med najnovejšimi slepilnlml manevri je bil tisti, o katerem smo brali v prvih poročilih o invaziji. Takoj prvi dan invazije so namreč Anglosaal zaigrali najrazličnejše komedije, da ol zakrili svoje prave napadalne namene. Nemška obramba je vnaprej računala s takim početjem ln je vsak slepilni manever brž spoznala.
Najbolj opažena zvijača Je bila ta, da so Angloamerlčani zmetali z letal velike skupine lutk v človeški velikosti, napolnjene i. razstrelivom.
Posebno veliko število takih lutk, lahko bi rekli slamnatih mož, so odvrgla britanska letala vzhodno od reke Orne. Na ta način so hoteli pretentati Nemce, da bi naglo napadi: »padalce, čim pa bi se jim približali, bi jih pokončala eksplozija lutk. Kakor torej vidimo, so slepilni manevri lahko zelo nevarni, zato je tej zadevi posvetil posebno pozornost nemški podpolkovnik Benary, ki piše:
Pravi slepilni manevri so se začeli prav za prav šele v novejši vojni zgodovini in sicer v strelskih jarkih prve svetovne vojne
Potem so se bolj in bolj razvijali. Današnji voj-ščak razume pod slepilom ln kritjem vse tiste ukrepe, ki naj posameznega bojevnika ln njegovo orožje, nadalje čete pri počitku, na pohodu in v bitki napravijo kolikor le mogoče nevidne. In kolikor dolgo je le mogoče, naj taka slepitev zakriva sovražniku vsa taktična dejanja vojske. Slepitev nima ustaljen!h pravil ln zakonov, marveč se menja po načinu in obliki, po pokrajini, po podnebju in vremenu, po letnem in dnevnem času. Na kopnem je drugačna kakor na morju in v zraku. Slepitev se uveljavlja tako pri vodstvih kakor tudi pri najširši organizaciji čet. Upoštevajo jo pri vseh vprašanjih taktike, pri vežbanju rekrutov kakor celih čet. V vsaki vojski danes opozarjajo: »Slepitev štedl kri. Ojačuje napad. Podpira obrambo!«
Frontni bojevnik današnje dobe Izkorišča zemljo za kritje. Ko si gradi obrambno postojanko in ko uporablja orožje, ravna tak6, da je čim manj opažen.
2e brž v pričetku vse povsod misli na kritje. Pazi, da ne ostanejo za njim preočltnl sledovi stopinj in zakriva cestne prehode tam, kjer so najbolj vidni na planoti, s hriba ali z zraka. Voj-
Adalbert Stifter:	2
Gorski £rlsta1
V trgu, brž na začetku, če prideš na poti iz vasi, je živel barvar, ki je imel zelo ugledno obrt z mnogimi zaposlenimi in je celo delal s stroji, kar je bilo v dolini nekaj nezaslišanega. Razen tega je imel prostrano posestvo. K hčerki tega bogatega barvarja je zahajal čevljar čez preval, da bi jo pridobil. Slovela je po lepoti daleč na okoli, hvalili pa so jo tudi zaradi dostojnosti, prijaznosti in domačnosti. Vendar se je govorilo, da je čevljar zbudil njeno pozornost. Barvar ga ni pustil'v hišo. In če njegova lepa hčerka že prej ni obiskovala javnih prireditev ln veselic !n jo je bilo le redkokdaj videti izven očetne hiše, se zdaj sploh ni več pokazala nikjer drugje kakor v cerkvi ali na domačem vrtu in po prostorih domačije.
Kmalu po smrti staršev, po katerih mu je pripadla njihova hiša in je v njej bival sam, se je čevljar docela izpremenil. Tako, kakor je prejšnje čase postopal, je zdaj vztrajno posedeval v svoji delavnici in je dan in noč tolkel po podplatih. Bahavo je razglasil nagrado za tistega, ki zna napraviti boljše čevlje al! drugo obutev. Najemal je samo najboljše pomočnike ln jih je v svoji delavnici priganjal, da so mu sledili ln vsak svojo reč tako uredili, kakor je zahteval. In res je dosegel, da niso samo domača vas, marveč, da so v veliki meri tudi sosednje doline dajale njemu delo in da so slednjič prihajali posamezni lz trga in iz drugih krajev, ki so si dali meriti pri tem čevljarju, še dalje naokrog se je razširil njegov sloves, da so mnogi, ki so hoteli v planine, naročali čevlje pri njem. Hišo je lepo preuredil in v njegovi trgovinici so se na policah svetili čevlji ln škornjl. In ko se je ob nedeljah zbralo v vasi prebivalstvo doline ln postajalo
tam okrog štirih lip, je ta m oni rad stopil k čevljarjevi hiši ln je skozi veliko okno pogledal v prodajalnico, kjer so se mudili kupci in naročniki.
Zavoljo svoje ljubezni do planin je zdaj tudi najbolje izdeloval planinarske čevlje. V gostilni je rad govoril, da nI nikogar, ki bi mu mogel pokazati planinski čevelj drugačnega Izdelka, da bi se lahko primerjal z njegovim. »Tega ne veste«, je rad dostavljal, »in svoj živi dan še niste izvedeli, kak mora hiti ta čevelj, da sedč žeblji na podplatnu kakor zvezdnato nebo in da ima primerno železja, da je na zunaj trd ln ga šč tako oster kamen ne prizadene, znotraj pa da je rnehak in se prilega nogi kakor rokavica roki.«
Mojster si je dal napraviti veliko knjigo v katero je vpisoval vse izgotovljeno blago in imei a svojih dobaviteljev, pripisoval pa je opombe o kakovosti blaga in Izdelka. Obutev ene ln iste vrste je bila zapovrstjo oštevilčena ln knjiga je ležala na veliki polici v njegovi trgovinici.
Čeprav lepa barvarjeva hči v trgu ni prišla na spregled lz domače hiše, četudi ni obiskovala prijateljev ln sorodnikov, je vaški mojster vendar tako uredil, da ga je videla od daleč, ko je šla v cerkev, ali ko k« je mudila na vrtu, ali pa z okna svoje sobice gledala čez travnike. Ker se je tako pogostokrat razgledovala, je barvarjeva žena dolgo ln vztrajno moledovala za svojo hčer ln je naposled dosegla, da je trdovratni barvar popustil in da je čevljar, ki se je vendar tolikanj poboljšal, odvedel lepo in bogato tržanko kot svojo ženico v domačo vas. Toda barvar je bil vsekakor mož z glavo na pravem kraju. Kdor je pravega kova, je rekel, mora opravljati svojo obrt, da cvete in napreduje, in zatorej mora ženo, otroke in vse, kar je pri h!ši, vzdrževati, domačijo čedno držati ln še kaj prihraniti, kar edino pripomore do časti in ugleda. Zavoljo tega hčerki ni dal nič drugega za doto kakor lepo opravo, vse drugo pa je moževa naloga, da poskrbi za bodočnost Rekel je, da je njegova barvarlja s
posestvom vred ugledna in spoštovanja vredna obrtnija, ki mora obstojati zaradi njegove časti in da mora vse služIti kot temeljna glavnica, zatorej da ne more od tega ničesar odkrhniti. Ko pa bosta nekoč on ln žena umrla, potem seveda pripade barvarija s kmetijo vred edinki in potem naj čevljarka in čevljar s tem počneta kar hočeta: vse to pa le, ako bosta kot dediča vredna, da dediščino prevzameta; če pa tega ne bosta vredna, preide dediščina na njune otroke in, če teh ne bo, pa — z izjemo dolžnega dela — na druge sorodnike.
Čevljar tudi m ničesar zahteval, ponosno Je dokazal, da mu gre le za lepo barvarjevo hčerko v trgu in da jo bo že znal vzdrževati, kakor so jo vzdrževali doma. Kot svojo družico jo je ne samo oblačil lepše kakor so se nosile vse druge vaščan-ke in dolinke, marveč tudi lepše kakor je bila kdajkoli doma opravljena. Jed in pijača in vse drugo ravnanje, je rekel, mora biti boljše in ob-zlrnejše kakor prej v domači hiši. In da bl kljuboval tastu, je z odvišnim denarjem dokupoval vedno več zemlje, da je kmalu imel prav čedno posestvo.
Ker pridejo vaščani tako redko lz svoje dolinice in celo v trg ne zahajajo kaj pogosto, ker jih od njega ločijo pogorja in šege in ker se doslej še ni primerilo, da bi kak dolinec zapustil svojo dolino in se naselil v sosedni dolini — večkrat pa se zgodi, da se je kdo naselil kje daleč stran — in ker slednjič nobena žena ali dekle ne odroma rada lz doline, razen v precej redkem primeru, da sledi klicu ljubezni ln gre kot zakonska žena svojemu možu v drugo dolino, se je zgodilo, da lepa barvarjeva hčerka lz trga tudi potem, ko je postala čevljarjeva žena, na vasi ni bila vaščanom nič drugega kakor tujka, in čeprav jI niso storili nič hudega, marveč so jo zaradi lepote ln lepih navad celo ljubili, ja vedno bilo nekaj, kar se je zdelo kakor sramežljivost ali če hočete, kakor obzirnost, ki nI do-
Možganska operacija prepreči slepoto
Oko je kralj Čutov — človek se rodi v svetu gledanja in izguba nobenega drugega čutila ga ne zadene tako, kakor slepota. Zato se ne smemo čuditi, da odkriva človeštvo vedno nova sredstva ln pota, kako bi vrnilo slepim zopet vid, odnosno, kako bi vsaj preprečilo grozečo slepoto. Da pri tem ne sodeluje samo očesno zdravilstvo, temveč tudi živčna kirurgija, je poročal dr. Sorgo s prve kirurgične vseučiliške klinike na Dunaju v »Miinchener medizinischen VVochenschrift«.
Presenetljivo je, da si bolniki pogosto sploh niso na jasnem glede preteče Izgube vida. Tako je bilo z nekim možem, ki je bil na eno oko popolnoma oslepel, na drugo je pa videl samo še deloma, pa se svojega strašnega položaja sploh ni zavedal. Zaposlen je bil kot avtomehanik ln vsako jutro se je vozil z avtom na delo. Nobena nesreča se mu ni pripetila. Najbrž v takih primerih ljudje slabšanja vida ne občutijo kot bolezni. Telesno se počutijo dobro, bolečin nimajo nobenih, njihova delazmožnost se ne zmanjša in njihovo občevanje z okolico se občutno ne omeji.
V	prvi vrsti ima pri tem pač svojo vlogo tudi dejstvo, da opeša vid polagoma in da se človek temu nekako privadi.
Taki primeri spadajo v delokrog živčnega kirurga. Tu namreč ne gre za očesno bolezen, temveč večinoma za čir v možganih, na možganski mreni, ali na živčnih koreninah, vodečih k očesu.
V	zadnjih letih je bilo na prvi kirurgični vse-učiliški kliniki na Dunaju ugotovljenih 21 primerov popolne ali delne oslepitve. Čeprav tudi tu ne moremo zahtevati nič nemogočega, so vendar lahko kirurgi rešili in obvarovali več takih bolnikov popolne oslepitve. Lahko se seveda zgodi, da je čir preveč razraščen okrog žile dovodnlce, tako da ga kirurg ne more odstraniti, ne da bi poškodoval žilo. V drugih primerih je morda čir že tako razvit, da je pomoč prepozna. Vendar so pa uspehi kirurgije v tem pogledu zelo veliki, če pomislimo na težkoče, kl jih mora premagati kirurg, ko operira možgane.
Seveda lahko zatro zdravniki mnoge čire tudi z rontgenom. Zatiranja novih tvorb brez rontge-novih žarkov si sploh ne moremo več misliti, in ta način zdravljenja se je izkazal kot izredno blagodejen. Pri motnjah vida, nastalih po čirih v območju živčnega sistema, je pa razmerje zdravljenja s pomočjo rdntgena ln možgansko-kirur-gičnih posegov 1 :7. Očesni zdravnik, ki pregleduje svoje bolnike, najde pogosto na ozadju očesa važno izpremembo, obstoječo v oteklini mesta, na katerem pride očesni živec v oko. Pogosto ugotovi tudi, da so vene v bližini močno zakrivljene in razširjene. Ce ugotovi to, ve takoj, da gre za zagatno papilo. Ce pomislimo, da se pojavi zagatna papila v 80% vseh možganskih čirov, je pač jasno, kolikega pomena je lahko ta diagnoza za očesnega zdravnika in kirurga.
Tako se je z velikim zboljšanjem metod, zlasti pa tudi možganski kirurgične tehnike zopet
zmanjšala nevarnost oslepitve zaradi možganskih čirov. K temu so pripomogli tudi nemški zdratf* niki in raziskovalci. Ves trud in odgovornost so prevzeli nase ti kirurgi, da bi odvrnili od bolnikov strašno usodo oslepitve, kolikor je pač to v človeških močeh.
Kaj je biologija?
Beseda biologija izhaja iz grščine in pomeni žlvljenjeslovje ali znanost, ki se bavi z raziskovanjem življenja. Pri tem je treba upoštevati človeka, živali in rastline, v katerih življenju je Se toliko skrivnosti in neznank, da vseh še učenjaki ne znajo raztolmačiti. Vsako živo bitje ima neke posebne zakone, po katerih živi, se razvija ali tudi propada.
Človek na primer mora dobiti določeno vrsto hrane, imeti mora streho in obleko, da se lahko njegovo življenje normalno razvija. Kakor hitro nastopijo spremembe v notranjih in zunanjih organih človeka ali živali, se pojavijo kot posledica razne bolezni. Človek diha, misli in govori. V življenje se neštetokrat jezi, poje, se žalosti, po njegovih žilah teče kri, srce mu bije, žleze izločajo sokove, želodec vari in nešteto podobnih in nevidnih pojavov se dogaja v živem organizmu.
Na podoben način živi rastlina. Ko nastopi spomladi toplo vreme, se začnejo pretakati po rastlini sokovi. Drobne koreninice vsrkavajo sok iz zemlje in ga pošiljajo po koreninah v deblo, iz debla v veje ln dalje v listje in cvetje. Poleg tega pa je še nešteto življenjskih pojavov, ki jih raziskuje znanost, da bi vse skrivnosti postale človeku jasne, ker šele takrat bo laže obvladal pri-rodo; to znanstveno raziskovanje se imenuje biologija, človek kot znanstvenik pa biolog.
Utrinki
Iz tuje bolesti se uči prenašati lastno gorje! #
Kdor si denar Izposodi in vč, da ga ne bo vrnil,
ni nič drugega kakor vljuden tat.
*
Najmanjšo nesrečo sprejmemo včasih z večjo
resnobo kakor največjo srečo.
*
Mnogokrat zavidamo tiste ljudi, ki nas zavidajo.
♦
Mnogo ljudi je zato nesrečnih, ker Imajo o sreči napačne pojme.
*
Ob graji vedno zahtevamo dokazov, ob hvali se jim odrečemo.«
*
Kamor te kliče dolžnost, tam se žrtvuj. Luč, ki sveti, mora 7,goreti.
6ke koračijo danes v zelo majhnih oddelkih, lahko bi rekli v krdelcih. Pri belem dnevu se vojaška krdela ne premikajo po nepotrebnem v sovražnikovi bližini ln ne koračijo po odprtih cestah ter se tudi ne ustavljajo na točkah, ki jih je lahko dognati na zemljevidu. Ponoči ne smejo goreti taborni ognji, niti cigarete ne smejo tleti. Barva vojaških oblek, orožja in orodja je prilagodena pokrajini ter se spreminja, kakor to zahteva letni čas. Ko se približa zima, oblečejo vojaki bele plašče in čepice in primerno prepleskajo svoje tanke. V močvirnatem gozdovju Bele Rusije ali pa v džunglah Vzhodne Indije imajo vojaki čisto posebne uniforme. Tudi mornar in letalec ravnata podobno: ladje ln letala imajo tu svetlo, tam temnejšo barvo, kakor pač križarijo pod bolj južnim ali severnim nebom in kakor se pač svetlikajo morski valovi. Letalska krila so na gornji strani po navadi drugače prepleskana kakor spodaj, to pač z namenom, da so manj vidna z zemlje ln s sovražnega lovskega letala. o
Umetna megla je postala zelo dobrodošla
pomočnica na kopnem, na morju in v zraku.
Ona zakriva sovražniku vsak vpogled, zakriva odprte cilje in zavaja sovražnika k streljanju v slepo in s tem k trošenju streliva. Teže kakor oko se pa dš varati uho. Kdor je kdaj stal ponoči na straži, vč, kako daleč gre glas. Zato skuša bojevnik na fronti preprečiti vsak močnejši šum, kadar gre na patrolo ali na pohod. Preprečuje Izdajalski ropot prateža, in breščanje koles na ta način, da stvari dobro priveže, kolesa pa ovije s slamo ali senom. S posebnimi napravami skuša oslabiti šum motorjev, žvenkljanje verižnega pogona na tankih, grom topovskih strelov in regij anje ročnega strelskega orožja. Pogostokrat z močnim ognjem iz strojnic in topov preglaša nastop velikih tankov.
Sodobna vojska uprizarja navidezne postojanke pešadije ln topništva,
navidezne gradnje mostov, cest ln prog, slepilne pohode različnih kolon in velika zbirališča čet, razpošilja po telefonu ln radiu izmišljena poročila ln dogovore, razmetava letake ter razširja najrazličnejša »poročila« in »novice« po posebnih agentih, da zavaja nasprotnikovo poročevalsko službo. A to spada že v področje propagande. Nikakor pa ni slepilen manever, ako se uvaja takšno novo orožje, kakršna so prejšnji teden začeli uvajati Nemci, ki z raketnimi letali skoraj neprestano obstreljujejo področje Londona in zbirališča V južni Angliji.
ZANESLJIVA
—	Ti, kaj misliš, bi bila Mira zmožna obdržati kako tajnost zase?
—	Popolnoma zanesljivo! Pol leta sva že prijatelja in se imava rada, pa ml še do danes nI povedala, da sta se vidva pred tremi meseci zaročila!
pustila tiste prisrčnosti in enakovrstnosti, kakršna je vladala med vaščankami nasproti vaščan-kam in med vaščani nasproti vaščanom. Tako je bilo, ni se dalo odpraviti in se je še stopnjevalo zavoljo lepše nošnje in zaradi olajšanega življenja čevljarjeve žene.
Svojemu možu je po prvem letu zakona rodila sina in nekaj let nato hčerkico. Sodila pa je, da mož ne ljubi otrok tako, kakor si je predstavljala, da bi to moralo biti, in kakor se je sama zavedala, da jih ljubi. Kajti njegov obraz je bil ponavadi resen in zaposlen z delom. Mož se je le redkokdaj igračkal z otrokoma in je govoril z njima vedno resno, kakor je pač bil navajen govoriti z odraslimi. Kar pa se hrane in obleke in drugih vnanjih reči tiče, je za otroka neoporečno skrbel.
V prvem času zakona je prišla mati barvarka večkrat iz trga v vas in mlada dva zakonca sta rada obiskala trg ob proščenju ali drugih slovesnostih. Ko pa sta prišla otroka na svet, se je spremenilo, če že matere ljubijo svoje otroke in hrepenijo po njih, je to še bolj v navadi pri babicah. Kar bolestno hrepene kdaj pa kdaj po svojih vnučkih. Mati barvarka je prihajala zelo pogosto v va,s, da je videla oba otroka, prinašala jima je darila, se pomudila pri njih in se potem poslovila z lepimi nasveti. Ker pa starost in zdravje nista več dopuščali materi barvarki pogostejših obiskov ln je oče barvar iz tega vzroka ugovarjal, so se domislili nečesa drugega in so zadevo obrnili takole: poslej sta otroka prihajala k babici. Mati ju je sama pripeljala z vozičkom. Večkrat pa sta bila, oba še tako drobna in dobro zavita, izročena dekli, ki ju je z vozom prepeljala če* preval. Ko sta bila že večja, sta* šla peš z materjo ali z deklo v trg. In ker je bil deček spreten, čvrst in bister, so ga puščali že kar samega po znani poti čez preval ln če je bilo lepo in je prosil, so mu tudi dovolili, da ga je spremila sestrica. Kaj takega je pr! vaščanih v navadi, ker so vsi močno vajeni hoje; ln starši,
še zlasti možje takega kova, kakršen je bil čevljar, radi vidijo in so veseli, če so njihovi otroci razumni.
Tako sta torej oba otroka šla čez preval večkrat kakor vsi drugi vaščani. In ker je njuna mati veljala v vasi kolikor toliko za tujko, sta se zaradi tega tudi otroka vaščanom nekoliko odtujila in nista bila toliko domačina kakor tr-žana.
Sinko Konrad je bil tako resne narave kakor oče, hčerkica Suzana, tako imenovana po svoji materi, ali skrajšano Sana, pa je bila polna vere v njegovo znanje, v njegovo preudarnost in v njegovo moč in se je brezpogojno Izročala njegovemu vodstvu, prav tako, kakor se je mati brezpogojno podrejala očetovemu vodstvu, kateremu je zaupala V30 uvidevnost in spretnost.
Ob lepih dneh so lahko videli zjutraj oba otroka romati po dolini proti jugu. šla sta čez travnik in sta se približala gozdu pod prevalom. Po gozdni poti sta se polagoma vzpenjala in sta prišla še pred poldnem nizdol na odprte trate na drugi strani proti trgu. Konrad je razkazoval Sani dedkove travnike, potem sta šla čez dedko-va polja, kjer ji je razkazoval vrste žita, potem sta gledala na bele rjuhe, obešene na drogove pod napuščem dedkove hiše, kjer so se sušile in plapolale v vetru ali napravljale smešne podobe, potem sta poslušala dedkov mlin in topot stop za drobljenje čreslovine, ki jih je bil napravil ob potoku za tkalce in strugarje, potem sta še zavila okrog ogona njegovih polj in sta kmalu nato stopila skozi zadnja vrata na vrt barvarije, kjer ju je sprejela babica. Ta je vedno slutila, da prideta otroka, gledala je skozi okno in ju je od daleč spozn8,la, ker se je Sanina rdeča rutka živo svetlikala v soncu.
Babica je povedla otroka skozi pralnico mimo stiskalnice v izbo, kjer ju je posadila in ni pustila, da bi odložila ovratno ruto ali jopico, da se ne bi prehladila. Pridržala ju je na kosilu. Po kosilu sta se lahko prezračila, se igrala, smela
sta postopat! po prostorih dedkove hiše in sta lahko počenjala, kar ju je bila volja, samo da ni bilo kaj nevšečnega ali prepovedanega. Barvar, ki je vedno prišel k skupnemu kosilu, ju je izpraševal, kako je kaj v šoli, in jima je posebno zabičeval, česa se morata učiti. Popoldne ju je babica, še preden je bil čas, priganjala k odhodu, da ne bi kesnila. Čeprav barvar hčerki ni bil dal dote in ni obljubil pred smrtjo dati kaj od svojega premoženja, se žena vendar ni čutila tako strogo vezana na te reči in otrokoma ni samo na obisku dajala marsikaj, med drugim tudi kak novčtč ali kaj drugega, kar je bilo precej vredno, marveč jima je tudi vselej povezala dve culci s takimi rečmi, o katerih je menila, da so potrebne ali da bodo otrokoma v veselje. In najsi so tudi v čevljarjevi hiši imeli takih reči v zadostni meri, jih je radodarna babica vendar dajala in sta jih otroka nosila kot nekaj posebnega domov. Tako se je zgodilo, da sta otroka na sveti večer nevede nesla domov darila, ki so bila v škatlah dobro zapečatena, da jima jih je tisto noč prinesel Božiček .
Ker je babica vedno prezgodaj priganjala otroka na pot, da ne bi prišla prepozno domov, je s tem dosegla, da sta se otroka vprav na po-vratku zadržala zdaj na tej, zdaj na oni strani. Rada sta posedala med leskovjem na prevalu in sta s kamenjem tolkla lešnike ali pa sta se, ka,-dar ni bilo lešnikov, igrala z listjem ali s šibami ali z mehkimi, rjavimi storžki, ki so v zgodnji pomladi padali z iglavcev. Pogostokrat je Konrad pripovedoval sestrici zgodbice, ali pa jo je, ko sta prišla do rdečega znamenja, pove-del po koščku stranske poti na levo proti višavju in ji je rekel, da odtod drži pot na Snežno goro, kjer so skale in grušč, koder poskakujejo gamsi in se spreletavajo veliki ptiči. Večkrat jo je peljal izven gozda, da sta ogledovala suhe posek« in majhno grmičje puščobnih rastlin, toda spravil jo je vedno spet nazaj in jo prlvedel vselej pred mrakom domov in je bil pohvaljen. (Dalje)
Skrivnostni goslač

Paganini! ? Kdo ne pozna tega imena, moža tega sedaj že skrivnostnega imena? že je (1940) minilo sto let, odkar je na sončni Rivieri legel k počitku, pa še vedno, razglabljajo o njegovi čudežni umetnosti in o njegovem vratolomnem znanju, ne da bi mogli pri tem odkriti tajnosti njegovega uspeha, skrivnosti njegove bajeslovne virtuoznosti na goslih. Pojavil se je kakor meteor ln z 19. letom napisal svoje glavno delo, 24 kapric za samo vijolino, ki se jih še dandanes lotijo le največji umetniki na tem težkem inštrumentu. Okrog stopetdeset let je tonilo v večnost in v tem razdobju se je pojavilo mnogo sijajnih vijolimstov, še več skladateljev, a nihče ni mogel posnemati Paganinija, nihče napisati takega dela kakor so njegov prvenec, njegove Kaprice.
že za njegovega življenja je krožilo okrog Paganinija nebroj govoric in bajk. Pripovedovali so, da je v mladih letih umoril žensko, ki jo je strastno ljubil in da se je v ječi, kjer je delal pokoro za svoj zločin, zapisal samemu vragu. Ta da mu je kot protiuslugo zaupal skrivnost virtuoznega igranja, ki ga po Paganiniju ni nihče več dosegel. In še mnogo drugih pripovedk je sprožil ta skrivnostni mož, ko je desetletja romal po evropskih glavnih mestih in povsod žel nezaslišane uspehe. Že njegova zunanja postava je vplivala magično. Visoke rasti, suhljatega telesa, pa z ognjem v očeh, zasenčenih po črnih, dolgih laseh, ki so obrobljale njegov koščeni obraz, se je pojavljal na odrih in sukal lok po svojih goslih, da so zaigrale nebeške melodije, in izvajale tehnične vragolije, kl jih še dandanes ne morejo v taki sijajni popolnosti posnemati. Sam Liszt, sam med največjimi pianisti vseh časov in kl je kot tak dobro ločil pleve od semena, je zapisal, da drugega Paganinija nebo nikdar več med živimi. Kdor ga n 1 slišal, ne bo verjel tej trditvi, tako pristavlja Liszt temu svojemu čudnemu stavku. Istega mnenja so bili Schumann, pa Brahms in mnogi drugI tedanji glasbeni veljaki, kl so imeli srečo prisostvovati Paganinijevim koncertom.
Njegov sodobnik Laphaleque je zapisal nekje, da mu je Paganlni sporočil, da bo pred svojo smrtjo odkril skrivnost svojega znanja. Pristavil je, da bo njegova metoda vijolinskega pouka obsegala le nekaj strani in da bodo vijolinistt nad njegovim naukom obstrmeli. Njegov praški prijatelj prof. Schottky je takisto sporočil v svojem »Paganinijevem življenjepisu«, da mu je ta ponovno Izjavil, da bo po končanih turnejah, ko se bo na stara leta umaknil v pokoj In zatišje, odkril svojo tehnično skrivnost. Njegov nauk da bo zasenčil vse dotedanje učne metode. Osramotil bo konservatorije vsega sveta, kajti po njegovi metodi bo mladenič lahko osvojil vse dosegljivo znanje na vijolini kvečjemu v treh letih pouka in učenja, dočim mu sicer na akademijah ne zadostuje niti deset let najnapor-nejšega vežbanja.
Prav tako Je znano, da je PaganinI v mladosti že deloma sporočil to svojo skrivnost nekemu violončelistu, ki se je v najkrajšem času povzpel do odličnega vlrtuoza. žal pa ta po Paganinljevi smrti ni čutil potrebe, da bi to skrivnost zapustil svojim naslednikom ali Jo sporočil svetu.
Paganlni sam je zapisal o tej svoji čudežni metodi: »NI slučaj, ki mu dolgujem svojo skrivnost, marveč marljivi študij, ki me je privedel do tege odkritja. Po moji metodi ne bo treba vel! ko štiri do peturnega študija na dan. Napač-
Kakšna je bila Devica Orleanska?
Med mesti francoske severne pokrajine Normandije, kl zaradi Invazije Zelo trpijo — zlasti po letalskih napadih — Je tudi sloveči zgodovinski Rouen. To ime je znano po vsem svetu, za Francoze pa Ima posebno svečan zvok. To je namreč mesto muffeniške smrti znamenite francoske narodne Junakinje Device Orleanske. Ivana d'Are, rojena 1412 v Domremyju, Je bila goreče pobožna in Je francoskega kralja prepričala, da bo ona z božjo pomočjo rešila Francoze izpod angleške oblasti. Res je pri Orleansu premagala Angleže, kl pa so se ji pozneje maščevali s tem, da so Jo odkupili od izdajalca Llgnyja za 10.000 frankov. Nato so jo obsodili kot čarovnico v smrt na grmadi ln Je zgorela dne 8. maja 1841. na glavnem trgu v Rouenu. Njena izredna veličina je dala že mnogim pisateljem snov za romane in žalolgre.
Vsako leto 7. ln 8. maj,a zatorej proslavi mesto Orleans spomin na junaško deklico in ta vsakoletna slavnost, h kateri se vozijo v velikem številu ljudje iz Pariza, je bila 1. 1931. že petstota. 9. maj je v Franciji narodni praznik v čast Jeanne d'Arc. Čeprav so postavili tej junaški pastirski deklici več spomenikov kakor Napoleonu, ima na vsakem teh neštetih spomenikov iz marmorja, brona in kamna ter na vseh slikah Jeanne d'Arc, proslavljena Devica Orleanska, drugačno podobo. Vsak kipar, vsak slikar je drugače upodobil deklico, ki je odločila stoletno vojno med Francijo in Anglijo v korist svoji domovini, vsak umetnik jo je ustvaril, kakor si jo je zamišljal, ta junaško, oni naivno, tretji spet romantično.
Vprašanje je torej, kakšna je bila v resnici Jeanne d'Arc. Njene različno ovekovečene podobe
Znamenita katedrala v Rouenu je zdaj skoraj docela porušena
na pa bi bila domneva, da leži skrivnost mojega znanja le v uglasitvi vijoline ali pa v loku ...«
Mož je torej legel v grob, ne da bi bil svetu odkril svoje učne metode. Zato pa je do današnjega dne narasla literatura o tej njegovi skrivnosti v nedogled, ž njo je kakor s kvadraturo kroga. Eden pobija drugega, vrstijo se vse mogoče razlage. Dejstvo pa je, da se tudi največji virtuozi lotevajo njegovih del le po dolgem desetletnem študiju. Njegove Kaprice, to nedoseženo delo vijolinlstične literature, so vobče preizkušnje najvišjega znanja na vijolini. Pa še kako redko jih srečujemo na sporedih vijolinskih vir-tuozov, kl romajo po svetu ln razkazujejo radovednemu poslušalstvu svoje vijolinske umetnosti. Nizko je procentno število slušateljev konserva-torijev in glasbenih akademij, ki bi se mogli po končanem osem- ali desetletnem študiju produ-cirati s temi kapricami, da ne govorimo o najtežjih, med katerimi so tudi take, da jih vobče tudi največji umetniki ne zmorejo. Paganinljevi sodobniki so proglasili to njegovo delo za neizvedljivo. Dejali so, da teh ugank ne more nihče igrati.
Po Paganinijevem nastopu v Parizu, kl je tiste čase veljal za središče glasbenega sveta, so poročali listi v najvišjih dltirambih. V »Journal des Debats« je kritik Castil-Blaze zapisal med drugim: »Blagrujmo se, da živimo v dobi tega čudodelnlka. Ce bi bil zaigral na svoji vijolini tako kakor snočl recimo pred dobrimi sto leti,
Devica Orleanska po Ingresovi sliki
potrjujejo, da menda ni prave slike iz njenega časa. Francoski državni arhiv ima sicer v svojih letopisih risbo, ki izvira brez dvoma iz časa Jeanne d'Arc. Toda strokovnjaki ne prisojajo posebne vrednosti tej risbi, ker jo je po njih sodbi naredil samouk, ki je bil povrh še nenadarjen.
Ali morda ni poimil zunanjosti Jeanne d'Arc idealist Schiller ali skeptik Bernard Shaw? Ali je bila ta junakinja mlado dekle ali ženska v polnem razcvetu. V kapeli najlepše gotske cerkve v Rouenu je Upodobljena ta junakinja z mečem v roki, kakor na večini spomenikov, Toda kakor pripovedujejo letopisi, ni ta moč ranil nit' enega človeka. Samo enkrat je baje izgnala Jeanne s topo stranjo meča potujočo prodajalko iz stojnice. V orleanskem muzeju, imenovanem -sMuseum Jeanne d'Are«, kjer je največja zbirka spomenikov na junašKo Jeanne d'Arc. je celo nadstropje napolnjeno z njenimi slikami. Fragonard je naslikal njen zmagoslavni prihod v Orleans ter jo upodobil kot junaško kmetico z rdečim! lici in dolgimi rumenkastimi očmi. Simon Vduot, slikar 17. stoletja, jo ie cvekovečil kot vojaško oblečeno »Diano de Poitiers«. A. J. Vinchou v 19. stoletju Ji je dal spet črne, ognjevite oči.
Med vsemi temi številnimi slikami je tudi ena neznanega izvora. In na tej sliki je Jeanne upodobljena kot mlado kinetsko dekle z debelimi ustnicami in neobičajno velikimi očmi. V tej podobi ni nič demoničnega, niti junaškega, temveč Jeanne je, kakor da jo preveva neka notranja skrivnostna sila. Z njenega obraza odseva mir, skrivajoč v sebi največjo moč, in v očeh se zrcali neskončna vera' v višjo moč. Zmeraj več je tistih, ki vidijo v tej podobi najzvesteje podano junakinjo francoske zgodovine.
bi ga bili sežgali kot navadnega čarovnika. Se sedaj nisem docela prepričan, da ni čarovnik. Tartini je nekoč v sanjah ugledal demona, ki je igral na vijolini vražjo sonato: ta demon je bil vsekakor Paganini. Ne, v resnici ta nebogljeni, demonček, ki ga je Tartini poslušal in ki mu je predvajal svoje dvojne trilčke, razne nenavadne modulacije, svoje nagle odstavke, je bil nedolžen učenček proti virtuozu, ki smo ga snoči poslušali.«
Na kraju te svoje zanimive kritike piše Ca-stll-Blaze: »Prodajmo vse, kar Imamo, da moremo poslušati Paganinija. žene naj neso v koncertno dvorano svoje dojenčke, da se bodo mogli le-ti po šestdesetih letih hvaliti, kako so videli na lastne oči in slišali na lastna ušesa tega najvišjega mojstrovalca vseh časov.«
Skladatelj in vlrtuoz Liszt je prav po tem slovitem pariškem koncertu pisal v pismu prijatelju: »Kakšen človek, kakšna vijolina, kakšen umetnik! Moj Bog, kolikšno trpljenje, kolikšne tegobe, kolikšne muke v tistih štirih strunah!«
Zdaj razumemo, kako je mogel skladatelj Schubert zapisati o Paganinljevi Igri: »V Adaglu sem slišal angela peti!«
O svoji umetnosti je končno Paganini razodel najgloblje skrivnost, ko je nekemu prijatelju tolmačil:
Ženski vestnik
V hišo svetlobo In sonce!
Za kuhinjo
Kako vkuhavamo češnje brez sladkorja. Češnjam potrgamo peclje, jih operemo, odcedimo, poberemo iz njih koščiee in jih denemo prav na tesno v kozarce. Potem zapremo kozarce s per-gamentnim papirjem in jih kuhamo v sopari približno tri četrti ure. Tako vkuhane češnje rabimo pozimi za zvitek.
Korenje kot prikuha. Po kmetih sejejo korenje le za svinje, malokje ga goji gospodinja tudi za družino. Pa ko bi vedela ln verjela, kako zdravo je to sočivje, bi ga gotovo višje cenila. Okusneje je rumeno korenje, kakor ga vidimo po mestnih trgih. Kot prikuha je Izvrstna jed. Korenčke ostrgaj in tanko zreži na rezance. Zavri malo vode, vrzi vanjo korenje in nekoliko povri. Potem si pripravi redko prežganje lz masti in moke, zalij ga s par žlicami korenove vode ln pomešaj, da se razkuha. Potem stresi v to korenje z ostalo vodo, pridaj košček sladkorja ln žlico kisa ali limone, osoli ter prevri. Daj ga na mfeo s krompirjem, najbolje Je v obliki pireja. Korenje naj bo precej gosto, zato ga kuhaj na mali vodi; če pa vodo pozneje odlivaš, vzameš jedi mnogo hranilnih soli, ki so se raztopile v vodi. Nekatere kuharice imajo rade dušeno korenje. Zrežejo ga istotako na rezance in vržejo na razbeljeno mast, maslo ali olje ter duše, dokler se ne zmečka. Tudi temu pridenejo sladkorja in ga okisajo ter zalijejo. Nekatere zarumene prej na masti čebulo in peteršilj.
Drobni nasveti
Mastne madeže na marmorju polij s kisom in pusti nekaj časa. Potem umij madeže s toplo vodo. Izginili bodo.
Madeže od rdeče tinte namaži a svežo gorčico. Rdeča barva Izgine, madež pa, ki še ostane, lz-peri s krpico in izginil bo.
Mastne madeže na ovratniku suknjiča ali na usnju pri klobuku očistiš z 10 deli vode ln 1 delom salmijaka. S to mešanico umij umazana mesta s pomočjo gobice ali krpice.
Pranje svilenih robcev. Zrlbaj surov krompir ln ga otisni. V tej vodi operi robce, čisti bodo in dobili bodo blesk. Cim več robcev, tem več je treba krompirjevega soka
Črnilo iz belega perila vzameš, če ga pereš v klorovi vodi. Pazi, da klorovo apno (dobiš ga v drogeriji) ne prejč perila. Uporabljaj ga tako: vzemi čisto belo krpico, daj nanjo 1 kavlno žličko klorovega apna, zaveži krpico in jo stiskaj v topil vodi tako dolgo, da se klor raztopi. Potem peri madež v vodi. S krpico očisti madež, kl izginja. Večkrat gplahnl ln pazi, da ne pride klor na perilo, temveč le skozi krpico.
Ce greš v opoldanskih urah po mestu, vidiš, da so okna zastrta z žaluzijami, oboknicami, zastori. Zdi se, kakor da se prebivalci boje sonca kot svojega sovražnika.
Isti ljudje, kl v meglenih, deževnih dneh hrepenijo po soncu, zapirajo svoj dom pred njim kakor pred najhujšim sovražnikom.
Po večini se zapira gospodinja pred soncem iz praktičnih nagibov, iz varčnosti. Zastori in pre-vlake pohištva, preproge in pogrlnjala morajo še leta in leta opravljati svojo službo, ker nI denarja za nabavo novih. Zato jih je treba varovati. In praktično misleča gospodinja stori to najbolje tako, da ne pusti sonca v svoje stanovanje, ker sonce škoduje tkanini in njenim barvam.
Ali pa si, draga, skrbna gospodinja, kdaj pomislila, da ta žgoča svetloba sonca neizmerno
koristi tvojemu domu? Ali ni pozimi obiskala ta ali ona bolezen tvoje rodbine? Ali se niso za-gnezdile na stene, na pohištvo in vso stanovanjsko opremo nalezljive, bolezenske snovi, kl jih ne moreš odstraniti, tudi če še tako temeljito pospravljaš in čistiš?
Sonce s svojo toploto in s svojimi predirljivimi žarki bo vse te snovi odstranilo in pokončalo. Desinficira stanovanje zanesljivo in brez stroškov. Le pusti ga v svoj dom, naj pronikne t vsak kot! Vso škodo, ki jo naredi na stanovanjski opremi, ti tisočkrat povrne s tem, da uniči bolezenske kali in napravi tvoje stanovanje zdravo. Gospodinja, pusti, naj se presončl tvoje stanovanje! Saj to nI potrebno vsak dan, dovolj je, da presije sonce tvoje stanovanje enkrat na teden, ampak takrat pošteno in popolnoma!
Tudi vi si želite lastni dom
Bolj kakor kdajkoli prej se bodo posamezne družine po sedanji vojni trudile, da si ustvarijo lasten dom, pa naj bo še tako skromen. Nekatera zanimiva navodila člta-mo v knjižici »Zlata knjiga mladeniča in moža«, Id je pravkar Izšla:
Kdo si ne želi lastnega doma? Vsi! Brez dvoma prav vsi hrepenimo po lastnem domu in krovu, da se tako naposled rešimo bremena najemnine. Pri mnogih, ne dobro preračunljivih ljudeh, je edina želja in hrepenenje lastni dom in to samo zaradi najemnine. Računajo s tem, koliko so že ln koliko bodo še izdali za ta neobhodno potrebni izdatek. Naposled pridejo do zaključka, da bi v desetih letih Imeli že s samo najemnino svojo hišo in ne samo to, pač pa za nameček lahko še drugo korist, namreč, to, da bodo oni sami lahko pobirali najemnino. Kako so taki računi zgrešeni, lahko takoj spoznamo, če pogledamo njihovo gmotno stanje. Kupili so parcelo za gotovino. Nekaj denarnih sredstev je še ostalo, najeli so podjetnika, željnega dela ln zato tudi premalo poštenega. Napravil jim je proračun, seveda z najnižjo kalkulacijo, eamo da bi si pridobil delo. Ko je poslopje začelo rasti in so denarna sredstva pričela primanjkovati, so jim dobri svetovalci (katerih ni samo dovolj, pač pa preveč), dajali nasvete: »Vzemi hipoteko, boS lahko počasi odplačeval, ali pa napravi, kar Je nujno potrebno, ostalo boš pa ščasoma napravil«. Ne eno, ne drugo sredstvo nI priporočljivo.
Najbolje Je, da si zagotovimo denarna sredstva v določeni višini ali znesku. Nikakor ne smejo v zahtevah preko dane možnosti in se vdajati raznemu razkošju ali romantlcizmu. Ce smo srednjega sloja, Je brezpogojno, da se odpovemo kapricam. Obveljati mora načelo, da hočemo novi
dom tudi obdržati ln opustiti vse, kar nI bistvenega in kar podraži stavbo.
Vsak, kdor si želi postaviti lastni dom, mora upoštevati naslednje nasvete: zagotovi naj si pravočasno gmotna sredstva za vse delo. Parcela naj bo v skladu z gradbenim redom, regulacijskim načelom, v zdravem, sončnem okolišu, po možnosti z izvedeno kanalizacijo, elektriko in plinom. Načrte in proračune naj izdela pošten ln vesten strokovnjak. Zidanje zgradbe naj se prične šele tedaj, ko bodo načrti, proračuni in popisni deli popolnoma Izdelani in je pogodba že podpisana. Neobhodno potrebno je strogo in zanesljivo nadzorstvo nad delom. Točno se je treba držati pogodbe. Izpremembe med delom in ustni dogovori niso priporočljivi, kakor tudi nI umestno, da se vmešavamo sami v delo na stavbi ln dajemo delavcem navodila. Delo oddamo solidnemu podjetniku in ne smemo gledati vedno na najnižjo ponudbo. Nikakor ne smemo računati samo s poštenostjo in srčno omiko, temveč vedno le z lastno previdnostjo.
V splošnem ne smemo zaradi hiše nikdar tako varčevati, da bi si morali odtrgati od ust. Tudi ne smemo zapraviti z zidanjem zadnjega beliča ali ostati kaj dolžni. Mala hipoteka ali posojilo z ugodnim odplačevanjem — tako Imenovano amortizacija — je še nekako dopustno. Računati moramo, da lahko zbolimo ln da se v družini pripeti kaj nevšečnega. S tem smo prikrajšani na zaslužku in ne moremo izpolniti obveznosti. Ce pa je tisti, kl nam je dal denar, neusmiljen in nam naraščajoče obresti požrejo vse, se bomo kmalu znašli na cesti brez strehe ln brez tako težko zasluženega in prihranjenega denarja.
Bolje je počakati še kakšno leto, kakor se pa prenagliti ln se zadolžiti tako, da nam zagreni vse življenje. Namesto, da bi uživali vso srečo ln sladkost prijetnega lastnega doma, nam on postane težko breme.
Zgodbica o avtomobilu
Tole se je v resnici zgodilo. Vlada in Jože sta bila velika prijatelja. Mlado življenje Jima je potekalo v prijetnem sožitju in daleč naokoli sta služila materam za zgled, ki so ga stavljale svojim hčeram, češ: poglejte ju samo, kako se razumeta in toliko časa že hodita skupaj!
Ze nekaj let je minilo od tedaj, ko se je Jože odločil, da se bo z Vlado poročil. Vlada je bila nadvse srečna, saj al boljšega fanta za moža ni mogla želeti. Jože je bil priden in delaven. Res, da jI ni izkazoval ljubezni s tisto potratnostjo, kakor to delajo nekateri fantje, ki venomer kupujejo in poklanjajo dekletom razna darila, da si tako čim zanesljiveje ohranijo njihovo naklonjenost. Ne, Jože je bil varčen fant! Kadil ni, pil ni ln tako si je mogel od svoje skromne plače vsak mesec prišteditl nekaj denarja. Natihoma je nosil v sebi željo, prihrani« si toliko, da bi si mogel nekoč kupiti nov avtomobil. Nikomur nI zaupal svojih želja in načrtov, da se mu ne bi smejali, še svojemu dekletu ne. Avtomobil mu Je bil cilj varčevanja in z nJim je hotem presenetiti svojo nevestlco Vlado. Prihranil je že deset tisočakov. Vesel je bil prihranka, še bolj pa se je razveselil tridesetih tlsočev, ki mu jih je iz Amerike poslal oče. Jože mu je bil pisal, da si Je prihranil nekaj denarja ln da si namerava kupiti avtomobil ter z njim presenetiti domače, nato pa da se bo z Vlado kmalu poročil. Očetu je bila všeč sinova varčnost in njegovo pametno življenje, pa mu je poslal denar za avto, da mu ne bi bilo treba zanj predolgo varčevati. Ko se bo pa poročil, mu Je pisal, mu bo poslal še nekaj več.
štirideset tisočakov je bilo za tiste čase lep denar in zanj si mogel kupiti že dober, celo luksuzen avtomobil. Tako se Je pričel Jože po cestah ozirati za avtomobili, ki so drveli mimo nje-
ga, in si jih v misli Izbirati. Danes mu je bil všeč ta in se je že odločil, da si bo kupil prav takšnega, jutri se je navdušil spet za drugačen motor in model. Vse njegove misli so se sukale
okrog avtomobilov. Njegovo čudno spremenjeno vedenje in zanimanje ni bilo Vladi prav nič všeč. Posebno še, ker so se v takšnih avtomobilih, za katerimi se je oziral, po navadi peljale tudi lepe dame. Prepričana je bila, da Je Jože gledal za vozili zaradi poslednjih. V takšnih primerih je v njegovih očeh vselej zapazila skrivnosten ogenj. Tako se je ustavil nekoč nedaleč od njiju razkošen avtomobil, ki se je ves bleščal v soncu. Jože si ga je hotel od blizu ogledati, toda Vlada mu tega nI pustila, ker je lz vozila izstopila lepa dama. Vlada je postala ljubosumna že skoraj na vsak avtomobil, pa čeprav nI bilo v njem nobene ženske. Jože Je potrpežljivo prenašal njeno ljubosumnost, celo v užitek mu je bilo, saj se je mogel tako prepričati, da ga ima Vlada v resnici rada, obenem pa se je na tihem radoval, kakšno presenečenje jI bo pripravil, ko si bo kupil avtomobil. Takrat se bosta vozila, kamor ln kolikor si bo Vlada želela. Videl se je že v svetlem zo-zllu, kako se z njo vozi na lžlete po lepi slovenski zemlji. Na poročno potovanje pa jo bo' popeljal po vseh evropskih deželah tja do Turčije ln še dalje.
V tistih dneh, ko Je prejel očetov denar, se je ob živahnem vrvenju vršil vsakoletni jesenski ve-lesejem. Razstavljali so poleg raznih strojev, pohištva in drugih stvari tudi avtomobile raznih svetovnih znamk. Tja se je napotil Jože in povabil s seboj Vlado. Pokazal ji je denar ln dejal:
»Poglej, draga moja! Z denarjem, kl sem ga prihranil s pametnim in treznim življenjem in z onim, kl ml ga je poslal oče, si bova končno vendarle nabavila tisto, kar naju bo združevalo in osrečevalo vse življenje. Ne moreš si misliti,
kako sem srečen, da je prišel tisti veliki dan, o katerem sem sanjal še kot otrok!«
»Oh, Jože!« je blaženo zavzdihnila Vlada ln se naslonila na njegove prsi, tako so Jo ganile njegove besede. »Tako sem srečna!« je dahnila po daljšem molku, v katerem se Je že videla, kako se suče med svojo bleščečo opravo ln Jo s skrbjo in ljubeznijo briše in čisti.
V veselju in sreči ji je drhtelo srce, vao pot do velesejma se je razposajeno obešala na njegovo roko in poskakovala in skorajda zavriskala. Slednjič se bo tudi nji Izpolnila želja, da se bo poročila iln bo pri svojem dragem Jožetu preskrbljena za vse življenje. Ah, skoraj se ni mogla vživeti v to srečo, kt jo Je vsa bogata ln razkošna obiskala!
Ko sta se znašla v mogočnem vrvežu na velikem velesejmskem prostoru, je Jožeta kar samo vleklo k prostoru, kjer so bili avtomobili. Vlada pa je bila tud! nečakavna ln je silila Jožeta v prvi paviljon, kjer je bilo razstavljeno raznovrstno pohištvo, drugo si bosta že pozneje ogledala. Jože pa tudi nI strpel več. Saj je že s prvim korakom na razstavni prostor občutil tisti radostni drget, kl ga bo prevzemal vselej, kadar bosta sčdala v lastni avto!
Obveljala je njegova. Toda kakšno je bilo njeno razočaranje, ko je Jože potegnil lz 1'stn'ce svoje tisočake in iih začel odštevati na roko trgovcu z avtomobili. Vlada Je za trdno mislila, da si bosta kupila stanovanjsko opremo, da se čim prej poročita. V njej je kar gorelo od razočaranja, jezno se je pomešala med ljudi ln se Izgubila izpred Jožetovlh oči, ki so jo v gneči zaman iskale.
Drugi dan se je mogel Jože prepričati o njeni »veliki ljubezni« do njega, ko je prejel od nje pisemce, v katerem mu je v slovo napisala teh šest besed:
»Bodi srečen, želim ti lep avto!«	E. B\
PO SVETU|
X Nedolžne žrtve. Da bi dobro poučili svoje 61-tatelje o obsegu angloameriških razdejanj v Normandiji, so odposlali nekateri pariški časopisi posebne poiročevalce v to pokrajino, da bi podali verno sliko dogodkov. Bilanca za prvih 14 dni je strašna, piše dnevnik »Oeuvre«. 47.000 civilnih oseb je bilo ubitih, neštevilne vasi ln mesta razdejana preplašeno prebivalstvo Je obubožano, ln to je tolikanj slavljeno »osvobojenje« Francozov.
X Proti uničevanju umetnin. Sredi maja v Ženevi ustanovljeno »Švicarsko društvo za zaščito umetniških zakladov v Evropi« je izdalo poziv, v katerem pravi, da je švicarsko ljudstvo zaradi uničenj umetniških del na vsem svetu in posebno v Evropi globoko pretreseno. Zato poziva to švicarsko društvo bojujoče se sile, naj store, še preden ne bo prepozno, vse, da ne bodo uničene nenadomestljive dragocenosti naše kulture, ki predstavljajo duhovno dediščino bodočih pokolenj.
X Politično ozadje sovjetske strategije. Zagrebški dnevnik »Hrvatski narod« se je te dni bavll v uvodnem članku s političnim ozadjem sovjetske strategije, katere zadnji cilj ni nič drugega kakor boljševizacija vsega sveta Nikakor se ne smemo pustiti varati s parolami, ki jih bruhajo Sovjeti v svet. Nikoli ne smemo pozabiti, da so stopili boljševiki le iz svetovnorevolucijskih vzrokov v to vojna Uspelo jim je, da so utrdili svoje položaje na stroške Angloamerikancev predvsem na sredozemskem področju in na Bližnjem vzhodu. Zdi se, da so Angloameričani okuženi s sovjetskim strupom.
X Stalno nazadovanje rojstev v Angliji. Kakor poroča angleška agencija Reuter, ugotavlja neko poročilo kraljevske komisije, da so v Angliji socialne in gospodarske razmere krive velikega nazadovanja rojstev. Iz teh razlogov omejuje bri-tan^co prebivalstvo število svojih otrok, ali pa je sploh brez otrok. Nadaljnji razlogi za to so skrb pred brezposelnostjo, skrb pred vojnami (!), slabe stanovanjske razmere, pomanjkanje javnih podpor pri vzgoji otrok ter socialni pritisk, pod katerim živi angleški delavec. Poročilo zaključuje, da se prebivalstvo Anglije ne pomlajuje, pač pa je neizbežno še nadaljnje padanje rojstev, če se dosedanje prilike ne bodo izpremenile. Te trez-
ne ugotovitve so kričeča obtožba proti Churchillov! plotukratski kliki, ki Je pognala angleški narod v vojno proti Nemčiji, ker se je bala socialnega napredka.
X Značilna pritožba angleškega mornarja. Neki mornar se pritožuje v dopisu angleškemu pomorskemu časopisu »Llojrds List and Shipping Ga-zette« nad nehijienskimi razmerami, ki vladajo v prostorih za bivanje na angleških trgovskih ladjah. Mornar označuje te razmere kot sramoto za angleški narod. Prostori so polni mrčesa ter slabo snaženl in zračeni. Zaradi slabega postopanja častnikov nasproti ladijskemu moštvu pride večkrat do spopadov. Ni nobenega pravega sodelovanja ln mornarji izgube zaradi tega vsako veselje do dela. Obžalovanja vredno je, da tudi pri gradnji najnovejših angleških ladij niso pazili na dostojnejšo izgraditev prostorov, ki so namenjeni ladijskemu moštvu. Brezupna je misel, da nikdar ne bodo izginili slabi prostori za ladijsko moštvo ter beznice v velikih mestih. Vojno se izplača dobiti le, če bodo dobili mornarji dobro prehrano m čista prenočišča
X Borba kitajske narodne vlade proti mamilom. Kitajski vladni časopis »Mik Uoihpao« v Nankingu je priobčil v četrtek zakon, ki ga je odobrila narodna vlada in ki pobija izdelovanje m trgovanje z mamili. Kot mamila našteva zakon naslednje droge: morfij, heroin, kokain in spojine teh drog. Kdor izdeluje te droge ali jih prodaja, bo obsojen na smrt. Kdor dovoli, da se mu vbrizgajo omenjene droge, bo obsojen z zaporom od 3 do 7 let. Uradniki in nameščenci vlade, ki se bodo pregrešili proti temu zakonu, bodo obsojeni na smrt. Vojaške osebe bodo sodila vojaška sodišča. Kazen za civilne osebe je možno spremeniti v dosmrtno ječo.
X Grenke pritožbe Tesincev. Švicarsko časopisje poroča obširneje o židovskem početju v Švici. Med drugim navaja: »Ko je pretekli teden obravnaval švicarski parlament begunsko vpraša-nje. je govoril narodni svetnik SchrrJdt o gonji proti tem novim priseljencem. Vendar taka »gonja« v Tesinu nI potrebna. Ce bi policija v Luga-nu ter Bellinzonl objavila spiske o vrednostnih predmetih, ki so jih prinesli iz Italije židovski begunci, potem bi bilo naše prebivalstvo zelo začudeno. Skoraj si ne moremo predstavljati, koliko zlatnine, drag.h kamnov ter vrednostnih papirjev so privlekli v Svlco ti bežeči židje. Gotovo pa je bilo teh predmetov še mnogo več, kakor to ve policija. Prebivalstvo si je na jasnem o .revščini' teh beguncev. V Luganu je na znanem trgu Riforma neka priljubljena kavarna, ki nosi sedaj ime »Jeruzalemska čakalnica«. Popol-
dne je kavarna polno zasedena z italijanskimi židovskimi begunci, ki v veliko nejevoljo domačega prebivalstva nastopajo zelo razsipno. Namesto, da hI bili veseli ln zadovoljni, da se lahko tu v miru zadržujejo, se nesramno obnašajo napram prebivalstvu ter se bavijo le s črno borzo, švicarska agencija končuje: »Vprašujemo, zakaj lahko žive" ti bogati izseljenci tu v Tesinu v takem razkošju?«
X Napad židovskih teroristov na palestinsko radijsko postajo. Londonski »DaUy Herald« je poročal, da so člani židovske teroristične organizacije Irgun Evai Leumi napadli radijsko postajo Ramallah, ki leži 12 km severno od Jeruzalema Hoteli so postajo za nekaj časa zasesti, da bo po njej lahko razširili agitacijske govore proti palestinskim Arabcem. Uspelo jim je, da so vdrli v naprave, vendar jih je presenetila policija v oklopnih vozilih. V revolverskih bojih sta bila dva šoferja angleške policije težko ranjena. Nadaljnje zasledovanje židovskih teroristov ni bilo izvedljivo, ker so zakopali okrog postaje številne mine.
X Roosevelt upa na ogromne dobičke z Moskvo. Vodilni gospodarski krogi Združenih držav pričakujejo z velikimi nadami uspeh potovanja predsednika severnoameriške trgovske zbornice Eric Johnstona v Sovjetsko zvezo. Johnston, ki bo na Stalinovo povabilo nadzoroval sovjetsko proizvodnjo ter ugotovil na licu mesta, v koliko more Sovjetska zveza prevzeti industrijske izdelke od Združenih držav, namerava za bodočo inozemsko trgovino Amerike pravočasno zagotoviti prvenstvo v Sovjetski uniji ter pripravlja na stroške angleških trgovskih Interesov ogromno kupčijo Združenih držav v območju izčrpane Sov-jet!je. Londonski kapitalisti zasledujejo z nemirom vedno ožje sodelovanje med Moskvo in Wa-shingtonom, iz katerega hoče ameriški veleka-pital kovati velike dobičke.
X Močna trgovska konkurenca v Južni Ameriki. Ameriške tvrdke streme .»edaj, tako piše časopis »World Press News«, da odvzamejo Angležem južnoameriški trg. Pri tem uporabljajo izredno visoka denarna sredstva. To posnemamo posebno iz poročil, ki navajajo izdatke Združenih držav za reklamo v preteklem letu v Južni Ameriki. Ti izdatk1 znašajo okroglo 6 milijonov dolarjev, kar znaša zvišanje za 40 % nasproti izdatkom, ki so jih severnoameriški trgovci izdali v letu 1942. v te namene, Tudi preplavljajo v zadnjem času Južno Ameriko severnoameriški trgovski čsscpisi, vendar ne morejo Združene države dobavljati vsega, kar ponujajo. Ista stvar je z angleškimi izdelki.
L. Durloffova:
Migljaj issode
Sibila je sedela v majhni predmestni kavarni m nestrpno gledala na uro. Preteklo je že več ko dvajset minut, toda Ivana še ni bilo. Ker pa je bil vzor točnosti, je bilo mogoče samo dvoje: nezgoda ali namen.
Sibila se je vsa tresla; morala je to dognati — takoj. Hitela je k telefonu. Oglasil se je Ivan! Brez odgovora je obesila slušalo ter se naslonila na hladno steno. To je bil konec. že nekaj tednov ga je slutila. Mnogo znamenj je kazalo, da se je Ivan izpremenil.
Počasi se je vrnila k svoji mizici; obraz si je zakrivala s časopisom ter skušala postati ravnodušna. Zaman se je trudila, da bi uredila in zbrala svoje misli. V glavi Ji je bučalo, srce ji je tolklo, hitelo ... bežalo in spet utihnilo. Smrtna tesnoba jo je prevzela. Ležala je na njej kakor ogromna teža jemala ji sapo, skoraj dušila jo je. Ivan, njen Ivan! Brez njega ni mogla živeti, niti poskusila ne bo. Ali sploh nI rešitve? Ali ni nikakor mogoče, da bi si ga spet pridobila? Ali naj zlomi svoj ponos ter ga poprosi ljubezni ln usmiljenja? Mora najti koga drugega, mora ... mora... drugače bi vendar ... Iskala Je pomoči v sebi, oprla bolečo glavo na dlani ter krčevito zaprla oči.
Medtem je Ivan sedel doma in dvomil v sebi. Ali je prav ravnal ? Sibila je bila ovira njegove kariere — to je bilo gotovo. Poroka z deklico njegovih krogov bi mu koristila; dala bi mu gmotno neodvisnost ln družabne stike. Ivan je bil častihlepen. Ni mogel čakati Bil je Izredno nadarjen in vztrajen, po pravici Je zaupal sam vase in čutil odgovornost predvsem spričo svojega dela. Sibila ga je ovirala — moral jo Je torej žrtvovati. Držal se je načel, ravnal se je po lastni, strogi logiki ter se ni menil niti za svojo, niti za tujo bolest. Ob vsem tem se ni imel za hudobnega človeka, ker je v svoji otroški skromnosti veroval, da bo Sibila kmalu prebolela prvi udarec. S svojim sklepom torej ni ranil Sibile temveč prav za prav sebe. Ko Je dospel do tega varljivega zaključka je lznova odobril
svoje ravnanje. Sel je še korak dalje. Kaj je prav za prav ljubezen? Gola domišljija! Treba se je le malo prepričati — pa bo tudi notranje prost. Za to ne potrebuje ničesar drugega kakor trdne volje, železne doslednosti. Gre le za resno odločitev, že se je umikala bolest nad slovesom in vse je bilo lažje ... vse bolj oddaljeno.
Toda domišljija mu je prečrtala proračun, ki si ga je tako težko izmislil. Videl je Sibilo pred seboj, njen lepi obraz, plemenite poteze čela in ustnic, njene temnomodre oči, črne lase — in srce ga je zabolelo. Slišal jo je govoriti. Slišal je njen mehki glas, ki ga je najprej vzljubil. Kadar je bila Sibila pesebno nežna, je zvenel njen glas tako prijetno! Kakor bi ga božal. Samo Ivan je poznal je poznal ta glas, ker so samo redki trenutki razburjenja in najzaupnejše vdanosti pričarali ta nežni, čarobni odtenek. Kdo se ga bo zdaj veselil? Morda mož, ki ga niti ceniti ne bo znal. Neznosna misel! Ivan jo je z vsemi silami zadušil. Zakaj toliko trpi? Mar ima Sibilo še zmerom rad?
Brez smisla je bilo, da bi si odgovoril na to vprašanje. Odločil se je ln ni se dalo nič izpre-menlti. Sibila je dovolj nežno čuteča, da bo brez besed razumela, kaj se je zgodilo. Pravilno bo čutila, zakaj ni prišel, ter bo izvajala posledice. Kako dobro jo Je poznal! Njen ponos in njeno občutljivost. Odšla bo brez mučnih prizorov, čeprav Jo bo strašno bolelo. Taka je bila in po tem se je ločila od vseh drugih žensk — bila je tiha in nežna. Zato je tudi malopridno, da je to tako sramotno izkoristil. Seveda, ni imel toliko poguma, da bi Ji naravnost sporočil svoj sklep. Kadarkoli je začel, vselej ga je odvrnil njen pogled, ki je boječe prosil sočutja, čeprav Sibila za to še vedela nI. NI mogel tega storiti, preveč je ljubil njene oči ln bi ne prenesel, ko bi videl, da jih zastira bolest. Zato se je odločil za to žalostno strahopetnost.
Ivan vso noč ni spal. Proti jutru se mu je porodila rešilna misel. Nihče nI odgovoren za to dejanje — usoda... ta naj odloči. Ves utrujen
Je prenesel odgovornost na tujo neznano silo. *
Prebudilo ga je močno zvonjenje. Sel mu je prinesel nujno pismo. Od Sibile! Torej vendar! Niti Sibila ne more oditi brez besede, tudi Sibila hoče, da se pomenita. Srce mu je močno utripalo, ko je
zagledal znano pisavo. Toda mislil je na njene očitke ter si nadel oklep energije in trdosti. Z odporom je odpiral pismo. Toda že ko je prečital prve vrste, se mu je izpremenil obraz. T"f>n je bil presenečen in ganjen. Cital je:
Dragi moj!
Prosim, oprosti, da sem te včeraj pustila, da si zaman čakal. To je bilo prvič, a tudi poslednjič. Morala sem čakati sestro na postaji; vlak je imel veliko zamudo, nisem ti mogla sporočiti. Dolgo sem mislila nate, menila sem, da se jeziš in da si nestrpen, morda te je celo skrbelo. Odpusti mi, prosim, in pozabi. Poljubljam Te, moj dragi, ter se veselim na nocojšnji večer, kakor da je najin prvi.
Tvoja Sibila.
Bil je tako silno in veselo presenečen, da niti misliti ni mogel. Bil je zmeden in omamljen ter je samo mislil: migljaj usode! Potem ni sploh več mislil. Kakor zaljubjen fantič je štel ure in minute do večera
Prišel je na sestanek prvi in točno kakor vedno. Bil je nezapisan zakon, da je moral na Sibilo nekaj minut čakati. Drugekratl je imel to kratko dobo samote rad, zdaj pa je bil strašno nemiren, že Je sklenil, da ji vse prizna, da se pogovorita kakor dva razumna človeka ...
Vrata so se odprla in Sibila je stopila v kavarno. Bilo je le nekaj korakov do njegove mizice, toda Ivan je v tem trenutku preživel celo povodenj občutkov.
Njegova Sibila! Kako ponosno je nosila glavo, kako prožna in neprimerljiva je bila njena hoja! Sreča ga je objela. Zdaj je bila pri njem. Ivan ji je zrl v ljubljeno, ozko obličje, ki se mu je zdelo še bolj bledo kakor sicer. In ko ji je podajal roko, je preživljal občutke pomiloščenega kandidata smrti. Sibila je rekla nekaj besed.., ni razumel njihovega smisla ... omamljen je poslušal samo zvok Sibilinega glasu.
Zdajci Je čul lastno jecljanje: »Ne, Sibila, pomiri se ... nisem hud, toda obljubi ml, draga .. • da ne boš nikoli več ... prihodnjič ml moraš vselej za časa sporočiti, tako sem bil v skrbeh zate, Tega bi še enkrat ne prenesel!«
[
smešnice
VELIKI MOŽJE V LJUBEZNI
Wilhelm Grimm je v nasprotju s svojim bratom zelo rad zahajal v družbo. Nekoč ga je prosila neka llama, naj ji pove kakšno pravljico, ki še ni znana. Po dolgem obotavljanju je začel:
»Nekoč je živela zelo naglušna ženska grdega obraza. Nikoli ni govorila ln strašno nesrečna je bila, ker jI noben zdravnik ni vedel pomagati. Toda zgodilo se Je, da je spoznala mladega moškega. Ta moški ji je nekoč rekel: »Ljubim te!« ...
In zdajci je naglušnost izginila.
•
Tolstoj Je ljubil neko mlado dekle, Sonjo. Prav pogosto je zahajal v družino njenih staršev. Rad je igral z njo četveroročno klavir ali pa je z njo šahiral.
Nekoč pa je prišel drug moški, ki je bil v dekle zaljubljen. Užaljen je Tolstoj opazil, kako je neznanec z zadovoljstvom gledal dekle, ona pa nJega nič manj vneto. Tolstoj je bil nesrečen in ljubosumnost ga je mučila.
Zaupal je svojo skrivnost nekemu prijatelju.
»Ljubosumen si ?« se je začudil prijatelj. »TI — ki s! se v svojih delih norčeval iz trpljenja zaljubljencev? Ali si Izgubil razum?«
»To ne.« je menil Tolstoj, »ampak svojih občutkov ne morem ln nočem izgubiti.«
Znani igralec Lucien Devrient se je leta 1819. ločil od svoje druge žene in se je kmalu nato oženil z neko plesalko. Zato ga je neki prijatelj vprašal, kolikokrat se še misli ženiti.
»Kaj človek ve?« je odvrnil umetnik. »Kdor se je v zakonu enkrat opekel, išče neprestano novega cgnjn.«
*
Bilo je spomladi leta 1871., ko se je mud'l nemški posianik Detlev von Lil encron v nekem zdravilišču Srečal je svojega prijatelja in mu vos srečen dejal:
»Kako srečen sem. da te vidim. Tebi lanko
odkrijem svoje srce. Prijatelj, zaljubil sem se!« »Povej mi, kako je bilo!« je dejal prijatelj. »Ne morem ti povedati, kako srečen sem, če me gledajo njene otroške oči. Helena ji je ime in šele v sedemnajstem letu je. Iz najboljše družine je. Nebeško je lepa moja Helena, in če gre po cesti, se vsi ljudje ozirajo za njo. Pogosto sedim z njo za klavirjem ...
»Ali misliš kmalu zapluti v varni zakonski pristan, dragi moj?«
»žal še ne,« je odvrnil Liliencron. »Premalo denarja imam, da bi mogel skrbeti zanjo v bodočnosti brez skrbi. Zato ne morem zapluti v zakonski pristan — in se moram zadovoljiti samo z vožnjo okoli njega ...«
SHAVVOV NASVET
Irski pisatelj Bernard Shaw dobiva vsak dan od vseh mogočih ljudi vprašanja o vseh mogočih in nemogočih rečeh. Saj pravijo še dandanes, da je on nekakšen živ konverzacijski leksikon. Nekoč mu je pisalo neko dekle in ga v stiski prosilo nasveta:
»Petdesetleten možak me je zasnubil. Zelo simpatičen mi je in zelo bogat je tudi, ne vem pa, ali naj ga vzamem ali ne. Sama sem v petindvajsetem letu. Kaj mi svetujete? Ali naj ga vzamem? Ali mi ne bo morda kdaj žal?«
»Le vzemite ga!« ji je odgovoril Shaw. »Vzemite ga, drago dete. Ne bo vam žal! Tudi jaz sem imel petdeset let, pa se ml je zdelo, da sem še mlad.«
» ... toda kakšen petindvajsetletnik bi mi bil le ljubši,« mu je v dvomu odgovorilo dekle v naslednjem pismu.
»Vzlic temu ga vzemite,« je odvrnil Shaw. »Petdesotak se lahko vedno zamenja za dva pet-indvajsetletnika.«
K\REL...
Pri pravniškem izpitu je vprašal profesor kandidata :
»Ali mi lahko poveste, kateri nemški cesar je izdal zaglavni sodni red?«
Kandidat je bil v škripcih. Prav o tem ni nič vedel. Obupan je strmel v profesorja, nato pa v predsednika komisije. Temu se je študent smilil in šennil mu je: »Cesar Karel.«
Izprašujočemu profesorju ni ušla kandidatova zadrega in je vprašal dalje:
»Kakor veste, so imeli v Nemčiji več cesarje* tega imena. Torej kateri Karel je bil to?«
A kandidat tudi na to vprašanje ni znal odgovoriti. Iznova je iskal z očmi pomoči pri predsedniku. Ta je hotel spet pomagati. Vzdignil j« vseh pet prstov na roki, in da bi profesor tega ne opazil, se je z iztegnjenimi prsti pogladll po glavi. Pričakoval je, da bo kandidat pravilno odgovoril: »Karel V.«
Pa se je zmotil. Nepravilni, vendar opravičljivi kandidatov odgovor je bili
»Karel Plešasti!«
Kajti študent je posvetil manj pozornosti petim prstom kakor pa predsednikovi pleši pod njimi.
ŽILA IN JAJCE
Pariški zdravnik Portal je nekemu pacientu predpisal strogo dieto. Neki dan je bolnik prišel k preiskavi. Portal ga je potipal za žilo, ne da bi ga posebno prijazno pogledal, in je strogo pripomnil: »Ce hočete ozdraviti, se morate vsekakor držati predpisane diete in ne smete uživati jajc, ki so vam prepovedana. Ste razumeli?«
Pacient je bil presenečen. »Ali lahko na žili čutite, da sem jedel jajca?«
»Gotovo,« je odgovoril Portal.
Bolnik kaj takega ni pričakoval.
Ko je ostal Portal sam s svojim asistentom, je opazil, da ga radovadno gleda. »Kaj pa želite?« ga je vprašal.
»Ne morem razumeti, kako ste mogli na žllt čutiti, da je jedel...« je rekel asistent.
»Bežite no!« mu je presekal profesor besedo in se zasmejal, »na samoveznici je imel madeže od rumenjaka!«
V PIJANOSTI
Strindberga je nekoč ustavil neki prijatelj v Parizu.
»Dobro, da sem te dobil,« mu je rekel. »AH mi zdaj lahko vrneš tistih petdeset frankov, kl sem ti jih zadnjič posodil?«
»Kdaj si ml pa posodil petdeset frankov?« s« Je začudil Strindberg. »Ne spominjam se več.«
»Prejšnji teden, ko si bil zvečer pijan,« je zatrdil prijatelj.
»Aha, zdaj pa že vem,« je pritrdil Strindberg. »Toda teh petdeset frankov sem ti že vrnil!«
»Meni vrnil? Kdaj pa?«
»Pred tremi dnevi, ko si bil pijan,« je mirno odvrnil Strindberg.
iTas^srcei'"-.-;*	-" tcascssasTraca
Krišauka čt
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. poljski pridelek, 5 teh:i 0 • uslužbenec kinematografov, ranocelnik. 9. del uo je, 13. enota evropske valute, 15. skupni pride'3k ene obdelovalne dobe, 18. ploskovna mera, -uhI-ski otok, 21. prav taki. 22 predlog, 23. . ien, 25. listnato drevo, 26. obkrožajo dolino, 27. pomladanski, mlad, 28. egipčanski bog, 30. stvar, zadeva, 31. naziv, označba. 32. reka v Sibiriji, 33. geološka doba, 35. enota evropske valute, 38. del voza, 39. mesto, kjer so I 1871 Nemci premagali Francoze, 40. predlog, 42. kl mu je nekaj novo, nevsakdanje: neizučen, 45. orožje 47. okrasna posoda, 48. gora na Kreti, 50. znanstveni zavod; včasih se imenujejo tako tudi razne prireditve, 53. vas pri Ljubljani, 55. popotnik. 59 glej 23. vodoravno, 60. skancVnavsko moško ime, 62 gorov-je v Aziji, 66 uradnik v staroveškem Rimu, 67. vodni pojav, 68. del glave, 70. postna jed, 71. manj kot celota. 72. puščava v Aziji, 73. vnema, gorečnost, navdušenje, 75. švedski tsksč rekorder (fon.), 76. pritok Urala, 77. rejci malih živali ga redijo, 78. novačenje, 80. Italijanski spolnik, 81. obrok hrane, 82. prebivalec otoka " Jonskem morju, 84. mesto v Italiji, 85. rastlinski okrasek, 86. reka v Srbiji.
Navpično: 2. pesem, 3. število, 4. zavetišče, 5. brezčuten, nedovzeten za zunanje dogodke, 6. mesto v Srbiji, 7. žalostinka, 8. dobro Ime, sloves (množ.), 9. Igra na karte; vrsta tkanina, 10. nedoločni zaimek, 11. kazalnl zaimek, 12. vojaška prireditev, 14. arabski poglavar. 16. teža ovoja (množ.), 17. reka na Hrvatskem, 19. del telesa, 22. žensko Ime, 24. nerabljen, 27. hrana, živilo, 29. vzklik, 32. francoski spolnik, 34. jurlst, ki mu država poverja posebne civilnopravne posle, 36. ubog, shomašen, 37. dežela v Zadnji Indiji. 38. de-nunclra, izdaja, 39. čistost, 41. del telesa, 43. glej 4. navpično, 44. moško Ime, 46. geometrijski pojem, 49. železniška naprava, 51. Smetanova opera, 52. hud strup, 54. črnogorski vladika pesnik, 56. del gledališča, 57. ljub, drag, 58. kratica za kemično prvino, 61. vrtnina, 63. kratica za podpisi, 64. molčeč, 65. svetopisemska oseba, 67. domače živali, 69. zanlčljlv naziv za žensko, 72. domače
živali, 74. so sedaj kratke, pozimi pa so dolge, 77. osebni praznik, 79. otok v Jadranskem morju,
81. podredni veznik, 83. predlog.
*
REŠITEV KRIŽANKE ST. 25
Vodoravno: 1. soliter, 6. sipa, 9. tropina, 16. at, 17. gol, 18. mo, 19. sto, 21. enovit, 22. moj, 24. monotono, 27. ara, 28. upokojenec, 29. Meža, 31. rž 32. red, 33. totem, 35. melodije, 36. Al, 37. sla, 39. minaretl, 41. ar, 42. uvala, 43. ahati, 44. sin, 46. čreva, 47. Al, 49. bi, 50. močen, 52. ata, 53. spona, 56. Rodan, 58. lo, 60. atavlzem, 63. žar, 64. ko, 65. okupator, 66. Talas, 68. Pan, 69. če,
70. Arad, 72. nivellratl, 78. BSK, 75. Atanazij, 77. dež, 78. Iguman, 81. ime, 82. it, 83. Lah, 85. te, 86. Komorin, 87. Arij, 88. naročen .
Navpično: 1. samuraj, 2. otopel, 3. Ig, 4. topo-glava, 5. el, 6. soneti, 7. pst, 8. atom, 10. rs, 11< ona, 12. porodničar, 13. Iva, 14. ni 15. etažera, 18. raonom, 20. onemeti, 23. jod, 24. met, 25. ocena, 26. ožetl, 30. ali, 31. rja, 34. mah, 37. sveta pismo, 38. Ala, 40. Rab, 42. ura, 44. sodavičar, 45. Nen, 47. aparati, 48. lov, 50. mož, 51. pločnik; 53. Štora, 54. nit, 55. Azana, 57. ponižen, 59. oke, 60. ata, 61. Ellzlj, 62. Mavit, 64. katete, 67. sej, 68. Pad, 71. dama, 73. bum, 74. kar, 76. Ner, 79. go, 80. nI, 83. la, 84. ho.