ftev. 238 «isuoiloni,«petek, dne 16. oktobra 1908. Leto xxxvi. _ __ ,„■„.■■■■............. ■ ■!■ ■ ........ gg^gmmmmmmmmmmmmmmmmmmasaBOBSBm ■H.*ii»iwiw _ . vei]a po ^m^ mm flf VB BHH Vk W M8H 401 šlSTrš^f nVlClIEP ■ ■ ■ H ■ H^H y B ■ * ■ ■ if ■ mm ■ ■ ....... • v ■ ■ m ■■ w m m ■ ■ » a Ki mm W MA1M w Posamezne ttev. 10 h. ^^^^^ OredništVO le » Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod Hez ureanisivo «dwW£ MJ tlsUarno). _ Rokopisi s». nc vralajo; nefranklrana plima se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm) i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve{ ko trikrat. ■ 8 „ V reklamnih noticah stan« enostopna garmondvrsta 1 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Političen list za slovenski narod Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. _ Vsprejema naročnino, Inserate reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. in tam Današnja Številka obsega 6 strani. "^C \m 5 ognjem. V Belgradu se vkljub vsem opominom, vkljub temu, da so jih celo hrvaška glasila hrvaško-srbske koalicije iz Banovine opominjala, da naj se ne udajajo nikakršnim iluzijam in jih v interesu Srb-stva samega rotila, naj se ne igrajo z ognjem, vendar še niso pomirili. Belgrad-ski krogi so pač trdno prepričani, da imajo zahodne dežele in Rusijo brezpogojno za seboj in da jim vojska z Avstrijo, tudi če jo izgube, zamore le koristiti. S svojimi neprestanimi bojaljubnimi manifestacijami hočejo na ,velesile pritiskati, da jih pri mednarodni konferenci bogato obdare po načelu : kdor več kriči, več dobi. Ampak belgradski krogi se bodo najbrž kruto zmotili. Položaj ni tak, kakor je bil tedaj, ko je Avstrija zmagovala v Italiji, vzlic temu pa morala Lombardijo in Benetke odstopiti. Takrat je bilo avstrijsko stališče defenzivno, zdaj pa ne. Tudi drugače ni nobene primere za tistega, kdor pozna zgodovino. Ze danes je gotovo, da se Srbiji ne bo dala nobena odškodnina na škodo Turčiji. Če torej belgradski dopisnik »Slov. Naroda« meni, da bo Srbija dobila kos Sandžaka, je v veliki zmoti. V evropskih kabinetih se ta načrt ni izkuhal. Anglija sploh konference ne dopusti, ako bi se razun Krete hotelo Turčijo še bolj oškodovati, kakor je po angleškem 'naziranju vsled aneksije in proglasitve bolgarske neodvisnosti že oškodovana. Dardanel-sko vprašanje se na kongresu tudi ne bo obravnavalo, temveč se bodo tozadevna pogajanja vršila poprej med Rusijo in Turčijo samo. Anglija stoji odločno na stališču, da se mora Turčijo odškodovati, ne pa oškodovati. Avstrija jo je že s Sand-žakom, zato je le izrodek kombinacijske zmožnosti človeške, ako si zdaj v Belgradu Sandžak lastijo zase. Na drugi strani pa tudi noben razsoden človek ne more na to misliti, da bi se Srbija z Bosno ali kakim njenim delom odškodovala. Da se bodo namreč na konferenci izvršena dejstva priznala, to že vrabci na strehah čivkajo. Kar tako se vse zahodne in vzhodne velesile ne morejo ob Avstrijo obregniti, da bi srbskim zgodovinsko ne bogvekaj utemeljenim aspiracijam na škodo vitalnim interesom monarhije in hrvaškemu življu ustregli. Ze zaradi mednarodnega položaja in v interesu miru ne, če ne na ljubo Avstriji, ki drugače ne uživa posebnih simpatij. Srbska Bosna bi na Balkanu tvorila nov element nereda ne samo za~ raditega, ker bi povzročila nevarna gibanja v Črnigori, Sandžaku in Stari Srbiji, ne samo, ker bi podžgala Bolgare k intenzivnejšemu prodiranju v bolgarski Makedoniji in v Arnavtih vzbudila želje po neodvisnosti, tudi zaraditega, ker bi razvnela krute konfesionelne boje ravno v Bosni. Ze pišejo srbski in ruski listi — predvsem znana Olga Novikova — da v Bosni vladajo jezuiti, v Belgradu so bogoslovci demonstrirali proti »papinski Avstriji« itd. Ni dvoma, da se ne gre samo za srbstvo, temveč tudi za popravoslavljenje Bosne, kar je vsakomur jasno, kdor ve, kako je pravoslavje tesno spojeno z narodno mislijo srbsko, oziroma z njo identiško. Takih novih narodnih in konfesionalnih ho-matij velesile na Balkanu nikakor ne morejo trpeti. Vplivna angleška »Morning Post« n. pr. piše 15. t. m. nekako sledeče: Vpošte-vamo veliko nacionalno misel združiti Srbijo, Črnogoro in Bosno v jugoslovansko državo. Vendar pa to brez boja proti Avstriji ne bo šlo. In kaj more biti posledica takega konflikta? Da Srbija in Crnagora podležete in izgubite svojo neodvisnost. Velesile ne bodo posegle vmes, kajti to ni njih navada, da bi kar meninič tebinič provocirale drugo velesilo. Nadalje meni »Morning Post«, da bi v slučaju vojske med Avstrijo, Črnogoro in Srbijo Bolgari gotovo na ta ali oni način posegli vmes, ko so zdaj že v tem tiru. Planili bi po Makedoniji ali pa padli Srbiji v hrbet. Res je, da Anglija s Srbi simpatizira. Toda Anglija simpatizuje tudi s Poljaki, Mažari, Italijani, Grki itd., in vendar ni nikoli njim v prilog posegla vmes. Angleška vlada se ravna po svojih interesih. Nikakor pa ni v njenem interesu, da bi na Balkanu pro-vocirala splošen požar. K večjemu bi Srbija mogla na Rusijo računati, toda saj vemo, kako ravno Anglija skrbno gleda na to, da bi Rusija ne začela na Balkanu aktivne politike v smislu svojih načrtov. Angleško slovanoljubje bi se v takem slučaju moglo izpremeniti v odločno slova-nomržnjo, kakor za časa lordov Beacons-fielda in Salisburyja, ki so Rusijo po sve-toštefanskem miru tako globoko ponižali. Mi z brati Srbi odkritosrčno simpati-zujemo. Toda kakoršne so zdaj razmere, jim zamoremo svetovati v njihovem last- nem interesu le to, da mirujejo in se dajo voditi le od realnih interesov, ne pa od neizvedljivih idealov. Če bodo šli z glavo skozi zid, bodo zaigrali v prvi vrsti simpatije Hrvatov, ki so, če izvzamemo k večjemu Lorkovičevo skupino, odločni /pristaši aneksije v smislu hrvaškega držav-nopravnega programa, ki v tem slučaju pride v ojster konflikt s srbskim. Srbski narod si bo v tem trenotku le na ta način koristil, da bo velesilam imponiral s poli-tiško zrelostjo in umerjenostjo. Ako bodo velesile videle, da jim Srbija pri težavni nalogi, balkansko vprašanje povoljno rešiti, dela le težave, se znajo njihove simpatije znatno ohladiti. V nasprotnem slučaju pa utegne Srbija pridobiti na ugledu in zlasti prijateljski odnošaji z našo monarhijo, njeno neposredno sosedo, ji za-morejo le koristiti. Kaj more Srbiji bolj biti v prilog kakor velika jugoslovanska skupina v monarhiji? Soglasno delovanje monarhije na jugu s Črno goro in Srbijo bo velikega pomena tudi za kulturni in gospodarski napredek Srbstva, nasprotno pa zamore večni konflikt z mogočno državo, ki bo zdaj na Balkanu postala najvplivnejši faktor, mali Srbiji le škodovati. Toliko bratom preko Save in Drine v resen prevdarek, kajti to je mnenje vsega slovenskega ljudstva. _ Položaj u Srbiji. Prestolonaslednik za vojsko. (Od našega dopisnika.) Belgrad, 15. oktobra., Danes je 10.000 ljudi manifestiralo pred stanova-niem prestolonaslednika Djordja. Djordjc je pozdravil manifestante sledeče: »Vaše oduševljenje mi je dokaz, da ste pripravljeni s silo braniti svoja prava, ako na drugi način ni mogoče. Skupno bol čutimo v svojih srcih, odprta je rana, mi pa jo moramo lečiti, da bomo mogli živeti. Bodite pripravljeni, da pod zastavo kralja Petra dokažemo, da mrtvec živi. Srbin ne more biti s tiranijo! Mi se moramo boriti, da bo srbska zvezda zasijala ali pa naj junaški narod pogine!« Manifestanti so potem še dolgo v noč prirejali prestolonasledniku ovacije. Vojno razpoloženje. Vojno razpoloženje v Belgradu je vedno večje. Vse stranke so se zjedinile in celo med zarotniki in protizarotniki se vrše tozadevna pogajanja. Dr. Milovano- vič, ki bo v nedeljo odpotoval v več glavnih mest na kontinentu in v London, je zaraditega v velikih skrbeh, ker demonstracije zelo otežujejo njegova prizadevanja pri velesilah. Avstro-ogrski trgovci so tudi v zelo neprijetnem položaju, ker se jih bojkotira, vrhtega pa srbski listi ljudstvo poživljajo, naj njihove trgovine poderejo. Kaj zahteva Srbija ? Belgrad, 15. oktobra. Kralj Peter je včeraj sprejel ministra za zunanje zadeve dr. Milovanoviča in bivšega ministrskega predsednika Pašiča v dveurni konferenci. Sklenilo se je, da dr. Milovanovič odpotuje v Rim, Pariz, London in Berolin, Pašič pa v Peterburg. Govori se, da namerava kralj Peter izdati manifest, v katerem bo ljudstvo pozval, da opusti demonstracije ter počaka, ali se skliče konferenca in kako bo ta srbsko vprašatve rešila. V tej zadevi Srbija ne more dobiti druge kompenzacije, kot to, da se v Bosni vpostavi prejšnje stanje. (To je seveda skoro še bolj nemogoče kakor zahteva, da Turčija Srbiji odstopi Sandžak. Da bi avstrijski cesar in ogrski kralj razveljavil svoj sklep, s katerim razširja svojo suve-reniteto na Bosno, to je čisto in absolutno nemogoče. Zato niti ne verjamemo, da bi ta vest slonela na kakšni realni podlagi.) Štajerski deželni zbor. Štajerski deželni zbor je včeraj izvolil v železniški odsek mesto odstopivšega člana Vošnjaka dvornega svetnika Ploja. Nato poroča poslanec Fiirst o volivni preosnovi. Namestnik Clary izjavlja, da se mu zdi predlog upravičen. Poslanec Resel graja osobito, ker se doseže volivna pravica šele po enoletnem bivanju. V imenu Slovencev izjavlja Robič, da zastopajo tudi Slovenci načelo splošne, enake in direktne volivne pravice, a da glasujejo z ozirom na sedanje razmere za predlogo. Po daljši razpravi se odobrita deželni volivni red in deželni red. Po novem volivnem redu za štajerski deželni zbor so razdeljeni štajerski volivni okraji sledeče: A. Volivna skupina mest in trgov ima sledeče volivne okraje: 1. Prvi mestni okraj v Gradcu (2 poslanca), 2. ostali graški mestni deli (4 poslance), 3. mesto Maribor (2 poslanca), 4. trg Eggenberg z občinami Andric, Gosting, Gratkorn, Waltendorf, 5. trgi Frolmleiten, Nemška Bistrica, Obel-bach, Gratvajn, 6. mesta Hartberg, Fried- LUTER. Otok zoltlnfla«. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel (Dalje.) Njegove zgodbe so bile, ki so najbolj strašile ljudi. To so bile strašne zgodbe, 0 obešanju, o hoji preko ograje krova | (smrtna kazen), o viharjih na morju in tor-turah in divjih dejanjih in krajih v španskih vodah. Soditi po njegovih lastnih besedah, je moral preživeti svoje življenje j med najbolj brezbožnimi ljudmi, kar jih je Bog trpel na morju. Jezik, v katerem je 1 pripovedoval te zgodbe, je pretresal naše [preproste kmečke ljudi ravno tako kakor I zločini, ki jih je popisoval. Moj oče je lvedno zatrjeval, da bo gostilna propadla, I kajti ljudje ne bodo hoteli več zahajati tja, I kjer se ne smejo prosto gibati; jaz pa rnl-lslim, da nam je njegova navzočnost prav-liaprav koristila. Izprva so se ga ljudje I bali; kakor hitro pa jih je minil prvi strah, I jim je stvar celo ugajala; bilo je lepo razburjenje v mirnem življenju na deželi; na-I tajala se je celo družba mlajših mož, ki so delali, kakor da bi ga občudovali nazi-Ivajoč ga: »pravi morski pes, pristna morska sol« in z drugimi stičnimi imeni, in ki so trdili, da je bil eden one vrste mož, k so naredili Angleško tako strašno na morju. V enem oziru pa nas je v resnici grozil uničiti; ostajal je namreč teden za tednom in konečno mesec za mesecem pri nas, tako da je bil že davno ves denar potrošen, ki ga je plačal, in moj oče se še vedno ni ojunačil, da bi zahteval drugega. Ako je kedaj omenil o tej stvari, je začel kapitan tako glasno puhati skozi nos, da bi človek skoro rekel, da je rjovel, ter je s svojimi ostrimi pogledi pregnal očeta iz sobe. Po takem odgovoru sem ga večkrat videl potem, kako je vil in sklepal roke, in jaz sem prepričan, da je morala jeza in strah, v katerem je živel, v veliki meri pospešiti njegovo zgodnjo in nesrečno smrt. Ves čas, ko je živel pri nas. ni kapitan nikdar spremenil svoje obleke, razun, da si je kupil nekoliko nogovic od nekega krošnjarja. Ko se jc del okrajev njegovega klobuka povesil, ga jc on od tega dne pustil viseti nizdoli, akoravno mu je bilo zelo neprilično, kadar je veter vlekel. Spominjam se zunanjosti njegove suknje, ki jo je gori v svoji sobi sam krpal in ki je bila navsezadnje ena sama velika krpa. Nikdar ni pisal ali prejel pisma, in nikdar ni govoril z nikomur razun z sosedi in še s temi večinoma le takrat, kadar je preveč ruma pil. Velikega mornarskega kovčega ni nikdo izmed nas nikdar videl odprtega. Samo enkrat je bil ostro zavrnjen in to se je zgodilo proti koncu, ko je bil moj ubogi oče že blizu smrti. Dr. Livesey je prišel nekega popoldneva pozno obiskat bolnika, sc nekoliko okrepčal v kuhinji pri moji materi ter stopil nato v gostilnico, da pokadi pipo tobaka, dokler ne bi prišel njegov konj iz vasice, ker j>ri starem »Benbow« nismo imeli hleva. Sel sem za njim v sobo in spominjam se, da sem opazil, kolika razlika je bila med snažnim in prijaznim zdravnikom, z belo napudranimi lasmi, svitlimi črnimi očmi iu prijaznim vedenjem, ter med razposajenimi kmečkimi ljudmi, pred vsem pa med tem umazanim, žalostnim, inotnookim ptičjim strašilom morskega roparja, ki jc sedel za mizo ves pijan od ruma. Naenkrat je začel — kapitan namreč — peti svojo večno pesem: »Petnajst mož na mrtvega moža zaboju Ju-lm-hu, in steklenica ruma! Pijača, vrag stori potem ostalo Ju-hu-hu, in steklenica ruma!« V začetku sem mislil, da jc »mrtvega moža zaboj« oni veliki kovčeg v sobi, in ta misel se je v mojih sanjah pomešala z ono o enouogem mornarju. Mi smo tedaj že davno nehali brigati se za to petje; novo ni bilo v tej noči nikomur drugemu kakor dr. Liveseyu, in na njega, kakor sem opazil, ni naredilo dobrega vtisa, kajti po* gledal je za trenutek zelo jezno, predno je nadaljeval svoj pogovor s starim Taylor-jem, vrtnarjem, o novem zdravilu za rev-matizem. Mejtem je kapitan poživil svoju godbo in udaril z roko po mizi na oni način, o katerem smo vsi vedeli, da pomeni. — mir! Glasovi so naenkrat utihnili, vsi razun dr. Liveseyevega; on je govoril razločno in prijazno dalje kakor poprej, in po vsaki drugi ah tretji besedi močno potegnil svojo pipo. Kapitan ga je nekoliko časa divje gledal, še enkrat udaril s svojo roko po mizi in gledal še bolj divje; naposled pa je z grdo, brezbožno kletvijo zavpil: »Mir tam v medkrovju!« »Ali veljajo vaše besede meni, gospod?« pravi zdravnik; iu ko mu je lopov z novo kletvijo potrdil, je zdravnik odgovoril: »Potem vam imam povedati samo eno, gospod, da bo svet kmalu prost zelo umazanega lopova, ako boste še nadalje rum pili!« Jeza starega človeka je bila strašna. Planil je kvišku in odprl svoj veliki mornarski nož ter ga vihtel v roki. grozeč pribiti zdravnika k steni. Zdravnik sc ni niti ganil. Govoril mu berg in trgi Birkfeld, Pollau, Vorau, 7. trgi Vaje, Št. Rupert, Passail, Glajsdorf, Pi-šelsdorf, 8. mesti Feldbach, Furstenfeld, trgi Fehring, Burgau, lic in zdravilišče Glajhenberg, 9. mesta Radgona in trgi Cmurek, Zgornja Radgona, Gnas in Stras, /0. trgi^ Lipnica, Ernož, Eibiswald, Vildon, Št. Jurij, Arnfels, Luče, 11. mesto Vojtsberg, trgi^ Nemški Landsberg, Veliki sv. Florijan, Švanberg, Stajnc, Koflach, Lankovic in občina Tregist, 12. mesto Bruck, trgi Aflenc, Kindberg, Marijino Celje, Miirzuschlag in občine Kapfenberg in Kindberg (2 poslanca), 12. mesto Ljubno, trgi Trofjah, Vordernberg, Mautern in krajevni občini Eisenerz in Donavvitz (2 poslanca), 14. mesto Judenburg, Knittelfeld, trga Obdach, Weiskirchen in občina Zeltvveg, 15. občina Liezen, trgi Adinont, Ausse, Grobming, Schladming, Št. Galj, Irdning, rnesto Rottenmann in občina Selzthal, 16. mesta Murau, Zgornji Wolz in trgi Neumarkt, Št. Lambert, Št. Peter, Unzmarkt, Zgornji Zeiring, 17. mesti Celje, Brežice in trgi Sevnica, Laško, Vojnik, Vitanje, Šoštanj, Velenje (2 poslanca), 18. smeti Slovenji Gradec, Slovenska Bistrica in trgi Marnberg, Muta, Vozenica, Konjice, Št. Lovrenc pri Mariboru, 19. mesti Ptuj, Ormož, trgi Ljutomer, Št. Lenart in krajevni občini Brežice in zdravilišče Slatina, 20. trgi Mozirje, Gomjigrad, Ljubno, Žalec, Št. Jurij ob južni železnici, Središče, Vransko, Braslovče, Kozje, Šmarje, Veržej, Rajhenburg, Studenice. Vsak naveden krai je tudi volišče. V krajevnih občinah, ki štejejo nad 4000 prebivalcev, se določi dvoje ali več volišč. B. V kmečkih občinah tvorijo v vsaki skupini po en vo-liven okraj sledeči sodni okraji: 1. graška okolica in Frohnleiten (2 posl.), 2. Vaje, Birkfeld in Glajsdorf, 3. Hartberg, Fried-berg, Pollau, Vorau, 4. Feldbach, Fehring, Fiirstenfeid, Kirchbach (2 posl.), 5. Radgona, Cmurek, 6. Lipnica, Arnfles, Eibis-\vald, Wildon (2 poslanca), 7. Nemški Landsberg. Stainc, Voitsberg (2 poslanca), 8. Bruck, Miirzuschlag, Marijino Celje, Aflenc, Kindberg (2 poslanca), 9. Ljubno, Eisenerz, Mautern, 10. Judenburg, Obdach, Knittelfeld, Oberzeiring, 11. Liezen, Rottenmann, Št. Galj, 12. Murau, Ober-volz, Neumarkt, 13. Attssee, Grobming, Irdning, Schladming, 14. Celje, Vransko, Gomjigrad, Laško (2 poslanca), 15. Slov. Bistrica, Šmarje, Šoštanj, 16. Maribor, Št. Lenart, Ljutomer, Zgornja Radgona (2 poslanca), 17. Ptuj, Ormož (2 poslanca), 18. Šmarje, Rogatec (2 poslanca), 19. Brežice, Kozje, Sevnica, 20. Konjice, Slovenja Bistrica. Izvzeta so seveda mesta in trgi, ki smo jih navedli pod A. Voli se v občinah. C. V splošni kuriji tvorijo volivne okraje: 1. glavno mesto Gradec (vsi mestni okraji), 2. pod s štev. 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. označena mesta, trgi in krajevne občine, 3. pod s štev. 3., 17., 18., 19. in 20. označenimi mesti, trgi in občinami, 4. sodni okraji Ausse, Grobming, Irdning, Schladming, Obdach, Oberzeiring, Eisenerz, Mautern, Št. Galj, Marijino Celje, Liezen, Rottenmann, Murau, Neumarkt, Zgornji Wolz, 5. sodni okraji Aflenz, Bruck, Kindberg, Miirzuschlag, Judenburg, Knittelfeld, Ljubno, 6. sodni okraji Frohnleiten, graška okolica, Eibiswald, Stajnc, Nemški Landsberg, Voitsberg, Arnfels, Lipnica, Wildon, 7. sodni okraji Birkfeld, Friedberg, Pollau, Hartberg, Vorau, Fehring, Feldbach, Fiirstenfeid, Gleisdorf, Radgona, Kirchbach, Cmurek, Vaje, 8. sodni okraji Ljutomer, Zgornja Radgona, Slovenja Bistrica, Ši\, Lenart, Maribor, Konjice, Ormož, Ptuj. Rogatec, 9. sodni okraji Celje, Šmarje, Gomjigrad, Kozje, Laško, Sevnica, Brežice. je preko rame in z istim glasom, kakor poprej, vendar nekoliko bolj glasno, da bi ga mogli slišati po celi sobi, toda popolnoma mirno in samozavestno: »Ako pri ti priči ne utaknete tega noža v svoj žep, vam obljubljam pri svoji časti, da pridete pri prihodnjem porotniš-kem zasedanju na vislice!« Temu je sledila cela bitka pogledov mej obema; vendar je kapitan kmalu odnehal, odložil svoje orožje, se vsedel zopet nazaj in renčal kakor tepen pes. »Sedaj pa, gospod,« je nadaljeval zdravnik, »ker vem, da se nahaja tak človek v mojem okraju, bodite prepričani, da bqm pazil na vas noč in dan. Jaz nisem samo zdravnik, jaz sem tudi deželni uradnik; in ako čujem najmanjšo pritožbo zoper vas, in ako tudi samo radi neuljud1-nosti, kakor danes, bom storil vse, da vas primejo in iztirajo od tod. To naj zadostuje!« Kmalu potem so pripeljali dr. Live-seyevega konja in zdravnik je odjezdil; kapitan pa je miroval oni večer in še mnogo poznejših večerov. (Dalje.) GorKkn politiko. Prejeli smo naslednji dopis: Sklicujoč se na 8 19. tiskovnega zakona poživljam Vas, da v smislu zakona sprejmete naslednji dejanski popravek članka »Goriška politika«, objavljenega v štev. 234. z dne 12. oktobra 1908 Vašega lista: 1. Ni res, da »dr. Gregorčič s svojimi pristaši pa se je zvezal z laškimi liberalci«. 1. Ni res, »na drugi strani pa je ravno tak škandal zveza dr. Gregorčičevih pristašev z laškimi liberalci«, ker te zve-,ze ni. 3. Ni res (da bi se morala skupina dr. Gregorčiča varovati . . .), »ne pa celo kar naravnost ter očito vezati se z laškimi liberalci«, v kolikor bi se dalo iz teh besed sklepati, da se je skupina dr. Gregorčiča celo kar naravnost ter očito vezala z laškimi liberalci. V Gorici, 14. oktobra 1908. Zase in za klub S. L. S. Dr. Anton Gregorčič, načelnik. Kako se izjave ne delajo. Goriški »Klub slov. ljud. stranke« je v »Primorskem Listu« objavil izjavo, naperjeno proti trditvam od strani nekaterih krščanskih somišljenikov, da se »Klub slovenske ljudske stranke«, oziroma njega voditelj veže z italijanskimi liberalci, kar je obsodil tudi nadškof goriški. V tej izjavi, kateri mi nimamo povoda ne verjeti — kar smo v tem oziru priobčili, je stvar naših dopisnikov, mi sami pa ne zavzemamo in ne moremo zavzeti dozdaj še nobenega stališča — »Klub. slov. ljud. stranke« dosledno imenuje pristaše krščanskodemo-kratiške misli »klerikalce« in sicer v taki zvezi (»izrodek liberalne domišljije, kateri so šli tudi nekateri klerikalci na lim«), da se nehote človeku zdi, kakor da bi bil hotel pisec izjave s tem žaliti. Na Goriškem je res tudi v nekaterih naših krogih navada imenovati krščanskodemo-kratiške somišljenike »Kranjce« ali pa »klerikalce« in s tem konstruirati neko nasprotje, katerega pa bi ne smelo biti. Na vsak način pa bi moral, kdor je sestavil oficijelno izjavo »kluba slov. ljud. stranke«, katerega nasprotniki imenujejo zanič-ljivo vedno klerikalnega, bolj paziti in ne s tem, da imenuje lastne somišljenike, ki so glede na zvezo z italijanskimi liberalci drugačnega mnenja, klerikalce, samega sebe udarjati po licih! TURČIJA hoče, kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, priklopljenje Bosne in Hercegovine vzeti na znanje, zahteva pa ureditev vzhodno-rumelskega vprašanja tako v državno-pravnem kakor tudi v finančnem oziru. — Kralj Ferdinand mora svoj naslov »car Bolgarov« izpremeniti v »car Bolgarije«, z ozirom na dardanelsko vprašanje pa o kaki izpremembi ne sme biti govora. Turčija odklanja, da bi sploh kaka vlast zahtevala kompenzacije, ker jih ima le ona pravico zahtevati. — V tretjem armadnem zboru (Solun) so poklicali rezerviste, tako da bo vsak bataljon štel 800 mož. — Bojkot prizadeva avstrijski trgovini velikansko škodo. Zlasti sladkorna industrija je prizadeta. Bojkotirati začenjajo tudi po železnici. SRBSKO VOJAŠTVO se baje nabira ob bosanski meji, kakor pripovedujejo potniki iz Plevlja. Število na meji zbranih vojakov cenijo na 5000. KRALJ PETER namerava odstopiti in zbežati v Avstrijo. Baje bo prepustil prestol princu Juriju. — Drugo poročilo pravi, da se po celi deželi živahno agitira, da bi se za kralja proglasil vojvoda Connaughtski. BOJKOT proti avstrijskemu blagu in Lloydovim ladjam traja v Turčiji dalje, vsled česar ja trgovski promet popolnoma ustavljen. Pretep In obstrukciln u čeikem deželnem zboru. V seji češkega deželnega zbora 15. t. m. so nadaljevali Nemci hrupno opozicijo, ki se je razvila končno v pretep. Poslanec Glockner je tolkel na urno, dokler ni odnesel sluga vseh urn. Poslanec Karta je vrgel Wolfu tri koščke sladkorja. Wolf skoči s sedeža in udari Karto po roki. Poslanci ločijo nasprotnika. Cehi kličejo: Wolfu to povrnemo. Nemci poskakajo na klopi, Nemci žvižgajo. Poslanci mečejo eden na drugega protokole, knjige in druge stvari. Cehi trde, da je vrgel Wolf tint-nik, kar pa Wolf zanikuje. Wolfu bi se bilo godilo slabo, da ga ni branil močni hebški poslanec Mayer. Obleke posameznih poslancev so strgane. Deželni maršal je tako zvonil, da je razbil zvonec. Nemci so sklenili. da preprečijo s silo petkovo sejo. Poslanec Mayer hoče ovaditi češkega po- slanca Sojko, češ, da ga je lasal in davil. Nemški poslanci so brzojavili Becku, naj zaključi zasedanje. Dnevne novice. + Deželnozborske volitve na Kranjskem. Uradni list danes razglaša: V smislu člena III. zakona z dne 26. avgusta 1908, dež. zak. štev. 15, s katerim se izpreminja volilni red za deželni zbor vojvodine Kranjske, se razpisujejo dopolnilne volitve v deželni zbor kranjski poslancev splošnega volilskega razreda in dveh novih poslancev mesta Ljubljane in mestne kurije ter se določajo za njih izvršitev nastopni dnevi: l.za volitve poslancev iz splošnega volilskega razreda v volilskih okrajih, zazname-novanih v § 7 a deželnozborskega volilnega reda: 14. dan decembra 1908; 2. za volitve dveh novih poslancev mesta Ljubljane iz mestne kurije (§3, točka 1 deželnozborskega volilnega reda) 22. dan decembra 1908. Natančnejša določila o kraju, dnevu in uri, kje in kdaj se začne volitev, kakor tudi o uri, kdaj se konča oddajanje glasov, bodo obsezale izkaznice, ki se volilcem dostavijo v smislu § 26 volilnega reda za deželni zbor. + Volitev zastopnika učiteljstva v c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. Vsled izstopa gosp. nadzornika Fr. Gabrščka iz mestnega šolskega sveta se je vršila včeraj popoludne nova volitev. Stali so si nasproti trije kandidati, in sicer učitelj A. Kcelj, ki je bil kandidat Dimnik-Jelenčev, nadučitelj J. Cernagoj, ki so ga kandidirali tisti liberalni učitelji, ki ne marajo Dimnik-Jelenčevega vodstva, in pa kandidat opozicije, učitelj Karol Simon, znani član »Slomškove zveze«. Kolika predrznost! V Dimnik-Jelenčevem kraljestvu skuša kdo oponirati! — Volitve so se končale s popolnim Dimnik-Jelenčevim porazom, njiju kandidat Kcelj niti v ožjo volitev ni prišel. Pri prvi volitvi so dobili glasov Simon 19, Črnagoj 22, Kcelj 13, pri ožji volitvi pa Črnagoj 32, a Simon 22. Z uspehom prvega nastopa smo popolnoma zadovoljni. Niti mislili nismo, da bi bilo mogoče v Ljubljani toliko glasov združiti na našega kandidata. Še en naskok, pa bomo v trdnjavi. Dimnik-Jelenčevci so si bili zmage popolnoma svesti. Črnagoju so prisojali 5—10 glasov, a Simonu 2--6. Naposled pa tak izid! Gospod Jakob Dimnik so rekli smehljaje provizoričnemu voditelju: »Nepomuk, zastonj je ves tvoj trud, nič ne bo s tvojim kandidatom«. /VIi pa pravimo: »Jaka, ali si videl? Še samo eden naj bi bil tako agitiral, kakor je tovariš Nepomuk, pa bi bil naš tovariš Simon v mestnem šolskem svetu.« + Zahvala. Vsem častitim tovari-šicam in tovarišem, ki so pri volitvi zastopnika v c. kr. mestni šolski svet ljubljanski oddali svoje glasove meni, izrekam tem potom prisrčno zahvalo. Bog vas živi! Neustrašeno naprej! — Kari Simon, učitelj, Ljubljana. +Javni napisi. Slični razpis županstvom, kakoršnega je izdalo kranjsko glavarstvo, je izdalo županstvom tudi posto-jinsko okrajno glavarstvo. + Shod zaupnikov kranjsko-loškega volivnega okraja se ne bo vršil, kakor poroča »Domoljub«, v nedeljo, 18. t. m., ampak se je preložil na poznejši čas. Tajnik »Kmečke zveze«. + Občinske volitve v Horjulju. Včeraj smo volili občinski odbor v znamenju boja proti našemu vrlemu, velezaslužne-mu županu Stanovniku. Proti njemu so se zvezali najrazličnejši ljudje z najrazličnejšimi, ne ravno v vseh ozirih čednimi nameni: sebičnost, politiško strankarstvo, kratkovidnost, oholost, trma in druge take lepe lastnosti so šle v cvetje. Stanov-nik ima zadoščenje, da je kljub najživah-nejši protiagitaciji, ki so pri nji nekateri pozabili na vse meje dostojnosti, v največji podobčini zmagal. Tretji razred, ki so si ga nasprotniki nepostavno prilastili, bo brez vsacega dvoma pokazal večino, ki jo v resnici ima. Za to jamčimo! + Napisi na tobačnih trafikah. Ob času ljubljanskih nemirov so mnogi trafikanti v Ljubljani in po deželi sami, nekateri morda vsled javnega mnenja odstranili nemške napise na trafikah. Vsled višjega nemškega pritiska je finančno ravnateljstvo zaukazalo trafikantom, da morajo napraviti »status quo« pred 20. septembrom, to je, dvojezične napise. Ta odredba se naslanja na § 21. vladne naredbe z dne 21. septembra 1897, št. 18.191, ki določa, da mora založnik imeti napis »c. kr. zaloga tobaka« in na § 7. pravil, ki se glasi: »Po prejemu koncesije mora tobačni trafikant prirediti v določenem roku v poslopju, ki je od oblasti dopuščeno za namestitev in pritlično s ceste lahko dostopno, ter ga označiti z razločnim napisom »c. kr. tobačna trafika«, pri čemer se sme uporabiti tudi c. kr. orel«. Iz tega predpisa je popolnoma jasno, da trafikant mora napraviti napis, ni pa rečeno, še manj zaukazano. da mora biti napis dvojezičen, oziroma samonemški ali da bi ne smel biti sa-moslovenski. Po tem predpisu sme trafikant imeti tudi samoslovenski napis in nobena oblast nima pravice kaznovati trafikanta zaradi napisa. Naravnost smešno je pa, ako kdo izvaja iz prvotnega nemškega besedila, da morajo biti napisi samonemški. Saj je vendar znano, da so bili prevedeni predpisi v vse avstrijske jezike. Zadnji ukaz finančnega ravnateljstva tudi izrecno ne zahteva, da se morajo odpraviti samoslovenski napisi, ako so jih kje trafikanti imeli na trafikah že pred 20. septembrom. Ukaz zahteva le »status quo«, to je, trafikanti naj napravijo dvojezične napise, ako so jih imeli do 20. septembra. Po našem prepričanju tudi ta ukaz ne odgovarja vladni naredbi iz leta 1897, ker po pogodbi z erarjetn trafikant lahko napravi napis v jeziku, v katerem hoče. Ker pa poznamo razmere, zato trafikanti store najbolje, ako ravnajo po zadnjem ukazu, ki zahteva »status quo« glede na dvojezične napise. Naravna posledica pa je, da tudi glavna zaloga na Mestnem trgu v Ljubljani dobi dvojezičen napis. Kar velja za Slovence, to naj velja tudi za Nemce, osobito pa za edino glavno zalogo, kjer so Slovenci prisiljeni kupovati blago. Sicer pa upamo, da v kratkem izide nov predpis, ki bode trafikantom dovolil popolno svobodo glede napisov. -f Državni poslanec Gostinčar je govoril v nedeljo dopoldne v Bistrici v Rožu na Koroškem, popoldne pa na Savi. + Škof dr. Šarič odpotuje v začetku novembra meseca v Rim, da 'se vdeleži 16. novembra papeževe zlate sv. maše. Pri tej priliki bo od papeža sprejet v privatni avdijenci in izroči svetemu očetu petrove vinarje sarajevske nadškofije in jubilejske številke »Vrhbosne«. — Zveza slovenskih zadrug razpošilja vsem županom cirkularje, v katerih župane hvali, da so župani sami, ne poslanci izposlovali podpore. V nadaljnjem tekstu »Zveza slovenskih zadrug« pripoveduje, kako naj se zglašujejo pri županstvih tisti, ki se prvič za seno niso oglasili pri županstvih. Ta cirkular je navadna liberalna agitacija, ker ponavlja samo to, kar so itak že naznanila okrajna glavarstva. Taki cir-kulari imajo le namen, ljudi begati, zato se naj nanje ne ozira. — Laške demonstracije proti goriškim S'ovencem. Umeščenje goriškega župana J. Bombiga se je vršilo včeraj opol-dne.Bombig je imel obsežen govor, Slovencev seveda ni omenjal nič. — Zvečer je bila razsvetljava in bakljada. Najeta fakinaža je tulila po ulicah, balončki so bili lepo razvrščeni: belo, zeleno, rdeče, torej v laških barvah, kolesarji so letali okoli, okinčani v laških barvah, barabe pa so kričale in pele Slovence žaleče pesmi: Marameo, Lasse pur itd. Poleg tega pa so kričali korak za korakom: Abbasso i šča-vi! Ta pohod po mestu je bi'a nesramna, proti Slovencem naperjena demonstracija. Politična oblast je lahko vedela, kaj bo. Zakaj je torej pustila vse to? To je tisti duh, ki nam je znan izza binkoštnih demonstracij. Slovenci v Gorici pa le napredujejo. — Bernhardinec rešil gospodinji življenje. Prošlo nedeljo, ob 7. uri zvečer sta šli po Savski ulici v Zagrebu Anka Vrho-,vec in neka njena prijateljica. Blizu ženske kaznilnice je Vrhovčevo napadel neznan moški, jo vrgel v jarek ob cesti ter ji hotel iztrgati uro in verižico. Dekle je klicalo na pomoč, in ko je to njen pes, velik bernhardinec, čul, je skočil na lopova, mu strgal obleko raz života in ga ogrizel. V tem se je napadenki posrečilo uiti. — Orožniki v trgovski šoli. Prošli petek so dijaki trgovske šole v Spljetu doživeli nenavadno presenečenje. Ravnatelj Gelcich, proti kateremu so se bile te dni vršile burne demonstracije, je poklical orožnike, ki so z nasajenimi bajoneti prišli v šolo in aretirali dijaka Martinisa. Vsled tega je seveda razburjenje proti nepriljubljenemu ravnatelju med dijaštvo!'1 in meščanstvom postalo le še večje. — Umrl ie v Višnjigori zasebnik gosp. Milan Gilly. — Društvo c. kr. davčnih uradnikov na Kranjskem je v odborovi seji dne 11. oktobra 1908 sklenilo, v proslavo šestde-setletnega vladanja Nj. Veličanstva podeliti znesek 100 K iz društvenih sredstev kot enkratno podporo ubogi siroti kakega umrlega kolega. Pri podelitvi oziralo se bo v prvi vrsti na sirote bivših društvenih članov. Nekolekovane prošnje, v ka terih se naj navedejo premoženjske ra. mere in druge okolščine, vložiti je najkasneje do 2. novembra 1908 pri društvu c. kr. davčnih uradnikov na Kranjskem v j roki t. č. davčnega upravnika Franc Rav-j ' nikarja v Radovljici. — Jubilejno romanje na slavno božjo pot »Trška gora« bodo opravile dne 21. oktobra v god sv. Uršule Marijine družbe novomeške okolice. Udeležbo je priglasilo osem družb z banderi. Zbirališče za nekatere je frančiškanska cerkev v Novem mestu. Ob 8. uri odhod na Trško goro. Zgoraj več svetih maš, ob 10. uri slovesna peta maša in slavnostni govor g. župnika iz Toplic. — Socialni demokrat zabodel Slovenca. Iz Trsta poročajo: Pri Sv. Ivanu so se v neki gostilni sprli Slovenci in socialni demokratje. Prepir se je nadaljeval na cesti. Tu je neki socialni demokrat, rodom Slovenec, zasadil Slovencu Separju nož do ročaja v prsi. Separja so težko ranjenega prepeljali v bolnico. — Vode ni po naših rekah in potokih. V Savi je tako malo vode kakor že dolgo ne. Iz štajerskih krajev se čuje, da ponekod že usahujejo studenci. Ta jesenska suša je tudi zelo neugodno vplivala na vinograde. -- Zadruga mizarjev Ljubljana, Spodnja Šiška, Vič in Moste naznanja vsem članom in nečlanom kakor tudi tovarniškim podjetnikom tega obrta, da se bode vršila prva preizkušnja pomagalcev dne 2. novembra tega leta v prostorih c. kr. umet. obrt. šole v Ljubljani. K tej preizkušnji pripusti se vsak vajenec ali pomočnik, kateri je dovršil ali v kratkem dovrši postavno učno dobo. V smislu pre-izkuševalnega reda za pomagalce §§ 3. in 4. treba je priložiti lastnoročno pisani prošnji na zadrugo: 1. učno spričevalo učnega gospodarja; 2. ako je bil izprašanec dolžan obiskovati obrtno nadaljevalno šolo. šolska spričevala; 3. ako je izprašanec že kot pomočnik služboval, delavska spričevala. Izpraševanec članov zadruge plača pred preizkušnjo načelstvu zadruge pristojbino v znesku 8 kron, katera se vrne le tedaj, ako izpraševanec najmanj tri dni pred izkušnjo od nje odstopi, ali se ga pa k isti ne pripusti. Vsi drugi izpraševanci plačajo pristojbino v znesku 15 K. Vsa tozadevna pojasnila daje tč. načelnik zadruge g. Ferdo Primožič, Hilšerjeve ulice 5. Opomba: Opozarja se posebno starejše-mizarske pomočnike, kateri nameravajo samostojni postati, da se podvržejo preizkušnji pomagalcev, ker po § 14. obrtnega reda bodo morali doprinesti spričevalo o prestani preizkušnji za pomagalce. — Polšja lov se je pričela. Od vseh strani prihajajo poročila, da je letos, ko je žir tako bogato obrodil, 'kakor že davno ne, nenavadno mnogo te živalice, in da se pridno prirejajo zanimive polšje love. Iz ribniškega okrožja je dospelo že več poštnih posiljatev za v Ljubljani živeče ljubitelje te posebne slaščice. V kočevskem okraju tvorijo ponekodi polhi ob tem času priljubljen poboljše 15 9. zveč. 7380 11-2 brezvetr. jasno 16 7. zjutr. 381 34 w megla 00 2. pop 365 181 sl. jvzh. jasno Meteorologično poročilo. Višina n. mor e« 306'2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. Srednja včerajšnja temp. 11'3°, norm. lO^0. TRŽNfcgCENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 16 oktobra Pšenica za oktober......11 95 Pšenica za april.......12 09 Rž za okt..........9 75 Oves za okt. . 8 25 Koruza za maj I. 1909 ..... 7 45 Cfektlv: zdržno. iirlle, naročajte ..Slovenca"! Sprejme se takoj učenec zo mesarsko obrt zmožen nekoliko v računstvu, čez 14 let star, po-2707 štenih starišev. 3-1 Ivan Bule, mesar in gostilničar, Mirna, Dolenjsko. Z pomočnika ■■ wpr«»jmem takoj. = ANTON ČEBULJ, krojač 2694 Jesenice, Gorenjsko. 4-1 Stara gostilna dobro idoča na deželi na Gorenjskem ob glavni cesti se takoj odda v najem ali na račun. Hiša je jako pripravna za ože-njenega obrtnika in voznika, zraven se nahaja veliko gospodarsko poslopje s hlevom. Naslov pove uprava „Slovenca". 2534 3 -2 Prva slovenska modna : trgovina za gospode: dngelbert fkušek 1 LjuMjana. Mestni trs št. 19 se nnjtopleie priporoča 2710 KOLO PUCH je nsprodaj v Podgori št. 4, Št. Vid nad Ljubljano. 2697 3—1 < < < $)e£lica 15 let štora, Jfci /• dovrfila VI. razred, jeli vstopiti u trgovino. Naslov: Antonija Zoreč, Jforlovska cesta itev. 11. JLjubljana. . 2703 2—1 REDKA PRILIKA. 9 fine površnike za - gospode po K 20-fine površnike za \ dečke po K 12--. S Površniki so razstavljeni v Izložbah. Ker se mi je posrečilo prevzeti neko zamujeno pošiljatev velikanske partije po-\ ršnikov proti neprimerno nizki ceni in mi nedostaje prostora oddam 595 65 Zaloga oblek, A. KUN C LjUllljJI?, pod »NARODNO KAVARNO« Dvorski trg štev. 3. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. j> Dežni plašči (pelerine) so ceneje! [j 11 PT nad 2.500 komadov od 5 kron naprej. 1 5 Največja zaloga oblek, površnikov in zimskih sukenj za gospode, dečke in otroke 3 I po čudovito znižanih cenah. — Se vedno prihaja sveža konfekcija za dame in deklice BI ==============================1= v najmodernejši fazoni. ===================== Priloga 238. itev. »Slovenca11 dnč 16. oktobra 1908 Mariborske nemške demonstracije pred sodUčem. Iz Maribora se nam poroča: Na obtožni klopi so danes pred c. kr. okrožnim sodiščem zaradi škandalov dnč 19. septembra sledeči, že davno pred obravnavo iz zapora izpuščeni obtoženci: 1. Alojzij Skoliber, 17 let star, skla-diški delavec Južne železnice, rojen pri Sv. Juriju ob Pesnici; 2. Karol Šalamun, 18 let star, bivši trgovski pomočnik pri g. Heinzu v Mariboru; 3. Franc Nerath, 17 let star, kompto-arist pri g. Fr. Quandestu v Mariboru; 4. Josip Sterniša, 16 let star, tiskarski učenec; 5. Franc Jamernik, 34 let star, ključavničar; 6. Josip Lorber, 17 let star, trgovski pomočnik iz Št. Ilja; 7. Josip Haller, 14 let star, trgovski učenec pri firmi Semlitsch v Koroški ulici; 8. Feilks Welle, 19 let star, mesarski pomočnik; 9. Karol červeny, trgovski pomočnik v Mariboru; 10. Karol Goleš, 28 let star, trgovec z delikatesami v Mariboru, rojen v Šent Vidu pri Šmarju; 11. Anton Lešnik, 24 let star, knjigovodja pri firmi Lešnik v Mariboru. Vsi so toženi po §§ 86. II. in 85. lit. a) in b) kaz. zakona. Vsa škoda je sodno cenjena na 1119 K 50 vin. Znamenito je, da so bili vsi obtoženci nekaj dni pred obravnavo iz zapora izpuščeni in da so v tem času med seboj neovirano občevali. Gosp. Karol Goleš, katerega ljudski glas dolži, da je streljal z revolverjem v okna Narodnega doma, je bil ves čas na prostem. Državno pravdništvo zastopa g. dr. nuchatscli, predseduje gosp. Morocutti, zagovarjajo dr. Mravlag in dr. Oskar Oro-sel. Skoliber nima zagovornika, ker je v preiskavi o mnogili soobtožencih obteže-valno izpovedal. Obtožnica obsega 28 strani in dolži obtožence, da so v noči 19. septembra dogovorno pobijali šipe na »Narodnem Domu« v Mariboru, na drugih slovenskih mariborskih hišah in trgali s hiš napisne deske. Obtoženi so radi javne nasilnosti po S 85. lit. a in b drž. zakona. Na »Narodnem Domu« so razbili nemški demonstrantje 66 šip, katero škodo je cenil izvedenec Nemec na 910 kron. Na iiišah mariborskih duhovnikov so nemški demonstrantje pobili 71 šip, nekaj šip na gimnaziji in na semenišču. Skupna škoda na šipah in razbitih napisnih deskah je po obtožnici 1119 K 50 vin. Demonstrantje so ugasnili pred napadom svetilke okolu raznih napadenih hiš, tako da je bila okolu napadenih predmetov popolna tema in je tako večina demonstrantov ostala nepoznana. Obtoženci so seve tajili, le obtoženi Skoliber je priznal, da je proti »Narodnem Domu« vrgel tri do štiri kamne m da je pomagal sneti desko »Ljudske Posojilnice« in še nekaj drugih desk, sam pa da ni desk odstranil. Obtoženi Nerath je v preiskovalnem zaporu priznal vse, kar mu je priča Nemec v predpreiskavi očital, včeraj je pa dejal, da je priznal le, da bi prej prišel iz preiskovalnega zapora, ker štiri dni ni mogel v preiskovalnem zaporu ničesar jesti. Skoro vsi obtoženci trdijo, da so obremenilne priče proti njim nastale le vsled slovenskih lepakov, na katerih se je obljubovalo 30 K vsakemu, ki kaj o demonstracijah izpove. Ob 1. uri popoldne se je obravnava prekinila in nadaljevala ob 4. uri popoldne. Prva priča je bil č. g. kanonik Vok, ki je gledal demonstracijo iz svojega stanovanja. Izjavil je, da bi bil lahko zadet od enega kamna. Pričo Miško Reicherja je nagovarjal zgovornik, naj izpove nemški, da se obravnava pospeši, a Reicher je to zahtevo seve odklonil in izpovedoval slovenski. Isto se je zgodilo zagovorniku s pričo poštnim oficijalom Bahovcem. Priči ste opisali, kako je letelo kamenje. Zagovornik dr. Mravlag se je protivil zaprise-ženju obtežilnih prič Nemeca in Meglica, češ, da sta bila udeležena pri demonstracijah in da je obtoženi Schalamon danes trdil, da je obtoženi Nemec pri deškem semenišču sam ugasnil luči. Sodišče je sklenilo, da se tudi te dve priči zapriseže. Obe priči sta jako obteževalno izpovedali za obtožence. Tudi priči Krois in Felser sta jako obtežilno izpovedali, dr. Mravlag je pa poizkušal utis teh prič zmanjšati, češ, da jim je obljubljenih po 30 kron za vsakega nemškega demonstranta, ki ga naznanijo. Nato je sledila cela vrsta prič, ki so se zavzemale za — nedolžnost obtožencev. Obravnavo so ob 8. uri zvečer prekinili, ker so izgredniki predlagali nove olajševalne priče, ter jo nadaljujejo danes v petek ob 9 .uri dopoldne. Razpravna dvorana je bila natlačeno polna. Pred zaprtimi vrati okrožnega sodišča je stalo na stotine oseb. Razsodbo proglase danes popoldne ali pa še-Ie zvečer. Za žrtoe. 14. izkaz prispevkov za spomenik in žrtve 20. septembra 1908. Dne 15. oktobra 1908 došli so podpisanemu blagajniku »Združenega narodnega odbora« sledeči prispevki: Občina Lukovica na Kranjskem za spomenik in žrtve 50 K; Jakob Kogej, c. kr. notar v Ložu na Kranjskem za žrtve 25 K; Anton Pogačnik, posestnik in župan v Podnartu povodom neke razprodaje in stave, kako teče debel in suh človek, za spomenik in žrtve nabranih (prispevali z 2 K Lovro Rebolj, po 1 K pa Anton Pogačnik, Anton Pezdič, Fran Rožič, Ivan Mar-kelj, Josip Benedik, Peter Markuta, Tomaž Fister, Miha Mohor in gospa Rebolj, drugi navzoči 1 K 22 h) 12 K 22 h; Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki za spomenik in v podporo žrtvam 50 K: »Obecni urad kral. venneho mesta Novy Bydžov« potom ljubljanskega župana za žrtve 50 K; Vera Kosova iz Petrograda potom ljubljanskega župana za žrtve in njihove rodbine 500 K; Ivanka Kobi iz Male-vasi pri Ljubljani nabrala za žrtve v gostilni pri »Ruskem caru« 5 K; Avguštin Zajec, restavrater v Ljubljani, nabral v Beli-cerkvi pri »Majzelj-nu« 4 K in sam dodal 6 K za spomenik in trpeče narodne muče-nike 10 K. — Posebno srčna zahvala se pa izreka vrli Slovenki Veri Kosovi, ki se je na daljnem severu spomnila s tako izdatnim milodarom naših ubogih žrtev in njihovih bednih rodbin, in občinskemu uradu kralj, češkega mesta Novy Bydžov, ki je s svojim darom dal viden izraz slovanski vzajemnosti. — V Ljubljani, dne 16. oktobra 1908. — Dr. Alojzij Kokalj s. r., blagajnik. Vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica na| daruje vsa| eno krono »Slovenski krščansko-socialni zvezi«. postaja veliko lažja, že po uporabi prve doze SCOTT-ove emulzije in in to olajšanje bo vsak dan večje. To je izkušnja tisočerih tekom minulih 32 let. SCOTTova emulzija pomnoži čudovito splošno moč. Tek in spanje se povrneta in zboljša prebava. ',250 2 Cena izvirni steklenici 2 K 50 vinar. Dobi se v vseh lekarnah. :: Kčmpt©eri$t " aH l^njigeuocljater prodajalca Pristna le s to znamko — ribičem — kot poroštv. znakom za skot-tov način. • t vešča obeh deželnihih jezikov, se sprejmeta v neko tukajšnjo trgovino. Lastnoročno pisane ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju naj se pošiljajo na glavno pošto Ljubljana pod šifro „Dobra moč4' do 20. oktobra 1908. Diskre-cija častna. 2682 3-2 /l\ste mtiaje: Rjrlic. Pariz, Bim itd. VTa/bolj Ansrn. Z0t>0- Izdelovittl) <5. N tt S. 4* » O a n B !5 o V) Pozor! Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka Telefon št. 262. 2526 12 -5 Josip Škerlj špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16. Telefon št. 262. N W (D O (D 3 n Jesenske kakor j ■ 9 zimske obleke g dunajski pogrinIRe, suknje In dežne plašče 1 modeli za žospofle In dečke po Izredno | dame in : nlzhlh In stolnih cenah priporoča | deklice : konfekcijska Mk g H uSU-S A trgovina Mm LIHIIO G Ljubljana, Pred škofijo št. 19. $) Nove skladbe iz zaloge: Katoliške bukvarne v Ljubljani. Laharnar Ivan: Op. 5. Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2 zvezka po K 1-30. Laharnar Ivan: Op. 8. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in četverospevov, II. natis. 2 zvezka po K 1 50. Laharnar Ivan: Op. 10. Planinke. Za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2. zvezka po K 1'20. Laharnar Ivan: Gorske cvetlice. Slovenski na-pevi za četvero in petero mešanih glasov. II. natis. P. K 150. Laharnar Ivan: Slovenska sv. maša. Za mešani zbor s spremljavo orgel. II. natis. P. K 1'20. Laharnar Ivan: šmarnične pesmi. Za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. P. K 1'20 Laharnar Ivan: Velikonočne pesmi. Za mešani zbor. II. natis. P. 130. Sattner P. Hugoiin: Op. 10. Slava Bogu. Mašne pesmi za mešani zbor. Tretji pomnoženi natis. P. K r56., po gl. - -40. Foerster Anton: Op. 82. Slovenska sv. maša v čast sv. Cecilije. Za mešani zbor in samospeve z orglami. II. pomnoženi natis. P. K 1'20. Foerster Anton: Op. 100. 6 Marijinih pesmi. Za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas). Prva zbirka Marijinih pesmi. P. K 1'80., gl. po K —-40. Foerster Anton,- Op. 105 Praeludium et post-ludium na avstrijsko himno za orgle. V proslavo 60 letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. P. K —'60. Aljaž Jakob; Mešani in moški zbori. Dosedaj so izšli 4. zvezki po K —-60. Vsebina IV. zvezka: a) Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba; 2. Za-kipi duša. b) Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar; 4. Pri pogrebu Vsebin a drugih zvezkov, je na ovitku IV. zvezka naznanjena. Dalje priporočamo: Zbirka ljudskih iger 7. in 8. zvezek. Vsebina: Za moške vloge: 1. Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Za letovišče! Burka enodejanka. 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. Za ženske vloge: 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih 5. Nežka * Bleda. Narodna igra v petih dejanjih 6. Najdena hči. Igra v treh dejanjih. Cena K l-60., s poštnino K 1"80. Vsebina 5. in 6. zvezka je označena na ovitku. Nove razglednice v večbarvnem tisku na eni strani prostor za naslov in dopis na drugi strani pa : Podoba lurške Matere božje, ki se prikaže Bernardki. Cena za vsak izvod 6 vin., 100 izvodov K 5 -. Podoba zlatomašnika papeža Pija X. Izvod 6 vin., 100 izvodov K 5-—. Podoba Nj. Vel. ces. Franca Jožefa I. ob 60-Ietnici. Vsak izvod 8 vin., 100 izvodov K 6-—. Podoba vnanjega lica »Katoliške bu-kvarne"; ta razglednica se oddaja stalnim odjemalcem brezplačno. Vse štiri razglednice je založila: Katoliška bukvama v Ljubljani. Vojska s Turkom v obrambo Bosne In Hercegovine Se nI gotova slvar, t da ne more biti vzrok, da se ne bi PREPRIČALI, da dobite najcenejše in najlepše tkanine edinole rit 2671 pri tvrdkl S FRANTIŠE< MEJDR, strojna tkalnica in razpešiljaln v tiutwaldu č. 21 v Ustju na Orlici. a BarhcntI, llanele, gradil, ka-nafasl, damaskl, nafmodcr-ne|Sl vzorci za damske kostume Itd. Vse po najnižjih cenah — lastnega tovarniškega izdelka. — Opreme za neveste. ■ Zahtevajte povsod „Novo blago" z narod-m nim kolkom kot 23 metrov za 16 — K. 8 Ko se prepričate smo gotovi, da ne^pojdete v vojsko ne VI ne Vaša gospa, ker naročba do nas jc nepreklicna Lepa DELAVNICA pripravna za kakega obrtnika, in hlev se oddast« v najem v Prulab. Poizve se pri g. Al. Vodniku, kamnoseku v Ljubljani. 2664 2 Podružnice: Praga z men|alnlcaml: Graben 15, Maln strmi, Mest. ulica 17, Baden, Brno, CeSka Lipa, CeSka Kamnlca, Moravski Zumberg, Modllng, Novi Jlčln, , Plzen, Zvltava ln Llberce. Menjalnice na Dunaju: I. VVollzelle 10, Taborstrasse 1. III. Ungargasse 77 [vogal Rennvvega), III. LB-wrngnsse 27, IV. Wiedner Hauptstrasse 12, V. Schttnbrunnerstrasse 88 a, VI. Gumpendorferstrasse 22, Vil. fllnriuhllferstrasse 70, VIII. Lerchenfclder-strasse 132, IX. fllserstrasse 32. XVIII. Williringerstrasse 82, XIX. Dflbllnger Hauptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 32. 11 Menjalnična delniška družba MERCUR • DUNAJ, I., VVollzelle 1. Najkulantncjši :: nakup in prodaja :: vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, s: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. :: Delniška družba združenih pi?o¥aren Žalec in Laško ppif»ovoča sv#je ft.2E~H»«Kr:n