Poštnina Dlsčnna » ?ntn»tTit TFTO LTX V Lfublfam, v soboto 26. septembra 19M STEV. 218 Cenit t Dir Naročnina mesečno 25 L>iu. zu iuozein« »Ho 4ii L)in — ne-deliska i7<1«i |a celoletno l>b L)tn, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v kopitni i i ul. ♦»/III Teletom uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 2994 id 2050 IzNEC Cek. račun: Ljub« Ijana it. 10.650 i o 10.349 za inserate; Sarajevo Zagreb št*. 39.011. Praga-Dunaj 24.79? — i Uprava: Kopitar jeva 6, telefon 299 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku LL. in" ....'-■ili.M-i"^ ■. " ■ r \ .H-'* v ■ -f«.— ' jt™' -t.-«', ' .if?..'.'.. v v ■ .-v- • \ m..',^--.^.'.!^!^-* ~ Lastnikom hranHn.h vlog Mod vlagalci hranilnih vlog sf širijo različne vesti, da propade dinar, da bo država izkoristila zasebno hranilne vloge itd., vsled česar so postali vlagalci razburjeni in dvigajo vloge pri denarnih zavodih. Finančni minister dr. Gjurič je io 22. t. m. izjavil, da so vse take vesti ncosnovane in neresnične in da država nikakor nc misli v kakršnikoli obliki izkoristiti zasebnih hranilnih vlog v denarnih zavodih. Banska uprava opozarja vlagatelje, naj nikar ne dvigajo hranilnih vlog. Ver imajo s tom Ic sami škodo in naj pnmiilijo, da denarni zavodi nimajo v blagajnah tolike »otovine. da hi mogli zadostiti dvigom in da »'• zato primo-raai omejiti izplačila, kajti vlogo so izposojene na zemljišča, hiše itd., od koder sc ne morejo trenotno izterjati posojila. Vir,**, so v vsakem oziru varne, zato naj se vlagatelj- pomirijo in naj ne po vzrečajo težkoč denarnim zavodetn. da bi ti marali izterjali posojila, vsled česar bi lahko propadla marsikatera trdna gospodarstva, ker trenotno nimajo na razpolago sredstev za vračila. Kraljevska banska tmrava, dravske banovine. V Ljubljani, dne 25. sept. 1931, (»AA«), Cene ra drobno- Gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, je prisilila vse države, da so pričele štediti. štednja zahteva skrčenje državnega proračuna; skrčiti so morajo v6o postavke, tako se krči v vseh državah tudi postavka za državno upravo in z njo stroški 7.i urad ništvo. Skrčenje stroškov za birokracijo bo lažje izvesti v onih državah, kjer so tudi življenjske cene padle. Cene na debelo industrijskim proizvodom in kmetskih pridelkov, živilom, živini so res znatno padlo. Če pa pogledamo, po katerih cenah morajo kupovati kmet, delavec in uradnik 6voje vsakdanje potrebščine, vidimo, da se cene na drobno uporno drže že leta in leta na isti višini. Kje tiči vzrok temu pajavu, se mora vprašati V6ak trezno misleči človek. Odgovor ni težak. Trgovina pred vojno je bila veliko b lj elastična, sledila je zakonu o povpraševanju in ponudbi in je reagirala na vsako še Irko majhno gibanje cen. Dandanes je pa stvar popolnoma drugačna. Trgovina se je monopclizirala. Ne sledi več starim gospodarskim zakonom, temveč diktatu močnih gespodarskih trustov, katerih nnmen je vzdržati cene čim bolj visoko. Njihova gospodarska politika se ne ozira na potrebe konsumenta. Namen le politike, iztisniti iz konsu-mrnta milijonske dobičke, ki potem leže neizrabljeni v bančnih trezorih v škodo vsega gospodarskega življenja, ali pa jih velika gospoda zapravlja v brezdelnosti po raznih rivierah. Velekapitalistična gospodarska politika, ki sloni na izkoriščanju šibkejših do skrajnosti, je morala nujno dovesti do popolnega obuboževanja konsumenta. Prišli smo že tako daleč, da je njegova kupna moč padla skoraj na ničlo. Kmet mora prodajati svoje pridelke in živino po sramotno nizki ceni. Plačevati pa mora kljub temu visoke davke in drago kujx>vati industrijske proizvode. Dandanes ne prejme kmet za svoje blago niti toliko, da bi kril produkcijske troške. Prav nič na boljšem nista delavec in uradnik. Od padca cen živini in poljedelskim proizvodom sta se ta dva prav malo okoristila. Z malimi izjemami moramo vse prav tako drago kupovati, kakor smo kupovali pred padcem svetovnih cen. Monopoliziranje trgovine v velikih trustih in neizmerna dobičknželjnost trgovcev sta glavni oviri, da padec cen na debelo ne pride do učinka ludi v trgovini nn drobno. Naj navedemo vsaj par drastičnih primerov iz nrše domače trgovine. Vino prodaja kmet po 2 Din liter in Se ceneje. Konsument ga mora plačati v -gostilni po 12 dn 14 dinarjev; mesar kupuje živino živ™ vage po 4 Din kg. prodaja ga po 15 Din. Kje je tu pošteno trgovsko razmerje med cenami na debelo In cenami nn drobno? Nič boljše ni pri industrijskih proizvodih. Zn meter linega kamgarna ir. čiste volne plačaš v domači tovarni 120 Din meter. V trgovini te bo stal 420 Din meter. Naj omenimo še .....!«ko kupčijo, ki je že dalj časa pop"'1 .-> oodna. Poštenrgn stanovanja izpod 1. utarjev v Ljubljani ne dobiš. Delavstvo in uradništvo horendnlh najemnim kratkomalo ne zmore. Posledice gospodarske politike hišnih l.-stnikov, ki je produkcijski stroški niknkor ne opravičujejo, se že kažejo. V Ljubljani je že okoli 500 stanovanj praznih. Tnko se dobičknželjnost tepe sama sebe. In vendar tvori veČino mestnega prebivalstva. V opravičilo za tako veliko razliko med nabavno in prodajno ceno navajajo trgovci vedno in vedno takozvane režijske stroške, h knterim prištevajo tudi dnvke. Pojem režijskih stroškov je g"veda silno raztegljiv In že večkrat smo polemiki s prizndetiml ČinitelJI dokazali, da ti izgovori ne držijo. Trgovci, sem spadajo tudi mesarji, gostilničarji In hišni posestniki, se bodo morali končno vendarle sprijazniti z manjšim dobičkom, kar bo le v njihovo korist, ker bodo sicer konsumenta uničili. Nikjer nI zapisano, da si mora vsak trgo-cpv v trku dveh let sezidali hišo ali vsaj nabaviti avtomobili Uradniški konsument si pomaga z obroki, toda z obroki se prav tako lahko zaduši kakor z drugimi dolgovi, kadar se jih nabere toliko, dn presežejo njegovo plačo. Velekapitalistična miselnost je že pretesno cbjeln naše pridobitne kroge, da bi si mi mnogo Obljubljali od svojega moralnega pridigovanja. Kapitalist kloni le denarju in sili, ker že davno ne dela več po geslu: >2ivi in daj živeli Ic Da si moramo naložiti žrtve, ki so potrebne za ozdravljenje tHLkih gospodarskih razmer, vsi n« rzmena in ta Franciji in Ameriki gre beseda Ma sestanka Hoover-Laval bo padla odločitev — Angleška industrija oživela Pariz, 25. sept. Poset Lavala v Washingtonu, ki se bo zgodii prve dni oktobra, sc smatra tukaj za eno najbolj važnih dejstev moderne diploma-tične zg-odovine Ni pa absolutno mogoče zvedeti, kakšne probleme bo Laval, ki se poda v Washing-ton sam, obravnaval s Ilooverjem. Gotovo bo v prvi vrsti predmet njunih razgovorov svetovna gospodarska kriza, in mnogi so v resnici prepričani, da bosta Laval in Hoover našla rešitev. Francozi poudarjajo, da sta krize najbolj krivi Anglija in Amerika, ki sta tako radodarno dajali kredite vsemu svetu in razširjali svoj kapital brez ozira na dejanske potrebe. Sicer so ameriške finance ostale močne, ker so njihovi viri skoroda neizčrpni, toda Amerika bo morala postopati sporazumno s Francijo, ako naj se reši gospodarska kriza. Sodelovanje Amerike in Francije je v interesu njiju samih, ker bi tudi njuno gospodarstvo moglo biti prej ali slej občutno prizadeto vsled gospodarskih težav ostalega sveta .Na kakšni podlagi pa se bosta Amerika in Francija sporazumeli, je težko predvideti, ker je Amerika do sedaj stala na stališču, da se mora moratorij za nemške reparacije podaljšati, dočim Francija o črtanju dolgov noče ničesar slišati. Kar se tiče obiska Lavala in Brianda v Berlinu, je istotako popolnoma neznano, ali je Francija pripravljena Nemčiji pomagati ali ne, in pod kakšnimi pogoji. Zanimivo pa je, da nekateri krogi razširjajo govorico, da bo Lavr.l po obisku v Berlinu šel v Rim, da se sestane z Mussolinijem. Na vsak način je to želja Italije, ki r e dolgo trudi, da bi dobila od Francije posoj. London, 25. sept. ž. Iz vseh krajev Anglije poročajo, da je vsled padca funta šterlinga po.:i-vela vsa angleška industrija. Industrija premoga je dobila mnogo naročil, posebno s kontinenta. Mnoge tovarne v Landchestru, ki so bile zaprte že nekaj let, so pričele obratovati. Barrovv Steel Company je sklenila, da stavi v obrat že v ponedeljek vse visoke peči in da zaposli nadaljnjih 1400 delavcev. V Livcrpoolu je bilo prodanih na borzi za bombaž 45.000 bal bombaža, kar predstavlja rekerd prometa, odkar borza obstoji. rE>aily Herald« poroča na uvodnem mestu, da bodo primeru Velike Britanije sledile še druge države, v prvi vrsti Nemčija, ki bo morala ravno tako ukiniti zlato valuto. Isti list pravi, da bo postal funt šter-ling gotovo kontrolna valuta na mednarodni borzi, ki bo sigurna in stabilna med valutami, ki slonijo na zlati bazi. List zatrjuje, da se Velika Britanija nahaja na predvečeru valutne revolucije, ki bo istotako značilna, kot industrijska revolucija. Dalje se bavi londonski tisk s stališčem Amerike in s sestankom Lavala s Ilooverjem, ki bo gotovo razjasnil težki položaj po vsem svetu. Sestanek Hoo- verja in Mac Donalda je prinesel londonski protokol, a britanski listi trdijo, da so v ameriških službenih krogih v zadnjem času zelo rezervirani in ta neobičajni mir bo prinesel brez suma zelo važne sklepe. V Washingtonu mislijo na mednarodno splošno gospodarsko konferenco, ki naj bi se pripravila na sestanku llooverja z Lavalom. Bri- tanski listi priznajo, da brez sodelovanja Francije in Anglije ne more biti resnega reševanja obstoječih ekonomskih in finančnih problemov v svetu, a vprašanje medzavezniških vojnih dolgov in nemških reparacij se sploh ne bi moglo rešiti, ako se med Združenimi državami in Francijo ne uposta-vi intimno sodelovanje. Po!ožaj denarnega trga Katio ;zmrznjene<, okoli 1 1.5 rniljarde frankov. Terjatve te banke so raz- Naš zunanji mlmsSer o vprašanja našega posojila Belgrad, 25. septembra. 1. Dnnes dopoldne je prispel minister zunanjih del g. dr. Marinkovič s svojo soprogo iz Ženeve. Dr. Marinkovič je dal pri povratku iz Ženeve časnikarjem sledečo izjavo: Letošnja skupščina DN" ni bila večjega pomena. Posebno v svojem začetku. Na dnevnem redu so bila vprašanja o težkem finančnem življenju, za katero je bilo jasno, da Zveza narodov le v malem odpomore. Za ozdravitev teh težkoč je mogoče le sodelovanje med vsemi državami, k<*r t>' se le na ta način lahko poboljšale finančne prilike v svetu. Bilo je jasno, da bo težnja skupščine šla za rešitvijo teh vprašanj. Med tem pa so se v teku zasedanja pojavila nova vprašanja, katera so v Zvezi zbudila veliko zanimanje. Prvo tnko vprašanje je bil predlog o ustavitvi oboroževanja. Na podlagi Italijanske sugestije so prinesle Skandinavske države predlog, da se oboroževanje v vseh državah ustavi do konference za razorožitev in za čas njenega dela. Po našem mnenju ni bil ta predlog na svojem mestu in radi tega ni mogel biti koristno rešen. Ustavitev oboroževanja je zelo težko in veliko vprašanje in je nemogoče, da bi ga DN moglo nnenkrat in enostaven način rešiti. Za njegovo rešitev je sklicana konferenca, kakršne po svoji veli-, čini do sedaj še sploh ni bilo. Ob koncu skupščine je prišla na vrsto japon-sko-kilajeka vojna, katera je izzvala veliko vzne- sorazmerno s svojimi močmi, o tem ne bo danes nikdo prepričal močnejših. Vsi zlati nauki nič ne izdajo. Stara resnica je, da je nadprodukeija v prvi vrsti poslrdica obubožnnja konsumenta in ven-dnr se dnnes vsa podjetja »rešujejo« s tem, da se nižajo plače delavstvu, medtem ko upravni svetniki branijo svoje tantieme do razsula podjetja. Še danes tudi velja zakon: Nižje cene — večji kon-sum, večji konsum — višja produkcija — manjša brezposelnost. A kdo se uravnava po njem? Drugi zopet še vedno pridigajo: Trgovina in industrija živila od konsumenta. če ta propade, propade vse. To so glasovi v puščnvi. Danes še niti konkurence ni več v trgovini I Kjer niso trgovci sindikalizirani v stanovski orgnnizaciji, tam gotovo cvete nekak tajinstven dogovor, ki tako čudovito drži. Ker ni konsument organiziran, ker se more z organizacijo nastopiti zn obrambo svojih interesov. je potrebnn od druge strani organizirana akcija za znižanje cen v trgovini na drobno. mirjejije v krogih Zveze narodov. V Zvezi narodov še vedno vlada upravičena nestrpnost. Vojna obstoji, operacije se še nadaljujejo. Borbe se razvijajo, vendar pa se nič ne ukrene, kar bi moglo preprečili prelivanje krvi. Dejstvo je, da je Japonska vojska ukrenila gotove korake, za katere pravi Japonska, da so bili povsem upravičeni. Svet ZN se je znašla v zelo težkem položaju in ni mogla vse do predvčerajšnjim priti do nobene deflnitirne rešitve, pričakujoč, da japonski delegatje dobe nove informacije In nove instrukeije od svoje vlade. Medtem pa obstoji v krogih ZN, posebej pri predstavnikih malih držav bojazen, da se bo ZN poka- j zala nemočno, da bi kaj ukrenila v tem slučaju. S tem bi se stvorilo nevarno mišljenje, da je akcija ZN nemogoča samo, kadar »o v vprašanju pred vsem neznatne vojaške sile in da njena metoda nima nobene učinkovitosti, kakor hitro pride čas, da se reši spore velikih in močnih vojašltih držav. Z a čas mojega hiranja v Ženevi, je nadaljeval g. dr. Voja Marinkovil. sem imel nalogo, da se bavim ludi s pregovori o lem, ali se more na neki način popravili, kar se je nam na ikodo zgodilo ob priliki sjtrejelja Hooverjerega načrta. Vet svet le teiko občuti finančno krizo in ni bilo mogoče dobiti pristanek glavnih til in podpisnikov sporazuma v Londonu, da se nam na drugi način nadoknadi iko-da. Radi lega smo se morali potruditi, da to izgubo katero začasno moramo pretrpeti, nadomestimo z začasnim posojilom. Mi pa bomo ostali na našem prarnem staliiču, da začenjamo pri banki za mednarodna plačila akvije za zaičilo naših pravic. To posojilo bo v višini reparacijskega sprejetja, katero nam po pravici pripada. Tako bi se mi rešili finančnih telkol za čas, dokler se spor ne reši. Rok za reklamacije podaljšan Ljubljana. 25. sepl. AA. Ukaz o razpisu volitev v narodno skupščino je izšel v »Službenih no-vinah< dne 24. t. m. Zato je pričel teči tridnevni rok za reklamacije volilnih imenikov 25. t. m. Reklamacije so torej dopustne tri dni po objavi v Službenih novinahr, t. j. 25., 26. in 27. t. m., ker pa je 27. t. m. nedelja, je zadnji dan za vlaganje reklamacij ponedeljek 28. t. m. lična večja podjetja francoske kovinske, filmske industrije itd Dobroimetja bank v Nemčiji znašajo samo 160 milijonov frankov, kar pri današnjih težkočah nikakor ne more priti v poštev. Pogajanja zn mirno odpravo težkoč, pri katerih sodelujeta posebno Credit Lyonnaise in Credit Com-mercinl et Industrie!, Se niso končaln. Resna nevarnost za stranke pa se lahko smatra kot izključena, ker bi v vsakem primeru jamčile za vloge te bnnke, francoska Narodna banka in država. Pariz, 25. septembra, tg. Pariška borza je bila danes otvorjena v smislu slabih vesti iz Nevv-yorka v izredno slabi tendenci. K temu so prišle še nove vesii o večjih težkočah v pariških bankah. Tako so se morali danes črtati kttrzi zavoda Credit National, ki je včeraj po borzi padel od 675 na 500. Slab položaj kurzov je precej ennko zadel ves trg. Vse vrednosti od industrijskih vrednosti pa do inozemskih vrednosti so beležile velike kurzne zgube. Ob koncu se je pokazalo mnjhno zboljšanje. jKisobno pri francoskih bnnknli in Sueški družbi. Tudi Youngova posojila so padla od 612 na 579. Na deviznem trgu se je zabeležil zopet nov oster padec angleškega funta. Pred borzo je funt pndel od 08.5 na OO. V oficielni borzi je notiral najprej 88.5 do 87, zaključil pa je s 87.5. Curiška borza Curih, 25. sept. tg. Na današnji curiški bor/.i je prišlo do velikega padanja vrednosti. Zelo veliko oddaj je bilo radi sodnih izvršb. Razen tega so se širile govorice o težkočah neke znane curiške bnnčne firme. Deloma so nastale enormne kurzne zgube. Tudi švicarske obligacije so slabcj«e. Valute so stale danes zopet zelo slabo. Marka je beležila 113 do 116, funt 17.5 do 18.5, dolar 5.105 do 5.115. Cene sc ne zvišaio London, 25. sept. Po vsem Angleškem so cene živil ostale neizpremenjene. Vsi trgovci izjavljajo, da bi povišanje cen bilo popolnoma neopravičeno. Trgovinski minister jc sprejel deputacijo strokovne zveze železničarjev, kateri je zagotovil, da bo vlada z vsemi sredstvi preprečila, da bi se cene živilom zvišale in da bo cene najstrožje kontrolirala. Dar Nj, V. kratice Belgrad, 25. sept. AA. Minister socijalne po« litike in narodnega zdravja g. dr. Kostrenčič je prejel danes od g. ministra dvora tole pismo: Gospod minister! Čast mi je obvestiti vas, da je Nj. Vel. kraljica Marija blagovolila odrediti, naj se izroči centralnemu narodnemu odboru Rdečega križa kraljevino Jugoslavije kot podpora krajem, prizadetim po suši in vremenskih nezgodah 200.000 Din kot njen prispevek, 100.000 Din pa kot prispevek njihovih kraljevskih visočanstev prestolonaslednika Petra, kraljeviča Tomi-slava in kraljeviča Andreja. — Minister dvora F. Jeftič s. r. Cena vžigalic se ne zviša Belgrad, 25. sept. A A. Glede na vest, da bodo cene vžigalic zvišane, razglaša uprava monopolov, ila je ta vest brez podlage in docela izmišljena. Dr. Schmibach premeščen Belgrad, 25. sept. 1. V ministrstvo notranjih del je prestavljen iz Maribora okrožni inšpektor in bivši veliki župan dr. Schaubarh. Amerišfti gosi v Belgradu Belgrad. 25. sepl. 1. Dnnes je prispel v Belgrad gost naše vojske in elitni predstavnik ameriške generalitete, general Douglas Mac Arthnr, šef generalnega štaba Zedinjenih ameriških držav. Na peronu postaje so ga pričakovali ameriški poslanik Prince, šef glavnega general štaba nrmijslil general Milan Milovanovič, komandant mornarice Viktor NVikerhnuser ter komandant Helgrarta au-mijski general Vojislav Tomič z mnogo drugimi predstavniki. Uradne tire Belgrad, 25. .sept. AA. Predsednik minerskega sveta in minister za notranje zadeve je pod-pisal odlok, ki i njim dolofa uradne ure v vseh državnih uradih ed 1. oktobra letoa do 1. mata 1932. Uradne ure bodo: Ob sobotah od 8 do 11, ostale delavnike pa od 8 do 12.30 in od 15.30 do 18. Solsha vest Belgrad, 25. sept. AA. Prosvetni min:*tcr je ir.dal odlok, da lahko obiskujejo četrti razred ljudske šole: a) učenci, ki so padli pri sprejemnem izpitu za sredni« 5o!t; b) učenci, ki nimajo preu-pi.-ane starosti za srednje Sol«: c) učenci, ki »o v krajih, kjer ni srednjih ali meičanskih šol. Ta odlok velja .samo v primeru, da je za te učence v ljudskih šolah prostora Bratom na pomoč! Nekateri kraji naše države, predvsem v vrbaski, setski, primorski in savski banovini s o letos prizadeti po s uši. Ljudje v teh krajih, ki imajo itak od nekdaj borno življenj*, da komaj pridelajo sa vsakdanji kruh, bodo po elementarni nesreči izročeni najhujši- bedi, ako se jim izdatno ne pri-s koti na pomor. Razume se, da bo država storila po svojih močeh vse, da bedo omili, ■vendar pa je prav tako nujna pomoč posameznikov pn vsej državi, ki sočustvujejo s tvojimi brati. Saj pravi pregovor našega naroda, ki je zajet is globin njegove krščanske duše, da vse, kar človek is ljubezni da, tudi nazaj dobi. Prebivalstvo naših kraških pokrajin je tako skopo od prirode -obdarjeno s zemeljskimi dobrinami, da si tega, kar mu je letos odrekla mati zemlja, ne more dokupiti z denarjem, ker ga enostavno nima. Spričo tega je selo hvalevredno, da Rdeči kriz organizira pomoč nesrečnemu prebivalstvu in se obrača na vse državljane Jugoslavije, da, sočustvujoč z bližnjim, vsak, kolikor pač v sedanjih razmerah premore, žrtvuje kaj za sodržavljane, ki so v največji, stiski in od dobrih ljudi pričakujejo pomoči. Najlepši zgled nam je dal naš k r a l j sam, ki je nakazal Rdečemu križu svoj prispevek za gladujoče prebivalstvo v višini 1 milijona dinarjev. Ta plemeniti čin vaj vzpodbudi vsakega državljana Jugoslavije, da po svojih močeh prispeva k temu, da se bratje rešijo saj najhujše bede, zdaj, ko huda zima trka na vrata! Razume se, da je pomoč nujno potrebna in da je ljudje željno čakajo, zakaj njihova stiska, ko nimajo s čim preživljati niti sebe niti živino, je od dne do dne večja. Moramo pač drug drugemu pomagati, saj take neserče lahko zadenejo vsak kraj v vaši državi in zato smo drug na drugega nujno navezani. Res, da je tudi pri nas gospodarska stiska tako velika, kakor še ni bila izlepa, toda tisti, ki še kaj ali pa celo veliko imajo, da lahko nesrečnemu bratu podarijo, ne smejo pozabiti onih, ki njihove pomoči nujno potrebujejo — saj je gotovo, da bodo iz svojega dobrega srca dali tudi mnogi, ki to veliko težje zmorejo. Zato na pomoč bratom! Amerika ho rest a SV?i? Japonska se zagovarja Umik japonskih čet Ženeva, 25. sept. tg. Japonski odgovor, ki je danes dospel v Ženevo, ima datum 24. septembra ter ga je izročil japonski delegat Jošizava gene- i ralnemu tajniku Zveze narodov. Japonski odgovor navaja: Japonske čete so od početka dogodkov strogo gledale na to, da ostanejo v mejah, ki jih zahteva skrb za lastno varnost, za varnost železnic in japonskih državljanov. Japonska vlada je odločno šla za ciljem, da prepreči vsakršno razširjenje incidenta in vsako poslabšanje položaja. Resno je skrbela za to, da se po možnosti stvar uredi mirno s pogajanji med obema državama, ter ima najboljšo volj«, da se ne oddalji od teh smernic. Japonska vlada polaga važnost na izjavo, da je žc največji del svojih čet umaknila nazaj v pas železniške linije. Izven te cone so ostale samo nekatere čete, in sicer radi previdnosti v Mukdenu iu Kirinu, dočim je majhno število vojakov nastanjeno v nekaterih drugih mestih. Ta odredba pa ne pomenja vojaške zasedbe. Umik čet se vrši v največjem miru, kolikor to dopušča sedanja potreba varstva japonskih državljanov iu železnice^Ja-ponska vlada namerava umakniti svoje čete v železniški pas sam. V krogih Sveta Zveze narodov, ki ima velik interes na tem, da sc reši konflikt čimprej, polagajo veliko važnost na pripravljenost japonske vlade, pogajati se s Kitajsko direktno. Ce se to posreči na ta način, se bo smatralo to kot dober uspeh politike Zveze narodov. Na popoldanski seji se je objavila izjava japonske vlade od 24. septembra, ki še enkrat opisuje dogodke v Mandžuriji v japonskem smislu. Japonska vlada ne zasleduje nobenih teritorialnih ciljev v Mandžuriji. Ona želi samo, da bi mogli japonski državljani brez nevarnosti opravljati svoje mirne posle. Plenum Zveze nrodov bo še enkrat razpravljal o vprašanju, kako združiti Kello-gov pakt, ki vojno popolnoma izključuje, z nazi-ranjem Zveze narodov, ki dovoljuje vojne v nekaterih določenih primerih, seveda kot zadnjo možnost. Angleški jurist Rollin je predložil namreč svoje tozadevno poročilo ter bo posebna komisija Sf!HfU.trt V'«*™! hV> med zasedanje razorožitvene konference še enkrat poskušala najti formulo, kako naj se absolutna prepoved vojne sprejem v pakt Zveze narodov. Dalje se je na predlog lorda Roberta Cecila določil nov odbor za reformo volivnega postopka za volitev nestalnih članov v Svet Zveze narodov. Plenarne seje Zveze narodov ne bodo končane pred ponedeljkom prihodnjega tedna, ker se redakcijski odbor tretje komisije še ni sporazumel o (^Mandjurijot ]cCj-l£tH □ Kitaj, HjRaibijct italijanskem predlogu za leto premirja v oboroževanju. Newyork, 25. sept. tg. Senator Borah imenuje v neki svoji izjavi japonsko postopanje kot flagrantno kršenje vseh mednarodnih pogodb. Borah prorokuje polom vsega svetovnega gospodarstva in svetovne politične zgradbe, če s- ne bodo revidirale mednarodne pogodbe, na katei.u temelji povojni svet. •• .'V-V- Laval sprejel vabi lo Nevvvork. 25. septembra. V svojem govoru, ob otvoritvi narodnega zbora amerikanske legije, je predsednik Iloover opetovano namignil na sedanji gospodarski položaj. Govoreč o policah bojevnikov, je Hoover govoril o vzrokih ameriške "gospodarske depresije, ki izhaja iz nestalnosti evropske situacije in je izjavil, da bodo Združene države u postavile stahiliteto sveta. Predsednik je pozval legijo ameriških bojevnikov. da naj aktivno sodeluje pri prizadevanju, da se sedanja svetovna kriza reši. »Ta kriza«, jo dejal Iloover, r.se je začela v Evropi, kjer so bile j gospodarske produktivne sile po posledicah velike vojne popolnoma deformirane. Naša gospodarska | moč je tako velika, da bi bili mi lahko že vpostavili : naše prejšnje blagostanje, ako bi ne bili vedno pre- j prečeni zaradi nesigurnosti gospodarskega in poli- j tičnega položaja v Evropi . Ivorespondent Xe\vyork Timesa« poroča, da ! je MacDonald že IS. septembra poslal prezidentu Tlooverju noto, v kateri ga je obvestil o namerah i britanske vlade glede ukinitve zlatega standarda, j Poročevalec dostavlja, da je kriza Anglije prepričala | ameriško državnike, da j« nujna revizija germanskih reparacij iu vseh ostalih državnih dolgov v Evropi. Spričo nizke vezave funta je absolutno nemogoče vzdrževati sedanje višine reparacij. KaSoionci so uspeli Pariz. 2-". septembra. AA. Po poročilu iz Madrida so našli kompromisno formulo zn amandmaji-, ki bo omogočil, da preidejo v špansko ustavo nekatera poglavja katalonske ustave. O tem aniand- I manu bo parlament razpravljal jutri. I Spopadi med španskimi delavci Madrid, 25. septembra. A A. Po poročilu iz Santandra so se tamkaj spopadli delavci delavske unije z delavci, člani katoliških sindikatov. Kalo-liškl delavci se niso hoteli priključiti stavki. En delavec jo ubit, osem pa rnnjenih. Novinarji In stavci v Sanlandru bodo po vsej priliki danes pričeli stavkati. Deset milijonov brezposelnih KewyorV, 25. septembra. tg. Po navedbah ameriške delavske zveze znaša .-levilo brezposelnih v Združenih državah 10 milijonov in raste še vedno. London, 25. septembra, tg. V Plimoulh je dospelo 200 angleških izseljencev iz Združenih držav, ki so radi gospodarske kriza ostali brez posla in jih je ameriška vlada na svojo stroške poslala v domovino. Obsodbe na debelo Rim, 25. sept. i. Pred izrednim tribunalom »a zaščito države se je začela razprava proti 6 j skupinam antifašistov iz 6everne Italije. Razprava je končana proti članom prvih dveh skupin. To so po večini antifašistl iz Bologtte. Fašistični izredni i tribunal je obsodil vse člane prve skupine, 8 po 1 številu, na zaporno kazen od dveh do osem let. Danes pa je obsodilo Se ostale skupine, 14 oseb, od katerih je 13 obsojenih na zaporno kazen od 2 do 7 let, eden pa je bil oproščen. Dunajsko rremrnulra napoved. Nekoliko to- j plfjJe vreme, ki se bo zboljšalo po«ef>no. na jugu j 'Ma severu pa Se ne bo /-amvjjijrfl^ Pari:, 25. sept. A A. Danes je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik republike Doumer. Minisirski svet je soglašal v oceni velikega pomena Hoovrovega povabila, naj predsednik francoske vlade Laval obišče Washington. G. Laval bo odgovoril na Hoovrovo povabilo, da se mu bo odzval. Predsednik vlade g. Laval in minister zunanjih zadev g. Briand so nato poročali o svojem potovanju v Berlin in o vprašanjih, ki bodo na dnev- nem redu berlinskih pogajanj. Pariz, 25. sept. tg. jMatinc poroča, da bo ministrski predsednik Laval 16. oktobra odpotoval v \Vashington. O tem se bo razpravljalo še na današnjem ministrskem svetu, ravno lako tudi o jutrišnjem potovanju v Berlin. Ameriški poslanik v Parizu je danes izročil Lavalu kot častno darilo ameriškega finančnega ministra Mellona zlat tintnik v spomin na pogajanja o Hooverjevem predlogu za moratorij. Madjari so si izmislili atentat Zele miške nesreče pri Biatorbagylu kriva železniška uprava Zagreb, 25. sepf. ž. Današnje »Narodne novine javljajo iz Vinkovcev, da je ob priliki železniške nesreče pri Biatorbagyu bil udeležen tudi naš državljan ing. Jovan Ojurič, načelnik prometnega ministrstva, ki pa je imel srečo, da je ostal na onem vagonu, ki je še z dvema poštnima vagonoma ostal na progi, 'lakoj po nesreči je Ojurič odšel iz vagona in je videl šele takrat, kako visi en vagon nad prepadom, iz katerega je gledal neki Belgijec in prosil za pomoč. Ojurič mu je takoj tudi pomagal. Gjurič odločno trdi, da ni biio nobene detonacije in je mnenja, da ne gre za atentat z razstrelivom, kajti v tem slučaju bi moral biti poškodovan tudi viadukt. Viadukt pa ui poškodovan. temveč je podrta le ograja vsled udarca lokomotive, ki je iztirila in padla v prepad, s seboj pa povlekla nekoliko vagonov. Po mnenju Gjuriča je prišlo do nesreče radi tega, ker so na tračnicah popustile spojnice. Po nesreči je odšel Ojurič v Budimpešto, kjer pa ga sploh niso zaslišali. Radi velikega razburjenja je dobil srčni krč, vendar pa je njegovo stanje že dobro. Izjava g. Ojuriča se torej povsem krije s poročili češkoslovaških listov, ki so trdili, da sploh ne gre za atentat, temveč za železniško nesrečo. Budimpešta, 25. sept. ž. Atentat v Biator-bagyu še vedno ni pojasnjen in stoji na mrtvi točki. Policija vodi preiskavo v raznih smereh, vendar brez uspeha. Nekaj 100 agentov je odpotovalo v Avstrijo, Švico in Romunijo, da vodijo preiskavo s tamošnjimi oblastmi. Vsi rezultati se drže v tajnosti. Madjarska čaka na posojilo Ogromm primanjkljaj državnega proračuna Budimpešta, 25. sept. AA. Madjarska telegraf- j ska agencija poreča: Na seji minislrskega svela je 1 imel predsednik vlade grof Karolyi dolg govor. Najprvo je obsodil železniški atentat pri Biabrba-gyju. Vlada je morala zaradi tega atenlala izdati energične preventivne ukrepe. O proračunu je firnf Karolgi dejal. da znaia i stvarni primanjkljaj 117 milijonov pegoc. Kratko- ' ročni državni dolgovi znašajo 360 milijonov, državnih garancij je za 150 milijonov. Itavnoležje p r. računa l>o vlada vzpostavila z znižanjem izdatkov in s povečanjem dohodkov. Vlada namerava uredili kratkoročne dolgove s posojilom ali z zrugim poslom na mednarodnem tržišču, Potrebno je samo blagohotno sodelovanje finančnih in gospodarskih strokovnjakov Zveze narodov. Blejski farnih Astaloš zgubil proti Flohru, — Prekinjene partije. Partija Flohr—Astaloš, ki bi 6e mora a odigrati v 25. kolu. je bila odigrana dane«. Astaloš se je branil z Aljehinovo obrambo, nakar je Flohr začel kmalu napadati. Ro iral je na nasprotno stran kot njegov nasprotnik in napravil napad na kraljevo krilo, ki pa je uspel le zato. ker je Astaloš zamudil prnvo priliko insceniratl na damskem krilu protinapad. Astaloš je prihajal v vedno slabši položaj, tako da je slednjič še nasprotnikovo kombinacijo spregledal in igubil kmeta ter potem v končnici tudi partijo. Poleg te partije so bile določene za danes tudi 3 prekinjene partije, in sicer: Bogoljubov— Koatič, Spielmann—Colle in Kashdan—Kostič. Kostič je izgubil partijo proti Bogoljubovu brez igre. ker je kuvertiral ob prekinitvi nemogočo po'.ezo; s tem se smatra po turnirskih določbah partija za zgubljeno. Partija pa je bila prekinjena tudi sicer v takem položaju, da bi Kostič rezultata ne mogel spremeniti, tudi čc bi igral, S Kashdanom jc Kostič remizlrat, ker Kashdan kljub temu, da jc imel kvaliteto več, radi močnih Kostičevih kmetov, ni imel izgleda na zmaga. Izvrstno je igral Colla proti Spielmannu, ki je bil že v bol|3i poziciji. Toda napravil jc ma'o napako in Colle ga je z nepričakovano potezo tako potisnil, da Spielmann ni nadal|eval dobro in zagrešil remis varijanto. Colle je prišel oolagoma v premoč, ki je postopoma rasla in Spielmann sc |c slednjič moral v končnici udatl. Stanje po 26, kolu: Aljeh in 19 in pol, Bogoljubov 14, Kashdan, vVijimar 13, Flohr, Niemcovič 12 in pol. Spielmann, Stoltz 12, Kostič, Maroczy 11 in pol, Tartakower II, Astaloš 0 in pol, Colle 9, Pire 8. Jutri se bo vršilo predzadnje kolo, v katerem igraio: Spielmann—Nlcmcovič, Colle—Pire, Vi'"inr —Flohr, Asta'oš—Bogoliubov, Tartakovver—Kashdan, Stoltz—Maroczy, Kostič—Aljehin, Belgratske vesti Belg-ad, 25. sept, AA. Poljedelski minister je na podlagi čl. 15 zakona o pobijanju rastlinskih škodljivcev predpisal pravilnik o uvozu in tranzitu krompirja. Belgrad, 25. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra pravde in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta odlikovani z rodom juloslovenskc krone III. stopnje: dr, Aleksander Viktor, starešina drž. odvetništva v pok. iz Zagreba, Ivan A*esarič, sodnik Stola serlmoricj v pok. iz Zagreba, Vladimir Buzadjič, sodnik Stola scomorice v pok. iz Zajreba; z redom sv. Save III. stopnje: Josip Manzo i, .tve'nik banskega stolu v pok. iz Zagrr.ba; z redom jugoslovanske krone V. stopnje: Mihovil Ilaberle, ravnatelj pomožnih uradov Stola »edmorice v pok. iz Zagreba. Bclgrad, 25. seplembra, I. Tukaj so sc razširile govorice, da ni bilo izdano dovoljenje za rodovniško vodslvo ženskega internata. Na nierodflj-nem mestu je Vaš dopisnik izvedel, da ni tniivelr-slvo zn prosvrto odreklo legn dovoljenja zaradi verskega značaja internata, in da so tozadevne vesli neutemeljene. Sedaj bo moški internat v rokah lajlkov in ženski v redovnih rokah. Znjsroh-ka vremenska napoved: Pretežno oblačno, ^počasi so bo razvedrilo, malo topleje. izredna carinska taksa v Italiji Rim, 25. sept. AA. Agencija Štefani poroča: Glede nu proračunske razmero in zaradi potrebe, da odstrani primanjkljaj, jc vlada sklenila uvesti izredno carinsko tnkso v znesku 15% vrednosti uvoženega blaga, za katero ne veljajo dogovorjeno olajšavo. Za fosilno gorivo znaša ta taksa 10%. Politika spoštovanja pogodb je odločala tudi v tem primeru. Carinski postopek napram vjfliii vrstam lilaga, ki se nanj nunašnjo veljavne mednarodne pogodbe, jc ostal neizpremonjen. Gornji izjemni ukrepi so biii izdani iz gospodarskih razlogov. Izvzeti so med drugim tile predmeti: živila, plodovi za pridobivanje olja, ani-inalna in vegetalna mast za potrebo industrije, umetnu gnojila, drage kovino v palicah, krpe, odpadki volne, denar in trgovske ladje. Ta ukrep je stopil v veljavo danes. IVilfamoevlfz umrl Berlin, 25. sept. tg. Danes je umrl v starosti 83 let odlični raziskovalec stare grške literature, tajni svetnik, jirof. Ulricli Willatnowitz-Mollendorf. Zvišanje diskonta Pariz. 25. sept AA. Havas poroča iz Koda-nja, da se bo eskontna mera nn Danskem zvišala s 4 in pol na 0%. Stockholm, 25. sept. AA. Švedska narodna banka jo zvišala diskont na 6%. Newyork, 25. sept. tg. Federal Reserve banka jo sledila danemu zgledu prosto trgovine in zvi-šala akceptno mero za 'A%. Agrarnn reforma Bclgrad, 25- septembra. 1. Ministrstvo ša šume. in rude jo izdalo novo oficielno tolmačenje zakona o likvidaciji agrarne reforme. Cerkvena posestva se po tem tolmačenju delijo v škofovska in nad-arbinska posestva. Samo nudarbinska posestva so po tem tolmačenju izvzeta iz zakonu o agrarni reformi. Drobne vesti Pariz, 25. sept. AA. Ministrski svet je na svoji današnji seji ' -il. da prestane poletni čas v noči s 3. na 4. oktoi).,. Pariz, 25. septembra. Ig. tc:iai d'Orsay odločno demantira vest. da je neposredno pričakovati fran-cosko-reski sporazum, po katerem bi dobila Francija v Rusiji petrolejske koncesije, Rusija pa j>o-sojilo. Novo inesSo Popravek. »Slovenec« je dne 24, septembra 1531 prinesel vest, da so prestavljeni štirje učitelji in učiteljice iz Št. Pet a pri Novem mestu na razne druge šole. To poročilo pa jc bilo pomanjkljivo in netočno, ker gg. učitelji in učiteljice niso prc8lavl'enl, ampak samo začasno nastavljeni na drugih šolah, ker št. pelertko šolo reslavrirajo In ia tu za nekaj časa pouk nemogoč. Kakor hitro pa bo šola popolnoma popravljena, bodo svoja mesta zasedli zopet isti učitelji in učiteljice. Strebkn družina v Novem mestu sporoča sledeče: Ker sc bliža strelska sezija na prostem h koncu, bo strelska družina v Novem mestu preskrbela lokal za zimsko streljanje z malo kaliber-sko puško. Vabimo zato vse, ki imajo smisel za strelski šport, da se pri<»lase k strdiaSki družini, kjer se bo v neprisiljeni zabavi vsak teden enkrat vršilo «t.e''an'e v pros'o:u, katerega bo s.dai v kratkem določil odbor. Dokler pa «o še lepi dnevi, ho pa streljanje šc vodno na vojaškem itrelišču in sicer \sako nedeljo od 7 pn do 10 dopoldne in popoldne od 4 do mraka. A. U.: KANONIK DR. MIHAEL OPEKA ŠESTDESETLETNIK 1 1 1 SHIH Sto JMHHHH -IU ...... - flHi iIMM JmhI vfitadHnH^NH J|HHHHHH|H L », - I JffilMBBMBgrgM Naše življenje je kakor pot na goro. 0<1 časa do časa je postaja, kjer se razgledamo, kaj j>oti »riio že prehodili, kakšna je bila, kako smo hodili, rudi šesldesetletnica je takšna postaja, seveda že dosti bližja cilju kakor izhodišču. Te dni je prišel kanonik Opeka do te postaje. Nekaj te poti je opisal sam v »Rimskih verzih«. Začela se je na Vrhniki, tam »v prijaznem dolu« pod sv. Trojico. Odtod v šolo na Vrhniki, z Vrhnike v Ljubljano. Tu v Alojzijevišču se je začel oblikovati »elegantni deklamator«, kakor ga je nekdaj imenoval dr. Iv. Prijatelj (ta elegantni deklamatoT bo pozneje sloveč cerkveni govornik). Začel je negovati tisti krepki vrhniški jezik, ki se mu tako podaje. Začel je tudi peti. Mentor mu je bil zadnja leta na gimnaziji pesnik Josip Cimperman, moški trpin, ki je tudi svoje učence, Antona Medveda in njega, nasproti mehkužnemu pevčevanju Stritarjevih epigonov, navajal na moštvo. Učitelj elegantnih kretenj mu je pa bil hišni vodja Tomo Zupan. Z Vrhnike in iz Ljubljane ga je vedla pot v Rim. Kako je bilo težko slovo od doma. kako se mu je zopet in zopet vračal duh v spominih na rodna tla, »čez gore v daljno deželo nazaj, kjer mu je cvela mladost«, kjer sv. Pavla zvon »oglaša iz temne se line, ki v devetih farah njemu enakega ni«, tudi vse lo je sam povedal v »Rimskih verzih«, ln tudi bo, kaj mu je bil Rim in kaj mu je dal '"Mih. V Rimu je študiral tri leta filozofijo in štiri leta teologijo. Obenem pa si je bogatil duha z edinstvenim bogastvom večnetra mesta. Pohajal je rimska svetišča, polna krščanskih spominov; forum romanum, kraj, poln spominov potranskecra Rima; vatikanske muzeje, zbirke največjih umetnin. Razmišljaj je v Tuskulu kakor nekdai Cicero Marko »o veiikih. težkih vprašanjih, ki jih zastavljal je duh«; sanjal v Tiburu ob Horacovih odah, vedril al duha in srce po albanskih, po sabinskih gorah. Premišljeval je pa tudi mnogo v samoti in tihoti Iti 9e učil v Ignacijevi šoli najvišje žtvljeniske modrosti. Zato pa mu je bilo po sedmih letih ne manj težko slovo od Rima kakor nekdai od doma. Ko je še pokleknil za slovo na grob »v. Petra, mu je solza silila v oko, kakor je zopet lepo sam izpovedal; Solza bridkosti je to tn solza dolžne zahvale: tisoč prejel sem dobrot v tvojem zavetju, o Rim! Žejna je vzorov mladost — ti vzorov si dal mi na (blažjih I z mehko dobrotno rokd v dušo si pisal niih sled. ViT si modrosti odprl neskaljene svete modrosti, da se nemirni ie duh vanjo zatapljal željan. Z vencem najlepšim ovil, « svečeniškim si vencem mi glfivo, od neraadružne Čeri božje oblasti ml dal... Ii Rima domov. Sedaj je bilo treba deliti nabrane dari Bogu v čast, narodu v prid. Pesmi »o utihnile. Le v »Sionskih glasovih« je še spesnil nekaj svojih najlepših, religioznih. Klicalo ga je drugačno delo. Za kaplana v Moravče! Z veseljem je šel, za malo časa, a še danes ne more pozabiti tistih dni in ljubih Moravčanov. Za prefekta v Alojzijev išče I Kaj bi mu moglo biti dražje, kakor Iti v zavod, kjer je nekdaj sam preživel dneve prve mladosti, vzgajati našo mladino, buditi v njej ljubezen do lepih vzorov! Tedaj je tudi bilo, da Je z dr. Evgenom Lampetom prevzel uredništvo »Dom in sveta«, in sicer sam za leposlovni del. Celo vrsto let mu je žrtvoval svoje najboljše moči. Bilo ie to hvaležno delo, vendar mu hvaležnost ni prineslo. Ko sedaj mirno gledamo nazaj, bolje umejemo tisti čas. Slovenski narod je hrepenel kvišku, hitel je na vseh poljih za drugimi narodi velikega sveta, tudi v umetnosti. Zato si je tudi katoliška inteligenca želela elegantne revije za čisto umetnost. A »Dom in svet« je bil in hotel biti, kar je bil od početka, za kar ga je bil dr. Frančišek Lampe ustanovil in kar je povedano že v njegovem imenu, dijaški in družinski list, za vse, kar je lepo in dobro, doma in po svetu. Tako je nastal razdor, dokler rii »Dom in svet« pod novim uredništvom krenil nn novo pot. Da pa je bil »Dom in svet« tudi tak, kakršen je bil. potreben, dokazuje najbolje dejstvo, da je moral njegovo delo prevzeti nov list: »Mladika«. A medtem so mu naložili že drugo delo. Moral je prevzeti poleg bolehnega profesorja-kateheta na realki več učnih ur verouka, kmalu pa sploh ves verouk na realki. Kot profesor-kalehet je imel zlasti priliko zajemati Iz svojega apologetskega in bogoslovnega znanja ln dajati mladini vzorov, načel in ni či za živi enje. Dasi pri realnih poklicih priča-ku;emo navadno manj Idealizma, se vendar mnogi n- ianji i čenci še danes hvaležno spominjajo svojega kateheta. Kot mož reda in resne discipline ie vzbudil oozornos; uri viaii šolski oblaki in ko ao vprav mislili na novega deželnega šolskega nadzornika, so se te misli obrnile nanj. Postal je deželni Šolski nadzornik. Z isto vnemo kakor vseh drugih nalog se je lotil tudi tega zanj nenavadnega poklica. Prišel je prevrat. Z njim pa polog vse^a idealizma tudi mnogo nelepega. Tako je bil žrtev zavisti in mržnje tudi deželni šolski nadzornik dr. Mihael Opeka. To ga je globoko zadelo. A kmalu si je opomogel kot mož krščanskih načel. So v življenju prevrati, ki se zde, da prinašajo s hudim vse hudo, a v resnici prineso le blagoslov. Takšen je bil za dr. Opeka ta prevrat. Krivica, ki se mu je zgodila, je bila povod, da je i prišel do najbolj svojega poklica. Poslal je stolni j pridigar. Obenem so ga poklicali kot kanonika v i stolni kapitelj. Tako se sedaj od prevrata sem j glasi njegova resnobna, moška beseda s propo- j vednice ljubljanske stolnice. Da bi odgojil tudi mlajši rod za ta prevažni poklic, je prevzel mesto ! učitelja cerkvenega govorništva na teološki fakulteti ljubljanske univerze. Sadove svojega dela pa nudi v pisanih zbirkah tudi širšim krogom. Izdal ' je doslej že 20 zvezkov svojih govorov, enoindvaj-seti se pa pravkar tiska. Tako je tisla težka pre- . izkušnja prinesla obilno blagoslova njemu in našemu narodu. Ko se danes kot šestdesetletnik ozira I nazaj na pot svojega življenja, ga morajo obhajati ! čuvstva hvaležnosti iti veselja: hvaležnosti nasproti | Bogu, ki je tako čudovito vodil njegova pota, veselja, da je mogel posvetiti življenje svojemu narodu na ta način. Naprej navzgor se v življenju ne vidi tako kakor na poti na goro. Le to mu kličemo: Bog z njim! Na mnoga leta! Kanonik dr. Mihael Opeka se je rodil 26. sept. 1871 na Vrhniki. Osnovno šolo je dovršil na Vrhniki, gimnazijo v Ljubljani (1890). Po odličnem zrelostnem izpitu je vstopil v ljubljansko semenišče. A že čez eno leto so ga poslali v RLm v Collegium Germanicum in na Gregorijansko univerzo, kjer je z doktoratom dovršil modroslovne in bogoslovne študije (1891—1898). 28. oktobra 1897 so ga posvetili za duhovnika. Ko se je 1898 vrnil v domovino, so ga poslali najprej za kaplana v Moravče, a že 1899 v AlojzijevišČe za prefekta. Tu je L 1900. prevzel tudi uredništvo »Dom in sveta«, ki ga je urejeval do L 1911. Sodeloval je pa tudi pri »Katoliškem Obzorniku«. L. 1899. je bil imenovan za pomožnega učitelja verouka na realki, , L 1904. pa za pravega profesorja-kateheta. L. 1915. j je poslal deželni šolski nadzornik. Od 1. 1920. je j s Ini pridigar in stolni kanonik. L. 1920. ga je imenovalo ministrstvo prosvete za učitelja homile- I tike na teološki fakulteti ljubljanske univerze. Kn. i šk. ordinariat ga je imenoval pa za cerkvenega j komisarja in nadzornika za srednje šole. Spisi : Svoje prvence je priobčeval najprej v »Domačih vajah«, potem v »Vrtcu«. Par let je objavljal svoje pesmi v »Ljubljanskem zvonu«; potem je bil celo vrsto let (1892—1898 in aopet-1902) pesnik »Dom in svetov«; pozneje je priobčil nekaj pesmi tudi v Koledarju sv. Mohorja in v Večernicah. L. 1910. je izdala »Leonova družba« izbor njegovih pesmi pod naslovom: »Rimski verzi«. Za »Katoliški Obzornik« je napisal v 1. 1899.—1901. več spisov, tako »Aškerčeve zmote v pesmi «Jaz> (III. 1899), Nekaj luči v temo. K učiteljskemu boju (IV. 1900), Proslavljanj apostat. Giordano Bruno (IV. 1900), »Misel svobodna« (IV. 1900), Jakob Voljč t (V. 1901). — L. 1921. je začel objavljati svoje propovedi: 1. zv. Brez vere (1921); 2. zv. Za resnico (1921); 3. zv. 0 dveh grehih (1922); 4. zv. Začetek in konec. Petnajst govorov o Življenju našega življenja (1922); 5. zv. Velika skrivnost. Sedemnajst govorov o zakonu (1923); 6. zv. O ljubezni. Dvanajst samari'anskih govorov (1923); 7. zv. Kam greš? Sedem govorov o božjih klicih (1923); 8. zv. Vstajenje duše. Petindvajset govorov za prerod (1924); 9. zv. Mesto na gorL štirinajst govorov o Cerkvi (1924); 10. zv. Zgodbe o človeku. Dvajset govorov za smer življenja (1925); 11. zv. Zena s Solncem. Štirinajst govorov o Mariji (1925); 12. zv. Božji dnevi. Šestintrideset govorov za življenje s Cerkvijo (1926); 13. zv. Večna knjiga. Deset govorov o Sv. Pismu (1927); 14. zv. Memento homo. Petnajst govorov o molitvi, delu in misli na smrt (1928); 15. zv. Studenci žive vode. Štiriindvajset govorov o svetih zakramentih (1928); 16. zv. Odrešenje. Sedem govorov o Jezusovem trpljenju (1920); 17. zv. Jasnje božje. Dvanajst govorov o daritvi sv. maše (1929); 18. zv. Kralj vekov. Trinajst govorov o Bogu (1930); 19. zv. Knjiga postave I. (1931); 20. zv. Knjiga postave II. (1931); 21. zv. Knjiga poslave III. (v lisku). Literatura : Glaser IV 58si.; Grafenauer, Kratka zg"xlovina 255 si.; Narodna enciklopedija III 253; slika v Albumu slov. književnikov 74 (podatki XVII). Shoda po slani Ljubljana, 25. septembra, j Slana, ki je padla v četrtek zjutraj, je mnogo bolj škodila, kakor pa se je zdelo takoj isto dopoldne. Res je, da ni škodila zelenjavi in povrtnini. pač pa je uničila ajdo, ki bi skoraj dozorela, sedaj pa zrnje odpada. Zelo je škodovala slana tudi fižolu, ki se bo le težko opomogel, v kolikor seveda na vrtovih še ni dozorel. Ze toča in suša sta poleti uničili mnogo fižolovih nasadov, sedaj pa še slana! Za domači konzum se letos obljublja torej prav malo fižola in kar ga je, še tega prekupujejo izvozniki. Mirna, 24. spt. Res čudna je letos priroda narave. Po višjih hribih Št. Rupertske lare je v ponedeljek 21. t. m. torej še v poletju, zapadel sneg. 2e takrat smo se bali, da kmalu dobimo tudi slano, ki nam uniči še tisto ajdo, kar jo je ostalo po toči neprizadete. In res — v četrtek so bila naša polja vsa bela, padla je močna slana in nam vzela vso ajdo tako, da je tudi za seme ne bomo imeli. V. žalostjo in skrbjo gledajo ljudje bodočnost, kje dobiti denarja, kajti mnogi še za svojo prehrano ne bodo imeli žita in ga bodo morali kupiti. Trgatev se v glavnem še ni pričela. Tu pa tam f se dobi kdo, ki ie v strahu, da bi imel dobro vino ' že potrgal, a večina se drži sv. Mihaela, ali še dalje ker vidimo, da le dobro blago najde dobrega kupca. Ker nova Portugalka Učiteljica Fr. Gromova in msgr. Tomo Zupan Zelo znano je, da je gospodična Franica Gromova sorodnica pesnika Prešerna; da sta torej oba z monsignorom 1'omo Zupanom pesniku v rodu. Začudeno so to opazovali ob njeni prestavitvi iz rodne domovine v tako daleč odstranjeni Marenberg na Štajerskem. Spominjali so se, kako velika pomoč je bila v ožji kranjski domovini monstgnoru, ki zelo v letih vedno dela, a težko zmaguje narodno delo. Zato so ga, oprti na to prestavitev, naravnost pismeno vprašali. Odgovoril je tudi pismeno in sicer z besedami: »Učiteljica Franica Gromova, moja sorodnica v Prešernu, mi je pomagala ob spisu: »Čebelar Anton Janša in njegova sorodovin.v. Sestavila mi ic po mojein narekovanjv obširne životopise vseh Prešernovih važnejših sorodnikov in sorodnic od leta 1742 naprej do danes. Shranjene imam te do mala neznane dragocenosti v rokopisu — natisku zrelo delo »Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje« mi je kar najvestneje in naibral-neje tudi ona spisala. »Mladika« bi bila odlomke tega Lenkinega bratu posvečenega životopisa rada priobčevala; a le odlomke. A v to se nisem hotel podati, ker sem želel skupno delo v posebni brošuri. — Ob svojih pogostejih odhodih v Ljubljano je učiteljica Gromova doli dobivala in sem gori domu donašala, kar bi mi bilo sicer s težavo došlo v roke. — Oskrbovala mi je obširno knjižnico. Prebirala in pisala mi je v tu označenem smislu, kadarkoli ji je dovolil šole prosti čas. Toliko Vašemu prijaznemu vprašanju v odgovor in o učiteljici rranici Oromovi, ki je šla v Marenberg.« Avto zgorel sredi ceste Novo mesto. 25. septembra. V četrtek 24. septembra se je hotel peljati novomeški trgovec g. Janko Golež v Metliko po prašiče s svojim tovor, avtomobilom. Ko je okrog 9 dopoldne pripeljal proti vasi Težka voda, je v cestnem ovinku nekoliko višie gostilne MalenŠček v malem gozdičku naenkrat nastal v avtomobilovem razplinjaču ogenj, ki je v trenulku objel ves avto. G. Golež, ki je sam šofiral, je imel komaj toliko časa, da ie skočil izza volana. Avto je ziorei popolnoma. Rešili «o le prvo levo kolo, vse trrugo pa je ogenj uničil. Lastnik trpi precejšnjo škodo, ki |>a je krila t. zavarovalnino. Nesreča pri Ukan u Žalna, 24. septembra. Tu se je pripetila snoči čudna nesreča. Marija Kolar, slu/kinja pri šol. upravitelju g. V v Žalni, je šla likat perilo okrog devetih zvečer. Med likanjem ji nenadoma postane slabo — najbrž tudi zaradi ogljikovega oksida, ki nastaja v žerjavici. Vsled tega je padla na tla, pri tem pa je za seboj likalnik, ki je tako nesrečno padel, da ji je obležal ravno na levi roki pod komolcem. Re-vica si najbrž ni mogla nič pomagati, ker je bila v nezavesti; vroči likalnik je pa tudi storil svoje: nrežgai ji je kožo in strašen proces ie že načel kožo in mišice. K sreči je kmalu prišla v sobo upraviteljeva gospa in rešila služkinjo še hujše nesreče. Takoj je bil poklican z Cirosuplja okrožni zdravnik, ki je ponesrečenki nudil prvo pomoč. Hujših posledic najbrž ne bo. Ob nastopu jesenskih dni smo izpostavljeni nevarnosti raznih pre-hlajenj. Najuspešnejše in najcenejše varstvo proti dostopu raznih klic in bolezni potoni nosne in ustne dupline nam nudijo Anacot-pastilje dr. >Vandorja. Dobivajo se v vseh lekarnah za ceno Din 8"— za mali in Din 15"— za veliki zavitek. Stoletnica novomeškega hapitlja Novo mesto, 25. aeptomtora. Pred kratkim smo poročali o 100 letnici novomeškega kapitelja. O lej obletnici priobčujemo danes še sledeče: Koncem 15. stoletja ustanovljeni novomeški kapitelj jo imel prvotno prošta, dekana in 11 kanonikov. Zaradi pičlih kapiteljskih dohodkov pa j« število službenih mest v kapitlju jKilagotna padalo, tako imamo leta 1741. še prošta, dekana iu 8 kanonikov, lela 1744. pa prošta in 6 kanonikov. Zopel poživljeni kapitelj naj ima glasom lota 1819. izdanega statuta prošta, 4 kanonike in kapiteljskega vikarja. To velja šc dane«. Sedanji prošt g. Karel čeri n je šesti po francoski dobi, dočim je bilo z današnjimi kanoniki (Ant. Zloga r, Franc Ferjnnčič, Josip Plantarič) v stoletnem življenju zopet oživljenega kapitlja 31 kanonikov. Eno mesto je danes praz.no. Okrog leta 1852. je imel kapitelj tudi častnega kanonika, bil je to upokojeni dekan in župnik Anton Strohen ter doslej edini častni kanonik novomeškega kolegijat-nega kapitlja. Vseh vikarijev, ki so sc včasih imenovali »vik ari ji kapiteljna in župnije«, je bilo po letu 1831. 26. Od bivših kanonikov je postal prošt v Novem mestu Simon Vilfan, od bivših vikarijev pa se jo povrnil v kapitelj kanonik Rihard Frank, ki je bil pomožni vikar (vicarius supsid.) hkrati z vikarjem Janezom Zavelom. V tistih letih 1851. in 1852. jo bil kapitelj brea prošta ter imel samo dva kanonika, Jelovška in .1 ugovora. Poleg svojih kornih obveznosti oskrbuje kapitelj dušno pastirstvo mestne župnije novomeške. Poročali smo že, da se vrši cerkvena proslava kapiteljske 100 letnice priliodnjo nedeljo, v ponedeljek pa bo slovesna zadušnica za vse umrle člane kolegijatnega kapitlja. Jurij z avstrijske meje se je stppel Ljubljana, 25. septembra. Piutarjev Jurij, 21 leten kmečki fant, doma is Cave pri Podkloštru na Koroškem, je bil 16. avgusta letos na Podkorenskem sedlu sila bojevit. Bil je v neki obmejni gostilni na avstrijski atra-ni. Ponoči pa je prišel v konflikt z našimi oroi-niki, nasproti katerim je bil precej nasilen. Orožniki so ga prijeli, uklonili in odvedli najprej v Kranjsko goro, potem pa v ljubljanske zapore. Državno tožilstvo ga je sedaj obtožilo zločina zoper državno oblast. Sodnikom malega senata je Pintarjev Jurij v lomljenih odstavkih opisal ves incident, kolikor se ga more spominjati, ker je bil takrat močno vinjen. Pravil je: »Doma v vasi smo trije bratje. Prišve so tri dečve, ki so rek ve, dn gredo na mejo španclrat. V gostilni smo pili pivo. dečv« pa »nimber«. Dolgo smo se unterholtali. Igral sem na gajgo, drugi na harmoniko. Prišli so tudi kranjSči fantje. Jeza me je potem popadva in sem zabriaov stov čez cesto. Prijeli so me žandarji, uklenili tn vlekli v Kranjsko goro.« Priča orožnik Dušan Radovii je podrobno povedal, kakšno borbo so imeli orožniki z obtožene* m. Enega je objel in vrgel na tla. Aretirali so gn na naši meji in uklenili. A utekel jim je. Bežal je kakih 700 korakov od meje. Tepli ga niso. imel je na glavi rano, iz katere mu je še zdravnik izvlekel drobec razbite steklenice. Obtežen« je nato zatrjeval, da o tem nič ne ve in da nI bil na »kranjščem kraju«. Senat ga je milo sodil. Dobil je Pintarjev Jurij le 2 meseca strogega zapora. Pravijo, da je Jurij namenoma vprizoril spopad z orožniki, da je mogel svobodno čez mejo v Jugoslavijo. Fotoamatierii! r Vse fotopotrebščine dobit* v Jugoslovanski knjigarni V Ljubljani Zahtevajte cenik! Požar v Žetmji vasi Novo mesto, 25. sept. Snoči okrog pol 20 zvečer, je izbruhnil v Zdinji vasi v Trškogorskem pogorju, ogenj v hiši št. 21., v kateri pa baje ni nihče stanoval. Hiša je bila last posestnika Franca St raj na rja. Pogorela je do tal. Ogenj se je pričel že tudi oprijemati drugih okoli stoječih poslopij, zlasti slamnate strehe hiše posestnika Franca Bojanca, ki stoji prav blizu pogorišča. Vendar pa so gasilci iz No- vega mesta in Kamene, ki so j>o temni skahiati poti šli tričetrt ure daleč peš, da so prišli do ognja, — ogenj Iokalizirali in preprečili, da se niso nžga-la Se sosednja, na kupu stoječa in s slamo krita poslopja. K sreči tudi ni bilo vetra, kajti aicer bi bil požar lahko postal katastrofalen za vso vaa. — Ogenj je prva zagledala neka ženska, ki je pričela klicati na pomoč. Kako pa je ogenj nastal, ne v« nihče. iz Gadove peči se toči pri Alešu in Rotfovilcu. iz Ljubljane k Sr. Troiiei uri llorariah. (Glej dopis zadaj^. Oiai pravite 9 Brezposeln sem m zima me skrbi. Imam kopico vedno lačnih otrok v slabem stanovanju, kjer nas bo pozimi stresal mraz toliko bolj, kolikor bolj bomo stradali. '/Mo me zima po pravici skrbi. Mislim, da ga ni človeka, ki nu bi občutil z menoj vred, kaj se to pravi za očeta, ki ima svojo družino rad. In lakih očetov nas je več. Nas je kar cela armada, žalostna in sestradana armada, da se Botru usmilit Ko je enkrat stvar taka, skrb za vso lo armado ni več skrb nas samih, ampak naših soljudi, rojakov in sodržavljanov. Moram reči, da dobrodelna društva store, kar morejo za nas in naše otro-čiče. Nekaj desetin družin dobrodelna društva že še preskrbe. A tem vedno množečim se bataljonom nas brezftoseMh le ne morejo kaj. Zalo bi mislil, da bi se vsa naša javnost morata pobrigali za naše vprašanje. Gospodje, saj to je res v vrvi vrsti naša zadeva, kako se bomo pretolkli. Toda ludi javni interes je, skrbeli za take, ki bi radi delali, a ne morejo. Kaj pravite, ali bi ne bilo pravilno in dobro, ho bi se vsa društva zganila in bi posredovala, da bi za pretečo hudo zimo dobili rsnj kurivo za ogrevanje naših bornih stanovanjskih lukenj in naših lačnih in presebajofili otrok, .-lit bi ne bilo mogoče — če ne ie zastonj, ker tega od države brezposelni ne moremo zahtevati, pa vsaj za mal denar — preskrbeti premoga i: državnih premogovnikov za vaša družinska stanovanja? Ali bo morda TPI) tako velikodušna? Seveda naj bi kako društvo vzelo akcijo v roke za nas brezposelne reveže. To bo v resnici dobro socialno in kulturno delo, v korist revnim in v blagor skupni družbi in državi. Brezposeln oče. Sv. Trojica nad Moravčami 40 letnica šole in blagoslovitev novega Dolskega prapora v nedeljo 27. septembra pri Sv. Trojici. V nedeljo 27. septembra se bo vršila po deseti maii pri Sv. Trojici pri Moravčah pomembna slovesnost. Ob priliki, odkar obstoja 40 let šola pri Sv. Trojici, bode dobila šolska deca prvič svoj nov prapor s podobo sv. Cirila in Metoda ter državnim orbom. Novo šolsko bandero bo blagoslovil vlč. g. dekan Cegnar. Ob tej priliki bosta imela priložnostne govore in sicer prejšnji dolgoletni šolski voditelj g. K. Iglič o pravi prosveti krščanske mladine, domačin-rojak prof. dr. V. Rožič pa o zgodovini šole. K lepi mladinski slavnosti vabimo vse okoličane in ljubljansko izletnike. — (Glej sliko!) Sj>, Trojica Irg v Slov. goricah Nad vse slovesno se je vršila tridnevnica pretekli petek, 6oboto in nedeljo v znameniti župni, romarski cerkvi pri Sv, Trojici v Slov. goricah v .proslavo 300 letnice božje poti. V petek in soboto so prihajale proccsija za procesijo iz vseh župnij Slov. goric in iz Prekmurja. Ves trg je bil vse tri dni praznično oblečen. S hiš, cerkve in treh zvonikov so plapolale zastave in pozdravljale prihajajoče trume vernih romarjev. Slovesno zvonjenje jih je spremljalo skozi slavoloke v na zunaj in znotraj z venci in cvetjem okusno okrašeno svetišče presv. Trojice. Slavnostni govori, prepleteni z zgodovino romarske ccrkve, po trije na dan. so bodrdi poslušalce k večjemu zaupanju do milostne presv. Trojic« in k vačji ljubezni in spoštovanju do njenega svetišča. V soboto popoldne 6e je pripe ja! k tej proslavi presviili g. pomožni škof dr. Ivan Tomažič iz Maribora, Prisrčen je bil njegov sprejem. Duhovščina Slov. goric, šolska mladina, družba Mar. Vrtca, lantov, deklet in žena z zastavami, ogromna množica romarjev in faranov ga je prisrčno pozdravila. Po sprejemu g. knezoškofa je bila v nabito polni cerkvi pridiga, nato je imel Pre-■svitli slovesne pete litanije. Po litanijah, v mraku Že, se je razvila po ulicah trga mogočna rimska procesija z lučkami, katere se je udeležil tudi gosp. knezoikof. Morje lučic in pretresljivo petje ogromne množice je marsikomu izvabilo solze v oči. V nedeljo dopoldne je bil sklep tridnsvnice. Od blizu in od daleč so vreli Gkupaj verniki posamič in v gručah in eo do zadnjega kotička napolnili jubilejno svetišče, polovica pa jih je moralo ostati zunaj. Ob pol 10 je imel Prevzvišeni slavnostni govor, nato pa slovesno pontifikalno sv. mašo, pri kateri je pel domači cerkveni zbor. Po sv. maši je podelil Pre6vitli vernikom papežev blagoslov in po zahvalni pesmi z zakramentalnim blagoslovom zaključil trianevnico proslave 300 letnice. Vseh treh dneh je bilo sv. obhajil do 4000, udeležencev proslave pa gotovo do 10.000. Vsem pa bo ostala ta izvanredna proslava globoko v spominu. Ljubljana Regulacija Gradaščice Ljubljana, 24. sept. Regulacija Gradaščice je bila potrebna in nujna v isti meri, kakor regulacija Ljubljanice. Z izvršei*,ni deli bo zelo pospešena ureditev celotnega regulacijskega vprašanja v Ljubljani iu na barju. Tvrdka Dukič, ki je jirevzela vsa regulacijska dela v Gradaščici, zelo hiti z deli, ki naglo napredujejo. Oba obrežna zidova ob Gradaščici sta izgotovljc-na od zapornice do novega Trnovskega mostu. Blizu zapornice grade zidarji dobrih 8 metrov dolge stopnice ua obeh straneh struge, ki jih bodo trnovske in krakovske gospodinje lahko porabljale za perišče. Stara romantika torej z regulacijo Gradaščice v Trnovem še ne bo umrla! Trnovski most dobiva iz dneva v dan popolnejše oblike. Obok je narejen, na obeh straneh pridno zasipavajo praznine s prstjo in drugim inateriialom. Ob krajeh mostu pa vzidavajo lene kamenite kvadre iz podpeškega kamna. Kamnoseki imajo tamkaj dovolj dela tudi z oblikovanjem štirih piramid, ki bodo poživliale novi most na vseh štirih oglih. Dve piramidi bosta skoraj postavlieni ter že zdaj napravbata v zvezi z novim mostom, kakor tudi v soglasju s trnovsko cerkvijo kar naj- JVa dnu zivVen'a... Strnila so ce pota njih, ki jim je jetniSpica ' postala nekak drugi dom, Jetniški paznik je pripeljal pred sodnike četvorieo njih. Fden je opravil brž; bil je spuščen, ker je dokazal alibi. Druga, mlada Hedviga, V6a olepotičena, osumljena vlaču-garstva, bo- sedela 5 mesecev, nato dve leti v Begunje v prisilno delo. Solze, bridke besede, pritoži se zaradi previsoke odmere kazni,,. Za njo mnogokrat zaradi tatvine kaznovani Ernest; sunil jc zadnjič v neki veži prlslonjeno kolo, vredno 900 dinarjev; sedel bo * mesecev, zgubil pa ie tudi državljanske pravice. Slednjič mlad mož, družinski oče, dvoje otrok ima, rad se pretepa, bil je že nekajkrat zaradi tepežev zaprt. Zadnjič se je napil pri »Lasanu« v ŠiSki, potem je sunU nekoga z nožem, zdaj bo sedel 6 mesecev. Obsojenec vzroji, najavlja priziv zaradi previsoke kazni zakaj on ni kriv. bil je izzvan... Tako se vrste, drug za drugim, dolga vrsta njih, dan za dnem, na dnu življenja ... Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospod* in de co nudi v na večji izbiri J. Maček, Ljubliana, Aleksandrova cesta i2 Kai bo danes Drama: Kralj na Betajnovi. Premijera. Izven. Nočno službo ima.io lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 84 (Ljubljana VIL). © Sv. maša na Rožniku. Jutri je zadnjo nedeljo v letošnjem letu sv. maša na Rožniku. Popoldan je blagoslov ob pol 5. © Mestna občina kupuje Čes-ovo elektrarno. Zvedeli smo, da se mestna občina ljub! anska prav resno pogaja z lastniki Česnove elektrarne v Tacnu zaradi nakupa te elektrarne. Prvotna zahteva lastnikov se je glasila na 30 milionov, dočim so zdaj popustili na 20 milijonov Din, V la znesek je všteto tudi vse omrežje lesnovs elektrarne, kakor tudi omrežje tvrdke »Elektra«, ki je, kakor znano, pri Česnovi elektrarni udeležena 6 polovico. Močno je udeležena pri Črsnovi elektrarni tudi Ljubljanska kreditna banka. To vest prinašamo samo zaradi informacije kot kronisti. Q Na obrtni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani na Prulah se bo vršilo vpisovanje v nedeljo, dne 4. oktobra t. I. od 9. do 12. dopoldne. Vajenci naj prineso s seboj zadnji izkaz, novinci pa zadnje šolsko izpričevalo in po možnosti tudi učno pogodbo. Ker je potrebno spričo industrijske konkurence zlasti izurjenih moči v oblačilni obrti, se otvori letos III. razred za krojače, drugo leto pa tudi za čevljarje, na kar še posebej opozarjamo. Zelo bi bilo želeti, da se v ta dva razreda priglasijo tudi pomočniki, letos krojaške, drugo leto pa čevljarske obrti, da si v svoj prid izpopolnijo svoje teoretsko in praktično znanje po modernih principih. — Ob vpisovanju plača vajenec za oktober šolnino 20 Din in 2 Din za kontrolno knjižico. — Za overovljenje žeelzniških legitimacij se naj zglašajo vajenci v upravrteljski pisarni čim prej. Redni pouk je takoj drugi dan lepši utis. Trnovčani se bodo z novim mostom lahko i ponosom postavljali, ker enakega mostu ni še v Ljubljani. Ko dobe Trnovčani še tramvaj, bodo imeli prav vse, kar ima ljubljanski meščan v središču mesta. Višje od novega mostu v strugi Oradafičice vse mrgoli delavcev. Oba bregova Gradaščice bodo od mostu proti Mirju obložili s knmenito skarpo. Trdi podneški kamen sproti klešejo ter ga polagajo po škarpi. Trnovskim domačinom so na večih krajih napravili z vrlov lične stopnice v strugo Gradaščice. Ta del struge bo po regulaciji zelo živahen in len, zlasti še, če bodo kmalu uredili tudi ves levi breg Gradaščice do višine ceste in v soglasju s cesto in vso tamošnjo okolico. Ob novem mostu ua Mirju, ki so ga zgradili že lansko leto in ood kat»rim zdui teče tudi že struga Gradaščice, zasipavajo zdaj globel na levi strani, da lako zravna*o cesto z mostom ter omogočiio čez novi most tudi vozni nromet. Razen fpga mostu bodo zgradili višje nad Gradaščico, v Kolpziii, še en most, ki bo vezal zgornji del Miria ter Tržaško cesto naravnost s KolezMo in s Trnovom. Most bo zgra'en zraven stare brvi ter zdai tamkaj že grade obrežna zidova ob strugi Gradaščice. po vpisovanju, t. j. v ponedeljek in torek, dne 5. m 6, oktobra, od 2. do 6. ure popoldne. Vodstvo. 0 Kanalizacija Rožne doline. Dolgo so morali čakati Rožnodolci, naposled pa so se jim le uresničile želje in prošnje. Kanalizacija Rožne doline, ki se je pričela izvajati v letošnjem poletju, je od tedaj napredovala že skoraj do popolne izvršitve. Glavni zbiralni kanal, ki vodi iz Levčeve ulice pod železniško progo ter skozi bivši gozdni vrt čez Tržaško cesto proti Kolizeju in Mirju, je zgrajen. Zidarji, kolikor so še zaposleni pri njem, izvršujejo zadnja dela v notranjosti kanala. V Lev-čevi ulici se je delo začasno ustavilo zato, ker je v skopani jarek udrla voda. DrugI de! zbiralnega kanala, ki vodi iz zgornjega dela Rožne doline ter iz Viča do Milarne in dalje po Tržaški cesti, ie tudi že zgrajen ter večinoma tudi že zasut. Nekaj delavcev še zasipava iarek na Tržaški cesti od mitnice navzgor proti Viču. Na mnogih kralih Rožne doline ter po raznih viških ulicah zidajo zdaj manjše stranske kanale ter obcestne požiralnike. Glavna dela bodo do zime končana. O Esperanlskl tečaj se otvori v lorek 20. sept. ob 20 v St. Jakobski šoli z brezplačno poskusno lekcijo po če« metodi. Interesenti se tu lahko vpišejo v tečaj. lcl se bo pričel v pelek, 2. akt. In bo trajal približno 4 mesece. Učnina za ves tečaj znaša 00 Din, za dijake 40 Din. plačljiva v dveh obrokih. Priglasili se more vsalc, ki se zanima za mednarodni jezik. 0 Čevclj"ck v tračnici. Nerodna nezgoda se je pripetila te dni na Viču 20 letni šivilji Fani T. rani je lepo šla čez viški most in mislila, da nanjo ne preži nobena nevarrost. Kar naenkrat pa je obstala sredi mostu in se ni mogla nikamor premakniti. Peta čeveljčka ji je namreč zašla v tračnico in Fani je nikakor ni mogla izvleči. Vlekla je čeveljček in vlekla, a ni ga mogla izvleči. Z druge strani pa se jc bližal tramvaj. Fani pa v strahu, kaj bo? Da je ne bi vendar tramvaj kar na lepem povozil! In res je bila velika nevarnost. Tramvajski voznik je opazil zaffrego dekleta in |e pričel voz ustavljati. Ko je že skoraj butnil v dekle, 6e jc dekletu !e posrečilo izvleči čevel|ček, toda brez pete. Trk s tramvajem pa je bil še vedno tako močan, da je dekle padlo in se k sreči le malenkostno poškodovalo, Kai bi bilo, če bi voznik nekaj 6ekund prepozno zapazil dekletovo zadrego ali pa če bi se dekletu le trenutek prepozno odtrgala peta? 0 Cestna železnica je dala napraviti svoj!m uslužbencem, voznikom kakor sprevodnikom nove službene obleke. Od starih uniform se nove razlikujejo po tem. da so temnejše. Tudi našitki na rokavih in na ovratnikih so temne barve in ne več rdeče. Prav tako temne so nove kape naših cestnih železničarjev. Zdaj je torej ljublianski tramvaj rdečo barvo popolnoma zavrgel. Vozove prepla-skavajo na zeieno, — doslej so jih prepleskali že 5 — obleke uslužbenstva pa so črne. Vse novo torej! V novih uniformah se fantje pri tramvaju prav postavijo ter že nekoliko časa vzbujajo pozornost Ljubljančanov. Na prv! pogled moti pri novih uniformah to, da so nekoliko podobne nravlm železniškim uniformam. Zaenkrat so dobili nove uniforme samo uslužbenci, ki so bili zadnji čas oa novo sprejeti k cestni železnici, dočim bodo starejši uslužbenci dobili nove uniforme pozneje. O Nov paviljor.ček grade ob Dunajski cesti nasproti vojašnice. Paviljon bo lesen, lično izdelan, v njem pa bo trafika, ki je v tem delu Mesta kar potrebna."Škoda !e, da je nov paviljon pos'avij«n na prostor, kjer se bo svoj čas moral nanravlti hodnik, Pa bo takrat spet težava, odstraniti paviljon. 0 O nesreči ra Napoleonovem trgu smo poročali že včeraj. Slučajna priča tej nesreči je bil neki orožnik iz L|ubljunc. Povožena 19 letna Anica Skrbeč ie prekoračila Napoleonov trg v 6meri od vogala Emonske ceste in trga proti vogalu Vegove ulice in Rimske ceste. Avtomobil, ki ga je šofiral Dunajčan Rajnhold Kune, sin ljubija-skega posestnika, pa je privozil po Vegovi ulici ler «kora sredi trga podrl Škrbfevo. Škrbčsva al je pri padci zlomila levo ključnico in pretresla možgane, dobila ie ludi več brazgotin po glavi in nogah, Trk le bil tako hud, da je dekle z glavo razbilo obrambno šipo avtomobila. Kuno je avto ustavil, naložil dekle na voz in jo v spremstvu tega orožnika odpeljal v bolnišnico. Kune trdi, da je vozil le a hi-trostio do 25 km, orožnik pa pravi, da gotovo več. Dekle trpi tudi na poškodovani obleki in obuvalu okoli 950 Din škode. © Ljubljanska strelska družina obvešča svoje članstvo, da bodo v nedeljo, dne 27. sept. in 11. oktobra strelske vaje na vojaškem strelišču. Začetek ob 8.30. Dne 18. oktobra t. I. pa priredi ljubljanska strelska družina streljani« za nagrade. Strelci, pripraviti se za tekmovanje! Pogoji in program tekmovalnega strelianja so strelcem na raz-polago pri strelskih vajah. 0 Bolniška blagajna Trgovskega bolniškima in podpornega društva v Ljubljani naznanja, da uradire od S do 18 in od 1(1 do 18, ob sobotah od 8 do 18. 0 Naarobne spomenike v najmodernejših oblikah V nm nudi najceneje kamnoseško klparako pndietje Franjo Knnnvar. pnkopalličo Sveti Križ, Ljubljana. — Telefon št. 27-87. •©■ Eksnozitura OUZD v Celiu je na novo uredila zimski delovni čas. Vsled odloka SU/OR-ja OUZD se vrši pri pri ekspozituri deljeni delovni čas in sicer vsak delavnik od S. do 13 in od 15 do 17, ob sobotah pa samo od 8 do 13. Ob ne-de]!ah In praznikih delo nnčiva, a za nujne slučaje vrši samo en nameščenec dežurno službo od 9 do 11. Za sprejemanje strank je odrejen čas od 8-—13, ostali čas pa za interno delovanje. — Ekspozitura OUZD v Celiu, & Pouk na obrtno-nadaljevalni šoli. Kakor naznanja vodstvo obrtno-nadaljevalne šole. se prične redni pouk v nedeljo 4. oktobra. Dolžnost obiskovali in vpisati se zadene vse obrtne vajence (-ke) iz Celia in okolice, ki se naj zato zbereio omenjeni dan ob 8 zjutraj v risalnlci II. nadstropja mestne osnovne šole. Novinci in novinke naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo & ležiški akrobati so se v četrtek zvečer predstavili cebski publiki, ki se je po slavosnevjh, ki so prihajali iz Liubliane in Maribora, zbrala seveda v izrednem številu v Prešernovi ulici, kjer so pokazali fantie na močni žici svojo umetnost, ki =o si jo pridobili v tako kratkem času po Stroh-sehneiderievi turneii po Slovenili. Publika je njihovo Izvajanje sprejemala z velikim odobravanjem, ki ie raslo oc! točke do točke, vmes so se pa čtile tudi kritike kot »čez Strohschneiderja ga na ni<; pa te kritike so lnnalu ponehale in bodo naibrž po naslednjih večerih noiiolnoma potihnile. Saj so fantje prvi večer pokazali, vsaj v glavnem, lažje točke, težie pa so si prihranili za naslednje večere. Bomo videli, kaj bo publika na koncu rekla. s?! Na novo kupljeno kolo še isti dan ukradeno. Neki natakar kavarne Evrona si je kupil v sredo, dne 23. f. m. leno novo kolo, ki ga je zvečer, ko je stonil za nekaj trenutkov v kavarno, postavil v vežo hotela. Ko se je vrnil iz kavarne, je mora! na žalost krm6tatirati. da je trenutek njegove odsotnosti norabil neki neznan prijatelj koles ter mu ga izmaknil, niemu pa je pustil samo nado, da sra dobi nazai, kadar bodo zasačili tatu. Natakar ie nrijvi! tatvino nolicili. Onozariaio se interesenti koles, da naj pazijo pri nakupu koles od neznanih ljudi. ssr Klubsko prvenstvo Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Kolesarsko dirko za klubsko prvenstvo priredi Klub slovenskih kolesarjev v nedeljo 27. i m. ob 9 prednoldne na progi Celje—Koniice —Celje (50 km). Start v Gaberju izpred trgovine Gams, čili istotam. Prijave spreiema klubov famik g. Fais do sobote 26. t. m. Prijave so dovoljene samo khibovim članom. Prvi 3 dirkači dobijo darila, ostali pa priznanice. 13 Nogometna tekma za prvenstvo v ligi LNP se vrši v nedeljo 27. i m. ob 3 popoldne na športnem igrišču Atletikov pri 'Skalni kleti«. Kot konkurenta nastopita SK Ilirija iz Ljubljane, ki že dolgo ni igrala v našem mestu in se že zato i velikim zanimanjem pričakuje, in pa SK Allefik. Tekmo bo vodil g. dr. Odon Planinšek iz Maribora, ki slovi kot najboljši slovenski sodnik, tako da lahko upamo, da ne bo slišati pritožb zaradi sodnika. Kulturni obzornik Mentor v letu i93t-32 Devetnajsto leto že pojde Mentor prihodnji teden na pot, da bo spremljal kakor oni modri mož z Itake, po katerem ima ime, slovenskega dijaka, našega Telemaha, ko išče v mladem hrepenenju in navdušenju v svet lepega, resničnega In dobrega, Osemnajst let je bil Mentor že vodnik in svetovalen in mnogi, mnogi, ki so ga poslušali in mu sledili, se danes — ugledni in pomembni možje — z veseljem in hvaležnostjo spominjajo časov, ko so rastli ob prvem in edinem našem srednješolskem listu. Časi »e spreminjajo tn tudi ml v njih, a vendar moremo reči, da je dijak mutatis mutandis — danes isti, kot je bil, recimo, v času »Vajev-cev<\ v času »Vzorov ln bojev«, v času Cankarjeve »Za lruge« Itd. Težnja po lepem, resničnem in dobrem je v dijaku ostala, čeprav se zdi, kakor bi jo bil naš čas zamoril ln usmeril dijakovo stremljenje le za materielnlml dobrinami in raznimi rekordi na polju športa ln kar je podobnih poprlšč mladega udejstvovanja. Prva arena dljakova mora pač biti — šola. V tej areni naj se izkaže, v tej areni naj pridobi vse potrebno znanje, ki mu bo omogočalo pozuejo nastopati v areni — življenja, šola da mnogo, mnogo, a*v vsem, kar si želi mlad, individualno se razvijaJoB duh, mu ne more ustreči. — Mentor ostane zvest »vojemu poslanstvu, da bo dijaka seznanjal z domom ln svetom, s prošlostjo in sedanjostjo v — deželi duhov ter tako nekako izpopolnjeval šolsko Izobrazbo v tihih urah, ko bo toplo in prisrčno kramljal a svojimi naročniki in bralci. opozarjajoč Jih na vzore, pomagajoč jim v bojih, bodreč Jih in učeč, ne dn bi ne pustil tudi njim govoiiti. Držeč se te smeri, bo Mentor v letoSnjem let- I niku prinašal od številke do številke tehtne vzgojne članke, katere bodo pisali priznani vzgojitelji naše mladine. ln leposlovje? Bogato smo založeni z njim. Mmtor je pridobil lepo vrsto naših sodobnih pisateljev, med katerimi je marsikatero jpero pred praznuvajoče«. Kaj so napisali, kaj so prispevali, no bomo izdajali, samo imena naj govorijo: Ivo Česnik, Ivan D orni k, Janez Ja-len, duš Kozak, L Langerholc, Bogomir M a g a j n a , Ivan Pregelj, Alojzij Remec lil Karle Velik on ja. Upamo, da se tem pridruži Se to in ono pomembno ime, tako da bo imel dijak v Mentorju nekako revijo sodobnih pisat'ljev in pesnikov in še galerijo, ker bomo skušali pokazati vse tudi v sliki. Posebej pa moramo omeniti Jauka Mlakarja, ki je — kje so že časi! — tako sijajno hodil s Trebušnlkom na Triglav in na naš jug iri nam je znan iz »Planinskih vestni-kov« ln iz našega lanskega lelnika. Nadaljeval bo s svojimi Segiviml »Spomini-. Letos bodo še neprimerno bolj zanimivi, ker bodo obsegali gimnazijsko dobo z vsem njenim veseljem in njenimi ležavnmi in se končijo s sijajno turo nn Triglav, fetudenl bo užival ob leh spominih, a nič manj — prej bolj — oni, ki ima šolska leta že davno za seboj, saj so — Mlakarjevi... Smeha bo do solz, zakaj ob davnih profesorjih in šolskem življenju onih dni, kakor jih riše pisatelj, jo nemogoče, da se. no bi hahljal. Poučni dol no bo prav nič zaostajal za leposlovnim, saj bomo srečnvali v njem dr. A. Breclja, dr. V. Bohinca, dr. A De beljaka, dr. Jos. Debevca, prof. I. Dolenca, prof. Silva Kranjca, prof. S. Petelina, dr. R. Savnika, prof. A. So vre ta, dr. Fr. Steleta, dr. L. Sušni k a, dr. V ša rabo n a , prof. J. Š e d i v y j a, S. Skerlja, prof. J. ftolarja, Fr. Terseglava, univ. prof. dr. Fr. Vebra, prof. Fr. Vodnika in morda še koga, ki bi rad povedni ka.1 tehtnega in pomembnega našemu dijaštvu. Tudi zadnje strani bodo zanimive pod rubri- | kami Knjige in časopisi, Literarni pomenki, Slovanski vestni k, &ah, Za dobro voljo, Uganke. Uredništvo — novo je letos — in uprava sla so potrudila, da bo Mentor v novem letu ustrezal naročnikom in naročnicam vseh vrst šol in tudi sicer vsem, ki ga bodo spremljali. Zato upata, da mu ostanejo zvesti vsi dosedanji prijatelji in naročniki ter da pridobe še drugih. Starši, ne pozabite, da jo Mentor najboljši prijatelj vaših sinov in hčera, ki študirajo. Naročile jim ga! List stane za dijike 80 Din, za druge 40 Din. Upravo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Ljubljanska drama: Nes1roy; Pritličje in l. nadstropje Neposredno za Grumovo odrsko konstrukcijo jo prišla Nostroycva, za težko miselno abstrakcijo lahkotna burkasta in podučna zgodba. Ne mislim na nobeno vznemirljivo primero, rad bi samo omenil, da si je že parodistični burkasti Dunajčan do-velll dovlip z dvojno Igro hkrati in da mu je stvar izredno dobro uspela. l>ejniijo v prvem nadstropju in pritličju si tupatam sloji v ostrem genljivem nasprotju, tupatani v smešni sporednosti, zakaj Sreča se igra z ljudmi po svoji mili volji pa tudi po njihovem zaslužonju. Tako so zgodi, da bogalo prvo nadstropje nazadnje propade iu mora v pritličje, srečni poštenjaki pn se preselijo v prvo nadstropje, n že pri njih so začutijo zarodki človeških slabosti, katere jih utegnejo nekoč spraviti spet v pritličju ali barako. Dvojna igra nima nikjer nobenega zn-stanka in ne kaže nikdar zadrege. Nestroy je ludi bogat ■/. romantično pobarvanimi meščanskimi originali in lipi ter zna spretno zabavali. Da je marsikje že star, mu ne zamerimo, ker vemo, kaj Jo Nest^. Imel bo dovolj svojega občinstva, kar gledališkega blagajnika predvsem zanima. Zadeva stoji ob strani giedališkegn vprašanja in jo moramo ludi tam pustiti; napačno le, če jo kdo poslavlja v program. Zdi pa se mi. da je predstavo tudi občinstvo občutilo kol Neslroycvako šablono in da delo tudi kot borka ne vpliva osvelujoče, celo to, da je ta Četrti Nestroy že utrujen. Režija g. O. fiosla je prinesla nekaj novih do-mielekov, ki so zelo zabavni, v celoti pa se zdi predstava precej naglo pripravljena in igralci pre-coj negotovi. Zanimiv in igralsko dovršen je edini g. Krajj. Tudi Je samo on pogodil pristni ton dela, dočim so nekatere osebe težke, druge eelo prav dlletanlske. Igrajo skoraj vsi dramski Igralci, gro Jo priredil Fr. Kobal, ki je bil v teh rečeh že svoj čas dober praktik. Topot se marsikakih trdot ni mogel ogniti; Nestroya ni lahko prevajati, zdi pa se mi, da je zanj bolje, biti gladek, čeprav nekoliko površnejši, kakor točen in trd. F. K. Božidar Ja>wct ftmerika Jutri so vrši otvoritev razstavo slik Božidarja .Takca pod naslovom Amerika, v prcgtorlh Jakopičevega paviljona. Otvoritev ob 11. Jakac, ki bo to pot razstavil po daljši odsotnosti iz domovine, je prinesel iz tujine ogromno kolekcijo slik, ki iz njih z močnim izrazom govori svet onkraj morja, pa tudi pokrajine naših izseljencev Amerlkancev, ki jih je naš slikar ujel v svel svojih barv in oblik. Obenem pn vsebuje rnz-stava množico odličnih podob, zajetih iz trenutnih razpoloženj, ki jih je umetniku narekovalo romanje križem širne zemlje, tako da so ti popolni vtisi, kj so našli nov, oslro izoblikovan izraz, tudi odmev Jakčevih notranjih doživetij. Drug za drugim se vrste pnateli, ki že njih naslovi pripovedujejo o dolgi pot! po svetu: Jonsko morje, Palras, Atlantik, Manhattan, Večer nad Nevv-vorkom. Zamorski banjo, Lake Erie, Farme, Ma-dfeon, Niagara, WasHnglon, Clevelaml, Med tovarnami, Plttsburgh, Jelovvstone National Park, San Francisco, Catifornia, Hollywood ild. itd, Poleg skic in risb in grafike, ki jo vsa posvečena Ameriki, so na razstavi ludi paslell Novo mesto in dolenjske pokrajine, s katerimi se zaključi tako bogat katalog. Posebnost kakor tudi novost najnovejše Jak-čovo razstavo kaže, da obeta letošnji izbor silit vzbudjtj upravičeno zanimanjo vsepovsod. — n— Dnevna kronika Slovenski krompir na Kitajsko? Z I u bl anskega trga Marfhor Ljubljana, 25. sept. Na ljubljanskem trgu je zadnje dni najbolj zaniinavo to, da je končno vendar enkrat zavladala med mesarji vsaj majhna konkurenca, ki nekoliko omogoča reguliranje cen mesu. Uradno določene cene so bile govejemu mesu po 13 in 15 Din, ali mesarji so si pričeli med seboj konkurirati in prodajajo sedaj prvovrstno meso no 12 do 14 Din kilogram. Seveda kakšne divje konkurence med mesarji na trgu ni in si tega niti želeti ni treba. Samo cene svinjskemu mesu in drobovini nočejo in nočejo nikamor navzdol, dasi je cena živini nesorazmerno nizka. Vsako jutro kontrolira uradni živinozdravnik z mestne klavnice kvaliteto mesa in če kje ugotovi, da prodaja mesar meso nižje kvalitete, kakor pa jo označuje, potem zahleva živinozdravnik, da tudi cene temu primerno nastavi. Ako mesar nastavi cene govejemu niesu nad nor-inalo, zahteva kontrolor da se izkaže, če je tudi živinče kupil po ceni nad normalo. Sadja je na trgu še dovolj, žal pa ga gre precej za izvoz. Prejšnji teden je na ljubljanskem Irgu zmanjkalo češpelj. Italijani so jih namreč na deželi kupovali po 1,50 Din kt»', jih na mestu olupili in jih potem izvozili v Italijo za marmelado. Ta teden la je tudi na ljubljanskem trgu dovolj češpelj. Do-enjci si pa kar ne dajo dopovedati, da bi bilo dobro, če bi malo več grozdja spravili na ljubljanski trg. Raje ga bodo doina snrešali v mošt, za katerega potem nc bodo našli kunca in fe ija bodo. bodo dobili zanj dosti manj, kakor pa bi dobili za grozdje. Fe Nesreče m poškodbe Ljubljana, 25. septembra. Ljubljanska bolnišnica je danes sprejela nič manj kakor devet ponesrečencev. Triletni Peter sller, sinček posestnika iz vasi Vrbe v občini Breznici na Gorenjskem, je včeraj popoldne doma splezal na slul, padel z njega ln bi zlomil drsno nogo. Mesarski pomočnik Lojze Ogrin, star 24 let in doma na Stari Vrhniki, se je danes ponesrečil pri delu na Vrhniki. Deska ga jo sunila v trebuh tako, da jo dobil notranje poškodbe. Grozdje z brajde pred hišo je obiral sedemletni sinček posestnika Jožefa Hlapifia v Stražišču pri Kranju. Padel je z brajde iu si zlomil levo roko. Danes je doma sekal drva 33 letni urarski mojster Franc W61fing v Zgornji Šiški. Pri tem delu se je vsekal v levo nogo. Na KresniSkem vrhu pri Kresnicah so snoči napadli neznanci 30letnega progovnega delavca Fr. Severja. Neznanec ga je s toplin predmetom udaril po glavi in mu prizadejal občutno rano. 15 letni dijak Milorad ZIrkelbacb s Prlmskove-ga pri Kranju se je včeraj domu vrvici na voz, konj pa je prenaglo jiotegnil iu Milorad jo padel z vozu ter si zlomil desno roko. V Dragomlju je včeraj povozil avto, čigar last-<-,»ik je znan, 80 letnega mizarja Franca Zupana z v Vifl«. Zupan jo dobil resno notranjo poškodbe. Stare ,patrone še vedno povzročajo razne nesreče. 20letni tesnr Andrej Rekar na Javorniku pri Jesenicah jo našel staro patrono na cesti, so Igral z njo tako dolgo, da se jo sprožila in krogla so je zarila Rekarju v desno nogo. 591eini hlapec Janez Tlšlar na Lomu pri Tržiču je včeraj nakladal hlode. Hlod jo pritisnil TiSlorja in mu zlomil levo nogo. Smrten padec z oreha Kolovrat, 22. septembra. i Raz oreh je padel v ponedeljek 21. t. m- in obležal mrtev Andrej Lavrač, posestnik na Prevali v Kolovratu. Zapušča ženo s peterimi majhnimi otrpčifi. N. p. v m. Koledar Sobota, 26. septembra: Ciprijan in Justina, mučenem. Wip ob 20.45, Herscbel napoveduje mrzlo, loda lepo vreme. Popolni mrk lune se prične danes ob 13.54 iu sa končb ob 22-42. Viden bo razen v Evropi že v Aziji, ua-severnem delu Tihega oceana, v Avstraliji, na IncSjskem oceanu, v Afriki, na Atlantikom oceanu In po južnih delih Južne Amerike. Osebne vesti Poroku. St. Rupert na Dol. Zakrament sv. zakona prejmeta v nedeljo v grajski kapeli v Rakovniku g. Ivo Prijatelj iz Rakovnika in gdč. M i nka Skarja iz Škrljevega. Bilo srečno! = Notarski izpit je napravil včeraj pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani notarski kandidat v Murski Soboti g. Janko Horvat in sicer s prav dobrim uspehom. Iskreno čestilamo! Novi grobom + V Smartnem pri Kranju Je ugledni druSlnl Rozebnalovi umrla hčerka Ingica. Pogreb bo v nedeljo 27. t. m. ob 5 popoldne. Žalujočim staršem naše iskreno sožalje! + V Naklem pri Kranju Je umrla blaga krščanska mati Alojzija Tomazin v visoki starosti 78 let. Vzgojila je krščansko 10 otrok, od katerih jih živi še sedem. Pogreb bo v nedeljo ob 8. zjutraj v Naklem. Naj počiva v miru blaga žena. Žalujočo njeno svojce uaj tolaži Bog! Ostale vesti — Opozoritev udeležnikom pravniškega kongresa v Skoplju. Za kongres v Skoplju, ki se bo vršil dne 4., 5. in 6. oktobra, so bile te dni razposlane vsem članom drutva -Pravnika« legitimacije. Ljubljanski člani naj jih dvignejo pri vratarju pravosodne palače. Kdor legitimacije ni prejel, a jc članarino vplačal, naj takoj reklamira. Iz Ljubljane se odpeljejo udeleženci skupno iu sicer z brzovla-kom v petek, dne 2. oktobra ob 0.23. dopoldne. Zato sta rezervirana dva posebna voza, ki pojdeta direktno do Skoplja. Nu Zidanem mostu se priključijo člani Iz Štajerskega, v Brežicah pa z Do-leniskega. Vsak član naj kupi pri odhodu polovično karto, jo da opremiti z mokrim žigom ln to karto uporabi tudi za novratek. Legitimacijo mora seveda pokazati. Odbor društva »Pravniki. — Vpisovanje v obilno nadaljevalno iolo vn Viču bo v nedeljo dne 27. sepl. od 0 do 12. No-viuci naj prinesejo seboj odpuslnico, ostali pa izkaz lanskega Sol. leta. Ukovlna znaša pa 10 Din mesečno. Vsa druga pojasnila bodo prejeli učenci pri vpisovanju. Tržno nadzorstvo je zadnje dni pregledalo razne trgovine z začimbami, ješprenom, moko in rižem. Pri nekem trgovcu je zaplenilo pokvarjene šumeče bonbone. Pregledalo je tudi razne mlečne konzerve. Pregledano je bilo pivo in je tržno nadzorstvo našlo nekje motno pivo. To pivo je pregledal državni higijenski zavod in bo morala stranka plačati samo za pregled 1800 Din. Plačala jih bo naibrže izvenljubljanska pivovarna, ki je to pivo dostavila. Danes v petek je bilo na trgu zelo malo rib. Vzrok je bilo visoko vodovje. Na trgu so bile pač dražje sorte ribe, pa še teh je bilo le malo, manjkalo pa je cenejših morskih in sladkovodnih rib. Prejšnje dni je tržno nadzorstvo zaplenilo na ljubljanskem trgu nekemu prodajalcu izmed 120 rakov 53 samic. Rake samice je namreč pri nas sploh prepovedano loviti. Ti raki so bili k nam prineseni iz vasi Ribnika v savski banovini, kjer je zelo bogato lovišče rakov. Ako bodo tam lovili samice, pa bo kmalu iztrebljeno. Tu zanlenjene samice je tržno nadzorstvo ponudilo Ribarskeniu društvu, ki pa jih je odklonilo, ker nima rakogojnih voda. Samice so bile nato prodane dr. Lokarju, ki jih je nato izpustil v potok Višnjico, kjer ima ribolov. Kakor kaže, bo na ljubljanskem trgu pričelo primanjkovati krompirja. Italijani namreč kupujejo mnogo krompirja za izvoz. Baje potem ta kronmir prodajajo nato na Kitajsko. Utegne se zgoditi, da bomo na pomlad jedli tiri nas italijanski in indijski riž, v Aziji in v Italiji pa bodo jedli slovenski krompir... — Ule.tova koča na Peci zaprla. Podružnica S. P. D. v Mežici naznanja, du bo v nedelio 27. sept. 1031 svojo Uletovo koči na Peci za letošnjo sezono zaprla. Dovoljujo si ob loj priliki vse prijatelje planin najvljudneje povabiti k zatvorltvi koče, rla io še ob zadnjem dnevu lelošnje sozone blagovolijo jiosetili nu Peci s svojim cenj. obiskom. Za čas zimske sezone sa bo nahajal ključ keče pri podružničnem gospodarili R- Oolobu Maksu ua fttoparie-vom v Podpeci. Vsak izlet v zimski sezoni je treba pravočasno z navedbo udeležencev javiti odboru podružnice v Mežici, da v tem primeru oskrbi kočo. Za neprijavljene izlelo podružnica ne bo odgovarjala in tudi ne bo prevzela nikako odgovornosti. Drucd ključi, ki so bili lansko zimo pri g. Brezniku v Mežici in pri g. Kolcnbrandu v Črni so so zu zimske poselnlke Pece vsled leht. razlogov ukinili. GORAZDOV UČNI ZAVOD sprejme še nekai gojenk. Pouk po priznano najnovejši in naju«, eS-nejši učni molodi Učni honorar nko zmeren. — Pojasnila In uri a ve Nunska ulica 19. Hči t k« železničarjev in drž. nameščencev po-.ehn« ugodniiHti. — Notranjsko pevsko okrožje priredi v nedeljo 27. septembra 1031 ob pol 4. javni pevski koncert, ki se bo vršil v dvorani prosvetnega društva v Cerknici. Nastopilo bo okoli Lk) članov in članic treh pevskih zborov (Cerknice, Logatca in Begunj). To bo prva taka prireditev tukaj sploh, zato vabljeni v obilnem številu tudi iz okolice. — Dr. Krekova gospodinjska šola v Zgornji Siškj. Pouk se prične dne L oktobra. Vpisovanje je dne 23. in 30. septembra. Sprejemajo se notranje iu zunanje učenke. Natančnejša pojasnila daje vodstvo šole. Na isti šoli se vršijo med šolskim letom tudi letos gospodinjski in kuharski tečaji za uradniške sonrogc, uradnice in za delavska in kmečka dekleta ljubljanske okolice. Tečaji se začno v začetku oktobra. Sprejemalo se tudi gospodične In deklice v tečaj za ročna dela, šivanje in krojno risanje. Nemščina se bo poučevala od meseca oktobra dalie v dveh oddelkih. — Prepovedano oglaševanje zdravil v dnevnikih. AA. Alinistrstvo za soc. politiko in narodno zdravje je poslalo kr. banski upravi dravske banovine to-Ie naredbo: Gospod minister za soc. politiko in narodno zdravje je 20. julija 1931 S. br. 11502 izdal odlok, uaj se zdravila oglajujejo samo v znanstvenih in strokovnih časopisih, a ne v dnevnikih in da je dovoljeno oglaševanje zdravilnih specijalitet v dnevnikih v sološnem narodnem interesu le v primeru epidemij, O tem bo odločala pristojna oblast po notrebi. Zato je vse drugo oglaševanje v dnevnikih prepovedano. — Tovarna JOS. RfllCH spre'ema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo, — Bolno žene dosežejo z rabo naravne Franz-Joscf* grenfice neovirano, lagodno iz-praznjenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Frans-.losofc vode ludi polom njihovih raziskovanj. tFranz-Joscl« grenčlca se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah ln specerijskili trgovinah. Brežice Opozarjamo v.se člane Prosvetnega društva v Brežicah, da se vr5l občni zbor društva v nedeljo, dne 27. septembra 1931 ob 9 dopoldne v društvenih prostorih v frančiškanskem samostanu. Na občnem zboru bo predaval g. Zor Vinko, tajnik Prosvetne zveze v Ljubljani. Vabljeni so tudi prijatelji društva. Ljubljansko rfledaHšče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 25. septembra. Zaprto. Sobota, 26. septembra. KRALJ NA BETAJNOVI. Premliera. Izven. Nedelja. 27. sept.: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Izven. Ponedeljek, 28. septembra: Zaprto. OPERA Nedelja, 27, septembra ob 16. PRODANA NEVE-STA. Gostovanje v Kranju. Ivan Cankar: Kralj na Betajnovk. Tretja premijera letošnje sezone se vprizori v soboto dne 20. t. m. Cankarjeva drama Kradj nn Bolajnovi: i v režiji g. Cirila Debevca. Opozarjamo na to pred-| slavo, ki jo je smatrati pri nas kot premljero, saj je v vseh vlogah popolnoma na novo zasedena, na-šludirana in Inscenlrana. Predstava bo izven abon. Prva repriza i\estroyjtrve vesvloinrc -s peljem Pritličje in iirro nadstropje, bo v nedeljo dno 27. t. m. v naši drami. Zu reprizo veljajo običajne 1 cene. dl Lavantiitska vest. Celjski kaplan Gregor /afošnik ie odšel na Dunaj v svrho cerkveno glasbenih študij; za kaplana k mestni župnijski iu opa-tljski cerkvi pa pride dr. Alojzij Osterc. □ Pouk na obrtni nadaljevalni šoli v Mariboru se začne v nedeljo dne 4. oktobra ob osmih zjutraj. Vajenci in vajenke, ki ^o se že vpisali, naj l>ridejo po pridelilne listke ua mestno načelstvo jiričenši z jutrišnjim dnem. □ Zasebni nameščenci! Drevi ob 20 v mali dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru; na dnevnem redu sv tudi zanimiva poročila o poslovanju naših socialnih zavodov po predstavnikih teh institucij. — Zasebni nameščenci. j-! Bog daj srečo! Poročili so se v Mariboru v posfednjem času: Ciril Ivanovič, slikar, in An* Stančič, šivilja, Meljska cesta 32; Martin Slana, mizar, in Zofija Verbost, zasebnica, Krčevina 0; Matija Svatina, trgovski pomočnik, in Jožefa Gy6rkos, trgovčeva in posestnikova hčerka; Leopold Skrbine, telenat, in Alojzija Petek, zasebnica, \Vildenra;nerjeva 13, □ Poselska zveza ima jutri ob pol 17 v dvorani Prosvetne zveze svoj redni mesečni sestanek; na sporedu govor, petje, deklainacije in šaljiv prizor Resnikova Roza.. □ Notno lekarniško službo ima prihodnji teden Vladovičeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici. P Francoski krožek otvarja sezono. Izredno agilno delujoči mariborski -Cercle Irancais otvori dne 1. oktobra sledeče francoske tečaje: Otroški vrtec za otroke od petega do desetega leta ob ponedeljkih. sredah in petkih od 15—lb v Cankarjevi ulici št. 5; tri stopnjujoče se tečaje za odrasle ob torkih in petkih od IS—10 v realni gimnaziji; kon-verzacijske sestanke ob petkih od 18 do pol 10 v društveni čitalnici, Grajska ul. 5; posebne kurze v manjših skupinah po dogovoru. Prijave se sprejemajo v posameznih kurzih ob zgoraj označenih dneh in urah ocl 1. do 15. oktobra, vsa potrebna pojasnila o kurzih in krožku vobče pa se dobivajo oh' sredah od 17 do 10 v društveni čitalnici. Šolnina za te tečaje je 40 Din mesečno; za dva ali več otrok plačajo starši po 30 Din. Otroški vrtcc se posebno priporoča za otroke, ki bodo pozneje vstonili v srednjo šolo; ker se v otroškem vrtcu Igraje nauče francoščine, jim bo pozneje zelo olajšano učenje tega jezika. V kurzih za odrasle se predela v treh letnikih snov nižjih razredov srednje šole, tu je dana prilika staršem in drugim sorodnikom otrok, ki posečajo srednjo šolo, da se nauče toliko francoščine, da lahko nadzorujejo delo svojih otrok in če treba tudi malo pomagajo. Vobče pa naj vsi tj tečaii kolikor mogoče širijo poznavanje lepega jezika prijateljskega naroda. □ Burno zborovanje mariborskih pekov. K našemu včerajšnjemu poročilu o zborovanju pekov, ki je ob času poročila še traialo ter se do tričetrt na 19 nadaljevalo, dodajemo še naknadno: v teku debate je prišlo med zborujočimi peki do očitkov radi konkurence in rabatnega popusta prekupčevalcev, Radi izredne burnosti zborovanja je bil predsednik Horvat nrimoran, da je ob navedenem času sredi vn"te debate zakliučll zborovanje. Prav zanimivo je bilo, ko je vstal nadsvetiiik lllnler-lechner in vnrašal zborujoče, kai razumejo pod belim, polbelim in črnim kruhom. Nadsvetnik Hinter-lechuer se je postavil na stališče, da je razumeti pod belim kruhom kruh, ki se pece iz moke št. 0, črni iz št. 5 oziroma 6, nolbeli pa iz štev. 2, oziroma iz enake mešanice številk 2 in 5. Pri tem je bil inerodajen razni* kraljeve banske unrave z dne 23. decembra 1030, ki izrecno nnvaia, da se dela beli kruh iz št. 0; razen tega nrihaja tukaj v poštev pekovska kalkulacija, podana na izrednem občnem zboru nekov dne 8. jnmiaria 1931, na katerem so peki sami izrecno priznali, da se peče beli kruli iz moke št. 0. Na včerajšnjem zborovanju pa je med neki prevladalo mnenje, da je razumeti beli kruh kot kruh. ki se peče iz moke št. 2, kot pol-beli kruh iz moke 5 in 6, črni kruli na iz mešanice tnoke štev. 6, 7 in 8 ali po štev. 6 ln 7 ali pa 6 in 8. □ Na ribjem trgu so prodajali včeraj sarde-lice po 18, tonino po 36 kg. Zaloga je bila bolj pičla. Letos je radi razburkanosti jadranskega morja v smislu poročil ribji lov za polovico manjši kakor lansko leto. □ Brez spremembe. Gmajna stanovalcev v Ključavničarski 2 ne beleži v noči na petek nobenih izprememb. V policijskih bukvah sloji: aretacij — 0! □ vedno atrakcija v Mariboru in tudi drugod je cirkus. Množice iz mesta in okolice se valijo vsak večer proti malemu vojaškemu vežba-lišču. Nekai posebnega je ločka, ko uastona čudoviti slon »Jeiinv«, ki kaže dreauro, s kakršno tie razpolaga nrnda noben drug slon v obstolečih cirkuških podjetjih. Ravno lako ostali sloni Junibo, Manne In Piccolo; uprav imenitno šolo ima Picco-lo, ki predvaja točke, kakršnih doslej v Mariboru še nismo videli. Niti Klndsky, niti Schncider in Amar ali kateri drugi cirkus tie razpolaga s lako imenitno dresiranimi sloni. Izvirne stvari nretlva-jajo štirje moderni *(ladijatorjiism naredbami. Centralni biro: LAVLJA MRNTOL-DRO?,n.IRNKA Z»*rp|>. Maruličev irg 3. — Teleton: 73-54 Razgovor s prof. Demoiisom, mednarodnim izvedencem za plinsko vojno Tndi r Bruslju učinkuje angleška kriza. Borzno občinstvo pred borzo v Bruslju, ki so jo tudi zaprli in zasedli s policijo. Profesor Demolis je kemični inženjer svc-lovnega slovesa in tehnični svetnik mednarodnega odbora Rdečega križa v Ženevi. Profesor je specialni izvedenec za kemično vojno, torej za vojno s plini, razstreljivi in bacili... Te dni tja je obiskal sotrudnik nekega večjega inozemskega lista, ki je začel razgovor s sledečim vprašanjem: »Slišal sem že ponovno, gospod profesor, da se izvedenci ne boje v bodoči vojni več toliko plinov, ampak .. .< — 42 držav praznuje. Angleški fizik Mihael Faraday je leta 1831 odkril elektromagnetsko indukcijo. Da stoletnico odkritja, ki je postalo velikanskega pomena za moderno elektrotehniko, dostojno praznujejo, so so v Londonu zbrali zastopniki 42 držav. »Povsem prav,« mu je vpadel v besedo profesor, »povsem pravilno mnenje, čeprav obstojajo plini s strahovitim učinkom, kakor na primer fosgen in tako zvani crumeni križ*. »Rumeni križ« je brezbarvna tekočina, katere učinki se pokažejo šele nekaj ur po vbrizganju. Po preteku tega časa se pojavijo na dotičnem udu strašne opekline. Kmalu nato dotični oslepi. Ta dva plina so nemške čete začele uporabljati šele proti koncu vojne. Najhujše pri njih je, da se do sedaj kemični znanosti še ni posrečilo, da bi v zraku ugotovila njih navzočnost. Mednarodni Rdeči križ je pred kratic i m na pobudo več narodnih odborov razpisal natečaj z nagradami, kako bi se dalo na kakšen način ugotoviti navzočnost voljl Topovski ogenj se je izkazal kot povsem neraben v obrambi proti letalom. Še danes računajo, da je treba za strmoglavljenje letala iz višine povprečno 4000 strelov (med vojno je bilo to število še dvojno). Popolnega varstva prebivalstva pod temi okoliščinami ne bo mogoče nikdar doseči. Snj ne moremo prebivalstva zapreti v katakombe. Edino, kar so do sedaj iznašli v korist prebivalstva, so plinske maske. Teh poznamo dvoje vrst: za civilno prebivalstvo tako zvane tmaske za beg», ki si jih preh!""1ri besni, in pa izolirne Chaplin pri lmrru za svobodo Indije. Redek slučaj je privedel znanega filmskega igralca Cha-plina in Mahatmo Ganil i ja skupaj. Fotografu se je posrečilo obadva presenetiti v razgovoru. Monta&ue Norman V letopisih svetovne zgodovine bo zapisano, da je bila odprava zlate veljave na Angleškem zapečatena s pismom, katero je voditelj Angleške banke prejšnjo soboto zvečer pisal angleški vladi. Vladi ni bilo treba dolgo premišljevati. Ce še! banke zahteva, da se ustavijo izplačila v zlatu, ni treba dosti premišljevati. Zakaj on je in ostane mož, ki mora v fi- gleške bankirske družine. Člani te družine so že ponovno stali na čelu angleških financ. Današnji guverner Angleške banke nosi vedno mehak ovratnik, mehak, teman, širokokrajen umetniški klobuk in ozke hlače, ki so že davno iz mode. V njegovi mahadrajoči samozaveznici se blišči igla s smaragdom. Norman je nekoliko praznoveren in smatra ta kamen za talisman: celo ponoči ga zabode v vzglavje. Zunanjost tega »človeka s smaragdom« ni prav nič podobna bankirju, tako da so ga celo mnogi njegovi lastni uradniki, ki ga na videz ne poznajo, že ponovno ustavili na dolgem hodniku Angleške banke, ga vprašali, kaj želi in ga končno pozvali, naj takoj zapusti bančne prostore. Tako malo zaupanja vzbuja zunanjost mogočnega guvernerja pr| njegovih lastnih ljudeh. Tiho smehljajoč se je Norman vedno točno sledil takim pozivom. Guverner Angleške banke je v svojem življenju samo dvakrat dal zastojinikom časopisja intervju. Obakrat je intervju obsegal samo po pet besed. Ko je zapustil konferenco v Kitajski vojaki s strojnico v postojanki pri llarbuiu maske za gasilce, sanitejce, policijo itd. Izolirne maske vsebujejo zalogo kisika za več ur, dočim maske za civilno prebivalstvo le branijo dostop strupenih plinov do nosu s tem, da zr>di filtrirajo. Kdo bi našteval vse strahote"? Naj povem še, da dogovore proti plinski vojni od 17. junija 1925 do danes še niso ratificirale mnogo države, med temi tudi Švica ...« nančnih zadevah reči zadnjo besedo. Ta mož , jo Montague C. Norman. Kdor guvernerja Angleške banke ne po- ! zna pobližje, bi pri slučajnem srečanju ne slutil, da je ta skromni, tihi mož — voditelj an- j gleškega denarnega gospodarstva, ki ima v svojih rokah usodo mnogih držav sveta. Guvernerja je še malokdo videl. Tudi med mogočnimi angleškimi bankirji je komaj kdo, ki j bi se lahko ponašal s tem, da je osebno govo- j ril z Montague Normanom. »Guverner« ostane trajno neviden. Čutijo samo »njegovo roko«. j V svojem zasebnem življenju sliči Montague Norman puščavniku, ki sploh nima nobenega prijatelja. Danes je star 60 let in je samec. Njegova vila v Cainbden-Hillu je obdana z visokim zidom, ki ne dovoljuje nobenega vpogleda v intimno življenje v hiši. Vrata čuvajo noč in dan zanesljivi služabniki. V svoji vili preživlja angleški denarni diktator svoj prosti čas, če ga sploh kaj ima. Tam bere r<-mane ali pa dela na vrtu. V tišini te vile se rode njegovi najdrznejši finančni načrti. Ti so vedno dobro premišljeni. Ce kaj sklene, obenem do podrobnosti premisli, kalio se bo stvar izpeljala. Nekateri angleški in inozemski finančniki in gospodarstveniki so Normanu ponovno očitali, da premalo pozna teorijo. Norman, ki ima za finančne transakcije po njegovi lastni izjavi samo »čisto športni interes«, je pa vse protiargumen-te vedno pobil s svojo uspešno politiko dejanj. Po stari tradiciji volijo guvernerja Angleške banke vsaki dve leti nanovo. Norman je bil že dvanajstkrat zaporedoma izvoljen. To dejstvo najtočneje označuje njegovo osebo. Montague C. Norman izhaja iz stare an- Jesen je prišla v deželo... Washingtonu, je na vsiljiva vprašanja časnikarjev izjavil: »Moja glava je absolutno pralna.« Norman ni še nikoli imel govora. Kadar bi moral govoriti, poveri s tem enega izmed svojih sodelavcev, kateremu pove svoje misli. Sedaj doživlja ta mož težke dneve. Angleška banka je zapletena v vrtinec svetovnozgo-dovinskih dogodkov. V londonski City pa še prejkoslej stavijo največje nade v Montague Normana. Doslej so vse finančne transakcije, ki jih je on vodil, potekle za Anglijo ugodno. »Čigav je dovtip, ki ste ga pravkar povedali?« »Moj.« »Tako? Potem morate biti pa precej starejši, kakor izgledate.« vendar lovska letala za horbo proti njim! Toda zračni manevri v Dunchirchenu, Londonu, Berlinu, Lyonu, Toulonu in drugod so dokazali, da kljub izvrstni zračni obrambi vedno le nekaj bombnih letal doseže svoj cilj. Pred kratkim so so vršili veliki letalski manevri v Gornji Italiji, nad Turinom, Genovo in Milanom. Ti manevri so bili zanimivi, če zavoljo drugega ne, saj zavoljo posebne pozornosti, iMasarykoveni krogu« za pokal češkoslovaškega predsednika. * »Očka, kaj je bankrot?« »Bankrot, sinček moj, je, če svoj denar spraviš v hlačno žepe, upnikom pa pustiš, da vzamejo suknjič.« Francoz: »Oh, ubogi John Buli, v resnici se mi smili.« Američan: »No, jaz. pn mislim, da sva midva bolj usmiljenja vredna, kakor on.« Ta risba karikaturista Strubeja v angleškem listu »Daily Express« izborno pove, kako Angleži mislijo o ukinitvi zlate veljave. Zlato kot kritje občutijo kot neznosno breme, ki zavira gospodarstvo. Anglija, ki se je osvobodila zlate veljave, si bo sedaj veliko lažje gospodarsko opomogla kakor Francija in Amerika. Prijave za zgradarjno Za vsako zgradbo, kt le zavezana zgradarin! (davku na dohodek od zgradb) jo vložiti davčno prijavo v času od 1. do 31. oktobra 1031. Davčno prijavo je vložiti za vsak objekt, ki je katastru posebej popisan, co tudi ima dve hišni številki. Za vež objektov se vloži le tedaj ena samn davčna prijava, ako so vsi objekti označeni samo z eno hišno številko in so popisani skupno e eni m samem katastrskem listu. Davčne prijave je vložiti tudi za one zgradbe, Iti uživajo začasno davčno prostost, kakor tudi za one, katerih lastniki so prosti zgradarlne v smislu 3§ 11—16 zak. o davku na samce, ker so imeli Isto-časno U živili otrok. Davčno prijavo izpolni in vloži: 1. dejanski posestnik ni če je več posestnikov, vsi skupaj; 2. za zadruge starešina^ 3. za pravne osebe vloži davčno prijavo nji-kov predstavnik odnosno zastopnik, za mladoletne pa njihovi roditelji odnosno varuhi in •1. za mase njihovi zastopniki. l)avčno prijavo vloži lahko tudi pooblaščenec, mora pa v tem primeru prijavi priložiti pooblastilo. Prijave jo izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu. V davčno prijavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko. Zelo važno je, da se točno izpolnijo razpre-delki o dohodkih, ki so zn ugotovitev davčne osnove nierodajni, kakor tudi podatki o številu in vrsti prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najemniki. Točna izpolnitev teh razpredclkov je pa tudi v Interesu davčnega zavezanca samega ker se le na ta način reši nadaljnega zaslišanja in izpraševanja kakor tudi event. kazenskih posledic. Davčni zavezanci morajo v davčno prjiavo vpisati odnosno v davčni prijavi napovedati znesek letne kosmate najemnine in sicer pn stanju ob času objave poziva za vložitev prijave. Pod kosmato najemnino se razumeva vsaka odškoninu, ki jo učini in daje najemnik hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo. Kot odškodnina za uporabljanje zgradb se sinutra: 1. najemnina v gotovini; 2. vrednost dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daje ali dolguje hišnemu lastniku; 3. dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in slično); 4. stroški za popravila, ki jih je najemnik plačal sam ali založil za predelavo odnosno popravo zgradbe (stanovanja), čc vsled tega plača sorazmerno nižjo najemnino: 5. namesto hišnega lastnika plačani davki, premije za zavarovanje itd. Vrednost odškodnin iz točk 2. in 3. je pretvorili v denarno vrednost in lo vpisati v davčno prijavo. Hišni lastniki, ki svojo zgradbo aH njen del sami uporabljajo, odnosno odstopajo drugim brezplačno v uporabo, morajo flot kosm-to najemnino prijavili znesek, ki bi ga inogli dobiti za zgradbo ali njen del, ako bi jo, odnosno ga oddali v najem. Na isti način je prijaviti kosmato najemnino za one zgradbe odnosno za dele zgradbe, ki v času vložitve davčne prijavo niso bile oddane v najem, nego so stalo neuporabljene. Pri zgradbah, ki so oddane v najcui (v za- kup) Bkupno z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 500\ se mora posebej napovedati najemnina, ki so plača zu vrt ali zeinl i u posebej najemnina, ki se plača z« zgradbo. Prav tako se mora posebej navesti v prijavi nujemnina za opremo, orodjo in pravice, združeno z zgradbo in slično. Ako odškodnina za vrt in zemljišče v površini preko 60(1', za opremo, za orodje in slično ni s pogodbo posebej ugotovljena, mora se v opombo vpisati, v kakšnem razmerju in pogojena najemnina za zgradbo in stanovanje z najemnino za vrt, zemljišče, opremo in slično in kolikšna je površina vrta in zemljišča. Pripomni se, da se smatrajo hodniki, prehodi in vhodi v hišo kakor tudi njihovi posanienzni deli za pooiožne prostore ter da se mora oddajanje prostorov v hodnikih, prehodih in vhodih v najem v davčni prijavi ludi napovedati. Pri zgradbah, k fse dajejo v najem (nakup) samo za Čas sezone, se navede kot kosmata letna najemnina skupna najemnina, ki se je prejela za sezonsko dobo. V opombi prijavo se mora vpisati, da-li ima davčni zavezanec še kakšno zgradbo in eventuelno kje. Rupredclki v katerih se vpisuje število prostorov, no morajo na koncu vsaki posebej sešteti iu prav tako razpredelki v katerih Je vpisana letna najemu! na. Izpolnjena davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenetn razpredelku In po vrsti, knkor so navedena stanovanja (v najem dani obratni prostori). Najemnik ne sme podpisati davčne prijave prej, nego se v njo vpiše iznos najemnine, katero plačuje sa zgradbo, stanovanje ali obratno prostore. Davčna prijava se moru vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na koje teritoriju se zgradba nahaja. Kdor ne vloži davčne prijave v roku določenem s tem pozivom, plača kot kazeti 3% od odmerjenega osnovnega davka in ako davčne prijavo ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnem roku $ dni pa 10% osnovnega davka. Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi so izognil plačilu davka, navedejo neresnične izjave ali, ako se prijavi nižja najemnina (zakupnina), odnosno, ako se zataji objekt, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz Cl 112 zakona o neposrednih davkih, zaradi zatajbe Ako najemnik (zakujinik) podpiše ln potrdi neresnične izjave, se ga kaznuje po čl 138 zakona o neposrednih davkih s 50 do 300 Din. Ako davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna davčno prijave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini nli davčni upravi ustmeuo napoved na zapisnik, vendar morajo najemniki tudi tako davčne prijave podpisati. Vložitelju davčne prijave se potrdi prejem. V srrho pravilne odmere samskega davka, nuira vpisati v*ak hišni posestnik na prvi strani prijave sledeče podatke: 1. rojstno leto. . 2. ali je oženjen, satnoc, vdovec, soduo ločen? 3. število zakonitih otrok. 4. pri sodno ločenih je navesti tudi, aH plačuje vzdrževalnlno za ž<»no in otroke.' 5. ako je zgradba solastnina, je navesti ime in poklic vseh solatnikov. s kolikim deležem je vsikterl solatnik zgradbe, nato pa Je za vsakega posameznega solastnika navesti |>odatku pod 1 —I. Inoiemri, popolni Invalidi in osehe pod -krl,-j stvom HO med drugimi prosti samskeira davka. ! /.ato naj lo okolnost nn prijavi pripomnijo. 1 sprememba pravil. Banska uprava je odobrila Izpreinembo nekaterih paragrafov Občinske hranilnico v Murski Soboti. Sluibeno poročilo o inocu naše pšenice. Privilegirana izvozna družba je pretekli leden izvozila v inozemstvo za francoske iu holandske luke 350U vagonov pšenice, v Srednjo Evropo pn 2500 vago- ! nov. Naša pšenica se začonia boljše prodajali. Kljub slabi tendenci so se dosegle relativno ugodne cene. Družba bo še nadalje prodajala pšenico. Z novim zakonom je prišlo do ožlvljenja prometa in družba je doslej prodalo v 10 dneh mlinom 2400 vagoniv ! pšenice in je tako znatno zmanjšano stanje zalog blaga pri produoenlih. Prodaja mlinom se bo na-naljervala. Borza Dne 25. sepiembra 1081. Denar V današnjem deviznem prometu so vsi tečaji na ljubljanski borzi popustili z izjemo Bruslja. Promet je bil srednji in je V50 zaključene devize dala Narodna banka. V Curihu je bil danes Belgrad nelzpremenjen. Cela vrsta deviz ne noliru. London je nadalje po-jmstil od 20 na 18.50, ravnolako je oslabel Ne\vvork. Učvrstil pa se Je Milan. Notlral je ludi Berlin in sicer 115. Ljubljana. Amsterdam 2265.53—2272.37, Bruselj 785.39—787.75, Curih 1098.45—1101.75, Dunaj 799.87—793.07, Newvork 5610.26—5627.26. Pariz 221.06—221.72, Praga 166.63-167.13, Trst 285.57 —286.47. Zagreb. Amsterdam 2265 43—2272.27, Dunaj 790.87—703.27, Bruselj 78539-787.75, Milan 285.57 —286.47, Neuvork kabel 5621.26—5638.20, ček 5610.26 -5627.26, Pnriz 221.06—221.72, Praga 146.68 —147.13. Curih 1008.45—1101.75. Skupni promet I brez konipenzncij 8 tuilij. Din. Ilelgrad. Amsterdam 2265.58-2272.37, Bruselj i 785 39—787.75, Curih 1098.95—1101.73, Dunaj 790.S7 794.27, Newyork 5610.26 - 3627.26, Pariz 221.55-221.72. Praga 166.63—167.13, Trst 285.57-286.47, Curili. Belgrad 0.03, Pariz 20.15, London 18.50, Ne\vvork 511.50. Bruselj"71.20, Milan 2650. Madrid •16, Amsterdam 206.25. Berlin 115. Dunaj 72, Stnck-liolni, Oslo, Kupenhngen ne uotlrajo, Praga 15 10, Hudimpešla 90.025, Atene, Carigrad, Bukarešta, Helsingfors ne notirajo. Vrednostni papirji Na zagrebški borzi je bila tendenca za državne psprje Čvrsta ui so tečaji večinoma narasli. Vojna Škoda jo bila profliplna relo zaključena na obeh bor/.rh |ki 310. Posebno čvrsta je bila tendenca za dolarske papirje, ki s.> se v tečaju zelo učvrstili. Pi" i ei je bil v Zagrebu znatnejši le v dolarskih r irjili. V vojni Škodi ga je bilo 2 milij. nom., v bi . obv. 25.000 Din, v 8% Bloru 2000 dol., v 7% ,eru 7000 dol in v 7% obv. DHB 2000 dol. Bel-j,r. -ka borza beleži danes Izredno znaten promel \ |«romp ni škodi in sicer 5200 kom., nadalje za november 700 kom. in za december 1800 kom. Nadalje so bili zaključki v 7% inv. j»os. 10.000, v agrarjih 10,000, v begi. obv. 16 l.OOt) iu v 7% Bleru 2 XX) dol. Bančni papirji so ostali v glavnem nelzprcme-njenl pri živahiiešem premetu. Zaključki so bili v delnicah Prašte.lionn, Union.. Jugo- Iti Ljublj. kr. banke po neizpremenjenlh tečajih. Poljohanka se ji« učvrstila zopot nn 52, Srbska je oslabela na 187. Narodna banka jo bila v Zaarcbu zaključena po 4000. V industrijskih j»apirjih jo bil zakliuček v Slavel.su po neizpromenjonein tečaju 25. Nekoliko slabeiša je biln Osješka rtečerana. Vevče so bilo za-ključene p« 110. Trboveljska se je učvrstila ni 197 in 200. Med pnroplovnimi družbami je bila zaključen Jadranska plovidba po 460. Ljubljana. 8% Bler. pos. (iT, bi.. 71» Bler. pos. 57 bi, Cel.i«ka 150 den., Lj. kred. 120 den, prus e-dionn 950 den., Krei. zavod 193 den, Vevče lil) d, Kranj. ind. 40 den, Rušo 125 den Zagreb. Drž. jiap.: 77« inv. pes. 66 bi, agrarji ■10 bi., vojna škoda nr. 300 804 (295. 30'), 3 >5 310, 308, 302), kasa 300—303 (305). 10. 8—306 (304. 304.50). 12. 805-308, 8% Bier. pos. 61-65 (65). 7% Bler. pos. 56-58 (54. 55. 55 50 5«. 57). 7% pos. Drž. hip. banke 57—65 (62), 6% begi. obv 43.50— 45 (41) Bančne delnice: Hrvatska 50 den.. INiljo 63—52.50 ( 52). Kreditna 121—126. Union 147-150 (147), Jugo 67 - 68 (67), Lj. kred. 120—123 (120), Medjunarodna 68 den.. Narodna 4000—1500 (40 ki). Obrtna 36 den., Praštediona 957.50—965 (957.50). Srbska 187—188 (187). Zemaljska 110—112. industrijske delnice: Slaveks 25—80 (25), Slavonija 2 0 den, Našice 580 bi, Danica 65—75 Drava 192 50— 200. Šečerana Orek 160—170, Bred. vag. 55 bi, Vevče 110-115 (110), lsis 20-3(1, Ragusea 280 bi.. Oreania 190 hI, Jadr. plov. 160— iT«> (460), Trb<>-veljskn 200—210 (197, 200). Ilelgrad. Narodna banka 4500—5000, 7% inv. pos. 66.50-67.50 (66. 66.75), agrarji 39.50 den. (89), vojna škoda 300—301 (310, 301). 11. 303—805 (304, 803), 12. 306—808 (810, 306), 7% Bler. pos. 56— 56.30. 2ifni tre Novi Sad. Pšenica bač. potiska 240 zaklj, koruza bač. 102 50—105, okol. Sombor HM—106, ghn. 97.50—I1K), si eni. okol. Indjljn 102—103, okol. Sld 103—107.60, fižol bač, sr. beli 2% 170—175. Tendenca stalnn. Promet: 41 vagonov. Sombor. Oves bač. železnica 1 tO—115, bač, sv. železnica 130—186, rž bač žel. 102—104, moka bač., ban. slanica lig in Oag 853—375. 2. 385—855. 5. 3t!i b l i t z General Motors Continental S. A Znstopnik v Ljubljani: OSKAR 5CHMITT, Tavčarjeva 'i Znstopnik v Mnriboru: FERD. FRIF.DAU, Aleksandrova cesto 19 Siivovica — Špirit — BrSndy &rin evec. rum, ia vse vrsle likerev > Ksilofon, koncert. 21.00 Violinski koncert. 22.0» Vokalni koncerl. 22.80 Radio orkesier. — Zagreb: 17.00 Ciganska glasba. 20.30 Koncertni večer. 22.00 Lahka glasba. — Budapest: 10.00 Kalol. bogoslužje. 12.00 O pol d. koncert. 16.60 KvarteH. 19.40 Večerni koncert. 22.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 10.30 Moderna orgelska glasba. 11.03 Dopoldanski koncert. 13.03 Opoldanski koncerl. 20.30 Dunajski večer. 22.30 Ciganska glasba. — MHnn: 10.60 Religiozna glasba. 12.80 Pestra glasba. 20.45 Lucija Lammermoor:, opera. — Oslo: 20.30 Radio orkester. 22.05 Ple.-na glasba. — Praga: 19.55 Koncert v Sinelanovi dvorani. — Langenberg: 18.30 >Dalberg 20.00 »Madame Favart . opereta. Nočni oncerl. — Itlm: 10.15 Beligiozna glasba. 12.55 Poljudna glasba. 18.00 Pester koncert. 20.00 Italijanska glasba, nato plosna glasba. — Berlin: 19.00 Pesmi. 20.00 Madame favart . 22.15 Plesna glasba. — Toulouse-. 12,18 Bogoslužje. 13.00 Opoldanski koncert. 19,00 Simfon. orkesier. 19.45 Argentinski orkester. 21.30 Violina. 23.30 Pesmi. — Barceloni': 13.00 Radio sekstet. 14.15 Filmska glasba. 19.10 Radio orkester. 19.45 Vokalni koncert. 20.20 Radio orkester. TrhovHe Pohištvo priprosto In riuimoderneiše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni ummu in sinov/i St.VId nad Ljubljnnn — nasproti kolodvora Tudi čez zimo. Podružnica SPD Trbovlje spo roča vsem planincem, da ho ravnokar otvorje Dom na Mrzlici oskrbovan vse leto — tudi čez zimo. V rudariko šolo! S 1. oktobrom se pričenja pouk na rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah, ki obsega dva letnika. V prvi letnik «e »prejemajo v.«i čitanja in pisanja vešči delavci. V dnigi let-iik lahko vstopijo vsi učenci, ki so že obiekovali la ali pa prvi letnik in delavci, ki no podlagi skušnje dokažejo dovoli znanja za drugi letnik. Pouk in učila so brezplačna. V«top je prijaviti od 28. t. m. dalje do 2. oktibri vsak dan od 2 do 4 popoldne. Obisk pcipotocamo posebno mlajšim rudarjem. \ južnih kra;!h države ta šola zadostuje za dosego pazniškega mesta. Povsod so izobraženega delavca vedno boli vpoStova in gleda na njejiovo strokovno u;-por-obljenoet. Zato .se posluiit« dar.e prilike. POZOR! Slropaciii Ceni S ncorfiotljivi vedno v zalegi od najmaniše do največje številke. Ročno delane. Brezobve/.ni ogled zaloge Ivun Krois, M.tribor, Koroška c. IS Fst MjBFsSiiis pamačiiito za navadno zbito delo »prejme takoj v delo tv, S. Florjaačič & L Rajnlš, Šmartno pri Liliji. Izgradnja novo*i hladionika u Velenju. Direkcija državnog rudnika u Velenju na temelju rešenja Direkcije drž. rudarskih prsduzsča u Sarajevu, broj 25.470 31 od 16. septembra o, g. i u smislu člena 86 stavka 1 zakon« o driavnom računovodstvu izdaje po drugi rad za izgradnju hladionika na temelju neposredne poiiudbe. Ova če se držati na dan 12. oktobra o. g. u 11. časova kod polpisane. Kaucija 5% za domače I 10% za strane od ponudjenc vrednosti ima sc položiti na blagajni Direkcije državnog rudnik« u Velenju, najdalje do 10. sati na dan pogodbe. Preduzimaču se slavlja na raspolaganje sav gradjevinski materijal, materijal za oplatu itd., električna sisaljka i stroj za metanje betona. Zemlja se ima samo iikopati, a ne i odvesti. Pravo za pogodim imaju samo ona lica, koja podnesu uverenja o svojim preduzimačkim sposobnostim a. t MALI OGLASI Vaaka drobna vntica l-SO Uln ali vaaka beaedo SO par Na|man|Sl og*aa t . 3 li|r». Oglasi nad devet vrallc ■« računalo vli*. Za odgovor »namt.ot Na vprašanja brca znamk« nc odgovartamot Portugalko prvovrstno liter Din 14, toči kavarna in vinotoč »Central*. Kovaški pomočnik pošten in trezen z večletno prakso in dobrimi spričevali išče službo. -Naslov pove upr. »Slovenca«, Maribor. Samostojna kuharica verna, vešča vsega gospodinjskega dela se takoj sprejme tri četrt ure od Krama. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Verna« št. 11182. Krojaški pomočnik za velika in mala dela M takoj sprejme. - Jarc A^ krojač, Semenišče, Ljubljana. Išče se dekle ea vinotoč v gostilno. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.278. Tapetnike imočnike sprejme — J. me, Dunajska cesta 23. Išče se uradnik za zavarovalnico. Pogoj dovršena dvorazr. trgovska Sola. - Ponudbe pod št. 11310 na upravo »Slovenca« do srede 30. IX. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jogo-avtol. Prva oblast koncesiionirana ProsD^i,. št 16 zastom Pišite ponj! Gosli poučuje bivši učitelj konservato-riia. Študentovska ul. 9-1. po, Ce Razpis Odda se služba organista eerkvenika v Brežicah ob Savi. Lesni prejemalec in nakupova-lec se išče s kavcijo. -Ponudbe na upr. »Slovenca« pod št. 11225. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana. Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj se prične 1. okt. Instrukcije sprejme učitelj za vse razrede ljudske šole. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Instruktor-učitelj«. Učenec iz boljše hiše, ki je dovršil z uspehom vsaj dva razreda srednje šole in ima veselje do trgovine, se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom in železnino Franc Picek, Ribnica, Dolenjsko. Učenca za kovaško obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Rupar, vozni in podkovski kovač, Škofja Loka, Kapucinsko predm. št. 26. Trgov, vajcnca s primerno šol. izobrazbo, krepkega in pridnega, itarega 14 do 15 let, takoj sprejme v mestu na deželi trgovina z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11285. Knjigovodjo 07.. knjigovodkinjo zmožno vseh pisarniških poslov, iščemo za večjo lesno industrijo v neposredni bližini Celja za takoj. Reflektanti v lesni stroki imajo prednost. -Ponudbe z navedbo prakse in plačilnih zahtevkov nasloviti na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Marljiva pisarniška moč« št. 11,311. Posojilo se išče na prvo mesto dveh trgovskih hiš v centru mesta Ljubljane. Ponudbe pod »Posojilo« na upravo »Slovenca«. Dvokolesa se zamenjajo za premog. F. Batjel, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. Lokal za špecerijo in kratko blago, vpeljano, se odda 15. oktobra. Dunajska 37. Posestvo naprodaj tik ob državni cesti. 20 oralov zemlje, Poslopja zidana, primerna za trgovino ali gostilno. — Antonija Bračko, Selnica ob Muri, Št. Ilj v Slov. goricah. Hišo kupim najraje na Ježici, Stoži-cah, sploh blizu Dunajske ceste, dvo ali tristano-vanjsko, po vojni zidano. Ponudbe s popisom hiše in položaja ter z navedbo najnižje cene na upravo »Slovenca« pod »Dunajska cesta« št. 11273. Prodajalci parcel Javite svoj naslov, lego, izmero in ceno stavbi-šča upravi «Slovenec« pad »Resen kupec«. V tved^JO' oWobta, n 0VAobt0' te\r i _ nnv mesec Vek- ted^. o^a o*«** o"® . Nes Yt.aV.ot ludi Zamenjam mesto Učitelj v južnem Primor-ju želi menjati mesto z učiteljem ali učitelpco v planinskem kraju Slovenije. Piše naj se na: Bo-rislav Dimitrijevič, učitelj, Sutomore, J. Dalmacija. Kupim hišo dvo ali večstanovanjsko v Šentjakobskem ali Krakovskem okraju. Ponudbe prosim na upr. »Slovenca« pod »Šentjakob«. Trgovsko hišo v centru Ljubljane, prenovljeno, 2 lokala, 16 stanovanj, letni donos Din 150.000, proda za Din 900.000 — »Posest«, Miklošičeva 4. Naprodaj vila 7 sob, 3 kuhinje, poleg vrtna hiša z dvosobnim stanovanjem in 5000 m3 zemljišča, vrednost samega zemljišča presega kupnino, katera znaša Din 480.000 — pri »Posest«, Miklošičeva 4. Enodružinska hiša na najlepši cesti v Rožni dolini, naprodaj, dve prostorni sobi, veranda in shramba, drvarnica, vrt, elektrika, vodovod, kanalizacija. Cena 95.000 Din. Cesta V. št. 21. Kupim hišo ali vilo s primernim donosom, kjerkoli v Ljubljani. Ceni. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Do Din 600 000«. (Več jufri-) Izgubil se je pes volčjak, star 4 mesece. - Najditelj naj ga odda proti nagradi: Celovška c. 68, Ljubljana. Dvosobno stanovanje zračno, z vsemi pritiklinami, vodovodom, elektriko in vrtom, oddam takoj. Ivan Dobnikar, Jezica 91, poleg avtoposta-je »Ruski car«. Poslovni lokali na Dunaiski cesti št 29 1 se tako) oddajo. Poizve se .stotam. Trgovsko hišo ali stanovanjsko hišo z dobrim ohrestovanjem, kupim v Lj"b'jani. event. predmestju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro obrestovanje«. Manjše posestvo na Gorenjskem, s hišo ali brez hiše kunim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod št. 11288. Divji kostanj, želod kupim po najvišji ceni. V. H. Rohrmann, Ljubljana. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana • Šelenburgova ulica 6 II oadstr SsSH Spalnica iz črešnjevega lesa, lepa, naprodaj. - Ivan Mrhar, strojno mizarstvo, Stane-žiče pri St. Vidu. Nov skobelnik naprodaj za 600 Din. — F. Mušič, mizar, Mengeš. Gramofon skoraj nov, primeren za gostilne se proda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11283. Med Razpošiljam cvetlič. med v pločevinastih škatljah po 5 kg za ceno 72 Din. po povzetju. - V večjih množinah franco kupčeva žel. postaja po 11 Din za kg. Ant. Milfajt, župnik, Brodjanci, p. Bizo-vac, Slavonija. Špecerijska in delikatesna trgovina na zelo prometem kraju v Zagrebu, dobro vpeljana, s prvovrstnim inventarjem in veliko zalogo blaga se radi bolezni lastnika proda za 60.000 Din. Mesečni promet v gotovini Din 65.000. Najemninska pogodba proti solidni mesečni najemnini zasigtirana. Krasna eksistenca za mladega in solidnega trgovca. Pisarna Pavlekovič, Zagreb, Ilica' 146, I. levo. Gostilna zelo dobro vpeljana, na križišču petih ulic v Zagrebu, 3 velike gostilniške sobe s krasnim vrtom, popolnoma opremljena, zasigurana s petletno najemninsko pogodbo proti nizki mesečni najemnini, kjer se iztoči letno 250 hI vina in piva, prodamo za Din 45.000. Pisarna M. S. Pavlekovič, Ilica 146, I. levo. Suhe sliiue !o etuirane zabojčke: 5 kg 46 Din; 10 kg 38 Din. -| Suhe hruške in jabolka ! 5 kg 32 Din, 10 kg 60 Din pošilja po povzetju fran-ko vsakemu naročniku: G. Drechsler, Tuzla. Pisalnik amerikanski, roletni : naslonjačem vred, za po lovično ceno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov pod št. 11.277. IEB Mreže za postelje izdelute oaiceneje in nai-bolje samo tvrdka Šimen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila. Po večno plačilo je poklical Vsemogočni našo mater ALOJZIJO TOMAZIN Živeli so nad 78 let, ko so oas zapustili na smrt pripravljeni ob sklepu dneva Marije rešiteljice. Pokopali jih bomo v nedeljo, 27. t. m. ob 8 zjutraj v Naklem. Desetero otrok so nas naša mati vzredili ter nas neumorno vzgajali z modro besedo in lepim zgledom. Ko nas veže dolžnost, da jih ne pozabimo radi njihove vsestranske in velike skrbi ter ljubezni, jih priporočamo vsem, ki ste jih poznali, v pobožno molitev. Naklo, dne 25. septembra 1931. Se živeči otroci: Franca por. Lombar, Jožei, Jakob, Franc, Ivan, Ciril in Mate). V.:t**'* ■■ •* i •• ■ \ l>bete Mkinartedrnbp kopit« natecnete pn tvrdk A, VOLK. LJUBLJANA Rrsheva r.*«ti, a Novost v kozmetiki! V 6 dneh odstranjuje pege. bradavice, sojedce, jetrne madeže (Leber-flecken), kakor tudi dlačice. Specialistinja ga. P a p v salonu Ema, Zagreb, Ilica št. 22. Sueieinsuhe gobe kupujem stalno vsako množino. Zahtevajte pojasnila. Namizna i a bolha prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Setina, Radeče — Zidani most. Starta oCcsa NajboljSe sre i a f P ti M » - 1 _ > C. > « — s ~ ~ S10 5 S .O c 1 30 S? C® So 3 X — T •HO P4 Ii > i« N ■S a d » a s 0 s i 1 Josip Lavtižar: Bled in Brihsen Zgodovinska povest iz 17. stoletja. »Če bi bila Rezika za vas, bi bila za njo velika sreča.« >Poznam njeno lepo vedenje« — je nadaljeval grajski gospod — >in tudi drugi jo hvalijo kot iz-gledno dekle, zato nimam nobenega pomisleka.« »Dovolite« — je pojasnjeval Ribič — >da vam povem prav odkritosrčno svoje mnenje. Vi ste velik gospod in Rezika je hči revnega bajtarja. Poleg tega preprosta, neizobražena.« >To prepustite meni« — ga je prekinil Krištof. >Ta razloček ni nobena ovira. Jaz potrebujem samo vašega dovoljenja.« Tedaj je pripomnil Miklavž nekako boječe: >Reziko bi rad vzel za ženo Hesnianov Janez iz Ribnega, imovit posestnik dobre kmetije...« Mina se je bala, da bi ne bil Miklavž še kaj več povedal. Zato se je zopet vmešala v pogovor. »Resmanovega boš primerjal z gospodom gra-ščakome — je očitala Miklavžu. "Koliko pa bi morala trpeti na tako veliki kmetiji! Ali bi se ti nič ne smilila?« »No, saj nismo se nič /govorjeni 7. Janezom« — se je opravičeval Miklavž in pustil Mini besedo. »Kaj pa pravi Rezika?« je vpraševal Krištof. »Samo to, da ima raje vas kakor Rcsmano_vega — si je hitro izmislila Mina. ;NKj<> pa liorii tako dolgo? Zdaj bf morala biti že doma.c Kakor bi jo bil kdo poklical, je stopila Rezika v hišo in začela nekaj nujnega pripovedovati. Ko pa je ugledala gospoda Waidmanna pri mizi, se je tako ustrašila, da ji je kar zastala beseda. >0 le naprej Rezika!« je rekel Krištof. »Mene se nič ne boj.« Sramežljivo je odgovorila: >To sem liotela povedati, kako je bilo danes prijetno na grajskem travniku, kako smo hiteli spravljati seno in še gospod Fink nam je pomagal. Smo se mu pa smejali, ker je tako nerodno vlekel grablje.« Lepa zabava« — je smehljaje dostavil Waid-mann. r Gospod Fink ni vajen takega dela. On je le za knjige in daljnoglede.« Mina ni dosti poslušala tega govorjenja. Imela je v glavi drugo važno reč, ni pa vedela, kako bi jo spravila zopet v tek. Zato je dejala kar naravnost: Rezika, grajski gospod so nas danes obiskali. Veš, čemu so prišli?« Deklica je zardela. Lahko si je mislila, kakšen namen je pripeljal gospoda v Ribičevo hišo. Saj so jo tovarišice že večkrat dražile zaradi tega. Odgovorila pa ni nič na Minino vprašanje. Iz zadrege jo je rešil oče, ki ji je naravnost povedal, o čim imajo pogovor. »Jaz rad dovolim, da se poročiš z gospodom graščakomr — je rekel določno. >Tn kaj praviš ti, Rezika?« jo je vprašal Krištof pogumno. Deklici so se zasvetile solze v očeh. O kako težko je čakala Mina, kaj bo rekla. »Če sla oče in teta zadovoljna, sem jaz tudi« — je dejala. Le prevelika čast je to zame.« Tedaj se je zasvetil v Krištofovi roki zlat prstan z rdečim biserom. Dal ga je svoji izvoljenki z besedami: »Sprejmi ga v spomin najine zaročilve.« Vsi trije so gledali presenečeno Reziko, ki je vzela dragoceni dar iz Krištofove roke. Mina jo bili kar zamaknjena. Menila je, da vidi nebeški | Zdaj je bila spolnjena njena največja želja. Miklavž pa je pristopil k plemenitemu gospodu in mu rekel ginjeno: »Nikdar nisem pričakoval takega iznenadcnia. Gospod, Vi dobro veste, kakšna je Ribičeva hiša. Samo to, kar tukaj vidite, je naše in ena kravica v hlevu. Pa ste prišli z grada k nam in si izcrali mojo edino hčerko za tovarišico v življenju. Ali ni to prevelika dobrota?« »Kar mirni bodite, oče Miklavž!« — je dejal Krištof pri poslovu. »Jaz dobro vem, da je Rezika vredna moje ljubezni.« Vsi trije so ga spremili do praga in gledali za njim, ko je odhajal. Z navdušenim lajanjem ga je obletaval njegov spremljevalec, ki je tačas ležal na jezerskem obrežju in že težko čakal, kdaj se vrne na grad s svojim gospodarjem. Menda je bil vesel tudi Karo Krištofove zaročit ve pri Ribičevih. Miklavž, Mina in Rezika so se ves tisti večer pogovarjali o nenavadnem dogodku in skoraj niso mogli razumeli graščakove ljubeznivosti. Le Rezika ni kazala prirpjene dobrovoljnosti. Kakor da bi jo trla neka skrb, ki je ni poznala do zdaj. Srečna, presrečna bi bila vsaka druga mladenka njenih let, ako bi jo bil bogati grajski gospod izbral za svojo nevesto. Rezike pa se je prijela neznana otožnost Morebiti zato, ker sc bo morala ločiti od najlepših dni svoje mladosti. Za JuKoalovansko tiskarno « LJubljani: Karel Cet l/dnjalPlj; Ivan Itnkovea. Urednik: Franc Kremžar.