JE^canft'tiMijliMt.ci»	ISOfl^CBI '^^iir^i^.llilii^f^ML^«
Posamezna številka stane 60 vinarjev.
33.
«srltsr. m 19. avgusti
SI. \mk
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
SsJsrJs TfeJk četrtek Jq velja a poiinlno vred In t Maribora i pošiljanjem na dom za cela leto 24 K, pol leta 12 K ta s« četrt leta 6 K. — Naročnina izven JngcsicvlJe 32 K. — Naročala» ts pošilja na i $pravuiihro „Slovenskega Gospodarja" t Maribora, g—.¡«.List se dapešilja do odpovedi — Udje .Katoliškega tlakornega draitva" dobivajo list brez posebne naročnini. — Posamezni listi strnejo, Sc «bssgajo 4 stran! 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo i Koroška cesta itev. 5. — Rokopisi se ne vračaj0- ~ OpravnStroi Koroika cesta Itat, 5, sprejema naročnino, teserate in raklamacije« ififeraie «e pkčuje od euostopne peiitvrsie za eritral K '"SO. Za večkratne oglase primeren peposi. V oddelke „Mala naznanila" stane beseda SO vin. — inserat! se sprejemajo do torka cpsldnsi
Nezaprie reklamacije »o jjoitofce proste.
ESeliikrsff komisije za določitev mmj.
Maribor, 18. avgusta. Mednarodna Komisija za Holočitev končnoveljavnih mej med Jugoslavijo in N. Avstrijo je izdala v slovenskem, francoskem in nem-Stem jeziku sestavljen in od angleškega polkovnika Crawena kot predsednika komisije ter od nemškega in jugoslovanskega komisarja podpisan razglas, ki se glasi v svojem slovenskem delu: Komisija za razmejitev med Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev naznanja prebivalstvu prizadetih' krajev , da je po določilih senžermenske pogodbe, člen 29 , njena naloga edino le ta, da določa na terenu (v naravi) meje, opisane v navedeni pogodbi,
K o m i s i j a t o r e j ni kompetentna, fls se bavi z ureditvijo vprašanj pri-
vatno-pravnega ali narodnostnega značaja«	• ^♦Jf^fifiŠR
Komisija je smatrala za potrebno, da daje to prebivalstvu prizadetih držav na znanje z ozirom na razne prošnje, ki so ji došle od strani prebivalstva.
Maribor, 16. avgusta 1920*
Gineral 'Ante P 1 i v e 1 i 5, komisar kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
(Iz gorenjega razglasa je torej jasno razvidno, da so vsa pričakovanja obmejnih nemčurjev, da bodo morda z nacijonalističnimi demonstracijami izsilili od komisije kako njihovim nacijonalističnim namenom m težnjam ugodno rešitev v prilog Nemški Avstriji, brez vsakega upa na uspeh. Op. ur.)
Naš državni proračun in nase finance.
(Govoril n" shodu „Jugoslovj kmetske zveze" posl. J. Vesenjak.)
Naši državni dolgovi.
Marsikdo živi v lahki veri, da naša nova država nima dolgov. Žal, da temu ni tako. Imamo prav Izdatne dolgove in težka bremena, ki smo jih morali prevzeti iz predvojne dobe, dalje takšna, ki smo jih napravili med vojno in končno takšna, ki so nam jih naložili ob miru naši zavezniki-ententa, ali smo jih napravili dosedaj mi sami, ker ni bilo za redno u -pravo in za ureditev države dovolj sredstev iz dosedanjih državnih dohodkov.
Imamo torej v glavnem sledeče državne dolgove:
1.	Stari, predvojni dolgovi iz bivše Avstrije in ¡Ogrske, kolikor zadenejo pokrajine, ki so pripadale tej državi. Znesek teh dolgov je zelo velik, natančne gtevilke še niso znane, ker jih določi posebna mednarodna komisija na Dunaju in v Parizu.
2.	Novo breme je takoimenovan tribut za svobodo. Ta znaša 1500 milijonov frankov v zlatu in ga plačajo Jugoslavija, Cehoslovaška, Poljska, Rumuni-ja in Italija v takoimenovani reparacijski antantin !qB<L
3.	Imamo takoimenovano pavšalno posojilo od [Angležev in Francozov v znesku 50 milijonov fran-
4.	Od decembra 1919 do julija 1920 mesečni a-vane ali predujm v skupnem znesku 48 milijonom Iraiiiov.
5.	Od Amerike 55 milijonov dolarjev za nabavo vsakovrstnih potrebščin.
6.	Med vojno posojilo v Ameriki v znesku 12 milijonov dolarjev za oborožitev m vzdrževanje jugoslovanskih prostovolicev in srbske vejske
7.	Okroglo 2 milijardi nekon-lidiranega dolga, ki ga je napravila srbska vlada pri zaveznikih te kom vojske za armado in vzdrževanje in podporo beguncem.
8.	Kakor naš pod štev. 1 imenovani predvojni dolg imamo tudi srbski predvojni dolg v okroglem znesku 900 milijonov dinarjev.
9.	Domače notranje posojilo iz leta 1919 v znesku 268 milijonov K.
10.	Državni dolg onih 20%, ki so bili odvzeti pri zamenjavi denarja.
11.	Tekoči dolg pri naši Narodni banki, kateri je po izkazu ministra Jankoviča znašal letos aprila 247 milijonov dinarjev in je sedaj že večji.
12.	Neporavnana državna plačila za nabavi državi, posebej še armadi.
Izračunajte si vse to po dnevnem kurzu v na Sili kronah, pa boste razumeli, kako težka so že ti državna bremena. Za nje je treba obresti in odpla Čilo ali amortizacijo.
V tem oziru imamo edino tolažbo, da dobi naša država vojno odškodnino, ki jo tvori prej imenovan reparacijski fond in velikanske svote, ki jih morajr plačati premagane države: Nemčija, Bolgarija, Av strija, Madžarska in Turčija. Ako dobimo tukaj res nai podlagi pogodb ono svoto, ki je sedaj od entente obljubljena, potem bi lahko plačali vse naše imenovana dolgove. Seveda je pa pomniti, da mora velik
del odškodnine iti za obnovo porušenih in po vojski opustošenih krajev. To naši domači slovenski finančniki navadno premalo uvažujejo.
K državnim dolgovom ifc obveznostim moramo računati tudi vojna posojila. Sicer je pri nas na ini-cijativi bivšega ljubljanskega župana in sedanjeg; zastopnika v Pragi, g. Iv. Hribarja, nekaj časa zavladalo geslo: vojna posojila se kratkomalo ne plačajo; toda sčasoma se ljudje streznujejo od takšnih radikalnih gesel, ker uvidevajo, da škodujejo samo lastnim državljanom. To se je zgodilo na Češkem in in zgodilo se bo tudi pri nas. Sicer pa je naše stališče o vojnih posojilih znano in ni treba, da bi o tem i posebej razpravljal in naše sklepe ponavljal.
Primanjkljaj.
2e v prvem delu sem ugotovil, da imamo v vseh dosedanjih proračunih primanjkljaj ali deficit. V pro-j računskem letu 1919-1920 je bil deficit preliminiran s 3372 milijoni K, v resnici pa je znašal koncem proračunskega leta okroglo dvakrat toliko ali dnevno 20 milijonov K. To ugotavlja g. minister Jankovič v. svojem ekspozeju v državnem zboru dne 14. marca t. 1., torej mož, ki je merodajen kot bivši finančni in sedanji poljedelski minister, katerega ste imeli čast in i priliko spoznati in slišati tudi na našem orlovskem taboru.
Omenjal sem tudi, kakšen bi bil deficit po prvotnih proračunih za leto 1920-1921.
Jasno je, da je ob takšnem stanju naših financ j treba največje previdnosti in največje vestnosti, pa tudi nestrankarske objektivnosti.
a.... .
Kako so gospodarili.
Pred približno enim letom je izbruhnila kriza, Protič je odstopil in končna rešitev je bila ta, da so demokratje ali liberalci skupno s socijalnimi demokrati imeli vso oblast v rokah skozi več kot šest mesecev. In to dobo so gospodarili tako, kakor da imamo v državnem gospodarstvu denarja več kakor preveč.
Ako se kje dogodi, da skušajo socijalisti in sa-mostojneži š plitvimi in brezvestnimi hnjskarijami nastopati proti nam, potem jim le temeljito pokličete v spomin to dobo! Opozorite jih, kaj in kako se je de -lalo z izvoznicami na škodo ljudstva in državnih fi -nanc, samo v korist liberalnih bank, židovskih veriž-nikov in tudi socialističnih organizacij. To je doba , ko so kričali socijalisti in samostojneži po deželi: če se vpišete k nam, dobite poceni cuker, moko in drugo! Mislite, da jo šla agitacija brez zlorabe državne oblasti in njenih sredstev?! Koliko pa je bilo nakazanih milijonov socijaldemokratskim prehranjevalnim organizacijam kot brezobrestno posojilo, odnosno obratni kapital! Prav zanimivo bi bilo vedeti, koliko so to organizacije žo vrnile. Te organizacijo nam odkrivajo tudi vir, iz katerega se plačujejo agitatorji in hujskači proti nam. Mi nimamo proti temu nič drugega, kakor naše odkrito delo.
Na korist nemških sccijalistov v Nemški Avstriji se je oškodovala pri državnih dohodkih naša država. Izvršile so se proti'vsem predpisom, ki so jih
, ti gospodje sami dali, oprostitve od naplačevanja oan rine v korist raznim liberalnim eksporterjem. To je ponovno ožigosal celo v zbornici minister Protič iii minister Jankovič. Ni čuda, ako so lahko gospodje zbirali ogromen strankarski sklad. Beograjski listi so znali poročati o 90 milijonih dinarjev.
Da bi izpodbili tla radikalcem, so v bogati Voj« vodini (Bačka, Banat in Baranja) opustili takoimeno« van vojni davek. Tudi to je ugotovil prej imenovan! srbski finančni minister .Velizar Jankovič. V, Make ■« doniji se je iz istega strankarsko-agitatoričnega raz« loga plačevanje ustavilo z utemeljitvijo, da se izvrši nov predpis davkov po srbskem načinu, kakor da sa ta naplačila ne bi mogla vračunati.
To in še mnogo drugega je treba dobro ohra« niti v spominu!
Katera bremena so najtežja?
Med državnimi izdatki obremenjujejo poleg 06« resti in amortizacije za državne dolgove najbolj tri postavke in to so: 1. stroški za vojaštvo, 2. stroški zai državno upravo, torej za uradništvo, in 3. izdatki za invalide.
Spominjate se še vsi, kako smo ob prevratu vsi verovali v Wilsonove besede in upali, da bomo zares dosegli pravičen mir in nam nikoli več ne bode treba vojaštva in stroškov za vojaštvo v toliki meri, kakon je bilo to pred svetovno vojsko. Bridko smo prevara« ni. Ako hočemo imeti zavarovane naše itak krivična nam odmerjene meje in pa sigurnost imetja in življe« nja, moramo imeti naše vojaštvo, ki nam čuva mir. in red v državi sami, kjer marsikdo noče vedeti, „kan .■e moje in kar tvoje."J Se bolj pa nas sili temu nai položaj in naši odnošau s sosedi, ki upoštevajo nas in naše pravice le v toliko, kolikor se bojijo naše vojske. Te okolnosti nas silijo, da imamo v državnem pro« računu za vojaštvo ogromno svoto 4 milijarde 484 mi« lijonov K.
Plače državnih nastavljencev tvorijo drugo iz h med največjih državnih bremen in so dosegle za državne finance naravnost nevarno višino. Tudi urad« ništvo si bo moralo biti svesto izredno težavnega po« ložaja, v katerem se nahaja naša država.
Svetovna vojska nam je prinesla v proračun novo težko postavko: izdatke za invalide, vdove in sirote. Naj navedem v pojasnilo tudi tukaj par šte -vilk! V naši državi imamo nad 200.000 več ali manj popolnoma ali pretežno delanezmožnih mož in mlade« ničev-invalidov. Imamo dalje 265.000 rodbin, katerim so očetje, njihovi prehranjevalci, padli. Končno ima« mo nad 27.000 dece, ki vsled vojske nimajo ne očeta in ne matere. Podpore za vso to ogromno armado re-vežev znašajo v proračunu okroglo 1 milijardo in 12 milijonov K. Na te reveže naj mislijo posebno tisti, ki vedno še hujskajo na nove vojske in se sami v. sin« čaju resnosti stiskajo v varne kote!
Obnovitev materijala za železnice, za telegraf in telefon ter druge prometne naprave je nadaljna velika postavka v državnem proračunu.
Ni zavidanja vredna naloga vestnega finanč« nega ministra, ki hoče kriti vse naše redne potreb« ščine, obrestovati in amortizirati dolgove in porav« nati deficite.
Novi davki.
Naš finančni minister je posegel in sicer pre « več radikalno in enostransko, po najtežjem sredstvu, ki naj omogoči redno državno gospodarstvo in to sol novi davki in silno povišanje obstoječih davkov in si« cer indirektnih ravnotako kakor direktnih. Zavedamo se, da bodo ob takšnem proračunu nova bremena morala priti, ali veliko vprašanje je, ali so od finan« Čnega ministra nameravana bremena primerno raz« deljena.
Povsod povdarjamo svobodo in enakopravnost vseh plemen in vseh pokrajin. Smo si bratje in Eoče* mo si biti bratje, toda moramo si biti bratje tudi pr! plačilu. Vse pokrajine naj imajo bistveno isti davčni sistem in ista bremena. Prepričan sem, da bomo vsi skupaj voljno prenašali bremena, ako bodo povsod e« naka in ako se bodo povsod predpisovali in iztirja« vali davki z isto strogostjo, kakor se vrši to pri nas.
Invalidni davek.
Že prej sem omenjal število invalidov, vdov in sirot, ki smo jih dobili v državi po svetovni vojski. Kako grozne so pač posledice vojne posebno v tem o-ziru. Izračunali so, da bi v Evropi imela vsaka rodbina lepo novo hišo z najmanj 4 sobami in vsemi gospodarskimi poslopji, pa še celo vrsto drugih naprav, ako bi se v svetovni vojski porabljeni denar uporabil v te svrhe. In kaj imamo sedaj ? Razrušena mesta in vasi, razdrapano zemljo in nepregledne vrste možkih v najboljši starosti slepih, pohabljenih, notranje-bol-1 nih in za njimi vdove in sirote. Prej skrbeči prehra-njevalci in delavci so zdaj sami navezani na milost.
,V principu torej ne moremo biti proti pomoči tem najbednejšim našim državljanom, zahtevamo le, ida bodi vse razdeljeno pravično, brez zlorabe.
Nameravani invalidni davek je v jedru dokla-da na vse direktne davke in državne doklade, prej deželne, ter bi znašal sledeče: na 80 K direktnega davka 8 K invalidnega davka; na 200 K 24 K, na 400 K 48 K, na 800 K 96 K.' Ako bi se že morali odločiti za nov davek, bi se jaz odločil v prvi vrsti za tega, ker omogoči obskrbo teh naših največjih siromakov in ker zadene še razmeroma najbolj jednako-merno vse sloje in vse pokrajine.
,	Trošarina.
.Vse drugače je s trošarino, ki jo hoče finančni minister uvesti na 19 predmetov in bi naj vrgla to leto okroglo 520 milijonov K. Naj navedem glavne postavke. Davek bi znašal: na sladkor 400 K na 100 kg, kavo 400 K, riž 80 K, olje 80 K (izvzeto doma pridelano olje za domačo rabo), pivo 8 K stopnja ekstr., fina vina, ki imajp 16% in več alkohola, 1200 K na 100 litrov, liker in konjak 1600 K, rum 1200 K, sveče 80 K 100 kg, električna luč 20 K za eno žarnico do 32 sveč, plin 80 v na 1 kubični m, karbid 120 K na 100 kg, špirit 40 K na 1% pri 1 hI, žganje iz sadja 20 K na 1% pri 1 hI, mineralne vode 80 v pri 1 litru, preparirane vode (malinovec 40 v pri 1 litru, kvas 4 K pri 1 kg.
Gotovo je, da teh' davkov in v tej višini pač ne moremo sprejeti. Posebno pa je nemogoče tako obdariti z užitnino živež in luč.
Za kuhanje žganja iz lastnih pridelkov in v lastno porabo imamo sicer olajšave, toda davkaprosti znesek je razmeroma veliko manjši, kakor je bil po dosedanjem zakonu. Gotovo tu še ni padla zadnja beseda, kakor tudi pri nobenem od nameravanih davkov nt.	■ <•- j
Kolkovine In pristojbine (dedarine in prenosnine).
Med najhujša nameravana bremena v novem proračunu štejem kolkovine in pristojbine. V božjem imenu bi pri obupnem finančnem položaju naše dr -žave še pristal na izenačenja in zvišanja kolkovin po znanih skalah I, II in III, toda odklanjati moram ogromno povišanje pristojbin na dedščine in darila, ter prenosnine.
Dokazano je, da se vsaka realna posest prenese povprečno v 15—16 letih enkrat. Ako vzamemo to za podlago in si izračunamo pristojbine (procente) na podlagi zahtev finančnega ministra, potem mora naš kmetski stan propasti ali pa mora kmet in davkar o-goljufati državo, če nočemo propada.
Ne bom navajal tukaj dokazov, ker bi preveč razburjali zborovalce, • navajal sem jih v finančnem odseku in tam je večina z menoj vred zavzela odklonilno stališče. Posebej pa še se mi zdi krivično, da naj vsak najmanjši posestnik plača poleg običajne pristojbine na premoženje še takoimenovano realno pristojbino.
Poseben odlomek pri pristojbinah tvori tudi davek na vstopnice. Sem za davek na zabavne prire -ditve, pa naj jih priredi kdorkoli in kjerkoli, magari tudi pod krinko humanitarnosti, toda odklanjam /davek na prosveto. Ako torej prirede naša prosvetna in izobraževalna društva sestanke in prireditve izključno v izobraževalne svrhe, potem se ne smejo obdavčiti. To je stališče, katerega k tej predlogi zavzemam in sem ga povdaril v finančnem odboru. Jednakega mnenja so bili v glavnem tudi socijalisti in demokra-tje t odboru.
Prometni davek.
Po vzgledu v Nemčiji, na Francoskem in Ce -EoslovaŠkem ter Nemški Avstriji predlaga finančni minister tudi takoimenovani prometni davek (srbsko:' obrtni porez). Vsakdo, ki kaj kupi, naj bi plačal pri nakupu, odnosno prodaji 1 % oddajne svote kot davek. V to svrho morajo voditi trgovci posebne knjige po ; predpisih finančnega ministra. Pri luksusnih pred - ; metih je ta davek višji, znaša 2—4%. Izvzete od tega ! davka so zadruge in vsi kmetijski pridelki, ko jih* i proda kmet-producent iz prve roke. Pri prodaji živi- J ne pa bi se ta davek moral plačati. Mislim, da bode j davek v predlagani obliki težko izvedljiv, gotovo pa < je, da bi zadel najširše sloje našega ljudstva in zato \ si bomo še dobro premislili, ali ga dovolimo in ▼ kakšni obliki in kakšni meri ga dovolimo.
Davek na premog.
' Finančni minister zahteva tudi 10% od prodajne cene pri premogu, pa naj bo to domač ali uvožen iz drugih držav, i' *i uvoženem bi se davek plačal na meji pri carinarnah, pri domačem pa od premogovnika. Recimo: v Trbovljah napolnijo vagon in tasta ne 5000 K. Trboveljska družba je dolžna plačati od njega 500 K davka.
Davek na vojno dobičke,
G tem davku se je toliko govorilo in pisalo, tla ]e nepotrebno utemeljenost tega davka posebej nagfct-6ati. Seveda pa smo morali biti zastopniki Ijdfletva
zelo odločni, da nam niso kot vojnega dobičkarja označili in obdavčili vsakega manjšega kmetskega posestnika. To se nam je posrečilo in gre samo še zato, da se Ninčičeva relacija 1:3 izpremeni v sedaj uveljavljeno Veljkovičevo relacijo denarja proti kro- j ni 1:4. To se pravi: ko smo o davku preteklo leto j sklepali, smo vzeli kot davka prost del 13.000 dinarjev. Ker je odgovarjalo to takratni valuti 39.000 K, bi morala biti v sedanji predlogi davka prosta svota 52.000 K, saj je demokratski minister Veljkovič poslabšal razmerje lcrone proti dinarju v 1:4 in je pri tem ostalo. Omenjam, da je osnutek za ta davek napravljen po bivšem avstrijskem vzorcu in je zamišljen kot enkratni davek. Vi ste se v bistvu povsod izrekli zanj, naša naloga pa je bila, da smo ga v bistvu odvrnili od malokmetijstva.
politični ogled.
Jugoslavija. Politične stranke v Beogradu so se vendar toliko sporazumele, da se je posre -čilo dr. Vesniču sestaviti zopet vlado, v kateri so o-stali isti ministri kot so bili v prejšnji, izzemši radi-kalca Protiča in demokrata Davidoviča Mesto Proti-čevega ministrstva za konštituanto bo zavzel dr. Mu-šički, Davidoviča je pa zamenjal v notranjih zadevah Milorad Draškovič. Nova vlada bo te dni zaprisegla regentu. Preosnovale se bodo tudi pokrajinske vlade v: Sarajevu, Zagrebu in v Ljubljani. V Ljubljani dobijo liberalci poverjeništvo za pravosodje in socijalno oskrbstvo. Na Hrvatskem ostane ban dr. Laginja, demokrati dobe v Zagrebu: notranje zadeve, narodno zdravje in gospodarstvo.
Italija, D'Annunzio je sklical na Reki skupščino 10.000 ljudi. Ta zboi' je proglasil neodvisnost mesta Reke.
Ruska-Poljska. Poljaki so odposlali mirovne odposlance v rusko mesto Minsk, kjer se bodo začela pogajanja za premirje in mir. Kljub dejstvu , da je že poljsko odposlaništvo pri Rusih, vendar rdeča ruska armada nadaljuje svojo ofenzivo. Najhujši boji se vrše krog glavnega mesta Poljske Varšave, katere so hočejo boljševiki polastiti za vsako ceno. Da ustavijo Poljaki srditi ruski naval, so podvzeli z vsemi svojimi silami protiofenzivo, ki baje dobro napreduje. Znani general Vrangel, ki je začel proti bol ševikom ofenzivo iz Krima, je porazil eno boljševiško armado, ujel 4000 boljševikov in jim odvzel veliko voj nega plena.
Kmtfska
Naznanila.
S K o d i: 22. avgusta po ranem opravilu v P r 6 v a 1 j a h, popoldne v S t. D a n i j e 1 u in r K o 11 j a h na Koroškem.
Zborovanje KZ pri S t. Lenartu v Slov. gor. Dne 22. t. m. priredi okrajna organizacija Jugoslovenske kmetke zveze pri Sv. Lenartu v Slov, gor. politično zborovanje v društveni dvorani gostilne pri Arnužu ob osmih zjutraj s sledečim dnevnim redom: Poročilo o političnem položaju, poročilo o okrajni hranilnici pri Sv. Lenartu ter slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbori
Shodi zaupnikov Kmetske zveze se vršijo prihodnji teden za okraje Šoštanj, Gornjigrad in Vransko. V Šoštanju v pondeljek 23. avgusta, v Gor-njemgradu v torek 24. avgusta, na Vranskem v sredo 25. avgusta. Začetek povsod ob 9. uri. Zaupniki naj zanesljivo pridejo!
Poročila.
S Kod Kmetske zveze pri Sv. Trojici v Halozah dne 15. t. m< je bil nad vse sijajno navdušeno obiskan. .Udeležencev kmetov in vi-ničarjev je bilo nad 600. Shodu je predsedoval kmet Krajnc, poročali so: Pušenjak, Zebot in Potrč. Shod je zaključil enoglasni sprejem več za Haloze važnih resolucij. Zborovalci tega shoda so tudi odločno protestirali proti italijanskem nasilju v zasedenem ozem-" Iju in glede italijanske zahrbtnosti pri olajšavi de - [ markacijske črte na Koroškem.
.V ponedeljek, 16. t. m., je bil shod zaupnikov Kmetske zveze za ptujski okraj v Ptuju. Se -■ stanku je predsedoval kmet Brenčič in poročal pa je i Zebot.	*
ZaKmetsko zvezo je ob priliki sinove ženitve daroval Jakob Starniša, Stari dvor, župnija Radeče, 20 K. Na gostiji Rajka Grogl na Remšniku so nabrali za volilni sklad KZ 40 K.
fllladtaska organizacija.
Sledi ii tabori-
u.
Pri Sv. Lenartu bo 22. avgusta prvi orlovski tabor v Slovenskih goricah. Dopoldne ob pol 11. uri slovesna sv. maša in stanovska pridiga za mladeniče, nato fantovsko,zborovanje na „Posojilnici" Popoldne ob 3. uri na istem prostoru javna telovadba Orlov in Orlic. Prijave odsekov od blizu in daleč so velike. Odseki Maribor, Ptuj, Radgona, Ljutomer so obljubili svoje sodelovanje. Prireditev obeta biti sijajna. Zato sosedje domačini, prijatelji, znanci, ljubitelji lepe orlovske mrsli prihitite ta dan k nam in pri* pomagajte do jxjpolne zmage orkrvatva v Prlekiji»
Bog živil Na svidenje dne 22. avgusta prt Sv. Le-nartu!
V	Konjicah se vrši 8. septembra velik o«-lovski tabor, ki se ga udeležijo celjsko in druga o -krožja. Sodeluje salezijanska godba iz Rakovnika« Priprave v teku, v okraju vlada zanj veliko zanimanje, Natančen vspored še objavimo. Bog živil
V	Ribnici na Pohorju so se ustanovili preteklo nedeljo po večernicah štirje orlovski odseki:i Orel in Orlica za Ribnico ter Orel in Orlica za Sv« Lovrenc na Pohorju. Najprej so nastopili mariborski Orli in Orlice s telovadbo, nato se je vršilo zborovanje, Vodil ga je predsednik katoliškega izobraževala nega društva, g. Luka Držečnik, ki je opozoril, da krščanska načela ne veljajo samo za cerkev in zasebno življenje, ampak tudi v javnem življenju morajo krščanska načela priti do veljave! V boju za zmago krščanske misli stojo v prvi vrsti Orli, V imenu mariborskih Orlic je nove orlovske odseke pozdravila Anica Kotnik, v imenu mariborskih Orlov pa Slavko Prisfcotnik. Potrebo Orla in Orlice je v navdušenih besedah povdarjala Jožica Schweiger ob Sv. Lovrenca nad Mariborom, Nad vse smo bili veseli mladost no ognjevitega in odločnega govora Miljana Držefe-nik, M. Krajnc je podal glavne naloge Orla in ozna* čil brezverstvo in svobodomiselstvo sokolstva. Domači g.: župnik 'Andrej Fišer je izrazil svoje veselje naiä tem, da se ustanovita v njegovi župniji mladinska odseka Orel in Orlica, ki bosta zbirala pod svojo zastavo vso dobromislečo ribniško mladino. — Novim ob lovskim in orliškim odsekom pri Sv. Lovrencu in Ribnici želimo najlepših uspehov!
Slavnost krščanske kmetske mladine v Sveti»-! jah je bila. ustanovitev svetinjskega „Orla" preteklo nedeljo. Zbrali so se v prvi vrsti v izredno velikem številu „Orli" iz Slovenskih goric in zastopniki mladinskih naših organizacij. Posebno močno so bili zastopani orlovski odseki iz SrediščaJLjutomera, Gornje Radgone, Ormoža in Sv. Tomaža. Organizator i» predsednik Orla, brat Pire sam je prišel da vidi ia vodi svoje čete v vzhodnih Slovenskih goricah» Poleg njega je pozdravil in imel kot goste svoje mladine svetinjski naš bojevnik župnik Bratušek, tudi zastop« amerikanskih Slovencev župnika Goloba, dalje zastopnika Cehov, poslanca J. Vesenjak in pokr. poslane« Meško, voditelja mariborskega učiteljišča Vrežeja, p« sebej pa še našega mladinoljuba dr. Medveda, Posebno ljubkost in slikovitost prireditvi pa so dale naga Orlice iz Središča, Zanimivo je bilo gledati zadržanju domačinov. Ko so se Orli zbrali in prikorakali ob zvokih izvrstne svetinjske orlovske godbe k cerkvi vrh griča, so jih pozdravljali oni, ki so bili na mariborskem taboru z veseljem, navdušenjem in ponosom* drugi pa nekako bolj nezaupljivo. Toda po taboru p« cerkvi in po telovadbi na travniku se je pri vseh ne« zaupljivost spremenila v zaupanje in ljubezen ter oIn čudovanje. Krščanski stariši so se prepričali, da njihovi otroci nimajo nikjer tako poštenega razvedrila* pa tudi vzgoje in izobrazbe, kakor v naših organiza* cijah, posebej še v Orlu. Slovesno sveto mašo je o ■ pravil ob asistenci dr. Medved in v svojem cerkve » nem govoru je z njemu lastno navdušenostjo govor® mladini in posebej Orlom o pomenu vere za življenj«* Na taboru so govorili: predsednik Orlov Pire, predsednik ljutomerskega orlov, okrožja Novak, poslane« Vesenjak, zastopnik ameriških Slovenoev župnik Golob, dr. Medved, potem pa cela vrsta naših mladeni-čey Orlov in mladenk Orlic, posebno lepo oni iz Središča in Sv. Tomaža ter domača mladenka, predsednica Dekliške zveze. Po večernicah so domača dekleta igrala prav lepo igro „Raz Marijino srce". Orli m Orlice pa so s svojo telovadbo — proste vaje, vaje na orodju — navdušili navzoče ljudstvo. Ustanovitev svetinjskega Orla in prireditev orlovskega tabora v Svetiniah je v čast tamošnjemu ljudstvu, mladini ia celi orlovski organizaciji. Zahvala in vse priznanj» pa gre našemu tamošnjemu nesebičnemu in vztrajnemu organizatorju župniku Bratušeku. Naj živi ta procvita svetinjski Orel in naj bo nov steber pravi narodni in krščanski misli ter ponos tamošnjega nar šega dobrega krščanskega slovenskega kmetskega ljudstva! Ni nam treba naglašati, da se ¡e oela pri«* reditev izvršila tako, da noben poštenjak ne bi imel opaziti niti ene napačne stvari. Vse je bilo vedrih It» in polno pravega poštenega veselja. Pri stariših prireditev zbudila ter utrdila zaupanje in ljubezen d» našega Orla, nasprotnikom pa je nastop Orla »oral izsiliti spoštovanje in priznanje.
VHočahsejeS. avgusta ustanovila Orli«a*
Sv. Martin na Paki. Mariborski tabor na« je tako navdušil, da smo v nedeljo dne 8. avgusta tudi pri nas ustanovili telovadni odsek Orel is Orlice. Pristopilo je nad 40 fantov in nad 30 deklet. Veselje in navdušenje med pošteno mladino j« valih» j 13aj Bog, da tudi tako ostane! Bog iivi+
Zea« I» Mirt»
29» avgusta
na ženske in dekliške tabore:-V Cirkovoah pri Pragerskem k» oeflo D»* vsko polje. Ob pol 11. uri sv. maša z nagovorom, po. tem žensko-dektiški tabor zunaj cerkve. Govori go« vornik iz Maribora in dekleta iz raznih župnij. Efc večernicah priredi DZ v Oirkovcah igro „Skrivnost" na zaroka"» Dekleta, žene, pridite v prav obilnem Številu!
Dne 28. avgusta j« romanje na Ptujsko go»o a» žene in dekleta iz celega Dravskega poljan
Pri Sv, Urbanu nad Mariborom »a vse obmejne čupnljo mariborskega okraja. Ob pol li, proottBiji. a Najav«tej8im ki sv. opranilo* N* to Aa -

•oranje zunaj cerkve. Govori li. Krafnc. Nastopijo hidi žene in deklo t a. Obmejne Slovenke! Pridite!
Na Oljski g o r i pri Polzeli ¡za celo Savinjsko in Šaleško dolino. Ob 10. uri sv. opravilo, potem labor zunaj cerkve.. Pridiga in govori 6. g. župnik Evald Vrač ko. Z govori in deklaracijami nastopijo žene in dekleta.
Tedenske novice.
f Častni kanonik Jakob Hribernik. Kruta smrt m je izbrala kot šestnajsto žrtev v tem letu iz vrst duhovništva lavantinske škofije nad vse priljubljenega mil. gospoda Jakoba Hribernika, častnega kanonika, knezoškof. duh. svetovalca, dekana in župnika n Braslovčah, Rojen je bil leta 1857 v Cadramu in kot tretjeletnik v mašnika posvečen leta 1882,; Kot kaplan je služboval v St, Juriju ob juž. žel in v Braslovčah do leta 1890, ko je bil imenovan za Špirituala na mariborskem bogoslovnem učilišču. Leta 1901 je postal župnik in dekan v Braslovčah. Rajni kanonik Je bil nad vse blaga duša. Njegovo zlato srce je bilo znano po vsej lepi Savinjski dolini. Ubogi in zatirani Izgube z rajnim svojega najboljšega očeta. Njegova gostoljubnost, darežljivost, gorečnost in plemenitost srca je bila tako splošno znana, da se je o njem po pravici govorilo, da nima sovražnika na svetu. Po -greb preblagega rajnika se vrši v petek dne 20. t. m, ob 10. uri predpoldne. Svetila mu večna luči 1
f Župnik Pankracij Gregorc. Na Veliko Gos-pojnico je v bolnišnici Rdečega križa v Konjicah u-mrl v 53. letu svoje starosti župnik pri Sv. Venčeslu, vl8. g. Pankracij Gregorc. Nad vse vnetemu in po -fcožnemu dušnemu pastirju svetila večna luči
Našo kmetsko mladino, zbrano na orlovskem taboru, so Sokoli smešili in poniževali, ko so imenovali orlovski „čukovski ples", „čukarijo", „črno armado", „črno nazadnjaštvo" itd. Pozivali so Mariborčane, naj udeležencem orlovskega tabora ne dajo stanovanj, naj jih ne pozdravijo z zastavami. Zdaj pa, ko se bliža sokolska prireditev, pa hočejo naše vrlo kmetsko ljudstvo, zlasti mladino, zvabiti na svoj so -kolski ples. Saj so napravili na Teznu štiri plesišča. Kmetsko ljudstvo! Ali boste zdaj zaušnico, ki so jo vam dali Sokoli ob orlovskem taboru, vračali more -biti s tem, da se udeležite njihove slavnosti? Nikdar to nikoli! To bi bilo nečastno!
Tudi iz radovednosti se naj nobeden naših lju-(4i ne udeleži sokolske slavnosti v Mariboru! Sokoli so našo orlovsko prireditev smešili, zdaj pa naj bi jim mi nosili svoje kronice in jih podpirali? Toliko ponosa mora imeti vsakdo naših pristašev, da na so-kolsko slavnost ne gre!
Sokolska plesišča. Sokoli so preuredili telova-Hišče na Teznu svojim namenom primerno. Napravili bo namreč tam štiri plesišča.
Liberalni učitelji za sokolsko slavnost v Mariboru. Iz mariborske okolice slišimo glasove, da hočejo liberalni učitelji šolske otroke kar skupno peljati na sokolsko prireditev v Maribor. Tako je na marib. okrajni učiteljski konferenci predlagal nadučitelj g. Knaflič iz Radvanja pri Mariboru. Ker pa so nekateri učitelji imeli proti temu pomisleke zaradi potrebnega in neljubega jim nadzorovanja otrok, so skleni-B, da bodo vplivali na starše, da se starši udeleže sokolske slavnosti in privedejo otroke seboj. Krščanski starši pa ne bodo vodili svojih otrok na slavno -sti brezverskih Sokolov, ki otroke odvračajo ob ne -ideljah od službe božje, kakor se je to zgodilo v Ljutomeru in v Studencih pri Mariboru in še drugod.
Sokolsko Izobraževalno delo. Liberalni dijaki In mlajše učiteljstvo so v Smartnu na Paki ustano -vili Sokola. Pobrali so svoje liberalne ovčice, zmotili pa tudi nekaj pridnih, a nezavednih. Upamo, da se bodo vsem, ki še količkaj trezno mislijo, kmalu odprle oči in da bodo spoznali, da liberalni in protikrš-žanski Sokol ni za nje. Kako hoče naš Sokol vzgajati svoje Mane, pokazal je ustanovni večer. Ustanovitev je bila v gostilni. Ko so jim v tej gostilni zaprli vrata, šli so v drugo in tam popivali in plesali do dveh popolnoči. Nato je sledil prepir, pretep, krik in streljanje z revolverji, tekanje in beganje semintja, kakor v vojni. To so res krasni vspehi agitacije naših dveh visokošolcev, poštne uradnice in mlajšega uči reljstva. Ubogi, zaslepljeni starši in njihovi otroci, ki »o zašli v to družbo! Nekateri so pristopili k Sokolu, ker je tam bojda boljša in izobražena družba. Bog pa nas varuj takih olikancev! Starši! Ako hočete, da bodo vaši otroci popivali, plesali in razgrajali cele noči, zapišite jih v Sokola. Ako pa hočete, da ostanejo vaši otroci pošteni in nepokvarjeni, vpišite jih v krščanska društva, zlasti v telovadno društvo Orel!
Nove laži samostojnežev. Ker niso s prejšnjimi lažmi, da vodijo duhovniki Kmetsko zvezo, samo-stojneži dosegli nobenih uspehov, govore sedaj, da vodijo advokati Kmetsko zveze. Ponovno je to povda-rjal na shodu pri St. Janžu na Dravskem polju dne 35. t. m. brezposelni Šafar Znuderl, akoravno dobro ve, da so voditelji liberalnih strank, tudi Samostojne, advokati, in da oni kot upravni svetniki bank in drugih kapitalističnih podjetij dajejo samostojnežem denar, da morejo rediti razne brezposelne „govornike." G. Znuderl je tudi trdil, da je hotela cela Kmetska iveza prestopiti ▼ tabor Samostojne. Tega seveda še sam ne verjame, ker dobro ve, kako se trudi njegov tovariš Urek, da bi z združitvijo Samostojne s Kmetsko z v oko rešil Samostojno poloma in sobe zaslužene sramote. Ali sta gg. Urek in Mermolja tako resnično poučila Žto»flerla o svojih' korakih ? G. Znuderl pa je pozabil govoriti o dobrotah' .Ekonoma", kakor tudi o lem, kam se je dalo 30.000 K, fe*t<»e so se ▼ fari St.
Jan2 na Dravskem polju pobrale za delnice „Ekonoma", a noben član ni dobil ne delnic, ne kakega drugega potrdila. Voditelji samostojnežev, ali ste že iz -polnili obljube, katere ste delali, ko ste pobirali denar za „Ekonoma" ? Obljube in laž je celo delo libe -ralne samostojno stranke, zato pa jo zapuščajo vsi razsodni ljudje, drže se je le bivši štajerčijanci in oni ljudje na deželi (učitelji, trgovci in krčmarji), ki so. od pamtiveka privesek liberalne advokatske stranke, naj je ista nastopila pod katerikoli imenom.
Železniška nesreča na Pesnioi. Pri železniški postaji Pesnica sta v soboto, dno 14. t. m. zjutraj za-rana trčila dva tovorna vlaka z veliko silo drug ob drugega. Pok je bil tako silen, da so ga slišali pol ure daleč. Nesreča je zahtevala troje človeških žrtev, 10 oseb je pa bilo težko in lahko ranjenih. Med mrtvimi je sprevodnik Seemann Matija, nadsprevod-nik Jožef Silec in štiriletna hčerka težko ranjenega prometnega mojstra Pavlina. Tudi škoda je ogromna. Ena lokomotiva je popolnoma razbita, druga pa deloma poškodovana, 12 vozov je bilo popolnoma razbitih, 10 pa deloma poškodovanih. O krivcih nesreče se vrši preiskava.
Cerkveni rop. V Dolu pri Hrastniku je bila na večer 11. t. m. iz tabernakelna ukradena lepa mon -štranca s sv. Rešnjim Telesom vred. Tat je z močnim železnim orodjem odtrgal ključavnico na tabernakel-skih vratcih ter še menda isti večer, s plenom odišel proti Zagrebu. Vse poizvedovanje za tatom in mon-štranco je ostalo do sedaj brezvspešno.
Gospodarstvo.
Za volitve v Kmetijsko družbo. Opozarjamo naše pristaše, da zoper nepostavnosti pri volitvah delegatov za občni zbor Kmetijske družbe ne vlagajo protestov direktno na družbo, kjer samostojni uradniki vse zavržejo, ampak potom strankinega tajništva v Ljubljani. Le tedaj je upati na uspeh.
Dol pri Hrastniku. Dne 29. t. m., po prvem sv. opravilu, se vrši pri nas redni občni zbor kmetijske zadruge v prostorih g. Petra Sentjurca na Dolu. G. nadrevizor Pušenjak nam bo poročal o zadružnem gospodarstvu. Člani zadruge, pridite polnoštevilno na občni zbor, da se prepričate sami, da le v zadružništvu je naša rešitev. Ob tej priliki se bodo sprejemali tudi novi člani!
Čebelarska podr. pri Sv. Trojici v Slov. gor. naznanja, da ima dne 29. t. m., ob 8. uri predpoldne zborovanje v gostilni Mlinarič. Vabljeni so vsi udje in tudi neudje.
Prejsn^vanJ» goveje živine in ovac v Sloveniji v I»1920*
Letošnje leto se vršijo v Sloveniji redna ogle -dovanja in premovanja goveje živine v sledečih krajih: 13. septembra ob 9. uri v Kozjem za pomursko in muriško pasmo za sodni okraj Kozje; 14. septembra ob 9. uri v Šmarju pri Jelšah za pomursko pasmo za kraje Šmarje In obč. St. Jurij ob juž. žel. ; 16. septembra ob 9. uri v Konjicah za pomursko in marijadvorsko pasmo za okraj Konjice; 18. septembra v St, Lenartu v Slov. gor. za marijadvorsko pasmo za okraj St. Lenart; 20. septembra ob 9. uri v Crenšovcih za simodolsko pasmo za kraj Dol. Lendava; 21. septembra ob 9. uri v Murski Soboti za simodolsko pasmo za kraj Murska Sobota ; 4» okto -bra ob 9. uri pri Frančišku Ksav. za marijadvorsko pasmo za okraj Gornjigrad! 6. oktobra ob 9. uri v Slovenjgradcu za marijadvorsko pasmo za Slovenj -gradeč; 7. oktobra ob 9. uri v Pliberku za marijadvorsko pasmo za Pliberk; 8. oktobra ob 9. uri v Železni Kapli za marijadvorsko pasmo za Železno Kapljo; 11. oktobra ob 11. uri v Svetni vasi za cel-jansko pasmo za Borovlje; 12. oktobra ob 9. uri v St. Jakobu v R. za beljansko pasmo za Borovlje,
K pi-emovanju se bodo pripustile sledeče živali: 1. plemenski biki, 2. plemenske krave, 3. plemenska mlada živina (telice in bikci) nad enim letom.
Živinorejci iz pristojnega sodnega okraja naj ob zgoraj navedenih dneh in krajih priženejo svojo živino, dobro osnaženo in z živinskimi potnimi listi eno uro pred začetkom premovanja na razstavne prostore, kjer se bo takoj po skupinah (krave, biki, mla da živina) razvrstila. Vsaka skupina dobi zaporedno številke in prične s številko ena. Številke se morajo razločno in vidno, najbolje s pripravnimi tablicami', označiti.
Ob določenem času prične presojevalna komi -sija s presojanjem živine. Po dokončanem presojan -ju se vrši zborovanje živinorejcev, pri katerem bo živinorejski strokovnjak govoril o uspehu premovanja, opozarjal na dobre in slabe lastnosti žrvine ter na nadaljne rejsko delo v okraju.
Po zborovaniu razdelitev daril. Pred končano razdelitvijo daril se razstavljene živali ne smejo odgnati iz odkazanega prostora.
Lastniki obdarovanih živali se morajo z zavednim pismom zavezati, da bodo držali obdarovane bike še najmanj eno leto, krave in mlado živino pa naj -manj dve leti za pleme. Vsaki premovani živali vžge komisija v levi rog posebno znamenje (P).
Obenem s premovanjem se vrši v Šmarju pri Jelšah plemenski sejm za odvišne mlade plemenske bike pomurske pasme, pri Sv. Frančišku Ksaveriju pa za mlade plemenske bike marijadvorsko pasme. Okraji, ki trpe pomanjkanje na dobrih bikih teh pasem, si ob tej priliki lahko iste nabavijo.
Razv«n tega se ob priliki govejega premovanja ▼ril praznovanje plemenskih ovnov hi ot« t stodeClh
krajih: Sv. Frančišek Ksaverij, Pliberk in Železna Kaplja.
Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani.
V obs»imSio manjših
Naše Haloze in Bizeijsko posedata ve.iko število marnšUi vinogradnikov, katerim je skozi celo leto izkupiček, ki ga dobi posestnik vinograda za rine, edini življenski vir v vsakem oziru. Posestnik tacega manjšega vinograda v teh krajih je glede prehrane, nakupa oblačila ter obutvi navezan na dohodek, ki mu ga da vinograd v jeseni pri prodaji vina. Vsak tak manjši vinogradnik je v jeseni prisiljen da proda vino, da si nabavi za vinski izkupiček zimsko pre hrano, oblačilo ter obutev in da poravna dolgove, v katere je bil prisiljen med letom, da se je preživljal, plačeval delavce, kupil galico, žveplo in druge vino-gradne potrebščine,. Te vrste vinogradnik v jeseni ne more čakati s prodajo vina na poznejši čas, ko pri -dobiva vino na ceni, ampak ga mora na vsak način prodati po jesenski ceni, ker mu gre za preživljaj po zimi. Kakor znano, je vino izpod „preše" vedno najcenejše. Saj veliki vinski prekupci ter barantaši nakupijo množine vina vedno v jeseni, da dobičkarijo z njim pozneje, ko se začnejo cene vina dvigati ter rasti. Cene moštu in vinu določajo v jeseni izključno debelega dobička željni prekupci, ki z nastavitvijo najnižjih cen odirajo manjše vinogradnike, ki so prisiljeni na jesensko prodajo vina. Radi te po življen ■ skih razmerah prisiljene prodaje vina v jeseni so manjši vinogradniki izročeni na milost in nemilost vinskih prekupcev. Osobito v teh časih obče draginje je manjši vinogradnik pomilovanja vreden revež „ ker mora prodati večkrat vino pod zgubo z ozirom na nizke jesenske vinske cene pri celotni draginji, kateri je izročen. Letos ko bo precej vina, bodo ti manjši vinogradniki naravnost v obupnem stanju pri nizkih vinskih cenah, ako se ne bodo pobrigali za jzbolj šek njihove gmotne usode naši gg. poslanci in pokrajinska vlada, Dolžnost poslancev naše Kmetske zveze je, da se z vso silo zavzamejo za te haloške in bi-zeljske trpine in našo vlado v Ljubljani prisilijo, da naj odloči ona takoj v jeseni cene za mošt in vino, da ne bodo vinski prekupci odirali do propada naših manjših vinogradnikov. Te uradno določene vinske cene bi morale biti vsaj tako visoke, da bi i-mel manjši vinogradnik vsaj nekaj dobička, da bi se lahko preživel na zimo in poplačal dolgove. Vsakdo pa, ki bi prodajal vino pod uradno ceno, naj bi bil kaznovan. Jesen 3e bliža, zadeva je nujna, gre za obstoj toliko in toliko manjših vinogradnikov, torai poslanci na delo!
Zahteve kmetov laškega okraja. 1. Zahtevamo, da vlada ovoli kmetom klanje goveje živine In prodajo mesa na drobno, ker cenei živini padajo, ne pa v isti meri cene mesa pri mesarjih. To ne bo v nikako škodo mesarske obrti, ker bodo kmefie le redkokdaj in izjemoma se posluževali teh pravic. Vi obramba proti izkoriščanju navedene pravice, naj se določi doba. koliko časa mora imeti lastnik govedo. Ta doba pa naj ne presega šest mescev. V slučaju nesreče na| se sme vsaki čas brez katerekoli zapreke brezpogojno meso na drobno razprodati, ako je le isto vžitno. S tem bo tudi olajšano bednejšim slojem, ker si bod» zamogli vsaj nekaterikrat na leto privoščiti meso, ker. bi se pri kmetih ceneje dobilo. 2. Protestiramo proti nameri, da bi se hišni in zemljišni davek plačeval v isti višini v dinarjih, kot se je dosedaj v kronah.
Železo. Prvovrstno železo lahko naročimo p» ugodni ceni v poljubnih množinah. Da poznamo potrebo železa, prosimo takojšnjih poročil, koliko bi s« ga trebalo za posamezne okraje ali zadruge in kako vrste. Jednako želimo poročil glede barv. Iz naše zaloge se dobi še sedaj fini in gorljivi špirit, mizarsM klej in svinčene gledice (Bleiglätte) po ugodnifc cenah. — Občeslovensko trgovsko društvo v Celju.
Prireditve.
Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Tambura-ško društvo priredi dne 22. t. m. tri igre in sioer:i „Mutasti muzikant", „Prepirljiva soseda" in „Blaga duša" v treh dejanjih s kratko zabavo in licitaoijo.K obilni udeležbi vabi odbor.
S t a r i t r g pri Slovenjgradcu. Kmetsko bralno društvo vprizorf v nedeljo, dne 22. t. m. na vrte pri Sekavčniku v Starem trgu ljudsko igro v 3 de -janjih „Na dan sodbe." Začetek ob i, uri popoldne t Pridite 1
S t. Pavel pri Preboldu Katoliško izobraževalno društvo St. Pavel pri Preboldu priredi v Društvenem domu v nedeljo 22. avgusta po večernicak Finžgarjevo igro „Naša kri".
S t« ¡Andraž pri Velenju. Katoliško izobrai* društvo priredi ob vršitvi dekliškega tabora na Oljski gori, v nedeljo, dne 29. t. m., dve gledališki igri JDve materi" in „Tri sestre." Med odmori igra god« ba. Vrši se ob treh popoldne v prostorih pri Pižor.-nu. Vsi udeleženci dekliškega tabora sq prav uljufl-no vabljeni.
Sv. Jurij ob Sčavnlci. Telovadni odsek rel priredi v nedeljo 22. t. m. po večernicah igre .Čevljar", Med odmori poje pevski zbor.
Sv. Križ tik Slatine. Bralno društvo vprizo-ri v nedeljo, dne 22. t. m., ob pol štirih popoldne «s Društvenem dom i štiridejaako »Dekla božja" (spisal «Jr. Lenard), Cisti dobitek j« nan»nj«n sirot; 3« i ot v Slov, Bistri
Hila saznanila.

vsako rrste se sprejemajo t popravil«. Zalaga ur, zlatnine in srebrnine. Ceie zmerne. Postrežba točna.
JAN IGNACU, MARIBOR
Grajski tog t grsia (Barg).
Jurij JuterŠMik
slikar in pleskar, Maribor, Bran-Ilsova ulica S, se priporoča za lavrše vanje vseli t to stroko spa-«ajodil» M.	854
Gornji deli ševljev
se hitro m dobra po meri izdelajo čudi pošiljaj« po pošti. Koroška aesta 61, 7. Vežint k, Maribor. 647
Ponujam
1000 do 49.0»» K. posojila il varno mesto. Tudi želita kupiti hišo, ako mogočo s nekaj zemljiščem, za trgovino v primernem kraja. Pismena vprašanja in ponudbe na ajrarnišu« lista. 716
Profesorska «wteit
sprejme 8—12 letne učenke. Dobra oskrba in pomoč v učenja, Maribor, Ciril-Mitodova nlica 18, I. ndstr. vrata 6.	725
KIN0TR8rŠKrnPrlLim-
Predstave vsako prvo in zadnjo nedeljo y mesecu v dvorani Marka Vaupotič. Zanimive predstave bodo od 8.—12. nre zvečer. Dolamič, lastnik.	723
Živinski seimvPoijčanah.
Dne SO. avgnsta 1.1. so bo vršil v v Poljčanah velik živinski in kra-marski sejm.	737
Veliki letni
iivinski in kramarski sejem se vnši „na Jernejev«" dne 24. avg. 1920 pri Sv. Dahn na Stari gori, okraj Ljntamor. Kupci se vabijo.
VilVkiln H8L J S. redni občni ▼ «1U1IU gfcor bran. in poso-jilnice r. z. z o. z. v Selnici ob Dravi ki se bo vršil 3. septembra 192® v župnijskih prostorih v pisarni ob pel S. uri dopoldan po sledečem dnevnem redn: 1. Poročil« načelstva. 2. Porožilo nadzorstva.
5.Potrjenje	račansk. zaključka za T. 1919. 4. Čitanje in odobrenje «apisnikao zadnjem občnem zbora
6.	Volitev ▼ spcpolnitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.	785
Volili A Da «kin»^0* f «lUIlU Hranilnice in posojilnice v Svežini r. z. z n. z , ki so vrši 22. avgusta ob 4. uri popoldne v posojilničiih prostorih. DNEVNI RED: 1. Čitanje in e-dobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka zal. 1919. 4. Po-roiile o izvršeni reviziji. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti V alučaju nesklepčnosti ss vrši pol nre poznejo na istem mesto in z istim dnevnim redem drag občni «bor, ki brozpogojn« veljamo sklepa.	732
Hupi mm
Lastniki gozdov pozor!
Kdor Seli svoje gozdove, ki so sa posekati, prodati poštenem« lesnemu trgovcu, saj naslovi z na--rodfco velikosti gozda, tozadevno .ponudbe na upravo lista. 509
T7'1,m takoj vodno lahko XV UJ/U!l žago oziroma Udi samo upravo. Ponudbe z natančnim opisom na Ivana Gnzej, pes. Bukovska vss, Meša ob Dravi. 702
Kosti, sčotiie, staro železo, e«a je
kupuje vsako množino po najvišjih | cenah.
KAREL SM A, POLJČANE.
Trgovina iSSSÄ ¡
piti ali vzeti v najem. Ponndbe pod „Merkur 727".
Na debele!	Na drobnol
OBLEKO.
Priproste in najžnejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje
kakor kjerkoli, samo pri: AL«JZIJ ARBEITBE, Maribor, Dravska ulioa it. 16, (pri starem mestu).	4»1
Mala hiša sposobna z»
vsako obrt, je po ceni na prodaj. Vpraša se v Dravski uliei št 15. Mariber.	684
Vifnl (••?«!) aa prodaj pri T J. i CA Trofeaikn, gostilna v Stndeioih pri Msribera. 991
Par K0NJT4dŽ
seeov brezplačno, sam« preti dobri oskrbi in pri lepem ravnanju. Vpraša se pri upravi.	707
Prari firnež ^Tk
proda Davorin Tombah, Sv. Vid pri Ptuj«.	672
sodov
štrtinjskev in pelovnjakov preda Karel Doleczek, Mariber, Breevi-na 8/II. (EugenBtrasse). 67»
|J|Zm enonadstropna z vr-»B)fw>žf tom se takoj proda v Koroški cesti št 102 v Maribor«. Pojasnila daje Ivan Debelak, kmet v Poljčanah.	714
Gonilne jermene
iz pravega usnja in „Feeler' patent. jermene za stroje, različne vprege za konje, fina ia navadne tudi ponošene priporoča Ivan Kravo» Aleksandrova cesta 13, Maribor, poleg Balkana. Sedlarska delavnica v Koroški cesti 17. 720
7 polovnjakoT iT
na prodaj v Aleksandrovi cesti 33 na dvorišču, I.ndstr, Maribor.719
TfnSara za razpošiljanje sad-XVUoai v? ja jma T zalogi rsz-vendrngih pletenin Pletarska šola v Strnišča pri Ptujn. Istotam sa vrši razprodaja košar in sedežev za vozove «d K 26'— naprej. 721
Pekarski inventar
kot trage, desko, vsgo, kakor tndi vrata peči, tiple in droge potrebščine. Janez Hoj žar, pek, Velika Nedelja.	726
2 mi a vi 12~u letBi k0"
lUJrtVl biii lepe postave 16 palcev visokosti z popolna vprežna upravo, lovskim vozom in sanmi vred pod »godno ceno vsled opustitve vozništva za takoj na prodaj. Falska elektrarna. 730
Oznanilo.
Bliz« Sv. Trojice v Slov. gor. je i oralov zemlje, hišne in gospodarsko poslopje na prodaj. Kupe« bo imel takoj 16. polovnjakev pijače ia 4 polovnjske vina. Proda se tadi 8 sodov in vsa živila, Denarja se male : otrebuie, ker je vknjižena hraniln:ea. Kupej naj oglasi pri Vinko Zorman, Sv. Trojica.	712
Službe s
TCČA «A PlideB h,*Pce Ia
J-BCC Bu goipodarstvo. Vstop takoj. Pojasnila daje Anoni-na pisarna „Jadran", Maribor, Gosposka aliea 44.	649
Samostojna
ženska oseba, popolnoma vajena
v gospodarstvu, vino- sadje- in živinoreji s scdelevaniem. Pojasnila daje Anonžna ekepedioicija „Jadran", Maribor, Gosposka ulica št. H.	65«
SSSkS?-"pomočnika
sprejme v trajno delo pri prosti	]
brani in stanovanj« ter dobri	{
plači po dogovoru. Franjo Repič,	tj
sodarski mojster v Ljabljani, Ko-	l lizejsba ul. 18. Trnovo. 690 i
DplillVa 14-16 let stara i^cnilta 88 sprejme na dežel«. Šober, pekarna, Kralja Petra trg, Maribor.	674
Pridnega šoferja
išč« okrajno glavarstvo Maribor.
_____€98
Oprtnik
stva, živinoreje, v in sreba i« vrtnarstva, kateri ki tmdi pri polje-doljektm dol« sedelo* al se sprejme pri Ed, Suppanz, Pristova.
700,;
TTčpnAf» 88 ,tai°i
sjucuc^ v parnem mlian v Kaniii pri Pesnici.	699
čarTkega pomočnika
na šajbo, proti dobri plači in brani sprejme takoj Bajip Anton lončar, Hoie.	675
3 vinicar. dtmžine
s 4 do i delavskimi sočmi aprsj-me oskibništvo grof Pakt«, Zgor. Sv. Kungota.	691
Tli» An i» n P°šteDik etariier> U Cent», potrebno šolsk«
izobrazbo, zmožnega slovenskega
in nemškega jezika sprejme takoj
Vid Mcry, trgovec v Pliberku.
687
Razpisuje
kovnika pri Sv. Barbari v Halozah. Letni dohodki v densrja in dveh zbircah 24.66« k. Stanovanje novo, prostorno in zdravo. Nastop takoj. Cecilijanci imajo prednost Cerkv. predstojništvo.	763
SlmžkiDja Ä
kuhe in pospravljanje sob, se sprejme preti meseini plači de K 120'—. Le pridiaia zvesta moč z da j širni izpričevali srednje starosti naj se ?onadi Josip P»trič-u lesni trg v Rečici ob Pabi. 784
Ha^aIt 7 let star čvrst in x/CCÜAj zirav brex starišov se odda v službo, ima veselje k živini. Oglasiti se je v Orehovi vasi, Fr. Pišek, p. Slivnica pri Mariboru.	786
Gospodinja
lepem kraju se išče za takoj. Ponudbe aa npravaištr« lista. 718
Vi-ničar z žes0' w je
T	hariea in gospodi-
nja, se sprejme pri dobrih Ijsdah, ki nimajo majhnih otrak. Mestčna plača 406— 6C0 K in hrana. Žuy-sišče Šestiae pašta Zagreb. 724
UCCmtt* sprejme takaj i» staaovaajo preskrbljaao. Kasjak Kliza, Bistrica pri Maribor«. 718
TIAITIipä " i,u Biiti
l/t* Kilta šivilifi .Trib
Podčetrtek 120.
za
šivilj« „Tribaik"
717
Oc»kliea 16 let stara UCnlltril poiteaihsta-
rišev z ivrstno ljndik« šolske ed-
pnitnico, želi vstapiti kat učenka
v kake trgovin«. Naslov pove
«prava lista.	715
Viničarja
poštenega dobrega
(3—4 osebe) proti dobrimi pogoji išče major Zenocvieb, Kazvanje-Pivola 6, Hoče.	718
Išče se
samostojna kuharica, katera tadi v hiši pomaga. Nastop takoj. Pismeno poaadbe na Valerija Scholzer v Novigradiški, Slavonija. 711
Majer in viničar
vsak s 4 delavskimi močmi se sprejmeta. Sp. Sv. ban g« ta, Tisso Emst.	. 728
Kovaški nčenec
in pastir sprejme Koren Anton, Smiklavž pri Hočah.	729
Vitii/ioi' spreten in marljiv T llilLdl g j—4 delavskimi mečai se takoj sprejme za vinograd A. Priiohaig. Oskrba zasigu-rana. Redi si lahko 3—4 gored. Resne ponudbe sprejema viničar Prischinga v Ročici, občina Sv. Jakob v Slov. goricah. Jožef Sinič, kateri daje tudi podrobneja pojasnila	733
!N0VA LEKARNA
V MARIBORU
722
flí&IftS i'
iiiuBiomMMHiuiniiiiinuninim{iimmn«ini«nin
tiianwiaaiwunMiiiiHiiiUMinmii<rxmnini|
SlamonB občinstvu uljmdBO nazaaajam, da sen odprl novo lekarno na Glavnem trga št. 20 T Majerjevi hiši. Lekarna je tnoderso urejena in za-loieaa z vsemi zdravili ia zdrav lskimi potrebščinami.
Mr. ph. Iran Vidmar,
LEKARNA „PRI SV. AREHU".
Jiiižane cene
dokolence
peri^
obleke, petne kešare, tržne terbico, razno galanterijske bla^e ¿«bite najceneje pri
JUKCBU LAH sssa N8IIRIBORy
Glavni trg 2.	«45
BRZOJAVKA!
Nivo blago je
-------------- dospele 1 Velika
izbira — ntilfliijd cene! Prepričajte se te oglejte si zalege v trgovini 67«
Setičar, MALA NEDELJA.
Pšenico, koruzo
In otrobe» ■
zdrave blsgo ptemptne co brez-
konkarssbilh con »h. m
KOCIAN i DR. K. D. Zeereb.
VINSKE STEKLENICE
7/10 buteljk« in slamnat« ometa
po najboljši ceni Veletrgovina
vina NJmiROSSMAfflf, MAMBfR, Trg svoMl
ZnštoiastvcT TOVARNE KLOBUKOV VALENTIN HAfEK v DOMŽALAM)
se nahaja
v Mariboru, Slovensk« ulica it. 15«
SprejeHa t popravilo, lišženje, barvaije itd. vsakovrste®
daaiske in moške klobuke ter aaroeila aa co-ve. Cene brez kcnknreHcel	«eo Postrežca tečna l
tekstilna tovarna d. z o.z. p, BEGUNJE, SLOVENIJA
Izdeluje nogavice, jopiče, svitre in vse dru- ...... ,
ge pletenine iz bombaža in volne. Ima posebni oddelek za izdelovanje delavskih 661 nogavic.
Kupuje vsako množin« domače in inozemske volne.
okazano ie
i
da m dobiva pri TVRDKI
RUDOLF NIEFERGAL
MARIBOR g Komika c. 1
{poleg cerkve sv. Alojzija) BBHEBBHH nsirizlilnejie mainufftkturno blag®
po nainiiiili cenah.
FreprHijte s63 6» Preprifelte ieg
KONEC DRAGINJE II
Veletrgovina Strmocki raz reže cel« zalogo platna, cefirja, tiskanino, volne, hlačevine in sokna v ostanke ter ra ¡pošilja iste po čudovit« znižani «eni v zavojih po 600 K in 1000 K. Blaga je angleškega, francoskega in italijanskega izvora. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Pri naročila vej zavojev se priložijo rasna darila.
VeletrgBTiia ia raMalia t. STGRMFCH, MMe, SiiTfitije.
Ravno so došle
rraljsst.
	«aj	Kavo
	Kakao	Bil
	Haadeljae	Olja
m	Čokolado	Wo
m	Paprika Žafran	Baaboao Koajak
	Vasilija	Basa
	BožUa	SUvovka
	Fifa	81Wa
	Paradižnik	Kresu
m	Bezlsa	8T«ČO
n	BRsvo	Testen tne
	Llateaa	Žropla
	Pomaranč«	
Anton Močiik
CELJE, GLfiVNI TRG.
LBDi
:
w~a~i

POZOR!
CII^IIC Ml IfiJE z 10 šir#kimi kaat®-
9Myil!C	Ivine Bitimi valjci, pre-
makljivimi ležaki, predrezači in varnestmim pokrevem prrevrstn«
blfiSO. dobavila V valil koliifni takej kaker tadi vitle, mlatiinice, trlierje, slamoreznlce, srozdne mline, kiruzne reb-karje, stiskalnice, gnojnilne črpalke, pocinkane brzoparllnike, tvrika
IVAN HAJNY MARIBOR
Aleksandrova celta 45 nesisroti nla». kelodv. CENE ZMERNE!
£K!»ÍsttTJ rr!r?r!?!r Kat iisSrsTar firužtT^
¡P¿£í:tc?r¿ uzefißk c Žetot.
""»»V- *T:-}r f.'í'í r—
A7,. C.4. W-.V, X Ji*