Poštnina plačana ▼ gotovini.
Dle PosgebBhr bar bezahlt.
Slovenski ^dom
PREIS - CENA L 1.50
Leto IX. — Štev. 9
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Sobota, 4. marca 1944
Izdaja nad mladino
Ko Je slovenski komuniiem pognal v življenje svojo Osvobodilno (ronlo, da bi r njeno pomočjo dosegel na najem ozemlju svoje politične in socialne cilje, se Je z vso silo svoje propagande in pridobivalnih umetnosti vrgel na slovensko mladino. Vedel Je — kakor vedo vsa dobra in slabe politična gibanja — da je mogoče prodirati In zmagovati samo z mladino, ker Je Idealna, nesebična In pogumna.
Z vpraSanjem mladine je komunizem zvezal vprašanje o uspehu svoje stvari pri nas. In kakor je bil v začetku zaradi taktike pripravljen popuičati »zaveznikom« v Osvobodilni (ronli na drugih področjih, tako je bil tudi do njih neizprosen na področju mladinske organizacije, katere vodstvo in vzgojo je brezpogojno pridržal sam sebi. V tem ni odnehal, dokler ni dosegel svojega cilja ter mladinske organizacije v Osvobodilni fronti združil in zistovetil s komunistično mladinsko organizacijo.
Dokaz za njegove cilje, za njegova prizadevanja in njegove uspehe na tem področju je članek »Za razčiščenje nekaterih pojmov glede mladinskega gibanja«, ki ga je prineslo podtalno glasilo Centralnega komi-teta Komunistične partije Slovenije julija 1942. y št. 4. V njem pravi:
»Poslednje partijsko posvetovanje Je pokazalo, da so nali mladinski aktivisti sposobni dati mladinskim organizacijam (Osvobodilne fronte) vso množično širino in ji nuditi tudi resnično mladinsko izživljanje, če le imajo prave pojme, kaj naj predstavljajo posamezne oblike naše mladinske množične aktivnosti. Kar se pa teh pojmov tiče, je treba hkrati priznati, da jih na partijskem posvetovanju niso vsi partijci, ki delujejo na mladinskem sektorju, dovolj jasno razumeli oziroma prečistili.
Nejasnost je obstojala v naslednjih vprašanjih: kakšen je odnos med mladinsko OF in Zvezo delovne mladine; katera mladina sodi v Zvezo delovne mladine, katerega mladinca se sme šteti med pripadnike Zveze komunistične mladine.
če hočemo, da naši mladinski aktivisti po eni strani ni zapadejo sektaškemu zoževanju, kar je za celotno naše delo, kakor za sam mladinski sektor poglavitna nevarnost, in po drugi strani tudi ne razvodenh revolucionarne vsebine mladinske vzgoje, kakršno zastopa naša Partija, je treba te pojme znova razčistiti.
1. Med mladinske O, In Zveze delovne mladine ni prav nobene razlike njune širine. Razlika pa obstoji v stopnji mladinske enotnosti. če že namreč stremi in mora stremeti celotna OF k zlitju in združitvi vseh osvobodilnih ter demokratičnih tokov med slovenskim narodom v ene smer, tedaj velja lem belj sa mladinske organizacije OP, da se mora njena enotnost vse tesneje kovati In izraziteje ludi formalno zrcaliti.
Razvoj je dokazal, da Je bilo v tem pogledu delo mladinske OF v splošnem pra>-vilno zastavljeno. Skupinski separatizem je v mladinski OF skoraj povsem Izginil in tudi formalna vprašanja ozko pojmovanega skupinskega zastopstva ali celo kake skupinske koalicije je mladina po svoje likvidirala s tem da je neugnano in brez strahu in brez predsodkov zaplula v premočrtno smer vse tesnejše enotnosti.
Na temelju takega razvoja so prišla vodstva vseh treh osnovnih skupin OF do popolnega soglasnega prepričanja, da mladinske skupnosti v OF nima .več nobenega smisla ustvarjati po istih načelih, po kakršnih je glede na udeležbo večjega števila avtonomnih političnih skupin zgrajena sama OF. Vodstva temeljnih skupin v OF so se zedinila, da bo mladinska OF enotna mladinska organizacija, in so predlagala mladini, naj da tej organizaciji ime »Zveza delovne mladine«, s tem je bil brez dvoma storjen zelo velik In pomemben korak. Zveza delovne mladine ni torej prav nič drugega kot mladinska OF, ki pa ja svojo nalogo že tako daleč Izpolnila, da Je lahko pričela veljati za enotno organizacijo.
2. S tem pa smo tudi že odgovorili na vprašanje, katera mladina sodi v Zvezo delovne mladine. V Zvezo delovne mladine sodi prav vsa slovenska mladina.
Zveza delovne mladine je borbena in pa hkrati vzgojna organizacija. Prav zato je treba znati pritegniti vso slovensko mladino v Zvezo slovenske mladine, da Jo bomo vzgajali v duhu nepopustljive borbe za osvoboditev, združitev In samoodločbo slovenskega naroda, sa njegovo naslonitev no bratski veliki ruski narod in Sovjetsko svoto.
S- Koga smemo torej Imeti za pripadnika Zvezo komunistično mladine? Za pripadnika Zvezo komunistične mladino nam smejo in morajo veljati tisti mladinci, ki slede politiki naše Partije, vidijo v Partiji avantgardo osvobodilna borbo tor so pod vodstvom Partijo vzgajajo v duhu marksizma — leninizma. Iz tega pa hkrati sledi, da morajo biti prav komunistični mladinci najboljši aktivisti enotne Zveze delovne mladino, najpožrtvovalnejšl borci za njen razmah In njeno dosledno osvobodilno smer, njeni najbolj vneti organizatorji.«
Komunizem Je torej po lastni Izjavi svoj mladinski cilj v Osvobodilni fronti dosagol. Zal ga ni dosegel samo tam.
Posrečilo se mu je, da je zajel In za svojo namene osvojil precejšen dol slovensko mladine, in to ne najslabšo, najmanj sposobne In najmanj Idealne, zakaj lovil jo najboljše, najbolj sposobne In najbolj Idealno, povprečneže, šlove Ih butce je puščal drugim. Tudi no moremo reči, da je bila vsa ta mladina, kar Ja Jo padlo v plen komunizmu, nravstveno pokvarjena; taka Je postala šele v komunizmu In po njegovih prizadevanjih. Komunizem jo Jo poslal v »akcijo«, to so pravi v podtalno delo, v gozd, v smrt; kolikor no v smrl, pa v obup, Iz katerega so bo šožko dvignila. Tudi če so tistim mladim Iju-0mm, ki so šil s komunizmom, pa Jih revolu-
Mlt allen Waffen — fflr da* WohI dar Helmat. — 8 slehernim orožjem — za blagor domovine,
Evropa in njena večna sila
španski politik in književnik Ernesta Jimenez Cavallero je za »Deutsche Adria Zeitung« napisal članek, ki je izraz stališča, kakršno zavzema do današnjih evropskih vprašanj Španija. Cavallerove misli in spoznanja »o vredna, da jih v glavnem ponatisnemo.
Mi Španci mislimo dandanes, da mora boj za obrambo Evrope v tem kočljivem trenutku privesti do tega, da se srca vseh Evropeev spremene v nezavzetno trdnjavo, prepoje z neomajnim idealizmom in zmagoslavnim prepričanjem, ob katerem se bodo razbili vsi obupni napadi sovražnih in. ptotievpopskih celin.
In to prepričanje, th miselna trdnjava mora biti takale:
Evropa ni niti stara niti mlada. (Nikoli ni bila in tudi nikdar ne bo.) Evropa je neumrljiva. Evropa je poosebljen prerod. Omahne, pa zmerom ludi spet vstane.
Mislimo, da bi morali vsi razsvetljeni duhovi Evrope, vsi njeni znanstveniki, učenjaki, pesniki in naravoslovci nastopiti tako, da bi Evropi nazorno pokazali, da je ta trditev pravilna in da odgovarja dejstvom.
Naj nam bo dovoljeno, da podamo duhovne obrise za to velikansko delot
A.	Obramba,
t. Zavrniti je treba obrabljeno sodbo, da je Evropa hčerka Vzhoda (Agenorjeva bajka, Mezopotamija — raj na zemlji, Indija — zib.elk* človeštva, prednost Egipta, Kitajske in Feničanov v omiki.)
2.	Pobijati je treba napačno trditev, da se začenja Evropo šele s staro Grčijo, ne pa s predzgodovinskim časom in hkrati z začetkom človeškega rodu na zemlji.
3. Neumestna je Spenglerjeva podmena o večjem številu, enako močnih kulturnih skupin in zato ni mogoče postaviti zahodnjaško kulturo zraven aztežke. Pokopati je treba podmeno, da Zahod, to je Evropa, propada. Kajti nihče ni premagan, dokler se sam ne čuti premaganega, a Evropa se ne bo nikoli dala poraziti.
4. Neustrašno j* treba vztrajati pri naslednji resnici: ako Amerika kaj pomeni, potem le toliko, kolikor so ji dali Evropei, in je le odsev Evrope v količinah, nikdar pa ne v kakovosti. Prav isto velja za Rusijo.
B.	Napad.
f. Pokazati’ j* treh«, da je pojem "»Evropa« ped različnimi označbami v predzgodovinski in zgodovinski dobi zmerom pomenil tole: mero, omejitev, skladnoet, tvorno enoto, ustvarjalni napredek ljudi in življenjske mistike.
2. Pokazati je treba, da je ta evropska zamisel od pradavnine živela na ozemlju, ki se ne da točno omejiti, pa vendar bolj ali manj odgovarja prostoru, ki se je zmerom imenoval Evropa.
3. Pokazati je treba, da je osnovna bit teh »stalnih zamisli« in tega »trajnega zakona« trpela zaradi prehodnih težav, kratkih kriz in strašnih trenntkov izčrpanosti. To bomo imenovali zgodovinsko »srednji vek« ali prehodne dobe, ki pa so bile priprave za nov prerod. Evropa rte po-' zna več kakor dve obdobji: srednji Vek in prerod, smrt in vstajenje, zimo in pomlad.
■ 4. Rodovitnost Evrope -je neizčrpna kakor očetovstvo in plodnost kozmičnega dona Juana. Bistvo evropetva nosi na sebi vseskozi pečat moškosti in ne.ženskosti. To je sposobnost oplajanja, prava imperialna sila.
3,	Pokazati je treba,, da je že izza predzgodovinskih časov ta gibčni evropski duh oplajal
izvenevropske kulture, ki so izkoriščale trenutne slabosti oblikovalca in prinašale Evropi vdore in opustošenja. Toda prav nevarnost je dala Evropi vzpodbudo, da je odgovorila, se dvignila, se spet znašla ter na novo vzniknila kakor ptič Feniks iz pepela. Nujno potreben pogoj za vsak prerod Evrope je smrt, ki ji grozi, za vzpodbudo pa ji je življenjska nevarnost.
h. Zaradi tega Evropa ni niti stara niti mlada, temveč šibka ali močna. In njena skrivnost je junaška skrivnost, ki ji po špansko pravimo: »lz slabosti črpati moč.«
7. V trenutnih okoliščinah se nahaja Evropa v strahoviti krizi kakor l. 1918.,.kakor v napoleonskih časih, za Karla V.* ali pod Karlom Mar-teloro, ob bojih proti Kartagini, v griko-perrij-
. »kih vojnah ali pa v bojih evropskih predzgodovinskih plemen proti vdorom iz Afrike ali Azije. Pa tudi sedanjo krizo bomo preboleli, znabiti z novim, neogibnim srednjim vekom.
8. Bojazen pred rusovatvora ali amerikan-stvom je treba iztrebiti. Pokazati je treba, da sta to dve romantični, odločujoči prikazni, ki nimata trajne plodne sile. Mnogo pri njima izvira iz Evrope, pa se je tam spridilo in po-divjačilo.
•	Socialna zamisel' Rusije je'evropska. Rusija ni storila nič drugega, kakor da je tej zamisli vzela evropsko mero, ker je stopnjevala količini vse meje, in je evropski smisel za posameznikovo zasebno pobudo »(avtorizirala«.
' Kapitalistična zamisel Amerike je evropska Amerika ni storil* drugega, kakor da je tej za. misli vzela evropsko mero, ker je odprla koli-čini vse meje in je evropski smisel za posameznikovo zašbno pobudo »taylorizirala«,
9. Večno orožje, ki ga je Evropa imela za boj z Vzhodom in Zahodom, je bilo zmerom orožje duha.
cija in protirevolucija nista, požrli, posreči rešiti življenje, bodo to strti ljudje, nesposobni za obstanek v kakršni koli urejeni družbi, skratka v moralno In socialno breme narodu.
Prav škoda, kf nam jo je komunizem povzročil na mladini, bodisi da jo je poslal v smrt, bodisi da jo Je onesposobil za plodno življenje v zdravi narodni družbi, je tolika, da je ne bomo v enem rodu prebpleli In nadomestili, in obremenjuje voditelje komunizma ter prvake njegove Osvobodilne fronte z novim, neizbrisnim zločinom, katerega z ničemer, najmanj pa s svojim malo vrednim življenjem ne morejo poravnati.
Po teh ugotovitvah se pa oglaša vprašanje, kdo Je kriv, da Je do tega prišlo.
Komunizem in njegova propaganda? 2e, toda morala sta najti ugodna tla, pripravljeno prazno zemljo, zakaj od kamna odleti vsako seme, pa tudi toča. Da je mladina nasedala komunističnim slepilom, spričo njene razkrojenosti ni čudno. Nasedali so celo stari, če ne Izkušeni In modri, pa vsaj priznani vodniki, očaki In preroki. Po večini so nasedli celo prej kakor mladina in se je ta ravnala šele po njihovem zgledu, v kolikor Je niso prav oni z besedo ali pa z molkom pošiljal! v boj, tokrat y klavnico — zaradi svojih političnih računov — kakor po navadi.
Koga naj še dolžimo krivde ze ta zločin? Vzgojo? 2e, toda za vzgojo, kakršne je bila deležna naša mladina, je poleg dobrega ali slabega vzgojnika odgovoren še bolj tisti, ki je tako vzgojo trpel In ni znal ali ni maral narediti reda v naši šoli.
Skratka, vzrok in odgovornost za to, kar Je komunizem naredil z našo mladino, za to Izdajo nad slovensko mladino in s tem nad vsem narodom, nista samo v komunizmu, temveč v vseh tistih dejstvih in ljudeh, ki so mladino naredili narodno tako nezavedno, ljudstvu in rodni zemlji tako odtujeno, pravo srčno omiko, sleherni krščanski, človečanski In narodni čut tako prezirajočo; ki so s svojim poprejšnjim delom in zgledom razkrojili njene dobre osnove ter pripravili možnosti, da Je komunizem mogel v njej dobre sile spačiti v slabo strast. Idealizem prevrečl v
uničevalni .fanatizem, ter ji zasovražiti vse, kar bi sicer moralo -biti deležno vse njene ljubezni.
Ne moremo trditi, da bi bilo naši mladini zunanje dobre vzgoje manjkalo. Zlepa katera mladina ni bila na zunaj toliko vzgajana, z vsemi mogočimi organizacijami In tako imenovanimi Idealizmi povezana, kakor je bila slovenska. In vendar Je vse tisto, kar je do aprila 1941 našo mladino na zuhaj kot pozitivno vezalo, ob prvem naskoku komunizma padle kakor listje ob prvi slani, mladina pa je ostala Izpostavljena rdečemu viharju, ki jo ja majal, upogibal in lomil in žal marsikdaj tudi zlomil. Ostalo je le tisto, kar je bilo močno od sebe in od svojega spoznanja, od svoje povezanosti z vsemi našimi duhovnimi vrednotami.
Cm se Je to zgodilo, ne smemo biti farizejski, kakor je naš* navada, ter kazati s prstom na posledice, češ kako so slaba in obsojanja vredna. -Pokažimo enkrat na vzroke In priznajmo, da j* sicer bila mladina, recimo, slaba, da pa ni bila slaba sama po sebi In zaradi sebe, temveč zaradi tega, ker smo jo tako naredili.
Zlasti n* smejo tega farizejstva zganjati' tisti, ki	so	jo v usodni url	pustili samo	in
pozabili, da so ji prej, v zlatih časih in varnih razmorah zmeraj govorili, kako bodi junaška	in	pripravljena umreti danes	za	to.
Jutri za drugo enodnevno Idejo, ki se je takim »voditeljem« pač tedaj zaradi- konjunktur* zdela	»edinstvena« in	»edina«,	da	ne
rečemo »večna«, kar se je pri nas kaj kmalu zgodilo.	Ti	ljudje ne smejo	pozabiti,	da	so
*e oni, nekdaj praporščaki vsakega Idealizma, prvi potuhnili In pustili svojo čredo, naj gre kamor hoče, sami pa so ali pobegnili alt pa .šil prvi pod drugo zastavo. Zdaj lezejo počasi na dan In Jih ne skrbi nič drugega, kakor da bi našli vzroke za vse, kar se j* z mladino zgodilo, kjer koli drugje, razen pri sebi.
če se je vse to s našo mladino zgodilo
—	In zgodilo se Je — potem priznajmo, da J* z vsem vzgojnim In organizacijskim strojem nismo sneli zajeti de zadnjih globin. Nismo znali deti tem vzgojnim In organizacijskim
oblikam smisla, ki bi ga mladina videla in čutila. Nismo je znali osvojiti z idejo, ker Ideje nismo imeli, ali pa v tisto, katero smo oznanjali mladini, sami nismo verovali.
Vprašajmo se samo, kako je vsa mngžlca naših - organizacij narodne vzgajal* mladino? Kdo ji j* slovenstvo prikazal kot osnovno silo našega političnega in socialnega življenja? Kdo ji jo dopovedoval, kaj s* pravi biti Slovenec — da te to pravi biti vsakemu Slovencu brat, njegovemu delu pomočnik, njegovemu hrepenenju soborec, njegovi časti branilec, njegovi veri spoznavalec? Mladina Je vedela le, da te Slovenec pravi biti danes privrženec in kričač te stranke, jutri druge, ki tla pa obe v bistvu morda prisegali na Isti program, ki ni bil ne slovenski ne Idealen.
Idealizem, najlepša sila In vrednota mladine, Je bil pri nas le drobiž za take ali take kupčije tako dolgo, da to te naši mladi ljudje razočarali, ko to videli, da motajo biti le hrbet, po katerem lezejo do slav* in blaga drugi, ki hnafo namesto idealizma v sebi nekaj knjigovodskih sposobnosti. Začutili so s* ponižane, Izkoriščan* v tvojem naj-svetejšem, odrivane, ko bi bili radi delali z vsem zagonom, pa to morali čakati prvih sivih las, da to jim tl narodni knjigovodje priznali pravico do vstopa v življenje, to te pravi, pravico do pokojnine.
Del te mladine Je obupal in šel na pot pogube In uničenja, toda krivi In odgovorni to tega tudi tisti, ki to t tvojim poprejšnjim delom nad slovensko mladino zagrešili Izdajo.
Da slovenska mladina ni bila slaba In pokvarjena, kakor bi danes radi dopovedovali tisti, ki so jo prvi vrgli t tira. J* dokaz tud! to, da te Je v rdečem viharju prva zavedeta, prva zravnala, prva pognala na plen in prva šla t krvjo branit ter uveljavljat tvoje spoznanje. Prav ta mladina je danes nosilka boja proti komunizmu, nosilka prave narodne mltll, branilk* našega doma — danes prav tako sama, kakor je bila v prvem rdečem viharju.
In zaradi tega. ker J* bila tedaj sam* In je sama še zdaj, t* bo nekoč, ko bo Izpolnila tvojo prvo nalogo, lotila še druge: da 'pokliče tiste, ki so Jo Izdali, na odgovor.
IZ V S E BIN E i
Strnn 1:
Izdaja nad mladine
Stran 2:
»Hodil po zemlji sem naši In pil nje
bolesti ■. .< (Kako at* komunist in ta. • vojski cesarski vojak uničevala Bloka.)
Stran 8:
Rdeče »osvobojeranje« ▼ novih slikah Dva meseca smo samo bežali
Stran 4:
Rdeča mreža pod krinko Osvobodilne fronte (Politična organizacija komuni« stične OF.)
Stran (r
Urban Velikonja ali podoba slovenskega rdečega razumnika
Stran 8:
6vet, kt nmrett ne more (Življenje in trpljenje pod cirkuškim šotorom.)
TEDEN V SVETU
V	valu brezobzirnih ameriških letalskih napadov v preteklem tednu je bila prizadeta tudi Reka. Prejšnji četrtek in petek so ameriška letala povzročila precejšnjo škodo v stanovanjskih delih. Razbita je bila tudi mestna bolnišnica.
Vrednost umetniških zakladov Evrope ja
v očeh Angležev silno majhna. Londonski list »Daily Sketch« je objavil slika razvalin Koloseja v Rimu in zraven pristavil vprašanje, ali je tisti kup razvalin vreden toliko kot najmanjša kost angleškega vojaka. List je na vprašanje sam odgovoril in zapisal, da ga ni na svetu kulturnega spomenika in nobene stavbe, ki bi bila vredna enega samega britanskega vojaka.
Ameriški pritisk na Argentino Je po vseh znamenjih rodil uspeh. Odstopil je pred. aednik republike Ramirez, ki je pred mesecem dopustil ustavitev diplomatskih odnošajev med Argentino in osnimi državami. Predsedniške posle je prevzel podpredsednik general Farrel, ki je dal zapreti precej vidnejših poli. tičnih osebnosti. Z Ramlresom vred j* odstopila tudi vsa vlada. Farrel je imenoval nekaj novih ministrov, po večini častnikov.
85M japonskih vojakov je s svojimi povelj, niki vred padlo v boju s* otok* Kwa-jelin in \Votto v skupini Marshellskib otokov. 1. februarja sta se na otokih izkrcali dve diviziji Amerikaneev, ki *o imeli silno podporo v vojni mornarici in številnem letalstvu. Sest dni so se Japonci premoči odločno upirali, dokler niso vsi do zadnjega z admiraloma Jarnado in Akiamom vred padli.
»Noben Srb ne bo nmrl od lakote« je izjavil srbski ministrski predsednik general Nedič v govoru, namenjenem srbskim kmetovalcem In delavcem, te-prav lanska letina ni izpolnila pričakovanj, vendar' je bil pridelek tolikšen. da od lakote ni bilo treba umreti nikomur. Za letos je general Nedič srbskim kmetom priporočil, naj obdelajo sleherni košček plodne zemlje, da b0 Srbija brez strahu šla v novo simo.
Najmanj 2I.IN Izgub Imajo Amerikanei ln AngleM v pettedenskih bojih na mostišču pri Anziu, ugotavljajo nemški vojaški krogi. Od 32. januarja do 2«. februarja so nemški oddelki ujeli S721 angleških vojakov In častnikov. V tem času je bilo uničenih 228 tankov, pet pa zajetih. Vzllc tem izgubam pa izkrcane! niso prišli nikamor od svojih prvotnih postojank.
Sest zapovrstnih neprijetnih noči je Londonu pripravilo nemško letalstvo, ki j* v povračilo za angleške in ameriško Strahovalne napade Z velikimi silami napadlo britansko prestolnico. Povzročena je bila huda škoda, katero odkritij priznavajo tudi angleška nradna poročila.
Visoka odlikovanja so sa odločno in hrabro vedenje ob proboju obkoljevalnih nemških oddelkov pri Cerkasijn prejeli poveljniki posameznih nemških vojnih enot. Tako je Hitler podelil hrastove liste k viteškemu križu generalnemu poročniku Liebn, meče k hrastovim listom generalnemu poročniku Gilleju ter viteški križec poveljniku prostovoljske valonske 88 brigade Leonu Degrel-lu, voditelju belgijskega obnovitvenega gibanja »Res«.
Govor predsednika britanske vlade Chnr-ebllla v spodnjem domu so v Ameriki označili za najbolj črnogled govor, kar jih je britanski predsednik Imel po nmiku angleške . vojske iz l)unquerque-ja. Pod težo dogodkov je britanski ministrski predsednik priznal, ds ima Nemčija, še veliko vojaško moč in da ji je zato težko priti do živega. Največjo pozornost pa je izzval tisti del Churchillovega govora, v katerem j* brez ovinkov povedal, da je Velika Britanija Poljsko na milost in nemilost izročila Sovjetski Rusiji.
8trabovalen napad na Zagreb so izvedli prejšnji torek Amerikanei. Frančiškan, skl in dominikanski samostan sta bila močno porušena, zraven pa tudi neka cerkev. Ubitih je bilo 8 dominikanskih menihov. Popolnoma je bilo porušenih * 48 hiš. 188 pa poškodovanih. Med žrtvami Je bilo 45 mrtvih in prav toliko ranjenih. Oblast je nasvetoval* vsem, ki jih na stalno bivanje v mestu ne režejo neodložljivi posli, naj mesto *v pust*.
po zemlji sem naši in pil nje bolesti...
Kako sta komunist in savojski cesarski vojak uničevala Bloke
u
»Hodil
Bog ve, ali te kdaj »pomnita mala hči in mali »in velikega pesnika na ta vzklik svojega očeta, ko z rdečimi tolpami »brez miru okrog divjata« po naši domovini. Ali »e kdaj izvije iz njunih pr» vzklik: »Milost božja, kaj je znamenj taml«
Najbrž ne, ker »e zdi, da pesniki po. jejo narodu, ne pa lastnim otrokom, oni kažejo pota samo narodu, ne pa lastnim otrokom.
Kogar je resnično prešinil duh naših iz del velikih mož, ta se mora zgroziti v duši, ko vidi, da divja že dve leti po naši zemlji razdejanje in smrt.
Stopite dane«, dragi hralci, z nami na prelepo Btoško planoto, kjer resnično »grobovi tulijo«, zakaj matere in očetje za ai. novi žalujejo, otroci za starši jokajo. Ko boste stopili na to lepo, a siromašno pla. noto, si zastrite oči z roko, da vas bol ne presune do srca, kajti videli boste sledove dejanj, ki oznanjajo narodu ne bližnje vstajenje. ampak skorajšnjo smrt. Razblinil se vam bo za vedno »uraviee in svobode zlati sen«.
Dejanja govora
Od ustanovitve OF je bilo uničenih na Blokah 120 življenj. Komunisti so jih ubili in še mučili zraven 58, sarojci so jih pobili M. Tu pa niso všteti tisti zapeljanci, katere so pogolniti naši gozdovi. Teh je od 40 do 50. Prištcjmo krvni davek majhne bloške občine okrog 300 življenj.
y poostreni letalski ofenzivi proti nemškim
mestom so imeli zavezniki izredno hude izgube. Samo pri napadu v torek, 22. februarja, so Amerikauci izgubili 119 letal, od teh je bilo 95 štirimotor-nih bombnikov. Dan nato so iz Italije preko Alp prileteli novi roji ameriških težkih bombnikov. Nemški lovci so se z njimi spopadli nad vzhodnimi Alpami in zbili 45 letal, skoraj polovico od vseh. V petek podnevi in ponoči so pri dveh napadih Angleži in Amerikanci izgubili 105 letal. Nemška statistika pravi, da so napadalci v razdobju od 30. do 25. februarja izgubili 508 letal, kar pomeni izgubo okrog 4000 letalcev.
Estonski narod, na čigar meje pritiska rde. ča vojska, noče ničesar slišati o vklju-čenjn v sestav sovjetskih republik. Ves narod odklanja boljševiSk! raj, ker ga je okušal več kot leto dni, preden se je začel spopad med Nemčijo in Rusijo. Narodni voditelji «o pozvali vse ljudstvo na odpor In začeli so se zbirati tudi estonski bojni oddelki, ki »o si za geslo postavili načelo, da rajli umro, kakor pa da bi prekrižanih rok čakali, da Jih boljševiika zver pogoltne.
Na vzhodnem bojišču v zadnjem tedna ni prišlo do nobenih večjih sprememb.
, .Sovjetske čete so močneje pritiskale na južnem koncu severnega bojišča in »o nemške sile same od sebe načrtno Izpraznile mesto Rogačev in Starajo ' Ruso. Močnejši pritisk je bil tudi na bojišču pri Krivem Rogu, ki so ga Sov. vjetl zasedli potem, ko je nemška vojska uničila vse količkaj pomembnejše objekte. Sovjeti so medtem vprizorili dva huda letalska napada na finsko prestolnico. Napada sta trajala po osem, odnosno 12 ur. Napad je bil etrahova-len in je bila povzročena večja škoda na stanovanjskih predelih.
Tnrška vlada je zavrnila prošnjo neke ameriške petrolejske družbe, kt bi rada raziskovala turško ozemlje in stikala za petrolejskimi ležišči.
Poljska begunska vlada Je odklonila ah. gleško zahtevo, da se odreče vzhodnim delom svoje nekdanje države in da pri-pozna tako imenovano Curzonovo mejno črto, čeprav je Churchill v svojem govoru govoril o tem vprašanju tako, kakor da bi bilo njegovo posredovanje za poravnavo spora med poljsko in sovjetsko vlado že uspelo. Nad tem govorom je bila begunska poljska vlada zelo razočarana. Poljski general So-anovski je dejal, da je sodelovanje poljskih upornikov s sovjetskimi četami odvisno od tega, ali bodo Sovjeti spoštovali zakonitost poljskih vojaških in civilnih oblasti, kajti nihče ne more zahtevati, da bi Poljska tjavendan žrtvovala svoje pravice.
Razbojniškega »maršala« Breza-Tlta je razburil ukrep begunske jugoslovanske vlade, ki je začela preganjati nekatere častnike, podčastnike in vojake v Kairu, ki so podpisali spomenico za priključitev Titovi razbojniški vojski. Sov. jetska agencija Tass je objavila Titov protest proti ukrepom kairske vlade, češ da begunska vlada nima pravice upirati so željam Jugoslovanskih državljanov, ki se hočejo boriti pod Titovim vodstvom. Zahtevala je tudi izpust prizadetih podpisnikov lz koncentracijskih taborišč, Kairska vlada je namreč vsem podpisnikom, kt so Izjavili za tolovaja Tita, ustavila plače in pokojnine In Jih naredila neškodljive s tem, da jih je ogradila z žico.
Opozarjamo c«jene naročnike, da so danes priložene položnice in prosimo, da naročnino čimprej poravnate.
V nedeljo ob 18 bo v frančiškanski dvorani uprizorjena mladinska igra »V Indijo Koromandijo«. Predprodaja vgtop-nie bo v nedeljo od 10—12 in od 14 dalje pri dnevni blagajni. Cene od 10 lir navzdol.
Požganih je bilo 317 poslopij, med njimi 125 hiš, 2 cerkvi, ) šola in 1 lopa za jadralna letala, kjer se je pred vojno učila naša mladina. Poklano je bilo mnogo živine, uničenega mnogo blaga in lesa. Skoda znaša strašne milijone.
Nikdar ni notranjski kmet izrekel želje, naj pride pokvarjena mestna gospoda delat poskuse s komunističnimi republikami prav na Notranjsko. Nikdar ni notranjski kmet kazal prevratniških teženj. Pridno je delal,
, in bil je zadovoljen s tem, kar mu je dajala siromašna zemlja, Se danes bi odmevala pesem z notranjskih planjav, da ni .stopil na ta notranjska tla mestni pokvarjenec in narodni izkoreninjenec, nahujskal nekaj prodanih duš In z njihovo pomočjo spremenil Notranjsko v pekel.
Bloke nekdaj
Po prvi svetovni vojni so Bloke med vsemi notranjskimi kraji n8jdalje varovale prijetno notranjsko pristnost. Življenje Blo. čanov jo teklo mirno, brez posebnih zunanjih dogodkov In brez duševnih pretreslja-jev, dokler nis« prišli vplivi od zunaj.
Ljudje so se bavili s poljem- in živino, rejo. Poljedelstvo ni raznovrstno zaradi precejšnje višine, pridelujejo pa mnogo krompirja. Skopa je ta lepa zemlja. Zahteva trdega, vztrajnega in napornega dela In še potem deli po mačehovsko svoje plodove.
Za od nekdaj pa so se Bločani bavili z živinorejo, ki jim je poleg lesa dona-šala glavni dohodek. Drugih večjih zaslužkov ni bilo. Redki so se preživljali z vožnjo lesa na Rakek. V vsej občini je bilo kakih 15 parov konj. Nekateri, ljudje so hodili za delom v tujino.
Zelo razširjena jo bila po Blokah navada, da so kmetovalci hodili na Dolenjsko po suho živino in ker imajo dobro seno, so jo potem zredili in prodali z majhnim dobičkom. To je bilo vse.
Osemdeset odstotkov prebivalstva sestavljajo srednji kmetje, kakih deset odstotkov je »kajžarjev«, deset odstotkov pa odpade na vse druge poklice. Ljudje so zelo pridni, in žive skoraj docela po starem. Za novo. tarijami niso nikdar drveli. Tuje šege in navade in tuj duh so zanesli v občino smučarji. letalci ter vojaštvo. Tako so nastale vsodline, ki so dale pozneje podlago, na kateri je komunizem začel s svojim razdiralnim delom.
Bdeči »pevci«
Resnici na ljubo hočemo pokazati načine in puta, kako je prišlo do nesrečnih današnjih razmer. Ce pri tem zadenemo na kakšno ime, ga omenjamo samo v toliko, da se ne pregrešimo proti zgodovinski res. nici.
Ne vemo, če je bil pokojni Lenarčič član KPS, toda storil je hote ali nehote tole neumnost: Poslal je v šolo v Ljubljano Korošca Žana s Hudega vrha, ki je bil poleg brata Jožeta pozneje glavni pomagač . Siraja Antona in pokojnega Lenarčiča. Dobro leto pred Izbruhom vojne so ljudje... vzdignili po Blokah glas,. da je tej .Anton, ftiraj študirat petje in da bo slaven pevec. Ta fant je bil res dober pevec, če pa je petje resnično študiral, ne vemo. Dokazano, je, da je bil v tujini. Ko se je pa vrnil domov, ni prav nič več pel, ampak se je havll s čisto drugimi stvarmi.
Naj navedemo še primer, ki odkriva komunistično organizacijsko delo. V Ložu je živel čevljar Strle Franc iz Viševka. Bil je poročen. Imel je dva otroka in lepo delavnico. Pa Je vse doma pustit in odšel sam v Ljubljano, za pomočnika, v Moste, češ da se z ženo ni razumeli Tudi ta se je učil petja. Tako so vsaj razglasili po starotrški fari. Kmnlu po razpadu Jugoslavije se je vrnil zopet v Lož, pozneje pa je odšel v hribe za političnega komisarja. Kot tak je obsodil na smrt 3. novembra 1942 lata 12 ljudi. Zdaj je jasno, kakšno »petje« so ti ljudje študirali.
Tudi omenjeni Siraj ni po. letu 1987 imel nobene službe. Od česa je živel, ni znano. Ril pa je v tesnih stikih z Lenarčičem. Okrog toga se je zbiralo vse, kar je bilo nezadovoljno. V koliko gre razdiral, no delo na Blokah na račun teh ljudi, danea ni moči presoditi.
Približno tako so bile razmere, ko se je zrušila Jugoslavija. Ljudstva se je polastilo razočaranje. Prepuščeno je bilo last-, nemu preudarku. V teh razmerah so se Bločani, kakor vsi Slovenci, umaknili v družino ln so vrgli v delo. Nekaj mesecev je res kazalo, da bo naš človek lahko posvetil vse svoje moči izključno le delu.
Začenja se ...
Tedaj pa so bruhnile pa dan podtalne sile, ki so te leta in leta čakale ugodnega trenutka. »Junija in julija 1941 smo te. opazili sumljivo gibnnje ln neznane obraze. Prihajali so peš, križarili so po Blokah s kolesi, večkrat so brneli tudi avtomobili.
Mi nismo nič vedeli, kaj naj pomenijo pogosti obiski neznanih ljudi. V Ljubljani ste dobro vedeli, kaj se pripravlja, pa nas niste prav nič poučili. VI ste se skrili za tisto konzulto, nas ste pa pustili na cedilu vse leto 1911. Da je danes tako hudo, so krive nekatere bivše stranke In njihovi voditelji, ker niso Imeli korajže, da bi v kali zadušili OF, nam je tožil domačin z Blok, ko nam je opisoval razmore doma.
Morali »mo mu pritrdili, da ima mož prav. Oreh je bil storjen v Ljubljani. In ker nam je takrat primanjkovalo politične daljnovidnosti ali pa poguma, se danos utapljamo v lastni krvi.
Jeseni 1941 so Bločani že opazili prve neznano oborožene ljudi. Olhall »o se večinoma po severovzhodnem delu Bloške planote. Prihajali so od Iške čez Ravnik in šli v Ravne, videli so Jih na Runarskem In okrog 8v. Duha.
Bile so to majhne skupine, ki so imeli s seboj tudi zemljevide. Tu in tam so prenočili, včasih so prosili tudi brane. Izdajali so se za »četnike«. Ob neki priliki je nekdo izmed njih delil pri Sv. Duhu »Slovenskega poročevalca«.
Prebivalci Blok so ostali mirni in se niso zanimali za take ljudi. Pokazal se je le majhen krog domačinov, ki so imeli stike s tujci in so delali propagando zanje.
Ustanavljanje OF na Blokah
Prvo komunistično gnezdo se je »pletlo na Strmici v gostilni Pavlič. Tu »o bili sestanki, katerih so se udeleževali domači sinovi, zlasti pokojna Stanko in Aleksander Siraj, Lenarčič in učitelj od Sv. Duha. Ti ljudje so ustanovitelji OF na Blokah.
Ustanavljali so terenske odbore po vsej občini, zbirali so živež v mlinu Brlogu, pobirali so pri ljudeh prispevke, zbirali so orožje in silili mlade ljudi v hribe.
Svoje delo so usmerili zlasti na obrobne vasi, ki so bolj oddaljene od središča.
Uspeh njihovega zločinskega dela je bil ta, da je šlo iz središča bloške občine okrog 10 fantov v hribe, iz obrobnih vasi pa okrog 70.
Vso zimo 1941 so ti ljudje delali strastno progadando za OF. Konec marca ■ 1943 so že čez vso Bloško planoto razpredli komunistične mreže. Jasno je, da to početje ni ostalo prikrito.
Nerazumljive »godbe
Meseca decembra 1941 so tolovaji ubili blizu Kozlerjeve graščine starejšega lo. garja. Nihče ne ve, kaj so mu očitali. Si. rile so se razne govorice, toda umor še danes ni pojasnjen ln menda nikdar ne bo.
Ko so cesarski vojaki opazili mrtveca, so sledili po smučinah morilce. Smučine so vodile čez Lužarjev breg do gostilne na Strmici. Sumili so, da se Je moral umor zasnovati v gostilni, zato so jo 26. decembra
1941	zažgali.
8 tem je bil storjen začetek zločinske igre, ki sta jo uganjala nad Bločani dve leti savojska oblast in komunistično nasilje. Večina prebivalcev je imela to dejanje za slabo znamenje. Niso mogli namreč razumeti, kako se more zgoditi umor v hiši ob cesti pri tako močni vojaški zasedbi.
Pozneje so Bločani razumeli marsikaj. Kako Je mogel n. pr. sredi meseca februarja ob dveh ponoči pripeljati v Kramplje avto do vrha naložen a smučmi, in to iz Ljubljane! In to se jo dogajalo večkrat.
Dne 22. februarja so prišli cesarski gre. nadirji. Takoj so začeli iskati Siraja Antona in Stankota Semiča (Dakija). Pokojni župnik Hren je opozoril Siraja, naj se skrije, ker ga iščejo. Patrolo je vodil neki bivši orožnik, ki je pri karabinjerjih vohunil za tolovaje. Ko je s patrolo srečal Siraja, je šel mulč« mimo.
Kakor vse kaže, je ta orožnik zakrivil tudi umor župana Tekavca od Sv. Vida in tajnika, ki so ju tolovaji ubili meseca marca 1942.
Grenadirji so uvedli čuden postopek. Ker niso našli Siraja in Semiča, so zaprli nekaj čez 20 ljudi e priimkom Širaj, Ivančič. Ko. rošec in Semič. Odpeljali so jih v Ljub. Ijano ln od tam docela nedolžna v internacijo, kjer jih je precej pomrlo. Doma pa so ostali sodelavci tolovajev, ki so razvi. jali hudo agitacijo.
Zelo je razburil Bločane dogodek, ki se je pripetil 25. marca. Trije Italijani so šli v Ravnik po jajca. Pred vasjo so srečali dva moška. Eden je bil oblečen v železničarsko uniformo, drugi pa je imel s seboj otroka in je bil obločen v civilno obleko. Italijani so ju legitimirali. Civilist je segel z roko v notranji žep suknjiča in potegnil samokres. Enega vojaka je ustrelil, drugega pa ranil. Tretji vojak pa je sprožil puško in ustrelil civilista, nato pa zbežal na Vel. Rloke.
Čez nekaj časa sta pridrvela na Ravnik dva avtomobila vojaštva pod poveljstvom poročnika De Angelija. V hipu »o spremenili vas v plamen, ne da bi prej iskali krivce. Zgorelo je 70 poslopij, med njimi 22 hiš, vsa oprava, živež in obleka. Poleg tega so pobrali tudi vse moške, jih pretepli in šele drugi dan izpustili.
Ponoči okrog dvnh je nekdo zažgal še cerkev, ki Je s zvonovi vred zgorela do tal. Tako je bila vsa vas docela uničena. Isti dan so savojci ubili v Krampljah 24-letnega Jožeta Zakrajška, ko je tekel do. mpv. Potom so pa razglasili, da je imel pri sebi bombe, kar ni bilo res. Zaradi takega nastopanja so se fantje preplašili ln jih je 10 ušlo v hribe.
Po tem žalostnem dogodku so sl bili Bločani na jasnem. Tolovaji so kaj storili, savojci pa so se	znesli	nad	nedolžnim
ljudstvom.
Sličen dogodek	se	je	ponovil nekako
sredi meseca aprila na Javorščah med Ravnami in Topolom. Komunisti so napadli dva avtomobila vojakov. Trije so bili ubiti in do golega slečeni. Savojci so šli v Žig-marice in Sodražico	in	so	pobiti	takoj vso
moške v vsaki hiši,	v	kateri so	našli kak
nahrbtnik.
Pomlad 1942
Prišla je v deželo krvava pomlad 1942. Komunisti so mislili, da je prišel čas, ko bodo lahko sprostili nad ljudstvom vse svoje strasti. Nasilje, ki so ga komunisti delali nad nezavarovanim slovenskim ljudstvom v znamenju rdeče zvezde, nima primere v človeški zgodovini.
Ko so komunisti ustanovili sovjetsko republiko v Ložki dolini, so zasedli tudi vse obrobne vasi na Bloški planoti. Začelo se je komunistično nasilje. Kurirji so tekali od vasi do vasi. Tolovaji so s sils jemali fante v hribe. Kdor se jim ni pridružil, so ga ustrelili. Zavedni fantje so se skrivali po skednjih in gozdovih, ker doma ni bilo varno. Nekateri so morali spati do meseca julija celo na drevesih, da so ušli večnim preiskavam tolovajev.
Badoljevci so se tiščali na Vel. Blokah in v Novi vasi, za druge vasi pa se niso zanimali. Na bink. ponedeljek je šel kaplan Tomazin maševat k Sv. Duhu v spremstvu šestih fantov. Po maši ni ostal v gosteh, kakor je navada, ampak se je podal takoj v Novo vas. Na robu gozda pa sta ga čakala dva tolovaja s puško v roki do petih popoldne, ker sta mislila, da se bo vračal šele popoldne. Le previdnost ga je rešila smrti.
Prvi večji roparski napnd so naredili tolovaji 10 junija okrog polnoči. Napadli so župnišče, izropali občino in v trgovini Blaža Palčiča odnesli kar za 70.090 lir blaga. Odpeljali so s seboj Oražma Antona z Runarskega ln Milavca Lojzeta z Vel.
•Vrha. Baje so ju odvedli v Iško.
Po petih dneh pa so nasilno odpeljali občinskega blagajnika Franca Tekavca iz Raven In Dolesa Vinka, katerega so strašno mučili in na Novem potu ustrelili.
Doles je bil prva žrtev komunističnega terorja na Blokah. Druga žrtev je bil Se. Ijak Janez, kovač z Lovranovega. Bil je obstreljen in živ vržen v brezno v Iški.
Bombe na vasi
Tolovaji so meseca maja, junija in julija stalno ustrahovali prebivalstvo v predelih med Krimom, Blokami in Vel. Laščami. Savojci pa, namesto da bi prečistili te kraje, ao pustili komunistom popolno prostost.
Pač pa so 29. junija bombardirali vas Sv. Duh, jo do tal porušili in ubil) Rotijo
Zakrajšek. Badoljevci »o bombardirali Sv. Duh pod pretvezo, da »o tam tolovajski sestanki. Oni so imeli cel bataljon vojakov komaj uro od Sv. Duha ln jih niso na-padlil Komunisti so jih pa nalašč dražili, da so Imeli vsaj navidezen vzrok za uničevanje slovenskega ljudstva.
V	začetku meseca julija so nekega večera bombardirali vas Ravne. Porušili so 40 hiš in zažgali dve gospodarski poslopji. Ubita sta bila 48 letna gostilničarka Morija Trhljen in 10 letna Mlakar Ivanka, ranjenih pa je bilo 5 ljudi.
Spričo takega »bojevanja« proti tolo. vajem se je ljudi polaščal obup.
Bločani so se oddahnili, ko so savojci raztrobili, da bodo naredili veliko ofenzivo proti komunistom. Vsi so pričakovali, da bo zdaj vendar konec nasilja. '
Dne 15. julija so prepovedali vsak promet. Isti dan so poslali nad Bloke 5 letal, da bi s tem vzbudili strah.
Bločani so se res oddahnili, ko je 28. julija vkorakala kraljevska vojska na Bloke. Ljudom se je čudno zdelo, da ni bilo nobenega boja. Tolovaji so jo že pet dni prej odkurili.
Ljudje so mislili, da bo zdaj prelivanja krvi konec. Toda pravo prelivanje »e je šele začelo. Kraljevska vojska ni šla za tolovaji v hribe, ampak v vasi In pobrala vse prebivalce te jih vozila v konflnaclje.
Začelo se je streljanje v množicah. Nič ni pomagala prošnja poštenih ljudi, jok ubitih mater in zapuščenih družin. Kogar Je cesarski kapitan spoznal zn krivega, tega so ubili. Nepopisen srd in gnus Je vzkipel ljudem v srcu, ko so spoznali, da badoljevci ne streljajo komunistov, ampak samo po. Stene ljudi. Ce so ustrelili kakega komu-
nista, so poleg njega ubili še deset ne. dolžnih žrtev. Duhovščina je z osebnim jam. stvom komaj rešila . nekatere ljudi gotove smrti. Za dobroto je pa 8. septembra do. bila od »ljudstva« lepo »zahvalo«.
Dalje na S. sfront.
TEDEN DOMA
Domobranska poroka v Grosupljem
V	nedeljo 5. marca te bosta poročila V Grosupljem poročnik slovenskih domobrancev Kužnik Franc, junak iz Kočevja in eden prvih slovenskih borcev proti komunizmu, ter gospodična Lojzka Janežičeva iz Perovega. Po« ročil ju bo v župni cerkvi v Grosupljem vojaški kurat, in sicer ob 11 dopoldne.
Mlademu paru voščimo vso srečo, kakršno borec, kot je France Kužnik, zasluži.
*
Plamenico »kulture« so komunisti prinesli tudi Igu in Rakeku, krajema, kjer je precej pokvarjenih src na tihem gorelo za rdeče tolovaje. V obeh krajih so banditi požgali šoli. Na Igu so ženska in otroci poskušali gasiti, pa so jim tolovaji namero preprečili. Posebno veliko škodo trpi Rakek, kajti v preurejenem, lepem poslopju sta bili ljudska in meščanska šola, edina srednja šola na vsem Notranjskem. Rakovska šola je bila vredna tri in pol milijonna lir. Pogorela je do tal, ker so komunisti poprej zaprli vodovod, po katerem pri* teka voda iz Cerknice do Rakeka.
V	Novem mestu, kamor se zatekajo vsi tisti Dolenjci, ki »o se izvili iz krempljev komunističnih strahovalcev, jo Velika večina prebivalstva podpisala protikomunistično poslanico. Posebno odposlanstvo je potem izročilo podpisa predsedniku generalu Rupniku. Novo mesto hoče povedati s temi podpisi, da je dovolj trpelo in da noče imeti nič skupnega s hlapci mednarodnega komunizma, ki so prizadejali naši domovini posebno pa Dolenjski, ogromno gorja.
Poraz za porazom, stalne dezertacije in vsestranska stiska v »narodni osvobodilni vojski« »o privedli do hudih no-i tranjih trenj v komunistični vojski. Tito je dal v Jajcu zastrupiti svojega podpredsednika Mošo Pijado, ki je bil vodilna judovska glava v njegovem štabu. Kmalu za njim je žalostno končal bivši general Sava Orovlč, ki so mu naprtili odgovornost za poraz nje. govega oddelka. Mož je bil ustreljen. Razbojnike razen nemškega orožja ugo-nabljajo še bolezni tor lakota. Na mnogih krajih so se vdale večje skupine tolovajev, ki so bili sestradani, razcapani ln »mučeni do onemoglosti. Mnoge večje skupine so se priključile nasprotniku. da hi se izognile enaki usodi. Iz Titove, tolpe je. ušlo tudi mnogo . vodilnih ljudi, ki so se zbali za svoje glave, po katerih »o komunisti začeli povrsti segati, ker so pač morali nekomu naprtiti odgovornost za strahovite poraze.
Prlbogll skrivači so reden, vsakdanji pojav v Ljubljani in Novem mestu. Ljudje, ki so sprva zaradi navezanosti na svoj dom in grudo in iz upanja, da jim »osvoboditelji« ne bodo naredili nič žalega, ostali doma. so se začeli odtego. vati komunistični mobilizaciji in bežati v gore in gozdove. Ponekod so se skrivali in branili pred tolovaji po več mesecev, vzlic temu da so komunisti njihovim svojcem zagrozili z najhujšim maščevanjem. . nko se moški ne bodo priglasiti v njihovo »vojsko«. Ko se pa skrivačem ponudi prilika, jo potognejo do tistega kra.ia, kjer »o domobranske posadke. Prejšnji leden je v Ljubljano pribežalo 296 skrivačev iz dolenjskih občin. Vedeli so pripovedovati, da so tolovajske mobilizacije silno klavrno uspelo in so oolo v krajih, kjer je bilo zanje prvotno veliko navdušenje, kakor je na primer Trebnje, dobili lo po nekaj ljudi, ki so so zapovedi odzvali. Tudi v Novem meatu se je 21. februarja javilo nod sto skrivačev. Ni ga »ko. raj dneva, dn so ne bi prijavila večja ali manjša skupina takšnih beguncev.
5 si sc prijavljajo. k domobrancem, da bi tako dobili priložnost za uničenje tolovajske zalego in se kmalu vrnili na osvobojeno domovs.
Postojna ln okolica sta se prebudili ln zavrgli vse pomisleke proti samoobrambi, katero so tolovaji našemu narodu
■	vsilili. V mestu je prevzela straže močna skupina domobrancev, katerih večino »o dali domačini. Nastanili so se v bivšem fašističnem domu. Ljudstvo je veselo njihovega prihoda ln je prepričano, da bodo Postojni sledili tudi drugi primorski kraji. Tudi lz nekaterih gorLklh krajev prihajajo poročila, da «o komunisti ljudi prltlral) tako daleč, da »o morali prijeti za orožje, »ko hočejo svobodno dihati.
Pokojninski zavod v Ljubljani ja sklenil • 1. januarjem letošnjega lela zvišati rodbinske doklade svojini zavarovancem od dosedanjih 80 lir na 150, vse ostale rente pa »e zvišajo za novih 30%, Povišek je pristojna oblast že odobrila in ho Pokojninski zavod upravičencem do 10. marca nakazal povišek za tri mesece.
Pošti Bela Cerkev na Dolenjskem In kt. Peter pri Novem mestu sta spet začeli poslovati »a pisemsko pošto.
Popolnoma Je spodletel komunistični po-»kus, da b| zanetili nemire tudi v Br. hijl okrog Mladenovca In Arandjelovca. Nemška vojska jih Je skupaj s srbskimi prostovoljskimi oddelki takoj zasledila ln napadla. Srbski oddelek Je pre. »snetljivo naskočil skupino Dne tolovajev m Jih 25 uhll, 173 pa ujel. Med ujetniki je bij ludl bataljonski poveljnik. Preostal! raztepeni ostanki so se razpršili na vse strani, vendar so preganjalci takoj krenili ta njimi
Nekaj prav zanimivih knjig bo Se izšlo v »SLOVENČEVI KNJIŽNICI«
Skoda bo, že jih zamudite. Vsaka dobra knjiga, ki bi vam lahko nudila težno hrano, in gre mimo vas neopažena, je ta vaa izguba. Zato bo narofite na »Slov. knjižnico«I Bolj cenenega razvedrila paž n« morete najti, kot je lepa in dobra knjiga. — Za te žase le prav poaebej. — Berite!
Mestna
HRANILNICA
LJUBLJANSKA
SODNO DEPOZITNI ODDELEK, HRANILNIKI, TEKOČI RAČUN. PUPILARNO VARNA! IZPLAČUJE .AVISTA VLOGE« VSAK ČAS, .NAVADNE* IN .VEZANE* PO UREDBI.
ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
"... .■ ■:
Oj Doberdob ...
r Oj Doberdob, slovenskih fantov grob ... Tako poje pesem, ki nam nenadno spet pomeni hudo, prehudo sedanjost.
1 Na Doberdobu je spet tekla kri, kri dveh mladih slovenskih fantov, ki so jim pretrgali nit življenja komunistični rablji. Oj Doberdob, dveh mladih fantov grob.
Rdeče »osvobojenje
Brcniil Polde in Kregar Gregor,
T Dva mlada požrtvovalna slovenska fanta, 3ve novi žrtvi, kakor že toliko drugih pred njima.
Brenči* Polde, če tako mlad, komaj prvo leto na univerzi, je bit eden tistih, ki jim komunizem nikdar ni zaslepil oči, ki so že prvi hip vedeli, da je Osvobodilna fronta naš sovražnik in ne > osvoboditelj«. To spoznanje v njem se ni nikdar niti za trenutek omajalo. Ena njegovih glavnih potez je bila neomaliljiva zvestoba do ideje, ki ji je pripadal, od katere sc ni nikoli oddaljil in katero se ni nikoli ustrašil braniti. Ta zvestoba mu ni dala, da bi gledal križem rok usodno dogajanje okoli sebe, temveč je občutil kot svojo prvo dolžnost, da z vsem svojim mladostnim poletom poseže v boj. Kako resno je pojmoval ta boj, dokazuje njegova zadnja, najvišja žrtev.
Kregar Gregor je strastno iskal resnico. Marsikje je je iskal, marsikje se je razočaral, a ko jo je našel, se je je oklenil z vso mladeniško navdušenostjo. Ni je zaklenil nekam na dno srca, ni se delal, kakor bi ga usoda naroda nič ne brigala, temveč je v boju za resnico žrtvoval največ, kar kdo more — življenje. Tovariši se ga še dobro spominjamo, kako je po vrnitvi iz internacije prišel prvič med nas. Bilo je na zbirališču akademikov za procesijo Matere Božje na Bakovnik. Prišel je z belim nageljnom v gumbnici, nam vsakemu stisnil roko in dejal:	»Glejte, zdaj sem pa zopet ves
vaš.« Tedaj si pa* nikdo ni mislil, da bo on eden prvih izmed nas, ki bo svoje prepričanje podpisal z lastno krvjo.
Ne bomo popisovali podrobnosti, kakšne eo bile njuno poslednje ure, njun poslednji boj. Svoji življenji sta odkupila drago, saj sta med komunisti povzročila več ko trikrat toliko žrtev. Njun nepretrgani triurni boj je dokaz, da sta se res borila do zadnjega. Kljub ogromni premoči sovražnika ju ni niti enkrat prešinila misel na vdajo, kajti vedela sta, da je bolje častno umreti kakor priti živ v komunistične pesti.
Njuna kri, ki je napojila ta trpki kos 6lorenske zemlje, nam jo poroštvo, da Kregar in Brenčič nista poslednja Slovenca, ki sta na Doberdobu živela in sc borila za slovensko stvar. Iz vsake tako prelite krvi rastejo nove moči. Ona sta s svojo samotno žrtvijo vez med tistimi slovenskimi fanti, ki so nekdaj umirali na Doberdobu.
Pogled na razdejanje v Ribnici,
Požgani Rudežev grad v Ribnici,
Znana gostilna »Vatikan« v Laščah — dane*.
I,Dva meseca	smo	...
Resnica o »zmagovitem poletu junaške narodno osvobodilne vojske4t
Dve leti, dve dolgi leti slišimo iz komunistične propagande samo slavo o »narodno osvobodilni vojski«. Toliko slave, če naj verjamemo rdečim trobilom, ni požela še nobena vojska na svetu, niti badoglijevska, ki je imela ra glavarja samega Viktorja Emanuela. Pobila je nasprotnikov več kakor Nemci, Rusi, Angleži in Amcrikanci skupaj in osvobodila zemlje za tri današnje svetove. Tako vsaj slišimo vsak dan od vsepovsod. Tako nanf dopovedujejo Kardelj in Ziherl in A\šič in kar je še takih strokovnjakov za junaštvo.
Poslušajmo danes še nekoga, ki ni strokovnjak, ki pa o slavi in junaštvu te vojske vendarle ve povedati marsikaj slavnega, zanimivega in — kar je največ vredno — resničnega.
Je to prisilni mobiliziranec, ki je lansko jesen preživel dva meseca v sloviti Cankarjevi brigadi in se z njo dva meseca »boril«, to se pravi, dva meseca bežal. Ta pripoveduje takole:
>Po italijanski izdaji sem se s štirimi drugimi fanti skrival v gozdu okoli doma, ker mi •i dišalo iti med komuniste Prvič zato, ker sera til vedno njihov nasprotnik in drugič zato, ker frem vedel, da ne bo držalo, kar komunisti govorijo: da bo kmalu konec in da jih nihče več Sus bo preganjal. To govorijo že tri leta kar na-*rei in vemo, kako je z njihovimi prerokbami.
Toda izvohali so nas in nas vtaknili v »suknjo belo«. Puške smo že vsi imeli, ker smo jih obdržali od prej. Bili smo torej res idealni vojaki, saj smo vse že sami imeli.
Prišel sem najprej v četrti bataljon »Cankarjeve brigade«. Ko so Nemci zbili prvi bataljon — kje, ne vem — so me dali v prvi bataljon. V četrti bataljon so vtaknili rdeče topničarje . . .
Odšli smo proti Mirni in na Okroglem blizu Mirne so nas Nemci prvič napadli. Od tega napada naprej smo samo bežali pred Nemci, ki so nas povsod vneto zasledovali. Na Okroglem je bilo nekaj mrtvih in umaknili smo se v okolico Mirne peči, kjer so nas Nemci »pet takoj napadli. fili smo v Bukovje. Zopet nemški napad in imeli smo 17 mrtvih.
Od tam smo odšli v Randol in na Ilovi gori je naša »brigada« doživela nov hud udarec. Koliko je bilo mrtvih, ne vera, toda kamor sem pogledal, sem videl mrtveca. Ker so bile irgube prehude, je brigada zelo skopnela. Mnogo jih je padlo, mnogo jih je ušlo domov. Nekoč jih je ušlo 6, pa so imeli smolo, prijeli •• j*h i® j* »Uth šest postrelili.
Nekoga, ki je nekaj bleknil proti komunistom, so zaprli in potem se je kar sam zaklal. — Tako so nam rekli, a zaklali so ga oni. Tako so jih še mnogo poklali. Kar zmanjkalo ga je in nisi ga videl več. Nad Ambrusom pri Sv. Katarini so ustrelili Zajca Jožeta iz Vel. Loke pri Višnji gori, ker je hotel pobegniti. Bil je prisilno mobilizira-n. Prosil je, naj ga pustijo pri žvljenju, toda kaj pri komunistih taka prošnja zaleže!
Tako smo pribežali do Novega mesta in povelje je bilo, mesto napasti. Napadali smo ga tri dni, in ker je bilo preveč izgub, smo nehali. Pri zadnjem napadu je skupina komunistov srečno prešla prve in druge bunkerje, ko pa je prišla do tretjih, se je vsul nanjo ogenj z vsqh strani. Od teh je pribežalo nazaj samo nekaj zdravih, drugo je bilo mrtvo ali ranjeno.
Ko so tretji dan videli, da ne bo šlo, smo bežali v neko vas pri Novem mestu, katere imena se ne spominjam več. Tam smo ostali dolgo, kar dva dni. Da dva dni nismo nič bežali, to je neverjetno. Drugi dan so nas že napadli Nemci. Spet smo bežali, in sicer proti Trebnjemu Tara smo nekaj Časa begali po vaseh in mobilizirali.
Ko smo pribežali do Dobrniča, so nas Nemci znova napadli, in sicer od žužemberške strani. Zopet sino morali uporabiti taktiko bežanja in smo »podili« Nemce za sabo do Višnje gore. Končno smo pribežali do Žalne. Tam so nas razdelili na dvoje. Nekaj nas je bilo odrejenih za uničevanje narodnega imetja, drugi so pa bežali proti Igu in Lisičjemu. Ukazano je bilo, da moramo najprej zavzeti Lisičje, potem bomo šli pa nad Ljubljano.
Toda iz vsega skupaj ni bilo nič. Rekli so nam, da je za v Ljubljano Še prezgodaj in od-bežali smo nazaj proti Trebnjemu. Nekaj časa smo spet begali tam okrog, potem smo pa zbežali v vas Korito, kjer »o nas zasačili Nemci in smo pr* tem imeli okrog 80 mrtvih. Bežali smo proti Hinjam. Najhuje je bilo v Zvirčah, kjer je bil štab, prvi, drugi in četrti bataljon. Nemci so nam bili kmalu za petami in v Zvirčah jih je obležalo okrog 200, ker niso utegnili zbežati. Bilo je takole:
Pred vasjo Zvirče je stala komunistična stra. ža. Kar na lepem se prikaže na kolesu vojak v nemški uniformi. Stražar ga je ustavljal, toda vojak se za to še zmenil oi. Stražar jc najbrž mislil, da je ta preoblečen »naš«.
V tem se je pa že pripeljal drugi Nemec, za njim se je pa utrgala cela skupina po dva in dva. Mo je bliskovito Nemci so s kolesi vred popadali v obcestni jarek in že streljali.
Komunisti so planili pokonci in bežali, kdor je bolj mogel. £tabovci so skakali is hiše skozi
okno in pustili vse: denar, orožje, prtljago in spiske. Malokdo je kaj pograbil, in to le, če mu je samo od sebe v roke padlo. NajveČje iz* gube je intel četrti bataljon, ki je bežal po dolini. Nemci so z vrha streljali nanj, da se je Čisto razbil. Vsepovsod po gozdu so ležali mrtveci.
Drugi dan je raztepena vojska bežala skupaj v Hinje. Ker so bile izgube velike, so začeli mobilizirati od 15 do 60 leta. Ljudje »o se skrivali. Grozili so jim, da bodo vse domače postrelili, če se moški ne prikažejo. Ker ni kazalo drugega, so pač moški prišli na dan. Ljudje so prosili in jokali, naj jih pustijo, a vse zastonj. Dobro so vedeli, kako se bo ta reč končala, saj ni nihče verjel v komunistično zmago. Zlasti tisti ne, ki so dva meseca samo bežali.
Iz Hinj je bežal prvi bataljon v Žlebič. Tara so rekli, naj minira cesto. Dva sva minirala, dvajset jih je šlo v zasedo, ostali so čakali za hribom.
Ko sva polagala mine, sva začutila, da se bliža avto. Mine sva pustila kar na cesti in bežala za požgano hišo. Ko je pridrvel avto, se je min izognil in odpeljal naprej. Bili so Nemci.	*!■
š>la sva nazaj in komajflsva zakopala eno mino, že je zaseda dola znamenje, naj zbeživa. Priropotala sta dva motorja, za njima dva avtomobila in še en motor. Ko so se pripeljali do min, so razjahali vozila in hačeti' pregledovati.
Midva sva »e tiščala za požgano hišo. Nekaj Nemcev je bodilo okrog hiše. Meni je najprej šinilo v glavo, kako bi pobegnil. Tovariš se je bal, kaj bo, če naju dobe. Prigovarjal sem mu, da bi se vdala. Zase sem sklenil, da se bom.
Okoli ogla je prižel Nemec, in ko ga je tovariš zagledal, je začel po stari navadi bežati.	Bežal je	po neki Čistini,	pa je kmalu	nehal.	Le zakaj	me ni poslušal!	Jaz sem	dvignil
roke, pokazal, kje imam puško, povedal, koliko min je zakopanih, in bil sem rešen.
Že pfej enkrat sem bil mislil , zbežati, pa ni Šlo, četudi sem se v rdeči vojski navadil dobro bežati. Zdelo se mi je, da nekega starega komunista koljejo enake misli kakor mene. Rekel sera mu, kako bi bilo, če bi zbežala. Bil je takoj zadovoljen. Na begu pa sva naletela na neko »našo« skupino, če bi ne bilo onega zraven, bi bil moral kar na mestu odložiti puško	in za vselej nehati bežati,	Tako so	pa	njemu,	ki je bi|	že star komunist, verjeli,	da	sva
se izgubila, ko sva bežala.
Stari komunisti so vedno govorili, da so docela prepričani o zmagi, toda marsikateri teh je tudi pobegnil in niso ga več videla naše
Razdejana šola ▼ Laščah.
Tudi Barje ima svojo zgodovino pod vlado rdeče OF
Komunizem ima vedno najboljše sodelavce v nezadovoljnežih. Zato je bil tudi na Barju že pred vojno precej zasidran. Barjani so večinoma revno kmečko ljudstvo in tudi delavstva je med njimi dosti.
V vsakem političnem Btanju je že pred vojno rovarila na Barju vedno ista skupina ljudi. To skupino so vodili trije delomržneži.
Ta trojica je dajala vsem lahkovernim Barjanom podtalna navodila in jih podpihovala proti vsakomur, ki ni mislil na upor proti oblasti.
Dve leti pred vojno je prav ta trojica ščuvala tiste, ki so bili poklicani na orožne vaje, naj se ne odzovejo pozivu in naj se rajši skrivajo pred vojaško oblastjo. Posebno je bila ta agitacija huda ob vstopu Jugoslavije v vojno.
Ko je komunistična OF prišla a svojim programom, smo mnogi Barjani takoj spoznali, da to »osvobodilno« delo vodijo komunisti in da je to samomor za nas Slovence.
Za »osvobodilno« delo je seveda takoj prijela omenjena trojica, nato pa razni zaslepljenci, ki so verjeli lepim besedam. Podtalna agitacija je trajala na Barju do meseca maja 19V2.
Kakor drugje tako so rdeči priganjači tudi na Barju odtrgali od družin marsikje sinove in očete ter jih poslali v naročje Krima. Vse je bilo zmedeno, ker ni od nt-kčdhf bilo nobenega pravega navodila. Po Crni vasi se je razlegal glaa: »Vojske bo čez mesec dni konec, vsi na pomoč našim ,osvo-boditetjenf*.« Velika večina se takrat zapeljivim geslom ni vdala in se je rajši skrila v Kozlerjevo goščo. Nekaj fantov, pa tudi mož, pa je verjelo in odšlo v hribe.
Ko so tl po preteku enega meseca spoznali, kako »osvobojevalci« rešujejo domovino, so se začeli vračati na domove in se skrivati, kakor je kdo mogel.
Največ pa jih je ušlo rdečim priganjačem ob prvi ofenzivi. Takrat je bila namreč »Krimska armada« vsa razlita in so se lahko vsi, ki so hoteli, vrnili domov. Le te-renči in kolovodje so ostali v hribih.
Savojska soldateska pa je, namesto da bi šla za njimi, rajši pobrala po domovih tiste, ki so se vrnili s Krima, in tiste, ki so ostali doma ter se skrivali pred komunisti. Odpeljala jih je v taborišče na Rab, kjer so umrli trije najbolj odločni protikomunisti.
Vzrok, da se je toliko prisilno mobiliziranih z Barja vrnilo domov, je bil ta, ker so v trimesečnem »osvobodilnem« delu spoznali, kdo so njihovi poveljniki, politkomisarji, in kaj vsi skupaj hočejo. Vsak, pa naj Je bil to desetar, poveljnik čete ali kdo drugi, ki je imel odločujočo besedo, je bil iz vrst poklicnih zločincev, predvojnih delo-mrinežev, pretepačev in uzmnvičev. Med njimi so bili tudi taki. ki so bili že pred vojno znani kot junaki noža.
Kakor povsod tako so tudi na RaTju komunisti izvajali teror in pritiskali na ljudstvo, 8 tem se jim je posrečilo, da so pritegnili k sodelovanju precej ljudi in mnogi so tako morali delati zanje, čeprav neradi. Ker je bilo Barje zbirališče zaplenjenega blaga, je ta ali oni komunistični poveljnik ali politkomisar marsikdaj poslal po zanesljivih ljudeh blago, naropano v
»osvobodilne namene« v Ljubljano svojim, ki so si tako nabirali novih moči za komunistično propagando, ali pa so blago prodajali na črni borzi ter še naprej govorili o enakosti in socialni pravičnosti.
Komunistični teror je tako zrasel, da se je moral marsikdo umakniti v Ljubljano, če m hotel tvegati glave.
Najbolj so komunisti pokazali, kaj hočejo, ko 80 ubili gonjača Bernarda, skrbnega in marljivega družinskega očeta. V službi je bil pri Prevodu. Komunisti so mn očitali, da služi »okupatorju«. Takrat smo se vprašali, ali morda komunisti, ki seoijo na raznih službenih mestih v Ljubljani, niso v okupatorjevi službi. In kakšna je njihova doslednost, če prejemajo od »okupatorja« vsak mesec plačo in živežt
Isto so komunisti pokazali, ko so ubili Lampretovo ženo, ki se nikoli ni ukvarjala s politiko. Ce bi ubili njenega moža, ki je bil odločen protikomunist, bi se vsaj lahko izgovarjali, da je bil njihov nasprotnik, *• je to že opravičilo za umor. Se huje je Bar-jane razburila novica, da so komunisti ubili tudi njeno štiriletno hčerko. Kaj je zakrivil štiriletni otrok!! Toliko kakor tisti osemdesetletni starčki in eno- ali dveletni otroci, ki so jih Savojci vozili na Rah umirat pod pretvezo, da so komunisti! V tem so si bili naši komunisti in hinavski Savojci podobni. Namen obojih je bil isti: uničevati slovenski narod.
Komunisti so na Barju v imenu Of kradli kakor srake, in zgodilo se je čudo: Nekateri, prej ubožni bajtarji, so začeli postavljati kozolce, skednje in tako dalje, polog tega pa začeli nenavadno razkošno živeti. Hodili so v novih oblekah in novih čevljih. Vsega so imeli v izobilju, delal pa ni nihče več. Zdaj vemo, da so ropali in kradli po drugih vaseh, rekvlrirali v imenu »osvobodilne vojsko« in — nosili sebi domovi Komunistična OF je sicer za to vedela, a storila ni ničesar, ker bi tako izgubila zveste In najbolj vnete priganjače.
Kako so izsiljevali ljudi in kakšne načine so uporabljali, naj nam pove naslednji primer:
Rarjani so slutili, da bodo prišli cesarski italijanski vojaki pobirat ljudi. Tisti večer nisi v vsej vasi dobil niti enega moškega, ker so se vsi poskrili po hosti ali po bližnjih ižanskih vaseh. Pa ti pride v neko hišo, kjer je bila sama mati s tremi majhnimi otročiči vsa v strahu, neznan komunist. Pograbi najstarejšo hčerko in jo odnese. Nesrečna mati je začela jokati in vpiti. Mimo pride komunistična patrola in vpraša, kaj je. Povedala je, kako in kaj. Patrola je odšla. Toda kmalu se je eden od nje vrnil in zahteval od gospodarja, ki se je, medtem ko je slišal ženin jok, vrnil iz gošče, toliko in toliko denarja kot odkupnino za ugrabljeno hčerko. Oče je odštel za hčerko težka tisočake, ki jih je bil prigaral in prihranil, da hi si sezidal novo hišico.,,
Taki so bili naši rdeči terenski »osvobojevalci«. Ni čuda. da smo si oddahnili, ko je bilo njihove vlade konce. Zadovoljno danes gledamo naše vrle domobrance, ki nas varujejo pred komunistično druhaljo. Iznebili smo se vseh naših komunističnih preganjalcev. Spet smo mirni in spet živimo zadovoljno in brez skrbi, da bi nas rdeči priganjači odpeljali v hribe, v smrt.
oči. Nekoč je pobegnil celo komandir neke čete, najbrž ne iz prepričanja v zmago.
Ko so nas mobilizirali, so rekli, d« je vse po tovariško in smo morali oddati ure, denar, peresa, vse, kar je bdo kaj vrednega. Rekli »o, da je vse za kolektiv, če ne daš, nisi tovariš. Ce si pa ti kaj prosil, ni bilo tovarištva nikjer. Tovariši, to se pravi, zares vsi enaki, smo bili samo, kadar smo bežali. Ko smo se ustavili, nič več.
Povsod, kamor smo pribežali, so se nas ljudje bali kakor steklih psov. Nič čuda, saj so vedeli, da bo z nami odšlo tudi vse, kar imajo.
Na tem zmagovitem bežalnem pohodu sem šele prav videl, kaj pomenijo terenci za tolovajsko vojsko. Kamor smo prišli, je politkomisar najprej potrkal pri terenru Od njega j« izvedel vse, kar je bilo treba, kje je »sovražnik«. kod naj gredo in pri kom naj poberejo. Nekoč, ko se je precej mudilo bežati, sem si nabral hrane kar pri kakent lerencu. Sicer je malo klel, jaz sem p« dejal: »Vsi smo enaki, tudi ti, tovariš, moraš kaj žrtvovati za svobodo.«
O garjah in ušeh ni vredno izgubljati besed. Navzlic begu smo jih vedno čutili. To dvoje je bilo še bolj zagrizeno kakor politkomisarji. Menda je bilo oboje zapisano v komunistično stranko, sicer ne bi tako vneto bežalo z nami.
Najbolj so se tolkli po glavi Ljubljančani, ki »o po 8. septembru drli med tolovaje, ker so verjeli v slavo in zmago vojake, ki nikoli ne
beži. Sedaj so videli, kako je, ko so morali sami bežati. Nekoč sem enega na begu vpra-šal, kako mu je kaj v paradižu. A mi ni vedel kaj povedati. Pravi ljubljanski komunisti »o sicer govorili dobro o komunizmu, vendar so se pritoževali nad hrano in stanovanjem, in pa nad tem, da je treba vedno bežati, To j* čisto razumljivo, če pomislite, kaj so slišali o zmagah v Ljubljani.
Kakšna vojska vam je to bila! Ko so pribežali v našo brigado, ao me spraševali, kako s« puški streže, kako se strelja z njo in kaj je to. kaj je ono. Zase sem bil resn'čno vesel tako izurjene vojske. Rekel sem jim, da sem navaden vojščak in da jih bodo že drugi marsičesa naučili.
Pa ni bilo časa, ker smo kar naprej bežali.. Ta beg je bil najbolj usoden za Ljubljančane. Ker so mislili na zmage in niso znali bežati, jih je mnogo že v začeiku padlo. Ko so odhajali ig Ljubljane, so mislili, da je gozd zmagovita promenada ...
Kakšno je junaštvo in udarnost rdečih brigad, o kateri komunisti toliko govorijo, vem jaz, ki sem dobra dva meseca s drugimi vred samo bežal. Stric, ki je bil v svetovni vojni, mi je nekoč pravil, d« so nekoč bežali osem dni kar naprej. Nisem mogel verjeti, kako jo !• mogoče.
Zdaj, ko acm bil dva meseca v »narodna osvobodilni vojski«, pa vem, kako je to mogoča.,. Ne samo jaz, tudi marsikdo drugi.
Pisma
nam in vam
Gos pod urednik!
Vaš list je ie precej pisal o Kihu Pirnatu in zato ne bo odveč, če javnost izve, kako se je ta lkulturnikt vedel v Gonarsu. Bil sem namreč dodeljen v barako III., kjer je bil .Viko Pirnat — vieekapo, to te pravi, da je dobival pni hlebčka dnevno več in gostejšo menaio. To bt bilo čisto v redu. Toda gospod \iko s tem ni bil zadovoljen. Imel je kar najboljše zveze z vojaki, ki so nam v Gonarsu pokazali svojo olikanost. Spričo svojih odličnih zvez mu ni bilo teiko dobiti službo, da je zjutraj vodil bolnike v ambulanto. Za to delo je dobival najmanj en hlebček dnevno. Svoje zveze s slavnimi vojaki je porabil tudi za to, da je pogosto dobival žganje, ki je bilo sieer v Gonarsu strogo prepovedano. Tako je bil po svoji stari navadi večkrat prav močno natrkan. Nekdo it naše barake je celo ugotovil, da dobiva dnevno tri ali celo štiri hlebčke. Zato je naša baraka v avgustu 1912 oklicala občni zbor, ki je potekel tako hrupno, da so vsi, ki so tedaj prišli mimo naše barake, gledali in spraševali, kaj se je zgodilo. Uspeh tega občnega zbora je bil, da je bil Kiko Pirnat na splošno zahtevo odstavljen kot vieekapo. Kdor je bil v taboriščih, gotovo ve, kako grdo je, če kdo v najtežjih trenutkih tako netovariško postopa, in kljub temu da ima več kot drugi, drugim odjeda košček kruha. Vsak, kdor je bil v baraki III. »> Gonarsu, komunistom le čestita, da imajo v svojih vrstah takega >tovarišat, ki v svojem izražanju kaže prav malo srčne omike, čeprav je komunistični »kulturniki/
Bivši interniranec iz barake III.
Gospod uredniki
Ko je izbruhnila revolucija v Rusiji, smo se tolaiili, da je izbruhnila zato, ker tam ni bilo dovolj socialnih reform in da nam je dežela preveč odmaknjena in premalo poznana, da bi mogli o njej vedeti vso resnico. Ko so komunisti divjali po Mehiki, se numo čudili, saj so tam vedno revolucije in neredi.' Ko so komunisti divjali v Španiji, smo sc tolažili, da je to mogoče samo v Španiji, kjer so ljudje vroče krvi in imajo itak vsakih sto let državljansko vojno. In ko je komunizem razvnel driai'ljansko vojno v Srbiji, so nekateri spet govorili, da je to mogoče samo na Balkanu, in ko moramo tudi Slovenci doiivljati grozodejstva komunistov, pravijo slepci, češ da je to zato, ker smo se pri nas navzeli »balkanskih metod«.
Gospod urednik! Ali ni taka gesla vrgel v svet komunizem zato, ker hoče od sebe odvrniti odpor, ki ga rodijo njegova grozodejstva} Komunisti bi radi videli, da bi ljudje verjeli, da teh grozoilejstcv niso krivi komunisti, ampak •vroča krit, *balkanske metode« in podobno. Mi pa moramo vedeti in vsemu svetu povedati, da je vseh grozot kriv le mednarodni in breznarodni komunizem. Vseh današnjih grozot so krivi komunisti, ki so se na skrivii^m ie diajscfjct. pripravj^li na sedanje dni in so le dvajset 'let med seboj no vseh sestankih govorili, kako bodo pobijali nekomuniste! Zato je edtnii rešitev, da iztrebimo nauk komunizma in potem nobena tvroča krit in nobene tbalkanske metodrt ne bodo delale takih grozodejstev! Zato je danes na:a glavna naloga: Uničenje komunističnih zločinskih idej!
Akademik.
Spoltovani g. urednik!
Pravijo, da je zgodovina učiteljica življenja. Zato sem tudi jaz prepričan, da bi nam zgodovina bila lahko dobra učiteljica glede naših odnosov do sleparske OP Pri vas v uredništvu imate gotovo le shranjene stare časopise, Kaj ko hi nam kaj ponatisnili ali pa razložili, kako j« bilo pred štirimi, petimi leti n« Irskem. Spominjali te boste gotovo ie. da se je tedaj ustanovila na Irskem neka komunistična organizacija z imenom Irska revolucionarna armada (IHA) in da je ta IR.4 govorila, dp hoče osvobodili severno Irsko fUlster) in jo združiti z ostalo Irsko. Ta IR A je prirejala atentate in postavljala peklenske stroje po Angleškem in celo naši časopisi so tedaj objavili nekaj slik ruševin, nemih prič o »progresivnem« delovanju te orgahizacije.
Če boste prebirali časopisje tedanjih fa-tov, boste gotovo tudi zasledili, da je irski narod spoznal tega komunističnega volka v ovčjem kožuhu in da Je IRO irska cerkvena oblast najstrože obsodila kot komunistično organizacijo in največjo škodljivko v boju za irsko neodvisnost in zedinjenje. IH A je bila seveda potem popolnoma zatrta!
Gospod urednik! Ali nimamo pri nas podoben primer, le da se naša IRA imenuje OKI Podobnost Je celo v tem, da Je imel komunizem na Irskem isto, to je nacionalno krinko in se je tudi hlinil kot •otvobodilnot gibanje. In ali ne gre naša OF tudi po poti, ki Jo Je prehodila IRA. namreč v odpor vsega naroda proti volku v ovčjem kožuhuf Gospod urednik, ali ni podobnost OF z IRO tudi dokaz, da je OF prava organizacija mednarodnega komunizmaT
Nekdo, ki ni pozabil zgodovine.
Cenjeni gospod urednik!
Prav na kratko naj tudi Jaz popišem, koliko so pred dvema letoma terenci v našem kraju vedeli povedati. To je bilo takrat, ko so »slavni* tavojci začeli v Ljubljani i blokada mi.
Titii ljudje — po večini delavci —, ki to največ vedeli povedati, kako »sijajno« zmagujejo komunisti na Dolenjskem, to vselej, kadar je bilo nevarno, ostali v Ljubljani v tovarni. Ko pa je nevarnost minula, to spet prilezli na dnn ter na usta dopovedovali, v kakšni nevarnosti so vedno, da Jih ne odpeljejo v internacijo. Najbolj nevarno se jim je zdelo ob nedeljah pri maši, kjer je toliko ljudi skupaj. Po celo leto ni.io videli cerkve od znotraj izaradi nevarnosti blokade«, na drugi strani pa so čez teden lahko nemotena hodili na delo mimo vojaštva na l/loku.
Vojaki to se potruditi i/i kar na polja In domove ter to naše može in fante vzeli od dela ter jih na pni oblečene odpeljali, nekatere izmed njih pa brez vsakega vprašanja postrelili kot »komuniste«. Tako to tiste, ki nho zakrivili ničesar, odpeljali na Rab, kjer jih j* mnogo pomrlo, tisti pa, ki to nosili
RdeCa mreža pod krinko Osvobodilne fronte
Politična organizacija komunistične OF in njene naloge pri pripravljanju revolucije
Vsake na?rtno gibanje ima vedno tudi dobro organizirano mrežo sodelavcev, ki z obveščanjem in opazovanjem na terenu pomagajo stvari pripravljati tla. Tega tudi slo-vcn5ki komunisti niso pozabili in so si pripravili že vnaprej obsežno, dobro organizirano poročevalsko mrežo, v kateri so imeli važno besedo tako imenovani »terencie in terenski odbori.
Ti imajo ogromno zaslug za vse komunistično de!o\anje pri nas in tudi za njegove uspehe, zlasti kar se tiče točnega obveščanja in poznavanja stvari do vseh podrobnosti, lo obveščanje omenjene mreže je šlo tako v podrobnost, da so komunisti vedeli skoraj o vsakem človeku posebe, kaj dela in kaj govori, ter so se s svojo taktiko pronicanja vrinili povsod, kjer so bila kakšna važnejša mesta. Vrinili so se posredno ali pa neposredno.
Izhodišče vsega tega komunističnega delovanja je bila partijska mreža, na katero so priključili vse druge >vode«, kakor na primer krščansko socialističnega, skupino sokolov in druge skupine. Partija pa je bila tista, ki je imela nad vso to mrežo nadzorstvo in oblast, brez njene vednosti in navodil ni bilo storjenega nič.
Celotna organizacija komunistične mreže je bila razdeljena takole: CKKPS je bila vrhovna ustanova za vao bivšo Slovenijo, nato so bili OK-i (Okrožni komiteti). ki jih je bilo sedem, zadnja stopnja pa so bili rajonski komiteti, RK.
OF = KPS
Ta komunistična mreža je bila sestavljena iz samih pravih	partijcev in	v	tak	odbor	ni
prišel nihče, kdor ni bil član stranke. Zunanja, nekako »uradna« komunistična organizacija, ki je služila samo za vabo, je bila OF, ki je bila sestavljena iz lOOF (Izvršni odbor osvobodilne fronte), OO (Okrožni odbori), POO (podokrožni odbori), RO Rajonski odbori) in TO (terenski odbori).
To organizacijo so komunisti postavili zgolj iz taktičnih ozirov. Za njo je trdno stal. CK (Centralni komite), ki je JOOF dajal navodila. lO sam	brez njega	ni	mogel storiti
ničesar. Jedro vsega je bilo v tem, da je bila podlaga OF docela komunistična, drugo pa v začetku v nekomunističnih rokah. V vsakem odboru OF je sedel vsaj po en partijec, in sicer na vodiluem mestu (sekretar), ki je v vsaki komunistični organizaciji nekak bog (Kidrič), in je trdno držal v rokah vajeti po navodilih Centralnega komteta ter v sporazumu z njim premeščal ali pobijal ljudi, o katerih se mu je zdelo, da stvari v komuni* stičnem smislu nič več ne služijo.
Prava komunistična organizacija, ki je vse vodila, je bila ljudem skrita in je delala podtalno, medtem ko je bila druga organizacija. Osvobodilna fronta, tista vidna in zunanja sila, ki je zbirala in gonila narod v vode »osvobodilnega« boja, ki so ga izkoriščali zgolj za komunistične	politične in socialne	eilje.
Politični cilj	OF pri nas	je	bil,	da bi	po
navodilih komunistov (CK-a) razpredla svojo organizacijo in jo postavila na takšne temelje, da bi ob kakem političnem prevratu ta organizacija že bila na mestu in bi takoj prevzela vso oblast ter ustanovila svojo državno obliko v podobi komunistične republike.
Uničenje politične mreže glavna naloga boja proti komunizmu
Zelo važno v vsem protikomunističnem boju je to, da se komunizmu razbije organizirana politična mreža, ki je hrbtenica vsega komunističnega dela pri nas. če se razbije ali vsaj ohromi ta mreža, t. j., če zadamo udarec komunističnim terencem, potem vse druge njene ustanove in priveski ne bodo pomenili nobeno nevarnosti več.
Z raztrganjem te mreže pade tudi »narodna osvobodilna vojska«, ki pomeni v komunističnem smislu le eksekutivo politične organizacije in nima tistega pomena, kakor ga ima običajna vojska.
Zato mora temeljiti ves boj proti komunizmu na razkrinkavanju te organizacije.
Ta boj mora biti dosleden, neizprosen in načrtno zasnovan. Sovražnika je treba najprej
do dna poznati, potem lele lahko upaš na uspeh v boju z njim. Ves protikomunistični boj mora sloneti na nekaki znanstveni, načrtno zasnovani organizaciji.
Bistvo protikomunističnega boja ni v tem, da sc rešiš na primer 50 simpatizerjev OF, ki danes prijazno gledajo na to gibanje, pri tem udariš mimo in pustiš na mestu tudi samo tri ali Štiri ljudi, ki so steber komunistične organizacija. če udariš te Štiri, pade s tem tudi vse drugo, in tistih 50 simpatizerjev samo po sebi ohromi: nihče od njih ne bo vec simpatiziral s stvarjo.
V naslednjem si bomo ogledali Osvobodilno fronto, ki je igrala v komunističnem gibanju glavno in najbolj vidno vlogo, ter je pomenila za komunizem odličen muholovec, na katerega se je lovil zlasti »boljši« del naših ljudi, tako imenovani razumniki, ki pa v svoji razumnosti in naivnosti niso prav nič zaostajali za navadnim človekom, kaj šele za kmetom, ki je prvi spoznal, kam pes taco moli . . ,
Vloga in delo Izvršnega odbora Osvobodilne fronte
N« čelu Osvobodilne fronte stoji Izvršni odbor, v katerem so od vsega začetka vodili komunisti in komunistično usmerjeni ljudje. Od začetka so bili v izvršne modboru Kidrič, Kardelj, Kocbek, Fajfar, Vidmar in Rus, pozneje pa so se jim pridružili še Lubej, Polič. Leskovšek in dr. Brecelj Marjan. Vsi člani Izvršnega odbora so plesali vedno tako, kakor jim je godel CKKPS.
V Izvršnem odboru Je bila kuhinja vseh komunističnih potegavščin. Te so skovali bodisi v samem Izvršnem odboru, ali pa so Jih dobili od Centralnega komiteja in jih v Izvršnem odboru potem pogreli. Med te potegavščine na primer spada tista, da bo vojne konec v štirinajstih dneh ali v dveh mesecih; da je OF res prava narodna organizacija, ki se bori za boljšo bodočnost slovenskega naroda; da so v OF zastopniki vseh skupin ne samo kot figure, temveč kot enakovredni člani ljudem lz Centralnega komiteja.
V tej kuhinji se je tudi odločala politična smer do raznih vojskujočih se taborov, tam so segrevali toplomer glede simpatij do enega ali drugega, pri čemer je treba poudariti, da se je »temperatura« na tem toplomeru spreminjala tako, kakor Je pač kazal trenutni politični in vojaški položaj.
Proti nižjim odborom Osvobodilne fronte Je Izvršni odbor nastopal povsem absolutistično. Tl so morali brez ugovorov izpolnjevati to, kar jim Je IO naročil.
Vsi drugi odbori so bili sestavljeni iz trojk, v katerih Je bil en človek vedno partijec, eden iz vrst krščanskih socialistov, tretji pa Sokol. Zanimivo je, da Je bil zastopnik Sokolov navadno tudi partijec.
Naloge drugih odborov
Naloga drugih odborov je bila ta, da organizirajo in razpredejo komunistično mrežo do poslednje vasi in zadnjega kraja v deželi.
Okrožnih odborov zunaj v Ljubljanski pokrajini Je bilo sedem, In sicer; belokranjski, novomeški, kočevski, stiško-stru-ški, velikolaško-grosupeljskl, cerkniški in vrhniški.
Funkcije v okrožnih odborih so bile razdeljene, vsaj do razpada Italije, takole: partijec je bil vedno »sekretar«, drugi član Je bil vojaški referent, tretji pa blagajnik.
Okrožni odbori niso imeli stalnega sedeža na tem ali onem kraju, temveč so njegovi člani hodili vedno po svojem okrožju, dajali navodila ter izvajali hud pritisk na nižje odbore, naj zbirajo denar, podatke In vse drugo, kar da Je potrebno za »osvoboditev« Slovencev.
Vse stvari, ki so Jih zbirali na pritisk okrožnih odborov nižji odbori, so bile seveda »potrebne« za žep in želodec zastopnikov Okrožnih odborov ter Izvršnega odbora.
Okrožni odbori niso bili zastopniki komunistične vojaške sile ln tudi niso imeli z vojaštvom »amim nobenega opravka,
vto krivdo, to lepo ostali doma. Ti to potem delali sporazumno s komunisti ter pre* našali pošlo Iz metla v gozdove. Medtem ko to bili pri prenekateri hili za vse delo tamo ženske in otroci, te je »ra drugi strani marsikdo posmehoval, namesto da bi iz livalež-notti, da je o stal doma, komu kaj pomagal. Takim teveda ni bilo treba delati, saj to imeli dvojno plačo tn to dosti bolje živeli kakor v mirnih časih, ko je bilo vsega dovolj.
A tega je zdaj konec. Treba bo dati odgovor ta marsikaj. Če *daj domobranci primejo kakšnega tercnca, te pa nekaterim tako strašansko smili, da tega pomilovanja ni ne konca ne kraja. A ko so časopisi pisali o po-knlju naših poštenih ljudi v Kočevju in drugod, Je bilo pa vte zlagano, češ taj papir vte prenete... če pa bi ti ljudje na tvoji koži občutili vte grozote komunizma, bi morda le verjeli časopisom.
In potem še nekatera naša >tlavnat dekleta, ljubice tavojskih vojščakov, hkrati pa komunistične kurirke! Zdaj to ali ono vidiš vsak dan v cerkvi, da bi ljudje mislili, kako te Je poboljšala. A težko bo ta njihova taktika kaj zalegla, taj danes ljudje že precej dobro znajo ločiti hinavščino od resnice.
Kaj mislite, gospod urednik, ali ne hi bilo prav, če bi vsem tem ljudem tudi dali vtaj malo okusiti sladkosti trdega de<a, da hi tako razbremenili (n dali zadoščenja našim poltenim fantom in možem, ki res ne vedo, zakaj jih Je usoda tako kruto kaznovala, da te morajo danet potikati po tvetu, doma pa njihovi svojci tlradajo in upajo. Tudi lega upanja bi jim vtaj malo privoščila.
Vala bralka.
Gospod urednik!
Mnogo smo že slišali o izdajalcih. Vsi, ki to jih komunisti po naši slovenski deželi in po mestih pobili, sn bili menda izdajate!, vsaj komunisti tako trdijo, thdajalcevt Je
potemtakem pobitih l* It.tw> ali ie nekaj več,
Slovenci naj Si forej imeli ogromno izdajalcev, več ko kateri koli drugi narod na svetu. Menda smo izdajalci vsi razen Ua-kija, Kidriča, Hueblerja (tega bi moral prav za prav izpustiti, ker sploh ni Slovenec) ter drugih tem podobnih zločincev. Po komunističnem nauku je torej treba vse Slovence pobiti, ker drugače tizdajalcU ne bodo po vtem iztrebljeni.
Gospod urednik! Toliko je bilo govora o izdajalcih, toda o resničnih izdajalcih m skoraj nihče govoril. I) a , medtem ko to komunisti pobili na tisoče Slovencev in Je m a r t i k d o res verjel v bajko o izdajalcih, to te. pravi izdajalci in denuneianti, kakor Rozman, Mohor in podobni mirno tprehajali po Ljubljani. Ti to prejemali dvojno plačo: od slavne kraljeve v o j t k e in od
0 F hkrati. Poleg tega to i m e 1 i
1 e dobro čattniik o hrano kraljeve voj s k e, in to tedaj, ko so po njihovi krivdi tisoči in tisoči od gladu umirali dal e 6 od d o m a.
N«, teh OF ni napadala, ti po mnenju OF niso bili izdajalci. Čemu OF, ki je imela toliko fiovedati o tizdajaleiln in ki je toliko Slovencev pobila, čel da so Izdajalci, ni nikoli napadla resničnih izdajalcevf AH tle, gotpod urednik, kdaj tlišali, da Je kdo poskušal atentat na Rozmana, Mohorja ali na koga drugega it te denunciantske družbrf Jaz kaj takega nikoli nisem slišal In menda tudi ne bom, ker to bilI ti ljudje po mnenju OF >borei za svobodo, borci za narodno otvobojenjei.
Mit/im, da pač lahko vtak spozna, koliko lahko verjamemo v Iskrenost OF in t’ njene lažnive krilatice n izdajalcih. Vtako-mur je danet že pač lahko Jamo, da Jr t trmi krilaticami It Ičitila r etnične i i d a ja le 0,	Bivli	interniranec.
vsaj po navadi ne. Njihovo delo je bilo v glavnem politično.
Tajnik Okrožnega odbora, ki je imel v tem odboru vso besedo ln moč, je bil hkrati tudi tajnik Okrožnega komiteta Komunistične partije. Ta odbora sta si namreč po vrednosti nekako odgovarjala, le s to razliko, da Je bil prvi odbor člen v sestavi OF, drugi pa v KPS. Isto velja tudi za druge odbore v OF, ki Jim odgovarjajo po stopnji podobni odbori Komun, stranke.
Okrožni odbori so bili na zunaj podrejeni IOOF, od koder so tudi dobivali vsa navodila, zlasti pismena, dejansko pa so bili po sekretarju, ki Je bil tudi tajnik Okrožnega komiteta partije, podrejeni CK-u KPS, kjer je bilo edino politično vodstvo vsega »osvobodilnega«	gibanja,	ln so	ga
morali poslušati vsi drugi odbori, bodisi da so bili odbori CK ali pa Osvobodilne fronte. Edina naloga IOOF je bila, da je navodila CKKPS, ki so bila točna in stroga, prikazala v taki taktični obliki, da je bila za ljudstvo sprejemljiva.
Okrožni odbori	so	zbirali poročila	od
nižjih odborov in	jih	pošiljali	IOOF.	Po-
ročali pa so na višje mesto vedno ugodno, ker bt se sicer lahko zamerili ali Izgubili zaupanje pri višjih, in bi bila s tem usoda Okrožnega odbora zapečatena. Ce pa se je le kdaj zgodilo, da je Okrožni odbor menil, da to ali ono le ni prav, so na višjih mestih rekli, da »če zdaj ni prav, pa že še bo.«
O Okrožnih odborih bi potem omenili še to, da je bila	od	Sokolov	v vsakem
Izmed njih običajno tudi po ena ženska. Vsaj v novomeškem okrožju je bilo tako, kjer Je bila v odboru Mara Rupenova, pozneje pa neka Tončka.
Podokrožni odbori
Okrožja so bila razdeljena na pod-okrožja, in sicer običajno na tri do osem. Podokrožja so navadno obsegala tri do pet občin.
Tudi podokrožni odbori so bili sestavljeni podobno kakor okrožni ter so bili tem tudi neposredno podrejeni. Podokrožni odbori pomenijo samo nekako podaljšano roko Okrožnih odborov, niso namreč morda kakšna upravna enota. Podokrožni odbori so nekak posredovalni organ med okrožnimi in rajonskimi odbori.
Glavna naloga podokrožnih odborov Je bila pridobivanje in vzgajanje ljudi v komunističnem smislu. Podokrožni odbori so imeli neposreden stik z vojsko, dajali so navodila za mobilizacijske sezname, za re-kvizicije, likvidacije in podobno.
Tl odbori *o bili tisti prvi člen, ki Je imel z ljudstvom neposredno zvezo. Zato je tudi razumljivo, zakaj so tako zelo pazili, da bi v te odbore prišli pravi ljudje, zlasti takšni, ki so Imeli med ljudstvom večji vpliv in zaupanje.
Tudi podokrožni odbori štejejo med »potujoče«. Tudi tl so hodili lz kraja v ktaj, prirejali »mitinge« in podobno. Postavljali so rajonske ln terenske odbore ter Jim dajali stalno navodil«, Imeli z njimi seje, vzdrževali so stike z italijansko cesarsko vojsko ln skušali priti v stik tudi z vaškimi stražami.
Okrožni ln podokrožni odbori so imeli tudi svoje »tehnike«, ki so izdajali razno literaturo, brošure, navodila in druge stvari propagandnega značaja. Te »tehnike« so bile v podzemskih bunkerjih in na tako imenovanih »javkah«, dogovorjenih mestih, v katerih so vzdrževali stalno zvezo med raznimi ustanovami.
Politični odbori, okrožni in podokrožni, so poleg drugih svojih nalog skrbeli tudi za gospodarske reči. Sele po 8. septembru so bile ustanovljene za to posebne tako Imenovane »gospodarske komisije«.
Rajonski odbori -
Za stopnjo niže kakor podokrožni «o bili rajonski odbori <RO>. Njihovo delovno področje Je navadno obsegalo po eno občino. Bili so organizirani prav tako kakor okrožni ln podokrožnt odbori ln Je bil tudi v njih tajnik vedno kak partijec.
Razlikovali ao se od prejšnjih dveh v tem, da »o bili vedno na enem kraju, to se pravi, da niso potovali iz kraja v kraj kakor okrožni in podokrožni odbori. Ljudstvo navadno tudi ni vedelo zanje, razen nekaterih zaupnih ljudi. Rajonski odbori so bili tire) tajna ustanova.
Posebno delovni pa rajonski odbori niso bili, vsaj opaziti ni bilo tega. Bill so v glavnem ustanova informativnega značaja. Poročati so morali o vseh podrobnostih s svojega delovnega področja. Zbirali so tudi podatke o Italijanih in Vaških stražah, o tem, kje so skladišča, strelivo, hrana in podobno. Skrbeli so tudi za zveze, zlasti z Italijani.
Glavna njihova naloga pa Je bila gospodarska. Nosili so v gozd cigarete, obleko, perilo, zdravstvene potrebščine In podobne stvari, ki so Jih dobili bodisi tako, da so organizirali nabiralne akcije, ali Jih kuptll lz sredstev svoje »zimske pomoči« ter prinesli lz Ljubljane po skrivnih potih, ali pa tako, da so te stvari kar pokradli oziroma s silo vzeli.
Odborniki rajonskih odborov so se zelo pogosto menjavali, menda zato, ker »e pri svojem delu niso preveč Izkazali oziroma sploh samo lenarili, pili in dobro Jedli.
Terenski odbori
Terenski odbori so zastopali po eno vas.
Niso bili več sestavljeni le lz treh ljudi, pač pa Je bila v njih, če je bilo treba, tudi vsa vas. V tem primeru je bila terenski odbor vsa vas. ki Je simpatizirala z or.
Izvršni organi terenskih odborov pa so bili potem še posebni o»ji odbori, sestavljeni lz treh ljudi. Pri njih so *e ustavljali na svojem potovanju podokrožni odbori, ki so skušali dajati terenskim odborom moralno oporo, hkrati pa od njih dobivali poročila.
Spodaj torej organizacija ni bila tako natančno in nadrobno izpeljan«, to pa zato n«, ker ni bilo dovolj zanesljivih ljudi. Dostikrat 30 bile težave t« pri (eetavljanju
podokrožnih odborov vprav zato, ker so tisti, ki so Jih sestavljali, imeli glede tega ali onega, ki ga je kdo predlagal v odbor, pomisleke.
AFŽ
Organizacija Antifašističkl front žena, oziroma za slovenske pokrajine SPZZ (Slovenska protifašistična ženska zveza, ali »Same Pokvarjene Zenske Zbiramo«, kakor je to organizacijo krstil dovtipnež), Ja bila izvedena vzporedno z drugimi komunističnimi odbori in Je Imela tudi svoj izvršni odbor ter vse druge pododbore. Pri IOOF je SPZZ zastopal Tone Fajfar, torej moški.
Naloga omenjenega odbora J3 bila, pridobivati ženske za komunizem. V svojem delovanju je bil ta odbor hujši kakor pa OF sama. Pri ženskah se sploh opaža, da so bile pri »osvobojevanju« Slovencev vedno hujše in še bolj zagrizene kakor pa moški, na primer pri likvidacijah.
Posebno natančno in nadrobno ta ženska komunistična organizacija ni bila izvedena, to pa spet zaradi tega, ker niso mogli dobiti toliko sposobnih in zanesljivih žensk, ki bi hodile okrog in znale pridobivati ljudi za komunistično stvar.
Naloga SP2z je bila med drugim doseči, da bi ženske vplivale na moške, da gredo v gozd in da bi v primeru splošne mobilizacije same prevzele vse politično delo na terenu. V bistvu Je bila ta organizacija nekaka rezerva, s katero bi ob potrebi lahko zamenjali moške.
Značilno je dalje, da je bila kratica AF2 že kar psovka za ženske. Ce je kdo hotel katero od njih zbosti, ji je rekel kar AF2 (absolutno »ferderbana« ženska).
Politično delo AF2-a je bilo bolj krinka kakor pa resno delo. Glava vsega slovenskega komunističnega ženstva Je bila že omenjena Mara Rupenova.
Glavno delo te ženske organizacije je bilo vohunstvo v kakršni koli obliki. Komunisti 50 se posluževali teh žensk pri badoljevcih in so z njihovo pomočjo dobivali od savo j cev važne podatke, bodisi vojaške ali pa politične.
SKOJ
Takoj v začetku se je ta organizacija imenovala v Sloveniji ZSM (Zveza slovenske mladine), pozneje pa so tudi pri tem prišli s pravo barvo na dan in so v kratico ZSM vtaknili še K, tako da je iz ZSM nastala ZSKM (Zveza slovenske komuui-stične mladine).
Vidimo torej, da so iz taktičnih razlogov postavili najprej organizacijo, ki na zunaj ni nič dišala po komunizmu, pozneje pa so ji tudi na zunaj dali komunistični poudarek, ker so si lastili vso pravico do vzgoje mladine komunisti. Ce so kdaj kje popustili, se to pri tej organizaciji gotovo ni nikoli zgodilo, pač pa so bili glede vzgoje mladine v komunističnem duhu do kraja neizprosni.
Zanimivo je, da mladinski odbori že takoj od začetka niso bili organizirani po vzorcu OF, kjer so fedeli v odborih po en partijec in dva druga zastopnika političnih strank, ampak so bili v odboru ZSM samo komunistt. Vzgoje mladine niso komunisti zaupali nikomur drugemu.
Clanl ZSM so se redno imenovali Skojevci. S tem imenom so označevali vsakega mladega komunista nekako do 18. ali 20. leta starosti. Vse svoje delo so prav za prav opirali na t« Skojevce. Vso vohunsko službo, tudi v Ljubljani, je vodil izključno Skoj. Ta Je organiziral celo mladino višjih razredov ljudskih šol. Sli so celo tako daleč, da so organizirali tudi 8 letne in ponekod še mlajše otroke, kakor na primer v Bell Krajini.
Po 8. septembru se Je omenjenim terenskim organizacijam pridružila še Vos (Varnostna obveščevalna služba), katere člani morejo postati Izključno samo partijci. Najbolje označimo to komunistično organizacijo, če povemo, da to ni nič drugega ko slovenska GPU, edina sodna ln policijska oblast v »republikah«.
RESNICE O KOMUNIZMU
Komunizem ni organiziran kot politična •Irank«, tudi nima ozkih strankarskih namenov. Komunizem Je mednarodna brezna-rodna zarota |n Im« en sam zarotniški namen: boljševtzaeljo sveta.
Komunizem še nikjer ni začel zlep«. Nikjer še ni zmagal z volitvami. Povsod začenja 1 zapeljevanjem In nadaljuje « lilo. Kdor se ne ria zapeljali ali ne punti *»P«* Ijevati drugih, ni samo pristaš kake druge stranke, ampak Je ie »škodljivec naroda«, »razkolnik«, ki podira »narodno slogo« Itd,
Komunizem more zavladati samo nad popolnoma razkrojenim In uničenim n«rodom. Inlčevinje pa komunizem prikaže narodu r t«ko omotični ln slepeči luči, da naslone že prava revolucija, p, jih le malo ve. da Je to — uničevanje.
Revolucija pomeni veliko požarov, kjer ni nobenega osebnega požigale«; veliko tatvin ln ropov, kjer ni nobenega osebnega latu al| tolovaj«; veliko ubitih, poklanih, mučenih, pa ni nobenega osebnega ubijalca. Požarov nihče ne gasi, mrtvih nihče ne po-kopuje, ubijalcev nihče ne zasleduje. To Je revolucija, s katero se Je pravi komunistični nastop začel po 1. 1*41 tudi pri nas.
Komunizem uničevanje z«čne, potem sa l<a 1 neko obsedeno »Ho vrtt samo od sebe. Eno uničevanje prinese drugo. Vse pa po ljudeh, ki mislijo, d« «e • hudim odrešujejo nečes« hudega. Tako zn« komunizem prisl. Uti In omajati ljudstvo, da z rjovenjem, • harmoniko In veselico drvi v prepad, v katerega «e pri pravj pameti nikdar ne bt dalo zavleil.
Rešitev lz tega uničevanja more priti I« ti popolne«« osvohojenja od komunizma, od uničenja komunizma vsake vrste lu vsake oblike.
G. Pevmert
mirni®
Mm
bi
L n p u h 1 n
Ko je potekel rok za odlok, ki so ara tovariši iz stranke dali Evnu Azevu, je bil ta že daleč od Pariza. Zavest, da Je dalei od sleherne nevarnosti, mu ni dajala samo Pognnia, temveč ga jo naredila celo predrznega.
Zaradi tega ni čakal, da bi dopotoval »a cilj, katerega sl je bil za zdaj izbral, te ni v to je še med potjo napisal pismo ter ga poslal glavnemu odboru svoje stranke.
To pismo pravi:
»Vaš obisk na dan 5. januarja, način, kako ml je bil dan nečasten ultimat: brez razprave, brez možnosti, da bi se hranil pred nesramno policijsko spletko, je podel ter v nasprotju z vsemi postavami revolucionarne morale In časti.
Celo človeku, kakršen Je bil Tatarov, bt je bil član naše stranke samo kratek čas, je bila dana možnost, da se Je oglasil ln se branil zaradi obtožb, katere so mu naprtili.
Stoni pa, ki sem bil eden Izmed nsta-novnlkov socialno revolucionarne stranke, ki sem ponovno prenašal odgovornost za njene nastope; meni, čigar odločnosti In vztrajnosti dolgu.e »bojni odseke višino, katero J® dosegel, meni so pa kar rekli:
»Priznaj, ali pa boš ubit.«
Moralna postava me pooblašča, da storim vse, kar se ml ho zdelo primerno za dokazovanje moje nedolžonstl. In za to, da operem svojo čast, ki Jo Je omadeževala policija In vi.
Vedite, da se žalitve, kakor je ta, ki ate ml jo prizadeli vi, ne pozabljajo ln n« odpuščajo. Prišel bo dan, ko boste zaradi tega morali odgovarjati stranki in moji rodbini.
Zadovoljen sem, da Imam v sebi še toliko sile, da vas zaničujem, gospodje! Ta sila izvira iz dela, ki aem ga storil. Povzdiguje me nad umazanost In blato, v katerem tičite ln s katerim ste me skušali ob-metatl.
Želim, da o tem pismu zvedo vsi soela-liatlčnl krogi.«
Nekaj dni po tem so že povsod vedeli novico o tem. da je Azev pobegnil. Povsod je vzbudila silovit vtis.
Listi vsega sveta so ae na široko bavlli x izdajalcem in z njegovimi dejanji, katera je že Itak poznal ves svet.
Obsodbe, ki so jih po socialističnih krogih izrekali proti glavnemu odboru socialno revolucionarne stranke, so zdaj postale nenavadno ostre In brozobzirne.
Zaradi trga je glavni odbor Izdal v Parizu naslednje uradno poročilo:
»G’.avnl odbor ruske socialno revolucionarne stranke sporoča vsem tovarišem, da je Inženir Evno Filipovič Azev, star 38 let, član stranke, odkar se je ustanovila (lažna Imena: »Debeli«, »Ivan Nikolajevič«, »Valentin Kuzmič«,) član »ho,!nega odseka« In ilan Glavnega odbora, kriv, da Je vzdrževal zveze z rusko politično policijo. Zaradi tega smo ga razglasili za Uživaškega agenta.
Azov Je Izginil, preden se Je končala razprava, ki Jo bila nnperjena proti njemu. Zaradi posebnih sposobnosti ga Je treba lili sil za skrajno nevarnega ter atrankl Škodljivega človeka.
Točni podatki . o Izdajalčevem pollelj-*kem delu ln podrobnosti, ki »e tičejo tega. kako Je bil razkrinkan, bodo objavljene 4lm prej.«
Za tem uradnim poročilom .'e Glavni odbor socialno revolucionarne stranke Izdal ie eno tako poročilo. DUo je to februar.:«.
Poročilo najprej pripoveduje, kaj je delal Azev, odkar se je pridružil socialnim revolucionarjem. Potem Glavni odbor Iz. Javlja, da sprejema odgovornost za vse, kar ae je zgodilo, in zagotavlja, da ho »kll-®*1 splošni zhor stranke In na njem poročal o tem, kaj je delal, potem pa odstopil.
Za drugim uradnim poročilom Je prišlo
tretje. V njem je Glavni odbor atranke Potrdil, da Je med atentate, ki jlb Je pri-
pravil Azev, treba prišteti tudi atentat na carja.
Po vsem tem se je položaj Evna Azeva v stranki, pB tudi v navadnem življenju docela spremenil. Tovariši, ki so izpovedali Ista načela kakor on ter služili Isti stvari, so ga obsodili na smrt. To je bilo pomemb. no, lahko rečemo usodno dejanje.
Us0d"0 zaradi tega, ker Je bilo treba soditi, da je njegovo politično življenje komano. četudi se mu Je posrečilo, da je roSIl glavo s tem, ko Je zbežal.
Toda pri padcu Azeva ni šlo samo za njega kot človeka ln kot revolucionarja. Njegov polom Je prinesel a sab0 če že ne poloma stranke same, pa vsaj polom »bojnega odseka«, ki Je pomnil hrbtenico njenega delovanja.
Temelji »bojnega odseka« »o bili omajani že prej, in v njem se Je začenjal razkroj. Zdaj se je v to omajano stavbo vtihotapilo še nezaupanje ln jo začelo razkrajati tam. kjer jo je nehalo uničevati malodušje, porajajoče se Iz vrste zadnjih neuspehov.
Nezaupanje pomeni konec slehernega zarotnlštva. Kako naj hi st mogli člani »bo'nega odseka« odslej zaupati? Ce je Izdajal Azev, njihov vodnik, duša ln gibalo vsega prevratniškega dela v stranki, o kom bi potem bilo še moči trditi, da ne Izdaja.
Razkrinkanje Azeva je pomenilo smrtni udarec za »bojni odsek« In po njem tudi za stranko. »Bojni odsek« že od leta 1908, odkar se je Azev začel havltl z mislijo, da bi se umaknil v zasebno življenje in sl je začel za to pripravljati pot, ni delal nič. četudi sl je Boris Savlnkov prizadeval na vse kriplje. da bi ga oživil.
Zdaj na obnovitev kakršnega koli dela sploh ni bilo moči misliti.
Toda zadeva Evna Azeva je rodila tudi politične posledice, ki so sc pokazale v državnem zboru, v Dumi. Dala je strankam, ki so vladi nasprotovale, v roke odlično orožje. Socialisti se niso obotavljali In so ga takoj pograbili. Zdelo se je, kakor da hočejo z njim doseči vsaj navidezno 4n kratko parlamentarno zmago, s katero hi se oškodovali za dejansko škodo, ki jo je Azev povzročil vsej njihovi stvari.
Odkritje o Izdajalski dvojni Igri Evna Azeva je v ruski javnosti vzbudilo tisoče In tisoče govorle ter ugibanj. Toda v vsem tem sc je zdelo, da je gotovega nekaj, namreč, da je nekaj atentatov, ki so bili izvedeni v Rusiji In ki so vzdignili največ prahu, pripravil ln vodil Azev.
Policija je toliko let plačevala Izdajal, ca In s tem ostajala zvesta avojemu načinu, da se v boju proti prevratnikom poslužuje takih ljudi ln takih sredstev. Ali bi je torej ne bilo zdaj moči obtožiti, da je posredno prav za prav ona kriva teh atentatov?
Z zadevo Evna Azeva se je bavllo na tisoče listov. Vsak Jo je obravnaval a svojega stališča ln a svojimi pogledi. Nekateri Izmed njih so zdaj začeli prihajati z zelo določnimi obtožbami proti nekaterim članom ruske vlade.
Listi so stvar začeli, nadaljevala se je ▼ zbornici.
Poslanec Petrovski, zastopnik socialnih demokratov, Je v Dumi vložil Interpelacijo. V njej je vlado obtoževal, da je z vednostjo ln s sodelovanjem policijskega ravnateljstva povzročila umor generala Bogdanoviča, umor ministra Plehveja ln umor velikega kneza Sergija.
A ni ostalo samo pri tem nastopn. Za Petrovskim se je oglasil ie poslance Bulat. ki Je zastopal delavske skupine. V avojl vlogi je apraieval, ali vlada ve za zločinsko delovanje nekaterih svojih agentov ali ne. Ce ve, kakšne ukrepe misli Izdati, da bo tej reči naredila konec.
Obe vlogi ata prišli na spored razprav t zbornici, obravnavali so Ju 11. februarja.
Za besedo je prosilo zelo dosti poslancev. Nazadnje je poslane« Bulat prebral pismo, ki ga je Azev pisal Borisu Savin-kovu 1(. oktobra 1X8.
Ko je razburjenje v zbornici prlklpelo do vrhunca, se jo oglasil ministrski predsednik Stollpln ln dejal:
»Spregovorimo zdaj o zvezah, ki jih je Azev Imel s policijo.
Azev je bil sprejet za policijskega sodelavca leta 1892. V začetku je policiji dobavljal obvestila. Potem je šel v Moskvo ln je bil na razpolago načelniku tamošnje-ga oddelka Obrane. Zatem je potoval v tu-jino, prišel spet v zvezo s policijskim ravnateljstvom ln ko je bil Lopubln Imenovan za policijskega ravnatelja, je Azev dopotoval v Petrograd, kjer je ostal do leta	1963. Leta	1905 se je dal	na	razpolago
Kaškovskemu,	konec	leta 19t(	pa	je za ne.
kaj časa pustil policijo ln delal v Petrogradu, ln sicer pri tamošnjem oddelku Ohrane. Seveda je Azev zapustil policijo za kratek čas vselej, kadar so se začele oglašati sumnje proti njemu, ali pa kadar s0 prijeli pomembnega človeka.
Po Stollplnovih	besedah	je	Azevljev
škandal vzdignil velik hrušč In trušč v prevratniških krogih. Trdil je, da so novice o tej zadevi širili Bakaj, Burcev ln bivši policijski ravnatelj Lopubln.
Dejal je,	da je	prvima	zaradi njune
preteklosti malo verjeti. Iz dokazil pa, ki se tiče.'o Lopuhlna, je razvidno, da ta ni nič vedel o Azevljevem sodelovanju pri nasllnišklh dejanjih.
V nasprotju s trditvami, ki jih J* vsebovalo Azcvljcvo plsino Savlnkovu, Je Stollpln dejal, da niti v ravnanju ministrstva, ne v ravnanju policije ne vidi ničesar, kar bi nasprotovalo postavam.
Dva meseca po tem Stollplnovem govoru pa je policijsko ravnateljstvo poslalo ministrskemu svetu zaupno poročilo, ki pravi, da je Azev »na zahtevo« ministra Plehveja ln uradnikov policijskega ravnateljstva, pr| katerem je bil v službi, stopil v glavni odbor socialno revolucionarne stranke ln v »bojni odsek«.
Tu je treba povedati, da tedanji načelnik Ohrane general Gcraslmov v svojih spominih trdi, da ne verjame, da bi hil Azev sodeloval pri nastopih »bojnega odseka«. Po njegovem Azev .ni nikoli Izdal In ae Izkazal za nevrednega zaupanja, kt sta mu ga Izkazovala policijsko ravnateljstvo ln vodstvo Obran«.
Po sodbi Geraslmova Izvirajo v«! nasprotni glasovi Iz prevratniških krogov, ki so se s tem skušali maščevati za vse hudo, kar jim ga je povzročilo Azcvljevo policijsko delovanje, In pa, da bi lz Azevljeve zadeve kovali političen kapital.
Vendar končuje Geraslinov svoje razpravljanje o Azevu z naslednjimi besedami:
»Toda ponavljam, da je vse le moja domneva. Azevljevo del0 v dobi pred aprilom 19M ml je znano sama po tem. kar sem allšal. Torej Ima moje pričevanje samo relativno vrednost, ln sicer precej relativno. Za zadnji dve leti njegove službe pri policiji je stvar df-ugačna. Tedaj Je Azev delal po mojih navodilih ln jaz lahko prevzemam vso odgovornost za njegovo delo v tej dobi.«
V uradnih krogih je bila jeza na Lo-pnhlna kar se da huda. Lopubln je bil ie Iz otroških let prijatelj Stollplnov in se je z njim tikal.
Notranji minister Makarov Je zaradi leh odkritij sklical sejo, katere so se udeležili minister za sodstvo, državni tožilce pri vrhovnem sodišču v Petrogradu ter en državni podtajnik. Z večino glasov so na koncu posveta sklenili, da bodo zadeva Izročili sodišču.
18. januarja 19M so prijeli Lopuhlna. Obdolžen je bil, da Je vzdrževal zločinske zveze a prevratniškimi organizacijami. Prijeli so ga po Členu 112 kazenskega zakonika, ki govori o prlpadnlštvu skrivnim ln prepovedanim združbam.
Razprava proti Lopuhtnu Je bila čez dv* meseca. Med njo Lopuhlnu niso dovolili. da hi bil pojasnil dvojno vlogo, ki jo Je Azev v resnici Igral. Pač pa sta Ra-škovskl In flcraslmov lahko na dolgo In široko razlagala ter poudarjala ikodo, kt jo
Kako živi Jožef Džugašvili - Stalin
Drugim oznanja »socialno pravičnost in enakost vseh«, sam pa ima enajstsobno nadvso razkošno opremljeno zasebno stanovanje
.Tožef Stalin Je Študiral v Georgiji za duhovna. Ker je dal pozneje svoje učitelje pomoriti, ni več mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je bil dober ali pa slab učenec. Ko je izbruhnila prejšnja svetovna vojna, je že užival sloves v tedanjih revoluoionarnih krogih. V krstnih bukvah je vpisan pod imenom Jožef Džugašvili. Ime Stalin si ja ozdel pozneje. Sam je dejal, da si je to ime vzdel po nemški besedi »Stahl« (jeklo). Pomnilo naj bi, da je trd ko jeklo. Ko je prišel v Moskvo, se je takoj sprl s skoro vsemi revolucionarji in Lenin bi ga bil zelo rad pregnal ali dal nstreliti, če bi bil le imel dovolj korajže za to.
Ko je Lenin umrl, je Stalin navzlic temu, da je bilo vodstvo komunistične stranke proti njemu, »naredil kariero«. Kot glavni tajnik je imel v rokah veliko moč, m to svojo moč je znal tudi izkoristiti. Odrinil je svoje sodelavce enostavno ob stran ter se postavil na čelo. V tej dobi je I.eninova vdova Krupskaja sklonila objaviti pisma svojega pokojnega moža, Zak.ij jih ne bi? Pisma komunističnega vzornika naj bi bilo pač dovoljeno objaviti, mar ne? Stalin pa je bil drugačnega mnenja. Dal je Krupskaji vedeti, da si objave Leninovih pisem ne želi. Kmalu nato pa je bilo le objavljenih troje Leninovih pisem o Stalinu. V enem izmed teh treh pisem Lenin pravi: »... odsvetujem, da bi postavili Stalina na moje mesto, ko me več ne bo. On je brezobziren, nevljuden, svojevoljen, nestrpen, nedosleden in mu gre samo za to, kako bi prišel do oblasti.«
Ko je bilo to pismo obelodanjeno, je Stalin kar besnel. Sporočil je Krupskaji, da mu mora izročiti vsa Leninova pisma. Dal ji je odloga samo šest ur. »Če do napovedane ure ne bom imel v rokah Leninovih pisem, — čez pol ure Leninove vdove ne ho več.« Krupskaja se je te njegove grožnje ustrašila ter pisma res izročila.
Stalin se je dvakrat oženil. Prva njegova žena je bila neka delavka, s katero je imel tri otroke. Ta žena ga je imela zelo rada in j« vsa visela na njem. Ni ga zapustila niti tedaj, ko so ga preganjali, in mu je dvakrat rešila življenje. Bila je pripravljena zanj tudi umreti. Ko je Stalin postal glavni tajnik komunistične stranke, mu njegova žena ni bila več všeč. Brez beBede je položil pri nekem ločitvenem uradu pet rubljev ter dal sporočiti svoji ženi, da se je ločil od nje. Osem dni pozneje se je Stalin že poročil z Georgijko Nadjo Alujevo. Prva žena je prišla v Kremelj ter hotela še enkrat govoriti s svojim možem. A on jo je po svoji telesni straži dal odsloviti. Ko je znova Izrazila željo, da bi na vsak način rada govorila * svojim možem, so jo kar s silo odstranili.
Stalin ni zaupal nikomur. Svojega lastnega sina Jasja je pregnal v Sibirijo, pa ne morda zaradi tega, ker se je poročil z neko »meščanko«, kakor so trdili, pač pa samo zato, ker mu ni zaupal.
Stalinovega zasebnega stanovanja v Kremlju nista sestavljali dve skromni sobici, kakor bi tako radi colo uradno dopovedali javnosti, pač pa enajst kar' se da razkošno in na državne stroške opremljenih sob. Največ se Stalin zadržuje v svoji pisarni. Pa tudi to pogosto menja.
je Lopubln s svojimi razodetji povzročil policiji.
Azeva sta prikazovala kot vnetega In zvestega uradnika, ki je policijskemu rav. nateljstvu Izkazal velike usluge.
Burcev Je Izjavil, da je pripravljen priti pričat v korist Lopuhlna, samo če mu daj0 pismeno zagotovilo, da se mu ne ho nič zgodilo. Toda njegove ponudbe niso sprejeli.
Lopuhlna so obsodili na S let prisilnega dela v Sibiriji. Zadeva je potem ila v priziv ln so kazen spremenili v dosmrtno pregnanstvo. Leta 1912 ga J* car Nikolaj II. pomilostil.
Glede »Azevljev« zadeve« je bilo zdaj moči reči. da Je končano.
A kje Je zdaj Ml Evno Azev? (Dalje.)
a o a e r Karel:
Na poseki
(Odlomek iz poglavja)
Sonc« j« vriskalo po modrini. Mešala •t* se vonj smrekovega tglovja in prepe. relegn bukovega listja, k! jo gnilo po gra-Pah. Nekaj morečega je letalo nad dolino, p0 kateri se je v vijugah vlekla cesta, trudno kakor kača v jesenskih dneh. Na °beh straneh je prežala smrt, zaslonjena 18 smrekami, gledala čez robove globokih kolo vozov ln z votlimi očmi bolščala čez Poseko, ki je ločila obe gmajni.
' Lado in Drago sla ležala v ozki, nizki •otllniol, napeto zrla čez ccito in molčala. Tain na ovinku, nedaleč od krlžpotja, sta •tala dva tovorna avtomobila, a katerima •o se rdeči privlekli iz Lašč. Bambič z desetnljo je postavljal strojnico in mlno-Metalca. Fantje so drhteli kot strune. Nekaj se bo zgodilo, bo nekaj strašnega. Vsak j* tiščal puško, atrojnlčarjl so ležali na trebuhu in od nervoznosti božali cevi. Tako je na poletni večer, ko se nenadno nagrma. dUo oblaki In vsi čakajo na prvi blisk, ki ko pretrgal nebo.
' »Silvo, pozdravi Drago, če..,«
•Bom. Lado.« ga je razumel Drago In •I Pomaknil čelado na čelo. »Ne drži glave ***« smreke, ko ne veš. kdaj užgo. Rad K da bi Silvi sam prinesel pozdrave.«
fikinder. ki je ležal pod jaso. je »lekel •nknjlč ln privihal rokave. Njegova strojnica je merila v avtomobila. Pomahal j« Labotu in tolkel z nogama ob tla. Bil je videti n'ireu, kakor da 8» vso naokoli uič ne brig«.
»Lado, vrag bo. C« se ne motim, se zbijajo tamle za tistim hrastovjem. Jih vidiš?« Drago Je sklonil glavo, pritegnil čelado uprl putiko ob rame. Za spoznanje se mu 3® tresla roka. Nekaj »plašenlh »Inle se Je ***b»taj« preneslo • smreke x grmovja,
Po grapi navzgor je prišel Kadunc. Bil j« bled, sklonjen rahlo naprej in z divjim ognjem v očeh.
»Pripravljeni, fantje! Začelo se bo. — Drago, Ireno pozdravi, če me zmanjka.« Z velikimi koraki so je obrnil proti Skindru.
Tišina! Kakor do zadnjega vlakna napet lok je bilo vsako tolo. Cul bi pasti smrekovo iglo, če bi zdrsnila raz vejo. Lado in Drago sta pritegnila sapo. Skinder ni več tolkel ob tla, Bambič, ki je vse dotlej stal, je legel na trebuh.
Kdo bo začel? Prsti vseh so počivali na Petelinih, oči «o vstale čez cesto, Iskale Po parotiklh. otipavale smrek«. Ogromna utež je visela le š« na drobni niti. Kdo jo bo prestrelil?
»Zlil—1,« j« zažvižgalo od one strani. Samotna krogla sl je našla pot med debli. Nihče ni kriknil. Glave so se »klonil« do tal.
»Užglte!« je zarjul Kadunc, Stal Je na jssl kakor macesen. Koj nato se j« vrgel na tla in po trebuhu zlezel do Skindra.
Hrbti so se ukrivili kakor prežečim mačkom, prsti so sami od sebe pritisnili nn Peteline. Oglušujoč« bobnenje so je preneslo lz gmajne v gmajno. Prve kadeče se patron« so padale Iz eevl na tla. Zaplračl ■o znova tlesknili. Nekdo je zanikal.
Spet je buhnllo, krogle »o cefrale smre-kovj« onstran cest«. Tedaj so se oglasile strojnice. Divje rezgetanje je napolnilo gozd, kakor da s« drevi skozenj čuda divjih konj. Visoko je tulila ftklndrova, Gregčeve-ga Toneta je tolkla kakor ogromna žolna oh na pol votlo drevo. Bamhlčov minometa-lec Je vriskal kakor pijan fant.
Začel se je pekel. Od onstran so se vsipale krogle, odbijale vej«, vrtale v debla, cefral« »korjo ln razmetavale prst. Nekaj mia j« zaporedoma treščilo na kolovoz. Po
gmajni se je zakadilo. Zlomljen vrh je telebnil na pot.
Skinder je streljal proti avtomobiloma, ki sta kakor samotna nerodneža prišla v najhnjši ogenj. Bdeči so ju branili z vso silo. Ležali so v grapi, komaj sto metrov od njiju. Skinder jo preračunal po ognju ln dimu, ki je vstajal ondi.
»Ne hoste, hudiči,« je škripal z zobmi. Rtrojnica mu je sekala kakor pobesnel pes. Prazne razgrete patrone so frčale po tleh.
»Arkuš,« je klel Drago ln stresel nove naboje na tla. »Lado, na betico pazi. Stisni se!«
Lahka mina Je Uvižgjsla nad njima in jima treščila za noge. Prav na hrbet jima je motalo prst.
»Si kaj skupil?« »Nič. Ti?«
»Nič.«
»Od vraga so.« Razbeljeno železje je tlelo za njima in vžigalo listje.
Bambič In njegovi so se zagnali po se. nožeti. France jo šinil kvišku. »Jože, ne!« je zakričal. Bambič je z dvignjeno roko drvol po bregu. Lahki minomctalec je godel za njim in metal mine izza avtomobila. Skinder je ustavil ogenj.
»Pazite, fanljeU je kričal Kadunc ln se tresel. Bambič ln fantje so se vrgli na tla. Na avtomobilih so se se.ule iipe,
France je stul za smreko in od razburjenja grabil po lubju. Bambič je znova vstal. Kaduno je zakril oči.
»Stroljaj, Skinderl Visoko, čez našel«
Skinder je hotel privzdigniti cev. tedaj se je Bambič zavrtel in so zgrabil za pjsn. Kakor spodsekan se je zvrnil n« hrbet. France jo zajočal.
Fantje so se pričeli umikati. Vse strojnice »o bruhale na avtomobila, da bi krile umik. Kadunc je poslal kurirja v grad, naj prlčno z mortajem sekati v desno gmajno.
»Tisoč metrov naj vzamejo. Pa koj naj začno.«
Ogenj J« za čas prestal. Vonj po smod. niku j* bode) v nos. strojničarji so menja valt cevi, Fantje so ai naiigali cigarete.
»Ne hov* je odnesla, Drago,« je potožil Lado in nagnil čutaro.
»C« hočeš? Konjak j«. Za korajžo. — Ampak Skocjancl so ti fantje. Si jih videl? Skoda za Bambiča. Dobro ga Je zadelo, reveža.«
»Sta ie živa?« ae je priplazil Primčev Jože po kolovozu. »Mi imamo dva ranjena spodaj, pa ni hudo. Imate kaj piti?«
Lado mu je ponudil čutaro. »Vroče je.« si je Jože obrisal usta. »V Kompoljah pozdravi, če se mi kaj zgodi,« je vpil nazaj, ko se je lovil od smreke do smreke.
Tedaj je završalo v zraku. Hrbti so se spet ukrivili, srca so utrpnila. Žvižganje ss je nižalo, prehajalo v godrnjanje In hip nato je strahovit pok zamajal smreke.
»Naš mortaj,« je zavpil Kadunc. »Po rdočlh tolče, le preveč v levo.«
Obrazi so se dvignili. Dim se je valil na ohe strani ceste, grizel v grmovja, lizal smrekovje in počasi postajal modrikast. Divji krik se je utrgal iz oblaka prahu, s« zabodel v zrak in visel nad poseko kakor zvenk ubite čaše,
»Jezus! Moje noge, moje noge...«
»Juriš!« je kriknil Franee ln »e zagnal navzdol, Martinčičev Milan j* skočil z« njim. Z leve se je zakadil Ludve s svojimi, plaz se je utrgal, zabučal, z zakajenih obrazov je tekel znoj.
»Naprej. Dobrcpoljcl, naprej levi) Živio Skoejanei! Za Bambiča, za Alkazsr. za dom!«
Kaduno j« rjul. z obraza, po vrata, z rok mn je tekel znoj.
Težk« min« so oral« poseko in gmajno, odkrehavale vrhov«. Izkopavale grmovja, razmetaval« prst in telesa. Ogenj, dim, kri, potni obrazi, stisnjene pesti, sklonjeni hrbti.
»Jezus! Moje noge, moje nog«...<
Avtomobila at* nala, naša,« j« kričal Ludv«. Bolničarja ata prinesla Bambič«! na voščenem obrazu am«h)jaj, na suknjiču, nad *rc«m. droben, rdeč msdež.
Rdeči so bežali,- grajski mortaj jltt j« tolkel v hrbet.
C« je Stalin pogumen mož ali ne, ni bilo mogofe ngotovitl, Nikoli tudi nima prilike, da bi svojo korajžo pokazal. Zelo previden je, da ga ne bi zastrupili. Nikoli ne vzame jedi, ki mu jo ponuja kdo izmed njegovih prijateljev. Tudi ne pije nikoli kakšne pijače, ki bi jo mn kdo ponudil. Zanj kuhajo v kremeljski kuhinji in mora kuhar pred njegovimi očmi vzeti jed zanj iz skupnih loncev. To je na vse zadnje zelo modro, zakaj težko si je misliti, da bi se kuharji in kuharice na ljubo kakšnemu častihlepnemu bili pripravljeni zastrupiti... In ti morajo tudi zase iz istih loncev jemati hrano ter jesti vpričo diktatorja. Tudi pijačo pije samo iz skupnih posod.
Nemogoče je priti k Stalinu brez posebnega povabila, Lenina sta stražila dva ba-taljona sijajno plačanih Kitajcev. Stalin je to telesno stražo pregnal ter si najel kozake. Že čez nekaj tednov pa tudi tem ni več zaupal ter jih je nadomestil s Sibirci. Leta 1014 je odpustil tudi Sibirce ter si postavil za telesno stražo 3000 presktišenih Georgijccv. Ti ljudje so dobro plačani, dobro oblečeni in z njimi tudi lepo ravnajo.
V Stalinovo delovno solm vodijo štiri vrata. Med temi so potem še trojne, ki pa so narejene tako, da jih more odpreti la tisti, ki pozna njihovo skrivnost. Ta vrata so jeklena. Skozi .službena« vrata pa ne more vstopiti nihče enostavno iz razloga, ker se sploh ne dajo odpreti. Samo ena so običajna. Skozi nje prihajajo tuji poslaniki, č« jim Stalin dovoli sprejem. A ta vrata so odlično zastražena.
Prej se je Stalin zelo pogosto pokazal javnosti. Pri takšnih prilikah ga je vselej obdajala telesna straža 400 mož, ki so bili deloma v uniformah, deloma pa kar v de-lavskih oblekah, da niso vzbujali pozornosti In so tako lažje vohunili. Nihče se ni smel približati diktatorju. Smrtno nevarno je bilo, če Je kdo hotel Izročiti Stalinu kakino pismeno prošnjo, zakaj Stalinova osebna straža bi vsakega, ki bi se hotel nepovabljen približati, posekala. Nekajkrat je šel Stalin tudi v gledališče, a vselej je prišel tja nezaželen.
Ljudje iz njegove bližnje okolice vedo, da Stalina ni dobro ogovarjati, ker se vse-.ej preveč razburi. Ker je tako svojeglav in trmast, je takšno razburjanje vselej smrtno .nevarno. Temn rdečemu mogotcu koga preveč hvaliti tudi ni priporočljivo. Ker nanj tudi ni mogoče vplivati, je tudi povsem odveč, Če ne celo nevarno, da bi mu kdo sku-šal kaj svetovati. A sam se dobro zaveda, da je nepriljubljen in celo osovražen. V« prav dobro tudi, da ga mnogi imenujejo »rdečega krvnika«. A to ga prav nič ne moti.
Tako torej živi ta rdeči mogotec, ki obuja skomine po oblasti nad vsem svetom. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Lov za tatovi po rimskih katakombah
Napolskim tajnim policistom »e je pred nekaj tedni posrečilo izslediti celo tatinsko tolpo, ki je kradla avtomobile in ki jo je vodil Na-politanec Caruso. Lov za temi tatovi pa je bil res nekaj edinstvenega v kriminalni /(rodovini, saj se je odigral v enih izmed rimskih katakomb — v katakombah Santa Oomitiila. Ko je policija zvedela za to njihovo skrivališče, je vdrla nepričakovano v omenjene katakombe ter po daljlem lovu po podzemskih rovih prijela, okrog sto avtomobilskih tatov. Naila je v katakombah tudi precej nakradenih avtomobilov. Vodja tatinske tolpe Caruso je pred policisti zbežal daleč v notranjost 60 km dolgih podzemskih rovov, a policija je zaprla vse izhode in tako je tudi vodja tolpe prišel v roke pravice.
Prvi topovi
Kitajci »o bili menda prvi, ki so se v bojih posluževali topov. Zgodovina pravi, da so z njimi nastopili proti sovražniku prviS leta 85 po Kr. To je bilo tedaj, ko s« j« kitajski cesar Vitei vojskoval s Tatari, ki so silili v deželo od severozahoda.
Evropska zgodovina pa prvič omenja uporabljanje topov šele leta 1336. V vojni med Benedkami in Genovo, pravi zgodovina, so Nemci dali Benečanom dva železna topova s smodnikom in granatami vred, t«. pova, ki sta med Genovčanl vzbudila velik strah. y bojih za Florenco je topovska krogla ranila v nogo Ferrarskega kneza. Ta se je hudo pritoževal nad Bartholomeora Caglionijem, ki je to »nadnaravno orožjw vpeljal tudi v Italiji.
Ko so Turki leta 1490 oblegali Carigrad, je Mohamed pripeljal pred mosto top, a ka-terim jo potem v enem dnevu sedemkrat sam izstrelil po »00 funtov teiko »granato«.
Leta 1425 so Angleži oblegali Mons v Belgiji in so s svojimi topovi hudo razdejali mestno obzidje. Leta 1434 so se Nemci vprav s pomočjo svojih topov polastili danske obale, in Karl VIII. se je leta 1193 moral za-hvaliti samo svojim topovom, da je lahko zavzel kraljevino Neapel.
Stanovanja na vodi
Kak švedski iuženir se ukvarja z mislijo, ds bi začeli graditi zidane hiše na ontonlh. Pobudo za graditev takšnih hli mu je dala stanovanjska stiska, s katero se mornjo hudo boriti tudi v švedski prestolnici Stockholmu. Prjvj, da bi bile takine plavajoče stanovanjske hiše zlasti primerne za obvodne Industrijske kraje, ker hi bilo na ta način mogoče odlično rešiti vprašanje stanovanj za delavstvo, ki je zaposleno v teh tovarnah.
Stanovanjske hi6e na rodi naj bi bile kar s« da sodobno opremljen«, tako ds bi ljudje v njih lahko našli vs« potrebno udobje, Plavajoča hišica bi pokrival« površino le kakih 17 itirijašklh metrov in bi bila potemtakem komaj tako velika, kakor kaki-na arednje velik« soba, niti 4 krat S ne.
Lastniki nekaterih tovarn se baje Že zanimajo za ta načrt, pristaniške in zdravstvene oblasti pa so proti njemu Iz razloga, da hi bila voda tam, kjer hi t« plavajoč« hišic« »tal«, preveč umazana In bi bilo zalo nevarno, da bl »e razpasle kakšne kuiM bolezni«
s
Novice iz Novega mesta
-r>- ■	-	v
I
■v: * ^	...	•>?<	'	*L	&
Na Blokah dane«,
■S'1Et& '
* 'W3«8ia(ffi&ASs> «i
Na Blokah
Nadaljevanje z 2. strani
Komunisti dajejo streljati nedolžne ljudi
Badoljevci so torej postrelili v sedmih dneh 50 ljudi, večinoma fante in može v najlepših letih. Med njimi jih je bila cela vrsta takih, ki sc jim še sanjalo ni o komunistih. Največ jih je slo v smrt po volji komunistov. Neopredeljene ljudi so označili badoljevcem kot komuniste.
Znani 60 primeri, da so prišli badoljevcem v roke »po nesreči«, »čisto slučajno« spiski komunističnih »pomagačev«.
V	teh spiskih je bil eden pravi, pa desetkrat toliko nedolžnih.
Komunisti so hoteli ljudi izigrati, da bi Šli v hribe. Zato so jih strašili, da bodo savojci vse pobili, če ne bežc. Ljudstvo pa tej spletki ni nasedlo, aiupafc je šlo raje v emrt.
Komunisti so odgovarjali na streljanje: »Prav vam bodi, zakaj pa niste šli v hribe.« To podlo delo imenujejo nekateri »narodno osvobodilno delo ...
Učinek savojnkega ravnanja je bil strašen. Bločanov sta se polastila groza in obup. Ljudje niso mogli ne delati, ne jesti, ne spati. Savojcem pa ni bilo dovolj, da so ljudje trepetali za svoje življenje, spravili so jih tudi ob imetje. Če je imelo streljanje nedolžnih ljudi smisel, je pa docela jasno, da je bilo požiganje poslopij brez vsakega smisla.
Savojci in komunisti so hoteli Slovence gospodarsko uničiti zato, da bi bili potem narodno neodporni, ker bi bili berači in bi postali njihovi. Pa sta se oba urezala. Uničila sta sicer kmečko imetje, nista pa pridobila zase kmeta.
Badoljevci so zažgali 2fi. julija poslopja v vaseh: pri Fari 3. v Novi vasi 1, v Metuljah 18, na Kunarskem 1, na Hudem vrhu 1, na Vel. Vrhu 3. v Krnmpljah 3, v Zakraju 1, na Mramorovem 2, v fikrabčem 8, v Škofčem J. v Gratfiškcnj 1, v. ftigrovem
4,	v Zavrhu 6, na Povšečem 3, na Kajko-vem 1, pri Sv. Trojici 1 in na Lepem vrhu 1.
internacije
Pa vse to še ni bilo dovolj. Ker niso savojci dosegli s tem uspeha, so odpeljali nekaj čez 300 ljudi v taborišča, da jih bodo uničili s stradanjem. Bločani so šli skoraj vsi na Rab, kjer je mnoge zadela strašna smrt.
S to ofenzivo se pa še dolgo ni končalo preganjanje Bločanov.
25. avgusta je pohral kapitan Locarelli vse moškt iz Nove vasi. Vel. Vrha, s Hudega vrha, iz Topola, Metlav, Raven, z Ru-narskega, iz Benet, Volčjega in Nemške vasi. Bilo je okrog 200 mož, ki so morali korakati mimo 40 tolovajev. Teh 40 tolovajev se je podalo v Ložkem potoku. Locarelli je hotel od njih zvedeti, katere Bločane poznajo, da so Jih podpirali. »Zavezniki« so pokazali 15 mož. Večina je bila nedolžnih.
Ker so ljudje jokali in prosili, so Badoljevci odbrali izmed njih sedem, katere so ustrelili v Kočevski Reki. In še izmed teh sedmih je bil edini Oražem Stanko iz Be-neta teden dni v gozdu. Vsi ostali pa so bili nedolžni. Iz Kočevske Reke so izpu. stili občinskega tajnika Ferjančiča, ki je bil pri'a streljanja.
Tako so badoljevci postrelili v dobrih dveh mesecih 62 fantov in mož v najlepsi dobi.
Obup
8 takim ravnanjem »o sarojci pritlrall Bločane v nbup. Ljudje so videli, da »o docela nezavarovani, zato no nekateri po.
Čez nekaj dni ho izfcla nad vse zanimiva in krasno ilustrirana knjiga z naslovom
»MEJAŠI«
Knjiga bo veren prikaz življenja Indijancev — prebivalcev Novega sveta. Pokazala jih ho pri njihovem življenju doma, na lovu, z doma, kadar se bojujejo rodovi med seboj, ko se bore na življenje in smrt proti priilecem iz Evrope. — »Mejaši« bodo visoka pesem Indijanče-vega rodoljubja, ljubezen do materinske zemlje, do vsega, kar je njegovega. — »Mejaši« bodo temeljili na zgodovinskih dognanjih in najnovejših raziskavanjih visoke kulture Indijancev. Knjiga bo krona letošnjega »Svetovega« letnika. Imela bo čez 4(MI strani in malo manj kot 800 prelepih slik. — Vse to, kar smo brali nekoč kot otroci o Indijancih, iudijana-ricah, vse to bomo lahko brali znova, toda podprto s tehtnimi in pa stvarnimi zgodovinskimi dokazi.
»Mejaši« hodn (a slehernika!
Naročite se takoj na »Svet«!
MALI OGLASI
STARE NERABNE ZAMAftKE ta vsakovrstne plutovinaste odpadke kopirno j	količini.	- Ljubljana, Emonska cesta
luv. 2, dvorišča — piaarna.
nekdaj...
eamezniki prosili za orožje. To «o hoteli savojci doseči. Zato so razdelili na vseh Blokah 15 starih pnšk.
S takim orožjem si ljudje niso mogli veliko pomagati in tudi niso imeli nobe. nega poveljstva. Tolovaji so kričali, da se organizira »bela garda«. To je bil vzrok, da so križem napadali neoborožene ljudi in plenili po nezavarovanih vaseh.
Meseca oktobra so nekega večera ob. kolili va6 Ravne in hoteli ustreliti 15 va. ščanov. Savojci niso hoteli iti na pomoč. Potem se je prostovoljno javil sergente Stocchi in šel z dvajsetimi ljudmi nad tolovaje, kjer jih je prepodil Se preden so mogli ljudi postreliti. Tolovaji so po. begnili, toda mirovali niso. Savojcev niso napadali, pač pa vaščane po obrobnih krajih.
25. novembra so napadli vas Topol In Hudi vrh obenem. Požgali so 18 posestnikom vsa poslopja, ubili so Zakrajška Matijo, ko je šel iz hiše. S seboj so odpeljali 38-letnega Antona Turka, očeta 6 otrok s Hudega vrha, ki so ga na Mokrcu ubili.
Tolovaji so ropali in ubijali kakor pred »ofenzivo«. Savojci pa so držali križem roke in letali po Blokah za ženskami. To je bil edini boj, v katerega so se spuščali.
Ljudje so spoznali, da so morajo edino sami hraniti pred tolovaji, če hočejo obraniti dom in življenje. Zahtevali so orožje. 14. decembra se je ustanovila Vaška straža,
Izmed vseh komunističnih poveljnikov
v »narodno-osvobodilni vojski« je brez dvoma dr. Marijan Dermastja, » tolovajskim-imenom »Urban Velikonja«, tisti, ki se ga drži največ krvi. Po svoji krvoločnosti je daleč prekosil vse, tudi tiste, ki so se po okrutnosti in brezsrčnosti zelo »odlikovali«. Je tudi neprimerno večjt krvolok kakor pa tako imenovani »Spanci«, čeprav seveda tudi teh ni mogoče imeti za jagnjeta...
Dermastja je živa podoba do dna pokvarjenega komunističnega razumnika, ki pozna v svojem delu samo en cilj: oblast in posest.
Po zunanjosti je »Urban Velikonja« visoke, zavaljene postave, izbuljenih oči in divjega izraza. Dobro ga označuje vzdevek »bivol«, ki so mu ga dali njegovi »tovariši«.
Po značaju Je samodržen. Ne dovoli nikomur, da bi Imel poleg njega kaj besede. Vselej in povsod hoče uveljaviti svojo oblast ln voljo. Stremuh Je do skrajnosti.
Ker mu je povsod spodletelo, hoče narediti kariero v tej vojni, ker je trdno prepričan, da takšne prilike, kakor je sedanja, ne bo zanj nikoli več.
Za dosego tega svojega osebnega cilja ne pozna nobenih ozirov in Je dobro vsako sredstvo, tudi najbolj zverinski umor človeka, ki o njem misli, da mu utegne biti napoti.
Dermastja Je človek brez čustev, a tudi brez razuma. Govori mnogo, toda brez zveze. Ne v njegovih besedah, ne v njegovih dejanjih ni nobene smotrnosti. Je povsem neurejen človek, pustolovec. Vedno kuje načrte, če le mogoče kar se da bedaste in si njihovo uresničenje zamišlja sila preprosto. Skratka, Je ne samo skrajno krvoločen človek, temveč tudi fantast, da mu ni enakega.
Med komunistično drhal v hribe Je Sel med prvimi, ln sicer na Gorenjskem, kjer je bil najprej komandir neke čete, nato pa komandant »Gorenjskega bataljona«. S komunistično ideologijo pa se ni začel ba-viti šele tedaj — kaj bolj se vanjo zaradi svoje omejenosti tudi nikoli ni poglobil — temveč že pred razpadom bivše Jugoslavije.
Bil j* že pred vojno tajnik OK-a (okrajnega komiteta) Komunistične partije v Kamniku.
Drugače se Je prej prišteval med kršč. socialiste, a očitno se mu je zdelo, da tam ne bo kruha zanj. Zato Je potem zaradi svojega stremuštva zajadral v komunistično Partijo,	kjer	za	dosego	višjih funkcij ni
treba posebnih umskih sposobnosti. Zadostuje, če si vdan Partiji in imaš večjo mero surovosti ln okrutnosti. Te pa »Velikonju« ni manjkalo tn so ga zato z veseljem sprejeli,	ker	ao	vedeli,	da Jim bo dobro
služil.
V	začetku svojega bivanja med komunisti v hribih se Je vrtil na Gorenjskem okolt Jalovca in se Je zaradi sline strahopetnosti le redkokdaj pokazal kje v dolini. Dalj časa se	Je	potikal	tudi okrog Crne
prsti, Ratitovca In drugih hribov.
Med moštvom Je veljal že takrat za največjega strahopetca in ga zato tudi ni maralo.	Bill	so	val proti njemu. To je
seveda vedel tudi sam in ai Je hotel pridobiti veljavo drugače: s krvoločnostjo.
Tako Je dosegel, da si nihče ni upal Javno tn odkrito nastopiti proti njemu.
h kateri se je priglasilo takoj 80 fantov. 20. decembra je prevzela posadka varnostno službo.
Na straži domačije
Kakšen srd je navdajal kmečke fante, najbolj dokazuje tale dogodek: 20. decembra se je utrdila posadka 80 fantov na Kunarskem, toda že 23. decembra so jo tolovaji napadli z osemkratno premočjo. Posadka je imela samo eno lahko strojnico, ki ae je že ob 11 zvečer zataknila, in 80 starih francoskih pušk in po eno bombo na moža.
Posadka je bila razdeljena na dva dela.
V	hiši Zakrajška Alojzija je bilo okrog 35 fantov, drugi pa so bili v zvoniku in na patroli.
Tolovaji so napadali vso noč brez uspe. ha. Zažgali so tudi hišo. Posadka se je branila iz goreče hiše, vdala pa se ni. Pač pa je zjutraj naredila izpad in pognala komuniste v divji beg. Tolovaji so imeli 40 mrtvih in 60 ranjenih, posadka pa t2 ranjenih. Ubiti so bili: Marinček France, Ponikvar Jože ter kmet Ivančič Andrej, ki so ga tolovaji ubili doma.
Izid te bitke je Bločane zelo opogumil. Značilno za badoljevce pa je, da niso prišli na pomoč fantom. Prišli so šele okrog 7 zjutraj, ko so tolovaji že zbežali. Posadka se je morala potem umakniti v Novo vas, ker drugje ni bilo primernih prostorov.
V omenjenih hribih se je držal vse do
marca 1912, ko je njegov bataljon doživel pri Dražgošah poraz. Pa tudi že prej, leta 1941, se je njegova »vojska« precej razbila. Pri vseh spopadih, ki Jih je njegovo moštvo Imelo, Je značilno zanj, da sam ni šel nikoli v boj, pač pa je vanj pošiljal le druge, kakor da bi se bil zavedal, kako tvegano je vse tisto, kar sl zamisli.
Ker so bile zaradi nesmiselnih nastopov izgube med njegovim moštvom vselej precej hude, ni čudno, če so se »vojaki« stalno pritoževali nad njim ln ga imeli hudo v želodcu.
V Ljubljanski pokrajini se Je prikazal v začetku aprila 1942, in sicer kot komandant »Dolenjskega odreda«. Poveljstvo nad tem odredom Je prevzel v začetku maja
1942	v Blatnem klancu, kjer se Je hkrati tudi prvič Javno predstavil s svojimi zločinskimi dejanji, prav v ta čas pada namreč primer, ko Je nekega bivšega častnika, po imenu Svetozarja iz Niša, živega pekel. Hotel Je takoj zbuditi »dober vtis« pri višjih komunističnih prvakih ter si tako utreti pot za bodočo sijajno kariero...
Značilen za »Urbana Velikonjo« je tale primer: na sestanku, ki ga Je bil sklical takoj po prihodu, je sila navdušeno govoril in udrihal po komunistični partiji, češ da Jo je treba »okrog prinesti«, ker drugače ne bodo mogli krščanski socialisti razviti svojega delovanja v Osvobodilni fronti.
Ker pa so nekateri vedeli, da Je Dermastja član Komunistične partije, so ga vprašali, če Je res to, kar govori, da Je, namreč krščanski socialist, ali Je partlject Na te besede )e osupnil. Ni pričakoval, da ga . bodo »pogruntali«, da hoče vohuniti ln jih potem, ko bi se pred Partijo kompromitirali, spravil pred puške.
Tega sestanka mu najbrž niti niso naročili sklicati, ampak ga Je priredil na svojo roko, da bi po krvi svojih tovarišev dosegel višje mesto v komunistični Osvobodilni fronti. Kajti edino gibalo vsega njegovega početja je vprav njegovo silovito stremuštvo in megalomanija!
Spričo tega lahko razumemo vse njegove zločine, ki gredo v stotine. Poleg tega, da Je sam pobil nešteto ljudi, in to i posebno naslado, je dajal stalno navodila tudi svojim edinlcam, da »Je treba vse .Izdajalce' likvidirati ter spraviti s poti vsakogar, ki bi skušal uganjati kakršno koli opozicijo«, pri takšnih »likvidacijah« Je tudi sam pridno pomagal. Da bi napasel svojo krvoločnost, Je tudi sam, kakor Je bil drugače strahopeten, hodil v patrole, seveda tja, kjer Je vedel, da ne bo nevarno. Ob nekem takšnem pohodu Je v »Gorjanškem bataljonu« ustrelil, ali vsaj v svojt navzočnosti dal ustreliti šest gozdovnikov. Njegovo delo je tudi likvidiranje štirinajstih žrtev v Toplicah In okolici.
Navodila za likvidacije, kakršnih je na stotine opravil sam, pa Je dajal tudi svojim podrejenim ljudem, kakor na primer krvnikoma ?.anu Rometu In Nacetu Majcnu.
Za ta prva svoja krvava dejanja Je tudi res dobil »priznanje« v tem. da Je napredoval od komandanta »odreda« za komandanta »grupe«.
Najbolj krutega se Je »Urban Velikonja« pokazal ob koncu prve »republike«, ko je vprav on sprožil silovito gonjo proti »za-
Zato so prišli 25. decembra komunisti zopet v vas in požgali nekaj hiš ter izropali vso vas. Prihodnji dan so zažgali še cerkev in šolo pri Sv. Dnhu.
Zima je potem potekala še dokaj mirno. Tolovaji so tu in tam napadli oddaljeno vas. Ljudje so prosili pri badoljevcih pomoči, katere jim pa niso dali. Zato so mo. rali domači fantje sami patrolirati od Sv. Vida do Ložkega potoka.
Savojci 60 februarja 1943 utrdili Novo vas, marca so postavili dva bunkerja v Nemški vasi, spomladi so utrdili Vel. Bloke.
V	teh treh vaseh so 6e tiščali, za drugo jim ni bilo mar.
Aprila so fantje iz Vaške straže doživeli še en spopad v Nemški vasi. Vaška straža ni imela izgub, tolovaji pa okrog 10 mrtvih. Odpeljali pa so okrog 7 glav živine, toda dva vola so morali pustiti zunaj vasi.
25. aprila se je napad ponovil, toda brez uspeha.
Pomlad In poletje sta potekala brez posebnih dogodkov, toda med »slavno« kraljevo vojsko se je opažal že nemir. Cesarski vojaki in oficirji so letali za žen. skami. Ljudje so videli, da dolgo to ue more trajati.
V	takem stanju so Bločani pričakali
8.	september in kar je prišlo za njim.
veznikom« tn uprizoril nekakšno »šentjer-
nejsko noč«.
Vse, kar Je bilo proti njemu, Je dal pobiti. Med drugimi Je sam ustrelil pisatelja Toneta Cokana. Profesorja Stanka Kocipra in »Mitjo Štajerca« je imel dalj časa zaprta v neki kleti.
V tej okrutnosti je šel tako daleč, da se je zamajal njegov lastni stolček. Na višjih mestih so namreč spoznali, da takšne stvari, kakor lih počenja on, v taktičnem oziru niso pametne. Zato Je Dermastja padel nekam v nemilost, odstavili so ga z mesta komandanta grupe in ga dodelili glavnemu poveljstvu, ne da bi mu dali tam kako funkcijo.
V vojaški stroki je bil, čeprav rezervni častnik, nevodnež ter pri izdelovanju vojaških načrtov sila otročji. Kaki svoji edi-ntci je dal kar nalog, da mora v določenem času zavzeti postojanko, ki bi jo tudi petkrat večja edinlca, tudi če bi Imela sodobno topništvo, ne mogla v tistem času zavzeti. Primer:
I. bataljon naj bi zavzel postojanko Sv. Anton, kjer so Italijani Imeli 5« strojnic, težkih in lahkih, in J? bila pred njihovimi postojankami kakih 500 metrov dolga čistina, medtem ko Je omenjeni bataljon, ki naj bi po Dermastjevem povelju zavzel sovražnikovo postojanko, imel le 150 mož ln tri strojnice! Ker pa bi dve potrebovali za kritje s strani, bi za napad prihajala v poštev ena sama. Ta naj bi bila po Dermastjevem kos petdesetim, postavljenimi za varnimi zakloni pri Sv. Antonu 1
Ko so komandant ln drugi iz omenjenega bataljona dejali, da bi bilo nesmiselno napadati ob takšnem razmerju sil, Je Dermastja začel govoriti o nekakšnih katapultih kot svoji »artileriji«. S temi katapulti, ki niso bili drugega kakor deske na vzmet, naj bi metali kar kamenje na Italijane ln seveda zmagali.
Ko Je videl, da tudi s »katapulti« ne bo nič, sl Je v svoji čudoviti strategiji izmislil kar vodovodne. 2 m dolge železne cevi, s katerimi naj bi metali na sovražnika kamenje ln blato tako, da bi za te »granate« nabasali v cev večjo količino smodnika.
Ko so enega takšnih najsodobnejših »topov« sprožili. Je bil učinek svojevrsten: namesto da bi kamenje, ki so ga natlačili v cev, priletelo s »poraznim« učinkom na sovražnika, Je vse skupaj s »topom« vred priletelo prav na sredo Žužemberka, kakih 300 metrov daleč, ter tam zbudilo poleg strahu tudi precej zabave ...
Dermastja ni nikoli vodil sam kakšnih vojaških nastopov. Zakaj ne, dokazuje med drugim dogodek v Podpeči pri Dobrem
Dermastja je čepel 3 km za »fronto«, to se pravi, toliko ao btll oddaljeni od njega Italijani. Nekdo Iz njegovega spremstva Je pri tej priliki dejal, da bo zatrdno priletela tja kakšna granata. A to se ni zgodilo, zgodilo pa se Je, da Jo Je »bojeviti« Urban te lati hip tako naglo popihal, da ao ga drugi komaj dohajali. ..
To avoje vzpodbudno tovarištvo ja kazal Dermastja tedaj, ko Je njegovo moštvo že hudo stradalo.
Vsako Jutro so morale biti njegove hlače lepo zlikane in obešene čez stol pri postelji. Ob devetih je zahteval Jajca ln čaj
V okolici Kostanjevice In St, Jerneja ao
novomeški domobranci izvedli več pa-trolnih obhodov skupaj z nemškimi vo, jaki. Pogledali so na Vrhpolje in Mihovo, pa čez Kžišče na Veliki Ban in Javorico. V Gornjem Vrhpolju so ubili znanega	Pirkoviča Rudolfa	iz Št.	Jer-
neja. brata zloglasnega kočevskega kr-, vnika in brigadnega politkomisarja »Čorta«.	Prav	tam so ubili	komandirja
terenske	čete	Hudoklina Jožeta iz	Gor-
njega Vrhpolja, ki je bil terenski obveščevalcev za območje Novo mesto-« Kostanjevica in je nosil ime »Srečo«« Ujet je bil namestnik komandirja te^ renske čete Potočar Karl iz Vrhpolja. Na Javorovici je bilo več ubitih, med drugimi	tudi	en italijanski	vojak,	uje-
ta pa dva tolovaja. Zaplenjenega je bilo veliko tolovajskega blaga in tajnega materiala.
V skladu z bedo ln stisko, v katero ao razbojniki pahnili kmečko ljudstvo, koder koli so ga »osvobodili«, je preprosto ljudstvo razumelo tudi komunistični pozdrav »Smrt fašizmu — svobodo narodu«. Ljudje pravijo rajši takole: »Smrt brez čižmov — slabo gre na, rodu!«
Med tolovaji, ki so 21. februarja padli ^ velikem številu v spopadu z domobran^ ekirni edinicami pod Gorjanci, so poleg znanega častnika Zaplotnika Bog. dana tudi sledeči:	Tisovec Viktor iz
Gornje Straže, Brulc iz Gotne vasi, Bra-čika Avguštin iz Orešja pri Šmarjeti, Prdee Simon, Gordano Franc, Hrovat Stojan, Gimpelj Leopold iz Zg. Hrušice, Kotar Leopold, CiglariČ (Hrvat), Dou-gan Alojzij, Zluglan iz Gorenjske, Sluga Miloš, Siče Polde. Štefanij Ivo iz Bele Krajine in Slabinc Miloš iz Mia. čevega.
Učite se strojepisja! — Praktično znanje. koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. —
Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 7. in 8. marca. — Moderna strojepisnica, desetprstna učna metoda. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christo-fov učni zavod«, Domobranska 15.
na posteljo. Nato se je oblekel ln zajahal konja, češ moram nekoliko na zrak, ker mi ni dobro. Po kosilu ga Je kaj rada »glava bolela« in spet Je bilo treba malo na svež zrak. Ce ni zajahal konja, je pa sedel na motorno kolo ter se »od težkega dela« odpočil in razvedril.
Ko je pozneje postal komandant »Cankarjeve brigade«, je nastopal že s svojo neločljivo družico ženo Maro, ki je bila Intendantka v njegovi brigadi. A to spada že v drugo dobo njegovega delovanja.
Tedaj so ga videli oblečenega v lepo uniformo ln »meksikajnarce«. Nastopal je samozavestno, diktatorsko. Vzbujal je vtis kneza, ki potuje s svojim spremstvom
O	njegovi brigadi je treba povedati, da Je bila večno »na pokretu«. Kako naj tudi ne bi bila, saj se je strogo držala pravila: »Ce Urban Velikonja zasliši strel, moramo bežati 24 ur brez oddiha čez drn in strn.«
Tu naj omenimo še prlgodbico s pesnikom Ivanom Robom. Dermastja Je nekoč pripovedoval, da imajo Rusi takšna letala, da z njimi prerežejo zrak pred nemškimi letali, nakar nemška letala popadajo na tla. Pri drugi priliki pa je Dermastjo zaskrbelo, kaj bo, če pridejo Nemci. Zbadljivi Rob je brž podrobtl: »Kaj zato, kar zrak Jim bomo presekali, pa bo.«
Kako »skrben« in »tovariški« je bil do svojega moštva, zgovorno dokazuje dejstvo, da nobena komunistična brigada ni bila tako razcapana In tudi neborbena nobena tako kakor njegova. Četrtina njegovega moštva Je bila skoraj vedno bosa in po večint brez srajc. Klatila se Je ta »bežl-brlgada« po hrtblh, ogrnjena v koce ln šotorovlno.
Kot bivališče Je bil Urbanu Velikonji najbolj priljubljen Zumberk, kjer sta sl z ženo znala poiskati mirne In vame kotičke.
Ker Je bila njegova vojaška nesposobnost le preveč očitna in Je njegov nepretrgani beg povzročil popoln razkroj med njegovim moštvom. Je svojo dotedanjo službo Izgubil In Je bil imenovan za načelnika TV-a (terenskega voda), kar se z drugimi besedami pravi, za »načelnika vseh poštarjev v Sloveniji«. Ta posel pa mu ni bil nič kaj preveč všeč, ker Je moral preveč gibati.. . Tudi pri tem jJoslu so »Urbana« reševale samo njegove dolge noge.
Po badoljevskl Izdaji Je bil Dermastja imenovan za nekakega Inštruktorja v »častniški šoli«. To delo opravlja še zdaj. Tu ga imajo »shranjenega«, da bi ga pozneje uporabili pri kakih novih »čistkah«, saj iz skušnje vedo, da Je za metlo zelo uporaben, to se pravi za takšno metlo, ki Jo znajo sukati v rokah komunistični veljaki.
Značilno Je, da komunistično vodstvo tega človeka ni nikoli povsem odžagalo. Vse krvoloke namreč komunisti skrbno varujejo, ker pričakujejo, da bo že spet prt. šel čas, ko Jih bodo potrebovali.
Se enkrat pa Je treba pribiti, da J* Dermastja brez dvoma največji krvolok med vsemi komunističnimi poveljniki, ln da Je na primer »Daki«, kakor Je brezsrčen ln okruten, pravi nebogljenček v primeri z njim. Tako surovega ln okrutnega morilca sl Je težko misliti. »Daki« jc človeka, ki mu ni bil po volji, ustrelil, Dermastja pa Je svoje žrtve, preden Jih je poslal v »trinajsti bataljon«, z največjo naslado mučil in trpinčil ln pri tem divjanju užival. Morda Je prav s tem skušal prikriti »vojo strahopetnost?
In za konec naj »e spomnimo le njegove slovite Izjave, ki jo je maja 1042. leta dal v Zvlrčah, ko Je dejal: »Polovico okupatorjev smo že pregnali, kajne fantje? Se štirinajst dni, pa jih bomo vrgli 1* vse Slovenije. Tedaj bo vse naše, kajnq fantje?«
Tistih štirinajst dni J* minulo, dane« pa Je že leto 1044, in »Urban Velikonja« še vedno beg« kot pravi klatl-vltez po dolenjskih hribih in čaka avojeg« plačila, ki bo drugačno, kakor *1 misli.
 1 	    qj=	'	"-■■■.—-.'	1	  —.-
Jrftan Velikonja* ali podoba slovenskega komunističnega razumnika
*	1	J	-	.•	rt	-	tl	v	.	*•--	a
rivnostni
dosedanja vsebina
Pri kopanju t jezereu na Stam-movem posestvu skrivnostno izgine Montague. eden izmed Stammovih povabljenih gostov. Policijska preiskava, ki takoj sledi, kaže. da ne bo rodila uspeha, ker so izpovedi zaslišancev tako različne: Stanim in njegov finančni svetovalec trdita, da gre pri Montapncjevem izginotju za nesrečno naključje; Montaguc da se je v jezeru ubil, ko je z glavo priletel ob dno. Drugi valijo sum drug na drugega, najbolj čudna pa je trditev Stamniovc matere Matilde, ki odločno vztraja pri tem, da je Mon-tagueja ugrabil v jezeru zmaj. kakor je že večkrat storil s kakSnim sovražnikom Stammove hiše. Njeno trditev potrdi potem še dejstvo, da najdejo na blatnem jezerskem dnu zmajevim podobne stopinje,- kmalu nato pa v bližnji ledeniški kotanji tudi Montaguejevo truplo, ki ima na prsih rano, kakor bi ga bil res zgrabil kak zmaj s svojimi kremplji
Mnenje zdravniškega izvedenca, da je Montagucja nekdo moral najprej udariti s topim predmetom po glavi, ga nato zadaviti in slednjič njegovo truplo potegniti iz jezera in ga treščiti v ledeniško kotanjo, postavi spet vso stvar na glavo.
Pri ponovnem zaslišanju vali igralka Steelc sum na hišnega prijatelja Stammovih, Lclanda. ki da je kot zamorec zmožen vseh vra-P°lij.v Mc Adamova pa Stammovepa finančnega svetovalca Greefa, ki dn je prejšnji dan Montagueju hudo grozil, da ga bo spravil s poti.
Nov moment nastopi, ko naslednjega dne brez sledu izgine še Greef in se že zdi. da jo je pobrisal zato, ker je zaslutil, da vprav nj^ga dolže Montasruejevega umora. Hišnik Trainor in Leland povesta, da sta ponoči okrog li slišala, kako so se počasi odprla hišna vrata in sta dva človeka odšla iz hiše., čez kakšno uro pa da se je nekdo spet vrnil in odšel spat Kdo naj bi to bil? — Vaneeju. ki je bil duša preiskovalne komisije, se nekaj posveti. Na njegov nasvet komisija takoj spet odide k tistim ledeniškim kotanjam, in res najde v isti kot prej Mon-. tagueja tudi Greefa. Torej le ni verjetno, da bi bil Greef ubil Mon-tagueja. A kdo naj bi bil ta skrivnostni morilec? Komisija se spet vrne k Stammovim.
dtamjn in Leland ata prav tedaj prihajala iz drugega nadstropja. Vanče jima je takoj odhitel naproti.
»Bodita tako ljubezniva in pridita za trenutek v salon,« je dejal. »Sporočil bi rama rad neko novico.«
v salonu je bilo hladno. Sonce še ni doseglo one hišne strani. Vanče ae je podal Proti oknu in nekaj trenutkov zrl skozenj. Potem se jo vrnil k Stammu in Lelandu. ki sta Se vedno stala ob zavesah pri vratih.
»NnSli smo Oreefa,« je dejal. »Mrtev je In leži v isti ledeniški kotanji,. Kamor je bil nekdo zagnal Montafrneja.«
Stanim ja sidno prebledel in zadržal sapo. Leland pa. izraza na.svojem obrazu ni nič spremenil. Vzel si je pipo iz ust. »Umorjen, razumljivo.«
Njegova pripomba je bila vprašanje in Ugotovitev hkrati.
»Umorjen, razumljivo,« je ponovil Van-in prikimal. »Lepa kolobocija. Enake ra -»e kot Montague in tudi na enak način je bil umorjen.«
Stamm se je stresel, ko da bi ga bil kdo sunil.
»Moj Bogi« je vzkliknil ter glasno Vdihnil. Leland ga je zgrabil za roko in g* posadil v naslonjač.
»Sedi, Rudolf,« mu je dejal sočutno. ‘Tega. kar se je zgodilo, smo se bali že takoj tisti trenutek, ko smo zvedeli, da je Greef izginil.«
Stamm se je zleknil v naslonjač in začudeno gledal. Leland se je vrnil k Vaneeju mu dejal:
»Ze davi sem se bal, da Greef ni prostovoljno dšel... je še kaj drugega novegat« Vanče je zmajal z glavo.
»Ne, nič. A rad bi pogledal malo v Btammovo sobo. Vam je znano, kje jet« »Da,« je odvrnil Leland mirno. »Vas pa Pospremim tja.«
Komaj smo prestopili prag sslpna, že »aa je ustavil nokam čudni hripavi Stam-tnov glas.
»Trenutek, trenutek, prosim!« Je vzklik-»11 in se prizadeval, da bi vstal iz naslonjača. »Nekaj vam moram povedati. A bo jim se, moj Bog, tako se bojim!«
, Vanče ga je čudno pogledal.
»Kaj jet« ga je vprašal s neobičajno osornim glasom.
»Nekaj, kar je v zvezi s dogodki pretekle noči.« Stamm se je krčevito oprijel naslonjala pri svojem stolu in bil kakor otrpel, ko je govoril: »Malo po tistem, zo »em šel gor v svojo soho, je Greef potrkal »a moja vrata. Odprl sera mu in mu dejal, naj vstopi. Dejal ml je, da ne more zaspati in da bi rad skupaj z menoj ie malo pIL In tako sva kramljala približno eno uro.«
»O čem, če smem vprašati!« ga je ustavil Vanoe.
»Nič resnega ni bilo: o finsu*n'h zadevah in o možnosti za novo ekspedicijo, ki naj bi bila spomladi v Juiuo morje. »• Potem Je Greef pogledal na uro. To je videl, da Je že polnoči, je izrazil že je .la bi se rad ie malo sprehodil, preden bi Šel spat. Jas pa sem dejal, da ne grem. Slišal som, kako Je odšel po stopnicah in odstranil sapah pri stranskih vratih. Moja aoba Je takoj vrh stopnlo. Bil sem utrujen, šal sem spat in potem nisem aliial ničesar Več.«
»Zaakj pa nam s takšnim strahom pripovedujete te stvari!« ga je hladno vpra-*al Vanče,
»Ne bi vam mogel povedati,« je odgo. Vorll Stamm in apet kar omahnil v našlo hjač. »Preteklo noč a| nisem prav nič belil glave s tem. a davi, ko sem zvedel, da Je Greef izginil, sem pomislil na to, da sem bil jaz tisti, ki je zadnji videl Greefa in govoril s njim, Nisom naiel razloga, čemu ®aj bi vam pravil, kaj se je zgodilo, a ko ste nama v| sporočili, da ste našli truplo v kotanji, sem pomislil, da bi bilo prsv, čs »am vas povem,
»Zelo prav hi bilo,« je potrdil Vanče skoraj ljubeznivo. »Spričo takšnih okoliščin je povsem razumljivo, da je vse to tako močno delovalo na vas.«
Stamm je dvignil glavo in ga hvaležno pogledal.
»Bodite tako prijazni in recite Tralnor-ju. naj ini prinese whiskyja.« je dejal potem s prosečim glasom.
»Takoj.« Vanoe se je zasukal in odšel iz sobe. Potem ko je poslal hišnika k Stammu, smo odšli v prvo nadstropje. Gree-fova soba je bila druga, takoj za Stammovo in na isti strani hodnika. Vrata niso bila zaklenjena. Vstopili smo. Kakor nam je bil povedal Trainor, je bila Greefova postelja še vedno postlana in zavese pri njej zastrte. Soba je bila podobna Montague-jevi, bila pa je dosti večja in iznajdljiveje opremljena. Na mizi je bilo v lepem redu nekaj toaletnih potrebščin. Na postelji Je ležalo ogrinjalo in dve pidžami, na naslanjaču poleg okna Greefova večerna obleka, vsa zmečkana, na tleh ob nočni omarici odprta torbica. Pregledovanje raznih Gree-fovih stvari ni vzelo mnogo časa. Vanče je predvsem pregledal omaro in je v njej našel eno temno in eno športno obleko. V žepih ni bilo nič pomembnega, Tudi preiskovanje Greefove večerne obleke ni rodilo nobenega uspeha. V njej smo našli le ustnik iz ebenovine, črno svileno škatlico za cigarete in dva zaznamovana robca. Predaij velike omare so bili prazni, v kopalnici Pa so bili le običajni toaletni predmeti? zobna krtačka in pasta, potrebščine za negovanje brade, steklenička dišečega rožnega olja in škatlica lepotilnega pra. ška. Tudi v kovčegu ni bilo nič posebnega. Med preiskovanjem Vanoe ni nič govoril, a vsi njegovi gibi so razodevali, da ga stvar zelo zanima. Ko je končal, se je vstopil na sredo sobe. Njegove polzaprte oči niso trenile. Bil je zatopljen v svoje misli. Oči-vidno mu nekaj ni šlo v glavo. Počasi je dvignil glavo, zmajal z rameni in naredil nekaj korakov, ko da bi hotel oditi.
»Bojim se, da tu ne bo ničesar za nas,« je pripomnil. Iz njegovega glasu sem sklepal, da je bil iskal nekaj čisto določnega, doslej še neomenjenega. Najbrž je imel enak vtis tudi Markham, zakaj takoj je vprašal:
»Kaj pa sl mislil, da boš našel tul«
Vanče je pomislil in se prav počasi obrnil k nam:
»Ne vem ... Nekaj mora biti, a ne spra. šuj me, kaj. Bo bolje, če me ne. Ne vem čisto točno, kaj naj hi ti odgovoril.« Nasmehnil se je, kakor bi hotel reči, naj mu oprostimo, ter odšel iz sobe. Odšli smo za njim. Ob vznožju stopnio smo srečali dr. Hollidaya, ki je bil pravkar prišel iz pritličja. Pozdravil nas je ljubeznivo, a z nekim pridržkom, in že smo bili na tem, da odidemo po stopnicah navzdol, ko se je Vanče,'kakor 'da bi se bil nenadno nečesa domislil, ustavil in dejal:
»Povejte, gospod doktor,« mu je dejal, »ali bi vam bilo kaj neljubo, če bi šli z vami gor! Rad bi prosil gospo Stammovo za nekatera pojasnila, ki so zelo važna.«
»Le kar pojdite,« je privolil zdravnik, zavil na presledek med stopnicami in jo nokam bedasto odšepal proti tretjemu nadstropju.
Ko nam je Schwarzova odprla vrata, je gospa Stammova stala pri oknu, s hrbtom obrnjena proti nam, ter gledala na jezero. Ko smo vstopili, se je počasi obrnila in zapičila v nas svoje žareče oči. Na njenih ustnicah ni bilo nič veselega. Usta je imela zaprta in na njih se je razodeval nek ponos. Oči pa so bile videti, ko da so zagorele z novim ognjem.
Vanče se je takoj podal proti oknu in se ustavil nekaj korakov pred njo. Njegov obraz je bil strog, njegov pogled odločen.
»Gospa 8tamm,« je spregovoril z rezkim in odločnim glasom, »tu so se bile zgodile strašne stvari. In zgodile se bodo še straš. nejše, če nam ne pomagate. Te nove etrašne stvari vam ne bodo všeč. Zadele bodo tiste, ki niso sovražniki Stammovih, in zmaja, zaščitnika vaše družine, tudi ne bi mogli Imeti za odgovornega zanje.«
Izraz groze se je zabliskal v njenih očeh, ko je tako nepremično zrla v Van-ceja.
»Na kakšen način pa naj vam poma-gamf« je dejala z zamolklim in enoličnim glasom, kakor bi si bila te besede samo mislila ln bi jih njene ustnice same od sč-b« izgovorile.
»Vi nam lahko poveste,« je dejal Vanče, ne da bi spremenil glas, »kam ste skrili ključ od kapelice.«
Go«pa je zamižala, ko da so te Vanče-jeve besede silno delovale nanjo, in šla je globoko po sapo. Zazdelo se mi je. da ji je ob Vancejevih besedah vendarle nekam odleglo. Naglo je spot odprla oči in njen pogled j« bil znova miren.
»Samo to bi radi vedeli!« je vprašala-
»Da. samo to, gospa. A to je zelo važno. Dam vam častno besedo, da ne bomo onečastili grobnice vaših prednikov.«
Nekaj trenutkov je strmela v Vanceja. potem pa se je podala proti udobnemu naslanjaču, ki je stal pri oknu. ter sedla. S počasno, a odločno kretnjo je segla v život svoje črne čipkaste obleke in potegnila iz njega majhen škapulir z zbledelo podobico nekega svetnika. Siv, ki je bil držal skupaj lrhovino, je bil na enem koncu odparan, tako da je bil ta škapulir ko kakšna vrečica. Obrnila ga je s odprtino navzdol 1» stresla. Iz njega je padel majhen ploščat ključ.
»Gospa 8chwarz,« je dejala ukazovalno,	»vzemite	ta ključ in pojdite v	slačilnico,	kjer	je	moj »tari	kovčeg Iz	kabine.«
Gospa 8chwarzova je vzela ključ, se vdano obrnila, odprla majhna vrata v desni	steni	ter	izginila v	polmrak.
»Ja,	,F	r a u S t a	m m«, je	poklicala
od znotraj.
»Zdaj odprite kevčeg ln dvignite pokrov,« je ukazala gospa. »Dvignite previdno staro blago, ki je i njem. V s kraj.
nem desnem kotu je starinska skrinjica, zavita v damast. Prinesite mi jo sem.«
Poteklo je nekaj minut, v katerih je Vanče stal molče pri oknu ter gledal dol na strmi jezerski breg, nato pa ee je prikazala iz majhne sobice gospa Schsvarzova ter prinesla s seboj dragoceno skrinjico, dolgo kakšnih dvajset, široko pa petnajst centimetrov, izdelano v baročnem slogu. Zavita je bila v obledelo vijoličasto tenčico ter okrašena s polžasto zavitimi okraski lz kovanega železa.
»Dajte jo temu-le gospodu.« ji je rekla gospa Stammova in pri tem pokazala s prstom na Vanceja. »Evo vapi, tu notri je ključ od kapelice.«
Vanče je stopil bliže, vzel v roke skrinjico in jo odprl. Markham je stopil k njemu in mu gledal čez ramo. Vanče je nekaj časa ogjedoval stvari, ki s° bile v skri-, njici, nato pa jo je spet zaprl in jo dal nazaj gospe Schwarzovi.
»Zdaj jo lahko odnesete spet nazaj na njeno	mesto,«	je dejal z	ukaza joči m gla-
som in pogledom. Nato se je obrnil k Stam-movi,	se ji	priklonil	in	dejal:	»Izkazali
ste nam veliko uslugo. Zelo smo vam hvaležni za to, kar ste nam zaupali.«
Gospa Stammova je zvlekla obraz v lahen nasmeh, ki je razodeval zadoščenje: »Ste zdaj zadovoljni!« je vprašala zbadljivo in zmagoslavno hkrati.
»Da,« je potrdil Vanče in se že poslovil. Zdravnik dr. Holliday je ostsl pri svoji	bolnici.	Ko je	bila.	Schwarzova za-
prla za nami vrata, je Markham prijel Vanceja pod	roko in	mu	dejal zelo neje-
voljno:
>Kaj pa ti je zdaj spet padlo v glavo! Si si dal zaigrati na prazno škatlo!«
»Pa mi ni hotela peti,« je mirno odvrnil Vanče. »Go-pa ni vedela, da je bila skrinjica prazna. Mislila je, da je ključ v njej. Cernu bi jo razburjali in ji pravili, da ga ni!<
»Pa dobro, kaj nam vendar mar ta Ključ!« je dejal Markham jezno.
»Prav to je tisto, kar hi rad vedel,« je odvrnil Vanče in se, še predon je Markham mogel kaj reči, obrnil k Lelandu, ki je molče sledil razgovoru, ter ga vprašal: »Nam lahko poveste, kje je Tatumova soba !<
Bili smo na drugem presledku med stopnicami, ko se je Leland nenadno ustavil, Nič več ni bil tako sam vase zatop-ljeh jn hladnokrven ko po tiavadi.
»Tatumova soba!« je ponovil, kakor da bi bil podvomil, če le ni morda napačno razumel. A takoj nato se je spet pomiril in odvrnil: »Tu je, med Stimmovo ln Gree-fovo.«
Vanče je odšel po hodniku naravnost proti sobi, ki mu jo je označil Leland. Mol če in vsi začudeni smo šli z,a njim. Mark-, ham je bil videti še bolj presenečen nad nenadnim in nepričakovanim Vancejevlm vprašanjem kakor pa Leland. Sprašujoče je pogledal Vanceja in že nameraval nekaj reči, a se je zdržal in počakal. Vence je stal sredi sobe, se razgledoval naokoli ter posvetil vsakemu kosu oprave nekaj avoje pozornosti. Heath je bil ves strog in odločen. Ni čakal, kdaj mu bo Vanče kaj naročil, pač pa ga je kar sam vprašal:
»Ali želite, da grem po obleke in jih preiščem!«
Vanče je ves zamišljen zmajal z glavo. »Mislim, da ni potrebno, gospod narednik. Poglejte raje malo po'd posteljo in po tleh v slačilnici.«
Heath je vzel iz žepa' svetilko in pokleknil. Coz nekaj časa je spet vstal in po-godrnjal:
»Nič ni drugega razen par copat,«
Odšel je v slačilnico in tudi tu začel iskati.
»Nekaj parov čevljev in nič drugega,« je	sporočil, ko se je	vrnil.
Medtem je Vanče	stopil k oknu,	odgrni!
zavrne'in si jih pozorno ogledoval. Potem se je podal k toaletni mizici in tudi tam vse pregledal, nato pa si prižgal cigareto. A	zdel se m) je zelo	razočaran. Njegove	oči
so	še enkrat preletele vso sobo ter	se	na-
zadnje ustavile na nočni omarici ob postelji.
»Se ena možnost je,« je dejal tiho. Odšel je na drugi konec Sobe in odprl mizni predal.
»E, odlično!«
Brskal je po predalu, vzel Iz njega ne-kai, česar tedaj nismo mogli videti, sč približal Lelandu ter mu pokazal tisto, kar je imel v rokah.
»Je to ključ od kapelice, gospod Leland!« ga je vprašal.
»Da,« je na kratko odgovoril Leland. Markham je stegnil vrat in postal v obraz kar vijoličast.
»Kako pa sl vendar vedel, da je ključ od knpellce tu!« je jezno vprašal. »In kaj naj to pomeni!«
»Nisem vedel, da je ključ tu, moj stari,« je odvrnil Vanče in se pri tem vedel kar pretirano vljudno. »Tudi ne vem, kaj naj to pomeni ... A zdi se mi, da bi bilo zelo potrebno, če bi naredili kratek sprehod tja do kapelice, Kaj praviš k temu!«
Ko smo prišli v pritličje, se je Vanče obrnil k Lelandu ter mu strogo velel:
»VI ostanite tu ln nikomur ne pravite, da smo našli ključ od kapelice.«
Vancejevo vedenje ga je očivldno nekoliko zbodlo, a kljub temu se je zelo (pošt. ljivo priklonil in dejal:
»Ravnal ee bom po vašem ukazu, ae razume ...« in se vrnil v knjižnico.
Takoj nato je Vanče odšel iz hiš«. Obšli smo severno stran hiše, stopili po stopnicah, ki so držale k jezeru, šli za ograjo okrog njega ter zavili na tlakovano stezo, ki je peljala na East Rnad. Ko na« že ni mogel nihče videti m smo bili že na zelo skritem kraju, jo je Vanoe mahnil dalje mod gosto, drevje v smeri proti kapelici. Potegnil je ključ iz žeps. ga vtaknil v ključavnico in ga zasukal. Na moje veliko začudenje ee je ključavnica brez težave sprožila ln težka vrsta so se odprla. Vanoe jih je odrinil in počasi so ee na svojih zarja-
velih tečajih odprla na stežaj. Duh po ples-nobi je udaril iz tistega temnega prostora.
»Gospod narednik, dajte mi svojo svetilko,« je dejal Vanče, ko je stopil čez prag,
Heath ga je naglo ubogal, in vsi smo nato stopili v staro Stammovo kapelo.
Vanče je z vso pazljivostjo spet zaprl vrata ter začel svetiti s vetilko po stenah, stropu in po tleh. Čeprav je bilo tisti poletni dan zunaj precej vroče, je bil v tej grobnici zrak vlažen in hladen zaradi mrzlih betonskih sten. Marmornata tla ao že precej zbledela. Vso južno stran je od tal do strop« zakrivala vrsta lesenih mrtvaških nosilnic. Ko si je Vanče na hitro ogledal vso notranjost kapelice, je pokleknil in si začel z vso pozornostjo ogledovati tla.
»Nekdo je moral biti pred kratkim tu,« je pripomnil. Posvetil je z lučjo n« marmornate plošče, ki so bile položene na nosilnice. Na eni teh sta bila temna madeža. Vanče je stopil bliže in sl jih začel natančneje ogledovati. Poslinil je prst in z njim podrgnil po eni od njiju. Potem je z lučjo posvetil na prt, in videli smo na njem temno rdečo liso.
»Kri je to, Markham,« je na kratko pripomnil in spet vstal. Potem je znova posvetil od tal do stropa in se ustavil pri tem z lučjo na vsakem kamnu. Nenadno je stopil nekaj korakov naprej proti »teni na severni slranj kapelice, se urno »klonil, pobral nekaj, česar nisem mogel videti, čeprav sem pozorno sledil z očmi žarku luči.
»Hudiča, to je pa res zanimivo!« Stegnil je roko proti mestu, ki j« bil razsvetljen. Zagledali smo majhno gardenijo, ki je bila še vedno lepo bela in precej sveža. Uro. bovj cvetnih listov so bili nekoliko oveneli in temnejše barve.
»Domnevam, da je to Greefova gardenija.« Vaneejev glas je hil pri teh be*edah nekam žalosten, skoraj boječ. »8e »pomnite, da jo je nosil včeraj v svoji gumbnici, ko smo govorili z njim! Danes pa v tisti ledeniški kotanji ni bilo videti nikjer nobene gardenije!«
XVII. POGLAVJE.
Drnga enaka smrt.
Ponedeljek, IS. avgusta, eh 11.15»
Vrnili smo se iz one ledeno mrzle grobnice »pet na toplo sonce. Vsa narava, drevesa, travniki in ves oni kraj, ki smo ga zdaj že poznali in nam je bil skoraj že domač — vse to je vzbujalo v nas občutek miru in varnosti.
»Za zdaj zadostuje,« je dejal Vence z nekam čudno nezvenečim glasom, ko je spet zapira] težka bronasta vrata, in si vtaknil ključ nazaj v žep. Obrnil se je z mrkim obrazom in si na daljavo začel ogledovati Stammov dom.
»Kri in gardenija! Hudiča!«
Markham je ko Po navadi ugovarjal:
»Tda, Vanče, ona znamenja na Greefo-vem truplu vendar.. . Greef nocoj gotovo ni bil v jezeru. Videli smo. da so njegov« obleke popolnoma suho in da se na njih niti malo ne pozna, da bi bile v vodi...«
»Razumem, kaj hočeš reči s tem,« ga je ustavil Vanee. »In imaš tudi prav. Ce je bil že Greef umorjen v kapelici, ne bi mo. gll tega trditi e Montagueju, Ta stvar je
Zvezdni utrinki pa niso le zanimivi s ozirom na »voj nastanek, pač pa so tudi zelo pomembni pri proučevanju visokega zemeljskega ozračja. Računamo lahko s tem, da ho na podlagi nadaljnjih proučevanj njihovih spektrov — ta so se tako rekoč šele komaj začela — mogoče priti do novih spoznanj glede tega, kako ti zvezdni utrinki zagore in gorč, in do novih ugotovitev, iz česa ao sestavljene tiste zemeljske plasti, skozi katere te »zvezde padajo«. Verjetno se dogajajo pri tem. ko se zvezdni utrinki užgo, tudi kakšni električni pojavi.
Polarni sij
kakor že ime samo pove, se kaže najpogosteje in v najlepši luči nad pokrajinami okrog zemeljskih tečajev. Naravnost čudo-vite ln rajrazllčnejše so njegove slike. Kako nastanejo, je bilo še do pred nekaj let skrivnost. Danes jih proučujejo na podlagi fotografskih posnetkov in spektroskopa ter jih spravljajo v zvezo s sončnimi pojavi. Danes je že skoraj povsem mogoče razložiti nastanek in ustroj polarnega aija, in tudi ta čudoviti nebesni pojav nam je prinesel važne podatke o najvišjih plasteh zemeljskega ozračja.
Navadno se severni	eij začne	kazati
najprej v ohlikl hlede mavrice, ki se razpenja čez nebo v smeri proti severu ter se	na njej rumena	barva	preliva v	zeleno.
V	hipu pa ta lok	močno	zažari, se	zasuče
od severa proti vzhodu ali proti zahodu lh meče proti zenitu številne snope žarkov, ki so spodaj rdeči, v smeri navzgor pa postajajo zeleni in vijoličasti in ao nekateri od njih zelo dolgi,	drugi	pa spet	izredno
kratki. Vedno močneje sijejo in se polagoma zlivajo v debelejše snope. Potegnejo se čez nebo čudovito slikoviti zastori in pahljače, ki se naglo gibljejo, nekako sprehajajo z enega konca do drugega, pri čemer se med njimi In za njimi prikazujejo zvezde. Čim žarki pridejo na južno stran nadglavi. šča, se zazdi, da lijejo iz skupnega jedra, tako da se na nebu naredi nekak venee, okrog katerega z neznansko naglico vzplamti nekak »požar«, ki ja nastal na obzorju. Nenadno vse spet izgine in ostanejo samo še oblaki iste barve jn istih čudnih oblik. Vsak trenutek pa se prizor lahko ponovi enako nli še bolj sijajno In veličastno.
Pojav polarne svetlobe se kakor rečeno kaže najpogosteje na visokem severu. Opazujejo ga lahko precej pogosto na primer na Norveškem, na Aljaski, v Severni Sibiriji, pb tudi v deželah okrog Južnega zemeljskega tečaja v tako Imenovani An-tarktidl. V manjših zemljepisnih širinah, kakor na primer v naših krajih ali celo v Egiptu in v Indiji ga redkokdaj vidijo ln tudi ni tako lep kakor v severnih deželah. Pojavi pa se v teh nižjih zemljepisnih širinah le tedaj, kadar so sončni »viharji«, ki so glavni vzrok temu čudovitemu nebesnemu pojavu, najailovltejšl ali s drugimi besedami takrat, kadar so sončne
malo jasna... A dovoli, da nekoliko premislim.«
Na kratko je zmajal z glavo, ko da bi hotel reči, naj ga pustimo pri miru, ter jo spet mahnil po poti proti jezeru. Ko smo prispeli do nasprotnega brega in smo bili že na tem, da stopimo čez stopnice ob hišnih vratih, sem se nehote ozrl kvišku. Na balkonu je stala stara Stammova gospa. 8 komolci se je naslonjala na ograjo in si z dlanmi zakrivala obraz. Poleg nje je bila gospa Sclmarzova ln pazila nan.io.
Nenadoma »mo »kozi odprta vrata knjižnice zaslišali napev neke ljudske poskočne pesmi, ki jo je nekdo igral na klavir. Prišlo mi je na misel, da je morda to obupen Tatumov poskus, kako bi pregnal turobno ozračje v hiši. A zoprna godba, ki se je bila komaj šele oglasila, je v naslednjem trenutku že utihnila. Tedaj je Vanče, ki »o je pravkar začel vzpenjati po stopniean, nenadno olistal in s obrazom člpveka. ki se jo pri. razglabljanju o kakem težavnem in mnogo razpravljanem predmetu končno le za nekaj odločil, dejal:
»Nikomur ne pravite ničesar o našem obisku v kapelici. Zdaj še ni primeren čas za to.«
Zbegano je pogledal Markhama.
»Dozdaj »e mi še ni posrečilo najti potrdila za svoje domneve. Tu se izvaja strahoten načrt, in ne Tem, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi se zvedelo, kaj smo odkrili-«
Ves zatopljen v premišljevanje jo pogledal svojo cigareto, ko da bi se hotel od. ločiti »a nekaj drugega. Slednjič je pristavil:
»Na vsak način se mi zdi bolje, če a. tem spregovorimo z Lclandom. On že ve, da je ključ v naših rokah ... Da, bolje bo, če Lelandu to povemo. Verjento je tudi, da bi nam on lahko dal kakšna dragocena pojasnila.«
Ko smo stopili v veža, smo zagledali Lelanda, ki je etal pri salonu. V hipu se je zasukal in nas osupnjeno pogledal.
»Pravkar sem prišel iz knjižnice,« je začel pojasnjevati, ko da bi bilo res treba razlagati, zakaj je na hodniku. »Tatum je zvonil. Bojim se, da sem bil morda malo preveč robat z njim.«
»Saj je to čisto naravno, in Tatum «e najbrž ne bo pritožil,« je nebrižno odvrnil Vane«. »Na vsak način pa me zelo veseli, da sem vas srečal. Vprav glede Tatuma bi vas rad nekaj vprašal.«
K0 smo že sedeli v salonu, je Vanoe vprašal:
»Ali je morda Tatum kdaj spremljal Stamraa n« njegovih potovanjih v tropske kraje!«
Leland nas je zelo osuplo pogledal.
»To vprašanje je malo čudno.« Njegov glas, Čeprav še vedno dostojen, je bil vendarle nekoliko močnejši ko po navadi. »Tatum je potoval z nami na Kokosove otoke. Nek njegov »trle, mislim, je dal denar »a to dprsvo. Toda on ni dolgo zdržal. SlshO se je počutil v onem zavratnem podnebju, mislim da zsto, ker je preveč pil. Za dela pod morjem Je bil malo pripraven in takš. no delo mu tudi ni bilo nič kaj preveč všeč. Bil je samo v napotje drugim. Nazadnje smo srečali neko Isdjo »a lov na kite in smo ga poslali v Kostariko, od tam pa se je potem vrnil domov.«
pege najizrazitejše. V naših krajih »mo imeli priliko opazovati severni sij zlasti v letih 1810, 1872, 1088 ln 1940.
Vzroki polarnega sija
Ko so učenjaki iskali vzrok temu pojavu, so skušsli ugotoviti višino, v kateri nastopa, dalje pogoje, pod katerimi se pojavlja, ter zanesljivo zvedeti tudi, kateri so tisti plini, ki pri severnem siju šare. Posrečilo se je ie skoraj povsem razjasniti to nebesno tajno.
Višino, v kateri nastopa polarni sij, določajo prkv tako kakor pri zvezdnih utrinkih na podlagi fotografij, posnetih istočasno na raznih krajih, katerih medsebojna razdalja je znana. Tako so izračunali, da je spodpjt roh polarne svetlobe na splošno približno ksklh 100 km visoko nad Zemljo, od te 'višine navzgor pa se žarki polarnega sija razlivajo še več ato kilometrov visoko. Primer, ko so na Norveškem videli močno rdeči severni sij v višini približno 75 km, je bil nekakšna Izjema. Bpek-trum polarne svetlobe je sestavljen iz nekaj črt ali svetlih paš. Najmočnejša je rumeno-zelena svetloba, druge pa »o rdeče in vijoličaste. Ugotovili so, da prva odgovarja kisiku, drugi dve pa dušiku. Verjetno ni nobenega sledu o vodiku in heliju. Ruma-no-zelend črto" kaj lahko dobimo tudi v laboratoriju, če vzamemo cev zelo razredčenega kisika in skozenj spustimo električni tok. Zelo tetko pa je dobiti drugi dve črti
—	morda zato, ker »o plini v tistem delu zemeljskega ozračja, kjer »e pojavlja polurni sij, »krajno redki — vendar pa »e kar sama ponuja misel, da je ta čudoviti svetlobni pojav v deželah visokega severa in včasih tudi v manjših zemljepisnih širinah treba pripisovati električnim učinkom.
Opazovanje, kako se polarna svetloba pojavi, kakršna j« in kako se spreminja, dalje nate skušnje, ki smo si jih pridobili v laboratorijih, ter slednjič teoretična razglabljanja ksžejo, da jih v zemeljskem ozračju uprizarjajo ultravijolični žarki, elektroni, atomi in molekule, ki jih Sonce razsipa po vesoljstvu. Kadar na Soncu, ki ja prvi ‘vzrok nastajanja polarnega sljs. zadivjajo najhujši »viharji« — in to se dogaja vsakih enajst let — tedaj se tudi severni sij pojavlja najpogosteje in včasih (kakor »s je to zgodilo v letih 1879 in 1987) eelo v majhnih zemljepisnih širinah. Da se prikazujejo najpogosteje vprav v severnih deželah, .st razlagamo s tem, da sončni lar-kl pridejo pod vpliv zemeljskega magnetizma. In ker so magnetni tečaji bllsu zemeljskih, je razumljivo, zakaj se ta svetlobni pojav prikazuje najlepte in najpogosteje vprav v pokrajinah, ki so zemeljskim tečajem najbližje,
Z neposrednim in posrednim raziskovanjem je bila človeku dana možnost, vedno bolj spoznavati zemeljsko ozračje tja do njegovih skrajnih meja in je taka lahko čedalje holj izpopalajeval slika • njegovi sestavljenosti«
k talili fisiliep
»SLOVENSKI DOM«, dne 4. marca 1944.
Stran 8.
SVET, KI UMRETI NE MORE
Zar in čar — življenje in trplieme pod cirkuškim šotorom
Ob robn »veta, kjer se bijeta kri in duh	gli nstaliti v rednih človeških razmerah.	gibčen in spreten tako da »Ion lahko poza nadvlado ali obstoj, daleč od bojne are.	To pa	zlasti zaradi tega, ker	je	med eirku-	bere z njim	Šivanko ali pa	razvozlja	vozel,
ne stoji osamljen Šotor, ki mora očarati	škimi	umetniki mnogo takih,	ki	so po ne-	V hlevu nikdar ne vidiS,	da bi vsi	sloni
vsakogar, kdor malo pridvigne stransko	razumljivem klicu pustili častne službe in	hkrati ležali. Zdi se, da so ohranili staro
plahto in pogleda vanj. V njem namreč živi	udobna mesta ter se pridružili potujoči ka	pragozdno navado, da morata najmanj dva
skupina ljudi vseh plemen in verovanj v	ravani šotorskih čudakov. Tak primer ima-	bdeti za stražo, če bi se kak Štirinožni nepisani družbi krotkih živali in divjih zve-	mo v krotilki Mabel StarkoVi. Imela je	prijatelj nenadoma prikazal. Zato jih kro-
rin. kakor da bi bili z drugega sveta, in že	ravno	pod cirkuškimi Šotori	tolikšne uspe-	tilci skrbno	varujejo pred	stvarmi,	ki bi
več ko pol stoletja romajo po Sirnem svetu	he, da	so jo morali zavidati	vsi	njeni vrst.	jih utegnila splašiti. Kadar nad velikimi
kakor bolniki, ki iščejo utehe in leka, a	niki in vrstnice. Prej je bila skromna in	cirkuškimi šotori divjajo deževni viharji,
ga najti ne morejo.	tiha bolničarka, a pozneje se je z vso lju-	peljejo slone na prosto, ker jih zibanje in
Vendar je to le vnanji videz. Za skriv-	beznijo predala vzgoji »velikih pisanih	napihovanje velikih plaht silno vznemirja,
nostnim ropotom rdečih voz in barvito	mačk«, kakor je sama rada imenovala sku-	Žirafe	lovijo z lasi. Se danes lahko na
popleskanih vozičkov se vleče duh nomad-	pino svojih nevarnih tigrov, jaguarjev	in	cirkuški žirafi vidiš,	da ima	nekje	na	vratu
skoga sveta, ki živi sredi žaganja in ble.	leopardov. Sama je povedala, da nosi	po	golo progo: znnk,	da	je bila	zajeta	v	zanki,
ščečih se oblačil: pravo geografsko čudo in	vsem telesu več brazgotin kakor ima žirafa	žirafe se plodijo v ujetništvu. Vse so silno
skrivnost od začetka do konca.	pik po telesu in njena doživetja bi lahko	rahlega zdravja, Zato je pa tndi njihova
V	tem majhnem svetu najdeš ved zem-	polnila debele knjige.	cena precej visoka.
Ijepisja kakor kjer koli drugje. V njegovih	Mabel	Starkova	je	bila	prva,	ki	se	je	Tigre,	leoparde,	pume in jaguarje lo-
ozkih mejah žive državljani sedem morij	lotila vzgoje najbolj nevarnih zverin po	Tij0 v zanke in pasti. Navadno je to železna
z obrazi ohrnjenim^ proti odprti cesti, kjer	novem načinu:	namesto biča, groženj	in	kletka, v kateri	ždi	kozliček. Ko	se	tiger
se vije dolga kača šotorskih romarjev.	kazni je krotila divje gone z ljubeznijo	in	spravi na žrtev,	se	vratca	zapro	in	žival
Čedne jahalke iz Francije, rdečelični	skrajno potrpežljivostjo. Navzlio temu pa	roma v ujetništvo. Danes pa divje zverine
atleti iz Skandinavije, rjave lepotice iz Ar-	sama rada priznava, da divjo živali nikdar	lovijo tudi s plinsko pištolo, ki žival oma-
gentine, Mehike in sončne Španije, plavo-	ne boi zarea ukrotil.	mi. Ko se prebudi, je že ujetnik. S takimi
plinskimi kroglami lahko »ukrotiš« leva in
F-'‘	J	razkazovanje. T^ se začenja' zanje prava
nauk "je	sicer	dolgotrajen	in	precej trd. a
sc 9	čud**«. ti-«
M&	nauke opravljale
»šolske naloge« pred razvajenim občinstvom. '*l)|	'M	Krotilci	imajo	najraje	so
m .	IjH	naravnost iz pragozdov.	Cirkuških »miljenč-
BRl* Š	kov« ne marnjo, ker so v šoli zanikrni in
S«lo pozneje razvijajo svoje divje gone, ki ~	j'11 T mladosti niso kazale. To je pa za
.4	krotilca seveda še teže, kakor pa krotiti
j	j"	~	u	>	j	Cirkuški	ljudje	so večinoma zelo skrom-
jim zlezeg do srčne bližine. tl bodo razodeli S« tisoč skrivnosti, ki jih nikdar ne bi mogel misliti. Ta sreča je bila mila nekemu časnikarju, ki so mu povedali marsikako skrivnost nekdaj tako slavnega cirkusa Bar-numa. Povedali so mu na primer to, da Ima cirkuška skupina 32 kuharjev samo za uslužbence in da pripravljajo z drugimi strežniki vred dnevno pet tisoč obedov za vse umetnike in uslužbence. Pri tem pa morajo upoštevati() da so umetniki različne krvi in plemena, raznih navad in še mnogo drugih okolnosti. Ko se je novinar motal okrog levov, mu je krotilec povedal, da lev v resnici « »trebuhom govori«. Po naravi ima tako nerazločen in nekam oddaljen glas. da ne moreš prav vedeti^ od kod prihaja. Seveda mu je to t naravi v zelo veliko korist, zakaj gazele ln antilope, ki se v njegovi bližini napajajo, ne vedo, kje
Starkova v šolanem dvoboju i tigrom. Čeprav Ima krotllka usnjeno obleko, je to ne zavaruje dovolj pred ostrimi tigrovimi kremplji, zlasti če Je zverina nebrižna ali celo
nasajena.
nihajočih drogovih. Čudno tl mora biti pri	vanju, viharji, požari so že cirkus prikraj-
srcu. 6e pomisliš, da se je tak človek vadil	šali za marsikako dragoceno žival. Divje
edino eno umetnost po 25—30 let, samo da	»verine imajo že tako visoko ceno, kaj šele,
zabava občinstvo za nekaj kratkih minut.	če se je moral krotilec z njimi truditi leta
Pri tem pa njegovo življenje stalno niha v	ln leta.
nevarnosti. Vse kretnje, vsi gibi so d0 potankosti preizkušeni in preračunani, vsak nihaj visokega droga je do ekrajnoeti upoštevan.
V	cirkuškem življenju »o bistvene osebe tudi poklicni šaljivci ali klovni. Njihova naloga je mnogo težja, kakor bi človek na prvi pogled domneval. Ne aamo da morajo skrbeti za šalo, ki naj jo razume brez besedi staro in mlado, preprosto in učeno, ljudje v Evropi ali v Ameriki, marveč morajo tudi sami biti zelo dobri akrobati in znati marsikako umetnijo, čeprav aamo na pol. Vse točke si morajo izmisliti sami. Tudi oblačila ln potrebščine si določajo po svojem okusu. Vsak klovn teži za tem,. da izoblikuje svoj« smešno figuro, ki nikjer na svetu nima dvojnika.
Se nekaj zanimivosti. Človek »e ne more čuditi, da je vstopnina k cirkuškim prireditvam tako nenavadno draga, če pomisli, kaj	vse	Izdaja cirkuška	uprava zgolj za
prevoz in za prehrano. Skrbeti mora enako	.	, , ,
"Naposled pa Ima eirku* eelo četo krtv -,v	■	•	v-	1	1 "	jaftev in	šivilj, izučenih mehanikov, kova-
čev in tesarjev, ki imajo vsi svoje potrebe. Nad zdravjem cele cirkuške družine P« bdijo skrbni zdravniki, ki morajo poznati
 vse umetnike in vse živali ter se s svojo
zaanostjo prilagoditi vsem ljudem različnih plemen in telesnega zdravja. Ce na konca T'	povemo, da ima cirkus svojo lastno po1 to,
../'v	1	kamor prihaja atotlne pisem vsak dan, tft-
j	daj bo	seveda najbolj pogledal filatelist!
\V	I	Videl bo, da ima poštar v rokah kakih 1500
^>J*	I	pisem in paketov vsak dan, pa to z znnm-
I	kaml iz	prav vseh delov sveta. Kaj bi po-
■	'	t	je« ljubljanski filatelisti, če bi jim prišla
’	■	I	ta pot ta v roke!
lasi Nemci železnih teles, drobna dekleta iz Jokohame, Tokia, Nagasakija in širokolični obrazi iz zemlje večnega zmaja, skrivnostni šejki iz peščene Arabije, jezdeci iz Avstralije, •aljivci, akrobati, višinski telovadci, jezdeci, krotilci in delavci iz vsakega kotička zemlje — vsi ti živijo bratsko življenje pod skrivnostnim šotorom.
Pod to pisanostjo pa se preliva močno organizirano življenje, ki pozna samo eno postavo: naprej v drugo mesto, na 'drugo prireditev.
Cirkus lm» Uko svojsko organizacijo,
da so se mnogi vojaški strokovnjaki in znanstveniki resno bavili z njo. Pa ni čuda: vidiš, kako po tihem priroma skupina ljudi z vsemi svojimi potrebščinami in ponoči postavi šotor, da naslednji dan ljudi zabava ter jim pokaže največje sposobnosti človeške zdržljivosti in sožitja i najbolj krutimi živalmi.
Krotilec v slonovem gobcu, — Pri takem poskusu krotilec vselej tvega Življenje. Ce bi se žival nenadoma splašila ln zaprla mogočne Čeljusti, bi bilo po njem. Slona sprva vadijo tako, da mu dajo v gobec žogo v velikosti človeške glave, na katero pozneje obešajo ustrezne uteži.
Znamenita krotllka Mabel Starkova s svojimi tigri. Tu Jo vidimo pri iolanju dveh bengalskih tigrov ter črnega panterja. Panter In tiger sta sl naravna sovražnika, oba pa silno zahrbtna ln človeku zelo nevarna.
Starkova Je najboljša krotllka tigrov.
Cirkuški ljudje si pridobivajo zemljepisno znanje, da bi se pred njimi lahko skril marsikak veščak. Saj so vsa mesta, vse večje poti prepotovali »tokrat ln tisočkrat, spoznali omlotne ljudi in njihove navade. Zato so »e tudi naučili toliko jezikov, da si v zadregi, kako bi jih nagovoril, če imaš slučajno opravka z njimi.
6e danes eo ljudje, ki glodajo na cirkuško življenje kakor na sožitje manjvrednih in nravno celo pokvarjonih ljudi, ki se zaradi svojih ciganskih gonov niso ido
NaJpopoIneJUl prikaz, ka) premorejo leta lol.nja ln potrpljenja. - Krotilec Je »pravil v isto kletko celo vrsto najbolj nevarnih zverin, ki »o »i med teboj naravne »ovratnice, la Jih v»e »pravil na »voja me»ta. Levi, tigri, leopardi, pume, jagturji, rjavi ln beli medvedi poslušajo gospodarjeva povelja.