PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIII. St. 222 (6806)
TRST, sreda, 20. septembra 1967
ZAČEIBK 22. REDNEGA ZASEDANJA SKUPŠČINE OZN
UTant obsoja nasilno reševanje sporov ter opozarja na nevarnost nove vojne
iVa Srednjem vzhodu grozi nov spopad, če se ne odstranijo vzroki spora - Predlog za
periodične lajne sestanke varnostnega sveta predsednika sedanjega zasedanja je bil
- O sprejemanju majhnih držav v OZDI - Za izvoljen romunski zunanji minister Manesco
NEW YORK, 19. — Nocoj po italijanskem času se je začelo 22. redno zasedanje glavne skupščine OZN. Zasedanje je odprl dosedanji predsednik skupščine Afganistanec Rahman Pa-zvak. Za predsednika sedanjega zasedanja je bil izvoljen romunski zunanji minister Corneliu Manesco. Dobil je 112 glasov od 118; 5 delegacij se je vzdržalo.
V svojem govoru je dosedanji
govoru
predsednik omenil tudi letošnja izredna zasedanja in izjavil, da bi ta lahko razvila svetovno organizacijo v dejanski parlament držav, ki bi zasedal vse leto. Izjavil je dalje, da se ne sme obupati, če letošnje izredno zasedanje o Srednjem vzhodu ni prineslo miru. Dodal je, da so «države zgubile bitko, toda so ustavile vojno«. Poudaril je obsojanja vredno poslabšanje splošnega političnega stanja na svetu. V zvezi s tem, kar so po njegovem mnenju napačno o-značevali za »pomanjkljivosti Združenih narodov«, je Pazvak izjavil, da bi bilo točneje reči, da gre za pomanjkljivost vlad, ki niso predložile svojim narodom sklepov tega vrhovnega organa.
Romunski zunanji minister Manesco, ki je bil izvoljen za predsednika skupščine, je v svojem govoru med drugim poudaril, da izvolitev predstavnika socialistične države na sedanjem zasedanju pomeni priznanje potrebe enake udeležbe različnih področij in različnih sistemov pri dejavnosti Združenih narodov. Socializem je sestavni del sedanjega sveta. Njegove ideje imajo v današnjih dneh neoporečen vpliv, tako da rešitev katerega koli mednarodnega problema se ne bi mogla upoštevati brez njega. Izvor vsake mednarodne krize je kršitev pravice narodov, da sami odločajo o sebi. Interesi splošnega miru zahtevajo, da se ustavi vojna v jugovzhodni Aziji, ki povzroča veliko trpljenje pogumnemu vietnamskemu ljudstvu. Na ta način bi se ugasnilo žarišče, ki poživlja miselnost nasilja v mednarodnih odnosih in ki lahko ustvari nove nevarnosti za mir Manesco je zahteval tudi trajno rešitev na Srednjem vzhodu, ki naj bo v skladu z življenjskimi interesi narodov tega področja. Poudaril je tudi, da bi morale vse države, velike in majhne, prispevati k skupnemu naporu za okrepitev miru in varnosti. Tudi če je Romunija socialistična država, želi temeljito sodelovati z vsemi državami, kakršnega koli režima ali kakršne koli ideologije. Poudaril je, da bo storil vse, kar more, da prispeva k ozračju pomirjenja v med-narodnih odnosih in zlasti, da bi se končala vojna v Vietnamu. _	.
NEW YORK, 19. — Glavni tajnik OZN U Tant je objavil svoje letno poročilo o dejavnosti Združenih narodov. V uvodu ugotavlja, da se je stanje na svetu znatno poslabšalo, ker v mednarodnih odnosih vedno bolj prevladujejo nasilne rešitve nad razumnimi pogledi, zaradi česar nastaja nevarnost, da se znova ustvari zmeda, ki je v 30 letih povzročila dve svetovni vojni.	.	...
U Tant izjavlja, da ga skrbi vztrajno in naraščajoče uporabljanje sile na svetu še bolj kakor vojna v Vietnamu in kriza na Srednjem vzhodu. S tem v zvezi ugotavlja: «Ko se neomejena uporaba sile sprejema in se nihče ne po stavi proti ustrahovanju in grožnjam, izgine upanje po svetovnem redu, kakršnega nakazuje listina Združenih narodov. Kadar vladajo predsodki in sovraštvo v odnosih med državami ali med skupinami držav, pade ves svet v temo. Kadar sredstva za obveščanje množic poudarjajo nasilje in mu celo dajejo nekak ugled, s tem da predvsem mladini vcepljajo željo po sili, se strasti nevarno razplamtijo, Kadar sila in vojaška nasprotja zavzamejo mesto sodelovanja in pogajanj, pravice ljudi do diplomacije, postaja nevarnost tretje svetovne vojne vedno realnejša. Tudi če bi svet ubežal končni katastrofi, bi ostalo dejstvo, da strah in nasilje kvarijo clove-ške odnose in zastrupljajo ozračje v mednarodnih odnosih.«
Spričo vsega tega poziva U Tant vse ljudi, naj se odločno uprejo sili, zato da se človeštvo resi. iro-leg tega poziva vlade, naj v interesu miru vedno bolj uporabljajo mednarodne instrumente,, ki so jim na razpolago. S tem v zvezi omenja dejavnost Združenih narodov za ohranitev miru in dodaja, da listina OZN v svojem 33. členu obvezuje države članice, da iščejo resi; tev sporov in nasprotij z mirnimi sredstvi, ki so pogajanja, posredovanja, arbitraže. U Tant poudarja poleg tega vlogo mednarodnega razsodišča, katerega politična neodvisnost se mora skrbno ohraniti.
Na 62 straneh uvoda so naslednji U Tantovi komentarji:
Vojna v Vietnamu je zavzela z naraščajočim barbarstvom neizmeren in strahoten obseg. Sprejem pogojev, kakor je ustavitev ameriškega bombardiranja, bi lahko pripeljal do pogajanj. Drugače se bo vojna nadaljevala.
Srednji vzhod: Junijska vojna je povzročila pretres toda ne presenečenje. V zadnjih 20 letih je OZN dosegla uspehe, ko je napravila konec bojev in rešila eksplozivna stanja, toda ni mogla dejansko obravnavati bistvenih problemov. To je eden od vzrokov vojne, ki je izbruhnila junija, «tudi če pade odgovornost predvsem na stranke sa: me«. Če ne bomo skušali odstraniti osnovnih vzrokov spopada, bo neizbežno izbruhnil nov vojaški spopad. Združeni narodi ne morejo popuščati glede načela nepriznavanja
ozemeljski!, pridobitev na podlagi vojaške zmage, toda vprašanje umika izraelskih čet je mnogo bolj sporno, če nanj gledamo ločeno od drugih bistvenih vprašanj, zlasti vprašanje varnosti. Ne bi mogli reči, da bi Arabci in Izraelci mogli sami iskati rešitev vprašanj, ki jih razdvajajo, in zaradi tega je nujno potrebna mednarodna akcija, da se izognemo novi vojni nevarnosti.
U Tant je zatem obsodil samo OZN, da je posredno prispevala k zadnji vojni, ker ji ni uspelo rešiti globokih in bolestnih problemov Srednjega vzhoda. Izjavil je: «Bo-jim se, da bo v nekaj letih neizbežno nastala nova vojna, če ne bomo začeli novih naporov in če ne bomo napredovali za odstranitev osnovnih vzrokov spopada. Nujni so jasni in takojšnji napori OZN, da se ustvarijo bistveni pogoji za mir na Srednjem vzhodu. Napori bodo morali biti trajni in odločni, dokler ne bodo ti pogoji ustvarjeni.«
Zatem je U Tant izjavil, da bi imenovanje posebnega predstavnika OZN lahko služilo kot pot za povezavo, kot tolmač dogodkov in stališč za glavnega tajnika in tudi kot sito in činitelj ravnotežja idej tega področja. «Poleg tega imamo opravka z nujnim in perečim vprašanjem umika izraelskih oboroženih sil z ozemelj sosednih arabskih držav, ki so bila zasedena med zadnjo vojno. Glede tega je skoraj popolno načelno soglasje, ker se vsi strinjajo, da ne sme biti o-zemeljskih pridobitev kot rezultat vojaških zavojevanj. Po mojem mnenju bi opustitev tega temeljnega načela ali kaka oblika kompromisa s tem v zvezi v OZN pripeljala do poraznih posledic.
Toda v okviru aktualnih vprašanj zgublja vprašanje umVta o-boroženlh sil važnost, če se loči od drugih življenjskih vprašanj in zlasti od vprašanja varnosti. Slaba volja arabskih držav glede sprejema obstoja izraelske države, vztrajanje nekaterih pri stalnem vojnem stanju z Izraelom in vprašanje svobodne in mirne plovbe po Tiranski ožini in Sueškem prekopu so tudi vprašanje temeljne važnosti, ki predstavljajo zelo sporna vprašanja in razloge globoke cepitve, čeprav je glede teh načel dokajšni sporazum.
Vprašanje nad milijona palestinskih beguncev je bilo pereče, z majhnimi napori za njegovo rešitev, že od poletja 1948 in sedaj se je razširilo z bistvenim pove Čanjem beguncev kot rezultat nedavnega spopada.«
U Tant pravi zatem, da Je drugo resno vprašanje, ki m bilo rešeno, teroristična in sabotažna de-javnost raznih organizacij na iz raelski meji z rezultatom povračilnih ukrepov.
Zatem našteva U Tant nekatera temeljna načela, ki Jih je treba uveljaviti na Srednjem vzhodu in ki so: 1. Spoštovati se mora ozemeljska celovitost vsake države. 2. Ne sme se dopustiti, da ena država zasede z vojaško silo ozemlje druge države. 3. Vse druge države morajo sprejeti pravico vsake dr-
žave do obstoja. 4. Vsaka država ima pravico do varnosti v okviru svojih meja. 5. Palestinski arabski begunci imajo naravno pravico živeti na svoji rodni zemlji in imeti pred seboj prihodnost. 6. Priznati se mora svobodna plovba po mednarodnih vodnih poteh, kakor določajo mednarodne konvencije.
Prizadete strani so slovesno in odločno vezane na ta načela s sporazumi o premirju in s svojim sprejemom listine OZN.«
Samo učinkovit pritisk varnostnega sveta bi lahko prispeval, da bi Jugozahodna Afrika prišla pod upravo OZN.
Glede afriških ozemelj pod portugalsko upravo (Angola, portugalska Gvineja in Mozambiko) ugotavlja U Tant stalne sovražnosti in odklanjanje portugalske vlade, da bi izvajala ukrepe, ki jih zahtevata varnostni svet in glavna skupščina v korist samoodločbe tamkajšnjega prebivalstva.
U Tant obsoja dejstvo, ker se ni napredovalo za rešitev ciprskega vprašanja. Pri tem ugotavlja, da ni moč umakniti brez nevarnosti mirovnih sil OZN z otoka, ki pa ne bodo mogle ostati tam neskončno, če drugega ne zaradi znanih finanč. nih težav.
Glede mirovnih sil OZN poudarja U Tant, da je treba najti način, da se te sile postavijo na trdnejšo podlago. S tem bi se izognil sedanjim težavam. Pri tem dodaja,
da je nevarno še dalje financirati te operacije na tak način kakor do sedaj.
U Tant predlaga tudi periodične tajne sestanke varnostnega sveta ob udeležbi zunanjih ministrov, ki naj bi proučili glavne svetovne probleme in dosegli tudi okrepitev zaupanja v OZN. Pri tem omenja, da te vrste sestankov predvideva listina OZN, toda v 22 letih ni bilo niti enega takega sestanka.
Za premaganje sporov med državami omenja U Tant, da bi se morali pogosteje obračati na mednarodno razsodišče v Haagu.
Razorožitev:	Nevarnost širjenja
jedrskega orožja je realna in spremlja jo nevarnost, ki je tudi velika, da bi oboroževalna tekma zavzela nepredviden obseg v obliki novega tekmovanja s protiraketnim in proti protiraketnim orožjem. Obnovitev jedrske oboroževalne tekme bi lahko uničila rahlo ravnotežje sil med jedrskimi velesilami «
V svojem poročilu govori U Tant tudi o majhnih državah in tako imenovanih mikrodržavah, t. j. tistih, ki so pogostoma zelo majhne po površini in prebivalstvu in ki ob razglasitvi neodvisnosti zahtevajo sprejem v OZN. Glede tega predlaga U Tant, naj OZN prouči možnost omejitve za njih sprejem. Pri tem omenja dva primera: ožem. Ije Nauru, ki je pod avstralsko upravo s 3000 prebivalci, in otok Pitciran z 88 prebivalci, ki se pri-
pravljajo na neodvisnost. U Tant je mnenja, da je zaželeno delati razliko med pravico do neodvisnosti in popolnim sprejemom v OZN. Za majhne države bi lahko proučili kako obliko pridružitve k OZN namesto včlanjenja kot polnopravnih članov.
Glede Južne Afrike ugotavlja U Tant, da nimajo uspeha napori za rešitev kolonialnega in rasnega stanja na tem ozemlju. Sankcije, ki jih je odredila OZN proti beli manjšini, ki je na oblasti v Rodeziji, pa niso do sedaj ustvarile nepremagljivih težav nezakonitim oblastem. Na ozemlju Jugozahodne Afrike, ki ga upravlja vlada iz Pretorie, se še dalje odreka tamkajšnjemu prebivalstvu uživanje pravic.
Gospodarski in socialni razvoj: ((Neenakost na svetu se vedno veča. Vsak teden vedno večje število človeških bitij trpi zaradi gospodarske in socialne krivičnosti, ki bi se ji lahko izognili, in oni to vedo. Odgovornost za učinkovitejšo borbo proti revščini imajo države v razvoju, kakor tudi industrializirane države. Nove države še zdaleč ne delajo vsega, kar bi lahko storile in kar morajo storiti. Industrializirane države pa se morajo zbuditi iz dremavice, v katero jih spravlja njihova blaginja, in se zavedati stvarnosti sveta, ki jih obdaja, velikih zgodovinskih sprememb, v katerih so neizbežno vključene.«
Tračenko prispel v Moskvo
MOSKVA, 19. — Vladimir Tračen-ko je prišel danes popoldne z letalom iz Londona v Moskvo v spremstvu svoje žene. Takoj ko je izstopil iz letala, se je odpeljal v mesto, z avtomobilom, kateremu sta sledila ambulanta in policijski avtomobil. Časnikarji niso imeli dostopa na letališče.
Pred odhodom iz Londona je Tra-čenkova žena Galina imela na sovjetskem poslaništvu tiskovno konferenco, na kateri je obtožila britanske oblasti, da so prisilile njenega moža izstopiti iz letala ter da so ga dolgo zasliševali namesto, da bi ga zdravili, kakor je bilo potrebno. Izjavila je, da je zelo ogorčena nad takim ravnanjem in da se je zdravstveno stanje njenega moža znatno poslabšalo po dogodkih v zadnjih dveh dneh. Sporočila je tudi, da je pisala s tem v zvezi pismo britanskemu ministrskemu predsedniku Wilsonu.
Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da so obtožbe v sovjetski protestni noti neutemeljene. V Moskvi je angleški odpravnik poslov izročil danes v sovjetskem zunanjem ministrstvu odgovor na sovjetski protest.
Današnje »Izvestija« objavljajo izjave pilota in uslužbenke v sovjetskem letalu, v katerem je bil Tra-čenko, iz katerega so ga angleški policaji odpeljali. Pilot je izjavil, da so policaji porivali potnike, ki so skušali braniti bolnega Tračen-ka. Agenti so se posluževali tudi pesti in so zelo nevljudno odrivali potnike ter so dobesedno izvlekli Tra-čenka iz letala.
Uslužbenka pa je izjavila, da so tudi z ženskami zelo nevljudno ravnali. Njo in Tračenkovo ženo so pahali. List objavlja tudi vsebino sovjetska protesta in izjavo Tra-čenkove žene.
NOVE GROŽNJE TERORISTOV
BAS napoveduje zaostritev borbe proti Italiji
Karl Schafferer in Hans Humer obtožena številnih atentatov in pridržana v zaporu - Tončičeve izjave o grožnjah BAS
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiii
OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE V ZDA
Uradno sporočilo o posvetovanjih v Beli hiši med predsednikom Saragatom in Johnsonom
Sporočilo poudarja važnost atlantskega zavezništva, toda tudi važnost vloge Združenih narodov za iskanje miru Včeraj je Saragat obiskal grob predsednika Kennedvja
WASHINGTON, 19. — Predsednik republike Saragat je v spremstvu zunanjega ministra Fanfanija in drugih članov italijanske delegacije nadaljeval davi v Beli hiši politične razgovore. Današnji pogovori so trajali poldrugo uro. Ožjemu sestanku dveh predsednikov in zunanjih ministrov sta se pozneje pridružila ameriški poslanik v Rimu in italijanski poslanik
v Washingtonu.	_____________
Pozneje sta Saragat in Fanfa-ni z drugimi člani italijanske
delegacije odšla v državni departma, kjer je ameriški podpredsednik Humphrey priredil kosilo Saragatu in njegovim sodelavcem.
O razgovoru v Beli hiši so objavili skupno sporočilo, ki pravi: ((Predsednik Saragat in predsednik Johnson sta imela dva pogovora v Beli hiši, 18. in 19. septembra. Obakrat sta bila navzoča zunanji minister Fanfani in državni tajnik Dean Rusk. Predsednika sta si izčrpno izmenjala misli o mednarodnem stanju. Pregledala sta tudi dvostranska vprašanja z namenom nadaljnje okrepitve tesnih odnosov med obema državama v skladu s prijateljskimi in zavezniškimi vez-
mi, ki že od nekdaj obstajajo med Italijo in ZDA.
Sporazumela sta se, da je skupni smoter obeh držav ohraniti in okrepiti mir. Predsednika sta poudarila svoje zaupanje v bistveno vlogo Združenih narodov, da se doseže ta smoter.
Doseženo je bilo tudi popolno soglasje o važnosti, ki jo severnoatlantsko zavezništvo, ki je od svojega rojstva bilo orodje obrambe in napredka, še dalje ima za varnost svojih članov in za svetovni mir. S krepitvijo mednarodne stabilnosti prispeva k vzajemnemu razumevanja in k zaupanju med narodi. Predsednika sta se prav tako sporazumela, da varnost in mir na atlantskem področju temeljita na «vodstvu» med zahodno Evropo in
Ameriko, ki temelji na enakosti pravic in dolžnosti in na uravnovešenem razvoju, ki se lahko okrepi še tesnejšim sodelovanje na tehnološkem sektorju. Obe deželi imata skupno željo, da se ustvari o-zračje sodelovanja in da se doseže zmanjšanje napetosti med vsemi državami evropske celine.«
Sporočilo se takole nadaljuje: ((Proučili so možnosti za okrepitev temeljev miru. V tem okviru so se sporazumeli, da bi pogodba za o-mejitev širjenja jedrskega orožja (in ki naj upošteva zakonite koristi vseh prizadetih držav) prispevala k temu smotru.
Ugotovilo se je, da obe državi, ki sta zelo zaskrbljeni zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu, imata poseben interes, da se vzpostavita mir in stabilnost na tem sektorju. V zvezi z jugovzhodno Azijo je bilo izraženo zaupanje, da se bo dosegla pravična rešitev v sedanjem spopadu na podlagi svobode, tako
POSREDOVANJE MINISTRA ZA DELO BOSCA
Prizadevanje za rešitev spora bolnišnic z bolniškimi blagajnami
Socialistična vsedržavna konferenca bo 8., 9. in 10. decembra v Rimu ■ Nadaljuje se delo poslanske zbornice in senata
RIM, 19. — Minister za delo in socialno skrbstvo Bosco je sprejel danes predsednika FIARO dr. Lannija, kateremu je zagotovil, da sta tako INAM kakor vsedržavna zveza bolniških blagajn neposrednih obdelovalcev že dali navodila za izvršitev
plačil bolniškim upravam. Poleg ----------------
tega je minister zagotovil, da
bo vlada na podlagi proučitve finančnega stanja v bolniških blagajnah na prihodnjem medministrskem sestanku razpravljala o zadevnem zakonskem u-krepu.
Po razgovoru z ministrom Je dr. Lannl izjavil, da je med razgovorom ugotovil dobro voljo vlade In bolniških blagajn za rešitev tega zapletenega finančnega vprašanja. Izjavil pa je, da ne more nič povedati, dokler ne poroča izvršnemu odboru, ki se bo sestal jutri popoldne. Zvečer se je dr. Lannl sestal s predsednikom INAM Tur-chettijem.
V	krogih FIARO pa poudarjajo, da so še vedno zaskrbljeni, ker niso še dobili potrebnih zagotovil, da bodo bolniške blagajne lahko izpolnjevale svoje tekoče obveznosti do bolnišnic dokler ne bo vlada dokončno Izdala zadevnih u-krepov.
Jutri ob 14. uri se konča tridnevna stavka pilotov AKtalia. Letala bodo zopet redno vozila na vsen progah.
V	Firencah se je danes začelo zasedanje izvršnega odbora CISL pod predsedstvom glavnega tajnica Stortija, ki Je podal poročilo o medsindikalnih odnosih.
Danes Je bila seja tajništva PSU, na kateri so pripravili popoldansko zasedanje vodstva stranke, ki se je začelo pod predsedstvom Nenni j a. Seja se je prekinila ob 19.30 in se bo nadaljevala jutri popoldne.
Dnevni red zasedanja vsebuje: 1. Priprava vsedržavne socialistične konference, ki se mora sestati še letos, da pripravi politični program stranke in vse potrebno za splošne volitve, ki bodo pomladi prihodnjega leta, ter prilagodi akcijo in strukturo stranke sedanji italijanski družbi. 2. Vprašanja v zvezi s pobudo in dejavnostjo vlade in parlamentarne večine za odobritev reform, ki označujejo levo sredino, začenši od tistih, ki so že pred parlamentom, kakor na primer reforma bolnišnic, deželni volilni zakon, šolski zakoni ter reforme, ki Jih je vlada že predložila parlamentu, predvsem zakon o programiranju, davčna reforma in reforma družinskega prava. Nenni je izjavil, da glede celote teh obveznosti niso mogoče opustitve ali zavlačevanja. Stranka zahteva poleg tega odobritev socialističnega pred loga, da se čas volilne kampanje skrajša od 70 na 50 dni.
Dnevni red vsebuje poleg tega gospodarska vprašanja in razpra vo o miru na svetu.
Nenni Je podal dolgo poročilo in sledila je diskusija. Tajnika De Martino in Tanassi sta poročala o delu komisije za volilni program in komisije za notranja vprašanja stranke, ki pripravlja socialistično vsedržavno konferenco. Določili so. da bo konferenca 8. 9. in 10. decembra v Rimu.
Vodstvo je poslalo tudi brzojavko Saragatu, v kateri mu čestita ob njegovem rojstnem dnevu.
Davi so se sestali na Montecito-rlu predstavniki večinskih parlamentarnih skupin v poslanski zbornici, da pregledajo sedanje stanje dela v poslanski zbornici v zvezi z izvajanjem vladnega zakonodajnega programa. Sporazumeli so se, da bodo zahtevali, naj se po končani diskusiji o deželnem volilnem zakonu in referendumu začne proučevanje reforme bolnišnic in družinskega prava. Sledila naj bi diskusija o davčni reformi. Med tem bi lahko odobrili tudi druge ukrepe, kakor na primer reformo vrhovnega sodnega sveta. Seveda, takoj ko bo senat odobril proračun za leto 1968, bo začela poslanska zbornica diskusijo o njem. Za jutri
sednik Johnson. Predsednika sta si izmenjala priložnostni zdravici. Saragat je poudaril, da je Italija blizu ZDA, ter je govoril o tesnih in prijateljskih odnosih med obema državama že v prejšnjih časih. Omenil Je tudi ameriško pomoč Italiji po vojni ter je poudaril važnost, ki jo ima za zahodne države atlantski pakt, ki je nastal «z glavnim smotrom obrambe življenjske koncepcije, ki temelji na -poslovanju svobode in dostojanstva posameznika«. Dodal je, da je za Italijo udeležba v tem paktu »temelj njene zunanje politike«. Saragat je tudi Izjavil, da Italija ne zanemarja nobenega poizkusa in nobenega predloga, ki lahko liva upanje v zbližanje med narodi, in je poudaril tudi važnosti Združenih narodov za reševanje mednarodnih problemov. Poudaril Je tudi da je treba stalno iskati in braniti mir z vsemi sredstvi. Važen prispevek k temu je lahko tudi rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj, ki še tarejo mnoge mlade države.
BOČEN. 19. — Državni pravdnik je danes izdal zaporno povelje za dva avstrijska državljana, ki so ju priprli. 12. septembra v Brunecku. To sta Karl Schafferer in Hans Joerg Humer. Zadevno sporočilo pravi, da je preiskava karabinjerjev in varnostne službe s sodelovanjem kvesture ugotovila, da sta omenjena izvršila več atentatov v bocenski in tridentinski pokrajini. Oba sta priznala, da sta delovala sporazumno z drugima dvema avstrijskima državljanoma, ki sta Helmut Moritz in Peter Matern in bivata v Avstriji. Vsi so delali po navodilih Norberta Burgerja in Petra Kienesbergerja. Eksplozivni material sta jim dajala Kienesberger in Heinrich Eberleiter.
Teroristična organizacija BAS (o-svobodilni odbor Južne Tirolske) pa je objavila izjavo, ki jo je poslala tudi agenciji Ansa in v kateri napoveduje «odločno zaostritev borbe proti Italiji«.
Izjava se glasi: »Ravnanje avstrijske zvezne vlade, ki je enako izdajstvu Južne Tirolske, politika odpovedi nekaterih zatrjevanj predstavnikov ljudstva na Južnem Tirolskem in ukrepi italijanske zasedbene oblasti navajajo južnotirolsko organizacijo odpora BAS, da odločno zaostri borbo proti Italiji. V ta namen, in da se izognemo nepotrebnim žrtvam med civilnim prebivalstvom, ukazuje odbor za osvoboditev Južne Tirolske naslednje ukrepe: 1. Smrtno nevarno je ustavljati se bliže kakor 200 metrov od italijanske meje na Južnem Tirolskem proti Avstriji, od karabinjerskih, policijskih in vojaških postaj kakor tudi od vojaških objektov in stalnih stražnic, in to ob vsakem trenutku.
2.	Smrtno nevarno je ustavljati se v italijanskih trgovinah, hotelih, restavracijah in drugih lokalih, kakor tudi v vseh industrijskih napravah električnih centralah, radijskih postajah, .telefonskih amplifikator-skih postajah, italijanskih železniških skladiščih, in to ob vsakem trenutku.
3.	Prepovedano in smrtno nevarno je ustavljati se v uradih, v katerih so italijanske oblasti, kakor tudi v finančnih uradih, v uradih za potne liste ter v davčnih in sodnih uradih razen med 8. in 10. uro zjutraj. Uporabljanje železniških naprav je smrtno nevarno izjemo potniških vlakov in avtobu sov in to samo na Južnem Tirolskem.
4.	Prepovedano in smrtno nevarno je prihajati v poštne in telefonske urade vsake vrste z izjemo od 8. do 12. ure zjutraj.
5.	Prepovedano in smrtno nevar no je približati se mostovom, viaduktom. vodom visoke napetosti, vodovodom, oddajnim postajam in napravam, ki služijo za oskrbovanje. in sicer od 9. zvečer do 4. zjutraj.
6.	Prepovedano in smrtno nevarno je ustavljati sc na oskrbovalnih postajah med 9. zvečer in 4. zjutraj.
7.	V goratih krajih je prepovedano in smrtne nevarno oddaljiti se od cest, ki so označene na uradnih zemljevidih (zemljevidi avstrijskega in južnotirolskega Alpenverein, Frei-tag in Bernd in Kompass) kakor tudi vstopati na uradne ceste od 9. zvečer do 4. zjutraj. Tega so razrešene samo osebe južnotirolske etnične skupine, ki so poklicno zaposlene na teh področjih.
Kdor se ne bo držal teh predpisov, bo nosil posledice po lastni
krivdi. Te določbe stopijo v veljavo opolnoči med 19. in 20. septembrom 1967.
V Bocnu izjavljajo v odgovornih krogih, da je izjava Bas »groteskna«, ker ni prvikrat, da se v Avstriji in Italiji širijo podobne grožnje.
Avstrijski zunanji minister Tončič je izjavil, da je namen vsega tega preprečiti obnovitev pogajanj med Avstrijo in Italijo.
II Tantovo poročilo o arabskih beguncih
NEW YORK, 19. — Glavni tajnik OZN U Tant je predložil glavni skupščini in Varnostnemu svetu tudi poročilo o beguncih na Srednjem vzhodu na podlagi ankete, ki jo je predložil njegov osebni predstavnik Gussing. U Tant pravi, da spadajo tragične človeške posledice junijske vojne pod svetovno odgovornost in izraža upanje, da bo vsem prizadetim vladam uspelo ločevati izključno človeško plat krize na Srednjem vzhodu od politične in vojaške.
Med junijsko vojno se je število arabskih beguncev povečalo za o-koli 350 tisoč, ki so sedaj v velikih težavah. Večina (200 tisoč oseb) je zapustila desni breg reke Jordan, ki so ga zasedli Izraelci. Okoli 100 tisoč jih pripada sirskim zasedenim področjem, drugi pa egiptovskim področjem, predvsem področju Gaze. Samo Jordanija je začela neposredna pogajanja z Izraelom glede beguncev. Toda rezultat je bil zelo skromen, ker se je samo 14 tisoč beguncev lahko vrnilo na svoje domove, v prihodnjih dneh pa se jih bo morda vrnilo drugih šest tisoč.
Poročilo poudarja, da so sirski begunci v najtežavnejšem stanju. Sirija je namreč dobila manj pomoči kakor druge arabske države. Poleg tega je zasedeno sirsko področje pod vojaškim nadzorstvom in brez civilne organizacije. Vojna je tu povzročila veliko uničenje. V mestu Kuneitra, ki je štelo 20 tisoč prebivalcev, je ostalo samo 250 ljudi, in so tudi dokazi o plenitvah izraelskih čet.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiumiiiiiiiiiiii
PO PREPOVEDI PREDVAJANJA BELL0CCHI0VEGA FILMA
da se povsod okrepi mir.
Predsednika sta izrazila zadovoljstvo nad nedavnim sporazumom v Londonu o mednarodni denarni likvidnosti in sta se sporazumela o važnosti, da se doseže sporazum o tem na zasedanju mednarodnega denarnega sklada, ki bo ta mesec v Rio de Janeiru. Izrazila sta zadovoljstvo nad ugodnim zaključkom trgovinskih pogajanj «Kenne-dyjeve runde« in poudarila veliko važnost, ki jo pripisujeta pomoči državam v razvoju, da bi te do-segle najvišjo življenjsko raven in boljši gospodarski napredek.
Predsednika sta se sporazumela o veliki važnosti teh posvetovanj med tesnimi zavezniki, ki prispevajo k okrepitvi razumevanja in sodelovanja med obema državama in v zvezi s tem k uresničenju skupnih smotrov napredka in miru za vse človeštvo.«
Predsednik Saragat se je danes poklonil pred grobom ameriškega neznanega vojaka in pred grobom
Ostri protesti poslancev in strokovnih organizacij
Interpelacije ministru Coroni z zahtevo naj se ukine filmska cenzura
so sklicali sejo vodstva socia- w g - predsednika Kennedyja. listične skupine v senatu. _	Na kosilu, ki ie nriredil
V	poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o volitvah v deželah z navadnim statutom. Razprava se bo nadaljevala jutri popoldne.
V	senatu pa so začeli razpravo o nadzorstvu nad orožjem. Razprava se bo nadaljevala jutri.
Na kosilu, ki ga je priredil podpredsednik Humphrey in so se ga udeležili tudi nekateri predstavniki senata in predstavniške zbornice, sta si Saragat in Ilumphrey izmenjala zdravici.
Nocoj pa je bil Saragat na večerji, ki mu Jo je priredil pred-
RIM, 19. — Na nedavnem filmskem festivalu v Benetkah nagrajeni film mladega režiserja Marca Bellocchia ((Kitajska ni daleč« ne bo smel v javnost. Tako je včeraj odločila komisija cenzure v prvi instanci. Soglasno odločitev komisije, ki so jo sestavljali štirje člani od sedmih, so že pismeno sporočili Bellocchiu.
Ko se je izvedelo o odločitvi cenzure, je poslanec Paolo Alatrl (PCI) naslovil na ministra za turizem in prireditve Corono interpelacijo, v kateri sprašuje ministra, kaj misli o odločitvi cenzurne komisije, ki je postavila svoj veto ter s tem preprečila predvajanje v javnosti tega filma, ki je zelo polemičen napram političnim silam, ki sestavljajo sedanjo vladno večino, in napram ozračju, ki ga je ta večina uvedla. Poslanec Alatri je v svoji interpelaciji nadalje izrazil željo, da bi prišlo čimprej do odprave filmske cenzure.
Protest proti vetu komisije, da se Bellocchiov film predstavi javnosti, je izrazil tudi izvršni svet državnega sindikata filmskih časnikarjev. V svojem komunikeju izraža svet svoje nasprotovanje delovanju cenzorske ustanove, dodaja, da ni noben sindikat včlanjeni časnikar prisostvoval delu komisije, ter poudarja, da je Bellocchiov film na festivalu v Benetkah nagradila kvalificirana mednarodna žirija, kateri je predsedoval pisatelj Alberto Mora-via. Prav zaradi tega se izvršni svet čudi, tej prepovedi, ki samo zaradi svoje smešnosti ne žali splošne italijanske kulture.
Pismen protest proti enostranski odločitvi komisije za cenzuro izraža tudi državno združenje filmskih avtorjev (ANAC), ki je poslalo ministru Coroni brzojavko, v kateri odklanja nedopustno odločitev in poziva, da se čimprej odpravi vsakovrstna cenzura. Obenem poziva ministra, naj posreduje, da se ne mudoma skliče sestanek komisije v prizivni stopnji, ki naj prekliče smešno prepoved o predvajanju filma.
Izvršni odbor italijanskega kulturno rekreativnega združenja i AR CI) je izdal komunike, v katerem se zgraža nad odločitvijo cenzure komisije ter ugotavlja, da ima Bellocchiov film večjo kulturno rednost kot marsikateri drugi vulgani komercialni film. V komunikeju odbor ARCI čvrsto protestira proti odločitvam komisije in postavlja zahtevo, da se odpravi vsakršna vrsta cenzure. Sam predsednik ARCI, poslanec Jacometti Je naslovil na ministra Corono interpelacijo, v kateri ga vprašuje za vzroke, ki so komisijo privedle do odločitev, da prepove film, in če ne misli, da je že prišel čas za predložitev zakonskega načrta za odpravo cenzure na filmskem področju.
Kot znano se je mladi režiser Bellocchio v svojem filmu ((Kitajska ni daleč« dobil zelo kočljive teme. Obravnava namreč ((politični« vzpon meščanskega slabiča, člana PSU. njegova nasprot-stva s skrajno levičarsko usmerjenim bratom ter seksualna doživetja z ženo, ki jo podpihuje skrajno ambiciozen stremuh.
Turški poslanci na obisku v Beogradu
BEOGRAD, 19.	—	Predsednik
zvezne skupščine Jugoslavije Milen-tije Popovič je sprejel danes dopoldne delegacijo velike narodne skupščine Turčije. Po razgovorih, ki so se jih udeležili tudi drugi visoki funkcionarji zvezne skupščine Jugoslavije, so zastopniki Jugoslavije in Turčije, odnosno jugoslovanskega in turškega parlamenta izmenjali misli o notranjih političnih in gospodarskih vprašanjih in najaktualnejših mednarodnih vprašanjih. Poleg tega je Milentije Popovič seznanil svoje goste z druž-beno-političnim in gospodarskim sistemom, z rezultati gospodarske reforme in posebno z razvojem samoupravljanja v delovnih organizacijah in z delovanjem komunalnega sistema kakor tudi s položajem in vlogo zvezne skupščine v jugoslovanskem družbenem sistemu in z metodami njenega dela. Po razgovorih je Milentije Popovič priredil turški delegaciji kosilo, med katerim sta Milentije Popovič in predsednik turške narodne skupščine Bezbeyli izmenjala zdravici, v katerih sta z zadovoljstvom ugotovila uspehe jugoslovansko-turških odnosov in veliko enakost pogledov obeh držav v ocenjevanju aktualnih mednarodnih vprašanj, posebno rešitve na Bližnjem vzhodu. Predsednika str. izrazila prepričanje, da bo obisk turške parlamentarne delegacije prispeval k nadaljnjemu razvoju turško - jugoslovanskih odnosov .
Nikezič o obisku v Parizu
BEOGRAD, 19 — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Marko Nikezič je sinoči pri vrnitvi iz Pariza v Beograd izjavil jugoslovanskim novinarjem, da so med razgovori v Parizu dosegli veliko podobnost pogledov v vseh vprašanjih, ki so bila predmet proučevanja. Tako je bilo med drugim ugotovljeno soglasje o osnovni ocenitvi mednarodnega stanja, krize na Bližnjem vzhodu in evropskega sodelovanja. Nikezič je izrazil zadovoljstvo tudi glede obravnave vprašanj, ki se tičejo dvostranskih odnosov, posebno gospodarskega sodelovanja, glede katerih je bilo dogovorjeno organiziranje sestankov odgovornih zastopnikov vlad, na katerih bi se v celoti proučilo gospodarsko sodelovanje.
Na vprašanje novinarjev je Nikezič poudaril, da so francoski odgovorni krogi izrazili popolno soglasje s predlogom predsednika Tita za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Po njegovih besedah tudi Francija sodi, da ne bi bilo v skladu s stanjem na Srednjem vzhodu če bi se kriza skušala rešiti samo med zainteresiranimi državami. Kot poseben rezultat svojega obiska je Nikezič omenil dejstvo, da je predsednik de Gaulle sprejel vabilo predsednika Tita, da obišče Jugosla. vijo.
Vreme včeraj: najvišja temperatura
J3 3 stopinje, najnižja 16.6. ob IS uri 20jl, zračni tlak 1013.9 pada. vlaga 66 odst., veter 7 km jugovzhodnik, nebo 6 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22.1 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 20. septembra
Brane
Sonce vzide ob 6.49 in zatone o-b 19.C9. Dolžina dneva 12,20. Luna vziut ob 19.54 in zatone ob 8.20.
Jutri, ČETRTEK, 21. septembra
M a te J
S SINOČNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Deželni svet se mora resno zavzeti za rešitev vprašanja vojaških služnosti
Resolucijo v tem smislu je predložil komunistični svetovalec Pellegrini - Deljena mnenja o potrebi tehničnega zemljevida za vso deželo - Podpora goriškim kmetovalcem zaradi suše
Po odgovorih, ki so jih dali deželni odborniki na vprašanja nekaterih svetovalcev, je deželni svet včeraj začel diskusijo o osnutku zakona za izdelavo tehničnega zemljevida vsega ozemlja naše dežele. O predloženem načrtu zakona je poročal svetovalec Chieu, poudaril, da bi tak zemljevid zelo koristil pri izdelavi osnovnih načrtov za izgradnjo raznih naprav in infrastruktur, industrijskih in rezidencialnih področij; pristanišč, letališč, hidroelektrarn, namakalnih naprav, cest, železnic, naftovodov, vodovodov, itd.
Predložitev omenjenega zakonskega osnutka je dala povod za diskusijo o zelo perečem in važnem problemu vojaških služnosti, ki že dolga leta tare zlasti področja na Goriškem, v Furlaniji in v Beneški Sloveniji. O tem problemu je včeraj obširno govoril v diskusiji zlasti komunistični deželni svetovalec Pellegrini, ki je ob zaključku predložil zadevno resolucijo, da bi o njej razpravljal in sklepal deželni svet. Resolucija poudarja, da je vojaškim služnostim v naši deželi podvrženih 174 občin za več kot
50.000	ha površine. Tem občinam so pred kratkim priključili še zelo obsežno področje pri Ogleju in del občine Osoppo. Nato ugotavlja, da se osrednja vlada zelo počasno loteva tega vprašanja, ki povzroča hude posledice za prebivalstvo naše dežele, kar je v velikem nasprotju z načrti, nameni in zahtevami za resno politiko gospodarskega razvoja in demokratičnega načrtovanja, kakor tudi s trditvami o mednarodni in miroljubni vlogi naše dežele. Nato se sklicuje na soglasen sklep deželnega sveta od 23. marca 1965 glede vojaških služnosti in poziva deželni odbor, naj takoj posreduje pri osrednji vladi, da čimprej predloži v odobritev parlamentu učinkovit zakon za temeljito reformo vojaških služnosti.
Svetovalec Pellegrini je poudaril, da deželni svet ne more zaključiti svojega mandata, ne da bi se prej resno lotil rešitve tega problema.
Tudi socialistični svetovalec Moro je poudaril, da se je treba lotiti rešitve vprašanja vojaške služnosti in da se mora deželni svet čimprej in resno zavzeti za to zadevo, sicer, če se bo po tej poti nadaljevalo, bomo v naši deželi vsi kot v veliki vojašnici, v kateri se ne bo moč gibati, še manj pa izvajati politiko gospodarskega in socialnega napredka.*
Diskusija o priloženem osnutku zakona se bo nadaljevala danes dopoldne.
V prvem delu seje Je med drugim odbornik Dal Mas odgovoril na interpelacijo, ki sta jo vložila komunistična svetovalca Jarc In Bergomas glede odpustitve nekaterih delavcev lz Doberdoba in bližnjih občin, ki so bili zaposleni v podjetju «Politecnlco Lerlci«, za sondiranje terena pri Doberdobu za Izgradnjo protosinhrotrona. Odbornik Dal Mas je med drugim zanikal trditev, da bi prizadete delavce odpustili z dela na zahtevo vojaških oblasti. Svetovalec Jarc je poudaril, da je do odpusta prišlo zaradi nastopa vojaških oblasti. Dejal je, da to ni bil edini primer, da so bili že razni drugi taki odpusti pri podjetjih, ki gradijo bunkerje utrdbe, da sprejemajo delovno silo ne na podlagi kvalifikacije, ampak politične pripadnosti. To je nedopustno, In to tem bolj, ker gre za prebivalce, ki so bili zaradi gradnje utrdb že precej prizadeti, saj niso dobili nobene odškodnine za svoja zemljišča. Pri tem je »vetovalec Jarc še navedel člen mirovne pogodbe, ki pravi, da je prepovedana gradnja vojaških utrdb na obmejnem področju v pasu, širokem 20 kilometrov. Svoj 'ovor pa Je zaključil z obsodbo takih metod in zahteval da se zagotovi zaposlitev vsem, ne glede na njihovo politično prepričanje, In da se nadaljuje z napori, da bo naše področje most prijateljstva ne pa baza za vojaške utrdbe ln raketno Izstrelišča.
Odbornik Comelll Je odgovoril na vprašanje svetovalca Bergoma-sa glede podpore kmetom v gori-škl pokrajini, ki so bili prizadeti zaradi suše. Dejal je. da so funkcionarji deželnega odbornlštva za kmetijstvo ugotovili, da je letošnja suša povzročila na Goriškem 452 milijonov lir škode, zlasti na travnikih ln koruzi, medtem ko so bile trte nekoliko prizadete, vendar se Je nato stanje precej Izboljšalo. Zaradi tega Je odbomištvo za kmetijstvo dodelilo 35 milijonov lir prispevka živinorejcem na Goriškem. Svetovalec Bergomas je dejal, da je ta prispevek prenizek.
Odbornik Dal Mas je odgovoril tudi na Interpelacijo, ki Jo je vložil komunistični svetovalec Bergomas, naj Di deželna uprava posredovala pri vodstvu ladjedelnic v Tržiču, ki je kaznovalo z opozorilom delavce zaradi polurne protestne stavke C. Julija. Svetovalec Bergomas ni bil zadovoljen z odgovorom in je očital odborniku Dal Masu. da skoraj opravičuje ukrep vodstva ladjedelnice v Tržiču proti delavcem, ki so s kratko prekinitvijo dela manifestirali za ohranitev miru na svetu.
Odbornik Glacomettl Je odgovoril na vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Trauner glede Izpopolnitve In okrepitve letališča pri Ronkah. Dejal Je, da bodo dela za podaljšanje glavne steze verjetno dokončana v tem mesecu, da je od
1.	aprila prlhodnega leta naprej predvidena direktna zveza z Milanom in Turinom ter Genovo ln da se bo deželna uprava zavzemala zato. da se bo po ureditvi steze in namestitvi potrebnih naprav letališče pri Ronkah vključilo v letalske zveze z glavnimi mesti vzhodne In srednje Evrope.
Ukrepi za krnelijslvo
V ponedeljek je bila pri deželnem odborniku za kmetijstvo odv. Co
melliju delegacija, v kateri so bili deželni svetovalec Moschioni, tajnik Delavske zbornice iz Vidma dr. Venier, tajnik Kmečke zveze «AI-leanza del contadini* Simčič ter predstavnik združenja spolovinarjev Burini. Delegacija je odv. Co melliju obrazložila sklepno resolucijo omenjenih organizacij o problemih kmetijstva v naši deželi. Odbornik Comelli je izjavil, da dosedanji zakonski ukrepi dežele stremijo k rešitvi nekaterih omenjenih problemov, pristojni deželni organi pa zdaj proučujejo druge ukrepe v okviru možnosti dežele.
ko je določil enosmerno vožnjo v Ul. Zanella v smeri od hišne številke 80 do vogala z Ul. dello Sco-gllo.
Zaradi vedno večjega avtomobilskega prometa v Ul. Boccaccio je župan prepovedal parkiranje avtomobilov v tej ulici na strani lihih številk, In sicer od stopnišča Bel-vedere do Ul. Arlosto; prav tako je odredil enosmerno vožnjo po Ul. Montecusso, in sicer od Ul. Segan-tini do Trga Giulio Ascanio Canal, v Ul. Calvola, med Ul. Schiaparelli in Elizejskimi poljanami, je župan odredil, da se odpravi dosedanji «stop«, hkrati pa, da se vzpostavi enosmerna vožnja po Ul. Calvola od Ul. Schiaparelli do Drevoreda Elizejskih poljan.
£ Peta deželna stalna komisija za
javna dela, urbanistiko In turizem je včeraj nadaljevala z razpravo o posameznih členih osnutka zakona za gradnjo ljudskih stanovanj.
4. MEDNARODNI SIMPOZIJ O GEOFIZIKALNIH TEORIJAH
Dragoceni podatki seizmoloških aparatur v jami pri Briščikih
O delovanju leh naprav je sinoči predaval prof. Marussi s tržaške univerze - Včeraj vrsta zanimivih znanstvenih predamnj
Včeraj na tržaški univerzi se je nadaljeval 4. mednarodni simpozij o geofizikalnih teorijah ter uporabi računskih elektronskih strojev. Včerajšnjemu zasedanju je predsedoval dr. Don L. Anderson iz seizmološkega laboratorija kalifornijskega inštituta v Pasadeni. Jutranje zasedanje se je začelo s predavanjem prof. Keilis-Boroka, ki je član geofizikalnega odbora sovjetske Akademije znanosti. Sloviti sovjetski učenjak je obravnaval temo: iiObratno vprašanje seizmolo-gije». Sovjetski učenjak, ki ga smatrajo za filozofa seizmologije, je v svojem govoru skušal pojasniti, kako se je mogoče dokopati do odkritja dogajanj v notranjosti zemlje s podatki, ki jih utegnemo dobiti na površini zemeljske skorje.
Sledili sta predavanji izraelskega znanstvenika prof. Shimshonija ter Američana R. A. Viggina iz Cam-bridga (Boston). Prvi je obravnaval vprašanje določitve period po-
Novi prometni ukrepi
Tržaški župan je v preteklih dneh izdal vrsto ukrepov v zvezi z ureditvijo prometa in parkirnih mest v raznih mestnih ulicah. Ta-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllUlllllllllllimiiilllllllllllllliliilllilliiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiililiMlIliillllllIllllIlll
DELO POKRAJINSKE SVETOVALSKE KOMISIJE ZA ZDRAVSTVO IN SKRBSTVO
Načrt za globalno ureditev vseh centrov socialne medicine
{Center centrov> naj bi po predlogu pokrajinskega odbora zgradili med ulicama Pieta in Vasari - Pomembno delo centra za mentalno higieno
Stalna svetovalska komisija za zdravstvo ln javno pomoč tržaške pokrajine si Je pod predsedstvom odbornika dr. Lorenza Fogherja ln ob udeležbi odbornika prof. Maria Foschija ogledala Center za mentalno higieno, v katerem nudijo popolnoma brezplačne posvete ln pomoč posebno občutljivim osebam, ki se zaradi kakšnega nestalnega mentalnega ali psihološkega iazpo-loženja ne morejo prilagoditi socialnemu življenju našega časa.
Primarij centra za mentalno higieno prof. Missaglia Je članom komisije orisal naloge ln cilje ustanove in opisal krajevno operativno okolje, to je okolje nevrotičnega mesta, ki Ima po statistikah zelo visok odstotek samomorov ali poskusov samomora. Ko Je govoril o vzrokih takšnega položaja, Je prof. Missaglia nakazal v elementih, ki Imajo svoj Izvor v negotovosti ln v pesimistični oceni prihodnosti ter še v drugih sporednlh okoliščinah vzroke, ki lahko negativno 'vplivajo na psihološko šibke osebe. Na tem zelo delikatnem področju deluje center v tesnem sodelovanju z raznimi ustanovami za pomoč, z uradom sodnega varuha, s šolskimi ustanovami, s higienskim uradom, z uradom pokrajinskega zdravnika, z bolnišnicami, z ambulatorjt občinskih zdravnikov, obravnava pa tudi primere posameznih oseb, ki prihajajo naravnost na center na posvetovanje.
Odkar je pokrajinska uprava leta 1963 ustanovila ta center se je njegova delavnost stalno večala tako, da so posegi na raznih operativnih področjih dosegli danes že znatne kvote, čeprav je sicer lep in funkcionalen sedež na Trgu •Sansovlno še vedno tesen glede na naraščajoče potrebe. Prav zato obstaja načrt, ki ga je orisal odbornik Fogher, za globalno ureditev vseh centrov socialne medicine In za ustanovitev «centra centrov«, ki naj bl združil v en sam kompleks center za mentalno higieno, center za zastrupitve, center za prometno medicino, predporočno posvetovalnico, tentgenološkl center, center proti sladkorni bolezni ln neuropsihopedlatrični center na površini, ki bi bila prav v ta namen določena pri centru za rakasta o-bolenja med ulicama Pletš ln Vasari! Na ta način bi z večjo funkcionalnostjo dosegli tudi zmanjšanje splošnih upravnih stroškov
Medtem pa center za mentalno higieno kljub skrčenemu številu osebja povsem odgovarja svojim namenom. Sedež, ki je opremljen a pohištvom v živahnih barvah, tako da daje v čim manjši meri vtis bolnišniškega okolja, je zelo obiskovan. V njem so razgovori psihosociološkega značaja, katerih na-
men je tudi v psihodinamičnem in ne samo v socialnem smislu pomagati prizadetim osebam. Prav tako opravljajo tudi preglede, ki naj ugotovijo osebnost in inteligenčno stopnjo posameznikov s posebnimi testi. Po potrebi opravljajo tudi obiske na domovih, specialistične konzulte v zvezi z izdajo raznih dokumentov, nadzorstvo nad delovno sposobnostjo, protialkoholno terapijo itd.
Skratka gre za zelo intenzivno in delikatno dejavnost, ki jo opravlja odlično zdraviniško osebje in stalna svetovalska komisija za zdravstvo je Izrekla priznanje prof. Mis-sagli, dr. Mazzucchinu, dr. Bevi-lacqui in njihovim sodelavcem med razpravo, ki je sledila poročilu prof. Missaglie. Med drugim je bilo rečeno, da se ne zdijo povsem verodostojne statistike, ki pripisujejo Trstu 6 odst oskrbovanih duševnih bolnikov v primerjavi z dr-
žavnim povprečjem, ki znaša 3 odst., ker so med oskrbovalci v centrih primeri nevrotikov, Istočasno pa je tudi najmanj 40 odst. oseb v starosti čez 70 let s disfunkcijami živčnega ustroja, ki so posledica visoke starosti, ne pa živčnih bolezni kot takih.
Ti elementi so potrebni enakega nadzorstva kot se normalno posveča nenormalnim otrokom. To pomeni, da se ob bolj objektivni klasifikaciji bolnikov položaj v Trstu ujema z državnim povprečjem.
V razpravi, ki se je dotaknila raznih vprašanj socialnega skrbstva, so poleg odbornikov dr. Fogherja, prof. Foschija in Rudolfa sodelovali še svetovalci Devecchi (MSI), Kapelj (KPI), Celil (KD), Coslovich (KD) in Hruby (PLI). Skupno s komisijo se je ogleda centra udeležil tudi glavni tajnik dr. Moresl s funkcionarjema dr. Aquavito in dr. Negrellijem.
tresnih znakov, drugi pa edinstvenost modelov Zemlje, ki jih dojemamo iz seizmoloških podatkov.
Na popoldanskem zasedanju so govorili dr. Ali A. Novroozl Iz geofizikalnega Inštituta kolumbijske univerze (ZDA) prof. J. A. Hudson iz univerze v Cambridgu (ZDA) ter prof. Leon Knopoff iz kalifornijske univerze v Los Angelesu. Vsi trije ameriški učenjaki so obravnavali razne teorije o širjenju potresnih valov v zgornji zemeljski skorji.
Na kraju sta spregovorila še profesorica Maria Bozzi Zadro, ki poučuje na geodetski in geofizikalni fakulteti tržaške univerze, ter prof. Michele Caputo, ki je tudi poučeval na isti fakulteti In ki bo v bo-
Prof. Keilis - Borok (SZ)
dočnosti postal redni profesor za geodezijo na bolonjski univerzi.
Tržaška znanstvenika sta opravila primerjalno študijo rezultatov dveh mogočnih potresov, od katerih Je prvi prizadel južnmmerl-ško državo čile v letu 1960, drugi pa Alasko. Merjenja prvega potresa so posneli z zelo občutljivimi aparati v Trstu, drugega pa z gravimetrom Lacoste Romberg v kalifornijski univerzi. Analiza rezultatov je dokazala, da se periode prostih nihani Zemlje, ki sta jih povzročila ta dva potresna pojava in ki so jih zabeležili v dveh različnih krajih In z različnimi merilnimi Inštrumenti, ujemajo do ne-
■ llllllllllllllllllllllllllMIlilllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIimilllllllllllllllHIIIIIUlMIIIIIIIIIIIIIIIIIII
MED TEHTANJEM OVC NA PROSEŠKI POSTAJI
Železniški vagon med premikanjem zadel in podrl delavca na Proseku
Ivan Blazina iz Repna se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni, njegov delovni tovariš Mario Badaic s Proseka pa 8 dni
Na proseški postaji se je včeraj zjutraj pripetila huda nesreča, ki bi lahko imela težke posledice za dva delavca, 45-letnega Ivana Blazino iz Repna 19/a in 37-letnega Maria Badaica s Proseka 324. Delavca sta uslužbena pri špedicij-skem podjetju «Gottardo e Ruffo-ni» s Trga Libertš 7 ter sta včeraj okrog 10.30 na tehtnici na proseski železniški postaji tehtala ovce.
Nenadoma ju je zadel in podrl železniški vagon, ki so ga tedaj porivali z enega na drugi tir. Naj huje se je pri nesreči poškodoval Blazina, ki je zadobil močne udarce po desni rami in zlom nadlakti, ranil pa se je tudi po desnem komolcu in roki. Badaic se je močno pobil po hrbtu z verjetnimi po škodbami vretenc ter ranil po levi roki in desni nogi. Oba ranjenca so odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom ter ju sprejeli ;ia ortopedski oddelek. Blazina se bo
V NEPOSREDNI BLIŽINI TENKEGA RTIČA
Policijska agenta rešila utapljajočega se moškega
Iz pisma, ki ga je nesrečnik pustil v obleki na o-brežju, je razvidno, da je hotel narediti samomor
Dva policijska agenta, podčastnik Gigi Cozzutto s komisariata v Miljah, in policist Dante Carletti, dodeljen pomorskim oddelkom, sta včeraj popoldne okrog 18. ure rešila gotove smrti 79-letnega uradnika Erminia Prodana iz Rima, ki je v našem mestu brez stalnega bivališča. Nesrečnika sta potegnila iz morja v zadnjem trenutku.
Cozzutto in Carletti sta včeraj po. poldne končala službo ln sta se slučajno približal školjem na bregu pred stavbo štev. 85 ceste proti Lazaretu, v neposredni bližini Tankega rtiča. Agenta sta tedaj približno 25 metrov od obale zagledala človeško telo, ki Je plavalo na morski gladini. Brez oklevanja sta se pognala v vodo ln potegnila nesreč nega Prodana na suho. Tam sta mu prakticirala umetno dihanje ter ga nato v Cozzuttovem avtu odpeljala na rešilno postajo v Milje.
Od tam so Prodana z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na tretji medicinski oddelek s strogo pridr/a no prognozo. Nesrečnik je bil v predsmrtni nezavesti zaradi utopit-
ve In verjetnega zaužitja uspavalnih tablet. Na školjih blizu kraja, kjer se je Prodan vrgel v morje, so našli njegovo obleko in pismo v katerem je Prodan izrazil namero, da sl hoče vzeti življenje.
Otroka je povozil
Sinoči so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli na zdravljenje 7-letnega Fabla Melona iz Ul. Zanella 123, katerega je malo prej na Lonjerski cesti z avtom TS 23166 podrl 36-letrii Edvard Potok iz Ul. Pozzo del Mare 1.
Fantek je bil z materjo Paolino Melon m je v trenutku, ko je navzgor po Lonjerski cesti privozil Potok, blizu stavbe štev 10, stekel čez cesto. Iznenadil je šoferja, ki ni mogel v zadnjem trenutku zavreti vozila. Pri trčenju se je Melon ranil in hudo pobil po sencih, močno udaril v glavo in zadobil možganski pretres. Malemu ponesrečencu je priskočil na pomoč sam Potok ter ga skupaj z materjo odpeljal v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 8 do 30 dni.
moral zdraviti od 30 do 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije, nje gov tovariš pa bo okreval v 8 dneh
Skupščina PSI-PSDI za Sv. Jakob - Čarbolo
Danes zvečer ob 20. bo na začasnem sedežu v Ul. Mazzini 32 skupščina sekcije združenih PSI -PSDI za Sv. Jakob-Carbolo. Pokrajinski sotajnik Arnaldo Pittonl bo podal poročilo o zelo aktualnem vprašanju: ((Gospodarski položaj glede na izvajanje sklepov CIPE«.
Pogajanja za obnovitev pogodbe za lesno stroko
FILCA-CISL sporoča, da se bodo danes na sedežu Conflndustrije v Rimu ponovno začela pogajanja za obnovo vsedržavne pogodbe za lesno stroko. Pogajanjem bo prisostvoval tudi zastopnik FILCA iz Trsta.
Z Županstvo sporoča, da je bil izžreban listek z nagrado loterije občinske umetniške galerije. Izžreban listek nosi številko 06960 in dobi sliko Piera Lučana. Lastnik izžrebanega listka dobi sliko na županstvu, soba štev. 124, med uradnimi urami.
Umrl je vrtnar ki ga je povozil avto
Prometna nesreča, ki se je pripetila 11. t. m. na vogalu Ul. Contl in Pascoli je žal imela smrtni epilog za 58-letnega vrtnarja Nella Cassanija iz S. M .M. Spodnje 1289.
Kot znano je Cassani tistega dne na lambreti TS 28501 privozil navzdol po Ul. Pascoli, na omenjenem vogalu pa je treščil vanj 40-letni Ervino Flora iz Ul. D’Alviano 68, ki je z avtom fiat multipla TS 30751 privozil iz Ul. Vecellio. Trčenje je bilo neizbežno in sunek je bil tako močan, da Je Cassanija vrglo z lambrete daleč stran, kjer je hudo ranjen obležal. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico ter sprejeli na otori-nološki oddelek s pridržano prognozo. Ponesrečenec je namreč za-d.obil hude udarce po glavi, začel krvaveti iz desnega ušesa in se pobil po udih. Ob sprejemu v bolnišnico je bil v predsmrtni nezavesti.
Kasneje so nastopile komplikacije in vse zdravniške nege so bile
zaman. Včeraj je nesrečnik podlegel hudim poškodbam.
Smrtne posledice
zaradi zloma stegnenice
Na ortopedskem oucteiku je v'eraj ob 13. uri izdihnil 05-letni uradnik Roberto Godenigo iz Ul. Vecehio 20. Nesrečnika so sprejeli na zdravljenje v bolnišnic.' 4. septembra popoldne zaradi verjetnega zloma leve stegnenice. Ob sprejemu v bolnišnico je Godom go povedal, da! je že več dni prej čutil bolečine v nogi. Tistega popoldneva se je napotil z doma, na stopnicah pa ga je tako močno zabole'o, da m' mogel dalje. Tedaj je tudi zaprosil za zdravniško pomoč. Godenigo ni znal obrazložiti, kdaj si je povzročil poškodbo.
V časnikarskem krožku
Srečanje z Noschesejem
Časnikarski krožek priredi v petek, 22. t. m. ob 19. url na sedežu na Korzu Italia 12 srečanje z Ali-ghierom Noschesejem, Igralcem in imitatorjem, kj s tolikšnim uspehom nastopa v teh dneh na odru gledališča Verdi. Srečanja se lahko udeležijo vsi.
kaj promilov. Ugotovili pa so nekaj frekvenc, ki jih še ne morejo pojasniti z današnjimi teorijami. Tržaška znanstvenika sta tudi govorila o nekaterih drugih pojavih, ki se tičejo specifične razpršitve elastične energije, ki bi utegnili, če bi jih do kraja spoznali, pojasniti sestave globljih plasti našega planeta.
Sinoči pa je v dvorani hotela Excelsior predaval prof. Marussi lz tržaške univerze, ki je ozkemu krogu slušateljev (pripomniti je treba, da je uradni jezik na simpoziju le angleščina) prikazal delovanje občutljivih seizmoloških naprav v jami pri Briščikih. Z dvojico izredno občutljivih vodoravnih nihalnih naprav, ki sta dolgi 90 metrov, so dobili izredno zanimive podatke glede vpliva na trdo zemeljsko skorjo, raznih pojavov, kot so plima, dotok vode iz rek, sedimentacija itd. Poleg tega so ti aparat) posredovali tudi dragocene podatke o najnovejši teoriji, ki zadeva prosta nihanja zemeljske skorje, ki jih izredno silni potresni sunki občasno stopnjujejo. Prof. Marussi je nadalje obravnaval sporno vprašanje absorpcije zemeljske težnosti. Leta 1961, ko je bil popoten sončni mrk, čigar tir je potekal v bližini jame pri Briščikih, so opravili vrsto gravitacijskih merjenj. Po do tedaj veljavnih teorijah bl moral Mesec zmanjšati privlačnost Sonca na zemeljska področja, ki ga je pokrival. Merjenja so pokazala, da je bila ta domneva v določeni meri napačna.
Na kraju je prof. Marussi seznanil slušatelje z načrti tržaške univerze glede novih znanstvenih naprav. Med drugim bodo zgradili nov gravimeter, ki bo služil za proučevanje morske plime, ter izredno občutljivo tehtnico tipa Ca-vendish, s katero bodo skušali določiti Newtonovo konstanto težnosti za nekaj enot na stotlsoč delov. Dosedanja najbolj natančna merjenja nihajo okoli nekaj enot promll.
Poslanica inž. Spaccinija županu v Si(incyu
Tržaški župan inž. Spaccini Je izročil predsedniku tržaškega Lloyda Bartoliju, ki je odpotoval v Avstralijo, poslanico za župana v Sidneyu Aldermana Johna Armstronga. V poslanici tržaški župan pozdravlja sldneyske-ga župana ln poudarja, da bo njegov pozdrav prišel v Avstralijo prav ob obisku predsednika italijanske republike Saragata v tej deželi. Poleg tega se tržaški župan v svoji poslanici zahvaljuje krajevnim o-blastem v Sidneyu, ki so podprle in omogočile mnogim Tržačanom, da so si v tej novi deželi, čeprav z napori in žrtvami, ustvarili novo življenje in svojo drugo domovino, župan inž. Spaccini je skupno s poslanico pioslal županu Sidneya za spomin pečat mesta Trsta lz 13. stoletja.
Med svojim obiskom v Avstraliji bo predsednik Saragat priredil 28. t. m. sprejem za vodilne avstralske osebnosti na ladji Tržaškega Lloy-da ((Guglielmo Marconi«, ki bo zasidrana v Melbournu.
V	petek skupščina mladinske konzulte
V	petek ob 20. uri odnosno ob
20.30	v drugem sklicanju bo v glavni dvorani rikreatorija «G. Padovan« v Ul. Settefontane 43 skupščina mladinske konzulte. Na dnevnem redu je proučitev in odobritev dokončnega statuta ter Izvolitev predsednika.
Opeke iz samokolnice zgrmele na delavca
Ob 11.25 so včeraj na ortopedski oddelek bolnišnice nujno sprejeli 44-letnega delavca Vita Ambrosina iz Ul. Forti 80, ki je malo prej na Furlanski cesti postal žrtev nesreče na delu. Ambrosino je uslužben pri gradbenem podjetju Giovanni Pisani iz Ul. Sv. Frančiška 24 ter je včeraj zjutraj na gradbišču na Furlanski cesti 439 ob vznožju stavbe v gradnji kopfeu opeko. Pri tem delu so ga jx> nrbtu zadele opeke, ki so še malo prej bile v samo kolnici, ki je stala na vzvišeni ploščadi in se nenadoma prevrnila,
Ambrosino je zadobil močne o-darce po hrbtu z verjetnimi kostnimi poškodbami vretenc. Ponesrečencu so priskočili na o.moč delovni tovariši in Frar.cesco Ada.uo, ga je v rešilnim avtu spremil v bolnišnico, kjer je tudi povedal, kako se je pripetila nesreča. Če ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral Ambrosino zdraviti od 15 do 60 dni.
V Tovarni strojev se je ponesrečil
V Tovarni strojev se je včeraj popoldne ponesrečil 52-letni delavec Sante Pietrobon iz Ul. Matteotti 4. Ko je stopal na mostišče za upravljanje navpične stružnice, se je nerodno prestopil in strmoglavil z višine dveh metrov. Pri nesreči se je Pietrobon pobil po prsih in dimljah. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Pietrobona je v bolnišnico spremljal Rodolfo Valenti in povedal podrobnosti o nesreči. Pie-trobom se bo moral na pljučno kirurškem oddelku zdraviti dva te dna.
Šolske podpore za knjige in prevoze
Deželna uprava opozarja občinske uprave, da 30. septembra zapade rok za predložitev prošenj za prispevke, ki jih bo dežela dodelila občinskim upravam za šolske knjige in prevoze gojencev otroških vrtcev, šolarjev in dijakov srednjih šol.
Starši, ki potrebujejo te podpore, naj se torej takoj obrnejo na svoje občinske uprave Občinske u-prave namreč določijo, kdo dobi podporo za knjige in prevoze.
ZVEZA PARTIZANOV ANP1 sporoča vsem bivšim borcem, ki še niso Izpolnili vprašalnih pol, da to nemudoma store in jih oddajo na sedežu ANPI, Ul. Zonta 4/1. Umiki uradov: od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
Odbor
Predavanje o Avstraliji
Pred skorajšnjim obiskom predsednika republike Saragata v Avstraliji, bo časnikar Italo Orto v četrtek, 21. t. m. ob 18.30 v časnikarskem krožku predaval o temi; ((Celina, ki išče jutrišjni dan«. Sledilo bo predavanje kratkometraž-nega filma, ki je bil posnet v Sid-neyu. Vstop prost.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje Sole
«Fran Levstik« na Proseku obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpi. sovanje se zaključi 25. septembra.
* * *
Ravnateljstvo državne srednje šole ■Simon Gregorčiči v Dolini, obvešča da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. • * •
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije ln liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guar-dlella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967.
• • •
Vpisovanje za iolsko leto 1967-66
v Državni trgovski tehnični zavod «Zlga Zois« s slovenskim učnim jezi-kom, Trst, Vrdeiska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure.
• • •
Ravnateljstvo državne srednje Sole
s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Moniorstno 8, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure do 25. septembra.
• • •
Ravnateljstvo državne srednje Sole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu. Ul. Caravaggio 4, obvešča, da je vpi. sovanje za prihodnje Šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 23. septembra 1967.
• • •
Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu je do 25. septembra.
Razna obvestila
TržaSkl Filatelistični klub (L. Košir* bo Imet danes, 20. t. m. od 18. do 20. ure redni sestanek v prostorih kluba, Ul. del Montecchi 6 (Sv. Jakob). Člani, ki še niso prevzeli vseh zadnjih novosti In poravnali svojih obveznosti, so naprošeni, da to store čimprej.
OBVEŠČAMO
BIVŠE ŠTUDENTE PADOVSKE UNIVERZE, da se bomo srečali pri skupnem kosilu v restavraciji Tabor v Sežani pri železniški postaji v nedeljo, dne 24. septembra ob 13. uri. Udeležba za padovske študente je skoro obveznal
24. t.m. Driredi SPDT izlet na Krnsko pogorje in kot po navadi v dveh skupinah. Z avtobusom se bomo pripeljali na Vrsno. Tam se bo ločila prva skupina, ki se bo vzpela na Krn in nato spustila v dolino Lepenje. Druga skupina se bo po ogledu Gregorčičeve rojstne hiše odpeljala v Lepen.jo do koče dr. Klementa Juga.
Izlet se priporoča zaradi izredno lepega razgleda.
Vpisovanje pri Prosvetni zvezi v Ul. Geppa 9.
• * *
Prosvetno društvo Prosek-Kontovei
priredi v nedeljo. 24. septembra t.l. izlet na Bled In v Bohinj.
VERDI
Na odru gledališča Verdi se nadaljujejo predstave glasbene komedije «La voce del padroni« z Allghierom Noschesejem.
Pri blagajni gledališča Verdi t tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo prestavo ob 21. uri in za naslednje predstave.
Nazionale 16.00, 22.10 «Quattro bassot-tl per un danese« Technicolor. Dean Jones, Charlie Rubles.
Excelsior 16.00 «La grande sftda a Scotland Yard» Technicolor. Stevvart Granger, Susan Hampshtre. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30, 22.10 «La via del West» Technicolor, Kirk Douglas, Robert Mitchum, Richard VVldmark.
Eden 16.00 «La calda preda« Technicolor. Roger Vadim, Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacieio 16.00 ((Bella di glorno« Technicolor. Jean Sored, Catherine Daneuve. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Rltz (Ulica San Francesco štev. 10)
15.30	«E1 Dorado« Technicolor. John Wayne, Robert Mitchum.
Alabarda 16 30 «11 faraone« Technlco-lor. Barbara Bryll, George Geldlk. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodramatico 16.30 ((Superspettacoli nel mondo« Technicolor Sexy film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Per un pugno di can-zoni» Technicolor. A. Celentano, S. Hardy, L. DaJla', O. Vanoni. Equipe 84, Nini Rosso. Sledijo risanice.
Cristallo 16.30, 22.10 «Un uomo, una donna« Technicolor. Ainouk Aimee, Jean Trintingham. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Tom Dollar« Technicolor. Erika Blanc, Maurlce Poli, Giorgia Moll.
Garibaldi Danes počitek, jutri ob
16.30	«Nove ore per Roma« Technicolor. Jose Ferrer, Horst Bucholz.
Aurora 10. ), 17.00, 21.00 Reklamni filmi.
Impero 16,30, 21.30 ((Tutti insieme ap. passionatamente« Technicolor. Julie Andrews.
Astoria 16.00 «Per qulac.he dollaro in meno« Technicolor zabavni film. Lando Buzzanca.
Astra 16.30 «1 due fuorllegge (doppio gioco)» Technicolor. Burt Lancaster.
Vittorio Veneto 16.30 «L’uomo che ri-de Technicolor. Lisa Gastoni, Maria Occhini. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16,15 «Lettl sbagllati« Crnobeli zabavni film. Franchi, Ingrassia. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia «Le avventure e gli amori dl Moll Flander« Technicolor. Kirn No. vak, Richard Johnson, Liilll Palmer. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI, POROKE
Dne 19. septembra 1967 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 72-Ietna Maria Paggiaro por. Pecile, 81-letna Giovanna Bruse-gan vd. Bozza, 73-letni Felice De Bianchl, 78-letna Anna Loganes vd. Bologna, 85-letna Andreana ‘Cazzola vd. Imvinkel, 79-letnt Francesco To-ros, 75-letni Giovanni Grigilio.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla BasUlca, Ul. S. Giusto 1, Buso-lini, Ul. P. Revoltella 41, INAM, Al Cedro, Trg. Oberdan 2, Manzonl, Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Marchio, Ul. Glnnastica 44, Miani, Drev. Mira-mare 117 (Barkovlje).
Darovi in prispevki
Ob 12. obletnici smrti Uršule žuljan daruje hči Zora 2j000 lir za pevski zbor «Slavec» iz Ricmanj.
V počastitev spomina pok. Rožine Skerlavaj daruje družina Briščik !* Proseka 2.000 lir za Dijaški Dom.
Ob drugi obletnici smrti sestre Bernarde daruje brat Nini z družino 1.000 lir za Dijaško Matico.
KII\() PROSEK-KONTOV EL
predvaja danes, 20. t. m. ob 19.30 Scope barvni film:
L’uomo che viene da Canyon City
(Človek, ki prihaja iz Canyon Cityja)
Igrajo: ROBERT WOOD in FERNANDO SANCHO
-dtMmmmmik'
predvaja danes, 20. t. m. ob 18. uri zanimiv film:
C0NTR0SPI0NAGGI0 CHIAMA SCOTLAND YARD
(Protivohunska služba kliče Scotland Vard)
Igrata: HARRY CORBETT in RUSSEL NAPIER
BO TO PREIZKUŠNJA ZMODNONEMŠKE KOALICIJE
Luebkeja bi se radi otresli še preden zapade mandat
Sel zahodnonemške vlade je sicer le reprezentativna osebnost, brez dejanske oblasti, toda sedanji šel ni primeren niti za to
BONN, 18.	— Zahodnonemški
predsednik ni to, kar je francoski predsednik: mislimo po vlogi, ki jo ima. To velja v splošnem, ne glede na osebo, ki ta položaj zavzema. Toda tudi konkretno je velika razlika med Luebkejem in de Gaullom. Poslednji ima veliko nasprotnikov, še več pa pristašev. Kar pa zadeva Luebkeja, je to le — figura z neznatno pomembnostjo. In vendar je trenutno med njima določena podobnost, čeprav je do poteka mandata de Gaulla še pet let, se že govori, kdo naj bi ga nadomestil, Luebke pa bi moral oditi čez dve leti, vendar se tudi o njem že govori, da bi ga bilo treba že prej zamenjati.
Zdi se, da Luebkeja v Zahodni Nemčiji ne spoštujejo veliko. Morda tudi zaradi tega, ker je na tolikšnem položaju. Morda pa tudi zato, ker je osebnost «izven in iznad strank* in dejansko ne pomeni nič.
Novega šefa države, pravijo, bi bilo treba izbrati »že prej* in ne 1p čez dve leti, ko Luebkeju poteče mandat. Že prej, formalno, zato, ker bi 1969. leta morali v samih treh mesecih izvoliti tako novega predsednika kot tudi nov parlament.
Nima smisla, pravijo, da bi «po-litična borba* pred parlamentarnimi volitvami «pokvarila vzdušje*, ki je potrebno za predsedniške volitve. V Zahodni Nemčiji volijo predsednika posredno, člane parlamenta pa neposredno. Poslance volijo volivci, predsednika pa tako imenovana »zvezna skupščina*, ki jo sestavljajo člani Bundestaga in enako število predstavnikov pokrajinskih parlamentov. Parlamentarne volitve se vršijo po dolgi predvolilni kampanji, za predsedniške volitve pa te kampanje ni, ker se vse vrši v okviru samega, rekli bi, razširjenega parlamenta.
Toda za formalnimi argumenti, ki se krijejo v pravkar navedenih razlogih, so tudi konkretne pripombe. In zgodnja debata o novem šefu države ne spominja le na tako imenovane »poskusne ba-lone», ki jih politiki spuščajo, ko proučujejo teren za kako svojo akcijo. V tem primeru gre do neke meje tudi za nekakšen izpit za preizkušnjo sedanje vladne koalicije, torej za izpit sodelovanja dveh velikih strank, sporna pa je predvsem osebnost sedanjega šefa države, ne pa doba ali, če hočemo, termin, ko bo moral biti izvoljen nov predsednik. V dobi, ko je bil šef zvezne republike Theodor Heuss, ni bilo govora o predčasnih volitvah.
Sedaj se to vprašanje načenja še najmanj zaradi samega položaja predsednika, saj smo rekli, da v zvezni republiki šef države le reprezentira, ne pa vlada. Dejansko predsednik republike le sprejema akreditive tujih diplomatskih predstavnikov, podpisuje vnaprej pripravljene dokumente, mednarodne pogodbe, imenovanje kanclerja, zveznih ministrov sodnikov, uradnikov itd. Dovoljene mu je tudi pomilostitev obsojenca. Kakor vidimo, je njegov dejanski vpliv na življenje države omejen.
Sedanjemu predsedniku pa mnogi očitajo -»nezadostno sposobnost* o*-lo kot človeku, ki naj bi »reprezen-tiral*. Kot vzrok »predsedniških lt»-žav* nekateri nemški novinarji navajajo tudi «boiezen in starost*. «Ta razvoj — je zapisal eden od teh — zaskrbljuje ne le odgovorne politike v Bonnu, pač pa niso ostali neopaženi niti javnosti določeni znaki naglega staranja zveznega predsednika.*
S svoje strani bi mogli reči tudi, da je morda k temu pripomogla tudi slaba vest predsednika Luebkeja, kajti trdi se da njegova preteklost še pred Hitlerjem ni bila kdove kako «knstalno čista*.
Kakšno aorist naj ima torej družba od človeka, ki s svojimi javnimi izjavami vzbudi kvečjemu »pomilovalni nasmeh*?
Edini izhod iz tega so - volitve in to. «dokler nu bo prepozno*. Kot rešitelji ugleda dežele so se v tej debati pojavili socialni demokrati, to se pravi močan koalicijski partner stranke, katere član je sam Luebke, ki je pred izvolitvijo za predsednika bil tudi minister za kmetijstvo. Hkrati pa socialni demokrati najavljajo, da bodo za predsednika kandidirali svojega človeka i- da zato ne bodo glasovali za tujega kandidata, kot so storili 1965. le a
S tem v zvezi so bila omenjena, nato zanikana in ponovno spet omenjena tudi nekatera imena. Toda to ni bistvo zadeve. Bistvo zadeve je najavljanje razprave o predčasnih vo itvah ir to vsaj v tolikšni meri, v kolikršni si krščanski demokrati niso želeli In krščanski demokrati niso mogli na gornjo razpravo odgovoriti drugače,
kot da jim je žal, da se je razprava o Luebkeju, odnosno o novem predsedniku, ze začela. Seveda so krščanski demokrati takoj tudi povedali, da bodo za novega šefa predlagali svojega človeka. Iz tega izhaja, da bodo pri predsedniških volitvah socialni demokrati in krščanski demokrati na eni strani zavezniki, ker sestavljajo skupno vlado, na drugi pa nasprot niki, ker se bo vsaka stranka potegovala za svojega kandidata. Končni sklep o vsem tem pa bo. po ironiji usode, dala stranka, ki je bila potisnjena v neznatno parlamentarno opozicijo, to se pravi, skrčena zahodnonemška liberalna stranka, ki je dala prejšnjega šefa države Heussa.
Kaj pa morebitna prognoza?
Danes bi za šefa države glasovalo v glavnem 479 krščanskih demokratov in 453 socialnih demokra tov. Torej razlika med tema dve ma strankama je tako neznatna, da bodo glavno vlogo mogli imeti liberalci, ki bodo imeli za te volitve 87 glasov. Predstavnikov desničarske nacionaldemokratske stranke pa je 17. Iz gornjega se
vidi, da bodo pri tem odločali liberalci.
Pokrajinske volitve v Bremenu in Baden-Wuertembergu bi mogle do neke meje spremeniti sestavo velike «zvezne skupščine*, vendar pa ne stališča socialnih demokratov, ki so trdno prepričani, da so oni na vrsti za postavitev kandidata za šefa države, saj so doslej imeli svojega človeka na tem položaju tako liberalci, kot tudi krščanski demokrati.
Nekaterim se to stališče zdi kot dokaz «moči in samostojnosti*. Lastni predsedniški kandidat pa morda pomeni tudi nekakšno uteho tistim, ki socialnim demokratom očitajo, da so se »prodali* krščanskim demokratom za nekaj ministrskih stolčkov.
Luebkeja, torej človeka, ki živi «izven in iznad strank* in ki ima le »reprezentativno vlogo*, pa vsa ta razprava niti ne zanima... Tako se vsaj zdi. Potem ko je preživel šest tednov v nekem klimatskem letovišču v domovini, se je sedaj odpravil še na počitnice v Francijo.
Ž. B.
Na državni razstavi radijskih in televizijskih aparatov in pritiklin v Milanu moremo videti tudi ta «komplet»: dekle v krznenem plašču iz leopardove kože ter TV sprejemnik z ohišjem, prevlečenim z leopardovim krznom
Ob petdeseti obletnici Carzana (september 1917)
Iteanci pod vodstvom Slovenca
z
Italijani proti Avstriji
UVOD.
Skozi Valsugano, dolino reke Brente, naj bi tekla najkrajša cesta. ki bi Benetke povezala s Tri-dentom in Bocnom (Bolzano) z Avstrijo in Nemčijo. O tem se razpravlja v letu 1967... Pred 50 leti je dolino sekala fronta, Avstrijci so stali proti Italijanom... Tu so se med julijem in septembrom odigrali dogodki, ki bi avstrijski monarhiji lahko prinesli usoden udarec, zlom fronte na suganskem odseku. September 1917 bi lahko bil postal za Avstrijo to, kar je bil Kobarid za Italijo oktobra 1917. O tem se strinjajo vsi italijanski avtorji.
I. Italijanski avtorji pa nočejo vedeti, ali ne vedo za...: Bosance in njih komandanta Slovenca. Začnem pri nam najbljižjih:
Carlo Galli. Bil je pred prvo svetovno vojno italijanski konzul v Trstu, velik prijatelj tržaških vodilnih iredentistov, zlasti lastnika dnevnika «Piccolo» Mayerja; že zato je gledal na Slovence s priprtimi očmi, če ne celo postrani. Med vojno je bil blizu italijanske vrhovne komande. Galli je
PO ZAKLJUČENEM MEDNARODNEM JESENSKEM VELESEJMU
Italijanski razstavljavci se letos zelo zadovoljni vračajo iz Zagreba
Tokrat je v Zagreb prišlo za 60 odst. vee razstavljavcev kot lani Gospodarska reforma odpira vrata sodelovanju - Veliko kupčij
V nedeljo se je v Zagrebu zaključil 73. mednarodni jesenski velesejem; dvajseta in torej jubilejna prireditev te vrste po vojni, mednarodni prikaz okoli 160.000 različnih izdelkov in proizvodov z vseh področij gospodarskega u-dejstvovanja. Na njem je sodelovalo nad 6.200 razstavljavcev, od tega kar 5.000 iz tujine. Eksponati so bili razvrščeni na prostoru, ki je vsega skupaj zajel 181.500 kv. metrov pokrite in odprte površina. Letos je bilo prisotnih 56 tujih dr žav, ki so med drugim pripravile 32 kolektivnih razstav. Ce naj se za trenutek ustavimo ob njih udeleženkam, so bile na letošnjem jubilejnem sejmu prisotne v celoti naslednje mednarodne grupacije: Evropska gospodarska skupnost, Evropska cona za svobodno menjavo, Svet za vzajemno pomoč, oba velikana ZDA in ZSSR, ter 28 predstavnic afriških, azijskih in ameriških držav v razvoju.
Jasno je, da bi moral človek «vandrati» po sejmišču več dni in potem napisati za debel katalog o vsem novem na sejmu in o svojih vtisih iz posameznih o splošnih ali specializiranih razstavah. Zagrebški sejem je preširok prikaz, da bi ga posameznik mogel temeljito obdelati, mem obisku. Moj
v enem sa-namen je bil
letos ta, da bi v Zagrebu videl, kaj je na njem razstavila Italija, kakšni so bili njeni uspehi in kakšna je bila skupna razstava turističnih organizacij iz naše dežele. Zato sem se odpravil v Zagreb proti koncu prireditve in se med obiskom najdelj zadržal v italijanskem paviljonu, kjer sem se zapletel v pogovor s številnimi razstavljavci.
Bližala se je zaključna nedelja in zato je bil »pulz* prireditve že dobro zaznaven. Sam paviljon obsega 5.300 kv. m površine, na odprtem prostoru pred njim pa so pod lopami pridobili še 300 kv. m, tako da je pokrita površina, ki je bila na voljo italijanskim razstavljavcem merila 5.600 kv. m, kar pa tudi ni zadostovalo za to, da bi «vzeli pod sreho* vse, ki so želeli sodelovati na velesejmu, in so se nekateri zato morali zadovoljiti z nepokritim prostorom.
Nekateri pa so se priključili k drugim paviljonom; tako npr. tržaški podjetnik Giovanni, ki je pripravil pred paviljonom, v katerem je bila nameščena razstava tekstilne industrije in modnih izdelkov pravcato trgovino z izložbami _ in informacijskim uradom, tržaška tvrdka Clessidra pa si je prav tako uredila ločeno razstavo v okviru merceološko specializira-
| IZ UMETNOSTMI! LALEHIJ |
I. RAVALICO V OBČINSKI
Profesor na tržaški državni šoli za umetnost Ireneo Ravalico, ki z dveletnimi presledki redno že četrtič razstavlja v Občinski galeriji, je pričel v Trstu javno nastopati v prvem letu po vojni. In odkar so bila njegova dela 1951. leta sprejeta na VI. rimskem kva-drienalu, smemo trditi, da se Ra-valicovo slikarstvo v glavnem, vse do danes, slogovno ni mnogo spremenilo v svojem dobro zaznavnem osebnem oblikovanju in poustvarjanju resničnosti narave, stvari in ljudi.
V pretekli dobi nadvlade zadnjih desetih let informalno-ab-straktne umetnosti je Ravalico ostal tradicionalist v pojmovanju človeške figure kol nosilke poslanstva človeka, zlasti mladine. Tudi tokrat zadostuje pogled po razstavi, kjer visi 28 olj, tri tempere in nekaj risb, da koj občutimo nekaj kakor prijetno srečanje s starim znancem. Tu m nikakega formalnega presenečenja. Ravalico prikazuje svoje okolje v najmanj spremenljivi stalnosti lastni umetniški občutljivosti dokončno prilagojenega slikarskega izražanja, s katerim ni nikdar posegel preko
njeno kozmično vsebini slik. Ostaja pa njegov svet nekoliko razumsko premišljen, ko ga meri z lepotno stilizirano črtnostjo in prekriva z bolj ploskovno barvnostjo plemenitih odtenkov.
Pri tem je vedno ostroviden opazovalec in mojstrsko dognan risar. Poslednje izstopa v nekaterih tihožitjih, zlasi v onih s sočnimi grozdi. Tihožitja pa tokrat tvorijo tudi številčno ravnovesje s slikami figur deklet in otrok, v ponazoritvi katerih slikar stremi za lem. da bi podal povezavo z duhovnim nadstvarnim svetom. Taka za Ravalica tako značilna zgoščenost morda najbolje pronica v velikem olju otroške igre «Slepa muha*.
Novo na tej razstavi je takoj opazno dejstvo, da slikar vsebinsko povezuje najbolj občuteno aktualnost :n preteklost s sicer njemu priljubljenimi pesniškimi na-strojenji. Menimo namreč obsežno olje «Rusija 1943*, v katerem trepetajo odmevi žaloigre skupine prezeblih vojako" na umiku, v kontrastu s liko »Nino Benvenu-ti», t.j. likom zmagovitega boksarskega prvaka svetovnega slovesa.
MILKO BAMBIČ
zemeljskih meja v danes tako ce- 1
...............................................I....................................ril.................IIIIIIIIIMIIII llllllll................1,1,111
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Napetost v poslovnih odnosi 1. Ne dotikajte se delikatnega vprašanja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pogumno se boste odločili za ukrep. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v čustvo.
DVOJČKA (od 21 5 do 21 6.) Dan ne bo primeren za poslovne stike. Ne dovolite, da bi vas obvladovala čustva.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Za utrdi tev svojega poslovanja sprejmite nove organizacijske ukrepe Bodite bolj odločni v odnosu do najmlajših
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugodni pogoji za vse, ki se ukvarjajo z
umetnostjo. Vaš čustveni uspeh bo odvisen od nekega razgovora.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sku šajte izpolnjevati načrt, ki ste se zanj odločili Vsi družinski člani bo do pripravljeni podpreti vašo po budo.
TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Zagotovoljen vam je lep finančni uspeh.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
V nekem delikatnem podvigu računajte samo nase. Zvezde vam danes zagotavljajo čustveni uspeh.
STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Ne predajajte se pretiranemu navdušenju. Neki prijatelj vam bo povzročil nevšečnost.
KOZOROG (od 1.12. do 20.1.) Dan bo za vse potekel ugodno. Lahko računate na pomoč prijateljev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Povečal se bo vaš ugled. Deležni boste nekega obiska.
RIBI (od 20 2 do 20.3.) Presenetljiva rešitev nekega finančnega vprašanja. Začnite se pripravljati na naloge, ki vas čakajo.
nega prikaza ur in merilnih naprav. V drugih paviljonih je sodelovalo še nadaljnjih 33 italijanskih tvrdk.
V italijanskem paviljona 164 podjetij
Da se torej povrnem k italijanskemu paviljonu: čeprav gre za novo konstrukcijo, saj ga je Ita lijanski zavod za zunanjo trgovino dal postaviti leta 1962, so jo letos arhitektonsko obnovili in izpopolnili, njeno notranjost pa so z razstavne perspektive uredili tako, da so z raznimi posrečenimi prijemi «povečali» koristno raz položljiv prostor za prikazovanje izdelkov tako, da je paviljon lahko sprejel 164 razstavljavcev, medtem ko jih je lani bilo 96.
Da so organizatorji lahko stisnili v isti prostor za 60 odst. več razstavljavcev kakor lani, ko je bil vendar paviljon tudi dobro založen z najrazličnejšimi proizvodi, je po svoje pripomogla tudi jugoslovanska reforma. Ta je namreč širše odprla vrata uvozu izdelkov za široko potrošnjo iz tujine, in torej tudi iz Italije. Ko so zvedeli za ta premik v jugoslovanski gospodarski politiki, so italijanski operaterji najprej nekoliko »potipali* tržišče na nekaterih lanskih in letošnjih razstavah, ter z vrsto osebnih obiskov svojim starim in verjetnostnim novim jugoslovanskim partnerjem, letos pa so se v velikem številu odzvali vabilu zagrebškega velesejma in pripeljali nanj mnogo po-trošnega blaga, to pa na škodo velikih strojev ter industrijske opreme, tako da se je letos dober del italijanskega paviljona porazdelil na veliko število celic, v katerih so posamezni tovarnarji in posredniki namestili res bogato izbiro najrazličnejšega blaga za široko potrošnjo.
«Fiat Grandi Molori»
in crSnamina Projekt»
Velikih strojev je bilo sicer manj kakor sicer, nikakor pa niso manjkali:	med podjetji, ki
so ostala zvesta temu razstavnemu področju, naj omenimo na pr. FIAT GRANDI MOTOR1, ki je razstavila večji pogonski Dieslov motor in poudarila svojo novo poslovno zvezo z ljubljanskim podjetjem Litostroj, o čemer so pravkar z velikim poudarkom pisali časniki v obeh republikah. Pa še eni podobni zvezi sta prizadeti podjetji dali poudarka na zagrebškem sejmu: namreč italijanski SNAM PROGETTI in jugoslovanska INDUSTRIJA NAFTE, ki sta sredi paviljona pripravili večji stand pod naslovom nove skupne organizacije »SNAMINA PROJEKT* z maketo nove zagrebške čistilnice, ki jo je zgradila Snam Progetti in ki je last Industrije nafte. Da si približno predočimo, kakšen pomen ima lahko ta nova zveza med italijansko in jugoslovansko petrokemično industrijo, naj zabeležim, da je lani INA prispevala 71 odst. vse jugoslovanske naftne proizvodnje in 83 odst. proizvodnje naftnih derivatov. Med podjetji, ki so v paviljonu prikazala stroje in tehnične naprave za trajno porabo in predelovalno industrijo, naj omenim tržaško firmo Trad-Trieste, ki je prikazala vrsto strojev za pohištveno industrijo, dalje tovarne Riello, Lombardini, OM, Fin-meccanica in druge, pa še dolgoletnega sodelavca na jugoslovanskih mednarodnih sejmih Allis Chalmer Italiana iz Milana.
Na velikem številu razstavljenih strojev je visel napis »prodano*
iljni z Tako
z navedbo jugoslovanske tvrdke, ki je postala lastnik nove tehnične pridobitve. Ko sem pobaral predstavnika delavnice iz Bologne,, ki je pravkar obešal tak napis na stroj za pakiranje karamel, kako je kaj zadovoljen z letošnjim sejmom, mi je dobesedno odgovoril: »Ko bi le mo ja delavnica zmogla proizvajali toliko strojev, kolikoi jih jugoslovansko tržišče želi kupiti! Moja edina skrb so za sedaj datumi, ob katerih se sprot' obvezujem, da bom zaželene stroje izročil komitentom.*
Konjunktura sa stroje
in za polrošno blago
Predstavnik milanskega podjetja Gruber, ki je na sejmu prodal vrsto strojev za obdelovanje kovin, je bil prav tako optimistično razpoložen tudi za v naprej, saj se je z vrsto podjetij iz treh jugoslovanskih republik domenil, da jih kmalu po sejmu obišče s katalogi in ceniki...
Tudi predstavniki »drobnejšega gospodarstva* so bili zadovoljni uspehom letošnjega sejma, mi je podjetnik iz mesta Mon-selice, ki je razstavljal igrače in s tem konkuriral našemu gori-škemu rojaku Kerševaniju, de jal, da se že dve leti udeležuje obeh zagrebških sejmov, spomladanskega in jesenskega, da pa se mu obseg poslov redno veča.
Drugi razstavljavec iz njegove neposredne bližine je prav tako zadovoljno priznal, da je pravkar sklenil posel za dobavo Narodnim Magacinom (NA-MA) za štiri milijone lir kemičnih svinčnikov. In tako je bilo tudi pri številnih drugih operaterjih.
Kljub doseženim uspehom in zmernemu zadovoljstvu pa so se nekateri razstavljavci pritožili, da je v zadnjih mesecih opažati, da se na jugoslovanskem tržišču poraja čedalje hujši «dinar gap* — t. j. pomanjkanje dinarjev, ki je še bolj izrazit kakor pomanjkanje deviz za odkup uvoznega blaga, vsaj kar zadeva določene vrste tehničnih in potrošnih arti-kiov. Ko sem se v informacijskem uradu Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE s podravna-teljern italijanskega paviljona dr. Stefanom Spinettijem in predstavnikom zagrebškega urada ICE dr. Cavarocchija in dr. Pečarevičem, pozneje razgovarjal o tem vprašanju, so mi omenjeni strokovnjaki to tudi potrdili. Ne glede na to pa so italijanski operaterji in gospodarski opazovalci mnenja, da bo po reformi prenovljeno jugoslovansko gospodarstvo nudilo velike možnosti za obsežnejše vključevanje italijanskih podjetij v jugoslovansko ekonomsko strukturo, zlasti če bo njihovo prodiranje osnovano na tehničnem sodelovanju z domačimi industrijskimi podjetji. Velikim gospodarskim organizacijam bo dana velika možnost, da tesneje sodelujejo z jugoslovanskim proizvajalnim ustrojem, do posebne veljave pa bodo zanesljivo prišla zlasti mala in srednja industrijska podjetja iz obeh držav.
Preden sem zapustil italijanski paviljon, sem se ustavil za trenutek še pred «kolektivno» razstavo, ki jo je letos pripravila trgovinska zbornica iz Piacenze, da bi prikazala gospodarske zmogljivosti svoje pokrajine s področja prehrambene industrije, gradbeništva, tekstilne in mehanske industrije ter s področja obrtništva. Žal je bil njen informativen material na razpolago le v italijanščini in nemščini, ne pa v enem izmed jugoslovanskih jezikov. Toliko bolj velja ta pripomba za
publikacijo »Rivista del Commer-cio Estero*, ki se je šopirila v veliki izložbi v vseh mogočih evropskih jezikih, le v »jugoslovan-ščini* ne.
V turističnem paviljonu
Nekoliko bolje je bilo glede tega v »Turističnem paviljonu*, kjer je bila na razpolago tudi mlada Zagrebčanka, ki je dobro obvladala tudi italijanščino, ni pa ničesar vedela o publikaciji «Tri dežele — Eno zimsko športno središče*, ki so jo pred kratkim skupno izdale občine Beljak, Trbiž, Jesenice in Radovljica, in ki bi sodila v mednarodni turistični paviljon, in še posebej v stand. ki ga je pripravila skupaj s tržaško m goriško, tudi videmska pokrajinska ustanova za turizem.
O sami razstavi ne bi mogel kaj posebnega zabeležiti; tudi zato, ker je Primorski dnevnik že poročal o tej pobudi: v nekakšnem loku 180 stopinj so se v treh različnih višinah sledili fotografski posnetki turističnih točk iz Trsta (rimsko gledališče, Kanal "ri Ponterošu, Grljanska obala, Devin, Glinščica, itd.), Vidma, Trbiža, Gorice in Čedada. Čisto zraven turističnega standa pa je bila nameščena razstava športnih in turističnih rekvizitov tržaške tvrdke Cosulich, ki je tudi zaradi posrečene ubikacije zbujala pri obiskovalcih veliko zanimanja.
ELIO FORNAZARIČ
vedel za Carzano, ves neuspeh je zvalil na italijanskega generala Zincone, ki ni zaupal zarotnikom, »Čehoslovakom*. (glej Galli, Dia-rii e lettere, Firenze 1951.)
Giuseppe Prezolini pomeni še danes ime v Italiji. Ne zato, ker je 1915 napisal knjižico »Dalma-zia* in v njej trdil, da tam ni toliko Italijanov, da bi bilo vredno jih iti osvobajat... Ne! Pred vojno je bil ustanovitelj in urednik lista «Voce», povezan s pisateljem Papinijem, poznal Scipia Slataperja, Gradežana Biagia Marina, poštena prijatelja Slovencev Prezzolini si je že tedaj dopisoval z Mussolinijem in pozneje, najbrž še danes, piše v filofašistični list »Borghese* in tu je (4. II. 1965 , t. XVI. št. 44 str. 515-516) omenil «neverjetno epizodo* o »izdajstvu avstrijskega oficirja Čehoslovaka, ki bi, če bi ga znali izkoristiti mogel dati Italiji pol Tridenta*. Da je bil ta »čehoslovaški oficir* Slovenec dr. Ljudevit Pivko, profesor iz Maribora... ne izdajalec, — ta dela za denar —, pač pa zarotnik proti monarhiji, ki ni bila pravična do podložnih narodov, o tem: MOLK.
Rino Alessi, novinar med prvo svetovno vojno (dopisnik celo lista «Secolo», ki je bil blizu poslancu Bissolattiju, prijatelju Jugoslovanov...). Alessi je po I. svetovni vojni dopisoval v »Piccolo*, postal celo njegov lastnik, prišel z Italijani 1941. leta v Ljubljano... Sedaj je izdal svoja pisma, ki jih je mimo cenzure pisal 1915—1918 uredniku »Secola* (DalLIsonzo al Piave, Mondatori 1966) in v njih zelo dosti piše o češkoslovaških pre-bežnikih, njih propagandi na italijanski fronti (str. 9) trdi, da je bila odločilna za dogodke po Kobaridu in za usodo monarhije in politiko narodnosti; omeni celo u-stanovitev češkoslovaške legije itd., ali vseskozi trdi, predvsem v dodatkih k pismom in v opombah, da so Jugoslovani ostali do zadnjega zvesti habsburškemu cesarju. O Carzanu, o Pivku, dasi je on ustanovil prve češkoslovaške propagandne četice, niti besedice. Pač pa je Alessi pomakal v žolč pero, ko je zapisal, da je jugoslovanski odbor «delal za napihnjeno veliko Jugoslavijo, prežeto antiitaliianskega nacionalizma* (Str. 192).
Čudovita je knjiga Maria Silve-strija o Soči 1917 (Isonzo 1917). berejo jo, saj je že doživela več izdaj... Samo mimogrede omeni Carzano, ne da bi ga imenoval, ocenjeval, govori le o «slučaju» zopet »izdajalcev*, ki so odprli fronto, ki pa ni uspel.
Angelo Gatti je bil 1917 italijanski polkovnik pri vrhovni komandi (Comando supremo) in vodil historični dnevnik, pisal tudi to, kar mu je vrhovni poveljnik general Cadorna tako rekoč diktiral, njegove načrte, vtise, sodbe... Ta historični dnevnik je še vojaška tajnost! Gatti pa je mimo tega pisal tudi svoj osebni dnevnik, svoje vtise, svoje poglede na dogodke je vztrajno beležil in ta dnevnik leži sedaj pred nami (Caporetto. Dal diario di guerra inedito... Bologna 1965 četrta izdaja) za dobo maj-december 1917. Dnevnik prinaša dva podatka za Carzano.
Za 18. avgust 1917 (str. 164-167) omeni srečanje z majorjem Finzi-jem, obveščevalcem armaac v Vi-cenzi, ki je »zasnoval načrt Carzano*, »šel celo v sovražne črte* k Ljudevitu Pivku. — tega imena pa ne zapiše. V resnici je načrte izdelal sam Pivko, Finzi jih je sprejel in nesel Cadorni v
odobrenje in izvedbo... Drugič ima Gatti razgovor o ponesrečenem podvigu pri Carzanu 25. 9. 1917 (str. 242—243) s polkovnikom Pir-ziom Birolijem, ki je poveljeval bersaljerjem-kolesarjem pri Carzanu.
Alberto Monticone, ki je napisal spremni uvod h Gattijevemu dnevniku, doda in pove, da je Finzijevo pravo ime Cesare Pettoreli Lalata. in doda še, da je »Carzano epizoda, ko nismo znali izkoristiti izredne prilike*. Omeni še, da je Pettorelli Lalata govoril o Carzanu v Tridentu 1963 (žal njegova študija piscu teh vrst ni še dostopna. «Studi Tridentini di scien-ze storiche XLII 1963» (str 237 — 251).
Reši pa nas članek dnevnika *L’Alto Adige» (3. 4. 1964) ki nosi naslov; Carzano prepovedano ime.
O Finziju in o Pivku pove največ, kar so kdaj Italijani napisali. Da je Finzi Petorelli Lalata že 1926 izdal knjigo «11 sogno di Carzano* (Sanje o Carzanu), ki pa ni šla v račun Mussoliniju, zato je av torju «nataknil nagobčnik*, da ni smel povedati preveč... Zakaj pač?
To je važno vprašanje, ki pose ga v skrivnost diplomatskih tajnosti in načrtov italijanske vlade med I. svetovno vojno... In o letu 1926, ko je Mussolini cenzuriral Finzija-Lalato. Mussolini je, kot povedo italijanski izdani diplomatski dokumenti, 1926 pritiskal na Jugoslavijo, da bi jo podredil svojemu vodstvu in odtrgal od Male antante in Francije, kot prvo državo na Balkanu. Ker ni šlo, je začel s «političnim obkoljevanjem* (beseda je v dokumentih kot pripis podtajnika zunanjega ministrstva Grandi ja). Višek in neki prelom doživimo novembra 1926, ko duče sklene italijansko-albanski pakt, s katerim je dobil čezmerne ugodnosti v Albaniji, dobil odskočno desko, trdna tla na Balkanu in sedaj sunil v hrbet ne več Slovencev. Hrvatov pač na Srbe, ki so vodili takratno SRS Jueo-slavijo in sanjali, kako bi prišli čez Albanijo na morje... Padla ie Ninčič-Pašičeva vlada, priš'o do mobilizacije v Italiji, Jugoslavih' ;n Franciji... Zato je Finzi-C. Pettorelli Lalata moral molčati, da so Bosanci s Slovencem bili 1917 na strani Italije. Slovence, Hrvate. Srbe je bilo potrebno prikazati kot zaklete sovražnike Italijanov. — Vendar je Finzi le povedal, da je V. bosanskemu bataljonu poveljeval Pivko... Ali prednost je tudi Finzi dal Čehom in Slovakom, ki so bili v tem bataljonu, in je bil najbrž Finzi tisti, ki je tudi generalu Cadorni govoril bolj o Čehih in Slovakih kot o Bosancih... In tako so pač pisali vsi za num o Čeho-slovakih. To pa je bila potreba italijanske diplomacije in vojaška ji je morala slediti med I. svetovno vojno.
Dva omenjena avtorja, Silvestri in Gatti, izstopata danes iz te tajne linije in stopata v vrsto kritikov uradne Italije, ki je šla v I. svetovno vojno, kot je rekel takratni predsednik vlade Salandra, iz golega »sacro egoismo*. samo za italijanske interese, za Trento-Trie-ste — ki pa je obsegal še vso Istro in del Dalmacije —. Še več, Salandrov zunanji minister Sonni- « no, ostal je minister vso dobo vojne, ko je Salandra šel in ga nadomestil Orlando, je svoji zunanji nolitiki postavil temelj: monarhijo Habsburžanov je treba zmanjšati, ali ohraniti.
IVO JUVANČIČ
(Nadaljevanje sledi)

Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 šopek slovenskih - 11.50 Glasbila in barve -12.10 Žena in dom - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov in revij - 17.00 Tržaški man-dolinski ansambel 17.20 Glasba za transistomik - 17.50 »Na mejah medicinske znanosti* - 18.00 Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Klavirski duo Mario-Lydia Conter 19.00 »Mrtvi se vračajo* - 19.25 Ital. pentagram
-	20.00 Šport - 20.35 Simf. koncert
-	v odmoru: »Fran Maselj-Podlim-barski ob 50-letnici smrti* - 22.10 Plesna glasba - 22.45 Nočne melodije.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.40 Pianist A. Tommasi - 13.50 Cimarosa: I sposi per accidenti.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -
9.30	Polke in. valčki - 10.00 Pod senčnikom - 10.45 Plošče - 12.00 Smetana, simfonični poem — Mol-dava - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 14.40 Moški zbor iz Dornberga - 15.00 Glasbeni vrtiljak - 16.00 Baletni odlomki - 16.45 Od Soče do Drave -
17.30	Fran Šaleški Finžgar - 17.50 Veliki orkestri - 18.40 Plesna ba - 19.00 in 20.30 Prenos
Veliki orkestri - 18.40 Plesna glas-
RL -
20.00 Orkester Dersin - 23.15 Pianist E. Carmer - 23.35 Bachove skladb«.
SREDA, 20. SEPTEMBRA 1967 Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila • 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.37 Nepozabne pesmi - 14.40 in 15.10 Ital. popevke - 17.40 Komorna glasba - 17.20 Roman v nadaljevanjih - 17.45 Slovstvo in umetnost - 18.15 Glasba za mladino -20.20 C. Meano: La pagina che manca - 21.45 Simf. koncert.
II.	program
7.30. 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 10.40 Glasba po željah -11.42 Pesmi desetletja - 14.04 Juke box - 15.15 Pianist V. Krpan -16.00 Rapsodija - 17.00 Nogometna tekma: Olimpiakos-Juventus • 20.00 Program za v sredo zvečer - 21.00 Znanstvena oddaja - 21.50 Plesna glasba.
III.	program
10.30 Fiore, simfonija št. 5 in Sa-lieri, koncert za flavto in oboo -10.55 Haendlov Te Deum - 11.40 Beethovnova sonata op. 12 - 13.00 Simfonični koncert: Beethoven in Brahms - 14.25 Scarlattijeva 9. toccata - 14.30 Orkester Lassun Musikkreis - 15.30 Sodobni skladatelji - 16.00 Nove plošče - 17.10 Pizzettijeva sonata - 17.40 Čajkovski - 18.45 Veliki datumi: 2. maj '45 - 19.15 Koncert - 20.30 Tri Tartinijeve sonate - 21.00 Brahmsove skladbe - 22.30 Literarna oddaja.
Slovenija
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -
9.05	Glasbena matineja - 9.55 Pravljice in zgodbe • 10.10 Otroški zbor - 10.25 Jug. pesmi in plesi 11.15 Domači solisti 11.45 človek in zdravje - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Melodije 13.00 Na današnji dan 13.10 Flavtist Boris Čampa 13.30 Kmetijski nasveti -13.40 Čez zelene trate 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Zabavni zvoki - 16.20 Glasbeni intermezzo
-	16.40 Iz opere »Pri Szekeleyskih predicah* - 17.00 Vsak dan za vas
-	18.05 Mladina sebi in vam - 19.15 Iz priljubljenih operet 19.45 Naš razgovor - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! -21.10 Honegger: Devica Orleanska - 22.30 R. Schumann: Simfonične etude - 23.10 Za ljubitelje jazza - 23.50 Cv. Preželj: Pesmi -
24.05	Poje Petula Clark.
Ital. tele v hi jo
18.00	Program za mladino - 19.00 TV priredba: La fiaba del pesca-tore - 19.45 Šport in ital. kronike
-	20.30 Dnevnik - 21.00 «Viaggio fra le guardit rosse* 22.00 športna sreda - 23.00 Dnevnik.
II. kanat
21.00	Dnevnik - 21.15 Film: Arno-re e chiacchiere - 22.45 Gospodarski pregled.
Jug. televizija
18.00, 21.00, 24.15 Poročila - 18.05 Doktor Jojboli — lutke 18.25 Na Ekvatorju — film - 18.55 Obzornik
-	19.15 Oddaja za otroke 20.00 Festival humorja 20.30 Naši dokumentalisti: V. Slijepčevik -21.40 M. C. Feiler. Šesta žena Sinje-bradca - 22.40 Mednarodni jazz: Jerzy Milian - 23.15 (Vaterpolo SZ-Madžarska.
MED PREDSTAVNIKI OBLASTI IN SINDIKATI
Vrsta pobud za ohranitev industrijskega obrata S0LVAY
Jutri sestanek na ministrstvu v Rimu - Zahteva po sestanku na deželnem odhorništvu
Razne ustanove In organizacije I proučujejo položaj nastal z napo-j vedjo ukinitve proizvodnje v ke-* mični tovarni SOLVAY v Tržiču. Včeraj dopoldne so se v Gorici sestali župan Tržiča Romani, predsednik pokrajine Chientaroli in predsednik trgovinske zbornice Bressan, ki so na ministrstvu za industrijo in trgovino v Rimu zahtevali sestanek, ki se bo po vsej priliki vršil že jutri.
V Tržiču so se sestali zastopniki treh federacij strok kemičnih delavcev, vključenih v CGIL, CISL in UIL. Sporazumeli so se za sestanek na deželnem odbomištvu za industrijo in trgovino v Trstu, kjer bodo prikazali svoje stališče. Sestanek so imeli na sedežu stroke kemičnih delavcev CISL. Ta sindikalna organizacija Je včeraj objavila tudi dolgo sporočilo, v katerem odgovarja na trditve predstavnika SOLVAY, češ da obrat ni več konkurenčen in da je preveč odstranjen od velikih industrijskih in potrošniških središč. Tajnika pokrajinskega vodstva CISL Matinello in Padovan sta za vprašanje zainteresirala tudi vsedržavnega tajnika kemičnih delavcev Reggia.
Vse te pobude težijo za ohranitvijo obrata ter števila delovnih mest Tržiču, kateremu deželni načrt zagotavlja pomembno industrijsko vlogo, dejansko pa že nekaj let semkaj v tem kraju zmanjšujejo število delovnih mest ter industrijskih obratov, tako da v veliki negotovosti njegova prihodnjost.
Tudi Doberdobci bodo dali kri za Vietnam
Doberdobski odbor za mir v Vietnamu vabi vaščane, da se odzovejo pozivu mladinske komunistične federacije, ki prireja v nedeljo, 24. entembra avtobusni in avtomobii-iki izlet v Koper, kjer bodo oddali kri za vietnamsko ljudstvo. Kdor se namerava udeležiti avtobusnega zleta, naj plača 1.000 lir za voznino, avtobus pa odpelje iz Tržiča od uri zjutraj; povratek ob 23. uri. Lastniki osebnih avtomobilov se
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiuuniiiiiii
Gorica
VERDI. 15.30—18.50—22: «Quelli del-la San Pablo», S. Mc Queen in R. Attenbourgh. Ameriški ki-nemaskope v barvah.
CORSO. 17.00: «Obiettivo 500 milio-ni», M. Mell in B. Krenner. Itali-Jansko-francoski film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.45—22: «Otto in fuga>i, B. Hope in Ph. Dlller. Ameriški barvni film.
CENTRALE. 15.30: «Marinai in co-perta», L. Tony in Lejla Rosin, italijanski film v barvah. VITTORIA. 17—21.30:	«Creatura
del diavolo«, J. Fontaine in K. Walsh. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
1 rži f
ZZURRO. 18—22: «Otto faccie di bronzo«, A. Rod in C. Rampling, v kinemaskopu in barvah. XCELSIOR. 17.30—22:	«1 guerri-
glieri delTAmazzonia«, v kinemaskopu in barvah.
. MICHELE. 10-22: «Gli eroi di Antropoid», E. Jelinek.
Honke
IO. Zaprto.
XCELSIOR. 20—22: «La notte ar-riva strisciando«, N. William in R. Barret.
lahko priključijo koloni, ki bo prav tako odpeljala iz Tržiča.
V Doberdobu je umrl Karel Lavrenčič
Danes popoldne bodo v Doberdobu pokopali 38 letnega Karla Lavrenčiča, ki je včeraj ponoči umrl po kratki in hudi bolezni. Zapustil je ženo Slavo in hčerko Katjo. Pokojnik je bil po poklicu kovinar ter je bil zaposlen v tržiški ladjedelnici. V prostem času se je veliko posvečal političnemu in kulturnemu delu. Aktivno se je udejstvoval v doberdobski sekciji komunistične partije, obenem pa je bil zvest trobentač domače godbe na pihala. Pred osmimi leti je igral tudi v godbenem kvintetu. Svojo skrb je posvečal tudi krajevn, občinski u-pravi; na listi občinske enotnosti je bil dvakrat izvoljen v občinski svet. Danes popoldne mu bo godba zaigrala pevci pa zapeli poslednji pozdrav.
Tihotapec cigaret aretiran pri Rdeči hiši
Italijanska obmejna policija je včeraj na bloku pri Rdeči hiši pri Gorici aretirala 43-letnega Maria Martinija iz Padove, ker so v njegovem avtomobilu pri pregledu našli 4000 zavojev inozemskih cigaret. Martini se je vračal iz Jugoslavije z večjim avtom, v katerem je policija po natančnejši preiskavi našla skrito omenjeno blago. Cigarete so zaplenili, Martinija pa spravili v sodne zapore ter ga bodo prijavili sodišču.
Padec motociklistov v Ul. LunghMsonzo
V goriško bolnišnico so včeraj ob 8. uri pripeljali 34-ietnega Giuseppa Orsinija in 30-letnega Renza Stabi-
la, oba iz Fiumicella, ki ju je z motocikla v Ul. Lungo Isonzo podrl tovornjak, ki ga je vozil 26-letni Vittorio Gregorutti iz Ul. Garibaldi 6. Furlana sta se pripeljala od loč-niškega mosta, tovornjak pa iz nasprotne strani. Začel je zavijati v levo ter motociklistoma zaprl pot. Oba so pripeljali v goriško bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Orsini se bo zaradi rane na ličnici in nogi zdravil 7 dni, Sta-bile pa zaradi rane na nogi 8 dni.
V desno nogo se je vsekal 52-letni Josip Peric iz Cerovelj 18 v občini Devin-Nabrežina Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so mu obvezali poškodovana prsta; okreval bo v 8 dneh.
Odobreni sklepi krajevnih ustanov
Deželni odbor za kontrolo nad krajevnimi ustanovami s sedežem v Gorici, je v tednu od 11. do 15. t.m. sprejel, odnosno odobril med drugimi tudi naslednje sklepe:
Občim Sovodnje:	odobrena je
prošnja za deželni prispevek za podpore revnejšim dijakom in za prevoz otrok za otroški vrtec v šolskem letu 1967-68.
Občim Tržič: prevzem mestnih avtobusnih prevozov v občinsko režijo; prispevek odboru CRI iz Tržiča za prevoz bolnikov z rešilni vozom; pogodba z redovnicami za upravo otroškega vrtca; izplačilo zadnjega obroka prispevka krajevni Pro Loco za 1965.
Vodovod v Krminu: gradnja vodovodne napeljave po občinah, ki so vključene v konzorciju — prvi obrok: prehod napeljave preko železnice.
Furlanski vodovod CAFO: dopolnilne gradnje glavnega omrežja, sprostitev jamstva podjetja CESIA iz Trsta.
Bolnišnica v Tržiču: nakup opreme za oftalmološki oddelek; nakup operacijske svetilke za kirurški oddelek s prispevkom deželne uprave.
........n..............................
SEJA POKRAJINSKEGA VODSTVA PSI-PSDI
Priprave na bližnje občinske deželne in vsedržavne volitve
Solidarnost z delavci S0LVAY, ki jim grozi izguba delovnega mesta
V nedeljo se je sestal izvršni odbor združenih PSI - PSDI v gori-ški pokrajini ter preučil politični, upravni in organizacijski položaj, s katerim so v zvezi prihodnje občinske in deželne ter vsedržavne volitve. Sotajnika Tomassich in Candussi sta osvetlila dokument o sedanjem političnem položaju ter vsebuje program strankinega dela za prihodnjih nekaj mesecev. O njem se je razvila obsežna razprava, v katero sta posegla tudi Wal-tritsch in Vižintin. Poslanec Zu-calli bo o političnih vprašanjih današnjega časa spregovoril na drugem sestanku, sklicanem za 29. september.
Medtem je stranka pripravila organizacijski program, ki ga nameravajo hitro uresničiti. Med drugim vsebuje pokrajinski shod sociali-
iimiiiiiiiiutiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
V NEDELJO V KRMINU
Pokrajinski praznik grozdja s povorko alegoričnih vozov
Program je obsegal tudi fotografsko razstavo, strelske tekme in koncert godbe iz Furre
Poleg praznika grozdja v Gorici, ki je bil občinskega značaja ter ga je pripravila goriška Pro Loco, smo imeli v nedeljo tudi pokrajinski praznik grozdja v Krminu, ki ga je organizirala tamkajšnja Pro Loco ob sodelovanju pokrajinske turistične ustanove in drugih organizacij.
Tudi ta prireditev je dobro uspela. Program je bil zanimiv in obsežen ter se je začel ob 10. uri z otvoritvijo deželne fotografske razstave portretov. Popoldne ob 14. uri je bila na Krminski gori tekma v streljanju na krožnike, pri kateri je tekmovalo 56 strelcev; med zmagovalci je bil tudi domačin Francesco Blasig. Ob 15.30 so predstavniki Pro Loco na župan stvu sprejeli in pozdravili pred stavnike oblasti.
Osrednja prireditev pa je bila povorka alegoričnih vozov, ki se je začela ob 15. uri. Razvila se je po krminskih ulicah in na koncu so vozovi defilirali mimo tribune, ki je bila postavljena pred županstvom in kjer so bili predstavniki oblasti
in ocenjevalna komisija. Prvo nagrado so prisodili vozu «Dvorišče veselja*, ki je predstavljal kmečko dvorišče. Povorki je prisostvovalo mnogo ljudi, ki so živahno komentirali posamezne alegorije.
Zaključil je promenadni koncert godbe na pihala iz Farre, ki jo je vodil dirigent Corolli, ki vodi tudi mestno godbo iz Gorice. Ves dan so seveda prodajali tudi izbrano domače grozdje in druge dobrote.
DE2URNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan In ponoči je odprta lekarna Soranzo, Verdijev kor-zo 57, tel. 28-79.
V	TR2ICU
Danes ves dan ln ponoči je odprta v Tržiču lekarna «Centrale» dr. Fitz in Enneri — Trg Republike 23, tel. 72341
V	RONKAH
Danes ves dan in ponoči je odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione» dr. Matittl, Vermegllano, Drevored Garibaldi 3, tel. 75046.
stičnih upraviteljev, ki ga namerava vodstvo PSI - PSDI sklicati zadnje tri nedelje v Gradežu. Prvi delovni dan bo nedelja 8. oktobra: obravnavali bodo naslednje teme: «župan» (poročevalec o nalogah in vlogi župana bo dr. Portelli, župan iz Gradiške). ((Pokrajinska u-prava» (poročevalec podpredsednik pokrajine Dissette) ((Nadzorne u-stanove v Gorici« (poročevalec podpredsednik deželnega odbora De-vetag), ((Občinski proračun« (poročevalec podžupan iz Gorice Candussi), ((Reforma krajevne finance« (Zucalli).
Pokrajinsko socialistično vodstvo na Goriškem je preučilo položaj nastal v SOLVAY, odkar je ravnateljstvo sporočilo svojo odločitev o njegovi zapori. Izreklo Je solidarnost s prizadetimi delavci, ki so zaskrbljeni zaradi ohranitve svojega delovnega mesta, ter pooblastilo svoje zastopnike v sindikalnih organizacijah ter sekcijah stranke v bližini tovarne, da z množično akcijo podprejo kategorijo, ogroženo z brezposelnostjo.
Cauzerja še niso našli
Goriški gasilci so tudi včeraj dopoldne in popoldne z gumijastim motornim čolnom iskali v kanalu Intes truplo 18-!etnega Elvia Cauzerja, vendar ga niso našli. Z iskanjem bodo nadaljevali tudi jutri in naslednje dni, dokler trupla ne najdejo. Na kraju so bili tudi tamkajšnji karabinjerji.
Cauzer je bil v Foglianu znan kot nogometaš, ki se je udejstvoval v domači ekipi.
Mladinski izlet v Bohinj
Goriška mladina organizira v nedeljo 24. t.m. enodnevni izlet v Bohinj ob priliki krajevne prireditve «Kravji bab. Vpisovanje do vključno v četrtek 21. t.m. Za Sovodnje in okolico vpisujeta Branko Kuzmin in Bruno Gruden, za Dol, Jamlje in okolico pa Adrijan Vižintin, za Števerjan Milena Koren, za Pev-mo in Oslavje Jožko Prinčič, za Gorico Martin Tomažinčič v Dijaškem domu ter od 18. do 20.30 v klubu «S. Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 v Gorici.
Vsa podrobnejša pojasnila pri vpisu.
DANES V ATENAH, MILANU IN V NICI
Oly mpiakos - Juventus
Milan-Levsky (Sofija)
Olimpyquc-Fiorentina
MILAN, 19. — Tri italijanske enajsterice bodo jutri nastopile v prvem kolu nogometnih turnirjev za pokal prvakov, za pokal pokalnih prvakov in za pokal sejemskih mest.
Za pokal prvakov bo Juventus igral tekmo v Atenah proti 01ym-piakosu. Srečanje bo ob 16.15, so- —-
dil pa bo Jugoslovan.
Na stadionu S. Siro bo ob 21.15 prva tekma prvega kola za pokal pokalnih prvakov med Milanom in Levskym iz Sofije. Tudi to tekmo bo sodil Jugoslovan in sicer Konstantin Zečevič.
Voditelji Milana so danes priredili spremljevalcem bolgarske enajsterice kosilo.
Za pokal sejemskih mest pa bo Fiorentina v gosteh 01impyqua iz Nice. Tekmo, ki bo ob 20.30, bo sodil Nemec Rudolf Kreitlein.
Tekme prvega in drugega izločilnega kola turnirja za pokal prva-
kov ne predvidevajo tretjega srečanja: odločil bo količnik. V primeru izenačenosti bodo goli, ki jih je enajsterica dosegla na tujih tleh, veljali dvojno. Samo v primeru ponovnega neodločenega količnika, bodo povratno tekmo podaljšali dvakrat po 15’. Če zmagovalec še ne bo znan, bodo tega določili z žrebom. Isto velja za turnirja za pokal pokalnih prvakov in pokal sejemskih mest. Za slednji turnir velja pravilo zamenjave dveh igralcev (vključno vratarja) med celo tekmo.
MEDNARODNI NOGOMET
TURNIR Zfl POKAL SEJEMSKIH MEST
Debacle Hannoverja v tekmi z Napolijem
Štiri žoge v mreži šibkih nemških gostov
NEAPELJ, 19. — Lahka zmaga Napolija v prvi tekmi turnirja aa pokal sejemskih mest. Domačini so odpravili enajsterico Hannoverja 4:0 (3:0). Lahko trdimo, da bi bila razlika še večja, če ne bi nemški vratar prestregel marsikatero silovito žogo Altafinija in tovarišev. Hannover, ki se je predstavil Nea-
peljčanom brez svojega najboljšega igralca Jugoslovana Skobljarja, ni bil nikoli kos tekmecem, ki so z njim razpolagali kakor so hoteli. Posebno obramba Hannoverja, ki zaseda na lestvici nemškega prvenstva varno sredino, je bila izredno ranljiva.
Prvi gol je padel že po 14’ igre, ko je Altafini streljal proti mreži, Lazsig pa je žogo odbil do Girarda, ki je s strelom iz 25 m premagal
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiinuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiii
PLAVANJE 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER
V četrtek in v petek
ine in točke
za
kolaj
Tekmovanje bo v občinskem bazenu «B. Bianchi»
Vse kaže, da bo v plavanju najbolj množično tekmovanje letošnjih jubilejnih slovenskih športnih iger. Prijavilo se je namreč 318 plavalcev in plavalk in če se bodo vsi predstavili na start, bomo prav gotovo prisostvovali edinstveni reviji v občinskem bazenu «B Bianchi«.
O favoritih je bilo že dovolj go-
19.10
vora. Vsi se že precej časa pripravljajo, marsikdo je po razpisu tekmovanja v plavanju začel redno zahajati v bazen, drugi pa upajo, da jim je plavanje med poletnimi meseci zadostno, da se kolikor toliko uspešno pomerijo z ostalimi tekmovalci. To se bo šele videlo.
Eno je pa gotovo, da bo letos po predvidevanju prava toča novih re-kordov iger. Prav zaradi tega bo > 19 00 — 33 četrtkovo in petkovo tekmovanje privlačno in zanimivo in bo prav gotovo privabilo na tribune tudi rekordno število gledalcev.
Tekmovanje bo potekalo po naslednjem razporedu:
21. septembra
18.30 — zbor sodnikov in tekmovalcev
19.00	— 33 m prsno (SE) - kvali-
fikacije
19.20 — 33 m prosto (SI) - kvalifikacije
19.40 _ 66 m prsno (MO) . kvalifikacije
19.50 — 33 m prosto (ŽE) - kvalifikacije
20.00	— 200 m prosto (MO) - serije
IIIIIIIIIIIIHIIIHIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII
Delavec SAFOG se je hudo ponesrečil
Med nakladanjem lesenih koies na tovornjak si je včeraj popoldne zlomil desno ramo 55-letni Valter Buzzinelli, stanujoč v Ul. Colombo 3. Na ramo mu je padlo eno izmed koles ter mu jo zlomilo. Z rešilnim vozom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni.
V Venturinijevi opekarni pri Krminu se Je ponesrečil 30-letni Romano Cont iz Krmina, Ul. Capriva 16. Po desni nogi ga je udarila ročica na motorju, ki ga je hotel vžgati. Iz rane na nogi je tudi na moč krvavel. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 5 j dneh.
20.30	— 22 m prsno (SE) - finale
20.40	— 66 m prsno (MO) . finale
20.50	— 33 m prosto (SI) - finale
21.00	— 33 m metuljček-delfin
(MO) - serije
21.10 — 33 m prosto (2E) - finale
21.30	— štafeta 4x66 m prosto se-
rije
22. septembra
18.30	— zbor sodnikov in tekmo-
valcev
m prsno (2E) . kvalifikacije
33 m poljubno (ME-MI) kvalifikacije
19.20	— 66 m prosto (MO) - kvali-
fikacije
19.40	— 33 m prosto (SE) . kvali-
fikacije
19.50	— 66 m hrbtno (MO) . kvali-
fikacije
20.00	— 33	m	prsno	(SI)	-	kvali-
fikacije
22.20	— 33 m poljubno (DE-DI) -
serije
20.30	— 33 m prsno (2E) - finale 20.35 — 33 m poljubno (ME-MI) -
finale
20.40	— 66	m	prosto	(MO)	-	finale
20.50	— 33	m	prosto	(SE)	.	finale
20.55 — 66	m	hrbtno	(MO)	•	finale
21.00	— 33	m	prsno	(SI)	-	finale
21.20	— 4x33 m prosto (2E) - serije
21.30	— 4x33 m mešano (MO) - se-
rije
Obvestila za tekmovalce. Poleg že objavljenih pravil morajo tekmovalci upoštevati še naslednja navodila:
1.	Vstop v tekmovalni prostor bo dovoljen pol ure pred začetkom tekmovanja. Pred vsako tekmo bo-do tekmovalci poklicani k stranski zapisnikarski mizi kjer bodo potrdili svoj nastop. Zamude se ne bo upoštevalo.
2.	Vsi tekmovalci naj s seboj prinesejo milo, ker se je treba pred vstopom v tekmovalni prostor umiti. S čevlji je vstop na tekmovalni prostor prepovedan. Dovoljene so coklje ali gumijasti «japonski» sandali.
3.	Dvodelne kopalke tekmovalkam niso dovoljene.

BEOGRAD, 19. — V Beogradu se je danes pričelo mednarodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, na katerein sodeluje 90 igralcev m igralk iz 10 držav. Ker bo večina nosilcev skupin prispela šele jutri danes ni bilo posebno zanimivih srečanj. Nicola Pietrangeli je odpovedal v zadnjem trenutku svojo udeležbo na prvenstvu.
nemškega vratarja. Pet minut kasneje je Napoli podvojil: prodor Gi-rardo - Altafini - Orlando z močnim strelom slednjega. Anders je hotel žogo prestreči, vendar jo je slabo zadel in jo usmeril v lastno mrežo. V 36’ tretji gol, ki ga je po izmenjavi žoge z Montefuscom dosegel Altafini.
V 28’ drugega polčasa zadnji gol domačinov. Po prodoru dvojice Ju-liano-Bigon-Juliano je slednji predložil Altafiniju, ki je preigral vratarja in spravil žogo v nezavarovano mrežo. Kotov je bilo 5:2 za Neapeljčane.
Enajsterici sta pred 20.000 gledalci igrali v naslednjih postavh:
NAPOLI — Zoff; Nardin, Poglia-na, Stenti, Panzanato, Girardo, Bi-gon, Juliano, Altafini, Montefusco, Orlando.
HANNOVER — Podlasly; Hel-liyngrath, Laszing; Anders, Stiller (Bandura), Graber; Straschitz, Poulsen, Hejnches, Siemensmeyer, Rodekamp.
Sodnik — Othmar Huber (Švica).
♦ * *
BOLOGNA, 19. — Bologna je premagala nocoj v tekmi za pokal sejemskih mest enajsterico Lyn iz Osla 2:0 (1:0). Prvi gol je v 7’ p. p. dosegel Pace, drugega pa v 24’ d. p. Clerici. Kotov je bilo 8:1 za Bologno. V 15’ d. p. sta se Saga (Lyn) in Pascutti zaletela in sta morala iz igrišča. Pascuttija so odnesli z nosilnico in so mu napravili dva šiva nad dnesnim očesom.
» * •
DUNAJ, 19. — Rapid je danes premagal v tekmi za pokal prvakov Besiktas iz Istambula s 3:0 (2:0). Dunajčani, ki so zmagali v prvi tekmi z 1:0, so se uvrstili v drugo kolo turnirja.

Mladinska ekipa Krasa (zgoraj), ki se je v nedeljo uvrstila v finalni del odbojkarskega mladinskega turnirja 10. SŠI, kjer se bo spoprijela s Sokolom za prvo mesto. Tretje mesto je bilo že oddano Bregu, četrto pa mladim Opencem (spodaj)
ILJA ERENBVRG
SREČANJA S SODOBNIKI
(Odlomki iz knjige « Ljudje, leta, življenjem)
Albert Einstein
Tri leta kasneje, ko so o Einsteinovem odkritju govorili vsi najuglednejši učenjaki, je predaval na bernski univerzi, teh predavanj pa sta se udeleževala samo dva študenta. Kmalu pa niso o njem govorili samo na znanstvenih zborovanjih, temveč tudi po tramvajih. Imel je predavanje v Zurichu, Pragi, Berlinu, Leydenu, Pasadeni, Princetonu; bival je v številnih evropskih deželah; potoval je v Indijo, Palestino in na Japonsko. S kom se ni vse srečaval v življenju, s kom vse ni vodil pristnih razgovorov? Ne mislim na učenjake — naravno je, da ga Je s številnimi izmed njih povezovalo prijateljstvo, toda rad bi navedel nekatera nepričakovana srečanja, o katerih je pisal sam ali pa jih je omeni! v razgovoru: Romain Rolland in Bertrand Russell, Kafka in Charlie Chaplin, Rabindranath Tagore in ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin, zgodovinar hasidičma Boober in Bernard Shaw, belgijski kralj Albert in črnska pevka Andersonova, Roosvelt in Nehru Prenašati pa ni mogel sprejemov, ploskanja, prilizovanja, izredno redko je Javno nastopal, rad je igral na violini, navduševal se je nad vrtnarstvom, predajal se je jadranju (napisal je celo članek »Vprašanja vodenja jadrnice«), istočasno pa ni bilo dogodka, na katerega ni reagiral strastno in požrtvovalno. Ko je v letih prve svetovne vojne zvedel, da Romain Rolland nastopa
proti nacionalistični zaslepljenosti, je odpotoval k njemu v Švico in nastopil proti svetovni klavnici. Pogumno je pozravil oktobrsko revolucijo, žigosal nemški militarizem. Fašizem je v njem našel nepomirljivega nasprotnika.
Ni bil nacionalist — niti nemški niti židovski. Ko je zbiral denar za gradnjo židovske univerze v Palestini, je govoril; «Videl sem, kako so se v Nemčiji norčevali iz Židov in srce se mi je trgalo. Videl sem, kako so mobilizirali šole, humoristične liste in vsa druga propagandna sredstva, da bi v mojih bratih Židih zadušili zaupanje vase...» Storil je vse, kar je mogel za Španijo, ki je branila svoje dostojanstvo. Sodeloval je v številnih organizacijah, ki so se borile proti nevarnosti nove svetovne vojne. Zapustil je kulturno sekcijo Društva narodov in izjavil, da se podreja močnim in vzpodbuja napadalce. Javno je v Ameriki izjavil, da je pristaš socializma in prijatelj Sovjetske zveze. Pisal je o diskriminaciji črncev: «To je mračen madež na vesti slehernega Američana.« V letih druge svetovne vojne je pomagal pri zbiranju sredstev za pomoč Sovjetski zvezi. Obsodil je atomsko orožje in izrekel anatemo nad hladno vojno, vztrajal je pri splošni razorožitvi in mesec dni pred smrtjo sestavljal besedilo razglasa, ki naj bi ga podpisala poleg njega še Bertrand Russell in Jo-liot-Curie.
Imel je veliko sovražnikov. Nekateri učenjaki so dolgo poskušali zanikati njegova odkritja, zdelo se jim je, da spod-kopujejo njihov mali ugled, ki so ga bili pridobili z dovoljenimi in nedopustnimi sredstvi. Nemški fašisti so ga sovražili. Ustanovili so organizacijo «Antieiustein», v katero so vstopili tudi nekateri znani fiziki, nosilci Nobelove nagrade. Omenjena organizacija se je ukvarjala s hajko na Einsteina — onemogočili so mu predavanja, tiskali so lažne znanstvene paskvile in letake. Leta 1922. so «kraljevski junaki«, ko so zvedeli, da prihaja Einstein v Pariz, organizirali demonstracije, naperjene proti njemu. Ko je prišel Hitler na oblast, je bil Einstein v odsotnosti obsojen na smrt, na njegovo glavo pa so razpisali
visoko nagrado. Leta 1933. so mračnjaki zahtevali, naj Einsteinu prepovedo vstop v Združene države. Leta 1945. je član kongresa Rankeen priporočal predstavniškemu domu, naj «kaznuje agitatorje, nekega Einsteina«, ki se je drznil nastopiti proti Frankovemu režimu. Pet let kasneje je isti Rankeen govoril: «Stari šarlatan, neki Einstein, ki pravi zase, da je učenjak, je v resnici pristaš komunističnega tabora...» (Z Einsteinom se je ukvarjala tudi znamenita komisija za protiameriško dejavnost).
V beležnici sem našel nekatere Einsteinove stavke, zabeležil sem si jih takoj, ko sem se iz Princetona vrnil v New York. Poglejmo, kaj je rekel o Američanih: «To so otroci, včasih ljubeznivi, včasih razpuščeni. Ni dobro, kadar se otroci začno igrati z ognjem. Bolje je, če se igrajo s kockami... Ne mislim, da povprečni Američan manj bere od Evropejca, toda bere druge stvari in, kar je najvažnejše, bere na drugačen način. Vprašal sem nekega študenta, če je prebral neko knjigo. Rekel je: Mislim, da sem, ne spominjam se. Toda omenjena knjiga je izšla pred nekaj leti, zagotovo je zastarela... Za takšnega človeka je zanimivo samo tisto, kar je novo... Tu znajo zelo hitro pozabljati. Med vojno se je pri povprečnem Američanu ob omembi besede Stalingrad pojavil refleks — sneti uro z roke in jo poslati rdečearmejcu. Hichoel in Fefer sta to videla. Zdaj se pri isti besedi pri številnih sproža drug refleks: pokazati Rusom, da imamo atomsko bombo. Seveda je to rezultat novinarske kampanje... V osrednji Afriki je živelo majhno pleme — pravim, je živelo zato, ker sem o tem pred kratkim bral. Ljudje tega plemena so dajali otrokom imena Planina, Palma, Zora, Jastreb. Ce je človek umrl, je postalo njegovo ime prepovedano (tabu) in morali so najti nove besede za oznako planin ali jastreba. Razumljivo je, da omenjeno pleme ni imelo niti zgodovine, niti tradicije, niti legende in se zato ni moglo razvijati — skoraj vsako leto je bilo potrebno vse znova začeti, številni Američani so podobni ljudem tega
plemena... Prebral sem v reviji «Newyorker» pretresljiv podlistek o Hirošimi. Po telefonu sem naročil sto izvodov in jih razdelil svojim študentom. Eden se mi je zahvalil in v navdušenju rekel: «Bomba je izredna!...» Seveda pa so tudi drugačni študentje. Toda vse to je zelo hudo... Jeseni sem nastopal. Zdi se, da bom kmalu moral znova...»
V razgovoru se je znova povrnil na bombo: «Vidite, naj-nevarneje je računati na logiko. Vi ste prepričani, da je dvakrat dve štiri, mar ne? Jaz nisem... Nesreča je, ker je Roosevelt umrl — tega bi ne dovolil...»
(In spet sem kasneje zvedel tisto, čemur pravijo »Einsteinova tragedija«. Mesec dni pred začetkom druge svetovne vojne so Einsteinu nekateri njegovi prijatelji fiziki sporočili da v Nemčiji vlagajo napore, da bi ustvarili atomsko bombe. Ker so hitlerjanci osvojili Češkoslovaško, imajo seveda uran. Prijatelji so pregovorili Einsteina, da je o tem pisal Roosveltu. Aprila 1945. leta, ko je postalo jasno, da se hitlerjancem ni posrečilo ustvariti atomske bombe, je drugič pisal Rooseveltu in ga zaklinjal, naj se ne zateče k strahovitemu orožju. Roosevelt je umrl, preden je pismo prispelo. Novi predsednik Truman pa je nekaj mesecev kasneje izdal ukaz, naj na Hiiušimo in Nagasaki odvržejo bombi).
Vedel sem, da se je Einstein zanimal za izdajo «črne knji ge«, tako so pravili zborniku človeških dokumentov: dnevnikov, pisem, pričevanj očividcev, posvečenemu uničevanju židovskega prebivalstva Evrope na ozmeljih, ki so jih bili zasedli bitlerjevci. Prinesel sem nekatere objavljene materiale in posnetke. Einstein je pozorno gledal, potem je dvignil oči in opazil sem žalost v njih, ustne pa so mu malce podrhtevale. Rekel je: «V teku svojega življenja sem večkrat govoril, da so možnosti spoznanja neskončna in da je neskončno tudi tisto, kar moramo spoznati. Zdaj pa mislim, da tudi nizkotnost in okrutnost prav tako nimata konca...»
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 Ul 94-638 - Poštni preda 559 - 10L»FU2NI< A GORILA: Ulica 24 Magglo 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna «400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna Številka » tednu ln nedeljo 50 para (50 starin dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: AD)T, J*S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telnon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Liubljanl - 501-3-270/J OGLASI: (.ena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. — MaU ogla«) 40 Ur beseča - Oglasi tržaške m
gortSke pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietA PubbUcltk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja lr tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst