TRST, petek 14. decembra 1956 Leto XII. - Št. 284 (3522) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93-808. 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. e, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-83* — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ. Izvod 10, m slovenije' »t. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, urzavna zaiu ZQZ. Trs{ višine v širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 373 • izdala Založništvo tržaškega ^________ PO ZAKI.lBflUll 48 CRME STAVKE MA MADŽARSKEM t OBRAMBI! DELAVSKIH SVETOV Delavci se zavedajo nujnosti proizvodnje hkrati pa so zaskrbljeni za svoje pridobitve Močno se občuti pomanjkanje premoga, električne energije in surovin, zaradi česar je gospodarski položaj zelo resen - Govori se o n ovili spremembak v vladi Poročilo K. S. Menona o položaju - Hammarskjoeldov razgovor s Horvathom t . BEOGRAD. 13. — Kakor javlja dopisnik »Borbe« iz Budimpešte, se je Stavka kon-cala. Budimpešta je danes videti tikoraj normalna, kolikor is to v današnjih pogojih mogoče. Trgovine so bile odprta, bilo je povsod mnogo kupcev, dolge vrste. Tramvaji, avtobusi, trolejbusi so vozili llt tudi prav tako podzemeljska Železnica. Na ogrodjih, Postavljenih pred deloma porušenimi hišami, pa so se pojavili zidarji. »Naravnost čudovito je, pravi dopisnik, kako to mesto lahko spremeni avojo zunanjost čez noč.» »Verjetno pa bo še dolgo Predmet diskusije, ali se je atavka nehala ker so mnogi državni in drugi organi pozivali na prenehanje stavke, ker s.o delavci že trudni od neurejenega življenja, na katerega niso navajeni, ali pa dostavno zaradi tega, ker je Potekel 48-umi rok, ki je bil določen za stavko. Prav tako j* težko najiti realno politič-n° ali kako drugo pojasnilo Za to stavko brez točno definiranih ciljev. Enako težko Je sprejeti drugo tolmačenje, ds je ta stavka samo predmet kontrarevolucionarne akcije, po kateri so se delavci dali zapeljati. Točno je, da •* tudi v tej stavki, kakor v v*eh dogodkih po oktobru sodelovale tudi reakcionarne in kontrarevolucionarne file, pri cetner je bilo večje število hzivanj, kakor se je že mno-pisalo. Toda ti pojavi ne Pojasnjujejo dejstva, da je do stavke prišlo in še manj djenega širokega obsega. Ni .IPogoče oporekati dejstvu, da Ja poziv na stavko naletel na dajširai odziv. Prav tako ni Mogoče oporekati dejstvu, da Je to bila manifestacija za delavske svete v tovarnah in J? teritorialne delavske svete. za stavka je bila praktično 6den izmed izrazov oedanje-?a. Izrednega .madžarskega poetičnega položaje. Vsak razgovor z delavoi ponovno dokazuje, da se ti na ani strani zavedajo nujnosti Povečanja proizvodnje, kar je djihova želja, na drugi strani Pa so zaskrbljeni za svoje Pridobitve. . V današnjih listih se potrle vest o aretaciji bivšega Predsednika centralnega de-javskega sveta v Budimpešti j-andora Racza in člana fve-I* Sancora Balija. V uradnem poročilu se zatrjuje, da ata imela prvovrstno vlogo v ,da je budimpeštanski delavski svet postal orodje Kontrarevolucije in da ee s 'em.i silami nadaljujejo posku da se prepreči vzpostavitev reda. Obtožujejo ju. da “a organizirala izzivalne stavke, da rta sklicevala pro-^akonita posvetovanja irr Pripravljala mobilizacijo za Kru šit e v vlade. . Današnje dei0 v podjetjih j* še vedno povezano z veli-Kinti težavami za proizvodnjo samo zaradi nemirnega Papoloženja. pač pa pred-, sem zaradi pomanjkanja e-*®tričme energije in drugih »oriv. V Budimpešti se danes pojavno širi govorica o tem, d* so te začeli razgovori "edstavniikov madžarske sofistične delavske stranke «■ Predstavniki - nekaterih drugih ji ra n k, posebno stranke maji posestnikov in stranke •“etoefia, kii je nastala iz dkda-nje neodvisne kmečke franke. Baie se razgovori vo-ho o razširitvi baze vlade Jkoma o spopolnitvi vlade „ novimi člani omenjenih rank.j, - “Udimpeštanski radio pa ne- jard lir po uradnem tečaju) zaradi ustavitve dela po prvi vstaji. Poudarja se tudi, da obnovitev normalnega gospodarskega delovanja resno ovira pomanjkanje premoga, e-lektrične energije, surovin in tudi sedanja dezorganizacija v prevozništvu. List dodaja, da «upajo preprečiti inflacijo, ki je nastala leta 1945-1946, toda predvidevanje možnosti množične brezposelnosti na žalost ni noben nerealen privid«. Budimpeštanski radio je nocoj sporočil tudi «seznam oseb, ki so bile izpuščene na svobodo«. Med temi je tudi pisatelj Karpati. Radio je tudi oddajal uradna sporočila, da danes v Budimpešti delujejo vsi vlaki kakor tudi avtobusi in nekateri tramvaji. V nekaterih tovarnah so delavce pozvali, naj se vrnejo na delo, če nočejo biti odpuščeni. Kakor javlja agencija Reuter. pa so bivši člani budim-peštanskega delavskega sveta In predstavniki drugih delavskih svetov vse Madžarske poslali brzojavko Bulganinu z zahtevo, naj bi sprejel svobodno izvoljeno delegacijo madžarskih delavcev, da ga obvesti o dejanskem položaju na Madžarskem. Nehrujeve izjave NOVI DELHI, 13. — Indijski ministrski predsednik Nehru je podal v zgornjem domu izjavo, v kateri je omenil prvo poročilo, ki ga je poslal indijski poslanik K. S. Menon o svojem obisku v Budimpešti. «Na podlagi tega poročila, je izjavil Nehru, se lahko sodi, kljub težavam za točne ocenitve, da je v madžarski revoluciji zgubilo življenje 25 tisoč Madžarov in 7.000 Rusov.« «Menon, je izjavil Nehru, je poročal, da je škoda v Budimpešti zelo velika in taka, kakor da bi jo povzročila vojna.)) Zatem je Nehru izjavil, da pričakuje še popolno spov ročilo od Menona in tudi od indijskega poslanika v B.ragi. Dodal pa je: «Ni dvoma, da je madžarska revolucija narodna revolucija, ki je zajela vso državo. V njej, je na da Ijeval Nehru, so elementi, ki bi jih lahko imenovali k on-trarevplucionarje ali reakcionarje, in nekateri zunanji elementi, toda gre za majhen del. V glavnem je šlo za narodno gibanje, pri katerem je sodelovala večina delavcev.« Nehru je zatem izjavil, da po prvotnem umiku so se sovjetske čete v velikem številu vrnile na Madžarsko, ter je dodal, da je Indija mnenja, da se morajo vse tuje Čete umakniti iz drugih držav. «Menim, je dejal Nehru, da velika evropska vprašanja, zlasti nemško vprašanje, bi se zelo približala , rešitvi, če bi. se tuje čete urttaknile na obeh straneh. Vendar pa mislimo, da ne bi bilo upravičeno, če bi mi vztrajali, naj se to zgodi v sedanji konjunkturi, ^ estano poziva rudarje, naj c Vrnejo na delo, in poudar-J1 da je zaradi pomanjkanja ffetnoga gospodarski položaj ^tastrofalen. Glasilo madžar-j. * delavske stranke »Nepsza-adsag» pise. da je Madžarska ,0 . sedaj zgubila 15 milijard °r>ntov (približno 700 mili- Književniki FLRJ nruiesiiraiu zaradi lenoriacije Lukacza „ BEOGRAD, 13- — Skupi- 50 jugoslovanskih književ-bkov je danes objavila iz-!avo, v kateri ostro protesti-zaradi deportacije ugled-LS8a madžarskega filozofa in 'tjiževnika Gyorgyja Luka-r9 in zahteva njegovo osvojitev. •Zaskrbljeni zaradi usode hi, snstvenika. za Hi •hči vee aiegovo katerega življenje . njegovo veliko delo, in kakega deportiranje zaradi Jugove visoke starosti je še nerazumljivo, imamo za »j°io dolžnost, dvigniti svoj l:8s proti takemu ravnanju, J' Klede na osebnost Lukacza Podstavlja kršitev osnovnih JCeel humanosti in človeških v *V'ic,» ugotavljajo jugoslo--Khski književniki v svojem Otestu. uMed podpisniki protesta so jOoslav Krleža. Ivo Andrič, h°*ip Vidmar, Boris Ziherl, vJVm sipko, Oskar Davičo, Katrica Cosič in drugi. a Madžarskem, ko je tam globoka kriza. Moja teza je, da intervencija sovjetskih čet na Madžarskem ni bila upravičena.» Nehru je zatem omenil, da so indijski predstavniki v Budimpešti načeli vprašanje, da madžarska vlada sprejme obisk glavnega tajnika OZN in opazovalcev OZN. «Za Indijo, je dodal Nehru, gre predvsem za to, da se prepreči, da bi se položaj spremenil v svetovno vojno.» Ko je obrazložil stališče, ki ga je zavzel Krišna Menon v _ OZN pri glasovanju o Madžarski, je Nehru med drugim izjavil, da Indija želi obravnavati vprašanja realistično. Hammarskjoeldovo poročilo o pomoči beguncem NEW YORK, 13. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld se je danes razgovarjal z madžarskim zunanjim ministrom Horvathom. Razgovor, ki je traial samo nekaj minut, je zahteval Horvath. Včeraj je madžarska delegacija ponovno opozorila tajnika OZN Hammarskjoelda na prejšnje izjave, da je madžarska vlada pripravljena zače-pogajanja z njim, kdaj naj pride v Budimpešto, in da 16. december ni za madžarsko viado primeren. Pri glasovanju o resoluciji v glavni skupščini so se včeraj vzdržale sledeče države: Afganistan, Egipt, Finska, Indija, Jugoslavija, Indonezija, Jordanija, Maroko, Saudova A-rabija, Sudan, Sirija, Jemen in Kambodža. Takoj po glasovanju je indijski delegat izjavil, da ne vztraja pri glasovanju o resoluciji azijskih držav, ker so bili z veliko večino zavrnjeni njegovi spreminjevalni predlogi. Sprejeta resolucija pravi, da sovjetska vlada krši politično neodvisnost Madžarske in listino OZN. Nato ponovno poziva sovjetsko vlado, naj takoj preneha z intervencijo v notranje zadeve Madžarske ter na; takoj sprejme ukrepe za umik svojih čet iz Madžarske ob navzočnosti opazovalcev OZN. Glavnega tajnika pa prosi, naj sprejme katero koli pobudo, ki se mu bo zdela koristna v zvezi z Madžarsko v skladu z načeli listine OZN in resolucijami glavne skupščine. V poročilu glavni skupščini o pomoči madžarskemu prebivalstvu je glavni tajnik OZN Hammarskjoeld danes potrdil predvidevanja njegovih izvedencev, da bo treba določiti dodatni kredit 10 milijonov dolarjev v OZN, medtem ko se je prvotno predvidevalo v ta namen 6 milijonov do,-larjev. Hammarskjoeld poudarja v svojem poročilu, da bo v prihodnjih šestih mesecih bivalo v Avstriji 60.000 madžarskih beguncev. Po mnenju mednarodnega Rdečega križa je tudi nujno potrebno pove- čati pomoč madžarskemu prebivalstvu v domovini. Medtem pa je predsedstvo skupščine priporočalo, naj se sprejme na dnevni red vprašanje, ki ga je predložila sovjetska delegacija pod naslovom; «Protest Sovjetske zveze zaradi ameriške intervencije v notranje zadeve. Albanije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, CSR in SZ in zaradi prevratnega delovanja proti tem državam«. Dvanajst držav, med katerimi so ZDA. so glasovale za sprejem zadeve na dnevni red. Proti je glasovala samo Dominikanska republika. Turčija in Formoza sta se vzdržali. LONDON, 13. — Danes je 85 laburističnih poslancev zahtevalo, naj bi na angleško pobudo Nehru bil pooblaščen, da se razgovarja s sovjetskimi oblastmi o umiku sovjetskih čet iz Madžarske in o ponovni spravi med SZ in zahodnimi državami. Omenjeni poslanci so podpL šali resolucijo v tem smislu, ki pravi, da ugodno sprejemajo sklep angleške vlade o umiku čet iz Egipta, obsojajo pa uporabo sile na Madžarskem ter prosijo angleško vlado, naj pozove Nehruja, da bi posredoval za umik sovjetskih čet iz Madžarske ter da bi vplival, da pride do sprave med SZ in zahodnimi državami. NEW YORK, 13. — Glavna skupščina OZN je danes sklenila, da preneha varuštvo nad britanskim' Togom in je odobrila priključitev te dežele k neodvisni Zlati obali. DANES BO KONGRES T0GLIATT1JEVA KRITIČNA OCENA DISKUSIJE LONGOVO POROČILO 0 NOVEM STATUTU Glavni tajnik KPI ostaja na «srednji poti», ki jo je začrtal v soboto - Novi statut bo jamstvo večje demokratičnosti v partiji j vojnih invalidov ter rimske lr/\ imint-Ano wo lonino NT (Od našega dopisnika) RIM, 13 — Danes je šesti dan kongresa KPI in priznati je treba, da delegati disciplinirano in pazljivo sledijo diskusiji o Togliattijevem referatu. Ta diskusija je bila danes zaključena. Neutrudljivost in nezmanjšano zanimanje za vsa vprašanja sta ena izmed važnih značilnosti tega kongresa. Hkrati pa je bil današnji dan zopet dan Togliattija, ki se mu je pridružil še Lon-go. Prvi je podal oceno diskusije. ki je trajala štiri dni in pol, drugi pa poročilo o novem statutu. Dopoldne so govorili zadnji diskutanti. Kongres pa so pozdravili se delegati Avstrije, Maroka, Nizozemske in Izraela. Govoril je tudi znani sindikalist Bitossi, ki mu je sledil Togliatti, popoldne pa Lon-go. Za njim so pozdravili kongres še nekateri delegati, med njimi tudi delegacija rimskih komunistične mladine. Navdušenju in prepevanju ni hotelo biti ne kraja ne konca. Končno je podala poročilo centralna kontrolna komisija, ki ji je sledila seja kongresa brez navzočnosti novinarjev in povabljencev. Jutri bo diskusija o novem statutu in volitve novega centralnega komiteja. Ko smo se zvečer vračali v središče Rima. smo na najprometnejšem prehodu na Trgu Colona opazili v izložbenih oknih razstavljeno znano propagandistično gradivo «Pace e liberta« z najnovejšimi vestmi iz Madžarske. KPI ni odgovorila in tudi ne odgovarja na te klevete; da ima prav, se je pokazalo tudi pri zadnjih volitvah. Tudi Togliatti se danes tovrstne protikomunistične hajke ni dotaknil temveč je le mimogrede ošvrknil tisti del ZASEDANJE SVETA MINISTROV NATO Brentano proti pozivanju na upor v vzhodnoevropskih državah Zavzel se je za povečanje gospodarskih in kulturnih stikov s temi državami - ZDA hočejo ohraniti proste roke v svoji zunanji politiki - Anglija ne zmore sedanjih vojaških bremen - Grožnja z »atomsko represalijo" PROTOKOL 0 RIBOLOVU MED ITALIJO Italija bo plačala eno milijardo in 250 milijonov lir za pravico ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah - Ugodni komentarji v Rimu BEOGRAD, 13. — Dolgotraj- | obeh držav zaradi sklenitve na pogajanja o ureditvi nerešenih finančnih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, med njimi tudi ribolova na Jadranu in ureditve 'medsebojnih terjatev, so se končala 1. marca letos s podpisom sporazuma o posebnih dobavah. Pri izvajanju tega sporazuma pa so se, kot smo svoj cas že poročali, pc javila s strani italijanskih bank, ki niso bile zadovoljne s kreditnimi pogoji sporazuma, take težave, ki so pi:ktično onemogočile izvajanje sporazuma. Z dopolnilnimi protokoli, k; so bili danes podpisani v Beo gradu, je bila končno ustvarjena. kakor menijo v Beogradu, možnost, da,se popravi to nezdravo stanje v italijansko-jugoslovanskih gospodarskih odnosih. Državni svetnik tajništva za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič in italijanski veleposlanik v Beogradu Guidot-ti sta danes namreč podpisala dopolnilni protokol o ureditvi ribolova na Jadranu. S tem protokolom se je italijanska vlada obvezala plačati 1 milijardo in 250 milijonov lir odškodnine za pravico ribolova v jugoslovanskih teritonajnih vodah, in to v dveh obrokih, in sicer julija 1957 in julija 1958. Istočasno je bilo urejeno tudi vprašanje uporabe zneska 15 milijonov dolarjev, ki jih ima Italija plačati na podlagi sporazuma o ureditvi medsebojnih finančnih terjatev. S posebnim sporazumom je bilo dogovorjeno tudi, da se do konca januarja prihodnjega leta sestaneta delegaciji novega kreditnega in investicijskega sporazuma o posebnih dobavah, ki je prenehal veljati. RIM, 23. — V zvezi s podpisanim protokolom ugotavljajo v rimskih krogih, da postavlja ta sporazum možnosti za boljše sodelovanje med obema državama ne samo na tem sektorju pač pa v gospodarskih in trgovinskih odnosih na splošno. V teh krogih ugotavljajo, da bo novi sporazum devinkuli-ral dogovor o ribolovu od funkcionuanja dogovora o posebnih dobavah, glede katerega so nastale težave. Zainteresirana italijanska industrija, tako poudarjajo, bo odslej lahko začela pogajanja in sklenila posle z Jugoslavijo na podlagi hitrejšega in bolj elastičnega sistema, kakor ga je določal sporazum o posebnih dobavah. O tem se bodo podrobno dogovorili na prihodnjem sestanku v Rimu. Dalje, kakor puroča agencija ANSA. določa današnji protokol tudi znesek letnega italijanskega prispevka za ohranitev in razvoj ribjega bogastva na Jadranu (približno 400 milijonov lir). ANSA pripominja, da je na podlagi razgovorov računati, da bo pri prihodnjih razgovorih mogoč sporazum o tranzitu italijanskih ribiških čolnov v jugoslovanskih vodah v Tržaškem zalivu in o vprašanju pristanišč, v katera se čolni lahko zatečejo v primeru slabega vremena. PARIZ, 13. — Svet ministrov NATQ je danes nadaljeval splošno razpravo o Srednjem vzhodu in o poročilu «treh modrih«. Na jutranji seji je svet odobril nekatera priporočila «treh modrih« o razširitvi delovanja NATQ na nevojaška področja. Se dalje pa je razpravljal o nekaterih ugovorih francoske in nemške delegacije, k.i jih bodo atrije modri« proučili ter bodo nato pripravili dokončno besedilo, ki bo morda objavljeno jutri. Takoj v začetku seje je ameriški državni tajnik Dul-les pojasnil stališče ZDA v zvezi z njegovim včerajšnjim govorom, o katerem je dejal, da so ga napačno tolmačili. Poudaril je, da so ZDA naklonjene posvetovanjem med članicami NATO, kii so potrebna, še preden izbruhne kriza. Toda, če so ZDA pripravljene obravnavati v NATO kateri koli politični položaj, so tudi taki primeri, ko je potrebna nujna rešitev. Spričo resne krize bi ZDA lahko bile prisiljene začeti takojšnjo akcijo. Zato bi v primeri nujnosti posvetovanje postalo težko in morda nemogoče. V svojem včerajšnjem govoru je namreč Dulles postavil omenjene pridržke v zvezi z določbo, da je posvetovanje med članicami NATO obvezmo pred sleherno akcijo, ki se tiče neposredno držav NATO. Poudaril je tudi, da ne more dobesedno sprejeti tistega dela poročila, ki pravi, da «ne more biti enotnosti v obrambi in neenotnosti v politiki«. On ni mnenja, da obramba vsega področja NATO pomeni, da zunanja politika vseh držav članic na vsem svetu mora biti v harmoniji. Med prvimi je nato govoril zahodnonemški zunanji minister von Brentano, ki je izjavil. da bi nastala resna nevarnost tretje svetovne voj ne, če bi nastal upor v Vzhodni Nemčiji. «Ni mogoče pričakovati, je dejal, da bi Nemci na Zahodu ostali pasivni, če bi se njihovi bratje na Vzhodu dvignili za svobodo.« S tem v zvezi je von Bren tano izrekel zaskrbljenost in upanje, da bo Vzhodna Nemčija prihranjena. «Nemcem z Vzhoda, je dejal von Brentano, so bili dani nasveti, na^ modro ravnajo, da se prepreči, da bi se dogodki na Madžarskem razširili na Vzhodno Nemčijo, Meni pa se, da za sedaj ni vzroka, da bi se bilo bati eksplozivnega razvoja položaja.« Von Brentano je dalje izjavil, da želi njegova vlada zmerno vplivati na Nemce Vzhoda. Pozval je svet, naj vključi v končno resolucijo izjavo o pravicah neodvisnosti držav* Vzhodne Evrope, in je na koncu zahteval, naj končna izjava poudari stališče o vprašanju združitve Nemčije. V svojem govoru je von Brentano tudi dejal, da ne bi smeli spodbujati ljudstva v vzhodnoevropskih državah naj začne ((dramatične« akcije, ki bi lahko imele zanje hude posledice, kakor st« je dogodilo na Madžarskem. Izrekel se je nato za povečanje gospodarskih in kulturnih odnosov z državami ljudske demokracije, poudarjal pa je ponovno, da se ne sme pozivati ljudstvo v teh državah na upor. Kanadski zunanji minister Pearson je izjavil, da je treba te predloge zelo skrbno proučiti. Sledila je debata o poročilu »treh modrih«, ki je bi- lo, kakor rečeno, v glavnem sprejeto in bo objavljeno jutri. Na popoldanski seji pa so govorili o političnih direktivah sveta vojakom in proučevali poročilo vojaškega odbora NATO, v katerem so načelniki glavnilh štabov držav članic. Poročilo navaja podatke o stanju atlantskih sil in govori o napredovanju na vojaškem področju. Kar se tiče političnih direktiv, se svet strinja o dveh načelih: 1. noben napad ne sme ostati nekaznovan, 2. v primeru «hudega» napada je atomska represalija najboljši odgovor. Ameriški državni tajnik Dulles je med drugim izjavil, da bedo ZDa letos posvetile vojaškemu področju večje finančne napore kakor lansko leto. Dejal je, da bodo ZDA še dalje obdržale svoje čete v Evropi v smislu Ei-senhovverjeve izjave iz leta 1955, Zatem je Dulles poudaril, da je v okviru moderne strategije potrebno novo znižanje števila vojaštva, da pa se ne sme zanašati se izključno na atomsko silo. Dejal je, da bodo morale evropske države v bodoče prevzeti vedno večji delež pri konvencionalni o-brambi Evrope, V tem okviru bo napravljen velik korak, ko bo nemška oborožitev dejanska. Poudaril je nato, da je treba čimprej izpolniti direktivo NATO o moderniziranju oboroženih sil, kar bo med drugim omogočilo Veliki Britaniji zmanjšanje njenih bremen. Govoril je tudi vrhovni poveljnik atlantskih sil general Norstad, ki je med drugim poudarjal potrebo večjega centraliziranja informacij, ker je informacijska služba med zadnjimi dogodki odpovedala. Britanski finančni minister MacMillan pa je podrobno obrazložil finančne težave Velike Britanije, zaradi česar bi morala britanska vlada izvesti bistveno varčevanje na vojaškem področju. Dejal je, da vzdrževanje britanskih čet v Nemčiji zelo otežuje o-brambni proračun Velike Britanije, in je obžaloval, da nekatere države ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Nemški zunanji minister von Brentano je dejal, da 6e angleška kritika očitno nanaša na Nemčijo. Dodal je, da je včeraj obljubil tajniku v Foreign Officeu, da bo njegova vlada z razumevanjem proučila vprašanje stroškov za vzdrževanje angleških, francoskih in ameriških čet v Nemčiji. Svet bo nadaljeval razpravo jutri zjutraj. Razgovori e Cipru v Aleoah io Ankari LONDON, 13. — Britanski minister za kolonije Lennox Boyd je danes odpotoval z letalom v Grčijo. Ministrstvo za kolonije je sporočilo, da se bo Lennox Boyd razgovarjal z grško in turško vlado o poročilu lorda Radcliffa v zvezi s ciprsko ustavo. Predsednik grške vlade je v Atenah nocoj sporočil, da se bo sestal jutri zjutraj z Len-noxom Boydom. Karamanlis ni hotel podati nobene izjave v zvezi z nenadnim prihodom britanskega ministra. Nehru potuje v Washington NOVI DELHI, 13. — Predsednik indijske vlade Nehru, ki potuje danes v Washing-ton, je izjavil včeraj v parlamentu, da se bo verjetno ob povratku iz ZDA sestal v Londonu s predsednikom britanske vlade Edenom. Kakor javljajo z Jamajke, sta Eden in njegova soproga nocoj odpotovala z letalom zopet v London. V Gorici zaključno zborovanje «Liste naprednih Slovencev» Na zborovanju so govorili R. Bratuš, V. Nanut, dr. J. Dekleva, Čeme in Predan Viljem Nanut Za Listo naprednih Slovencev je bilo v sredo zvečer uspelo zborovanje v prosvetni dvorani na Korzu Verdi št. 1, katerega se je udeležilo izredno veliko število slovenskih volivcev iz mesta, ki so hoteli s svojo prisotnostjo ma_ nifestirati svoje težnje po socialnem napredku in narodnem obstoju. V uvodnih besedah je tov. Lambert Mermolja pozdravil navzoče ter predal besedo neodvisnemu kandidatu g. Rudiju Bratušu, ki je hotel na zaključnem zborovanju Liste naprednih Slovencev povedati svoje misli ter svoje razloge, zakaj se je odločil nastopiti skupno z naprednimi Slovenci v obrambo naših nacionalnih in socialnih pravic. Govor neodvisnega Rudija Bratuša G. Bratuš je svoj govor začel s sledečimi besedami: ((Pozdravljeni Slovenci in Slovenke! Svoj čas sem bil v karskih listih prerekanje in obrekovanje. Samozavestnost Slovencev je pričela pešati in uspeh so imeli potujčevalci. Se slabše je bilo pod fašizmom, ki nam je kratko malo odvzel vse: šoio, jezik in u-kinil vse delovanje Slovencev na kulturnem in gospodarskem področju. Vojna je prekrižala račune fašistov. Danes pa smo ponovno v dobi prebujenja. Slovensko ljudstvo v zamejstvu si ponovno želi starih zlatih časov kot pred sto leti, ko je skupno delalo za napredek in obstoj. Prevladuje želja po sodelovanju in skupnem nastopu vseh Slovencev, da preprečimo, da nam bi na ((demokratičen« način uničili slovenske šole in poitalijančili naš jivelj. Do te skupne poti mora slej ali prej priti, če hočemo ohraniti samozavest in narodni čut. Mladina nestrpno čaka ta dan. Ko je navedel več konkretnih primerov, kje je potrebna naša prisotnost, da se obvaruje propadanje našega na-veseli družbi, ko se je priče- j roda in da se rešijo gospodar. lo politično prerekanje. V kolu je sedel siv starček, ki je nekaj mrmral. Približal sem se mu in nagovoril me je s sledečimi besedami: Srečni stari časi, ko je sloga vladala med Slovenci!« Res je bila to zlata doba pred sto leti, ko je imela v piostorih te dvorane svoj sedež Slovenska čitalnica, dom vseh Slovencev, zbirališče delavcev, kmetov in intelektualcev. Tudi naš goriški slavček Simon Gregorčič je govoril v leb. prostorih in navduševal naše ljudi z lepo slovensko pesmijo. Kmalu pa se je začelo po stran- ska in socialna vprašanja, je dejal, da bodo imeli bodoči svetovalci veliko dela, da u-spešno rešijo številne naloge v korist skupnosti. Poudaril je tudi potrebo po mirnem sožitju s prebivalci italijanske narodnosti ter se zahvalil odboru, ki je predložil Listo občinske enotnosti, da mu je odstopil mesto za njegovo neodvisno kandidaturo. Prisotni so govor z zanimanjem spremljali ter ga o-dobravali. Za njim so govorili tovari-š., ki so poleg predsednika konference tov. dr. Mermolja sedeli za predsedniško mizo. Najprej je spregovoril pokrajinski in občinski kandidat tov. Viljem Nanut, ki je v svojem obsežnem govoru prikazal domača vprašanja. Uvodoma je govoril o Demokratični fronti Slovencev, ki je bila ustanovljena takoj po priključitvi k Italiji z namenom, da mobilizira Slovence v Italiji v borbi za nacionalne in socialne pravice. Polagoma, ko so pogoji dozoreli, smo sklenili opustiti strankarstvo ter pričeli zbirati gospodarske in kulturne institucije v skupni slovenski kulturno-gospodarski zvezi, ker menimo, da je za naš obstoj in razvoj potrebno sodelovanje vseh Slovencev glede skupnih vprašanj. Naše politične probleme pa smo pričeli reševati skupno z naprednimi italijanskimi množicami. V tem pogledu smo napravili konkreten korak za sedanje volitve, ker smo se povezali z naprednimi italijanskimi strankami, ki so podprle naše napore, da izvolimo pokrajinskega svetovalca. Prav tako je prišlo do sporazuma o sodelovanju s pripadniki naprednih itaFK^nskih strank po okoliških občinah, kjer so bile sestavljene liste občinske enotnosti. Ko je omenil temeljne zahteve našega programa, ki ga naši volivci poznajo iz čita-nja naših lepakov, je podal analizo nekaterih najvažnejših vprašanj kot so na primer prosta cona, brezposelnost, zapostavljanje naših ljudi v gospodarskem življenju našega mesta itd.. (Nadaljevanje na 4. strani) tiska, ki je o delu kongresa pisal neumne laži, pri čemer je šel morda malo v neumestnosti, čeprav je priznal, da poziv, naj se piše o kongresu resnica, m bil povsem zaman. V podrobnosti se ni spuščal, ker je politična komisija oceno posameznih vprašanj diskusije. kot n. pr. agrarno vprašanje, prepustil^ drugemu članu. Togliattijeva splošna ocena diskusije je bila pozitivna: diskusija je bila globoka in kritična ter je obogatila politično linijo partije, je dejal. Kritike je razdelil na ((pozitivne in manj pozitivne«, pri čemer je povedal, kakšna mora biti kritika. Poudaril je, da v diskusiji ni bil nihče obtožen. da je «agent sovražnika«; v komisijah so sodelovali tudi tisti, ki se niso strinjali z linijo partije; bili so tudi izvoljeni za delegate, kot n. pr. poslanec Giolitti. ((Kritika ni prikrila nobene napake. Toda način nekateri)^ kritik kaze. da so ostala za njimi neizgovorjena stališča, ki jih je treba odklanjati kot radikalno negiranje sovjetskega socialističnega izkustva. Tako se glede Madžarske niso skrivale ostre kritike tamkajšnjih komunističnih voditeljev, hkrati pa je bilo nujno postaviti se na stran socialistične oblasti, če se ni hotelo preiti na drugo stran,« je rekel Togliatti. Ali je s tem mislil, da so vsi tisti v njegovi stranki, ki se z njim ne strinjajo glede madžarskih dogodkov, na drugi strani? In je «na drugi strani tudi vodstvo PSI? Govornik je nato odgovoril tistim, ki so mu očitali, da je govoril še vedno o »modelu« ZSSR. Togliatti je pojasnil, da ni res, da je bilo rečeno samo »model«, temveč «prvi veliki model, poleg katerega imamo danes se druge modele«. To pojasnilo je bilo vsekakor potrebno, tako da ne bo nobenega dvoma več, da se je KPI s tem kongresom definitivno odrekla »vodilni vlogi partije in države SZ« ter se naslonila na izključno vodilno vlogo marksistično-leninističnih načel, kot smo poročali ze prvi dan kongresa. «Vprašanje politične enotnosti delavskega gibanja m. aktualno.« je nadaljeval Togliatti. ko je govoril o tem važnem vprašanju prav v zvezi s povsem določenim ei-liem KPI: demokratično vlado delavskega razreda. «Ce se ne bi držali te postavke, bi ovirali socialistično združevanje. Pri tem se moramo boriti proti reakcionarnim oportunističnim jiozicijam socialne demokracije. Toda komunisti se ne morejo pojaviti kot tretji nezaželeni za združitev treh. Vedno je treba namreč povedati stvari tako. kakršne so,» je dejal govornik. Nato je prešel na mednarodni položaj in izjavil, da je v teku ofenziva pToti socialističnim deželam,, ki bi hotela spremeniti proces obnove v teh državah v njihovo zlo. Omenil je včerajšnjo diskusijo na seji NATO v Parizu o možnosti vojaške intervencije v primeru nemi rov v socialističnih državah «Prav tako nas vznemirjajo vesti iz Madžarske o obstoju uporniških središč, o yeliči-ni zloma, ki se tam kaže. in 0 počasnosti, s katero se ta zlom popravlja. Italijanski komunisti se veselijo, da se je Poljska izognila tej nevarnosti zaradi sposobnosti, ki so jo pokazali poljski voditelji in s tem dokazali velik politični čut. Strinjamo se s tistim, kar je povedal tovariš Morawski glede razširitve demokracije, kar mora biti povezano z budnostjo, zlasti spričo položaja, kakršen je danes v svetu,« je ob ploskanju delegatov izjavil To; gliatti. Ta izjava je tem bolj značilna, ker se je v začetku, svojega govora Togliatti otepal očitka določenega tiska, da je postal «titovec». Poleg tega je ta izjava važna tudi zato, saj je omenil prav poljskega delegata, ostalih delegatov ljudskih demokracij pa ne. Glede tragičnih dogodkov je dejal, da gre za »oblake, ki sedaj prikrivajo nebo, vendar pa ne smemo pozabiti, da nebo obstaja« in navedel nesporazume iz časov sovjet-sko-nemškega pakta in takratni neznosni položaj francoske komunistične partije. Zdi se, da primerjava ni bila ravno na mestu, čeprav je takoj nato pravilno poudaril, da »pot v socializem ni asfaltirani drevored«. Spričo Togliattijevega sobotnega zagovarjanja sodelovanja med komunističnimi partijami in potrebe prijateljske kritike je zelo značilna njegova izjava, kako si zamišlja to kritiko. «Prispevati moramo k novi usmeritvi komunističnih gibanj, toda nočemo biti kritiki slehernega dejanja drugih partij, ker je to nemogoče. To bi bila ošabnost. Mi odklanjamo provin cialno ošabnost, ki s posameznih sektorjev delavskega gibanja presoja nekatere part! je, in odklanjamo sleherni akt, ki bi ;56 TRST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri: 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture: »•jr Operetna fantazija; 13.30 Glasu po željah; 17.30 Plesna čajanka. 18.00 Brahms: Dvojni koncert a* čelo in orkester; 18.30 Z zac rane police: 18.40 Moški vok ah' kvintet iz Trsta poje hirvas* narodne pesmi: 19.00 Irska rap^ sodija; 19.15 Radijska univerza, 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spori. 20.C5 Havajski motivi: 20.30 Rd“J-gov: Roženice: 20.51 Weber: vabilo k valčku: 21.00 Umetnost m prireditve v Trstu; 21.15 MojsMjg vine slavnih skladateljev; Zly Orkester Cergoli: 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. 22.15 Ravel: «Spanska ura*-,-l«i mična opera v 1 dejanju: 23-v> Orkester Phil Spitalny. TRST 1. 11.30 Nove popevke; 16.45 Poj® Teodora Lombardi; 21.00 Rol,fy Schumann: «Ra| in peri«. oratorij v 3 delih. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00. 7.15 13.30 14.15 15.00 I9-0«- 22.00 „ ,,, Poročila v italijanščini: 6.30. 12.30. 19.45 23.00. 5.00-6.15 Spored iz Ljubljana 6.15 Jutranja glasba: 7.00-7* Spored iz Ljubljane: 7.25 uese minut ritma; 7.35 Tri- iU't’rafL popevke: 7.45 Koledar; 8.00-12.0“ Spored iz Ljubljane; 13.45 PC®*®, glasbeni spored: 14.20 Zaip>®j radijskega reporterja: 14.30 zabavna glasba; 14.40 PairS% ritmov in popevk; 15.00-173™ Spored iz Ljubljane; 17.00 R[“J! in popevke: 17.25 Narodne P®?! mj poie 'Miroslav Cangalov*; 18.00-19.30 Spored iz Ljubija«*; 19.30 Igra kvartet Atlantic; 2vv' Zunanje-politični pregled: 20.uv- 23.00 Spored iz Ljubljane: 230 G. Verdi: 1. dej. opere »Ernan17, SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00 7.06’ 13 00 15 00. 17.00 19.00 22.00. 8.00 Naši zbori pojo: 8.30 Bra«' ko Čopič: Doživljaji Ni kol eh", Bursača . VII., radijski rori«^ 8.50 Koncert po željah: 9.45 n-j dijska šola za nižjo stopnjo - * Kdo ve pravo besedo? b) S” miška; 10.15 Popevke tn rltj"7 11.00 Za dom in žene: D.'®,PoO poldansiki operni spored: Zadovoljni Kranjci vam *®rS|. in pojo; 12.40 Dve uverturi JV charda VVagner.ia: 13.15 Od Tj? lodije do melodije: 14.35 Ze* ste — poslušajte!: 15.40 UtrHJ* iz literature — Veno Tau«*V Pesmi: 16.00 Popoldanski sirtUj nični koncert: 17.10 Športoma pozor!: 17.30 Zabavna in glasba: 18.00 Ljudje med 18.15 Vlado Golob: Suita za b-morni orkester: 18.45 Harmom';. igra Jože Kanupič z ritm spremljavo: 20.00 Tedenski zun nie-politični pregled: 20.15 Be thoven: Godalni kvartet v duru op. 59 št. 3: 20.55 Tomaž Linhart kot skl lob 200-letnici njegovega Stva); 22.15 Igra Plesni ork^. Radia Ljubljana: 22.50 Melov. za lahko noč. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke: 20*5 Vesti: 21.00 H. Lindisav W Crouse: «Zivljenje z očeto*1 igra v 3 dej. AOtri! ladat®!1 roi- NOCNA SLU2BA LEKARN v decembru Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltella 42; Depangher. Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare. Largo Piave 2: Zanetti - Testa d'oro. Ul. Mazzini 43: Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju. Mati oglasi Pri MOTO GUZZI - RAZSTAVA: Cardellino 73 kub., Zigoti 98, Galletto 192, poltovorniki nosilnost 330, tovorniki z napravo za avtomatsko razkladanje 1508, brušenje Avtomotodiesel, ureditev glav, bati, nadomestni deli, pritikline. Delavnica Cremascoll, Fablo Severo 18, Sporočilo Kmečke zveze Kmečka zveza sporoča čla r.om, da bo s 15. decembrom preeelila svoje urade iz Ulice F. Filzi 10—I. v Ulico Geppa št. 9, pritličje. Številka telefona ostane nespremenjena (35-458). Obveščamo vse dvolastnike ki imajo gozdove v bivši con B, da morajo že letos vložit prošnjo za sekanje drv v letu 1957. Sekali boe o lahko spomladi ah jeseni. Opozarjamo vse prizadete da vložijo zadevne prošnje v piear-ni Kmečke zveze do 24. decembra letos, ker se po tem roku prošnje ne bodo spreje male. Tajništvo Kmečke zveze OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. decembra se ie v Trstu rodilo 5 otrok, porok Je bilo 7. umrlo pa je 5 oseb. POROČILI SO SE: univ. študent Aristid Xhajanka in gospodinja Maria Parutta, mesar Sla-vio C inčo in gospodinja Anlo-nietta Vascotto. delavec Luciano lob in gospodinja Aliče Gcima-ni. pomorščak Virgilio Fachin in gospodinja Fides Helletti. prodajalec Bruno Honae in bolničarka Matilda Jerkič, elekrlčar Marino Tomadln in uradnica Glovanma Dussi, prodajalec Angel Svab In šivilja Alojzija Tence. UMRLI SO: 45-letna Maria Cariclanl por. Muha. 84-letni Pa-squale Berardi, Daniela Tringale stara 21 mesecev, 81-letni Giuseppe Favretto 65-letna Anna Maria VVieser vd. Gruner. ExceIsior. 13.30: «Vojna in mir*' A Hepburn. H. Fonda. Mo. Fenice. 15.00: <(Očaranje». K. vak'-, T. Power. Naziouale. 15.30: «Ko tolpa ne«, S. Rrady. J. Vohs. .»gi Filodrammatico. 16.00: ((PacmL vragi« R VVagner. T. Majski Supercinema. 16.00: «paclL,rc. vragi«. R. VVagner. T. M«® j, Arcobaleno. 15.30: «Carski (Mihael Strogov). C. Jur*p S Kosclna. ^o- Astra Rojan. 15.30: »Komu mi«. G. Cooper, I. Bergman-Capitol. 15.30: »Jokala bom > tri«, S. Hayward. Cristallo. 16.00: »Glovanni. v0^. črnih tolp« V. G assrn an. Ferrero. g\. Grattacielo. 16.00: »Naivečja koborba«. M. Rav. Jtarvo- -o«, Alabarda. 16.00: «Cena za S1*), G. Ferzetti, E. Rossi Dr*«®';. Arlston. 16.00: ((Haitski ribic”-Agar R. Bovve. g. Armonia. 15 00: «Bela furlj*’-Parker. C. Heston. . V Aurora. 16.00- «Puriolovšrirl.a.fl. pristanišču Afrika«, A. pie geli. P. Care.v, i<- Garibaldi. 16.00: »Peklenska ^ g-i.ia«. P. Douglas, R Rf*^ ui-Ideale. 16.00: ((StratosfersK - naki«, G. Madison, V. bel* j,, Impero. 16.00: «Prodana žen®* J Russell. C. VVilde. tvo- Italla. 1600: «2ivel bom v Lgi, jem spominu«, C. T!K>n'™ Z. Moreno. j v(a- S. Marco 16.00: «Tam-ta«n L. Jumbe«, Kerima. P. Arm* rlz. ,unlCe Kino ob morju. 16.00: «Poč'ln gospoda Klementa« ye- Moderno. 16.00: »Aleksander liki«. R Burton, C. Bloom- , Savona. 16.00: »Poročil sem 'L«. vragom«. B. Hutton. V Mal „t. Vlale. 16 00: ((Prepovedana sem«. C Villa ^Atf Vitt. Venetu, 16.00: ((Tolpa ririgi. nlakov«, Toth, P. De Rjl-p*-Belvedeire. 15.30: »Krati TL-c-f. rov«. J. Chandler. J paL A-Marconi. 16.30: ((Kraljevi ta1”-Blvth. E. Purdom. , Mit-Massirno. 15.30: »Veter 12 ggf nih kraiev«, G. Ford gnlne. te Novo cine. 16.00: »Nevarna^ ka», R VVidmark. J. peh J o-Odeon. 16.00: «2lvel geperaifl0(p sč» P. Armendarlz. P-dard. Radio. 16 00: »Lassljev P°* E. Tavlor. F. Morgan. Skedenj, 18.00: «SoprOgi»- V NEDELJO BOMO OBNOVILI UPRA Slovenskim volivcem! 16. decembra boste šli na volišče, da oddaste svoj glas m prispevate tako k obnovi občinskih 'in pokrajinskega sveta. Ko stopite na volišče in vam bo predsednik volišča izročil dve glasovnici, imejte pred seboj le nekaj misli, ki naj vas vodijo in spremljajo pri odločanju. Volitve so zelo važen dogodek v življenju državljana in zato ne more in ne sme biti posamezniku vseeno, kako in za koga voli. Vsak glas, ki bo oddan pri prihodnjih volitvah, je vazen, vsaka glasovnica lahko odloča za delovanje in obstoj naše narodne manjšine na Goriškem. Zaključuje se volilna kampanja in vsakdo izmed vas naj pogleda v bližnjo in daljno daljno preteklost, tem trenutku boste vi s svojim glasom sodili politiko ljudi, katerim ni mar obstoj naše manjšine in jim je le za svojo ozko korist. Nekateri morda tega pisanja ne bodo odobravali, toda lahko jim rečemo le to, da bo naša manjšina našla razumevanje in podporo samo v vrstah ljudi, ki so ravno tako kmetje, delavci, delovni ljudje, kot smo vsi Slovenci, ki živimo v Italiji, ki nismo kapitalisti, veleposestniki, latifundisti, ampak smo ljudje, ki s svojim vsakdanjim delom, ki je čestokrat trdo, preživljamo sebe in svojce. Zato bodo vsi kriki, vsa prizadevanja naših nasprotnikov, ki kričijo, da smo se *prodalh (saj to je že stara pesem «Demokracije» in *Glasa-») naleteli na odpor pri slovenskemu človeku, posebno pri tistem, ki ima tuljave roke. Posluževanje pastirskih pisem, javne in prikrite grožnje, javni govori, kjer se na debelo bla- DR. LAMBERT MERMOLJA nosilec kandidatne Liste naprednih Slovencev v Gorici. RUDI BRATUŠ neodvisni kandidat na List* naprednih Slovencev za občino Gorico. MII ADIN ČERNE Pokrajinski kandidat v volilnem okrožju Fogliano - Redi-Puglia (Doberdob) in kandidat na Listi naprednih Slovencev v občini Gorica. VILJEM NANUT ijinski kartdidat v volil-okrozju Gorica I (Stan-ter kandidat na Listi :dnih Slovencev za občino Gorica. ti matična domovina, vsa gnojnica, ki jo zlivajo po listih, pozabljanje domače problematike: vse to je v bistvu volilna kampanja Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti. Toda o nezadovoljstvu zaradi občinskih v-prav, o tem, da so ti ljudje spravili v nevarnost samostojnost in obstoj štever janske občine, o koketiranju z liberalci, ki nastopajo v goriški občini s protislovenskim programom, ki je proti vsakemu napredku, o tem ljudje okoli cDemokra-cije» molčijo. Naš obstoj pa je danes predvsem odvisen od položaja v državi, in vse zaman bi bilo, da bi se mi samo v okviru tako majhne manjšine trudili doseči pravice, ki nam jih jamči ustava. Vsaka izolacija povede vsako manjšino v narodno smrt, in če pogledamo malo okoli, bomo videli, da ta trditev ni izrečena tja v en dan. Glejmo primer nemške manjšine na Tirolskem, kjer kljub temu, da tam vlada in gospodari Volkspartei, ki je demokrščanska stranka in kljub temu, da je tam manjšina znatno gospodarsko bolj utrjena in močna kot naša, je nemška manjšina izolirana in podvržena hudemu napadu ravno s strani njenih zaveznikov, to je italijanske Krščanske demokracije. Zatorej se mi vprašamo, in to vprašanje postavljamo že več let: ali je res nemogoče najti stično pot, ki naj združuje vse Slovence? Ali ni mogoče povezati vse slovenske ustanove, bodisi gospodarske ali kulturne in skupno reševati probleme manjšine? Sodelovali bi tako na skupni platformi, pri čemer pa ne smejo biti prisotni ljudje, katerim sta skuvnost in manjšina le dve lepi besedi, za katerimi skrivajo svoje strankarske in begunske interese. Slovenci, ki živimo v Italiji. se bomo potrudili, da bodo izločeni iz naše srede taki zanešenjaki, kakor so vodilni ljudje SDZ in SKS. Samo če bodo ti ljudje izgubili še tisto malg zaupanja, ki ga na vse mogoče načine skušajo ohraniti pri nekaterih Slovencih, bomo lahko reševali svoje probleme v duhu manjšinske sloge in se — v skladu z našim prepričanjem — aktivno udeleževali v državni politiki, ker smo prepričani in se zavedamo, da bomo našli podporo in razumevanje le v vrstah tistih ljudi, ki Imajo enako žuljave roke, kot naši delavci, briški kmetje in koloni, in pri vseh tistih, ki gledajo na delovne ljudi kot na prijatelje in tovariše in ne kot na ljudi, ki so samo za grobo izkoriščanje. Tudi dogodki v svetu ne bodo motili slovenskega volivca, ker so ravno ljudje iz vodstva SDZ in SKS tisti, ki bi hoteli, da se svet spet vrne na staro. Njihove krokodilove solze in ocenjevanje dogodkov ob Sueškem prekopu pa jasno kažejo, da tem ljudem noben poštenjak ne more verjeti. Hoteli bi spremembe, da bi spet slovenski človek postal suženj; in zato si brusijo jezike in v tihi želji morda tudi nože. Tem lahko rečemo, da smo mi že od leta 1948 dalje razčistili vse pojme in da dogodki, žal, žalostni dogodki na Madžarskem kažejo le to, da ni mogoč noben imperializem in da smo imeli in imamo prav ko trdimo, da gre svet v socializem, toda da graditev socializma ni mogoče diktirati. 16. decembra bo naš človek izbiral in oddal svoj glas. Odločitev pa naj bo trezna in pametna, kajti vsak glas lipovi vejici pomeni posredno podporo tistim italijanskim nacionalističnim krogom, ki smatrajo, da so goriški Slovenci že dobili, kar jim pritiče. MILADIN ČERNE Kakšna je in kakšna naj bo prosta cona za mesto Gorico Zakaj voditelji SDZ in SKS nočejo zavzeti stališča do tega kakor tudi do drugih važnih gospodarskih vprašanj pokrajine ? V sedanji volilni kampanji za izvolitev upravnih organov so tradicionalni sovražniki delovnega ljudstva demokristjani, liberalci, monarhisti, faši-sti in slovenski desničarji okoli Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti skušali na banalen način s poudarjanjem mednarodnih dogodkov odvrniti pozornost goriške javnosti od važnih vprašanj, ki se tičejo našega mesta. Toda demokratična javnost in z njo tudi naša manjšina tem limanicam ni nasedla, ker predobro ve, da z lažnim in samovoljnim razlaganjem mednarodnih vprašanj, ki so se ga v tako izdatni meri posluževali glasniki reakcije, še ni mogoče pojasniti dosedanjega izvajanja zakona o prosti coni za Gorico. V Gorici je v osmih letih, odkar je zakon o prosti coni stopil v veljavo, ostalo skupno okoli 12 milijard lir, katerim se je država odpovedala s tem, da se je odpovedala pobiranju carine na razno blago. V Gorici je bilo med tem časom ustanovljenih 38 novih podjetij, ki so zaposlile nekaj nad 1.000 brezposelnih in do neke mere zacelile rano, ki je bila v gospodarskem in socialnem pogledu prizadejana našemu mestu. Dosedanje delovanje proste cone pa ni povsem uresničilo pričakovanje goriškega prebivalstva, ki je od tega zakona pričakovalo veji kot nekaj kave, sladkorja in bencina po znižanih cenah. Ni uresničilo niti pričakovanj nad štirih ti-sočev brezposelnih v mestu ter nad 10.000 brezposelnih v goriški pokrajini, ki so upali, da jim bo dobro izvajanje tega zakona omogočilo zaposlitev. Ni uresničilo niti pričakovanj gospodinj, ki so upale, da bodo lahko kupile več vrst blaga po carine prostih cenah. Tako bomo volili Za občinske in pokrajinske kandidate v občinah Za pokrajinske kandidate v Gorici DOBERDOB Volilno okrožje Gorica I. SOVODNJE Volilno okrožje Gorica II. STEVERJAN Volilno okrožje Gorica III. Za občinske kandidate v Gorici Volilno okrožje Gorica IV. Volilno okrožje Gorica V. Navodila volivcem Na volišče vzemi i seboj osebno izkaznico in volilno potrdilo. Predsednik volišča ti bo dal dve glasovnici: eno za izvolitev občinskega sveta in drugo za izvolitev pokrajinskega sveta. Za občinske liste in pokrajinske kandidate voliš tako, da prekrižaš volilni znak s svinčnikom, ki ga dobiš od predsednika volišča. Ko si prekrižal, znak, glasovnici zalepiš, stopiš tz volilne kabine in obe glasovnici izročiš predsedniku volišča. ■ Nasprotno pa so se uresničila pričakovanja tistih poamezni-kov, ki so spretno izkoristili prosto cono za svoje trgovske posle, pri katerih jim majhni trgovci niso delali preglavic, ker so samo trgovci na debelo, med katerimi sta bila tudi predsednik in podpredsednik upravitega odbora proste cone, imeli privilegij do izkoriščanja ugodnega položaja, ki jim je donašal velike dobičke. Zaradi omenjenih nepravilnosti, ki so povzročile veliko nezadovoljstvo med Goričani, je Komunistična stranka predložila zakonski osnutek, naj se sedanji zakon, ki zapade konec tega leta, spremeni v toliko, da bo dosedanji upravni odbor proste cone zamenjal novi u-pravni odbor, v katerem naj bo 18 predstavnikov prizadetih občin Gorica in Sovodnje, pokrajine, sindikatov, organizacij obrtnikov itd., da se zajamči najširše nadzorstvo javnosti nad delovanjem zakona, ki ga je parlament izglasoval v dobrobit ljudstva, ne pa nekaterih posameznikov. Zanimivo je, da je Krščanska demokracija, ki je prav tako predložila zakonski osnutek za podaljšanje zakona, zahtevala samo podaljšanje zakona, brez kakršnih koli sprememb, kot da bi bilo dosedanje delovanje proste cone najbolj vzgledno in v največjo korist ' občanov. Drugo zanimivo dejstvo je stališče vodstva SDZ in SKS, če ga lahko tako imenujemo, ki se o tem življenjskem vprašanju našega ljudstva sploh ne izjavlja ter pasivno sprejema vse krivice in pomanjkljivosti, ki se delajo v delovanju proste cone. Ce ne smatra za potrebno, da piše o teh pomanjkljivostih, o katerih govori vsa Gorica, tedaj se njegov molk lahko razume samo tako, da je v delovanju proste cone vse v redu, da je pravilno, če so namesto dveh ali treh tisočev zaposlili samo tisoč brezposelnih, da je pravilno, če samo nekateri veliki trgovci in industrijci dobro služijo pri trgovanju in predelovanju kontingentiranega blaga, namesto da bi se cene znižale velikemu številu predmetov, predvsem živilom. Voditelji katoiiške SKS in liberalne SDZ so tudi v tem vprašanju na enakem stališču kot Krščanska demokracija in liberalci. Drugače tildi ne mire biti, ker so eni kot drugi odločni zagovorniki zasebne ini-viative, kar z drugimi besedami rečeno pomeni, naj trgovci na debelo in industrijci izkoriščajo ljudski denar, ki ga je vlada z dobrim namenom odstopila v dobrobit prebivalstva. Mnogo se govori, zakaj vodstvo slovenskega desnega krila (SDZ in SKS) noče aktivno posegati v krajevno problematiko in obveščati javnost o napakah pri trošenju velikih vsot, o nedemokratičnem upravljanju važnih ustanov, o krivicah pri reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj, o pomanjkanju nadzorstva najširših slojev prebivalstva nad javnimi zadevami. Kdor prične trezno presojati, zakaj vodstvi SDZ in SKs zanemarjata ta vprašanja, bo prišel do zaključka, da jih razredni interesi nujno silijo da hodi vštric s KD, liberalci in drugimi predstavniki gospodarske desnice, Pri določanju tega stališča vodstva SDZ in SKs ima veliko vlogo tudi preteklost, katere se nekateri izmed voditeljev teh organizacij ne morejo otresti ter zato še vedno živijo odmaknjeni od vsakdanje stvarnosti našega ljudstva ter zaradi tega ne poznajo njegovih številnih gospodarskih in socialnih vprašanj in zato tudi niso sposobni, da bi nakazali njihovo rešitev. Izgubljajo se v malomeščanskem opravljanju, ki ga skušajo zasoliti s humorjem, ki niti zadnjemu pisunčku na preturi ne privabi smeha na obraz, ampak kvečjemu še posmeh — ne vidijo, ali pa se delajo, da ne vidijo temeljnih vprašanj, ki imajo odločilni vpliv na naše vsakodnevno življenje. Taka politika je skupno s politiko KD veliko kriva, če se z zadostnim uspehom ne odpravljajo krivice našemu ljudstvu in če se njegove materialne razmere ne izboljšujejo. In pri vsem tem imajo vodilni ljudje okoli SDZ in SKS še pogum priti pred volivce ter zahtevati zase njih glas. Vsak trezen človek jim ga bo odrekel in glasoval slovensko in napredno! G. V. Goriški motiv . . . . ....... .. » * - « 4" < \ k-'. .. :-v \ f '•! „■ ■■ y- Pogled naa solkanski most in Gorico s Svete gore. ARGENTINA SE VEDNO PRED VRSTO NEREŠENIH VPRAŠANJ Močan deficit v tr veliki < tudi velike napake znašli pred odgovorno nalogo, ki je niso zmogli. Teh besed ne pišemo kar tja v en dan, ampak iz naše prakse. Prve seje v Steverja-nu so se začenjale tudi z dveurno zamudo. Udeležba je bila skrajno nizka. Med potekom seje je bilo včasih prerekanj';, včasih mlatenje prazne slame. Med posameznimi točkami dnevnega reda -o se razvile vsakovrstne diskusije, ki niso imele z dnevnim redom nobene zveze. Delovanje tega občinskega sveta najbolje ponazoruje zamenjava treh županov in enega občinskega tajnika. Časopisje je le s težavo izvedelo za njihove seje. Prva seja doberdobskega občinskega sveta je bila tudi nekaj svojevrstnega. Prerekanja v italijanščini ni manjkalo. Seja je bila tako hrupna, da dosti ni manjkalo, da so se spoprijeli. Tu ni šlo ?p prerekanje z opozicijo, ampak za prerekanje «v družini*, kot se reče. Pozneje časopisja o sejah sploh niso obveščali. Očividno javna kritika tej upravi ni ugajala. Nekaj podobnega ne bi mogli zapisati o sovodenjski občinski upravi. Več dni poprej smo izvedeli za občinske seje ter smo se jih lahko redno udeleževali in javnost sproti obveščali o poteku in o obravnavanih vprašanjih. Čeprav so bili tudi sovodenjski občinski svetovalci neizkušeni, so se kmalu znašli in se seznanili s svojimi dolžnostmi. Zato. danes ni zgolj slučaj, da v sovodenjski občini ljudje v veliki večini dobro govorijo • občinski u-pravi, ki je ugodila — v okviru svojih moči — vsem občanom. Tej upravi danes skušajo nekateri klerikalni in liberalni voditelji očitati »brezverski komunizem*, pri tem pa pozabljajo, da je prav ta občinska uprava poskrbela, da je Rupa dobila svoje župnišče, da so pred kakšnim mesecem prav ljudje okoli te u-prave pripravili sprejem zla-tornašniku Tomšiču v Gabn-jah, medtem ko je šel lipar-ski kandidat takrat raje na lov; da je dalje «brezverska» občinska uprava postavila slavolok pred sovodenjsko cerkvijo ob njeni 200-letnici, da je prav ta občinska uprava sklenila potrošiti okoli 180.000 lir za popravilo sovodenjske-ga župnišča. Ce so sovodenjski občinski odborniki tako «protiverski», zakaj potem služijo na tej občinski upravi svoj kruh tisti ljudje, ki so drugačnega mnenja? Ali bi morda želeli sprememb v tako smer, ki bi jim dovoljevala, da bi ponovno oblekli republiKinsko . uniformo in postali komandanti ko' med vojno? Ti narodnjaki, od katerih nekateri kandidirajo tudi na kandidatni ''listi, kot na primer Macuzzi, Paoletti itd so poslali majhnega mešetar-ja, okroglega kot buča, k «brezverskemu» pokrajinskemu kandidatu tov. Pipanu; naj bi stopil na njihovo kandidatno listo. Kakšna je njihova načelnost? Njihovi predstavniki v dosedanjem občinskem svetu so pokazali zelo revno vlogo Manjšina tudi po sedem sej zapovrstjo ni bila prisotna na občinskih sejah. Ko so tako rekoč izginili kot predstavnik desničarske opozicije, poskušajo tik pred volitvami snubljenjem, blatenjem in podobnim popraviti svojo zavoženo politiko. Toda ljudje niso tako nespametni kot misli je tisti okoli ((Demokracije* in ((Katoliškega glasa*. V pe lih letih in pol delovanje občinske uprave pod vodstvom župana tov. Ceščuta so spoznali, da so prvič pravilno izbrali in da bodo sedaj svojo izbiro ponovili. «Naš ampak...» V sredo zvečer je imela socialdemokratska stranka n Gorici svoje zaključno zborovanje, na katerem so govorili prof. Zucalli, odi’. Develag in poslanec Cecherini. Od vseh govornikov je i-mel bivši podžupan odo. De-vetag zelo negativen govor, s katerim ni niti v ,najmanjši meri razčistil pojmov številnim poslušalcem, ki so v dobršni meri napolnili dvorano, da bi se seznanili s programom ter z dobrimi nameni, ki si jih PSDI postavlja za bližnjo upravno politiko v občinskem in pokrajinskem svetu. Pri poslušanju njegovih govorov je imel marsikateri poslušalec vtis, da posluša šovinističnega meščanskega govornika, ne pa enega izmed voditeljev PSDI na Goriškem. Ko je najprej govoril, da je Kršcansnu demokracija v Gorici veliko napravila, je pričel tekmovati v šovinizmu z monarhisti in fašisti. Odrekal jim je pravico, da uporabljajo razna gesla o sslo-venski infiltraciji* in tudi o sfojbah», če hočejo, ker so to gesla socialdemokratov. Na koncu je pozval finančnega ministra Andreottija, ki bo danes govoril v Gorici, naj vendarle pove, da bo prosta cona podaljšana. Tega od Andreottija ni treba zahteva• ti, ker je gotovo, da bo to obljubil, kaj ti nekaj mora vendar povedati, da podpre demokristjans-ko politiko. Tako moledovanje bi bolj pristajalo demokristjanskemu voditelju. Pri poslušanju govora odv. Devetaga srno imeli občutek, da se ne zaveda naloge, ki bi jo morala PSDI imeti v Gorici kot ena. izmed o pozicijskih strank. Predvsem pa se ne zaveda, da je za rešitev številnih važnih vprašanj potrebna odločnejša politika, ki bo nakazala meščanom in vsemu delovnemu ljudstvu pot k reševanju njegove problematike, ki bo toliko prej rešena, kolikor bolj bo prišlo do izraza sodelovanje med demokratičnimi in naprednimi silami v ozračju miru in medsebojnega spoštovanja. Iz ust demokristjanskih voditeljev slišimo vsaj besede o potrebi krepitve miru v tukajšnjih krajih, ne slišimo pa teh besed iz ust ljudi, ki bi morali govoriti v pomirjevalnem tonu. Velika večina voditeljev PSDI v Gorici, še celo pa v drugih krajih države, da o socialdemokratskih volivcih ne govorimo, se teh potreb temeljito zaveda- Očitno pa se jih ne zaveda odv. Deve-tag. Navadno se časnikarji držijo strogih tradicionalnih poti, kadar opisujejo zborovanja. Najprej ocenijo dobre strani zborovanja, potem pa nadaljujejo: eAmpak. . .» V tem članku smo hoteli opustiti tradicionalno pot in povedati samo naš «ampak»- ŠPORTNI DNEVNIK PREDVČERAJ V RIMU, VČERAJ V PALERMU Honved-Palermo 6:3 Kani vodi madžarske nogometaše tako pogoato krnhoborsko nastopanje? DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Sv. Justa, Kor-zo Italia 102, tel. 32-51. — KINO — CORSO: 17.00: «Tudi junaki jokajo*, W. Holden, D. Kerr VERDI. 16.30: «Peklcnski zaliv*, Allan Lad, Robinson. VITTORIA. 17.15: «Uporna ženska*, J. Russel, einema-scop in v barvah. CENTRA! E. 17.00: »Polet na Mars*, Cameron Mitchel. MODERNO. 17.00: «Ljubka sovražn;ca», S. Pampanini. Vsem prijateljem in znancem javljam žalostno vest, da me je komaj mesec dni po smrti nepozabne mame zapustil včeraj dragi oče Franc Čubej Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 15.30 iz bolnice pri Rdeči hiši. ŽALUJOČI SIN MIRKO CIIBEJ Gorica, 14.XII.1956. PALERMO, 13. — Enajsto-rica madžarskega nogometnega prvaka Honveda je danes, komaj dan po tekmi v Rimu, nastopila v Palermu proti istoimenski enajsterici in zmagala z rezultatom 6:3 (3:1). Madžari, ki so dopotovali v Palermo z letalom, so nastopili v naslednji postavi: Faragc,; Rakocsi. Palicsko; Toroscik. Baniav. Kotasz: Bu-day (Machos), Kocsis, Tichy. Puskas, Czibor. Palermo: Benvenuti (Forti); Griffith (Nobili), Bettoli; Be-nedetti, Betello (Ballico), Zam-perlini (Betello); Lonardi, Luosi (Kolte), Gomez (Testa), Kotte (Passarin), Passarin (Sandri). Gole so dosegli: v 10’ Gomez (P), v 12’ in 13’ Tichy (H), v 25’ Kocsis (H); v drugem polčasu v 7’ Sandri (P), v 12’ Kocsis (H), v 30’ Czibor (H), v 32’ Testa (P), v 37’ Puskas (H) iz enajstmetrovke. Pred 30.000 gledalci so madžarski nogometaši pokazali zelo lepo kombinatorno in tehnično igro. Domači so moral* kloniti za razred boljšim nasprotnikom, čeprav so se borili z veliko voljo in pogosto tudi uspešno. Glavni strateg madžarskega moštva ie bil danes Puskas, ki včeraj očitno ni imel najboljšega dne. Odlično pa je delovala tudi cela leva stran njihovega napada, pri čemer se je najbolj odlikoval Csibor. Razmeroma ne-sigurni so bili Madžari v o-brambi. Kot včeraj, je Honved nastopil tudi dane« brez svojega desnega krilca Boszika, poleg njega pa je danes manjkal tudi titulami bek Dudas ter včeraj poškodovani Grosics. Očitno gre za prve posledice prevelike utrujenosti igralcev in pameten športnik se pri tem vprašuje, kam bo tako pogosto kruhoborsko nastopanje privedlo madžarske nogometaše. Naj bodo ti se take zvezde je jasno, da jih taki napori fizično uničujejo. je izjavil da upa, da bo FIFA spremenila svoja dosedanja pravila, tako da bo lahko nastopal za kakšno angleško moštvo tudi če mu madžarska zveza ne bo dala dovoljenja za prestop. . * . MUENCHEN, 13. — V osmini finala za pokal evropskih prvakov je švicarski prvak Grasshoppers premagal Slovana iz Bratislave z 2:0. V četrtfinalu se bo Grasshoppers srečal s Fiorentino. NOGOMET Real Madrid - Rapid 2:0 Španski prvak v polfinalu MADRID. 13. — Real Madrid se je kvalificiral v polfinale tekmovanja za pokal evropskih nogometnih prvakov z zmago, ki jo je dosegel danes nad dunajskim Rapidom z rezultatom 2:0. V polfinalu se bo sestal z enajstorico Nice. V prvi tekmi med spanskim in avstrijskim prvakom je zmagal Real Madrid s 4:2. v drugi^pa Rapid s 3:1. Potrebna je bila tretja tekma, ki jo je Madrid izbojeval danes v svojo korist. Tekma je bila na madridskem stadionu in jo je gledalo kakil' 100.000 oseb. Prvi gol je dosegel v 3’ prvega polčasa levo krilo Jo-seito po akciji Genio - Kopa. drugega pa Kopa v 24’ prvega polčasa na predložek Genta. * * * LONDON, 13. — Nogometno srečanje med madžarskim klubom MTK (bivši Voeroes Lobogo) in članom prve angleške lige Wo!verhampton Wa n-derers je bilo končano z neodločenim rezultatom 1:1 (1:1). Gol za goste je dosegel Palo-tas. Gledalcev 45.000. TITOGRAD, 13. — Pred 5000 gledalci je domača Budučnost premagala madžarski nogometni klub Ujpest s 3:2 (0:1). Gostje so bili tehnično boljše moštvo. LONDON, 13. — Desno krilo madžarske nogometne reprezentance Karoly Sandor. ki se sedaj mudi z moštvom MTK (bivši Voros Lobogo) v Angliji, je sklenil, da se ne bo vrnil v domovino. Odpotoval bo na Dunaj, kamor se je zatekla njegova žena. Sandor Druqa skupina madžarskih atlelov prispela v Milan MILAN, 13. — Danes je prispela na milansko letališče druga skupina madžarskih O" limpijcev. ki šteje 82 atletov. Spremljal jih Bela Fehervari. Vsi so bili zaradi dolge in n®" porne poti zelo utrujeni. Na vprašanja novinarjev so odgo varjali le malo in še to bežno, vodja skupine Fehervari pa ni hotel dati sploh nobene izjave. Vsi člani skupine so kmalu po prihodu odpotovali v Milan, kjer so šli takoj P0®1" vat. Nekateri iz današnje sk» pine kot telovadka Giulias. Laslo Je«zenzy in drugi so z® izjavili, da se ne bodo vrnili v domovino ostali pa se bodo dokončno odločili v roku treh dni ko jim poteče normalno dovoljenje za bivanje v Italiji-Včeraj in dane« je prispelo V Milan 127 atletov od 175 kolikor jih je odpotovalo iz Bu-dimpešte v Avstralijo. V Melbournu je zaprosilo za azil 4° atletov. TENIS Tenis za Davisov pokal Danes Indija - ZDA v medeonskem finalu PERTH, 13. — Jutri se bosta v medeonskem finalu teniškega tekmovanja za Davisov P°" kal srečah moštvi Indije i® ZDA. Prvi dan bosta otdigra)1 dve igri posameznikov in sl" cer med Ramathanom Krishj nanom in Richardsom ter me Kumarjem in Seixasom. V i£rl dvojic bosta Indijca imela nasprotnika Seixasa in Giai® malvo. MELBOURNE. 13. — Teni-sar Jack Kramer, vodja skupine profesionalnih tenisarj^ je izjavil,-da je ponudil 40.0y° avstral. šterlingov Hoadu j® 30.000 šterlingov Rosevvallu, ®e bosta po zaključenem tekmovanju za Davisov pokal Pr{ stopila kot profesionalca njegovi skupini. ____________BOKS _ BUENOS AIRES, 13. — Argentinec Perez, svetovni Pr' vak mušje kategorije, je vce' raj premagal po točkah v rundah Čilenca Moreyro. Dvoboj ni veljal za naslov. GREENWOOD LAKE (Ne*f York). 13. — Svetovni prva srednje kategorije Ray Sug*z Robinson se je včeraj zače pripravljati za dvoboj, ki veljal za prvenstvo in ki bo imel 2. januarja z Amefl' kancem Genom Fullmerjem- Odgovorni ureflnnc STANISLAV HENKO ^ Vlska Tiskarski zavod ZTT - Tr^ KINO SKEDENJ predvaja danes 14. t. m. ob 18 uri zanimiv film: «S0PR0GI» Igra Amedeo Nazzari IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOOO DOBRIČA ČOSIČ Drnec it smet »Pohod!* je v dremotnem šepetu šlo po koloni; počasi, gazeč sneg do pasu, Je krenila navzgor po strmem pobočju. Vodnik Jevta je začel z udarci palice po bukvah dajati koloni smer. Top! Top!... Zamolklo, enolično je odmevalo po gozdu in se mešalo v škripanje snega pod koraki kolone. Od časa do časa je kdo od težjih ranjencev zamolklo in zategnjeno zastokal. Odkar se je kolona vzpenjala, je komaj lezla. Vse Pavletovo priganjanje, grožnje in prošnje so bile brezuspešne. Hodili so ped za pedjo, zdrsavali, se spotikali, padali. Kolikor počasnejša je postajala hoja kolone, toliko srditeje se je Pavleta loteval strah, da ne bodo prišli pred zoro do cilja. Če pa bo tako, kaj potem? Težke misli, ki jih je čedalje močneje vzbujalo in dražilo udarjanje Jevtove palice in stoki ranjencev, so se mu podile po glavi. Nepretrgoma in monotono! — Top! Top! Top! — Nekdo tolče s topim predmetom ljudi po glavi. Tolče kolono, vso bo pobil... Top! Top! Vzkriki in stokanje. Menjaje se oglašajo udarci in vzkriki. Sam komaj stopa. V glavi ga nevzdržno boli... ...Dvajset tisoč moderno oboroženih vojakov na četo na pol bosih in golih mladeničev. Armada na četo! Milijoni nabojev na nekaj sto nabojev... Nesmiselna vojna! Da bi se človek lahko bojeval, mora videti tistega, ki se z njim bojuje in kam tolče. Tu ne vidiš, s kom se boriš in kam tolčeš. Nemci so se odločili, da jih bodo uničili, kar je po zdravi pameti popolnoma nujno, oni pa so sklenili, da jih premagajo. Ne, to ni vojna!... V vojni se tolčejo vojske... Kakšna vojska pa so oni? Jevta, ne tolci! V glavi bo počilo... Deset in deset podobnih odredov v Srbiji v enakem položaju... Proletarske divizije v Bosni so daleč. V Srbijo ne morejo priti. Nikogar ni, ki bi jim pomagal. Ruska fronta je na Volgi. Ej, kaj je ostalo od Rusije!... Partizani v Srbiji so sami... Strašno! Strašno je biti sam! Uničili jih bodo. Srbijo stisnili v precep. Vržena je na zemljo, z nožem na vratu, a bori se. Odkar obstaja, ji je nož na vratu... Odkar obstaja, se bojuje... S čim naj zmagamo? Naša moč je majhna. Tudi junaštvo ima meje. V vojni so topovi močnejši od pameti. V zvijačnosti so zločinci spretnejši. S čim torej? Z vero Smrt je vztrajnejša od vere. Kaj pomenijo ideali, če ni moči, da bi jih uresničili? Samoprevaro, iluzije... Padamo kar naprej sami, neznani... Ne ječite več, zaboga!... Prihodnost ne bo vedela za vas. Planina je nema, ne bo mogla izpovedati živim, kako ste popadali... Hitreje! Hitreje! Zakaj ne pohitijo? Pred zoro ne bomo prišli na Belo steno. Napadli nas bodo in uničili... Zgodovina je surov formalist, zanimajo jo visoke številke in veliki dogodki. Odred partizanov je zanjo malenkost, za malenkost pa se zgodovina ne meni, Ko bodo pomrle njihove matere, nihče, nihče več ne bo vedel za jastrebške partizane in se jih spominjal... Hudo se je bojevati za bodočnost in svobodo, če le-ta ne bo vedela niti, da si obstajal. Zlasti, če umreš v dvajsetem in še kakšnem letu povrhu... Ne tolci, Jevta, ponorel bom... človek hoče živeti. Najhuje od vsega je, če te naglo pozabijo. Strašno! Nekdaj so nekakšni., kdo ve kdo... vse to bodo krstili za romantiko generacije, ki se je pod vplivom literature fanatično spustila v boj proti najmočnejši armadi na svetu v tem času... Jevta!... Pavle je padel in se prebudil iz razmišljanja. Groza ga je stresla... .Strupene misli, bolne... pesimizem! Bolan sem... Od kod imam taksne misli? Ne, ne! Strašno bi bilo, če bi ljudje takole gledali na svoje življenje in svoj boj. Tedaj bi bilo vsega konec, vsega. Nikdar ne bi bilo svobode. Verjeti!... Verjeti moram! če jaz ne bom verjel, bo odred propadel. Verujem! Vedno verujem!’ mu je kakor za stavo kričala vznemif jena vest. Top! Top! Top! se je komaj čulo. «Hitreje! Hitreje!* je vzkliknil Pavle. Okrog njega gost mrak in tišina. - »Tovariši!* -- Nihče se ni odzval. Slišati j« bilo le korake že oddaljene kolone. «Zaostal sem! Ali sem nor ali pa bolan,* je glasno spr®' govoril in skoraj v teku pohitel h koloni. Spotikal se je na vijugasti in neravni gazi ter naprezal vse sile, ko je poskušal teči. Ko je prišel do kolone, je šlo po njej; «Izmena! Izmena!* in nato odštevanje: eden... dva.--tri... štiri... Pavleta je popadla želja, da bi s kom govoril. Hotel .1® pozabiti pravkaršnje misli. Nikdar doslej mu ni prišlo kaj takšnega na um. Pozabiti je treba, čimprej pozabiti vse to. Poskusil se je razgovarjati s partizanom, kj Je stopal pred njim. Toda ta ni prijel za besedo. Pavle ga v mraku ni prepoznal. »Hitreje! Hitreje! Ne bomo prišli!* je venomer vzklikal Pavle. Jevta pa je čedalje pogosteje tolkel ob bukve, ker J® tudi gozd postajal gostejši, čedalje pogosteje je prihajal® zahteva po Izmeni, čedalje bolj počasi je lezla kolona "T čedalje manj je bilo v ljudeh moči in spanec je bil težak kakor gora. Ljudje so otopeli za Pavletovo priganjanje, pa 50 se jezili in kričali. Obnašal se Je, kakor da jih ne sliši. Pri Sokolovem kamnu kolona ni mogla dalje. Vsi so se že nekajkrat izmenjali pri nošenju ranjencev, se utrudili in globoko sopli; dalje niso mogli. Tu je še veter nametal sneg®, pa so se pogrezali celo čez pas. Nosila, napravljena iz odej in navadnih bukovih vej, so se razkopala. S čela kolone J® bilo slišati hrup. Ranjenci so tarnali; niso hoteli, da bi j,h še dalje nosili. Poklicali so Pavleta naprej. «Pustite me!. Z menoj je tako in tako konec... Ne morem več!* »Odprla se mi je rana, ubil se bom! Uča, če si tovariš, daj mi revolver...* vfNadaljevanje sledi).