PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 94 (13.325)
Trst, petek, 21. aprila 1989
Drugi dan obiska poljskega sindikalnega voditelja
Walesa včeraj pri papežu in sindikalnih voditeljih
Voditelj Solidarnosti tudi v senatu - Danes iValesa pri najvišjih političnih predstavnikih in tajnikih največjih strank
RIM __ Voditelj Solidarnosti Lech Walesa je svoj drugi dan obiska v Italiji začel s konferenco na katoliški univerzi v Rimu, nadaljeval pa z obiskom v Vatikanu, kjer ga je privatno sprejel 'papež Janez Pavel II. Cerkvenemu poglavarju je Walesa na kratko orisal potek prizadevanj za ponovno priznanje Solidarnosti in pa velik pomen sporazuma med poljskimi oblastmi in opozicijo.
»Delovni« del obiska pa se je včeraj za Waleso začel šele popoldne, ko se je srečal s sindikalnimi voditelji Trenti-nom, Benvenutom in Marinijem. Kot je povedal kasneje na tiskovni konferenci, Solidarnost od italijanskih sindikatov pričakuje pomoč v obliki nasvetov predvsem pri ponovnem formiranju in novi organizaciji neodvisnega sindikata na Poljskem. Po mnenju Walese je za Solidarnost sedaj največji problem ta, da se mora izredno hitro, predvsem pa pametno organizirati, da bi lahko ponudila ustrezne rešitve za specifične probleme, s katerimi se danes poljska družba srečuje. Poljski sindikalni voditelj pa je na specifično novinarsko vprašanje tudi odgovoril, da na prihodnjih volitvah na Poljskem ne namerava kandidirati, ker naj bi bilo precej ustreznejših kandidatov, kot je sam, po drugi strani pa je dejal, da ima mnogo drugih problemov, ki jih je potrebno rešiti.
Proti večeru je voditelja Solidarnosti sprejel tudi predsednik senata Giovanni Spadolini, ki je Lechu Walesi izrazil zadovoljstvo vse italijanske demokratične javnosti zaradi doseženega sporazuma med vlado in predstavniki Solidarnosti. Danes se bo Walesa sestal še s predsednikom Cos-sigo, ministrskim predsednikom De Mito, zunanjim ministrom Andreottijem in tajniki KP1, PSI in KD.
Zaradi odsotnosti predsednika dežele Biasuttija
Odložili predstavitev
^	V V j •
zakona o zaščiti slovenske manjšine
DUŠAN KALC
RIM — Komaj se (pa četudi daleč na obzorju) prižge bledo upanje, da bi se znalo z zakonskim priznanjem naše narodnostne skupnosti vendarle nekaj premakniti na boljše, že se spravijo na delo sile, ki skušajo takoj zaustaviti in izničiti sleherni premik. Komaj prižgano upanje ugasne. Zadeva postaja naravnost smešna. Včeraj smo objavili sporočilo iz Palače Minerva, da bo minister Maccanico že na današnji (petkovi) seji ministrskega sveta predložil toliko pričakovani zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine, danes pa smo prisiljeni objaviti vest iz istih krogov, da minister pač tega zakona ne bo predložil. Da bi bil zalogaj, ki smo ga spet prisiljeni pogoltniti, še bolj grenek in neprebavljiv, se je včeraj oglasil tržaški Piccolo z neverjetno vestjo o »junaških« Camberjevih dejanih.
Si predstavljate poslanca Giulia Camberja, ki je v sredo vzel v roke tržaški italijanski dnevnik in prebral na prvi strani, da bo minister Maccanico v petek predložil na seji ministrskega sveta zloglasni osnutek o Slovencih? Najbrž mu je vzelo sapo. Najprej je prebledel od strahu, nato zardel od jeze, si opasal viteški meč in
odhitel v bran ogroženega italijanstva Trsta, Gorice in Vidma. Iz Piccola nato izvemo, da mu je uspelo zavrniti nevarnost predložitve zakonskega osnutka.
V resnici stvari niso potekale tako, kot jih je hotel poslanec Camber prikazati in kot jih je Piccolo zapisal. V Palači Minerva smo se včeraj pozanimali, kaj se je pravzaprav zgodilo, in tako ministrov najožji sodelavec prefekt Gravina kot ministrov tiskovni ataše prof. Compagna sta odločno demantirala Camberjevo verzijo. Minister Maccanico namreč danes ne bo predložil zakonskega osnutka ne zato, ker bi se bil ustrašil poslanca Camberja in drugih pritiskov tržaških nacionalističnih krogov, temveč bolj preprosto zaradi tega, ker se današnje seje ministrskega sveta ne more udeležiti predsednik deželne vlade Furla-nije-Julijske krajine Adriano Biasutti, ki je po zakonu dolžan, da je soudeležen pri obravnavanju problema, ki zadeva njegovo deželo. Predsednik Biasutti pa je te dni na uradnem potovanju po Kanadi.
Določene sence Camberjevega takojšnjega posega na ministrstvu za deželne zadeve in ustavna vprašanja pa kljub temu ležijo nad celotno zade-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
General Aoun še vedno zahteva sirski umik
libanonska drama zašla v popolnoma slepo ulico
. BEJRUT Kljub nekajurnemu kr-(J^emu premirju, ki je samovoljno za-,'adalo v Libanonu, se splošen položaj istveno ni izboljšal. Obstreljevanje y.ed muslimani in kristjani je tudi g?raj bilo skoraj neprekinjeno, prebi-istv0, ki je še ostalo v Bejrutu, pa se spopada z že kar dramatičnim pomanjkanjem hrane. Električni tok je izpadel že v preteklih dneh, včeraj pa ]e zmanjkalo tudi pitne vode, kruha in najosnovnejših živil. Pred trgovinami čakajo dolge vrste žensk in otrok, zlasti v večernih urah pa je postajanje ha ulicah zelo nevarno. Položaj je dramatičen tudi v bolnišnicah, saj zdrav-hiki in pomožno osebje zelo težko pridejo na delovna mesta.
Podporniki generala Aouna se kljub vsemu ne nameravajo odreči uporabi orožja. Povedali so, da bodo na svojih Položajih vztrajali, dokler se sirske ®hle ne bodo umaknile iz Libanona, t^nogi pa zahtevajo odstop šefa krščanske vlade in ne prepoznavajo več. hjegove avtoritete. S svoje strani pa Beneral Aoun trdi, da mu nasprotujejo samo tisti starejši parlamentarci, ki ni-
majo več nobene politične teže. Zatrjuje tudi, da se lahko zanese na vso libanonsko politično fronto, ki je v zadnjih urah sprožila napad na maronit-skega patriarha Sfaira. Slednji v Bkiri-ju priredil srečanje s svojimi najzvestejšimi pristaši in pozval kristjane, naj prenehajo z obleganjem pristanišč.
Ure premirja je izkoristilo prebivalstvo, ki je dobesedno zasedlo pristanišče v Džunehu in čakalo na trajekt za Ciper. Ciprske oblasti pa so bile zaradi obstreljevanja primorane ukiniti pomorsko zvezo z Libanonom. Trajekt Larnaca Rose, ki običajno plove na progi Larnaka Džuneh zato že včeraj popoldan ni zapustil ciprskega pristanišča. Tudi drugi redni trajekt ni v Džunehu vkrcal nobenega potnika. Ciprske oblasti računaju, da je v preteklih dneh. zapustilo Libanon najmanj 80 tisoč ljudi. V Larnako pa so kljub velikim težavam prepeljali tudi posmrtne ostanke španskega veleposlanika v Bejrutu Don Pedra De Ariste-guia, ki je umrl med bombardiranjem rezidence, v kateri je bival.
V bistvu gre za preprostejše oblike plačevanja prispevka
Senatna komisija predložila popravke ukrepa o ticketih
RIM Popravki vladnega ukrepa o ticketih za zdravstvo so bili tudi včeraj osrednja tema političnega dogajanja. Verjetno prvič v zgodovini italijanske politike se namreč dogaja, da mora vlada obravnavati popravke k ukrepu, ki ga je komaj odobrila in ki je takoj sprožil val protestov in slabe volje tako med politki kot med prebivalstvom. Minister za zdravstvo Donat Cattin se je včeraj zjutraj sestal s podtajnikom predsedstva vlade Misasijem, temu sestanku pa je sledilo srečanje predstavnikov večine v senatni komisiji za socialne zadeve.
Prve otipljive rezultate je komisija dosegla v poznih popoldanskih urah, ko je prišlo do okvirnega dogovora glede nekaterih popravkov k velikonočnemu zakonskemu odloku. V bistvu gre za redukcije nekaterih prispevkov za zdravstvene storitve, ki pa še zdaleč ne zadovoljujejo opozicije, saj so na primer komunisti že prejšnje dni odločno zahtevali, da vlada umakne ukrep, ki mu nasprotujejo domala vsi davkoplačvalci. Glede ticketov za zdravila se je večina dogovorila, da ga omeji na 30-odstotno vrednost zdravila in da ne sme preseči 20 tisoč lir. Zdravniški recept naj bi stal 3 tisoč lir. 30-odstotni prispevek naj bi veljal tudi za jazne analize, v tem primeru so določili streho 30 tisoč lir. Če bo obveljal ta predlog torej ne bo treba več plačevati vsake analize posebej. Če bo moral bolnik opraviti analize iz raznih vej medicine, bo moral za to plačati 60-odstotno vrednost storitve. Specialistični pregled pa bi stal 15 tisoč lir.
Tudi glede hospitalizacije je senatna komisija predlagala nekaj sprememb: prispevek naj bi plačevali samo prvih
deset dni, in sicer 10 tisoč lir na dan. Ker je tu streha 100 tisoč lir, bi se dalo sklepati, da bi »optimalna« hospitalizacija trajala najVeč 10 dni. Maksimalna vrednost ticketa pa ne bi smela preseči 200 tisoč lir letno. Tudi za termalna zdravljenja je komisija predlagala enotno vsoto, in sicer 30 odsto-kov vrednosti terapije. Ticket za hospitalizacijo naj bi plačevali ob odhodu iz bolnišnice in ne na dan sprejema. Kar se tiče izjem pri plačevanju prispevka za zdravstvene storitve, ki jih je predlagala komisija, se bistveno ne razlikujejo od tistik, ki vsebuje vladni ukrep. Izvzeti so najrevnejši sloji, upokojenci z najnižjimi in socialnimi pokojninami in družine z enim dohodkom in tremi otroki. Predloge bo danes ocenil ministrski svet.
Richetti v Ljubljani
LJUBLJANA Na povabilo skupščine mesta Ljubljana je včeraj glavno mesto Slovenije obiskal tržaški župan Franco Richetti. Ob tej priložnosti se je pogovarjal s predsednikom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušanom Šinigojem, direktorjem Cankarjevega doma Mitjo Rotovnikom in gostiteljico -predsednico SML Nušo Kerševan.
Neprijetna obletnica rojstva
VOJMIR TAVČAR
BU je drobne postave in samouk, vendar bi bil skoraj osvojil svet; njegova kultura je bila zelo skromna, kljub ernu pa je zelo inteligentno dojel bistvene šibke točke 'asprotnika in njegovega upravnega ter ustavnega meba-‘zrna; v prvi svetovni vojni je bil desetar, vendar je bil Posoben izoblikovati zelo učinkovito vojaško in politično ^utegijo; bil je slab govornik, uspelo pa mu je obvladova-. binožice kot nikomur pred njim in za njim. V zavesti vse ^rnokratične javnosti je postal simbol Zla, toda 45 let po jodovi smrti ni malo takih - starejših in mlajših - ki še giamejo njegovim idejam, se vnemajo ob rasistični mr-jh in kljukastem križu... In tudi ni malo takih, ki s tisto eteklostjo nočejo obračunati.
Qv	Hitler se je rodil na včerajšnji dan pred sto leti v
jg^Mem mestecu Branauu ob reki Inn, v istem letu /f0	0 je v Londonu zagledal luč sveta Charles Chaplin.
nealla7uso^e ie hotela, da je prvi postal simbol pooseblje-ka c ^a' drugi pa angažiranega in umetniškega nasmeš-se 0i/e za dve obletnici, ki sta med seboj zelo različni, saj n ju j tnisli na eno človek razneži, navaja ga k poglablja-Pa foj h dojemanju umetniške sporočilnosti humorja, drugo najraje zbrisal iz zavesti in podzavesti. In najbrž bi
šla stoletnica Hitlerjevega rojstva drugače, vsekakor pa tiše mimo, če bi s koreninami nacistične ideologije jasno, kulturno, politično in družbeno dokončno obračunali v teh 45 letih, ki so minila od vojaškega poraza Hitlerjeve vojske. Jasnega obračuna in jasnega samoizpraševanja ni bilo. Tako je Hitlerjeva rojstna vas v teh dneh v izrednem stanju, da bi preprečili hujše izgrede neonacističnih fanatikov. Bolj na splošno pa nacistična miselnost in zlasti njeno rasistično bistvo prihaja vse bolj zaskrbljujoče do izraza. In ne samo v odnosu do Židov, pač pa v odnosu do vseh tistih tujcev, ki jih razvite zahodne družbe doživljajo kot grožnjo za svoj standard, za svoj mir, za svoje delovno mesto.
Eden od bistvenih vzrokov dejstva, da je nacistična ideologija še živa, je nedvomno to, da se je skušalo nacizem in njegove korenine presegati z upanjem, da bo postopno tonil v pozabo, da bo z leti zbrisan neboleče in brez samoizpraševanja, kot da bi lahko tako travmo, kot sta bila za človeštvo nacizem in fašizem, presegli kar tako ob naravnem bledenju spomina. In odgovornosti za to so tudi jasne: glavni krivci so tisti, ki so po zlomu nacizma videli v nekdanjih sovražnikih zaveznike proti novi »nevarnosti«
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Obrambni ministri pakta Nato o raketah kratkega dometa
V Bruslju so dva dni zasedali obrambni ministri pakta Nato in obravnavali predvsem vse prednosti, ki jih ima Varšavski pakt na področju jedrskih raket kratkega dometa. Splošno mnenje vseh je bilo, da so vzhodne države na tem področju mnogo bolje oborožene kot države Atlantskega zavezništva. Na sliki (telefoto AP) so z leve obrambni minister Velike Britanije George Vounger, tajnik Nato pakta general Manfred VVoerner in ameriški sekretar Dick Cheney
Negativne odločitve
V sredo so se v Beogradu zgodile štiri za Jugoslavijo negativne stvari. Zasedali so trije odbori zvezne skupščine: odbor za obrambo je ponovil obtožbe na račun Slovenije, češ da napada in žali JLA. Slovenski delgati so se znašli sami, odbor pa je sklenil, da bodo Slovence postavili na zatožno klop v veliki dvorani skupščine.
Odbor za notranje zadeve je mnenja, da so miličniki na Kosovu ravnali v celoti v skladu z zakonom, da so junaško branili ustavno ureditev. Niti najmanjšega dvoma ni o oblikah represije, ki jo v celoti potrjujejo. Samo slovenski delegat je izrazil dvome.
Odbor za zunanje zadeve je zavrnil resolucijo evropskega sveta o kršitvah človekovih pravic na Kosovu, češ, da to ni važna stvar, da je samo priporočilo, da je nastala na osnovi izkrivljenih informacij emigrantov in da je rezultat neenotnosti jugoslovanske družbe in tiska. Slovenski delegat je opozoril, da je to resna zadeva, ker odseva stališča držav; samo na pošten način je mogoče kaj doseči in predvsem tako, da se odstranjuje vzroke.
CK ZKJ je tudi sklenil, da bo kongres izreden. To je bil kompromisni predlog, ker so se dogovorili, da bo vsebinsko vse potekalo, kot da bi šlo za redni kongres. Pa vendar to pomeni veliko zmago tistih sil, ki hočejo izredno stanje v partiji in v državi, ki hočejo vreči »birokratska« vodstva, utrditi partijsko državo, represijo, poenotiti Jugoslavijo po enem vzgledu.
Res je tudi, da je predlog kompromisen, saj vsebinsko niso sprejeli vojvodinskega predloga, pa tudi razprava na seji CK je bila vsebinsko bogatejša.
Pa vendar, dejstvo je, da bo konres izreden, kar pomeni občutno krepitev onih jugoslovanskih sil, ki hočejo povratek k unitarizmu in prevlado parti-
Vizumi za Nemce?
BEOGRAD Zahodnonemški radio je prinesel vest, da bo Jugoslavija kot protiukrep na morebitno uvedbo vizumov za jugoslovanske državljane tudi sama uvedla vizume za državljane ZRN, ki bodo potovali v Jugoslavijo. Vest je sprožila precej reakcij v Jugoslaviji, glasnik zunanjega ministrstva Ivo Vajgl pa je s tem v zvezi dejal, da gre verjetno za nesporazum, čeprav si Jugoslavija pridržuje pravico za protiukrepe, če bo ZRN res uvedla vizume za Jugoslovane. Kaj bi morebitna uvedba vizumov za Nemce pomenila za jugoslovanski turizem, pa ni nihče pojasnil.
je na osnovi populističnega sklicevanja na množice in abstrakten narod.
Na seji predsedstva, kjer so izdelali predlog, sta se mu upirala predstavnika Slovenije in Hrvaške. Ob glasovanju so hrvaški vodilni predstavniki glasovali s Šuvarjem na čelu za izredni kongres, čeprav je bil njihov CK jasen in odločen za redni kongres.
Proti so odločno, jasno in enotno nastopili slovenski člani CK, ki so zagovarjali načelno usmeritev Jugoslavije, ki mora biti demokatična in federativna. Ob zaključku je o tem tehtno in prepričljivo spregovoril predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan.
Štirje dogodki z istimi imenovalci. Vedno izrazitejša je bitka za Jugoslavijo, ki mora biti napredna, svobodna in resnično demokratična, v kateri bo socializem sinonim za demokracijo. Ali pa Jugoslavijo, ki bo po kosovskem vzgledu enotna in složna za represijo, centralizem in trdno partijsko oblast, kar pa pomeni nadaljnje obubožanje, revščino in prisilo. Žal so bili v sredo narejeni težki koraki v negativno skrajno zaskrblujočo smer.
BOGO SAMSA
Kljub policijski prepovedi zbiranja in manifestiranja
Tudi včeraj na pekinških ulicah tisoči ljudi zahtevalo svobodo
PEKING — Kljub policijski prepovedi se je včeraj na pekinških ulicah spet zbralo več tisoč študentov, ki so zahtevali več svobode in demokracije v državi. Študenti so se podali iz vseh univerzitetnih središč in se že četrti dan zapored zbrali na osrednjem pekinškem trgu Tiananmen, na katerem imajo svoje sedeže vse najvažnejše kitajske politične inštitucije.
Policija je zbiranje študentov strogo nadzorovala, vendar pa v včerajšnja dogajanja nasilno ni posegla. Policijske enote so le preprečile drugi zaporedni poskus študentov, da bi se zbrali pred sedežem kitajske komunistične partije. Oblasti so tudi opozorile študente, naj ne izrabljajo smrti Hu Yao-banga kot pretvezo za demonstracije, zagrozili pa so tudi, da bodo izredno ostro ukrepali proti vsem, ki bodo na kakršen koli način poskušali povzročiti nerede.
Policijske enote so ustvarile živo verigo in tako preprečile dostop študentom do sedeža komunistične partije v Pekingu	(apj
Predsednik SZDL Jože Smole o demokraciji in medijih
LJUBLJANA — Predsednik SZDL Slovenije Jože Smole se je včeraj sestal z dopisniki jugoslovanskih sredstev množičnega obveščanja, ki poročajo iz Slovenije. Odločno je potrdil osnovno slovensko politično usmeritev k večji demokratizaciji, pri kateri pa bo imela SZDL pomembno vlogo. V sredo bo SZDL razpravljala na svoji skupščini o spremembi statuta. To bo obsežno delo, ki ga morajo opraviti, saj morajo prilagoditi SZDL zahtevam časa. Toda ločitev partije in ukinitev njenega monopolnega položaja bodo izvedli že na tej seji tako, da bodo iz statuta brisali člen, ki omenja posebno vlogo ZK. Pri teh izhajajo iz načelnega stališča, da ZK ni niti državna partija niti ni v monopolnem položaju. CK ZKS se popolnoma strinja s tem stališčem in je na seji predsedstva SZDL bil predstavnik ZK pobudnik omenjene spremembe.
Smole je nadaljeval, da v Sloveniji ne ustanavljajo stranke, temveč zveze in da pluralizem v Sloveniji obstaja že dolgo časa. Sedaj pa se je z zvezami kvalitetno dvignil. SZDL ostaja nujen institut in se v njej ustvarja sinteza od krajevne skupnosti pa vse do republike. Ne gre torej za sodelovanje »s« SZDL temveč za sodelovanje »v« SZDL, kdor ne bo tako ravnal, ne bo vključen v »ustavni lok« družbenega sistema.
Seveda pa bo to vsklajevanje zapleteno in prve težave se že kažejo. Kot primer je Smole navedel predlog Slovenske demokratske zveze, da bi imela v Gorenjskem glasu svojo stran, kar
ni sprejemljivo, saj bi tako lotizirali del slovenskega tiska. Povsem sprejemljivo, naravno in v skladu z zakonodajo pa je, da Slovenska demokratska zveza, oziroma skupina državljanov v njenem imenu, ustanovi svoje glasilo.
Predsednik Smole je nato govoril o »medijski vojni« oziroma o »umazani medijski vojni«, ker je nujno treba zmanjšati raven polemik, ostrin in neodgovornega divjanja v sredstvih množičnega obveščanja. Za to niso krivi novinarji, ali samo novinarji, temveč splošne družbene razmere. Seveda pri tem ne gre za razlike, za različna stališča in polemike, temveč za lažnive in izkrivljene informacije. Klasičen je že primer Cankarjevega doma in zborovanja. O tem je bilo napisano na stotine in na tisoče komentarjev, člankov, napadov in polemik. Toda niti eden jugoslovanski list (z izjemo slovenskih) ni objavil celotno besedilo izjave, ki je bila sprejeta na zborovanju v Cankarjevem domu. Podoben je primer, ko se napada Šuvarja, ki mu očitajo protisrbsko gonjo, on pa je govoril o političnih problemih, nobenega protisrbskega napada ni bilo in njegovih izjav tisk, ki ga sedaj napada, ni niti V izvlečku objavil.
Smole je ob zaključku še vztrajal na vlaku bratstva in enotnosti, ki ne sme biti politična akcija proti nekomu, temveč krepitev prijateljskih in družinskih vezi. SZDL je sprožila več pobud, da bi se sestala s SZDL Srbije, vendar do sedaj žal zaman.	B. S.
Po sklepu o izrednem kongresu ZK Jugoslavije
BEOGRAD — Izid zasedanja centralnega komiteja ZK Jugoslavije je seveda v ospredju zanimanja in komentarjev ne samo jugoslovanske javnosti. Srbski tisk je z vsemi fanfarami oznanil veliko zmago. Včerajšnja Politika objavlja na prvi strani s skoro najbolj črnimi in velikimi črkami, s katerimi razpolaga: »Sklican izredni kongres ZKJ.« Preprosto in enostavno so izpustili oznako štirinajsti in s tem tudi zanikali kakršen koli kompromis. Z le malo manjšimi črkami pa je nato še napisano: »Sprejeli so argumente komunistov iz Srbije, Vojvodine in Črne gore« in nato »Samo delegacija Slovenije je glasovala proti«.
O izredno odmevnem in že novinarsko zanimivem izvajanju predsednika slovenskih komunistov Milana Kučana je Politika objavila samo povsem formalistično in nevsebinsko pripombo, ki je dolga borih dvanajst vrstic. Za srbska stališča pa so v Politiki potrebovali kar pet strani.
Seveda se istočasno tudi čujejo nekateri trezni glasovi, da je sicer kongres res izreden, toda da bo na osnovi vseh določil, ki veljajo za redni kongres. To je točno in pri te— je važno, da bodo delegate izbirali na osnovi aritmetičnih kriterijev, ki so veljali že za prejšnji trinajsti kongres.
Skupno bo na decemberskem kongresu sodelovalo 1.668 delegatov. Razdelitev delegatskih mest sledi trem kriterijem. Po prvem bodo izbrali po enega delegata na osnovi 2 tisoč včlanjenih članov ZK. Na tej osnovi bodo izbrali 994 delegatov. Po paritetnem načelu bodo izbrali v vsaki republiki še po 60 delegatov, v obeh avtonomnih pokrajinah po 40 in v JLA 30 delegatov, kar skupaj znaša 470 delegatov. Na zasedanju kongresa bo še sodelovalo 204 predstavnikov ZKJ, ki bodo imeli status delegata. Na osnovi vseh teh kriterijev bo razdelitev naslednja: Srbija 629 delegatov (od tega 112 iz Kosova in 157 iz Vojvodine), Bosna in Hercegovina 278, Hrvaška 240, Makedonija 166, Slovenija 139, Črna gora 123 in osrednji organi partije 7	(B. S.)
• Odložili predstavitev
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vo. Zadrega večinskih političnih krogov je očitna, kot je očiten strah pred nadaljnjimi reakcijami zlasti tržaških nacionalističnih krogov.
Te sence se kažejo v nadaljevanju članka na Piccolu, kjer je rečeno, da je tiskovni urad ministrstva na Camberjevo zahtevo izdal tiskovno sporočilo, iz katerega izhaja, da minister zahteva za Trst in Gorico »poenoten tekst«, ki samo združuje in koordinira že obstoječe zakonske ukrepe v korist slovenski manjšini. S tem naj bi torej prevladala težnja Liste za Trst in vseh tistih 20 tisoč Tržačanov, ki so podpisali znano peticijo.
Si je poslanec Camber tudi to izmislil, da bi se pred svojimi volilci postavil kot pravi vitez-branitelj Trsta pred slovanskim zmajem? Kakšno zakonsko besedilo so pravzaprav pripravili v Palači Minerva? Gre za organski zakon, kakršnega zahteva naša skupnost, ali za poenoten tekst, kakršnega zahteva LpT?
Eno v bistvu ne izključuje drugega, nam je obrazložil ministrov tiskovni ataše. Gre sicer za organski zakon, v katerem pa je predvideno pooblastilo vladi, da izda za tržaško in goriško pokrajino poenoten tekst, ki bo združil in koordiniral vse že obstoječe zaščitne norme. Z drugimi besedami: predvideni bodo neki dodatni zaščitni ukrepi, v bistvu pa bo šlo bolj za poenotenje že obstoječih. Pic-colovo pisanje torej ni daleč od resnice, čeprav ne drži, da bi tiskovni urad ministrstva izdal tiskovno sporočilo. Prof. Compagna je namreč samo telefoniral v redakcijo, da bi popravil predvčerajšnje pisanje Piccola, češ da namerava Macca-nico predložiti povsem organski zakonski osnutek. Če se ne bo v prihodnjih dneh spet kaj zataknilo, kar je glede na dosedanje izkušnje čisto možno, bo Mac-canico ta hibridni zakonski osnutek predložil vladi na seji, ki bo prihodnji petek. Takrat bo končno znano tudi besedilo, ki pa je po mnenju nekaterih, ki ga že dobro poznajo, skrajno pomanjkljivo in povsem neustrezno resnični zaščiti naše narodnostne skupnosti. Tisti, ki so ga izdelali, (in to so v glavnem stari znanci že iz Cassandrove komisije) so se pač držali načela, ki ga je minister Mac-canico obrazložil slovenskemu predstavništvu na pustni torek, in sicer načela, da je treba zadovoljiti vse. S tem pa očitno ne bodo zadovoljili nikogar, še najmanj pa našo manjšino.
Neprijetna
obletnica
NADALJEVANJE S 1. STRANI
socializma in komunizma in ki so z odgovornostmi nekdanjih sovražnikov skušali prikriti tudi lastne odgovornosti in možno kompromitiranost.
Del odgovornosti pa ima najbrž tudi antifašistično gibanje, ki je predolgo vztrajalo - kar je s človeškega vidika in zaradi osebnih žrtev antifašistov tudi razumljivo - samo in izključno v demonizaciji nacizma, ne da bi poglabljalo vse vzroke, ki so omogočili zaslepitev milijonskih množic in so sicer normalne ljudi pa tudi razgledane in izobražene znanstvenike, v družinskem krogu ljubeče in občutljive očete in može spremenili v odnosu do Židov, pa tudi do Slovanov v povampirjene zveri, ki so na bojiščih in v taboriščih smrti zagrešili nezaslišane zločine.
Resnici na ljubo raziskovanja sedaj gredo tudi v to smer, vendar so glasovi teh raziskovalcev še preveč osamljeni in njihovo iskanje še ni splošno priznano bogastvo antifašističnega gibanja.
Da ne bo nesporazumov: nacizem in njegovi ideološki vnučki ne zaslužijo nobene milosti, v odnosu do njih ne sme biti nobenega popuščanja, nobenega poskusa, da bi skoraj pol stoletja po porazu nacizma in Hitlerjevi smrti opravičevali to, kar je zgodovina že dokončno obsodila. Toda obsodba se ne sme več ustaviti samo pri demonizaciji.
Neprijetna obletnica je lahko koristna le, če spodbudi nadaljnje poglabljanje, razmišljanje, raziskovanje in dojemanje vseh mehanizmov in okoliščin, ki so majhnemu Avstrijcu iz obrobnega Branaua omogočili, da je tako nevarno ogrozil svet. Samo tako »starejši ne bodo pozabili in mladi bodo vedeli«, samo tako bodo Hitlerjeve ideje zavajale manj mladih, manj mladih se bo vnemalo ob kljukastem križu in nacističnem pozdravu. Najhujši pekel nacizma je že zdavnaj mimo, človek pa mora tudi skozi nič manj boleče vice samoizpra-ševanja in poglabljanja, da bo lahko zavestno presegel te hude spone preteklosti.
28. APRIL 89
BTE
ZAKLADNE VREDNOTNICE V EVRODEVIZI
Zapadlost 11. MAJA 1990
•	BTE so vrednotnice v ECU (European Currency Unit - Evropska denarna enota), to je v denarni enoti EGS.
•	Emisijska cena »alla pari« bo izplačana v lirah na osnovi menjave z dne 24. aprila 1989; nerezidenti lahko vplačajo vrednotnice neposredno v ECU.
•	Obresti in kapital se izplačujejo v lirah na osnovi menjave lira/ECU dne 9. maja 1990, ali za nerezi-dente neposredno v ECU.
•	Vrednotnice BTE bodo na marginalni dražbi po določeni obrestni meri. Dražbe se lahko udeležijo posredniki, ki sodelujejo na dražbah BOT- Varčeval-
Emisijska cena v ECU
100%
ci lahko rezervirajo vrednotnice pri bančnih zavodih.
•	Udeleženci lahko oddajo prošnje po 11% obrestni meri, oziroma po obrestni meri, ki je nižja za 5 stotink ali mnogokratnik. Prošnje morajo dospeti na Banca dltalia, Servizio Mercati Monetario e Finan-ziario, Ul. Nazionale 91 - Rim, do 15.30 dne 24. aprila 1989.
•	BTE je treba poravnati dne 28. aprila 1989 brez poviška dnevnih obresti (dietimi).
• • Vrednotnice ne bodo tiskane: lastništvo bo evidentirala »centralna uprava« pri Banca dltalia.
Rok	Začetna obrestna mera
dni	dražbe
378	11%
BTE
EVROPSKA NALOŽBA
Ostre kritike KPI na tiskovni konferenci
Deželni odbor je nedelaven zaradi sporov v KD in PSI
TRST — »Najvišji ustavni organizem v Furlaniji-Julijski krajini je povsem paraliziran. Nahajamo se pred dejstvom, kar vsakdo lahko preveri, da je deželna vlada popolnoma nedelavna in ni zmožna sprejeti potrebnih ukrepov, da bi šesta zakonodajna doba lahko zaživela.« Ta je bila osnovna misel, ki so jo predstavniki KPI - deželni tajnik Roberto Vi-ezzi, načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Paolo Padovan in svetovalec Ugo Poli - včeraj razvili na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali, tako so povedali, da bi javnost opozorili na sedanje nevzdržno stanje, ki neposredno zadeva celotno deželno stvarnost.
Zakaj pa je sploh prišlo do takega stanja? Razloge je po mnenju komunistov treba iskati v sporih v vrstah šeststran-karske večine (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI, SSk), ki podpira Biasuttijevo vlado in v notranjih obračunavanjih v Krščanski demokraciji po vsedržavnem kongresu s spremenjenim razmerjem sil in v socialistični stranki, ki se na kongres - deželni in nato vsedržavni - šele pripravlja. Tako stanje hromi delovanje deželne uprave, posledice pa nosi deželno prebivalstvo. Mimo tega, kar se dogaja na deželni ravni so komunistični predstavniki na tiskovni konferenci opozoriti na številne znake globokih razkolov v vrstah petstrankarske koalicije v nekaterih krajevnih upravah, kot na primer v Gorici, Tržiču in Ronkah. K vsemu temu je po mnenju komunistov treba dodati še moralno vprašanje, ki je v zadnjih časih večkrat prišlo do izraza in omajalo ugled deželnih upraviteljev. Primeru Mon-cini, v katerega je vpleten tudi podpredsednik deželne vlade Carbone, so
HAIDER
DEŽELNI
GLAVAR?
CELOVEC — Dr. Jorg Haider je doslej najbliže uresničenju svojega življenjskega (političnega) sna - postati koroški deželni glavar. Na konferenci funkcionarjev koroške ljudske stranke (OVP) se je kar 89 odstotkov delegatov opredelilo za nadaljevanje pogajanj s svobodnjaki (FPO) o tem, kdo bodi novi prvi mož dežele Koroške. Za drugo možnost, nadaljevanje pogajanj s socialisti (SPO), je bilo samo 11 odstotkov glasov. Torej nedvoumno proti deželnemu glavarju iz vrst socialistov.
Predsednik OVP Harald Sche-ucher je povedal, da bo strankino vodstvo upoštevalo tako močno večinsko izraženo željo funkcionarjev, ni pa izrecno poudaril, da je s tem Haiderju že zagotovljen položaj prvega moža v deželi. Govoril je o možnem dogovoru o kandidatu bodisi iz vrst OVP, FPO ali neodvisni, strankarsko nevezani osebi.
Na dnevnem redu prve seje koroškega deželnega zbora v petek je sicer točka "izvolitev deželnega glavarja«, vendar ne kaže, da bo do tega prišlo. Haider je izjavil, da računa, da bodo pogajanja o deželnem glavarju in vladi končana v 10 do 14 dneh, zraven pa še ob ugibanju o "neodvisnem" deželnem glavarju porogljivo pripomnil, jla pač pri takih pogajanjih 'fantazija ne pozna meja".
Haider je ob teh izjavah iz-bral zadržano, državniško, nekako zediniteljsko držo. Celo soci-aUste je povabil, naj sodelujejo v bodoči deželni vladi.
Travm zaradi možnosti, da bo {laider prišel na čelo dežele, po-*en> ko so bili po letu 1945 vsi nsželni glavarji iz socialistične franke, ni opaziti le na Koroš-
JOŽE ŠIRCELJ
se pridružile še afere, ki zadevajo bivšega odbornika Bombena ter v zadnjem času še demokristjanska svetovalca Compagnona in Vattovanija.
Deželna večina se torej po mnenju komunistov ne loteva reševanja bistvenih problemov, ki sicer sodijo v njen program. Tako imenovana tretja faza torej ni stekla. Še vedno so odprta vprašanja decentralizacije (za njeno celovito izvajanje so potrebni številni novi ukrepi), okvirnega zakona za industrijski sektor ter številni problemi, ki so povezani z zdravstvenim in skrbstvenim sektorjem. V tej situaciji je KPI že pred časom predložila svoje predloge: vložila je več zakonskih osnutkov, od katerih so po mnenju komunističnih predstavni-. kov najvažnejši tisti, ki zadevajo pravice prebivalstva. Sem sodijo trije zakonski osnutki, s katerimi KPI zahteva »glasnost« v upravnih dokumentih deželne uprave, jasnost pri imenovanjih predstavnikov v razna telesa ter publicizaci-jo aktov deželne uprave.
Na tiskovni konferenci je bilo veliko govora o zakonskem osnutku za osebje, ki ga je deželni svet pred dnevi ponovno odobril, potem ko ga je vlada enkrat že zavrnila. Zgodilo se je namreč, da je bil osnutek odobren z odločilnimi glasovi KPI, prav zaradi sporov v večini. Socialistični odborniki so ga namreč podprti, svetovalci iste stranke pa so se pri glasovanju vzdržali. Zakonski osnutek bi torej bil zavrnjen (za njegovno odobritev je bila namreč potrebna absolutna večina), če bi KPI ne priskočila na pomoč večini. To je storila zato, ker se strinja z vsebino osnutka, ne pa iz dru-
Roberto Viezzl
gib razlogov, kot skuša sedaj marsikdo natolcevati.
Ob celotnem dogajanju pa se je deželni tajnik Viezzi ponovno vprašal, in vprašanje seveda namenil socialistom, kako skuša PSI uveljavljati svojo avtonomijo v odnosu do krščanske demokracije. Na to vprašanje čaka odgovor žer dalj časa. Sicer pa je pozval socialistično stranko, naj ne bo podrejena KD in naj deluje za reševanje odprtih problemov.
A. S.
Že letos ekološki tabor
ILIRSKA BISTRICA — Na Bistriškem nameravajo letos namesto tradicionalne republiške MDA Brkini pripraviti raziskovalno-eko-loški tabor, na katerem naj bi proučili predvsem onesnaženost reke' Reke ter pripravili kataster črnih odlagališč odpadkov v občini.
V raziskavah, ki naj bi jih opravili v začetku ljudje, naj bi po zamislih organizatorjev, OK ZKMS Ilirska Bistrica in Sežana, sodelovalo od 20 do 25 mladih raziskovalcev. Taborjani bodo proučevati celotni tok reke z odvzemanjem vzorcev za ugotavljanje kisika in biološke ter kemične potrebe po kisiku na več kontrolnih mestih. Pri tem bodo tesno sodelovati s tovarniškimi raziskovalnimi ekipami v Ilirski Bistrici in Sežani, kjer se mladinski predstavniki že dogovarjajo z delovnimi organizacijami Lesonit, Tovarna organskih kislin in Mitol, da bi analize opravljali v njihovih laboratorijih. Za vsako analizo bodo potrebovati pet dni, tako da bi na letošnjem taboru lahko opravili dve zaporedni meritvi. Zaradi spreminjajočih hidroloških in ekoloških razmer letošnji tabor seveda ne bo prinesel splošnoveljavne slike oneznaženosti in obremenjenosti Reke. Zato bodo morali podobna merjenja mladinci opravljati tudi v naslednjih letih.	. _
Odbor združenja aktivistov OF gost SZDL in ZZV NOV v Kopru
TRST Na povabilo SZDL obalno-kraške regije in ZZB NOV obalno-kraške regije so se v sredo dopoldne mudili na delovnem obisku v Kopru člani odbora Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem s predsednikom Srečkom Coljo na čelu. Na sedežu SZDL je goste iz Trsta pozdravil predsednik medobčinske SZDL Drago Žerjal, z njim pa so bili še predsednik ZZB NOV obalno-kraške regije Mario Abram, predsednik komisije za socialna vprašanja borcev-zamejcev pri obalno-kraškem odboru ZZB, Vitko Hlaj, predsednik aktiva OF za bivšo južnoprimorsko okrožje in Karlo Turk, tajnik odbora aktiva OF pri istem odboru.
Predsednik obalno-kraške SZDL Drago Žerjal je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do tega obojestransko zaželenega srečanja in poudaril, kako so taki stiki in sodelovanje potrebni še zlasti ob meji, ki nas povezuje in združuje. V nadaljevanju je tov. Žerjal seznanil goste s sedanjim položajem v Jugoslaviji, govoril je o spopadu med dvema konceptoma družbeno-političnega razvoja Jugoslavije in pri tem še posebej podčrtal, da je položaj v Sloveniji, kar zadeva usmerjanje v vse večjo demokratično in pluralistično odprtost v okviru SZDL, zelo dober, v tej zvezi pa je posebej govoril o vlogi SZDL kot idealni nadaljevalki OF, ki je tudi na pluralističnem izhodišču povezovala slovenski narod v boju za svobodo in ga mora povezovati tudi zdaj. Pod-
Drugačen dan mladosti
SEŽANA — Tudi v sežanski občini naj bi bilo letošnje praznovanje dneva mladosti čimbolj neformalno, množično, sproščeno in ustvarjalno. Združilo naj bi mlade po letih in po srcu ter na prizorišča od četrtka do sobote (torej od 25. do vključno 27. maja) poleg poznanih domačih skupin pritegnilo tudi kulturnike in druge sodelujoče iz Hrvaške in zamejstva. Zato letos poleg običajnega skupnega sprejema v mladinsko organizacijo in srečanja z dosedanjimi predsedniki OK ZSMS Sežana snovalci mladinske prireditve obljubljajo kar nekakšen poli-tično-zabavni festival v različnih krajih sežanske občine. Na njem naj bi se mladi ob klasičnem programu za takšne priložnosti predstavili tudi z izvirnimi, alternativnimi dejavnostmi, ki so sedaj manj znane v tem prostoru. Vse skupaj naj bi uresničili z veliko dobre volje, iznajdljivosti in prostovoljnega dela ter z najmanjšimi možnimi stroški.
J. O.
robneje se je zaustavil pri razmerah na Kosovu, ki so pretresle jugoslovansko družbo in o teh novih vzrokih za mednacionalno napetost med Srbi in Albanci. Izvajanja predsednika Žerjala so dopolnili še ostali predstavniki borčevskih organizacij in se pri tem dotaknili tudi vrste konkretnih vprašanj, ki se tičejo delovanja borčevskih organizacij na obeh straneh meje in v tem okviru tudi Združenja aktivistov NOB na Tržaškem.
V imenu Združenja aktivistov NOB iz Trsta se je za povabilo in izvajanja gostiteljev zahvalil predsednik Srečko Colja, o delovanju Ždruženja od ustanovitve 1. 1974 in danes pa so po strnjenem uvodnem poročilu J. Korena, z
Saro iri Rinaldi o Rablju
TRST — Deželna odbornika za industrijo Ferruccio Saro in za finance Dario Rinaldi sta se včeraj v Trstu sestala s predstavniki družbe SIM iz Rima (iz skupine ENI), ki upravlja rabeljski rudnik. Predočila sta jim probleme, ki težijo ta obrat, ki že dalj časa ni več donosen. Govor je bil predvsem o uresničevanju novih pobud, s katerimi bi del delavstva ohranil delovna mesta na področju, ki s tega vidika že itak preživlja hudo krizo.
dopolnitvami in izkušnjami pri konkretnem delu podrobneje spregovorili še ostali člani odbora s poudarki na delu za zapisovanje in zbiranje avtentičnega dokumentarnega gradiva iz let NOB, na akciji za evidentiranje okrog 2000 nekdanjih aktivistov OF na Tržaškem v okviru podeljevanja priznanja Osvobodilne fronte, na socialnih problemih ostarelih in nazadnje še na akciji za zbiranje prispevkov za obnovo partizanske bolnice Franje, v kateri je Združenje aktivno udeleženo. Člani odbora združenja so soglasno izraziti zaskrbljenost spričo sedanjih dogajanj v Jugoslaviji, podprli prizadevanja v Sloveniji za demokratično in pluralistično družbo, izrazili pa so tudi zaskrbljenost spričo nekaterih povsem nerealnih ekstremnih stališč, ki položaj samo še zaostrujejo.
V nadaljevanju je bil v razpravi podrobneje govor o nekaterih specifičnih problemih borčevskih organizacij na Tržaškem, o ohranjanju in prenašanju tradicije NOB na mlade rodove, o nujnem sodelovanju na področju zbiranja, raziskovanja in obdelovanja gradiva iz let NOB in skrbi za obeleževanje pomembnih objektov in dogodkov ob ugotovitvi, da ostane zgodovina samo tisto, kar je zapisano in obeleženo. V ta namen je bil sprejet dogovor o vrsti srečanj o teh specifičnih vprašanjih.
Srečanje, ki je bilo predvsem spo-znavalnega in informativnega značaja, je bilo zelo koristno in plodno, (jk)
Kako
preseči
medijsko
vojno?
LJUBLJANA — Slovenski informativni prostor je izoliran, novice le težko prodrejo izven republiških meja, pri čemer jezik ni glavna ovira. Širijo pa se netočne informacije in polresnice; nobena posebnost več ni tudi praksa, da javnosti sredstva obveščanja ponudijo najprej ali celo samo komentar dogodka, brez predhodne objektivne informacije o njem. Vse to je v zadnjem času sprožilo po državi pravo medijsko vojno. Zgovoren dokaz zanjo je sprejetje izjave v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki je v celoti niso objavili nikjer izven Slovenije, kar pa ni oviralo avtorjev pravega plaza razprav, ogorčenja in napadov po vsej Jugoslaviji.
O medijski vojni so ob obravnavi aktualnih političnih razmer in delovanju sredstev množičnega obveščanja v sedanjih zapletenih jugoslovanskih razmerah govorili na ponedeljkovem posvetu s predsedniki svetov za informiranje v občinskih, mestnih in obalni konferenci socialistične zveze v Ljubljani. Tematiki bo namreč namenjena majska zvezna konferenca SZDL, medtem ko se bodo nanjo v Sloveniji pripravili z javno razpravo. Ta naj bi hkrati načela tudi vpršanja delovanja in materialnih možnosti slovenskih novinarskih hiš, njihovih zmogljivosti in nadaljnjega razvoja. Menili so, da zaradi vprašanj ni treba posebej sklicevati seje republiške konference SZDL, temveč bodo razpravo združili v okviru teme o prenovi te organizacije in pluralizma v družbi na predsedstvu 26. aprila.
Jugoslovansko medijsko vojno je razpravljalec iz Kopra, Boris Strle, označil kot nadaljevanje vojne med dvema konceptoma jugoslovanskega razvoja. Sredstva množičnega obveščanja so v funkciji politike, zato ne preseneča opozorilo Arturja Lipovža iz Ajdovščine na spoštovanje novinarske etike in kodeksa. Da torej jezik ni glavna ovira pri sprejemanju širših informacij kaže tudi dejstvo, da v Sloveniji vsaj 200 tisoč ljudi spremlja hrvaški tisk, medtem ko v Beogradu in okolici prodajo vsega le 400 številk slovenskega dnevnika Delo.
Kaj lahko naredijo v Sloveniji zoper medijsko vojno? Na predlog predsednika republiške konference SZDL Jožeta Smoleta gre najprej zagotoviti objektivno in celovito informiranje, ki naj temelji na točnih podatkih. S tem pa je tesno prepletena tudi zahteva po največji možni tolerantnosti pri obravnavi obstoječih razlik, predvem pri narodnostnih vprašanjih. Nujna je javnost dela, odprava nedotakljivih tem ter redno in kakovostno informiranje. Tudi v JLA, je dejal Jože Smole! Če bi takim zahtevam zadostili ob nedavnem vpoklicu slovenskih rezervistov, ki so odšli na Kosovo, bi zagotovo ne bilo tolikšnega razburjenja!
Na posvetu so predsedniki svetov za informiranje predlagali, da bi slovenske informacije morale v jugoslovanski prostor. Sleherni državljan bi tako lahko spremljal vse informacije in jih nenazadnje tudi primerjal. Polovičnih resnic in vroče krvi zaradi netočnih informacij bi bilo zagotovo dosti manj! Ob tem pa se postavlja vprašanje diskriminacije slovenskega jezika, če bi bile informacije v katerem drugih jezikov. Kajti zbrati: zahtevo po vsaj pasivnem obvladanju slovenščine v Jugoslaviji ali zahtevo in željo po objektivni in popolni informaciji iz slovenskega prostora?
MIRJAM MUŽENIČ
Predsednik skupščine SRS Potrč: Treba je prisluhniti novim idejam
ILIRSKA BISTRICA Včeraj je ilirskobistriško občino obiskal predsednik skupščine SRS in njene ustavne komisije Miran Potrč, ki se je s predstavniki tamkajšnjega družbenopolitičnega življenja in gospodarstva pogovarjal o predvidenih ustavnih spremembah in aktualnem dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji. Predsednik Potrč je pri tem poudaril, da slovenski ustavni amandmaji nikakor ne pomenijo le formalnega usklajevanja ustave z zveznim ustavnim aktom, temveč pomembno posegajo na področje svoboščin in pravic človeka, hkrati pa odpirajo nove možnosti skupščinskega odločanja, manj spreminjajo nekatere zadeve na družbenoekonomskem področju in podobno. Zato v javni razpravi o teh amandmajih Slovenija ne potrebuje le formalnega usklajevanja, temveč odkrit pogovor o vseh vpraša-
njih, ki ta trenutek zanimajo naše ljudi. Miran Potrč je k tej usmeritvi dodal še misel, da bo razprava o dopolnilih dobro izhodišče za nadaljevanje priprav na sprejem nove slovenske ustave, ki bi jo morali sprejeti pred jugoslovansko. Le na ta način naj bi se namreč potrdilo načelo državnosti republik in zagotovila možnost za enakopravno dogovarjanje o tem, katere pristojnosti bodo republike prepustile federaciji.
V takih pogojih po Potrčevem mnenju noben problem, ki bi ga načeti v republikah, ne bi mogel biti nesprejemljiv iz načelnega razloga, da ni v skladu z zvezno ustavo.
Beseda je tekla tudi o samoupravljanju in samoupravnih pravicah, pri čemer je predsednik slovenske skupščine poudaril, da nihče ne razmišlja o
njihovem zmanjševanju ali ukinjanju, četudi se bo verjetno zgodilo, da bo v bodoče predvsem vsaj formalnega samoupravljanja manj. Zavzemamo se namreč za poenostavljanje samoupravnih postopkov ter za to, da bi poslovodni organi dobiti več pooblasti in podjetniške svobode, za kar pa naj bi seveda prevzeli tudi več odgovornosti.
Udeleženci so predsedniku Potrču zastavili več kritičnih vprašanj, med katerimi je bila v ospredju problematika pluralizma. Miran Potrč je ponovno opozoril na pripravljenost Slovenije, da sprejme vse demokratične izzive, ki naj bi se po novem med drugim izražali tudi v novi vlogi družbenopolitičnih zborov, v katerih bodo našli svoje mesto glasniki vseh tistih idej, ki imajo ustrezno podporo v množi-
cah	JANEZ ODAR
Pokrajinski svet o problemih slovenske manjšine
Odprtim stališčem naj sledijo dejanja
Tržaški pokrajinski svet bo posvetil eno svojih sej, morda že prihodnjo, problematiki slovenske manjšine in sožitja med tukaj živečima narodoma. Tako je po sredini proračunski razpravi z veliko večino glasov sklenila pokrajinska skupščina ob izoliranem nasprotovanju neofašistov, ki so zaman zahtevali, da bi svet že predsinočnjim vzel v pretres njihovo demagoško resolucijo proti vsakršnemu uvajanju tako imenovanega bilingvizma. Manjšinska problematika je bila vseskozi ena vodilnih niti proračunskega soočanja, ki je bilo, če izvzamemo znana stališča MSI, kolikor toliko stvarno in konstruktivno, vsekakor pa zelo različno od tistega, ki smo ga pred kratkim slišali med proračunsko debato v tržaškem občinskem svetu.
Predsednik Crozzoli (PSI) je v svoji repliki potrdil, da se uprava ne bo omejila zgolj na načelne izjave o potrebi po zaščiti Slovencev, ampak bo skušala po svojih pristojnostih konkretno uresničiti nekatere pobude, posebno na kulturnem področju, ki jih je uvrstila v triletni razvojni načrt. Narodnostna različnost mora biti za Italijane in Slovence vir splošne obogatitve - je podčrtal predsednik - zato si moramo vsi prizadevati za dosego enakopravnosti in ne stališč, ki bi lahko samo v negativnem označevala manjšinsko posebnost in ki jih je - nasprotno - treba oceniti in ovrednotiti v pozitivni luči. Ta vprašanja je treba po Crozzolijevem mnenju obravnavati in reševati umirjeno, ob nadnacionalni viziji, pri čemer se je treba izogibati nepotrebnih kontrapozicij, ki bi lahko
samo škodovale Trstu in njegovi vlogi v evropskem prostoru.
Svetovalec Slovenske skupnosti Ha-rej je uvodoma podčrtal, da je sedanja uprava glede slovenskega vprašanja v marsičem povzela politične smernice prejšnjega pokrajinskega odbora, v katerem sta sedela tudi zastopnik SSk in slovenski socialist Čok. Crozzolijevi upravi je Harej priznal določeno doslednost glede odnosa do Slovencev, dodal pa je, da je vse skupaj še preveč nedorečeno in megleno, napovedane in načrtovane pobude pa so še vedno precej nejasne. Od tukaj tudi sklep, da se SSk vzdrži glasovanja in da počaka na morebitne "boljše čase" za vstop v tržaško večinsko koalicijo, ki pa vse-
kakor kot kaže sedaj še ni na vidiku. Morda se bo o tem govorilo po junijskih evropskih volitvah, po vsej verjetnosti pa šele po volitvah v okoliških občinah prihodnje leto.
Tudi komunisti so z Martonejem priznali sedanji upravi nove in bolj demokratične poglede na manjšinsko problematiko, čeprav je svetovalec ugotovil, da je med demokratičnimi strankami, posebno pa med socialisti, še preveč nejasnosti in oklevanj za pravično rešitev tega vprašanja. Crozzoli in- odborniki morajo konkretno pokazati napovedano dobro voljo, začenši z rabo slovenščine na sejah pokrajinskega sveta, kar ostaja sporno vprašanje. Deželno upravno sodišče (TAR) je pred leti zavrnilo sklep po-
krajinskega sveta, da se slovenskim svetovalcem zajamči pravica do rabe slovenščine na sejah skupščine, uprava pa je proti tej odložitvi vložila priziv na državni svet. Pri tem postopku pa se je kasneje nekaj zapletlo in prišlo je tudi do političnih težav. Ta postopek je zato po mnenju komunistov konkretni preizkusni kamen za Croz-zolija, da z dejanji pokaže dobro voljo za rešitev problemov manjšine.
Načelnik KD Locchi je ponovil, da demokristjani podpirajo odobritev zaščitnega zakona za Slovence, so pa proti uvedbi vsakršne dvojezičnosti. Po njegovem mnenju ne gre več zavlačevati z rešitvijo tega vprašanja, zato »tržaška KD pozdravlja izjavo ministra Maccanica, ki napoveduje, da bo v kratkem predložil ministrskemu svetu vladni zaščitni predlog. Minister je že prisluhnil vsem zainteresiranim komponentam, zato je prav, da se za dobrobit vseh na vseh ravneh pospeši postopek za odobritev zaščitnega normativa«. Melonar Cavicchioli je izrazil zaskrbljenost, da bi »morebitni zaščitni zakon škodil tako Italijanom kot Slovencem«, z nacionalističnimi stališči pa so se spet oglasili liberalci in republikanci. Berni (PLI) je zagovarjal znano melonarsko tezo o "poenotenem zaščitnem besedilu", republikanec Cervesi, ki je tudi podpredsednik Pokrajine, pa je dejal, »da lahko pristojna telesa kvečjemu odobrijo neke vrste okvirni zakon za slovensko manjšino, ki je itak že dovolj zaščitena«.
S. T.
Sestanek na deželni ravni
Kako uničevati odpadke ki jih "proizvajajo11 zdravstvene strukture
Na sedežu deželnega ravnateljstva za zdravstvo so včeraj govorili o vprašanju uničevanja odpadkov, ki jih "proizvajajo" zdravstvene strukture: bolnice, splošne in zobne ambulante itd... Srečanja so se udeležili predstavniki poklicne kategorije zdravnikov in zobozdravnikov, vodje služb za higije-no in zdravstvo štirih pokrajin dežele F-JK, pa tudi razni deželni funkcionarji.
V središču razgovora je bil člen 2 zakona št. 45, ki ga je parlament odobril februarja meseca. Zakon obravnava prav vprašanje uničevanja odpadkov bolnišnic ipd. Namen včerajšnjega srečanja je bil predvsem ta, da bi vzpodbudili Ministrstvo za zdravstvo, naj izda pravilnike, ki bi omogočali dejansko izvajanje zakona št. 45.
Deželno ravnateljstvo za zdravstvo je vsekakor obljubilo, da se bo zavzelo za ta problem in da bo navezalo stike z Ministrstvom za zdravstvo ter mu sporočilo potrebe zdravstvenih struktur. Doslej namreč še ni jasno, kako je treba izvajati omenjeni zakon. Obenem pa je deželno ravnateljstvo priporočilo predsednikom Krajevnih zdravstvenih enot, naj skušajo, kolikor je pač možno glede na sredstva, s katerimi trenutno razpolagajo zdravstvene strukture, »omogočiti uničevanje odpadkov, ki jih proizvajajo zasebne splošne in zobne ambulante«.
Včerajšni sestanek je bilo dejansko poglobljeno "nadaljevanje" srečanja med deželnima odbornikoma za okolje Armandom Angelijem in za zdravstvo Mariom Brancatijem, ki sta se pred nedavnim razgovarjala prav o problemu izvajanja omenjenega zakona.
Pokrajinski svet odobril proračun
Pokrajinski svet je v sredo pozno zvečer odobril finančni proračun Croz-zolijeve uprave s trinajstimi glasovi, kar pomeni, da petstrankarska koalicija razpolaga s številčno večino v skupščini. Koalicijo, ki je bila do pred nekaj meseci manjšinska, sta pred nedavnim okrepila zeleni Pertusi, ki je pristopil k socialdemokratom, in listar Bonat, ki je pristopil k PSI. Tudi Dini je pred nekaj dnevi zapustil melonarsko gibanje. Sprva je kazalo, da bo zaprosil za vstop v KD, v sredo pa se je vzdržal glasovanja in jasno napovedal, da se bo prej ali slej vključil v eno izmed večinskih sil.
V opoziciji so komunisti, MSI in tudi edini "uradni" melonar Cavicchioli, ki je do zadnjega kolebal med opozicijo in večino. Slovenska skupnost se je s svojim edinim zastopnikom Harejem vzdržala glasovanja, kar pomeni, da še čaka na razvoj političnih dogajanj na pokrajinski in morda tudi na deželni ravni. Edini predstavnik zelenih Capuzzo se je vzdržal pred glasovanjem, kar pomeni, da ni sodeloval na proračunskih volitvah. Presenečenje predstavlja edinole zadržanje LpT, ki je, kot kaže, dokončno ubrala pot opozicije.
Od danes vrsta komemoracij in svečanosti
V spomin na življenja Žrtvovana za svobodo
Prireditev bo danes končala razprava o zaposlovanju leta 1992
»Dan za tvoj boljši jutri« osvetlil razmere na delovnem tržišču za mlade
Pri Sv. Ivanu, na Katinari, v Lo-njerju in Podlonjerju ter v Ulici Pin-demonte, bodo danes popoldne in proti večeru spominske svečanosti v počastitev padlih za svobodo. Svečanosti je pripravil rajonski odbor za proslavo 25. aprila. »Počastimo skupaj padle za svobodo. Obudimo spomin na 50. obletnico začetka druge svetovne vojne. Naj nam bo to priložnost za ustvarjanje nove kulture -kulture miru in sožitja,« piše na vabilu k udeležbi.
Ob 17.30 bo prvo polaganje vencev pred spominsko obeležje Almi Vivoda v Ulici Pindemonte. Sledilo bo polaganje vencev pred spomenik padlim na pokopališču na Katinari, nato pred spomenik padlim v Lo-njerju, ob 19. uri pa bodo položili vence pred ploščo pred Ljudskim domom v Ulici Masaccio v Podlonjerju.
Zaključna svečanost bo ob 19.30 pred spominsko ploščo na stavbi Narodnega doma na Vrdelski cesti. Tu bodo najprej verski obredi in govori v slovenščini in italijanščini, nato pa bo v kulturnem programu nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pin-ko Tomažič s svojim programom slovenskih in italijanskih borbenih in partizanskih pesmi.
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Škednja, Kolonkov-ca in od Sv. Ane pa sporoča, da bo delegacija položila venec k začasnemu spomeniku padlim v nedeljo, 23. aprila, ob 10.30.
Uprava devinsko-nabrežinske občine bo počastila spomin padlih za svobodo v torek, 25. aprila, z osrednjo manifestacijo na nabrežinskem trgu. Od 8. ure dalje bo delegacija, ki jo bodo sestavljali predstavniki občinskega odbora in občinskega sveta, borčevskih organizacij in političnih strank, položila vence pred spomenike padlim za svobodo na občinskem ozemlju, in sicer po naslednjem urniku: ob 8. uri pred žu-panstom v Nabrežini, ob 8.10 v Sliv-nem, ob 8.20 v Medji vasi, ob 8.30 v Devinu, ob 8.40 v Cerovljah, ob 8.45 v Mavhinjah, ob 8.50 v Prečniku, ob 9. uri v Trnovci, ob 9.05 v Praprotu, ob 9.15 v Šempolaju in ob 9.30 v Križu. Ob 10. uri bo pri spomeniku v Nabrežini komemoracija, na kateri bodo govorili občinska odbornika Giovanni Gobbo in Igor Tuta ter predstavnika VZPI-ANPI Markovič in Zerilli. Sledil bo nastop godbe na pihala iz Nabrežine.
Osrednja pokrajinska svečanost ob 44-letnici osvoboditve pa bo v nedeljo, 23. aprila, ob 10.30 v Rižarni in bo potekala po programu, ki ga je določil Odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih ustanov. Pred tem bodo istega dne ob 8.30 položili venec na spominsko ploščo enainpetdesetim talcem, ki so jih
nacisti pred 45 leti obesili v Ulici Ghega (na stavbi konservatorija Tartini), ob 9. uri pa bo predsednik Pokrajine Crozzoli na osrednjem sedežu pokrajinske ustanove uradno sprejel delegacijo občine Postojna, ki jo bo vodil predsednik tamkajšnje občinske skupščine Tušar, v njej pa bodo še predsednik izvršnega sveta občine Postojna Knafeljc, zastopnika družbenopolitičnih organizacij Jože Baša in Jerko Čehovin ter Jože Turk kot predstavnik svojcev v Ulici Ghega obešenih talcev. Delegacija se bo nato udeležila svečanosti v Rižarni, nato pa bo odšla na uradno kosilo, ki ga v restavraciji Dispral pri Dom-ju prireja pokrajinski odbor VZPI-ANPI. V uradnih zastopstvih se ga bodo udeležili še senator Maris, predsedniki vseh štirih pokrajin v deželi Furlaniji - Julijski krajini, uradni govorniki na spominski svečanosti v Rižarni in ostali predstavniki Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI ter združenj političnih preganjancev in deportirancev ANPPIA in ANED.
■ VZPI-ANPI obvešča, da se lahko za informacije in rezervacije za nedeljsko uradno kosilo v restavraciji Dispral interesenti lahko obrnejo na urad v Ul. Crispi 3 (tel. 730360) ali na teritorialne sekcije VZPI-ANPI.
Kongresni center na Pomorski postaji je bil včeraj dopoldne poln mladih obrazov. Odprli so namreč razstavo in dvodnevno manifestacijo z naslovom »Dan za tvoj boljši jutri«, ki jo Pokrajina Trst posveča vsem mladim, zlasti pa tistim, ki bodo letos dokončali višjo srednjo šolo, in tistim, ki še iščejo prvo zaposlitev. Namen razstave je nuditi vpogled v različne delovne možnosti, ki jih nudi tržaško tržišče dela, na dveh okroglih mizah (prva je
bila včeraj popoldne) pa bi morali ugotoviti, kateri so poklici bodočnosti, kaj mladi pravzaprav pričakujejo od zaposlitve in kakšne potrebe in težave imajo pri iskanju delovnega mesta.
Prireditev je včeraj odprl predsednik Pokrajine Dario Crozzoli, ki je v grobih obrisih orisal, kako se spreminja delovno tržišče v tržaški pokrajini in kako se mladi vključujejo vanj. »Zaposlitveni sektor, in zlasti zaposlova-
______pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu_
Izjava odbora Slavističnega društva Trst
Odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika!
Slavistično društvo Trst z zaskrbljenostjo spremlja pogajanja v založniški hiši in podpira vsa prizadevanja za to, da se ohrani kvalitetno in količinsko neokrnjen edini dnevnik slovenske manjšine v Italiji.
Primorski dnevnik je osnovno sredstvo politične in kulturne informacije tukajšnjih Slovencev, zato je močan dejavnik utrjevanja narodnostne .zavesti in ena redkih povezovalnih sil celotne manjšine. Ima pa še eno, za obstoj manjšine nič manj pomembno vlogo - vlogo ohranjevalca jezika.
Slovenščina se na območju, kjer živijo Slovenci v Italiji, uporablja samo pri komunikaciji znotraj manjšinske skupnosti. Ker se iz znanih razlogov (odpor večinske skupnosti do slovenščine, naseljevanje pripadnikov večine na avtohtono slovensko ozemlje, narodnostno mešanje prebivalstva) zmanjšujejo priložnosti za sporazumevanje znotraj manjšine, ostaja za mnoge Slovence branje Primorskega dnevnika zadnji stik z materinščino. V opisanih, za ohranjanje manjšin-
skega jezika skrajno neugodnih razmerah je dnevnik dobro razširjen in je tako poleg slovenske šole glavni javni ohranjevalec slovenščine. Prav zaradi jezika je Primorski dnevnik tudi sredstvo identifikacije in v določeni meri celo narodni simbol. Kakršnokoli (količinsko ali kakovostno) omejevanje tega mnogostranskega kulturnega poslanstva bi imelo za manjšino negativne posledice.
Slovenska informacijska sredstva v Italiji, posebej še dnevnik, pa nimajo izrednega vpliva samo na ohranjanje, ampak tudi na razvoj jezika manjšine. Slovenščina pri nas nima dostopa do večine življenjskih področij (od javne uprave in sodstva do zdravstva in gospodarstva), zato se ne morejo razviti za ta področja tipične funkcijske zvrsti jezika, predvsem se ne razvija slovenska terminologija. Ker del terminologije prehaja v splošni slovar, se vanj prenaša tudi primanjkljaj: rezultat so vrzeli v slovenskem slovarju, zapolnjene z italijanščino. Tudi za izobraženega slovenskega govorca so te vrzeli nepremostljive, ko gre za poimenovanje predmetnosti, ki je dru-
gačna od osrednjeslovenske. Manjšinski mediji, predvsem dnevnik, obveščajo tudi o mnogih s slovenščino nepokritih segmentih življenja in pri tem sami ustvarjajo ustrezna slovenska poimenovanja. Primorski dnevnik je zato najbolj vsestranska in obenem splošno dostopna delavnica slovenskega jezika na tej strani meje, jezikovna šola za inštitucije, ki poslujejo v slovenščini, in seveda za vso manjšinsko skupnost. Razumljivo je, da je obseg te za življenje jezika nujne inovativnosti odvisen od tega, o čem časopis piše, kako in koliko.
Zaradi izrednega vpliva na ohranjanje in razvoj slovenščine v Italiji mora Primorski dnevnik še naprej posvečati največjo možno skrb kulturi jezika, posebej še izrazni ustreznosti tistega dela slovarja, ki se razlikuje od osrednjeslovenskega. Neobhodno potrebno je, da se obdrži lektorska služba. Za jezik velja namreč tako kot za druga področja: kvaliteta je tu še nujnejša kot v nemanjšinskih razmerah, pogoji zanjo pa so težji.
Za Slavistično društvo Trst MAJDA KAUČIČ-BAŠA
nje mladine,« je dejal Crozzoli, »v zadnjih letih ni pokazalo nikakršnega pozitivnega trenda. Temu botruje predvem tehnološki napredek, ki je privedel do tega, da je človekova prisotnost vedno manj potrebna. Zlasti v Trstu se število zaposlenih stalno krči, in to kljub progresivnemu staranju prebivalstva. Temu pojavu pa je botrovala tudi neprimerna ponudba, delovne sile, saj tržišče zahteva čedalje bolj specializirane delavce, kakršnih na tržišču očitno ni dovolj. Zato menim, da morata šola in svet dela skleniti zavezništvo, da bosta skupaj ustvarila za potrebe tržišča ustrezno delovno silo. Preprečiti moramo namreč, da bodo mladi še naprej odhajali iz Trsta. Mladinska problematika mora biti v ta namen stalno v ospredju naših prizadevanj. Pokrajina Trst je zato sklenila ustanoviti permanentno komisijo, ki se bo ukvarjala izključno z mladinskimi problemi. Pri teh naših prizadevanjih pa želimo sodelovati tudi z mladinskimi organizacijami. V prihodnjih treh letih bomo ustanovili Agencijo za mlade, ki bo nudila mladim informacije o delovnih možnostih in pomoč pri iskanju zaposlitve, hkrati pa se bo ukvarjala s celovitim in širokim spektrom mladinskih potreb, kakršne so poklicno izobraževanje, prosti čas, kultura in težave pri vklučeva-nju v družbo«.
O Agenciji za mlade je v svojem posegu spregovoril tudi pokrajinski odbornik za mladinska vprašanja Dello Russo, ki je orisal položaj mladih v današnji družbi ("mladost" kot taka se je v naši družbi podaljšala, zaradi česar je "mladina" postala kompleksna družbena kategorija). Pokrajinski odbornik za šolstvo Berni pa je izrazil prepričanje, da si morata šola in svet dela podati roko v teh prizadevanjih. Na otvoritvi so spregovorili še šolski skrbnik Čorbi, predsednik Združenja obrtnikov Ret, predstavnik Združenja italijanskih pokrajin UPI Poillucci in predsednik Avtonomne pristaniške ustanove Michele Zanetti.
Kot rečeno, je bilo včeraj dopoldne na Pomorski postaji polno šolske mladine - številni so bili tudi dijaki slovenskih šol - ki si je ogledovala 25 standov, kjer so predstavniki raznih združenj in delovnih organizacij (In-tersinda, družbe za energijo ENEL, Združenja industrijcev, Trgovinske zbornice, Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, italijanske armade itd.) nudili informacije o posameznih izobraževalnih in poklicnih možnostih.
Razstava bo odprta še danes od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Danes ob 10.15 pa bo okrogla miza o zaposlitvenih možnostih v perspektivi leta 1992. Na njej bo sodelovala vrsta gospodarstvenikov in strokovnjakov, med katerimi je ravnatelj SLORI Darko Bratina. Vabljeni so predvsem mladi, ki naj bi prispevali svoje predloge.
Na sliki (foto Križmančič): včerajšnje uradne otvoritve se je udeležilo veliko višješolcev in nižješolcev.
V triletju 1990-92 naj bi potreboval 238,5 milijarde lir prispevkov
Velikopotezni načrti in težki računi padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave
Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah ima zelo ambiciozne načrte. Pred nedavnim smo objavili vest, da je zaprosil Sklad za investicije in zaposlovanje (FIO) pri proračunskem ministrstvu za 145 milijard lir prispevkov, s katerimi bi zgradil skoraj 120 tisoč kubikov obsegajoči raziskovalni kompleks. Zdaj pa smo dobili v roke njegov finančni načrt za triletje 1990-92, ki predvideva dodatne
93,5	milijarde lir izdatkov, namenjenih v glavnem investicijam. Dobršen del teh dodatnih sredstev padriški Center za raziskave namerava dobiti prek refinanciranja zakona 26 iz leta 1986, znanega kot »paket za Trst«. A poglejmo natančneje te račune in načrte, od katerih je v veliki meri odvisen bodoči razvoj tržaških raziskovalnih dejavnosti — in ne samo njih.
Finančni načrt padriškega Centra za raziskave za triletje 1990-92 je razdeljen v tri poglavja. Prvo obravnava režijske izdatke, drugo investicijske izdatke za uresničitev starih načrtov, tretje pa investicijske izdatke za nove načrte.
Režijski izdatki Centra za raziskave naj bi v prihodnjem triletju znašali skupno 22,5 milijarde lir. Pri tem so zajeti tekoči izdatki, se pravi stroški za osebje, za vzdrževanje objektov in naprav ter za podpiranje rednih raziskovalnih dejavnosti, kar bi zahtevalo 4 milijarde lir letno, pa tudi stroški za nabavo opreme ipd., ki bi letno znašali 3,5 milijarde lir.
Uresničitev že odobrenih pobud bi po finančnem načrtu padriškega Centra za raziskave v letih 1990-92 zahtevala 41 milijard lir. Za gradnjo novih prostorov Mednarodnega centra za
genetsko inženirstvo in biotehnologijo ter za gradnjo novih laboratorijev in uradov v okviru že obstoječega kompleksa pri Padričah bi bilo potrebnih 16 milijard lir dodatnih prispevkov. Kar 32 milijard lir pa naj bi v prihodnjih treh letih porabili za razlastitev zemljišč pri Bazovici, kjer naj bi zgradili sinhrotron, in za izvršitev primarnih urbanizacijskih del na njih. Toda padriški Center za raziskave za ta namen že razpolaga s 7 milijardami lir, tako da bi mu za namestitev sinhrot-rona na območje T8 primanjkovalo še 25 milijard lir. (Od tega je treba razlikovati stroške za izdelavo stroja, ki bi znašali kakih 150 milijard lir in katerih kritje si je družba Sincrotrone Tri-este že ločeno zagotovila. Polovico bosta prispevali Dežela FJK in padriški Center za raziskave, drugo polovico pa država, deloma preko Vsedržavnega sveta za raziskave CNR in deloma po vsej verjetnosti preko zakona za obmejna območja, če in ko bo odobren.)
Med novimi pobudami, ki naj bi jih uresničevali v letih 1990-92, finančni načrt padriškega Centra za raziskave predvideva predvsem gradnjo že uvodoma omenjenega velikega raziskovalnega kompleksa, ki naj bi obsegal skoraj 120 tisoč kubičnih metrov. Ta kompleks bi morali zgraditi ob že obstoječem v smeri proti Banom. Center za raziskave je za uresničitev tega načrta že zaprosil Sklad za investicije in zaposlovanje (FIO) za 145 milijard lir prispevkov, predvideva pa, da bi za opremo novega kompleksa v naslednjih treh letih potreboval še dodatnih 30 milijard lir.
Če izvzamemo pravkar omenjenih 145 milijard, bi padriški Center za
raziskave v prihodnjih treh letih torej potreboval dodatne 93,5 milijarde lir za uresničitev svojih načrtov. Od kod pa naj bi jih dobil? Vodstvo Centra za raziskave predvideva, da bodo v prihodnjih treh letih dobili skoraj 6 milijard iz svojih rednih dohodkov, 6 milijard naj bi prispevala Dežela, 9 milijard pa Sklad za Trst.
Toda do 93,5 milijarde manjka približno še 74 milijard, ki bi jih tako ali drugače morala zagotoviti država, vendar danes še nihče ne ve kako.
Vodstvo Centra za raziskave se zavzema za to, da bi ta nemajhna sredstva prejeli preko refinanciranja zakona 26 iz leta 1986, znanega kot »paket za Trst«. Izredni komisar Centra za raziskave prof. Domenico Romeo je v teh dneh pisal vsem štirim parlamentarcem, ki so bili izvoljeni v tržaškem okrožju, se pravi senatorju Spetiču ter poslancem Bordonu, Camberju in Co-loniju, naj se za to zavzamejo ali naj sugerirajo kako drugo rešitev, (mb)
S seje tržaškega občinskega sveta
Načrt Polis razdvaja politične in gospodarske kroge
Tržaški občinski svet je sinoči začel razpravo o načrtovani koreniti urbanistični preureditvi starega pristanišča in dela nabrežja. Osrednji načrt je izdelala in predložila javnosti družba Polis, ki je neke vrste konzorcij med nekaterimi velikimi državnimi družbami, med njimi je tudi Fiat, ter med krajevno pristaniško ustanovo. Svoj plan, ki samo do neke mere dopolnjuje programe družbe Polis, pa je izdelala tudi družba Bonifiche. Gre za ogromne gradbene in urbanistične posege, ki bodo korenito spremenili videz starega pristanišča, ki naj bi se čez nekaj let razvilo v neke vrste večnamensko gospodarsko središče. Za temi načrti se logično skrivajo zelo veliki politični in finančni interesi, ki že sedaj razdvajajo gospodarske kroge ter tudi posamezne politične sile. Občinski svet (v trenutku, ko zaključujemo redakcijo, je debata še v polnem teku) je vzel v pretres konvencijo za ustanovitev paritetične komisije, ki bo v prvi fazi ocenila posebno načrt Polis. Konvencijo je sinoči predstavil odbornik za urbanistiko Cecchini, njegovemu poročilu je sledila razprava, v kateri so bili najbolj glasni melonarji, ki očitajo Richettijevemu odboru pretirano naglico in površnost pri pristopu do tega vprašanja. Določeni pomisleki nad postopkom so prišli tudi iz vrst liberalcev in republikancev.
V primeru odobritve konvencije bi tržaška Občina postala enakopravni partner pristaniške ustanove pri prenovitvi stare luke. Važno vlogo bo pri teh načrtih igrala tudi Dežela, ki je v prvi osebi odgovorna za odobritev ustreznih urbanističnih variant.
Spetič: »Počakajmo z razlastitvami zemljišč pri Bazovici za sinhrotron«
Senator Stojan Spetič je včeraj naslovil na ministra za znanstvene in tehnološke raziskave Antonija Rubertija parlamentarno vprašanje, v katerem predlaga, naj bi ustavili postopek razlaščanja bazovske gmajne, na kateri naj bi gradili sinhrotron, in preverili uresničljivost tako zastavljenega projekta glede na razpoložljiva sredstva. To je Spetič storil, kakor hitro je iz finančnega načrta padriškega Centra za raziskave za triletje 1990-92 ugotovil, kako velika sredstva bi zahtevali razlastitev in urbanistična ureditev zemljišč pri Bazovici.
Ob vložitvi svojega parlamentarnega vprašanja nam je Spetič posredoval izjavo, v kateri med drugim pravi: »Kljub pomanjkanju finančnih sredstev, ki bi narekovalo varčevanje (in torej gradnjo sinhrotrona na območju ARI v njegovih starih mejah) je Center za raziskave namenil denar za razlastitev prvih 22 hektarjev pri Bazovici, in sicer 4 milijarde lir. Skupni strošek za ureditev primarnih infrastruktur (cest, greznic, električnih napeljav itd.) znaša še pred začetkom gradnje sinhrotrona 32 milijard. Od teh pa ima Center za raziskave komaj 7 milijard!«
»Ali ne bi bilo pametneje,« je nadaljeval Spetič, »da bi se gospodje pri Centru za raziskave ne lotili razlaščanja naše zemlje in počakali na odobritev zakona za obmejna območja ali drugega ukrepa, ki bi jim zagotovil finančna sredstva, in bi šele potem načrtovali dela in prilagodili načrte razpoložljivostim? Upati je, da se upravitelji Centra ne bodo spet sklicevali na domnevno nestrpnost prof. Rubbie, saj smo tudi tega siti. Rubbia je sicer prejel Nobelovo nagrado, vendar ni nezmotljiv, kot je dokazal v primeru hladne fuzije...«
»Ranjenca« rešili izpod ruševin
Bila pa je le vaja prostovoljcev
Čeprav je bil ranjenec pod velikim kupom ruševin, so s posebnim aparatom ugotovili njegovo lego in ga v rekordnem času potegnili na površje ter mu nudili vso potrebno zdravniško pomoč. Zgodilo se je včeraj na Proseku, vendar ne gre za zapis črnega kronista. Šlo je le za vajo prostovoljcev skupine Nord Est na dvorišču bivše karabinjerske postaje na Proseku, kjer >ma ta skupina, ki šteje okrog 70 prostovoljcev, svoj sedež.
Najbolj zanimiva posebnost te skupine je, da razpolaga, edina v Italiji, s Posebno aparaturo, imenovano "elektronski geofon" (delo nekega jugoslo-vanskega obrtnika), ki omogoča, da se Pod kupom ruševin, tudi do dvajset metrov globoko, ugotovi morebitna človeška prisotnost.
Vaje se je udeležil tudi deželni od-oornik za civilno zaščito Di Benedetto, p je izrekel pohvalo skupini Nord Est. Njeni prostovoljci so do lani po-*e9h v 1284 primerih gozdnih požarov (za skupnih 25 tisoč ur dela) ter odgo-vorili na 276 klicev na pomoč, poma-9aF pa so tudi pri iskanju devetih oseb, ki so se zgubile na Krasu.
• V miljskem gledališču Verdi bo
“fevi ob 21. uri v okviru nastopov 'no-mh komikov" na vrsti pogovor "ad li-bitum" z Lello Costa, ki je bila med Protagonistkami TV oddaje "La TV delle ragazze". Jutri ob 22. uri pa bo nastopila glasbeno-zabavna skupina iz Radove "Robert e i suoi De Niri" z D.J. ^aurom.
Tudi pri nas izredno veliko zanimanje za hladno fuzijo
Razstavo so odprili sinoči v TKG
Izčiščen fantazijski svet bosanskega grafika Waldegga
Hladna fuzija je »vžgala« tudi pri Tržačanih. Okrogla miza, ki jo je sinoči o njej priredil Laboratorij znanstvenega imaginarija, je v kongresni center Tržaškega velesejma privabila toliko ljudi, da so prireditelji bili prisiljeni nekaterim obiskovalcem prepovedati vstop v nabito polno dvorano, kot je razvidno tudi iz gornje slike (foto Križmančič). Za okroglo mizo, ki jo je vodil predsednik Laboratorija, znani tržaški fizik Paolo Budinich, so sodelovali ugledni strokovnjaki, in sicer profesor industrijske kemije na rimski univerzi »La Sapienza« Vittorio Crescenzi, predsednik italijanskega in evropskega društva fizikov Renato Ricci, profesor strukture materije na Mednarodni visoki šoli za višje študije (SISSA) iz Miramara Erio JTosatti in profesor fizike na inženirski fakulteti v Trstu ter sodelavec CERN v Ženevi Emilio Zavattini. Predavatelji so v glavnih obrisih prikazali poskuse, ki so jih v ZDA izvedli Fleischmann in Pons ter Jones, v Italiji pa zlasti Scaramuzzi. Soglašali so, da zdaj skoraj ni mogoče več dvomiti o verodostojnosti teh eksperimentov, prav tako soglasno pa so poudarjali, da so vse prej kot jasni procesi, po katerih hladna fuzija poteka. Se vedno je odprto tudi vprašanje, če smo pred novim in industrijsko uporabnim virom energije.
Od včeraj je gost Galerije TK eden od najzanimivejših bosanskih umetnikov srednje generacije, ki je uspešno prodrl na evropsko umetniško sceno (veliko razstavlja v Nemčiji, Avstriji in drugod). Petar Waldegg, doma iz Travnika, ustvarja namreč izredno izčiščeno in kakovostno grafiko (tako s tehničnega kot z ikonografskega vidika), katere se je izučil delno na akademiji likovne umetnosti v Sarajevu, delno pa na ljubljanski akademiji, kjer je obiskoval specialko za grafiko pri profesorjih Borutu Borčiču in Bogdanu Pogačniku. Wal-degg, ki je sedaj docent na sarajevski akademiji, se je odpovedal ikonografskim elementom bosanske tradicionalne likovne umetnosti.
V Trstu razstavlja serijo listov, ki po besedah umetnostnega zgodovinarja Staneta Bernika razodevajo popolno avtorsko samostojnost. »Njegov fantazijski svet, oblikovan zdaj z nalaganjem prepoznavnih zdaj enimagnitičnih zapisov, je tako metafraza umetnikovega globokega in prizadetega doživljanja okolja, saj nas v podobi prastanj pomenljivo opominja na kaotični nemir, ki ga živimo danes.«
Na sliki (foto Križmančič) Petar VValdegg pred svojimi grafikami.
Včeraj položili temeljni kamen za Palačo mornarice
za novra^ P°Poldne so pri Sv. Andreju vgradili simbolični temeljni kamen načrt - uPravno palačo Tržaškega Lloyda in zavarovalnice Sasa, za katero je sloves1Z<*e*a* Cervesi (na sliki s predsednikom Sasa Del Piccolom). Na ga sen»°sM se Ie zbralo zastopstvo krajevnih oblasti in javnega gospodarske-krajev -Ji3' mei1 niimi tu«t upravitelji Finmare in Fincantieri. V imenu kamon" upraviteljev je navzoče nagovoril tržaški župan Richetti, temeljni n Pa je blagoslovil škof Bellomi.	(Foto Križmančič)
Prijeli še enega Nigerijca s heroinom v želodcu
Štirim Nigerijcem, ki so jih tržaški policisti pred približno dvema tednoma prijeli na italijansko-jugoslovanski meji, se je včeraj pridružil v zaporu še en rojak. Radiografije so pokazale, da nosi v želodcu kakih 70 kapsul, polnih heroina. Vsaka kapsula je vsebovala 10 gramov prahu, kar pomeni, da je Nigerijec pogoltnil skoraj tri četrt kilograma mamila, ki bi bilo na tržišču vredno več sto milijonov lir. Agenti letečega oddelka so morali popoldne na kvesturi opraviti najbolj neprijeten del preiskave. Počakati so morali, da je aretirani Nigerijec izločil heroin po "normalni poti", potem pa je bilo treba izbrskati vse kapsule, jih očistiti in nato odpreti.
Vse kaže, da je bil temnopolti razpečevalec povezan z ostalimi petimi Nigerijci (štiri so prijeli na Opčinah, enega pa v Rimu) in je hotel po vsej verjetnosti tudi on pretihotapiti heroin v Rim ali Neapelj. Razpečevalec — preiskovalci njegovega imena včeraj še niso hoteli izdati se je včeraj pripeljal z vlakom iz Jugoslavije. Na mejnem prehodu na Opčinah je svoje dokumente na videz mirno izročil
agentom železniške policije. Ti so najprej pregledali njegovo prtljago in mu nato ukazali, naj jim sledi v njihov urad, kjer ga bodo bolje pregledali. Po natančnejši preiskavi so policisti ugotovili, da ima s sabo precej ponarejenih dolarjev. Že to bi bilo dovolj, da bi ga odpeljali v zapor. Agenti pa so posumili, da jim temnopolti fant ne skriva še česa in nekateri so takoj pomislili na heroin v želodcu. Podobnosti s prejšnjo preiskavo je bilo precej: tudi včerajšnji osumljenec je bil po rodu iz Nigerije, pripeljal se je iz Jugoslavije in je imel pri sebi nekaj ponarejenih dolarjev.
Rentgenska slika je takoj pokazala, da so bili sumi agentov železniške policije upravičeni. Nigerijec je res imel v želodcu kapsule, agenti so jih našteli okrog 70. Ždravnik je dal osumljencu lažje odvajalno sredstvo in agenti so morali precej časa čakati, preden je začelo učinkovati...
Kaj več včeraj ni bilo mogoče izvedeti. Preiskovalci niso do večera hoteli povedati ničesar. Proti večeru pa je kvestor odločil, da posreduje sam nekaj skopih podatkov javnim občilom.
CGIL o nemogočih delovnih razmerah v tvrdki Radiči
Tudi v omikanem Trstu so — kaže — delovne razmere ponekod še kot pred dvema stoletjema. Tako pravi sindikat CGIL, ki v tiskovnem sporočilu protestira proti razmeram v tekstilni tvrdki Radici-Gallinotti, kjer so protisindikalne akcije na dnevnem redu. Tvrdka, v kateri je zaposlenih osem delavcev in dvanajst vajencev, namreč ne spoštuje vsedržavnih delovnih pogodb in ne nudi niti najosnovnejše oskrbe v primeru nesreče (tistemu, ki se pritožuje zaradi tega, grozi celo z odpustom). Redno se dogaja — pravi sindikat — da tvrdka zaposli množice mladih delavcev, ki jih po kratkem obdobju odpusti.
Zadnji problem pa je nastal z izplačevanjem plač, ki jih delavci ne dobivajo vse od januarja. Vodstvo tvrdke jim sploh ni pojasnilo, zakaj jih ne plačuje. Kar pa je še huje, ni niti napovedalo datuma, ko bi delavci morebiti prejeli to, kar so zaslužili. Zato sindikat poziva pokrajinsko nadzorniš-tvo za delo in javne uprave, naj ugotovijo, kaj se dogaja v omenjeni tvrdki. Hkrati pa poziva javnost, naj podpre boj za pravice delavcev.
pismo uredništvu - pismo uredništvu
Kaj vse bi potrebovala manjšina za to, da bi bila res zaščitena
Spoštovani urednik, pošiljam vam pismo v zvezi z nedavno akcijo nacionalistične stranke Lista za Trst, ki je zbirala podpise tukaj živečih državljanov proti zahtevam slovenske etnične in jezikovne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, da se ji priznajo civilne pravice.
Mislim, da so v letaku, ki ga je izdala italijansko govoreča nacionalistična stranka Lista za Trst o zahtevah slovenske jezikovne skupnosti, manjkale nekatere zelo pomembne zahteve, ki bi jih rad navedel.
Slovenski manjšini bi morali priznati enega slovenskega civilnega sodnika in enega slovenskega kazenskega sodnika, policijski komisariat, kjer bi uslužbenci govorili slovenščino in zadostno število prevoznih sredstev za vsaj 3 ali 4 odseke za kraško predmestje (Devin, Prosek, Bazovica in Dolina). Na pravni fakulteti Univerze Trst, kjer predavajo italijansko pravo, bi morali
ustanoviti slovensko podružnico s slovenskim učnim jezikom. Poleg tega bi morali ustanoviti televizijsko postajo (ki bi oddajala barvne programe) v slovenskem jeziku za vso deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino.
V bolnišnicah vsedržavne javne zdravstvene službe v Trstu in Gorici bi morali ustanoviti tudi oddelke s slovensko govorečimi zdravniki in bolničarji ter ambulante, kjer bi raznovrstne zdravniške preglede in izvide opravljali slovensko govoreči zdravniki in bolničarji.
Nazadnje pa bi vlada morala dodeliti tudi zadostna denarna sredstva za izdajanje slovenskega barvnega tednika, ki bi ga tiskali v tiskarni s slovensko govorečimi uslužbenci.
To bi po mojem mnenju lahko slovenska narodnostna skupnost zahtevala od italijanske države.
Ferruccio Hdller
	fi
	> SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana A. A. Milne - Ivo Svetina	
	MEDVED PU
	Režija Janez Pipan Danes, 21. t. m., ob 10. uri
	Hugo von Hofmannsthal
	SLEHERNIK
	Režija Mario Uršič V nedeljo, 23. t. m., ob 17. uri
mali oglasi
Deželni prispevek za zavod Rittmeyer
Deželni odbor je na predlog odbornika za šolstvo Antoninija odobril letni finančni prispevek za zavod za slepe Rittmeyer, ki ga predvideva deželna zakonodaja. Gre za tristo milijonov lir, ki je namenjenih za okrepitev obstoječih struktur in za razvoj inštituci-onalnih dejavnosti. Del te vsote pa bo zavod Rittmeyer lahko namenil tudi za kritje svojih obratovalnih stroškov, in to v znesku, ki ne sme presegati 40 odstotkov celotnega zneska.
Srečanje o pomenu avantgardnih gibanj
Krožek za kulturo in umetnost ter kulturno združenje "L'Officina" iz Trsta prirejata v danes in jutri srečanje o umetniških avantgardah ob koncu šestdesetih let. Predavanja želijo osvetliti nekatere značilnosti umetniških zvrsti, ki so označevale živahno umetniško gibanje pred letom 1970. Govor bo o konceptualni umetnosti, o revni umetnosti in drugih "izmih", ki so bili v luči današnjih izkušenj še kako pomembni in produktivni.
ZSKD
ZPZP
pod pokroviteljstvom
AVTONOMNE DEŽELE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
in
IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
PRIMORSKA POJE 89
Jubilejni koncert
KULTURNI DOM V TRSTU jutri, 22. t. m., ob 20.30 Nastopajo: MePZ Primorec Tabor - Trebče Opčine, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina, MePZ Hrast - Doberdob, MePZ S. Maria Maggiore - Trst, MePZ Obala - Koper.
V sodelovanju z Deželnim sedežem RAI v Trstu in z RTV Ljubljana.
gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 21. t. m., ob 10. uri gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo A. A. Milneja MEDVED PU. Predstavi sta organizirani za osnovne šole.
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 21. t. m., ob 19.30 v Ljubljani s predstavo I. Cankarja LEPA VIDA.
Jutri, 22. t. m., ob 19.30 v Kočevju s predstavo H. Brocha POVEST SLUŽKINJE ZERLINE v izvedbi Bogdane Bratuž.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (izven abonmaja) predstava Verdijeve opere TRAVIATA. Dirigent Angelo Campori, režija Giulio Chazalettes.
Danes, 21. t. m., ob 12. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carld 2) predstavitev SPOMLADANSKE SIMFONIČNE SEZONE 1989. V gledališču Verdi so v teku priprave na zadnjo opero na repertoarju in sicer Donizettijevo LINDA IZ CHAMOUNIKA. Dirigent bo Gianfranco Mašini, režiser pa Alberto Fassini. Premiera bo na sporedu v sredo, 26. t. m., ponovitve pa 28. in 30. aprila ter 2., 4., 7., 9., 11. in 13. maja. Opero bo predstavil Riccardo Allorto v ponedeljek, 24. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi.
V	ponedeljek, 24. t. m., bo v gledališču Verdi na sporedu koncert FILHARMONIČNEGA ORKESTRA MILANSKE SCALE pod vodstvom Carla Marie Giu-linia s sodelovanjem violončelista Maria BRUNELLA.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo skupina Centro Teatrale Bresciano predstavila Heinrich von Kleistovo delo DRUŽINA SCHROFFENSTEIN. Režija Massimo Castri. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	sredo, 26. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert Francesca GUCCINIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Popusti za abonente.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev dela G. Bernarda Shawa LA MILIAR-DARIA.
Danes praznuje visok jubilej, 90 let
EMA PLES
Čestitata ji in ji želita še mnogo dobrega
hči Tatjana z Mitjo in sestra Anica z družino
MARA
je osrečila Dorjano in Tonija. Srečni družini iskreno čestita
KD F. Venturini
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
prireja drevi ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Carducci 8)
predavanje znanega slovenskega alpinista
PAVLETA KOZJEKA
na temo
“Plezanje po snegu in ledu”
Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, vabljeni so vsi!
		
čestitke		koncerti
V Repnu slavita 25-letnico skupnega življenja ELDA in NINKO ŠKABAR. Da bi dočakala še mnogo takih srečnih dni zdrava in vesela in da bi vedno z vsemi pela, jima kličejo prijatelji.	Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 24. t. m. ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET ACADEMICA z violončelistom R. FILIPPINIJEM.	
razna obvestila		kino
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela slikar PETER WAL-DEG.
V	galeriji Cartesius je do 27. t. m. odprta razstava slikarke Renate De Mat-tia.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 6. maja odprta razstava slikarja Carmela ZOTTIJA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je do 6. maja, na ogled razstava AMSTI-CI za PIRELLO GOETTSCHE.
izleti
Kmetijska zadruga v Trstu - Upravni odbor vabi svoje člane na OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju danes, 21. aprila, ob 17. uri ter v drugem sklicanju v soboto, 22. aprila, ob 18. uri v prostorih socialnega centra A. Ukmar - Miro pri Dom-ju.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine-Bani-Fer-lugi. Rezervacije za družabno kosilo, ki bo v restavraciji DISPRAL - Domjo dne 23. aprila ob spominski svečanosti v Rižarni lahko dobite v Prosvetnem domu na Opčinah.
Zadruga NAŠ KRAS sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR in sicer v petek, 28. t. m., ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu, v prvem sklicanju, v drugem pa v nedeljo, 30. t. m., ob 10. uri. Na dnevnem redu je poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, diskusija in odobritev bilance, izvolitev upravnega in nadzornega odbora in razno. Člane prosimo, da se udeležijo občnega zbora v prvem sklicanju.
Tržaški pevski zbor predstavlja razpored vaj in nastopov TPPZ P. Tomažič do 1. maja: danes, 21. t. m., ob 19.30 uri nastop pri Sv. Ivanu, v nedeljo, 23. t. m., ob 10. uri nastop v Rižani, v petek, 28. t. m., ob 20. uri nastop v Kulturnem domu v Gorici, v soboto, 29. t. m., ob 11. uri nastop v Furlaniji - S. Vito, v soboto, 29. t. m., nastop v večernih urah v Corde-nonsu ter 1. maja ob 15. uri nastop na Socerbu (Jugoslavija). Dragi pevci, godbeniki, recitatorji in solisti pridite vsi, da počastite s pesmijo praznik NOB in odporniško gibanje.
Šola Glasbene matice Trst obvešča, da v ponedeljek, 24. t. m., odpade pouk.
Odbor za pripravo 40-letnice klasične gimnazije sklicuje sestanek danes, 21. t. m., ob 18.30 v prostorih znanstvenega liceja F. Prešeren. Toplo vabljeni!
Vabimo vse člane in simpatizerje na DRUGI REDNI OBČNI ZBOR godbenega društva Viktor Parma - Trebče, ki bo danes, 21. t. m., ob 20.30 v šolskih prostorih v Trebčah.
ARISTON - 16.00, 22.15 Un'altra donna,
dram., r. W. Allen, i. G. Rowlands, M. Farrow.
EXCELSIOR - 18.00, 22.15 Teguila Con-nection, dram., r. R. Towne, i. M. Gib-. son. M. Pfeiffer.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Una donna in carriera, r. Mike Nic-hols, i. Melanie Griffith, Harrison Ford, Sigourney VVeaver NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Hellraiser 2 - Prigionieri delTinferno, srh., r. T. Randel, i. C. Higgins, □
NAZIONALE II - 16.15, 21.30 Due figli di..., kom., r. F. Oz, i. S. Martin, M, Caine.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Giochi erotici e disinibiti, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Insepara-bili, r. David Cronenberg, i. Jeremy Irons, Genevieve Bujold, □ GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L’uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman. MIGNON - 16.30, 22.15 Sotto accusa, dram., r. J. Kaplan, i. J. Poster, K. McGillis, □ □
EDEN - 15.30, 22.10 Senza ogni limite,
pom., □□
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 La parte piu appetitosa della femmina,
porn., □□
CAPITOL - 16.30, 22.00 Un pešce di nome Wanda, kom., i. J. Lee Curtis. LUMIERE FIGE - 18.00, 22.00 Mississip-pi burning - Le radici delTodio,
dram., r. A. Parker, i. W. Dafoe, G. Hac-kman.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Senza via di scampo.
RADIO - 15.30, 21.30 Stimolazioni ani-malesche, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SKD Vigred - Šempolaj priredi v nedeljo, 23. aprila, družabni pohod na Nanos z osebnimi avtomobili. Zbirališče od
7.30	do 8. ure na šempolajskem trgu. Malica iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena izlet odpade.
šolske vesti
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne GOVORILNE URE, ki bodo v šolskih prostorih danes, 21. aprila, ob 18. uri za 1. c, 5. b, 3. b, 4. v. g.; ob
19.30	za 2. c, 4. a, 1. in 2. klas. licej.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in ‘razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
razne prireditve
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12, prireja jutri, 22. aprila, RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČEGA KRUHA IN VINA. Večer bosta popestrili Tonca in Vanka s svojim zabavnim programom ob zvokih harmonike. Nagrajevanje vin bo isti večer. Začetek ob 20. uri.
KD Lipa - Bazovica vabi danes, 21. t. m., na srečanje s psihologoma MARIJO in VINKOM SKALARJEM na temo PUBERTETNIK IN NJEGOVI PROBLEMI. Srečanje bo v Slomškovem domu ob 20.30.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 24. t. m., gost tržaški škof Lorenzo Bellomi, s katerim bodo ocenili rezultate pred kratkim opravljenega škofijskega misijona. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
Rekreativni krožek N. Colarich vabi na CELOVEČERNI KONCERT MPZ V. VODNIK iz Doline, ki bo danes, 21. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu pri Korošcih.
KD F. Venturini - Domjo GLAS HARMONIKE - VI. obmejno srečanje godcev na diatonično harmoniko v nedeljo, 30. t. m., ob 14. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. V soboto, 29. t. m., ob 18. uri otvoritev likovne razstave Jane Omersa-Križaj. Nastopajo mladinski in otroški pevski zbor Fran Venturini ter gojenci šole za diatonično harmoniko.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 21. aprila 1989
DRAGOMIRA
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 19.59 - Dolžina dneva 13.50 - Luna vzide ob 20.47 in zatone ob 5.50.
Jutri, SOBOTA, 22. aprila 1989
SOTER
PLIMOVANJE DANES: ob 4.29 najnižja -54 cm, ob 10.40 najvišja 28 cm, ob
16.02	najnižja -26 cm, ob 22.09 najvišja 54 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
17.2	stopinje, zračni tlak 1017,6 mb narašča, veter 8 km na uro, južni, vlaga 65-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Calo, Daniela Persia, Sara Tripar, Davide Gabetti, Isabelle Turco, Rok Zaccaria.
UMRLI SO: 54-letni Pietro Scropetta, 85-letna Gisella Bosco, 62-letni Stelio Pe-rotti, 77-letna Maria Pia Raunich vd. Ro-itti, 25-letna Rosella Basso, 76-letni Luciane Benussi, 81-letni Andrea Trovi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 17., do sobote,
22. aprila 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8Ž.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PRODAM hišo v Dolini. Plačilo po dogovoru. Tel. 228419.
PRODAM jadralno desko znamke tornado, regatni razred 2. divizije, dolžina 3.80 m, teža 18 kg, kompletna z jadrom, bumom in jamborjem, vse v dobrem stanju, za 600.000 lir. Tel. 040/200426.
PRODAM stanovanje, 70 kv. m v središču mesta. Tel. 43134 v večernih urah.
SLOVENSKI PAR kupi enodružinsko hišo na Krasu: novo, nedokončano ali potrebno malih popravil. Telefonirati ob uri kosila na št. 751603.
IŠČEM zazidljivo zemljišče v dolinski občini. Tel. 280591 od 19. ure dalje.
IŠČEM v najem stanovanje v Devinu ali okolici. Tel. 422172.
IŠČEM majhno stanovanje v centru mesta ali neposredni bližini. Tel. 213837 od 13. do 14. ure.
IŠČEMO osebo, ki bi vodila tečaj slovenščine v Gorici. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro 'Slovenščina'.
PRILETNA ZAKONCA iščeta na Opčinah manjše stanovanje za poletne mesece. Tel. 393624.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICO je odprl Oskar Slavec iz Doline 442. Ponuja pristno domače vino, klobase in slanino.
OSMICO je odprl v Repnu Branko Rau-ber. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alan Hrvatin pri Škofijah, Eleri 43. Toči belo in črno vino, za jedačo poskrbljeno.
ŽENŠKA išče delo v Gorici kot hišna pomočnica, otroška varuška, kuharica ali kakorkoli delo v družini. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Pomočnica".
ŽELIM si dopisovati s tržaškim Slovencem ali Italijanom, ki je živel v matični domovini, bil borec NOB ter star čez 60 let. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Dve kulturi".
NA RAZPOLAGO so mladiči pritlikavega apricop pudla (barconcino albicoc-ca) in dobermana, šampionskega porekla, cena 300.000 lir. Tel. 0481/882317.
21-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot prodajalka z aktivnim znanjem slovenščine in nemščine. Tel. na št. 54547.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica ob sobotah popoldne in nedeljah. Tel. 003866/23056.
prispevki
Ob 11. obletnici smrti Andreja Hervata daruje družina 50.000 lir za cerkev v Borštu.
Fulvio Zecchin daruje 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
Za 40-letnico klasične gimnazije darujejo Drago Štoka 100.000 lir, Tamara Operti 30.000 lir ter Miha Beličič 20.000 lir.
V	spomin na Ivanko Štoko Danev darujeta Majla in Lori 100.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob nabiralni akciji kriške sekcije VZPI-ANPI daruje Pepi Tence (Križ)
10.000	lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Ivanko Kralj vd. Sluga darujeta Boža in Pepi Čuk (Opčine)
30.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika.
Namesto cvetja na grob Franca Legiše daruje Sergio Gerli z družino 40.000 lir za SKD Vigred iz Šempolaja.
V	spomin na predrago gospo Jež darujeta Marko in Vida 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Slavico Tence - Košuta daruje sestrična Dora s hčerkama Edo in Luciano 30.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Kristino Koritnik daruje Ana Crismani 25.000 lir za Skupnost družina Opčine in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob drage Kristine Koritnik darujeta Erika in Iztok Valič
50.000	lir za obnovo bolnice Franja.
Namesto cvetja na grob Kristine Koritnik daruje Ines Valič 25.000 lir za opensko cerkev in 25.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja.
V	spomin na Češka Šumana daruje družina Pavletič 50.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Julijo Golob-Kenda daruje Vera Vesel z družino 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo in 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Julijo Golob-Kenda darujejo družine Križnič, Martelanc in Ciani
200.000	lir za Sklad Andro Čok.
V	spomin na Ivana Štoko daruje Josip Ferfolja z družino 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Češka Šumana daruje družina Širca 40.000 lir za KD I. Grbec.
Namesto cvetja na grob Ivana štranja daruje Josip Lovriha (Dolina 233) 20.000 lir za MPZ V. Vodnik.
menjalnica
20. 4. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1365— 1355 —
Nemška marka........ 733,280	731,—
Francoski frank..... 216,710	215.—
Holandski florint ... 650,110	647.—
Belgijski frank.....	35,035	34,500
Funt šterling....... 2332,500	2315,—
Irski šterling...... 1956,250	1935.—
Danska krona........ 188,380	186.—
Grška drahma........	8,595	8,100
Kanadski dolar...... 1152,600	1130.—
____TUJE VALUTE	BA^CI
Japonski jen ........ 10,329	10.—
Švicarski frank..... 836,900	831,—
Avstrijski šiling... 104,190	103,800
Norveška krona...... 201,980	200.—
Švedska krona....... 215,500	213.—
Portugalski eskudo .	8,860	8,300
Španska peseta ..... 11,813	11,300
Avstralski dolar.... 1094,300	1040.—
Jugoslov. dinar .... —	0,127
ECU................ 1525,350	—
D ril/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Z odličnim koncertom spet navdušil London
Po uspehu marca v milanski Scali (na sliki) in po več kot triletni odsotnosti se je španski tenorist Jose Carreras v torek zvečer spet predstavil londonskemu občinstvu. Njegov nastop v Covent Gardnu je bil naravnost izreden, tako da je bil operni pevec deležen na desetine aplavzov kar med izvajanjem. Skupina občudovalcev se je na koncert pripeljala celo z Dunaja. Zdi se, da je bil londonski koncert boljši od prvega, ko se je Carreras po preboleli levkemiji lani julija v Barceloni prvič predstavil pred 150 tisočimi gledalci. Kritiki so mnenja, da se je njegov glas po težki bolezni še izboljšal.
Ko kupec plača tudi reklamo
Komaj čitljiv žig ali drobcena nalepka na naslovni strani plošče z napisom »spot tv« ali »tv disc« lahko na mah dvigneta ceno LP, CD ali kasete za 1500 ali 2000 lir. Povišek, ki ga SIAE ne more obdavčiti, opravičujejo založniki s potrebo po amortizaciji stroškov za produkcijo televizijskih spotov. Skratka, kdor kupi ploščo, plača tudi reklamo zanjo.
Ljubitelji glasbe in torej potencialni kupci seveda niso mirno sprejeli tega poviška cene. Odbor, ki ščiti porabni-
ke, se je o problemu razpisal na mesečniku L' altro consumo in zahteval od finančnega ministra, naj prepove tako obliko višanja cen.
Pobuda torej ni naletela na »dober« odziv, kar ni težko razumeti. Založniki so pač odkrili zanimiv način, kako lahko s povišanjem cene za 10 ali 15 odstotkov prenesejo na potrošnika stroške za promocijo. Dobiček pa ostane »čist« in brez davka. Doslej jim je pogruntavščina, ki predstavlja nevaren precedens, tudi uspela.
Po pozitivnih ocenah dveletnega televizijskega novinarstva
Poletne novosti v informaciji na RAI3
Po dveh letih dela, nastal je namreč leta 1987, je dnevnik tretje državne televizijske mreže dosegel zadovoljivo kakovostno raven. Pozitivni so že sami podatki o številu tv gledalcev, ki med informativnimi mediji malega ekrana najraje izbirajo TG 3: audience se je od začetnih 4 odstotkov zvišala za 3 točke, tako da ima dnevnik RAI 3 povprečno poldrugi milijon gledalcev. K temu uspehu pa je treba še dodati, da razpolaga informativni oddelek tretje italijanske tv mreže z občuteno manjšim organikom od ostalih dveh tv dnevnikov. Tako je na RAI 3 le 63 urednikov, medtem ko jih imata uredništvi dnevnikov na RAI 1 in na RAI 2 115 oz. 107. Prav tako zaznavne so tudi razlike v številu ostalih sodelavcev.
Pozitivne so tudi ocene dnevnikov in tednikov o športnem dogajanju, tako da se je vodstvo odločilo za vrsto novosti v okviru informacije nasploh. Najvidnejše spremembe bo doživel
dnevnik, ki ga RAI 3 oddaja ob 19. uri. Od polovice maja bo ta dnevnik tako-rekoč razdeljen na tri poglavja: najprej bodo na vrsti dnevne vesti, nato komentarji, na koncu pa še podrobnejše reportaže in tv raziskave. Tem trem sklopom se bo nato, vedno v okviru iste izdaje tv dnevnika, pridružila še posebna rubrika o kulturi in spektaklu s podnaslovom TG Terza. Več pozornosti bodo na tretji, državni tv mreži posvetili tudi posebnosti nočne izdaje tv dnevnika: rubrika Oggi in edicola se bo tako izpopolnila še z neposrednimi prenosi iz uredništev nekaterih italijanskih dnevnikov.
Od polovice junija vse do novega jesenskega niza informativnega tednika Samarcanda bo ob petkih zvečer, okrog 23. ure, na vrsti nov niz tedenskih srečanj z aktualnostjo. Tudi v teh poletnih oddajah bodo obravnali različne argumente, od kronike do aktu-
alnih problemov, od obnašanja do mondenih dogodkov. Nekaj novosti bo tudi v okviru športnih oddaj. Tako se bo Ponedeljkov proces nadaljeval tudi po končanem nogometnem prvenstvu in nato obravnaval priprave na SP leta 1990.
Novosti v ponudbah novinarskega uredništva RAI 3 je predstavil glavni urednik TG 3, Alessandro Curzi, ki je med tiskovno konferenco omenil tudi polemike v zvezi s politično ustrojenostjo tretje državne tv mreže. Navedel je podatke o anketi, po kateri je le 40 odstotkov intervjuvancev mnenja, da je dnevnik RAI 3 partijski. »Je sicer levičarsko usmerjen dnevnik, pri katerem pa sodelujejo različni ljudje, ki izhajajo tudi iz politično različnih izkušenj.« Curzi je nato še dodal, da je dnevnik RAI 3 samo »eden od številnih italijanskih dnevnikov, ki mora opravljati svojo dolžnost in nuditi javnosti čim popolnejšo informacijo.«
Dve operi v La Penice
V beneškem gledališču La Penice je bila sinoči premiera dveh med seboj zelo različnih oper, katerih protagonistka je mezzosopranistka Lucia Valentini Terrani.
Predstavljeni sta bili namreč deli Kralj Ojdip Igorja Stravinskega in Didona in Enej Henryja Purcella v režiji Giorgia Marinija in na sceni Laura Crismana. Orkester je dirigiral Emil Tčakarov. Vlogi, ki sta bili poverjeni Terra-nijevi, nikakor nista lahki, saj gre za kompleksni osebnosti dveh kraljic - Didone in Jokaste.
Vzrok različnosti med deli izhaja predvsem iz dob, v katerih sta bili ustvarjeni. Didona in Enej je eno od najbolj uspelih del Henryja Purcella, angleškega predklasika, ki se je rodil leta 1658 ali 1659 v Londonu. Že s štirinajstimi leti je postal dvorni glasbenik in bil v svojem kratkem življenju izredno plodovit. Uspelo mu je osamosvojiti angleško glasbo in jo postaviti vštric drugim v Evropi. Opera Stravinskega iz začetka tega stoletja pa je sugestivna sodobna partitura, ki terja dokajšnji izvajalski napor.
Lucia Valentini Terrani je sicer že nastopala v obeh vlogah, nikoli pa v okviru iste prireditve. Sprejela jih je z zadovoljstvom tudi, ker se je tako vrnila po daljšem času v Benetke. V kratkem jo čakajo nastopi v Salzburgu, na Japonskem, na Dunaju in še turneja v SZ in na Kitajskem.
Konji za zmagovalce
Na milanskem sejmišču so včeraj predali konje zmagovalcem letošnjega sanremskega festivala. Vsedržavna zveza za razvoj konjskih pasem je namreč v sodelovanju s Totipom poklonila dvojici Oxa-Leali (na sliki) dirkača Littoriale, Totu Cotugnu pa »lepotico« Martho Saitz.
					■r iiiii		današnji televizijski in radijski sporedi
j ( RAI 1
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Discoring
15.00	Dok.: Leteči zmaj
16.00	Risanka, nato Big!
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Splash, una sirena a Manhattan (fant., ZDA 1984, r. Ron Howard, i. Tom Hanks, Daryl Han-nah)
22.20	Aktualno: Linea diretta
22.50	Dnevnik
23.00	Nočni rock: Francesco De Gregori
23.30	Aktualno: Effetto notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Otroški laboratorij
RAI 2_____________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Tu mi hai salvato la vita (dram., Fr. 1950, r. Sacha Guitry)
10.30	Nan.: LJmpareggiabile giudice Franklyn
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Tečaja angleščine in francoščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, vreme in Dio-genes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.30	Dnevnik - kratke vesti
16.35	Avtomobilizem: VN San Marina
17.05	Nanizanka: II brivido delllmprevisto
17.30	Rubrika o estetiki
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Moonlighting
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Variete: Serata d'onore
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Dnevnik - posebnosti
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Film: Fuga nelLincubo
(fant., ZDA 1983, r. J. Ruben, i. Dennis Ouald, Max Von Sydow)
RAI 3______________
12.00	Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče -Don Pietro Caruso, Notte di neve
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Aladinova svetilka
15.30	Kolesarstvo: Dirka po Apuliji
16.00	SP v jahanju (iz Milana)
17.05	Glasbena oddaja: Black and blue
17.30	Dokumentarec: Geo
18.15	Nan.: Vita da strega
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Aktualnosti: Duello (sodelujeta Gianni De Michelis in Franco Marini)
22.15	Film: I gangesters (r. Robert Siodmak, i. Burt Lancaster, Ava Gardner,
1.	del)
23.05	Dnevnik - večerne vesti
23.10	Film (2. del)
24.05	Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
HfcP RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Tednik, 11.00 Alpe-Jadran
11.30	Nadaljevanka: Kajnov nasmeh (3. del, pon.)
12.25 Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Tednik, Alpe-Jadran
17.35	Glasbena oddaja
18.05	Video strani
18.15	Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Zverinice iz Rezije -Mravlji in muren
18.30	Nadaljevanka: Safari (9. del)
19.00	Risanka
19.10	TV Okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Dokumentarec: Podvodna odkritja - Bojne ladje (6. del)
20.50	Nanizanka: Detektiva iz Miamija (16. del)
21.50	Dnevnik
22.05	Film: Moški iz Mallorce (krim., Šve. 1984, r. Bo Widerberg, i. Sven Wollter, Thomas von Brdmssen)
23.45	Video strani
piP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.10	Mednarodni nogomet
15.55	SP v hokeju: SZ-ČSSR
18.20	Nan.: The Mod Sguad
18.50	Dnevnik
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
VIDEM — Manifestacija proti plačevanju ticketov TRST — Temeljni kamen za Palačo mormarice TRST — O zaposlitvenih možnostih za mlade TRST — Zaključni koncert Primorske poje
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy Show
20.30	Nogomet: tekma iz argentinskega prvenstva
22.15	Dnevnik
22.30	Rubrika: Sottocanestro
23.15	Nočni boks
fe' RTV Ljubljana 2
15.50	SP v hokeju: SZ-ČSSR
19.00	Prerod iz Ptuja
19.30	Dnevnik
20.00	Koncert simfoničnega orkestra SF (dir. Wolf-Dieter Hauschild)
22.00	En avtor en film
CANALE 5_______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - II primo volo, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria - Lo zio Jed
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!
19.00	Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro)
20.25 Vesti: Radio Londra
20.30	Variete: II principe az-zurro (vodi Raffaella Carra)
22.35	Aktualnosti: Forum
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo show 9-45 Rubrika: Premiere 9-55 Nanizanki: Baretta - So-rella Barbara, 1.50 Man-nix - Trappola per un piccione
RETE 4_______________
7.45	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.45	Film: Diecimila donne alla deriva (krim., ZRN 1958, r. VVolfgang Gluck, i. Gerlinde Locker)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il do-mani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nanizanki: General Hos-pital, 19.301 Jefferson
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.30	Film: Una sguillo per l'is-pettore Klute (krim., ZDA 1971, r. Alan J. Pa-kula, i. Jane Fonda, Do-nald Sutherland)
22.45	Film: I 7 senza gloria (vojni, VB 1968, r. Andre De Toth, i. Michael Cai-ne, Nigel Davemport)
1.05	Nanizanki: Vegas - Tra-dimento, 2.05 Missione impossibile - Colpo di stato
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Vai avanti tu che mi vien da ridere (kom., It. 1982, r. Giorgio Capi-tani, i. Lino Banfi, Agos-tina Belli)
22.20	Nanizanka: I-taliani
22.50	Variete: Dibattito!
23.10	Šport: Grand Prix 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nanizanke: Troppo for-te, 1.00 Giudice di notte,
1.30	Kung-fu
ODEON__________________
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Filmske novosti
10.15	Nanizanka: Arthur re dei britanni
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.45	Nan.: Good times
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar... (2. del), vmes nan. Thomas & Senior
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: I due crociati (kom., It. 1969, r. G. Or-landini, i. Franco Fran-chi, Ciccio Ingrassia)
22.30	Športna rubrika
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik in šport
14.30	Glasba: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew
16.00	Film: Amanti latini (kom., ZDA 1953, r. Mer-vyn Le Roy, i. Lana Turner, Ricardo Montalban)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Luomo dinamite
(vestern, ZDA 1971, r. Andrew McLablen, i. James Stewart, George Kennedy)
22.20	Nogometne vesti
23.05	Vesti in šport
TELEFRIULI
13.30	Nan.: Dick Turpin
15.00	Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Voglia di volare (2. del)
22.30	Rubrika: Motor news
23.00	Tednik: Tigi 7
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Rubrika: Il salotto di
Franca
1.30	Vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;, 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi; 12.00 Slovensko povojno posništvo; 12.40 Z letošnje revije Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček: Halo, kdo tam?;
15.00	Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 46. del); 15.15 Pogovori z Jožijem; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Art Van Damme 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj ; 13.00 Mladi val; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton;
17.40	Aktualna tema; 18.00 Primorska poje; 18.30 Glasbene želje po telefonu;
19.00	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Glasba;
14.40	Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bubbling; 17.33 Show Business; 18.00 Prijatelj D J,- 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
19.00	V svetu fantazije; 20.00 Mix Time;
21.00	Nočni val.
Obravnavali so tudi vprašanje sedeža KD Skala
Predstavili bodo 154 kakovostnih vin
Na seji pokrajinskega odbora SKGZ govor o vrsti bližnjih slovesnosti
V Gradišču odprejo jutri 24. vinsko razstavo Noe
Vprašanje društvenih sedežev ter prireditve ob dnevu vstaje in prvem maju so bile osrednje teme na zadnji seji pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško, ki je bila v torek zvečer. Uvodoma je predsednik dr. Mirko Primožič podčrtal težnjo naše krovne organizacije, da bi povsod, kjer se kaže potreba, poskrbela za primerne prostore za kulturno, športno in drugačno dejavnost. Specifično o vprašanju sedeža KD Skala iz Gabrij (na seji so bili prisotni tudi člani tega društva) pa je naglasil potrebo, da se preveri najboljšo rešitev, da bi tudi v tem kraju zadovoljivo rešili prostorsko vprašanje, ki že več let pesti gabrske kulturne delavce. S tem v zvezi so na seji sprejeli predlog, da se bodo pogovorili tudi z upravitelji sovodenjske Občine ter Kraške gorske skupnosti, da bi preverili, ali obstajajo tudi zakonske možnosti, da bi za ureditev tega vprašanja segli po državnih oziroma deželnih podporah.
Ob vrsti proslav, ki jih bodo tudi letos pripravili ob Dnevu vstaje, bo SKGZ ob sodelovanju pokrajinskega odbora VZPI in Združenja bivših aktivistov OF ter pod pokroviteljstvom Občine Gorica in goriške Pokrajine
pripravila 28. aprila v goriškem Kulturnem domu 3. Miting za mir, sožitje in razvoj. Pred pričetkom same slovesnosti se bodo srečali in pobratili bivši partizani z Goriškega in Reke. Na slovesnosti bodo prisotne tudi delegacije bivših borcev iz Nove Gorice in Nan-terreja (Francija). Na samem mitingu bo kulturni spored oblikoval Partizanski pevski zbor, govornika pa bosta Giulio Mazzon, vsedržavni tajnik VZPI in pri tej organizaciji odgovoren za manjšinska vprašanja, ter Rudi Pavšič, predsednik ZSKD. Sam miting se bo sklenil s tradicionalnim družabnim srečanjem bivših borcev.
Na predvečer 25. aprila bo SKGZ položila venec na goriškem pokopališču, v večernih urah pa bo slovesnost pred spomenikom v Gabrjah, ki jo prireja KD Skala ob sodelovanju Občine Sovodnje.
Kar zadeva prvomajsko slavje v Šte-verjanu, ki ga organizira KD Briški grič, velja povedati, da bo letos še bolj bogato in zanimivo. Ob že tradicionalnih prireditvah, bodo v soboto, 29. aprila, pripravili 1. festival pop-rock glasbe, na katerem bodo nastopili najboljši ansambli iz Slovenije. Potegova-
li se bodo za prva tri mesta, ki jih bodo popeljala na mednarodni festival v Lignanu. Med nastopajočimi skupinami naj omenimo Agropop, Martina Krpana, Bazar, Avtomobile, Bambuse in Zebro Imago.
Slovestnost ob prvem maju bo v popoldanskih urah v Dvoru, kjer bodo po priložnostnem govoru s povsem novim sporedom nastopili folkloristi, člani ljubljanske skupine Tine Rožanc. V nedeljo, 7. maja, pa bo na vrsti 10., jubilejni spominski pohod Števerjan -Gonjače. Prireditelji, prav zaradi okrogle obletnice, si prizadevajo, da bi na letošnjem pohodu zabeležili rekordno število udeležencev. To bo seveda mogoče, če si bodo za to prizadevale vse naše organizacije in skupine na Goriškem.
Med drugim so na seji pokrajinskega odbora SKGZ z veseljem vzeli na znanje, da bo 11. in 12. maja simpozij o vlogi Slovencev na Goriškem, ki ga prireja Konzulta za slovenska vprašanja pri občini Gorica. Drugi pomemben datum, ki si ga velja zapomniti, pa je 5. maj, ko bodo odprli prenovljene prostore Ljudske knjižnice Damir Feigel v Gorici.
Jutri bodo v Gradišču odprli letošnjo 24. vinsko razstavo in natečaj Noe, ki ga prirejajo deželna enoteka "La Serenissima", Avtonomna turistična ustanova za Gradišče in Redipug-lio ter Deželni vinogradniški center v sodelovanju z Občino Gradišče, Pokrajino in goriško Trgovinsko zbornico. Jutri ob 11. uri bo sprejem za oblasti in goste na županstvu v Gradišču. Pol ure kasneje, ob 11.30, bodo v občinski razstavni dvorani v Ul. Bergamas odprli letošnjo vinsko razstavo, nato pa bodo ob 12. uri odprli še začasni sedež enoteke »La Serenissima«, ki bo delovala v palači Monte di Pieta v Ul. Dante. V teh prostorih bo enoteka delovala do zaključka del pri obnovi njenega stalnega sedeža, ki bo predvidoma spet vseljiv v začetku prihodnjega leta.
Žirija za letošnji natečaj Noe je zasedala prejšnji teden v Vidmu in opravila strogo selekcijo med 315 prijavljenimi vini. Sprejeli so jih nekaj manj kot polovico, tako da bo na letošnji razstavi možna pokušnja 154 vin. Prisotne bodo vse sorte, ki jih pridelujejo v naši deželi. Sprejeli so 102 beli vini in 52 črnih. Obiskovalci razstave bodo tako imeli priložnost, da si
Mali industrijci v Gorici ustanovili nov konzorcij
Občina bo dobila posojilo za filtre na upepeljevalmku
Na pobudo združenja malih industrij cev API so te dni v Gorici ustanovili nov konzorcij, ki združuje 15 podjetij. Poimenovali so ga Consapi, predsedoval pa mu bo predsednik zveze API geometer Gianfranco Maruccio De Marco. Včlanjena podjetja bodo nudila vrsto različnih storitev. Ponudba bo obsegala storitve v gradbeništvu, montažah, inštalaterstvu, in še kleparstvo, analizo in prečiščevanje voda, nameščanje prometnih signalov in druge dejavnosti. Kot je razvidno, bo torej ponudba dokaj bogata. Pri tem opozarjajo, da bo tudi raven storitev visoka, saj konzorcij združuje nekatera med tehnološko najbolj sodobno opremljenimi podjetji v naši pokrajini.
Cilj konzorcija je, da bi postal privilegiran sogovornik krajevnih in drugih javnih uprav in tako prevzel naročila, ki jih sedaj poverjajo podjetjem izven goriške pokrajine. Nadalje bodo storitve ponujali zasebni in javni industriji, kjer si precej obetajo od naročil v ladjedelništvu.
Ustanovitev takega konzorcija, v katerega naj bi se v bodoče vključila še druga podjetja, ugotavljajo pri združenju API, je lahko velikega pomena ob bližnjem poenotenju evropskih tržišč. Številna naročila bodo po letu 1992 dodeljevali v evropski razsežnosti, zato je za manjša podjetja danes nujno potrebno, da se med seboj povežejo in skupno nastopijo na tržišču, ki bo postalo izredno konkurenčno.
Že v prihodnjih dneh se bodo voditelji konzorcija sestali s krajevnimi in javnimi upravitelji ter predstavniki
nekaterih večjih industrijskih skupin in jim predstavili svojo ponudbo.
Napadalni volčjak ni bil stekel
Volčjaka, ki sta te dni napadla človeka v Ul. Don Bosco, najbrž nista bila okužena s steklino. Po analizah na psu, ki so ga ustrelili, so ugotovili, da je bila žival zdrava. Tudi analize krvi napadene osebe niso pokazale sledov okužbe. Drugi volčjak je še vedno na opazovanju v občinskem pesjaku.
Goriška občina si je končno zagotovila posojilo za namestitev vsaj nekaterih potrebnih prečiščevalnih naprav na upepeljevalniku pri Sovodnjah. Kot smo že večkrat poročali, je današnji upepeljevalnik kar zadeva prečiščevanje neustrezen. Mimo podatkov o onesnaževanju in polemik, ki so se okrog upepeljevalnika vnele v prejšnjih mesecih in privedle celo do sodne preiskave o morebitnih odgovornostih župana, upravitelja objekta in predstavnika družbe Saspi, je upepeljevalnik neustrezen tudi glede na obstoječa zakonska določila, ki zahtevajo namestitev določenih prečiščevalnih
naprav. Goriška občina je že pred časom zaprosila za posojilo, s katerim bi finansirala namestitev novih filtrov in drugih prečiščevalnih naprav. Prvič je bila prošnja zavrnjena. Prav te dni pa je prišla vest, ki nam jo je včeraj potrdil tudi župan Scarano, da je zavod Cassa Depositi e Prestiti odobril prošnjo Občine za posojilo v vrednosti 780 milijonov lir. S tem denarjem bodo namestili celice za uničevanje ostankov v izgorevanju. Poleg tega, nam je povedal župan, so zaprosili še za drugo posojilo v vrednosti okrog poldruge milijarde lir, s katerim bi poskrbeli za namestitev posebnih dvojnih filtrov. Šlo naj bi za sodobne elektrofiltre in prečiščevalni sistem z vodo, ki naj bi zadržal v dimniku vse škodljive delce, ki danes uhajajo v zrak.
Aniasi in Lama danes v Tržiču
Podpredsednik poslanske zbornice in predsednik Zveze partizanskih združenj posl. Aldo Aniasi bo danes ob 11.30 govoril na slovesnosti pred spomenikom padlim delavcem ladjedelnice v Tržiču ob deseti obletnici njegove postavitve.
V Tržiču bo nocoj tudi podpredsednik senata Luciano Lama. Ob 20.30 bo na sedežu FLM v Ul. Pacinotti 17 skupaj z avtorjem predstavil knjigo Ser-gia Turoneja »II sindacato nelFItalia del benessere«.
Sest ranjenih pri Krminu
Šest oseb je bilo ranjenih s prognozami okrevanja tudi do dveh mesecev včeraj nekaj po 18. uri v trčenju na pokrajinski cesti med Koprivnim in Krminom. 73-letni Guerrino Corazza iz Koprivnega je vozil ford fiesto v smeri proti Koprivnem. Ob njem je sedela 69-letna žena Fausta Coceani. Iz stranske poti je privozil s fiatom 127 68-letni Luciano Zorzet iz Trsta, Ul. Biasoletto 26. Z njim so se peljali še trije Tržačani, 68-letna Bruna Cavalieri vd. Rizzo Bergamas, Ul. Brunelleschi 10, 70-letna Bruna Rutar vd. Primi, Ul. Commerciale, in 60-Ietni Ezio De Marchi, Ul. Colonia 7. Voznik fieste ni mogel preprečiti trčenja in se silovito zaletel v bok fiata.
Vsi potniki v obeh avtomobilih so bili ranjeni. Prepeljali so jih v goriško bolnišnico. De Marchi je dobil več zlomov v kolku in rebrih ter udarce in se bo zdravil 50 dni. Dober mesec se bosta v ortopedskem oddelku zdravila tudi Corazza in njegova soproga Coceanijeva, ki je dobila zvin rame in pretres možganov. Zaradi pretresa možganov se bo Cavalierijeva v nevrološkem oddelku zdravila 10 dni. Podatkov o zdravstvenem stanju preostalih dveh ranjencev, Zorzeta in Rutarjeve, nam na njuno izrecno zahtevo osebje bolnišnice ni posredovalo.
Policija prijavila vojaka ki je kradel avtoradie
S ponarejenim potnim listom je pripotoval... pred sodnika
v času odprtja razstave do 1. maja ustvarijo kar se da popolno sliko kakovostne vinske proizvodnje v naši deželi. Razstava bo v dvorani Bergamas odprta ob delavnikih od 16. do 23.30, ob nedeljah in praznikih pa poleg tega tudi v dopoldanskem času od 10. do 13. ure.
Poleg razstave in natečaja Noe prirejajo v prihodnjih dneh v Gradišču in okolici še nekaj obrobnih prireditev. V Gradišču se bo od 25. aprila do 1. maja odvijal 4. mednarodni mladinski nogometni turnir. Nastopale bodo mladinske postave svetovno znanih klubov kot so Real Madrid, Crvena zvezda, Milan, Inter ter drugih prvoligaških klubov in nekaterih ekip iz naše dežele. V torek od 9. ure dalje bo v Poljana in Redipugli 14. netekmo-valni pohod »Marcia di Redipuglia«, v petek, 28. aprila, pa bodo na županstvu v Zagraju predstavili načrt za ureditev proge "Percorso vita" po kraških obronkih v okolici Zagraja.
razna obvestila
KD Jadro vabi danes ob 20. uri na sedež društva v Romjanu, kjer bo dr. Pavel Medvešček predaval o uporabi zelišč v ljudski medicini in v kulinariki.
V galeriji Meblo v Novi Gorici odprejo danes ob 18. uri razstavo slik Emerika Bernarda, ki bo na ogled do 13. maja.
______________kino__________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Una pallottola spun-tata«.
VERDI 17.15-22.00 »Rain man«. VITTORIA 17.30-22.00 »Amore dal vivo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-20.45 »Francesco«. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »I gemelli«.
Nova Gorica
SOČA Danes zaprto..
ŠEMPETER 20.00 »Super lepotec«, 22.00 »Seks v visoki družbi«.
DESKLE 19.30 »Moonwalker«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa san Giusto - Korzo Italia 242 - tel. 531606
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - Ul. I Maggio 94 - tel. 790338
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 8. uri Arnaldo Scop-pa iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Giuseppe Pelizon iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 11. uri Rita Cima por. Falcone iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob 12.30 Natalija Rijavec vd. Braini iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štan-drežu.
Učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva Gorica v Ul. Brolo izreka globoko sožalje ravnateljici Mirki Braini ob izgubi drage mame.
Agenti letečega oddelka so izsledili in prijavili sodstvu storilca vrste kraj v avtomobilih, do katerih je prišlo pred približno dvema tednoma v Gorici. Takrat je v nekaj dneh iz številnih avtomobilov izginila vrsta avtoradiov. Tat, ki so ga izsledili, je po mnenju policije gotovo zakrivil vsaj štiri od teh tatvin. Njegovega imena niso javil. Znani sta le začetnici S. M. in da je vojak na služenju vojaškega roka v našem mestu.
Kradel naj bi v noči med 6. in 7. aprilom v podzemni garaži stanovanjskega bloka v Ul. Faiti 38. Skrbno si je ogledal vse avtomobile in nato izbral štiri, v katerih so bili radijski sprejemniki največje vrednosti. Razbil je njihove stranske šipe in odnesel avtoradie. Policija je poleg tatu našla tudi tri od ukradenih sprejemnikov, ki so last Alda Piscopa, Angela Di Mea in Adriatica Markiča. Skupna vrednost je približno 2 milijona lir. Četrtega avtoradia, ki je bil last Claudia Lorenzona, pa ne bo več mogoče dobiti, saj ga je tat oddal in bo torej lastniku moral plačati škodo. Zaradi svojih dejanj pa se bo seveda tudi zagovarjal na sodišču.
Goriški pretor dr. Lia je včeraj obsodil na 8 mesecev zapora 3 Dietnega Vincenza Predonzana iz Trsta. Obtoženec se je po daljšem bivanju v tujini aprila lani pojavil na mejnem prehodu v Gorici s ponarejenim potnim listom. Kot je kasneje pojasnil, je dokument, na katerem so bili osebni padalki neke osebe iz Brescie, kupil nekje v Jugoslaviji in nato nanj prilepil svojo sliko. Agenti mejne policije so takoj odkrili prevaro in ga prijavili sodstvu.
Pretor je včeraj oprostil tri obtožence, ki so odgovarjali zaradi pošiljke pokvarjenega mesa za goriški zapor. Na zatožni klopi so se znašli vodja skladišča v zaporu Antonio Menarbin iz Podgore, Tržačan Vas-co Morgante, ki je imel v zakupu dobavo hrane in trgovec Renzo Ca-lore iz Padove, ki je prodal pošiljko. Dogodek se je pripetil septembra 1987. Pretor je prva dva obtoženca oprostil, ker nista zagrešila kaznivih dejanj, Caloreja pa zaradi pomanjkanja dokazov.
Mladeniča ukradla elektronsko opremo
Zanimanje za elektroniko bo najbrž drago stalo 17-letna F. V. in P. C. iz Ronk, ki so ju karabinjerji prijavili zaradi kraje elektronskih naprav iz barake na gradbišču tovarne Aeritalia v Ul. Soleschiano v Ronkah. Do kraje aparatov v vrednosti 3,5 milijona lir in elektronske ure, ki sta jo v brk "vigi-lantesom" mladeniča odnesla prav
nočnim čuvajem, je prišlo v noči od 19. na 20. december. Karabinjerji so osumili F. V., ki stanuje tam v bližini. Med hišno preiskavo so mu zasegli del ukradenega blaga, nato pa prišli se na sled prijatelja, ki mu je pomagal.
Učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu v Trstu izreka svoji ravnateljici dr. Brai-nijevi globoko sožalje ob izgubi drage mame.

kmeCko-delavska hranilnica
IN POSOJILNICA v SOVODNJAH
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju
DANES, 21. APRILA 1989, OB 19.30
v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči.
UPRAVNI SVET
Ta ocean strašnd odprt, dnevniški zapisi 1974-76
Pri Slovenski matici izšlo novo delo Borisa Pahorja
Svetovno znana umetnica razstavlja v Trstu
Litografije Leonor Fini v galeriji II Tribbio
Boris Pahor
Če hoče dobiti urednik na mizo rokopis, mora biti nadležen in siten - je dr. Trstenjak pohvalil založniško agilnost pri Slovenski matici, kjer so pred nekaj dnevi predstavili prvih pet knjig iz letošnjega letnika; tako imajo pod streho že dobro tretjino programa.
Anton Trstenjak, gotovo najbolj in najdlje znan slovenski psiholog, se je s knjigo Skozi prizmo besed še enkrat lotil jezika. Seveda ne kot jezikoslovec, ampak kot psiholog, ki razmišlja o razmerju med človekom in besedo. To je problematika, ki se ji avtor občasno posveča že petdeset let (prve razprave na to tčmo, je dejal, je pisal še pod vplivom
Marjan Rožanc
VVebrove filozofije). Zato ni čudno, da je sprva nameraval sestaviti knjigo iz že objavljenih spisov, toda ko se je gradiva lotil za knjižno objavo, je vanjo pripustil le malo prvotnih pogledov. Zato predstavlja to Trstenjakovo delo njegov preurejen in dopolnjen nazor o "dialektiki" besede, o njenih psiholoških aspektih. Nazor podaja avtor v treh zaokroženih in notranje sistematiziranih enotah: Fenomenologija besede, Kulturologija besede in Antropologija besede.
Verz iz Kosovelove Tragedije na oceanu se je znašel v naslovu nove knjige Borisa Pahorja, za nekatere znamenite-
ga, za druge spornega tržaškega pisatelja in intelektualca. No, kaže vendarle, da je slednjih manj. Za kaj gre v knjigi Ta ocean strašno odprt, je razvidno šele iz podnaslova: Dnevniški zapiski od julija 1974 do februarja 1976. Sledi zapis iz leta 1980, dodane pa so še razne priloge. Pričevanj ska literatura torej, četudi dnev-niško-subjektivno obarvana, toda predmet tega pričevanja zagotavlja, da so nekatera dejstva še kako preverljiva. Gre seveda za dogodke v zvezi s Kocbekovo sedemdesetletnico, za tisto tržaško brošuro iz leta 1975 in intervju, ki je pri nas prvič javno odprl vprašanje roških žrtev; za čas torej, ko sta imela s slovensko politiko sitnosti tako Pahor kot Rebula, zlasti pa seveda Kocbek. Nobenega dvoma ni, da bo Ta ocean strašno odprt pritegnil in vzvalovil mnoge bralce, na vihar pa na tej severni širini in v tem letnem času najbrž ni računati.
Tretja knjiga s predstavitve, Indijanska zima Marjana Rožanca, pripoveduje o kranjskem misijonarju Frideriku Irene-ju Baragi. Vendar, to je avtor posebej poudaril, ne gre za življenjepis, ampak za prikaz enega od misijonarjevih eksisten-cionalnih problemov. Rožanc ga je umestil med leta 1821-1831, ko se je Baraga odločil za duhovniški poklic in postal znanilec krščanstva med severnoameriškimi Indijanci.
Na tem mestu dveh pomembnih umetnostnozgodovinskih del žal ni mogoče več kot omeniti. Prvo, Sonata Katarine Bedina, je namenjeno glasbi, natančneje, Fenomenu oblike v glasbi in slovenski tvornosti za klavir (podnaslov); drugo delo, Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem avtorice Sonje Žitko, je pri nas prvi strokovni prikaz tega predmeta.
PETER KOLŠEK
____________revije - revije - revije - revije_
Dvojna številka Primorskih srečanj
Pred nami je zadnja dvojna številka novogoriške revije Primorska srečanja 95/96. V njej Boris Kovšca uvodoma piše o usodnih odločitvah, Borut Pahor v članku z naslovom Zbogom, partija razlaga, da ima partija na razpolago samo »dve možnosti - da se kot Partija odpravi sama, ali pa jo bodo odpraviti zgodovina, njen čas in novi izzivi politike in družbe. Lucijan Vuga pojasnjuje kako do Evrope. Iztok Os-tan in Josip Zohil »portretujeta« gospodarje na obeh straneh meje. Stojan Pretnar piše o sodobni znanstveno-tehno-loški revoluciji in industrijski lastnini.
Med primorskimi strokovnjaki so predstavljeni družbenopolitični gospodarstvenik Joško_ Štrukelj, skladatelj Pavle Kalan in arhitekt Maks Fabiani. Željko Kumar piše, da ločevanje v šolah na Koroškem ni tako tragično, pomembnejši je pouk slovenščine.
Morje kot simbolj je naslov zapisa o morski motiviki v slovenski primorski književnosti, ki ga je Boris Pahor pri-
speval za lansko srečanje 15. Zagrebških književnih razgovorih. Marija Cenda Klinc piše o Primorski Lepi Vidi, Taras Kermauner pa o Vladimiru Bartolu, predhodniku današnje slovenske moderne literature.
Tudi v zadnji dvoji številki Primorskih srečanj je mnogo prostora namenjeno mladim avtorjem, ki se preskušajo v leposlovju. Med Zapiski naj omenimo portret Tončke Koso-vel-Ravbar izpod peresa Mire Čenčič. Pavle Merku je napisal oceno knjige La Cultura slovena nel Litorale, Marija Cenda Klinc pa je recenzirala slovenski prevod Slataperje-vega Mojega Krasa. Gino Brazzoduro je ocenil italijanski knjigi Miracolo guotidiano Enrica Morovicha in La frontie-ra Franca Veglianija, obenem pa je tudi avtor recenzije knjige II porto dellaguila decapitata Paola Santarcangela. V številki so še številne druge ocene, likovno prilogo pa je prispeval Karmelo Kleva.
Trst šteje razmeroma veliko likovnic. Med temi so nekatere, katerih sloves je segel tudi preko krajevnih in tudi deželnih meja in zagotovo nam ne bo nihče očital, da pretiravamo, če bomo rekli, da je Leonor Fini tista tržaška umetnica, ki je ponesla sloves svojega mesta najbolj daleč v svet. In te dni, vse do 28. t. m., se bomo mogli z njo, točneje z njenimi stvaritvami srečavati, odnosno spoznavati v tržaški središčni galeriji II Tribbio.
Preden spregovorimo o njeni razstavi, o njenih delih, se ustavimo pri umetnici sami. Leonor Fini se je pravzaprav rodila v Buenov Airesu, vendar jo Trst ima za svojo, kajti rodila se je kot edinka materi Tržačanki in očetu Argentincu. Njena mati je pravzaprav izhajala iz slovenskega in nemškega rodu, njen oče Argentinec pa je bil italijanskega in španskega rodu. Kakor vidimo, je bilo v rodu Leonor Fini več nacionalnih komponent. Toda njena mati in oče sta se v Buenos Airesu kmalu razšla in mati - Tržačanka - se je vrnila domov, v Trst, ko je bila Leonor stara komaj leto dni. Tako je poznejša znana umetnica preživela svoja otroška in dekliška leta v Trstu, kjer se je po zaslugi matere in njene družine vključevala v tedanjo
tržaško elitno kulturno družbo. Vendar je vse to ni zadržalo doma, v Trstu, in se je kot mlado dekle, pri svojih 18 letih preselila v Milan, kjer je ostala do začetka druge svetovne vojne, nakar se je preselila v Pariz, kjer se je, rekli bi, življensko zaasidrala.
Sloves Leonor Fini gre daleč v svet. Samo njene najpomembnejše osebne, odnosno samostojne razstave, se štejejo v desetine in desetine. O njej in njeni umetnosti je izšlo že veliko monografij in tudi daljših strokovnih tekstov. Leonor Fini je znana po svoji izredni dejavnosti, čeprav dela le po nekaj ur na dan, toda počitnic ne pozna. K temu dodajmo, da ustvari številčno razmeroma malo del, a je vsaka stvaritev, ki nosi njen podpis, mojstrovina. Pri tem je zanimivo tudi to, da je umetnica pravzaprav samouk. Niti v svojih mladih letih, niti pozneje, ni posečala kake strokovne šole in vendar slovi po vsem svetu kot velika umetnica in tudi kot neprekosljiva ilustratorka, saj je s svojimi deli dopolnila na desetine literarnih del, med drugim tudi kako delo Balsaca, Shakespeareja ali kakega drugega klasika.
V galeriji II Tribbio je trenutno razstavljenih kakih 20 njenih del, v glavnem litografij, toda litografij, ki jih s težavo spoznamo ali priznamo kot litografije, saj se gledalcu na prvi pogled zdi, da ima pred seboj odlično izvedeno tempero. Sicer pa Leonor Fini ne slovi le po svoji fantazijsko zelo bogati motiviki, po izredno raznoliki in bogati ustvarjalnosti, pač pa tudi po svojih popolnih izraznih tehnikah. Za Leonor Fini nekateri kanoni odpovedo, hkrati pa ima obiskovalec vtis, da se umetnica motivno ponavlja, kar pravzaprav ni nič čudnega, oziroma nenavadnega, če upoštevamo dejstvo, da je umetnica že krepko krepko v letih.
Kot smo že rekli, je Leonor Fini motivno zelo bogata, odnosno je njena ustvarjalnost zelo raznolika, saj zajema v bogati stari mistiki, pa tudi v vsakdanjem življenju, kot npr. upodobitev dekleta pri šivalnem stroju. Njena posrečena upodobitev obraza deklice ter smrčka mačke daje vtis ponavljanja, isti vtis dajeta tudi dve sicer zelo živi upodobitvi mačke, kjer prihajata posebno do izraza oči. Skratka Leonor Fini tudi pri sedanji zanimivi in bogati razstavi postaja zelo ali tudi preveč poznana umetnica, vsaj v Trstu, kjer se ne predstavlja prvič, saj jo Trst tako dobro pozna in ceni, da ji je pred leti združenje tržaških kronistov podelilo najvišje priznanje, Zlatega sv. Justa, seveda za to, ker učinkovito širi v svetu sloves Trsta. (Fre)
Deset svetovno znanih rock kitaristov se je predstavilo v »noči kitare«
Kitaristična »gala predstava« v ljubljanski Hali Tivoli
Andy Povvell, Randy California in Phil Manzanera (z leve) v Ljubljani
Več kot pol stoletja je minilo, odkar je jazz kitarist Charlie Christian brihtno ugotovil, da je mogoče s pomočjo elektrike ojačiti zvok strun kitare. Christian je svojo »revolucionarno« idejo izvedel zato, da bi tudi kitara dobila pravo mesto v jazzovskih skupinah, saj so jo dotlej drugi inštrumenti prav zaradi šibkosti njenega zvoka preglasovali. Po vsej verjetnosti Pa se sploh ni zavedal, kam vse bo Privedel njegov »izum«. V nekaj desetletjih je postala kitara vodilni inštrument sodobne lahke glasbe in s svojim ojačenim zvokom, truščem in hrupom preglasila druge.
. Kot sta violina in klavir značilna instrumenta za klasično glasbo (a seveda ne edina), kot sta saksofon in trobenta pojem jazza, tako je električna hitara kraljica rock glasbe. Verjetno ni 12 trte izvita trditev, da brez električ-ne kitare ne bi bilo rock glasbe. Ok-
Leslie West
rog nje se je vrtel rock'n'roll, kraljevala je v rockovskih skupinah šestdesetih in sedemdesetih let, iz njenih strun so grmele distorzije hard rocka; skratka: enačba rock = kitara bo povsem držala.
O tem nas je v sredo ponoči zgovorno prepričalo deset svetovno znanih rock kitaristov, ki so se v ljubljanski Hali Tivoli predstavili na koncertu z naslovom: The Night of the Guitar. Bila je to res prava »kitaristična noč«, ki se je začela sicer z enourno zamudo (ob 21. uri) z nizozemskim virtuozom Janom Ackermanom, a se je končala krepko po polnoči z vsemi desetimi protagonisti - Randyjem Californio, Petrom Haycockom, Stevom Hunter-jem, Robbiejem Kriegerjem, Philom Manzanero, Tedom Turnerjem, Andy-jem Powellom, Pinom Danielejem, Lesliejem VVestom in Janom Ackermanom - na odru.
Rockerji, ki so se letos zbrali za ta skupni kitaristični tour, so bili pred desetletjem ali še več s svojimi skupinami res v samem vrhu svetovnega rocka. Njihova slava pa že dolgo ni več v zenitu. Iz tega bi se dalo sklepati, da so se združili le zato, da bi lahko nostalgično obnovili nekdanje »lepe čase«. Kar bo tudi držalo, a le do določene mere. Po tistem, kar smo slišali na odru in predvsem videli za odrom, bo tudi držalo, da gre za skupino izvajalcev, ki jih skupno igranje nadvse zabava, ki drug drugega spodbujajo, in ki jih je letošnji tour dejansko zbližal. V tej luči gre razumeti tolažilne besede, ki jih je nekdanji vodja skupine Mountain Leslie West izrekel Janu Ackermanu, vodji nizozemske skupine Focus, potem ko se je le-ta med vsem svojim nastopom zaman trudil, da bi iz ojačevalcev izvabil primeren glas. Ali pa tudi improvizirano sobranje kitaristov za odrom med čakanjem na lastni nastop.
Na koncertu je imel vsak od protagonistov nekaj časa odmerjenega za solo nastop, zatem pa so mu priskočili
po vrsti »na pomoč« še drugi kitaristi. Tako je Jan Ackerman zaigral ob Pe-terju Haycocku in Andyju Powellu, potem ko je dali časa soliral v iskanju pravega zvoka. Številno mlado občinstvo je pričakovalo, da se bo iz strun njegove črne kitare Robberts vsul slap not njegove uspešnice Hocus Pocus, a zaman.
Za njim je bil na vrsti Peter Hay-cock, član znamenite Climax Blues Band. Zaigral je na kitaro, uglašeno v G-duru, s kovinskim naprstnikom v levi roki, s katerim je izvabljal iz inštrumenta prave krike. Enega od svojih bluesov je posvetil Edni iz Ljubljane, plavolaski v rumenem minikrilcu, izpod katerega so štrlele kilometrske, v črne najlonke ovite noge.
Steve Hunter, kitarist Lou Reeda in Alicea Cooperja, je bil edini dolgolasec večera. Zaigral je nekaj trdih roc-kov, predno je na sceno stopil Randy
California. Njegov nastop je bil »vroč«. Bivši vodja skupine Špirit je skočil tudi med mlade pod odrom, ki so začeli kar stegovati roke po njem, nato pa je svoj del koncerta sklenil s Hendrixovo Hey Joe.
In že je bil na vrsti kitarist legendarne skupine The Doors. Robbie Kri-eger je zaigral in zapel nekaj pesmi, ki so v mnogočem spominjale na njegovo zlato obdobje, ko je skupaj z Ji-mom Morrisonom buril ameriške duhove. Svoje najbolj znane pesmi Light My Fire sicer ni zaigral, predal pa se je sobranju v duetu s Hunterjem in Haycockom.
Drugi del koncerta je odprl Pino Daniele. Sprva njegov nastop ni bil predviden, vsaj tako so javili organizatorji. No, v Ljubljani je vendarle zaigral. Pred nastopom je povedal, da se v družbi tolikih in takih kitaristov, on,
kitarist-pevec, dobro znajde. Dodal je, da so ga pač poklicali, in da se je odzval vabilu. Za sodelovanje na turneji je vadil le en dan, je pa tudi edini, ki je zaigral na akustično kitaro.
Po njegovem akustičnem utrinku in po »električnem« bluesu je Phil Manzanera, kitarist skupine Roxy Musič, umiril vzdušje s povsem cerebralno glasbo. Izvajal jo je sam na kitaro, ki ima vgrajen kompjuter, kar mu omogoča, da izvablja iz inštrumenta domala vsak možen zvok, tudi cel orkester. Kakšen korak je prehodila elektirčna kitara, potem ko je »shodila« s Christianom!
Andy Powell in Ted Turner se poznata že nekaj desetletij. V skupini Wishbone Ash sta tvorila udarni kitaristični par. Očitno se še vedno dobro razumeta, saj je bil njun nastop gotovo najbolj uglajen med vsemi.
Povsem drugače je bilo z zadnjim gostom večera. Leslie West je še pred začetkom koncerta krožil za odrom in spraševal po hašišu. Na oder je prisopihal v kavbojskih škornjih, omamljen, z izbuljenimi očmi. Začel je noro udrihati po kitari enega od solov, s katerimi je zaslovel med ljubitelji rock glasbe. Valujoče zvoke so prekinjale distorzije in kriki v mikrofon. Končno je začel »zares« in zaigral in zapel Theme from an imaginary wes-tern, pesem Jacka Brucea, s katero je njegova skupina Mountain pred dvema desetletjema »osvojila« festival v Woodstocku.
Po predvidevanju so se ob koncu solističnih točk zbrali na odru vsi protagonisti in - v dveh izmenah - izvedli pravcato kitaristično jam session, v kateri nista manjkali Beatlesova Get back in Berryjeva Johnny B. Goode. Z njima se je zaključila noč, ki je prene-kateremu gledalcu priklicala v spomin šestdeseta in sedemsedeta leta. Ta leta so nepreklicno odšla. Ostali so le nekateri od protagonistov tistih let, ki nas lahko kdaj pa kdaj še spomnijo nanje.
MARJAN KEMPERLE
V povratnih srečanjih osmine finala italijanskega košarkarskega play offa
Vsi poraženci iz prvega kola izsilili tretje tekme
V prijateljski košarkarski tekmi
Scavolini zlahka proti Stefanelu
STEFANEL - SCAVOLINI 89:101 (13:34, 37:59, 67:90)
Včeraj so odigrali povratna srečanja osmine finala play offa italijanskega košarkarskega prvenstva, ki pa niso prinesle še nobene odločitve. V vseh štirih srečanjih so namreč poraženci iz prvega kola zmagali, tako da bo potrebna še tretja tekma, ki jo bodo odigrali 23. t. m.
Še najbolj preseneča zmaga Painija, ki je najprej doma klonil proti Divare-seju, včeraj pa si je privoščil zmago v gosteh. Pri Painiju je zlasti blestel Ra-gazzi, ki je bil sedemkrat uspešen pri metu za 3 točke (5-krat v drugem polčasu).
Predno si je izboril pravico do tretje tekme, pa se je pošteno namučil Philips, ki je bil še vedno brez McAdooja, veliko pa ni mogel računati niti na doprinos Kinga. Znova pa se je izkazal Meneghin (17 točk), ob katerem so več kot solidno igrali Montecchi, Pessina-in Aldi.
IZIDI 2. KOLA PLAV OFF:
Divarese - Paini 78:83 (36:34), prva tekma 75:72.
Irge - Philips 80:88 (47:46), prva tekma 116:114.
Standa - Snaidero 89:85 (42:36), prva tekma 86:90.
Vismara - Arimo 104:85 (60:41), prva tekma 81:98.
Spet poraz Fantonija v 2. tekmi play outa
Potem ko je že v prvi tekmi play outa (zelena skupina) videmski Fanto-ni izgubil proti veronskemu Glaxu, je sinoči moral priznati še premoč Marra iz Riminija.
MARR - FANTONI 95:89 (48:42)
MARR: Angeli 10, Benatti 4, Goode 14, Terenzi 16, Ambrassa 9, Motta 23, Smith 19.
FANTONI: Mastroianni 17, King 33, Valerio 12, Voung 16, Bettarini 7, See-bold, Natali 4, Milani.
SODNIKA: Nelli iz Certalda in Zep-pilli iz Roseta; PM: Marr 27:33,Fantoni 23:27; PON: Goode (39); 3 TOČKE: Angeli 0:2, Benatti 0:1, Ambrassa 3:4, Motta 1:1, Mastroianni 2:3, Voung 1:3, Bettarini 1:2; GLEDALCEV: 1890.
OSTALA IZIDA ZELENE SKUPINE:
Kleenex - Phonola 80:61 (42:28), Gla-xo - C. Riunite 82:80 (46:37).
LESTVICA: Kleenex, Glaxo 4, Phonola, Marr 2, Fantoni, Riunite 0.
PRIHODNJE KOLO (23. 4.): Fantoni - Kleenex, Glaxo - Marr, C. Riunite -Phonola.
IZIDI RUMENE SKUPINE: Sharp -Ipifim 103:94 (53:46), Neutroroberts -Allibert 85:79 (47:42), Filodoro - Anna-bella 91:100 (88:88, 51:41).
LESTVICA: Neutroroberts 4, Allibert, Ipifim, Sharp, Annabella 2, Filodoro 0.
PRIHODNJE KOLO (23. 4.): Annabella - Sharp, Neutroroberts - Filodoro, Allibert - Ipifim.
STEFANEL: Procaccini 7 (1:2), Pilut-ti 22 (6:6), Bonino 3 (0:1), Bianchi 14, Colmani 9 (2:2), Lokar, Cantarello 11 (3:5), Zarotti 10 (4:5), Maguolo 9 (1:2), Sartori 4 (0:1), Cavazzon, Battini.
SCAVOLINI: Minelli 10, Gracis 19 (2:2), Magnifico 16 (8:10), Ferro 3 (1:2), Daye 14, Nixon 2, Vecchiato 1 (1:2), Zampolini 2, Costa 22 (4:5), Silvestrin 5 (1:2), Cocco 7 (2:2).
SODNIKA^ Škerlj in Cerebuch iz Trsta; 3 TOČKE: Pilutti 2, Bianchi 4, Colmani, Gracis, Cocco.
TRST — Sinoči sta se v prijateljski tekmi pomerila italijanski prvak Scavolini in tržaški Stefanel. Kot je bilo pričakovati, je ekipa iz Pesara z lahkoto zmagala, saj razpolaga z odličnima tujcema (Nixon, ki je tokrat sicer razočaral, je dvakratni prvak NBA) in dobro garnituro italijanskih košarkarjev (naj omenimo le reprezentante Magni-fica, Gracisa in Costo).
Kot zanimivost navedimo, da so igrali, kot ameriški profesionalci, štiri
četrtine po dvanajst minut. Že v prvi četrtini so gostje visoko povedli, medtem ko so igrali Tržačani živčno in nezbrano. V naslednjih četrtinah je bil dvoboj veliko bolj izenačen, pri Sca-voliniju pa je prišla na dan utrujenost, tako da so zadnjo četrtino Tanjevičevi varovanci celo osvojili.
Nasploh pa sta obe ekipi dali vtis, da opravljata le trening za zahtevnejše nastope v končnicah prvenstev A-l in B-l lige. Nekaj več požrtvovalnosti so seveda pokazali Tržačani, med katerimi sta se izkazala Pilutti in Colmani.
Dan prej je Scavolini igral v Ljubljani proti Smelt Olimpiji in izgubil s 73:100. Koše za Olimpijo so dosegli Petrovič 9, Zdovc 25, Hauptman 6, Vilfan 21, Čurčič 23 in Kotnik 16, za Scavolini pa Minelli 2, Gracis 16, Magnifico 10, Ferro 8, Daye 18, Nixon 8, Costa 7 in Vecchiato 4. Smelt Olimpija je bila skozi vso tekmo boljši nasprotnik.
(Marko Oblak)
Po velikem slavju italijanskih enajsteric v polfinalu evropskih pokalov
Nogometna Evropa priznava premoč Milana, Sampdorie in Napolija
Po osmih mesecih tekmovanja za tri evropske nogometne pokale (skupno je nastopilo 127 ekip iz 35 držav), je prišel čas končnih obračunov. Pred nami so še finalne tekme, ki bodo odločale o porazdelitvi pokalov. Že sedaj pa lahko rečemo, da so evropskim pokalom letos dale pečat italijanske enajsterice, in še zlasti Milan, ki je v pokalu prvakov slavnemu Realu zadal enega naj hujših porazov. V obeh srečanjih je Sacchijevo moštvo povsem nadigralo ŠPance, v drugem pa je svojo superiornost kronalo še s kopico zadetkov. Gre sicer povedati, da to še zdaleč ni bil pravi Real, kar pa najmanj ne zmanjšuje uspeha Gullita in tovarišev. Verjetno bo držalo, da nekdo pokaže to, kar mu nasprotnik dovoljuje. In v tem primeru so bili Španci le bleda senca nekdanjih igralcev, ne samo zaradi lastnih težav (morda slaba, morda neuigranost nekaterih), ampak predvsem zato, ker so bili Milančani superiornejši.
V finalu (24. maja v Barceloni) se bo Milan pomeril z romunsko Steauo, ki
se je neporažena vrnila iz Izmira in bo drugič v svoji zgodovini igrala v finalu pokala prvakov. Seveda je Milan veliki favorit.
Izredno je bilo tudi veselje v taboru Sampdorie (pokal pokalnih prvakov), ki se je prvič v svoji zgodovini ptrebi-la do finala kakega evropskega pokala. Genovsko moštvo se je na evropski sceni prvič predstavilo v sezoni 1985/86, vendar ga je že v drugem-kolu izločila Benfica. V finalu se bo Samdoria srečala z Barcelono. Tekma bo 10. maja v Bernu.
Tudi za Napoli (pokal UEFA) je to prva uvrstitev v kak evropski finale. In tudi Maradona in tovariši imajo lepe možnosti, da osvojijo pokal. Njihov nasprotnik bo Stuttgart, srečanji pa bosta 3. in 17. maja.
Medtem ko se letošnja sezona še ni končala, pa so se pri UEFA že pričeli pripravljati na prihodnjo. Včeraj so namreč že objavili datum, ko bodo izžrebali pare za prihodnjo sezono. Žtre-banje bo 12. julija v Ženevi. Srečanja prvega kola bodo 13. in 17. septembra.
Rijkaard, strelec drugega gola za Milan, se bori s Špancema Gorillom (št. 3) in Sanchisom (št. 5)	(Telefoto AP)
Kolesarska dirka po Apuliji
Lecchi še vedno na prvem mestu
RUTIGLIANO — Na 3. etapi kolesarske dirke po Apuliji se je uveljavil Mario Cipollini, vendar je Angelo Lecchi ohranil prvo mesto na lestvic. Prav Lecchijeva ekipa je ena najaktivnejših, morda tudi zato, ker ni Fondri-esta in ostali hočejo opozoriti nase.
Danes bo na vrsti predzadnja etapa, o končnem zmagovalcu pa je prerano govoriti, saj so zaostanki med tekmovalci minimalni.
VRSTNI RED: 1. Cipollini, ki je 213 km (Apricena - Rutigliano) prevozil v 5.11'26" s poprečno hitrostjo 41,036 km na uro; 2. Baffi; 3. Golinelli; 4. Gambi-rasio; 5. Fontanelli; 6. Ghiotto; 7. Pag-noncelli; 8. Zanatta; 9. Galleschi; 10. Badolato, vsi isti čas.
SKUPNA LESTVICA: 1. Lecchi 14.11’55"; 2. Bombini po 6"; 3. Convalle 7"; 4. Zanatta 8"; 5. Jarmann (Švi.) 10"; 6. Galleschi; 7. Bruggmann (Švi.); 8. Schwarzentruber (Švi.); 9. Rossi; 10. Gaggioli; 11. Saligari; 12. Contini, vsi
po 11"; 13. Vandelli 21"; 14. Roscioli 25"; 15. Cavazzi 59"; 16. Saronni 100"; 29. Argentin ITI".
Šahovski turnir za svetovni pokal
Največji uspeh Ljubojeviča
BARCELONA — Ljubomir Ljubojevič je dosegel največji uspeh v karieri in enega najboljših rezultatov jugoslovanskega šaha. Na četrtem šahovskem turnirju za svetovni pokal, ki se je včeraj končal v Barceloni, je namreč zasedel prvo mesto skupno s svetovnim prvakom Garrijem Kasparovom. Ljubojevič je bil edini, ki je turnir, na katerem je odigral 16 partij, zaključil brez poraza.
V zadnjem kolu je Ljubojevič s črnimi figurami remiziral proti Shortu (v 10. potezi, po poldrugi uri igre).
Drugi jugoslovanski zastopnik na tem turnirju, Predrag Nikolič, je v zadnjem kolu po 28. potezah in treh urah igre remiziral proti Jusupovu..
REZULTATI ZADNJEGA KOLA: Kasparov - Spasski 1:0, Ribli - Nogueras remi, Jusupov - Nikolič remi, Sejrawan -Vaganjan remi, Korčnoj - Šalov remi, Hiibner - Beljavski remi, Hjartarson - Speelman remi, Short - Ljubojevič remi, prost je bil Iljeskas.
KONČNI VRSTNI RED: Ljubojevič in Kasparov 11, Šalov 10, Korčnoj 9,5, Short in Hiibner 9, Nikolič 8, Jusupov, Vaganjan, Ribli, Spasski in Beljavski 7,5, Speelman 7, Hjartarson in Sejrawan 6,5, Iljeskas in Nogueras 5,5.
Včerajšnje kolo ni bilo posebno razburljivo. Z izjemo partije med Hiibnerjem in Beljavskim, v kateri je sovjetski velemojster šest ur in pol poskušal izkoristiti minimalno prednost, ki si jo je izboril, je bilo zanimivo le v dvoboju med Kasparovom in Spasskijem. Svetovni prvak pa je do zmage prišel predvsem zaradi napake Spasskega, ki je imel remi že v rokah.
Po 26. kolu 1. zvezne jugoslovanske nogometne lige
Zaostanek C. zvezde vse večji, toda...
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Takoj po 26. kolu v jugoslovanski 1. ligi je selektor Ivica Osim določil igralce za tekmo kvalifikacij za SP s Francijo v Parizu 29. t. m. Presenečenj ob izbiri ni bilo, čeprav nekaj domačih reprezentantov igra zelo povprečno, na drugi strani pa mladi osiješki as Davor Šuker prav blesti.
Davor Šuker je bil v sredo v Zagrebu režiser največje senzacije 26. kola. Po vodstvu Dinama z 1:0 je dosegel dva zaporedna gola in nato sodeloval tudi pri tretjem, tako da je s 16 goli daleč najboljši strelec prvenstva. Toda Osim očitno meni, da njegov čas še ni prišel, zato bo mladi as tudi tokrat le v mladi reprezentanci, ki bo v Le Havru igrala s Francijo.
Derbi kola v Novem Sadu med vodilno Vojvodino in njenim prvim tekmecem Crve-no zvezdo ni navdušil, štadion pa je bil nabit do zadnjega kotička. Toda v drugem polčasu "ognja" ni manjkalo, policija je imela na tribunah kar precej dela, toda vse se je končalo z nekaj razbitimi nosovi. Vojvodina je po golih branilcev Vujačiča in Mijača (2) vodila že s 3:0, potem pa je v finišu Bursač znižal na
1:3. Sredi drugega polčasa je moral s klopi Zvezdin trener Dragoslav Sekularac, ki je skušal z manjšim incidentom še spremeniti potek dogodkov. Ni mu uspelo, Crvena zvezda je tako ostala šest točk za Vojvodino, toda dobro poučeni vedo povedati, da za Beograjčane še ni vse izgubljeno. V Beogradu je vse aktualnejša tema sporna Miljaničeva iznajdba o enajstmetrovkah po neodločenem izidu in točkovanju, ki ni v skladu z veljavnimi pravili mednarodnega boarda FIFA, ki je edini pristojen za določanje pravil. Na bližnjem sestanku mednarodnega boarda v Edimburgu bi se utegnila na dnevnem redu najti tudi jugoslovanska inačica. Če se bo morala Jugoslavija vrniti k staremu točkovanju, pa zaostanek C. zvezde za Vojvodino ne bo več tako velik - le dve točki. To bi bila rešilna bilka tudi za moštvo zagrebškega Dinama, ki katastrofalno slabo strelja enajstmetrovke. Zagrebčani bi bili s pribitkom točk, ki so jih izgubili zaradi streljanja enajstmetrovk, na pragu pokala UEFA in celo še v boju za naslov, saj bi le tri točke zaostajali za Vojvodino (zdaj osem). Marsikaj drugače bi bilo v tem primeru tudi pri dnu lestvice, Rijeka bi na primer pridobila kar pet točk in bi bila praktično na varnem.
Reprezentanti so se že zbrali na pripravah v Zagrebu, kjer bodo 25. t. m. v generalki igrali z moštvom Zagreba. V ekipi so: Ivkovič, Omerovič, Spasič, Stanojkovič, Zo. in Zl. Vujovič, Baždarevič, Sušič, Hadžibegič, Jakovljevič, Jozič, Stojkovič, Tuce, Mihajlovič, Katanec, Brnovič, B. Djurovski. Eden izmed zadnjih dveh igralcev bo odpadel. Igralci iz Francije bodo prišli šele po sobotnem kolu, nekaj težav je bilo tudi z Jozičem, vendar je zdaj s Ceseno urejeno tako, da. ga bodo takoj po tekmi iz Pariza odpeljali s posebnim letalom v Italijo, kjer bo že dan po tekmi spet zaigral proti Ascoliju.
Med jugoslovanskimi igralci vlada optimistično razpoloženje, še zlasti med tistimi, ki igrajo v Franciji. In to kljub temu da je francoski selektor Platini začel pravo psihološko vojno proti Sušiču. Rekel je, da preprosto ne razume, kako se lahko igralec, ki ima tudi francosko državljanstvo, bori proti športnim in ekonomskim interesom Francije. V zvezi s tem je Platini poslal pismo predsedniku UEFA Jacguesu Georgesu. Toda Platini s tem ne bo veliko opravil, nogometni predpisi so namreč taki, da Sušičevi nastopi - kljub dvojnemu državljanstvu - za Jugoslavijo nikakor ne morejo biti sporni.
Teniški turnir v Nici
Ivaniševič boljši od Henrija Leconta
NICA — V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja v Nici je 17-letni Jugoslovan Goran Ivaniševič s 6:4, 4:6, 6:3 premagal Francoza Leconteja. Slednji je dvakratni zmagovalec tega turnirja in je bil nosilec 2. skupine. V četrtfinale sta se uvrstila tudi Italijana Pistolesi in Can-cellotti. Prvi je s 6:2, 6:3 premagal Urugvajca Pereza, drugi pa s 5:7, 6:4, 6:4 Avstrijca Skoffa. Pistolesiju in Cancellottiju pa žreb ni bil naklonjen, saj se bosta srečala v četrtfinalu.
Hagler potrdil umik
BOSTON (ZDA) - »Srce pravi, da glava pravi ne,« je izjavil bivši svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji Mar-vin Hagler. Potem ko je dalj časa okleval, se je sedaj dokončno odločil, da se poslovi od boksa. Pristavil je še, da se najraje izogiba telovadnic. Boji se namreč, da bi ga premamila želja po povratku na ring.
Iztok Prinčič
Bari - Udinese	1	X
Brescia - Ancona	X	
Catanzaro - Reggina	1	X
Empoii - Avellino	1	2
Licata - Genoa	X	2
Messina - Barletta	1	
Padova - Taranto	1	
Parma - Cremonese	X	2
Piacenza - Cosenza	1	
Sambenedett. - Monza	1	X
Catania - Casarano	1	
Foggia - Brindisi	1	
Civitanovese - Chieti	X	
Iztok Prinčič, 11-letni učenec 5. razreda osnovne šole Lojze Abram Iz Pevme, je v zadnjih tednih »zaslovel« zaradi svoje velike učinkovitosti kot napadalec v nogometni vrsti cicibanov štandreške Juventine. Čeprav se je z nogometom začel ukvarjati relativno pozno, je pokazal dokajšnje sposobnosti, predvsem v napadu. Sicer je svojo mlado športno kariero začel kot telovadec društev Naš prapor in Dom, kasneje pa kot igralec minibasketa. Prejšnji teden je Bogdan Milič pravilno napovedal 9 izidov.
Napoved za dirko v Bologni je dokaj težavna. Še največ bi stavili na sk. X, v kateri je regularni Dimomo. Opozoriti treba tudi na Diamant Bluea (sk. 1), ki je specialist za podobne sheme. Paziti treba še na Ghesir Bena (sk. 2), ki iam soliden sprint.
Za dirko v Montecatiniju bi poskusili bazo s sk. X, v kateri je najihitrejši Eden del Lupo. Soliden nasprotnik mu bo Doctor VB (sk. 2), ki se je nedavno uveljavil v podobni kombinaciji. Presenečenje lahko pripravi Gei Time (sk. 1).
Glavni favorit v Neaplju je Generale Pic (sk. X). V isti skupini je tudi nevarni Ala Buam. V ospredje se lahko prebije še Ebinger (sk. 2), ki je na zadnjih dirkah bil vseskozi soliden.
V	Tarantu bi moral zmagati Frank (sk. 1), čeprav bo v drugi vrsti. Posebej treba opozoriti na Effidena (sk. X), v dobri formi pa je trenutno tudi Fileo PL (sk. 2).
V	Rimu je glavni kandidat za zmago Janvier (sk. 1), ki lahko računa na dober sprint. Kot enakovrednega tekmeca bi omenili Lorda Gresta (sk. X), presenečenje pa lahko pripravi Play on Words.
V	Milanu bi se znal uveljaviti Pocket Cofee (sk. 2), zmagovalec nedavne kom-
binacije. V veliki formi naj bi bil Paulig-ny (sk. X), v skupini 1 pa je solidni Med Reel.
DIRKA TRIS
Dirka tris bo tokrat v Modeni, kjer bo na startu 20 konj. Naši favoriti: 20 Burnell Newton, 12 Day Cm, 16 Badia-li. Za sistemiste: 18 Disinvolto, 15 D‘-Ercole, 19 Vankee Champian.
1.	—	prvi	X
drugi	1	2
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	X
drugi	X	2
4.	—	prvi	1
drugi	X	2
5.	—	prvi	1
drugi	X	2
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
V nedeljo v košarkarskem prvenstvu moške D lige
| iz sveta naše telesne kulture - iz sveta naše telesne kulture
Borovci morajo nujno zmagati
Kaj nas čaka?
Borovim košarkarjem ostaja po zmagi nad postavo Ormelle samo še ena varianta: nadaljevati po tej poti.
V preteklem kolu je Inter 1904 v mestnem derbiju osvojil svojo četrto zaporedno zmago in se s tem dejansko odlepil od zelo neprijetnega zadnjega mesta. Vse kaže, da mislijo interjevci nadaljevati na tak način in se dokopati varnejših bregov.
Zato pa morajo igralci Radenske imeti v vidiku zmago proti postavi Ponte di Piave, kije od borovcev boljša samo za štiri točke, vendar je to že dovolj, da računajo lahko Veneti na zanesljiv obstanek v ligi. Resnici na ljubo imajo borovci še dovolj rezerve in tudi dovolj moči ter sposobnosti zato, da si tudi dejansko zagotovijo tisto "preživetje" med četrtoligaši, ki se še sedaj zdi tako oddaljeno in problematično.
Menimo, da bi bilo res škoda, da bi se moralo društvo, kot je Bor, odpovedati udeležbi v prvenstvu D lige in da
Pet kol pred zaključkom letošnjega prvenstva bo morda padla končna odločitev o ekipi, ki bo v prihodnji sezoni nastopala v D ligi.
Jutri bo namreč na sporedu odločilno srečanje med vodilno Ardito in Albo iz Krmina, ki zaostaja za štiri točke. Le zmaga Albe bi lahko prvenstvu še poskrbelo določeno zanimanje, v nasprotnem primeru lahko letošnje prvenstvo kar dokončno vknjižimo.
Dornikov! varovanci, ki so v prejšnjih dveh kolih dosegli kar dva spodbudna uspeha, bodo jutri gostovali v Gradežu proti solidni domači ekipi.
Domovci bodo nastopili brez strelca Nanuta in verjetno tudi brez centra Podberšiča, ki se je v ponedeljek med treningom poškodoval. Domačini so zato nedvomno nesporni favoriti, belo-rdeči pa so že večkrat pokazali, da znajo poskrbeti za marsikatero presenečenje. Srečanje med Gradežem in Domom Gometal Simek bo ob 17.30 v občinski športni palači v Gradežu. (af)
Na Tržaškem
ou lu na tržaškem zelo težko kolo za slovenske postave, ki jim zadnje čase ne gre preveč od rok.
Za razveseljivo izjemo je poskrbela v preteklem kolu le Cicibona, ki je v neposrednem spopadu odpravila Li-bertas, medtem ko so morali Brežani' priznati premoč prvouvrščenega Scog-lietta le n sekund pred iztekom tekme (dotlej so Brežani vodili) in še to zaradi naravnost sramotnega zadržanja obeh sodnikov, ki so neusmiljeno klestili po domači postavi in dosodili kar 45 osebnih napak, medtem ko so za gostujoče moštvo imeli povsem drugačen kriterij.
bi to moralo storiti že pred časom. Treba je strniti pač vrste, "stisniti zobe" in postaviti pod kategorični imperativ zmage srečanji s Ponte di Piave in z goriškim Arte. Samo tako bo namreč možno (jamstvo namreč to ni), da ostaneta Ormelle in Miane brez iz-gledov za obstanek in to je trenutno najboljše, kar lahko upamo za konec letošnje sezone Bora Radenske.
(Cancia)
Prvenstvo naraščajnikov
Tesen poraz borovcev
BOR INDULES - STEFANEL 74:75
(31:35)
BOR INDULES: Filipčič 15 1:4), Pos-sega 13 (4:9), Bajc 10 (1:4), Martinolič, Baitz 5 (1:4), Punis 7, Tomšič 16 (1:4), Križmančič 6, Virno, Corbatti 2.
PON: Tomšič. PM: 9:25. TRI TOČKE: Possega, Punis, Tomšič 1.
Zaskrbljuje nas padec Kontovela, ki mu sicer ne preti nobena nevarnost, vendar je utrpel kar dva zaporedna poraza in to naj bi žal bil dokaz popuščanja ustrezne mere zbranosti.
Tokrat so spet na vrsti srečanja, ki so lahko za Breg in Cicibono lahko usodnega pomena. Brežani gredo v goste k Ferroviariu, ki si je zadnje čase tako opomogel, da mu lahko mirne duše damo naziv "prebujenja letošnje sezone", kajti dejansko je korenita pomladitev ekipe dobro dela Perinije-vim fantom, ki so sedaj brez vsakršnih nevarnosti in so se kar lepo povzpeli
Enkratna priložnost, ki so jo imeli Borovi naraščajniki, da prvič "v svoji zgodovini" premagajo Stefanel je splavalo po vodi. Več ali manj zaradi katastrofalnega odstotka realizacije prostih metov (9:25!), ki je borovce ugonobila, čeprav so imeli tekmo pod kontrolo ves drugi polčas. Tokrat bi težko izpostavili kogarkoli v Borovem moštvu, saj so prav vsi igralci, ki so igrali (na igrišče jih je stopilo 9) presegli vsako pričakovanje, četudi v napadu ni imel nihče posebnega dne. Ob več kot solidni igri vseh soigralcev, bi tokrat omenili odlično igro malega Pu-nisa in Križmančiča, ki sta tokrat odigrala večji del tekme in bila boljša od standardnih igralcev.
Na splošno je bilo srečanje vseskozi v ravnotežju in nobeno moštvo ni niti pb obdobjih prevladalo pred drugim. Vsi Borovi igralci si zaslužijo posebno pohvalo za zagrizeno obrambo, ki so jo predvajali vseh 40 minut. (Cancia)
po lestvici.
Cicibona pa bo zaposlena na igrišču zadnjeuvrščenega CUS, ki je pa premagal Barcolano in še Kontovel v zaostalem srečanju, kar kaže, da se tržaških vseučiliščnikov vsekakor ne sme že prištevati med mrtvimi.
Kontovelci pa bodo na domačih tleh preverili jakost miljskega Interja, ki se še ni odpovedal ambicijam za vrh in še vedno upa, da bi v teh dveh zadnjih kolih prišlo do takih preobratov, ki bi jim še omogočili vstop za borbo v napredovanje.	CANCIA
Pred nedavnim sem izsledil v nekem tedniku sledeči odstavek: »Časi se namreč temeljito in hitro spreminjajo. Kar je bilo, ni več; kar je, ne bo dolgo; kaj bo, pa se še ne ve.«
Prvi trenutek sem mislil, da je to le igra besed, a kasneje sem ugotovil, da lahko te misli prenesemo na dogajanja v naši telesni kulturi.
Kaj je bilo pred 30 leti?
Praktično nič: rekreirali smo se - seveda brez vaditeljev ali vadbenih prostorov - zato, da bi napolnili neke ure, nekaj trenutkov. Dali smo si tako duška želji po gibanju, iskali smo družbo, ali morda smo iskali kaj drugega, a sami nismo vedeli, kaj je to, kar si želimo, kaj pričakujemo. Le redki so se intenzivno in redno ukvarjali s športom. O da, že takrat smo imeli Slovenci dobre atlete, a ti so bili pomešani med sovrstniki večinskega naroda.
Počasi smo se organizirali, iskali smo nove poti, iskali smo našo afirmacijo. Prof. Aldo Rupel me je med nekim pogovorom opozoril, da smo prav v tistem obdobju odkrili nekaj novega, nekaj specifičnega, ki je dalo zagon predvsem tržaški telesni kulturi: to so bili športni dnevi. Ti so se z leti spremenili v tedne in mesece.
Preizkušali smo razne športne panoge in tudi igre, kakor na primer rusko kegljanje. Priredili smo tudi prvi turnir v perjanici in to le enkrat. Ta zamisel, ki je zbirala mladino iz vseh vetrov, je bila v tistem obdobju izredna poteza. Naučili smo se, kaj pomeni organizirati velike prireditve; ugotovili smo, da je zanimanje za tekmovalni šport veliko, da smo navezani na krajevno skupnost. Opravljali smo kapilarno agitacijsko delo, ki je v sorazmerno kratkem času postavilo pogoje za naš razvoj. Vsi smo delali prostovoljno, skušali smo biti najboljši, tudi če nismo imeli nikakršnih izkušenj.
A tega "ni več", ti časi so minili.
In vendar še danes živimo, bi si upal trditi, na takratnih uspehih. Naši prijemi so se sicer bistveno spremenili, a vendar kapilarno delo se še danes občuti. Seveda napravili smo kakovostne korake: sedaj smo prisotni skoraj v vseh šolah od vrtcev pa do višjih šol. Smo v vsakodnevnem stiku z doraščajočo mladino zahvaljujoč profesorjem telovadbe, ki so v veliki večini bivši tekmovalci in ki so danes tudi vaditelji v naših društvih. Prav ti profesorji so logična vez med našimi začetki in našo sedanjostjo. A vendar opažamo, da se počasi ustavljamo, da ne moremo več napredovati z ritmom iz preteklih let.
In vendar imamo več sredstev, imamo na razpolago vadbene prostore in podobno. Tudi kakovost - mislim tek-
movalna kakovost - naših športnikov je večja. Živahen je še ostal krajevni duh, saj so derbiji med našimi ekipami še vedno najbolj občuteni. Tu je boj za vsako točko brez kompromisov, ni taktiziranja: hočemo zmagati!
A vendar čutimo, da to, kar je, ne bo več za dolgo!
In tako se naravno postavlja vprašanje: Kaj bo?
Ni čas za stihijski razvoj, živimo v obdobju planske družbe, moramo načrtovati naš razvoj. Če smo pred desetletji delali s srcem in se v glavnem naslanjali na svojo iznajdljivost in upornost, moramo sedaj pristopiti znanstveno k razvozlanju problema bodočega obstoja in seveda tudi razvoja naše telesne kulture.
Analize, ki jih je pripravil prof. Pavletič, kažejo, da je med Slovenci na Tržaškem nadpoprečni odstotek mladih, ki se ukvarjajo redno s telesno kulturo. Opazili smo tudi, da se ti ne ukvarjajo samo s športom, ampak da so aktivni tudi v drugih okoljih (v kulturi, v šoli itd.). To nas sicer razveseljuje in lahko smo ponosni, da smo dosegli tako razvojno stopnjo. A to ne zadostuje več.
Potreben je menežerski pristop k reševanju vprašanj, ki so pred nami.
Bi lahko kar začeli pri zdravniški negi tekmovalcev. Na to moramo paziti. Strokovno moramo vzgajati vaditelje in jim nuditi vsestransko izobrazbo. Delo v društvu ne more več sloneti le na enem človeku. Vsi, ki smo zaposleni, lahko ugotovimo, kaj zahteva naše vsakodnevno delovanje že, ko moramo nekaj kupiti. Torej moramo tudi naše delovanje prilagoditi tem potrebam in zahtevam. To so morda formalnosti, a brez tega ne bo šlo več naprej. To pa ne velja le za društveno življenje, to velja še posebno za osrednjo organizacijo, ki mora predvidevati, kaj se da storiti.
Prav dobro se zavedam, da so bili športni dnevi edina priložnost v letu, da se mladina zbere. Sedaj so ligaška tekmovanja že tako obvezujoča, da moramo računati tudi na oddih. A vendar moramo dobiti nekaj novega, da bomo vzbujali pri najmlajših, torej pri bodočih tekmovalcih, vaditeljih, odbornikih voljo in željo do tega garaškega dela.
Žal na vprašanje, kako naprej, ne znam odgovoriti; ne znam ugotoviti, kaj bi morali sedaj storiti, kateri bi bili najboljši primeri. Morda, če se bomo potrudili, če zares želimo razvoj naše telesne kulture, bomo skupaj dobili rešitve ali vsaj zamisli, kako naj postopamo. Občni zbori ali druga srečanja morajo biti priložnost za taka razmišljanja.
ODO KALAN
V promocijskem košarkarskem prvenstvu na Goriškem
Domovci jutri v Gradežu
Trenutek s prvenstvenega srečanja Breg Adriatherm - Scogltetto
Pod pokroviteljstvom ZSŠDI v Gorici
Ekipno teniško prvenstvo
Pred kratkim se je pod pokroviteljstvom ZSŠDI pričelo prvo ekipno prvenstvo v tenisu za goriška društva. Že sam podatek, da se je na tekmovanje prijavilo kar trinajst ekip, zgovorno priča, da je tudi na Goriškem vedno več ljubiteljev te športne panoge. Pravilnik tekmovanja predvideva, da se bodo vse ekipe, ki so bile predhodno razdeljene v dve skupini, srečale med seboj. Ob koncu prvega dela bosta prvouvršče-ni postavi iz obeh skupin odigrali še polfinalna srečanja, zmagovalca pa se bosta srečala v velikem finalu, ki naj bi bil na sporedu, seveda če bo vreme naklonjeno, v nedeljo 4. junija.
SKUPINA A
1. KOLO: MLADOST - NAŠ PRAPOR A 3:0 (Nardon - A. Vogrič 6:2, 6:2: S. Ferfolja - Tomšič 6:1, 6:3; Peric, E. Zampar - A. in M. Feri 6:0, 3:6, 6:3). DOM B -UNIFAX 3:0 (Cej - Zavadlav 6:2, 6:1; Komel - Sirk 6:3, 6:1; Klanjšček, Vilar - M. Vogrič, VVinkler 6:1, 7:5). DANICA A - SPDG 3$ (L. Devetak - Sanzin 6:2, 6:3; R. Devetak -Peric 6:2, 6:3; L. in R. Devetak - Sanzin, Peric 6:2, 6:4). Prost: O. ŽUPANČIČ
SPORED 2. KOLA: DOM B - DANICA A (Vrh, sobota 22. t. m. ob 15. uri); SPDG -NAŠ PRAPOR A (Vrh, nedelja 23. t. m. ob 9. uri); O. ŽUPANČIČ - UNIFAX (Štandrež, nedelja, 23. t. m. ob 9. uri). Prosta: MLADOST A.
SKUPINA B
1. KOLO: NAŠ PRAPOR B - BRIŠKI GRIČ 2:1 (Mikluš - Klanjšček 6:3, 3:6, 6:4; Grinovero - Maraž 6:7, 6:4, 6:4; M. Vogrič, Grinovero - Maraž, Klanjšček 6:4, 4:6, 6:4). DANICA B - DOM A 3:0 (Cotič - Lutman 4:6, 6:1, 6:2; Černič - Vižintin 6:1, 6:1; Cotič, Černič - Lutman, Vižintin 6:2, 6:3). VAL - MLADOST B 2:1 (B. Makuc - Gerin 6:1, 6:2; R. Makuc - F. Zampar 6:4, 6:2, M. in R. Makuc - F. Ferfolja, Jelen 4:6, 1:6). SPORED 2. KOLA: DOM A - NAŠ PRAPOR B (Doberdob, sobota 22. t. m. ob 15. uri); BRIŠKI GRIČ - VAL (Štandrež, sobota 22. t. m. ob 15. uri); DANICA B - MLADOST B (Doberdob, nedelja, 23. t. m. ob 9. uri), (mal)
^ SREČANJE Z JUGOSLOVANSKO SMUČARSKO REPREZENTANCO
Gostje večera bodo
MATEJA SVET, VERONIKA ŠAREC, TOMAŽ ČIZMAN, GREGA BENEDIK in TONE VOGRINEC
Kulturni dom Gorica,
v ponedeljek, 24. aprila, ob 18. uri	VABLJENI
Dekleta Agoresta v boju za drugo mesto
Ekipa Agoresta, ki nastopa v 1. ženski divziji
LESTVICA: Šanson 24, Torriana 14, Pro Romans 10, Agorest 9, Intrepida 7, Libertas Gorizia 5.
UNDER 14. MOŠKI
IZIDI 4. KOLA: 01ympia - ACLI Ron-chi 2:1, Torriana - OK Val 0:3.
LESTVICA: OK Val 12, ACLI Ronchi 4, 01ympia 3, Torriana 2. 01ympia in Torriana imata tekmo manj. (MJ)
BALINARSKI TURNIR
Na pokritih baliniščih v Ozeljanu in Renčah je potekal 1. spominski balinarski turnir, Memorial Cveta Makuca. Nastopilo je 12. skupin, med njimi tudi predstavniki iz Zgonika in z Vrha. Ekipe so bile razdeljene v 4 skupine, najboljše pa so se potem uvrstile v zaključni del. Med njimi pa ni bilo obeh zamejskih četverk. Končno prvo mesto so nekoliko presenetljivo osvojili balinarji kluba Tabor, drugo mesto je pripadlo balinarjem Salonita, tretja je bila ljubljanska Sloga, četrta pa Nova Gorica. (E. Curlič) *
V B skupini 1. ženske divizije si je Corridoni nabral že precejšnjo prednost in vse kaže, da bo osvojil naslov. Odprto pa ostaja vprašanje za 2. mesto med Far-ro in Agorestom. Čeprav do konca manjkata še dve koli, so si odbojkarji Vala v prvenstvu under 14 že zagotovili končno zmago in pokrajinski naslov.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
IZIDI 12. KOLA: SIS Lucinico - Azzur-ra 3:2, S. Luigi - Capriva 3:0, Mossa -Soča Čerimpex 3:1, Libertas Gorizia -Cormons 0:3.
LESTVICA: S. Luigi 24, Libertas Cormons 18, Lucinico 16, Mossa_12, Azzurra in Libertas Capriva 8, Soča Čerimpex 6, Libertas Gorizia 2. Azzurra in Libertas Cormons imata tekmo manj, Libertas Capriva dve tekmi manj.
SKUPINA B
IZIDI 12. KOLA: Agorest - Fincantieri 3:0, Farra - ACLI Ronchi 3:1, Grado - Mariane n.o., Villacher Bier - Corridoni 1:3.
LESTVICA: Corridoni 24, Farra 20, Agorest 18, Grado 12, ACLI Ronchi 8, Intrepida 6, Fincantieri in Villacher Bier 2.
1.	MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 14. KOLA: Naš prapor - Corridoni 3:0, Cormons - 01ympia 0:3, ACLI Ronchi - Torriana n.o., Mossa - Caldini 0:3, S. Luigi - Grado 3:1, Intrepida Mariane - Val 3:0, Naš prapor - Intrepida 0:3.
LESTVICA: S. Luigi 28, Intrepida 26, Naš prapor 22, Caldini 18, Grado 16, 01ympia 14, Corridoni in Mossa 10, Torriana 8, ACLI Ronchi 6, Val in Libertas Cormons 2.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 10. KOLA: 01ympia - Morarese 3:2, ACLI Ronchi - Mossa 0:3.
LESTVICA: Villesse 14, 01ympia 12, Morarese 8, Mossa 6, ACLI Ronchi 0.
UNDER14 ŽENSKE
SKUPINA B
IZIDI 8. KOLA: Šanson Lucinico - Torriana 3:0, Agorest - Libertas Gorizia 2:1, Pro Romans - Intrepida 2:1.
obvestila
ZSŠDI
sporoča, da bo trening ženskega nogometa v ponedeljek, 24. t. m., ob 18. uri na bazovskem nogometnem igrišču za dijakinje vseh slovenskih srednjih šol.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja danes, 21. t. m., predavanje znanega slovenskega alpinista Pavla Kozjeka na temo "Plezanje po snegu in ledu". Predavanje, ki bo na sedežu odseka (Ul. Carducci 8) ob 20.30, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni vsi!
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI sporoča, da bo v ponedeljek, 24. t. m., ob 20. uri v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7, Trst, predavanje košarkarskega strokovnjaka dr. Aleksandra Mikoliča. Vabimo vse košarkarske trenerje, da se predavanja polnoštevilno udeležijo.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
21. aprila 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
lzdaia	ZTT	član italijanske
in tiska 9^ Trst	IrllSll zveze časopisnih
f	}	založnikov FIEG
Bivši predsednik Reagan je te ladje povlekel iz naftalina, da bi okrepil strategijo topnjač
Nesreča na bojni ladji Iowa sprožila polemike o umestnosti teh preživelih muzejskih eksponatov
WASHINGTON — Pentagon je včeraj potrdil, da je v eksploziji topniškega vrtljivega oklepnega stolpa bojne ladje I6we izgubilo življenje 47 članov posadke, ranjenih je le ducat mornarjev, v glavnem članov reševalnih ekip. Tragični obračun najhujše tovrstne mirnodobske nesreče v zgodovini ameriške mornarice je torej dokončen.
Medtem ko Amerika objokuje svoje mrtve, so v ZDA že izbruhnile polemike o umestnosti, da je ta slaven »muzejski eksponat« še vedno v aktivnem sklopu mornarice. Tako Washington Post kot Baltimore Sun navajata tehnično mnenje upokojenega kontraadmirala Gena La Rocgua, ki odločno obsoja sklep bivše Reaganove administracije, da iz naftalina povleče in obnovi štiri strateško preživele bojne ladje (Iowa, VVisconsin, Missouri in New Jersey). Politiki so v začetku osemdesetih let ta Reaganov sklep ožigosali kot anahronistično vrnitev k strategiji topnjač.
Že res, da so vse štiri bojne ladje modernizirali in kompjuterizirali, da so nanje namestili protiladijske in protiletalske baterije, bistva pa niso spremenili. Tak tip ladij služi le za ustrahovanje šibkejšega sovražnika, v sodobnem spopadu pa so te plavajoče oklepne trdnjave povsem nebogljene.
Da nam bo lažje razumljiva uporaba takih ladij, naj navedemo nekaj tehničnih podatkov. Iowa in njene tri sestre imajo 58 tisoč BRT, dolge so 270 metrov, njihova maksimalna hitrost pa je skoraj 60 kilometrov na uro. Na krovu imajo tri vrtljive stolpe z devetimi 406-milimetrskimi topovi, dvanajst 304-milimetrskih topov, 32 raket morje-morje in morje-zemlja tipa to-mahawak z možnostjo jedrskih konic, šest raket morje-morje tipa harpoon in 4 protiletalske raketne baterije. Oklep je tako debel, da so med misijo v Perzijskem zalivu pomenljivo navajali, da bi zadetek francoske rakete exocet učinkoval kot pik komarja na slona.
Vsakomur je torej popolnoma jasno, da so take ladje primerne za vojaške pritiske na manjše države. Reaganova administracija je te ladje uporabila pred Libanonom in za spremstvo konvojev v Perzijskem zalivu. Zgovorni so rezultati, ki so jih povzročile salve 406-milimetrških topov z New Jerseya v libanonskem Šufu. 1.300 kilogramov težke granate so namreč skopale kraterje, velike kot nogometno igrišče, s tem pa Američani niso rešili libanonske krize, stretegija topnjač se je izkazala za neučinkovito.
O sami nesreči pa so vesti še pomanjkljive. 406-milimetrske topove najprej s pomočjo dvigal napolnijo z granato, za njo potisnejo v eksplozivno komoro 50-kilogramski eksplozivni naboj, v bistvu smodnik v črni svileni vreči. In prav tu je prišlo baje do nesreče, naboj je eksplodiral in pobil posadko v zgornjih nadstropjih vrtljivega stolpa. Ti stolpi so namreč visoki kot šestnadstropna hiša, tehtajo pa 1.750 ton in imajo 30 centimetrov debel oklep.
Na slikah (AP): arhivski posnetek Iowe in notranjost vrtljivega topovskega stolpa
Po pisanju angleškega tiska
mrtvi že pred vrati stadiona
LIVERPOOL Poleg 95 žrtev na stadionu v Sheffieldu, naj bi v neredih pred stadionom umrle še tri osebe in to še preden je policija odprla vrata stadiona. Vest o tem je prinesel včerajšnji Daily Express, toda glasnik policije teh vesti ni hotel ne potrditi ne demantirati.
Angleški dnevnik trdi, da so v množici, ki je pritiskala na vrata, poleg treh mrtvih bili tudi najmanj trije hudo ranjeni. Daily Express še piše, da so visoki policijski funkcionarji izjavili, da naj bi nerede povzročilo približno 500 pijanih navijačev Liverpoola, ki so bili med približno tritisočglavo množico, ki je skušala na vsak način vdreti na že polni stadion.
O prisotnosti pijanih huliganov med navijači priča tudi izjava lastnika neke krčme, ki so jo že po tragediji napolnili navijači Liverpoola. Krčmar trdi, da je vsem brezplačno dovolil, da so svojim družinam sporočili, da je z njimi vse v redu. Toda ob odhodu iz lokala naj bi razbili igralni avtomat in ukradli vso zalogo cigaret.
Na sliki AP: tudi včeraj so navijači Liverpoola počastili umrle s cvetjem in klubskimi simboli na stadionu.
Zanimanje Francozov za vlaganja v SFRJ
PARIZ Sprostitev na področju tujih vlaganj m ustanavljanja mešanih podjetij v Jugoslaviji je v Parizu v sredo opravila prvi izpit. Francoski poslovneži, bančniki in pravni strokovnjaki, zbrani v okviru francosko-jugos-lovanske banke, so menili, da vsebuje reforma jugoslovanske politike na tem področju veliko dobrih stvari.
Francoski partnerji so ob načelni podpori zastavili tudi vrsto vprašanj, na katera so odgovarjali pomočnik zveznega sekretarja za odnose s tujino Branislav Markovič, podpredsednik združene beograjske banke dr. Slobodan Ostojič in direktor francosko-jugoslovanske banke v Parizu dr. Miodrag Zečevič. Francoski gospodarstveniki, s katerimi gospodarsko vse bolj sodelujejo, so se najbolj zanimali za pravno varnost tujih vlagateljev za obseg njihovega lastništva. Spraševali so kakšni so struktura in odnosi med tujim lastnikom in delavskim svetom v mešanih podjetjih, ali bodo sedanjo sprostitev na tem področju spremljali tudi za zdaj še manjkajoči zakoni, kakšne so sektorske omejitve za vlaganja in ali obstaja vrednostni limit naložb.
Vodja uprave za gospodarske odnose s socialističnimi državami Des Pointes je poudaril, da je optimist glede nadaljnjega razvoja gospodarskih odnosov z Jugoslavijo. Med pozitivne adute je uvrstil ekspanzijo jugoslovanskega izvoza, naraščanje deviznih rezerv, zmanjšanje globalnega trgovinskega primanjkljaja, sedanje industrijske zmogljivosti in drugo. Izrazil pa je tudi zaskrbljenost zaradi političnega položaja v državi in poudaril, da je to bistven dejavnik, ki poslovneže pred podpisom pogodbe 'sila zanima. Kljub vsemu pa je njegova skupna ocena vsebovala veliko več opogumljajočih elementov, s katerimi so soglašali tudi poslovneži, (dd)
Indijski znanstvenik je izkrivljal podatke o prazgodovinskih najdbah
SYDNEY — Avstralski paleontolog John Talent še je po 18 letih molka izkašljal na račun dela svojega indijskega sodelavca Vishweja Jita Gupte-ja. Slednji je zelo znan v krogih proučevalcev prazgodovine, napisal je kakih 400 člankov za najuglednejše znanstvene revije in več samostojnih knjig, delo raziskovalca pa je opravljal izključno na terenu. Pri delu mu je pomagalo kar 60 asistentov. Obširno Guptovo delo je prof. Talent uničil z nekaj stavki, ki jih je izrekel na tiskovni konferenci v Sydneyu.
Avstralski znanstvenik je svoje nenavadno zadržanje tudi utemeljil z dokazi. Povedal je namreč, da je Gupta izkopaval fosile in druge ostanke iz prazgodovine pretežno v Evropi in ZDA in ne na Himalaji, kot je zatrjeval. Nekaj primerkov je celo kupil v specializiranih trgovinah, jih označil z novimi imeni in ponujal kot najdbe neprecenljive vrednosti. Talent meni, da je Guptovo početje krepko izkrivilo nekatere že utemeljene znanstvene teorije o nastanku in razvoju življenja na Zemlji, ko pa je bil o tem stoodstotno prepričan, je odločil, da o znanstveni goljufiji obvesti ves svet.
Profesor John Talent je tudi z dokazi utemeljil, da je njegov kolega Gupta dobrih 18 let vodil proučevalce prazgodovine za nos	(Telefoto AP)
Satanske orgije tudi v drugih krajih Mehike
MATAMOROS - V Mehiki in ZDA se nadaljujejo preiskave v zvezi s satanskimi orgijami prekupčevalcev mamil, ki jih je mehiška policija odkrila v Matamorosu.
Čeprav opravlja policija svoje delo v popolni tajnosti, se je razvedelo, da je satanska sekta imela poleg kmetije v Matamorosu, tudi nekaj luksuznih stanovanj. Eno od teh so odkrili v kraju Atizapan, severno od mehiškega glavnega mesta. V bogato opremljenih prostorih so preiskovalci našli madeže krvi, živalske ostanke in druge predmete, ki so se jih satanovi otroci posluževali pri svojih krvavih obredih. Osebe, ki so osumljene sodelovanja s to satansko sekto in ki so še v zaporu, pa postajajo iz dneva v dan zgovornejše. Žal pa so njihova pričevanja osredotočena na potek obredov, saj kaže, da so imena sodelavcev in drugih prirediteljev ostala vedno tajna. Mehiška in ameriška policija pa sta medtem priredili pravi lov na človeka. V obeh državah sedaj vztrajno iščejo duhovnega vodjo sekte De Jesusa in njegovo družico Saro Alderete.