erije! J em ig«ri i na črf in si owl jrejel i da bi t t ^ V iništvo- - ekoliko akon"' •ledali p obstal 1 NO. 16 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ! A AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ikega sledu; :eni isnico CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JANUARY 19, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. njiČ. frvic v sedmih letih je ačel kongres varčevati 0ndof8 lma cilJ' da se ne zv*ša narodni 45 bilijonov dolarjev in 2) da se ne nfl!°i? novih davkov, kot jih priporoča predsed- niK Koosevelt. Winston, D. C. - V kon-"ČSU sp i* Lnhn sP°razumel blok re-W k^cev in demokratov, ki se *** cla b0 znižal d0 skraj. iT pror»««n, ki ga je predlo-v SU ^sednik Roose- 7rvi vrsti name« k°»- a nad J.* "arodni do1* ne ^i- $45,000,000,000 in dru- POcil° 'Zdelat-ne to ^romno na--^J^^ročenem čksu. r,Q ničlo /oplomer v ob dveh je kazal ^ v predrl Velandu 8 Pod ^ Euclid, te l^jih, kot v South '^enski pjL„P°d ničlo. Vre-Nti tonlp pravi> da ne kaže NTa zapade pred Pondeljkom. w ' kot na primer v kazaT^" ali Butte' Montana, ^šP^lo. C6raj toplomer 31 pod '0. Lep napredek banke 3ek?i'ki animate na napre-Amert!enSke banke- The North 3anašn?Af ank Co-' pogleJte v ^jer boM-f na drugo stran, lilo z« w Vldeli finalno poro- ^ hZ Z-T Zravenjepri- J fmančno stanje iz fl>di da se lahko bolj razvi- napredek banke tekQm Smrtna kosa V četrtek zjutraj je po kratki in mučni bolezni 'preminil na svojem domu, 1103 E. 67th St. znani John Zore, star 57 let. Tukaj zapušča sina Jacka, ki je znani godbenik in vodja orkestra, sinaho Frances, sina Stanleya in hčer Frances, brata Louisa ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Spodnji Hrušici pri Ljubljani, kjer zapušča brata Antona, strica Antona Robido ter več sorodnikov. Tukaj je bival 35 let ter je bil član društva Lun-der-Adamič št. 20 SSPZ. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih in na Calvarijo pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje. Sankanje s cest! Clevelandski policijski odde-lk opozarja starše, naj zabičuje-jo svojim otrokom, kako nevarno je sankanje po cestah in pločnikih. Otroke naj se tudi opo- sedla Etijopijo, da bi mu bilo za svobodo mladih narodov. Sandler je prošli mesec odstopil, ker ni hotela vlada sprejeti njegovega predloga za oborožitev Aland otočja, ki leži pri vhodu v Bot-niški zaliv, med švedsko in Finsko. To otočje je Liga narodov dala Finski, toda prebivalstvo je v večini švedsko. Sandler je napadel premierja Hanssona, da ne štiri ničesar, da bi zaustavil prodira nje boljševizma čez Skandinavijo. --o- Amerikanci v Jugoslaviji se morajo javiti Francoska linija iz Ljubljane nam poroča sledeče: "Sedaj je ameriški konzulat dal banovini nalog, naj se potom občin obvesti, da se morajo vsi ameriški državljani javiti do 31. decembra pri konzulatu, v nasprotnem slučaju izgubijo državljanstvo. Ako bodo ostali še po 1. januarju v Jugoslaviji, morajo za to navesti tehtne vzroke. še so srnjaki! Kljub številnim srnjakovim pojedinam in banketom, pa še nismo pospravili vseh. še jih nekaj čaka na nas. Tako priredi svojo običajno srnjakovo večerjo znani in najstarejši strelski klub, Euclid Rifle klub, v nedeljo 28. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice lahko dobite v našem uradu, pri Jim šepcu na Waterloo Rd., pri Ferdo Jazbecu, grocerija in mesnica na 222. cesti v Euclidu in sploh pri vseh članih kluba. Preskrbite si vstopnico pravočasno ! Slovan št. 3 SDZ Društvo Slovan št. 3 SDZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednik John Pollock, podpredsednik John Zaletel, tajnik Stephen Lunider, 1411 E. 51st St., blagajnik Ludvik Medvešek, zapisnikar Anton Jankovič; nadzorniki: Frank Laurich, Joseph Rayer. Seje se vrše 3. sredo ob 7:30 zvečer v SND St. Clair Ave. Zastopnik za Klub društev Frank Laurich, za posvetni klub SND Jos. Rayer, za Cankarjevo ustanovo Ludvik Medvešek in za Ne pozabite! Danes zvečer ob osmih se vrši v glavnem uradu SDZ sestanek, na katerem se bo določilo vse potrebno za "S love n si k i Rooseveltov ples," ki se organizira za 30. januarja v avditoriju SND na St. Clair Ave. Ves preostanki tega plesa bo šel v pomoč od otroške paralize prizadetim osebam. To idejo je pred leti sprožil predsednik Roosevelt in od tega časa se na isti dan vrše taki plesi po vsej deželi. Med Slovenci bo to prvi tak ples, ki mora biti uspeh! Vsi, ki se zanimate za to, pridite danes zvečer na razgovor v glavni urad SDZ ob osmih zvečer. SENATOR0 BORAH UMIRA Washington, D. C., 19. jan. — Senator William E. Borah, "lev iz države Idaho," je že od torka globoki nezavesti. Zdravniki nimajo upanja, da bi se mu obrnilo na boljše. Danes zjutraj, v petek, pričakujejo krize. Borah je star 74 let in je bil znan kot šiba v kongresu. -o- Slovenska banka je dobila dovoljenje za nove vrste bančno poslovanje Delničarji slovenske North American banke so na svoji glavni seji sprejeli resolucijo, da se naprosi državni bančni urad v Columbusu za dovoljenje, da sme banka dajati posojila tudi na premičnine, kot so avtomobili in podobno. Državni bančni urad je prošnjo odobril. Tako bo sedaj slovenska banka lahko tudi v tej smeri poslovala in pomagala mnogim rojakom, ki so morali dozdaj drugam hoditi po taka posojila. V nekaj dneh bodo vse listine v redu in tedaj se bo javnosti naznanilo, da se rojaki lahko poslužijo takih posojil na banki. Tako 'slovenska banka stopa naprej po poti drugih, večjih bank, k čemer se mora naši slovenski banki čestitati. Finci lahko dolgo vzdrže Obravnava proti komunistu Delniška seja Društv. doma Zadnjo nedeljo popoldne se je vršila letna delniška seja Društvenega doma na Recher Ave. Izvoljen je bil sledeči direktorij: Louis Godec, James I. Rotter, Matt Klemen, John Ivančič, Peter Ster, Andy Ogrin, Frances Rupert, John Korenčič, Joseph Mačerol, Ciril Ozbich. Namestniki : Frances Klein, Viktor Wood, Jennie Korenčič. — Izredna seja novega in starega di-rektorija se vrši danes zvečer ob 7:30. Pogreb Mary Mlač V soboto zjutraj ob 9:15 se vrši pogreb pokojne Mary Mlač v New York. — Na federalni sodniji se vrši obravnava proti Earl Browderju, generalnemu tajniku ameriške komunistične stranke. Obtožba se glasi, da je hodil Browder v Evropo s ponarejenimi potnimi listi. Bro\v-derjev zagovornik je priznal, da je šel Browder leta 1931 v Moskvo pod imenom Albert Henry Richards. Zagovornik je rekel, da se pač ne more zameriti tako važnemu članu komunistične stranke, da potuje pod izmišljenim imenom po Evropi. Federalna vlada hoče pa dokazati, da je Browder prevaral vlado v istem času, ko je iskal varstvo ameriškega potnega lista, ko je potoval v Rusijo in druge dežele. Obtožba je tudi v tem, da ko ,je Browder leta 1934 dobil potni list pod svojim imenom, je odgovoril na vprašanje, če je že kdaj prosil za potni list, z ne! Obravnava še ni končana. -o- Podpredsednik Garner je proti posojilu Finski Washington, D. C. .— V senatu krožijo govorice, da je podpredsednik Garner proti temu, da bi se dalo Finski nadaljno posojilo. Bančni odsek je odložil predlog za to posojilo za toliko časa, da bo zvedel, kaj misli o tem državni tajnik Hull. Garner se je baje izrazil, da bi bilo posojilo Finski jako neprevidno, ker bi prišlo navzkriž z našo nevtralno postavo. Jesse Jones, načelnik RFC, ki je posodila Finski $10,000,000 trdi, da je to posojilo jako varno. Herbert Hoover, bivši predsednik Zed. držav in sedanji načelnik relifne kampanje za Finsko, je rekel, da bi -bilo po njegovem mnenju bolj pametno, da bi se dalo takim deželam, ko sta Finska in Poljska, živila mesto denarnega posojila. To naj bi se darovalo in potem pozabilo. --o-- V počast Mr. Potokarju Za izkazane usluge pevskemu zboru "Lira," je zbor imenoval Mr. John Potokarja, znanega izdelovalca mehkih pijač in založnika pive, kot svojega častnega člana. Tozadevna častna diploma mu je bila v sredo poslana po deputaciji. K molitvi članice društva Carniola Hive št. 493, The Maccabees, so pro-šene, da pridejo danes zvečer ob osmih k skupni molitvi za pokojno Mary Mlač na 646 E. 160. St. Važna seja članstvo društva Cvet se opozarja na važno sejo v nedeljo Toda dobiti morajo od zunaj dovolj kredita in zaloge, bojna letala, strojnice, protizračne topove in pa dovolj gasolina. Ameriški časnikarski poroče- vojak je dobro utrjen, vztrajen valeč Webb Miller, ki se nahaja' ter lahko vzdrži v nahujšem z finsko armado na fronti, poroča, da finska armada lahko zadržuje Ruse nedogleden čas, če dobi od zunaj dovolj potrebnega materiala. V sedmih tednih obupnih bojev in v zadnjih dneh v mrazu, ko je kazal toplomer 58 stopinj pod ničlo, je finska armada ustavila Ruse z manj orožjem, z manj vojaštvom in pri neprestanem obstreljavanju ruskih topov. Danes je striategična pozicija finske armade mnogo boljša, kot je bila v začetku vojne. Finska fronta ni na nobeni točki danes resno ogrožana. Na petih krajih so Finci pognali Ruse prav do njih meje. Razbili so tri rusket divizije, vsaka močna od 15,000 do 18,000 mož, ter so zajeli ogromno množino vojnega materiala, med tem več sto topov. Tukaj je nekaj točk, ki kažejo, da Finci lahko vzdrže. Prvo je to, da Finci dobro vedo, da se borijo za svoje življenje, za svoj dom, za vero in svobodo. Drugič, finski vojak je bil treniran za boje v težavnem terenu in ob vsakem mrazu. Tretjič, skoro tri četrtine Finske je poraščene z gozdom, kjer je le malo potov.. Kakih 70,000 malih in velikih jezer zabranjuje sovražnim mehaniziranim četam prehod. četrtič, finski vrhovni poveljnik Mannerheim in mnogo finskih častnikov se je pred 20 leti borilo proti boljševikom na istem ozemlju, torej imajo že od takrat vse potrebne izkušnje. Dalje se finske čete na smučkah naglo premičejo s kraja v kraj, česar Rusom ni mogoče. Tudi častniki so v finski armadi mnogo bolj izvežbani kot v ruski. Rusija je vse svoje najboljše in preizkušene častnike postrelila v svojih čistkah. Finci so svetovno znani kot najboljši strelci, najsi bo s puško ali topovi. Rusi imajo res ogromno število ibojnih tankov. Trdi se, da so jih pripeljali na finsko fronto do 15,000. Toda radi težavnega terena so jih mogli malo rabiti. Vse, kar Finci potrebujejo zdaj, je kakih 200 dobrih boj- nih letal. In teh pričakujejo iz vremenu. Finski Anglije in Francije. -:-o- delniško sejo SND Stephen Lun- cerkev Marije Vnebovzete in na popoldne ob dveh v navadnih der. pokopališče Calvary. prostorih. London. Angležem se smilijo lačni Nemci sporočila narodu, da je angleška zori, naj ne privezujejo sank na'blokada proti Nemčiji spravila avtomobile. Marsikaterega je to isto na stopnjo, na kateri je bila že stalo življenje, ali pa pohab-i Nemčija leta 1916. Z drugo bedenje udov. Pozdravi iz Floride Iz Vero Beach, Florida, posi-'ekonomijo je povedal v zbornici: Ijajo vsem prijateljem in znan-,"Pred očmi imamo dan, ko bomo c«m lepe pozdrave sledeči: Mrs. zavili Nemčiji ekonomski vrat, J- Mlakar, Mrs. Anton Prijatelj' da ne bo mogla več vzdržati v in hči, Mrs. John Sedory in sin vojnih naporih." Allen- 1 Temu nasprotno je rekel vrho- Angleška vlada je vni poglavar angleške Cerkve, nadškof Lang: "Če tvoj sovražnik trpi lakoto, nasiti ga!" Dr. Barnes, škof iz Birm-inghama je pa predlagal v zbornici škofov, da bi angleška blokada prepustila v Nemčijo živež. Temu nasprotuje vlada, ki je rekla, da se ne more vedeti, katere vrste živila bi se potem porabilo v Nemči- sedo: danes Nemčija faktično strada. Angleški minister za Angleška vlada se trka na prša in pravi, da je njena ekonomska vojna takoj v začetku in ne šele pozneje kot v zadnji svetovni vojni, pomagala, cla v Nemčiji primanjkuje živeža že v štirih mesecih vojne. Tako je Hitlerjeva Nemčija že v teku štirih mesecev v istem položaju, kot je bila v zadnji svetovni vojni šele Židje niso hoteli plačati Hitlerju milijonov Washington, D. C. — Vodja poljske delavske stranke, general Haller, je povedal predsedniku Rooseveltu, da je bila nemška vlada pripravljena pustiti Žide v okupiranih mestih na Poljskem, če bi bili plačali 1,000,-000,000 zlotov, kar je v ameriški valuti $180,000,000. Toda židje tega niso hoteli storiti, nakai' je sledilo preseljevanje Židov iz krajev, ki jih je zasedla Nemčija. Haller je tudi povedal, kako nemška vlada vlači poljske kulturne delavce v nemška konfinacijska taborišča. Nihče ne sme vzeti s seboj več kot en mal kovčeg osebnih stvari. -o- Kdo ve? Kdor ve, kje se nahaja Louis Cimperman, ki je svoj čas vodil trgovino na 1432 E. 33rd St., je prošen, da sporoči njegov naslov August Kollanderju, 6419 St. Clair Ave. Če pa sam to bere, naj se zglasi na navedenem naslovu radi zadeve v starem kraju. Delavce goljufal Clevelandska policija je izročila federalnim agentom nekega Indijanca iz rodu Cherokee, ki je nekaj mesecev delal pri WPA in je svojim sodelavcem obljubo- Povečala otroku preveč pozor val velik dobiček, če mu dajo de-Jnosti-nar. Na ta način jih je ogoljufal za $250.00. Breslavški nadškof je ostro kritiziral vlado radi nezakonskih otrok Berlin. — Kardinal Bertram, nadškof v Breslavi, se je spri-jel z nemško vlado, ki propagira več otrok izven zakona. Hein-rich, načelnik nemške pPlicije, je namreč navduševal Hitlerjevo elitno gardo k ploditvi več otrok, v zakonu in izven zakona, v vojnem času. Rudolf Hess, vodja nacijske stranke je pa obljubil, da bo vlada skrbela za vse otroke, ki bodo rojeni izven zakona. Kardinal Bertram je izdal pastirsko pismo, ki se bo bralo v njegovi -škofiji na 21. in 28. januarja ter na 4. februarja, v katerem pozivlje vernike, naj spoštujejo šesto zapoved: ne prešestvuj! RADI LJUBOSUMNJA UBIL OTROKA Lansdale, Pa. — Benjamin McCabe, star 22 let, je priznal, da je zadušil svojega 51 dni starega otročička na novoletni dan. Zdravniški preglednik je izjavil, da je otrok umrl naravne smrti. Toda kmalu zatem se je McCabe skregal s svojo ženo in takrat je povedal, da je otroka on zadušil z blazino v spanju, ker je žena ji res za prehrano ljudi in kate-jpo dveh letih. V Nemčiji danes ra bi se predelalo za izdelavo mu- j primanjkuje živil, obleke in ku-nicije. e bila reorganizirana, ustanovili so jo tisti rojaki in delničarji, tisti ljudje, ki so imeli v banki poprej svoj denar. Ustanovili smo jo v namenu, da bomo | z njenim sodelovanjem in poslovanjem hitreje rešili zamrznjen dei\ar propale banke, to je bil tudi vzrok, da je banka ostala v istemu uradu in znjo še tudi isti j odbor, da bi manj stalo za poslovanje, kajti, treba je bilo od tedaj voditi dva urada, za likvidacijo in za poslovanje prave nove banke. Delničarji in delničarke so postali kakor zgoraj omenjeno najbolj prizadeti rojaki, kateri so od prve dividende stare banke založili za nove delnice, katerih je nova banka izdala za kapital $100,000.00 katero vsoto vidite v temu listu v računu označeno. Teh, ki so kupili delnice za go- ( tov denar za $100,000.00 je velik del naroda kakor bomo slišali. [ Vseh društev in klubov in še druge narodne skupine štejejo! po-1 vršno sem preračunal, da je tu; ! v društvih šteto nad 3,000 oseb ki j bi bile deležne, če tudi indirekt-no, dobička ali koristi od banke po delnicah. Poleg teh sem na-1 šel, da je še 925 delničarjev in delničark ki lastujejo delnice. Ako k tem prištejemo še njih družinske člane, bomo našli še okrog 4,000 več ljudi, ki lahko pričakujejo koristi od lastne. banke. In, ako k temu vzamemo še v poštev nadalje tiste, ki imajo v naši banki kakor vidite na drugi koloni v oglasu za $352,-434.73 posojil so tudi naši rojaki in pa onih 2,553 vložnikov, ki imajo v novi banki vloženih vlog za $774,933.01, ki so zaupali domači banki. Ako pomislimo na vse, ki so v zvezi z sedanjo slovensko banko, vidimo v tem velik del našega naroda kar ne more nikdo zanikati, kajti številke govore! Zdaj pa poglejmo še to, kar šteje največ, kar je glavno! To je korist, ki bi jo narod imel naj več načinov od banke, če bi jo narod upošteval kakor upoštevajo mnogi druge banke ker nekje se mora hraniti denar. Prvo naj pojasnim, da je od denarja dobiček za tisto banko, kjer se nahaja denar. Dobiček ostane banki, ki hrani denar. Vsaka banka dela z posojili denar z denarjem. Ako ga bi imela slovenska banka še več kot ga ima, bi za svoje rojake naredila še več dobička, že sedaj se kaže rezerva, ko je banka šele ziačela napredovati. Da boste pa lažje razumeli zakaj da sitnarim in opominjam za vloge naj vam služi tole pojasnilo eno in drugo v premislek: Da banka eksistira mora imeti urad z usluženci. Ta urad stane z malo izjemo vseeno, če banka obratuje z enim ali več miljoni dolarjev. Sedaj ima banka nekaj nad en miljon in že dela dobiček za delničarje, če bi imela dva mi-ljona bi delala z istimi usluženci za svoje delničarje dvakrat toliko dobička z istimi stroški. Pri tem pa ne mislite, da mislim dobiček samo za delničarje, četudi segajo številke teh v tisoče, so še druga sredstva od katerih bi narod od banke dobival pomoč in koristi, če bi ista napredovala. Banka podpira lokalne liste in društva oglase programe in bi podpirala še bolj in več, če bi jo narod v splošnem podpiral. Nad vse glavno je pa tole: Slišali smo, da je bila banka ustanovljena za to in po teh, ki so imeli denar v prvi banki zamrznjen, da bi ga s pomočjo te banke hitreje otajali. To je tudi mene privleklo, da sem se zavzel za sodslovanje za banko. Zavzel sem se iz namena, ker sem poprej za prvo banko vabil rojake, da so prinesli vloge in potem, ko je sledila depresija se je dogodil polom, kar je mene in vsakega uradnika banke zadelo v srce. Zakaj nisem že od prvega časa te banke sodeloval z direktori-jem je bil vzrok, ker nisem imel nevede dovolj delnic, da bi bil lahko izvoljen direktorjem nove banke kakor sem bil vselej poprej. Šele lansko leto, ko me je naprosil novi direktorij, sem se zavzel za to akcijo, ki ni hvaležno delo pri narodu, dasi je zelo potrebno, da se vrši. Banka ima uslužence, ki so točni in zmožni za delo, narod pa hoče vedeti, če se vodi pri banki in dela vse v korist naroda. Narod, ki ima zamrznjen denar v stari banki tudi težko čaka na rešenje denarja, tem Sem hotel pomagati najprej, ker če pomagamo tam, bomo pomagali sedanji novi banki, ker so po veliki večini eni in isti ljudje prizadeti, ki so tam vložniki in tukaj delničarji, za to je nemogoče deliti ene od drugih, le poslovanje je dvojno in. narod j pa eden. To je bil tudi vzrok, da sem pristopil še k odboru, ki 11—. kvidira staro banko, da bom lah- j ko videl in vedel ter vložnikom' pojasnjeval, kako da se likvidira zamrznjen denar. K temu sem naprosil in priporočil Mr. Leopold Kushlana, ki je specijalno zastopnik vlagateljev zamrznjene banke. Moje prvo delo, ko sem prevzel urad v novi banki je bilo to, da je začela naša banka kupovati od stare banke uknjižbe, nad 50 tisoč dolarjev jih je že pokupila, še več bi jih radi kupili in ljudje nas prosijo, da bi jih mi pokupili, ker bi pri nas plačevali manj obresti kakor tam, toda, "denarja in denarja nam dajte!" Tu je "point," stara banka mora likvidirati in vse prodati, naša bi še veliko odkupila, če bi naš narod njej prinesel denar, saj bi ta denar na več načinov kakor smo slišali prinašal obresti in dobi-ček-koristi našim ljudem. In k temu naj omenim, da je še veliko drugih rojakov, ki imajo posojila v tujih bankah in tam plačujejo po 6% nas prosijo, da naj mi odkupimo ta posojila ker bi pri nas plačali samo 5%. Ali razumete, da je tudi tukaj zopet korist in dobiček za rojaka, pri tem pa tudi dobiček za delničarja, za narod, če bi bil naš denar slovenskih rojakov v slovenski banki, služil bi narodu dobičke mesto da sedaj pomaga tujcem, ki nas ne poznajo! Ali sem potem na napačni poti, če si prizadevam, da bi se enkrat že prebudili! Ali mi zamerite tisti, ki ste me videli da sem odšel iz seje S. N. Doma potem, ko sem slišal v moj odgovor na vsa moja pojasnila, ki so bila posnetek tega dopisa, prezirani ugovor nekega rojaka, ki je na moje besede nekako dvomljivo govril o banki in njeni garanciji! Temu v odgovor: Garancija banke je ameriška vlada! Dobiček če bi banka napredovala bi bil pa slovenskega naroda, to je v zgornjih besedah dokazano. Naša slovenska banka je lastovana po narodu, to je s številkami dokazano. Naša banka ima naše rojake od naroda izvoljene za direktorije; ima pa tudi slovenske rojake za uslužbence, kar bi moral tudi vsak upoštevati. Kdor se drzne kritizirati napredek slovenske banke v takem položaju in oziru, mora biti znjim nekaj narobe v glavi. Posamezni človek že naj naredi kakor sam hoče, ker je lahko neodvisen, toda, kdor pa zastopa narodne skupine, pa naj bo to v društvih ali klubih in nasprotuje, da bi se denar, ki je last naroda, ne smel zaupati in hraniti v slovenski banki za korist slovenskega naroda, tak človek bi moral biti javno prikazan narodu in javno kritiziran. Za to sem odšel iz dvorane S. N. D. kakor sta poročala oba lokalna dnevnika. Šs več bi lahko dokazoval, toda pri pametnih bo moj dopis dosegel, za nekatere druge bo pa še treba časa in pisanja. Toda z veseljem poročam, da so začele prihajati nove vloge odkar se je vršila glavna delniška seja, ko so rojaki slišali ugodna poročila, da banka lepo napreduje in da pomaga k otajanju zamrznjene banke. Hvala vam, ki se vračate in ki zaupate pa narodu s tem pomagate! Druge pa prosim spreglejte, da je treba sebi poprej stati na strani kot drugim z vašimi dolarji. Ne pričakujemo tisočakov takoj, le dobro voljo pokažite, desetak in deset desetakov pa več takih rojakov, pa bo vse doseženo za kar se je glasil ta moj dopis. Saj ni res, da pišem rad, saj veste in vadite da si s tem še trgovsko škodujem, toda, narod bo s tem dobiček imel, to boste priznali pozneje. Shranite si ta dopis za poznejše čase in videli boste. Za slovensko banko Anton Grdina predsednik. -o- Zabave na koše £e verjamete alv pa ne Ko je Jimmy skončal s koncertnim programmo, se je razvila, kot je to navada po vseh naših koncertih, domača zabava, ki je obstajala v tem, da je zlezel k meni na provizorično "ka-balecno," se malo preturnal po mojih kosteh, mi vrgel uro na tla, ki sem jo imel poleg sebe, da ne bi zamudil konca starega leta, potem se je pa spomnil, da bi rad "papal," in je stekel k mami v kuhinjo. Hvala Bogu in vsem svetnikom! Tudi meni je nekam na misel hodilo, da bi stopil v krušno vrsto, pa kaj bom, ko sem imel V ustih tak okus, da se mi je vsaka jed zdela kot nezabeljen močnik. še zabeljen me ni nikoli kaj prida rad imel, kaj pa šele nezabeljen. In prav te slabe razmere v ustih so mi zelo napek hodile. Tri cele zime sem delal pi- kester. V kuhinji se bo pa peklo in cvrlo, da bo dišalo tja na "brik jard/' No, sedaj že lahko veste, da bo dobro. Da pa ne boste žejni, smo si izbrale najboljše "kelnarce," seveda članice kluba, ki vam bodo prav po domače postregle pri bari. Ker gre ves čisti dobiček za nakup kuhinjskih potrebščin, zato vabimo cenjeno občinstvo na veliko udeležbo. Vstopnina bo samo 25 centov." Torej pozdravljeni in na svidenje v soboto 3. februarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Rose Šimenc, predsednica. 0b30°letnici Društvo Lipa št. 129 SNPJ poslavlja svojo 30 letnico v soboto 20. januarja in sicer s plesno veselico. Dolžnost vsakega člana in članice je, da je navzoča s svojo družino. Pbvejte tudi svojim prijateljem in prijateljicam ter jih povabite, da nas obiščejo. Za srbeče pete bodo igrali mladi fantje Eddie Zay orkestra, kadar vas bo pa napadla žeja vam bodo postregli pa naši natakarji, seveda bodo tudi kuharice pripravljene, da vam postrežejo z dobrim prigrizkom, da ne boste lačni. Torej, le pridite, vabljeni ste prav vsi iz širnega Clevelanda in okolice, da nas posetite v soboto 20. januarja v avditoriju in prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Za dobro postrežbo in fino zabavo vam jamči in'vas prav vljudno vabi, Odbor. smene in ustmene prošnje j Johani, da bi mi skuhala M In šele, ko sem ji tisti teden božiču poslal ultimat, da | pravi žolico, ali pa jo boWiwuui drugam prosit, se je odločil® Ni t mi jo je skuhala. Old Zares se je strdila ravnojev ni sti čas, ko sem vzel v najem'eč prt hod. Se reče, saj je nos drugo^čini ta pa zopet drugo, zato sem^i. z veseljem zasadil žlico v trt Win tajočo stvar. Ko sem jo zel nil v usta, se mi je pa zdelom ti Prav nobenega okusa nisem 'f'e nis< Da bi pa žolico jedel in ne % _čis pri tem nobenega dopadaj^0^ P1 pa zopet ne gre. Zato setf^0^ in žolico odložil, dokler ne o&ei'vo vem stanovanje nahodu. ^ ^ se kesal, ker tisti teden P°jja bo1 vem letu a-va se s žolico ra imenitno zabavala. Prav i#*lml 1 mi je storilo takrat, ko se4malu spomnil na Toneta Zbašni^'0 1 katerim sva jo neke zime c'! la vsak po tri krožnike v en1 s.re' pi in si potem pripovedov^llle-žalostnih razmerah in razb^eku o vih dohodkih v najini notraHf"1 gž ni. Toda Tone si je bil |zdr žolice, jaz pa tudi nisem l>friPra da bi bil kaj prikrajšan, izne bila naša žolica. Fran" Zato se mi pa res inako #nal vselej, kadar mlatim to n»!|e b°r jo dobroto tega sveta in morem dati Tonetu, ki je^lm° daleč tam v Minnesoti, kjerj'0 brže ne znajo take stvari Pr EVjj^ vati. „ „ en na Ampak, ker ze govorim 0 ^ ^ in ker smo sami, bom pa vedal, kako me je na kratil rot žala Johana na letošnji svet' 11 čer. Veste, takrat nisem imf1^ tla hoda, lačen sem bil pa za trii n so bili kar trije posti, v S^ ^ petek in soboto. Pa prva JjUl. dni sem čisto lahko prestop ^ot nisem bil dosti doma, ampj1^ t soboto sem pa bolj trpel Ni [ pa nosil k"laftrska polena PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Višarje. V soboto opoWne F3a prišel domov in Johana mfomi. kar nakratko odpravila z 11 J*5 z kovo prežganko. Pa tudi ne bilo tako Tiudo, da se ne vek peči prestavljalo piskre in jj. €s ce in kastrole, notri pa take ^ na ri, da so mi šli kar lasje P0^,1 Z! Ampak Johana je kratko, P*; g r' ko razumljivo povedala: d" ^ 1 jšem noči ne bo nič! Menda nisem imel še ni^0 ,|e g ko hudih težav kot tisto P^tjegni] dne. Pa vleklo se je kot hu"| pa to. Najhujše mi je bilo radija šuta, ki se je bahal v velikefje z& skru in dajal od sebe take ^jpomo da bi jih ne premagal najve , ši Mohamedanec, ki bi se Blast i nosom obrisal za vseh sedeli ^ bes, ki ga čakajo, če v sV?j življenju ne pokusi pra§> ^v.. ga mesa. Trape! ^cznil Bom pa še jutri povedal* ^^ je bilo, danes nimam časa^ Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. veliko maškeradno veselico in sicer v soboto 3. februarja. Začetek ob pol osmih zvečer. Razdeljenih bo 15 do 20 nagrad med maske omenjeni večer. Prvo nagrado bo dobila maska,'ki bo najbolj pomembna za ženski klub, drugo najlepša in tretjo pa najgrša in tako naprej dokler bo kaj nagrad. Tukaj vidite, da se bo vredno našemiti. Deležni boste lepih nagrad in poleg tega pa boste imeli fino, pošteno domačo zabavo, saj bo to zadnja sobota pred postom. Za ples bo igral Vadnalov or- l K,«.tU V Olli je unu, Urtiira iiiiiiaiii TjmriJiJTJirLrLarm^ IZKAZ STANJA SLOVENSKE BANKE THE NORTH AMERICAN BANK CO. ob koncu leta 1939 Račun prikazuje stanje koncem leta 1938 in potem takoj zraven stanje koncem leta 1939, da se lahko vidi bančni napredek. PREMOŽENJE „„„ Dec. 31. 1938 Dec. 30. 19ft Gotovina narokah in v bankah................ $108,276.53 $ 290,346.« United States vladne obligacije.................. 193,146.88 263,037.? Posojila in diskonti.......................................... 269,839.24 352,434.' Drugi bondi in sekuritete.............................. 298,301.84 285'03®?,s Drugo premoženje............................................. 6,295.74 10,962-^ Skunaj ........................................................ $875,860.23 $l,201,8l^3 OBVEZNOSTI „ „n Delnice ....................................................................................................................................$100,000.00 $ 100,000^ Delniške Debentures..................................................................................90,000.00 90,000-^ Rezervirane, za glavnične Debentures, ob- resti in izplačila........................................................................................1,631.80 2,931° H Preostanek in nerazdeljeni dobički........................56,538.27 53,. □ Vloge ............................................................................................................................................627,198.16 H Javni skladi ................................................................................................................180'°2«5l I-: Druge obveznosti................................................................................................497.00 88»^, Skupaj ........................................................ $875,860.23 $1,201,8X7-33 P-i Sekuritete v vsoti $177,146.93 so zastavljene za javne sklade kot 1 - dovoljeno po postavi. r p- Člani Federal Deposit Insurance Corporation. H r Člani Cleveland Clearing House Association !j Naj bo pri tem omenjeno, da je banka dobila v minulem H 333 novih vlagateljev in da je imela koncem leta vseh vlagate*-1 T 2.553. i [j NAROD, BODI PONOSEN NA SVOJO BANKO-' inn.n..ri...r^n-ri.nj^n.n_ri.rLrLrLn_n-rLrLrT_rLi f edv, oge LIn Hetov sktilp On Ke skup ea s i Ki bni j Jega la -Pmer ' Kc IN i vraži teči' je nj, jatel Be sem t ^ kale "V . Svari I; boš r ja!" | P! bliže fdijar ■ razk: fcl I^Plas rošnje iala žoli ;i teden da mi! WINNET0U t nu ™ ------se ozr1' ali le Old Pirehand ubogal prijate- ravno jev nasvet. Parrano je bil da. najem ec- pred menoj, in v varljivi me- drugo,eecim mi je prav lahko izginil iz ) sem!;,ci- 0 vtrl Winnetouova hvala je bila si-opa^r zelo laskava, pa popolnoma . zdelo-Preprican le nisem bil> ali si jo enihc^om tudi zaslužil. Niti za korak isemije msem prišel ubežniku bliže. n * je njegova pesala- Ves čas sem štedil sem f oje moči in hranil močno re- ' °dl0Žilni trenutek. U> 1„! J,e bil° končno videti, da f P dal t?1 leudošel- šele tedaj sem ,llC° ii?be' kar « premogel. aVW malu t , V daljavo in ™ bil C^lovo h akoblizu- da semčulnje- mfuS d^ dih— Ni- i-liizstrelien! °r0ZJa pri sebi ko ; Jcnife Jt" sani0^resa in bowie- »ITmZr b~ i nil sem ,kaj namerava. se an, ^/^nada je ^ ^^ ^ ■o > bomVoL eu;t^em rletu • P na ustaviti ln kreni- ta tW da bom zdi"al »hZm°°pa da mi na" -» bit na to na str«. m z njim sem sko- skuna-7ZVS0 »Ho sva trešči-pa s® uPaj ]n . iiio rorai„ mo;i noz se mu je v hrbet. cratfcf ročaja zabodel i sveti bilni sunek nai„ ■ u n ime'la tla. V hipu - Je-°ba Vrgel ri.l>et na nogah> sa trtf sem bil seveda v «mrtno zad;tmT V6de1' prvafnil. Pa ni Se vec estal-j Globoko sem si «aa , ., . amperi nož. 1 °ddahml in mu >el k|Ni bil prvi nasprotnik ki sem na nafemoral v imK' K1 sem PHbla koža SlJobranu zabosti, in ia mfomin na s!tkazala farsi,kak , z rfje z i7uH!recno Prestane dvo-' tiskih jerumi noževalci ame- 'r4 , in ^ I' P«J mojim Hoaem ..v.smirna T J, ™a le nekoliko ne-PokI'' ilSS*.?" »Me vseka- CO, Jil vreden m pomilovanJa ni la sPominUgiba1' kaJ bi si vzel nikolifm začui v? Ti0 zmag0' k0 > Brž sel , naffle kora- \iif Pa prpv; i Pijanec. do 1 iedi^CZa mene PaU^.bi1'skrbelo ga 1 d mi Je prihitel na Je mrtev .f' je i se hl ,arrano edef^ "M i r Jc* Moj beli' br-it ^ PuSčica Apače nagel kakor , , ^ezmotliiv!" V 111 nJegov nož je z?® ko - je 0. ivefl ^odved ob v "tU1U Je m°čen ko h0ge »o tež?SU Zime- pa njegove In ^ !Zke,°d števila let." j!** Hkl^-, 6Sedah je Win-skalpirai r1; izdrl nož ter -°^meU l6ga parrana. Kar gg • Skupab Snbil 2 Winnetouom ea storil ^ še ni kaj take- Kako k^l' f"1 krotki a*1 6 Pač človekolju-37.51 lega poLrlav, Apač sovražil "be-Ja ^ t rja" Tim Finnety-ar mi ni besedice iž^ omenil o" nikd L7-23 IrAn : "Jem — kaJ ga i« * Tim Finnety? Za- « J s« je An - ...... ' (OO0 Vražip j,- ^pac tako krvavo so- <0* teči Wini t tajno je nosil mo1- 18" je »iti svoiI°U V svojem srcu> da Patelii, ,"3ernu najboljšemu pri- 3.0» BJU ni izdal? S «em sgdl0e+ nisem rekel. Obrnil ^ I Zun an- 7'33 W'w/ mesečini so se premi- >t «wtenine sence. Nvaril1"^ Pazi!" sem Po- Ib°š mor , ek Prihaja! Braniti ja!» skalP belega poglavar- et" jev ;bližJG^dno So se sence plazile ■ diianc^02?1 sem jih. šest In- razkronH*16 naJbrž so iskali tn u 6 tovariše. Winnetou v stran. Uga- Ponke so nama bili nevarni. Preveč jih je bilo za naju dva, ki sva bila povrh še skoraj brez* orožja. In konje so imeli, za va jeti so jih vodili. Tudi Old Fire-handu so utegnili biti nevarni že zdavnaj bi bil moral priti za nama, pa nikjer ga ni bilo. Naj brž si je zašel. In če so ga Pon-ke našli, je bilo po njem, ni jim mogel uiti. Vzeti sva jim morala konje in zato sva jih morala obiti in jim priti za hrbet. Prišli'so bliže in zagledali mrtvo truplo. "Uff —! Uff —!" so se čudili. Pogledali so si padlega in za tulili od groze, ko so ga spoznali. Trenutek je bil ugoden. Planil sva, zagrabila za vajeti konje, ki so jih v svoje miznena-denju izpustili, zajahala in v skoku odjezdila. aZnimivo in obenem zabavno bi jih bilo gledati, kako so osupli zijali za nama. žal da si te zabave nisva smela privoščiti. Upala sva, da najdeva Old Firehanda na progi. Pa ni ga bilo. Kam je izginil —? Indijanci so se razkropili. Dokaj mrtvih je ležalo naokoli, popotniki so jih znašali na kup. Ranjencev ni bilo. Beli so se boju previdno izognili, ranjeni Ponke pa so pobegnili z zdravimi vred. Ob tiru sta gorela dva velika ognja, dogovorjeno znamenje za vlak, da je proga spet prosta. Vlak je privozil. železničarji so prihiteli in popraševali, kako se nam je godilo. Hvalili so nas in inženjer je obljubil, da nas bo v poročilu, omenil in pohvalil. Pa tako hvalo sem seveda odklonil. "Ni treba!" sem dejal. "Navadni westmani smo in ne potrebujemo vaše hvale, če pa že hočete koga slaviti, razglasite imena tehle junaških gentlemanov po državah. Mnogo smodnika so požgali in čisto pravično in prav je, da se jim da priznanje, ki so si ga zaslužili." Negotovo me je gledal. "Res —? je vprašal. Menda se mu je moj glas le zdel sumljiv. "Vsekakor." "Junaški so se torej borili?" "Nad vse junaški!" "Me silno veseli! Zapisal si bom njihova imena in jih objavil. Pa kje je Old Firehand? Ni ga videti. Saj je bil vendar v boju —. Je morebiti padel —?" Winnetou mu je odgovoril: "Moj prijatelj Old Firehand je izgubil" sled Parrana, belega poglavarja, in zgrešil tudi naju. Najbrž je naletel na Ponke, ki so se raztresli po preriji. Šla bova z Old Shatterhandom in ga poiskala." "Da!" sem pritrdil. "In to morava nemudoma storiti! Utegne biti v nevarnosti. Pomagati mu morava!" Poiskala sva puške in toma-hawke in odhitela, seveda v smeri, koder je bežal beli poglavar. Daleč se v mesečini ni videlo, zanašati sva se morala bolj na uho ko na oko. Pa stroj je z u-glušujočim šumom izpuščal paro in popotniki so uganjali tak šunder, da sva zaman prisluškovala. šele daleč zunaj na preri ji sva smela upati, da bova morebiti čula klicanje ali pa streljanje. Pa nič nisva slišala, že sva se mislila vrniti, ko oba hkrati za-čujeva slabotno klicanje v daljavi. Napela sva ušesa. "01d| Firehand bo!" je menil Winnetou. "Bežečim Ponkam ne bo prišlo na misel, da bi se s klicanjem izdali." 'Tak tudi jaz sodim. Brž, pohiteti morava!" 'Da! V nevarnosti je. Sicer bi ne klical." (Dalje prihodnjič.) Ob spominu prošlih let Ko začnemo novo leto radi pozabimo, kar smo v preteklem letu dobrega doživeli, le slabo pa nam ostane v spominu. Tudi jaz se spominjam nazaj, ko mi je leta 1929 umrl ljubljeni soprog, Ignac Jerič. Dne 12. januarja letos je poteklo dolgih 11 let odkar smo ga izročili materi zemlji. Ostalo mi je šest malih otrok, najstarejši 14 in najmlajši pa 3 leta. Koliko žalosti in skrbi je bilo takrat, se ne pa popisati. Ljudje so me tolažili in mi dajali pogum, da vsemogočni Bog da človeku križe in težave, a da mu pa tudi pripomočke, da vse te nadloge tudi prenese. In res ljudje so mi stali ob strani, podpirali me v trgovini in že sem mi slila, da se obrača na boljše, pa kelih trpljenja še ni bil izpraz njen, 3. julija 1930 ob 11:30 ponoči je v sosednji hiši nastala silna razstrelba. V trenotku je bila vsa naša hiša v plamenih. Imela sem še toliko časa, da sem vsaj otroke rešila iz goreče hiše. Zgorela nam je vsa obleka, vsa kuhinjska oprava, seveda tudi vse pohištvo. Zopet so nam dobri ljudje in rojaki prihiteli na pomoč in nam darovali prav lepo vsoto za prvo potrebo. Oh, kako smo vam bili, dobri rojaki, tedaj hvaležni in smo vam tudi še sedaj. Bog, ki vse dobro plačuje, naj vam bo že na tem svetu dober plačnik, po smrti pa naj vam bodo vaša dobra dela všteta v knjigi dobrih del. Prišla je depresija, ljudje niso delali, ni bilo zaslužka, živeti pa je bilo le treba. Zopet je bilo obilo skrbi kje vzeti denar, da se plača naročeno blago. Prosila sem tu, prosila tam. čakajte, saj bodo ljudje zopet delali in tudi plačevali. In res sedaj ljudje malo boljši delajo in tudi že pomalem- odplačujejo nazaj in tako plačujertVtUdi jaz stare račune za prejeto blago. Kar ima companija enkrat zapisano ne jzbriše prej, da je do zadnjega centa vse plačano. y letu 1939 so graduirali trije moji otroci. Sin William je graduiral na Ohio State University in sedaj pa pohaja na Western Reserve University in se uči za doktorja vsega zdravilstva Ida je graduirala v South High višji šoli in najmlajša pa v sv. Lovrenca šoli. Koliko stanejo šole, vejo samo tisti starši, ki imajo v tem že izkušnje. Ob nastopu leta 1940 se zahvaljujem prvič Bogu, da sem kot slabotna ženska mogla prenesti toliko težav in bridkosti, drugič pa mojim odjemalcem, ki so mi po večini ostali zvesti odjemalci Sn pošteini plačniki. Z vašo pomočjo sem prenašala težave, z vašo pomočjo mi je bilo mogoče obdržati trgovino. Zato se mi, zdi prav, da se tudi vsem mojim odjemalcem javno zahvalim. Obljubljam, da bomo skušali tudi v bodoče postreči vsem in z najboljšim blagom in zmernimi cenami. Hvala pa tudi mojemu sedanjemu možu Ignac Rangusu, ki tako skrbno vodi gospodarstvo, bodisi pri trgovini ali posestvu. Vsi pa sprejmite vdanostne pozdrave za leto 1940, ki smo ga pričeli v upanju na boljše čase, da bi ga tudi zdravi dokončali, Theresa Jerič-Rangus. Testfant" čka. Računal je seveda, da dobi denar čimprej in v tem pričakovanju so ga že pili na tetin račun. Nekega dne se ustavi pismo noša pri njih in jim izroči brzo. jav, da jih teta osebno obišče, ker si želi videti njegovo ženko in še bolj pa otročička. . . . Kakšno presenečenje je nastalo med njimi in zmešnjava, si lahko mislite. Stankova tovariša, oba študenta, ga jezno zbadata, češ pravega vraga si sedaj napravil, kje dobiti otroka ? Ker so pa študentje in polni iznajdljivosti, so pripravili vse potrebno še prej, ko jim je teta s svojo nečakinjo Hildo prišla na vrata. Pridite pogledat to igro polno smeha in dobre volje, posebno v trenutku ko hoče teta - vzeti fantička iz povojev, češ da je moker, ampak moker je bil Stanko od strahu, kajti če bo teta pregledala povoje bo videla precej velikega fanta in sicer študenta Mirkota. Drugo igro pa vam opišem v prihodnje mdopisu. I. Kapelj. -o- Iz Euclida Kdor hoče videti "fejst fanta" naj pride v nedeljo ob treh v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer ga bodo pokazali pevci Mladinskega zbora, sami mladi fantje in dekleta, skoraj prav tako kot v Ljubljani, kadar premišljujejo kako bi se po najkrajši poti prišlo do denarja. Trije študentje so suhi kot poper, niti cvenka v žepu, a močno željo po zabavi. Tudi pili bi ga radi, ampak če ni okroglega, morajo piti vodo na mesto kaj močnejšega. Stanko ima v trgu bogato teto, pri kateri živi njegova sestra in ji piše pismo, da nujno potrebuje tisoč dinarjev, ker se je pač tako dogodilo, da se je oženil in da ima kajpak tudi sin- Bliža se pustni torek, kakor vsako leto bodo tudi letos imela Skupna društva fare sv. Kristine veliko maškeradno veselico. Tudi letos bo nekaj posebnega. Vabim vse od blizu in daleč, da pridete na to našo veselico. Vstopnina bo samo 25 centov. Pomislite, samo 25 centov in poleg tega pa še tako lepe nagrade za maske. Res bo lahko vsakemu žal, če bo šel kam drugam, kajti za to vstopnino dobite pošten užitek in Skupna društva vam jamčijo za dobro postrežbo z vsemi dobrotami, ki spadajo k pustni veselici, članstvo je pridno na delu, da preskrbi vsega potrebnega. Torej ne pozabite 6. februarja na veliko maškeradno veselico pri sv. Kristini na 222. cesti v Euc-lidu. Kmaiu vam bo še nekaj povedala Urška Trtnik, meni je re- kla, da jaz ne smem nič o tistem omeniti. Zato pa le dobro pre-čitajte vse dopise in prepričajte se sami v torek 6. februarja pri sv. Kristini v šolski dvorani in boste videli, da je vse res kar smo pisali. Na veselo svidenje 6. februar j a na maškeradni veselici vam kliče, T. Zdešar. IZ DOMOVINE V otroški sirotišnici v Philadelphiji je nastal ogenj. Mimoidoči avtomobilisti so kar v spalnih oblekah odpeljali otroke na varno. Med Italijo in Ogrsko so se utrdile prijateljske vezi, ki bodo imele veliko vpliva na bodočo politiko na Balkanu. Na sliki so, od love. proti desni: italijanski zunanji minister Ciano, ogrski premier Tcleki, ogrski zunanji minister-Cwku m Benito Mussolini, —V 40 letih je posadil nad 8,-000 borovcev. Redek primer nesebičnega in koristnega dela pri pogozdovanju primorskega krasa nudi ugledni trgovec Juraj Turina iz Križišča pri Sušaku. Turina, ki je zdaj star 70 let, je v 40 letih lastnoročno zasadil nad 8000 borovih stebelc, in to 4000 na otoku Sv. Marka, 4000 pa v Lipovahu pri Plasu. Iz teh stebelc so zrastli krasni gozdovi, ki jih Turina stalno obiskuje in spremlja njihovo rast. Ministrstvo za gozdove in rudnike je dalo Turini priznanje za njegovo delo s tem, da ga je odlikovalo z redom Jugoslovanske krone 5. stopnje. —Poljane, decembra. Pri nas se je zgodil primer hudobnosti, ki naravnost vpije' po temeljiti kazni. Posestnik Anton Bizjak v Zgornjem Brdu, občina Poljane, je posejal pred tedni na svojih njivah ozimno pšenico. Ko je ogledoval Bizjak te dni svoje njive, je začuden opazil, da ne poganja iz tal samo pšenica, marveč tudi neki plevel, ki ga je posejal neznanec kar po vseh treh njivah. Ugotovili so, da je zlobnež na-sul po Bizjakovih njivah koka-lja in graščice. škoda je znatna, ker je vsa setev uničena, za novo setev pa je že prepozno. Orožniki so osumili grdega dejanja nekega moškega, ki je z Bizjakom sprt. Ta moški je Bizjaku obljubil maščevanje. MALI OGLASI Velike posebnosti Pork roast, Picnic ..........IOV-jc Pork loin, povprečno po 6 funtov, celi ali pol 13V2C Teletina za filo.....................15c Govedina od prs za juho IOVSjc Okusne vinarice ..............17Vzc Sliced bacon .....................J19c Riževe in krvave klobase, 13 za ........................................50c Suhe mesene klobase, najboljše, 4 funte za ..............95c Križman Markets 678 E. 185th St. 1132 E. 71st St. (Jan. 18, 19) Naprodaj poceni Hiša 10 sob, za 2 družini na E. 147. cesti, blizu St. Clair Ave. in St. Joseph cerkve; cena $4,500. $500 takoj. Hiša 10 sob za 2 družini, blizu Waterloo Rd.; cena $3200. Takoj $500, ostalo na lahka odplačila. Mnogo drugih his poceni. Vprašajte pri Collinwood Realty Co. 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934. (Jan. 19,20,28) VABILO! Vabimo vse Tonete in Tončke ter prijatelje na KOKOŠJO VEČERJO v soboto 20. jan. Postregli bomo z finim vinom, vsakovrstnim žganjem in svežim pivom. Igrala bo dobra godba. Se toplo priporočam za obisk ANTON PETKOVŠEK 965 Addison Rd. SPECIALS Friday-Saturday Pure Granulated Sugar 25 lb. Sack.......$1.19 No. 77 Quality Salad Oil Gal. (in Bulk)......79c Fresh Selected Eggs, doz..............18V4c Morton Salt, 2 10c boxes .............15c "Free" Balloons with each purchase. Pure Tomatoe Catsup, 4Big 14-oz.Bottles ..25c California Large Sun-sweet Prunes, 4 lbs. .25c Kirkman Soap Flakes, 2 Big Boxes........33c Concentrated Super-Suds (in the Blue Box), 2 Big Boxes... 39c 4 Bars of Palmolive Soap "Free." SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Kdor želi Lepe mlade grahaste kokoši, od 4 do 6 funtov težke, po 25c funt, sveže vampe 12c funt, pork chops 18c funt, domače suhe klobase 4 funte za $1.00, jetrne in krvave klobase po 5c vsaka, domače kislo zelje 6c funt, lepa mlada prasetina po 18c funt, posebno lepa in velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. DO 20% POPUSTA dobite na novih Maytag pralnih strojih. Dobite tudi popust za vaš stari pralni stroj. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. IB Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CI.AIK AVE. HEnderson 2978 X M » N N M VH ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. Inc. 6013 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 SLOVENSKO PODJETJE BUSS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. ' MANDEL DRUG CO. n 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. ^ (JCXXXXXXXXZIXXXXXXIXIIXXIX; MAR-KET COAL CO. 1261 Marquette Ild ENdicott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! DODGES 1935, 1936, 1937, 1938 in 1939. Coupes, 2-I)oors in 4-Doors. $245 do $645 Kompletno popravljeni in se nudijo veliko pod vrednostjo. Prodajo se z našo garancijo "denar nazaj." Radio in grelci sko-ro v vseh. Pridite k nam in prihranili boste. C. J. Harmon, Inc. "Pontiac on the Heights" 2926 Mayfield FA 8357 Dva bloka zapadno od Superior Rcl. (Jan. 17,19) Tem potom se naznanja vsem delničarjem Slovenskega narodnega doma na E. 80. cesti, da se bo vršila v nedeljo 21. januarja 1940 ob 1:30 popoldne DELNIŠKA SEJA Vsi delničarji in delničarke so resno vabljeni da. se te seje udeleže. L. I. SUPAN, tajnik AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY If), 1940 jamstveno odgovoril kletar. "Kaj, divjak, si se zamislil?" je pristavil zviška, videč, da je Tju-rja umolknil in zmajal s poveše-no glavo. 1 "Tudi ti bi se!" se je zadri, "Ali veš, kaj se to pravi: Dja-kon — pa menih ! Le s kom bom sedaj plesal?" se mu je nenadoma iztrgalo. Oče Serafim je zamahnil z roko in odšel. Novica se je naglo raznesla po dvorišču; ščenek je hitel Djako-na iskat in ga je srečal, ko je prihajal iz jamske cerkve. "Ali je res, ka-li?" je vprašal ščenek. "Gospod me je spoznal za vrednega, da sem prejel svete zakramente!" mu je Djakon vzhiee-no zagodel v odgovor. "Po desetih letih . . . prvič . . ." se je Djakonu trgal glas. "Gospod, bodi usmiljen z menoj!" "V menihe pojdeš?" je rekel Ščenek čemerno. . "Pojdem! Izpregledal sem do konca!" "A po kaj ? Odpostil si se — in dobro je!" "Grehov še je na nas — na vsej zemlji nakopičilo — Niki-tuška — glej!" Djakon je pokazal z roko nad glavo. "Zanje se ne napostiš takoj! Treba jih je odmoliti!" "Kaj bom pa jaz sedaj?" je, pomolčavši, izpregovoril ščenek. "Kaj naj počnem?" "Tudi ti se preobleči!" mu je svetoval Djakon. ščenek ga je dvoječe pogledal in zmajal z glavo. "Ne . . . kje pa? . . . Torej tako .. ." Djakon je zdajci razumel, da se njegov prijatelj, s katerim je neločljivo preživel toliko let, čuti siroto. In položil je svojo og romno šapo Šoenku na ramo. "Zdaj se, Nikituška, skupno potrudiva in postaviva za sveti samostan; a kaj ti bo potem storiti — bova videla, če ostaneva živa in zdrava!" '*Da, da! . . ." se je počasi zadovoljil ščenek. Prijatelja sta se razšla. * V noči tistega dne, ko je bil Djakon posvečen, se je zgodilo nekaj, kar je samostan silno razburilo. Komaj se je zasvitalo, je obhodni stražnik, hodeč po zapad-nem obzidju, opazil vrv, privezano okoli enega izmed zobcev. Obhodnik je pogledal skozi strelnico in videl, da stoji zunaj, na zemlji, z naprej nagnjenim telesom in s povešeno glavo in rokami, neki človek. Obhodnik ga je poklical, toda ta se ni genii; potegnil je za vrv in človek spodaj se je zazibal in zamajal z ene strani na drugo. Bil je mrtev. Obhodnik je poklical ljudi, ki so potegnili truplo na obzidje; pokazalo se je, da je Fedor. Drugi konec vrvi je imel privezan pod pazduho, prav 'iz sredine prsi mu je štrlel oper jeni konec debele nemške puščice, na plečih pa je mrtvemu visela vreča s trdimi, očividno že dlje časa spravljenimi koščki kruha. Bilo je jasno, da je Fedor sklenil bežati in je — ko se je spuščal z obzidja — poginil od slučajne puščice. "Bil je zahrbten človek. . . je rekel nad njegovim telesom Klim, ki je bil pritekel z drugimi vred gledat ubitega "in je tu di tako smrt prejel!" Na obzidje je prišel tudi oče igumen. "Kam ubežim pred obličjem Tvojim, Gospod?" je iz pregovoril nad truplom in povzdignil svoje starčevsko, bledo lice k nebu. "To je božja sodba, bratje: taka bo tudi drugim, ki se drznejo zapustiti sveti dom njegov!" Po igumenovem ukazu so Fe-dqrja pokopali brez slovesnih molitev; grob so mu izkopali ob obzidju nasproti mestu, kjer je bil poginil, in čez kake dve uri je kot spomin na črnoobrvega Fedor j a ostala na zemlji le še žolta groblja. Njegova smrt, še bolj pa njegov pogreb, se je silno dojmil vseh. "Po pasje je umrl, po pasje so ga zakopali!" so modrovali ljudje, ko so se razhajali od njegove gomile. * Na jasni, t'bi večer pred istim dnem se je v temni jamski cerkvi, razsvetljeni samo z žol-timi plamenčki sveč in svetilk, pred svetimi podobami izvršilo s spremljevanjem odpevanja po-svečenje Djakona. Ime so mu dali Jeremija. Ko je bil obred končan in je igumen blagoslovil novega, v o-glavnico in črno haljo oblečenega meniha, se je ta približal ču-dotvorni ikoni Božje matere in padel pred njo na obraz. "Tebi bom služil, presveta Bo-gorodica!" je v navalu vzhičeno-sti vzkliknil. Za bivanje so mu odkazali novo celico, stoječo samo zase na vrtu poleg stolpa južnega obzidja. In ko je po posvečen ju menih Jeremija stoje opravljal nočno molitev, ga je nekaj mehkega sunilo pod kolena. Ozrl se je in zagledal medveda, ki je legel k njegovim nogam. V celici sta se nastanila dva prebivalca. Osem, in Dvajseto poglavje Kljub temu, da so zmanjšali deleže moke in graha vsem, so se zaloge pri očetu Serafimu kr čile tako naglo, da je moral kmalu nastopiti glad. ščekin je bil že poskusil napraviti v eni temnih noči izpad in ugrabiti Nemcem pratež, ki je stal pod gozdom, izgubil pa je kakih dvajset ljudi in se vrnil prazen: Nemci vso bili oprezni. In zopet so na nočni napad odgovorili z ljutim naskokom, ki se je nadaljeval dva dni zaporedoma od vseh štirih strani. Z obzidja se je videlo, kakor da je celo morje oboroženih ljudi zalilo polja okoli samostana, in valovi za valovi so se valili k obzidju, pljuskali nanj, se rušili, udirali nazaj in se zopet za- ganjali naprej. Nanje so lili vrelo vodo, smolo, gorečo slamo; nad zobci obzidja je v nepretrganih bliskih švigalo železo sekir, bait in kopij ; branitelji so sekali in klali od zore do mraka, prevračali ljudi in cele lestvice z njimi ter sami padali od puščic in nasprotnih udarcev. Ščenek je sekal ljudi čez pol in ko je bil zlomil že dve sekiri, je pograbil hrastov kol, ki je ležal na obzidju, in začel z njim pometati napadavce. Tjurja je pobijal s celo soro; oče Mark, Klim, Pogankin in Pljuškin so delali s kopji; vse, kdor je mogel količkaj delati, je poklical ščekin na obzidje, vsem je znal vdihniti besnoradostni duševni vznos, ki je tako znan starim borcem; celo oče kletar je pozabil na švigajoče puščice in je vneto zvra-čal na Nemce na lestvici kotle z vrelo vodo in smolo. Igumen je v epitrahjliju in s križem v rokah hodil po obzidju in, visoko povzdigovaje križ, kričal s svojim starčevskim glasom: " ... da vstane Bog in se razkropijo sovražniki njegovi!" ščekin je bil povsod. Z južne strani je tekal na severno, s severne na sosednidve; kjer so branitelji omagovali pod pritiskom sovražnika, tja je poslal svežo pomoč; kjer je bilo opaziti začasen prebitek ljudi — je od tru-dnosti padajoče branitelje zamenjal z drugimi. Videč, da zaloge smole usihajo, je ukazal privaliti in spraviti na obzidje bruna in debele kamne, da bi jih metali na Nemce. Okoli poldne prvega dne mu je sovražnikovo kopje skozi in skozi predrlo sredino leve dlani, a v svojem ognj'Uj ni zapazil rane, ko pa so mu jo drugi pokazali, je zamahnil z roko in šel po opravkih dalje. Proti večeru drugega dne se je bitka končala; nemško morje pustilo za seboj nepremične kla-je odpljusknilo nazaj k lesu in del plastoma ležečih teles. Zmaga Pečercev je bila popolna. Igumen je na stolnem trgu o-pravil zahvalno službo božjo, nato pa mašo za duše ubitih: bilo jih je kakih štirideset. Ranjenih je bilo silno veliko. Naum in njegovi pomočnici so delali noč in dan; na pomoč so jim prišle ženske; bolnica ni mogla sprejeti vseh hudo ranjenih in treba jih je bilo razmesti-ti po šatorih pri sorodnikih, po celicah in po vseh prostih kotih. Toda takih kotov je bilo malo in še- v teh je postalo nenavadno tesno. šele tretji dan po pogrebu u-bitih je utegnil Ščekin iti v bolnico se preobvezati. Nauma ni bilo — šel je pogledat k bolnikom — in Ščekina je sprejela Tasja. "Kaj? Tudi tebe so ranili? Kdaj ?" je vprašala nemirno, ko je videla njegovo v cunjo zamotano roko. "Da . . . pred tremi dnevi . . so me nekaj pičili . . ." je odgovoril ščekin' smehljaje se. Cunjo odviti je bilo nemogoče, tako se je sprijela od premeT zele in strjene krvi. Tasja je zletela po glinasto skledo z vodo in velela ščekinu, naj vtakne vanjo roko. Potem je oprezno odmotala odmoklo cunjo in prebledela, ko je zagledala predrto rano: zavzemala je skoraj sredino roke na obeh straneh; dlan je bila otekla in bakrene barve. / "Zakaj pa nisi prej prišel?" je rekla deklica. "Vidiš, kako se je razbolela." "Treba je bilo Nemce odbiti!" je odvrnil ščekin. "Da bi radi take malenkosti hodil! Te, ki so bili nevarno ranjeni, je bilo treba pustiti naprej!" Tasja mu je previdno izmila rano, položila vanjo z zdravilom namazani košček čistega platna in jo povila po vrhu z robcem. "Zvečer pridi zopet . .." mu je velela. "Naj Naum Mihal.vovič sam pregleda." "Pridem . . ." se je strinjal Ščekin. "A bolje ocl tebe on ne napravi; le doteknila si se in vsa bolečina mi je prešla!" "A vse bolj brez skrbi bo, kadar on pogleda," je odgovorila, kakor bi ne bila nič slišala. "Prideš?" "Pridem. Hvala ti, gospodična!" In Ščekin je hitel v igume-novo celico, kjer so se bili že zbrali na posvet načelniki obzidja in oče Serafirn. * Vprašanje je šlo o najvažnejši stvari: o tem, kako naj se spopolnijo zaloge samostana. "Ako se ni posrečil en izpad — se posreči drugi!" je rekel ščekin, ki je vztrajal pri tem, da se izpad ponovi. Oče Mark je zmajal z glavo. "Tja se morebiti še posreči prebiti se, a nazaj, in še celo z vozovi — ne!" "Pa tudi ne pustim!" je vzkliknil igumen in potrkal s palico. "Ob čem pa bomo živeli, oče predstojnik?" je izpregovoril polglasno kletar. "Še en teden in v naših kaščah ne bo s čim miši nakrmiti!" Vsi so umolknili. "Ampak veste, kaj?" je začel spet oče Mark. "Na tajni hodnik smo pozabili!" Vsi so se zdramili in oživeli. "Res, hodnik je!" je poprijel oče Serafim. "Kje je? Odkod drži? Kam?" je vprašal ščekin vse obenem. "Iz jame," je odgovoril oče Mark, "samo že prastar je, da se ni kje zasul. Konča se pa da- 50% GREATER WASHING CAPACITY leč odtod v jarku." "Za nemškim taborom ali bliže pred nJim?" "Tega ne morem povedati: ne vem!" "Treba bo izvedeti!" "Jaz poizvem! ..." se je oglasil Klim. "Ne!" je odločil igumen. "Nikamor ne boš lazil; ti tukaj krajev ne poznaš. Oče Serafim poj-de!" Kletar je počil z rokami. "Oče predstojnik, usmili se me! Saj jaz tam še skozi ne zlezeift pretesno!" "Oče Mark, ti pojdi!" (Dalje prihodnjič) Ignac Slapnik, si CVETLIČAR 8X02 ST. CLAIB AVI. HEnderson 1126 Je NOV—popolnoma NOV—vse NOVO, s starim slavnim imenom. Krasna oblika z 50% več pralne prostornine. Za v mesto ali na deželo. Pridite in s| ga. cglejte, ali pa pokličite, da vam ga raz-kažemo doma. $129.50 Posebno velik popust dobite sedaj za vaš stari pralni stroj. Lahka mesečna odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185(