Stev. 228.
V Trstu, v sredo 18, avgusta 1915,
Letnik Al.
aja vsak dan,
tudi ob nedeljah]
ob 5 zjutraj.
praznikih,
.F
L lica Sv. Frančiška Asiikega St. 20, nadstr. — Vsi pošiljajo j redništvu lista. Nefrankirana pi*ma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, ccgovorni -rednik Štefan Godina. Lastnik konzorcij sti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z tncjti m fCTCštvom \ Ti^tu, ulica Sv. Frančiška Asilke^a št. 20. Telefon t:tdni;lva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.—
Za pel leta.................
aa tri mesece.................
za nedeljsko izdajo za celo leto. ••••••• o.JO
z« pol leta............... • • 2.60
Posimezns številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev, zast-vete številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, - poslanice, oelasi denarnih zavodov ...............m m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti'. Naročnini in reklamacije sc pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in itiseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it. 20. — PoStnohranilnični račun št. 841.652.
Ifemci zavzeli jugozapadne utrdbe Kovna In uplenili 240 topov. - 20 km pred ESrestom-litowskim.
Močni napadi Italijanov med Krnom in Tolminom krvavo odbiti. - Hudi artiljerijski boji na doberdobski
planoti. - Ena velika utrdba in dve medutrdbi Nowo-Georgiiewska zavzeti.
Z avstrljsko-rttsleifl tojitto.
DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se objavlja: 17, avgusta 1915, opoldne.
Na krepkem zasledovanju neprestano umikajočega se sovražnika, so prispele c. In kr. čete pod poveljstvom iml. Arza do Dobrj nke, 20 km jugozapadno od Bre-sta-L»towskega.
Ruski zadnji oddelek, ki se je ustavil pri Piščacu. so vrgli ogrski honvedi na-
na|.	.	_
Pod poveljstvom nadvojvode Jožeta Ferdinanda se nahajajoče čete prodirajo proti Janowu ob Bugu.
General Kovos je v ozemlju Konstan-tynowa vrgel sovražnika čez Bug. Severno dolnjega Buga se bori avstrijska konjenica v soseščini nemške konjenice.
Na naših frontah do Vladir.iirja Wolyn-*kega in v vzhodni (ialiciji vlada mir.
Namestnik šefa generalnega štaba: pL Hofer, fntL
Armadno povelje nadvojvode Friderika
povodom cesarjevega rojstnega dne.
DUNAJ, 17. (KorJ Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Armadni višji poveljnik, feldmaršal nadvojvoda Friderik, je odredil, da se mora rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja slovesno proslaviti nri vseh poveljstvih, četah in zavodih -armade in pri vseh enotah mornarice in sicer na način, ki odgovarja trenotnemu p, loža ju in pomenu dneva.
I ne 18. avgusta bo prečitano moštvu sledeče armadno povelje:
Vojaki' 2e nad eno leto se nahaja av-* tri;'kn obrambna sila na kopnem in na morja v največji b' rbi proti celi vrsti sovražnikov. Na neštevilnih bojiščih sta ^e artrada in brodovje borila v neomajnem junaštvu in pridobila avstrijskim zasnivam novo, nevenljivo slavo!
\ trdem boju izkušeni in zmagoviti in trdno prepričani v končno zmago naše pravične s\ ete stvari, praznujemo danes že drugič rojstni dan Njegovega Veličanstva, našega najmilostjivejšega cesarja in kralja na bojišču. Tega najvišjega praznika seveda ne moremo praznovati tako vojaško kakor v mirovnem času. Z orožjem v roki stoji veČina vas sovražniku nasproti.
Toda. kjerkoli naj nas pač najde ta praznik, v vročem boju na krvavem bojišču, na pohodu ali v taborišču, na kopnem ali na morju — spominjaj m o se povsod s spoštovanjem vzvišene osebe našega najmilostljivejšega vojskovodje.
Kakor povsod v vsej lepi naši domovini, tako se dvigajo tudi v vaših vrstah tik pred sovražnikom danes vroče molitve k Liogu. ki blagoslavlja naše orožje, za blagor našega ljubljenega cesarja in kralja.
Naše prisrčne želje po blagoslovu spojimo z novo obljubo: naj pride, kar hoče. treba ie moško in zvesto vztrajati v boju, dokler ne izvojujemo z božjo pomočjo končno zmago in spletemo svež venec o-koli glave našega ljubljenega cesarja in kralja, ki ?iai ga varuje in ohrani Vsemogočni na Korist domovine in dobrobit armade.
Podpis: Feldmaršal nadvojvoda Friderik.
l avjinj^-ipstega kjifia.
DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se objavlja: 17. avgusta. 1915, opoldne.
Sov razna težka artiljerija je včeraj nadaljevala z obstreljevanjem naših tirolski1; uirub. Slabejši sovražni infanterij-ski oddelki, ki so prodrli v Valsugani do Caicana (severovzhodno Borgo), so bili potisnjeni nazaj preko potoka Maso.
Na primorski fronti so nadaljevali Italijani z navali na n?še postojanke med Kr-:ioin in Tolminom z močnejšimi silami, a so bili povsod krvavo odbiti.
Doberdobska plano-ia je bila včeraj popoldne zopet pod precej srditim topovskim ognjem.
Namestnik šefa generalnega štaba: pL Hofer, iml.
Ha bojiščih ob Soči.
Znani italijanski vojni poročevalec Luigi Barzini objavlja sledečo zanimivo sliko o težkih borbah ob Soči, posebno o naši težki artiljeriji.
Avstrijske predpriprave v bojnem o-zemlju bazirajo predvsem na izkušnjah sedanje velike vojne. Avstrijske obrambne črte so opremljene z vsemi rafinirani-inl pomo'rdmi sredstvi moderne vojne. >sled tega dejstva je potrebna torej ve-
lika potrpežljivost Sovražnik je izprerne-nil najvažnejše postojanke v prave trdnjave. Ker vspetosti zemlje niso zadostovale za strategične potrebe, je sovražnik pomnožil umetne ovire v brezkončnost. Jeklo in cement, bodičaste žice in druge žične ovire, ki se vzpenjajo po pobočjih, so najodličnejši pripomočki te vojne tehnike. Ceste za bojno fronto nikakor niso opustošene. Koinaj vidno življenje je o-pažati za fronto do mirnih taborišč rezerv. Avstrijski topovi sipljejo strašen o-genj na ceste; oni skušajo razkriti žile, ki dovažajo srcem fronte živež. In s težko sapo zasledujemo aventuro spremstve-nega moštva, ki se premika po cestah. Vsakikrat je slišati med strašnim grmenjem topov rjovenje, globokejše in mogočnejše kakor vsi drugi glasovi. To sc ! slavne avstrijske 30.5 cm havbice. \r, prebivalstvo, ki se umika iz bombardiranega ozemlja, prinaša vedno nova poročila o tem novem bojnem orožju. Glavni cili teh velikanov je bjl Krmin. Pri prvi veliki detonaciji, ki je stresla vsa poslopja. se je razširila vest, da je eksplodiralo kako municijsko skladišče. Čete vojakov in civilistov so drvele naokrog. »Kaj se je zgodilo? Kje?, so klicali povsod. O-gromni oblaki dima so se valili s polja. Ko se je oblak razblinil, je bilo opaziti v zemlji 10—12 m globoko in 15 m široko luknjo. V tem trenotku je nastalo glasnov zategnjeno rjovenje v ozračju. To so bili prvi težki streli...
Veliko bojno ozemlje je spoznati le v obrisih. Posameznosti sploh ni mogoče opaziti. Grmene in dim — to je vse, kar je slišati in videti. Linij modernega boja v teh dolgih oddelkih sploh ni mogoče spoznati. Toda z vseh postojank prihajajo k nam poročila, kratka, lakonična. Kraji, ki se imenujejo v teh poročilih, so zagrnjeni v bledo meglo. Njihova imena nam zvene prijazno ali pa sovražno, vseeno, ali divje ali grozeče, vse po poročilih, ki jih dobivamo o njih. In tako postane priroda v dolgem okrožju bojnega pasu sama živa. Vse ozemlje je prenapolnjeno z demonskim, dihajočim življenjem. Profil Podgore se nam zdi grozen in uporen in mračni, visoki Sabotin je za stražo, kakor kak vohun. Zadaj pa se dviga Sveta gora. V današnji vojni so postali vojaki nevidni. Oni so majhni v velikanskem obsegu polja svojega delovanja. Toda v dozdevni zapuščenosti bojišča so si postali kraji z različnimi vtisi pokrajinske slike takorekoč sami pravi bojni nasprotniki. To so pošastni bojevniki, polni divjosti, strasti in sile. Od gore do gore odmeva ta gigantski dvoboj v valečih se glasovih grmenja«.__
Z nemlKo-ruskega bojifte.
BERLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 17. avusta 1915:
(Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenhurga). Nadaljni boji v ozemlju Ktipiškov so bili uspešni; ujeli smo 625 mož, med njimi 3 oficirje - in uplenili 3 strojne puš!:e.
Čete generalobersta Eichhorna so pod vodstvom generala Litzmanna zavzele z naskokom med Niemenom in Jesijo se nahajajoče utrdbe na jugozapadni fronti Kovna. Nad 4500 Rusov je bilo ujetih in uplenjenih 249 topov in mnogo drugega materijala.
Armadi generalov Scholza in Gallvvitza ste med nadaijuimi boji vrgli nasprotnika da i je proti vzhodni smeri; 1800 Rusov je bilo ujetih (med njimi 11 oficirjev) in u-pienjenih 10 strojnih pušk in en top.
Na severovzhodni fronti Nowo-Georgi-jevvska smo zavzeli z naskokom eno veliko utrdbo in dve medutrdbi.
Na ostalih frontah se je skoro povsod posrečilo, potisniti sovražnika dalje nazaj. Ujetih je bilo 2400 mož in uplenjenih 19 topov in drugega materijala.
Armadna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda bavarskega in skupina generalfeldmaršala Mackensena nadaljujete z zmagovitim prodiranjem.
V uradnem poročilu z dne 16. avgusta zatrjuje rusko armadno vodstvo, da so ruski sprednji oddelki dne 13. avgusta pri Dunajovvu ob Zloti Lipi zavzeli dve vrsti nemških strelskih jarkov in pobili branite*-I je. Našim na tem inestu bojujočim se četam je znana le akcija neke ruske patrulje v noči od 12. na 13. avgusta, ki se je popolnoma izjalovila in pri kateri je pustil nasprotnik pred na&o postojanko 4 mrtve in 2 ranjena, dočim mi nismo imeli nobene izgube.
\ rhovno armadno vodstv o.
2 zflpoihiefs bojltta.
BERLIN, 17. (Kot.) Veliki glavni stan, 17. avgusta 1915:
Zapadno bojišče.
Pred Ostende je pregnala naša obrežna artiljerija dva sovražna rušllca.
V vzhodnih Argonili, pri La Fille "Aorte, je bil zavzet en francoski jarek.
Pri Bapaume smo ujeli eno angleško letalo. Oba letalca oficirja sta bila ujeta.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleške izgube.
LONDON. 15. (Kor. ) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 58 oficirjev in 5JS*» mož.
Iz Albani^.
Boji v Mallsiji.
LUG ANO, 15. (Kor.) Giornale d' Ita-lia« poroča" iz Skadra z dne 12. t. m., da so prispeli tjakaj prvi ranjenci iz boiev med Crnogorci in /\i;;!isori. V gorovju sc bojujejo Albanci trdovratno in uspešno. Poveljnik Skadra je ukrenil potrebne korake, da odbije eventualne albanske napade na Skader in je dal napraviti številne strelske jarke na višinah, ki obdajajo Skader. Crnogorski vojaki so jako o-zlovoljeni, ker so se hoteli v Skadru od-počiti in in niso misiili na nove boje.
LUGANO, 15. (Kor.) »Giornale d' Ita-lia« poroča dalje iz Skadra: Srbi so imeli j pri nadaljevanju prodiranja v severno Albanijo več neugodnih bojev v ozemlju Miriditov. Sedaj zasledujejo Miriditi premagane Srbe iz Lješa. Lješ*ni niti v srbskih, nijr v črnogorskih rokah. Plemeni Sci i a in Siosei iz (asi Slak in Mazerek, ki ste se uprli proti Crnogorcem, ste postavili 100 Črnogorcev izven boja in ujeli en bataljon. S Cetinja so bili odposlani parlamentarji k upornikom.
Demisija kabineta Gunaris. - Grška zbornica.
PARIZ, 17. (Kor.) »Agence Havas« poroča iz Aten: Zbornica je bila otvorjena z običajnim cerernonijelom. Nato se je vršila volitev predsednika. Glasovanja se je udeležilo 306 poslancev. Poslanec Zari-tzianof (pristaš Venizelosa) je dobil 192 glasov, pristaš vlade 93 in pristaš Demc-tropulova 7 glasov. 22 glasovnic je bilo praznih. Za predsednika je bil izvoljen Zaritzianof z večino glasov. Zbornica je sprejela rezultat volitve z živahnim odobravanjem.
FRANKFURT OB MENU, 17. —(Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Aten: Kabinet Gunaris je podal demisijo.
Predvečer cesarjevega rojstnega dne na Dunaju.
DUNAJ, 17. (Kor.) Na Dunaju se je vršil danes zvečer vojaški mirozov, pri katerem je souelovalo osem vojaških godb, ki jim je sledila mnogotisočglava navdušena množica. Sprevod je šel po ulicah, kjer so goste mase ljudstva tvorile špalir. Vsepovsod se je navdušeno vzklikalo na vladarja. Pred nemškim in turškim po-slaništvcm kakor tudi pred vojaškim po-veljništvom in dunajskim rotovžem so priredili inarifestanti navdušene ovacije. Mesto je bogato okrašeno z zastavami, hiše sc bile dekorirane in razsvetljene.
Tudi />o deželi se-je predvečer cesarjevega rojstnega dne povsod slovesno obhajal.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik na Dunaju.
DUNAJ, 17. (Kor.) Armadni višji poveljnik, feldmaršal nadvojvoda Friderik, je prispel danes zjutraj semkaj s severnega bojišča, da osebno čestita vladarju v imenu armade k Njegovemu rojstnemu dnevu. Nadvojvoda se vrne še danes zvečer na bojišče.
Minister Moravvski — tajni svetnik.
DUNAJ, 17. (Kor.) Cesar je podelil ministru vitezu dr. Moravvskemu dostojanstvo tajnega svetnika.
hrumelo preko poti njegovega dolgega Življenja. Udarci so zadevali človeka — soproga, očeta, glavarja velike, z otroško ljubeznijo vdane mu rodbine — in zadevali so vladarja, ki mu je poverjena usoda države in nje narodov. In - ker je bil Fran Josip vsikdar najjasneji vzor zvestega in vestnega izpolnjevanja vsake svoje dolžnosti, si moremo misliti, kolika je bila duševna bol njegova, kadar so zadevali težki udarci ali nje, ki so mu blizu po rojstvu, ali nje, ki jim je posvečal svoje življenje po svojem visokem zvanju vladarja! Neizmerna je bila svota njegovega dela, njegovih skrbi in njegove Žalosti že do današnjih dni, ko so prihrumeli nadenj, nad državo in njene narode današnji dogodki — viharji sedanji svetovne vojne! Ljubečemu svoje narode, mu je bila vsikdar najvišja skrb, da bi jim ohranil - in zagotovil, česar najbolj potrebujejo za svojo srečo, za svoj napredek, za svojo duševno in materijalno blaginjo — blagoslove mirti. Prišlo je drugače — ne po njegovi krivdi in gotovo v njegovo največjo srčno žalost! Gotovo mu je krvavelo srce, ko je moral svoje zveste narode pozvati iz domov, od domačih o-gnjišč, iz srede blagoslovljenega rodbinskega življenja, da njih sinovi v o-brambo skupne jim domovine zastavijo svoje prsi, svojo zdravo roko, svojo vdanost in zvestobo, svojo kri in svoje življenje.
Težek, strašen je bil ta udarec za Frana Josipa. A najhujša bol je morala trpeti njegova duša, ko se je v takih hudih ča-čih mnogim drugim sovražnikom pridružil še zadnji, najnoveji, ki mu je ravno on, Fran Josip, naš prevzvišeni današnji jv.bilar, vsikdnr izkazoval svojo posebno in resnično blagonaklonjenost. da moremo smelo reči, da ima ta naš sovražnik ravno Franu Josipu v prvi vrsti zahvaliti svojo povzdigo, ki jo je užival ta sosed do sedaj v velikem mednarodnem in meddržavnem svetu.
Taka nehvaležnost. kakršni bi morda zastonj iskali primere v svetovni _ zgodovini, boli in mora žgati v dušo.
No, Fran Josip je z veličino svoje duše dostojanstveno in zmagovito prenašal vse udarce. Največji dobrotnik državi in nje narodom je bil s tem, da ni nikdar o-mahoval v svoji veri — neporušljivost države in da je s sijajnim zgledom in to-lažljivimi dejanji znal pridvigati tudi nje, ki so morda že omahovali in obupavali.
Težki so bili udarci in Fran Josip je moral preboleti mnogo hudo bol. Ali tudi plačilo mu je tako veliko, tako dragoceno, da more danes, ko stopa v 86. leto svojega življenja, z blaženostjo v srcu slaviti svoj šestinosemdeseti rojstni dan: narodi mu s čini največje požrtvovalnosti, ki se le more zahtevati od državljana, izkazujejo svojo ljubezen, vdanost in zvestobo! Svit najtesneje vezi med narodi in vladarjem obseva današnji jubilej Frana Josipa. Ta nerazdružljiya skupnost v čustvovanju nahaja danes še posebni izraz skupne želje vladarja in narodov: da bi se nam skoro povrnil časten mir s svojimi blagoslovi! Kakor mu narodi z vso dušo stoje ob strani v dnevih težkih bojev, tako se mu pridružujejo v prošnji do Vse-višnjega, da bi skoro posijalo blago soln-ce sreče in zadovoljstva na pragove države in nje narodov, da bodo mogli ti poslednji medsebojno živeti v smislu rrt-loga, ki ga je bil da! Fran Josip svojedobno tedanji vladi: Naredite mi mir med mojimi narodi!
Bog ščiti, Bog blagoslovi Frana Jo sipa!
čevalo — čut časti. Imata sposobnost za učenje. In njiju miiijoni se tu pri nas — ako se Rusija in Anglija kmalu ne izpame-tujeta — izobrazijo, pridejo do izpozna-nja, da poneso luči v svojo deželo — ali pa gorečo bakljo, ako bi hoteli tam duši-ti njihovo luč. Seveda treba za tako nalogo ... m o ž, kajti sama dolžnost ne bi mogla tega, ako bi ne bilo — in tu se mi široko odpira srce — nemških rezervnih častnikov.
Ti možje — tako pri nas v Nemčiji, k kor v Avstriji — se mi zde Avstrije in Nemčije bodočnost. Blagoslovljena booi-ta njihovo ime in njihova čast! Ti so svoji deželi že danes enostavno — vse. Niso šli pnd orožje kot višji, ampak kot kame-radi, ki so s priprostim možem trpeli in čutili. Tu so sc naučili, česar se Nemec — tako se govori — tako težko uči: ukazo-vanja in ne komandiranja. Nadvladova-nja in ne izsiljevanja. K izpoznanju vrednost^ svojega poklica se je pridružila samozavest vojaka, hrbtenica vojaka. Postali so možje na vsako stran, ki so se naučili izvajati svoj magični vpliv na mase. In cela vojska krasno-postavnih in cesarju zv estih mož se bo vračala po vojni k svojim poklicem in ustvarijo — to pravim "zopet — povsem novo Nemčijo n Avstrijo. To so novo plemstvo novega časa in bodo Imeli najplemeniteje oznaeie plemenitosti: zvestobo. In pri vsem ponosu najgloblja udanost do gospoda in cesarja, pripoznanega iz svobodnega srca ____
Ako ne bi bila naloga vzgajanja sovražnika za Nemčijo taj>o dalekogledna i 11 tako obila na možnostih bogate bodočnosti. bi tudi jaz imel izbruh jeze innogo-kaierega pre nape teža, ki čita te vrstice Ali brez vsakega ozira na to, da bi mogla kaka sveća aiejanca*), kakor je obstajala nekdaj, zajamčiti svetovni mir, treba vsaj na enem mestu zemlje — in ravno tam, kjer je možnost za to — modro nastopiti proti čudnemu sovraštvu, ki si ga je Nemčija prigospodarlla. Vzhod prinaša našo bodočnost. Z zapadom naj se bavi vrag. To je le veliko gnojišče, poino starih odpadkov, ki so bili nekdaj okusni, a sedaj — smrde!
Brez nnsloua.
Našega vladarja 86. rojstni dan.
Jvlaš sivolasi vladar prestopa z današnjim dnem prag iz 85. v 86. leto svojega življenja. Bog mu je torej milostno naklonil visoko starost in dolgo življenje. A ne le dolgo, ampak tudi bogato na veselih in | žalostnih dogodkih.
Mnogo grenkobe in trpkosti je Previdnost prisodila cesarju Franu Josipu. Mnogo s pogubo grozečih viharjev je
Znani nemški vojni poročevalec Hans B a r t s c h piše v »N. W. Tagblatt >
V Nemčiji postopajo sedaj z vojnimi u-jetniki z odlično modrostjo. Z vzgajanjem naših sovražnikov v razumevajoče prijatelje ne poizkušajo pri Francozih ali Angležih. Pri teh se vrši le človečanska dolžnost in nič več. Kajti — zapomnimo si to enkrat! — nikoli ne bo Roman izkazoval Nemcu čast! Nikdar ga ne bo razumel ali ljubil. Kajti v svoji smešni domišljavosti na stoletjih, ko so njegovi predniki (ne pa njegovi uzori) nadkrilje-vali mlajše narode, in v mnenju da je kultura na slavi bogata črta. ki vodi vedno le navzgor — si bo Roman vedno domišljal, da je on- višek vseh ljudi! In naj je tudi doma pri njem vse zakopano v u-mazanost, naj podkupljivost pri njih kriči do neba — on je in ostane »višje živ-ijensko stanje«. Toda Rus in mohamedan imata — kar se jima bo še bogato izpla-
Domote gesti.
Na predvečer cesarjevega rojstnega
dne. Snoči, na predvečer cesarjevega rojstnega dne, je Trst pokazal vso svojo zvestobo in ljubezen do Najvišjega gospoda. cesarja Frana Josipa I. Prebivalstvo tržaškega mesta je poletelo na ulice, da da izraza čustvu ljubezni in oboževanja, ki jih goji napram vladarju. Že rano zjutraj so se začela dičiti okna malone vseh hiš v mestu z zastavami. Popoldne so bije že vse hiše v zastavah. Na mnogih krajih so vihrale tudi naše, slovenske trobojnice, okrašene s črnožoltim ir t-kom, ali pa poleg črnožolte zastave. Zlasti Narodni dom je bil dekoriran jako okusno. — Okoli šestih.zvečer se je pr d veliko vojašnico zbrala velika množica ljudi in kmalu po šestih je prikorakala vojašnice najprej vojaška godba, katci i je sledila godba dečkov iz mestne ubožnice, nato pa fanfara Salezijancev. Grd-bam so sledili otroci vseh občinskih zabavišč (rikreatorijev), in zabavišče Salezijancev ter Sv. Jožefa iz Nazareta. V resnici se lahko trdi, da je bil snočnji pohod po mestu sijajen poklon mladine cesarju, ki je posvetil tako očetovsko skrb otroku. — Iz vojašnice je šel sprevod ; o ulici Torrente in preko Korza na Gi:> :i;i trg, kjer so pred namestništvoin god' e zasvirale cesarsko himno, ki jo je občinstvo poslušalo odkritih glav in pozdra -Ijalo z v iharnimi »Živio!« in Evviv.'i . Med sviranjem cesarske himne je p.išel na balkon ekscelenca baron Fries-Ske e z drugimi dostojanstveniki, med katerimi je bilo več nemških častnikov. Sviraje Radeckijevo koračnico, je sprevod odšel izpred namestništvene palače in se pedal pred admiralat. kjer so godbe zopet z:< \ i-rale cesarsko himno med naraščajočim navdušenjem občinstva. Izpred admira-lata se je pa sprevod vrnil na Veliki trg, kjer so godbe nekaj časa svirale, na';ar
') To je bila zveza, ki so jo dne 26. septembra 1815. podpisali ruski car, avstrijski cesar in p:u-ki kralj in ki so se jej pozneje pridružili vsi krščanski monarhi, izvzemSi princa-reponta Angle>K ^ i in papeža. Li-.tiua pa je imela bolj značaj deklaracije, nego državne pogodbo in tudi ni imela aikak li neposrednih političnih posledic. V listini si z tovljajo monarhi medsebojno bratovsko ljube/.m in pornoč ter izjavlajjo, da hočejo ohranjati vero, mir in pravičnost. Pozneje se je označenje s »s^eto alijanco4 kot geslo za antirevolucijona: .10 ia pr. tiliberalno poMtiko treh vshodnfh velesil.
Stran fl.
.EDINOST- štev. 228.
V Trstu, dne 18. avgust« 1913
sg se podala vsa društva, ki so se udeležila sorevoda, vsako na svoj sedež.
Pozabiti ne smemo, da se je sprevoda udeležila tudi velika skupina žensk iz preprostega ljudstva, ki so nosile črno-žolto zastavo z napisom »Evviva France-sco Ciiuseppe I. Sploh se ie tega sprevodu udeležila tako ogromna množica ljudstva, da se je bilo z ozirom na sedanje razmere, ko je toliko ljudi odsotnih, naravnost čuditi tolikemu številu.
V korist občinskim učiteljicam ie odpravil ce^ur^ki komisar odredbe, zapori; Jc,e v sklepu občinskega sveta z dne 5. novembra lb79. št. 25S77.. točki 1 in -ž..
smejo Ženskemu urnemu r»solinskih lieejil
I*> kat< bju na
meščan
z e da uh že on vo ti.
v
pri dp tel po
ucm
:e se sekal-
na ljudskih in
h šolali, v otroških vrtcih in v iiili pripadati >anm ne<;moženi i pa vdove brez otroi\. Od se-moreio biti kot učiteljice na «) z i vodil i sprejete tudi omožene vdove z otroki in bodo mogle jice, ki so že sedaj na teh za-tavliene. tudi nadalje poučeva-udi omože.
;;* pa si morajo učiteljice, ki so i službi, ter se hočejo množiti, prti tozadevno dovoljenje prene oblasti. Ako hi stopila uči-brez dovoljenja oblasti, bi
toliko, kakor da se odpove-podatki bodo objavljeni čim
avijeni i v zal i lilo t< dnie službi.
Nadaiini prej.
Cieneral Sveiozar pl. Borojevič de Bojna, ta slavni zapovednik naše primorske
vojske. je potomec stare pravoslavne graničarske častniske rodbine. Rojen ie bil dne I. decembra 1H56 v Lmetiču. Zvest rodbinskim tradicijam ga je oče, nadpo-ročnik. poslal kot desetletnega dečka v voj. šolo v Kamenici pri Peirovaradinu, k.ier so ga asenhrali h polku nadvojvode Frana Karla. Polk ga je poslal v kadetnico v (iradec. ki jo je dovršil z odličnim uspehom. Že v IV. letu — dne 1. majnika 1^75 — je bil imenovan poročnikom. Sodeloval je na bosenski okupaciji in si pridobil zaslužni križ lil. razreda z vojno dekoracijo. Leta 1S81 ie bil pozvan v vojno šolo na Dunaju, odkoder je prišel k generalnemu štabu. V starosti 31 let je bil že imenovan za profesorja na Terezijanski akademiji. Potem je služil kot major m podpolkovnik generalnega štaba pri 17., 19. in 27. pehotnem poiku. Leta 1896, je prevzel bataljonsko zapevedništvo v 17. polku. Bi! je strog, ali skrben zapovednik, a posebne simpatije si je pridobi! pri vojakih s tem. da govoril z njimi slovenski in hrvatski. V 41. letu svoje dobe — j}v;7. — je postal polkovnik, a 1. 1904, generalni major ter zapovednik brigade v rojstnem mu Petrovaradinu. Leta 1907. ie bil imenovan zapovednikom hrvatskega domobranstva v Zagrebu ter povišan v čast podmaršaia ... Dne 1912 je postal zapovednik 6. armadnega zbora v Koši-cafi in kasneje tajni svetnik..Leta 1914 mu je cesar podelil zapovedništvo III. armadi. V živem spominu so dela Borojeviče-vih čet v strašnih karpatskih bojih in njegova kasneja ofenziva. Njemu prisodi zgodovina ime »hranilca Karpatov«. — In sedaj je general Svetozar Borojevič pc^ta Ijen na čelo tiste vojske, ki jej je težka in velika naloga, da brani naše primorske pokrajine. To imenovanje so pozdravile čete z velikim veseljem, ker je Borojevič med tistimi, ki uživajo brezpogojno 7< ir-anjc vojaštva. Zgodovina mu podeli .u lov zmagonosuega branitelja sloven ko-hrvatskiii pokrajin proti najhujšemu sovražniku njihovemu!
LiuMiaiir , i o. avusta 1915. — Ljubljana se pripravlja na slovesno praznovanje cesarjevega rojstnega dne. Zupan dr. I vati Tavčar je izdal na someščane oklic, v katerem poudarja, da bo letošnji praznik rojstnega dne Njegovega Veličanstva pomemben. kakor še "nikdar. Na bojnih poljanah bo v sredo in. t. m. gromko odmevala prisega neoinahljive zvestobe v sovražne jarke, mi pa. ki smo smeli ostati doma. okrasimo v viden znak ponovljene prisege te domove s cesarskimi, deželnimi in mestnimi zastavami. Ud prve palače do zadnje koče. Mestna poslopja bo-d- na predvečer slavnostno razsvetljena. Vojaški mirozov bo na predvečer ob 8. P/oslava rojstnega dne cesarjevega je združena s cvetličnim dnevom v prilog Rdečemu križu in z odkritjem mestnega železnega ščita« na magistratu. K deželnemu predsedniku pojde deputacija mestnih svetnikov z županom na čelu, da IzreCv - t-tke mesta. — V proslavo cesarje, c istnega dne se priredi, v kar kc je jv-ttovuI poseben odbor izmed mož S. L. S., narodno romanje k Mariji Poma-
gaj na Brezje, ki obeta biti veličastno. — \ Ljubljani se je pripetil drugi slučaj kolere med civilnim prebivalstvom. Umrl je delavec Franc Babnik, 31 let star, stanoval je v Selu pri Ljubljani, umrl je v bolnišnici Dne 11. t. m. je umrl za kolero goriški begunec Anton Sfiligoi iz Kr-mina, ki je delal kot mizar na železnici v Zalogu.- Za kolero ie umrl tudi vojak Mihael Orojanec z Ogrskega. Treba pa pri tem poudariti, da je mestno prebivalstvo Ljubljane popolnoma prosto kolere. Da je zdravstvena oblast glede na omenjene slučaje ukrenila vse potrebno proti razsir-jeva • u Knlere, se umeje samo po sebi. — \ Ljubljano je došlo zadnje dneve zopet nekaj beguncev iz Gorice. Ti so skoro z idnji. Prinašajo le slabe vesti, koliko (>riea trpi pred kletim sovražnikom. Zi-vaimo je v Ljubljani popoldne okoli ure kolodvorom južne železnice, tačas • r; begunski vlak . To je popraše-vanja in poizvedovanja med živahnimi (joričani! -	,
Tržaška kmetijska družba naznanja, da je preselila svojo pisarno v Dunajsko ulico št. Id. L, kjer sc bo redno u radovalo od 9 do i (t dopoldne vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. Obenem javlja tudi. da se lahko priglasi, kdor želi pojasnila glede preskrbe s krmo za živino. — Pred-sedništvo.
Prodaja ntoke. Aprovizactjski odbor naznanja, da se bo z ozirom na to, da je danes, IS. t. m., praznik, vršila javna prodaja moke jutri, v četrtek, 19, t. m. Prihodnjo soboto se ne bo vršila javna prodaja moke. Prihodnji teden se bo prodajala moka kakor običajno.
Verdija ni već. Trg sv. Ivana je bil sno-či prazen: Spomenika Josipa Verdija ni bilo več tam, ker so ga že tekom včerajšnjega dne popolnoma razdrli in odpeljali. Edino, kar je še snoči spominjalo na Verdijev spomenik, je bila železna ograja trivoglatega vrtiča okoli spomenika; tudi vrtića ni bilo več, ker je bil razdrt še prej, nego spomenik sani.
Evakuiranci iz Istre. Z Dunaja poročajo. da so evakuirance iz Istre začeli preseljevati z Ogrske na Štajersko, Gornjo Avstrijo in Moravsko, kar bo izvršeno po priliki do 20. t. m. Zasedaj jim ne kaže pisati, dokler se ne zglase iz novega kraja, kjer bodo nameščeni.
Umrli so: Prijavljeni dne 17. t. m. na
mestnem fizikatu: Fondo Marcela, 2 leti. al. sv. Zenona št. 1; Zidarič Josip, mesec dni, ul. deli'Istituto št. 13; Zorzut Anton, leto dni. Sv. Marija Magdalena spodnja št. 3915. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 17. t. m.: Elbin Sil van. poldrugo leto.
ICdo ve kal?
„Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Hr)Hch©tto 32, vrata 23. daje med uradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih beguncev:
'* T'fita : Valon Anion, Frausinne An^elj. V Ion Josip, Širca Anton, Kizzi Franc, Vizi n in Rikolaj, Vascoto Avgust, Zimola Ru^gero, Vi^intin Kari. ^orzenon Pavel, Zemooete Josip. Olio Emrst. C\ rovac Ivan Zaccliariotti Kari, železnik Josip, O lando F., Zaeharia Alojzij Mora Roniaao, De-rnarchi Josip, Zaeharia Franc, Drioli Peter. Milveh MihaeL Manetto Alojzij, Chrevatin Alojzij. Tinta Ivan, Turk Ale sander, Chrevatin Ivan, Candusio Josip, Svoboda Vinko, Furlan E„ KrižmaniČ An-jjelj. MarkoviC Josip, Micon Josip, Goetl Helena, Joroan Ema, Gruber Klara, Maffei Katarina, Sar-koz>* Magdalena, Ma ola Avgust, Candotti Josip, Vi/intini Antoirja, Faelli Alojzij, Fin<- cchiaro Henrik, Stark Kari, Schaumanu Josip, Stolz Kari, Meretto Marja, Menetto Alojzij, G eri an Tvau, deležnik Ivan, Quai-er Marija. Kodri'- Josip.
i. Pue: Sirokv Evgeoija, Ecker Kari, Raski Regita. .Gundel Karolinn. Kukenak Marija, Schunta Ivana, Hricar Merina, Soiškv Fani. Širokv Heime-ndgilda. Cidri Josipina, Masatto Marija, Rar.gan Zaira, Vol at Antonija. Sadilek Kudoll, Martikan Josip, Del .-e Olimpio. Culi a t Paul.
za ranjence v vojni in 30 K za tržaške u-božce; Artur Penderl in soproga 30 K skladu za vdove in sirote padlih v vojni; Anion Dejak ml. 100 K za južno armado in 100 K za tržaške ubožce; Pavel Barich 100 K za vojake na iužnem bojišču; Ivan Stanich 10 K za Rdeči križ in 10 K za vojake na južnem bojišu; Bazilij E. Vassila 50 K za tržaške ubožce; rodbina Hermana Maricha 10 K za vojake na južnem bojišču; Just Strausiak 100 K za Rdeči križ; tvrdka N. Leiet 100 K za vojno preskrbo; Ivan Strohmayer 5 K za okrepčevalnice; baronica Nina Morpurgo 400 K, Oastciger & C.o 50 K. Avgust in Bice Lipizer 25 K. Lina vd. Straussova 30 K za vojake na bojišču.
Ob priliki rojstnega dne cesarjevega ie daroval cesarski komisar 1000 K in dal obenem na razpolago drugih 1000 K iz občinskih zakladov. 1000 K je določenih za nagrade dečkom v občinski ubožnici in popravljalnici, drugih 1000 K pa za darove vojakom na bojišču.
Ces. komisar je prejel še naslednje darove; Paroplovna družba Gerolinich 6i C. r*> posredovanju Ernesta Camusa in Roma Geroiimicha 250 K za tržaške u-božce; Epaminonda^ 1). Czorzv 50 K za furlanske in istrske begunce in 50 K za tržaške ubožce; N. D. Carusso 1Q0 K za tržaške ubožce; Josip Janesich 50 K za furlanske in istrske begunce; A. Bolaffio 20 K za tržaške ubo/ce.
Včeraj se je poslalo mladini tržaškim strelcem, poleg darov, došlih od njihovih rodbin. (?000 cigaret. 250 stekleničic konjaka, 250 škatliic sardin, 250 zavojev biškotov, 250 zavojev čokolade in 9 zabojev slatine. Stvari %o se odposlale po suhem pod vodstvom mladega strelca, ki je izjavil, da so vsi njegovi tovariši popolnoma zdravi in najboljšega razpoloženja. 1O0 steklenic odposlane slatine je ponoven dar Julija Micolicha.
— Darovi, došli cesarskemu komisarju. Skladu za tržaške ubožce — Associa-zione Operaia Triestina povodom N5.1et-nice Njcg. Veličanstva K 100., tvrdka Ma-labotich in drug K 100, tvdrka Hoerner in Honsell K 50. Bratje Pasquale, Alarik, Ernest in Herman in njihovi prijatelji so darovali K 50 v korist vojakom na vzhodnem bojišču.
V korist skladu za brezposelne so darovali uradniki mestne zastavljalnice K 74.15 kot mesečni prispevek za mesec avgust.
XX. izkaz darov, došlih c. kr. namestni-štvenemu predsedništvu za okrepčevalnice m Krasu: I. Vojaško veteransko društvo Cesar Franc Jcžef F. 20 K, zbirka tržaške podružnice kreditnega zavoda na Dunaju, in sicer dr. Joahim Zencovich 30 K, bratje Fresco 20 K, Franc Wetzl 5 K, Kari Veith 5 K, Kari Gentilli 5 K, Kari Loewy 5 K, Sergij in Leon Cernogorcevich 5 K, Angel Beban 4 K, Hugo Weisz 4 K, Lidija Morpurgo 3 K, Viktor pl. Dittl 3 K, Franc Hesse 2 K, Katarina Danelutti 2 K, zbirka v divizijski pekarni št. 57 471 K 30 vin., Mihael vit. Galatti in soproga povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva {2. donesek) 50 K, Emilija in Anton Wallner 40 K, višji okrajni zdravnik dr. Johann Tamaro 20 K, Jakob Košmerlj 20 K, Advokat dr. Rihard Tevini 30 K. Skupaj 744 K 30 vin. Doslej izkazanih 12.884 K. Svota 13.628 K 30 vin.
Vesti iz GoriSlie.
HMI OGLASI,
Hl*D?l!f06ff	iz poStene hiše s primerno
I\lwi'iVw£M Šolsko izobrazbo sprejme Josip E n a t h, t govina z me5aoim blagom v Mokronogu, Dolenjsko.	^	36-t
G?
t
1 I"
Pa po v cjino, kar smo v glavnem hoteli povedati: Goriški begunci na Kranjskem baje ne dobivajo nikake podpore.
Za furlanske begunce se je res dobro preskrbelo. Gori na Štajerskem in Avstrijskem imajo narejena udobna stanovanja in preskrbljeno je že tako. da ne bodo umirali lakote. Istotako so na dobrem tudi Slovenci, ki so bolj daleč od ožje domovine. Ali za begunce na Kranjskem se baje ne more storiti n[č in nič ne bodo dobivali, dasi je med njimi, kakor $mo že rekli, obilo jako potrebnih in potrebe rastejo in narastejo tako, da bodo glasno kričale po odpomočl. Baje pravimo, baje, zatof ker upamo da se Posredovalnici za begunce z Goriškega v Ljubljani vendarle posreči, kljub sedanjim neugodnim odgovorom, da izposluje potrebno podporo za goriške begunce na Kranjskem. To bilo vendar nezaslišano, da bi se te pustilo na cedilu! Poživljamo torei vse poklicane faktorje: storite svojo dolžnost in pomagajte goriškim beguncem na Kranjskem!
Kdor izmed goriških beguncev na Kranjskem, ki so potrebni podpore, se še ni priglasil v Posredovalnici za begunce z Goriškega na Kranjskem, naj stori to nemudoma.
Dnhfrfofl se ne dobi nikjer po tako nizki ceni, rUlIlMUtJ kakor pri SALI BROD, ulica Squero nuovo št. 7, I. naJ. (blizu gimnazije).	360
Klinilfom	v vsaki množini po visoki
nupujcill ceni. Ul. Torrente 36. G. Stebel. (367
Zaloga
jajc,-Trst, nI. Sorgente 7. Filijalka ul. Istit ~ ........ ~
_ istituto 3. Na drobno in debelo kron 15—16, 100 komadov. Nazarij Cijak. ^__ 366
Pflsnn ■ftililfff V Prodajo se originalni Šivalni LUIllU prmnu l stroji za polovično ceno — Vpoglivi K 150, navadni K 100, za čevljarska dela K 150. Triletno jamstvo. — Trst, ul. S. Oatarit> 7 dvorišče.	&TC
m
«* učiteljica za hrvatski jezik. Naslov v «IS trgo7ini Štoka, Tla Molino piecolo
VnmilAm laklje vsake vrsto. Ulica Solltarlo
Kupujem 21, Jakob M"argon.

Mm Bfllff (Fiume) odda se lepo meblirano stalili RClVI novanje sobi, sobica, kuhinja) v I. nadstropju, alica Giuseppe Giusti št. 1. Stanovanj® je p-ipravno za družine, ki se selijo iz Trsta. Na* haja se v sredini mesta. Električna razsvetljav«^ voda. kopelj. Pojasni:a daje gospa Marija Speta ^ isti hiši III. nad.	500
lorlh.llfnn	p\jač& po vinarjev
JCalll vlllU liter. Malinovec in tamarind &.
2 ".'0 liter. Ulica Scorzeria 7.	359
H^rtrfH se Šivalni stro] „Singer-4. Naslov: nli< rfUUU Barriera §fc. 7, II. nadstr.
Naznanilo.
Odprl se je dobroznani Hotel-Restavra-cija „ALLA CITTA Dl PARENZO4* V deglt Artisti 8. — Sobe z električno svetljavo. — Izvrstna kuhinja in vino. -r? Puntigamsko pivo. — Cene zmezne. Postrežba točna.
Umetni zobje
z in Urez čeljusti, zlate krone In obrobHi
VILJEM TUSCHER §
konces. zobotehnik	Z
TRST, ul Caserma št. 13, II. n.:
^ Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. 5
2
Barov:.
— Ob priliki rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja je namestnik baron Fries-Skene daroval 1000 K za nabavo mineralne vode za čete. ki se bojujejo na Krasu in nadalje dal izročiti cesarskemu komisarju znesek 2000 K za tržaške ubožce.
G. Jakob Tavčer, trgovec v Trstu, ob priliki cesarjevega rojstnega dne daruje v .30 za moško podružnico C ML), 30 K pa za naše vojake na južnem bojišču. Denar hrani uprava.
Cesarski komisar ie prejel naslednje darove ob priliki 85. rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja: »Fratellanza Arti-giana Triestina<' 100 K za južno armado, Ivan Ant. Picciola 100 K za Rdeči križ; Emil Moller 50 K za tržaške ubožce in 50 K za vdove in sirote v vojni padlih: Er-co!e Polacco 20 K za okrepčevalnice; Ema Campa 10 K za vojake na južnem bojišču; inž. Dominik vit. Pulgher 30 K
Cene raznih 2M1 v Trstu.
(Dne 17. avgusta 1915.)
Moka (pšenična, mešana z ržeao) . K 1-60, 2 — kg Moka (ta kuhinjsko rabo) .... K — 88 — 96 kg
Sladkor......................K 1*—
Meso laroveje) sprednji deli .....K 4*-i8. V.,%
,	. zadnji „K	... 4 88 kg
Meto telečje...........K 8 — kg
Meso kofitrunovo . • • . . K 2 40 do 2 60 kg Slanina (soljena) ••«• . . .4.40 do 5.40 kg
Gniat, kuhana............K 12 — kg
Maslo sirovo ............ K 6-— kg
Sir (ementaleki)	K 5-40 kg
Kokoši . . ........K 7-50 do 8 50 ena
Pifičanci .........K 3*— do 4-— eden
Polenorka suha . . • ......K 2-20, 2 40 kg
namočena ......... 128 kg
...................K 212. 2-32 kg
Fižol..............K 1-36, 148 kg
Bob.................K 1 60 ksj
J ečmen ......	Ku^J
Fižol (stročji) vinarjev ...... 32, 36, 44 kg
Grah	•	•••*«•.. —*— kg
Kroinp r *	„ .......20 do 36 kg
Paradižniki	„ ...... 36, 40 kg
Radič	. •••..4 do 6 merica
Salata	.	6doi2 glava
č^esen	„	.......0.10 glava
Čebula	„ .......K —-72 k®
Jajca	, « ... 18 do 20 komad*
Buče	m ...... 4,8 komad
Pesa	. .....2 do 4 komadfl
^ialancane	»	4, 8 komad
Kumare	w ..... 4 do 6 komad
Koleraba	......3 do 4 komad
Mleko	........ 56. 60 liter
Olj« (najceneje)	.......K 2-52 liter
Po nizki ceni prodam večjo množino ho-landskega sira I. vrste, 75% masten. — Sardine v olJu I. vrste. [— Vermouth, vino, šampanjec „Dalmacija", refošk, peneči „Astiu. — Priporoča se:
Radosiav Petrič, Trst, ul. Geppa št. 12.
PODLISTEK
GREŠNiCE.
ttoms -j. — l ranco&ki spisal Xavier cie MonUpio
Ana ni odgovorila nič, toda izraz njene-gi '-epe^a lica ie kazal iasno, da se ne
M;
a s Pivoinini
mnenjem.
Ljubila ie. — ie nadaljevala Pivoine, i', bila ie u božica in oni. ki ga je ljubila, jej ni vračal ljubezni! Ljubila je in tisti, ki
Iča je ljubila, jo je varal!____ Vdala se
mu je v svojem otroškem zaupanju, a on
[o je odbil od sebe!----Ljubila je in si je
Hotela vzeti življenje! . .. Ljubila je in je sedaj blazna!----
—	Blazna? — je ponovila Ana; — ali res mislite, da je blazna?
—	Ali niste videla? Ali niste slišala, kaj je govorila ?----
—	Da, seveda sem slišala, toda to je bila menda vendar le blodnja, ne pa bla-tnost.
Motite se. Ana, kajti videla sem v njenem pogledu, da je za vedno ugasnila v njem iskra razuma. Blazna je, le verjemite mi. v resnici je blazna. Toda ne obžalujem je zato. kajti tako vendar ne tri i več.
—	Pa kaj storite sedaj ž njo?
—	Vzamem jo s seboj v svoje stanovanje in io obdržim toliko časa pri sebi, dokler mi ne bo mogoče, da dobim zanjo primeren kraj.
—	Ali mi hočete napraviti ljubav. Pivoine ?
—	Ljubav?____Kakšno?
—	Prepustite deklico meni.
—	Zakaj?
—	Vam se že mora zahvaljevati za življenje, kajti če bi je vi ne bila videla, ko je skočila v vodo. bi bila sedaj mrtva;to-da tudi jaz bi videla rada, da bi bila tudi
j meni dolžna hvalo za kaj, in zato vas prosim. da jo prepustite meni.
—	Dobro, ljuba Ana, pa io vzemite. Jaz sem jej rešila življenje* kakor pravite. in kdo	*	r
Potrtim srcem zaznanjamo -Km sorodnikom, prijateljem in znancem žalcltno rest, da je nai preljubljeni edini sinCek. oziroma brat
Franc Košuta
▼ nežni dobi 2V, let v ponedeljek dne t. m. ob 5 pop. mirno ▼ Gospodu zaspal. Pogreb se bo vrejl v sredo, dne 18. t. m. ob 9 dopoldne. Sv. KRIŽ, dne 17. avgusta 1915.
Franc KoSula« oče.	Josipina Košuta, mati.
Slavica, Darinka, Rožica Koiuta, sestre.
Poslajen limonov sirup
(brez alkohola)
toliko na debeio kolikor v se prodala v ulici S. Giovanni št. 16
Neobhodno potrebno za vsako družino v časih epidemije. Preprodajalcem popust po dogovoru.
\ kljub mojim zlim slutnjam, da jej ohra-, nite pamet.
Prav tedaj je prispel voz na trg Sloge.
Kočijaž je ustavil in sluga je skočil z
voza. da bi vprašal dami. kam naj zape-lie- ' • ^
—	V rue Saint Georges, — je odgovorila Pivoine.
V par minutah se je ustavila kočija pred hišo, v kateri je stanovala miss Dudleye-va. Dami ste Izstopili in sluga je zanesel Mignonno v Anino stanovanje.
Tu je pričakoval Henrik de Cherlier svojo ljubimko. Ko je pozdravil Pivoino in objel Ano, je vprašal, kažoč Mignonno. ki jo je sluga položil na divan:
—	Kdo je ta deklica?
—	Ta deklica, ljubi Henrik, je za naju oba vir dobrega dela in za tebe pa gradivo za roman, — je odgovorila Ana smehljaje.
—	Dobro delo?... gradivo za roman ?... je odgovoril Henrik,
—	Me pač ne razumeš?
Zeleznnto Klna-vlno
za bolehne in rekonvalescente.
(i
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS.	spričevali.	IZBORNI OKUS.
Lekarno Serrauallo - M
_ n^ci,
i ne.