Q^rn

NO. 20
UERiSK/i DomoviM/i
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN OKM-680X)
ZDA res pošiljajo orožje upornikom v Aloanislanu!
taii
WASHINGTON, D.C. — U ■ službene! Bele hiše so priznali, da ZDA pošiljajo orožje afganistanskim upor nikom. Začele so s pošiljkami že sredi januarja, dodajajo pa, da je sam predsednik Carter o-dobril odločitev posebnega odbora Narodnega varnostnega sveta, katerega načelnik je Carterjev svetovalec za narodno varnost Zbigniew Brzezinski. Pošiljke orožja izvedejo uslužbenci CIA.
Orožje je predvsem sovjetskega izvora, ker so ga uporniki že vajeni. Najbolj cenijo sovjetske avtomatske puške tipa Kalašnikov AK-47. V Beli hiši niso hoteli pojasniti, ali so bile te puške izdelane v Sovjetski zvezi, vzhodni Evropi ali Kitajski. V Wa-shingtonu domnevajo, da so omenjene puške in drugo vojaško opremo dobili v Egiptu.
Orožje dobavljajo upornikom preko meje med Pakistanom in Afganistanom. Ta meja je dolga 1000 milj in njen pretežni del ni zastražen.
Najnovejša poročila o spopadih med sovjetskimi enotami in uporniki trdijo, da so Sovjeti v več krajih v slabem položaju in da uporniki celo, napredujejo. Hude bitke trajajo zadnja dva tedna, posebno okoli severnega mesca Nahrin. Tudi v bližini glavnega mesta Kabula so bili hudi spopadi.
Po podatkih, ki jih je zbrala ameriška vlada, so imeli Sovjeti doslej najmanj 3000 izgub.
V Pentagonu poudarjajo., da so postali uporniki boli s p o s o bni napram sovjetski premoči v letalih, tankih in oklepnih vozilih. Sedaj so pravi gverilci, menijo penta-gonski častniki, in zaradi tega bodo delali sovjetskim poveljnikom hude preglavice.
Novi grobovi
Danes parlamentarne volitve v Kanadi:
Clark ali Trudeau?
OTTAWA, Kan. — Politični opazovalci napovedujejo, da bodo zmagali na današnjih kanadskih parlamentarnih volitvah liberalci, ki jih vodi bivši ministrski predsednik Pierre E. Trudeau. Sedanji ministrski predsednik Joe Clark, ki vodi konservativce in ki so ga izvolili šele aprila lani, nima večje možnosti, da bi znova zma-gal.
Vloga Clarkove vlade pri reševanju 6 Amerikancev iz Irana je Clarku sicer nekaj pomagala, ni pa izbrisala splošnega vtisa večine Kanadčanov, da Clark enostavno ni kos nalogam, ki mu pretijo kot voditelju kanadske vlade. Clark trdi, da ni imel dovolj časa, da bi sploh dokazal svoje sposobhosti kot državnik. Nekateri soglašajo s tem, drugi pa trdijo, 1 da Clark ne bi več dokazal, ako bi bil ministrski predsednik 10 let namesto 10 mesecev.
Pierre Trudeau pravi, da so današnje volitve zadnje, ki se jih bo kdaj udeležil.
Anton Kebe
Sinoči je v Ft. Lauderdale, Florida umrl Anton Kebe, ki je pred leti bival v Euclidu. Ohio, mož Christine. Pogreb - bo iz Želetovega pogrebnega zavoda. Čas še ni določen.
Stanislava Vehovec Preteklo soboto, 16. febr., je umrla 65 let stara Stanislava Vehovec, rojena Globočnik v Voklem pri Kranju, vdova po leta 1979 umrlem možu Franku, ' sestra pok. Marije Rahne, Albine Mulej, Angele Miller, Anice Kristanc, Cirila in Vinka (vsi v Slov.), teta Slavka Miller, Cirila Globočnik in Cirila Vehovec z družinami, članica SŽZ št. 14, zaposlena pri Morrison Products Co. Pogreb bo iz Grdino vega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. v sredo, 20. februarja, v cerkev sv. Kristine ob 9.15 dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Lilyan E. Koprivec
Preteklo soboto je umrla Lilyan E. Koprivec, roj. Jud-nick, žena Josepha, mati Linde Perkins, 3-krat stara mati, sestra Louise Tackus in Franka (pok.). Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman and Sons na 21900 Euclid Ave. v sredo, 20. februarja, v cerkev sv. Fel.icite ob 9.30 dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Peter Butorek
Preteklo sredo, 13. februarja, je v Slovenskem domu za ostarele umrl 80 let stari Peter Butorek, mož Mary, roj. Grgetic, oče Mrs.. John (Barbara) Cherry, Mrs. Duane (Diane) Polo in Mrs. Robert (Marianne) Rosplock, 7-krat stari oče, brat Franka, Nicka, Michaela, Josepha Butler in An ne Ambrose, zaposlen pri Foote Burt Co. do svoje upokojitve. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda v soboto, 16. februarja, v cerkev Marije Pomočnice, nato na pokopališče Vernih duš.
James J. Vidervol Pretekli petek je v St. Vincent Charity bolnišnici po daljši bolezni umrl 67 let stari James J. Vidervol, sin
Antona in Johanne, roj. Hrovat (oba že pok.), brat An-thonyja (Mich.), Franka, Angele Horsfall, Mrs. Frank (Mae) Baraga, Mrs. Edward (Pauline) Steffner, Mrš'. Joseph (Terry) Hočevar, Jane Kalsic (pok.), Angele Tekavec in Sally Large, zaposlen več . let kot električar pri White . Motor Co., član dr. sv. Cirila in Metoda št. 18 ADZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. danes dopoldne, v cerkev Brezmadežnega spočetja na E. 41 St. in Superior Ave. ob 10, nato na Kalvarijo.
Nalivi povzročalo poplave v Arizoni in Kaliforniji
PHOENIX, Ariz. — Guverner Arizone Bruce Babbitt je povedal prebivalcem Phoeni-xa in sosednjih mest, da pretijo državi najhujše poplave v zadnjih 500 letih, vse od kar bivajo belci v tem dela ZDA. Reka Salt, ki teče skozi mesto iz gora vzhodno od Phoenixa proti zahodu, je tako narastla, da so njene vode zajele predele mesta in in njegova predmestja, ki nikoli poprej niso bila poplavljena.
Največja nevarnost je, da bi jezovi na reki Salt odpovedali, kar bi bila prava katastrofa za Phoenix in njegove prebivalce. Zaradi tega je guverner Babbitt svetoval prebivalcem, naj se pripravijo za umik iz doline reke Salt
V naj večjem mestu v Kaliforniji, Los Angelesu, so tudi ljudje v nevarnosti vsled poplav. Vremenoslovci so zabeležili v zadnjih 5 dneh več kot 8 inčev dežja. Kanalizacija v mestu, kakor tudi druge naprave, ki služijo odtoku vode, zdaleč ne morejo sprejemati takšne neverjetne količine vode.
Reševalci poročajo, da je v Arizoni in Kaliforniji zaradi teh neviht in poplav umrlo najmanj 7 ljudi, nekaj jih pa pogrešajo. Gmotna škoda bo znašala več sto miljonov dolarjev.
A	I
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
++++++•++++**++++++++******* ***
Jugosfovatiske oblasti očllno EiervoznEfšs; ovirajo tuje novinarje
BEOGRAD, SFRJ. — V zadnjih dveh dneh so jugoslovanske policijske oblasti zadržale najmanj 15 tujih novinarjev, ki so skušali spraševati Beograjčane in druge jugoslovanske državljane o njihovih mislih o predsedniku Titu in o tem, kaj bo po Titu. S svojimi kamerami pa slikajo novinarji priprave za Titov pogreb. Le-ti so že v teku, čeprav tega oblasti nočejo priznati. V enem primeru so policaji zaplenili film tujemu novinarju.
Tuji dopisniki v Jugoslaviji ne pomnijo, da bi oblasti podvzele take ukrepe preti njim. Prepovedano je sedaj npr. da bi tuji novinarji imeli intervju “na pločniku” z navadnim Jugoslovanom. Opazovalci v Beogradu domnevajo, da bo Tito končno prepeljan v tkzv. Titov muzej v beograjski četrti D e d i n j u. Novinarji so opazili veliko delavcev tam in ko so hoteli priti bližje, so jih policaji za kratek čas priprli.
V zadnjih dneh obiskujejo Klinični center v Ljubljani, kjer se še vedno nahaja predsednik Tito, visoki člani komunistične stranke in vlade. Opazovalci menpo, da njihovemu voditelju izrekajo zadnje slovo.
. Maj m.. v..; L. ..v-.- ' u-jtdt-Ijane trdijo, da je Tito v nezavesti, da pa se od časa do časa tudi prebudi in je za nekaj minut priseben. Enkrat je celo vprašal navzoče:	“Je
kaj novega na svetu?”
Kljub takim vestem ni nobenega upanja, da bi Tito o-kreval.
PREISKOVALNA KOMISIJA
ZDRUŽENIH NARODOV BO USTANOVLJENA TA TEDEN
Bivši jugoslovanski obrambni minister hm Bošnjak umrl
BEOGRAD. SFRJ. — Preteklo sredo je v neki vojaški bolnišnici v Beogradu umrl 70 let stari bivši jugoslovanski obrambni minister Ivan Gošnjak. Tudi po svoji vojaški upokojitvi je ostal Gošnjak vplivna oseba v vodstvu Zveze komunistov in je bil med drugimi važnimi položaji -qlan predsedstva in izvršnega komiteja stranke. Bil je dalj časa ožji sodelavec predsednika Tita.
Kurt Waldheim
NEW YORK, N.Y. — ZDA,
I r a n - in generalni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim so dosegli sporazum glede ustanovitve in vloge posebne 5-članske preiskovalne komisije, ki bo obravnavala obtožbe proti bivšemu šahu Rezi Pahlaviju :n njegovemu režimu, ki jih je izrekla revolucionarna iran-ska.vlMa, Člarfi komisije naj bodo zbrali gradivo in ga objavili. O kakšnem sodnem procesu ni govora.
Dobro poučeni viri v ZN trdijo, da se bodo člani komisije zbrali v New Yorku z e danes in začeli z delom. Kdaj naj bi komisija odpotovala v Iran, še ni znano.
Pogajanja glede te komisije so trajala dalj časa. Največja ovira za Waldheima je bila v zvezi z usklajevanjem iranskih zahtev in ameriških pogojev. Po izvolitvi predsednika Bani-Sadra so se začele stvari hitreje pomikati naprej. Naj nove j ša' poročila iz Teherana trdijo, da je sam ajatola Homeini sprejel načrt o komisiji. Opazovalci v iranskem glavnem mestu so tudi opazili, da so študentje v poslaništvu odstranili večino plakatov s protiameriškimi gesli itd.
Predstavnik za tisk pri ZL Rudolf Stajduhar je povedal novinarjem, da ostane le šo
Sledi napada v Velikovcu vodijo v ljubljanske <(policijske zapore'
Dne 18. septembra je eksplodirala bomba v občinski hiši in muzeju (v Velikovcu na Koroškem). Tam so našli težko ranjena dva jugoslovanska državljana: 32 let starega Luka Vidmarja iz Ljubljane in mlajšo Marino Blaj iz Maribora. Obe sta imela pri sebi jugoslovanski potni list, ona na ime Mira Logar.
“Grobo izzivanje”, sta zapisali ljubljansko Delo in beograjska Politika, ko se je na Koroškem vzbudil sum, cia sta bombo nastavila ta dva Jugoslovana. Obotavljaje se je razodela jugoslovanska policija Avstrijcem, da je neka Majina Blaj prijavljena v Mariboru, a je še pojasnila, da sta oba potna lista ukra-
dena in ponarejena. Avstrijski strokovnjaki so zadevo preverili in ugotovili, da gre za brez slehernega dvoma redno izdana potna lista. Po potrpežljivem' zasliševanju so dobile avstrijske oblasti od obeh osumljencev popolno priznanje. Tedaj so jugoslovanski napadi po časopisia kot odrezano obmolknili in jugoslovanske oblasti so odpovedale s 1 e h erno zadevno sodelovanje z Avstrijci in dei-janje podatkov.
Jugoslovanska onemelost je razumljiva. Avstrijski uradi so pri svojih dognanjih prišli očitno do presenetljivih izsledkov. Izjavljajo obzirno, a brez ovinkov, da vodijo tied! čisto jasno v Ljubljano in sicer v “policijske kroge”. Iz-
recno pravijo v Ljubljano, ne v Beograd. Bolj jasni nočejo biti. Od enega leta, ko sta Tito in Kardelj na neki tajni seji partijskega predsedstva postavila Slovence v kot in jim zapovedala namesto sovražnosti do sosedov sodelovanje z njimi, se je Beograd trudil za zboljšanje odnosov z Dunajem.
V slovenskih krogih in onstran meje so v namigih bolj jasni. Na vseh straneh je čutiti veliko zadrego. “Policijski krogi” dajejo bolj določne izjave. Pravijo, da je bil težko ranjeni Vidmar ne le “v zvezi” s slovenskim ministrstvom za notranje zadeve, marveč da j" 'od tam celo v službi. UDBA, jugoslovanska tajna policija, naj bi potemtakem nastavljala bombe pre-
nehaj manj pomembnih točk, ki jih pa Waldheim sedaj rešuje potom osebnih telefonskih pogovorov s pristojnimi iranskimi voditelji. Stajduhar ni hotel navesti dosti podrobnosti o komisiji ali njenih članih.
Izpustitev talcev
Kar najbolj zanima ZDA in predsednika Carterja, je seveda vprašanje izpustitve zajetih ameriških talcev na svobodo. Glavni Carterjev pogoj za odobritev ustanovitve komisije je bil, da bi bili talci kmalu nato izpuščeni, kar so Iranci tudi sprejeli. Zaenkrat, pa ni nobenega sporazuma glede tega, točno kdaj bodo talci lahko zapustili Iran. ZDA zahtevajo, naj bi odpotovali takoj po ustanovitvi komisije, Iranci pa mislijo, da bi do tega moralo priti nekaj kasneje.
Druga ameriška zahteva je bila, da ne bi bili talci predani kakemu sodišču. Tudi to so Iranci sprejeli, čeprav nekateri trdijo, da bodo morda povabili nekatere talce, da bi pričali pred komisijo pred odhodom iz Irana. Ni pa več nobenega govora, da bi talce obsodili na zaporne 'kazni.
V Wasingtonu, D.C., sklepajo opazovalci, da je dejansko vseeno Carterjevi administraciji, kaj ih kako deia komisija ZN po odhodu talcev. Glavno je, da talci pridejo domov v ZDA.
Poznavalci iranskih političnih razmer opozarjajo, da še lahko * pride do zapletov. Sklicujejo se na izjavo načelnika iranske centralne banke, ki je trdil, da je iranski pogoj za izpustitev talcev vrnitev Iranu 6 milijard dolarjev, ki jih je predsednik Carter “zamrznil” v ameriških bankah pred meseci. Te izjave menda ne podpira predsednik Bani-Sadr ali Homeini.
ti sosednji deželi? Tisti jugoslovanski urad torej, katerega naj višji šef notranji minister Herljevič vedno znova terja od Avstrije in Nemčije množične ukrepe proti “protijugoslovanskemu t e r o r ju”, posebno s pogledom na čas po Titu?
Glede nagiba za atentat str. dve inačici, ki sc pa med seboj ne izključujeta.
Vodja krščanske organizacije koroških Slovencev Filip Varaš je na nekem zborovanju manjšin v Kopru zastopnikom slovenskih oblastnikov baje javno vrgel v obraz, da c o spravili z atentatom slovensko krščansko skupino na Koroškem in njeno Enotno -listo pri volitvah za v deželno zbornico ob dober glas.
(Dalje prihodnjič)
Zadnje vesti
•	Teheran. Iran. — Predsednik Bani Sadr je baje rekel vodilnemu revolucionarnemu svetu, da talci ne bodo izpuščeni vse, dokler predsednik Carter uradno ne obžaluje a-meriške vloge v podpiranju šaha in zločine, ki so jih zagrešile ZDA v tej državi. Predsednik Carter se temu odločno upira.
•	San Juan, Puerto Rico. — Republikanski p r e dsedniški kandidat Bush je zmagal na strankinih primarnih volitvah na tem ameriškem ter!-torju in si s tem pridobil 14 delegatov, ki bodo glasovali zanj na konvenciji republikanske stranke.
•	Chicago, HI. — Gasilci v Chicagu nadaljujejo s štraj-kom in vsa pogajanja so se Izjalovila. Na srečo ni bilo nobenih večjih požarov med št raj kom.
•	New Delhi, Ind. — Poročila iz Afganistana govorijo o uporu brigade afganistanskih vojakov, ki so skupaj z manjšo sovjetsko enoto stražili nekb letališče. Uporniid
Iz Clevelanda in okolice
Predsedniški dan—
Danes je “Predsedniški dan”, ko skupaj praznujemo rojstna dneva predsednika G. Washington (22. feb.) in predsednika A. Lincolna (12. feb.). Vsi mestni, okrajni, državni in zvezni uradi so zaprti. Pošte ne bodo dostavljali.
V bolnišnici—
Ga. Mary Matoh, ki je zaposlena pri Grdinovem pogrebnem zavodu, se nahaja v Euclid General bolnišnici, kjer je uspešno prestala operacijo. Okreva dobro in je v sobi št. 614. Obiski so dobrodošli.
Spominski dar—
Neimenovana naročnica je darovala ^15 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin pok. Mary Debevec. Hvala lepa!
Več šol bodo zaprli—
Zaradi pomanjkanja denarja in učencev, namerava clevelandski šolski odbor do septembra letos zapreti 25 šol. Samo v zadnjih dveh letih so zaprli 32 šol. Kljub temu, šolski odbor še vedno trdi. da nima dovolj denarja.
Posebna priloga—
V petkovi izdaji Ameriške Domovine, ki bo izšla 14. marca t. L, bo vključena posebna priloga, ki jo pripravlja Federacija slovenskih narodnih, domov v Clevelandu. Priloga bo obsegala šest strani in v njej bodo članki, ki bodo orisale zgodovino vseh še obstoječih Slovenskih narodnih domov v Clevelandu. Poleg tega bosta vključena življenjepisa letošnjega ‘Moža leta Federacije Joe-a Ferra ter ‘Žene leta’ Marie Pivik, kakor tudi življenjepise letošnjih nagrajencev posameznih narodnih domov.
Oglase za to prilogo nabirajo Domovi sami. Ako bi kd:; med našimi bralci hotel imeti oglas v tej posebni izdaji Ameriške Domovine, lahko pokliče tel. 641-9072 (Frank Mahnič) ali 531-7131 (Joe Ferra).
Rok za oglase in drugo gradivo bo potekel v ponedeljek opoldne, 28. februarja.
Štajerski klub vabi—
Štajerski klub vabi vse svoje članstvo na občni zbor, ki bo v nedeljo, 24. februarja, ob 3. uri popoldne, v Baragovem domu na St. Clairju. Izvoljen bo nov odbor. Člani se bodo odločili tudi o nadaljnjem delovanju Kluba. Vsi ste vljudno vabljeni!
so baje pobili vse sovjetske vojake — okoli 80 — in s:* nato pridružili upornikom. Te vesti so pa nepotrjene.
• Varšava, Polj. — Dva poljska alpinista sta prva. ki sta kdaj dosegla vrh slovitega Mt. Everesta sredi zime. Doslej je 28 ljudi priplezalo do vrha Everesta.
če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes!
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 28 F. Delno oblačno jutri in nekaj toplejše. Najvišja temperatura okoli 43 F.
/Uieri§ka Domovina
/!■ IVI I-1« I C- V V— Mf » VII
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
* Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
■-!,	Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 .za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio __mm	No. 20 Monday, Peb. .18, 1980
Borba okrog družine
Upornike zoper družinsko in spolno razbrzdanost javnost kaj rada imenuje s stereotipnim nazivom ‘konservativci”, kar zveni nekako tako kot reakcionaren in starokopiten. Vodijo te upornike protestantski duhovniki skupno z laiki iz najbolj različnih verskih denominacij. Tu in tam najdemo tudi kakega katoliškega duhovnika, vendar se lahko reče, da v tem gibanju katoličani niso vodilni. Glavne sestavne skupine so tri: Christian Voice, imenovana po istoimenskem listu, ki menda vključuje 2000 pastorjev; Relgious Round Table of Rosslyn, Va., zbor 56 članov klera, vključno katoliškega in judovskega, in se peča predvsem z vzgojnimi seminarji; Moral Majority z sedežem v Wa~ shingtonu, D.C., ki je v stiku s 70,000 pastorji in ima po zatrdilu vodstva registriranih 300,000 članov. Ustanovil jo je lansko leto znani televizorski pridigar Rev. Jerry Falwell, ki upa skozi 320 televizorskih kanalov letos mobilizirati 80 milijonov krščanskih “fundamentalistov” v nacionalno politično silo. Falwell je neodvisen baptistovski pastor, ki prek svoje “Old-time Gospel Hour” zbere 1 milijon dolarjev tedensko in zatorej predstavlja najmočnejši in najštevilnejši moralni po-kret v Ameriki.
Nedavno je Falwell izjavil, da je “prepričan, da je ta dežela (Amerika) moralno bolna in se ne bo zboljšala brez našega sodelovanja”. Bitka za družino je torej v teku, morda bomo že letos doživeli njen izid. Zdelo se nam je potrebno zgornje napisati slovenskim ljudem v informacijo, premislek in ravnanje.
L. P.
Nobene posebne novosti ne odkrijemo z ugotovit-viio da je današnja družina v tako imenovanem civiliziranem svetu v resni krizi. To velja tudi, m morda V prvi vrsti, za Ameriko. Kaj je krizo povzročilo m kaj jo stopnjuje do zares nevarne meje, tudi m nobena 3-skrivnost. Dovolj se o tem piše in razpravlja, ustanavljajo se v ta namen 'društva in organizacije, od katerin ene vlečejo v eno stran, druge v drugo. Ves sedanji problem družine se pa suče okrog pojavov moderne dobe ki so družinsko krizo privedli do nevarne in skoraj nevzdržne stopnje. Tudi ti pojavi so znani, saj se o njih mnogo razpravlja tudi v javnosti in so zatorej jasno pred našimi očmi. Lahko se mirno reče, da je izvir vseh akcij in gibanj, kr družino ogrožajo, sodobno feministično vzdušje, iz katerega so se rodile in se še porajalo ideje in predlogi ter njim sledeče akcije za u-stavno uzakonitev popolne enakopravnosti zenske z moškim (Equal Rights Amendment), iz tega izvirajočo enako javno in zasebno zaposlitev žene, čim popustljivejši zakoni za legalno ločitev zakonske zveze, legaliziran umetni splav in še kaj.
Opisani usodni razvoj je začel vzdramljati ljudi in kroge, ki se jim vse ne zdi prav in vidijo nevarnost, da bi tak razvoj spodkopaval zdravo človeško družino in s tem oslabil socialno ravnotežje ter zdravje in moč celokupne nacije. V osrčju odpora pa delujejo religiozni motivi, kajti krščanstvo in judaizem gradi človeško družbo na močni- zdravi družini, v kateri vidi tudi temelj religioznega življenja.
Zakonska zveza med ženo in možem, ki je podlaga družine, je po naravi v svojem bistvu intimnega, o-sebnega in zasebnega značaja, ureja jo poleg uma in srca človeška vest, odmev božjega zakona. Toda privatni znača j družine so razdiralni elementi porivali na javno gladino, kjer se v družinsko življenje mora vtikati javna oblast, dokler ni v našem času postala izrazita politična zadeva. V Ameriki celo tako zelo politična da za to polet je Bela hiša v Wash in atoma sklicuje konferenco o družini pod naslovom White House Conference on the Family. Pravijo, da je predsednik Carter to obljubil v svoji kampanji 1. 1976 in bo sedaj obljubo izpolnil. Marsikaj drugega je tudi obljubil, česar ni mogel izpolniti; ob izpolnjevanju obljube, da jo treba “pogledati, kaj moremo napraviti, ne zgolj kot vlada marveč kot narod, da bi okrepili družino”, pa se je vnela ostra bitka med taborom, ki zagovarja, ali se vsaj strinja s sedanjim razvojem feminističnega gibanja, in taborom, ki to gibanje glede na-družipo obsoja in odklania. Za predsednika belo-bišne konference imenovani bivši kongresnik iz Arkansasa. Jim Guy Tucker je pozval državne koordinatoric, nai v namerava ni proces vključijo vse skupine, ki na tem polju deluiejo.
Konferenci Bele hiše naklonjene skupine, ki F h imenujejo s prijaznim imenom “znrn-^e” (mode-^te) so se združile v “Coalition for the White House Conference on Families”. V niih so včlan jeni liudie. ki <>.. dobravaio in branijo feministično gibanje v vseh ali v ve'ini zahtevkov teva gibanja. W 'mičnlmnuo da bodo v Konferenci Be'e hiše svoie stališče uveljavili. Njlho-m o-lavni zahtevki so znani- uzakonitev wfavnaga dopolnila o enakih pravicah (ženske v m m km, p enaka zanos-itev, lahek posfonek za ločitev zakonske zvn-m, seksualna vzgona otrok v šolah. Fcdi/iran nasilen spkvv. zaščjta homoseksualcev in lesbiiim~Qv. Če so to zahteve “moderate”, naj vsak sam presedi.
V aktivnem odporu in uooru zoper uveljavljen A takih zahtev se je organizirala cela vrsta skupin za borbo zoper javno ali celo legalno uvedbo'zgorai navedenih predlogov, Te skupine so nastale iz vernih, krščanskih ljudi raznih verskih denominacij — tudi katoličanov — katerim krščanski nauk kaže pravo pot v vsei strahotni zmedi pojmov in moralnih zablod. N ; kratko se imenujejo 'Pro-Family People- ponekod tudi Pro-Life Movement. V zadniem času -so se razne take skuoine začel0 združevati v “Nation*'!-Pro-Familv Coalition”. Predsednica združenja ie Connaught Marsh-oer, ki ui-eiuie letake ood Imenom Family Protection Repn>t. Ta svojevrstni list hoče biti le informativen in vzgojen.
Beseda iz naroda...
Lep isspeh sestanka v laragevem imml
CLEVELAND. O. — Politično-informativni s e s tanek Slovenske krščanske demokracije — *SLS, ki se je vršil v nedeljo, 10. februarja 1980, v Baragovem domu v* Clevelandu bb treh popoldne, je dosegel lep uspeh. Dvorana je bila lepo zasedena š skoraj samimi moškimi, česar doslej nismo bili vajeni; vedno se je sestankov v Baragovem domu udeležilo tudi dosti žensk.
Sestanek je otvoril in vodil predsednik organizacije Janez Ovsenik. Pozdravil je vse navzoče, posebno predavatelja, člana NO za Slovenijo g. Jožeta Melaherja in bivšega u-rednika Ameriške Domovine, g. prof. Vinkota Lipovca.
G, Melaher je v uvodnih besedah opozoril na potrebo političnega delovanja. Narod-no-političnih dejavnosti na morejo predstavljati pevska društva ali dramatske družine, ne gospodarske ali druge nepolitične organizacije. Nesmiselno je govoriti o “politiki”, ki naj samo povzroča prepire. Naroda brez svoje politične usmerjenosti ne more biti.
G. Melaher je ugotovil, da imamo Slovenci v tujini, ki odklanjamo' sedanji politični režim v domovini, svoje predstavništvo v Narodnem odboru, ki temelji na sodelovanju v domovini bivših obstoječih strank: Sloven ske ljudske stianke, Slovenske demokratske stranke in dokler je živel še dr. Jelenc, tudi socialistične stranke.
Poleg Narodnega odbora ;:a Slovenijo je še samostojna politično organizirana skupina Gibanje za slovensko državo. Ta skupina ne sodeluje v Narodnem odboru. Po demokratičnih načelih imajo vse te politične skupine enako pravico do javnega delovanja. O kakšni diktaturi ene skupine nad drugo ne more biti govora, saj nikdo ne more nikomur diktirati političnega prepričanja. Če bomo mogli v čemerkoli sploh uspeti, moramo najprej doseči med nam: slogo in strpno sožitje. Ravnajmo se po ameriškem gesla “E pluribus unum”. kar Tii po domače prestavili “četudi smo različnih prepričanj, srno vendar enotni”.
V nadaljnjem predavanja je razčlenil g, Melaher stvari, ki so odvedle do sedanjega kritičnega mednarodnega stanja, posledic razvoja v drugi
svetovni ’-ojni, ki pa segajo še tudi nazaj do prve svetovne vojne. Obširno se je zadržal ob položaju na Srednjem vzhodu, posebej še na Iran, ki je po svojih “študentih” zasedel ameriško poslaništvo in vse osobje drži kot talce. Močna Amerika teli ljudi ne more rešiti.
Vsa ameriška vladna politika je bila do Sovjetov čisto medla,in ni dala nič na opomine, ki so jo opozarjali na nevarnost, ki Ameriki od tam preti. Radi takega nerazumljivega postopanja smo izgubili po vsem svetu prijatelje, niso nam več mogli zaupati, f ker 'Strg nf:vdHO. samo ustrezali ruskim željam. Zajetje A-merikancev v Iranu je v A-meriki vzbudilo javno mnenje, ki ni Sovjetom več naklonjeno in tako je vlada prisiljena,' da znova preceni svoje odnose s tem našim “prijateljem”. .
Ruska: poteza z zasedbo Afganistana je posebej opozorila na nahajališča olja, ki jih sicer ta država nima, pač pa lian, ki je sedaj skoraj is ib obkoljen od Rusije in njenih političnih prijateljev. Rusi napravijo, samo še sunek na Pakistan in so v Perzijskem zalivu in s tem lahko onemogočijo vsem drugim državam Evrope in Japonske dobav-kam olja. Ker pa so Rusi tako obkolili Iransko muslimansko državo, so s tem povzročili, da ves muslimanski svet proti temu ugovarja, kar za Rusijo gotovo ni najboljše. Če bi Rusi prišli v Perzijski zaliv in še potom Jugoslavij i za nadvlado na Sredozemskem morju, postaja za ves svobodni svet zelo kočljiv položaj, za to je razumljivo, da si ta takega stanja ne more veseliti.
V zaključni besedi se je še pomudil o važnosti Jugoslavije, na katero so Rusi vedno pozorni, na kar bi kazali vojaški premiki, ki so jih izpeljali v deželah njihovih satelitov.
S splošnim ploskanjem je žel g. Melaher zahvalo navzočih,! za trud, ki ga je moral vložiti, za zbiranje vsega materijala, ki mu je bil potreben.
Razvila se je precejšnja debata, v kateri je stvari pojasnjeval g- Vinko Lipovec, ki je poudaril, da verjetnost kake svetovne vojne skoraj ne obstoja. Trenutno so partnerji vsi premočni in morajo računati s tolikimi ovirami, da se nikdo ne upa postavlja-
ti vse na kocko.
Važnost Jugoslavije je pa za oba bloka velika, je omenil g. Lipovec. Zahod ne more pristati, da bi postala del sovjetskega imperija, Rusi pa ne bodo‘dovolili, da bi v njej prevladala zahodna smer. Tako je za oba najbolje, da ostane taka, kot je, Tudi čas za reševanje notranjih sporov med narodi, ki jo sestavljajo, ni nikakor zrel in tega se doma tudi zavedajo. Kdor ima opraviti z resnimi ljudmi, ki od tam prihajajo, bo to lahko ugotovil.
Za pojasnila g. Lipovca je bil splošen aplavz zahvala.
Vsi navzoči so izrazili svojo željo, da bi se podobni sestanki še prirejali, ker se tako-dobe razjasnitve, ki jih ne dobimo v časopisju, ne v poslušanju radia in tudi ne na televiziji, kjer so poročila včasih precej nepopolna in ne vsebujejo bistvenih stvari, ki nas SloVence posebej zadevajo.
Dve uri trajajoči sestane!: se je s tem zaključil z želje, da bi v bodoče v večjem številu bile tudi ženske zastopane.
J. O-k
Kalifornijski poročevalski koš
Sin slovenskih staršev nov ameriški odvetnik
STOCKTON, Kal. — Mladi gospod Martin. Vraničar še ni vedel, da na svetu ljudje govore Več jezikov, ko je moral v naročju, svoje mame na težko in negotovo begunske)' pot preko visokih Alp po strmih kozjih stezah, kjer je bil trojki njegov očka previden vodnik'. Dobri Bog je že takrat odločil njegovo življenjsko pot in srečo, in kot šestletnega dečka smo ga prvič srečali v katoliški šoli sv. Gertrudske fare v Stocktonu.
Živahen, nadarjen, je hitro polnil svoj možganski slovar z angleškimi besedami, nikdar pa ni pozabil na materinski jezik svojih staršev in kadar naleti prilika in se Slovenci “spravimo” skupaj, je vodnik v pesmi, s kitaro v roki.
Po uspešnem zaključku o-snovnč šole je nadaljeval svoje študije na katoliški srednji šoli (St. Mary’s High School) v Stocktonu, v višjo šolo pa je moral v oddaljeni kraj Moraga blizu Concorde, v južnem delu Kalifornije, kjer je tudi katoliški kolegij, po imenu St. Mary’s.
Naše življenje pa ni vedno # posuto z rožami, vsakdo od nas mora sprejeti tudi težo življenja ne samo s pravicami, pač pa tudi z dolžnostmi. Tako je prišel dan tudi za mladega Martina, ko je vojna vihra divjala tam daleč, daleč v Vietnamu. Takrat je morala ameriška mladina zagrabiti za orožje, .da se postavi v bran nasilnemu sistemu.
Ni pomišljal, niti se ni branil sprejeti svojih dolžnosti do države na mlada ramena, pač pa se je prostovoljno prijavil v triletno vojaško službo.
Poslan je bil v državo Texas v vojaško šolo za tuje jezike, kjer je ostal leto dni. Pa vojaška strategija zahteva mnogo več od svojih podrejenih, in od tam je bil premeščen v. Maryland na študij posebnega programa in zopet po nekako letu dni direktno v Vietnam. Bil je pri obveščevalnem oddelku naših vojaških sil.
:	Prvič v življenju je bila
vržena na mizo kocka nesi-gurnosti, pa tudi trpljenje za starše. Mnogokrat se je spomnil očetovih razlag, zakaj je družina zapustila domovino
in odšla v tujino, sam se je znašel v podobnem slučaju ia ni čutil teže, ne samote, bil je vojak z ramo ob rami, nad katerim je kraljevala soha svobode. Bil je vojak-sin slovenskih staršev pod ameriško zastavo.
Kot je vsake stvari enkrat konec, tako je bilo tudi vojaške obveznosti mladega Maa-tina. Skoraj nepričakovano je v jesenskem času leta 1971 prišel zopet domov, v kraj, kjer ni bilo šumenja nočnih rafalov niti ne bobnjanja kanonskih udarcev.
Leta 1972 je nato stopil v službo oddelka naših zračnih sil v Los Angelesu. Odločil se je za dopolnilni študij delo-vodskega usposabljanja (management training). Spretnost, znanje in sposobnost so mu garantirali boljšo bodočnost. Toda za Martina je bilo vse to premalo.
Leta 1976 se je vpisal na večerne tečaje pri South Western University of Law. Težka je bila odločitev, vezana s težkočami. Preko dneva služba, zvečer šola, potem študij doma. Ostalo je bore malo časa za počitek. Ker pa se “brez muje še čevelj ne obuje”, vsaj tako pravi naš stari slovenski rek, je mladi Vraničar kljuboval vsemu ter končno zmagal in prestopil težo večletnega študija.
. Bil je sončen mesec, bil je mesec maj. Drugačen od tistega leta 1945, ko je moral kot štirimesečni otrok svetu v na-, ročje brez pravega ciljal Dne 20. maja 1979. je prejel diplo mo kot priznanje, da je dovršil potrebne študije. V juliju istega leta (lanskega) je uspešno zaključil potrebne izpile za “State Bar” in končno 20. novembra dobil državno potrdilo in dovoljenje za izvrševanje javne prakse — Attorney at Law.
Njegova gospa mama je v mestu in tudi v širši okolici poznana diplomirana bolniška sestra na oddelku za novorojenčke, kjer je tudi na položaju “prve sestre” (head registered nurse), gospod oče pa je upokojeni delovodja stock-tonske papirnice.
Gospod advokat ima še po ročenega brata Janeza, usluž-benega v državi Tennessee pri TV A (Tennessee Valley Authority), brata Tineta, tokratnega študenta na oddelku za načrtno inženirstvo v mestu San Jose na tamkajšnji univerzi, in potem še najmlajšega po letih, Marketa, tudi študenta na Stanford-ski univerzi pri San B ran-ciscu v mehaničnem inženirskem oddelku. Zadnja dva bosta diplomirala drugo leto (1981).
Gospod Martin, pri j ateli, rojak, odvetnik, vso srečo z željo dobrega napredka v Va-šem poklicu!
Čestitke tudi mamici in atku, gospodom bratom z družinami in gospej sestri Kristini Vraničar, poročeni Paul ter njeni družini!
Gospa Kristina ne bo učiteljica, kot se je odločila in položila za to potrebne izpite, pač pa študira za poklic “Certified Public Accountant”.
Še nekdo se veseli Martinovega uspeha, in to je njegov stric g.. Jože Starc, sedanj! kemični inženir v tovarni cementa, s svojo družinico.
Pa h koncu da ne pozabim še č. g. župnika msgr. dr. Martina Starca, kateri bo letos 6. julija praznoval 50-letnico m a š n iškega posvečenja. Če sem prav ‘ujel na svoje uho . bo ta dobri duhovni striček zvezal našega novega advokata Martina ml. z njegovo izbranko isti dan v večni zakon!
Pa bomo zopet “slovenski rojaki” vkup od povsod, pa
naj si bo še tako daleč od San Andreasa. Lepo bo takrat, veste, ker njegov očka g. Martin starejši (moj dobri prijatelj) kar globoko seže v žep ob takih dnevih in pravi: “Slovensko tradicijo pač moramo obdržati.” Pa je res tako, saj vedno pojemo takrat in vzdigujemo kozarce s priljubljeno popevko “2e dolgo nismo pili ga, pili ga ..
Vsem skupaj veliko zadovoljstva, sreče, napredka, zdravja in zadovoljnosti.
Maks Simončič
Karmeličanke prosijo
KINSLEY, Kans. — Gotovo se jih še dobro spominjamo, posebno duhovniki. Na Sebi v Ljubljani so jim vse vzeli. Sedaj žive v veliki revščini v Mengešu pri Ljubljani. Že leta in leta prosijo oblasti, da bi jim dale dovoljenje prezidati neke stare svinjake v skromne stanovanjske prostore. Kot kaže, bodo sedaj dovoljenje dobile.
Takole piše č. sestra Terezija Jenko, njihova prednica: “Prav včeraj (v nedeljo) smo se domenili v advokatom in sestavili kupno pogodbo za gradbeno zemljišče. Zdaj bo, če Bog da in Marija, šlo lažje naprej, če ne bodo višje sile posegle vmes. Rade bi začele z gradbo to pomlad. Najpri-srčnejše Vas prosimo, g. župnik, da bi nas malo priporočili-vašim prijateljem v A,-meriki. Potrebovale bomo takoj ogromne vsote. Zelo nas skrbi, če se bodo naše sanje uresničile in saj veste, kako je, ker smo same ženske, nas vse takoj potare. Silno bomo hvaležne za vsak dar, brez vaših darov iz Amerike ne bomo nikdar prišle do stanovanja. Vseh dobrotnikov se bomo spominjale pri vsakdanji daritvi sv. maše.”
Takole prosi sestra prednica. Prepričan sem, da se bo našlo kaj dobrih src v Ameriki, ki bodo pripravljena kaj podariti karmeličankam, ki so toliko dobrega storile v Sloveniji.
Darove lahko pošljete direktno na: Karmel ioanke, 61234 Mengeš, Slovenija, ali pa: Ljubljanska banka, Mestna hranilnica, devizni konto: 140-72700-8886/30 ali'pa meri (Rev. John Lavrih, 706 E. 6th St., Kinsley, Kansas, 67547), pa jih bom potem jaz skupaj odposlal.
Fr. John Lavrih
------o----—
/z naših vrst
❖
Batawa, Ont. — Uredništvu Ameriške Domovine! Da vam prihranim delo in stroške z obvestilom, da mi naročnina poteče, jo poravnavam za nadaljnjo leto. Kar je več, je pa dar listu.
Ameriško Domovino vedno težko pričakujem. Če je nekaj dni zaradi zamude ni, nm kar nekaj manjka. Zelo škod i, je, da ste bili primorani izdajo skrčiti. Če bi bilo med Slovenci malo več zavednosti, sem prepričan, da bi se število naročnikov lahko precej zvečalo. Ameriško Domovino dobivam že preko 30 let, pa bom vesel, če jo bom dobival, dokler bom lahko čital!
Iskreno vam. želim mnogo uspehov in novih naročnikov!
Ivo Medved
❖
Euclid, O. — Spoštovano uredništvo! Prilagam ček za enoletno naročnino Ameriške Domovine. Hvala lepa in pozdravljeni!
Agnes Sodja
*
Joliet, 111. — Spoštovani u-rednik! Obnavljam naročnino za eno leto, kar je več, pa naj bo dar listu.
Angela Ceboske
LUDVIK ČEPON:
Ob obisku v Rusiji
Vtisi in misli.
VIL
Izraz preganjanje je za sedanji odnos sovjetskega režima do vere vsekakor premočan, pretežak. Izraz preganjanje je v našem jeziku nekako nezdružljivo povezan z izrazom preganjanje prvih kristjanov v zvezi z gladijotarski-mi igrami, cirkusi, levi, križanjem in podobno. Izraz, da je vera v Rusiji sedaj tolerirana, se bi pa komu zdel pre-lahak, premehak. Če je to primer, potem pa beri pod izrazom toleriran uradno toleriran ali oviran, dejansko oviran.
Izmed ver, verstev, verskih skupin je bila in je naj slabše tolerirana ali najbolj ovirana ukrajinska katoliška cerkev bizantinskega vzhodnega o-breda. Bizantinski cerkveni obred je v bistvu isti kot pravoslavni cerkveni obred. Kot katoličani so Ukrajinci vzhodnega bizantinskega obreda po svoji hierarhiji povezani z Rimom, z Vatikanom. To dejstvo samo ne gre preveč v račune sovjetskega reži ma. Ukrajinci so na splošno znani kot narodno zelo zavedni, neodvisni, bolj, kot si centralna moskovska vlada želi. Po mnenju in morebitnih načrtih režima naj bi se ukrajinski katoličani enostavno vključili v rusko pravoslavno patriarhijo; cerkveni obred tukaj ne bi bilo nobeno vprašanje, nobena težava. S tem bi režim pridobil v dveh točkah. Prekinjene bi bile tako nezaželjene zveze z inozemstvom, v tem primeru z Vatikanom, in do gotove mere pristrižene peruti prenapetega ukrajinskega nacionalizma.
Vatikan se dobro zaveda kočljivega položaja ukrajinske katoliške cerkve; stopati mora po prstih. En primer tega zadržanega vatikanskega odnosa do sovjetskega režima se kaže na primeru kardinala Slipija. Kardinal Slipij je bil kot lvovski nadškof pregnan v sibirske zapore, kjer je preživel več let. Po visokih zvezah mu je uspelo priti v Rim, kjer ga je papež Janez XXIII. imenoval za kardinala. Kot pristen Ukrajinec predlaga, želi in pričakuje, da ga Vatikan vkljub njegovim visokim letom in, čeprav v inozemstvu imenuje za ukrajinskega katoliškega patriarha. Vatikanska diplomacija si kaj takega seveda ne more privoščiti. Za cilje vatikanske “Ostpolitik"’ bi bil to pravi “faux pas”, od -ločno korak v napačno smer. Poleg tega, Vatikan ima tukaj kot poprej v primeru kardinala Mindszentija, opravka s problemom osebnosti. Za Vatikan je boljše se zamerili osebi kot pa škodovati v danem primeru ukrajinski katoliški cerkvi in otežkočiti njen že itak težak položaj.
Litvanska katoliška cerkev je na boljšem, če je na boljšem, v tem, da pripada rimskemu latinskemu obredu. Sovjetski režim ne more nanjo pritiskati, naj se enostavno, vključi v ruski pravoslavni patriarhat, kot je to \pri-mer ukrajinske cerkve bizantinskega obreda, ki je enak . ali: sličen s pravoslavnim cerkvenim obredom. Litvanski katoličani, ki predstavljaj^ nekako 80% prebivalstva L.it-vanije, so zelo zavedni in odporni, ker, kot je to primer Poljske, akcija pač rodi reakcijo. Ker so pa litvanski katoličani direktno pod sovjetskim režimom, so jim pa seveda peruti delovanja m razmaha bolj pristrižene, kot je to primer poljske katoliške
cerkve.
Avtohtona, ustaljena luteranska cerkev v Latviji in E-stoniji uživa po ustavi notranjo svobodo, beri, je tolerirana. Popolnoma netolerira-ne, v tem primeru lahko bereš preganjane, so pa prote-stantovske sekte, kot npr. ad-ventistična sekta, ki si usoja-jo pravico in svobodo misijonar j enj a, pravico verske propagande v Rusiji. Kaj takega za Sovjetsko zvezo ne obstoji; vsaka verska propaganda katerikoli vrste, vsako misi-jonarjenje nima mesta v Sovjetski zvezi; edina “verska” propaganda, ki je dovoljena, je ateistična propaganda.
Za versko toleranco v Rusiji je pa po drugi strani zelo zanimiv slučaj baptistov, ki so leta 1975 slovesno in javno praznovali stoletnico obstoja v Rusiji. Po številu, 5 milijonov, so naj večja protestan-tovska skupina v Sovjetski zvezi. Ker je baptistovska cerkev bila in je vdana režimu in z njim sodeluje, ni samo tolerirana, ampak uživa celo gotove privilegije. Tern baptistom je bilo npr. dovoljeno izdati sveto pismo v Rusiji, smejo tiskati gotove vrste publikacij verske vsebine, vzdrževati šolo za vzgojo svojih pridigarjev in celo u-deleževati se mednarodnih kongresov njihove vere. (Prim. Biirt McDowell, Journey Across the Russia.)
Pravoslavna Cerkev
In sedaj k ruski pravoslavni cerkvi. Kakšen je odnos sovjetskega režima do pravoslavne cerkve, ki je po zgodovini in po kulturi tako tesno povezana z Rusijo?
Pravoslavna cerkev je edina, enotna samo po nauku, a ne edina po ustavi, upravi, administraciji, kot je to katoliška cerkev. Govorimo o in imamo rusko, bolgarsko, romunsko, grško, armensko itd. pravoslavno cerkev. Opravka imamo torej z narodnimi pravoslavnimi cerkvami. Pravoslavne cerkve so bile v zgodovini in so še narodno pobarvane. Bolj ali manj tesno skušajo vedno biti povezane z obstoječo vlado. To njihovo zadržanje naj bi v danih možnih razmerah odgovarjalo navodilu sv. Pavla: “Vsak človek bodi višjim o-blastem pokoren. Ni je namreč oblasti razen od' Boga in te, ki so, so od Boga postavljene.” (Rim. 13, 1.) Nekateri se boste še spomnili, kako pogosto je v prejšnji Jugoslaviji srbski patriarh v javnih nagovorih rabil in ponavljal frazo “kralj i otačbina”. Več k<. : znano je, kako veliko vlogo je igrala pravoslavca cerkev skozi dolga stoletja v carski Rusiji.
Če pravimo, da so razne verske skupine v Sovjetski zvezi do gotove mere tolerirane, potem bi rekli, da jo pravoslavna cerkev bolj tolerirana (oprostite izrazu) najprej že zato, ker je narodna cerkev, potem pa, ker hoče živeti z režimom v dobrem, če ne v prijateljskem razmerju, sožitjp. “Naša cerkev ni tukaj samo, da daje čast Bogu, ampak tudi, da je na u-slugo ljudem. Naša cerkev je. bila vedno na strani ljudi, tako v dobrih kot v hudih časih. Mi sodelujemo enako z neverniki, po rusko neveruju-ščimi, kot z vsemi ljudmi blage volje”, so besede nadškofa Vladimirja, rektorja bogoslovnega semenišča in akademije v Zagorsku. (Cit. kot zgoraj.)
Po izjavi ruskega pravo-
slavnega patriarha je v Rusiji okoli 50 milijonov vernikov — veruj uščih. To število se kar dobro ujema s statistiko objektivnih opazovalcev, ki govore o 18% pravoslavnih vernikov od celotnega števila 263 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze. Semenišča za duhovski naraščaj poslujejo. Nekateri duhovniški kandidati dobijo celo dovoljenje, da gredo ha teološke študije v inozemstvo, kar je gotovo omembe vredno v tej zvezi. Ali je naraščaj duhovništva dovolj velik in ali odgovarja danim potrebam, je drugo vprašanje.
Muslimani v ZSSR
Vprašanje muslimanske vere v svetu in posebej v Rusiji je postalo v zadnjem času zaradi Irana in Afganistana aktualno, če ne pereče. Malo je na splošno znano, da ima Sovjetska zveza po mednarodni statistiki okoli 23 milijonov, to je 9% muslimanov. Repub -like kot Uzbek, Turkmen. Tadžik so skoraj izključno muslimanske. Kot druge Verske skupine uživa enako tudi muslimanska vera v smislu ustave versko svobodo, kar se praktično pravi, je tolerirana. Mošeje so odprte za bogoslužno zbiranje. Koliko je takih mošej, je težko dognati. Po neuradni izjavi nekega televizijskega poročevalca jih je nekako dvesto, to bi bilo za celih 23 milijonov muslimanov toliko, kot jih ima v Egiptu mesto Kairo samo. Če to število drži, število poslujočih mošej gotovo ne odgovarja verskim potrebam. Teološke šole za višjo versko izobrazbo muslimanskih verskih voditeljev v Sovjetski zvezi so odprte.
Na potovanju v azijski Rusiji sem imel priliko obiskati eno teh “semenišč” od znotraj v mestu Samarkandu. Ker je bilo v poletnem času, >' času poletnih počitnic, šola ni bila v teku^ Študentje, duhovski kandidati, so se razpršili na svoje domove. Skozi mogočen portal smo šli na prostrano zaprto dvorišče štirioglate dvonadstropne stavbe z na znotraj odprtimi hodniki. V pritličju so predavalnice, v prvem nadstropju so pa bile sobe za študente. Zaradi onih odprtih hodnikov sem imel občutek, da sem ha dvorišču Alojzijevišča, ljubljanske bogoslovne fakultetne stavbe. Na dvorišču je bila mreža za odbojko kot včasih v Alojzi j evišču.'
Kot nam je bilo rečeno, študira na tem duhovnem učnem zavodu 70 duhovskih kandidatov. Drug podoben, pa bolj specializiran duhoven zavod z nekako 100 kandidati je pa v mestu Taškent.
Kakor je število bodočih verskih voditeljev za celotno muslimansko skupnost v Sovjetski zvezi nizko, dejstvo je vendar, da duhovna učilišča zanje obstojajo.
Kar precej dobro je znano, kako ruski režim skrbi za o-hranitev, popravo, restavriranje pravoslavnih katedral tako v Kremlju v Moskvi kot v Leningradu. Zadnje poletje smo videli štiri talce cerkve v Moskvi vse v odrih zunaj in znotraj v svrho restavracije. V Leningradu sem o-pazil eno.
Umetnost je umetnost, četudi je to verska cerkvena u-metnost, četudi so to ikone; umetnost je treba ohranjati.
Manj je to znano za azijsko Rusijo, za muslimansko Rusijo. Zelo zanimivo je videti in opazovati, kako se sovjetski režim resno trudi — gotovo z ogromnimi stroški — ohraniti in restavrirati mošeje, impozantne stavbe muslimanskih visokih šol preteklih stoletij _ ime zanje je registani — in enako krasne stavbe, ki
KULTURNA KRONIKA\
našo zemljo. Druga zgodba ima sociološki in morda politični značaj: gre za obsodbo neke fantastične diktature in fantastičnega Večno Mladega Voditelja, ki se zgrudi v prah, ko spozna svojo ničevost, pred katero so vsi ljudje trepetali, in da je nad njim nekdo višji in mogočnejši: Bog. Tretja zgodba pripoveduje v obliki dnevnika o nekem kirurgu, ki je uspel ustvariti človeka. Za-
F. Jeza: Nevidna meja
Druga izvirna knjiga, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva družba za leto 1980, ima naslov Nevidna meja. Spisal jo je tržaški časnikar in pisatelj Franc Jeza. V podnaslovu Fantastične zgodbe iz daljne prihodnosti je pisatelj razodel vsebino svoje knjige.
Knjiga je poleg daljše fantastične zgodbe Nevidna meja zbirka drugih fantastičnih zgodb, ki lahko segajo ne samo v prihodnost, temveč tudi v sedanjost in celo preteklost. Pisatelj lahko s svojim živim opisovanjem dogodkov in slučajev zavede bralca, da pozabi na določen čas, ker se zgodba more dogajati tako v sedanjosti ali preteklosti ali prihodnosti. Imenujejo se fantastične zgodbe, bodisi ker se bodo dogodile v daljni prihodnosti n.pr. ,čez desettisoč: let ali več, bodisi, ker nekaterih dogodkov, ki so se zgodili ali ki se dogajajo, ni mogoče razložiti na povsem enostaven način glede njihove resničnosti ali pa ne.
Jezova knjiga je eden redkih primerov v slovenski literaturi, ki obravnava fantastično tematiko. Razen Ivana Tavčarja, ki je napisal bolj utopistično kot fantastično povest 4000, imamo zelo skromno število izvirnih fantastičnih zgodb, kaj šele knjig.
Knjiga Nevidna meja obse,-ga poleg istomenske zgodbe, ki je najdaljša, tudi drugih osem zgodb. Po svojstveni tematiki izstopajo tri zgodbe: Adamova skrb; rjast, Konec Pošasti in Sem umoril človeka? Prva zgodba bi lahko priklicala v spomins biblično zgodbo o prvem človeku, ki naj bi prepotoval z vesolja na
te r* *4++**++*?*•
so v zgodovini služile kot muslimanska duhovna učilišča — madrasi je njih ime. Te stavbe so na splošno velikanske umetniške vrednosti tako zaradi arhitektonike kot še posebno zaradi p r e k r asnih mozaikov, ki krijejo ogromne stene tako zunaj kot znotraj. Ne moreš se jih nagledati, ne moreš se jim načuditi. Različni so vzroki, zakaj so te stavbe začele razpadati in so nekatere takorekcč v razsulu —• od sovražnih vojnih vdorov do zemeljskih potresov.
Veliko slišimo in beremo o težlcem položaju Judov v Rusiji. Kaj je na tem? Judje v Rusiji niso preganjani, ker so verni Judje, saj jim ni zabra-njeno se zbirati v sinagogah; preganjani so, v kolikor so povezani s svetovnim judovstvom. Na podlagi pravila človečanskih pravic in seveda predvsem zaradi zaslombe zahodnega sveta, kjer ima A-merika najmočnejšo besedo v tem primeru, je Judom možno zaprositi za emigracijo. Navaden ruski državljan te možnosti sploh nima človečanske pravice gori ali doli. Edina izjema bi bila posebne znanstvene ali umetniške misije. — Na deset tisov ruskim Judom je vsako lem dovoljeno se izseliti ali rie e-nemu navadnemu ruskemu državljanu. Če so izjeme, so zelo redke in posebne. Znano je dejstvo, da se velik odstotek ruskih Judov izseli iz Rusije, ne da bi se zaradi narodnih in verskih namenov vselil v Izrael, ampak ker iščejo boljših življenjskih razmer v zahodnih državah, zla-' sti v Ameriki-
radi tega pride v konflikt s
samim seboj, ker se zgrozi, da je naredil umetnega človeka, robota, ki je sestavljen iz sintetičnega mesa in krvi, izdelek kemične industrije in kirurške tehnike. Zato ga umori. Kirurg se sprašuje, koga je ubil, ali človeka ali robot. Knjiga Franca Jeze Nevidna, meja bo zbudila veliko pozornost tako glede zgodb samih kot zaradi tematike. Platnice je opremil Edi Žerjal s fantastičnim motivom.
Jože Markuža (Gorica, It.)
4444*444 tttttttttttttttt *4» ttttttttttttttttttttttt********
< \
KOLEDAR
j ►
;! društvenih prireditev
j ►
MAREC
2.	— Klub slov. upokojencev
za Holmes A ve. okrožje priredi vsakoletni banket. Kosilo bo servirano od 4. do 6. zvečer.
9. — Pevski zbor Jadran priredi koncert in razstavo v počastitev 60-letnice svojega obstoja v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 3.30 pop. Igra orkester Markic-Zag-ger.
16.— Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Kosilo bo servirano od 1L30 do 1. popoldne.
22.	— Glasbena Matica priredi svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu ha St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon oi'kester,
23.	— Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave* t
29.	—Balincarski klub na Waterloo Rd. in Balincarski krožek Slovenske pristave priredita Skupno večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd., začetek ob 7. uri. Igra orkester Dušan Maršič.
30.	— Materinski klub pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v svetovidskem avditoriju, od pol dvanajstih do treh popoldne.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
27.—Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O.
MAJ
3.	— Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11.---Materinska proslava
Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collimvoodu. Pričetek ob 3. popoldne v šolski dvorani.
11. — Materinska proslava
Slovenske šole pri sv. Vidu.
16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer -• SDD na 15335 Waterloo Road.
18. — Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldne, v Parku.
26.	— Spominska svečanost
društva Triglav, Milwaukee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku. Pričetek ob 11. dopoldne.
JUNIJ
11. in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih
&p— Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clau/J. Igra orkester John Hutar “Just for You”.
9. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne.
.	------o-----
Vesti iz Slovenije
NEGOVA — V letošnjem poletju je bilo ob Negovskem jezeru mnogo kopalcev, sedaj pa v njem namakajo trnke ribiči. Vsi pa se pritožujejo, ker ni v bližini gostinskega o-brata. Vendar bo tudi v tem pogledu kmalu bolje, saj gradi ob jezeru zasebnik Ivan Kramberger lep g o s t i n ski prostor.
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St 361-421» IZDAJAMO 7UDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15. — Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Gb 11. dop. sv. maša, nato kosilo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Chicaga.
29.	— Piknik Misijonske
Znamkarske Akcije (MZA) na Slovenski pristavi.
JULIJ
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
20.	— Misijonski piknik s sv.
mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Sre- ■ colo v, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne,
27.	-— Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collimvoodu na Slovenski pristavi.
AVGUST
24.	— Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana.
SEPTEMBER
13. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer.
21.	— Oltarno društvo sv. .
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
28.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon.
OKTOBER
11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer.	,
18. —- Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Ciair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer.
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
NOVEMBER
8. — Praznovanje 30-letnice
društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer.
MALI OGLASI
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, TVs acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971
(X)
V Najem
Spalno sobo oddamo poštenemu moškemu. Čisto, gorko in mirno stanovanje.
481-3365 '
(20-22)
HELP WANTED
CLEANING
1 Day a week. Nice home. S. Euclid. CaR 381-4787.
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X)
FOR SALE
Lake Shore, Westropp. 2 Family. 6 Rooms down, 6 up. 2 Car garage. For immediate sale. $28,900. Call 951-8530.
FOR SALE
Euclid, Ohio. Building lot, zoned 2 family, Goller Ave. $12,900. Call 951-8530.
(13-24)
HOUSE FOR SALE
Near St. Chi’istine’s in Euclid. Large rooms, basement and 2 car garage. Big value, low price! Call Ellen Forrester at 481-8287 or
WEBSTEJI REALTY 944-3300
(19-22)
POZOR! POZOR!
Ali je vaš dom varen pred vlomilci? Ako se ne počutite varnega, pokličite T.M.C. Inc. na tel. 391-6929 in vprašajte za zastopnika Roberta Mršiča. G. Mršič bo prišel brezplačno na vaš dom in vam svetoval o možnih ukrepih v varstvo doma in samega sebe.
(18-20)
BUSINESS FOR SALE
Delicatessen, on Grovewood Ave., coolers, C-2 license, inventory. Asking price $5000.
Call 531-6749
(18-23)
UNFURNISHED
APARTMENT
1081-83 E. 71 St. So. of St. Clair. 6 rooms, pay own utilities, $85. Call days — 241-2044 eve. 843-8033.
(19-27)
MONEY'
I want to buy wood ice-box or any old furniture.
942-8193
(12-25)
Imenik raznih društev
— Ti si bitje, ki nad vsemi razprostiraš, in Bog daj, da bi na veke razprostirala peroti najgorkejše ljube zni, najiskrenejše vdanosti... Na svidenje — Draguška! — Čas poteka hitro; glej, že je vse pripravljeno ... Pozneje bi s teboj ne mogel takole govoriti. Ti $i kraljica, že zdaj mogočna kraljica! Samo ne pozabi mojih besed! — Udolbi si jih v mramor. Na Srečno svidenje!”
Oče Dobrogost je poljubil v slovo kraljico Dagmar na belo čelo, katero je tolikokrat zaznamoval z znamenjem križa ...
V preddvorani so že čakali gospodje iz kraljičinega spremstva, vse je bilo pripravljeno za pot, oče Dobrogost je korakal na strani svetle soproge V a 1 d emarove ... Kralj jima je prihajal naproti, nekako razburjen, toda premagoval se je, tudi k smehljaju se je silil, da bi njegova soproga ničesar ne o-pazila. Na Valdemarovi strani je stopal vitez Jitrenee, kralj ga je imenoval za bodr-ckega vojvodo, njegovo obličje j p bilo tudi zastrto z lahnim oblačkom; konji so nestrpno rezgetali, najraje bi se spustili v divji dir za stavo ž vetrom.
Draguška je še poslednjič pritisnila prijateljski poljub na ustnice Jitrencove soproge; nista se mogli ločiti; kdo ve, kdaj se zopet vidita, in druga drugo ljubita, kakor da sta zrastli pod enim krovom, kakor da imata enega očeta in eno mater...
“In kdaj torej prideš ti k nam, častiti oče? — Samo vedno obljubljaš in ostajaš pri obljubi!”
“S svojim duhom bom pri vas in z vami dan na dan ...
In če se vas bo kdo prijateljsko spominjal, bo to gotovo Dobrogost, vajin najzvestejši sluga. Vsekakor slutim, da bo v najbližji bodočnosti v tukajšnji deželi treba moje prisotnosti v najvišji meri.”
Oče Dobrogost je obstal na kralju Valdemaru s pomenljivim pogledom.
Novi bodrcki vojvoda je nehote prikimal z glavo.
“Naj pridejo kakršnikoli časi, gospod moj, tukajšnje kraje ti ohranmo ... Bodrci bodo stali napram svojemu gospodu kakor zveste skale!” Jitrinec je govoril poslednje besede z naj odločnejšim glasom ...
Minulo je nekaj trenutkov in po nekdanji Ljubici so se zopet razlegli glasovi vseh zvonov v cerkvenih stolpih, zopet so doneli rogovi, vnovič ropotali bobni in tisoče ljudstva je klicalo kraljevskima poročencema, katerih ljubezen, dobrota in radodarnost se je v preteklih dneh pokazala najjasnejše... na mnoga leta in slavno vladanj e. i.
Jitruška je gledala za sijajnim kraljevskim spremstvom z bukovških utrdb z meglenimi očmi, s tesno stisnjenimi ustnicami in po njenem obličju je bil razlit izraz, ki je pričal o nesreči, stiskajoči njeno mlado dušo kakor s kleščami. In zdelo se je, kakor da se ji je izvil preko ustnič — bolesten vzdih ...
“Samo jok, jok... Že se pričenja .. . Vse se še raduje, a v tvojih očeh so že solze. Saj s?em jih prerokoval. Toda po licih ti bodo tekli potoki, tako boš plakala nad svojo zakonsko srečo ... Tudi radost onih ne bo trajala dolgo.” Jitruški se je zdelo, da ji je te besede zagrmel v uho nekdo tesno poleg nje.
CERKVI m MORE Sili VSEEHO
V ponedeljek, 14. januarja, je sv. oče Janez Pavel II. sprejel diplomatski zbor, ki je akreditiran pri apostolskem sedežu. Pri tem je šlo za redno srečanje med sv. očetom in diplomati, katero je v navadi vsako leto tam okrog novega leta. Ob tej priložnosti jim je sv. oče odkrito povedal svoje stališče v zvezi z nekaterimi načelnimi vprašanji; ob nekaterih sočasnih kriznih središčih pa se je še posebej ustavil.
“Cerkev želi delati v korist vseh narodov,” je poudaril sv. oče. Narodi imajo pravico odločati o svoji usodi v skladu s svojimi domovinskimi in verskimi čustvi. Cedkev spoštuje vse politične sisteme, saj ti v vsakem primeru nosijo odgovornost na svojih ramenih. Vsak narod pa Cerkev želi obogatiti s svojim duhovnim in moralnim zakladom.
Cerkev ima dolžnost braniti človekove pravice, ne glede na to, kdo vse jih krši. Cerkvi ne more biti vseeno, kadar gre za resnične koristi človeka, Cerkev ne more biti ravnodušna, kadar človeka nekaj resno ogroža. Cerkev je že neštetokrat branila človekove pravice. Nastopila je vselej in kjerkoli je bilo to potrebno. Zavzemala se je tako za posameznike kot skupine, katerim so bile vzete ali pa kršene njihove pravice.
Med tistimi težavami, katere motijo mimo sožitje sodobnega sveta, je sv. oče na prvem mestu omenil oboroževalno tekmo. Znano je, da
Ameriška Slovenska Katoliška Jednola
OHUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar predsed. Theresa Lach, podpredsednica Marija Mauser, tajnica Lud-D u h o.v n i vodja Rev. Edward mila Glavan.; 13307 Puritas Ave., Pevec; predsednik Joseph Basko- tel. 941-0014, blagajnik Joseph Me-vic, podpreds. Joseph Hočevar; taj. laher, zapisnikar Bogomir Glavan, Albin Orehek, 18144 Lake Sh. BJvd., nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-tel. 481-1481; zapis. Prank Zupančič; stič, Angela Bolha, zdravniki vsi blagajnik John Turek. Nadzorniki: slovenski in družinski.
John Hočevar, Joseph Hočevar, Dominik Stupica, vratar Frank A.
Seje so vsako tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept. in nov. v Turek. Vodji atletike in mladinskih SND : na W. 130 St. in vsako tretjo
febr., apr., jun., avg., okt. Baragovem domu na St.
aktivnosti James V. Debevec m gredo v John Hočevar. Za pregledovanje in dec. y novega članstva vsi slovenski zdrav- ciair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje uiki.	asesmenta pol ure preje.
ui ušivo zboruje vsak prvi torek Društvo sprejema člane od roj-v mesecu v conferencni sobi v žup- stVa pa do 60 leta. Imamo najmo-nišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Me- dernejše certifikate življenske zava-sečni asesment se prične pobirati ob rc>vainine plačljive 20 iec v slučaju
7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. nesreče do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni slučaju naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
OR SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Josepn Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar
dvojna za varovalni na, v onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. j. Celesnik; Charles Virant,, blagajnik Josip W. predsednik Henry Prijatel, podpred-Kovach, nadzorniki: Joseph fortu. a sednica: Frances Prijatel; tajnJt:
Anthony Cek, 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, 44143, tel: 481-’?* l"	0992; blagajničarka Josephine Jevec,
Go'^fc; zapisnikarica Deborah J. Cek, nad-Hts.. zcrniki; Frank Drobnich, Helen J. VV. Kovach. Zastopniki za atletiko	Frances Prijatel. Zastopnika
in Charles Virant, James V. u. Zastavonoša Joseph W. Kot Zastopnika za SND na 80.
W. Kovach in Ralph Zastopnik za SND Maple Hts.
booster club; Joseph W. Kovach
za Federacijo: Anna Debeljak in
in Ralph Godec Zrtravmki: dr An- J hlne jeyec Zdravniki vsi si0-thony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelenič. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti.
Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec m plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je elan bolan oet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lov-
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
uuhuvm vodja Rev Joseph Varga; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela . Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen Krof) in Alice Arko, zastopnici ra SND na 80. St.: Frances -.milicn m Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights. Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters m mladinsko dejavnosti Josephine Winter in Alice Arko; ra Federacijo Frances Lmdich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
gredo ogromne vsote za orožje, medtem ko milijoni umirajo od lakote. Poudaril je, da je vendar treba že enkrat odločno preiti na miroljubno reševanje spornih vprašanj.
Med kriznimi središči je sv. oče posebej omenil Afganistan. “Dramatični dogodki v tej državi drže v napetosti javno mnenje vsega sveta. Vse se sprašuje, kako bodo ti usodni dogodki vplivali na proces popuščanja mednarodne napetosti. Najbolj žalostno pri tem je, da v oboroženih spopadih nosi najhujše breme trpljenja ravno civilno prebivalstvo. Ko je omenjal Iran, je zaželel, naj bi kar najhitreje prebrodil sedanje težave in se vrnil na pot miru in napredka. Obema Amerikama je želel mirne medsebojne odnose, Afriki pa pravičnejšo prihodnost brez bratomornih -vojska, katere koristijo samo nekaterim. Vlogo organizacije Združenih narodov je sv. oče ocenil pozitivno; za svoje delo za mirno sožitje med narodi zasluži najvišje priznanje Cerkve.
Zadnje misli v svojem govoru pa je sf. oče posvetil kampučijskemu ljudstvu, katero je še “vedno pod udarcem neizrekljivega ponižanja”, in otrokom, ki “v številnih državah tragično trpe lakoto”; ravno zaradi njih mora človeštvo prenehati s svojo brezskrbnostjo, zato pa tem bolj okrepiti svojo solidarnost v boju zoper lakoto. (Prirejeno po “Družini”)
venshi.
— Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar
Predsednica: Angela Lube, tel. , 391-5344.
Podpredsednica: Mary Noggy Wolf
Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, O. 44092 tel. 944-0020.
Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Semen Športni referent: Ray Zak tel.: 526-3344
Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc in Joseph F. Rieg-ler ‘
Zastopnica za klub SND in delniških'sej: Angela Lube Zdravniki:	Vsi slovenski in
družinski.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu razen julija in avgusta ob 2 uri v SND 6409 St. Clair Ave. staro poslopje soba št. 1.
Pobiranje asesmenta: Pol ure pred sejo in takoj po seji. Poleg tega še pol-letno in sicer na 25. januarja in 25. julija v SND 6409 St. Clair Ave. vhod spredaj spodnja dvorana. Ako pride 25 vme-saeu na soboto se pobira en dan preje in ako pride 25 v mesecu na nedeljo se pobira en dan pozneje.	4
Društvo sprejma nove člane od rojstva pa do 60 leta starosti. Nudi vam K.S.K.J. mnogovrstno zavarovanje pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se brezobvezno in z zaupanjem obrnite na tajnika društva.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članstvo odš 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrt-ninske certificate od $1,000 do $15,000; V mladinski oddelek se sprejemih otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh, vodja Rev. Joseph Božnar, preds. Frances Nema-nich, podpreds. Anna Zakrajšek, tajnica Mary Ann Mott, 760 E.
212 St, Euclid, O. Tel. 531-4556.
Blagajničarka Mary Hochevar; zapisnikarica Frances Novak.
Nadzornice:	Frances Macerol,
Josephine Gorencic in Mary Palčič.
Rediteljica Jennie Feme. Za-stop, za ženske in mladin. aktivnosti Frances Neman,ich Zastop- Slovenska Ženska ZVCZ& nice za Ohio KSKJ Federacijo;
Marjanca Kuhar, Frances Novak, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki:	vsi slovenski
zdravniki.— Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne
PODRUŽNICA ŠT. 19 SŽZ
Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Anna Markovich Pod-Pres, Frances Žagar Tajnica in Blagajnica, Sophie
ob 1.30 v društveni sobi Avdi- Magayna, 315 E. 284 St., Willowick
torija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7. ure v družabni sobi avditorija sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager.
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec 761-1642 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki:	Dr. Max Rak, Dr.
Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spečh.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred se/o, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v
Ohio 44094 Tel. 943-0645. Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli Nadrodnice Mary Kokal, Frances Žagar.
Seje se bojo vršile tretji nedeljo v mesecu ob 2; uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Mesce: Jan, Marc., May, June, Sept, Nov., Dec.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh.' vodja Rev. Francis Paik, predsednica Pauline Krall; podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave., Cleveland, OH 44119, 481-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. Vratarica Marilyn Fitzhum. —- Seje se vršijo vsak prvi torek v me-isecu v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer.
Poročevalka: Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub drušštev: Addie Humphreys, Anna Cekada.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Slov. domu na Holmes, od 6. do 7“:30 Duhovni vodja: Rev Edward Pevec ure zvečer, če pade 25. dan na so- Predsednica: Ann Maver boto ali nedeljo, bomo od sedaj na- Podpredsednica: Mary Otamcar
prej pobirali asesment v petek preje ob navadnemu času. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavaroval-nino od $1,000 in $2.00 bolniške Nadzornice: Jennie Feme, Frances podpore na dan.	Macerol,	.
------------------------------------Rediteljica: Molly Dezelan
Tajnica in blagajničarka: Roseanne Piorkowski, 1083 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552
Zapisnikarica: Marie Telic
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu bb 1:30, popoldne.
Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi, v avditoriju sv. Vida.
Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Francis Paik; predsednica Alma Eppich; podpredsednica Cecilia Žnidar, blag. Ann Cooke, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St, 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje tcetjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg.
PODRUŽNICA ŠT. 41 S.Ž.Z.
Predsednica, Amelia Oswald
Podpredsednica — Justine Girod
Tajriica-blagajničarka V aleria Fortuna, 1002 E. 178 St, Cleveland, OH 44119. Phone: 531-5191.
Zapisnikarica — Cecelia Wolf
Nadzornice — Josephine Hir-ter, Justine Girod.
Poročevalke: Cecelia Wolf, Justine Girod
Seje se vrše vsak tretji torek v jan., mar., maja, sept., dec., v (Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. ob 1:30 popol. sebi “2”.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Jennie Cerk:	pod-
preds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., O. 44137, Tele. 663-6957: za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice:	Anne Krese-
vic, Anna Christofew, zastopnica za vse SND: Anna Kresevic in Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarju, marc, naj august, oktober, december na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT 4 ADZ
Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid, OH 44121, tel. EV 2-5277. Blagajničarka Josephine Orazem Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol, Redi-tteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, taj. in blag. Frances Stefe, 1482 Dille Rd. Tel:	531-6109. Zapisnikar
(Harold Ttiich. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in Edward Skodlar. Vodnik mladinskih dejavnosti Harold D. Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnika, 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za (preiskavo vsi zdravniki,'priznani od ADZ.
Novi Dom #7 ADZ
Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St.. Cleveland, C. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Lovko, nadzorniki:	Joseph Gabrič,
Mary Živoder, Gabriel Mazi.
Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 A.D.Z.
Preds. — Joško Jerkič Podpreds. — Vida Zak Tajnica — Stella Misich, 214 Shelton Blvd.. Eastlake OH 44094 Tel.: 942-4733.
Blag. — Sophie Matuch Zapis. — Jennie Kapel Nadzorniki — Joe Ferra, Pauline Skrafoec, Mary Kobal Mlad. Odbor -- Vida Zak (Seje: drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v SISov. Domu na Holmes Ave. ’
CLEVELAND ŠT. 9 A.D.Z.
Predsednik — Albert Antigoni
Podpredsednik — Stanley Ziherl
Tajnik — Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117 Tel.: 481-6437.
Blagajnik — Robert Menart
Zapisnikar -— Robert Menart
Nadzorni odbor — Frank Ahlin, William Hočevar, Mary Champa
Vodnik mladinskih dejavnosti — Albert Amigoni, Tel: 481-2275
1 Za zdravniško preiskavo —vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju..
DANICA 11 (A.D.Z.)
President — Louise Graham Vice-President: Marge La Crone Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, Ohio 44117 Treasurer: Mimi Turk Recording Secretary Mary Hrovat President of Auditing Committee: Josephine Levstick
1st Auditor: Josephine Levstick i 2nd Auditor: Josephine Trunk Medical Examiner: Dr. Speeh Meeting: Second Tuesday at Slovenian Home meeting room (back) Room at 11 a.m.
DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik, Louis M. Silc podpredsednik, John Ccndol tajnica in blagajničarka Carole A. CzecK, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, Ohio 44092, telefon 944-7965
zapisnikarica, Frances Tavzel nadzorniku:	Frances Tavzel,
John Cendoi.
Seje se vrše ob nedeljah, ob-9.30 dopoldne 20. aprila, 20 julija, 19 oktobra, 21 decembra .1980 v starem poslopju Slovenskega narodnega- doma, 6409 St. Clair Ave.
Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cen,dol, za Slov. narodno, čitalnico Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Frances Modio za Slovenski dom na Recher Ave.
COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grose!, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice:	Stefi Kon-
cilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agncs Žagar. txA predsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter. Mary
Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob t :30 pop. v Slov. nar. domu na E 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica dn blagajničarka Mrs. Jean McNeil, 6808 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julie Gercha r in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsednica, Antonia Stokar Podpredsednica, ennie Pugely Tajnica — Joe J. Lea, 5358 Roland Dr., Garfield Hts., O. 44125 Blagaj,mčarka, Virginia Hartman Zapisnikarica, Christine Szendel Predsednik nadzornega odbora— Ted Szendel
2.	nad. Frank Pugely
3.	nad. Christine Szendel Zdravniki: Vsi priznani M. D.
zdravniki
Seje se vrše vsaki tretji mesec. Tretji četrtek v mesecu, 10725 Plymouth Ave., ob 7:30 zvečer.
Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely
Za Slov. Nard. Dom za Stanley Ave., Maple Hts., Antonia Stokar
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E 264 St, Euciid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj. Freda Miller, 2114 Rockefeller Rd. Wickliffe, OH 44092 Tele. 943-1068 Zapisnikarca:	Mary, Golob, blag.
Rose Intihar. Nadzorniki: .Lillian Delsanter, Virginia Braddock in Sylvia A. Tanko.
Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25 v meseeu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer-. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ venem domu na Recher Avenue.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV VIDA
Duhovni vodja Rev.	Edward
Pevec, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary	Bencin;
tajnica in blagajničarka Mary Otoničar. 1110 E 66 St., tel. HE 1-6933. zapisnikarica Marija Mausar, rediteljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavia A. dami c, pod-ipred-s. Mary Kobal, tajnica in blagajničarka Rose Baveic; 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisni-
karica Ivanka Kete. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošinja Sophie Magayna. Skupno sv. obhajilo vsako prvo neeeljo v mesecu pri 8. maši isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvenena ura pc blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društva Najav. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Joseph Hočevar, podpredsednik, Miro Odar, zapisnikar John Hočevar, ml., slov. zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik Greg Hribar, 1253 K 60 St., blagajnik Charles Winter Jr. - Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Pevska društva
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik — John Poznik Podpredsednik — Joseph Penko Blagajnik — Don Mausser Tajnik — Rudy Ivančič Nadzorniki — John Žnidarčič, Joe Sezun, Charles Terček Knjižničar -— Richard Sterle Pevovodja — John Rigler Vaje so vsak toren o o a. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
GLASBENA MATICA The Officers are:
President — Olga Klanoher 1st Vice President — Catherine Hopkins
2nd Vice President — Frank Bradach
Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143
Treasurer — Josephine Bradach Aditors — Carolyn Budan, Sheldon Hopkins, John Vatovec Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis
Librarian — Molly Frank, Marie Babbitt
Stage — Joseph Novak, William Mehaffey
Publicity Molly Frank Charles Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening at 8:00 p.m., 6417 St. Clair Ave.
PEVSKI ZBOR KOROTAN 1979-1980 ODBOR Pevovodja:
ing. Franček Gorenšek Predsednik Janez Tominc Podpredsednici: Rezka Dragar, Mojca Slak
Tajnica: Silvia Krulc, 261-5568 Blagajnik: Frank Lovšišn Arhivarka: Kati Likozar
Odborniki:
Marija Cugelj, Tone Hauptman, Marko akomin, Mira Kosem, Muši Pogačnik, Nejči Slak Nadzorni Odbor:
Metka Hauptman, Janez Semen
Naslov: KOROTAN, 21880 Miller Ave., Euclid, OH 44119
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednica —: Florence Unetlch Podpredsednik — Don Gorup Taj. in blagajnik— Frank Bittenc Zapisnikarca — Betty Rotar Nadzorni Odbor — Steve Shimits, Frank and Ann Kristoff
Arhivarke — Josephine Tomšič, Marie Lipold
Pevovodja — Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
Dramatska društva
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE ZA 1979-1980
Predsednik — Peter Dragar Podpredsednik — France Zalar st. Tajnica — Silvija Krulc, 21880 Miller Ave., Euclid, OH 44119, 261-5568.
Blagajničarka — Terri Jarem Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Srečo Gaser.
Oderski mojstri — Slavko Štepec, Frank Jenko Arhivar — Srečo Gaser Bara — Tene Štepec, Rudi Hren, Pavle Hren, Miro Celestina Kuhinja — Vida Jakomin, Rezka Dragar, Marija Hočevar Reditelji — August Dragar, Ivan Tomc, Jože Tomc Knjižničar — Frank Jenko Športni Referenti — Tone Hauptman, Rudi Hren, Štefan, Režonja ml.
Nadzorni Odbor — France Hren, Miro Erdani, Stane Krulc Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Robert Prince Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikaca — Marie Estanek Finančna-tajnica — Pauline Ste-pic
Nadzorniki 4- Marie Estanek. Marie Zeitz, James Prince Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Žveeer.
f