eio VII., štev. 19
LJubljana, nedelja 24. januarja 1926
Poštnina pavšallrana.	Cena 3 Din
c= Uhaja ob 4. ijtrtr»|. mm
Stane mesečno D n *$*—; sa mo-ccmstvo Din 40 — neobvezno.
Ogiasi po tarifa.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Mikioi<feva cesta
štev. >6/1. — Telefon Štev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knatlovi u. St. 5/L — Telelon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešeinova ulica St. 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek: Ljub'iana, Prešernova ulica št. 4. — Teleton St. 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. :. — Ceije, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda : Ljut>-jana St. 11.842 - Praha čislo 78 180. W;en, Nr. 105.24!.
Ljubljana, 23. januarja.
Naša SLS je v precej globokem notranjem razkolu: idejno ni taktično. V obeh ozirih ie namreč položaj tako dozorel. da inteligentnejši pristaši oklevajo videč, da so stranka m z njo vsi njeni sledmki zašli v zagato.
Ideina kriza je nastopila tako v duhovniški. kakor v posvetni inteligenci SLS g'ede odnosa med vero in partijo. Mnogi uvidevajo. da ni v interesu verskega živlienia. ako se versKi obredi jn njihovi vršilci mešaio z dogodki anev ,ie politike Izkušnja kaže. da o kakšnem moralnem preporodu ni govora, kier se ljudstvo oklepa klerikalzma. Na sprotno, razcerkvenienie inteligence gre svoio Pot. V moralnem pogledu ie poprečno stanja pristašev vseh strank pplično ennko. pri tem na ie ogabni te-ro" dušnega nastiria nad plaho in preprosto kmetsko. zlasti žensko duso^ sigurno eden naigrš:h moralnih madežev, ki bo v večno sramoto politikujoči slovenski duhovščini
Gotovo je. da velik del duhovščine na dnu svoie duše dobro čuti. v kakšnem sramotnem položaju napram lastnemu i a rodu se nahaja. Vidi. da te klerikalna politike v vseh svojih pojavih še vedno sovražna naši državni ideji in da gbl<e na vso moč. kako preprečiti naravno utrditev državne in narodne ideie. Vidi. kako ta politika baš tudi duhovščino žalostno izigrava nroti Srbstvu in jo upo-rab'ia kot politične priganiače za cilje, o katerih .ie sme niti glasno govoriti...
Klerikalizem čuti notranji odpor, ki se pojavi ia ceio pri niegovih dosedaj naj-zvesteiših služabnikih, in spretno se je !ot:! dn onasno moralno krizo energično zatre. Gosp dr. Hohniec avtoritativno razlaga v škofovem listu odnoša-je med katolicizmom in politiko. Njegovi zakliučki so hladni in od'očni: <Po-korte se nanežu tudi v notranje - poh-ti^nh zadevah. to ie dolžnost katolika! Čast onim. ki se ne sramujejo imena klerikalec'« Gosp. Hohniec je s tem jasno t>rizna1. da je SLS skozinskoz klerikalna strarka. ki v zunanji in notranji politiki sledi ukazom Vatikana in hierarhij Kaj ie v politiki prav in potreb™, odloča po Hohniečevem in sigurno službenem mneniu SLS — papež. Člani SLS se imaio temu le pokoriti.
Načelo nezmotljivosti ie torei razširjeno tudi na politiko. Po dr. Hohnjecu le SIS svobodna samo v vprašanim lokalne taktike. To ie z?.k malo. dasi se nam vidi da niti to ne drži. Brez cenzure škofa ni liste SLS, ni kandidatov za razne zastope. Kdor škofu in njegovi politiki ne priia. ne bo priše! v položaj razmišljati o taktiki.
Mi smo dr. Hohn:ecu zelo hvaležni za njegova priznanja. To ie čisti klerikalizem. kakor ie v knjigah ponisan. Tak je b;l pred IDO leti. tak ie danes.
Lahek bo dokaz, da so se nazori, ki ;ih imenuie dr. Hohmec »državna in pravna filozofija* klerikalizma. menjavali od desetletja v desefetia. Proti vojni ie bi! klerikalizem? Za osvoboieme kmeta, sužn-ev? Za sociialno pravico? Ali je dr. Hnhnjec pozabil, da ie panež 'nuiska! Avstrijo v vo*no proti Srb.ii, liubliancki škof pa biagoslavlia! voiake in moril no orožie? Ali ie pozabil, daje klerikalizem celega sveta stoletia držal fevdalno »oblast, in kmeta pod križer.i gnal v grnščakov iarem? Ali je pozabil, da <=o katoliški narodi naidaije gojili suženjstvo in aa klerkal-zem ni ganil prsta rro+i niemu? Povsod ie cerkveno Wdalstvo zaščitnik <ociiatnega nasilja. Tudi pri ras: Od gorniegraiske škofove vome pr"t: seliakn - siromaku do izže-man:a ubogih služkinj, ki nosijo spravljat prištedene novce.
Dvomim da vsa duhovščina tako misli, kakor ii prodnisuie v imenu škofov in SLS dr. Hohniec. Verujemo, da k!°r:k;b'na vzgoia ni ubila razuma m logike vsem 'n da iih ie mnogo, ki vidijo, da so nazori Hchniečevi prava kulturna stri'iotn in sramota.
Pa tudi glede taktike SLS se ne moremo ohraniti optimizma, da Vh ie mnogo ki nrznavaio da je prišla v zadn.-e svoie zdihiiaie. Zopet čitarro zmedene i/govore glasila SLS. ki p'aka nad polomom 20 tigrov v finančnem odboru. Do zndnie vasice na gre v bivšem klerikalnem volilstvu vprašanje: ali nam je vsega tega bilo treba? Ali se ni mog'a voditi politika drugače? In ni težko odgovoriti. da bi se to dalo. ako bi io vodili razumni Ijudie. ne na neke nevidne. na:brž izven P2roda stoječe sile
Bilo hI umestno, da volilci SLS po-zovejo svoje poslance, naj odlože mandate.
Avdijenca Ace Stanojeviča
V neposredni zvezi z bližajočimi se kritičnimi dogodki. — Pred razpadom koalicije ali pred odstopom Pašiča. — Najrazličnejše
kombinacije.
Beograd. 23. januarja, p. Politično življenje iina zaznamovati danes prvovrstno senzacijo. Stari radikalski prvak Aca Stanojevič, ki je te dni prišel v Beograd, je dopoldne konferiral z nekaterimi radikalskimi voditelji, potem pa je prosil za avdijenco na dvoru. Kralj ga je kmalu nato sprejel v posebni avdijenci, ki je trajala od 10. do V212. Ta vest je naravno izzvala veliko pozornost v političnem življenju in so jo povsod z največjim zanimanjem komentirali. Kaj sta kralj in g. Stanojevič govorila, se seveda ne ve. vsekakor pa se more z vso gotovostjo sklepati, da je ta avdijenca v neposredni zvezi s kritičnimi dogodki, ki se pripravljajo.
Politično življenje v presiolici postaja vedno živahnejše. V vladi in Narodni skupščini se pripravljajo za pred-stoječe važne spremembe in dogodke. Prispelo je v Beograd že večje število narodnih poslancev. Prihod mnistrske-ga predsednika g. Pašiča je napovedan za jutri zvečer. Možno pa je. da g. Pašič po svojem običaju spremeni dan prihoda. V vsakem oziru se pripiruje povratku g. Pašiča izredna važnost.
Nocojšnje «Novosti» pišejo o po!it:č-nem položaju in trdijo, da je g. Pašič odpotoval v inozemstvo edinole z željo. da se v tem času pripravi teren za ukin.ien.ie koalicije z Radičem. V odsotnosti Pašičevi naj bi se kompromitiral g. Radič. Nameščeni so baje 00-sebni ljudje. ki imajo provocirati g. Radiča in radičevce, da grdijo radikale. V zvezi s to čudno teorijo trdijo »Novosti« tudi, da notranji minister g. Maksimovič terorizira Radičeve pristaše jn s tem izziva Radiča k javmm izpadom. «Novosti» pravijo, da se čuti edini izhod iz tega položaja, to so vo-
litve in da se radikali že hvalijo, da imnjo v žepu volilni mandat.
V zvezi z glasovi o predstoječi krizi vlade in eventualni novi koaliciji se v političnih krogih ugotavlja, da se opaža zadnji »čas med radičevci in hrvatskimi zajedničarji veliko koketiranje. Zajedničar.ia dr. /Čnnič in dr. Polič, ki sta člana finančnega odbora, se držita proti svoii navadi z^lo pasivno. Zadnje dni sploh ne nastopata proti radičev-cem. ki pa tudi štediio s kritiko na njun naslov. Trdi se. da je iskati ozadje tega dejstva v resortu g. Sfjenana Radiča. ki vedno računa z zajedničarii. katerih večie število je bilo reaMviranih. Ve1'k del prosvetnega prosrrama izvaia g. Stjepan Radič po predlogih dr. Ba-za'e.
Da so razmere v vladni koaliciji zelo neprijetne, potrjuje tudi nocojšnje »Večernje Vreme*, režimski list in osebni orean Liube Jovanoviča. »Ve-černje Vreme« intrigira proti sr. Paši-ču. ugotavljajoč, da je že končnove-liavno pripravljen teren za velike spremembe v vodstvu radikalne stranke. List trdi. da sta že določana kandidata v nasledništvu g. Paš'čs in sicer predsednik skupščino g. Marko TrifVovič aH pa minister Momčilo N:n-č!č. Vsekakor ie značilno, da je nastopila nro?r>a~ičeva gnmn s tem prvič tako odkrito proti g. Pa*"čn, ki da se mora radi svoje onemoglosti in starost' umakniti.
Beagrad. 23. ianuarja. T). Predscdni-štvo narodnf skup*?!"" ie pozva'0 danes vse romance, nai bo-do v Peogra-du rravooasno z^rz^ seie nlenrma zbornic, ki re po daljam odmoru zopet sestane dne 29. t. m.
Proračun ministrstva trgovine in industrije
Demontirano ministrstvo. — Osli a kritika OpC l^iSiJC.
informirani g, Krajac.
Malo
Beograd. 253. januarja p. Danes je finančni odbor razpravljal o proračunu ministrstva trgovine in industrije, ki znaša 95 milijonov 817.000 Dir.. Splošni Izdatki so predvideni s 50.600.000 Dir., od posebnih izdatkov odpade na Srbijo 16,338.000. Bosno in Hercegovino 12.990.000, Slovenijo 5 mili onov 922.000, Dalmacijo 5,660.000, Vojvodino 739.000 Din.
Minister Kraiač ie poda! kratek ekspozč. nakar je poslanec Stefanovič predložil nekatere redukcije. Črtanih je bilo 43 uradniških mest In so bili krediti zmanjšani za skupno 7 milijonov dinarjev
Opozicija ie ostro kritizirala politiko t. Krajača in sploh delo ministrstva trgovine. Bivši minister trgovine dr. Šumenkovič ob žaluje, da je ministrstvo trgovine izgubilo skoraj vse kompeter.ee. Ministrstvo financ mu je odvzelo pristojnost skoro v vsej gospodarski politiki, ministrstvo zunan ili del le prevzelo sklepanje trgovinskih pogodb, ministrstvo socijalne politike pa zakon o trgovinah. Končno hoče tudi ministrstvo pro-s\«e odvzeti trgovinskemu ministru strokovno šolstvo. Čemu potem sploh obstoja ministrstvo trgovine? Trgovina in industrija se nahajata v krizi. Država mora pomagati povsod, kjer utegne. Treba je zmanjša-
ti dajatve In prome-fne tarife. S carinsko za ščito, k! je v načelu upravičena za pomoč Industriji se pretirava. Glavni vzroki krizc so v indirstriž, v hiperprodutkciji in v' pT£>ti.. f no visokih produkcijskih stroških V rredn. trgo vinski polfciki se dela zeio počasi. Z velikim števiiom sosednih držav srro še vedno v nepogodl-enem stanju, pogodbe pa, ki jih Imamo, ne odgovarjajo interesom naše države. Nove trgovinske pogodbe naj ublažijo sedanjo'carinsko tarifo, čimprej se naj ustanovi gospodarski svet. ki ga predvideva ustava. V njem morajo biti predstavniki dela. kapitala in konzumeniov. Govornik zalite va ccntralizacijo strokovnega šolstva.
Na popoldanski seji so govorili poslanci Kosta Timotijevič, Moskovljevič, Popovič, Kapitanovič, Polič in KuJovec, ki so zlasti napadali zastoj vsega dela pod sedan im mi nistrom.
Končno ie odgovarjal še irdnister Krajač, ki pa je v poslih svojega resorta očividno še zeio neinformiran. Med drugim je povedal, da pripravlja zakon o gospodarskem svetu. Vlacna večina je končno odobrila nje gov proračun.
Jutri popoldne .se vrši razprava o budžetu ministrstva prosvete.
Komunistična afera v Beogradu
Dr. SmcdHaka poslanik v Berlinu
Beograd. 23. januarja, d. V zunanjem ministrstvu potriu'e'o vest. da bo naš berlinski poslanik Baliigdžilč zamen-an fn podane dr. Smodlaka n letov naslednik. Govori se. da bo g Ba'a<rdžič imenovan za poslan ka v Madridu. Iz ministrstva zunaniih del se izve. da izide v kratkem ukaz o spremembah na viš-flh uradniških mestih v tem ministrstvu.
Policija namiguje, da gre za
Beograd, 23. januarja, r. O aretaciji komun.stov še ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Policija je tudi včeraj nadaljevala aretacije komunistov, katerih je zaprtih nad 100. Nekaj jih je izpustila, druge pa pridržala v zaporu. Zasliševanje je trajalo včeraj pozno v noč.
Potrjuje se vest. da so bile aretacije izvršene zaradi odkritja komunistične propagande v vojski. Razen pomočn.ka i poiic'jskega šefa Milana Hačimoviča, ki zastopa šefa političnega oddelka beograjske policije Ljubičo Lazarevlča. vodi preiskavo tudi neki vojaški avditor. Policija ne daje nobenih pojasnil ter tudi ne dovoljuje obiskov pri aretirancih. h katerim ne pripusti niti advokatov in sorodnikov.
«Politika» objavlja naslednjo izjavo nekega višjega policijskega funkcijonar-ja: »Uspehi dosedanje preiskave se še j ne morejo objaviti. Važno je samo, cla so v to afero zapleteni tudi vsi komunistični voditelji, ki so bili aretirani. Ker se je njihova akcija vršila po navodi1ih iz Moskve, bi mogoče dobila ravno tak razoren vpliv, kakor ona iz leta 1919. in 1920., ko je bila komunistična stranka na višku svoie moči. ker se komunizem zelo počasi in zelo previdno, skoro neopazno vtihotaplja v meščanske sloje in je sedaj začel okuž.evati celo že našo vojsko Najboljši dokaz za to nudijo zaplenjeni dokumenti in izpovedi aretiranih agitatorjev.
Iz inozemstva so prišli ponovno, zlasti ra pred poslednjimi aretaci''nmi bolj-ševiškj kurirji v Jugoslavijo, ki so pri-
veliko boljševiško zaroto.
! nesli seboj velike vsote za boljševiško ! propagando. Za to imamo zanesljive : dokaze, ker smo enega izmed njih ori-| jeli. Imeli bomo afero, ki bo srominja'a na one iz prejšnjih let. Seie potem se bo videlo, da nismo brez vzroka izvršili aretacije in da so bile dobro utemeljene.®
Garancijski pakt med Jugoslavijo in Italijo?
Beograd. 23. januarja, p. «Pravda» poro« ča, d 1 se je zadnie dni govorilo v političnih krog h, da sc med našo in italijansko vlado vodijo pogajanja o eventuelni izpopolnitvi rirp ;kcga sporatuma od januarja 1. 1924. za. rudi skupnih jamstev v slučaju priključitve Avstrije k Nemčiji, ki bi dovcdla do znat. nega merjenja sil v neposredni soseščini naše države in Italije. Trdi se. da polaga Ifaliia na tak garanciiski pakt tem ve? važ. nosti, ker locamski pakt ne določa nobe. noga jamstva za italijansko mejo na Tirol« skem.
n .. ft, ...
Eoji v Sinji
Bairut, 23. ianuarja. k. Francoske čete so včerai napadle upornike, ki so se skrivali v jamah v okolici Morahe. Uporniki so se morali radi koncentričnega ogn.ia Francozov umakniti v gorovje. Na bojišču so pustili 100 mr-vih ln Fa^al zastavo, kar je napravilo v Homsu velik utis.
Darujte za Sokolski Tabor
Nova nategnitev davčnega vijaka
Račnn radičevsko-radikalske štednje za davkockčevalce, zlasti slovenske. — Budžet državnih dohodkov.
Beograd, 23. ianuarja. p. Cim bo izglasovan proračun ministrstva prosvete. pride, verjetno že v pondeljek, na vrsto btidžet državnih dohodkov, ki so po vladinem načrtu predviden5 z 12 milijardami 9D0 milijoni, t. j. za 2 milijard! 495 milijonov več nego lani. Ta višek namerava finančna uprava dobiti predvsem iz državnih gospodarskih podjetij, ki naj daio za 1455 miliionov več nego lani ter iz višl'h posrednih ln neposrednih davkov, k; naj vržejo ia 890 mTjo-nov več nego v tekečem proračunskem letu. Kot redni dohodki se predvidevajo v neposrednih davkih 1688 m lijonov Din, v posrednih davkih 3646 milijonov, v monopolih 2426 milijonov, v ostalem državnem gospodarstvu 4821 milijonov Din. Razoi drugi dohediki znašajo 129 milijonov Din Izredni dohodki so predvideni v neposrednih davkih v znesku 169 milijonov Din. v državn h gospodar skih podieti h 20 milijonov Din.
Med splošnimi neposrednimi davki je predvideno za davek na poslovni promet 250 milijonov' 'za 50 milijonov več
Resen položaj na Dahnem vzhoda
V slučaju vojne s Kitajsko je neizogiben konflikt med Rusijo in Japonsko. — Kitajske vejne triorave. — Čete čang Tso Lina v
ofenzivi.
London. 23. januarja, s. Listi se bavi-jo obširno z rusko-kitaiskim konfliktom. «Morningpost» piše: Pretnie Karahana Kitajski postaiajo vedno hujše. Boino razpoloženje Koppa je ustvarilo možnost zelo nevarnega razvoja situacije. V uradnih londonskih krogih pa menijo, da Rusija ne bo mogla podvzeti vojaških operacij. Pr tem se poudarja, da bi take operacije zapletle Rusijo najbrže v vojno z Japonsko. Cang Tso Lin skuša, da bi zopet pridobil svoio pozicijo kot najvplivnejša oseba na Kitajskem.
Listi poročajo iz Pekinga: V Cingčeu se vkrcavaio čete maršala Vupejfuia. ki bodo korakale proti Hangkao. da se bodo združile s četami Cang Tso Lina. Pričakuiejo se velikanske vojaške operacije. Čang Tso Lin prodira proti jugu. dočitn prodirata Vupejfu in Lin proti severu v skupnem cilju, da bodo porazili Feng Yu Hsianga. Promet na železnici Peking-Hangkao in na žcleznici
nego letos). za invalidski davek 160 milijonov (za 100 m:!"jcnov več) ter ie reguliran davek na Plače državnih na« meščencev s 45 milijoni. Pri posebnih davkih so povečane skoraj vse partije. V Sloveniii so predvideni rca'nj davki z 8.106.000 Din. torej za 3.09S.503 Din več negi) v tekočem proračunu, osebni davki z 32 310.000 Din (za 8.3.:0.003 Din več), snlršri nrirezi na 40.902 600 Din (za 12.8S7 OSO Din več). špecija'ni pri-rezi fsan't"tcki in šolski) 600.000 Din (za Se^r.O Tin več).
Trošarna nai da po proračunu v celi državi 7S1 milijonov, t. j. za 179 mTjo-nov več nego po tekočem proračunu, takse 1159 miliono-v (za 199 milijonov več), carni 1706 milijonov (za 199 milijonov več).
Iz proračuna dohodkov sledi, da se da ogromni proračun izdatkov, ki ga ie postavila vlada RR ter ga radičevci in radikali odobravajo, izvesti le z občutno nategnitviio davčnega vijaka, ki bo seveda v znatni meri pritisnil tudi slovenske davkoplačevalce.
Peking-Mukden je prekinjen. Severno od Tientsina so čete Cang Tso Lina v ofenzivi.
Peking, 23. januarja, s. Sovietsko-ruskecra upravnika vzhodno-kitajske železnice Ivanova, ki je bil sinoči aretiran, so odvedli k kitajskemu generalnemu štabu. Ruski vojaški ataše je ruskemu poslaniku poroča' o tej a-etacij;, ki je nato posla! Cang Tso Linu b-^o-javko, v kateri grozi z zasedbo železnice po ruskih četah. Kitajska vlada je sedaj imenovala protisov.ietskera inže-njerja za ravnatelja južnega odseka železnice. Na sovjetskem poslaništvu se izjavlja, da je aretacija Ivanova ustvarila zelo resen položaj. Ruski poslank je vložil pri kitajskem zunanjem ministrstvu protest ter zahteval, da s; Ivanov takoj izpusti in nai da kitajska vlada zadoščenje za kršitve dogovorov. (Glej tudi poročila na 2. strani. Ur.)
Odpor francoskih krogov proti vladnim
finančn m odredbam
Stavka na borzi. — Manfestucife po vsej državi.
Pariz, 23. januarja, z. Zveza pariških borz nih senzalov je pozvala vse svo'e člane, naj v znsk protesta proti novemu borznemu prometnemu davku ne sklepajo kupčij na včerajšnji borzi. Poziv le irrel popoln uspeh Notirali so se samo devizni tečaji. Tudi v kulisi je bila stavka popolnoma uveljavljena. Noben vrednostni papir ni notiral.
Iz raznih delov Francre poročajo o nadalj rili manifestacijah proti finančnim odredbam vlade in kartela.. V Dimquerque.iii so trgovci
sklenili, da vrnejo davčne listke davkariji V depariememu Sartlie je sindikat ?.:tnih trgovcev sklenil, da v sog'as u z nekaterimi drugimi trgovskimi organizacijami ust3vl davčna plačila In eventuau.^ -^pte tudi trgovine. V Chateaurouxi! -e crat>!.V;-i;-''o pcl tisoč trgovcev proti plaCilncmu knlkti. Vse trgovine so bile ves dan zaprte. V Vesoulu. Montpeilieru. Toulonu in drugih ju?nr;f-an-coskih mestih so bila velika protestna zborovanja.
Kardinal Mercier umrl
Bruselj. 23. januarja, s. Danes ob 3 popoldne ie umrl kardinal Mercier.
Belgijski kardinal Mercier je bii rojen 21. novembra 1. 1S51 v Brame-f Alleudu in je postal 1. 1SS2. profesor filozofije v Louvainu I. 19C6 nadškof v Malinesu in 1. 19J7. kardi nai. Spisal je več znanstvenih razprav med diugim tudi kr, igo o psihologiji ter je bi! po speševatelj nove scliolastike. Kardinal Mer cler je zaslovel zlasti med vojno, ko je P<>^ novno protestiral proti nemški okupaciji Belgije, zlasti pa proti nasilstvom. k! so jih Nomcl izvrševali v Belgiji. Takrat si ie pri dobil zaradi svoje ncustrašennsii siirpatije vsega kulturnega sveta,- ki je zlasti obsoja! zavzemanje katoliških cerkvenih krogov v Nemčiji in Avstriji za n una barbarstva.
Zavezniška demarša na Dunaju
Radi izdelovanja munlcijo.
Dunaj, 23. januarja, s. Mednarodna vojaška kontrolna komisiia na Duna;u je po nalogu veleposlaniške konference izročila državnemu kanclerju dr. Ra-meku noto. v kateri navaia. da niso bile izoolnlene gotove zahteve glede uničenja stro;ev za izdelovanie municije Kakor se izve. gre za več tvornlc. ki so izdelovale vo;ni materijal in ki imajo še sedai te stroie, ne da bi jih izrabljale. Med temi so tvornice v Wo!ers-('trrfu. arz -nal, tvornca natron v Hirtcn bergu in Biihlerjcvetvornico. Gre za približno 300 Ustrojev ,razn'h konstrukcij. Zvezni kančjer je iz avil. da bo v kratkem pojasnil vso zadevo.
Proračun ministrstva prosvete
Beograd, 23. januarja, p. Za seje finančnega odbora je razpravljala vladna večna o budžetu ministrstva prosvete. ki znaša 800 milijonov. Debata je bila zolo živahna z ozirom na stališče gosp. Stjepana Radiča, ki se je branil, da bi se mu črtale poedine postavke, a ie končno pristal na redukciio za 35 milijonov dinarjev. V budžetu za Slovenijo ie reducirano mesto sekretarja opere. Sicer so ostale vse postavke, posebno tudi ene za konservatorij. Glede zapostavljanja ljubljanske univerze se minister izgovarja, da se 1» dal naknadni kredit v znesku poldrugega milijona dinarjev. V kompetenci prosvetnega ministrstva ie aosedaj reduciranih okrog 150 uradnikov.
Obrekovalci naše države
Beograd, 23. ianuarja. p. Dunajski kleri. kalni list «Reichspost» in berlinska «Bcrli« ner Zeitung ain Mittag«, od katerih se po« sebno prvi stalno odlikuje po tendencijoz. nih iznvšljotinah na škodo na$e države, sta poročala te dni o nekem izredno važnem sc. Stanku, ki da se je vršil v Beogradu med predstavniki »Vojne lige» in zastopnikom bolgarskih agro.komun:stov Ncdeljkom Ats nasovim. Ob tej priliki, da je bila sklenicnt zarota v tej smeri, da se odstrani z bolgar. skega prestola car Boris in posadi nanj princ Tavle iz našega kraljevskega doma.. Ni po. trebno še posebej demant rnti obstoj kakr« šnekoli »Vojne l:gc» v naši državi. Ti di go« spod Atana ov se r.e nahaja na našem oz.-m Ijtt. Ta vest je skovana v redakciji d :najsko »Reich p.>ste» in sl. ži le kot nov dnkaz. ka. kih sredstev se poslužuje imenovani !i<t. da škoduje dobremu glasu naše kraljevine » mednarodnih odnošajih.
Angleški in sovjetski koncept
Ko je postajajo jasno, da vendarle Nemčija sklene z zapadnimi državami garanciiski pakt. se le sovjetska Rusija trudila na vso moč. da io odvrne od teza odločilnega koraka. Sam Čičerin se ie preko Varšave pripeljal v Nemčijo. da potom intervencije v Varšavi in Berlinu, indirektnim al; direktnim potom. doseže še v zadnjem trenutku pre-okret v nemški politiki. Usncha pa ni Imel in v Locamu se ie politika dovoj-ae Nemčije zaokrenila v smer spravlji-vosti. približevanju k zapaJu. "kar znači kliub vsem olepšavam vendarle odmak-nitev od sovjetske Rušite.
Načrt mirovne zaoadnoevropske politične konstrukcije je sedaj do uspehu v Locarnu da izpopolnijo mirovno delo s sličnimi garancijskimi pogodbami za vzhodni del srednje Evrope in ia Balkan. Vzhodni ln južni ali balkanski garancijski pakt. to ie sedai aktualna na-Joga evropske diplomacije.
S tema dvema paktoma bi se utrje-valo obstoieče stanje direktno na mejah sovietske Rusije, zato te razumliivo. da so Postali v Moskvi na oba projekta jako pozorni. V predelu med Nemčijo in Rusijo ter Italijo leži svet. ki ga je treba s temi varnostnimi pogodbami pomiriti: v tem predelu pa ima sovjetska Rusija interne. Tu je upala, da prodre s svojimi tezami o svetovni revoluciji naipreje; tu se ie bala. da bi motela nastati baza za intervencijske poskuse ruske emigracije in morda nekaterih evropskih držav. In naposled z nekaterimi državami tega predela ima iRusija še ixlprte in nerešene probleme, ki se je tičeio zelo močno.
Zafio le umljivo. da je postala sovjetska dirlomaciia zadnji čas izredno živahna. Ne sme se pozabiti. da smatra-Vd v Moskvj garancijske pakte kot del akcije ki io vrši Zveza narodov, tedaj kot delo. ki je sovjetski vladi ntpriiaz-no aH naperjeno celo naravnost proti njej. To se ie pokazalo posebno jasno sedai. ko se ie pričelo resno razpravlja-tj o garancijskem paktu, k) nai ga sklenejo mwi seboj baltiške države. Sovjetsko časopisje smatra kratkomalo vsakršen poskus medsebome zveze baltiških držav v tei ali oni obliki kot akt. naperjen proti niei in nedvomno ie to tudi sazirnnie sovietske diplomacije.
Glede balkanskega pakta :ma ^ovjet-sfea diplomacija druz.o taktiko. Očitno se vidi. da skušaio zadnii čas v Moskvi priti v boliše ounošaie 2 nami in s Ce-Sko&Iovaško. dočim s« tfede Rumnnije erako nesprejemljivi kakor doslej. Glede balkanskega pakta trdijo, da je ne-jnojtoč. Prav tako se ©p»*a zadnii čas. da skuša Moskva za vsako cono doseči »bllžar.je s Poljsko; o tem priča tudi poset poliskih parlamentarcev v sovjetski prestolici. kl ap bili tamkaj sprejeti zelo fivah no.
Iz vsega se vtdj prozorno, da si sto-JJta nasproti dva koncepta. Eden je angleški. drugi le sovjetski: prvi Seli lo-carnsk! pakt izpopolniti s sličnimi pogodbami za vzhodno ln iužmrvzhodno Evropo, da bi na ta način bila drxna'a vsa nebojiševiška Evropa organizira ia V en! mreži zvez. katere jedro bi fak-tično tvorila Zveza narodov. Popolno prevlado v tem sistemu bi imela seveda Anglija. Proti temu načrtu se bori so-vjet.do Rusija. smatral tak sistem garancijskih r-aktov kr»t p»skus izolacije Moskve Nasproti bi mu rada postavila drugačen sistem, katerega sred^če bi b-la baš sovjetska Rusiia: to bi bila zveza držav po vzoru zveze, skleniene pedavno s Turčiio. V tn zveao bi spadale poW Turčiie predvsem Jugoslavija. Češkoslovaška m Poljska. S tem bi se sovražni oi>roč. ki ga po ruskem naziraiiu Anglija »ožuje vedno boli okrog sovjetskega teritorija. vendarle razširil ali ^a bi se sploh ne mogel popolnoma skleniti.
To veliko nasorofle med Rusijo in An srliio ki se bo nedvomno v prihodniih mesecih pokazalo še mocneie, bo povzročilo v vsem Pasu manših držav okrog Rušite živahno politično gibanie. Stvar bo postaiala tudi za nas vedio važnejša, osobito ko kaže notranji raz-voi boliševiškega režima sumljive znake in so n. pr. ba5 zadnii čas padli na moskovskem komunističnem kongresu značilni očitki termidoriianstva. V tem kompleksu dobh'a tudi problem priznana sovjetske vlade prav poseben pomen.	|
' Grška Makedonija
Neprestano se Dona vi ja jo vesti o na-»ilHh grških oblasti nad iugoslovenskprn fivliem v južni aii grški Makedoniji Naši sortoiaki so postali tamkai škornja brezpravna raia. s katero postopajo Grki kakor nekdaj Turki, jih izgania'o 2 domov aH mečejo v ieče. Pangalos in niegov režim boče čim prel pogrčiti ta de! Makedonije ...
Kakor znano, fma od 1. 1913. Grčiia v posesti lužno Makedonijo, ki io »e moela po zakliučku svetovne vojne Se razširiti proti vzhodu na škodo Bolgarov. Ako si ogledamo deželo z geografskega vidika. moramo priznati, da tvori ta gr-|ka Makedoniia prirodno enoto z onimi predeli srednie. zanndne. severne ter severovzhodno MakedonHe. ki so ostali v srbskih, oziroma v bolgarskh rokah Grška Makedonca ni trtč dnigega kakor radalievanie doline Vardarieve ter Stro irine ter predstavlja samo primorski del naše ter bolgarske notraninsti. Naša težnta r*> gospodarjem izhodu na Solun x veren odziv teh geografskih dejstev; prav tako M potrebovala Bolgar-
ska gospodarski dostop na Egejsfco mor
le no dolini Strume.
Etnografski momenti vežejo prav tako grško Makedonijo proti severu: tam biva slično prebivalstvo kakor tostran državnih meja. To je oni predel, katerega govorico sta Ciril in Metod vzela za cerkvem>slovtn-\ki jezik in ki se ie potem uporablia! v knj gah po vseh balkanskih deželah in celo po Veliki Mo-ravi ter po Panoniji. Glede sorodstva tega nareč'3 s srbščino in bolgarščino veiia pač o njem vse ono. kar velja o narečju ostale Makedonije. Naši Makedonci prehajajo v Srbe. a bolgarski v Bolgare. Logično ie tedaj, da te poitne prenesemo še onstran meie in računamo na temeiiu etnografskih in geografskih momentov kot nadaljevanje naše Makedonije vse ozemlje zapadno od pogorij Kruša. ki ločita Vardarjevo dolino in Solunsko ravnino od spodnje Strumine doline. Slovansko prebivalstvo zapadno od prgr»rij Bešik in Kruša tja do Kalkidike in Egejskega morja ie smatrati tedai koi srbsko rupdno mani Šino v Grčiji, vzhodno se nabaiaioči Slovani so bolgarska narodna manjšina. Na to stališče se ie v glavnem postavila tudi naša oficiialna diplomacija, ko zahteva zaščito za naše sorojake onstrn meje.
V tem predelu grške Makedonije je bivalo pred' svetovno vojno po računu beograjskega univerzitetnega profesorja dr. B. Milojeviča. ki je za časa solunske frc>nte preštudiral in popisal ta teritorij- 313 000 naš h rojakov, vsled sprememb med voino pa se je to število skrčilo na 29-4.000 ljudi. Toda tudi po tem je še imelo slovansko prebivalstvo absolutno večino nad vsemi ostalimi na rodnostmi, Grki. Turki. Židi ter Vlahi ali Cincari.
Za posmvanle Južne meje naših so-roiakov naj služIte sledeče navedbe. Slovansko prebivalstvo ima vse južno obrežje Prespanskega iezera. ki pripada v Južni polovici Orčiij Prav tako ima slovansko prebivalstvo kotlina Ko-sturskega jezera: Grki pričeniajo kompaktno šele nekai ur hoda iužno od mesta Kostura. Odtod se obrne narodnostna meia Drott severovzhodu in poteka nekako do južnega konca Ostrovskega iezera. Odtod gre meja čez goro Kara-taš v Solunsko ravnino, katere glavni del ima slovansko prebivalstvo; Grki pričeniaio pri mestih Nieguš (Niausta* in Ber fVerria) ter na ustju reke Vislri-ce. Med ustjem Vardarja in Solunom segajo Slovani prav do morja. Takoj prve vasi severno in severovzhodno od Soluna imajo že slovansko prebivalstvo.
K navedenemu ie še pripomniti, da so bile v južni Makedoniji naseljene velike množine Turkov. največ južno od Ostrovskega iezera in na K ruši ter Be-šiku.. Ti Turki so se morali izseliti v Malo Azijo, na nih mesta Da so pr šli grški begunci iz Turčiie. ki so se naselili tudi do mnogih drugih krajih Nekai Slovanov se ie tudi izselilo v Jugosla-viio in v Bolgarija
še to ie treba Drinomniti. da ie bilo v južni Makedoniji precej takih Slovanov. ki so se politično prištevali k Grkom. kakor pri nas nemšktftarii k Nemcem. Ti. Grkom oriiazni Slovani, tako-imenovanl oatrijaršisti (pristaši patri-Iarha'* so bili štev'!nl posebno na skrai-ni men in v mestih.
Podati današnje število slovanskega prebivalstva v grški Makedoniji, je vzpričo teh izpremetnb seveda nemo-zoče.
Položaj J« zelo resen, ke* {e sovjetski poslan* tmfi bjavil, da bo Kitajska odgovorna za vao tfkodo ln prestopke, kl Jih ho ZffkrivUo krtaijsko vojaštvo. P- nek! vesti te T'fcija le Karahais tudi zagrozil, da bc Rusija poslala v Mandiž-urljo svojo vojsko, »ko ne bo Kitajska p ravnala spora v itrti-slu sovjetsfciib zahtev.
London, 23. jan. k. Keko? spiše «D»ily Cxpress», sssleduie jajx>nska z veliko pozornostjo rzzvri tega spor«. Jap nska se boji, da bi ste zapletla v spor v primeru, da Rus! upadejo v Mandžurijo, kjer ima Japonska žKrijenfrske inierese. Doeo<fl<i »o »meM globok rpliv v |ap nskl rbomicl. Po izjavi Jaipo:isike«a simanjega ministra so interpelirall poslanci vlado, kakšno staliiče oawer»va »avtoti sprlfo teh (JogvnSknv.
Parit, 23. (»nusrj*. d. Po zadnjih brzojav. nih pora&life j« puntaj na Kitajskem seks resen ker Je Cangtsoiin dal tapreti sovjet« »kega ravnatelja Kitajske vjhodne JeJeani« se Ivanova. V Tientsmu koaceotriraM iteviloe kitajske Čete.
Resen spor med Rusijo fn Kitaisko
Pr®d oboroženo sovjetsko intervencijo ▼ Mandžuriji? — Japonski interesi na spora.
Iz Kitajske se zc-pet ponavljajo stereotip« ud poročila o notranji vojni, ki noče iti no« če prenehati, ki pa tudi ne prinese stikake odločitve. Menjavajo se komaj imena gene« ralov, ki stopajo v ospredje. Dogodki ost«* jajo vedno enaki.
Pred nedavnim so poročali, da so glavni vodj-3 nasprotujočih si strank v sedanji Ki« ni sklenili, umakniti se iz aktivnega udej« stvovania. da tako omogočijo sporazum med preostalimi. Samo glede pekinškega vod;te« ijs, generala Fer.g=ju.hs'anga se je poročalo, da je zares odložil svoje funkcije ter do od« haia na potovanje po Evropi, "'"oda njegov nasprotnik Čang»t*o«!io očividno prav niS ne misli na vojaški ter politični pokoj; na« sprotno, pripravlja se na nadaljne boje v smeri oroti Pekingu in niegov pristaš Litin« gting. gospodar Santunga. je že priče! s svo» je vojsko prodirati proti Tientsmu. da so« pet zavzame to važno mesto, ki mu ga je bij pred nedavnim iztrgal edea generalov od stranke Fengjuh&ianga.
Tudi po ostali Kini gre vse p® »t*ren>; miru ci nikjer.
Kljub temu »e dr« centrala« vlada t Pe» klngu in ti prisvaja dosledno značaj, da predstavlja celokupno Kitajsko. Le v»led tega so pristale velesile n« to. da se ie ae« stala v Pekingu konferenca zastopnikov prU zpdetih sil. ki naj reši vprašanje eksterih« rijalnosti tujih podanikov v kitajskih me« stih. Konferenca se je otvorila pravkar in ima salofio likvidirati z eksteritorialnoatjn, ki nasprotuje demokratičnim pojmom f.aei« jcnalne suverenosti.
Baš ta čas se je v Mandiuriji nenadoma poiavil spor s sovjetsko R'isijo. in »icer ra« di rrandmpsk? železnice. Kako nevzdržno ie današnje stanie v Mandžuriji, se vidi dejstva, da je to že dn;gi spor. ki je nartal v zedniem času v Mandžuriji z velesilami. Pred par tedni so Japonci, ki vzdržujejo v južni polovici Mandžurije svoje čete v var« stvo tamkaišnic železnice. *hri Ii okrog Mukdena zelo velike kontingente čet. da očuvaio nevtralnost železnice: v Pekingu »o takrat prirejali protestna zborovanja, če* da Japonsks s tem faktifno podpira Cang« t solina. In eden kitajskih generalov ie te dni javno iznovedal. da so Japonci zares zadržali pekinške čete ter s tem omogočili znamenito mukdenskr zmago Čangt?*>!inu.
Pravkar ie nastal konflikt r Rusijo v se« veni Mandžuriji, kier imaio Rusi v svoji uprf-.'i t»ko'menovsno vzhodno železnico, vodeco preko Marbina ra iug ter proti Vta« divostoku. L'prava železnice se je uprla, da bi oskrbovala brezplačne transporte voja« ških eet: te p« se niso marale pokoriti, mar. ve* so »i kratkomalo % silo priborile pre» voz. Slo ie v prvi vrsti za čete ki so »e va, čale s f-onte. Kitajci so protestirali proti prepovedi, a sovjetska R'is;ja je postala Se energičneiSa ter ie po svojem pekinškem poslaniku Kurakanu vložila encglčno pro« testno noto pri kitajski vladi in to pozvala, da napravi red ;n- obvarjje železnico pred vo-aikimi napadi.
Sovjetski nastop se obrzfa v prvi rrsH zoper CangtsoHna. ki je znan kot reakcijo« nar. nasprotnik holiševikov ter pristaš na« s!on:tve na Japonsko. Nekateri svetovni Ii« sti Wwnent!rajo nenadni energ:čni nastop sovietske Rusije ko« znak. da se hoče mo« »korvska vladj aktivno vmešati v kitajske homatiie, oaobito pa oslabiti pozicijo ("lang. tsolinovo. Toda težko da bi boljševiki res nameravali iti tako daleč, zakaj lasno )e. da bi ostale velesile takega vmeSavanf, ne gledale mimo. predvsem pa da b! takoi na« stopila Japonska, kl ne bo puatila na cedi. lu svoiega varovanca ^ngtoolina. Zato se more pričakovati, da Ko ostal «ovfet«ki na« stop zoper Kitaisko brez večiih posledic in Kina »e bo mirno uničevala še napre|.
Sewynrk. 23. januarja, z. Zaradi zaple« nHve že,eznWkih vlsAov med Cancčunom In Ha4W«'«n od čet Canfts"llna !e «ovlp»«k) iw>«liinat v Peklnru Karahan protestiral ter Mav«, da Je »»vjetska vlada pripravHena incnvnrW «< s Vttaj-Hto vlado zaradi oo-
treteik korakov v »vrhe varstva prog«.
Rešitev politične krize fe v Kanadi
Liberalna vlada ostan*
S> London. 20. 'anuarfa.
PolttKna in kabinetna kriza.^ki je nastala v Kanadi po lanskoletnih volitvah, je sedai začasno rešena. MackenzJe • Ktngovg vlada s! ie znala pridobiti pomoč eneza dels progresistov ln Je s 123 glasovi proti 130 dosegla zaupnico. Čeprav ie ta večina zelo tfbka. vendar sadostu e. da vlada vztraja na tvojem položaju in iia s tem posiane zahteva konservativcev po novih volitvah začasno brrapredmetna. Kot le znano, so pri zadnjih volitvah dobili konservailvci neznatno relativno večino. Ministrski predsednik tam tn tudi nekateri drutf člani kabineta pri zadnjih volitvah sploh niso bili livolienl v »vojih volilnih okrajih. Navzlic temu pa liberalni kabinet ni hotel odstopiti, ker ie upal v podporo naprednjakov. Njena taktika ie ie izkazala kot-pravilna.
Prorreslstl. ki so tlcer mala stranka, vendar tvorl;o jeziček na tehtnici pr! parlamentarnih zlasovanjih. so močno kritizirali viado. v prvi vrsti radi niene tariine politike ln nI bilo intovo. £e bodo končno !e pripravljeni še nadalje podpirati vlado. Tudi po »edanjj zmagi ostane usoda vlale te vedno negotova, ker se progreslsti no-če-k> obvezati na zanesljivo podporo nit! napram liberalcem, niti napram konservativcem. temveč se brigajo v prvi vrsti u lastne strankarske koristi Bojazen strank pied novimi dragimi volitvami, katerih Izid se ne more predvideti, le zaenkrat še najboljša opora Mackeniie - Kingove vlade.
Vladni program, kot ga Je prečita! generalni sirverner. obljublja vrsto novih zakonov, med drugimi zlasti znižanje davkov.
Sovjeii in razorožitvcaa konferenca
Ženeva. 23. januarja. ». Generalni tajnik sveže narodov Je odgovoril na pismo ruske ga komisafia za zunanje zadeve Clčerlna glede povabila Rusiji, naj bi se Rusija ude lefili deli pripravljalne komisije za mednarodno gospodarsko konferenco. Oeneraln! tainlk le Izrazil svoi« zadovoljstvo, da Rh-tlja ni Imela pomislekov proti povabilu dveh ruskih članov ter bo vabilo naravnost odposlal določenima ruskim* zastopnikoma Guenselu in Kinčlku.
Iz Italije
Rl«. ». tanuarja s. LIsU Itvliajo. da bo v kratkem Izšel nov dekret glede pouka v K»* anskem jertko » n<n-ih pokrajinah.
RIm. 21 Irruarja. It. Radi tralaMčeca mra«a to volkovi v okolici Parme prišli v vati. Prebivalstvo Je prlCelo lov sanic. No-kaj to Jih U postreiUL
K napredni koncentraciji
(Dopis z dežele.) Razmere med naprednimi strujami se prav ostro zamotavajo. odkar so naši aSamostojni kinet.ie» prestopili k Radiču. Poprej se je dalo. četudi težko, vsaj v nekaterih stvareh shajati in delati skupaj, sedaj pa nesrečni zagrebški aub zastruplja vse.
Vzemimo za primer samo Sokolstvo: Radič in njegovi ljudje sovražijo Sokola, to se zna in vidi na vsakem koraku.
a Hrvatskem se oroti eJusrosoko u» drže posebnsKa hrvatskega Sokola, ki je tak po duhu kakor pri nas «Orel». Iz besed radičevskega vodje dr. Lončarja in pisave »Kmetskejia lista> je tudi videti, da iim je Sokolstvo v Sloveniji na potu. Kaj naj iz teea pride? Ali more biti radičevec sploh Sokol? Kako naj bo. če predsednik njegove stranke govori, da je jugoslovenstvo budalosi? Stvar pelje naravnost v razkol in notranji boj. Ni dvoma, da je med bivšimi »Kmetijci« vendar še eden ali drug naroden, ki vidi, da žene ta postopek v nesrečo.
Tudi nastopanje proti naprednim učiteljskim vprašaniem ie zelo škodliivo. Radičevci so vrnili najgrše klerikalne agitatorje, ki so šole zlorabljali za strankarsko agitacijo in za to bili premeščeni. na prejšnja mesta nazaj. Seveda je greben klerikalcem zategadelj visoko zrastel. SDS na deželi ne sloni na učiteiistvu. ki je po ogromni večini politično neaktivno, vendar polaga važnost na ugled in samostojnost ličitelj-skega stanu. Zato je radičevsko delo na tem polju zelo škodljivo
Tudi v občinah in prosvetnih društvih skupno delo z radičevci ni mogoče Kdor vse to opazuje, bo mota! nazadnje uvideti, da ie radičevščina v Sloveniji prišla klerikalcem v pomoč, ker razdira napredne vrste in dela pravzaprav zoper napredna načela.
Res pa !e. da mnogirji novim radi-čevcem delo ljubljanskih *ze!enihi> ni po volji. To so stari naprednjaki. ki vidijo. da gredo v prepad Obsoiajo na tihem. nekateri tuai glasno to novo bratstvo in zavisnost od Zagreba. Kaj je Radiču za slovenskega seliaka? Osmi mesec že vladajo pa gre vse nazai. Sam »Kmetski list« iamra. da vse propada.
Zato velja geslo, da hite vsi dobri naprednjaki nami pod staro, edino do-sadno. napredno in narodno zastavo SDS!
SHOD
Samostojne demokrat« strarke
? soboto, 30. tanuarja l<526„ ob 20. usi sve» če? v (Celjskem domiut
v Celju.
s Se thodu govori minfeter re. r.
Syetozar Pribičevič
Demokrati In tomiil,'eniki, pridi'« potnne S!»vilno poslu lat tvojega voditelja !n veli' kega boria sa edimtvenost In ntpredek naroda!
želerniSkv tvete za prihod in odhod to ugiK/ne, v Savinjsko dolino pa vozi po thoe du poseben vlak.
Politične beležke
+ Kje so klerikalni tigri? Klerikalnih tigrov imamo in ti se bore za življeu.e in smrt «v prid slovenskega ljuu;>i>a» že sedem let. Dr. Korošec se naj raje bori po župniščih. kjer je bib od nekdaj dovolj jedače in pijače, priznanega zdravila za življenje in proti sm-ti ki ga tudi drugi njegovi tigrjvski tovariši ne zainetavaio To ie pa tudi vse. kar vemo o njihovem delu. V Beogradu se klerikalni tigri izpremene v zajce, ki sem pa tam le iz nerodnosti malo zabrlizgajo. Zato ni čudno, da poziva »Slovenec« slovenska sam. demokratska pos'anca. naj opravita v Beogradu to. kar bi moralo storiti 20 klerikalnih tigrov. Tako piše včeraj, da se demokratska stranka posebno rada baba. da je uradniška stranka par excel-lence. Sedaj pa je bilo reducirar.ih na tisoče uradn:kov in slug. med njimi tudi mnogo slovenskih, a demnktatska tigra sta se piašljivo umaknila. Mi samo pristavljamo, da je po izjavili SLS ona uradniška stranka: saj ie ob lanskih volitvah pisal »Slovenec*, da so SDS zapustili vsi inteligenti in da je tudi urad-ništvo volilo klerikalno stranko. SDS ie ne glede na to vedno storila tudi nanram uradništvu svojo dolžnost, česar se pa o klerikalni stranki ne more trditi. Kar se pa tiče trditve, da sta se demokratska tigra skrila, pa moramo reči. da bi bilo s tem samo klerikalcem ustreženo. kaiti klerikalni zaici. pred/sem seveda dr. Korošec kot Ijublianski pos'a-nec. bi bili lahko brez vsake?a strahu neovirano povedali, kaj so že naredili za uradmštvo in zakaj v svoii desetkratni premoči niso preprečili redukcij nižjega uradništva.
-f »Slovenčeva« demagogija. Včerajšnji »Slovenec« niše. da se poslanca dr. Pivko ln dr. Žerjav niti ne upata prikazattl v finančnem odboru, da bi po svoji dolžnosti zastopala slovenske interese. Nadalje piše tudi: »Poroča se nam k tei zadevi, da imajo samostojni demokrati dve mesti v finančnem odseku, a d» je s*oro vedno samo en član navzoč, drugi prihaja le slučajno od časa do časa. nikdar pa ni dr. Žerjava ali dr. Pivka, da bi odprl usta za svole volilce. Tako malo se brigajo liberalci za svoje volilce v opoziciji. kaj še le. kadar so v vladi obenem z drugimi strankami.« Ko'iko Je «Slcrveočevo> demagoštvo in kakšne
moralne kvalitete so ljudje, k«, napadajo v »Slovencu« dr. Žerjava in dr. Pivka, dokazuje najbolj dejstvo, da dr. Žerjav in dr. Pivko nista člana finančnega odbora in da nimata v n.iem pravice glasovanja. Kot zastopnika samos-tojno demokratskega kluba sta v finančnem odboru poManca Juraj Demetrovič ir. dr. Svetislav Popovič, ki branita v njem po intencijah slovenskih dveh sam. demokratskih poslancev tudi interese Slovenije mnoso bolje nego gg. Pu.šenjuk i Kuiovec. kaf je po načelih In ustroju SDS eamoob-sebi razumljivo. Ker so »Slovenčeve« laži od škofa blagoslovljene, ni čudno, da naraščajo kakor kvas.
+ Štedesije sefjai&e vlsde. ZadniS »Kmetski iists je zapisal: *Dalo bi se prihraniti še veliko, veliko več.« Puc-ljevc glasilo ima popolnoma prav. Kot dokaz za to služi lahko delegacija sedanje vlade, ki je šla v Ameriko pod vodstvom fin. ministra dr. Stojadinovi-ča zaradi ureditve naš]h vojnih dolgov. Preko morja je potovala delegacija s parnikom. na katerem stane prevozni-na za vsako osebo 50.000 dinarjev. Dnevnica znaša za ministra 100 dolarjev ali 5600 dinarjev na dan. za vsa 1.figa člana delegacije pa 60 dolarjev ali 3360 dinarjev na dan. V eo pa seved3 še ni vračunano kar se bo porabilo za bankete ali takozvano reprezentanco. Brez tega stane samo ta komis ja okoli 22 in pol tisoča dinarjev na dan. Zato ni čudno, da piše »Kmetski iist«. da M se dalo še veliko prištediti. G. Puclju je menda samo žal. da tudi on ni šel v Ameriko, da bi kot član delegacije pomagal štediti v smislu »človečar.ske seijaške politike«.
-f Radičevi darovi. Svojo naklonjenost napram učiteijstvu je pokazal te drri prosvetni minister St. Radič z odredbo. da ne smejo biti slušatelji višja pedagoške Šole v Zagrebu člani jugo-slov. akad. podpornega društva, če j da ne izpolnjujejo pogojev či. 12 pravii tega društva. L j. da niso vtsokošolci. K sreči prosvetni minister ni kompe-tenten v tej zadevi, pač edmo notranji minister, ki ima paziti, ali zakonito priznana društva izpolnjujejo društveni zakon. Razen tega pa morejo biti slušatelji Višje pedagoške šole v Zagrebu člani JAPD. ker je višja pedagoška šoia postavljena v čin vif.oKih šol. Poleg tega pa je tudi sikupžčina JAPD načelno sklenila, da morejo bit? slušatelji višje pedagoške šole pravi člani društva. St. Radič ie baje izdal omenjeno naredbo. ker domneva, da je bilo sedanje vodstvo podpornega društva tzvoljeno z glasovi slušateljev višje pedagoške šole. — O dragi lepi potezi Radičevega ministrovanja poroča beograjska »Politika«: »Prosvetni mimister St. Radič je nakaza! Hrvatskemu pevskemu savezu. ki je vedno zavzemal separatistično stališče, podporo 40.000 dinarjev. Zvezi jugosloven-skih pevskih društev, v kateri se nahajajo vsa srbska tn najboljša hrvatska in stovertska pevska društva, pa Je bila prošnja za podporo enostavno odklonjena. Vse v duhu sporazuma ...»
+ Prazue čenče radičevcev. .Krnet-skš list«, ki je zadnji čas že zelo posekaj »Domoljub« v surovosti in hudobni lažnivosti (znak potapljanja!), seve hvail Radtčevo stranko, češ. da je edino ona •kmetska«. vse druge so gosposke in zanič. Sef stranke Radič je zagrebški purgar in knjigotržec. ki ne loči pšenicc od ječmena, okoli njega pa le žlaliia doktorjev: dr. Maček, advokat, dr. Kr-njevvč. dr. Vandekar. dr. Nikič. Vse vodstvo so sami ljudie. ki so seliaka spoznali le v advokatskih kanclijah. 'tt pri nas? Inženjer in lesni trgovec Zupančič. advokat dr. Marušič. geometer Mravlje, pisarniški uradnik Bukovec, penzijonirani uradn k Prepeluh. profesor Lončar, to so »kmetje«, ki so glava naše radičevščine. Kar se pravih kmetov tiče. jih nihče ne vpraša, kako naj se vodi njihova politika. Zvečer so šil spat kot SKS. zjutraj so v listih brali, da "so postali radičevci. Včeraj so morali vpiti: Kmet in le kmet. danes vabijo k sebi i delavce i uradnike in letajo sa glasovnicami v »Delavsko zbornico«. Zna se zgoditi, da se enkrat, ko bo šei Rad!:č. odkoder je oriše!, prehude kot klerikalci. Kar se SDS tiče. nai jo radičevci v miru puste, ker jih nič ne briga. 7. decembra 1925. je bil v Beogradu sprejet novi štatut SDS in na tej podlagi se bo izvršila konstituci'?! stranke. Pri nas bo od!oča'a zmožnost in ljubezen do dela za liudstvo kdo bo izvoljen v krajevno in r,kramo ter od tam v oblastno organizac:jo stranke. Tudi v Sloveniji imajo v SDS že večino v organizaciji kmetje, za njimi ra obrtniki pa tudi delavstva ie precej zbranega ob iugoslovenski napredri za«tavi. Tako gre razvoj stranke prav oovo'jno naprej v čisti demokratski smeri. In to ie, kar boli Radičeve priveske tako kakor škofove ovčice.
Iz demokratske stranke
Pred kratkim se je vrši' prvi redni obS» ni zbor k, o. SOS v Urttnlh šefih nn Doleti)« skem. Bil je sijajno obiskan in veren izraz sile in napredka Samostalne demokratske stranVe v vsej ob'asti. Politično poročilo je podnl g. Fran Majcen, ki je za sv^is i«s» na izvajanja žel ob lo odohrivarra. Po n:e» govem pOroč:lu je b'l i/vol <cn odbor, ki bo z vztrajnim delom dosedanje uspehe še povečal.
Občni ~hor kraievne organizacije SOS v Vitrenld se je vršil 12. t. m. Navzoč je b:I tudi narodni poslanec dr Pivko, ki ie p^dal svoje poročilo. Obenega zbort se Je "de« ležilo zlasti tudi mn^vgo kmečkega livd tva it okolice. Predsednikom le bil ijvolien obrtnik Josip Z:egler iz V"Teri;ce. podpred« aedn:Vom Jhman Lauko U Sv. Primoža, ta J« Bikom Ant« Opetnik.
Rojstna hiša A. Aškerca razpada
h Rimskih Toplic smo prejeli dopis nastopne vsebine:
Že več let obstoja v Ljubljani odbor za Aškerčev spomenik in pred par leti se je osnoval tudi odbor v Rimskili Toplicah, ki si je nadel nalogo, da popravi oziroma obnovi rojstno hišo Antona Aškerca. Pa še danes nc stoji spomenik v Llubljani in Aškerčeva rojstna hša v Globokem razpada v groblje. Sedaj služi le še kot shramba za seno 1 tijci. ki prihajajo v Rimske Toplice, se ne morejo dovoli načuditi. kako je mogoče, da se tako zanemarja rojstni dom en?ga največjih slovenskih pesnikov. Odbor za obnovo Aškerčeve rojstne hiše v Rimskih Toplicah je razposlal nebruj nabiralnih pol raznim društvom posameznikom. Odziv je bil minimalen. 2 denarjem, ki so sa poslali nekateri. ni bilo m še danes ni mogoče popraviti hiše. Vsota je naložena v hra-
nilnici v Laškem in čaka boljših časov.
Zabeležiti je tudi treba, da so sodbe glede obnove Aškerčeve rojstne hiše različne. Zato nai bi ugotovila strokovna komisija, če je umestno, da se popravi rojstna hiša Ant. Aškerca in če se sploh da popraviti. Potrebno pa ie vsekakor. da se na ta ali na oni način postavi Aškercu spomenik v krniti, kier je bil pesnik rojen. Odbor v Rimskih Toplicah bo s hvaležnostjo uvaževal vse tozndfvne nasvete.
Hov! tečii'i za strojepisje,
s'ovensko in nemško s^nogiafijo ter' knjigovodstvo se zafnejo n« zasebne"? ttfnem zavodu Ant Rfd. I ee^1 v Mu boru rine 3. februarja t. I. PojasnMa in ori^peKti v irgo> ini s p!saln'mi stroii Ant. Rud. Legat in Ca. Maribor ?>lovcnika u ica 7, telefon 100.
Sa mo Se danes i Sair.o še danes I Samo I® danesl
Velika veselo pustolovna in akrobatska igra
nočnega Pariza
V glavnih vlogah samo izbrani ii dob.o znan: igralci kot elegantni akrobat
LUCIANO AliBERTINI
sičkana EVI EVA ter HE.<MANN PICHA. HA-JS ALBERS, MARiA FORESCU in
V1VIAN GIB ON'.
Hapetol	Veselo!	Senzacijonelno I	Zabavno!
Smrtno nevarne senzacije, ki jih vidimo v tem imenitnem filmu prekašajo vse, kar se je dosedaj predvajalo - Celi Mm je prrpleten z rainim vese imi situacijami ter nudi izborno zabavo, kar dokazuje velikanski uspeh pri vseh dosedanjih predstavah.
JutliraerfHm0.nskl Pariška metresa
v režiji slavnega CHARLiE CHA^LINA.
Danes vs'op mladini dovoden — jutri prepovedan.
Predstave danes ob 3., pol 5., 6., pol 8., in Sfc url. ,,	jutri ob 4., pol 6., pol 8., in 9. uri.
Elitni kino Matica
Lansko leto meseca novembra so slovesno otvorili novo bolnico Bratov-ske skladnice v Trbovljah.
Naši dve sliki predočuieta zunanjost bolnice, ki nalikuje po svoji vnanji in notranji strukturi boli sanaloriju kot pa bolnici in je zato ena naibolj modernih zgradb v rudarskih revirjih, polem pa orditiaci.isko sobo z višinskim solncem. kier sprejema bolnike vodia bolnice, zdravnik dr. Tone Cizelj. Nova bolnica je takoi v začetku svojega delovania
pokazala, kako nujno je bila potrebna. Zavod je vedno poln. V zadnjem času je bilo več kompliciranih slučajev, kateri pa so se našim zdravnikom prav lepo posrečili. Poskrbljeno ie tudi za porodnice. Dočim je bila poprej poverjena bolniška postrežba in vsi drugi posli v zvezi z bolnico uslužbenkam iz Trbovelj, opravljajo sedaj iste posle usmiljene sestre družbe Vincencija Pav-lanskega.
Danes drsiestaa
Ossi Osu/alda
In "iena partnerja Wtl!v FrlUch In Ern»' Hofmann v jijaini, zabavni. !>lk»ntnl. clt-uantni komedii' ..Livbavnl tbt r»»".
Kr»*trt bil« » — it* unn1 posnetki. limiti t^i. — llaof« »Umnosti Id iiUv *»m l'tlnhti --OSSI OSWA< OA--
Predrt«« din« lop. «»l U. »n. i »p.
pol S Io t. url.
471-a
pl t. t KINO IDEAL..
asi
i in
Novi divizijski komandant v Ljubljani
„Vei;&i pustni kerzo"
..SLAVČEVA MASKERADA- 14. IL
v hotelu , UNION «.
Te dni }e nastopil svoje mesto novi
komandant Dravske dSvizijske oblasti K^nerai Danilo Ka'afatovič. Rojen v Kraljevu. je gosp. Kaiafatovič po do-vršltvj vojne akademije v Beogradu nadaljeval svoje vojaške študiie na Francoskem, kjer je absclviral visoko artiijerijsko šolo v Fontameblsau ter je bil Po povratku v domovino poklican v generalštab. Tu so kmalu spoznali odlične kvalitete mladega oficirja, ki je ooetovano kot vojni atašč v Sofiji in Bukarešti imel rešiti vrlo važne vojaško - diplomatske akcfje. V svetovni voini je bil tedanii podpukovn;k Kaiafatovič načeln k štaba znamenite mo-ravske divizije, odkr>der so ga potem o klicali v vrhovno komando, kjer je zadnji dve leti vojne načeloval operativnemu odelenlu naše vK>jske.
Tudi po vojni je general Kaiafatovič
vršil važne naloge. Dolgo ie bil naš vojni izaslanik v Parizu, odkoder je bil oozvan v Beograd da je prevzel agen-de pomnčnika ministra vojne in mornarice ter je bil istočasno postavljen za šefa sekretarijata najvišjega našega voj nega sveta »Zemaliske odbrane*, kateremu, kakor znano, načeluje kralj sam. i Opetovano je bil ge-neral Kaiafatovič tudi delegat naše vlade pri raznih po-1 gaianjih v Inozemstvu in pri razpravi ! vojaških vprašani v Zvezi narodov, i Kot eden naših na.iodlične.iših oficirjev | in kot mož visoke naobrazbe ter izred-| ne ljubezniivosti uživa general Kalafa-1 tovič v vsej državi ve!:k ugled in spo-štovanie ter si bo gotovo pridobil tudi med nami splošne simpatije.
Novega komandanta naše divizije iskreno pozdravljamo!
Dr. Ljudevita Periča zadnja pot
Ljubljansko prebivalstvo je izkazalo včeraj popoldne svojemu bivšemu županu. dr. Ljudevitu Periču. nasledniku blagopokojnega župana dr. Iv. Tavčarja — zadnjo čast. Prihitelo je v velikem številu, da se poslovi od moža. ki je nad dve leti vodil ljubljanske občinske posle. Na odredbo gerentskega trosve-ta so bile vse ceste in ulice, po katerih je šel žalni sprevod, očiščene, električne žarnice pa so pokojniku svetile na njegovi zadnji poti. Tudi naša narodna, junaška armada se je na časten način oddolžila jugoslovenskemu dobrovolj-cu-junaku, svojemu bojnemu tovarišu v težkih letih svetovne vojne. Posebno častna pa je bila udeležba socijalistične-ga delavstva, ki je poklonilo svojemu vodji celo vrsto vencev z rdečimi trakovi. Mestna občina ljubljanska ie položila na grob svojega bivšega župana krasen venec iz svežega cvetja, z be-lo-zelenimi trakovi in napisom »Zaslužnemu svojemu županu«. Gerentski svet je tudi odredil, da se vrši pogreb na občinske stroške.
Pred hišo žalosti so tvorili ob krsti častno stražo na vsaki strani po štirje naredniki in trije zastavonoše raznih delavskih organizacij, nasproti pa je stal oddelek vojaštva s puškami. Miklošičeva cesta je bila polna najodlič-nejšega ljubljanskega občinstva, velika množica pa je tvorila špalir. Ko so očet-ie frančiškani opravili cerkvene obrede. je zapelo socijalistično pevsko društvo »Ivan Cankar« pesem o svobodi, nakar se je razvil žalni sprevod, ki je krenil proti magistratu, kjer so bile sve-tiijke v floru. in potem po Vodnikovem trgu čez Zmajski most proti pokopališču k Sv. Križu. Otvorile so ga številne socijalistične strokovne organizacije z venci, vojaška godba in častni oddelek pešadije ter jugoslovenski dobrovoljci. Krsto z zemskimi ostanki pokojnika je peljalo šest vrancev. Za mrtvaškim vozom so sledili pokojnikovi ožji sorodniki in ostalo številno civilno spremstvo. Pogreba so se udeležili med drugimi: veliki župan dr. Baltič, gerenti ljubljanske mestne občine gg. dr. Puc. Turk in Likozar. bivši župan P. Graselli. češkoslovaški gen konzul dr. Beneš. francoski vicekonzul Paul de Flache. belgijski konzul Dular, portugalski konzul Strucelj. general Živkovič z oficirskim zborom, finančni delegat dr. Šavnik. predsednik višjega dež. sodišča dr. Bab-nik. predsednik odvetniške zbornice dr. Majaron. predsednik notarske zbornice Aleks. Hudovernik. bivši občinski svetniki vseh strank, magistratno uradni-štvo in osobie ter mnogo drugega odličnega občinstva. Pred kapelico se je žalni sprevod razšel in so pokojnika spremili na pokopališče razen njegovih ožjih sorodn:kov še gerent ljubljanske občine g. Jos. Turk. dobrovoljci in precej političnih somišljenikov. Pevci so zapeli ob grobu še turobno »Vigred«.
nakar se je imenom socijalistične stranke poslovil od dr. Periča novinar gospod Rud. Golouh. proslavljajoč njegove zasluge za občino in posebno za delavske sloje. Ko so krsto spustili v jamo, je zadonela častna salva vojakov, zadnji pozdrav naše armade svojemu tovarišu.
Smrt telovadca Dimitrija
Matej
••»
iica
Ko se je v Sarajevu leta 1905. rodila misel ustanovitve telovadnega društva »Dušan Silni». je bi! med prvimi propa-gatorji in ustvaritelji te organizacije Dimitrije Matejič. izvrsten telovadec ii velik prijatelj mladine. Ni5<oli ga nisi videl mračnega lica in temnega pogleda. Bil ie vedm veder, dobro razpoložen, zgovoren in videlo se je na obrazu, da z neko zdravo trdovrataostjo prenaša udarce kladiva usode.
Prišel je v Sarajevo iz Dunajskega Novega mesta, naravnost iz vojne akademije. Bil je mlad. zdrav, prožen, pravi telovadec vzorne vrste. S svojim živahnim temperamentom je tedanjo mladino kar navdušil za telovadbo. Dahnil je vanjo novo življenje ter io navdušil
Nova bolnica Bratovske skladnice v Trbovljah
za ideale Sokolstva
Dimitrij Mateiič je bil kljub svoji ve-selosti im mladostni razigranosti resen človek. Skozi njegove roke je šla cela generacija dobrih telovadcev. Dijaki niso videli v njem samo odličnega učite-lia. temveč tudi moža iskrenega in usmi lienega. naravnost golob je dobrega srca. Bil je dijakom pravcati oče h je gledal, da ne bi nikomur napravil krivice.
Bil pa ie tudi izjema še po neki drugi strani, r*) svojih nacijonalnih čustvih. Od prvega časa dalje je bil navdušen seialec sokolske ideje in utrjevalec temeljev Dušana Silnega. Ko se je ustanovila Srbska sokolska župa za Bosno in Hercegovino, so mu tovariši poiudili prvo mesto, toda Matejič je ponudeno mu čast v prirojeni .skromnosti odklonil ter spreiel samo mesto podpredsednika. Udeleževal se je z vzorno pridnostjo delovania sokolskih društev v Bosni in Hercegovini, sestavljal ie sistematiko telovadnih vaj ter prirejal teorijo gimna stike za proste vaje.
Saraillije. posebno pa mladi svet je nazival Dimitrija Mateiiča radi splošne priljubljenosti «Cika Matejič — stric Matejič. Ko je odslužil svoj šolski rok. pa ga ie zvabila v svoje naročje prostrana banatska ravnina, kier ie ostal do konca svojega življenia. Umrl je v Velikem Bečkereku in Banačani obžalujejo niegovo smrt nrav tako g'oboko kakor naciionaini Bosanci in Herce-govci.
Skrivnostna aretacija komunistov v Beogradu
Misterijozna mrzlica, ki napolnjuje že nekaj dni vse oddelke in hodnike beograjske policije, še vedno ni popustila. Vrata političnega oddelka so zaprta za vsakogar, ki bi skušal dobiti kako informacijo o skrivnostnih aretacijah komunistov. Kakor se zatrjuje, je bilo dosedaj aretiranih v Beogradu in po raznih krajih Srbije že več sto komunistov. Hišne preiskave in aretacije pa se še vedno nadaljujejo. Policijski agenti mrzlično delujejo po vseh delavskih predmestjih ter po tvornicah in vseh večjih podjetjih. Aretiranci so kar najstrožje zastraženi in ne more priti nihče k njim. Zanimanje in razburjenje postaia vedno večje, tembolj, ker policija molči kakor grob. Po mestu se razširjajo radi teva vse mogoče vesti Govori se o veliki komunistični aferi in o prihodu številnih komunističnih agitatorjev iz inozemstva v našo državo. Vsi ti so bili — vsaj tako pravijo — takoj aretirani, v zvezi z njimi pa oropani svobode tudi vsi uglednejši voditelji delavstva, o katerih se ve ali sumi. da so bili v kakih stikih z inozemskimi komunisti.
Istotako se govori, da je zavzela ko-
Geceral Danilo Kaiafatovič
^.................................... ^^^
( Danes!	Veličastna premijera!	Danes! \l
Sijajno!	Ne zamudite!	Zabavno!
GROFICA. MARICA
>. glav tu vu.,,-4.1 O oi t o - HAaKV UEl>Ti\E - — G ot ca Mar ca -VIVIAN OIBSO^I, nova zvezda. — — Filmsko opceto spremlja pomnoženi orkester. Rezervirajte si vstopnice! — Predprodaja od 10- 12 in od 3 naprej.
Predstave v delavnik h: 4, lh 6, • 7 8, In 9. V nedeljo: '/s 11, 3, '/a S, 6, '/j8, 9.
Prednaznanilo „MA8ITAS" Prednaznanilo.
Kino t)Ljub!janski dvor" Telefon 730.,^
munistična propaganda v naši državi zadnje mesece že zelo resen razmah. Za propagando je bilo denarja dovolj na razpolago in so se komunistični agenti z veliko spretnostjo utihotapili v vse društvene vrste. Skušali so vplivati ceio na vojake. Njihova akcija v armadi pa je bila še v povoju in vrh tega zelo oprezna.
Milijonska sleparija v Zagreba
Preiskava radi osleparjenja zagrebške Diskontne banke za 230.000 Din, ki so mu prišli te dni na sled, je v polnem razvoju, vendar pa dogodek še vedno ni popolnoma razjasnjen. Uradnik Diskontne banke, Glavan, je še vedno v preiskovalnem zaporu. Njegova krivda pa še ni s sigurnostjo ugotovljena, čeprav se njegova izjava pred policijo ne strinja popolnoma z izpovedjo njegove soproge. Tudi ona je bila, kakor smo že poročali, aretirana, vendar pa so jo takoj po zaslišanju izpustili, ker ni nobenega pravega povoda, da bi se moglo sumničiti tudi njo. Policija ima razrešiti zelo težko nalogo, ker je bila sleparija izvršena na izredno premeten način. Najti mora onega uradnika, ki je v Diskontni banki omogočil veliko goljufijo s tem, da je izročil blagajniško pri-znanico in stampiljko Diskontne banke ter podpise, ki so akreditirani pri Jugo-slavenski banki. Preiskavo v zagonetni aferi vodi vodia kriminalnega oddelka osebno s pomočjo nadzornika detekti- s vov in več najbolj spretnih policijskih j agentov. Dočim na eni strani marljivo j iščejo krivca v Diskontni banki sami, > pa na drugi strani zasledujejo neznan- j ca, ki je dvignil 230.000 Din. Blagajnik j Jugoslavenske banke je dal sicer točen opis sleparja, vendar pa za njim še vedno nimajo nobenega sledu. Najbrže je že pobegnil čez našo mejo v Reko.
Uradniška napredovanja
Na predlog velikega župana ljubljanske oblasti, ki ga je osvojil minister za notra« nje zadeve, so bili z Najvišjim ukazom z dne 31. decembra 1925. imenovani:
Za uradnike I. kategorije 5. skupine urad« niki I. kategorije 6. skupine: dr. Bronislav Fišer pri velikem županu v Mariboru, Lju» devit Klobčič pri srezkem poglavarstvu v L jubljani, dr. Franc Logar pri velikem žu« panu v Ljubljani, dr. Peter Vavpofič pri srezkem poglavarstvu v Radovljici, Miro« slav Senekovič pri velikem županu v Ljub« ljani, dr. Karol Tekavčič pri srezkem pogla« varstvu v Radovljici, dr. Dioniz Marai pri srezkem oogl a varstvu v Logatcu, Ciril Po» klukar pri srezkem poglavarstvu v Logatcu.
Za uradnika I. kategorije 6. skupine urad« nika I. kategorije 7. skupine: dr. Lovro Ha> cin pri srezkem poglavarstvu v Kamniku in Stanko Novak pri velikem županu v Ljub« ljani.
Za uradnika II. kategorije 2. skupine srez« ki nadzornik drž. straže varnosti v Ljubi ja« ni Josip Dobrovšek; za uradnika III. kate« gorije 1. skupine srezki nadzornik policij« skih agentov v Ljubljani, Vekoslav Ljubič, dosedaj v III. kategoriji 2. skupini.
Sledeči pisarniški uradniki so napredova« ll iz III. kategorije 2. skupine v III. katego« rijo I. skupino:' Anton Sproc, srezki tajnik pri srezkem poglavarstvu v Novem mestu; Leopold Mlakar, pisarniški pristav pri veli« kem županu v Ljubljani; Oroslav Hočevar, pisarniški pristav pri vel. županu v Ljublja« ni; Leopold Seljak, STezki tajnik pri srez« kem poglavarstvu v Kamniku; Štefan Plut, srezki tajnik pri srezkem poglavarstvu v Kranju: Franc Kristan, pisarniški pristav pri velikem županu v Ljubljani: Frane Hribar, pisarniški pristav v Ljubljani; Karol Ferjan, pisarniški pristav pri velikem županu v Ljubljani; Ivan Skalemera, nadoficijal pri srezkem poglavarstvu v Kastvu, Anton Fort tič, pisarniški pristav pri velikem županu v Ljubljani. Franc Gregorčič, sreslri tajnik pri velikem županu v Ljubljani; Alojzij Marn, srezki tainik pri »rezkem poglavarstvu v Kočevju. Ignacij Rus, srezki tajnik pri srez« kem poglavarstvu v LJubljani.
rijan Dernič, Pavel čuk, Josip Žiberna,
Heribert Vidmar in Fran Kraui;
•v konjiči: Ivan O šolnik, Anton Kajfež in Karel Ogrizek;
v inženjerijl: Albert Struna, Fran Ogo-revc, Stanislav Hrti, Janez Trontclj, Rudolf Treven, Pavel Šurnan, Stanislav Ober-eigner, Franc Rebernik, Ivan Cepuder, Anton Inglič, Jakob Pretnar. Živko Rebec, Herman Koser in Dominik Hajnrihar;
v ekonomski stroki: Alojzij Sirnik, Milan Kandare, Janez Seman, Emil Marku-šek, Fran Sevec, Josip Pcgačnik, Ciril Zebre, Ivan Ogorevec, Anton Agnola, Milan Zaje in Anton Lože j;
'v veterinarski stroki: dr. Vekoslav Vernik;
v mornarici: Mihael Pust, ki je imenovan za rezervnega tehničnega poslovodjo.
K današnjemu radiokoncer-tu v Ljubljani
Ljubljana, 24. januarja.
Kakor smo že včeraj poročali med dnevnimi vestmi na kratko, priredi danes med 11. in 12. dopoldne ljubljanska, poštna direkcija svoj prvi umetniški radio-koncert. Ker znači ta važna prireditev tehten korak na prej v našem udejstvo vanju v moderni tehniki in ker je obenem premijera komorne kompozicije slovenskega skladatelja, ki jo bodo izvajali sami domači goslači, naj ob tej priliki k tej dvojni kratni slavi izprego-vorimo par spremnih besed.
2e pred časom je pod neumornim strokov njaškim vodstvom inž. Osane zgradila naša poštna direkcija prejemno ratiiopostaio. ki brezhibno funkcijonira in jasno sprejema zračne vesti od vsepovsod. Pred kratkim so tej napravi dodali tudi oddajno radio-pesta-jo, ki so jo zdaj Je ojačiii, da bo mogoče oddajati po njej vesti in koncerte na večjo razdaljo. Kakor smo se informirali, imamo v zadnjem času samo v Sloveniji že preko 300 radio-prejemnilt postaj in postajic, katerim bo s prirejanjem domačih glasbenih produkcij gotovo zelo ustreženo. Vsi narodi že razširjajo svojo imrziko s pomočjo zračnih valov dal^-č okrog", zdaj smo v njih vrsto stopili tudi Slovenci. Ta napredek treba toplo pozdraviti in primerno upoštevati.
Ob današnji prvi radio-koncertni prireditvi bodo — kakor sem še omenil — in to je druga vesela vest, štirje člani delovnega in v bistvenem razmahu snujočega Orkestralnega društva Glasbene Matice, ponesli it kra tu skladbo za godalni kvartet prof. Saše Šantla, znanega našega umetnika-slikarja, ki tako rad in tako uspelo zamenja tu in tam čopič z lokom, barve z melodijami, piat no z notnim papirjem. Skromen glasbenik je. ki se nikjer ne sili v ospredje. Iz klasičnih glasbenih umotvorov je zraslel, od Cehov (Dvorak) in Rusov (Čajkovski), Boro-din) se je učil. naši narodni pesmi, njenemu smehu in plaču, njenemu bohotnemu ritmu in lahki, pojoči melodiji zna verno poshihni ti
Njegov drugi godalni kvartet (v a dura) j vrlo interesar.tno delo, zlasti, če pomislimo, da ga je ustvari! mož, ki ne utegne posvetiti samo glasbi svojega udejstvovanja. Skladba ima štiri stavke. V prvem (allegro) slika skladatelj v živahnem tempu in lalmo prepleteni mel-odiki občutke sreče na sprehodu v lepi naravi. V violini in čelu pojo pastirčki svojo pesem, ki se v valovanju siprem Ijevanja izgublja počasi v daljavi. Sledi »tranquillo«, ki s triolami posnema večerni veter. — Drugi stavek (andante) je zgrajen v rondo-obliki. Preveja ga tiha melanholija, ki po svojem oibčtitetfju in izražanju oStirje slovanski značaj. Tretji del (v d-duru) je scherzo v klasični formi s triom po kontrastni melodiji prvega stavka. — Končni aite-greto del prinaša nagajivo melodijo, ki veselo preskakuje od instrumenta do Instrumenta. Oglasi se viola s pesmijo, Jo odda če lu in kvartet v crescendu in accellerandu z zmagoslavnim zaključkom izzveni.
Skladbo bodo za radiokoncert izvajali gg. Karlo Rupel, 'naš nadebudni, mladi violinist pri 1. goslih, predsednik Orkestralnega dru Stva, dr. Ivan Karlin pri 2. goslih, skladatelj Šantel pri violi in arhitekt Aleksander Dev pri violinčelu.
Upajmo, da bo ta prvi koskusnt koncert uspel kar najbolje in mudil vsem radioamaterjem obilo glasbenega užitka.	—n.
Sz slovenskih kolonij v Ameriki
Slovenec smrtno ponesrečil V So. Chi-
cagu, predmestje Chicaga. je delal v plinarni rojak John Triller, doma iz Stražišča pri Kranju na Gorenjskem. Pri delu v plinarni se je ponesrečil z gorečim plinom, da ga je vsega obžgalo. Po tednu dni je umrl za ranami v bolnici. Star je bil 41 let.
Smrtna kosa. V Bridgeportu. Ohio, je umrl Frank Androjna v starosti 45 let. Do-ma je bil iz vosi Ertiče pri Boštan-ju na Dolenjskem. Imel je raka na želodcu. Katarina Hrvatin je podlegla v starosti 35 let. Živela je. v Monongahti, Zapadna Virginija, doma pa je bila iz Storoda na Primorskem. 33-letna Mary Završen iz Podklanca, občina Sodražica, je umrla v Clevelandu. Istotam je izdihnila tudi Josephine Klein-dienst iz Trnja pri Št. Petru na Krasu. Stara je bila šele 27 let. Flori jan Mezek, doma iz Cerkna na Primorskem, je umrl v starosti 45 let. Živel je v Ročk Springsu, Wyommg. Šele 17 let stara Olga Lozar je umrla v Clevelandu. Rojak iz šmihelske fare pri Novem mestu Anton Petrič je umrl v Indianopoiisu. Alojzija Obcrstar je umrla v Roekdolu, 111. Stara je bila 28 let. Mihael Žabkar je umrl v 1-a Sallu, 111. Marija Verbiš. rojena Nered, doma iz Sela pri Sušali na Notranjskem, je umrla v Fronte-iiacu, Kans. Nagle smrti je umri Frank Lo-gaj v De Pite, 111. Padci je pri delu in čez eno uro umrl. Bil jc star 45 let, doma iz Smučidola pri Zagorju ob Savi. V svoji trgovini v Kleinu. Montana, je bil ustreljen rojak Mark iUMovic. Pri katastrofi, ki se je pripetila v San Franciscu pri kopanju ■temelja za novo zgradbo, pri čemer se je zrušila kar cela hiša na delavce, ie bil med štirimi mrtvimi tudi neki John Gašpa-rec. V Clevelandu sta umrla rojaka John Jasrič iz Preske, fara Podsreda, in Mike 3okan.
Kk&ko Jugoslorenov je v Braziliji. Kakor v Zedinjenih državah ni mogoče dognati pravega števila Jugosiovenov, tako je tudi nemogoče v Braziliji. Po uradni statistiki se nahaja v Braziliji 55.000 Jugo-slovenov. Tako nas informira Jugoslovcn-sika zajednica, podporno društvo, ki posluje v Sao Paolu. Največji del od tega števila je v državi Sao Paolo, deloma pa se nahajajo tudi v Rio de Janeiro. Jugoslo-veni splošno smatrajo, da je našega živ-ija v Braiziliji več kot toliko, ker pri vseli evonju se je pred vojno kakor tudi še pozneje veliko rojakov vpisalo za »Avstrijce«:.
Eksplozija radi mraza. Med božičnimi prazniki je pritiskal silen mraz na vse osrednje Zediniene države, ki je zahteval mnogo žrtev. Neposredna žrtev mraza je Oskar Vinograd v mestu Mihvaukee, VVis. Ko se je vrnil domov, je hitro zakuril pod parni kotel, da segreje hišo. Radi mraza pa je med tedensko Vinogradov« odsotnostjo veda po ceveh zmrznila, radii česar je prišlo do razstrelibe. Naprava za gretje hiše se je raizletela in Vinograda ubila.
Žrtve avtomobilov. V Oaklandu, Kalifornija, je bil na ulici od avtomobila ubit Nikolaj Grgič, star 41 let in doma iz Neretve. Enaka nesreča se je zgodila A:it, Vrankovicu, ki je našel smrt pod kolesi morlinega avta. Doma je bii Iz Hvara. Kle-velandčan, rojak Joseph Slomich Je tudi našel smrt pod avtomobilom v snegu. ■ Naši odri po Ameriki. V Clevelandu igrajo Gorkega umotvoT »Na dnu«. Igra ga
V blatu
Naši novi rezervni podporočniki
Na predlog ministra vojske in mornarice j So bili s kraljevim ukazom Imenovani za j rezervne podporočnike naslednji narednik!- ;
dijaki:
Pri pehoti: Josip Šlukelj, dr. Lj ude vi t ' Merčun, Fran Gorup, Ferdo Kos, Šlmen Pi- : skar, Edvard Rus, Fran Flajšman, Karel j Malovrh. Ivan Stopar, Stanislav Medved. ! Alojzij Kane, Andrej Žvan, Josip Tomšič, ' Alojzij Pečenko. Fran Inglič, Janez Res- ) man, Stanislav Oblak. Ivan Berfcovič, Ka- j rel Skubic, Josip Ledinek, Bogomir Ska- j berne. Ljubo Naglič, Branimir Bezenšek, j Ciril Legat, Gustav Lttzner, Karel Zupan- i čič. Miroslav Štubel, Franc Dolinčar, La-dislav Vanič, Fran Zupan, Slavko Bregant, j Viktor Rom, Janez Adamič, Ivan Pavllč, i Lorenc Budna, Rafael Vraniek, Valentin j Omerza, Leopold Bonča, Vencelj Svoljšak, i Anton Kaipušar. Janez Mflauč, Vlncenc i Bernik. Franc Želemtk, Bogomir Gerlanc, j Stanislav Jančigal, Franc Petrač, Janez And"15ek. Oton BreUh. Franc Bizjan, Friderik ČerneJ, Josip Oorup, Janko Zupane, Arnon Hočevar, Dušan Dhtfak, Dragotin Rregant, Ivan ŠnMaršfč, Ivan Vrenc, Fran Rihtarrč. Ciril Kapt+ar, Jakob Stuhec, Josip Mrak, Ladislav Farlan, Jciža Ptrc, Josip Rudež, Gresor Novak, Ra«i» Bltenc, Karel 7,'!iTlc ' roža Serajnik, Joško Zalar, Ivan Ko-v-lj >ranc Korbar, Joda JurVovič, Štefan Frian Lodovft Čem«, Jcfc Pwtereel, A«-lan W«c, Vl«dSmir P«nčii4u ^o«^ Hafner Mirko šoStarič in Zvonlmtr Mlakar: v' artiljeriji: Pavel Ko«mrfn, Ma^a Nabran. Ivan Kovač«, Stmto Macajol, Ma-
Boja (Pasic): — Zar .,. ovaj... Toza, doista ne češ da mi po-
mogneš!
Toza (Pribičevič): — Još nisi, Baja dovoljno zaglibio.*
» Molihio — zabredel v blato
*Koprive*
dramski odsek slovenskega socialističnega kluba. Neko drugo dramsko društvo je igralo Finžgarjevo »Verigo«, društvo »Ivan Cankar« pa »Cigane«. V VVaukeganu, 111., igrajo Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentiTorijanski«. Dramski odsek v Chicagu je za Silvestrov večer igral »Novoletno resolucijo«. Pripravlja se na Nušičevo komedijo »Navaden človek«. — Jugoslovenski
delavski pevsiki in dramski zbor »Arabaše-vič« v Clevelandu (večinoma Hrvati) prireja iggro »Ciganin« s petjem. Igrajo v Slovenskem narodnem domu. V Collimvo-odu, Ohio, je imela mladinska godba slovenskega doma koncert Za mlade godce je veliko navdušenje. Dramsko društvo »Soča« v La Sallu, 111., priredi na Silvestrov večer »Špansko muho«.
Preiskava volilnih sleparij v Delavski zbornici
Odposlanec ministrstva za socijalno politiko v Ljubljani je ugotovil velike nezakonitosti in goljufije«
Glede na razne sleparije in nasilstva, I obširne izjave na zapisnik ki so ga po-
. .. j___.„.•___: „„u*„„v,	tem vsi navzoči podpisali. Na tej seji
se je ugotovilo, da se je v resnici zgodilo toliko nezakonitosti in nasilja, da je nuj.io potrebna remedura. Predvsem je bilo soglasno mnenje,, da je volilni red pomanjkljiv in daje možnost raznim nepravilnostim. Ugotovilo se je tudi. da ie bila velika pogreška. da ima.io volilni aparat v svojih rokah soci.ialni demokrati in komunisti, ker jo izrabljajo sebi v prid. Nekateri zastopniki so vsled tega zahtevali, da se volitve v Delavsko zbornico takoj sistirajo. Soglasno pa je bila izražena zahteva, da se volilni red spremeni in da vodijo volitve objektivni in neodvisni ljudje.
Inšpektor Konstantinovič je obljubil, da bo ves zbrani materijal predložil ministru za socijalno politiko, ki bo ukrenil, kar ie potrebno v pomirjenje duhov.
ki se dogajajo pri volitvah za Delavsko zbornico, je ministrstvo za socijalno politiko odredilo, da se izvrši preiskava. V to svrho je minister Simonovič ooslal v Ljubljano inšpektorja gosp. Konstantirooviča. ki je prispel v petek dopoldne in je takoj pričel z raziskava-njem. Še isti dan ob 7. zvečer je povabil zastopnike vseh kandidatnih list in predsednika glavnega volilnega odbora g. dr. Mraka. Na sestanku so bili navzoči od Neodvisne delavske liste gosp. Rudolf Juva.i. za Strokovno komisijo gosp. Franc Svetek, za Jugoslovansko strokovno zvezo gg. Smodej in Krem-žar, za SI<S gosp. inž. Debelak in za socijalno - demokratično listo gosp. Ber-not. Odposlanec ministrstva je obrazložil namen svojega prihoda ter izjavil, da daje priliko vsem zastopnikom organizacij. da iznesejo svoje pritožbe. Nato so posamezni zastopniki podali
Važno opozorilo široki javnosti
Vse volilce in volilke v Delavsko zbornico opozarjamo, da naj ne pošiljajo kuvert po pošti glavnemu volilnemu odboru, temveč nai kuverte izročijo zaupnikom Neodvisne liste ali pa jih naslovijo na tajništvo Narodne socijalne strokovne zveze ali Uniji v Kazini, Ljub Ijana.
Poučite vse volilce in volilke. da se voli 2. februarja osebno, vse nadalj.ie dneve do 7. februarja pa se voli lahko po zaupnikih. Naibolj praktično in sigurno je. da izročite kuverte zaupnikom Neodvisne delavske liste.
Dviganje kuvert se zaključi z 27. januarjem, zato ponovno opozarjamo vse uslužbence manjših obratov, da nemudoma dvignejo glasovnice pri ekspoziturah okrožnih uradov, v Ljubljani pa v palači OUZD na Miklošičevi cesti. Ne odlašajte na zadnji dan ter upoštevajte, da je vsak glas važen. Vzemite s seboj delavsko knjižico, rojstni ali domovinski list, s katerim se legitimirate. Kdor je oddaljen nad 5 km od ekspoziture, bo dobil glasovnice dostavljene v podjetje.
Komunisti, socijalni demokrati in klerikalci skušajo na vse mogoče načine priti do kuvert ter se je že v nešteto slučajih zgodilo, da so volilcem vzeli kuverte nasilnim potom. V nekaterih podjetjih volilci kuvert niti videli niso. še manj pa da bi jih podpisali, ker so jih agitatorji kar pobrali in oddali svojim zaupnikom. Ne izročite kuverte nikomur. za katerega ne veste, da je naš somišljenik in zaupnik ter se ne pustite begati od nasprotnikov. Samo še štiri dni imamo časa za agitacijo, zato naj v teh dneh stopi v službo Neodvisne delavske liste vsakdo, ki želi. da bo Delavska zbornica res prava stanovska institucija, ne pa politična beznica.
Zaupniki pozor!
Na tisoče je bilo dvignjenih kuvert katerih volilci niso podpisali in so šele kasneje zvedeli, da se je v dotičnem podjetju že izročilo glasovnice. Ugotovite s pričami, kdo ni podpisal kuverte in pošljite podpisano izjavo glavnemu volilnemu odboru Neodvisne liste v Narodnem domu v Ljubljani. Poskrbeli bomo, da bodo vsi taki glasovi, katerih delavci niso prostovoljno oddali, neveljavni. Zaupniki, skrbite, da bodo vse naše glasovnice pravilno podpisane. Iz večjih krajev jih osebno dostavite potom zanesljivega zaupnika glav-nemo volilnemu odboru, in sicer najkasneje do 6. februarja. Vsak slučaj nepravilnosti in sleparije »sporočite pismeno glavnemu volilnemu odboru in ugotovljene s pričami.
Obiščite nemudoma vse one naše volilce in volilke, ki še niso dvignili kuvert in jim prigovarjajte, da to nemudoma store. Nobena glasovnica ne sme obležati doma ali priti v roke nasprotniku.
Kaj denete v kuverto.
V kuverto pride rumeni listek, ki je označen kot «glasovnica» ter glasovalni listek, na katerem mora biti napisano: «Glasujem za Neodvisno delavsko listo, katere nosilec je Rudolf ,!iivai:.» Ako nimate pri rolii tiskanega listka, pa napišite zgornje besedilo na oni bel listek, ki je priložen v kuverti. Tiskane glasovnice so na razpolago v strokovnem tajništvu NSSZ v Narodnem domu in v tajništvu Unije v Ljubljani. Dobiio se pa tudi pri zaupnikih naših organizacij. Pazite, da nihče ne odtrga na kuverti zadaj prilepljenega oddajnega lista, ker je brez tega lista glasovnica ne veljavna.
Glavni volilni odbor Neodvisne delavske liste v Ljubljani.
!<8piSI
GRADEC PRI LITIJI. — Most med Gradcem in Litijo je popravljen z velikimi stroški. Zato bi bilo prav, da bi sc napravil na mesto lesenega, modem, cementni, ker skoro ni mostu čez Savo v Sloveniji, ki bi imel toliko prometa, kakor ta. Predilnica obratuje dobro in ima veliko delavcev in delavk; zidajo tudi nove hiše. Sploh napreduje naš okraj vsestransko. Veliko prometa ima železnica, posebno z lesom. — Županstvo so pa zopet premestili v daljni Hotič. Največje občinske doklade plačujemo ravno mi Grad-čani, pa nimamo ne občinske pisarne, ne občinskega uradovanja, dvakrat ali vsaj enkrat v tednu za naš okraj, kakor se prakti cira po. drugih občinah v enakih razmerah. Že 30 let romajo naši občinski odborniki in vsi, ki imamo opravek pri županstvu, v poldrugo uro oddaljeni Hotič. Obč. zastopniki so napravili v preteklem letu Hočanom vse, kar so hoteli, dvorazrednico, pota so stala velike svote, v projektu imajo še nove izdatke, nam pa z vsemi močmi naspro ti»jejo. Ne preostane drugega, kakor da naši obč. odborniki štrajkajo v obč. odboru, da bo vsaka seja brez nas nesklepčna, dokler ne prodremo s svojimi zahtevami. Hočemo in moramo imeti v Gradcu ekspozituro občine in naj hodi sem ali župan sam ali kak tajnik, redno vsak teden. Ako ne dosežemo te malenkosti, se bomo pa pogajali za odcepitev od hotiške občine in za zvezo s sosednjo Litijo. Zapomnijo naj si naši klerikalni sosedje v Hotiču znani pregovor: Svaka sila do vremena!
KRANJ. Lovski ples v Kranju, ki ga je pri redila podružnica SLD za Gorenjsko dr.e 5. t m, v vseh prostorih Narodnega doma, je bila gotovo ena najsijajnejših prireditev te vrste kar jih je Kranj do sedaj videl. Iz vseh krajev Slovenije, da celo iz Prekmurja in Goriške so prihiteli lovci, da se spoznajo s svojimi gorenjskimi tovariši. Impozantna stavba Narodnega doma, ki razpolaga s krasnimi in velikimi prostori je bila skoraj premajhna, da sprejme ta večer vse goste pod streho. Med drugim so posetili prireditev g. veliki župan dr. Vilko Baltič s soprogo, artiljerijski ptrkovnik g. M Antonile-vič s sojjrogo, finančni delegat dr. Šavnik, •rezki poglavar g. J. Znidarčič s soprogo,
Priznano toaletno in desinfekcljsko sredstvo
Saaieform
se dobi v vseh lekarnah in drogerijah.
• a
gerent ljubljanske občine g. Josip Turk, župan mesta Kranja g. C. Pire s soprogo, pred sednik lovskega društvalhwyiatlhwyxhv.y sednik SLD, g. dr. Lovrenčič s soprogo. Po družnico SLD za Prekmurje je zastopal S-ravnatelj Jelovšek iz Murske Sobote. Strelsko tekmo je vodil z znano spretnostjo ravnatelj puškarne podpolkovnik Zvonko Ju vančič, kateremu je iz prijaznosti iiomagaio osobje puškarne. Pri tekmi si Je priboril med strelci prvo darilo g. Vinko Bedenk. ži-vinozdravnik v Kranju, pri damski tekmi pa gospa lekarnarja Bakarčiča iz Ljubljane. V paviljonih, ki so nudili izborne jestvine in pr vovrstno pijačo, so vršile kranjske dame pod vodstvom ge. vlad. svetnika Znidarči-e ve z vso požrtvovalnostjo prevzete dolžnosti. zakar jim gre vsa hvala in priznanje. Ves Narodni dom je bil ovit v zelenje in spremenjen v lovski gaj, katerega so krasile različne lovske trofeje stavljene prirediteljem od gorenjskih lovcev na razpolago. Ci-talniški orkester, tamburaši društva »Edinost«, ljubljanski kvartet na lok in originalni lovski trio iz Selc so igrali neumorno cio belega dne. Za izborno uspelo veselico gre vsa zahvala in priznanje prirediteljem in upravi Narodnega doma, ki je v vseh ozirih šla na roko.
JESENICE. Koncert Sokola na Jesenicah je radi obolelosti člana kvarteta preložen na prihodnjo nedeljo.
Sijaj! Razkošnost! Krasna vsebina! Bogata oprema! Najnovejše toalete*.
Jutri
PARIŠKA METRESA
Režija: Chariie Chaplin.
ŠLAGER-FILM
Elitni Kino Matica«
Domače vesti
*	Stoletnica okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico. Dne 1. novembra 1925. ie preteklo 100 let. odkar je bi! izvršen z usta novitvijo provizornega deželno-knjižnega okrajnega komisarijata v Ljubljani začetek sistematičnega podržavlanja javne uprave v naših deželah. 7 a državni komisarijat je bi! prvi na Kranjskem in ie torej okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico najstarejše politično okrajno glavarstve v Sloveniji. Vodstvo prvega komlsari'ata sta prevzela takrat Fr. Kiepič, kancelarni oskrbnik ln okrajni komisar na Fužinah ter okrajni sodnik Steiner. Komisarijat se je !• 1S49- iz-premenil v okrajno glavarstvo, ki je obsegalo takrat še vrhniški sodni okrai ter obe Šiški, Vodmat in Vič. V sedanjem teritorlial nem obsegu obstoja okr. glavarstvo za ljub Ijansko okolico od L 1867.
*	Vojaška vest. Brigadni general Aleksan der D a s k a 1 o v i č, doslej komandant 18. pehotnega polka »Suvoborskega« in začasni sodnik vojnega sodišča za oficirje, je imeno van za komandanta mesta v Split«.
*	Odlikovanje našega pomor;.a. Poveljnik Jugoslovenskega parobroda »Kcstrena«. dru štva »Oceania«, g. M. J. Kalafatovič ie bil od vlade francoske republike odlikovan z bronasto plaketo v znak priznanja, ker je dne 9. avgusta 1924. v termi noči prihite! na pomoč francoskemu avijonu, ki je med A!i-carte in Oranom padel v morie. Posadka bi bila sicer brezdvotnno utonila.
*	Napredovanje v gradbeni službi. V gradbeni stroki so napredovali: Matija Kraje, direktor gradbene direkcije v Ljubljani, v 3. skupino I!, kategorije; Anton Do lene. Inženjer gradbene sekcije v Mariboru in Franc Rueh, inžerjer gradbene direkci e v Ljubljani, pa v 6. skupino !. kategorije.
*	Počitniška Izmenjava češkoslovaških In Jiigoslo venskih otrok. Ceškosiovaško-jugo-slov. liga v Pragi je uvedla — kakor smo že poročali — akcijo za počitniško izmenja vo otrok. Za sedaj se bo poskusilo pri dijakih. Češke rodbine bi na določeno dobo (na pr. 4 tedne) prevzele v vso oskrbo na-šuga dijaka ali dijakinjo, jugoslovanske pa bi v tem času oskrbovale dijaka ali dijakinjo in dotične češke rodbine. V Olomucu se je priglasilo v ta namen že 13 otrok. Tudi drugod se že priglašajo. V errinentno korist stikov med obema narodoma bo, če se bo akcija uspešno Izpeljala in radi tega opozarjamo nanjo ponovno slovenske starše ln mladino. Vse informacije daje Jugos!ov.-če-škoslov. Uga v Mariboru (podpredsednik dr. Rcisman), v Celju tajnik JCL prof. Orožen in JCL v Ljubljani (dr. Brilej, magistrat).
*	Nagra-le cestnim mojstrom. Automobil ski klub kraljevine SHS. sekcija Ljubljana, razpisuje tudi za leto 1926 sedem nagrad v zresku Din 6000 za državne cestne mojstre, katerih proge bodo. upoštevaje razpoložljiva sredstva, v tem letu naibolje ln najlepše vzdrževane. Nagrade bo razdelila v mesecu avgustu posebna komisija treh članov nače!-stva Automcbllskega kluba ob sodelovanja zastopnika gradbene direkcije. Avtomobilski klub bo s to vzpodbudo vsekakor prlpo mogel k bo! šemu stanju naših cest, ki v zadnjem času vedno boij propadajo.
*	Pet potresnih šunko* * Brežicah. V pe tek zvečer so čutili v Brežicah več potresnih sunkov. Prvi le bil ob 9.45 tn so ga čutili v Brežicah, Čatežu in Somboru. Od 9.45 do 4. zjutraj so sledili nadaljnl 4 sunki, ki pa so se čutili samo v Brežicah ln Čatežu. Prebivalstvo se ie precej prestrašilo, škode pa potresni sunki niso napravili.
*	Himen. Včeraj 23. t. m. se ie poroči! na \iču gosp. Tinko J e s e n k o. tiskarski strojnik z gdč. Francko Gačnlk. Mlademu paru obilo sreče! 1
*	Himen. V pravoslavni kapeli v Mariboru sta se predvčerajšnjim poročila višji inšpektor finančne kontrole g. Miroslav Ri-barlč in gospodična Tončka Poje. Bilo srečno!
*	Umrl Je v Zagreba predvčerajšnjim zve čer dr. Milivoj Maurovič redni prosesir na juridični fakulteti zagrebške univerze. Pokojnik i? skoraj trideset let predaval pravno zgodovino ter je izdal številne znanstvene razprave.
*	Šola za drogiste. Na poziv ministra za narodno zdravje je sklicalo centralno tajništvo Zveze privatnih nameščencev J igosia-vije v Zagrebu konferenco, ki naj ministrstvu predloži konkretne predloge glede usta novitve strokovne šole za drogiste.
*	Gradnja Narodnega doma na Sušaku. Na Sušaku se pripravlja akcija za gradnjo Narodnega doma. v katerem naj bi bile nasta njene vse tamkajšnje kulturne in nad onalne Institucije. Ker so tudi podrobni načrti že izdelani, se bo za gradbena dela v kratkem razpisa! natečaj. Gradbeni trošk! so prorz-črnjeni na približno 6 milijonov dinarjev.
*	Dar ljubljanskemu muzeju. Veleposestnik dr. Friderik Bora je državnemu muzeju v Ljubljani poklonil močnega jelena s krasnim rogovjem. Naš muze' le pridobil s tem lepo izpopolnilo svojih zbirk.
*	Zvončki pod snegom. Iz Save ob Južni železnici smo preieli šopek napo! razcvelih zvončkov, nabranih dne 22. t. m. izpod sne ga v Mošeniku pr! Savi. Zvončki prlzvanjajo pc.mlad In obetajo prijaznejše solnčno vreme
*	Kakšni Slovenci so klerikalci. Poročalo nam: V cerkvi na Kočevski Reki ie Izključen slovenski jezik. V fari je tretjina Slovencev, ki že dolgo brez uspeha zahtevalo slovenske pridige. Slovenci so skrajno ogorčeni nad krivično*ijo cerkvene oblasti, ki celo v Jugoslaviji zapostavlja Slovence. V vasi to ljudje, ki več let ne prideio k m*SI na Kočevsko Reko, raj«! gredo na Banjoloko. kjer vsaj ra-umeio pridigo. Klerikalci tmalo pač pakt s Kočevrl. da v narodnem oziru pospe šujeio nemške Interese tudi v cerkvi proti Slovencem. Prodane duše!
*	Zopet snežni zame« na MM progi. V Zrmanil ob tlškl železnici Je dlvlal v petek močan vihar, ki so mu sledili veliki snelrrf zameti. Železniški tir le Ml nad pol metra Pod snegom. Iz kurilnice v Oračacu Je bil dirigiran snežni plug na zasneženo progo.
Pred Zrmano pa se je snežni plug odpel od lokomotive ter se ob progi prevrnil, česar železniško osobje ni opazilo. Plug ie nato v snegu zamrznil ter je bil tako promet onemo gočen. Med Malovanotn in Pribudičem je bil snežni zamet visok nad dva metra, vihar pa tako silen, da ie bilo odstranjevanje snega brez vsake koristi. Ob šestih zvečer je bil železniški promet ustavljen. Vihar traja še dalje.
® Neokusnost. Ljubljančan, ki se je udeleži! vinskega sejma v Središču nam piše: Ze !o smo bili iznenadeni, ko smo, prišedši v Središče, opazili, da se vrši vinski se em v orlovskem domu. Tega nam prireditelji sejma v vseh svojih obiavah, reklamah in vabilih niso povedali in so to dejstvo ptav pre vidno zamolčali. Najbolj pa me je iznenadilo to, da je visela na pročelni steni dvorane, v kateri so bili vzorci vin razstavljen!, velika. lepa in okinčana slika — presvetega srca Jezusovega. Na steni slika Jezusova, sno dal pa stclaže polne buteljk in sejem in kup čija, to je, milo povedano profanacija, ki zasluži. da se javno ožigosa.
*	Pododbor =Udružen'a rez. ollclra 1 rajnika« za mariborsko oblast. Po predhodnem odobrenju glavne uprave Udruženja v Beo-gtadu se bo vršil ustanovni občni zbor pododbora za mariborsko oblast ob po! 10. uri dopoldne v »kmetijski sobic Nar. doma v Mariboru. Dopoldanska ura se je izbrala, da bi se mogli udeležiti občnega zbora tudi oni rezervni oficiri mariborske oblasti, ki stanujejo izven Maribora Pričakuje se rnno goštevilna udeležba, ker bodo prisostvovali občnemu zboru tudi predsedstvo glavne uprave, rez. ppuk. Radosavljevič. In predsednik ljubljanskega pododbora, tov. inž. Bt-vc. Rez. oficirji pokažite svojo stanovsko zsvest!
*	Pokojninsko vprašanje med Italijo ln Jugoslavijo. Pišejo nam: 2e dne 6. aprila 1922 ie bila med Itali o in našo državo sklenjena v Rimu konvencija o občinskih in deželnih penziiah. Po čl. I te konvencije imajo občine in dežele, ki so v celoti pripadle eni dižavi. plačevat! penzije vsem svojim upokojencem, ne oziraje se na to. aH je kdo italijanski ali jugoslovenski državljan. Ta kon venciia le bila v Itali i že objavljena v »Gaz-zetta uffieiale« in so italijanske oblasti v nekaterih slučajih že priznale penzije. Drugačen pa je položaj pri nas. V Jugoslaviji ie vse polno občinskih in deželnih upokojencev iz pokrajin onstran sedanjih naših granic, ki kljub omejeni konvenciji še vedno ne dobivajo svo!e pokojnine. Dotična konvenciia ?. ftalijo namreč z naše strani še vedno ni ra tliiclrana, čeprav bodo potekle v kratkem že štiri leta. odkar je bila sklenjena. Skrajni čas je, da se ratifikacija že vendar enkrat izvrši, da pridejo naši ljudje do svojih pravic. Z zavlačevanjem se jih samo bega in imajo nepotrebne stroške.
*	Prošnja na železniško ravnateljstvo. \r. Laškega nam pišeo: Ravnateljstvo drž. železnic bi napravilo celerniu Saškemu 'rezu iz redno dobroto, ako bi hotelo popoldanski vlak. ki voz! iz Ljubliane do Zidanega mosta podaljšati do Celja. Kraji Dol, Hrastnik. Trbovlje, Zidani most i. dr. nimajo s sedežem sreza sedaj železniške z\eje od 13. do 10. zvečer. Ker b! se ta vlak vrača! iz Celja ob 5. ali 6. zjutraj, bi ga ze!o pozdravili tudi razni uradi v Laškem, ki morajo pošiliati na jug razne komisije L dr. 2e!'a vseh prebivalcev laškega sreza brez izjeme vseh političnih strank je, da sc tej nujni potrebi »streže.
*	Za propagando naših prirodnih lepot
Ker se je v zadnjem času pokazalo, da trosi o domači ljudje svoj denar v inozemskih zdraviliščih, letoviščih in kopališčih ter bi bilo neobhodno potrebno, da se upozna širša javnost 2 domačimi naravnimi lepotami, k! so mnogim še neznane, se je ustanovil konzorcij, ki bo s pomočjo ministra narod nega zdravja in ministrstva za socijalno po litiko začel izdajati v Zagrebu »Revijo za propagando prirodnlh lepot, zdravilišč, ko ptlišč in izletišč kraljevine SHS«. ki bo Imel namen, da vse nižje sioje naše države infor mira popolnoma točno in brez ksterihsibodi stroškov o vseh pogojih in cenah posameznih zdravilišč in letovišč. Revija, ki bo v začetku izhajala v 5000 izvodih, se bo posla la vsem javnim lokalom, kavarnam, hotelom In ko se pozneje naklada poveča, se bo poslala tudi posameznikom brezplačno. Revi ;a bo izhaiala samo v spomladanskih In poletnih mesecih, v začetku vsakega meseca, to je pred sezono in za čas sezone, torej 5 mesecev v letu, pnčenši I. maja do vključno 1. septembra. Redakcija in uprava revije se nahajata v Zagrebu. A. Ulica 12 (parter).
♦	Učiteljsko pevsko društvo. Odbor pevskega društva obvešča vse pevce in pevke, da se bo vrši! prihodnji tečai 31. t. m. ob 9 uri v Glasbeni Matici in bo trajal do 2. februarja. Ker je to zadnja vaja pred koncertom, prosimo točne udeležbe vseh. Prlne site s seboj pesmarice. Pevci in pevke, ki so se v začetku sezone vpisali v društvo in dobili note Po pošti, pa se pevskih vaj še ni so udeležili, prosimo, da note vrneio takoj na naslov Mirko Dermelj, učitelj na gluho-nemnici v Ljubljani.
♦	Nov zdravnik. Naselil se ie 16. t. m. v Laškem pri Celju zdravnik dr. Ivan Lovšin, bivši sekundartj splošne bolnice v LJubljani.
15«
•	Pod bananami se bo dne 6. februarja vršita maškerada železniškega uradništva na Zidanem mostu. Vsa kolodvorska restavracija bo po dekoracijah Ing. Schulza iepremenena v pravcati tropfčnl ga) banan. Pričetek ob 9. uri, konec pa ne ve se kdal. Pridite pogledat, sosedje!
♦	Vinski se em v Metliki. V okolici Metlike rastejo po največ bele vrste grozdja, pa tudi dobra črna Portugalka ln domača črni na. Vsled toplega podnebja so metliška vina za 1 do 2% alkohola močnejša kot po drugih naših goricah. Ker so se vinogradniki poprijel! v splošnem tudi boljšega kleta renia. so vina tudi prav dobrega okusa in stanovitna. Na vinskem seimu. ki se bo vr-
Reklame
ne potrebuje
0. Bernatooič
ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča.	---
Naznanjam, da pričnem z novim tečajem pouk v
hrolnem risanju in prifero-jeuanju imM obleti
3 februaria 1.1. — Prig ase sprejemam ustno in p smeno. — Učenkam i?veo L ubljane preskrb m stanovane in hrano po ugodni ceni.
oblast, konces. učil šče za
'jj Motelik,ojno rišdamskih
,L II1C.UUU mm |Bb| trj 24
šil v Metliki v četrtek, dne 28. t. m. po pri-l.cdu ljubljanskega viaka, ss ntiui kupcem ugodna prilika, da na licu mesta naravnost od vinogradnikov in brez izgube časa nakti pijo dobro vinsko kapljico.
*	Pojasnilo. G. Franc Zupane, činovnik pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko oddelenje, nas prosi glede na včerajšnji »Izjavi« Franca in Alojzija Zupanca, oriobčeni v »lutru«. za objavo ugotovitve, da z imenovanima dvema istoimenskima go spodoma ni v nikakem sorodstvu.
*	Električni tok ubil konja. V Prokupač-ki ulici v Beogradu je prišla predvčerajšnjim vprega trgovca Radomira Sekuliča po neprevidnosti v stik z električnim vodom. Kcnia sta bila vsled močnega toka <akoj mrtva, trgovec pa se je srečno izognil smrt nemu toku.
*	Delravdacra kolkov v Dubrovniku. Na okrožnem sodišču v Dubrovniku so prišli t« dni na sled velikim malverzacijam. ki jih le vrši! sodni uradnik Davorin Gardun na ta način, da je z raznih vlog jemal kolke ter jih nadomeščal s starimi že rabi enimi kolki Na ta način je poneverii nad- 100.000 Din. V afero je zapleten tudi neki trgovec ter še neki drugi sodni uradnih. Vsi trije so bili aretirani.
*	Ub'l lastnega očeta. Dnevničar Josip Cerovac iz Krapine }e bi! predvčerajšnjim aretiran v Zagrebu, ker je v Vlaški ulici ukradel dva koca. vredna 700 dinarjev. Na policiji je trdil, da se piše Ivan Dobrič. ven dar se e kmalu ugotovilo, da je njegovo pra vc ime Josip Cerovac. Dognalo pa se je tudi, da je bila proti njemu že lansko leto izdana tiralica, ker je 20. novembra 1925. v prepiru težko rani! svojega lastnega očeta. potem pa pobegnil od doma. Oče je vsled poškodbe v bolnici umrl. V zaporu je Cerovac poskušal izvršiti samomor, vendar je rana. ki si jo je prizadejal z žepni/n nc-žičern, le lalvlce narave. Brez dvoma se je ranil zato, da bi prišel v bolnico ter od tamkaj pobegni! ter tako uše! zasluženi kaz ni
*	Ponarejeni 100 dinarski bankovci B!a-
g? in i ca subotiške podružnice Prve hrv. šte-dione je prejela te dni od neke večie subotiške firme sveženj 100 dinarskih bankovcev Pri preštevanju je naše! blagajnik tudi ponarejen stodinarski bankovec. Falzifikat ie slabo izdelan, tako da se na prvi pogled !ah ko spozna.
*	Vlom v železniško blagajno. V noči 20. t. m. so doslej neznani zlikovci vlomili v »radne prostore železniške postaje Ra!ko-vac na progi rred Novo Kapelo In Pletrni-co ter skušali odpreti železno blagajno, kar pa se iim ni posrečilo. Odnesli pa so posla ni žig in večjo množino voznih kart. Kontrolni organi so o tatvini obveščeni in bo vsakdo, ki bi se v vlaku Izkaza! s tako karto, takoj aretiran.
*	Mlada žena skočila v vodnjak. V Kostre ni pri Sušaku so našli te dni v vodn akn truplo Marije !!ič. žene seljaka Ivana Iliča ki je bila ena najlepših žen v tamkajšnji okolici. Stara je bila 25 let. S svojim možem je živela navidezno v srečnem zakonu in in nikdo ni slutil, da bi bile med zakoncema kake dlferece. Prošlo sredo ie žena izginila
*	Velika delravdaclja na novosadskl pošti. Na novosadskl pošti so prišli v četrtek na sled defravdacijam. ki so se vršile že tri leta. Poštni uradnik Stevan Boškovič je bil aretiran, ker ie že več lel Izmikal privatna in službena navadna in prijjoročena pisma, o katerih je domneval, da vsebujejo denar. Ker je sum padal na Boškoviča ie poštni upravnik oddal pismo, v katerem se je naha ialo več bankovcev (številke in serije je upravnik zabeležil); v Boškovičevem oddel ku je pismo tudi v resnici Izginilo. Sedila je hišna preiskava, ki je imela popolen uspeh. Našli so namreč on-eneno pismo In v košarah še nad 3000 drugih pisem. V kolikor je bilo mogoče dognati, je Boškovič oškodoval državo za 100.000 Din, privatnike pa približ no za 300.000 Din. Izročili so ga državnemu pravdniku. ž njim vred pa tudi ruskega emi gianta Cviderskega. ki ie s kemikalijami od stranjeval pretisk na znamkah po 50 par ter tako te znamke prodajal po 3 Dinarje, iz hiše. žandarmerija lo !e Iskala na vse strani in končno našla n eno truplo v vod-njtku. Govori se. da je šla v smrt zaradi skrajne bede.
*	Kmetijski «efcijl *» <"»*»'	" Grm* ivi Not.b OMt« m bo.1« »riill Ukom "Wi. ■Jmm 1.U »»»l«tnji >«4»jl », !>"*«>«■• go.no.lwi.:
»') »in»r.ki	« "t*1 * l«hnimrjo-nmrf«; ».) lle.
t»rski loC*J. S •!«( * l<-br»«'J»; ' ) •»•IJ»r»k! Irfij. 2 dal « B«rm; 5.) u-t»J u pri.iHo»»nJn krme, I <lai v maja. K<!or »t ieli enega aH «f«'(r» Eli »neb tdfaj'* aHrlrilli. ul u prijatl flajpninej* Ho t. februarja pri rarnatefjelvi *ol» Da« prifetk* lefaja M »o bo pravotaMia aaananll. Teiaj h bo vrill le, te m prlflaai r.aj {0 u.lelelfnrev.
*	Gwpo4!s]at KaptiJ la tableta) * vteh trgovinah •ame 'ajne oie»iuilre •€ajank.i>. So najhe'ile is taj-l«.lalBej»« IVo.tajajo M » Kuri,I Jugo-I Matlrl.
*	Samonrod ijo ptealnega etroja «Coiillaeatal« — lailelek • Wan»lerwerVe, Je prMol'i'a Ivflka l»ao I*-g?t. Maribor, Velrlnlska ulica 1«. ra Storeni-o In obmejne rfelove Hrral.keca. TromUko nori pl.alai utrnji »Continental. Hohijo fvMej samo pri one* njeni tvrdki ia Bjeaih zastopnikih
Iz Ljubljane
u— VI. slovanski večer JNAD cjadran»,
vsakoletna elitna prireditev našito akademikov, se je vrši' 'noči v okusno okrašeni dvorani hotela «Union». Večeru ie prisostvovalo odlično občinstvo iz vseh ljubljanskih krogov. Po svojih de'ega<ih so bila zastopana tudi draga ljubljanska napredna akademska društva. Spored le ctvo-ril g. Orlov, ki je s s?remljevanjem klavirja zapel več krasnih ruskih pesmi ter žel viharen aplavz občinstva. Jstotnko sta častno rešila svnji vlogi gdč. Kocuvanrrva in g. M;trov;č Visi trije so prejeli krasne vence z drža^o trob jnlci. Po oficijelnem sporedu je zaigra! orkester «Srko!a !» slovansko himno «Hej SlovanU, ki jo je občinstvo sf-ije pTsIušalo. Po himni se je razvila v dvorani animiram zabava s plesom, ki ie trajala do zgodnjih jutranjih ur. Cela prireditev je znova pokazsln, kolik ugled uživa med ljubljanskim cbčlnstvom naša akademska omladlna.
a— Socljalro skrbstvo LJubljane v preteklem letu. Vcdstvo socijalnega skrbstva v ljt!b'janski mestni občini vodi, kak-r znano, sedaj p seben urad, čegar delo vedno bo''j narašča. NajveTio ptzorno?t je posveča! urad v preteklem letu preskrbi obubožanih in onemoglih starčkov. Do 640 ubožcev je d bVab redno mesečno podporo -vi 500 do 100 Din ter je bilo izdanih 1. 1925 v to svrho Din 481.725. Vrh tegn le bilo pode'jenih na novo še 2-51 stalnih podpor ter izdnn;h 123.202 Din h'pnrh p d-oor po 10—150 Din za n;havo oblek in r-buva! pa 54.807 Din. Za popolnoma onemogle starčke ima občina moderno urejeno zavetišče v Jppljevi ulici, ki praznvie ravno letos svo! ?5 'etni iirbilei. Tu je bilo lani oskrbovanih 200 - 250 starčkov in so znašali stroški 9^0.451 D!n. V hiralnici Sv. lo^efa je b'!i 36 težk-> in nalezljivo bolnih ter oncmnjrlvh Socflalno - politični urad mestne obč:ne je izdal dalje v pret. letu 671 ubrvžnih listov za Tdravnika in zdravila, stroški za reševalno postajo pa sa znašali 179.045 D:n. ?'d"!ki za brezrmsehic so znašali lani 58.446 Din. Mnogo nozor-nostl je posveča! u*ad tudi preskrbi bedn-? •Trdine, za katero je bi'o izdanih 156.439 f>!n rednih in 40.845 izrednih podpor, za obutev in ob'el<o' itrn-k 42.950, za šolske potrebščine otrok 26.851 Din. Mestna občina je prevzela vrh te<ra pret. leto v s v j o unravo dnevna zavetišča, katera rb'«fcu?e io 150 otrok, ki so čez dan pnd nadzorstvom in d'bc opoldne bre.zp!ačn-> hran". SVtnni iztf3tki mectne o V ine za <?r>c-;ia'Tio =Vrb-tvr> so žugali !. 1°25 Din 2*<9.6'>R, Var je nalleoši d-Jca«. da je pač storila vse, kar je v njeni m^či.
u— Prav!j'ce. Predvčerajšnji ve?er prav. ijic je pri vrbi! v malo dvorano »Narodnega d >ma» mnogo mladine in tudi odraslega občinstva. Pr-foovedivala ie že drugič ?o-sna Vanda Oorčeva našim malčkcm tako pri-srčno in živo, da s^ Ji ves čas s1ed:1i z napetostjo in bili z njo neprestano v stiku. Predavala je rafWno ln unrljivo. Posa-merne osebe v t>r3v!iici je podala n;jansi-rano, da so kaknr žive st^tpMe vsakomur nred oči. Iz načina priorrvednvaTija se vidi, da se je eospa Vanda Oorčeva vživela z veliko !jii'bem'io v otroško dttšo. Ttrdi odrasli so poslu*?H z ve"k:m zanimanjem. Atenn je k°r n"i'e<r>še uvedla večere pravljic in skrbi tako z marijonetnim gledališčem rn s pravljicami za razvedrilo mladini. — P—.
u— Zdravstveno stanje v LJubJJnn!. Od 15. do 21. januarja se je rodilo v Ljibljnni 39 otrok (17 moškega. 22 ženskega s->o!n\ med temi 2 mrtvorojenčka, umrlo pa je 8 moških in 4 ženske, skupaj torej 12 rreb In sicer: 3 osebe za bo'eznijo na srcu, 2 za rakom, 2 za je t" ko, 1 za trcbtifnSm le-rariem. 4 osrne pa v^Vd drugih naravn:h smrtnih vzrokov. I7med umrlih je 1 oseba J^egla starost nad 70 let Na nalez!jrv:h h^le-rn-h !e oboleVi 6 os^b: 2 na ošnicah, 2 na davici, 1 na lea-arlu in I na škr!at!nV!.
u— Sejem za k^žuhorlno se b0 vršr! v pondeljek v prostorih liub!Jan.ske?a vele-selma. Seiem ie organiziran na bazi detajlne predaje in nakupa. Istočasno na spre-iema Lovska zadruga na seim šču kožu-hovino vse vr-c-te v detajlu od lovcev in v večjih partijah od trg-^-cev v svrho or^a-nteirane prodale dražbenlm potom, k! se bo vršila prih^-dnli mesec. V*e Informacije se be na dan seima v uradu velesejma, oddelek »Divia koža».
u— Na mestnem drsal'šču pod T'vol'jam igra danes godba dravske divlziiske rbla-stl od 15. do po! 17. ure. V slučaju za drsanje neugodnega vremena godba ne bo igrala.
u— Pnr.or telefonsJd nar-črlkl! Ako hočete telefonsko zvezo z drugim narrčn:kom, morate povedati štev"'ko naročnika, s katerim b| rad: eovr>r;1i. Znan'e števll-e že IJenega naročnika bo posebno va/žno pri r.ovi avtematični centrali, ki b0 goto\a približno v enem mesecu. ZatD op-tzarja-mo telefonske naročnike, naj si čimprej kupijo novi telefonski Imenik pri glavni poštf, oddaja brzojavk, Prcšernsva ulica št. 9, dokler še zaloga traja.
u— Pnlbljske prijave. OJ petka na so-bato So bili prijavljeni policiji sledeč! slučaji: 3 tatvine, 1 telesna pošk dba, 2 poškodb' tule lastnine, 1 prestopek razgrajanja. 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 3 prestopki nedostojnega vedenja v javnem lokalu, 8 prestopkov cestnega policijskega reda !n 12 prestopkov naredhe o zapiranju trgrrvtn. Aretacija le bBa Izvršena 1 in sicer radi v'ačugarstva.
u— Kdor zna. pa zra. V petek proti večeru se le v Gosposki u!'cl pripeti! slučaj, ki v iarkj !uči osvežuje predrznost ln naravnost veTkomesmo podjetnost naših tatov ln vlomilcev. Poleg vrat konfekcijske trgovine A. Kttnca se !e nakrat odprlo velfco Izložbeno okno. v katerem so se nahajale izgotovliene rb'eke.. Pred le stal ni"nan človek, ki !e v naglici h'a-st-no T>oerrb:1 eno }7'tavlien:h b'ek In bliskoma Izginil, ko le naoravil svoje delo. po Židovski stezi in okrog vogalov ter se
„ iJVtt
je najboljša za šivanje, vezenje ift lakmičanje.
Z)<.bi ss v	modni trgovini
Glavna zaloga pri
g}{akomč t Spiiter,
Zagreb Erimsh t g 15
nakrat tizgubll očem tz trgovine prihitelemu lastniku. Krm se je predrzni tat izgubil, se kljub takojšnjemu zasledovanju ni moglo dognati. Tat ie br ikone porrbil v hiš'.ih prehodne veže in odšel morda šele pozneje zvečer v svoje skrivališče, ki ie ima bog-zna kje.
u— Vl.m v stanovanje. V sobo soproge trgovca z usnjem Marije Vehovčeve v Florjanski ulici št. 3 se je <n>!a7j| dne 22. t. m. neznan uzmovlč in vlomf! v predal toaletnega ociedaia. kjer Je naše! 2000 Din gotovine. Slični vlomi v stanovanja so zadnje čase v mestu zelo pog-sti In se sumi, da je na delu debro organizirana tatinska družba.
u— Kako se prida na lahek nač'n do
čsvljav. V stanovanju g. Zadilka v Skim-škoAi ti1'o! ?t. 13 je oglasila 22. t m. dopoldne čedno opravljena ženska in vprašala po d mači s'iif.kinii, ki pa je zapustila svoje mesto že pred č-brim mesecem. Govorila je, da jo pozna in da ima ž n!o neko besedo, nakar se je poslovila in rdšla. V trenotku pa. ko ni n beden d~mač:h paz:l na njo. je navihanka se~la hitro po pa*u skoro novih žens^Hi čevljev, vrednih 320 Din ter ž njimi izginila k-t kafra.
tj— Okraiena Mapca. Ods^tnrst hlarieev Matevža Kremžeria in Franceta Valenča-ka, zaipos!en!h v hlevih Stroine tovarne in livarne na Dunajski cesti, je Izrabil dne 22. t. m. dos'eJ še nepoznan z!3t«vec, ki si Je v poooldnn^kiih urah napravi s sekiro pot v n|uno srbeo. Rajbl! je kllučamlco 'n potem še dva kovčega ter ukradel Krem-žarju 750 in Va'enčaku 3'0 Din pr!branjene gotovine. K"'Vor je razvidno iz r3zn:h rko-!i.šč"-n. so m~ra'e bHl vicanilcu razmere v nrrve+or'11 d<"bro znane.
RESTAVRACIJA ZVEZDA
Danes izborne koline!
—	G!edaH6k| oder Narodne čitalnice v SHUci: nre?er ob 20. uri se uprizori «Go!gota». Vstopnice se dobe v Čitalnici od tO. do 12. ure ia od 14. are dal}^.
—	Sestanek In diskusijskj večer drufitva «Tremo-st!a v Ljubljani ee bo vrSil v torek, dne 26. jatn-arja ob 18. uri v hijjijenj-ki točiinioi na velese^mu. Tema: »Ženska v boju proti alkoholizmu*. Diskusije vo'i br. Pnhar. Ontali onovni red: !'.) PcoSiio ii Ormoža in Maribora. 2.) Skupščina oblastnega Saveza STM za 81ovenijo. 3.) Naše akcije. 4.) Eventnalia.
—	ETitna reduta ASK Primorje In kluha Primork. Klub Primork in akad. sp<jrtni klub Pnmorje priredita dne 13. februarja v veliki dvorani Uniona vsa^ koletno elitno reduto s devizo: črno-belo. Vabila ?o Re že zabela razpoPiljati in bodo razposlana do konca prihodnjega tedna. Reklamacije f« bodo pprej^-cnale začenAi t 25. t. m. vi*2k torek in četrtek od 17. do 19. ure v dsm-hj sobi cEmon^s kjer bodo
i tudi dobila glede devize vsa potrebna navodila.
—	Ab^tlnentski d^n v Ljubljani. Društvo «Trrzno-«ti» v Ljubljani, oziroma njene mladinske o-^anizacije niso dobile dosedaj Re nobene oficijelne iinancijelne po« 1 pore. To je točno. S tem pa ni rečeno, da ni imc!o ^M>d[K)re od metodajnih činitel^ev v ostalih ma-terijalnib stvareh. Podpiralo na« je posebno pololi-cijelno »Društvo za gojitev treznosti«, ki je darovalo n. pr. mestnemu središču v Mariboru 300 Din. M«-ni osebno >"» mnogo pomaga! »Državni higijen-ki zavod v Ljubl.ani* ter »Društvo za gojenje treznosti*, da sem mogel obdržati mnoge važne internacionalne zvpze ter jih celo razširiti. Tudi drž. hicr. zavodu doliru-e na^e drušfvo veliko zahvalo. Dodatno bi omenil kulturni efekt naših a^tinentskih organira-cij »Sareza Trerno«ti» v Sloveriji r zadnjih 4 mesecih: ISO predavanj.	Dr. Mikič.
—	P»rho^naIlt'čno Izlaganje »anj (Trasimoentung) je naslov predavanju, ki ga priredi v torek. 26. t. m. na moškem učiteljišču akad. FOcijMno-rH^aTošl i V-&-žfk ob 20. uri. Vse fiziološke p-iholo-ke f-o':'r do slovite Freudove »Traum 1 •"'nn<*> ni-o v»» <*a!j odgovora na eno vprašanje: O Iko i i n:nop- -tra. v v kem slučaju rar':5 a reaT	isti
ljaj? 8rle slednja skuša rarkrfi to ».tirno tajnn-f r.j Sega sanj«ke^a živHenja. Pre-ara dr. V.ač.^ii- ti-.; tol. Vstop prost. Vabljeni vsi.
—	Mladinsko mnzikalno p-ed i vanje o «rf-!sh! F' u-cozov» se bo vršilo dan** ob 11. d«#|K#llne v Fil-harmonični dvorani s sle Tečim sp.-ire^om- I.', Tv.. ra bese 'a o franroski glasbi, povori c. Mati?a Trr viličar. 2.) Poulenc: Le Pestiaire eu Le Cortege d* Or-phče. Poje cra. Me Ive<'ova. 8 ) Frank: Pre'u.Mj. De-buspv: Tflthedrale en7'ontie Jardin -ous la ri1uie. Igra na klavirju dr. Dani'o ftvara. 4.) Debussv: Chaison de Frane*«. M^nuet iz VIII. stoht1*, fK)je ga. Medvedova. B.) Sr-int-8aens: Septet za kla ir, go^nlni kvartet, kontraha- in trobento v 4 stavkih. Tirajo: ^r. Švarfe Danilo. Bravničar Mn'i;a. fluSt^rSič VHko. J:*ra? Karel. Mfiller Avgurt. Mali« Naclav in Edelman Karel. Starši, poflliite svojo mla''i,v>o k zanimivemu predavanju. Spored stane 2..VI Din.
—	Plesna vaja 0'epševalnegi druTtva v Roinf dolini se vrši danes, 24. c. m. ob 3. popoldne na Strelišču. Sprejmejo se začetniki, ki se morajo zgladiti tečno ob pol 3. popobine.
—	Narodna knjigurr.a v LJubljani. Prešernova ulica St. 7, razprodaja vsled pomanjkanja skladiščnih prostorov zalogo »Ljubljanskega Zvona*, in sirer !• t-riki 19 ^., 19^3.. 19^4.. 19^3.. moc. 1977.. lO^S., 1909.. 1910 . 191?.. 1913.. 1914. In 19t.r>. Cena z?, vsak letnik 60 Din. Pri narodu veh 14 le»ri*ov 25 o popusta. Razproda se tu'i zaloca Prešernovega albuma. Cena 20 Din Po zniž.-nih erah ee oddajo tu vse kn.Htre lastnega založništva. Na zahtevo pošlje cenik. Knjižnicam in kniisamam se pri večjih naroČilih dovolijo 5e posebni popusti. Pri rtinanjih naročilih se računa roRtnlna posebej.
—	Splolno ženako društvo izplačuje popnst na kupone tr-roveev v forrk 26. in četrtek 2®. t. m. od 5. do 7 zvečer. Kdor ee ne javi, zapade njegov popust ▼ društvene svrhe.
—	Pmrlpce za deco. »Atena* priredi ▼ srei^o. dne 27. t. in. ob R. uri popol r mali dvorani Narodnega doma četrti večer pravlilc. Prirv.re^oTa^ bo na-Xa znana umetnie® ga. ?%aričev*, članjea Naro'nepa gledališča, ki se je draere vollo o^rvala no^ab;,T: »Atene* Naf«ljno sodelovanje sta obljubita gdč. Ma-nka K omanova, pisateljica in priljubljeni igralec gospod Lir«h.
—	Ju"o^ovanefce drvitro n preučevanje angleškega Jeziki na*nnnb» svojim č'annm. da se bo vrfH Član«ki sestanek meeto v sredo 27. t. m. popoldne r.veče* ob 2^ uri v dam«ki so*>i kasarne »Emona*. Po želji revije na razpnle^o. Tajništvo In kr.:ižnic* poslujeta 8e vedno ▼ iredab od 17. do 19. ure. —
o 'bor.
—	Mla<Tn«kl odaek Sokola I. priredi sa rnnSki tn ?en«kl nnra^al danes, dne 24. t. n. čajanko s prodava nlem ob 3 uri na Taboru. Vabljeni tndi starSf in priiateljl mladine.
—	Litersml kroiek »Unije« priredi «»anes zvečer ob 20. nri v Narodnem domu ITI. literarni v«^er v spomin 70 letnice Antona Aškerca. Vabimo rae Člane in prijatelje krožka.
Iz Maribora
s
k Trbovelj
a— Nov kr.munistlčnl občinski svetnik. Mesto odstopfvšeea občinskeaa svetnika mizarja Raxborška pride v občinski svet s Neodvisne de'av,ke liste k. Ivan Canže, ieleznliki delavec v Mariboru.
a— Strogi pasji zapor Je končno rbčina omilila v navadnega. Mariborski lastniki Jbov so že silno nejevoljni nad večnhni pasjhnl zapor! r Mariboru, k! trajajo skoro hrn presledka že par let
a— Ceno meso. V pondeljek bodo v stojnici pri klavnici jrodajah okrog 200 kg svežeza svinjskega mesa s slanino vred po 12 Din ke.
a— Avtomobilski promet o veliki noji? It Javljeni osebni avtom ibrlskl premet iz mesta v okolico, to Je v Kamnico. Ltan-buS, Radvanje. P brežje, MeTje, Krčevino. Lajtersoer« bi na dalj Se proee v Slovensko Btsirtoo. Konjice. St (1J, Dravourad, bo baje pričel že 0 veHkl noči Vozila bosta dva ve!&a svta za d.Vjše pro^e ornem manliit) osebnh za bližnjo okolico. Za tozadevno koncsHo Je zaor^-sila mestna občina sama. Peteže oa 'ščclp v naj-ilrSI Javnosti. Plnansirala pa bo tudi ?bj'tia.
a— Ka »»atoMvekl !>rl redili! (7. t m. nastop! tudi £»ve» kvartet. Konrertna pisni-tka gi. Apiiova poji u tra »šifro dve najirodernejM rn.-kl kompoziciji. Igral* ho u novem koncertnem klavirju, k! es stari M raapnt&go prlmana diimal1^ tvornirs Rrandl.
»— Klali ]«(!»•. res. otlcirlev irr.a »voj rrdtil letni 0>*ni	v aedt-ljo. 7. februarja s tsSetVoa ob
it ibpaMM v .keietskl »ohl. Sarodnera doma. Na daevnem re<l« PO letns porodila. iapretnemba pravil ta svantualas r*ifw«t »Kluba«, J ko «5fw o.tsnovitl »PodoHfcor IMruieaJa res. ofielrai •» marlboMko (Mart. Alanatvo te vor-rz. k mnosnStevilnG Ede-|eti le estanovneea eb! shora »Pododbora«. ki ce bc Tria v trten loka-lu pold-ne-o aro pr»j. - O 'bor
Ml ee«a|l aa LJaisit! nnlverit v Maribora •riCnoJe 8. fekruarja ob Sfl. ari v dekliBkt HoTi O.n-larjeva »lira. Otvorita ih tsfMnilfc! !i nadaljevalni »H kcnveraaeljpki teJa]. Pisnvne prijave Je lieMovit! M LJudako anlverio. BtomJkov trg. nf-traene ra «e sprejensjo v nredavsluiri Liudrfce univirte v pondeljek. dne SS. t m . v p-fei t. ra. In t pcn-ialjek, dne 1 tebrrarji sd 7. do t. are iveSer.
a— Draitvo «Jai)rait» priredi dn« t. februarji Sualkeradn: v«i»? i plenor * prmrtorib druHva .Brat-«,o, ((ro.tilna Pefnik). Rotnvstl trg 2. Svirn'3 bo jrlljnhljea« demaCs godba. Vatopnina C Din. K chilai «,)»Selhi »»M Iflbnr.
a— OaalltSEs droitva tsia •■»oj Ifc' ohlm ibnr » f&. t. fis. » j»oro?jli firnkrijonarJeT o minal«m eloeanja la s -rolitvanii covofra odbora. »— Prt KeJJarJeven »sisro. k) fa priredi sa Stp.«-gl-o. <!Q« t telirriarj« t Narodnem domu SloranP>a ditwi'»,	todl pe»?kl tboi teleanifortke-
'» perekera dra«»a «Pr»vo» ia de! eodhe rdelef. JO ic enljaVills It ledi rama dr-j?a «arodna drsfs^a. Si.ii>fe«n» H »rili	ibor Plo»»njk« Citalllif» i
&orn£Uoa » d«Jo"ar.je atjcdaia kcji:aiea> t !!*?!•
V ' TI
Trgovec, ki r,e urohja „Fc -atct'% ni pravi tr ot e, fcir !e 2 tebsrnim blagom pridobi eSeaalcc.
t— Na Ljudski visoki šoii bo predaval diitiss popoldne gospod profesor Melik o glavnih čkiiteijih slovanske zgodovine. Na zanimivo predavanje opozarjamo trbovelj« sko občinstvo, posebno delavstvo. Po pre« da vanju debata kakor običajno.
t— Srezko glavarstvo v Laškem, je odre« diio nove cene kruhu. Tako stane ! kg čr« nega ali rženega kruha 4.50 Din. 1 kg bele« ga 6 Din, komad luksuznega peciva 50 para, tarifa za pečenje kruha 2.50 Din.
t— Doceia neosnovane govorica so se po» javile o trag.čni.smrt: fcOletncga berača Boč» ka, vulgo Lapke, ki se je obesil v Gaber« skem pod Župančičevim kozolcctn in ne Malgajevim, kakor se je razneslo po Trbov« Ijah. Obesil da se je zato, ker so ga vr«li iz občinske pisarne in niso hoteli nič sli« šati o tem. da bi ga sprejeli v ubožno hišo v Hrastniku. To vesti so seveda izmišljene, ker je Bočko že dvakrat prostovoljno odšel is u nožne hiše, in je bilo pred njegovo ne« radno smrtjo že vse pripravljeno, da se zo» pet povrne, pa se je premisli!. Zanimivo je, da je nasedel teni govoricam neki gerentski sosvetnik, ki je zaradi tega interpeliral na pristojnem mestu, kjer so mu povedali, ka« ko je pravzaprav z Bočkovo zadevo.
t— Ob priliki opustitve) stare bolnice oo j se interesirali razni delavci za nakup po« ste!j. Kakor se r.am poroča, pa jih bodo po« pravili in prepieskal: ter porabili potem za okrevališče v Gaberskcm.
t— K članka o komediji i staroupokojent ci nam je poslal g. Putnh dolgo pojasnilo, kuterega jc v izvlečku objavil včerajšnji »Slovenec*. Naš članek je zadel v živo. to je jasno, drugače ne bi bilo toliko opravi« čevanja.
t— Vetlk ples v Sckookem doou. Bokal Trbortje priredi svoj veliki ples v lastnem donsn fl. tegi Bie-aeca ob S«, svečer. To Je prvi ples, ki m bo vršu
v tfcko reliicm obsegu. Za iaba,o je vsestransko preskrbljeno, ker tn bo<?o sirao pleealei prišli na avoj ra4sa riiii iironie jodbe g. Negodeta, ki Js insc« vsen če 12 Silvertrove noii, tetpve« tudi o»tah. ki ca bodo pri 8a5ah isrrstae^a vina labio ndaaall nao plesalci.
t— OMn! zbor iotoSsUega drnsua se bo vrši! Sineš ob 14.20 popoMae v Sokolskem domc.
Lovsko draSl-c ajelefcas, Hrastnik-Trhovlje otoaarja vso poaesSaike psov. da bo-?o Ipvpki JavaJI uničili vsakega, v čara iovopasta po draStvenib io-viSiiit Ear.s Beka O; bor
O vuja,:^	..i.,..——
Trbovlje loveSega psa. —
t— SokoSjfco droitvo priredi avoj prvi velik! pJes 57. Januaria v	oicu to*'-no ob 20. ari. ~
dltcv obeta biti neka; posebnega, ker ne bodo prisil samo plesalci vsic:! tiu-.rao godbe gofpe-la Nogo<tc;», k! je icaa vs^m ix< Pilirejtrovegii večera, noiiolnoma ao	rainn, tccivai tatii oftali, ki n bodo pri
Caiak i2braneg-j oovepa vica iifcko radovali a«) ti! osilc;.

Iz
t— Čl 4 NO M SAMOSTOJNE OEM O KRATSKE STRANKF! V sred" «ne 27. t ru točno ob 8. rvačer. bo v klufc«*; sobi Cellskega doria hre<tn0 vaJen «e«t^ne!t k' J« obvezw m r*ie č).ine organizacije, *Jast3
pa i« ta rar.kclM»»rJe,
e—. Svetvra? PHb'aev'4 » Ce!}o. V £k> feoto .dne L n. pride prechedr.a« SDS, aifnfctts n. t. Sv«f*ar PrJblčevi« v Celje, pr?redl r Celtekerm (Somu cb 8. ivečer ▼ v»!Wt1 tfvrM-anl manKe«tacljjk! shod. Za vlada v CeMii ta v v-se) biKrtJi )n daJJn! okoHel veHkfurJco isnlmanje. Prf-
Je naravnost oRromne ude'e7f)5. 2eletr:S:e zveze so ia pote! mati!festacij-Bkejra zhora IzTeJno ui-odne. V'ak proti Mart^	di t.26. proti Trb vllnm
Cfr 0.49 p^nofi. V -Savinjsko dolino, od kr,-itr )e pr^a^cna oblica poretn*-^, pa bo rrwfl ceV>	vis«! rb 2.1 V). Za tirn-!-
nost rfjorrr.-alcev le i>oskrbl!eno v vsakem j estrn. Ceilskl bi odprt nrtfco ure. ds ' brnio nrnsrll iborovakl pričaJtovatl vlake. PosetnfM d^be ra savinjski vlak v Ce"5tJ »ravoča«no bi Ve* prer^anla tud! voizne Ihtke.	refrirlte zn ta vin* ne veljajo,
e— Mestna glcdnfJča v Celn Pred^et!-•tvo Drsitratečnega društva v Cellu le prejelo te dni od »prave narodnega (rleda'lš?a v Ljubljani obvestilo, da bo uprava IJiib-IJan^reta gtedaHšča nadaljevala z tbljuh-l.'enimi gostovanji v Ce;lu. V=!ed o-^tre zime bo najprej nekaj dramskih predstav. Stoterim s!ede nadaljne rpeme predstave, že sed.-^ opozarjamo na to občinstvo te mesta In z de?e'e. Pri tem ps poročamo tudi vsem. ki Jim ie za obsrp) našega gle-fclišča. da se b"do eo^-vrnia mn^b vr. SHi le. Se bo ofcfsk gledališča ta*, da bodo lirke režije.
e_ Ohčnl zbor Kralevne oiran!rael!s SDS ra Celje - okolico le v četrtek r-ečer nrVkasal lep napredek organhacHe. Z?) ro-vanje ie vodil predsednik z. Vmkn Kirko-vec. Število Članov Je narahlo v rn^rm Jetu za 50. ta-Vo da !'h Je <ed.-J V>. Na dai cbčneea zhora Je pretopilo »ipet 12 no-vffi članov. Organizacija je »meh v»traino svoje tedenske redne sestanke, pri kaferlh s-) se vršila oredavanla. se re?evsil» r?™e organlzaci)-M<e zadeve in d^M« Članstvo t,/>rY>čji!fi n tte^nv?"!!« v ob*!nsVem sve*u. Pred^-dn^c-m Je h'l zo?et tevoljen r. ko Kukovec, a za orTanlTh-anle n^ih Čarov In z* itofciranle fanarTie »o bili Sz-bran! zaimnflrt. 'r*red»HnlV «ri»7.Ve oreant iacSe g.	Prekorie^c 1» t>oda1 bfctveie
^Cke setlanlera t»o*wCnetra poi<t»'1a. Orotžnl ta|n1< r.	pa le *~>-ar?1 o
prorrsmii tn oceantzacli! stranke. Zbor !e teredno Tet>o u«i>el
8»t<et.Vl	»	»«Va'*»a
»leta v Pri M d. .. aer. «.»'« H T lelovadelH In »Makova*! r-d«.
JrfrfSn™ I« »Male! v	..
»...VI	» r.lvaadi » t«f«'»»wi dom«
Tt	-r. I---'I'.	*'
n'- a« a.!'« "b •v'"-1'	"
nH '-H.	Vaket <• »"
na ebH-i«vn. prireditvah. pa.aM« aa aekaj
„ u P. i H, prt.^hl!. *» I «1 V !».r.de«a dmea
**m
»mm	•• «»»•••	"
(riseinlk* *■
p— rBundiers rossa*. že pred vojno je bila «Bandiera rossa® pri italijanskih in tudi slovenskih delavcih tako v navadi in čuti jo je bilo povsodi, da se ni nikdo več nad s jo spodiika!. Sedaj pa čitamo, da so v Go« rici prijeli orožniki uekoga Ivana Bud na in ga gnali v zapor, ker je, nSjbrže malo vi« r.jen, pel po ulici «Band;ero rosso^. Čaka ga ostra kasen. Kaj takega danes, ko je fašizem vendar jak in čil, silen in nepre« magljiv!
p— V Trsfj so aretira!: Madžara Bela Kelemana, ker je ukradel cirkusu Karla ifvludskega v Vidmu več blaga za par tisoč hr.
p— Z Reke poročajo: Naznanilo, da bo« do smeii lastniki hiš od 1. julija dalje po« ! Ijubno zvišati najemnino, je vzb.sdiio med ' prizadetim prebivalstvom veliko vznemirje« j nje. Nobeno drugo mesto ne bo tako hudo J zadeto, kakor Reka, ki je vedno bolj mrtva in prazna. Najemniki ne bodo zmagali po» *-'škov. Hišni gospodarji pa tožijo, da so davki neznosni in poprave drage. Vrše se posvetovanja, kaj storiti. Najlepše bi bilo, ako bi se hišnim posestnikom na Reki glede r.a njen izreden položaj znižale davščine in takse, najemnikom pa naj bi se daia prili« ka, da kaj zaslužijo. Ako ne bo zaslužka, ako bo mrtvilo ša napredovale-, potem bo letos na Reki gorje.
p— Tržaški stanovanjski problem v fašit rtnvskih. rokah. Fašistovski drektorij v Trstu je ime! dolgo scio, v kateri sc je bavil s stanovanjskim problemom, ki stopa v ospredje v sedar.iem času, ko dobe lastniki hiš znova svobodno sklepanje stanovanjskih pogodb. Fašistavfska organizacija skliče se« stanek hišnih gospodarjev, da pride do tekih cdredb. pod katerimi no bodo najemniki obupava!!. Baje se bo tudi gradilo v tržaški občini hiše za male naiemrJke in vile za premožnejše. Pv progrr.tr!'; družbe «lcsm»> se zgradi v kratkem nad 5C0 stanovanj in 50 vil. Samo, če poide vsa stvar res ta':o hitro izpr>d rok. kakor se sklepa pri sejah!
jv— Odvetnik s tremi pisarnami. V Gori« ci je otvoril odvetniško pisarno politični isjnik ?aš:sfovske organizacijo Caprara. ki se je baš izvil iz dolge preiskave. Zaietino i-o imel o<lvetniško pisarno tudi v Trstu in Rirnu. Italijanske odvetniške pisarne se od« pirajo, slovenske se zapirajo, p-— V Kozani v Brd;h dtluje Je dalje ia* «Bralno društvom. Letošnji ob.'ni «bt>» j.- biS prav živahen. Društvo s- razvija. da»i je že mnogo pretrpelo in <0 bile nekatere prireditve prepovedane. Društvo im« tudi kpo knjižnico. Zt. predsednika je izvolim zopet Jf» Dtbenjak, ki je že dve leti vodil društvo z uspehom. Kozana je važna pošto« janka v Brdih. Zato pa rasluži društvo krep. ke podpore. Število članov naj se še znatno pom noži.
p— V Herpeljah so pokopati tamkajšnje« fa dolgoletnega nadučitelifl g. Štefana ši» škoviča. Bil je dobra slovenska dui«. Naj podiva v miru!
p— škoda v Nsbrežini. V nahrežinskih kamnolomih je provzročila nagla izpremem« ba temperature, posebno velik mraz. veliko škodo. Ver se kamen, dasi je bil pokrit, se« daj drobi in ruši. škoda na izdelanem kam« nu zna*a 50.000 lir.
p— Drama 9Kralj na Retajnovh se po« novi n3 odru pri Sv. Jakobu v Trstu v ne» del jo. Popoldne ob 4. uri bo pred-tava za okoličane. Med tednom bo še ena pred>ts» va Uspeh prve vprizontve je bil sijajen.
p— Spomenik padlm italijanskim voia« kom v Gorici se postavi nt starem pokopa« lišču. ki se izpremeni v park. Spomenik zgradi arhitekt De! Debbio, baje že do le« tošnje leseni.
n— V Urnjenu 7 Istri je umrl vrl narod« tiisk g. Gtgo Perkovič, star 35 lel. Naj počiva v miru!
t>— Skrb za bodočnost našega rodu v Primnrju je bila predmet posvetovanju med voditelji in premoirivanju v uvodni« kih listov okoli novega leta. Lgotovilo se je. da je med liud-tvom dosti dobre volje ra tisnno gosm>darstvo in pamttno vzgojo uiladine. Ali časi so težki, povojne dobe se drži mnogo zla. katero razkraia duševnost in gc ii zlasti m'ade ljudi na napačna poia. Oni. ki so zrastli tekom voine in po vojni. «e razlikujejo v marsičem od starejših. Te« ko ie prav povsodi. Velik del dežele )e bil tazbit v silnih bojih, prišli so novi gospo« darji. ogromni davki, nasilia. trpljenje, ne« razumevanje naših ljudi pri on h činiteljih. ki bi jih morali v prvi vrsti razumeti. Ple« še se preveč v en'h krai h, v drug h se pi« je preveč. Pri mladini tuintam se opaža ve« lika potratnost. V Istri je siromaštvo pa frsto srečaš Istrsko seliakinjo mlad h lic v finem krilu in elegantnih cipelah. Oblastni raatopniki ponekod kar usilju|e|o ples«, ker da|o niihovim blagajnam ogromne dohod« ke. A'<o hi se seštete na leto lire. zaplesane v Prijnnrju. bi v;deli pred f. boj ogromen i ksp:tsl. ki bi se dal plodonosno porabiti. Mm>sn je mladine, čvrste, krepke, aamnza. vrstne, med nio t»s precejšen odstotek tt« k«. k> te preveč nafliblie k potratnosti In pomaga upropaščati slovenske domove. Zlo »e mora odpraviti. Treba zdravrga. kultur« ntga dela. mladina v društva, ki dalejo po. leg izobraževania tudi zabave. Kmetijski naraiiai p« nai misli predvsem na potrebo »trokovne l*pr»po'nitve. Delo mor« biti. treznost verfnost. Izobraževan |e ln tudi poštena »abava Je potrebna floveku ... pa ><o ilo ts« dobro naprej. Primorski Slovet*
c; so prestati že hude čase. Prepričani smo, da se s svojo žilavostjo in nadarjenostjo izvijeio tudi is sedanje kritične dobe z uspe hem, da se bodo v bodočnosti zopet udej« stvovali po svojem starem dobrem slovesu.
p— Iz Medulina pr; Puli poročajo, da je cmr! tam 701etni obrtnik Luka Privrat, -<1 je bil zaveden narodnjak in so ga zato v vojnem času oblasti preganjale. Pokoj mu v domači zemlji!
p— Vlak je povozi! pri Kstifanaru želez« ničarja Antona Mancina. Truplo je biio strašno razmesarjeno. Mancin aa pušča ženo in pet otrok.
Kriza v furlanski javni upravi. Oa« stopil je komisar videmske občine Speazotti. Od.tcpil je dalje pred-ednik kr. Komisije Caporiacco. Baje sta ti dve demisiji v zvezi z imenovanjem izrednega fašistovskega ko« misarja za furlansko provinco. Posebno pc:« eornost vzbuja od-too Caporiacca, predsed« nika deželne uorave, katerega delovanje so doslej vsi Italijani soglasno hvalili. Faši« stovsici komisar Morello ima rešiti baje ja« ko delikatne in težke srvari.
k— Jugoslovanski Nemci za koroška Slot vence. Dne 8. t. m. je poslaio nemško poli« tično in gospodnr-sVo društvo v Sloveniji koroški vladi sposer.ico, ki se tiče sloven« ske narodne msnišine. V niej se zahteva po ženevskih resolucijah za Slovence na Koro. škem neomejena možno,;t narodno«kulturne samouprave. K:;j stori koroška vlada? Ali se sploh zmeni za to vlogo? Dobrosrčnost Jugoslavije je velika in Nemcem v njej se godi dobro kljub nadaljnemu zatiranju Slovencev aa Koroškem! Pribičevič je na ne« delfskem shodu pribil, da nobena naša so« eedna državi v prosvetni politiki ni na« pram narodnim manjšinam tako Iberalna. kakor je jugoslovenske. Kdaj bodo mogli avstrijski politiki kaj takrga zatrditi o svo« ji prosvetni politiki napram manjšinam?
k— Tihotapstvo m koroški m?jl. Finanč nI stražniki iz Trbiža so prijeli na avstrij. ski meji tri tihotapce Frana in Ano Poiotto ter G. Jaoerja, kt so nesli na italijansko stran v Avstriji nabavljeni sladkor. Potem so zasačili še tihotapca Alberta Gruberji iz Gradca, žc znanega oblasti. Preiskali so tudi hišo nekega obmejnega kmeta, kier pa riso našli, kar so iskali. T.hotapci 6c naha« jrjo v goriških zaporih.
skleo, kateremu so se Noraijci že v Pragi upirali, sprejeti. Andogrro s tem sklepom jč treba sprejeti tudi cbmpijska določiia o amaterstvu, katere očividno Nord:jcem ni« so posebno po godu, ter bi sploh radi za se obdržali monopol smuških svetovnih pr« venstev. Vendar je verjetno, da bodo spre« jeti sklepi olimpijskega kongresa. Članstvo v mednarodno federacijo sta prijavili Ame« rikartska nacionalna smuška zveza v Chica« gu in Kanadska amaterska smuška svct.a v Montrealu. Kongresu so priključene velike mednarodne tekme. Nas Jugosiovenski zim« ; skosportni savez bo zastopa! na kongresu g. Brano Markovič, novoitsenovani gen. kon« . ru! naše države v Helsingforsu. ki odide- te j dni ca svoje mesto, j. G.
G. Rudolf Badjura, znani turist in smiw : čar ter športni pisatelj je nevarno obole!. Vsi smučarji mu žele skorajšnjega ok«;va« : nja.	. :
Velike smuSke prireditve v Kranjski > gori. JZSS priredi v dneh 7., 8. in 9. februar ja v Kranjski gori pod pokroviteljstvom vojnega ministra gen. Trifi;novica velike smuška tekme, ki bodo obsegale smuško pr« venstvo Jugoslavije, tekmovanje vojakov v stnuški tehniki, vežbe saveznih smuških na« stavnikov, smttške skoke, mlad nsko tekmo« van'c in vojaško zaključno smuško tekmo na 30 km. Podrobnosti objavimo prihod« njih dneh.
Schwabov pokal. Znani športni podpor« n:k g. Drago Schwab. trgovec v Ljubljani, Dvorski trg, je daroval ASK. Primorje kra« sno prehodno darilo (nokal) v sviho ra.fpisa propagandne lahkoatletske prireditve, ki naj se vrši vsa''o Iffco meseca tnaia. Darilo se bo imenovalo «Sch\vabov pokal za mainiko« vo .štafeto*. Letos se bo ta štafeta tekla 2. tn^ia. Propozieijc bodo objavljeni pravo« časno.
Nov odbor Ljubljanskega hazens pod* savezs. Na zadnjem občnem zboru Ljub« Ijanskega hazena po<|save»a ie bil izvoljen nastopni novi odbor: PrnLcdnik dr. Maver, podpredsednica ga. Painičeva. tajnica gdč. M helčičeva. b!aga inica M. Petrifeva, teh«, referent g. Baltesar, odborniki ga. Pol a ko« v2. gdč. Rupertova, g. Saksida, reviz. odb>3r ga. Kmftova >n g. Janežid.
Sestdnevnn kolesarska dirka v Berlinu se je končala « noči na prošli četrtek. Bila j? to 15. šestdnevna dirka v Berlinu. Nape« tost med gledalci je bila proti koncu tek« me izredna. Ver sta dva para borila ljut boj za prvo mesto, in sicer Amerkanea Mac Namara«! lorsn in itoliianskrhtremški pa? Giorgett'«Rirger. Občinstvo ie bilo na strs« ni para Giorgetti.R ger. ki ga Je z strastni« ms klici vzpodbujalo. Vendar pa |e zmagal amerikanski pat .Mac Namara.i loran, ki ie imel flO točk več kot Oiorgetti.Rieger. Konč no sfan;e ie bilo riastopnrf: I. Mac Namara« Moran (Amerika. 5f>0 fofV>. 2. RiegersGior« grtti (Nemčiia.ltaliia	inčV). 3 il.ihn.
Tietz (Nemčija. 1W točki. Zmagovalca sta v 144 urah pred rkala V/VI km f>40 m. Sve« tovni rekord v šestdnevrib drkah p ta po« stav;la Nemra R. Hnsrhke « F. Knipkat ln« ta 1024 s 4°H4 km ra ob priliki XII. šest« dnevne dirke v Berlinu. »
Urupuavci so tudi dnhri Ishkoatlcfi. Od zadnje olimpijade je zaslovel uruguavski
nogometni šport po vsem svetu. Sedaj pa prihajajo vesti, da so uruguavski spuronk. tudi 'dobn lahkcatleti. V iahkoatlets:;cm tekmovanji, med Argentinijo m i. ruguavcm so z lahkoto zmagali Uruguavc, ter pn tem dos-«!•' prav tepe rezultate. Zmagovalec v t k" na 'i00 m ie teke! 10.8. v skoku v da» l-avo i-e jc dostglo 7.27. v skoku v višmo pa 1.96 m. Uspeh Uruguavcev prot: Argen« tiaHI -e tem večji, ako se pomisli, oa ima Urugjay lo 3 milijone, Argentinijo pa jO milifonov prebivalcev.
Športna drsališč? S. K. Ilirija. P. n. ob« anstvo, obiskovalce športnega drsališča S. K. Ilirija, sc opozarja, da se nahaja dane? garderoba za drsalce tik ob vhodu v Kosle" jev vrt, t. j. v stari garderobi. Običajna dnevna garderoba je rezervirana samo za tekmovalce in jurvjo. Gb času tekme, t. j. doooldne jc drsalcem i:a razpolago samo ma!o drsališča, ker je veliko določeno samo za tekme. Vstopnina k tekmi znaš?. 5 Din, !stcta'-:o ie za dr-anje popoldne določena enotna vstopnina 5 Dir,. Dopoldne od II. — 12. ure ;n »opoldne od 15. — 17. promenad« n, koncert na led j. Drsališče je izvrstno oskrbovano, ter ob krasni razsvetljavi otvor jeno zvečer dr> 2! JC.
SK. liiriio nogometni trening v torek, 21 t. m. ob "10.13 v jahalnici. Polnoštevilna udeležba obvezna! — Načelnik.
_ SK J dran. teja opravt-;.« odbora se tr» v poadeljefc, dno 25. ;. a. ob SO. uri pri Mraku. Vab-IJetti tudi nogometaš;.
Slisžbeac obfzve LNP.
(Seji p. o. dne 13. ir. 20. I. 1926.) Verificira se Hinko Glavič za ASK. Pri« morje s pravom nastopa dne 2i. L 1326. — Tekme za zimski pokal se vsled neugodne« ga terena odložijo na poznejši čas. S. K. Slavija se obvešča, da mora za igrača Smo« Sjana Antona predložiti prijavnico, ter ds sc la igrač ne more verificirati s pravom takojšnjega nastopa, ker je že nastopal v prvenstveni tekmi za S. K.. Slovan. (Sija k. o. dne 20. odnosno 22 1. 1926.) Izreka se ukor igralcu S. K.. Jadran Ciril Jamnik'.:, ker se je šele na ponoven pozi';« podsaveznega kapetana odzval ter nastopil
v	tekmi dne 6. I. 1"526,
V smislu čl. 40. k. p. JNS se zabraniuje igralcem Strickberger. Rape. Pokorn. Zal0» kar '.n Miklavčič nastopiti pri nogometnih tekmah, dokler se ne odzovejo pozivu k. o LNP.
(Seja u. o. dne 20. 1. 1926.) Vzame se na znanje dopis SK SlaviJe 7 di:e 13. L 192$. v katerem sporoča «voi po»
vi	cooor (predsednik M. Korošec, tajnik L. Florjančič).
Vzame se na znanje dopis SK Olir št 184 z dne 18. I. 1926. Tozadevno dobi MO
v Oe'ju dopis.
Na dopis SK. Ilirije z dne 10. L 1926. se bo odgovorilo pismenim potom.
Vremensko oorcčilo čne 23. t. ta.
Bohinjka Bisl~;ct ob 7. zj"trsj Jasno. Temperatura — 10 stopinj C. Snega 80 ctn. Za z:mski šport ugoono.
Kranjska gora ob 7. zjutraj. Temperaturi — 14 stopinj C. Barometer se dviga. Jasno. Suh sneg. pršič, 75 cm. — Saninec ugoden.
Jubilejne drsalne tekme S. K. Ilirije
Kot uvodne prireditve v jubilejno leto petnajstletnega obstoja SK. Ilirije so se pri« čele včeraj popoldne na drsališču Ilirije tekme v umetnem drsanju. Absolvirale so se predtekme juniorjev ic druge skupine seniorjev. Udeležbo tekmovalcev je biia žal maloštevilna: ker je ta prekrasna panoga športa izven Ljubiiane pač sc slabo razvi. ta, oziroma se nesmotreno neguje, je izosta« !a v teh dveh kaiegonjab zunanja konku« renca. Izredno ugoden vtis •*> napravili vče. raj juniorji, ki so z gtrtovostjo ip. elegan« co obvladovali rsziisane nelahke like. Dru« ee senvorsks skupina v splošnem ni bila ta« ko sigurna razpissnega pr»'grama. Najrgods rejšo klasifikacijo med juniorji ima dntiiej Avčin (SK. Ilirija), med seniorji Betetto (SK. Ilirija), vendat se lahko posicija » da« našniem nadaljevanju tekem ie popolnoma spremeni. Natančnejše poročilo prinesemo po današnjih tekmah.
Danes dop»>ldne se absolvira važneiSi in zanimivejši program. Ob 9. uri nastopilo dame k obveznim bkom, ob 10 prvs skupi« ns senionev k obveznim likom za prehodno darilo g. dr. G. Fuchsa. Najlepio točko tek. movanja predstavlja prosto drsanje, ki se prične približno ob 11. ob spremlievanju godbe ZJ2. Izven tekem sledi pr»>d ikclie bivšega svetovnega mojstra dr. G. Fuchsa ter dvoiice gdč. Utbančičeva (SK. IlirijaV p. P. Svab (SK. Celje). — Drsališče je dobito s-noči okusno dekoracijo. V' uvaževanie publiki se opozarja, da je večji drsalni pro. stor danes dopoldne za čas tekme zaprt za širšo publiko. Pač pa se vrši od 15. do 17. ure splošno dostopen promenadni konccrt.
IX« mednarodni stnuški kongres
V dneh od 4. do 7. februarja se bo v Lah. ti na Finskem vršil IX. mednarodni šminki kongres. Poleg ohičajnees dnevnega reds bo rsrpravljal kongres o zelo važn n šport« nih vprašanjih. Nordijske smuške i»eze so predložile popravo tekmovalnega pravilni, ka » pogledu »muSkih skokov.Jv-carski smu. ikl as ve t |e predložil nsčrt novih določil za mednarodna tekmovanla. po katerem naj bi se » preprečenjf prvifesionalizma v smu« farafro r*ako leto d<»volils po ens državna tekma v Srednii Evropi in po ens v nordii« «kih d-žavah kot mednarodna * mofnostio. ds pre'de dr Javno prvenatvo ev. ns i norem ce. Posameznim klubom nrirefanje mrdna« mdnih tekmovanj n« bo dovollrno ter se mor* vsako nntniniranie trVmovalcev i*vr. sti le preko savezov na aaveze Nadalint relo »a»na točka |e določitev OT1 •<V h »r. krm * olimpiiski program Pra«Vi medr.amd r> olimpiisVi kongres je sklenil letos spre« JeH t bodoče ol mptiade trdi smučarstvo. Mednarodna smuiks federacija pa mora u
Naturalizacija Jugoslovanov v Ameriki
Chlcajjs, v začetku .ran.
Rojaki, ki so se izselili v Zedinjene države, spoznavajo potem ko se priuče angleškega jezika, kolike koristi imajo, če postanejo ameriški državi.ani. Ne !e. da imajo po naturalizaciji aktivno volilno pravico in da so bolj vplivni v javnem življenju: do naturalizaciji so tudi boli priljubljeni pri Američanih in nimajo toliko sitnosti v sodnih zadevah ter pri koncesijah. Ameriški državljan je bolj cenjen v tuiezemstvu kot kdo drugi, in ko Slovenec postane ameriški državljan, se mu ni treba bati sitnosti pri povratku. če skiča r.o sre na obisk v domovino. Veiiko inozemcev je bilo zadnja leta deportiranih. Slednje je kot nekako ustrahovanje nedržavliatiov naše ljudi prisililo, da posta.ajo državljani Amerike, kakor je k temu pomagalo tudi prigovarjanje in tendenčno Izobraževanje po ameriških šolah za odrasle, katere pohajajo zlasti Slovenci v velikem številu.
V teku minulega leta 1925 je pridobilo ameriško državljanstvo 4697 Ju-goslovenov. Toliko je število, ki g.a objavlja ameriški naturalizacijski komisar. Ampak v resnici je to število veliko večje in bržkone bo samo število na-turaiiziranih Slovencev tako visoko, če ne še višje. Vzrok, da se število zdi tako maihno je iskati nri Slovencih in drugih Jugoslovenih samih. Pisec teh vrstic ie na svoje oči videl, kako so lokalni angleški listi iz slovenskih naselbin po Kansasu in nekaterih drugih državah prinesli vesti o naturaliziranju naših ljudi. To poletje je n. pr. lokalni dnevnik »1'illsburg Sun«. izha>a;oč v slovenski naselbini v Kansasu. prinesel patkrat daljše sezname naturaliziranih prise'nikov. V njem so bila zgolj slovenska imena, seveda v angieškem pravopisu in pri vsakem je bilo označeno. da je naluraliziranec »Austrians« (Avstrijec). ll:!o je v dveh seznamih kakih štiridesel oseb. pa niti eden ni hi! zapisan za Slovenca ali Jugoslovena. temveč za tiočnega »avstpkkejia« Pot-tochnicka. Bernickega. Lickarja. Zore-ticha. Clvuniia 'Klirnl itd. Nekateri pa so še bolj moderni in So se spremenili kar v Angleže. Irce ali Škote. Tako smo dobili iz Pircev razne Pierce. iz Mi-klavčičev Mc Clautze in McCla^iche: Podlesnlk se ie spremeni! v Under-wooda. Obed v irskega O' Ged-a.
Umevno ie. da na ta nači.i ne bo rr>o<r'a zrodiiv^na o nriis0!'ev?>niu narodov v Ameriki nikdar obiaviti o Slovencih ločnih podatkov, ker Slovenci sami ne povedo, odkod so v resnici. Američan ie v splošnem iako površen In le malo pozn* geografijo. Slovenec s svoiim plitkim znantem angleščine se pa tudi noče lotiti proučevanja zemljepisa. Sai bi ga naturalizaciiski uradnik še nagnal, če bi mu preveč pojasnjeval, odkod je prišel.
Splošno stremljenje Slovencev je to-
rej. da postanejo ameriški državljani. Malo se jih danes ogreva za povratek v domovino. Pa tudi če bi se nameravali vrniti, se radi varnosti naturalizi-rajo, kajti dobro vedo, da v današnji dobi velja »American citizen« revno-toliko. ako ne še več, kot je bil cen:er v rimskem imperiju »civis romanus« Deportaclje šz Zedinjenih držav.
Jugosiovenski priselniški komisar v Nevv Yorku je že parkrat objavil v ameriškem časopisju seznam depor'ir3n'h Jugoslovenov, ki j'h priseljeniška komisija Zedinjenih držav smatra kot «ne-željene» osebe. Tekom zadnjega leta jt bilo deportiranih štiri tisoč oseb. med katerimi je lepo število Jugoslovenov. Med deportiranimi ?o v pretežnem številu revni sloji, večinoma tako rekoč berači, kakor jih naziva komisar. Največ jih je bilo deportiranih, ker so na protizakonit način prišli v Zedinjene države.
Proti vofni s strupenim! plini
Vedno jasnejši so obrisi bodoče vojne. ki se menda ne bo več vojevala g orožjem, temveč s strašnimi strupenimi plini, ki bodo pokoričavaii vojaške čete v množicah. Noč in dan se trudijo moderni kemiki, da bi drug drugega prekosili ter našli najprimernejšo sredstvo za uničevanje ljudi na debelo. Tu in tam pa se oglasi mdi kak človekoljub, k: protestira proti rafini-ranim pripravam za pokončavanje čio-veštva.
Dunajski farmaVolog dr. Tuchner, znan po svojih delili o morfiju in opiju, Je sedaj ugotovil, da celn vrsta plinov. ki se pripravljajo kot bodoče uničevalno sredstvo v vojni, ne odgovarja mednarodnim predpisom in je zavoljo tega pogini velesilam posebno spomenico. v kateri pravi:
Kdor se je v svetovni vojni lahko prepriča! o učinku strupenih p'nov, mora vedeti, kako strahovite posledice ima to sredstvo za uničevanje ljudi. Včasi napravi sininena bomba c.i-mo delno Škodo. So pa primeri, ko sc posledice plinov, ki se bodo uporabljali v prihodnji vojni, narnvnosit strašne. Po oripravah sodeč lahko pričakujemo v bodoče nainemoralnejšo volne kar iih je kdai bi'o. pravcato Sodomo in Gomoro. Društvo narodov bi moralo zabraniti posebno oro:zvajr»nle takih bomb. ki so nanolnjeni s plini, nasprotujočimi dihalnim orearom: p':ni. ki povzročajo solzenje ter imaio za posledico oslepelost nlini. v katerih se nahaia-arzenik in iprid. S!e<'nii ie pomešan 5 šniritom in povzroči silno težke ooekline.
Cisto zr-sebno vnra^anie le. v koliko se bodo velesile odzvale temu oo-zlvu plemenitega dunaiskega človekoljuba. Niegova spomcpica ^a nam daje slutiti vco grozo bodoče vojne, ki bo po svoiih sreclsK,:h in učinkih desetkrat s-trašnejša kakor vse dosedanje.
& i:
Usoda italijanskega Capronija
H Jc dne 17. januarja 1916. metal bombe na LfubTfano.
.	Cap.oai kdnor is padel na tla.
Z ozirom na desetletnico italijanske-jra bombnega napada na Ljubljano, ki smo Ka v našem listu omenili prošli teden. nam pošilja očividec nastopne zanimive podatke:
Dne 17. januarja 1916 smo pri naši zrakoplovni skupini v Ajševici poleg Gorice pripravljali aparate za polet na fronto. Nenadoma ie v zraku zabučalo. Pogledali smo kvišku — nad nami so leteli italijanski aeroplani v viš:.ni sed>jm-
burjenje in bržčas tudi velika jrmotna škoda, ki bi bila nastala. Dva aparata pa sta vendarle ušla zasledovalcem. Kmalu je prišlo poročilo, kam sta se izgubila. Radio nas je obvestil, da so vrgli Italiiani na Ljubljano več bomb in da se vračajo v smeri proti Postoj.ii. Dvignilo se je zopet pet zasledovalnih aparatov tipa Albatros in Fokker. Letala so v zraku dvorila pravcato bitko. Pnsehnn se ie odl:knva! nnki podčastnik
bio letalo z avstrijskim piloiom.
do osemsto metrov. Prešmil nas je že strah, da botJo začeli Italijani bombardirati našo letalsko postajo. Bojazen je bila tem večja, ker so bili vsi avstrijski Fokker ji in Albatrosi na prostem izve.i lop ter bi zadostovala samo ena bomba za niihovo uničenje. Toda Italijani se očividno niso zmenili za nas ali pa nas niso opazili. Vrezali so io naprej čez hribe proti Ljubljani. Avstrijska letala so se brž dvignila v zrak ter jela zasledovati sovražne aeronla.ie. Kmalu so jih piloti dohiteli in prisilili, da so se spustili v zračno bitko. S tem je bilo Prihranjeno Ljubljančanom veliko raz-
z enokrovnim Fokkerjem. Poškodova-lec Ljubljane je bi! kmalu primoran spustiti se na tla uri Postojni. Častnik v njem je bil mrtev, vojak, ki mu je pomagal. pa se ie skušal rešiti z begom. Vojaki pa so ga na pobegu prijeli. Italijanski aparat tipa Caproni je bil takoj prepeljan v Ajdovščino, kjer so ga v har.gariu ogledovali višji oficirji. Pri preiskavi se je pokazalo, da je dobil v zračnem boju 360 strelov. Zmagovalec Capronija je leto dni po napadu na Ljub liano ptKilegcl v zračnem boju na Krasu blizu Komna.
Mednarodni zavod za duševno sodelovanje v Parizu
Dne 16. januarja je otvoril predsednk /rancoske republike g. Doumergue v Parizu Mednarodni institut za duševno sodelovanje. (Institut international de Cooperation iriieliectuelle.) Otvoritve so se udeležile skoro vse države po svojih odposlancih. Ni treba pripomniti, da je bila najštevilnejše zastopana Francija Njen prosvetni minister Pa-ladier je na slavnostnem zborovanju povedal, da se Društvo narodov nadeja od Mednarodnega zavoda za duševno sodelovanje iskrene podpore, ker ima končno iste cilje kakor Društvo narodov: mir, napredek in bratstvo med na-
I rodi. Institutov cilj je čim tesnejše in I stalno sodelovanje duševnih delavcev i vseh narodov. Protektorat nad institu-i tom ima Društvo narodov, financira ga pa francoska država.
Italijanski senator Scialoja. službujoči predsednik Sveta društva narodov se je v svojem govoru zahvalil Franciji za pomoč in podporo, katero je izka7alo novemu zavodu. Izjavil je. da je naloga instituta pacifikacija sveta potom prijateljstva med narodi z znanstvenim sodelovanjem.
Direktor zavoda je bivši francoski prosvetni inšpektor g. Julien Luchaire.
Zavod se nahaja v Palais RoyaIu. Delo zavoda je razdeljeno na sedem oddelkov. Sekcija, ki skrbi za kontakt med univerzami, je poverjena Poljaku Hale-ckemu. Znanstveni sekciji predseduje Nemec Schulze-Oaevernitz. Ta sekcija ima posebno važno nalogo: prirejala bo mednarodne znanstvene kongrese ter bo izdajala lastno bibliografijo. Pravniški sekciji predseduje Spanec Villalonga. Ta odsek bo vodil evidenco mednarodnih pogodb ter o gmotnem zavarovanju duševnih delavcev; sekcija bo vzdrževala zveze z Mednarodnim uradom za delo in z Mednarodnim udruženjem duševnih delavcev. Peta sekcija se bo bavila s slovstvenim po-kretom; njej prdeseduje gdč. Mistralo-va iz Cile. Šesti sekciji, ki bo skrbela ?a zveze med umetniki, stoji na čelu Belgijec Dupierreux. Informativnemu oddelku predseduje Italijan Prezzolini, katerega bo nadomeščal Ceh dr. Sibiik. Jugoslovena za enkrat še ni nobenega v novem institutu, pričakovati je pa. da bo v doglednem času tudi eden naših rojakov poklican vanj.
Institut je bil ustanovljen z namenom, da postane «Clearing-house» mednarodnih intelektuelnih odnošajev. Francoska vlada mu daje letno dva milijona francoskih frankov, poljska pa 100.000 frankov. Sedem njegovih oddelkov odzvanja glavnim skupinam problemov, ki jih ima reševati. Te je določila mednarodna komisija in so med drugim naslednji:
Upostavitev prava znanstvene lastnine: razširjenje zakonov in določb, ki varujejo umetnine in zaščita avtorskega prava.
Mednarodna organizacija bibliografije in znanstvene informacije.
Razširjenje mednarodne izmenjave publikacij.
Upostavitev mednarodnih odredb za olajšavo pošiljanja knjig in tiskovin.
Upostavitev mednarodnih odredb, ki bi olajševale aktivnost izdajateljev knjig, predvsem znanstvene in poučne vsebine.
Upostavitev enakih odredb pri vseh narodih glede izmenjave profesorjev in dijakov, glede enake vrednosti šolskih spričeval in diplom.
Razvoj pouka mednarodnih zadev.
Mednarodna ureditev arheološkega izkopavanja in varstva zgodovinskih spomenikov.
Mednarodni sporazum giede muzeiev in umetniških razstav, kakor tudi glede ureditve knjižnic.
Priprava mednarodnega sodelovanja pri razvoju in izboljšanju kinematografa.
Skratka, v delokrog novega instituta spada vsako mednarodno zbližanie in sodelovanje na polju duševne kulture.
__________Br.
Usoda Andrejeve ekspedi-cije na severni tečaj
Raziskovalec polarnih krajev dr. Knu:l Rasmusen razmotriva v svojem pred kratkim izdanem deiu poleg razkritij o nabrežju Ledenega morja ter ameriškega kontinenta tudi usodo švedskega raziskovalca Andrčja. ki se je ttodal leta 1897. v balonu čez Arktido.
Andrč je nastopil polet dne 11. julija v družbi dvfeh spremljevalcev. Na razpolago mu je bil balon Oernen (OreO, poseben tip vodljivega zrakoplova, ki ie bil za tedanje čase že na precejšnji višini. Namen Andreja je bil. leteti čez severni tečaj v Kanado. Nekaj časa so prihajala z njegove ekspedicije poročila. Andrč je spuščal golobe in metal obvestila v vrečicah s peskom. Kmalu pa je nastopil dolg molk. ki ie pač utemeljeval domneve, da je Andrdjeva ekspe-dicija vzela žalosten konec.
Sedaj pa prihaia dr. Rasmusen s čisto novim pojasnjevalnim gradivom in pravi: Ko sem se mudil v velikem fjor-du poleg Mudsonskega zalica. sem se seznanil s katoliškim misijonarjem patrom Turquetilom Mož se nahaia že ka kih 30 let v tem kraju. Leta 1900 je potoval daleč na sever ter ie hotel priti še bližie Eskimom, da bi jih pridobil za svoje cilje. Severno od kraja Dubount Lake ie naletel na F.skime. ki niso še
Vladimir Levstik:
Honor
Ali nai vam povem še kaj iz avstrijske internacije?
Počasi, zelo počasi dobivajo tiste Stvari obrise Mislil sem žc. da jih nikoli ne bom mogel opisati. Preveč jih je bilo. premalenkostne i.i pregrde so se mi zdele. Pogrešal sem med njimi velik h. dramatičnih strahot, kakršne slika Dostojevskij v svojih »Zapiskih iz mrtvega doma«: vsega tega pri nas ni bilo Bito je smrdeče blato enoličnih ponižanj in vsakominutnih nadlng. in ko sem potegnil .loge iz njega, sem bil vesel, da ga smem pozabiti.
A čisto pozabiti je take doživljaje težko. Ostali so spravljeni nekje v spominu. Valovi mnogih dni so sčasoma zmili 7 njih tisti drobni sip. ki Je polni! vse presledke, izenačeval vsa dejstva in zakrival vse posebne črte naveličanih lic in postav. Marsikateri dogodek in marsikateri obraz mi zdaj tako živo vstaja pred duhom, da se vprašujem, ali ne bi zanimal tudi drugih ljudi.
Na primer obraz pana Jermolow-skega.
Pan Jermolowskl je bil galižki Poljak.
Preden povem o njem vse ostalo, moram pripomniti, da sem imel Poljake v ujetništvu izredno rad. Skoro vsi so bili simpatični Ijudie. mnogi izmed njih pa ceio pošteni, česar ne bi mogel trditi o vsaki narodnosti, ki je hila zastopana med nami Zlasti prijetna ie bila njihova ug'a.ienost v občevanju in pa neka spoštljiva razdalja, ki si jo čutil med njimi in med seboj tudi še r>o dol-
fih mesecih najboljšega prijateljstva iveli smo na tesnem, stlačeni v svojih barakah kakor slaniki v sodu; neprestani, malone telesni dotik z vedlo istimi ljudmi nas je delal nestrpne in vsako znanje, ki si ga sklenil in gojil brez pridržkov, je prejalislej gotovo končal prepir. Prepiral, psoval in celo pretepal sem se z vsemi drugimi, s Poljaki mkoli ne.
Pač. Dva spora vendarle pomnim, če smem tako imenovati dve maihni. ne-važni. skoro bi rekcL slučajni različici v mnenjih . . .
Prvo nesoglasje sem imel s parr>m Twardowskim. enim naiboljših tovarišev. kar sem jih tam našel In zaradi česa?
Treba je vedeti, da so Poljaki vsi zaverovani v fine običaje: imajo iih skoro toliko kakor tujih besed. Ali naj vam postrežem s primerom? Evo. Ze-
lo fin običai je na primer neprestano tituliranje s »panom«. Še kadar hoče ozmerjati svojega b'ižniega. mu Poljak ne reče kar kratko »lopov!« — ampak pravi:
»Pan je lopov, prosim pana!« S tem ti poda mučno ugotovitev tako elegantno povito in parfumirano. da bi se mu najrajši prikloni] zanjo
»Pana« se čuti Poljak vse svoie življenje. od rojstva do smrti. Panstvo pa nalaga človeku obilo dolžnosti, tako v moralnem pogledu kakor glede na vnanji nastop (Zalo ga pri nas kreme-nito odklanjamo.) Cuvstvo. ki sili poljskega pana k strogemu in točnemu izpolnjevanju teh dolžnosti, se pravi »lionor«.
»'ionor« ie bil povod nnjemu nesoglasij s panom Twardowskim Ali veste kako t*
Rekel sem že. da imajo Poljaki neizčrpno I »f i.stvo tujih besed i/sjkh četrta a'i Deta. ki *> slišiš iz nihovih usr te zapelje v brezupno razglabliank-. aii nista lezik. katerega govore na bregovih Srkvane. in iezik. v katerem nas sprea-ma sveta Mati katol.ška \-mcv med žive itm mrtve, samo na>";čii nekakšnega starega, pravega poliskega jezika. Pa Bog ne daj da bi kdo imenoval te besede tujke ali da bi jih ceh
nikoli videli belokožca Pleme Eskimov ki živi v teh kraiih lovi severne jelene s puščicami, lokom in s sulico. Tur-ouetil ie deli časa ostal pri Eskimih. Nekega večera se oglasi nri njem poglavar plemena ter ga v razgovoru začne izpraševati. ali postavljajo belo-kožci šotore, ki se dvignejo v zrak in letijo kakor ptiči. Pater ie pritrdil Po tem njegovem pojasnilu so se Eskimi med sabo resno spogledali. Turaueii! ie uganil, da čuvaio neko skrivnost. Drugo vprašanie ie b'io. če napravlja-io belokožci svoie «šotore zft !etanie» iz tako tanke kože. kakršne nima nobena žival Tudi to vprašanje ie pater Dritrdil T^etie vprašanie se ie glasiio. ali imaio belokožci res tudi «belo železo«. Pater ie takoi uganil, da gre za aluminii h pritrdil.
Kmalu nato se ie Turquetil vrnil k svojim pravim vernikom. Šele čez par let ga ie nanesla pot zopet na sever. Ob tei nriliki so bili Eskimi napram nie-mu mnogo boii Z3upliivi. Povedali s>> mu. da so se po'avili nred nekai leti tri-ie možie v «letečem šotoiu*. Imeli so seboj psička in so nekai časa ostali med njimi Kma'u nato pa so iih pokončali možje sosednega plemena. Povod temu dogodku ie dalo deistvo. da so belokožci imeli s seboi pripravo, s katero so pokončaii severnega jelena. Orodie te bilo zelo čudno. Iz niegove cevi ie prihaial ogeni in priprava ie n^sla da!>e kakor stiLca ali pa puščica Eskimi so imeli belnkožce za čarovnike in so jih umorili. Tak ie bil torei konec Andrdje-ve eksped:ciie.
O resničnosti tega konca potrjuie navedbe patra Turquetila tudi to. da ie vide! neki danski voiak na saneh Eskimov razneta tadra iz takega blaga, kakor so ga uporabljali v tovarni za Andrč-jev balon Eskimi so se torej po nesrečni smrti ekspedicije nolastili vsega, kar ie ime! Andre v svoiem balonu in so za svojimi žrtvami skrbno zabrisali vse sledove. _
Zveza narodov ustanavlja kolonijo za ruske emigrante v Južni Ameriki
Kakor poroča beograjsko »Vreme« se Zveza narodov že dalje časa bavi z vprašanjem nastanitve ruskih emigrantov v veliki koloniji. Sedaj je Zveza narodov poslala glavnemu vseruskemu emigrantskemu komiteju v Parizu akt. v katerem med drugim prosi, da komite odredi večje število inženjerjev-strokovnjakov, topografov. geometrov. kartografov in železničarjev. Te strokovnjake bo Zveza narodov na lastne stroške poslala v republiko Paraguay v južni Ameriki, da bodo tam izpareeli-ra!i zemljišča za ustanovitev velike ruske emigrantske kolonije. V tej misiji se nahaiata tudi ruska generala Belja.iev in Eru.
Republika Paraguav je temu načrtu zelo naklonjena, ker misli, da bo s tem mnogo pridobila. Ruski emigranti bi na njenem prostranem ozemlju bili najvažnejši element evropske civilizacije in kulture. Paraguajska vlada je pripravljena s pomočjo Zveze narodov graditi nove železniške proge, ki bodo vezale važnejše kraje z glavnimi centri ruske kolonije. Razen tega je sklenila, da da emigrantom zemljišča brezplač-
no. takojšnje državljanstvo in še mnoge druge ugodnosti.
Lansko leto v mesecu avgustu je odpotovalo v Paraguay 10 ruskih inženjer-jev iz Beograda in Zemuna. ki so pripravili že vse potrebno za ustanovitev kolonije. Na iniciiativo Zveze narodov bo odšlo 2 februarja t 1. v Paraguav še 10 inženjeriev in kartografov ter v aprilu še 40 Kolonisti bi se predvsem bavili z vinogradništvom ter z živinorejo. Takoi od začetka bi se ustanovila tudi razna industrijska podjetja.
Med rusko emigracijo v evropejskih državah vlada za veliki kolonizacijski načrt izreden interes in so se že mnogi prijavili da Dojdeio v novo domovino Računaio. da se bo naselilo v teh kolonijah od 3 miliionov ruskih emigrantov naimani I milijon. Naseljevanje bosta pomagala Zveza narodov in paraguajska vlada. Kolonija bo zgrajena po ameriškem sistemu v dveh letih in bo na niej zanoslenih nad 200 inžen-ierjev in 100.000 črnih delavcev.
Kako so živele žene v starem
Egiptu?
Izmed mnogih učeniakov. ki so se bavili z egipčansko zgodovino, se najbolj odlikuie Francoz Maspero. Napisal ie o svoiih izsledovaniih več učenih del. izdal je tudi zelo popularno knjigo za francosko šolsko mladino, v kateri opi-suie kulturne priii..e in živlienie starih Egipčanov. Asircev in Babiloncev. Iz knjige posnemamo, kako so živele egipčanske žene za vlade velikega kral.ia Ramsesa II v XIV stoletju pr. Kr. Egipčanska žena ie tedaj živela v večji časti kot vse druge žene starih vzhodnih narodov, pa tudi njen vpliv ie bi! znaten. Dandanes, ko smo se kulturi zelo približali ie vendar položai žene v našem narodu mnogo težji. Egipčanka je bila hišni gospodar, ona ie pošiliala moža na delo in otroke za čredo na našo Lahko 'e šla kamor ie hotela, raz-gcvarjala se. s komur je hotela, nihče ii ni tega očital Z moškimi se ie razgo-varjala nezakritega obraza, kar asirskim ženam ni bilo dovoljeno.
Njena obleka ie bila zelo enostavna. Celo. brada in prsi so bile tetovirane, ustnice namazane z rdečo barvo. vrat. roke in noge so bile gole le o praz.iikih ie nosila sandale, braslete. kol.ie.ie in druge nakite. Zelo so negovale lase; mazale so iih z oliem. večkrat tudi barvale. Zato pa so si urejevale lase vsakih deset ali pa dvanaist dni. včasih vsak mesec ali pa še redkeiše.
Rano zjutraj ie šla ženska k naibližji reki ali potoku in se ie tam umila Ob reki se ie sestaiala s svojimi prijateljicami. z njimi se ie pomenkovala, nato pa se ie z vrčem na glavi vračala domov. Doma ie šla takoj .ia delo. Predla, tkala, šivala in kuhala ie Mesila ie tudi kruh. kar ie bilo zelo trudapolno. uspeh pa ie bil le neznaten. Kruh je slabo vzhajal in ie bil navadno premalo pečen. Tudi gorivo si je napravila sama, mesila in sušila je na solncu iz raznih gorljivih odpadkov sestavliene kose. ki so nadomeščali draga drva Šla ie tudi na trg i i tam proda iala iaica in maslo, pa tudi platno, ki ga je sama stkala. Večkrat ie svoie blago zamenjala z drugimi potrebnimi stvarmi.
Egipčanke so se rano možile. S petnajstimi leti so bile že mnoge matere.
Ponarejevalci naših tisočakov v Nemčiji
Petar Car. Petar Javor in Josip Knopleck, znani ponarejevalci tisočdinarskib bankovcev, ki so bili aretirani v Bieiefeldu v Nemčiji Afera sama ie našim
čitateliem dobro znana
pan morda upa trditi, da honor n i poljska beseda?«
Tedai sem se spomnil, da ie »poliska« beseda »honor« latiiski izraz za »čast«, in sem se umaknil na vsei fronti
Moj prvi spor s Pollakom ie bil po tem takem »honoris causa«. Enako tudi drugi spor. Takoj bomo Dri panu Jer-molovvskem
Omeniti moram le še to da je bila kuhinja v našem grand hotelu pravljično slaba: vsi gostje bi se ga ogibali kakor vrag župnišča. da so mogli priti iz njega Jedilni list za »boliše« dneve je bil v letih 1916-1917 sledeči z;u-traj neosladkana riava brozga s častnim naslovom črne kave: opoldne juha iz mesa Dodiarmlienih balkanskih koza in gnilo zelje, oškroplieno z lojem enakega izvora: za večerjo spet titularna kava Kozie meso so prevažali v Avstrijo brez hladilnih naprav, tako da ga ie odlikoval mimo oriroienega aro-mat še najimenitnejši »haut gout«. ki si ga morete misliti! Z eno besedo, kdor ne bi iedel mrliča - in tak'h nas ie bila večina — ie stradal tri ali štiri dni na teden kakor oes.
Ni čudo da so ob teh razmerah nekateri izmed nas odkrili v sebi siiaine kuharske snosobnosti. S trudom in cvenkom si lahkio vzlic občemu nedo-
prisporejal zloglasnim moskaNkim »gauptvahtam« in »karandašem«. Slaba bi mu prela!
Nu. v prvih dneh svojega znanja s panom Twardowskim. ko še nisem dobro vedel, kaj se po poljsko spodobi in kai ne. sem neprevidno obrnil pogovor na pravkar omenieni »starnpnliski« besedni zaklad. Pan Twardowski mi ie strastna oporekal.
»To. prosim pana. so le sledovi vpliva kultur s katerimi živi Doliski narod že mnogo sto let v naitesneišem stiku Te besede so tako rekoč last poljske kulture, prosim nana In besede, ki so last poliske kulture, prosim pana. so pač menda Doljske besede!«
Ouod erat demonstrandum Jaz bedak pa nisem razumel nenremagliive logike pana T\vardnwskega. ampak sem se. braneč svoie stališče, celo povzpel do navaiania primerov
»Dovolite.« sem deial. »baš prejle ste razlagali kai pomeni »ho.ior« in kai je »hononovo«. Ali morete nemara trditi, da ie »honor« Doliska beseda?«
Tisti mah se mi ie zazdelo, da vidim pred seboi živega vraga.
»Kaj orosim oana?!« ie zacvilil pan Twardowski in Dlani! na noge. rdeč kakor kuhan rak. »Ali se. Drosim oana-
s tridesetimi leti pa babice. Družina je bila vedlo velika, dasiravno je mnogo otrok vsled slabe hrane in oskrbe pomrlo v zgodnji mladosti. Ce je družina imela mnogo otrok, so smatrali to za božji blagoslov. Odgoja otrok jim ni delala prevelikih skrbi. Majhni otroci so bili po cele dneve prepuščeni samemu sebi. Mati je pustila otroka sredi polja in je odšla po svojem delu. "Cim pa je otrok v toliko dorastel, da je mogel hoditi. ga je mati učila delati. Najprej je pobiral veje, potem je hodil na pašo, gonil govedo na vodo in drugo. Glad, pomanjkanje in druge nesreče, ki so jih otroci v mladosti pretrpeli, so jih utrdile, ter so z oziram na to v življenju marsikaj prenesli, ne da bi pri tem zboleli. S sedmimi ali osmimi leti so jih poslale matere v šolo. potem so se pa učili rasnih obrti, ponajveč očetovskih. Ni pa bilo predpisano, da bi moral sin postati isto kar je bil njegov oče, to pa dokazuje, da niso poznali kast
2eno so spoštovali do smrti. Oče je učil otroke, da morajo mater spoštovati in ubogati, kajti zavedati se morajo. koliko se je ona z njimi mučila in koliko je za njih žrtvovala.
Ventila Bratiano
nununski finančni minister, ki se je mudil te dni v Parizu, kjer je imel važna posvetovanja s francoskim finančnim ministrom Doumeriem glede ureditve rumunskih vojnih dolgov. Zdi se, da izid posvetovanj ni ravno preveč ugoden za Pumami o, kar je razvidno tudi iz pariškega časopisja, ki je o tej zadevi pisalo bore malo. pač pa se je pri gosp. Bratianoju informiralo tem bolj o ponarejanju rumunskih lejev v zvezi z bu-dirrrpeštansko falzifikatersko afero.
Italija in nemški bojkot njenega tajskega prometa
Fašistovska Italija je tako zagrizena, da se postavlja v vsakem vprašanju na izjemno stališče, si lasti vse pravice, drugim pa jih na celi črti odreka. Ni še dolgo tega, ko je izšel v Rimu de« kret z določbo, da morajo vsi prebival, ci v Tridentu, katerih imena so le ko> ličkaj dišala po latinski rasi, izpreme« niti priimke tako, da bodo na zunaj popolnoma italijanski. Druga odredba pa pravi, da bo Italija proglasila za ne« veljavne vse že podeljene opcije v ti« stih slučajih, kjer se ji bo to zdelo po« trebno. Drugi dekret meri čisto očitno na Nemce, ki so si pridobili italijan« sko državljanstvo potom opcije ter se nočejo vreči fašizmu naravnost v žre.
Toda Nemci so praktičen narod m so takoj paralizirali udarec ošabnih fa« šistovskih sebičnežev. V Monakovem so organizirali poseben propagandni odbor, ki bo skrbel, da dobi Italija pri« merno revanžo. Uspehi agitacije tega odbora so danes že tako veliki, da se je Italija čutila primorana nastopiti v Berlinu v obrambo svojih interesov. Monakovčani so namreč izdali parolo, c'a ne sme noben pošten Nemec, ki ljubi svoi narod, prestopiti italijanske meje, dokler bo vlada v Rimu tako postoDala z nemško narodno manjšino na Tirolskem. Stvar pa s tem še ni iz« črpana. Nemci se pripravljajo na stru»
men bojkot italijanskega blaga in sodi« ti je, da bodo ta bojkot tudi uspešno provedli. Tu je Ahilova peta Italije! Saj je znano, da živi italijanski narod v dobršni meri od denarja, ki mu ga pri« nesejo tujci v deželo.
Mussolini je potom svojega poslani« ka nastopil v Berlinu ter opozoril Nem« čijo na posledice, ki bi se utegnile iz« cimiti iz nemškega bojkota. Obenem je seveda po stari imperijalistični na. vadi zagrozil z represalijami ter pri« pomnil, da se Nemcem pod Italijo ne godi slabše, kakor nemškim manjšinam v drugih državah.
Nemci so torej pičili Italijo na pra« vem mestu. Če bi vsi drugi postopali na enak način, bi bili prepotentni faši« sti kmalu ugnani v kozji rog. Ni treba posebej povdarjati, da se Nemcem radi Mussolinijevega ogorčenja prav nič ne tresejo kolena.
Odstranitev spomenika avstrijskega cesarja ob zvokih Radeckega koračnice
Iz malega gališkega mesteca Zablo« tova poročajo prav čudne reči. Do zad« njega časa je stal pred mestnim magi« stratom kip avstrijskega cesarja Fran« ca Jožefa. Sele pred kratkim je «odkriI» ta ostanek starega Habsburžana neki carinski uradnik, ki je prišel v Zablo« tov po opravkh. Nemalo se je mož ču« dil domačemu prebivalstvu, kako trpi spomenik, mesto da bi ga že davno od= stranilo. In ko je povprašal, kako da nihče ne vidi kipa, ki mora biti v sra« moto, ker zasmehuje ponos vsakega svobodnega državljana nasledstvenih držav, je dobil čuden in nepričakovan odgovor da prebivalstvo noče odstra« niti spomenika, ker ima starega cesar« ja rado kljub temu, da ga ni več med živimi.
Uradnik se je podal k poljskemu vojvodi (velikemu županu) ter mu je poročal o čudni mentaliteti mesta Za. blotova. Vojvoda je takoj velel, da se mora spomenik odstraniti, ker žali ču* stva vsakega Poljaka. Mestni magistrat v Zablotovu se je moral obvezati, da bo izvršil povelje. Toda izvršitev ni bi> la lahka stvar. Tradicije se pač ne dajo izlahka izkoreniniti. Vprašanje odstra* nitve spomenika se je pretresalo na javni seji mestnega sveta in občinski svetniki so se ukazu uprli. Ko pa iim je župan razložil, da se mora nareeba izvršiti brez ugovora, so se zgodile še bolj čudne reči. Ko je prišel dan od« j stranitve spomenika, se je zbralo pre* bivalstvo mesteca pred spomenikom v žalni sprevod. V dolgih vrstah so stali otroci, za njimi pa veterani in gasilci, stara garda cesarjevih čestilcev. Vete. rani so imeli rosne oči. Z drhtečim gia» som je stopil naprej njihov predsednik in začel govoriti poslovilni govor ce» sarju Francu Jožefu. Nato so delavci dvignili spomenik in ga položili v zaboj, ki je bil pripravljen na vozu. Otroci so metali v zaboj cvetje, židje, Poljaki in Ukrajinci pa so jokali. Nato je stopila na čelo povorke veteranska godba in ob zvokih Radeckega koračnice so od. peljali snomenik starega Habsburgovca v shrambo.
banketu in njega povodu z noticami v najmanj petih listih. Poleg tega se ob-vežete. da boste imeli na banketu govor. v katerem boste natančno popisali moj sistem zdravljenja; da boste priobčili v velikem, razširjenem listu odprto pismo na moj naslov, v katerem boste hvalili mojo nesebičnost in zdravniško spretnost. Odprto pismo bo moralo vsebovati kot zaključno besedo sledeči stavek (doslovno): Vsi zdravniki so že obupali nad menoj, le vi ne; rešili ste mi življenje im postali moj drugi oče. Zato vam ohranim večno hvaležnost.«
Kajne, kdor zna, pa zna! Vsa stvar diši močno po raci, a v Ameriki je pač vse mogoče. Ameriški listi zatrjujejo, da se je iznajdljivemu zdravniku njegov trik popolnoma posrečil in da je bilo že v kratki dobi par mesecev prirejenih nad tisoč banketov njemu na čast. In zdaj. ko je premeten zdravnik dosegel slavo, se baje tudi denarja nič več ne brani. . . Kakopak, od same slave človek pač ne more živeti!
Priročno čn.do
zna, pa zna
E, še so premetenci na svetu! Čujte, kai pišejo ameriški listi:
Živel ie nekje v Zedinjeinih državah zdravnik, ki mu je šlo precej trdo v njegovem poklicu. Lovil je pacijente povsod, kjer je nanesla prilika, pa brez posebnega uspeha. Beda je vedno huje pritiskala nanj in že je razmišljal, kako bi napravil konec svojemu življenju, ko mu je šinila srečna misel v glavo. Začel je sprejemati bolnike brezplačno v lastno oskrbo, dajal jim je dobro in tečno hrano in iim je sam osebno stregel v bolezni. Ko so bolniki okrevali, so naravno vprašali za račun. Toda zdravnik je hvaležno, a odločno odklonil vsako plačilo. Izgovoril si jc le eno: sleherni pacijent, ki je užival niegovo oskrbo, je moral podpisati pogodbo, v kateri se je izrecno zavezal, da bo priredil, čim ozdravi popolnoma, velik banket na čast svojemu zdravniku. »Vaše blagorodje se mora zavezati,« tako se je dalje glasila pogodba, »da boste povabili na banket nič manj kakor osemdeset oseb in da boste javnost obvestili o tem
V	Pragi se je rodilo dete, ki je imelo srce priraščeno zunaj na prsih, mesto v prsni duplini. Zdravniki so to pri rodno čudo na kliniki praške univerze z raznimi aparati noč in dan opazovali da bi dobili kaT najpopolnejšo sliko nenavadnega pojava. Dete, čegar sliko prtob-čujemo. ie prišlo na srvet popolnoma razvito^ in_jg živeio le teden dnL
Istelfesoca in teža možganov
V	Wasbiagtomi je nedavno preminula pisateljica Mrs. Gartnerjeva, ki je dc-ločila v svoji oporoki, naj se ji po smrti odvzamejo možgani iz lobanje, da bi na njihovi podlagi določila Cor-nellova univerza, so-li kakšne razBfee med možgani nadarjene ženske in nadarjenega moškega.
Možgani mrs. Gartuerjeve so tehtali 1150 gramov, torej prav toliko kolikor možganska masa zelo nadarjenega moškega. ki so jo pred kratkim tehtali in proučevali v istem zavodu.
Ta ugotovitev sama na sebi pa ne dokazuje Še ničesar. Duševne sposobnosti človeka namreč ne zavise od teže možganov niti od oblike človeške lobanje. 01iwer Wendell Holmes piše v nekem svojem delu o tem vprašanju takole: «Po obliki človeške lobanje se lahko sklepa na duševne sposobnosti človeka baš z isto sigurnostjo kakor po zunanjem videzu kake blagajne na njeno vsebino . . .» Potemtakem je čisto odveč, če se ta ali oni glavan hvali, da mu je vsak klobuk premajhen. S tem še ni nikakor dokazano, da je pameten človek. Nadarjenost zavisi od popolnoma drugih okoliščin.
Povprečno vzeto so moški možgani težji od ženskih možganov. Povprečna teža moških možganov, iznaša 1375 gramov, povprečna teža ženskih možganov pa 12-15 gramov. Razume se, da velja ta teža za odrasle in normalno razvite ljudi. Razlika v teži med možgansko maso^moškega in ženske pa temelji na fizični razliki med obema spoloma.
Kakor so izjeme povsod, tako se včasšh tudi primeri, da ima ženska večje možgane od moškega, radi česar je lahko pametnejša od njega ali pa tudi ne. Nekateri učenjaki trdijo, da se možgani pri Človeku večajo somerno z razvojem kulturnih narodov. Tehtanje možganov v anatomskih in patoloških zavodih pa doslej ni upravičilo teh trditev.
Mnogo važnejša od raziskovanja možganske teže so raziskovanja o duševnih sposobnostih moških in žensk.
Profesor Thermann v Kaliforniji je pre-iskal veliko število pripadnikov obeh spolov ter ugotovil, da moški nadkrilju-
jejo ženske samo za 2 odst. v duševnem oziru. Na drugi univerzi v Kaliforniji pa so celo prišli do zaključka, da med duševnimi sposobnostmi moža in žene sploh ni razlike. In tudi zdravnik doktor Thompson v Chicagu, ki je preiskal 25 moških in 25 žensk iste starosti, ugotavlja, da stoji njihova inteligenca na enaki stopnji. Podobne zaključke so objavili še številni evropski učenjaki.
Teža možganske mase pri posameznih učenih glavah priča, da velikost možganov ni v zvezi z duševnimi lastnostmi. Od vseh možganov, ki so se doslej tehtali, so bili najtežji možgani ruskega novelista Turgenjeva. Tudi možgani Thackeraya so bili zelo izdatni, zato pa je glava Američana Walt Whit-mana bila z njimi skromneje obdarjena. Velike možgane so imeli med drugimi anatom Cuvier, pesnik Byron, dramatik Schiller in filozof Kant. manjše pa fizik Bunsen, Liebig, Menzel in mnogo drugih velikih ljudi.
Velikost možganske mase torej ni merodajna za presojanje inteligence pri človeku. Najbolj razvite opice, ki oo sestavi svojega organizma v mnogem sličijo človeku, imajo zelo težke možgane, čestokrat težje od človeka, pa vendar ne pride nikomur na um, da bi vzporejal duševne lastnosti opice z inteligenco človeka. Inteligenca človeka zavisi zgolj od notranje strukture možganov, od brazd in razorov, ki gredo po njihovi sredi
Denarja kakor listja
Harold Grange, radi svojih rdečkastih las kratko imenovan «Red», je najnovejši junak ameriškega športnega sveta. Še nedavno je za tedenskih 30 dolarjev vsako jutro razvažal led po njujorških ulicah in ga istočasno z mle-karicami dostavljal posameznim mlekarnam, pivnicam in barom. Lepega dne pa se je lotil žogobrca in se po kratkem treningu obnesel tako uspešno, da ga danes njujorška publika postavlja za ameriškega nacijonalnega nogometnega heroja.
Harold Grange je naravno že profesionalni nogometaš in je tekom prvih trdi tednov imel naslednje dohodke:
dolarjev
honorar za nastop pri nekem
športnem filmu ..... 300.000 honorar za tekmo Chicago-
New York ....... 36.000
koncesija neki tvrdki, da sme nove sweatre po njem imenovati «Red Grange* . . . 12.500 enaka koncesija neki tvornlci
športne obutve ..... 5.000
enaka koncesija tvornici športnih čepic....... . 2.500
enaka koncesija tvomioi cigaret .......... 1.000
razne druge koncesije .... 18.000 razni honorarji za tekme . . . 95.000 Te številke, dragi bralec, seštej sam in ne omedluj, če se v Ameriki dajo dandanes s športom zaslužiti takšne vsote! Denar pa še ni vse. Navdušeni Redovi častilci in častilke že tudi nameravajo pri prihodnjih volitvah kandidirati svojega favorita za poslanca. In če so v Goloradu nedavno krstili novo višjo šolo z imenom boksarja Jacka Dompseya, ni izključeno, da bodo v New Yorku zavoljo imena Haralda Granga postavili kako novo univerzo Da, Amerika in Amerikanci!
Kako dobim moža?
Pariški listi priob^ujejo kratko vest iz New-Yorka: Madam Ruth Wilk Pla-moadton, hči nekega chicaškega bankirja, je vložila proti založbi Butterick Publishing and Co. tožbo za odškodnino 50.000 dolarjev (2,800.000 dinarjev).
Ozadje afere je naslednje: Leta 1922. se je madam Plamondon poročila v Chicagu z nekim bogatim industrijcem. Ta poroka je takrat vzbudila občo pozornost v krogih chicaških gornjih de-settisočev. Neposredno po poroki je namreč izšla drobna knjižica z naslovom: »Kako dobim moža?« Na platnicah knjižice je bila naslikana madam Pfemondon v poročni obleki. Brošura je izšla v veliki nakladi, posamezne izvode so prodafali v kolportaži po 10 centov. Ljudie so kar hlastali po njej.
staltku tihopatil v ostrog goveje meso, ki se ie potem na višnjevkastem plamenu naših petrolejskih in špiritovih gorilnikov izpreminjalo v »božanske« go-laže in podobne dobrote. Nastajale so osnovne celice komunističnega gospodarskega reda: tiovarišije dveh, treh in tudi več ljudi, izmed katerih je moral vsak. kakor hitro je dobil odkod denar, povabiti vse ostale družabnike na slastno večerjo.
Takšno zadrugo smo ustanovili tudi mi trije: pan Twardowski, najin prijatelj Konstantin Aleksandrovič in moia malenkost, ki sem bil kuhar in predsednik upravnega sveta, oboje v eni
osebi	„ , ,.
NaŠ prvi golaš — večen mu bodi spo min' Z resničnim ponosom sem ga postavil na mizo. Ko pa smo držali nož in vilice v rokah, smo zdajci začutili, d t nas je nekako sram. Težko ie jesti ■r zavestjo, da te opazuje dvajset, trideset in več vročičnih dvojic očt iz dvaiset trideset in več sestradanih obrazov; težko je žvečiti dober grižljaj in čutiti na njem hlepečo zavist, ki ga je spremljala od krožnika do ustnic! Ko te Carletto dobrodušen nepridiprav iz tržaškega starega mesta, tiho smukni na dvorišče, smo vedeli, da oeu pred našim razkošjem; ko jo je pan Jermo-
lowski odkuril tik za njim, se nam ;e uprla jed. kakor da ie nevidna roka prilila golažu polno žlico pelina . . .
Nu, sčasoma se človek privadi vsemu; tudi mi smo se naučili jesti, ne da bi mislili na druge. Vzlic temu pa je rekel Konstantin Aleksandrovič nekega dne, ko sem pripravljal večerjo za njegov denar:
»Kaj menite, gospoda ali ne bi povabili pana Jermolo\vskega? Smili se mi, ko mislim, da bo spet od daleč požiral sline. Naš brat je vendarle, človek naše krvi.«
Ta »vendarle« ie imel zelo tehten pomen. Škrbasti, mršavi in siromašni pan Jermolovvski je bil med nami na slabem glasu. Ko se je pred dvema mesecema nenadoma pojavil v taboru ter jel s svojimi brljavimi očesci iskati znania in naslombe, so mu vsi ostali pani vljudno, toda nedvoumno obrnili hrbet. Obsodili so ga, da je skrajno sumljiva eksistenca. 2iv krst ni mogel povedati, zakaj. Bil je majhen in suhljat zanikar-na figura v vsakem pogledu; a vsi ne moremo biti stasiti ljudje. Niegova obleka, črn mastni suknjič z modnimi hlačami. je visela, vsa oguljena in raztrgana, malone v capah od njega; toda kdo je preštel tabore, ječe in druge Kalvarije, po katerih io ie nosil dan za 1
dnem, Bog zna, kako dolgo že? S svojim spakljivim vedenjem, škricevskim nanosnikom in šiljasto pristriženo brado je bil podoben sodnemu pisarčku, ki si je častihlepno ukrojil vnanji lik po svetlem zgledu gospodov starejših. Predstavljal se je sicer za bivšega ženi jskega oficirja v ruski vojski, kar seveda ni moglo biti res; a kdo se v obče-vaniu s tuici še ni povišal za tucat ali dva družabnih razlik? Vedel se je na vso moč izbrano, z očividnim namenom, da bi »pokazal« panom, ki so ga prezirali. Meni je bil doikaj simpatičen, baš zato, ker se mi je zdelo, da je neugodno mnenje o niem samo posledica njegove bede. Z veseljem sem pozdravil gostiteljev predlog.
Pristal je tudi pan Twardowski. čeprav brez navdušenja. Z grb an čil je čelo, strogo pogledal predse ter rekel suho in vljudno:
»Da, prosim pana . . . Zakaj pa ne, ako pan tako misli?«
Ubogi pan Jermolo-svski! Prišel je v svojem edinem mastnem suknjiču, i.i vendar se je poznalo, da ga je oščetkal z največjo skrbjo. Nohte je imel osna-žene, brado si je pristrigel, sam Bog zna, kje in kako Prišel je kakor vojvoda na kraljevski dvor, osupnil nas s fcvoiimj odličnimi manirami. »Dokazo-
val« ves čas na vse mogoče načine, vpletal zgodbe iz svojih »oficirskih« let, da se je kar kadilo, ter se nazadnje poslovil v prosim-pana sem in prosim-pana tja, globoko uverjen. da nas ostavlja zadivliene . . .
»Slepar,« sem ga opredelil sam pri sebi. Tisti večer se je zameril tudi meni, ne glede na to, da mu je smrdelo iz gnilih 2»b kakoT živa kuga. Toda človeka, ki si ga enkrat povabil na večerjo, je v drugo in tretje nerodno prezreti; in tako je postal pan Jermolow-ski naš redni gost, čeprav se je sramežljivo branil in vsakikrat posebej zatrjeval, da ga spravlja »panska« ljubeznivost v največjo zadrego. O, kako rad bi se nam oddolžil! In se tudi bo, samo da mu prispe denar, ki je nedvomno že na poti!
Njegova hvaležna želja nas ni prav nič zanimala, niti je nismo smatrali za resno, toda prav Jermo!owski j0 je izrazil velikokrat in je vsak dan govoril o denarju, katerega je pričakoval. Veselil se ga ie da nikoli tega. Tako silno ga je bil potreben; že od začetka vojne ni mogel dobiti zveze s svojimi ljudmi...
In nekega dne je denar res prišel. Tako mi je vsaj naznanil pan Jermolo\vski, ko me ie posetil slavnostno oiftfitkaa.
Tudi stare gube
morete odstraniti s permanentno uporabo par Ske emulzije za lice
VISAGINE ADELINA PATTI
Steklenička stane Din 30— in se dobiva v vseh lekarnah, drogeri-i:th in parfumerl-tah. Glav. zaloga /a Jugoslavijo: Zagreb, Gajeva ulica 8.
Njena vsebina? Zgodba o bedni, zapuščeni in pozabljeni mladi deklici, ki se zanjo ni zmenil noben mladenič. Pa se je naenkrat preobrnilo: ubožna pepelka je postala kraljičina in v nekaj tednih se ie poročila z bogatim možem, ki ga je skrivaj ljubila že dolga leta.
Razumljivo je. da se je madam Plamondon čutila prizadeta in užaljena, tembolj, ker ni nikdar dala, kakor zatrjuje, povoda za slična natolcevanja. Zato je vložila proti založbi, ki je izdala pamflet proti njej, tožbo, v kateri zahteva odškodnino 50.000 dolarjev. Chicago Pa je zopet za eno senzacijo bogateiši.___
Pozno, prepozno...
Ni doigo, kar so novine pripovedovale mično pravljico iz današnjih, dni: Lepa mla. da delavka v neki angleški tvornici čoko. Iade je celi vrsti zavojčkov, namenjenih v širni svet, priložila drobne listke, na kate« rih je točno opisala samo sebe in izrazila željo, naj bi se za božjo voljo kmalu našel lep fant, ki bi jo peljal pred oltar. Minilo jc jedva teden dni in v tvornico se je z elegantnim avtom pripeljal mlad bogataš, d dal predstaviti brhko delavko in vzplam. tel ▼ ljubezni. Zdaj je nekdanja tvorniška delavka fady Takointako...
Na las podobna, le malo manj idilična in drugače zaključena zgodba se je nedavno pri godila v Ruinuniji. Mlad državni urad« nik je oni dan v trgovini kupil »veža jajca, da si jih skuha za skromno večerjo. Ko p.i jih jo zvečer doma polagal v krop, opazi na poslednjem jajcu nekakšen napis. Raz» bira počasi in končno prečita: «Gospod! Stara sem 20 let, plavolaska, modrih oči, rdečega lica. Poročila bi se rada. Gospod, če sto mlad in ljubezniv, se zglasite na moj naslov: ... tamintam.*
Mladi uradnik, ld je bil zares tudi lju. bezniv, je naslednje jutro pohitel na pošto in brzojavil dekletu. Odgovor je sicer do« spel točno dragi dan. toda glasil se je: »Pozno, gospod, prepozno. Sem že dve leti poročena in ima 2e srčkano hčerkico.®
Kako? Mar si je kdo dovolil nespretno šalo na račun mlade gospe, trgovca in jajč. ka? Da pa bi jajcc, ki ga je kupil mladi ljubeznivi državni uradnik za večerjo, bilo staro celi dve leti — ne, tega menda sam ne mara verjeti...
X Snežni meteti, plazovi ln potresi. V petek je šarom Avstrije močno snežilo. Mc-težl so bili tako močni, da so onemogočili prom. zvene z Llnceim, V/elsoun ln Stey-ram. V Relohramencu )e zapadlo več metrov snega. Radi visokih žametov se je utrgalo več plazov ln Številni ljudje so bi!! posredovani. — V Caplstranu pri Aquju v Italiji je ob potresnem sunku zemlja za-prebla več hiš. Neka hiša je bila pri tem popolnoma uničena ter pokopala pod seV; ženo. mater hi tri otroke. V Tarentu so zabeleSH potresni aparati kratek potres, ki pa ni napravil posebne škode.
X Llubeznska drama v Parizu. V Parizu bli-zu parka Mnaceau se je te dni d-igrala krvava ljubezenska drama. Imov': industrijalec ie preiel od najetega agent.: obvestilo, da se je njegova žena sešla s svojim ljubčkom, prijateljem tovarnarja, 36-letnim trgovcem. Industrijalec se je sklenil maščevati, če ju zaloti skupaj. Odšel je na prijateljev dom, potrkal na vrata, udaril zakonol-rvmca po obrazu in planil nato z revolverjem na svojo nezvesto ženo ter fepalil v njeno glavo tri krogle. 2ena je bila smrtno ranjena, prepeljana v bolnico, mr^ža pa je policija zaprla.
'X Igralska beda na Dunaju. Na Dunaju je okolu tisoč gledaliških igralcev nezapo. slenih. Preživljati se morajo z drugim de« lom, žive pa tudi od podpore, katero jim izplačuje država, da ne pomro od lakote.
postrižen in umit, tiščoč pod pazduho zavitek svoje govedine, in ie s kar na -bolj panskimi ceremonijami povedal da vabi mene, pana Twardowskega in Konstantina Aleksandroviča na večerjo.
Vabilo siromašnega in raztrganega pana Jermolowskega nas ni Bog zna kako razveselilo. Sprejeti ga ie bilo mučno, še težje pa odkloniti. S tem, ko smo ga prvikrat posadili za svojo mizo. smo ga tudi priznali. Misel, da naj obnovimo nekdanje zaničevanje baš v trenutku, po katerem je nesrečnež tolikanj koprnel, se nam je zdela surova kakor udarec v obraz. Morali smo sprejeti. _
Pan Jermolowski je prosil, naj ni »pan, ki .ie tako izvrsten kuhar, prosim pana, tudi nocoj prevzel priprave...« Kai sem hotel?
Ze sem segel na svojo polico po kuharsko orodje, ko se je zgodilo nekaj gorostasnega.
Vrata barake so mahoma odletela "ia stežaj. S pripasano sabljo in mrkim obrazom je vstopil poveljnik tabora, ki sta mu sledila dva naježena črnovoi-nika z bajonetom na puški. Šli so naravnost proti nam; za njimi je stopal Italijan Carletto. Ob pogledu na njegovo bagrovo zariplo lice in maščevalno žareče oči me le kakor blisk areiinila
Garde »dame na plesih
Živimo v plesni sezoni in zato se mor* tudi močna rubrika prilagoditi onim krogom, ki radi pred pustom poskočijo, da se tako pripravijo na Štiridesetdnevni
post. Mamice knaio pred pustom nadurno delo. Vse seve ne, gotovo pa tiste, ki morajo voditi nadebudne hčerke na ples. To nadurno delo nI honorirar.o, kar je tudi neke vrste socijalna krivičnost Pa so naše dobre mamice potrpežljive, ker se zavedajo, da nobeno delo v gospodinjstvu ni honorirano.
Nadurno delo v predpustnem času pa obstoja v tem, da morajo sedeti na stolčkih okrog plesnih dvoran od osmih zvečer do ene, dveh ali celo do treh zjutraj. Med njimi so tudi take, ki se ne morejo sprijazniti z vlogo garde-dame. Ta naziv je prav za prav napačen, zakaj pravilno francoski bi lahko rekli v naj-boijem »garde de dames«, t. j. straža dam. Pa tudi to bi bilo po smislu napačno. zakaj takšno gardo je tvorila v XVIII. stoletju v Franciji starejša gu-vemanta. nikaloor pa .ie mati sama. Toda navada je železna srajca, in ker smo vajeni nazivati matere, ki nadzirajo na plesu svoje hčerke s tem imenom, ga pač ne moremo predrugačiti.
Z garde-damami občujejo pri nas na plesih večinoma kot s starejšimi guvernantami. Njihova naloga je pripeljati gospodično na ples, paziti, da se ji kaj ne pripeti, da ne zaide na kriva pota in da pleše samo z gospodi, ki so v družbi na dobrem glasu. Po plesu spremi gospodično domov in stvar je v redu. Damam, ki v družbo sploh ne zahajajo, ki so se v zakonskem življenju navadile sedeti doma. ta vloga ne dela posebnih preglavic. Pač pa ne morejo biti zadovoljne z njo dame, ki zahajajo redno v družbo in ki vedo, kako se občuje v boljši družbi. Naše piesne prireditve imajo v tem pogledu na sebi še marsikaj, kar spominja na vaške običaje. Na kmetih sede mamice ali tete na klopi pri peči, sede ves večer in kritizirajo plesalce. Pa tudi na kmetih se jih včasih kdo usmili. V naši meščanski družbi so pa dame, ki prihajajo s hčerkami na ples, z redkimi izjemami zapuščene in pozabljene. Na vsaki plesni prireditvi jih vidimo, kako sede po esem ur okrog plesne_ dvorane, ne da bi jih kdo zabaval. Ce hčerka rada in mnogo pleše, se tudi ona ne zmeni za mamico. Gospodje plesalci stoje pred njimi kakor leseni bogovi in pogosto se pripeti, da jim ta ali oni celo obrne hrbet. In msd plesalci ni nikogar, ki bi opozoril te gospode-, da se vedejo nedostojno. To bi biia v prvi vrsti dolžnost plesnega odbora, ki se pa žal redko kaaj zaveda, da morajo priti v prvi vrsti na plesu do veljave predpisi o lepem vedenju. Nekoliko na boljšem so pri plesih samo one dame, ki sede na estradi ali v loži.
Tudi v tem pogledu bi se morali približati drugim kulturnim narodom, kje: , občujejo z garde damami na plesih tako, i kakor se sploh občuje z damami. Preden j pa dobimo lepo vedenje v plesne dvo- i rane, bi se morali naši mladi gospodje in gospodične navaditi finega občevanja z materami doma. 1 udi v tem pogledu bi se dalo pri nas marsikaj upravičeno grajati. Način, kako občuje naša mladi-na (z redkimi izjemami) z materami doma. je v boljši družbi enostavno nedopusten. In ta način si je ugladil pot tudi v plesne dvorane. Gospodje, ki fungirajo v plesnih odborih, bi si morali zapomniti naslednja pravila:
Pri vstopu v plesno dvorano je treba posvetiti plesalkini materi vsaj toliko pozornosti. kakor njeni hčerki. V plesnih dvoranah vidimo pogosto zelo čudne prizore. Člani plesnega odbora spremljajo plesalke v dvorano, dočim morajo matere same capljati za parčki. Dolžnost plesnega odbora je, da garde damo ne le spremi v dvorano, temveč tudi poskrbi za n.ien sedež. Pravi gentleman ne bo nikoli spremil dame v dvorano, se ji prikloni! in jo pustil tam brez nasveta in n>moči. Stvar plesnega odbora je, da preskrbi pravočasno dovolj sedežev, prodati več vstopnic kakor je prostora za garde dame in plesalke je vedno dokaz, da plesni odbor ni na svojem mestu. Plesni odbor mora tudi paziti, da plesalci ne stoje v neposredni bližini sedečih dam.
Plesalka, ki se ves večer ne zmeni
za mater, ravna proti principom lepega vedenja. Vzeti plesalko enostavno iz kola je nedostojno. Po vsakem plesu bi motal plesalec privesti plesalko k njeni materi. V naših razmerah bi bilo to aelo težko, ker za uboge plesalke navadno ni stolov in morajo stati pred materami, kar je v boljši družbi nedopustno. Zato ni mogoče izkoreniniti te grde navade, da hodijo plesalci po plesalke kar v kolo. Najprej je treba poskrbeti, da bodo imele plesalke kje sedeti. Vendar pa s tem še ni rečeno, da se hčerkam ves večer ni treba zmeniti za matere. Dobro vzgojena hčerka pogleda vsaj za trenotek, kako se zabava njena mati. Saj lahko pride k nji tudi s plesalcem ali pa poišče v dvorani dobrega znanca Materi naredi s tem samo veselje, sama pa tudi ne doprinese kdove kako težke žrtve. Plesalka lahko brez vsakih ceremonij opozori svojega plesalca, da mora za trenotuk k materi. Ce pa se boji, da bi on mislil, da se ga hoče na ta način iznebiti, ga lahko povabi s seboj. Vsak dobro vzgojen plesalec ve, da se je treba v tem primeru predstaviti. Ce pa noče biti predstavljen, spremi svojo plesalko do matere, se prikloni in odide.
To so najprimitivnejša pravila, ki bi se morala uveljaviti na vsakem plesu. Ce si jih naši plesalci in plesalke dobro zapomnijo, bodo kmalu izginili iz plesnih dvoran primeri, ki često švrkajo v obraz dostojnosti in lepemu vedenju.
Maske in maskeradni kostumi
Časi so taki — in moda to v nolni meri upošteva — da se marsikal i da> mi v letošnji sezoni ne izplača iz otav* ljati specijalnega maskeradnega kostu« ma, marveč vsaka stremi za tem, da masko združi s svojo večino toaleto.
Stvar je prav enostavna, ne zahteva vi« šokih stroškov, učinkuje pa prav sreč« no. — Par primerov!
Pierette so že tako konvencionalne, da najbolje storiš, ako se temu kostu« mu izogneš, pa makar ga želela kopirati naravnost po stilu Tamare Karsavine. Koliko hvaležnejši in apartnejši so cve* tlični kostumi, ki jih enostavno kombi« niraš na podlagi primerne večerne toa« lete. Za »rožnati kostum« n. pr. lahko porabiš fino čipkasto toaleto s tem, da jo obložiš s svilenimi rožnatimi latvica« mi v poljubni velikosti. Poleg tega lah« ko gornji del okrasiš z rožno ložo iz ze» lene svile. Glavno pozornost pa moraš posvetiti frizuri; dobro se bo obnesla bela perika z originalnim okrasjem rdečih rož in zelene lože. V sličnem sti» Iu lahko kombiniraš druge cvetlične kostume (glej spodnjo skico!).
Iz garderobe pariških družabnih toalet.
Troje lahkotno in preprosto Sasoniranihdružabnih toalet. Kompozicije velurnega sifona in voala. Vrlo prikladne zbog preproste elegance za vsakršno popjldansko in večerno družabno priliko.
Celo vrsto možnosti nudi benečanski kostum, ker ga lahkotno kombiniraš s srajčasto večerno toaleto. Redute ne zahtevajo točnosti v stilu, marveč po« svečajo glavno pozornost okrasju gla« ve. Zatorej lahko za benečanski ko« stum uporabiš tudi enostavno pisano svileno krilo, ga ob obeh straneh opre« miš s krinolino iz pestrega tila, glavico pa opremiš s tipičnim črnim benečan« sitim klobukom, h kateremu spada paj« čolan, ki pušča obraz odnrt, prekriva pa bradico in daje celotnemu kostumu apartno noto (glej srednjo skico!). ,
Tudi chanteclair /n drugi maskerad« ni tipi s kokošjega dvorišča se dajo lahko združiti z večerno toaleto; po« sebno za domače in ožje prireditve. Enostaven je pavji kostum, ki k po« Ijubnemu večernemu kostumu zahteva le vlečko v stilizaciji pavjih peres, kar lahko sam izgofcoviš doma. ako na po« ljuben komad umetne svile nalepiš ali n-":ieš pavovo nerje. Simboliziran pa mora biti tip kostuma s primernim okrasjem glave (glej zgornjo skicol). Vobče naj vsaka dama pri kombinira« nju kateregakoli maskeradnega kostu« ma upošteva glavno direktivo, da je oprema glave pri maskiranju poglavit« na stvar. Vse drugo pa je odvisno od iznajdljivosti in okusa vsake posamez® ne dame.
Že zopet cilindri
V izložbenih oknih se je pojavilo nekaj, kar je bilo po splošnem prepričanju že pokopano; namreč cilindri. Moški cilindri so med vojno izginili in s prevratom jim je s prav redkimi izjemami tudi pri nas odzvonilo. Dolgo jih ni bilo videti in splošno se je mislilo, da se nikoli več ne pojavijo.
Zakaj? V drugih državah so ostali cilindri v modi tudi po vojni in nikomur ni prišlo na misel, da bi ne smel nositi ci-lidra zato, ker .ie bila svetovna vojna. Kaj ima opraviti vojna s cilindrom? V demokratičnih državah pa je le prevladalo naziranje, da cilinder ni v skladu z demokracijo. Zanimivo je torej vprašanje, da-Ii ima ta del moške garderobe kaj opraviti z demokracijo odnosno v kakšnem razmerju je cilinder napram demokratični družbi.
Znanec, ki je nosil cilinder dolga leta, pravi: »Med vojno in po njej sem se naenkrat zavedel, da je nekam nerodno nositi cilinder. Vsi ljudje so se ozirali za menoj.«
»Kako to?«
»Sam ne vem.«
»E, zato. ker ste na ta način javno pokazali svojo družabno pripadnost. Bilo
slutnja. Spomnil sem se. da je četrt ure roprej razburjeno šaril po svojem kov-čegu in je nato preklinjaje stekel iz barake...
In res: obstali so pred posteljo pana Jermobvmskega. Cerlettovega soseda. Premetali so mu vse. Do poslednje krpice. In so mu povedali, da je ukral Carlettu celokupno njegovo imetje: štirideset kron, krvavo prisluženih s prodajo cigaret iz tobaka za pipo...
Ukral štiridoset kron, da bi se nam mogel oddolžiti z vabilom na večerjo! Svet okoli nas se je zamajal...
Pan JermolQwski je stal med vojni-koma. bled kakor zid, in trepetal ko šiba na vodi. Tajil je. Vse zaman! Denarja ni dobil od nikoder. Laž! Komandant bi moral vedeti, saj bi šel skozi njegove roke. Vzeli so mu meso, obrnili rrru žepe Nekaj drobiža, pest cigaret. Drobiž — toliko; cigaret — toliko; meso — toliko; napitnina Johannu. ki je tihotapil meso — tolfeo. (Gospod komandant je poznal vse tarife.) Skupaj štirideset kron. Do vinarja!
Pan Jermolovvski še ni priznal. Tedaj sta se' javili dve priči: Piero Formaggi in Vaclav Skočdopole^sta ga videla, ko ie brskal po Carlettovi skrinji...
Priznati moram, da sem doživel kaj malo trenutkov tako Drvobitneaa »tlida
in sramu. Konstantin Aleksandrovič je pljuval. Pan Twardo\vski toliko da ni jokal. Ko se je umiril, je razglasil po vsem taboru: »Jermolowski« ni poljsko ime — ampak ukrajinsko.
Nato smo se zbrali v mojem kotu in smo skupaj hvalili Boga, da nas niso našli že pri kuhi ali celo pri večerji...
Pan Jermolowski je izginil v zapor. Nihče izmed nas ga ni več omenil. Ko se je vrnil, ga nismo niti pogledali. S pobešenimi očmi je lazil mimo nas, ne. da bi se upal črhniti besedico. Prav kakor bi živ umrl.
A nekega jutra sem ga uzrl na izpre-hodu, tako blizu pred seboj, da nisem več utegnil zaviti mimo. Stal je za barakami v samotnem kotu ostroga in čudno žalostno gleda! v pusti nemški kraj. Ko je začul mo.i korak, se je zdai-ci ozrl, spoznal me, zardel, prebledel in pobesil glavo. Nekaj me je prijelo, tla sem obstal.
»Pan Jermolowski,« sem ga vprašal, »sama sva, povejte mi po pravici: zakaj ste vzeli Carlettu tisti denar?«
Pan Jermolowski je molčal.
»Menda ne samo zato_ da bi priredili večerjo?« sem nadaljeval, videč, da ne misli odgovoriti »Ne samo zato. pan Jernx>lowski?«
Tedaj se je okrenil k meni. Škrbo-zoba usta so mu drhtela.
»Pan nai mi prizanese,« je dejal zamolklo. »Ali pan ne čuti, da me muči, prosim pana?«
Nisem se da! otresti.
»Samo zato, da bi se oddolžili?« sem ponovil trdovratno. »Ali mar res zato? Kaj ste mislili. Dan Jermolowski? Ali se vam je mešalo? V sramoto ste spravili sebe in skoro tudi nas.«
Pan Jermolowski mi je nenadoma pogledal v oči Na njegovih trepalnicah so visele dobele solze — in vendar je bi! tisti pogled poln vzvišenega prezira.
»Kai ve pan, kaj ie honor?« ie rekel z rezkim, odsekanim glasom. »Kaj ve pan, kaj je honor, prosim pana?«...
Evo. Tak tako...
V svoji osuplosti sem mu zatrdil, da }e osel in še kai. prosim pana.
To ie bil moj drugi, poslednji spor »honoris causa«.
»Pan ie osel. prosim pana,« sem rekel panu Jermo!owskemu. Zmotil se nisem, mislim, niti za mišji brk. Pan Twar-dowski in vsi ostali pani so dejali, da mu ne bi mogel lepše povedati, kar mu gre.
In vendar, verjemite ali ne verjemite.
je jasno, da ste meščan in filister.«
»Oho, filister?«
Kdor je nosil cilinder, je veljal vedno za nazadnjaka in filistra, zakaj cilindre so nosili običajno samo ljudje zastarelih nazorov. Tudi jaz sem nosil cilinder, ker je moderen in ker ga ni treba vsako leto menjati. Cilinder se lahko nosi leta in leta, pa je vedno nov.
»Zakaj ga pa zdaj ne nosite?« . Zato, ker ga razen pri pogrebih in slavnostnih prireditvah nihče ne nosi. Mlada demokracija je mislila, da je napredek v prvi vrsti v obleki. No. pa zadnja leta smo se prepričali, da je napredek stvar nazorov in dela, ne pa oblike. Zato se cilindri polagoma zopet pojavljajo. Obleke ne smemo istovetiti s političnim naziranjem. Ce izbruhne kje revolucija, sem prepričan, da bodo ljudje revoltirali v cilindrih....
Cilinder na glavi je znak solldnosti. To je stara navada, ki se ne da tako lahko izkoreniniti. Cilindri se vračajo in to je najboljši dokaz, da se zemlja vrti in da se vse ponavlja v življenju. In v modi seveda tudi!
je letos manjša, zato pa mnogo skrb« neje izdelana v podrobnostih. Naš
vzorec pahljače predstavlja kombina« cijo belih, ob kraju lahno rožnato za» senjenih nojevih peres. Naravno, da je pahljača obsuta z nešteto lesketajočo drobnarijo. Jc mnogo priročnejša kakor lanska velika omela in se potom pri« merne menjave peresja lahko prilagodi k vsaki toaleti.
Naši ženski domači obrti
Važen gospodarski problem so naši žen« ski domači obrti. V nadašnjem času n^ra pač ne sme biti vseeno, ali se izdelki, ki se dajo napraviti doma, uvažajo ali izvažajo. To velja predvsem za naša ročna deia» Uvažanje ženskih ročnih del je docela nepotrebno, pa naj se ie nanaša na katero koli panogo ženskih ročnih del. Ker pa vid1 da pri nas še precej nejasnosti glede organizacije ženskih obrtov, nai nam bo dovol}6-no podati nekaj misli, kaJeo bi se dalo to delo organizirati.
Čipkarstvo razpolaga danes s tisoči delavk in je še deloma neorganizirano. Zato ni enotnosti v cenah, materija! u in vzorcih za eksport, kar dele pri kupčiji veliko zmedo, ruši cetie in ustvarja nepotrebno konkurenco. Tu je potr»ba, če že ne organiza3 rije, pa vsaj skupnih domenkov, da se pokaže enotnost na svetovnem trgu. Zaradi nesnotnosti je vsak večji eksport danoš nemogoč in to odpira na široko vrata tuji konkurenci.
Malenkostne osebne diference se motam umakniti visokemu cilju splošnosti. Pafem bodo živeli trgovci m delavke; v neslogi p» trpita oba dela.
Mnogo krivde leži tudi v tem, ker niso trgovci vedno m pravočasno informirani o potrebah svetovnega trga.
Da se morejo naročila izvršiti natanko in pravočasno, je treba da primejo delavke za vsako delo iu izvršijo vsako naročHo, ker le potem bo trgovec lahko oddal všo blago in si ohranil odjemalca, d^avke Pa stalen zasluisk. Če pa se branijo Izdelovanja n. pr. metersklh čipk, se icozentci obračajo navadno potem tudi tja za druge predmete, kjer dobiio metersko blago, hi danes ni svetovna konkurenca ravno majhna. Italija producira mnogo te robe, Francija ima v Vogezih na tisoče delavk in Belgija je znana po svojih najcenejših delavkah. Na Češkem je delalo v Rudogorju že pred vojno 60.000 žen in deklet. Nemčija ima tudi veliko čipkaric. Čipkarstvo ie zašlo tudi v francoske in angleške kolonije in postaja nevaren konkurent, zlasti manjšim državam.
Vse to naj bi imele pred očmi v prvi vrsti naše delavke, da bodo razumele položaj, v katerem se nahaja naše čipkarstvo. Bolje je namreč delati vso zimo z malo menišim zaslužkom, kakor pa en mesec za navidezno visoko plačo.
Pri splošni organizaciji se bo treba vseh sklepov tudi res držati m ne imeti odprta tam zadaj še kaka skrivna vratica za vsak slučaj, kar bo imelo sigurno usodepolne posledice.
Država bi morala naše čipkarsto bolj podpirati. Poskrbeli smo. da bodo informirana naša ministrstva v vse.n, da ne bo potem izgovorov.
Druga tehnika ročnih del je vezenje, kl
čim več ie let od tistih dob. tem bolj pogosto mislim na pana Jermolovv-skega...	.
Počasi, prav počasi sem namreč prišel do spoznanja, da bi bilo v sedanjih prilikah čudovito krasno, ako bi imeli pri nas vsaj enega takega osla, ki bi kral. če že mora, iz kakih boljših, pan-skih nagibov. Vsaj enega, ki bi segal v tujo skrinjo zaradi časti. To bi bilo vendarle nekakšen izgovor in olajševalna okolnost. katero bi moral vsak uvaže-vati. Naš »honor« bi trpel veliko manj.
Ze!o. zelo se namreč bojim — in poznavalci mi utegnejo pritrditi — da se krade pri nas samo zaradi dobička. Business is business. Ali bi bilo Pri nas sploh mogoče krasti zaradi časti?
Zato si belim glavo s tem problemom. Finančniki in trgovci, kar iih poznam, se najodločneje branijo pričevanja (upam. da ne na temelju znanega paragrafa). Ce bi se obrnil do kakega izkušenega državnika in bi mu predložil stvar v razsojo?
A to bi bila že druga točka. Najprej bi ga moral upitati:
»Ali pan ve, kaj ie honor, prosim pana?«
To bi me debelo pogledal! Najbrže bi mislil. 4a sem zblaznel..
i Jean Ravenr.es:
Skrivnostna smrt lady Selmourjeve
Smrt krasotice Gladys Selmourjeve, hčerke enega najznamenitejših lordov, je vzbudila v Evropi velik odmev. Revije so priobčile njeno fotogfafiio in slike mesta Bolivarja, kjer je umrla. Toda poročila bolivarske vladfe in angleškega konzula niso zadovoljila Fo-reign Offce-a*) Tu so itak že nekaj časa sumili, da je britanski zastopnik v službi vlade male južno-ameriške republike. Poročilo o smrti lady Selmour-! jeve je bilo površno in neverjetno.
Uradno zdravniško spričevalo, da ie ; bila možganska vročica vzrok bolezni, ; ni seveda dalo nobene garancije istini-■ tosti; nasprotno, gotove potankosti so i podpirale domnevo zastrupljenia. Zakaj je bolivarska vlada zakrivala zločin, če se je res zgodil?
V Foreign Officeu, kjer so bili vneti za politiko zaščite rojakov v vseh kotih sveta, so sklenili, poslati torpednega ru-šilca pred Dolivar, da zahteva preiskavo. Toda minister si je stvar premislil
•) Britansko zunanje ministrstva
se uporablja za najrazličnejše predmete. Razni trgovci zaposlujejo sicer precej ve-zilj, vendar trdimo, da bi lahko organizirali še par tisoč žen in deklet za razna več a naročila. Danes gredo n. pr. razne vojaške nabave še v inozemstvo, ker ni organizirano delo doma. Oficirske epolete n. pr. za mornarico se izdelujejo v inozemstvu, ker ni nikogar doma, ki bi prevzel naročilo, kar bi se pa lahko izvršilo doma. Naše obrtne šole so vzgojile na stotine dobrih vezilj, ki bi prav rade prijele za delo.
Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4/1., hoče organizirati žensko ročno delo in v to svrho bi potreboval informacij, ki bi služile kot podlaga nadalnjemu delu. Vse interesentke naj bi javile svoj naslov zavodu po dopisnici in navedle:
1.) Kake vrste ročno delo znajo (kleklja-
ne čipke, šivane čipke, tnreženje (file), tja-vadno belo vezenje, pisano vezeme speci-jalne vezne tehnike, slikanje z iglo, zlato vezenje, fino belo vezenje, kineško vezenje, arabsko apliciranje, vezenine na koži in kožnate aplikacije, toledo).
2.) Koliko ur časa bi dnevno lahko delale.
Na to način nam bode mogoča evidenca vseh delavk, kar je velike važnosti za presojanje delovne kapacitete.
Nič nemogočega ne predvidevamo, ampak vse to bo izpeljivo, če najdemo ljudi z resno voljo in veseljem do dela. Tudi ta važen gospodarski problem nam mora preiti v meso in kri. kakor je to drugod in postati velik plus v našem narodnem gospodarstvu. O vsem nadaljnem bomo poročali po potrebi.	R.
jevi kroglici, po orijentalski maniri ob« jeti od zlatega polumesca, obešeni na tanko zlato verižico. Pri desnem vzor« cu tvori navaden ametist v zlatem rom« bu eleganten in cenen okrasek. Spodnji vzorec pa je izveden v zlatem filigra« nu ter spominja na antične okraske.
Vezene nogavice
Obleka mladih damic
Napram mladim damicam je moda vrlo mačehovska. Ona upošteva one de-vojke. ki jim Nemci pravijo »baikfiši«, nato pa v velikem skoku preko dora-ščajočih damic obrača svojo naklonjenost pretežno le popolnim modnim damam.
Velika mesta premorejo sicer par uglednih modnih salonov, ki se pečajo izključno z modo za mlade damice (v starosti nekako od 16. do 22. leta> in iim nudijo prav srčkane novosti. Toda one damice. ki živijo izven velikih modnih centrov in so navezane le na splošne modne direktive, ne pridejo često na svoj račun. Zato ne bo odveč par informacij in nasvetov od naše strani.
Predvsem morata linija in kroj dosledno izražati mladostnost; oboje mora podpreti primemo okrasje vezenine ali ljubkih aplikacij. Nikakor pa obleka mladostne damice ne sme biti preoblo- t žena Ln sam materijal mora biti lahkoten ter prikladno izbra.i za razne pri-r like. Vzemimo, dopoldne se dobro ob naša obleka s kariranim vzorcem, mor da model s športnim naznačenjem: po poldne svilena obleka s pestro vezenino ali sličnimi efekti; zvečer pa dob svojo veljavo le lahka svila, georgcjt, krep^aze. tart-pavillon. A biserno okras je naj vas zvečer ne mami, ker učinkuje težko, starostno.
Med temi našimi vzorci predočuje Drvi popoldansko zvončasto obleko s princesnim gornjim delom, okrašenim s prikladno volneno vezenino, kj jo je mlada damica morda izgotovila sama doma. Originalen je dolgi rokav z ba-iončastim nastavkom iz prozorne svile: kako drobna in nežna izgleda ročica!	, ,, ,
Privlačen je srednji vzorec, lahkotna večerna obleka in kren-gaze. prikladna tudi za ples in gledališče. Krilo je ure-ieno v treh volanih, zgornji del pa je originaho križan in pri zaDonih prekrit s cvetličnim vezenjem. Vaorna mladostnost!
Povsem enostaven in za dopoldansko uporabo krojev je poslednji vzorec, po kvaliteti blaga prikladen za doni. poklic in promenado. Materijal se lahko uporabj prav različen. Niti gornjega dela v obleiki moškega sakoja ne bo težko posneti. Srajčna bluza s črtasto svileno pentlo pa lahko nadomesti vsak plastion.
Dolgi uhani
so čudna moda. Čudna zato, ker kot iz« ključno damski okrasek docela kontra« stira ostriženi damski glavici. A kdo bi vedel, morda dolgi uhani ravno radi
tega interesantnega kontrasta še kar nadalje vzdržujejo svojo veljavo in priljubljenost. Male drobne uhane je le še redko videti, dame obešajo svoje drob« ne briljante na razne podaljške. V tem je namreč velika prednost dolgih uhas nov, da tudi manj premožnim omogo« čajo primerno nabavo. Kajti dolgi uha» ni ne zahtevajo absolutno žlahtnega kamenja, marveč se zadovoljujejo tudi s skromnejšim obolom. Evo naših tro« je vzorcev! Pri prvem sta dve jantar«
Na ta mehanizem so priključeni tudi trije kovinski valjčki s primerno razporeieniml konicami, ki v določenem redu prožilo kladiva na posamezne zvonove. Na ta način igra vsak valjček na zvonove posebno melodijo, ki mora biti precej dolga, če pomislimo, da izvabijo vsi trije valjčki zvonovom skupno 11.400 glasov, iz katerih so sestavljene tri melodije. Precejšne preglavice dela inženjerjem postavitev mikrofonov, ker so zvonovi razveženl v precej razsežnem prostoru ta je treba najti za
mikrofone taka mesta, da se bodo čuli vsi glasovi z odgovarjajočo jakost o.
Naročite
»Radio-Kalender 1926"
pri *VERI». propagandni pisarni v Ljubijo*
ni, Aleksandrova 8. Cena š 35 Din. Prav tam se dobi <rRadio>Amateur» in xRadio>W elt».
Kino
so objekt velikomestne mode, toda za« enkrat pretežno bolj na odru in na in« timnejših plesnih prireditvah. V sklad z oblačilom jih dama spravi na ta na« čin, da svetlo sive nogavice, pripadaš joče k srebrnkasti toaleti, previeče s srebrnimi nitmi — a nogavice v mes« nati barvi, ki spadajo k zlatičasti oble« ki, prevlečeš z zlatimi nitkami. Vedno pa je pri tem vezenju treba paziti, da vezenje izvršiš v navdolžni smeri, ker vsako povprečno desiniranje povzroča, da noga izgleda debelkasta.
Radio
Ureditev radiofonije v Italiji
S 23. oktobrom 1925., je dobila Italija zakon o radiografiji, ki je stopi! ob novem letu v veljavo. Podrobnosti novega zakona. ki jih je vredno omeniti, so naslednje:
Radiografske odda ne postaje grade in eksploatizirajo privatne družbe, ki dobe od države koncesijo. Poslovanje teli družb stoji pod stalno državno kontrolo in so družbe poleg tega obvezane, da stavijo dnevno po 2 uri oddajne postaje z vsem tehniških osobjem, na razpolago državi, ki jih bo uporabljala za radiofoniranje uradnih razglasov poročil, ter poljudnih predavanj občega interesa.
Dovoljenja za postavitev radio prejem-nih in oddajnih postaj izdaja država. Posebno privatne (amaterske) addajne postaje bodo pod strogo državno kontrolo in se bo izdajalo dovoljenja le v resnih primerih n. pr. za znanstvene poskuse, v propagandne svrhe itd.
Producenti kompeientnih prejemnih aparatov ter sestavnih delov plačajo letno 500 lir državne takse. Producenti in trgovci morajo voditi natančne sezname o produ-clranem, uvoženem a'i izvoženem ter doma prodanem radio rraterijalu. Seznami morajo biti stalno državi na vpogled.
Od vsega prejemnega aparata, poljubnega sestava In velikosti, ie treba plačati 3 lire stalne državne takse na leto. Privatni radioionski družbi, pod katero spada lastnik prejemnega aparata, mora p'a£ati letno naročnino 96 lir. Naročnina se plačuje lahko tudi mesečno, a ie v tem primeru treba dodati še po 50 centezlmov za Idržavno uporabo.
Poleg teh taks, ki so za vse aboneirte enake, je treba plačevati še posebne takse, na posamezne sestavne dele prejemnih apratov in sicer: na vsako elektronko, poljubne velikosti. 6 lir, na kompleten prejem-ni aparat s kristalnim detektore.n 12 lir, na zvočnik (megafon) 24 lir in na kompleten cevni aparat 36 lir. Od teh posebnih taks dobi država 10%, radiofonska družba pa 90%.	__
Zvonovi rouenske katedrale. O Božiču
in ob Novem letu je bilo čuti zvonenje nekaterih slavnih zvonov iz različnih evropskih mest kakor iz Londona, Hamburga, Berlina. Zflricha itd. Vsa ta mesta pa hočejo prekositi Francozi s tem da bodo večkrat oddajali z Eiflovega stolpa potr-kavanje zvonov rouenske katedrale. Ro-uenska katedrala ima v celoti 34 zvonov. Njih kladiva segajo do tipk posebne klaviature na kateri se igra kakor na klavirju.
Filmski teden
Pretekli teden je bil večalimani v znamenju povprečnosti. Končno tudi ni čudno; vsak dan vendar ne moremo pričakovati prfbobškov. kamoli delikates. Tako na primer »Mirozov« ni odgovarjal pričakovanju. Dejanje, vzeto iz nemškega vo aškega življenja, je. rad verjamem, zanimalo, morda celo oduševilo Avstrijce in Nemce, ki so v filmu razširili v svet naravnost bar-nurrsko reklamo. Nas film ni mogel ogreti.
—	Znatno boljši je bil film «M i h a in P a v -liha v filmskem c a r s t v u« (originalni naslov je menda Hollywood) produkcije First National, New York, ki ga ie istotako predvajala Matica. Vsaj ideja njegova — skorojeviča Potash & Perimutter sta ustanovila, ker ie pač tako moderno in bojda tudi dobro nese, filmsko družbo in skušata plasirati povsem nov, »še neviden filme — ideja torej je originalna, le škoda, da trpi film na premalo skrbni režiji. Interpretacija pa ie prvovrstna, saj sodelujejo v filmu nai-odiičneiši ameriški igralci, med njimi obe sestri Norma in Constance Talmadge. — Kralj nočnega Pariza (Luciano Al-bertini) je tretji film, ki ga ie dala Matica. Film avan-tur, burlesknih domislic, atletskih akrobatij. Umetniških ambicii te vrste filmi nimajo, radi česar ne najdejo milosti v očeh filmskih gurmanov. Zato pa tembolj ugajajo širšim krogom kinooblskovalcev. No, »Kralj nočnega Pariza« je dokaj zabaven, ne manika mu dobrega humorja, v čemer se prijetno razlikuje od sllčnih senza-cljskih šlagerjev.
»Straussov poslednji valček« in »Umor iz ljubosumnosti« (Dvor) sta bila dva filma povprečne vrednosti. Mnogo bolj pa je ugajal film »I z male garnizije« (Ljublj. dvor). Prirejen je po Sudermannovem romanu »Das hche Lied« v režiji D. Buchovvetzkega s Polo Negri v glavni vlogi. Igra Pole Negri je čudovita; njena interpretacija nesrečne, od zle usode preganjane Li!ly, bi bila vredna polne dvorane. Film ie izdelala tvornica Paramount, ki je izjemoma zopet enkrat opustila happy end, s čimer je film le pridobil.
Kino Ideal je prinesel =R o m o i o«, produkcije Metero - Go!d\vyn. Snov filma ie vzeta iz zgodovine Firenze iz dobe reformatorja Savonarole. Ameriški historični filmi so precej redki; ponajveč imajo še to hibo, da se odigravajo... v Kaliforniji. O »Romoli« tega ne moremo trditi; vsi ekste-rijerjl so bili posneti na licu mesta. To je ena prednost filma. Druga je zgodovinska točnost, ki je tako živa, da niti ne pomisliš, da je film zgoli rekonstrukcija davno preteklih dob in pred tolikimi stoletji umrlih oseb. Tretja prednost pa je interpretacija. Lillian Gish, Dorothy Gish, Ronadl Colman nastopajo v glavnih vlogah. Film je režiral Henry King.	Ou.
Kej igrajo drugod?
V ZAGREBU:
2ena za 24 ur (Lotte Neumann, Harry Liedtke). — Kaj žele žene (Lucy Doraine).
—	Pariška igračka.
V BEOGRADU:
Morski vrag (Milton Sills, režija Frank Lloyd). — Romola (Karneval groze; Lill-| an in Dorothy Gish, Ronald Cahnan. Me-i tro Goidwyn). — Zlata postelja (Paramount; v glavnih vlogah Rod la Rocque, Liltian Gish in Vera Reynoldo. Režiral: Cecil B. de Mrlle). — Hladno STce (Grete Reimvald). — Princesa in harlekln (Hu-guette Duflos, Charles de Roche).
Nantas? Nantas? Nanfas? Nantas?
in je bil mnenja, da je bolje najprej napraviti diskretno preiskavo na licu mesta.
Kakor nalašč! je vzkliknil šef oddelka za diplomatsko osobje; ravnokar nismo vedeli, kam bi vtaknili Ralpha-Leonarda-Wjlliama Peggarda. ,
Ralhp - Lčonard - William Paggard je ime!'svetle lase. bil je inteligenten, a len Z osemindvajsetimi leti je že bil popolnoma zapravil očetovsko premoženje in še vedno ni priše! do službe. Bil ie mnenja, da svet vsekakor ni tako slabo ustvarjen, da se ne bi našel vedno kdorkoli, ki ga spasi iz položaja. In tako se je zgodilo, da so njegovi prijatelji toliko časa prigovarjali ministru, dokler ga ta ni sprejel v zunanjo
"S^so mu bili zaupali skrivnostni slučaj !ady Selmourjeve. je skrbno začel zbirati potrebne podatke.
Lady Gladvs Selmour je postala po enoletnem zakonu, vdova in je nato nenadoma zapustila londonsko gentry ter začela potovati po svetu. Bila je energična rn praktična ženska, ki je ljubila doživliaje. Potovala je sama. brez vsakega spremstva, kajti bila je prepričana da jo dovolj varuje njen samokres, s katerim je znala izborno streljati. Bila ie silno bogata, a imela je navado, no-
siti le malo denarja pri sebi. Dvigala ga je potom čekov v velikih mestih, skozi katera je potovala. Rop ni mogel biti vzrok njene smrti, kajti njen bančni tekoči račun je kazal, da je zadnje mesece svoiega življenja dvignila le neznatne vsote.
Kje je vse potovala po Južni Ameriki, ni bilo znano. Vedelo se je samo, da se ie pripeljala v Bolivar 20. aprila in da je kablogram 7. maja javil njeno smrt.
Ralph - Leonard - William Peggard si je izrezal več njen h fotografij iz revij. Preden jih je vtaknil v svob listnico, si jih ie dobro ogledal. Lady Selmour ie imela lep obraz, rjave lase, temne obrvi in ljubka usta. Iz vsega tega je lahko sklepal, kakšne postave je bila.
— Škoda, da je umrla, si je mislil Peggard. s svo-jo rento letnih 200.000 šterlingov je bila ravno ženska, ki jo rabini.
Da se ne izda. je na videz dobil nalog. zanimati se za neko veliko angleško društvo za trgovanje z nitrati. Na parobrodu se je diskretno upisal kot trgovski potnik. Potovanje je bilo zelo prijetno, šele v bližini rtiča Horna so nastali viharji, kljub temu pa se Pag-gard ni ganil iz svojega nasloniača na krovu. Kadil je cigarete Khedive l.i dognal, da cena duhana narašča, čimbolj se ladja oddaljuje od Londona, Ker
je mnogo kadil, je predvidel, da z denarjem ne bo mogel izhajati.
—	Britanska vlada ne plačuje dovolj dobro svojih tajnih poslancev, si je mislil.
Balivarsko obrežje se rmi je videlo silno ncgostoljub.io: pas rjave zemlje brez vsakega rastlinstva. Ko pa se je ladja ustavila pred glavnim mestom Boliva rjem. mu je skoro postalo slabo, kajti obsfoialo je iz samih lesenih koč. Eden mornarjev mu je razložil, da_ tu skoro vsako drugo leto razsaja močan potres in da se ne izplača z:dati hiš
Ko je stopil na suho. si je hotel izbrati hotel, toda neki uslužbenec je že bil naložil njegovo prtljago na voz in mu dejal:
—	Hotel Gomez.
Ko ie Peggard odvrnil, da si hoče sam izbrati hotel, mu je možak odvrnil, da ni drugega in tabo se ie Peggard moral udati.
Na potu v hotel je opazil, da mu neprestano sledita dva možaka. Najprej se je temu čudil, kajti nikomur ni bil omenil besedice o svoii pravi misiji, kmalu pa se je naravnost divil. kako izboren nos ima bolivarska policija.
Ko je zvedel za ceno hotelske sobe, mu je kar sapo zaprlo in v drugič si je mislil-
— Britanska vlada ne plačuje dovolj dobro svojih tajnih poslancev.
Radi vročine ie ponoči zelo slabo spal; zdelo se mu je. da je še na ladji: postelja se mu je še vedno gugala na desno in na levo. Zbudil se ie opoldne. Takoj je pogledal, ali je njegova listnica še tu in opazil je z začudenjem, da fotografije iady Selmour.' :ve niso bile v istem redu. kakor jih je bil vtaknil v njo.
Vsekakor so bili Bolivarci pravi ptiči; že prvo noč so ga omamili in pretipali do kosti. V tem pogledu je to morala biti dežela specialistov, kajti vrata njegove sobe so bila zaklenjena, kakor preišnji večer
Od tega trenutka dalje je bil Peggard prepričan, da je njegova misija izjalovljena. Sicer oa tega ni ravno obžaloval, nasprotno, stvar je zbudila njegovo za-nimanie.
lzpraševal je hotelske uslužbence, toda ti so mu odgovarjali tako, da je takoj spozna!, da ga imajo za norca Dejali so mu samo. da je mlada dama umrla v sobi. v kateri on stanuje hi Peggard si je mislil, da ie ta soba pač dobro urejena za skrajšanje življenja potnikov.
Angleški konzul mu tudi ni vedel ničesar povedati, samo nabavljal je. De-
V GRADCU:
Morski vrag (Milton Sills; First National), _ Vožnja v vsemirju (kulturno-znan-stveni film). — Rdeča miš (kriminalna drama; Paul Richter). — Nibeiungi (Paul Ri-chter, Margarete Schon, Bernhard G.etz-ke, Hanna Ralph, Rudolf Klein-Rogge; Ufa-fihn). — Vohun (drama iz aristokratskih krogov v 8 dejanjih, Marion Davies.
Metro-Goldwyn). _ Pregrešni Babilcn
(Reinhiod Schanzel). — Pat ln Patachon na Rivijerl.
Na DUNAJU-
LJubavne prigode angleškega Casanove (John Barrymore). — Je-li Ben Akiba lagal (burleska v 5 dejanjih; Buster Kea-ton). — Rotoin Hood (iilmskl šlager v desetih dejanjih; v glavni vlogi Dourlas Falrbanks). — Oardnl oficir (Marija Cor-da; po istoimenski drami Fr. Molnarja). — O čem žene sanjalo (nravnostna drama; Betty Blythe). — Hočem mcia! (Milton Sills).
V PARIZUt
Madame Sans-Gžne (Gloria Swanson). — Les Mlsirables (po romanu Victorja Hu-ga, francoski fHm). — Band Jero (film španskih bfkob rb). — Princesa ln harle-kin (Huguette Duflos, Charles de Roche). — Bratje Karamazovi. — Dr. Caligarl. — Lov za zlatom (Charlle Chaplin).
Paberki
Poslednji dnevi Pompejev, ki so jih šes-. mesecev zdržema snimali v Rimu, bodo v nekaj dneh dovršeni. Film bo dolg 3100 do 3500 metrov, v njetm nastopa preko pet tisoč igralcev in statistov. Glavne vloge so zasedene od igralcev treh dežel: Michaei Varkonyi (Madžar), Marija Corda (Mad-žarka), Bmiiio Ghlone in Rina de Llgnoro (Italija) ter Bernhard Gcetzke (Nemčija).
Frank Tuttle je dovršil svoj najnovejši film »The American Venus«. V glavnih vlogah nastopajo miss Fay Lamphier, nazva-na vsled svoje lepote »miss America-:, Ester Ralston, Ford StreHng, Lawrence Gray, Edna May Oliver, Kenneth Mac Kenna in izmed znanejSih Ernest Torrence ter Dou-glas Fairbanks junior. Največje scene so bile posnete na principu »technieolora«, novega načina snsmanja, in ameriški strokovni listi pišejo, da so ti prizori pravo čudo fotograiije.
Zgodovina kinematografa. (L' Htstoire du cinčmatographe) Je naslov pravkar izi-šle francoske knjige, ki obdeluje zgodovino kinematografa od prvih počefkov pa do danes. Delo vsebuje 600 strani teksta ter 130 ilustracij. Spisal ga je J. L Breton, ravnatelj pariškega »Urada za iznajdbe«.
Učenci Paramountofe filmske šole se bodo prvič poskusili v filmu »Gloricus Youth« (Divna mladost), v katerem nastopajo poleg njih Richard Dix, Lois VVilson, Adolphe Menjou, Clara Bow in Porcy Marmont
Barrymore, pc-znani ameriški filmski igra. lec, nastopa v pravkar dovršenem fiknu »Bestija«. Naslednji njegov film bo «Don Juan«, kjer bo njegova partnerica Mary Astor. Čim dokonča ta film. Je John Barry-rnore prvotno namerava! opustit! poklic ki-noigralca. Njegovi prijatelji pa so ga pregovorili, da nastopi še v »Vitezu iz pivnice«. Manuskript za ta film Je napisa! Rafael Sabatinl. Dejanje se vrši v Angliji v dobi Cromwe!la. Barrymore bo nastopil v vlogi, v kateri bo imel priliko pokazati svojo odlično umetnost v sablianju.
Buster Keaton le dovršil svoj najnovejši film »Go West«.
Carl Laemmle pripravlja v filmu >-Stru Tomovo kočo«. V ta namen je razpisa! natečaj za najboljši manuskript, ki mora biti prirejen po romanu.
Douglasa Falrbanksa novi film »The black Pirate« bo dokončan tekom januarja.
Rud Jfo Valentlno potuje po Evropi. Obiskal je Italijo In Francijo. V Amerfko se vrne čez nekaj tednov, ko bo njegov proces že končan. Valentino se je dal na«i-reč ločiti od svoje žene.
jal je Peggardu. da je ravno tako slabo plačan kakor on in da naj gleda, da napravi kako osebno dobro kupčijo, če so ga že poslali kot agenta za nitrate v deželo. Kar se tiče lady Selmourjeve, pa naj jo pusti v miru. saj se samo še par lenuhov v Londonu zanima zanjo.
Peggard ie spoznal, da tu ne opravi ničesar in se le poslovil. Vsekakor si je mislil, da v Foreign-Officeu ro pravici sumničijo svojega zastopnika v Bo-livariu.
Sprehajal se je po slabih cestah te čudne prestolice. Desno roko je kar !epo tiščal v žepu svoje suknje in v roki svoj browning. kajti ljudje, ki jih je srečaval so izgledali kakor pravi razbojniki-Slednjič se iih ie pa navadil, kajti vsi so izgledali enako. Razen tega sta mc povsod sledila oba detektiva in to ga je pomirjevalo Sicer pa v Bolivarju nihče n! šel na cesto brez puške, samokresa ali bodala.
Hotelir se ie začudil, da Peggard še ni napravil obiska pri predsedniKu re-Dublike.
— Sai vendar nimam nobenega priporočilnega pisma, je odgovoril Anglež.
Hotelirjev smeh mu je razode!, da v Bolivarju nimajo te navade. Dai si je torej pokazati hišo državnega poglavarja. Peljali so ga na verando in tu Je
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama Začet t k ob 20. url Nedelja. 24. Januar)«: Ob IS. »Zapeljivka*.
Ljudska predstava po znižanih cenah. I*v — Ob 20. «Druga mladost*. Ljudska pred« stava po inilmik cenah. Iiren. Poadeljek. 25.: »Obrt gospe VVarreirove«. C
Tnrek, 26.: Zaprto.
Sreda. 27.: »Ifigenija na Tavridi*. Gosto«
vanje v Celju. Ir*. Četrtek. 28.: »Henrilc rV.«. A. fctek. 29.: »Druga mladost«. B. Sobota. 30.: »Na*e kri» Premijera. Trr. Nedelia. 31.: «Obrt gospa VVarrenove«. — Ljudska pred-stava pri znižanih cenah.
Ljubljanska opera
Začetek ob poI 20 uit Ned?lja, 24.: oh 15.: »Eva». Ljudska pred. stava po znižanih cenah. Izv.
Tondeliek. 25.: Zaprto.
Torek. 26.: «5r=e Iz lecta». »Poziv na ples*«
tCapriccio espegnole«. F. Četrtek. 28.: VoJaSka predstava. Izve®. Tetek. 20 : «Alda». G Sobota. 30.: Zaprto.
Nede!ia. 31.: ob 15.: »R:goletto». Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Mariborsko g'eda!išče
Začetek ob 20 uri. Nedelja, 24.: »Žlahtni foeščaa»,
Pondeljek. 25.: Zaprto. Torek, 26.: «Evang:ljaik». A.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja. 24.: »Gledališka kriza«. Gosto« »•anje v Sokolskem domu na Viču.
ljubljansko marijonetno glidališče Nedelja. 24.: »Snegulčica« (dr. Lah). »Ga. iperček slikar« (Pocci). Prva predstave oh 3. pop., druga ob 6. zvečer.
Ermano Wolf Ferrari:
»Zvedave ženske"
MttzJkalna knenedifa v treh dejanj;h (testo> tih slikah) s>o Cariu Ooldonlju. Spisal v<A dr. Luigi Suzana.
f Premijera v LJubljani dne 23. t. m.)
Ocspod dirigent Anton N e I f a t nam Je ocdai sledečo razlag« te nove opere:
Delo je dosa težavna, ker Je delano zeio tisto in fino, Preiežna več:n3 težkoč Je t godalnem parni. na katerega sa tudi največ opira. Skladatelj uporahija vodilne tm-Cve, ki Jih pa ne Szvaša dosledno tematlč-so. Innramentacija Je mest-tna duhovita, steer pa vseskozi zel© fina in vedno zvočna. .
Predvsem odlikuje opero telo okusno, smerem resno in stroga glasbeno delo. kar ie dVaz ne sa«v> ofclčajne nadarjenosti, srnpafc tudi emtaesinega ta globokega masla.
Uvertura sestoja fe četvero glavti® motivov: prvi le tre*!© m -Skega klifta »Ženske so izključene!« — drug) Je motiv po-Tednice Colomhine (godala), — treMi Iju-bavrri nvtfv Forinde In Rosanre ( £>oa) — četrti pa hum-rtetifnl m "t i v Mepett:'). ki ▼ vseh lesen:h p:hal<b Ilustrira ljubosumne Selške !n jih oponaša s kokodajskanjem kolo?:.
Lirična me^ta so v operi tsaJlbolJ-Sa. Med terr.t se odllkulejo v !. de}, kratke fraz; Le, a. povest OlomJvne In tercet Rosaure. CVnrrtbine !n Florlnde z igrano omed'evlco Rosaure. T*j Imajo sedala posebno iepo pisane tn<5ke.
V	2. dej. je f-zvrstno mesto ob vzkllkanju CrVrrbine »VTct^ria, vietoria!« s sledečim lercetram ko vršsfca, se smele (v pasafah B trfičkih) in se roga ves orkester. Zelo kom'čno nčlnkule prerekanie Go'omb'ne s
*?uro. ko lesna pihala oponašalo koko-ifalskanie k-košl, Krasen Je kvartet tn tyv sehno lepa je arlla Rnsatire. d'vna Imitacija stare Italijanke ariie, kafcr!ne so Bt-Mll Scarlattf. P. Marfni l dr. Prav tako 'ep ie naslednji diiet Rosaure in Plorlnde
V	3. dei. na* očara p^e-tično rfeSmfe ob Vana'n v Benetkah zvečer ter stara beneška pe^em fbarcarola) »La biradina ta tondoleta (zbor).
Vse drugo so živahno sestavljeni ansambli, selo d bro napisani a. pr. na motiv Pantakma (trranbe). zloženi pozdrav članov kluba, potem povest Eleonore (pikolo, fagot), prav fino izvedeni značaj klepeta-vcstS ta sijajni na«op Harleklna s krasnim kvartet m. Posebno lep Je zaključek. Na dveh mestih v operi se poslužuje skladatelj kžnonske oblike, kar spominja nekolik« na »Brivca sevitjskega«. V zaključni sceni bodi še omenjen prihod radovcdnlc v klub (zelo efektno napisana sordinlrana godila). menuet ter finalna objestna fur-lana, ki Jo pleše vsa družba ln se za vrši z gostom »Amicfeia!«
Opera Je d'4ivela »volo krstno premiera L 1903. v MOnchenn. KrHfiia Je enoduS-no vzklikala: »Vrnemo se k Mozartu!« — Nam n »I bo to deta vzgled poštene, okusne in line, a ne teatralične operet •
5i nočni a predstava je bila Izvrstna. Dol. go smo čakali oa novo opero, ker je bilo treba medtem premagati razne ovire ln tež. t koče; zato pa so oas z »Zvedavimi ženska, mi«, ki so res izredno zanimivo delo, tem icpSe presenetili in popolnoma zadovoljili. Očividno J h je stale ts operna noviteta mnogo truda in £a*a. ker je i za tole i sa orkester težama ia sitna, t igralskem oziru pa zahteva mnogo živahnosti ia okusa. Go. spodu dirigentu Neffatu gre torej vse pri. znanje za njegovo veleuspešno delo: celota in posameznosti je prinesel in izvajal prav odlično, a temperamentom in polnim raz. umevanjem graciozne stilske komične ope. re. Tudi g. režiser Pr. Bučar je opravil svo. Jo nalogo prav dobro; opera je jako če d« po opremljena, r.ova okvirna dekoracija ze. lo ustrezne in izpremembe se izvršujejo na. glo. Le v zadnji sliki bi si želeli namesto preveč prozorne »steklene« stene zastora. ki bi se ob zaključku odstranil: tudi stop. niče v ohednico bi odstranili in paistili spred nji in zadnji prostor * Isti viSinl da bi »e lahko f ur lana s vseobčim rajanjem izvedla
Se efektne Je. Zlasti lep«, poezije polna slW
ka je ob beneikem morskem nabrežju: sa. mo nebo se izpreminja iz modrine v čudno velenino in mrak Je povsem izostal Vse to ae pri reprizi pač le popolni.
O solistih lahko poročam samo najugod. rejže. Vae ženske so bik izvrstne: gdč. Po« tučkova kot Beatrica, ga. Lovietrrva kot Ro« «aura. ga. PoUieva kot Colombina i« ga. Ribičeva kot Eleonora zaslužijo popolno priznanje Zlasti Lovletova v glavni ženski partiji Je podala * pevskem in igralskem oziru kreacijo, ki Je enake njeni Izvrstni Kozini Ga. Poličeva je izredno uporabna operna subreta žive igre, pristne Scgavosti in simpatičnega glasu. Ga. Ribičeva ae je razvila v vrlo pevko, ki Je vedno na mestu in se uveljavlji tudi že kot prav prijetne igralka. Gdč. Potučkava pa je. kakor vselej, tudi sinoči dokazala, de ie zanesljive, ved. no elegentne mezzosoprenistke lepih gla* »ornih sredstev in distingvirane Igre.
Tudi moške soliste lahko pravično pohve. limo vse: flegmatični Ottavio jt bil g Rum pel}, sentimentalni Flnrindo g. Ranovee in kolerični Lelio g. Janko, liuheznivo homn. ren sovražnik žensk Pantalone je g. šubelj in poredno predrzni ilarlekht g. Zupan. Sa. mi izhoml tipi. Izved.-ni z vnemo in oku* som. Posebno priznanje gre. g. B a novcu sa lepo pet le I
V vsem torej premiere, ki |e vzorna in Jc ohiinstvu prav selo ugajala. Bilo ie t"di mnogo cvetja ter eplavza.	Fr. O.
Izpretnemba v oprav! splitskega gledališka. Dosedanji upravnik splitskega gledali *ča Nkiko Bartulovlč Jc odstavllen in imenovan na njegovo mesto zagrebški Igralec Ojn ro Prejac.
Veti a*peh naSeza rojaka tenorista dr. Adrlana v Pra*'. O dr. Adrlanu. ki Je nedav no gostoval v Praitl v Smetanovi »Prodani nevesti, piše »Prager Tarhlatt. sledeče: »Prijetno presenečenje »nočnega večera je bil gost dr. Adrlan v vlogi lanka. G. Adrlan Je srečen posestnik zelo lepega, krepkega In nenavadno simpatičnega Klasa, ki obenem s svojo mehkobo ogre e. flost le dosegel velik, uspeh. Imel je na odprtem odra bo
Velezanimiva italijanska dramska noviteta Ijablj. gledališča.
Prizor iz Lu:gi Pirandellove tragedije «!lcn-ik 1V.» — II. dejanje med g Rogozom v naslovni ulogi eblaznika« in go. Marijo Vero v ulogi markeze Matilde ic kneginje
Toskanske.
sat aplavz in Je bil po končani predstavi neštetokrat klican pred zastor. Njegovo pridobitev bi bilo samo pozdraviti«. »Bohemla« piše med drugim: »dr. Adrian. ki ga jc občin srvo sprejelo prijazno ima materijah ki se odlikuje po svežosti. izdatnosti In simpatični barvi. Posebno v višini ie niegov glas krepak In blesteč«. »Montagsblatt« od H. t. m. poroča: »Maks Adrian more biti s svo Jim izrednim uspehom, ki ga ie dosegel v snočn! predstavi zadovoljen«.
Šentjakobčani na Viču. Danes v nedeljo gostujejo v Sokolskem domu na Viču Šentjakobčani v Ettllnger evi komediji »Gledališka kriza«. Zasedba Ista kakor na domačem odru. Opozarjamo občinstvo, da sta dosegli premijera ln reprlza te igre na šentjakobskem odra velik uspeh.
»Snegulč'ca« v ljubljanskem marionetnem gledališču. Danes, v nedeljo ob 3. ln 6. vprizori 1 ubljansko marijonetno gledališče »Atena« v Narodnem dorr.u priliubljeno dr. Lahovo otroško igrn za lutke »Snegul-Sica«. IWez »Snejulčlce« ie na sporedu š® zabavna Pocciieva enodeianka »Gašperček-slikar«. Za prihodnjo nedeljo pripravlja gledališče »Kralja Lavrlna«. pravljično igro s petjem In plesom. Predprodaja vstopnic za obe današnji predstavi v predsobi male dvorane Narodnega doma od 10. do 12. ure dopoldne. Pred predstavo pa se dobe vstopnice Pri blaga in i.
Jugoslovenskl koncert na Dunaju. Jugo-slovenska koioniia na Duna u priredi dne % t. m. koncert, ki bo posvečen praznika sv. Save Na slavnostni akademiji nastopijo: ga. Irena Veith - Kummerjeva. član Državne opere basist Nikola Zec. tenorist Krsto Ivič. klavirski virtuoz Anton Trost. violinski virtuoz dr. Thon ta zbor pevskega društva »Mladost«.
Pucclnljeva »Manon Lescsnt« v Zagrebu. Zagrebška opera ie uprizorila te dni skrbno pripravljeno Pucclnijevo opero »Manon Lescaut«. v kateri so nastopili trije bivši solisti ljubljanske opere, ga. Zikova. gg. Šimenc In Cvejič. Dirigiral !e kapelnik Ba-ranovlč. režlrala Pa Je prvič operno delo plesalka Margareta Promanova.
Nove premi ere v Zagrebu. Zagrebško Narodno gledališče pripravlja nastopne pre-miiere: francoskega pisatelja Gheona dramo »Siromak pod stopnicami«, dramo drja Mlllvola Delmana »Zlatarjevo zlato« ter Mirka Bogovlča dramo »Matija Guoec«.
Dllotantsko gledališče v SubctlcL Su-botica. kakor znano, nima lastnega gledali-tfa. ker pa so potrebe prebivalstva po domačem odru dovoP velike, se ie ustanovila dlletantska gledališka družina, ki vprlzarja ljudske craTe z lepim uspehom. Intei es publike za dlletantske prireditve je tolik, da pride v kratkem na oder Ogrlzovičeva »Ha-sanaginlca«. v kateri nastopi kot gos* tudi članica Narodnega gledališča v Zagrebu ga. Nina Vavra- Igrala bo naslovno vlogo.
Premijera »Borisa Godunova« v Beo. gradu. Beograjska opera je Imela v četrtek dne 21. Januar, premi ero Musorgskega opera »Boris Uodunov«. ki spada med najznamenitejša dela sodobne scenične glasbe. Naslovno vlogo pojeta v Beogradu baritonlsta Kg. Jurenjev la Jovanovič, vlogo Pimena Rsarevič, vlogo Marine ee. Pinterovlč in Valjani. Opero dirigira naš roiak kapelnik g. Brezovšek. režijo vodi Pavlovskl. plese j« aaštudiral baletni mojster Fortunato.
Naša srallka v Curlhu. Javili smo 2e. da se v kratkem otvori v Curihu razstava jugoslovenske graiike. katere se u-deleži tudi lepo število slovenskih umetnikov. Razstava bo Imela reprezentativen značaj. Vrhovni organizator razstave, zagrebški slikar prof. Krizman, ie poslal v Curih 416 listov naše grafike ter 59 majhnih skulptur v bronu ln keramiki Plastika je namenjena samo za pomožno opremo razstavnih prostorov. Skupna vrednost razstavnih predmetov znaša nad četrt milijona dinarjev. Na razstavi bo zastopanih okolu 3:"» grafikov. Curi-ško razstavo bo uredil prof. dr. A. Schnei-der, ki bo imel tudi več predavanj o predmetu. Če bo imela razstava dober uspeh v Cirrihu, s« prenese tudi v druga švicarska mesta.
Menimo, da nI treba govoriti kako važen kulturni dlnlteli je postalo gledališče v našem življenju zadnja leta. To ie edina institucija, od katere lahko nekaj pričakujemo v današnjih razmerah — če bo zavod hodil po pravih potih. Ta pota pa mu bodo začr-tjivaJI izvirni tvorci in pre-ajalci s kakovostjo svojega dela-
n
Duflo"
nepozabna igralka is KOnigsmarka v novem filmu ....
Stoletnica dekabristov
(18:5—1925.)
Slovenski ttsk le pred mesečen dni skoro popolnoma prezrt znamenito stoletnico ruske dekabri-stovske vstaje. Ker trna dogodek v zgodovini Rusije velik pomen, pri-občujem.-) danes članek, katereza nam je dal na razpolago vseuč. let-tor g. dr. Nikolaj PreobruienskL
Petrograjska Akademija Znanosti Je proslavila s svečano sejo in irdajo posebnega zgodovinskega zbornika stoletnico decemberske revolucije L 1825. Krvavi 14. (26) december tvori zaključek dolge vrste »dvornih prevratov«, katerih je bilo rmiogo v ruski zgodovini XVIII. stoletja. Tudi dekahristi so bili plemiči, častniki, in so hoteli izrabiti s nomoč.io garde »ruskih ianičar-jev« dinastično zadrego po smrti carja Aleksandra I. Toda ta sličnost je malenkostna v nrimeri z globoko notranjo razliko. Dalekosežni dckabristovs/kl načrti pomenijo začetek nove dobe v po. litfčnl zgodovini Rusije. Ruski ča^tn&t so se vrnili iz Fvrope po zmagoslavni vojni nroM Napoleonu, polni narodnega navdušenia in hrepenenja po oo>itičn| svobodi. Domače razmere so napravile nanje vtis in samo od sebe se je pojavilo vpra$anie: »Mar je zato odkupilo na sto in sto tisoče ruskih vojakov s krvio prostost Hvrope?« (Pi«ma Rajev-sikega). Tako je pri.?1o dn oboroženega uoora. katerega so udti5ili topovi carskih vojakov. 14. december bi lahko imel nedogledne posledice, če bi se bilo vstaSem po«reči'o vjeti carsko rodbino aH zasesti petrorraisko trdniavo. To se ni zgodilo, a N<ko!aJ I. vendar ni vedel onega modneea jutra, »kaj ho prinesel današnji dan: krono aH smrt?«
Po krvavih dogodkih v Petro gradu
in (nekoliko pozneje) v južni Rusiji so priSli zarotniki pred vojno sodi$če. Vei nesro sto dekabristov so poslali v Sibirijo in v ječe. Pctorica vodMiev je bila obfSena. Trije Izmed petih (Hestu-7r*v. Muravjev. Rilejev) so padli na tla. ker se je nretrgala vrv. rabelj jih je ohesil vnovič.
HoljSeVrki zelo Ca«tijo «pomln dekabristov. »očetov ruske revolucHe«. da-si nimajo mnoeo skupnega z njimi. Novi demokratični ideali, glasovi ruske emigracije pa so se ob tej priložnosti razdelili. Monarhistični begunci v Parizu so praznovali »stoletnico potlače-nja decemberske vstale«, ker bi bila pomenila zmaga dekabristov razpad Rusije. Predvsem bi gotovo odpadli nedavno osvojeni Poljska ln Kavkaz. Nastali bi tudi notranji nemiri in spori. Dekabristi (vsaj nekateri) so hoteli ubiti carsko rodbino. Izzvali so voja$k! upor s tem. da so troVili vesti o skriti cesarski listini, ki odpravlja kmečko tlako in dolgo vojaško službo. Po do-kabristih zaoeljani voiaki so tudi resnično kričali: »Živel Konstantin!« Mislili so. da branijo pravice drugega bra>ta umrlega caria Aleksandra. Car namreč ni zapustil otrok. Konstantin pa se je odrekel prestolu v korist mlajšemu bratu Nikolaju, ne da bi to bilo splošno znano.
Tega uničuiočega obsojanla pa ne delijo široki kroei ruske družbe, katerim so ostali dekabristi do sedai vzor požrtvovalnosti. Saj zabtevtli odpravo tlake in razrednih predpravic, dasi so snadali sami med najvišje kroge nlemstva.
Jezični grof Rostopč;n (kateretra Ime je zvezano s požarom v Moskvi leta IS1?) je tudi rekel, da naredijo navadno revolucijo čev!j-<ril zato. da postanejo gosnoclie. V Rusiji pa le narobe. Vroča ljubezen do domovine na odtehta vse osebne napake in slabosti. Dekabristi so do danes bližji kot kdaj prei srcu vsakega Rusa. ki trpi vsled nesrečne svoje domovine.
VelIM •atenski itager-flTfn » režiji slavnega CHURUi CMAPLIria
Mri - ELITMI UHO MST10S

sedel starec brez suknje. Sprejel ga ie 1 Prav prijazno in mu ponudil kozarec
iginja.
Anglež ga ie skušal zainteresirati za vprašanje nitratov. Soda kmalu sta se ; Ogovarjala o marsičem drugem. Peg- j je slednjič naravnost vprašal o la- ; Selmourjevi. Tu pa se je predsednik glas zakrohotal.
Peggard se ie dvignil: spoznal je. da fr predsednik Repubiike precej pijan.
Naslednje d.ii ie Peggard nadaljeval svoja raziskavania. da dozna kaj bolj natančnega o Iady Selmourjevi. A vse M man.
Ko ie trvVJel. da fe !ady Selmonrjeva mrtva in pokopana, ie sklenil, da se vrne. Toda moral ie Čakati na parnik Anglijo še Sirinajst dni. hi ker ni }">e! več denarja, je braojavil Foreign Officeu za pomoč.
Nekega večera, ko se je vračal v hotel. mu je prinesla stara iena pismo, koiega Crke so bile Drav nerodne. tc»da pisano ie bilo v čisto pravilni angleščini:
Gospod Peggard. bodite tako prijazni in pridite jutri na večerio v gostil.*? Združenih drŽav. Nimate se bati niti za življenje, niti za
svoboda
Podpis: Neznanka.
Peggard je odgovoril: Gospa.
prav rad pridem, u na Žalost le pod enim pogojem. Boste tako prijazni in plačali mojo večerjo, nimam več denarja. Temu kriv ie Foregn Off.ce. ki v istini preslabo plačuje svoje tajae poslance.
P.-L.-W. Peggard.
Cez eno uro Je dobil odgovor, da je njegov pojfoj sprejet i,i obenem tudi listek s priporočilom za voznika, ki ga odoelje v gostilno Združen h držav.
Drugi dan zvečer je šel Peggard ob šestin z dotra in z začudenjem zapaz i da mu stražnika več ne sledita. Zato ie tem krčevitede stiskal bnowning v žepu.
Najel ie vo«.
—	V gostilno Združenih držav? je vprašal kočijaž. Za nobtjn denar, ka iti nikakor iiisem pri volii, da bi se dal ubiti
Tu se le Peggard spomnil priporočilnega listka in mu ga pokazal. Komai ie foočijaž videl pisavo, je prikimal in za-pokal z bičem: voz ie odJrdral.
Vožnia ie trajata dobri dve uri Pot ie vedla v gore. Večkrat so sreča vali sumljive, oborožene postave.
—	Iskalci demantiov, je zamrmra! vosnfle.
Slednjič so prišli do gostilne. Peggard ie spet stisni! brown ng v roko in stopil v zakajeno sobo, slabo razsvetljeno z oli.iato svetilko, v kateri je popivalo kakih deset banJltov Umazana natakarica se mu je približala in ga vprašala:
—	Gospod Peggnrd? Prosim, potrudite se z memij v di.iing-room.
Štiri stene, dva stola, miza in na njej kositrena posoda: to ie bil d'n'ng-room.
Peggard le tu osfal sam in glodal na karti pot. po kateri se je pelial. Ko je začul lahen ropot, je dvignil glavo. V sobo ie vstonila krasna mlada žena. oblečena kakor oowboy v usnie. z ogromnim klobukom in visokimi škor-nji: bila ie ladv Seln»ourieva . .
Peggard se ni niti začudil. Ostro jo je gledal par trenutkov, potem pa, ko se ie nasmehnila, je dejal*
_ Ladv. čast mi je, prositi vas za
vašo roko.
Ladv Selmourieva se ie zasmetala na glas. Ker ie natakarica začela nositi na mizo. sta sedla in lady Selmourjeva je oričela govoriti:
—	Ce vi ne bi bili prišli kakor nalašč zame. da mi loončno uredite moie zadeve, bi nar dni po vašem prihodu brzoiav »avil v Angliio. da ste kakor ia*
1 umrli u vročici Jaz sem bila v Angliji
orav slabo poročena, in ko nri je soprog umrl. sem takoj odpotovala, da se rešim Londona, njegove dolgočasne družbe in balov. Jaz nisem za to. Nisem bila rojena niti za razkošje, niti za parado Potovala sem po Afriki in Aziii. a nikjer nisem nnš'a zadovoljstva. Lepc-ga dne pridem v Bolivar. Tu se seznanim na enem svo;ih pohodov v gorovje s Tomom Borfom. na;zname.ii-tejšim iskalcem demantov. Teden pozneje sem se poročila ž njim jn sem danes na'srečneiša žena na svetu. Domov so brzoiavili da sem umrla, in tako imam za vedno mir.
—	Dobro vem. da I.ondončan vaše vrste raie laže. kakor bi izdal skrivnost. da se ie hčerka enega prvih lordov Velike Britanije ooročila z banJi-tom. na čegar glavo je razpisana ogromna nagrada v treh iužno-ameri-ških državah. Kakor vidite, vam zaupam.
—	Zelo mi le žal. da radi svoje smrti ne morem raznolagati s svoiim premo-žen:em. sicer bi vas bila nagradila za vaš trud. da ste hoteli dognati moio smrt in vas odškodovaH za vašo slabo nlačo Vsekakor boste .lašli v desnem predalu vašega kovčka dva demanta. ki iu lahko dobro prodate v Londonu
Ko se ie Peggard vrnil v svoj hotel
,! je poslal Foreign Officeu v London naslednji kablogram:
— Sem točno dognal, da ie ladv Selmourjeva umrla naravne smrti in da je dostojno pokopana na bolivarskem pokopališču.
Pred poštnim okencem ie še trenutek pomišlial. potem oa ie uraJniku pomolil brzoiavko in si na tihem dejal: — Foreign bi pač n»ral bolje plačevati svo;e taine poslance.
Bil je je ičen, suhi at pravcat grobi kandidat . . . Zdaj pa hrust je taki Zakaj? Redno pi;e ,Bud.1ha" čai!
da eden par nogavic z Ilgom ;n zntuiko (rdečo, modro ali z)a'o) »a m
nkllufc«
traja kakor ttirje pari dregO* 'ako kupite eden par. DobtraJ« m v neb prsdajsaafc
Gospodarstvo
Leto 3922. J 923. 1924.
Leto
1922.
1923.
1924.
V % 7.12 9.91 10.63
1.88 2.14 1.38
Pred trgovinsko pogodbo z Anglijo
Naša trgovinska bilanca z Anglijo.
Med trgovinskimi pogodbami, ki se imajo v doglediii dobi skleniti med našo državo in inozemstvom, je radi svojega obsega in pogodbene dobe za naše gospodarstvo brezdvomno pogodba z Anglijo in njenimi kolonijami največjega pomena.
Naša trgovinska bilanca z Anglijo je Po uradni statistiki zu.ianje trgovine znatno pasivna. V naši uvozni trgovini ie Ang!i'a na četrtem mestu, dočim je v izvozni trgovini šele na desetem mestu. V zadnHh treh letih ie biia naša trgovinska bilanca z Anglijo naslednja: Uvoz. tisočih Din 458.542 823.373 874.442 I z v o z. tisočih Din 69.478 172 256 131.529
Naš uvoz iz Anglije absolutno in odstotno stalno narašča, posebno je napre doval v letu '923. Naš tzwz v Anglijo pa je že leta 1924. zaradi porasta dinarja znatno nazadoval in se ie tekom leta 1925. situaciia le še poslabšala. Pasi-vum je torej narastel na vsoto nad 650 milijonov d:nar.iev in moramo zato na-daljnemu razvoju bilance z Anglijo posvetiti prav posebno pažnjo.
Naloga trgovinskih pogajanj z Anglijo je predvsem, da se ustvari primemo bazo. da se zmaniša sedanii pasivni saldo ter da se zboliša razmerje vrednosti izvoza in uvoza, ki znaša po zadnji statistiki 1 : 6.7.
Posebne važnosti pa ie ta trgovinska pogodba iz raz'oga. ker se sklepa na dnlgo dobo 10 let. v kateri je pričakovati znatnih izprememb v razvoju naše trgovine, fndustriie in pomorstva, kakor tudi glede na deistvo. da bo veljalo načelo naivečiih ugodnosti po tej pogrdbi ne samo za materinsko zemlio Anglijo, marveč tt:di za —težno večino nien:h koln-nii. ki prideio za dobavo sirovin in za import naš li industrKkih izdelkov v vedno večii meri v pnštev Od anc'e-ških dominonov in kolonii imaio naded nii svrm carinsko avtfvnomilo: ! ) v Evropi: Oibraltnr. otok Malta: 2) v Aziji: Angleška Indiia. Aden. Perim. Cevlon Hong-Kong. Straits Settle-snents: 3.1 v Afriki- Zlata oba'a. S:er-ra Leone. Senrgambia. N g?ria. Sv. He-
lena. Mauriciievo otočie. Somaii ob-ila.
Egipt m Egiptski Sudan. Kanland: 4.) v Avstraliji: Commonwealth, Avstra-Jija. Nova Zelandija. Tasmarria in d-I Nove Onineje: 5.) v Ameriki: Kanada. Nova zemiia. BntansVi Hoodnras. Bermundsko rttočie, Trinitč. Fak'andsko Otočie. Angleška Ouavann. lama ka. Sveta Lnciia. Orenade. Tabago. Barbades itd. Za vsa ta ogromna ozemlia bo veljala v carinsko - tarifnem oziru uer-id-nostna recinrocite-ta. Podrobno popisovanje ca-incke nolitike vseh gospodarsko . avtonomnih kolonij bi vodilo pre-da,f,č.
Prznati ie treha. da se Angleži za naša trž;Šča intenzivno znnšmaio in da posveča vi svoii trgovinski nror)agnn<Ii in nnvezan!u stikov z Irg^slaviio vel;-kr> pažnio Za»o ie v bodoče računati le s porastom direktnesn itvozn 'ndn«tri1-skfi r>roizv»ndov iz Angine v tr-šo državo. Nisnrotno r>a Angleži ni^^io no-seb-negT interesa na >zvnzn na?'h izdHkov in na org-"V7ociii 'z^-ozne trgovine od nas. ker cV h:io živila ii sirov'«" no rg^ne.fših pogojih iz svojih lastnih koloni.
Obenem bn na'oga bodoče rosrdbe. da nastavi medsebojni trgov'ni d">hrn pravro r»r^'ngo ta^o d^ bodo Angleži v bodeče 7. večiim znižan ;»ni cfonali v
ia predpisal tako zvani 35—120 odstotni vojni pribltek, ki za Slovenijo v veljavnih zakonih m utemeljen.
Vojni pribitek se je zaradi vojnih razmer med vojno s cesarskim ukazom od 28. 8. 1916, d. z. 280 začasno ln do nadaljncc« dovolS, veljavnost te začasne dovolitve, ki se sploh parlamentarno tu nikdar uzakonila, pa je s finančnim zakonom od 30. T. 1918. d. z. 285 čl. L zakonitim potom prenehala dne 31. 12. »18. Predpb In pobiranje te volne doklade sta bila torej s 31. 12. 1918. dalje zaradi točne dolofte avstrijskega finančnega zakona ukinjena. Nadaljnje dejansko pobiranje te volne dok! a de Je bilo do nove zakonite finančne doloflb« brez zak°nite podlaze. ker avstrijski, pri nas veljavni dohodninski zakon kakega pribitka k dohodnini ne pozna. Prehodna naredba deželne vlade za Slovenijo tozadevno ni prav ničesar zakonit© doJočla.
Prvi fnančni zafcon kraljevine SMS za I. 1930/1921, ki obširno določa razne prl-brtke ln doklade, ter finančni zakon za poznejša leta 1922/23. In 1924/25. za Slovenl-lo in Dalmacijo, nifcler ne u stan ovija predpisa ter pcbirania z avstrliskfm finančnim zakonom uklnlenega začasnega vojnega prfb'tka na drtiodnino.
Predols hi šokiran«" volnetra prebitka al! državnega pribija s 35—120% po lestvici nima toret v Sloveniji b> Dalmaciji nid v teme'lnem dohodninskem zakonu n't! v naših finančnih zakonih ali dvanajstlnah zs-Vo-?te fvvfage.
Istofko ie ne?afconft invalidski ln komorni davek, v kolikor se le predpisal od n*T?Vomtega 35—120 odstotnega vojnega pr?b'tka.
Namen te opo^oritve le. p-kazatl, zakaj je Slovenija le nekai let sem z davki preobremenjena v primeri z drugimi deli naše države, ter ©okazafi, kje tiči pravi vzrok, da plačuje Slovenija vsako leto na desetine milil on rv dinariev nad nroračunom fl-nanč. ministrstva «ameea. Ta preob'eme-nltev mora tekom let vsprlčo £e drtieih teiftočači dovesti do naše gospodarske propasti.
Otjozarjaroo torei vse tKte davkoplačevalce. ki se čirttio po predpisan! dohr>dn!n! s prtk'?dami preohremenlcne. na nJ'hovo nravico do oriziva v navedenih 2 smereh, ki se naj glasi pr3i'ržno takole (v običajni ob'»ki);
«Da\čii 3<iim'nhtraclii v l.1riWlanI. K
5t____ Pr1»'v pr-Mi predpon d^odnlne "n
nr3i!tknv. P d^isanl (nai sled! Ime In hi-vališče) ce pritožujem proti predpisu d'>-bndn!ne z vsemi orihltki za davčno leto 1025., ki se tni le predpisala z zne-^o^m n:n... in si^er v naslednjih točkah: 1. ker se le nrednisal k osnovni dohodnini ko-t državni pr^itrk »•■> lestvici 35—120% tako-pr"1>H?k. ki za S1oven'Jo "n
d''"k tni sfk Z n
•<imi trž'š*i in se ne
bodo marali nn«t'nž»vafi inrz"msk:n ^n. Kr"-1ova'cov ter zatmn«fcov. marveč ho Inhkn to ulogo prevzela domača vele-trgov:ra.
Ta r>rrji?d b' imeli ro<m-S;ti in o'a!-šiti n->ši denarni zavrli. Olavna ovirn hitre:š"g'' r?».vn'i d'r<,kt"",,a prompta je norrp^Ttnn^ z"nn!a angl-š'-egi iez"-a pri n^^b trtn.'<vcih ln nepoznan'" notreb in naTi"n trgovanta na ang1cš'<;h tr"!-5č'h 7ePti na ie tudi. da se a^g,nšVi kar>;ta' 7.->'nt°resira knj	zt na-
še STOvine da s? ^mrisira n::h elc^^a. taci'a H no:ai"a ?. ustanovitvijo n^^h 'n-diK^ri^kli prtd^fi d-vnnča r>rod'iVc<;a K v"r?;E->nin r->?° tnj">v'nsV(, zgodbe z Anglijo sledi še
Ivan Mohorlč.
DavkonlačevaVem
Iz eosT>r>dTskih krog^ smo prele'1 na-sledrnio nDozorltev m navodila za davkoplačevalce:
Davčna ?(fm!n1'tr»cija v l.|i+i'1anl ie ob. vestila da\-^or>'a.,|«vaice o nred-oUn d * d-nine z vsrmi nrt»1l*t1 za davčno leto 19?." in o-v->zor'la. da noteče prizivn! rok pr^-H pr'(to'sii 30. t. m.
Predpone *vo»e v	so ngrf*m"e.
2« osnovna (Vih-dn^a kaže vefno^m dosti vi?ie Številke nd pre^nith d^vf-^h i«t, dn.sj naše f««prd->r<tvo v^dno	n->vk'*-
so naš',1 premalo zašč'te ▼ I.
Strnit!
Drvčns adm^^tracila v T i'fi'i-n1 t>a le p-« n"V'd:"h de^a-ta	in
rpč'ir!b doh-<'•»'•"> s	<t->'<vna
pravilne zak n'te	T'^o Je
predvsem k osnovni dohod Mrl pri računU
Da!|m?cii5o v ve'javnih zagonih ni ut«<me-lien: 2. ker ie nezakonit tudi predite htca' H^skasii in k-Mamiesa davka, v kolikor se Ima pobirati od nezakonttesa 35—120 odsotnega vojnega pr*b!tka.
Prosim: 1. da se predlo?! ta orlzhr vKJi stopinji, ki nai d redni srno dohodnino trii'a v smislu pritožbe: 2. da se ml d voli g'e-de rta v's^kost doh^dn!ne s temi pr:b'rV! odlog plačila V. (ali predpisane dnhod-mne do nravomočn^ti tega prrziva. — Kr-M in datum. — Pod^K
V tem smi*ln se^tavPena nrlt -^ha se naj kolcnie s Mkom n-n fn odipoSlje Davčni adtVnristracHI v I ii>b'ianl.
Ako W hila tud! kaka dnfa davf«a sd m'n!stracija aH davčno okrajna oM««»vo « tem ča^u predp*sa1o doh"dn;no. na) se naslovi prteiv na do»!Jno davčno oblastvo, ki le predpis dohodn:ne izdal i.
Ako se pa misli eden ali drugi rbdavfen-cev prit -ž!tl mdi gled^ osnovne dnh'dnine ker cenilna komisija ti|e«"ve napmedi nI upoštevala, in se mu Mi tudi osnovna dohodnina previsrka. rmvra tozadevno točko navesti in posebc! utemeljiti.
Finančni zakoni po vrsti za'hraniuieio predpis in rsterievanje davkov aii pr'l>:t-kov, ki niso izrečno v f nančn h zak nih in proračunh utemeljeni. Odgovorni za to so dotični državni orzani tudi osebno.
Spričo nerazmerneca naiezania davčnega vijaka v Sloveniji le umestno, da «e oprti na zak-n po tem navod lu prlt"fi|o cenziti, ki se čutiio Dreobremeniene in ho-čeio svoie pravice braniti, ter da vloži do 30. t m. priziv.
Ljubljanski trg
V nvn-ilem tednu so se v Ljubljani po. dražili sladkor, pšenična moka in pšenica, dočim sta mleko in turščica cenejša. Cene iaicem se drže na prilično nizkem nivoju: ci;a'o ie slan:na hila mestoma malo cccrcj« ša. Sadja in zelenjave je na trgj malo.
Cene so se gibale takoie: Meso: govrje 15 do 19. telečie 17 — 20. sv'nrs'o 20 — 25. slanina 19 — 22. mast 26 do 27JK). šunka 35. preka:eno meso 29 — 32. koštrun'e meso 14 — 15. kozličje 20. konisko 6 — 8. hrenov, ke 35, kraniske sveže 32 — 40. polprekaje« ne 32 — 35. suhe 67. prekaiens slan:na 30 Din za kg. Perotninn: kokoši 25 — 35. pete«
1	ni 30 — 40, race 20 — 30 Din komad. Do. mači zaid: S — 25 Din komad. Ribe: krapi 26 — 32 50. sulci 50. ščuke 25 — 30, klini 1^.50 — 15 Din kg. Mlečni proiz\-odi: mleko
2	— 3 D n liter, sirovo maslo 40. čaino 50
—	55. kuhano 45 D n kg. Jajca: 250 — 325 Din za par. S-tfje: jabolka 4 — 8. orehi 12. luščeni 35. suhe češplje 10 — 12 D n kg rpecerilsko b/sfo: kava 40 — 76 pražena 56 — 100. sladkor kristalni 13.75, v kockah 15.25. riž 10 — 12. testenine 9 — 12, eaj 75 D n kg. namizno olje 20. jedilno 18 Din ii. ter. Mlevski proizvodi: pšenična moka «0» 5.75. kaša 6—7. ješprenj 6 — 7, ješpreni. ček 10 — 13. turščična moka 3.50 — 4. tur. ščični zdrob 4 — 450. pšenični zdrob 6.50, a:dova moka 8 — 9 Din kg. ?i/o in sfročnit ce: pšenica — 360. rž 260 — 290. ječ. men 240 — 260, ovea 245 — 260, proso 275
—	300. turščica 215 — 225, ajd* 300 — 3ZS, fižol 3.50 — 360. grah 400 — 500. leča 600 Din za 100 kg. Zelenjava in sočivje? endi* vija 20 — 25, motovileč 22 — 28, radič 12 —
18, pozno zelje 2 — 2.50, rdeiie 4 — 6. kislo 250 — 3. ohrovt 3. karfijoU 7 — 9, kolera# be 8, kole rabe.pod žemljice 0.75 — 1. Spina, i« 15 — 20. čebul« 2 — 3. česen 15, krom. pir 1.25— 1J0. kisi« rep« 2 — 2.50 Din kg. Kurjava: premog 40 — 46. Din za 100 kg. trda drv« 160 — 180, mehka 100 Din za ku. bični meter.
Cene krmi so bile: sladko seno 75 — 80, polsladko 60, kislo 50, slama 50 Din zs 100 Kilogramov.
Mariborski trg
Včeraj so pripeljali slaninarji ns trg 73 vozov z mesom, ki se je trgovalo po 10.50 do 25 Din kg. Zaklanih svinj Je bilo 268, ki so se proda iale po 15 do 18 Din kg. — Krompirja je bilo 8 vozov po 0.75 — 1.50 Din za kg. Ostale cene so bile: Perotnina: kokoši 40
—	50. piščanci 22.50 - 37 JO. gosi 50 - 75.
rrani 75 — 110 Din komad. Domači zajci:
—	15 Din komad. Zelenjava in sočlvje: karfijola 2 — 15. česen 15 - 23. čebula 2.50
—	4. ohrovt 1 — 4. sveže zelje 0.75 — 1, ki. slo 2.50 — 3. kisla repa 2 D n za kg. erdi. vija 1 — 1.25 Din komad, berivka 1 Dn kupček. Sadie: jabolk« 5 — 8, hruške 7 — 10. suhe češplje 10 — 14 Din za kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3. »metana 12 — 16 Din liter, maslo sirovo 34 — 44, čajno 45 — 60. kuhano 42 - 50 Din kg. Jajca: l JO - 1.75 Din komad.
Nadalje so kmetje pripeljali 9 vozov se. at> in dva voza slame. Cene so biLs seno 75
—	tO, »lama 50 Din zs 100 kg.
Tržna -joročila
Novosadska Maj°vna fcirza (23. t m.) Pšenica: bašika. 8 va-gonov 302.5 -305. T u r J č I c a: baika, stara, 4 vagoni 157.5 —162.5: srbijan«fca, ICenafc, 3 vagoni 118. Moka: «os», baSka, 2 vagona 480; «5n 1 vagon 385; «6., I vagon 260. Tendenca mlačna.
Dunajska borza za kmetijske predukte (22. t. m.). Cene v Ameriki močnele nazadovale. Te vesti so povzročile na dunajskem trti*ču nera»položen|e In ie bilo povpraševanje majhno. Notirajo vključno bla-govnnprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 41.50— 42. madžarska pot'?ka 47—49; rž: march-feldisika 2S.25—28.75: turšffiea: 21.75-22.75; oves: desmači 26—29.50.
= Oslabitev cen na žitnem tržišču. Na
vojvodinskem tržišču le koncem tega tedna tendenca nekoliko popustila. Cene pšenici pokazujeio tendenco oslabitve. Predvsem Pa so nazadovale cene turščicl. Podrobna so poročila Iz Amerike in z Duna a. Situaciia na svetovnih tržiščih ie mahoma postala ro pet neiasna in so kupci rezervlranejšl.
—	Carinske olajšave za uvoz elektromotorjev. Ministrstvo za trgovino ln industrijo je odradilo da se bodo v bodoče izdajala potrdila, da se elektromotorU ne lzdelu!ejo v naši državi, samo ako bo Slo za motorje, ki naj proizvajajo preko 50 konjskih sil.
= Vlaganje dohodninskih napovedi. Zadnjega t. sn. poteče rok za vlaganje dohodnin SMh napovedi. Kdor ne more napovedi vlo žiti v določenem roku, naj pravočasno vloži prošnjo za podaljšanie roka.
= Stanje valut na svetu, iz okrožnice gu verneria Angleške banke n ra-zvidno. d3 se vedno bolj veča število onih držav, katerim se je posrečilo stabilizirati svojo valuto. Potemtakem se tore) stalno manjša polje za špekulacijo. Države ki so stabilizirale svojo valuto, so nasledtiie: Italija. Avstrija, lisi-Kija. Češkoslovaška. Gdanska. Estonija. Fin ska. Nen»či a. Iniii.-a. Anglija. Ju gos lav i
i	a. Letonskt. Litva. Nizozemska. Portugalska. Rusija, švedska. Švica. Madžarska in še nekatereše druge. Stabilizirale pa 4e niso svoiih valut med drugim Argenliniia. ISrazi tija. Danska. Francija, (irčiia. Japonska. Nor veška.. Rurrunska, Holgarska in Spanjolska. Poljska ki )e hnel3 18 mesecev svojo valuto stabilno, ie naletela s svojim načrtom sta bilizaciie na ovire.
= Carlnjene poštnih paketov v (talij), italijanska carinarnica ocarlniuje tu Ji poštne pakete v teži preko 5 kg po pogodbeni (.ni nimalni) tarifi, ako le iz poštne spretnni:e razviden Izvor iz države, s katero ima Ita-
ii	a trgovinsko pogodbo. Za težo poštnih pa ketov ni določena maksimalna teža.
= Angleško sladkorno Industrijo (Inanslra avstrijski knp tal. Po vesteh praških listov namerava o Češki eskomptni in kreditni zavod. potem ttanka za trgovino in industriio tla Punaiu ter Srednjeevropska deže.na bati ka ustanoviti na Irskem veliko sladkorno tovarno Tovarna bo pučela z obratom brž kone že prihodnjo iesen. V dunaiskem levičarskem časopisju se ta akciia napada češ. da pomeni ta način uporabe avstr. kapitala posmeh ogromni brezposelnosti, ki vlada v Avstriji. Taka politika da irbiia avstrijske finance, ogroža avstrijsko trgovinsko bilanco in je socijalno kvarna, ker ne ustvarja tisožnosti zaslužka doma v Avstri i.
= Tcžkoče v madžarski mlinarski Industrij. Kakor poročajo iz Budimpešte, je več madžarskih mlinarskih podjetij in žitnih trgo vin prišlo v težkoče zaradi neuspelih špeku lacij na baisse v Chicagu. V velikih neprili-kah se nahaja zlasti koncem »Viktorlac ki razpolaga s 55 parnimi mlini.
= Porast hranilnih vlog v češkoslovaških bankah. Iz Prage iavljajo, da je porast hra nilnih vlog v češkoslovaških bankah znaša1 v L 1925 okrog 1 mili ia rde Kč.
= Obtok novčanic v Avstriji e nazadoval po izkazu po 15. t. tn. za 55 milijonov na 771 milijonov šilingov. Oi^enem je padia podloga za 20 milijonov na 482 milijonov šilingov.
=: Insolvence v Nemčiji. V preteklem letu le znašalo celokupno število konkurzov v Nema i 11.130 i„ poslovnih nadzorstev 588f> Samo v decembru je bilo otvorlemh 1640 konkurznlh postopanj hi na novo odrejenih I.JV5 poslovnih nadzorstev.
—	Zunanja trgovina Bolgarske. Uvoz v
Sf^JS.""" v prv,h devetih fresecih
V-S. 319.433 ton v vrednosti 5.57 miliiarde levov proti 285.945 tonam v vrednosti 4.09
Ob zaprtju, prebavnih te2kočah hi konge-stiji je vzeti tia tešče en kozaiec Frane* Jožefov« naravne grenčice. Kakor so na klinikah u notranje bolezni po mnog h izkušnjah dokazali, je Franc-Jožcfoira greneča izredno dobrodelno odvajalno sredstvo. Dobi te v vseh lekarnah, droger.jah m trgovinah z mineralnimi vodami._
^■■mMSniM^HMHHi^Hi
milijarde levov v enakem času leta 1924. Uvoz ie v Istem času dosegel 218.783 ton v vrednosti 4.24 milijarde levov proti 2f».816 tonam v vrednosti 3.18 milijarde 'evov v enakem času leta 1924. Primanjkljaj je zna šal torej za prvin devet mesecev 1925. 1.33 milijardi lovov in se ie torej povečal proti primanjkljaju v enakem času leta 1924, kc je znašal 0.91 milijarde levov.
23. januarja.
ZAOREB. Borza danes ni poslovala. V
svobodnem prometu v privatnih papirjih ni bilo nikakih poslov. Za Vojno škodo je bilo zanimanje le malenpostno. Tečaj se ii ie glbai med 313—314. Na deviznem tr žiščiu je bila tendenca nespremenjena hi premet minimalen. Zabeležene so za blago naslednje taksaclje: Dunaj 796. Berlin 1346 Italija 228.75. London 274.8. Newyork 56.45, Pariz 212.5, Praga 167.55. Švica Iu92.5.
CURIH: Beograd 9.16. Berlin 123.30, Newyork 51 R, London 25.178. Pariz 19.38, Milan 20.9025, Pra*a 15.33, Budimpešta 0.1»>7260, Bukarešta 2.25, Sofija 3.60, Dunaj 72.93.
TRST, Efekti: Obligacije Julijske Kraijrne 67.25, 2nn->stenskS 276. Asslcura-zioni General* 6325. Oceania 148. — Devize: Beograd 43.SO- 44, Dunaj 347—351. Praga 73.25—73.75, London 120.30-120.45. Paria 92.5P-93, Newyork 24.70—24.80. Curih 478—4S0. — Valute: dnarji 43.50— 44. dnlarji 24.60—24.75, 20 zlatih frankov 94-97, zlata liTa 477.46
BERLIN: Beograd 7.42. London 20.395. Newynrk 4 195. Pariz 15 695. Praga 12.416, Curih 80.99, Dunaj 59.05, MIlan 16.935.
Zobje beli in čvrsti usta sveža in lepa
to je uspeh zobne paste
PCBCCO
Za negovanje kože:
„PEBE£Q - GoM - Cream"
Nova
bleščeča luč
Zfl
izložbena filma, razstavne \rosi(,re. delavnice m pisarne.
Največja sveilobna moč pri istočasnem šledenju toka.
Zahtevajte popis „Bel. 402" poleg cenika in rcferenc pri zastopniku
Ferasacta Sove, Beograd,
Knez Mibajlor Venac 13/14,
cMM;
5
favtomobilskih raz=tav v Nfv, jellZel jO Yotku, Berlinu BrOssl u ;e bi
larlev - Da^Msozi
3'/» ŽP snožel 1925
kateri nudi svoiim vozačem kon'ort, sigu-nnst pi! na nižji nabavni eenu Naročite takoj. e'i si ~aiiguiate pravočasno dobivo že z početkoir s zlje. Ni ogled pri Generalnem zistcpstvui
0. Žsž^ls, Lf(nblisna;
Tavčarfeva ulica 11.
Ljubljana, 23 jannarja 1926
Mremenskd poročilo
L'ubliana 306 m nad morlfrr1
Kia opazovanja	ob	/ račn tlak	črnina temperatura	Veter	UblaOnu 0—10	.—1—1—-1 r ada v ni mm
! 1. um ana . . . LiuSjana . . . l.iiibljana , , , ^agieb .... Beograd . , , Dunai .... i ''raga .... ; Inomost , „ 0	7. 14 21. 7. 7. 7. 7. 7.	772 5 .706 770 6 771-3 770-1 768 7	—	40 -	03 —	sc -	60 —	50 -	15-0	sev. vzh. zahod sev. vzh zah. sev. zafc.	10 (megla) 2 2 10 (meglai 8 10 megla	04
Solnre vzhaia ob 7 30 zahaja ob 16-54,
Veliki zrač.ii vrtinec, ki je povzročil tako hud mraz in snežne meteže ali na-'ive po deželah ob Sred« zemskem mor-iu. se ie prestavi! nred dobrim tednom dni proti severovzhodu ter se ustavil nad kontinentalno Evropo od Anglije Jo Balkana Iz niega se ie razvila široka depresi a. območje rezkega zračnega tlaka, v katerega ie od vzhoda neprestano silil mrzel zrak iz Rusije, od juga na se v višinah dotakal topli zrak. Z Jcnresiio vred se je prestavil ves sistem slabega vremena nad srednjo in -capadn.i čvrono in v vsem tem prede-•u ie izdatno snežilo, dočim ie nad sredozemskimi deželami postalo toplejša.
Tekom tedna se ie vremenska situacija toliko spremenila, da se je iz tega kompleksa nizkega tlaka razv% več depresij. Ena je odš a preko Balkana na Cr.10 morie ter povzročila na vsej noti ht:d snežni metež. osoblto v Rumu-ni.n. Prrga. z:lo sbbrtna. se je ustavila nad severno Adrijo in bližnjo Italijo. a nj povzročala padavin. Glavna depresija pa se je razvila nad Anglijo in v nieni bližini; ta ie potegnila na.se vetrove z juga. zato je vsa zapadna Evropa dobila znova trrio vreme in ne le v AngllM. msrveč tudi po vsej Fran-ciii. Belgiji in Holandijj su imeli domala ves teden južno vreme; preko Švice
luna vzhaja ob 12 51 zahs a cb 2 42
in zapadne Nemčiie je segalo južno vreme celo v zapadni del Avstrije. Toda ta angleška depresija je potegnila na^c tudi mrzli zrak iz Rusije in dotekal je oreko Baltiškega morja in Skandlnavi c in preko Nemčije: v predelu med Alpami in Skandinavijo, kjer f© se mešale različne tople zračne plasti, je ves teden precej snežilo.
.Mi smo ostali zopet nekako v zatišia. V naši neposrednj bližini je bil zračni tlak sicer razmeroma n:z?k. a precej enakomerno razporejen tako. da niso nn. gli zato nastati vetrovi; imeli smo radi tega naiveč meglo in vreme brvi padavin. Tudi dotok ruskega mrazr, je ime! severnejšo pot. Šele pnsti koncu tedna, ko se ie nenadoma razvila v:' a depresija med srednjo Italijo in povzr -čila tamkai obilne padavine — tudi pri nas je v noči cd četrtka na petek poskusilo snežiti, — ie potegnila na--c mrzle zračne mase z Rusiie in d- bT smo nenadoma zooet večii mraz, ahkr? ti jasno nebo mesto megle.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Oblačenje od zapada. Na z?pa-du se bo temperatura nekoliko dvigtrla. na vzhodu in jugu bo na;brže ostala še nelzoremenjena. Na gorah viharni vetrovi.
Le za odrasla
so izš'e v slov. prevodu sve'ovno znane novele
PEEAMERON,
ki jih je spisal .tal. pisatelj Boccaccio. Dekameron je knjiga ljubezni knnga žgoče satire na nemoralno živlienje duhovništva in menistva, knj.ga smešnih a čudovit,h doživ ja;ev iz meščanskih in plrm ških krogov v XIV. sto et;u, Dekameron je okrašen z 33 ilustracijami. Za mladino je knjiga neprimerna. Broširan velja Din 56-—, v celo platjo vezan Din 72-— Luksuzna izda a D n I00-—
Izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v LJubljani
Goriške dopisnice
Davek od daviti — Povratek valpetov. — Rešitev Slovencev od gospodarskih skrbi. — Oh, asimilacija, kje si tL— Odvetniški proletarijat — Goriški Mont in njegov komisar. — Krstni kamen na sodniji. — Učitelj nebodigatre-«Jutro» in sovražniki. — Čarovnik Jutro na grmadi. — Cr
ba.
Radio-Jutro.
✓rna senca. —
Na Goriškem, sredi jan.
Ker je tudi pri vaa r Sloveniji davčno vprašanje eno izmed najboij perečih, ho« čem navesti en primer davčnega izterjeva« nja pri nas, da ga boste primerjali z vašimi razmerami:
Marij« Sirk por. Prinčič iz Me da ne štev. 28. ▼ Brdih &e je nahajala sama doma, ko je prišel davčni eksekutor, da odžene junico iz hleva, ker niso plačali zadnjega davč» neg« obroka. 2ena se je ustavljala, češ, po« čakajo a«j, da ae vrne mož domov, ki bo plačal d«vek z globo vred. Pomagalo ni nič. Ek^ekutar je šel po karabinerje in ti so za« čeli vlačit junico iz hleva. Mlada žena je gevsda od druge strani pridrževala živino, gatu skoči karabiajer k njej in jo začne daviti z« grio. Ker je bila Sirk noseča ia je ob enem dojila otroka, so jo obšli krči, siabosti, ome-dievice. Tako jo je dobil mož, ko »« je vrnil domov. Ves prestrašen hiti aa karabicereko pasejo popraševat, kaj so počeli z njegovo no^eoo ženo. Opravil je dobro. Karabinerji so ga iz strahu, da bi no napravil ovadbe, pridržali v kasarni, eden izmed njih je pa ta čas letel s kolesom t bližnji Krmin k predstojnikom po in« formacije, kaj jim je storiti. Vrnil so jo najbrž z »dobrimi« navodili, kajti moža so izpustili, nosečo ženo so pa z dojenčkom vred zaprli tor skovali proti njej ovadbo, da jo — psovala državo, Mussolinija in dru« ge fašistovske svetce. Nič ni pomagalo možu tekanje po Gorici in Krminu okoli sodnikov in odvetnikov, ženo so mu drža« li zaprto v letošnji hudi zimi. Ni mogel iz« poslovati od zdravnika spričevala, da bi jo prenesli v bolnico. In tako je hodil k njej v celico, kar so mu milostno dovolili in tu so vsi trijo jokali: on, žena in dojenček. Črez teden dni je bila razprava, pri kateri so mu obsodili ženo na tri mesece zapora. Pritisk in strah pred orožniki je tako velik, da ni hotel noben odvetnik prevzeti obram« bo...
Karabinerski brigadir, to je naš sedanji valpet po naših vaseh Pozdraviti ga moraš prijazno s smehljajem na ustnicah, ponu« dit: cigareto, odpovedati se svojemu dekle« tu, ako njemu po njej zažeii, ustreči mu v vsakem oziru. Ako ne, si »Sovversivo, italofobo, irredentista«, ne dobiš ob rt niče, potnega lista, ne dopusti ti prireditve, za« lovi te, ako se pritožuješ o tatovih itd. Zato ga morajo pozdravljati spoštljivo pop
in oštir ter mlada učiteljica...
•
Gospodarsko nas držijo dobro pri tleh. Kjer le morejo nas pristrižejo. Tako n. pr. so v Bovcu in Kobaridu italijanski zakupniki užitnin poneverili nad 200.000 lir denarja. Riidi tega to se nekateri domačini in občine zavzeli za to, da bi oni vzoli ▼ zakup užit« ninsko izterjevanje. Ne! Ponovilo so je isto kot pred dvema letoma z« davčne izterje« valnieo. Sploh, kjer se potegujeta pa bodi za službo, za zakup, za obrtnico ali kaj drugega Slovenec in Italijan, ga ni zlomk«, da bi opral Slovenca sirmnje protidržavnega elementa. Zmaga vedno Italijan. Se pri dražbah zmaga Italijan; J« za to poseben si« stem za kolo žrebanja. Ne pomaga ti diplo« ma, dosežena na italijanskih vseučiliščih in
drugih Šolah, živinozdravnik, zdravnik, da« car, notar, davkar državni zakupnik, ob« činski tajnik, da celo tudi že sluga, poštar, ne pomaga ti nobena diploma. Zato so naši ljudje začeli opuščati vse različne natečaje, ker vedo, da je vse zaman, zaman. Kar ae tiče državne službe smo pa iz take kaste, da bi okužili celo upravo. Zato je že dav« no izginil zadnji Slovenec iz vrst državnih uslužbencev.
•
Pa bolje tako! Vedno večji postaja radi tega prepad med nami in našimi sodržav« ljani Italijani. Same so potrgale oblasti mostove združitve. Asimilacija sc vedno bolj zajezuje, vedno bolj tuji se počutimo tu, prav dobro znajo netiti v nas odpornost in neprejemljivost za njihova Videmski časopis »Camicia nera« je o priliki obiska videmskega prefekta Riccija po naših kra« jih zapisal: »Ne pomagajo ničesar slavo« loki, napitnice, zbobnanje skupaj vplivne}« ših oseb v kraju, komandirano odpošilja« nje vdanostnih brzojavki« Pa tudi mnogo drugega ne pomaga prav nič. Papagajsko na pamet učenje pesmic po otroških vrtcih, italijanska šola, vse ne pomaga nič. Vedno zapletenejši postaja manjšinski problem v naših krajih. Cela vrsta zatiralnih odredb tekom preteklega leta je dosegla čudovit uspeh: Nikdar še ni bila volja do samosvo« jega narodnega življenja pri našem ljudstvu močnejša kot te dni. Cela vrsta zatiralnih političnih in gospodarstvenih odredb je uči« nila, da čuti sedaj naš narod odvratnost napram vsemu tujemu, sovražnost v vsaki tuji, ne naši akciji.
•
Modre sodnike imamo. Ni ga tako črnega in popisanega kazenskega lista, da bi se ga ne dalo oprati Ropal si, kradel, goljufal, napovedoval sleparske konkurze; ne boj se — vso izgine v svetli luči obrambe, ki opi« sujo obdolženca kot bojevnika, za čast in veličino fašizma narodnega borca, vnetega pristaša sedanjega režima. Fašistovska iz« kaznica je tisti čudodelni krst, ki oporo vso prestopke. Ni, da bi se odvetniška zbornica v Gorici razburjala radi tega, ker se je že itak dr. Pinausig sam razburil, raztrgal za« pisnik in ga vrgel sodnikom tekom razprave v obraz. No sodnikom ne more tega na obrazu ugotoviti noben zdravnik Dokaže bo pa lahko, da imajo štirje suspendirani slo« venski odvetniki obilo klijentele in da ta n« hodi k laškim kolegom ker ti radi ne» znanja jezika ne razumejo dejanskega sta« nja, da bi uspešno vodili pravdo. In potem je tudi s socijalnega stališča grdo, da bi ti štirje še dalje vodili dobro idoče pisar« niče. Koliko italijanskega odvetniškega pro« letarijata je v notranjosti države! Že ▼ Trstu lovijo italijanski odvetniki po tribu« nalu naše ljudi za kamižolo in za petnajst, za deset lir obljubujejo uspešno zastopstvo. Zibajoča se kavarniška miza je njihov ce« nen «studio».
•
Pa še nekaj dobrega je prinesla razprava in obsodba štirih slovenskih odvetnikov. Dokazala je jasoo«čisto da to se oni motili, ki so hoteli postaviti goriškemu Montu ko« misarja radi proti državnega zadržanja te«
0a mod«. Odlok podptaa od samega
prevz. knezonadškofa Je od vezal dr. Orla dolžnosti pravnega svetnika pri Montu, ker se smernice zavoda ne strinjajo s početjem dr. Orla pri podpisovanju dolarskega poso« jila...
•
Tesno in vzorno složno je sodelovanje med našimi političnimi in sodnimi oblastmi Vzajemno se podpirajo in izpopolnjujejo v izvrševanju svojih težkih zgodovinskih na« log napram trmasti narodni manjšini. Am» pak čast, komur čast in prednoot boljšemu. Noben kancelist na podprefekturi, kaj kan« celist, noben prefekturni tajnik, in niti sam g. podprefekt bi ne spisal tako lepe poli ti 6« ne okrožnico kot jo je izdalo vzklieno »o« diščo v Trstu. Sklep dotičnega sodišča pra« vi, da se naši otroci ne »mejo več krstiti in imenovati ne Gorazd, Bojan, Stanko in Srček ampak le Gerado, Benito, Checco in podobno. Očetovska ob.last ne sme biti ta« ko velika, da bi bila proti sedanjemu zgo« do vinskemu razvoju, radi tega se mor« vsak počutiti počaščen, če dobi že pri kr« stu italijanskega zaščitnika. Oh, s kolikimi lepimi staroslovenskimi in zlasti srbskimi, v naših krajih dosedaj še nikdar slišanimi imeni sem slišal klicati naše matere novo« rojenčke, odkar je videmski prefekt raz«
glasil slavni sklep visokega sodišča.!
*
Ni je večje pare kot je naš tukajšnji uči« telj. En velik nebodigatreba. Ako se dr« ži samo šole, ni prav, ker mu ukazujejo nje« govo instrukcije, da se mora baviti s pošol« skim poukom »Oceuparsi di opera post« scoiastica«, Ako s« pa bavi c pošoLskim de« lom in skuša poučevati tudi irvenšolsko mladino, ima zamero z brigadirjem, s pre« ljubim kolegom specijalistom za italijan« ščino, s trabantom, ki pobira davke, s šol« skim ravnateljem in počasi navzgor do sa« me ga gospoda šolskega oskrbnika Reina v Trstu. Ako zahaja v družbo, je sumljiv, ker baje šunta ljudi, ako se drži sam vase za. prt, je zopet sumljiv^krivnosten. Skratka je sumljiv, ker je sumljiv. Nebodigatreba. Zato mu pa pošiljajo vsak mesec pozive, s katerim ga sUiJo, naj pristopi v fašistovski učiteljski sindikat Ta sindikat se pa pote« ije, da ga premeste v južno pokrajine, jegorvi didaktični ravnatelji mu zopet po« šil j a jo kot n. pr. kobariški sledeče okrož. niče: Učitelj je odgovoren, ako ga otroci ne pozdravljajo na cesti v italijanščini, kot uslužbenec državo mora svoje lastne otroke vzgajati samo v italijanščini.
Zato so pa postali naši učitelji tihi in pohlevni, ne vidiš jih nikjer. Iz njihovega govorenja razbereš lahko, da štejejo že me« seee, io dve, tri leta, potem adijol
Tako izginja pri našem ljudstvu »tan za stanom, socialnih razlik kmalu ne bo več, vsi bodemo enaki. Morda jo prav tako. Ali ne veste, kakšna edinstvena sila je bila ▼ ubogi srbski raji? ...
Največ sovražnikov od vseh listo« kna »Jutro« v naših krajih ki kljub temu g« raio ljudstvo najrajši Ji ta. V kavarnah, kjer imajo Jutro, ne prideš zlepa na vrsto in moraš biti z natakarjem precej v pri j a« teljskih odnošajih, da ti ga brzo preskrbi. Na deželi pa romajo par tednov stare Ste« vilke »Jutra« po celi vasi, dokler jih zadnji bravec vse razcefrane skrbno ne shrani.
Nelo da se spravijo nad »Jutro« prefekti, ampak tudi lokalni mogotci: naseljeni urad« niki, karabinerji brigadirji in kakšenkrat tudi po£ta izvajajo nad njimi lokalne sekve« stre in požige. V nekaterih soških trgih so
K
g« res že tudi aežigaii na sredi trga s do«
vesnim rajanjem okoli plamena. Poznamo par aretacij, kjer je bil povod le zvedavo kukanje Jutra iz žepa aretiranca.
No kljub temu sovražnemu razmerju med »Jutrom« in našimi gosposkami, so pa vendar le»te njegove najvztrajnejše, naj« marljivejše in najnatančnejše čitateljico. Ali tudi njegove najzvestejše abonentinje — tega ne vemo, Prevajati ga začnejo brž tam blizu njegove zibelke, potem na go« riiki podpiefekturi, kvesturi, na posa« možnih fašistovskih sekcijah po deželi in vsi ti prdvodi tekajo sem pa tja, se primer« jajo med seboj in kontrolirajo v Vidmu. Ako bi bilo cenjeno uredništvo kdaj v za« dregi, naj se obrne na silno popolno kolek« cijo prevodov Jutra pri videmski prefek« turi. Anti ne bodo odrekli!
Pa še enega zvestega sovražnik* ima Jutro v teh krajih. Kot črna neločljiva senca ga preganja iz svojih rimsko«katoliških društev in vernih družin. Da, naša klerikal« na gospoda. V nesreči spoznaš sovražnika, zvestega in doslednega.
Opravila imata oba dovolj, kot plamen jim šviga skozi prste, ki bi hoteli uničiti.
V časih popolnega zaprtja meje in naj« strožjih sekvestrov je bilo »Jutro« prvi radio*časopis med Slovencu Ni prihajalo med nas ne po cesti, ne po pošti, ne po že« leznici, ne po poti in ne po zraku in kljub temu so ga v vsaki naši vasi brali preko vseh iblajtarskih stanic. In kot kaže vaš vsakoletni razvoj ga bomo še bolj, če po« treba tudi v prihodnje na tak radio način čitali.	B. K
Sokol
Sokolski Glasnik št. 1.
Pretekli teden je izšla letošnja prva šte« vilka Sokolskega Glasnika, ki bo tudi letos izhajal kakor iansko leto 15. in zadnjega dne v mesecu. Glasnik bo imel še obe me« sečni prilogi, namreč Jugoslovenski Sokol in Prednjak. Uredništvo je v rokah ured« niikega odseka, kot glavni urednik pa je naveden br. Verij Švajgar. Glasnik stane z obema prilogama 50 Din letno.
Prva številka Glasnika ima na "rvem me. stu poziv starešinstva JSS za priprave na vsesokolski zlet v Pragi, kamor poleti naš naraščaj, naše članstvo in naša vojska, da izkažejo češkemu narodu slovansko prija« telistvo in vzajemnost Poziv velja kot no« v. tna čestitka saveznega starešinstva vse« mu članstvu. Ostali del Glasnika je odmer« jen organizaciji ter nrinaša poročilo o od« borovi seji JSS z dne 27. decembra 1925. in poročila o sejah starešinstva, iz prosvet« nt 'o odbora in iz žup.
Prva številka ima prilogo »Jugoslovenski Sokol», ki vsebuje tri lepe članke. Br. dr. Murnik je priobčil prevod Tvrševega član« ka ■ O vzrokih propadanja in o sredstvih, kako oživiti sokolska društva. Članek če« tudi še iz TyrJeve dobe, je primeren za na« še sedanje razmere in nima samo zgodovin« ske važnosti. T vrše vi nauki se glasijo, kakor bi bili napisani za našo sedanjo dobo in bo« do imeli — če ne padejo na peščena tla — t- di za nas blagodejni vpliv. Br. dr. Murnik je opremil prevod z nekaterimi svojimi opombami. Znani sokolski Uelavec na Hr« vatskem, br. Vrdoljftk ie napisal razpravi« eo: O lačanju interesa do telesne vežbe, ki je tudi prav primerna in dobra. Br. dr. Ko« šir pa nadaljuje svoje znanstveno delo: Anatomija in fiziologija človeka, o katere varnosti smo že večkrat poročali. Pregled in Vniiževnost zaključujeta to števutvO.
Sokolski Glasnik zasluži, da se čim bolj razširi med članstvom.
Sah
Turnir na Semmeriiigu. Uprava hotela Panhaus Je ratnposlaJa na vse večje šahovske klube v srednji Evropi prospekte in vab ila za obisk mednarodnega mojstrskega turnirja na Semmerijigu. Vabilo je dobi! tudi Lhi>l)anskl šahovski klub s prista vkorn da kitalo člani kluba pri upravi hotela znttane cene. Turnir bo ena naj-ve&jfh šahovskih prireditev v Evropi. Udeleže se ga stooro vsi velemojstri sveta iz-nzemši Laskerja in Capafolance. Iz prospekta Je razvidna udeležba sledečih mejstrov:
Aljehin iz Pariza, Bogoljubov iiz Moskve, Grunfeld z Dunaja, Janovsky iz Pariea, dr. Miohel iz Berna, Mieunoovič iz Kopen-hagena, Roselli iz Florence, Rtnbinstem iz Lodza, Reti iz Češkoslovaške, dr. Terrasch iz Monakovega, dr. Tartakwer iz Pariza, dr. Treybal iz Prage, dr. Vajtfa iz Budimpešte, dr. Vidmar fcz LjtS>Mane, Thomas iz Londona, Jates Iz Londona in eventuelno Torre iz Jucatana v Mehiki, Kmoch z Dunaja, Davidnvon fz Amsterdama in Roma-novsiki iiz Moskve. Po dolgem času se bodo znpet srečali vsi trije slovanski prvakj Aljehin. Bogoljubov in dr. Vidmar. Darila, ki jih je rajzpisal turmrski komite, niso sicer tako visoka kot v Moskvi, vendaT zelo lepa. Razdeljena so sledeče: I. darHo 3500 šilingov, IT. 2500, in. 2000, IV. 1500, V. 1200. VI. 1000, VII. 800, VIII. 600 šilingov.
Meddržavne šabrvvske tekme pr^t^kl""! leta. Med Avstrijo in Madžarsko se ie vršL la pred kratkim v letovišču Gyoru velika meddržavna šahovska tekma. Igralo se je na 30 deskah. Zmagala ie Madžarska v razmerju 18:12. Med avstrijskimi isralcl so manjkali Grunfeld, Kmoch in še nekateri močnejši amaterji.
Iz različnih dežel. Očividno. ker Je v WSžini Rusija, se na Finskem šah silno razvija. V zadnjih letih se Je ustanovilo 12 novih klubov in je nivo igranja zelo visok. V državi, ki 6te<je komaj nekaj nad tri milijone prebivalcev, je nad 60 šahovskih' klubev. Najstarejši in najpomembnejši je k!ub v HeJsinsrforsu, ki Šteje okoli 170 članov. Najmočnejši Igralec v tem klubu je Erik Mahnlberg, ki razpolaga z mojstrsko moSjo. Klub se nahala v eni najlepših palač Hefotmrforsa. Močni fn ujrfedn! klubi so ie v Wfborffu, kjer se nahaja tudi mojster Finske A. čeptirnov, nsdaHe v Abo in v Tannerforsu- — Tud3 Potiska je važna šahovska zemlja. Mnogo ve)»mojstrov Je izšlo b nje, kakor n. pr.: W!nawer, Salve, Jam>vsky, RotJevi in Rnfclnsteln. Seveda |e Varteva šahovsko središče, kjer se največ igra. Na drugem mestu stoji Lodz, rojstni kraj Rubinsteina in RoUevUt Močni kJubi so še v Bya!«-toku, Lvovn tn Krakovu. Po!j«4ca bo rotovo v šahovski zgodovini igraHa še veliko vlogo. —• Tudi pri nas v Jugoslaviji se šah razvija povodno. Kmalu se prJčno medmestni matehi za prvenstvo. Resne izglede hnajo LJdMJana, Zaigreb, Novi Sad in Sofeo«tlea. Upajmo, da postane Liubliana letos državni prvak.
Pri Ikterus oatarrhalia
zlatenica 2 — 3 čaše dnevno vroče Radenske vode.
Broj 2172 192g
Dne 29. januarja 1926., u 2 sata poslije pndne, prodava! če se kod Sreskog poglavara u Čakovcu, na javnoj usmenoi dražbi po treči put ca 100 hI. vina bijdoga, berbe 1925., te ca 150 litara rakije.
Dosialac če imati odmah uplatiti 50% Iznosa od ukupno iznašajufe svote, a vino izvesti u vlastitoj buradi (sodu) tijekom prvih 15 dana, nakon drr.žbovanja. U slučaju nemogučnostl zbog slabog puta, iivsti če čim to bude pot do voljavao. Potanje upule kod uprave.
Dprava ritriavuog Bzorcog vinograda .Vokaaovec* n Čekoven.
se vsled ukinitve plinarne: 1 plinski motor 8 HP, 2 plinska motorja po 2'/s HP, 400 kom. suhih plinomerov, kandelabri, svetiljke, stara pločevina in razni drugi materijah
Hsstna uprava Ptuj.

Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprt v Novem Vodmatu št. 13 trgovino z mešanim blagom. Imel bodem v zalogi vedno sveže speeerl|sko blago, posebno opozarjam krojače In šivilje da bodem prodajal vse v njih stroko spada |oče predmete.
Za obilen obisk se priporoča
FRANC SUC
trgovec, Novi Vodmat št. 13, L]ubQana.
Solidna postrežb* I	Nizke cene I
I
l
proizvaja gumbe za dame in gospode v vseh velikostih in barvah tudi po vpo-slanih vzorcih. M A R E N Z I, Slov. Bistrica.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javl;amo tužno vest, da je naš dobri nepozabni oče, sin, stric in
svak, gospod
Avgust StOlO(DSk9
■radnik drla«. M
po dolgotrajni mačai bolezni T 93.
letu svoje starosti boguvdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v pondeljek, dne 25. januarja 1926 ob 14. uri Iz hiSe žalosti Sp Slika, Lepo-dvorska al. 33, na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnika priporočamo v molitev Io blag spomin.
Sv. maše zedtMM m pravočasne
objavijo.
Žalujoči ostali.
Zahtevajte cenik
raznih praktičnih novosti* ki Vam ga pošljem zastonj. BOS ARHAR, LJUBLJANA, Poljanska cesta 27.
Zahvala.
Vsem, ld so z nami čutili, vsem, Id so poskrbeli za častno zadaje spremstvo, nam stali ob strani v najtežjih arah, zlasti njegovim stanovskim tovarišem, gg. pevcem zs prekrasno žalostlnko in darovalcem krasnih vencev in cvetje uit najiskrenejša hvala!
V LjnbljanL, dne 28. L 1926.
UMi mL Met
UljJULP JLII ,11 a U lUUULULIUULP II ,8 K Ul K HPXfl 1H H H II HJULJJP.
Oglas.
Za svoje rudarske instalacije, separaaje itd. ISčemo
C7-a
m rj a
x dobrim in praktičnim cnanjem strojnih ln H
električnih instalacij	|
ter s prakso v vodstvu ln nadzorstvu nad osobjem v takih insta-	□
ladjah.	□
Reflektanti na) pošljejo svo|e prošnje z referencami in po-	R
goji na Premogovnik « Alekalnon « Srbiji, B D.	H
g nn ii miuuuuulu.s » iulojulo uljujlpjuuuuuuuuiji
Oglas.
490-«
Za vse svoje mehanično-s trojne in električne rudarske zu- C nanje in notranje instalacije Iščemo	—
strojnega nadzornika
veščega s pomočjo pomočnikov instalirati zračno žaleznico, sepa-racije, brlketnice premoga Itd.
Reflektanti nal pošljejo svoje ponudbe z referencami in pogoji na Premogovnik v Alekslncu, Srbija, B. D.
Prvovrstnega
sprejmem. — Nastop takoj.
JOSIP POGLAJEN
Gosplo, Hrvatsko.
Nora smrt zo podgane in miši!
V eni noči se jih ulovi 20 do 50. Past deluje avtomatično brez vsakega nadzorovanja. Na tisoče v uporabi z največjim usr<ehom I Cena pasti za miši Din 32, za podgane Din 42 proti povzetju ali predplačilu. — Naročila spre ema Oglasni in reklamni zavod Kovač 16, Maribor, Slomikov trg 16.
Pon.ftene
ID
za srednje velike jospode vse v jako dobrem stanju proda
krojačSimnovic, Pred ikefijo 3.
> - - T
Pekovska sadruga v Lfub-| pijani javlja tužno vest, da je 1 njen dolgoletni član in odbornik, gospod
Peter Pire
p.kovskl mojster
včeraj preminil.
Pogreb se bo vršil v nedeljo popoldne ob štirih, katerega naj se vsi člani udeleže.
V Ljubljani, 23. januarja 1926.
Mestna uprava ptujska
proda
kompleten kino-aparat.
oM. ta naprednje!
Zahvala.
Za mnogobrojne Izkaze iskrenega »oialja ob smrti našega Iskreno ljub-lienega, nepozabnega soproga tn očeta, J nadvse častno, številno spremstvo na niegovi zadnji poti ter številne krasne vence ln cvet|e, se iskreno zahvaljuje globoko žalujoča
rodbina Mir.
Ptuj, Maribor, 23. januarja 1926.
Ženini in neveste!
Ako si hočete nabaviti res lepo, trpežno ter solidno sobno opremo in to po zmernih cenah tedaj si
o g 1 e f t e
velezalogo pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave pri tvrdki
pečen kosal, kranj.
podroioiea:
L'ubiiana, Eolizef.
Komfortno stanovanje
obstoječe iz 5 sob, kopalnice in vseh pritiklin z souporabo cvetličnega vrta v novi vili v bližini sredine mesta se odda stranki, ki zamore plačati najemnino za več čas« v napftj proti intabulaci|i. Odda se eventuelno tndi eno stanovanje obstoječe U treh sob, ter eno stsnovsnja z dvema sobama. Ponudbe pod .Komfort 425*
na upravo tega lista.
476-a
Sax Rohmers	26
Rčeči četektiu
—	Ali ne boš kadil z menoj? je vprašala tiho.
—	Ne, Lola, nocoj ne, je dejal in jo lahno udaril po roki, ki se Je kar lesketala samih draguljev, ter jo postrani pogledal v njene temne oči, s katerimi ga je ostro opazovala.
Gospa Sin je par trenutkov molčala.
—	Nekaj se je spremenilo v tebi, je dejala. V zadnjem času si postal čisto drugačen.
—	Zares! je odgovoril Sir Lucien. Mogoče imate prav. Tudi drugi so mi dejali isto.
—	Sedaj imaš vendar že denarja na kupe. Tvoje špekulacije so se izborno posrečile in ti hočeš, da te sedaj spoštujemo, kaj?
Sir Lucien se je zaničljivo nasmehnil.
—	Spoštovanje je vprašanje nastopa. Sprememba, o kateri govoriš, ima globlje vzroke.
—	O že vem, je siknila gospa Sin, prav dobro vem, zakaj ne kadiš. Obljubil si svoji lepi mali prijateljici, da boš bedel, da je nihče ne prereže njenega belega grla.
Sir Lucien ni niti trenil z očesom, temveč ledeno hladno dejal:
—	Gotovo je, da je nervozna. Priznati hočem, da mi je žal, da sem jo vzel s seboj.
—	Ho, je rekla gospa Sin, koje glas se je dvignil za pol note, zakaj jo potem vzameš s seboj v našo hišo?
—	Sama se je dogovorila z drugimi. Jaz za tvoje interese ravno tako skrbim kakor za svoje. Lola. Ona se v kratkem poroči z Monte Irvinom in v slučaju, da bi on zvedel celo stvar, je konec »Hiše stoterih naslad«.
—	Saj si jo ti seznanil s Kazmo!
—	Toda v onem času še ni bila zaročena z Irvinom.
—	A, tako, sedaj mi je vse jasno, ln sedaj vsak pravi, da si se spremenil. Res je, ona je krasna prijateljica.
Sir Lucien je dvignil glavo in pogledal v napol zaprte črne oči, ki so ga pozorno opazovale.
—	Ona ni bila nikoli moja in ne more biti nikoli moja, Lola, je dejal.
Pri teh besedah, ki so bile izrečene z resnim, energičnim glasom, je ogenj, ki je tlel v Lolinih prsih, naenkrat visoko vzplamtel. Skočila je na noge in mu divje gledala v obraz.
_Vem! Vem! je hripavo kričala. Ali misliš, da sem slepa? Če
bi bila enaka vsem drugim, kaj bi mene to zanimalo? Toda ti jo spoštuješ, da spoštuješ jo!
Razkoračena je stala pred njim, oči so se ji iskrile in roke je držala v bokih. Bila je blazna od ljubosumnosti, toda ne radi tekmovalke, ki je imela uspeh, temveč radi take, ki je bila spoštovana. V divji strasti je škrtala z zobmi in Pyne je prepozno spoznal, da
je napravil veliko napako. Prijel je Lolo in jo s silo potisnil na rob svojega naslonjača, toda ona se mu je divje upirala. Hitro je zbral vso svojo zgovornost in ji dejal:
—	Kako hitro vendar vzplamtiš! Moraš rne vendar razumeti. Najprej me je Rita zabavala, potem pa, ko sem zvedel, da Se bo poročila z Monte Irvinom, si nisem več belil glave ž njo. Ker pa cenim in občudujem Irvina, jo skušam odvaditi opojnin. Ne smemo priti v nasprotje s človekom, ki ima tako velik vpliv kot on; razen tega je pa tudi Monte Irvin simpatičen dečko.
Ko je tako govoril, so njegove mišice popustile in njen odpor tudi. Lola se je zgrudila nazaj na njegovo ramo.
j- Ne verjamem ti, je siknila. Lažeš! Sploh si mi vedno lagal in če se mi enkrat več zlažeš, mi je že res vse eno, si lahko misliš. Kako močan si! Skoraj si mi zdrobil členke. Toda ali hočeš sedaj kaditi z menoj?
—	Dobro, pridi in lezi. Hočem pripraviti pipe.
18. poglavje. Kitaj ceve sanje.
Za navadnega kadilca opija je silno težko, vzdržati se kajenja, kadar doseže opijev duh njegove nosnice. Že navaden kadilec tobaka ne more dolgo časa zdržati med ljudmi, ki kadijo, ne da bi si tudi sam prižgal smotke. Toda vpliv makovega duha je še enkrat tako močan kot vpliv nikotina.
Sir Lucien Pyne je pokadil eno pipo z gospo Sin, in ko je čutil, da je že v polspanju, je prižgal dve novi pipi, toda v svojo ni vtaknil opijeve kroglice, temveč košček cigarete, ki ga je bil že prej položil na mizo. Bil je eden onih redkih ljudi, katerih volja je gospodarila tudi nad strastjo.
Pyne je po drugi pipi prenehal s svojim navideznim kajenjem. Po četrti je gospa Sin zaspala. Njene melanholične oči so se zaprle in njeno lije postalo brezizrazno, na enak način kot je bila Rita to opazila pri Kilfaneu.
Nekatera znanstvena dela o opij u pišejo, da Evropejci ne zaspijo vedno, če kadijo opij. V splošnem je to res, toda Evropejec, ki po kajenju opija ne zaspi, nikoli ne postane stalen kadilec, kajti ti vedno zaspijo. Svet sanj, do katerega je opij edina pot, se spemeni v pravi svet. Za njegove naslade se kadilec prav rad odreče vsakemu posvetnemu veselju.
Kitajec, ki je prisiljen bivati v inozemstvu, se v opijevem opoju vrača v svoja otroška leta in se veselo igra na trati ob kakem prekopu sredi bujnih kitajskih rož. Malajec čuje tajinstveno šepetanje vetra v orjakih pragozda. Gospa Sin pa je brezdvomno še enkrat preživljala svoje zmagoslavne dni v Buenosu Ayresu, ko se je imenovala »La Belle Lola«, preden je poročila Kitajca Sin Sin Wa. Opij da mnogo, a zahteva vse, in oni, ki hoče odprefli opijeva vrata, mora zapreti za seboj vsa vrata, k! vodijo v življenju više navzgor.
Sir Lucien je vstal in gledal spečo žensko. Čeprav ga je iz-kajena pipa !e lahno razdražila, so mu vendar v domišljiji drvele pred očmi slike iz njegovega življenja, tako da so mu poteze na licih
otrdele in so se mu roke nervozno tresle. Nemotena tišina je vladala v hiši Sin Sin Wa-ja.
Pyne je z močjo svoje volje pregnal slike, ki so mu vstajale druga za drugo v njegovem duhu, pogledal je še enkrat žensko, ki je mirno spala, nato pa je brezslišno zapustil sobo. Po ozkem hodniku se je ozrl v ostala ležišča, potem pa je odprl vrata, skozi katera so prišli, in prehod preko omare. Vstopil je v ropotarnico, zaprl za seboj vrata omare in šel po stopnicah v spodnjo sobo.
—	Halo! Halo! Sin Sin! Sin Sin Wa! je krokal krokar. Policija! Policija! Nato je sledil izborno ponarejen žvižg policijske piščalke.
Pyne je stopi! v sobo. Ladijska svetilka je stala na mizi in Sin Sin Wa je sedel na klopi, na njegovi rami pa sc je gugal črni ptič. Ogenj v peči je dogorel do konca. Žerjavica je !e slabo svetila na tla, tako da njih umazanosti ni bilo tnogoče videti. Drugače pa se v sobi ni prav nič spremenilo. Pyne se je naslonil na oboje vrat in si prižgal cigareto. Ostro Kitajčevo oko ga je opazovalo od strani.
—	Kot vidite, Sin Sin, je dejal Lucien. vrgel vžigalico na tla in jo pogasil s svojim čevljem, danes ne kadim opija.
—	Ne kadite! Toda naš opij je izboren! ja zamrmrai Kitajec v slabi angleščini.
—	Res je, vaš opij je izboren, Sin.
—	Prvovrsten, je nadaljeval Sin Sip. \Ya in umolknil.
—	Policija! Policija! je zaspano hrešča! krokar, ki jc hotei posnemati udarjanje kastanjet, toda spanec ga je premagal.
Nekaj časa je Sir Lucien opazova! to čudno dvojico in se smejal na svoj posebni, zaničljivi način. Vzrok, ki ga je privedel do tega, da zapusti sosednjo hišo in poišče Kitajčevo družbo je bil tako tajen in tako pretirano kavalirski, da se je na tihem smejal sam sebi. A kljub temu je sklenil, prebiti noč v tej hiši in ne v •!!: stoterih naslad«.
Cez nekaj časa je Sin Sin Wa zamrmrai:
—	Vsako noč prihaja policijska patrula.
—	Res? je deja! Sir Lucien in pogledal na uro. Ali so vrata spodaj odprta?
—	Da, je odgovoril Sin Sin Wa, sicer so pa to pohlevni fantje.
—	Ali pridejo sem v sobo?
—	Pit pridejo, je odgovoril Sin Sin W&
—	Tako? Stopil bom ta čas na hodnik.
Ni še izgovoril teh besed, ko se je začulo drsanje gumastih podplatov zunaj na tlaku. Sin Sin Wa je s svojim edinim očesom na-mežiknil Sir Lucienu, ki je tiho izginil skozi vrata na hodnik. V tem trenutku se je že začulo trkanje na zunanja vrata. Kitajec je v svojih copatah oddrsel po sobi in spustil vanjo dva policijska stražnika. Krokar, ki je ostal na njegovi rami, se je začel dreti.
Stražnika sta stopila v malo sobo. Bila sta mlada, krepka dečka, ki sta bila vesela, da sta iz hladne, temne noči prišla v toplo, razsvetljeno sobo. Stopila sta k peči in si grela roke. Eden je odprl pokrov na vrhu tn strmel v žerjavico.
—- Ste kadili. Sin, kaj? je vprašal in se spogledal s svojim tovarišem. Vonjam opij.
Vodne TURBIN&
avtomatične regulatorje, zatvornice itd.
izdeluje in dobavlja
ING. F. SCHNE1TER, ŠKOFJA LOKA.
Konkurenčne cene.	Prvovrstne reference.
Zahtevajte ponudbe.	f>53
JAKOB PERHAVEC
tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin In sirucov
Maribor. Meljska cesta 3
541 a
priporoča svoje najfinejše likerje vseh vrst, deiertna vina, kakoi Vermuth, Maisala in Marsaleta. Istotako je v zalogi vedno pristna slivovica, bfinjevec, rum ter konjak
„Die Siissu/asserfauna Deutschlands"
kupi knjigarna Tiskovne zadruge
v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
sejem in razstava
£8
■U 4«to
B
m
v Gamil Radgoni
ra S, februarja 1926.
Približno 200 vrst ta Izbiro i veC Hsoil hektolitrov. Izvrstne kakovosti — smerne cene.
Prireditelj: VIHAMO DRUŠTVO. CORHJA MIGOM.
Gostilničarjem in vinskim kupcem se posebno priporoča oblak rszstave v OZiru na zelo nizke cene, katare ia vel).Jo » lukajlnjlb vlnaklb okoliilh.
ESSSaasaHHHHHHHHHHHHHB
'H4«
396
Dražbenl oklic-
Dne 22. marca 1926 ob 9. uri dopoldne bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 20, dražba nepremičnin:
vlož. št. 220 kat. obč. Drašiči, cenilna vrednost 362.578 Din,
najman ši ponudek 242.400 Dm; vlož. št. 183 kat. obč. Slamna vas, cenilna vrednost 3000 Din,
najmanjši ponudek 2000 Din; vlož. št. 151 kat. obč. Krasi nc, cenilna vrednost 78So Din.
najmanjši ponudek 5390 Din; vlož št 56 kat. obč. Rosalnice in 625 kat. obč. Drašiči, ce-nilna vr 47. 67 Din, najmanjši ponudek 73.050 Din. K nep etničnim vlož. št. 56 kat. obč. Rosaln ce spadajo sledeče pritikline: električni motor z žago in mlinom v ce-
nilni vrednosti 62.100.	. , ... .
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ven.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Metliki.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 6. januarja 1926.
E 358/25.21
Hektografični, kopitni, računski in povoščeni zvitki (rola) za rej; st rne blagajne in računske stro'e. Barve, matric in sp.*c. papir za razmnoževanje. Barvni trakovi P1CO in BRACO ter ogljeni papir.
LUDVIK BARAGA
LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 6.
r»l»foa »t »80	UiMfoo St
-KBme?.
|	Kupim staro enodružinsko
i	hišo ali vi
B
■	v mestu. — Pismene ponudbe z navedbo cene na
|	upravo „Jutra" pod ,,E ša ali vUa 79"
»p
9
S ■
■
£
3 ra
u »
B
IBBBBBBBBBBBaiHBBBaSBBBBBS3:aBB£W
Prevzamem vsa dela tičoča se pekovskih peči, jih na novo postaviti in popravljati.
MAKS HlHELIčEK M\ Panonska d!, i

RENAULT*
AVTOMOBILI
= danes neprenosljivi =
za avto-takse in kot osebni, za zdravnike in pot-n ke, tovorni in a\-tobus-vczoW, ker so najsolid-nejši, na trpeinejši in najcenejši pri vporabi.
Zastopstvo za Slovenijo: A. Lsmpret, Ljubljana,
12CS3 a	Dunejska cesta 2i.
M
S® f

-ipn
""IR
Iščemo
za grajski vrt, predvsem veščakn za cvet ce in zelenjavo. Prednost imajo brez otrok, srednje starosti, ki znajo nemški — Pros'0 stanovanje, kurjava, razsvetljava (elektrika) in druge ug <dn»sii. S'alno doživi ensko mesto. Plača po dogovoru. Nastop čimpreje.
Ponudbe z navidbo starosti in kratkim opisom do-
sedanjih služb .Jutra".
pod „Perfekten vrtnar'* na
upiavo 418
LJUUlJULkJu.jijLJUUUUULilj(^	ji 'i JUL
z razpoložljivo gotovino okroglih Din 500.000, za katero se nudi popolnoma jamstvo, išče stara dobro vpeljana industrija v Sloveniji v svrho razširjenja svojega obrata. Predznanje ni potrebno, trgovsko sodelovanje je zaželjeno, a tudi ni neobhodno po rebno.
Samo resni reflektanti, ki razpolagajo z ravedeno vsoto, naj stavijo svoje ponudbe na Oglasni zavod Kovačič, Mari-i or, Slomškov trg 15.



Mali oglasi. ki -.luJijo » posredovalne la socialne namen« občinstva. vsaka heseda £8 par. N a | m a a | (I itttih 01« 5'—
Ženilva. dopisovanje ter ogla«! strogo trgovskega ttiafafa. vsaka beseda Din I • —. N a | m a n 111 metek Ola 10*«%
čopiče, ščetke
^jeinje najceneje Hinko j,cene, ioagmci i-g 6.
748
Usnjarsko podjetje
»«ije, t lastno vodno mo5-«,< * dobrota »tanja. jdda v najem. K M to v v ["pnvi »Jutra*.	1JS6
Hlapec
ts delo sa vrta. ki bS pomagal tndi vta»ib * hiši. «8 tiče. Ponudbe j* po.latl OA aasiov: Ivcnne (A. Kie-paeh, poftta Samobor, Bala-jovo kraj Zagreba. 1870
.Modna šivilja .Marija Krmelj
yjWjaaa, Beehovnova o!.
i I U.
Vulkanizira
w tt g o aj i ] • parna l3|l,niEa!-lj» P Škafar » Hoi-Hcn: SiitssslLs w»t» 1!
gjo
f* T. RABIČ
Ljubljana gOvoRS«*^
Radlo-kllnika
.»pravi ie »e»tav». delt, lia^iiea u> akumulatorje „ Polnite* akumulatorjev.
j Gurts, Ljblj kreditna 2Va II
Radio aparate
ujhoijši!) tlstenov, telelu-va b montiram po »-'.o aistj ceni. tuli na deleli.
I)upif« pod. »Esdio* a uit. »Jutri«.	2733
Orlvnico
jafir« lloSo, v prometnem
kraja Slovenije. prodan. po 9*c"iz! f:Til. KaaloT pove ttnva »Jatraa.	tm
Boljša gospodinja
perfeiini. ae Mirejnie — Nastop lik o j ali pozneje. Ponudbe r.s upravo .Jutra« pod »loteligeoua 1062»
17»
Gospodična
Lt boijSe f! rutina, .tansjcia e Ljubljani, vajena tU'H ročniž del, »« »prejme kot biairajtiičarka v modni Ir govini Pisntent punuiltv na postni prodsil S8.	1824
Prvega mlinarja
■ino s dobrimi .prikrili sprejme L. Matjan. Fu?.lne-8-;. EiruSioa pri LJubljani «81»
Gospodična
iateHfentne ta "impallfcna, trgovsko naobralen*. • Ho. brila nastopom, v staroatl ne nad 28 l»i. zamore vstopiti kot draSabrlca v dobro vpeljano Industrijske pod-jetja. K spi tri ee ne o<tkla-n;a, pojroj po nI Ponudbe močo«. t «ttke na podružnico »Jutra« v Mariboru prvi iifro »Srednje velike postave*.	1810
Krojaški pomnčnl!«
Eir.czen vsakega dela. kate-ri ima veselje do nsnjatih tr./lelkov. »prejme takoi.
Naslov: P?ej!e«l, Ksže pri Haribora.	1804
Starejš- ženska
» * 11 5 « ta »m <l»n. —
Rrepf.ek, SljuSavniSarrka i!ic* 4.	1721
Kuharica
prMsa In poSteoa. m «pe«f tne ta Zagreb 1'olive w v l.jahl iatii, Saelovaka o. 18. |*itli«j«.	17SS
Fofotrr. pomočnik
vele rpeh fotoirralrliib, Hel re iWf ta »trije Kriza ni A. Begotis, Ersjiaa, Srbija.
10*7
Služkinjo
8 dobrimi »pričevali, ki na luli kuhati, IHt holjia obi-lelj na Reki (Fiime). Polni ttroiiki »e povrnejo. Pla^a po <ia?ovorti Ponn«lbe » fe-i totrrafij^ ln »pri^rvan naj te pošljejo na trpovino A. V.ntttrini, Fiao«, Vi» Fi»-bu» 7/L	1577
niagafolčnrka
(«fe»niea) »olblna. it bolj-ttr hifte. »e takoj sprejme v ; tr^ilniro ta prvovrstni ho-1 tnl. Hrana in »tnnovanje » : liifii. plafa 'iohra Pissieiie 1 |«onudbe na n|>ravo »Jutra, pod »Bolel «38». 1653
Trgovski pomočnik
vejMPine peoet. »e »prejme v vePja »neefrljekft trtrovi-
no v Ljubi jr nI — Pimo<lbe jmvi SKro «Trcov»ki pnumf. nit 900» as opravo »Jutra« 16.12
Ccrnskl dekfarant
e daljRn prakeo v kolonljal-nl »Iroki. »e »prejme v vefc-in imi-ortr.o trgovino v S.inbljani. — Pon«i'"x- po<l oTmport 15(1» na opravo «Jet?a».	1851
Poslovodja { Gospodična
pevovr-tea »trokovnjak. M fopolnotna »*Ma trg. poje tmoien »imoetojno »»ti. ! »lov » pi»arnl t« »|»etna ti veijo fevljarrko deiavni- ' froilajalka t vefletno prak-ro. »• IHe. Ponudbe nai »o, ieli prem-niii mei-to. — •uvijo re» vejfl. enerfitul I Ponndbe na uprava »Jutra, pmaUri na nulov Ivan iT- 1 pod »Kavcija«.	11»!
iora, Krasi.	1535
Strojnik
•hnahrent »trojniAk^ft te**-Ju, drloma **M »luktr. »i»ke la ■i«k# n«|»»i»»«tl u»» Ma<iilnih onprav.	n*>
fflft. - ronu-lhf po«{ cna^ko •Strojnik 1028» M upm*o •Ja&r&».	17SC
C!asa!načarka
, t frf-lrtno prak»i» « rariji ali oaiakarira. služba kol taka aH stilne f kakin«tm	Ka*iop
1. fphr. Pono'tt»» na npr «.1ntra» pel 63lt& «Bla?ai» nifrarka 1029».	1744
Pisarn, pomočnica
prMna la	s »•'ihm
ptaa^nidko prakno. »aj«»a M»srajn# In «troj^pi«ja — Sinof.na »Jov^nsknga tn n»»-ikeea Jesika. primtrn* alnib«.	(aH
na Sel jo o*»-Hna pr»«f»»a»l-pod
na npravo «J«ira». 1656
Oslcbrnllr
primerno	na dobrem
kj»rknli ponu«'he na nr»raro •»fntra* v MnrJhorn pod 8jff© ePo-Itonoot 20».	1BS!
Vrtnar
raj#a tadi kui«-tijxtvn hi H nor«*j«.	aJuibe Event
hi tmli prit»«nil ko«
v go*p«»«t%rM»i». — Ponn«i>H» n« opravo «Jufra> pod «Pri«lan vrtnar*. 167!
5C'ii r.a b pravo «J«t'a» o! iifre Dia» na opr.
Gospodična
t kavcijo to s j) ? • j a • t t-.*ji tvriti. Zsanj« knj!-
f070'!t3v& pogoj. jjasiov v
a pogoj, ivivi «Jetra*.
1691
Potnika
»gilMS* ta Linhlj&ao »
prosijo i?!0 dobrih
poti dobri proviziji
y -prejese takoj. Po«?atk# in «ir!ov naj kd fporoii na iiravo «Jntraa poJ raaifco
:!pa JOP*.	1687 )
Potniki
fc ?otn|eje po Sloveniji is
2 čevljar, pomočnika
onega ta fina livana ten-eks luk»n»na dela. dragega ta meHano delo. »prejme takoj Jat.ko Ko«, čevljar, Ljubljana. Trtalka eoets -ln dooe.	171S
Pekovski pomočnik
poitea in priden, »e takoj »prejme. Ratnašat! bi mo. ral tudi kruh. — l-tota« »e [»prejme vajenec. NoaJu* v ' upravi »Jutra*.	1706
Pristav (majer)
oSenjen, kl ratume tndi hmeljarstvo, marljiv 1» tre. sen, se i 6 S a ta takojlnji vstop. — Ponadbe » »loven-tkeffi tli nesnfkrm Jesikti 5» naj ooiljajo rraMini AinM-Soekv p. Sova eer. kev pr1. Vojnii«.	1727
! Tesar, delovodjo
i t daljfio prakso, »vent. ab-»olventa gradhenlb te8«.i»« »prejme v »InSho Jurij IV tofnilL. ter. atejst«; » Be-licL	1734
Trg. potnika
yneeerij»ke »t roke »prejme 7.v*ta slovenskih trsoveev i Ov»nke!. E'6baeher In Ravnikar v Celju. Ponudniki, ki »o v tej stroki ie delovati po fitajereKem, Ema!o pro«ieo?t.	1441
V^itajejo .^iiJArne in tr-fi rre M hoteli vieti » tri«) par telo dobrih pred-
-: j ------—
-ei'iv :t* visoki proviziji, uj javijo jvol raslov ra '.''i.' €,'iutra» pod tna^ko
i.TMe: 100=.	1683
Dva ključavničarska vajenca
;T.t&kc*. Naslov
apr.	1683
Vajenca
•» eicktrutehn. obn iaaem. Ionc-lb« na spravo »Jutra« rs iiira .LiublUna 12».
:87S
SoSer
1 »rtietro prakso se iako; »prrjce - veletrgovini R.
"it^ecli v Celji 1750
Kuharica In sobarica
:»'!?ktr.a. sa !55e t I. febr. , ** 2affreb. Fi^ltene ponflil-
Bi naslov: Dr. členka . ';»mlroviiv, r^creb, Mar-Jt.'ev» 14 '	<638
KovašV.l vajenec
^»rali ta poštenih ka«t-«'-arJ»T, se sprejme. — Knr.stler, Ljubljana.
(.fl sot 1.
P«toi?raI. pomočnik
**®vrtto, » vseh delib «3-ffiiiirjo-, K pfcejme v »ul-" «l«3bo. Ponudbo »e prt>«! j» a«r!o»: D. R o v 6 e k.
Eolodvorsks a!.
Vajenca
'■^••Jo- talioj v a.^er.je fro-Eojster
* -r-	<778
Vajenca
ta čevljarsko obrt M Oo-r»njskera »8 »prejme. Hrana
in stanovanje v M"1 1'fna doba 3 leta Naslov pove uprava »Jutra*.	1514
Dobra kuharica
ki opravlja tudi ostala hij. na dela ter govori retn^ko. to ISiro ta do^ro hi»o Ponudite t tahtevkora pla^e pod tnsfko »Hobra knba. ri^a »tov. 5751» na spravo »Jatra».	* 157»
Dobra kuharica
•prema gospodinja, katera bi tudi »sa druira hilna dela opravljala, poSteoa ia • vsakem ozira t<>lo taneelji-va. t debrimi daljšimi spel. Sevali, se r|>rejme k »tar»j-aemu gospoda. Ponudbe a navedbo ttaro«ti in tabte-vo pl»ft° ra opravo »Jutra« pod taačko »Vaatna 6». 797
Dekle
roSteno lu s travo, ki ma kuhati, se !»'« sa tr.ajbao drnJ.ino. plafa SM Pie me-f Sfo. — S««lov: Zora dr Radojčl«, Zetaua. HM
Potnika
ta Slovenijo to Hrvatsko
Ufe velet vrdka. R»n»kt|ra »o »amo aa dobre, vojaki, ro proste mofi. Prednost se daje onim. kl Imajo Ke dalj?o prakso » Sevljar»kl brsnii. tstolam »• »prejme dober f^odalalee. Itv.fSen v trcovir.i m*fsnr i trn V« Pnnn 'he na nnraro «Jutra« pod »Potnik, Št. jacaar«.
1612
Cirkiilarlst
vesten In hiter delavee. ki je bi! kot tak 5e delj »««a Kipc-len ee iš*e ra tovam« na dejell. — ronndbe pod »rvknlartat 1082» na nor. <Jutra».	1741
Hrlvskl vajenec
" »frsjme. Hrana hi >ta-V h:«. - Klkolaj i-vajfa, Kasmik.
1918
tsrogerist
'''' talicjinji nastop .'■jfis ponndb« na npr '"'■a-, po: <Drogeriau
1795
cblctrom itor"e
" i::atalaoiJ» USeats na uprava »Jetra«
siiaiaestoIeB !066>.
1789
DonaSalca
ali donatalko faerriearteo) t dobrimi »prtfevall »pr»5-sa takoj hotel »itrakelj..
1740
Ekonoma
Skrbnika) »»n>'keff» aH pa otlenjeneffa brea otrok. • »eflettl® (iralr'0 v v»ek panottall n« go»pod»e.k«m polja, dobeo ltv»»ber»»». iWem ta »vnie vel»poe»»tvo Mastep takoj. p»«je»* ponndbe na r»»l«v- Jo-lp Rauer. v»l»po»»^«(k v Ka. stelu. poSla Zlatar, Ilrvat-1509
;sžse © j Vpokojenec
St let s lir. pri otrojib dobre isurjee. i i t e primernega mesta. Ponudbe po<i iilro »Vpokoj«n«i S05» na ow. »Jutra*.	ioSS
Dobra kuharica
ki opravlja tudi druga hij-na dela, teli vstopiti v »lulbo k enemu ali ve£ »po<ioai. Naslov pove upr. »Jutra*.	1SS8
Službo logarja
sprejmem takoj ali poineje Imam test let prakse, sem samec, star 28 let. Kr&bo-linik Valentin, poila Metk«, gloveoija.	liSS
Natakarica
t večletno prakso la dobrimi »prifevali. I»fe sluj.be. K »stop po dogovora Cenj pimadbe aa u|iravo »Jutra« fod »Poitena 8«4». 1849
Prodajalka
meSane stroke, t dobrim! »jiriC»vaH, lWe mesta. ev.
fe tudi kot blaeajnifarka 'onndbe na npravo .Jutra« v Celja pod šllro »Podtena« 1639
Kot prva kuharica
« hotela ali ve^ji re»tavra> eij teli vstopiti samostojna mo? a začetkom »lt koneem februarja. — Ponndbe (»od »Pebruar* na apr. »Jutra« v Celj«.	1637
Trgovski pomočnik
itveiban v tpe.-eriji in deli-katesi. teli svoje sedanje mesto premeniti v kako velijo trgovino. Ore todi na delslo. Zmol^n »lnvetisk»»ga. nemfke»a in hrvatskega je-tika. Vastopl s I. februarjem ali po doeovoru. — Ponudbe na aprsvo »Jutra« pod »Slarljiv 5».	1431
Prodajalka
meHane stroke, t dobrim! spričevali. Seli mesta v mestu nli na deirli Izurjena je tndi v irospodinistvu.
N&slo7 povo uprava »Jutra« 1529
Prodajalka
i*5e »luSIte. »vent. gre tad! j 1 uieree br.zplsfno. Ponnd. ' i»e na sita,« »Jutre* j«»d »Ljubljana S34*.
Gospa
Mara 18 let. umoetojna KL vil ja. Ieli radi druiinskik razmer primernega mesta. Ponudbe na apravo »Jutra« pod »Poiteu 1018*. 173S
Strojni ključavničar
»rednjih let, UJ>» »talno »luf.bo vratarja ali nofneea čuvaja, trna veeletno prakso pri Oieselmotorjih in farnih »trojih. k»kor tudi v elsktraml visoke la nitk« ftapptosrl. Ziftot-n je insta. laelje In pniteavll električne •»[*■! Jave In raznovrstnjl) avtomobilskih popravil. — Ponudbe aa upravo «Jatra* fod »Stalna tlusba 6*.
MS*
Bivši orožnik
romski, rtar 29 let. »prejme »lulbo olfiinskega te.inika. pisarja, pisarniškega ali tr-ffovskp£ra slujre. »kladutftni-Sii. vrataris ali potnika. — Nastop službe taltoj ali po-tnele. Cenjene ponudbe na unravo »Jutra« pod značko »Veste!) ia tntrljiv«. 1587
Absolventlnja
trg. tefaja 5 4 ratr mrHilv »ke Kole, i*«*e primerne »InSbe, gre tndi ta blaaaj-Bii^arlJO. Ponudb* na ut»r. »Jutra* ood »Absolvestlnja« 1642
Mbd nradnik
» popo'nlm tnajem »lovea-
»ke in italijanske koresp«»n-denes ter knjisovodetva. 15ČC slaibe. — Sprejme tudi mesto potnika. Ponudbe na upravo »Jutra« pod snačko Uradnik 108S*.	5793
Knjigovodja
»amastolca bilani-l-t. per-fektea aorMpondeat « »Io-
veaskem. nenUkem ia poljskem Jeaika. t večletno prakse • tadragah. »|>reime takoj primerno »lnll>o G t* tadl na d»telo. Ponudbe t uvedbo plače In ostalih po-trojev na apravo »Jutra» pod MuCko »Ve«tac 10.11« 1761
Vrtnar
»tanujot a Ljubljani. iM» kakršnokoli delo. — Na-lov pod ilov. 103a	1745
Absolventlnja
meščanske Bole t tavrSnim
izpitom. veSfca »trojejiisja in »tenogratijo. 8j'h primerne »lutbs kot ttačetnlra. Po-au-ll»e na npravo »Jutra* pod Iilro »Začetnica 10IP*.
1731
Strojna pletilja
Csrlektna. lite mesu ta ta* o j, la mogoč.* « oskrbo. Cenjene ponudbe na naslov: H P.rat!6, Maribor, Mlinska U. 86	1618
Čevljarski vajenec Trasen čajni servis ftarln. pisalna miza
kl u J* aiil 1 leto. Uč« dobrega mojstra. Poau.lbe pod »CavljaJ* c* apravo •Jutra«.	171«

KOKS-CEniN
WoUo*» UU lolaloa M
4BIjUI
Motorno kolo
•namke »Paeb*. t NP. ta t
brzini, »karo »o»o *» nro-la u 5000 Dia ali tamenja M t'tj«. Naslov t Marcbiotti, Sv. Petra' cesla 80. 1701
Stroj cCusctitta*
male rabljen, aemlki pro-tzvod, ta č.USeaj* deteljne. ga »emena <el predaliea, nroda Ebenspenger d. d.. Belovat. Nadalje Ima aa.
prodaj »troj ta rezance mo-ka.
(______, —_ ____nje ___
m la kotel u kuhanje lan-
tate
Šivilja
iUa mata v »»tono aH privatno. — Nat-lov v u[travi
»Jutra* nod »Tujka 101.H«.
1718
Ročni voziček
»koraj nov in t nova vojaška kovčka, prodam po utrodni eeni. Naslov pove uprava »Jutra*.	t658
Klavirski zaboj
ta »elitev «e poeenl proda Naslov pove uprava »Jutra«
1650
Razprodala starinskih umetn. stvari
kakor podobe »likat. »met. j nikov, gobelini. »Urinsko j pohištvo, poreelan - fajanse I |t d. m razprodaja |o »e d» 1 ts. t. m. »a gr*'1* rwn» »WeiTel»tein« pvi Rad.«.,h Postaja t* brtovlak Zidani moet.	IMS
jnlilnl »ervi«, steklena orna-riea la vet dragih »tvari m pruda na Starem trga It/a. ll aa>l»u.	Iflut
Drv — krajnlkov
»ahlh. metrskih, odda več vagonov Franjo A v i g » I J, Breg-Borovnica.	164«
Otroško posteljico
e;
ipolnuma noro. pro-lam — aal»v nt« nora r a «Jw»ra» 177»
Moderne potršivo
Žc!erno hfagajno
, m i	Ut 4. tnamku V*w Co.,
pn. na do«. Nado* v ' M. TaUn.ln Stori«, Po.
l7a IjaceU teeu 98. 147»
«Jutr&s>.
Inženjer kemfk
!!«• ttran^Ice »Inih« v l.jnh-
Ijani aH okolici. Ponudb* na apravnigtvo «Jatm» pod «St. 833S»	1320
Korespordent
Sfi let star. port>A»n • Slovenko. dipl ab-«»tv«»nt erjf. akademije v 7»«rirhn. $ p#-r. f«-ktnim ananj^m italijan-t«k*jra. n»»m?k«ca in trnncn-»k^ea j«»*ika. »»"'»J ncln*. ben ko« vo«lj» pi»artsp v Italiji. tet) rad| dr>itin*kih rar-mer p^*»m«»n5»! m».«to in prim#»rne alulbe e tr<rov-kS hiii v LjuMjan: «11 7arre-
bu. Naalo* t opravi «Jutm» 1718
Sla^čtč. pomočnik
ahifbe Ponndb* pod •SlaC^i^ar« na podroSnlro •Jutra* ▼ Karibont. 19>?
Po§tena fenska
«tarejfta, tU* alnibo eovpo-•linje ali pro-te knharire —
ea okoHeo Maribor Naslov pod «Po*tena» pri pn<!ml-nici «Jtitr&* f Mariboru
1617
TrgovskS vajenec
■Ur 15 let. primerno na-obraSen. »drav, »c Seli ia-aAi'j v trgovski Ptrokl v vm^ji trgovini v meAto aH v v.-»<Jjeuj kraj® Stajer^kft, » hrano in Hanovanjem v hi§i. Ponudbe oa naelov: Jakob Firenc, Uur«ka .'o« botau Radgoaik* eesta S74.
1785
Poštna pomočnica
vajena »amo^tojno voditi pošto, telefon, telegraf — smotna vaeh pi*am. del, rrojepinja, trg. naohraiena, i-^e prinien)»'ff& mesta. — Cenjene doptee na upravo •J uira* cod	8*.
1657
Knjigovodja
tanofiojeo hUanridt , fao-l^n tioveneke, italijanske ln n«m5k® ko?e?pond8nee. ISie primarne »Iuži>e aa takojftea ractop aH a t. tnareesi t. 1. — Vertirai J« tndi v lennl stroki in ;ra tndi na delelo Ponndbe na trpravo «Jutra* pod cBtt&acisl*.	14S5
Šivilja
ve?l?a in spretna, »e priporoča Ore tudi na dom. — (Vnj. ai>onente se n;.priirr,. ako oddajo na«love pri upr. »Jutra«, da pridem o«ebno na do?« — radi oddal ienosll »tanovRnja — pod »Stropo solidna«.	1775
Železna h?agajna
prodajalniška oprava. Itlol-nene omariee In t pri, M radi »elitv. poeenl pro-la. — Več v trgovini F Meriot. Ljubljana, Meetol trg 18.
1438
Prodam:
t enaki amerik. pisalni miti. S retristr. blacrnino. kl kaSe dnevni ItknnTčelt in I opalocral — V«e po telo U'.'0-'ni eenl. Ogleda »e pri f. čuden, Prešernova ol. 1 1411
Oeaeralno tartopetvo tvor-nie« akumulatorjev
vaakovrstno. po najnižjih esnah, tudi ua obroke nudi in vahi na ogled Matija Andlcvie, mizari-tvo is ta-ioga pohištva v Ljubljani: Viilovdanska eesta štev S — v Celja: Krekov tg.
1788
Maska plretka
Ima t belim, nova, »e poceni proda. — Naslov pove oprava »Jutra«,	3782
Radloaparat
trieevni, »o ugodno proda. Naalov pove uprava »Jutra« 171»
Madrace
vaakovrstn« iiCn* vtolka. ototaane. dlvan6. klubske garniture dobite in itrršuje po naročilu prir.nano soli I-ne In najeenej« Rudoll Botat, Goapesvetaka 6. —
Varta"
Itaa:
Posporflčna
»amoetojna bnjleovodklnja. vešča vsek ostalih pisarniških del. Išče primerno »lurbo C"n|ene ponudbe na u|«r»vo »Jutra* pod taačko »Vestna £0*.	1767
Deklico
r5teno in pridno, ki Je !<• leta olnfila pri en) hili dam v službo kaki p4>5i»»n) rodbini br*r ofrnk aH k otrokom.	pove opr.
•Jutra*.	I7M
Gospodična
p tr* te^ojem. eniuinn knjl»
fnvo«|ctva. slov. in epmSke •>r*npondenr«\ atroJ»»p|«ja in *tenofrraf»je. iS^e primarne •lulbe ponndbe na p<»''rul-nleo • Jutra -- v MaHboro pod Iifro «&ontorfetinJa*.
1808
Boljše deklo
polteno, ki rovori nemški In slovenski tee zna šivati leti mesta kot sobariea alt na post it no Naslov pove uprava »Jutra*.	180S
Knrespondentlnja
zmotna »lov., »rbohrvateke-ga in nemškega Jetike.
strojepisja In itenografije leti »nitbr v pisarni alf govini koi blatrajničarka — 1'onitdbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod čitro »Poltena 100«.	1811
»
•Munja» d. (L. Zasjrob
Msrtičeva ulica br. 14. — Telefon 10-33.	804.11
Fino kolo
ae f^eeni proda. Naalev * sprani .Jutra*.	1758
Pohištvo:
»pelniro. kuhinjo. Ilvalnl »troj la razno drage »tvari te proda. — Stanovanje aa
razpolago. Naelov pove npr. »Jutra*.	1765
Fotoaparat
»XI* Zeiss Te»»ar 1:4.5. najfinejši aparat. »« poeenl proda. Naslov pove uprava »Jutru.	1771
Kolo «Puch»
proda ključavničarstvo Sla eovie, GoepotveUk* e. (.
1784
Ceno prodam:
Jedllnlre it pelesandra. »pol-nieo it »vetlega hrastovega
lesa In 4rn klavir »lutsen. dorler«. Naelov pove apr. »Jutra*.	1758
Rlacatae reclsterce
eno velike in dve mali. — uirodno proda Peter ftetina. Radeio a Zid. oo«ta — 1006
Ji neapel. testenine
kg po t »in 7'50 do 12 Din »e prodajajo aarad! razprodaje taloge pri tvrdki !. lino, kolonljale. Vodnikov trg 8 in podružnica T Tavčarjevi ulici i.	163S
».arinska salonska garnitu ra ta večjo »oh« in t|<an»ka »trna • »tarin.kiml »iikami ee proda Naelov pri p<>-drutuici »Jutra* » Mariboru 1700
Več mask
proda K K aelar. Trlaška C0»ta U. U. aadatr. levo 1734
l.ltoeralskl stroj
fabrikat Fielitner (lh>p|>el-tug) » 5 lit. kameni, dobro ohranjen, »e po telo nitki erni proda. — Sjw-.lirii.kc podjetje »P e 11 e* ? Celja.
1726
' -
Žcleznato vino
it lekarne dr O Pireoll l.jnbljana. fctnajska e 6 krepča malokrvne. nervoz ne ter o*lalele odrasle in otroke Naročila ae točno itvršujejo	480*11
Drva
odpadke od laze hi porke-
tov. kratko laeana. dostavlja na dom po 20 para ta
1 k^; parna Jacra V. enetti, l.jnbljana Prodaja M tudi laganje.	542
Perjs
koknUJe. pnrje, račje, gos-
Je in co-.il puh. prodaja in razimšilja po na mitji eeni E V ajda. Catovoc, Meilji-murje.	33
Vrhn'ško opeko
pretnos in d«va dobile naj-r.neie pri Vinko K r * e t n Trnovski pristan Itev. 82.
Zcnskl glvalnl stroj
se prola. Naslov pove nor. »Jutra*.	1744
! _____
| Trt stenske ure
j »e poceni prodajo na Kra-Ikov-keta aatipa tO, pritličje , levo.	1737
Kopslno bsnjo
parno (K reuz Tbermalbad^ prodam. Naslov pove nor. »Jutra*.	1755
Železen Štedilnik
kupim takoj. Ponudbe pod •Štedilnik.« na unr. »Jutra« 1768
Moško kota
»e kupi. Pismene (Kinadbe na npr. »Jutra« pod šifro »Kolo 1*.	1662

Srajce z skavfe
l»tns tn rimske, prodam večjo mnotino po nalnifiih eenah. Naslov pove tibrava »Jutra*.	1801
Žitne vreče
aapro 'aj. — interesenti naj »e pismeno obrnejo pod Iifro »Žita* aa upr. »Jutra« 159!
Maska
Crno-bela. »vilena. »' proda Naatov pove uprava »Jutra*
1720
Dleselmotor
leteči, lt P. S., prodam. Ponudbe na opravo »Jutra« pod tnaCko »Motor 1012».
1719
Prodam sode
10 vinskih transportnih od 5—700 1 in < hramske od 1—aoflOL Naslov v upravi »Jutra*.	1714
čevlji
iakasti. športni, telovadni, ropale, ealoše ia noeavire najUiljših vrst In najreneje pri »Voika«. Ljubljana, nasproti Meetoega doma.
1749
Sivo ajdo
ajdovo moko In dom«? je. tprenček nudi v v«aki turo* lini pu najnižjih .-enah lla-rija Stetlvag, Novo mesto.
1729
Krompirja
ve4 vagonov, tudi manjše množine v vrečah, rarpo-filja Marija Ptelltrag, R'š-Ijln, Novo mesto. 1728
Krompirja
•dravega, prodam 10 vagonov. — fstetam rs »prejme drulabnik » 1.1—20.000 pin. Popise na n(>rmo »Jut«a» pod »Dobiček 1058*. 1781
l krasni parceli
na Trivozu (Prule) z liino ograjo, zasajeni z raznovrstn m dre ve jem, cvetličnim grmi« eevjem in cvetlicam, se po zelo tigodni ce« ni nnprtidaj. — i'oia« snila daje: Henrik iranzl, iJrivos št. 17.
Vita ali hišo
t vrtom, t pruftiiu #tano> vanjam, najraje na perila-riji cn^f-ta. kupim. PoiiU'lba na upr. «Jutra» pod Iilro •Okolica	1603
Posestvo
10 oralov t hifto in vaemi £o*poda-kimi jm^lopji prodam. Naslov povo uprava •Jutra*.	1463
Prodam h*šo
S «ob, hlev sa 9 glave Ki-rine, 1 aH t ojivi ter gozd Janea Gerkto.m, 8p Urnik, p. Cerklje n. O.	1467
Hi§a na Jesenicah
(Sava) e 7lK) m' vrta in 3 stanovanji, te proda. Po-oudhe na spravo »Jutra* pod «Sava*.	1&27
Mizarska delavnica
velika, blixu Kranja in knu>t*ka hi^a a vrtom, gozdom, poljem. vinu|cra<lom itd. v Jurka va^i |»ri 8tra5i •e proda Ponudbe ea apr. •Jutra* pod «Lepa prilika* U14
Krasno posestvo
v aloven^ki l>ravhkl dolini ob koroški |el»»iniri. s *?a-novanj^kimi tn fopj»dart*ki-mi po-lonji. ki *e nahajajo v najboljšem stanju, »o« derni hlevi, ta?a • 2.S k. a.» 80 oralov s^finega eosda. it ketrrepa je dovoa jako upoden. 50 oralov njiv. travnikov in piknikov, nsrd t»»ni! izvrstno p o I j * «a hm«dj, rejo plem#»n*ke livi-r.e itd. itd. živ in »rtrv funihm inftrurtu» se proda ea l »1 miUjona dinarjev radi konrentrarij^ na ind«. utri.io. Ve* pove ?.«dezarna Muta n.T Unti ob f»rarj ali KOhar k Z«*inW. Mariiuir. Aleksnndrovn cesta it 74.
1117
Dvonadstropna h*§a
skeraj nova. s f atanovanji. I električno rattvetljj»»o in ' prostornim dvori^em — na Xe?o lepita kraju periferije Ljubljane, »e proda po nirki ceni	Dsn^ — Knpri
naj piSejo na epe. eJutra» pod »1'eriferija*.	1578
Za 32.500 Din
dobi hitro »HoAen kap« posestvo 24 oralov s pfr* slopji. orodjem io dr. —
Agrarni biro Jatmdk. l«jnS> ijaAa, fielenburgora ol. 7/L 1748
Gostilna ali kavarna
dobro idot*. v me»in ali oa deteli. se vtame tako) t najem. Poineje se event. tudi kupi. — Ponudbe pod •Strokovnjak* na podruiai. co «Jutra* v Maribor«. I86t
Večji lokal
aa prometnem kraja, se ll£e ponudbe na uprave »Jutra* tud zna&ko »Proeaet 894».
'	UM
Manjši lokal
v me^tn odda ea vet lit, Naelov pove opravo »Jutra« MM
Gostilna
v Mariboru, aelo dobr« tjaaa in izvrstne «*|ievaj»o ta. *e radi boiezui la>tu>~ ka takoj proda aH odda v najem Samo »eeni reflefc-tsnti e ffoiovtno naj *e ol>N nejo na Ojrl»»»i aavod Ko« va^ift. Maribor, Sinkov tig 1«.	771
Več iepih prostoror
; primernih obrt in v«g
trgovino a!S stanovanj
Cvetlico
H-§o
t t atanovanjema ia lepim
vrtom, pripravo® ta tetov Kari* ali kakšne obrt. pri da Justin Sefman, Kranjska
gora.
1594
Nova h"ša
a dekoraeije, kakor elpro- , . „rt„m , Ljubljani ?;.?'!": :!•	I «eo.lno Mp,<Ht.J. - Dvoje
naprod »tannvanj na razp<ilaj:o.
filoilendronl, bršljin. evo-
. . i tivmnse Itd. »e kupijo. —	v i._	..„„ Br)ra»» »Jutra«
Nova satan, suknja ! ponudbe n, opravo »Jutra.	Nm!ot	tPr"1 <Jutr^
pod »Cvetlice*.	1682
Gnoj se proda
na Bimski cesti Itev S.
1798
Roza rokokomasko
ta damo »rednje velikosti, »koro novo. prodam. Naslov f uprav) »Jutra«. 1815
Knilze
Pioesehaa, dle 8ittea dat Vftlker. 4 Rd., aovo. M
nirodno proda. Ponudbe pod »L P.a aa sprava »Jutra*.
1794
la nov frak. »e poreni proiasta. Naslov pove npr. »Jutra*.	1072
Fotokamera
18 * 18. fin 1'niversal objektiv. 8 dvojne kasete, {stojalo, ta 80» Din. Na-lov pove oprava »Jutra*. 1702
Salonska obleka
Bova (kompletna) za srednjo po-i»«Q. »e proda ta I |nno I lin. - Naslov pove , uprava »Jutra*.	1704
Redka prilika]
I Partija novih šivalnih stro-i Jev po lilo nitki ceni naprodaj F Ratjel. Ljubljana, Karlovtka cesta it. 4.
41
Kostanjev les
ta taaln. več vagonov, proda Le B e b o I j a Kranja.
173«
Kupim fotorparat
10 x 15 ali 8 X IR. V dobrem »tanjn. » prvovrstno optiko Ponudbe na upravo »Jutra* pod Silro »Takoj
1323
Lepe orehe
lupi A. Sarabon. Ljubljana f ponudbo In t navedi*, tiajniije eene in mnoJ.ine. naj t® posije tndi vtoree
Kolo
dobro ohranjeno, se	kupi
takoj. Naelov pove	uprsva
•Jutra*. *	1586
Nakup, prodaja
in najem «tanovaf*j»kih hil. vil, velepo«»eFtev, po*ertev, lup, trgovin, mlinov, gostiln itd. u«p«'ino in hitro po«re»luje «Mar»ten» v Maribora, Eoioviki trg it. 1.
18u»
V cdraviliKAa Dobrna pH Celju se radi odpoiovanja izredno usodno proda
posestvo z gostilno
2 sroptiln. »obi. & »ob ea tujce, dve kleti, kuhinja, elektrika, vodovod, gorj>o-darska poslopja. 8 oralov temlje itd. Popl»e prosim pod »Repen kujH-r* na podružnico »Jutra* v Mati-bor«.	1701
O
K
i
A G
ELITNI KINO MATICA
M
O R
S K
Drva In oglje	I epo h?šo
kupuje Id prodaja »amo na , enunad«tro|mo. i vrtom ia vaitone. proti takojšnjemu j dvoriščem prodam, — Hiša plačila Rudoll Zore. Ljub- | stoji oh krilišču treh cei-t 1 ljana, KnaHjeva ulica 15. pri rudnika, aporal.na za 3] ( v-ako obrt ali trgovino. — Naslov pove uprava »Jutra« 1725
R
A
G
ELITNI KINO MATICA
Prazne stek!en5ce
e l "4 do IH 1 v«eh vr.t kupuje tvrdka t Bue. ko-iouijaie, Vodnikov trg 2.
1632
7lato. srebro
ta »rebrne krone kupim ter ptačaio po najvišjih rennll F. (Silen, l.jtiliijana, Pre-iarnova alica 1.	40
IJsice. kune. vidre
zajee Itd. kupuje po najvišjih dnevnik eenah r. Senike. Ljubljana, Turjaški trg It. 1.	42
Ko?e kf*n. polhov
la vseh divjagin k b p a j e cele leto n. Zdravič. I.jub-ljana, Flortjanake ulica 9
B. S. A. motor
tndi lahke pokvarjen, kopira. — Cenjen« ponudbe z aadnjo ceno na naslov: Jo-»ip Orali*. Poraava, pošla Moikanjei.	1573
Jusroslov, znamke
kupijo v v*aki mnoliai. 1'onadbe z znamke ta odiro-vor na upravo »Jutra* pol »Rabljene..	1774
Hiša
eno- aH dvodruKinska. fe je na prometnem kraju tud) t trgovino, re knpi. — Po-nndbe oa apravo »Jutra« pod »Oi&a 77*.	1715
PosfTfn!§!<a h'Sa
neispotovlj^na. s 4 »obami. kletjo. oralov zemlje, gospodarsko povlopj«. na prometnem me^tu ob okrajni ee»ti, se pod utroinimi potroji proda. Ponudbe ns upravo »Jutra* pod ogla«no it. 1528. 152* I _ __
Hrša v MarH^oru
j enonad»tropna s vrtom, na s 'ravi »o!r fini Uj»i. v hr«»a-hibnem »tan)n. ae proda — Hita ima razen iaatnikove. ea stanovanja ke eno mala ki oh»tojl is 1 »ob« in kn. hinj«. Naslov pri podružnic)
•Jutra» v Hetriboro 1371
Pozor!
R*ff! pr*»elitv# se prod«
lep v*nog:rad
tri četrt ure od Maribora, kateri meri 2^ orala, po-lear majhen »adonoenik. 1 njiva in viničar*ko p«' l«pje »kupa) S»4 orala. Naslov
£ri potlrulbioi »Jutra* v lariborv.	1803
A
takoj odda v najem v novo-
Z-'raj'-ni enonad»trormi hiit, ra 12 km od Ljubljane. » promr-tr-em kraju Poizve »e pri upravi »Jutra*. 158t
Trjtovskl lokal
na prometnem kraja na 4%. Ieli ali v mesta, t • I I « a,
oziroma pristopim kot dr*, tabnik » IS«« Din gotovi, ne. Ponadbe prosim aa upr. »Jutra* pod !Uro »Trgov, itaik*.
»ki potnik
155«
Gostilna
• pekarijo. ali ■ trgovin« t mel. blacotn. aH tadl po. •gimezno na prometnem kraju. ee vzame v najem ta daljšo dobo let Naelov al) ponudbe na ipravo »Jutra* pod »Za dobo let*. 127f
Primeren prostr,-
ta mlekarno v Ljubljani aH fp Siškl Iščem Ponudbo ra upr. »Jutra* pod litre »Mlekarna 2«.	1S31
t ep poslovni lokal
v pritliSja. ob*toječ lt treh
(irostorov. t velikimi it-ulbami , Rledališko uliro, olda ta nizko najemnino Pnkojuiaaki ta ved » Ljub. IJaaL	£t»
Več lepih p'sarnigkib sob
v n nadstropja odda (ako) Pokojnin»ki zavod v Ljubljani, uledatilka alica
50g
Lokal v Kranju
ali na Jesenicah
»e IŠČ« Ponadbe pod šifro •Trtovio* 1088* aa sprav« »Jutra*.	17«
Gostilna
v Milini Ljubljane t edda. Naelov pove aprave »Jetrou
Trgovski lokal
v tvetl » stanovanjem, ka* tero ob»toji It »obe In ka. hinie. te odda. Naelov f opravi »Jutra*.	1798
Majhna eos'Ilna
» koncesijo ln epeave, o blliitil vi-jjega zdravilišče In postsje v Sloveniji, so takoj odda v najem Dopise
na nuravniitvo »Jutra* pod U. 73898.	1800
Lokal
se odda ta let oa oe!#
prometnem kraju T»totaai se proda n* p!*»akr»ko orodje. Naalov pove oprave •Jutra*.	1881
f.okpfe v Mar!br>ru
trgovske. fo«ti1nitke ln dru-ct> ima na rarpolajro in pre-skrt>nje »Marslao* v Mariboru*.	1807
Prijazno »oho
« elektr ftno razsvetljavo tHUtebnim vhodom iUe solidna. reda vajena gospodična s 1., ezir 15. febr. Ponudbe na uprav« «Jutra* pod »Prijaaoo dom 1^7»
159C
Flcsantno sobo
I se|«iriranim vhodom. iSCo > 1. febr. v sredini metto samostojna ro»po. — Plačo dobro. 1'onudbe n« uprave »Jutro* pod el. februar W3».	167»
Ele?an*no sobo
9 vho"io»u is etopniMa. t
! centru mepta. l*če go^i>o4t ki je večkrat na m^ter o l.iubljani. Ponudbe na upr. «.lutra> de l. februarja po4 »depariraoo 868*. 1674
Lepo sobo
« elektriko in poeehofcn
vhodom is eroimle. We tr-rovee. ki prihaja večkrat na mesee v Ljubljano Do-tajlne nonulb* a navedbo rene pod snačke • Mirne h| čisto* na opravo »Jutra*.
1411
Iščem snažno sobo
po motnunti prazno, s hr*> no pri ugVlnt drutini, kv tera bi Aes dan oekrHoval^ enolftne^a otroka Ponudbo na upr. «Jutra* pod iifro •Samostojna 980». Ml8
G
Za
•• •
!f! Pilil,
h nyije
m je tisočkrat pokazalo koristno, pa bo tudi naSim čitateljera vedno dobro služilo, se doseže bela čista polt: Elsa tekoče lilijino mleko daje obrazu mladeniško svežino, 18 dinarjev. 20. Najfinejši puder lepote drja. Klugera 27 Din. 50, puder sa dame 4 Din. 40, iepotila bela in rdeča 3 Din. 30. Zopet
rdeče, razpokane roke: Elsa glicerin lepote 19 Din. 80. Zoper bledico v licu slabokrvnih, slabotnih žen in otrok: Fellerjevo pravo, okusno ribje olje 22 Din, Elsa kina železno vino 16 Din. 50. Zoper slabo rast lat in prhljaj: EUa cvet za lase 27 Din. 50. Za odstranitev nepotrebnih lati Elsa depilato*
rij 34 Din. Za sneinobele zobe: Elsa voda za usta Dia 16. 50. Zoper kurje oči: Elsa tu« rtstovski obliž 6 Din. 60 in Elsa turistovska tinktura II Din. Za vaš blagor: Elsa men« tolni klinčič 10 Din. Elsa kolonjska voda 16 dinarjev. 50, Elsa gozdni vonj za sebe 16 di« carjev. 50. — Zavojnina in poštnina se ra«
čuna posebej. Brez posebnih stroškov samo, ako se naroči v istem zaboju s slavnim oo, m a čim sredstvom Fellerjevim «Elsafluidom» pri lekarnarju Eugcn V. Fcllcrju v Stchci Donji, Elsa trg 2-15, Hrvatska. — Posamezne steklenice «Elsafluida» se dobe v vseh le, karnah in drogerijah po Din 10.—.
Gospod se sprejme
sa hrano to »taaovanje d«
Resijevi eestl 11 — K.oder, pritličji.	1618
Opremljena soba
■ 2 posteljama »e takoj odda. Naalov v upravi <Jutra> 1&»
Stanovanje
B sob. kopalnice. kuhinj? In pritiklin. išče rodbina hrn »trok. Ponudbe pod mačko •Izigeatear* aa epe. »Jutra* 1SU
Lepo, prazno sobo
separiranim vhodom. ISČe
Dvoje stanovanj	i Vdova
oddan. Kaslov por« upr	»tam 86 let, »aobraietu ta
»Jittraa.	1778	simpatična, t majhnim pre-
__| nolenjem, ieli resnega ma.
----. nj3 s .tarejMm gospodom urjtiliu, napi cjj ma. Kakor ta.ll grajanj*
Na stanovanle	lobrtaikom al! feleanir-arjem !koračnica t petjem. Oj Do- la dopisovanje t teh Jeil-
1» ..i.	..	Le "»=» dop-.« s popolnln , berdob. Vlgred m porme. i kih a Pralnim ftrojem. «.
^IS	« ali .H a^Ta	" apr »Jutra* Koroike narodne pe.nl ta , prevsam. Pon.dbe
e-ic uradnica aii «t»jaiunj»	_ , ...	.i«««,	Me
>1*
Orjuna, naprej!
Prepisovanje
not Id uplMt v slavemketa. srbohrvat., oemikeia. i tali-Jaasketn la francoskem >©-tika. kakor ta.ll preTajaeje
gdč nra-'nica ali dijakinja. Naslov: Fr. Bah, Kolodvor-
•ka
ISIS
Strnovanje dobf
tit-ti. ki odkupi pohiitvo. — NmIov pare sprava cju'ra* 176«
Kabinet
»e odda »oii-lrenia gospoda. Istotam ce iSče go>podične kot so-tamivaiko sa večjo
pod tllro »Pridna gospodi, oja 1010».	1717
Plesalca
ti. aarilNjrRki »Planinski
?!es> 11 € e gospodična. — »opise na apravo »Jutra, v ilariboru pod «Sokol».
1243
Dve gospodični
2 lastno obrtjo in nekoliko
prevsame. Ponudbe »prej! Dia opr. »Jutra* pod Šifro ■Stalao ®S1».	Efit
dragi slovenski posnetki na gramofonskih ploftcak, daljo posnetki najnovejših modernih pleeov. ae dobe samo v •uvarnlSkl salogl pravih an- Osebno PravtCO Za gleSklh gramolonov A. Ras-
Dfl!
rger Qbi°an™Tavčarj£ 1 >Čeilje alkohol, pijač
i 6. Slinam vseh slov po- po eell drtavl imam na ras-•aetkav uetoaj ta franlo polago Najraje stopim kot 1863 ilr«labn!k. — Ponu-lh, na | o pravo »Jutra. pod ta*'ko »Otebna pravita«. 1699
s eepanramm vbo-tom. tsc» . aot	reju	. •..	. prodaj,
f 1. febraarjem samostojna , sobo. Naslov pove .prava P™^ *	"t -
_____ Hn.M.ll«. n. unnio »Jutri*.	lEŽJ gOSpO' 0»IE srdlOjin IM. ,
Ponudbe na apravo »Jutra* !pod »Ciklusa*, »Marjetica*
Kratek, črn klavir
dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naelov povs uprava
gospa. EJonudbe na ufiravo «.ltitra» pod tnaJko r.r-.na 982».	1070
Posebno sobo
molnostl • klavirjem,
Stanovanje
t Harlbsr«liSera —j
po motnosti v bližini parka, i obitojefe ii 2 »oh. kuhinje 1
Mladenič
ispo-
in motnosti •	ob<tojefe ti 2 >on. iun.nje l(.„ rainia s
Ufe miren go?pod. 1 onu.lbe in pnliklie. Plafiam na;,rej. diJ ^ ,6 u.. v ; pod «V. Z.» ca oaiverzo. ( pon«,ihe na upravo »Jutra-	-	- -'•-
it« i Klavir
.. t aelo dobre ohranjen, deber i glas, ae radi racner eena
proda. Naslov pove oprava ' <xjntra».	1781
Fotoaparat
17M , • * 12. aameiijam :a večji format, najraje ta 1(1 X 18 Naalov pgve aorava <Jutra»
!G»S
t7^® . v Harihom.
— apr. »Jutra. 18U5 : «0dkrit08rin0st».
pod
iifro
1797
Kot sostanovalec
v gorko »oho v »rrdini ele-eta ee a p r e j ni e nava fnl samski pospod. Kaalov v opravi cjatra*.	1747
Stanovanje v mestu
ebetojeSe !a 9—3 eob e pri-Sikllnami. event. » pisarniške sol«, »e i»6e la t. l.-br.
Opremljena soba i	m. d. L m.
lejKV : elektrif.no raKvetlja-	mo;ju? Raj naj is vo. te tS4e ra boljša go- te„ .fcippan? Bolan? —
spoda v bliliiii poŠte ia ta- j^ij-,^ Tvojr.i	1792 toj — Ponudbe a navedbo :
ceas aa poStr.i predal SS. I 1 ----
1S3SI	Turlstlnja
Klavirji
Tovarna klavirjev in niloga prvovrstnih InstnimeDtov
mliČMih tvr.lk, kakor tudi listnih iideikcv. Posehea o ldelek ia popravila. Ogla-
Kontoristinjo
ki obvlada perfektno slovensko in srbo-hrvatsko korespondenco samostojno ter
nemško stenografijo in strojepise i S če večja tovarna na deželi blizu Ljubljane. — Plača dobra, stanovanje v tovarni. Ponudbe Je pos ati na urravo .Jutra* pod
,,Perfektnr» ko< toristinja".
mladeniško uveiort, vida«
! rij in » drage In«.,«, a. j -e&kob&^r !
<Venus». Kof.a lira
■ repnega an^aja. Seli ^nj,	!	vZ
Knt cnct-rnvslec 5 intellEentmma goepodoma i„ralw n.vlrjev R War- | „	ra0h101'-
I\OI SO. unvuiec ( „ri«,omjll T fTrho sUu,,ne. . . . HiU,ri(>'TS B!ica m ji, »Infne pege, hr»[»vo-t.
»preme soil-'ea gofpod. ..	* g.-niisVjS ulE6t'	'	n .........
„Spec<rum" d. d.
Iii. mi D. i; is Mi
tvornica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII,
Medvedova uiica 38, telefon 755
Zagifb, Beograd. Osijek. Srcdišnjica: Zagreb.
Zrea'no steklo, port^lno steklo, mašinsko sleklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in i bi kah, kakor tudi brušene prodorne šipe. Izbočene ploSče, »stekle-vanie v med. Fina, navadna ogledala.


Potrtega srca In v najgloblji žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zna :cem žalostno ;-est, da ie ljubljena žena, preblaga zlata mamica, stara mama, sestra teta in tašča, gospa
Mm Sta mi. ii
po do'gi i i težki bolezni, katero je boguvdano prenašate" drie 22. januaria ob pol 6. zjutraj, v 69. letu starosti, pre-videna s tolažili sv. vere zatisnila svoje trudne oCi tn odšla i: Njemu v večno veselje.
Pogreb nepozabne pokoinice se vrši dne 24. iann-arja ob 9. zjutrai iz hiše žalosti Hraše št 50, na farno pokopališče v Smlednik.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Smledniku ;n St Jan2u na Dolenjskem.
Hraše pti Smledniku, Št. Janž na Dol, 22. L 1926.
Žalujoči ostali.
s „	. . ,„,... " -prejme «oll->«» gofpod. X," 'tuHraiija VTamniSShl
Poaadbj oajipravo »Jutra. n,iMJ> ,jijak Naslov pove	jlinj,kih tlpah. 1)o.
pod »Elektrika«.
1735
upava
«Jutra».
1S14
pise prosi na apr. : pod »Turi^tinja*.
Se~arirana soba
C ali brei o»krba. »e i 5e sa t ali 2 go-po-la Potiu-fbe t Da upr. »Jutra* pod cZagrebCan;!i».
t Ju' rs, 1817
Družabnik
I ta fcrgovi;io in op.-kr.rno. se 5 f|^ejme. — Potrebni kapital
Na hrano in stano- ^i-m-om r>in. Ponudb« aa
upravo »Jutra* pod «50.Klfi»
1408
vame
se sprejme zakons-ki par aii Š go»po-'a. ali 2 go-i«i'i-ni v sredini m»-s:a s l februarjem. fio!>a parkelirana, z elektriko In 2 up.ir.-ib® ko-p-lniee. Ht.pise po-l rna^ko »Lračno 40» na apr. »Jutra.
170!
f.i.OOO—20.003 D:n
poKo-lim onrma, kateri mi |rf-j«krhi riohro fluil^o trg. j.omofnik.i, fvent. pri-topim <irt:f..ihnik. Ponu 'n«>
, poslati p<nl «S|>er'Tiiit H. T.» ' tii uprave «Jutra*. 1030
Vdova
Nisem tfpr», r.is^ra mlftdft,
In l>o'sta tn«M nr: S»irota MpiiWenat Kr%r rni mot. nmrl ]«. K^r pa vpclno Salnipic, Pa	pofret»uje»n.
K 'or hi ma hotel tolažiti, j-o>irrt naj fe 0Tb i poii « J. oktober 132oi> ca upr. «Jctra».	144«
Sfanovanje
•cba in Tolika, nuhu shramba M samenja *a »li^no. — Ntslov poro uprava «Jum»
Sobo ktfitn!o
te o-Ma.
Intel, gospodična
« PH).IHK> gotovina, i.-fe znanja e 4ol>ro riftiiranim i jfoPfKfiom, *tart» 4ft !et.

Psica
it mtiBert'* otara.
Vaj k a, ep pro-la na Ambrc-
levem trgu St. 9.
je po-z Da«l
Soba
s separatnim vhodom	In
slektri^rc rat«vetljavo,	t«
artda hol;*»mu g.Kpo-tu.	—
1085
Mladenič
srednjih let, ki ee
vrnil v don.cvino
Din Ro»:jvine. t»e
ieli {»uročiti ž gospo' lično
1 a!, v-iovo t>re«it!j« starosti,
"Cm'-* r»	^-i hi imela kako večje
?*rho Iputtvp. — Popi**	ns , . , . ,,
, ' ^. •	kmet>ko po-e.tvo. ronu-lne
upravo .Jutra. potS	p!iko {f\ 1nim oa>-lovoro
1603 i p0.l ftifro .Rwni nameni. ---------------— na Ojrlami cavo«l Kovačjč.
Patera ženska ossba '	S!umJku* &
S n^ksj kapitalom hi po<U |	_
rtrla sam-k**«ra ftrokovr>'akst *
Plctarna
t več »troji ta izdelovanj«
volnenih in bombažnih p!<v tt*nin, £eli trese g v^Ietr-foveem, kateri M ohrat t-ajno zapo.*lil« Dop?e na 'tpravo «Jutra» v Mariboru L^d znažko «Plfctarua 20>.
2-198
Prečitani časopisi
rar.ni domači in inozemski, kakor tudi i'u-trovani, ge v«aki df»n ceno odda o. — Naslov pove uprava «Juiri»
177(j: snaki »tsrosti ln gube. Koli* liea postaja baržuna^t« mehka, rožnat« ia isvsnred- i i do pomlajena. — Uspeh ca-' jamčen in neškodljivo! Garnitura (tO Din. — «Crema A» odpravi fcakoj po npo-rabi rdečico cota, lica fs rok S5 Pin. — tKa1r.ara proti ozehljinacB* najs^petnej-le sredstvo, bi o'pravi i ozehljine na rokah io no- ■ f ran 50 Din. Najveojji bio- S 1 loška hifa S"hrfl.!er-Seher.-ke," Pariš. Wi«n. Zastopnik ! Milan S. Hojka, Knkovide- j va uliea 8-a, Za -reb. — j Zahtevajte brerplaAns ke ia aavodilai	47-s

1707 ;
pn 'jetju brej konkiirenre. da bi rumoael po-tjetje ns deieii r.a-lalje peljati. Vpo-
J. Stiepuš n
Sisak
pr{pt>ro6a holjSe Um Dur tre *tni
Un. [laitltu re.	u
r**b#čioe r» • -a eU»
MU
^aalov pere »sprava «Jutra» {tavajo pp !e rpsn^ ponri''ba Nafriov pova uprava cjcv.ri»
lepem
eimpa- i želi
Dražje stanovanje
B »ct> * vt»«mi pritlklinami, v mp«nrm »rpdiJča. came-Bjam «> enppjSe #t*nnvanje S 4	in vrtom ra
gapfttni pt-rifpriji Prijave na ttjiravo »Jotra« po«i anačko «l)ratje »tanovasije». 18S1
Stanovrn'e
»cha. tuhlnja !n klet. v novi htti v tz. §Jiki, b9 takoj od/ta et ran ki b m otrok Naalov poro oprava «Juf*"?»» 1589
Sepnrrana ^a
v 2 po**«*!jama. ee o I''* v tnp*tu Naalov povo ujtrsva «Juira>
Znanja želi
^asostojen pospod, itar 25 let, s simpatično ^f0^pt)«^ič-no (z boljSe rodbine, etaro 20—24 let, PTP«lnjp al! večja postave. Doj»5Ba na upr. cjutra> pod iilro c J. 6.»
Šifra «Začetnica*
8., 9 in 10. deeemhra. pa pro-i, da odda čimprej« pultom* na aprevo cjutra
Trgovec
v lastno trgovino, l i-Iustrij- kem kraju, tiren, ftar SO l^t, poročiti z po'po ':č >o. naj- i rajši is deželo. Oziralo ee i bo oa dobro jro°podinjo, ki Ima dolo ca nakup h!5e. — ; Ponudbe p uliko. ki »s vrne. na upravo »Jutra» pod Šifro «Lepa bodočnost 791».
1742
Costlničar In mesar
24 let »tar, z lastnim po-»psavom, 66 želi poročit; a eospodično o! !6—28 let. f rednost « kapitalom od 125.000 Dis naprej. Pismene pen«'lhe po-l ftilro «Pre<l
Klavir
t><? pro'ia.	re poir.ve
gostilni pri Kroiu i Petra cs*U 46.
MssVa Flrotna
posodi. Kje, pove upr »Jutra*.	t"77
Lepa. solnčnn soba
5 električno rar.^vetljavo. 3 ,h<>'tom ix »tnpnlsfa. se pn-eeid o-ida Mkorrrm« sli l—* gnsi<o-lnma Naelov v opravi" »Jutra*.	li"4
Vf,''!'o erar»n
b'iro »o-l SiS-. o-' '»ra — Pi-B - ' • pod »Abel* os enr. ,<jutra».	1^87
oj naslov v apr. »Jutra, ood Silro »Jako ratno !<I1S»
1730 i
Simparčna dama
ki je po sleparfctvu in tatvini izgubila rvoje premo-ienje. iS^e samotnega mo^.a. fci bi tml nu.lila dom. Unr ima fHihiftvo in p"rilo. — 1'onndbe p»i-t »7.wei ein-ame Hetisrhpa <0-^:6» aa uprseo »Jetra«.	1584
iP'!fovon:o»
Dobite S o 15 sati pred gl. kolodvor. — Dovidova!
171«
Maribora.
1099
Sr."
s p-ltil Hnsir.1 oddam dovod, elektrika io vrt. —
Cena	t »tis .......ter
eno leto plačati naprej. — Pon» 'V-e na upravo ..tutra» pod »ifirso staoov.-iiij"*.
«Orch!»
1k Račke srčne po*..rrtvlja-Vl>* jo ter čakajo obljubljenei-a —	1711
Zvestega sorroja
orof.nika v SloveniH aii llrvaNki. Ieli spoznati *lm-tatična goipo lična «rednjili l t. N^enonimne dopise pod »Slovenka« na npr. »Jn'rs.
1661
Znanja
v gospodom nad i"' let starim. drtavnim nradnikun. e'i trgoveera. Seli v svrho {•nit ve gospodična 8» let, i-.ov,ko ia eosp«. 'inj-ko is o'>ra»ena s gotovine in kompletno opravo Dopise pod »Ai-ilca* os apr. »Jjtra.
163(1
Poljša zastopstva
ra 6tajer>ko prevzamem — &er potajem Sn-li sr. svoje predmete. — Pouodbe pol «Kr»-ma» na upr. »Jutra* v Maribora.	tW8
7a rcž'Krno'om
v EinSpilerjevi ulici 18, pe točijo pristna Etajer ka. <*o-l-njsk«' metliška Ib visSa vina po II -IS Olo. — Se priporoča Zalekar. !7«8
is-f-v n« % « fl a »tt rs f? "S
Orfe;e
te epree jma !o
Roini alicl 19.
delo
1757
za Sovrnito sfed.Ictr. v L ubij n za tazpeča v:inje l atve rr> ti rn iRo tfcl.utz F ib ) b e/. Konktreic-- so os&da Intetescn i. ki ta ro a g?io 7 jamico Din 600C0 nnj zvoli.o posla" ro ttdb" roil „Qc|a K.IJ4" na Intci-re' lam d. d Zatjrcb, S'tos m ycr. va fi.
•458
Dama
l-ltelgleatna. cimi^tična.
po
Sostanovai'a
so iste • t. februarjem. — Kaelov pove uprava »Jutra*
I7S8
Pra/na soba
, sre lini mesta, sejsirirana se o-l-ta mirni osebi N»-'<'» pove ni*»va »Jutra*. 17?0
2 sobi /a pisarno
D* i kuniij.Uo trgovleo v cnlitjn glavnega k.»l«'lvora se takoj od-lasta v na>m. Ogle-la se od 9 —12 in od S^-« ure popoldne « Pra-Jakovl uliri St. S, priibčle. desno.	t«!
Sobo
Uf»	''"ea ki rf»
lot sostanovalka k holjii
draiini. Na>lov na opravo • jutra* pod »Soba 11)71,^
kruti usodi sirota. duSevno fM}|Mdtioma unič.-Ra. Seli resnega ia i-krenega prijateljstva c •gle.lnlm, dobro »iliiirMnim. nad let starim go.|Kvlnm plemenite,', ^rra. kateremu hi r.i mc;-'a taui^ti svoje bol. kl bi ji hotel ts.tr.agatl do kake taal* eUsistetire. — Popise pod Šifro »Ne|iotablJeno' na ubirava »Jutra*.	1772
fnpatlčsn intcllzent
4*11 nesebičnega in tiUega prijateljstva » samoslole«. ietn-tl »tarejfto damo edkri-;-na značaja — I>i.-pi»e pod »Saaitae« na apr. »Jutra« 17«l
2 mlada gospoda
blage aarava. finarčio do bru »tuječa. t"iita titanja a dvema lela-tima gospodičnama 1> boljte hite 7.«l-tev ni Izključena. Oopfse na upr »Jutra* pod Silro »Sii.venae 1 Hrvat«. 1(178
Kovaški «nH-ter
En strojni ključavničar srednjih let. t premotenj.-m, teli znanja v svrho S-nitve C go-po-tiftno. vdovo ali ločeno teno. istotako s pre-lro*enjrm sli lastno hišo. katera hI imela ve«elje do omenjene obrli. ali pa mo-gnče obrt v hi8i Starort [tfistran-ka stvar. — Dopise tla upr. »Jutra« pod Šifro »Stroja! ključavničar 19°«*
Zastopstvo
■» Slover.iJ, iSče m'ad ael-i t -n trgovee s lokalem v i < 1. ubija ril in nekaj kapitala.? Ponti JV>e na opravo .JiMra« ; pod snačko »Agilon l<«*. -1	!7u9 !
Tmovcc
oo*ten. aeiien. t tukalom v l.iubljanl in t nekaj kapitala Ieli eaalop-tvo kakih I-lelkov katerekoli vrste. Vtsnu tn 'I v komisijo pro ti garaneiil. — Pond 'be na upravo ».Intra«	sna^Va
»PoStea 100*.	1708
■ia««aaaaaaiaaas
z vcčlflno zadovoljivo prakso, ki ie izurjen v dobri izrabi lesa, v dobri organizaciji delavstva ter v vzdrževanju reda,
dobf S-UŽ O na pzrni Ž23S v Črnem I03U pri Sslnicah.
Ponudbe na	421
Kajfež a Heinrihar, Sušak.
Vsem stanovskim tovarišem javljamo tužno vest, da je v peteks dne 22. t. m. preminui gospod
(Hearinj£!?ie
seh uvoznih, izvoznih in tranzitnih do-;itk oc'<rbi Irtro. skrbno in do nniniži ar!fi Rrjio Tnrlc. cnrincki no^rednlk '.iublia.ia. Masankova cesta 9.. naproti CTrlnarn c" V=e 'nformaciie brez-
Za*>ie»a"Sa pa/s od
iilsi -ii-Si«
z-ii-nrn tp cveto ne tovrne
„TOSLEr:«' p-rn-S»:c3)
Ger.ETiha .ssla s'y: n< sSijdSe i> irainno S. H. S. fiGL53f!!3Tis
Beograd. K"egirje Ljubice ulica 15. Telelon 31 83.	Zahtevajte c»n k"
• 9
lekarnar v Radovljici
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 24. t m, ob tričeirt na Iri popoldne v Radovljici.
Dolgoletnemu, zvestemu canu našega gre-mija in nes'orju slovenskih lekarnarjev bodi ohranjen časten spomin!
LJubljana, dae 23. isnuarja 1926.
Grem!) sTovenskih Sekarnarfev
G. Bakarc:čs L t predsedn.k.
ta napreduje
Naznanjam
da »«m se radi »tinevso}-akih sndev pra-tov»ljeo 0-lpov^'al privatni praksi do prekliea ter ordlnlrsm le na-'alje samo za botnicko blagajno. — l>r Pavel J a -p » I č, oradai nlravvik
1818 OTZD.
176(1
oaoioio»oio!oio«oici
Čebule
zdnvp n>td'tn vp? t!$o? ko
Cona do 500 kg 150 D n, nad 500 kg 140 D n kg. Poi lja se po povzetju —
Jos. Lah, MoSkanjci.
pozen
ženini in neveste' I
Žimnice
matrnce, po>te jne trro-e. železne pos cl e fzio Jljive). oiomanc, d v*n> n Iprir nifke i»ri- lite m»1i nujcene e
Rudolf Rrdovan
ta; em k Krekov trg Me« 7
polc^ Mesln.ga cunia
Pogubo vsaki družini
ntinaSajo nalezijue bolezni. Kak'> se jih tib a-nite izveste iz knj'ge
Dr. Josip Tičsri
Cena » poštnino vred Dn 1950 KaroMla » kajl-g mo T >Uovno st« drag« * L abljunl.
Nobenega :lo cnskega izobraženca ne b! smelo manjkati med naročniki Ljubljanskega Zvona, ki vodi že 46 lei slovensko knj ževnost ter vestno zbira okoli sebe naše najboljše pisatelje.
926
priobči zanimiv satiričen roman VI. Levstika, obširno novelo Franceta Bevka, historični roman Jcžeta Lavrenčiča in proizvode cele vr-te drugih pisateljev. Izhajal bo v povsem novi obliki in opremi. Naročnina znaša za celo leto v Jugoslaviji
Din 120 —, za inozemstvo Din 150 —. «
Naročite ga takoj pri
Tiskocn! zadrugi ii Mubifsn?,
Prcknni ulica St. 54.
t
i
Stanja vloženega denarja nad 180 milijonov
dinarjev ali 720 rnili)Onov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na lekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju.
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
»,1B
Uatdi
rij«
1.1889
Po&tni ček 10.533
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska fttedionica)
LJUBLJANA, Prešernova ulica. '
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ket jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodiš&s denar nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in obilne občinski denar.
"1
'ga 1
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica dale posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
Urejuje di. Albert truner. izdaji za Konaorcij «Jutr»» Adoli RibniJc«. Z» Narodno tiska-no dd. kot ti»>arr>-rja trme J^zeršrk. Za irseratni del je odgovoren Alrjzij Novak. Vsi v Liubljani.
J