61. številka.
Ljubljana, v četrtek 15. marca.
XXVII. leto, 1894.
Uhaja vsak dan iveiier, izimfii nedelje in praznik«, ter Telja po polti prejeman ca avstro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld  40 kr. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravuistvo je na Kongresnem trgn fit. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Decentralizovana Angleška.
Stari Gladstoo«, ta največji državnik devetnajstega veka, katerega se je »vet navadil zmatrati za inkarnacijo pravičnosti in resničnosti, in v katerem bo tlačeni narodi imeli vedno navduSenega zagovornika, stopil je s pozorišča javnega življenja in se umaknil mlajšemu možu. Njegov odstop je v krogih domačih in inozemskih njegovih nasprotnikov obudil nepopisno ladost. Angleški konservativci so io izražali na dostojen način, nekako slovesno, strogo geatlemanlike, prav kakor da so imeli v mislih lepi rek: De mortuis nil nisi bene. Dosti manj dostojno so se vedli Gladstoneovi avstrijski nasprotniki. Avstrijski centralisti niBo bili nikdar uneti za razsvitlenega aegleškega državnika. Največje pa je postalo nasprotstvo te laj, ko je on v program angleške liberalne stranke postavil na prvo mesto samostalnost Irske. Kar je za Veliko Britanijo Irska, to je za Avstrijo Če:ka, Hrvatska in tudi slovensko vprašanje; ako bi Irska dobila narodno samoupravo, bi to neizmerno, četudi samo moraluo podprlo prizadevanja avstrijskih Slovanov za narodno samostalnost. Zato i a bo veselja vriskali, čuvši, da je Gladstone odstopil in državno krmilo izročil drugim rokam Mislili so, da je home-rule pokopana in angleška liberalna stranka razbita. Prevarili so se. Visoko plapola zastava angleškega liberalizma in v krepkih rokah jo drži Gladstoneov naslednik lord Roseberv.
Te dni seš'a se je angleška zbornica na novo zasedanje. Prestolni ogovor, s katerim se je otvorilo, ni omenil najbolj perečih vprašanj vse notranje politike angleške, najpoglavitnejših točk prejšnjega programa Gladstoneovega: home-rule vprašanja in odprave pairske zbornice. Že so mislili nasprotniki angleških liberalcev, da je nova vlada nalašč prezrla ti dve vprašanji, ker ju ne misli v Gladstoneo-vem zmislu rešiti, že so se veselili Bvoje zmage — kar stopi lord Roseberrv pred pairsko zbornico ter jej pove jasno in brez okolišev, da je tudi zanj neodvisnost Irske in odprava pairsko zbornice prva iu najvažnejša zadeva, katero je v interesu mogoč nosti in slave Velike Britanije čim prej rešiti. V prestoloom govoru se ti vprašanji zategadelj nista omenili, ker ju vlada ne misli že v tekočem zase-
danju spraviti v parlament, saj ve, da bi ju gospodska zbornica zavrgla. Rekel je, da se drži Bea-consfieldovih besed, da je dolžnost vlade, ustvariti v Irski take razmere, da bode ljudstvo ž njimi zadovoljno, in to se da le doseči, ako se privoli Irski samouprava. Sicer pa je decentralizacija v interesu države in vlada bo rada tudi Škotski in Walesu dala, kar zahteva Irska.
Nasprotniške nadeje bo se razkadile v nič Nova vlada se ni izneverila slavnim tradicijam stranke, iz katere je nastala. Visoko plapola zastava angleškega liberalizma, na katero je stranka zapisala decentralizacijo. Mi Slovenci se smemo tega veseliti, zakaj v naši borbi za narodno avtonomijo nam je postopanje angleške vlade samo v podporo, če decentralizacija ne škodi Angliji, tudi Avstriji ne more škodovati.
Mir — sprava!
(Z Dolenjskega.) III.
To mesto se je slovenskemu jeziku na Kranjskem deloma priborilo; tukaj bivamo Slovenci v bi-gumejšem položaju. S tem se je vladi usilila potreba slovenskih učiteljev, juristov, medicincev in drugih. Renegatstvo je začelo ponehavati in več kakor bo-disikateri žuonik s svojimi kapelani storil jo kak svojemu slovenskemu narodu zvest sodnik v boju za ohranitev narodnosti našega naroda; tolik je v kakem mestu ali trgu njegov vpliv, da je na Kranjskem nemško mišljenje po mestih, trgih zginilo, če je le sodnik jedenkrat javno zaklical: Bog živi slovenski moj dom!
Šele ko iz srednjega stanu domoljubi nastopajo, dobi vse narodno delo pravo moč. Mi, po Vas dopisunih „Slovenčevih" v navedenih člankih toliko v nič dejani ljudje iz srednjega stanu prišli smo v familije in nas dekleta niso mrzela, mi smo Brneli ljubiti. In Vi, mladeniči „Slovendeve* redakcije, ali veste, kaj je familija, kaj človek s familijo? Tisočere so vezi, ki nas take z drugimi ljudmi vežejo in tu vzrastemo mi rodbinski očetje do najvažnejšega faktorja v narodu. Tu je močan producent, davkoplačevalec, tu je prostora za vse, kar človeško življenje zadeva in tu je posebno ona gorka ljubezen
do otrok, sploh do doma, ki bolesti oko zatiane, ako čuje, bere, da je kaka nečloveška nezakonska mati zadavila svojega ctroftiča. — Familija je temelj vsega. In tudi vi duhovni ste zaradi te človeške familije na svetu, ne narobe, familija zaradi Vas. Kar familiji gCdi, se mora na svetu uresničiti in v prvi vrsti stoje familije srednjega stanu. Poglejte na slovensko Štajersko, ali vidite kolike vrednosti so tam glede narodnega boja: Dominkuš, Sernca, Dečko, Radaj, Glančnik in drugi — pa še sami advokati? Povejte mi, kaj bi Slovenstvo tam počelo, če bi voditeljev, bojevnikov iz srednjega stanu ne imelo! — Dobrot -Ijiva osoda, daj še takih na Koroškem ! — Ali mislite, da ste vi, duhovni, slobodni možje? Ni Človeškega bitja na svetu, ki bi tako moralo pokorno biti povelju svojega višjega, kakor vi! — Koliko je pa posvetnjaštva iz srednjega stanu, ki nimajo gospodarja nad seboj, kakor postavo in svojo vest! Tukaj je neodvisnost doma in brez svojih advokatov, notarjev, sodnikov, profesorjev, medicincev in drugih domoljubnih mestjanov, tržanov bilo bi Slovenstvo še danes podlaga peti kacega okrajnega glavarja dr. pl. Julija Ve8tenecka.
Mladeniči v nSlovenČevia redakciji ne govorite ne pišite ne malo, ne zametovalno o tem našem Brednjem stanu; molite vsaki dan pred oltarjem za to, da nam osoda obrani istega, katerega že imamo doma in da ga pridobimo za narodno stvar, kar ga še nemško misli. Ta stan je važen. Kar se rodi na kmetih krepkega, razumnega, se odda ponajveČ v mesta, iz kmetov dobiva meščanstvo svoje krepilo. Ali tukaj se veda, umetnost, obrtnija, kupčija prosto razvijajo in mmžijo blagostanje naroda v obče, tukaj so Človeško družbo vodeči ljudje. V mestih tiči prava moralična moč vsucega naroda, tukaj se je izvršilo skoraj vse koristno in znamenito, s č mur se zamori človeška kultura ponašati, ali pa je imelo tukaj šele svoj pravi temelj, na katerem se je moglo razširjati in ohranjevati. V mestih je našla svetovna kultura svojo trdno podlago, tukaj se je mogla vedno dalje razvijati, kmet pa daje v to Bvrho svoje zdrave, močne glave. S tem srednjim stanom je kmet tudi drugače v najožji dotiki. Tukaj prodaja svoje pridelke in kupuje, kar mu je za vsakdanje življenje treba; kar se v mestih važnejšega zgodi, odmeva,
LISTEK.
Začetek romana.
ČVflki spisal V. Mrs tik; preložil Vinko. (Dalje.)
Plesni tok ja je zagrnil v svoj vrtinec. Gospa Bela je plesala strastno; oči so se jej lesketale pod ■kupljenimi trepalnicami s čudnim, nenavadnim bleskom mastnega tona, ustnice so bo jej vnele v krasni, živi barvi in Strnad je čutil pod roko, kako njeno telo izpreletava lahko, rahlo, valovito trepetanje ognjenega temperamenta. In v obraz je bila čedalje bolj rožasta; bila je srečna v tem vrtinci, v čarobnosti svoje lastne krasote, katero je povsod videla v gladkih ploščah zrkal.
Kar začuti, da jej je lahno stisnil roko. Od kraja je mislila, da je bilo to le v plesni naglici, a ni še domislila, ko jo stisne drugič, vztrpi tretjič in četrtič in v naglem obratu zadrgetavši s celim telesom — Btisne mu roko tudi ona. In dr. Strnad jo zasuče in v naglem plesnem tempu izgine v zmešnjavi plesnik obit k.
„Izborno plešete", veli Strnad in znova stis-Bivši u;e dolge prste, ustavi se ž njo v dolbini pri
oknu, skozi katero je gledala noter temna noč s svojimi zvezdami. „Tako že dolgo nisem plesal", pravi on vnovič, ottraje si potno čelo, in gospa Bela razpte pahljač in rahlo pahljajoč si zardeli obraz, pokrije ž njim rahlo d hajoče nedrije.
.Kam gledate?" najedenkrat vpraša gospa Bela, videč, da njegove oči begajo po dvorani in dražestni segment priprt h trepalnic se naglo razširi in v modrini zaigra zloben blesk. „Gospod doktor, spremite me v buftet", veli in mehanično ozrši se, obesi se ob njegovo roko.
M<mo pribiti rožasti oblaček, a takoj izgine, kot bi se bil dvignil ter bo zopet razkadil — v nič.
Gospa Bela sede k mramorni mizi in z dlanmi stisnivfii rahlo razdrte lase na sencah z UHmevom svojega kavalirja vzpodbuja k neprisiljenemu razgovoru.
In on je pričel pripovedovati od kraja pretrgano, brez zveze, a z ognjem in dobro premišljenim namenom. Za trenotje so ga motili v pripovedovanji rezki glasovi pikole, osladni vzdihi gosli), teptanje čevljev, šumenje naglo vrtečih se oblek in hrup ploskajočih rok na konci polke in sosebno dleskanje dveh malih rok, kojih jedna je visela nb tujem,
njemu popolnoma nepoznanem gospodu; toda rožasti oblaček mu je na srečo izginil izpred očij in on je pozabil na vse ter se do cela izročil že naprej dobro premišljenemu govoru, kojega jedini predmet je bila gospa Bela. Izvolil si je svoj običajni thema: o Pragi.
„Tam je življenje, tam je svet," pravil je mej drugim. „Tam so žeoske v istini krasne, kot zlato, ki je v prometu. In tukaj?" nagubančil je lice, , jedni laži uidete in v drugi živite — ia bojite se življenja, katerega ne poznate. Ko bi vi vsaj živeli v spominih, kot na primer jaz, a niti tega ne. Kar sem užil, to imam in zadovoljen sem."
„Vi Bte mož".
»Tam žive tudi dame. Danes je meni tisti človek miren, srečen, ki se je do sita naburil. Nasitil sem bo različnih norostij, zapravljal novce, čas tratil in zdravje uničeval — vse to pa zategadelj, ker sem bil mlad in ker sem moral živeti. Ta žeja po veselji mladih let je v meni ugašena ter me sedaj pušča na miru. Z življenjem sem pobotan. Sedaj veste, zakaj se tako rad smejem, kadar se smejejo drugi, in zakaj tako rad gledam, ko drugi vihrajo, razkošno žive' in ljubijo, ko so veseli in žive\   Vpričo  njih imam  veselje, iu zavest, da ti
če tudi bolj potihoma, pri bogatejših, razumnejših kmetih.
Mi Slovenci smo od svojih prejšnjih gospodarjev prejeli malo ali nič kulture; bili amo le sužnji teh gospodarjef. Lastne narodna naobrazbe nismo imeli in izkoriščati spu» marali svetovno kulturo, da ne zaostanemo aa drugimi narodi; pred to kulturo se ne moremo is aa smemo zapirati, temveč ai jo na podlagi domačega jezika prilastiti. Nositelj, poaredo-vatelj iste je pa bil od nekdaj srednji staa in je v novejšem Času le posebno. Ta svetovna kultura pa jo taka, da nam meščanom s Vami, mladimi kranj- j skimi duhovni ai mogoče v jedni vrsti hodili na podlagi Vašega sedanjega programa, kakor istega v zadnjem času razvijate. Vi, mladi kranjski duhovni ste sovražniki te svetovne kulture, katere niti za podlago svojih daljnih operacij ne marate; duhovščini cele Evrope hočete odkazovati nove pote, po katerih ima hoditi. Živahno delovanje po mestih, vse drago mišljenje o svetu in življenju v njem, pa je zapreka Vašim nakanam in zato izlivate ves svoj žolč aa ta srednji stan, ki nima po Vaših trditvah nič dobrega v sebi, ki ni doslej za narodno probujenje in napredovanje še prav ničesar storil. Ničesar še ni storil, kar bi se moglo imenovati kulturno delo, pišejo v „Slovenca" duhovski mladeniči, ki so se komaj svoj brevir brati naučili I Vse, kar so doslej v narodnem oziru storili posvetnjaki, meščani, ni piškavega oreha vredno! — Zakaj se pa vendar starejši duhovni toliko prizadevajo, da vjamejo koga iz srednjega stanu, čeprav samo kakega dr. Papeža, ki gre potem za njimi čez drn in strn.
Pa bodi temu dovolj, s takimi fantasti ni po-lemizovati; ali lepa hvala za to, da ste nam povedali, kako hudo srednji stan mrzite; zdaj bode ta srednji stan vsaj vedel, kaj v vaših glavah roji. In zdaj ve 1. meščanstvo, Tebe ne vpošteva naša mlajša duhovščina prav nič, ti si le sterilna veja na drevesu našega naroda; 2. uporabljala bi te samo rada za parado v katoliških političnih društvih, da bi s tvojo navzočnostjo kmete loviti pomagala. — Tako daleč je tedaj pri nas na Kranjskem že prišlo, da nima mlajša duhovščina ničesar boljšega opraviti, kakor naše narodno meščanstvo grditi in obrekovati! Je pač moralo jedenkrat do tega priti. S svojimi študijami se ti ljudje le za silo pečajo, vse le politikuje. V nobeni deželi se pridigarji iz jezuvitskih in laza-riatnih samostanov ne pošiljajo tolikrat mej ljudstvo, kakor ravno pri nas na Kranjskem. Namesto delati neumno politiko in blatiti naše zaslužno meščanstvo, naj bi se mlajši duhovniki raje učili, da bi znali dobro pridigovati in spovedovati, da bi ne bilo treba tolikrat drugih pridigarjev in spovednikov na pomoč klicati!
Je že tako, toda žalibog, da je do tega prišlo; in taki ljudje, ki sami ne znajo dobrega čevlja napraviti, hočejo druge učiti politike in praktičnega življenja !
Zdaj pa mirna Bosna; odgovarjal v tej pravdi ne bom več, — poslati mi morate spretnejšega nasprotnika ; grem raje na kmetijo v Gradiše teleta in žrebeta gledat, kakor ruvati bo s takimi mladiči.
S—c.
ljudje ne ži\6 zastonj, je zame kot za človeka, potrebnega zadoščenja. To me spravlja z vso solzno dolino okolo mene. Ti ljudje bodo nekoč srečui in to je dovolj."
„A kaj, če ne bodo?"
nVsak je srečen, kdor se ima česa spominjati. Naj so spomini tudi bolestni. Igrajo se ž njimi, tolažijo, babajo se, in če že nikogar druzega, ljubijo vsaj sebe. A vi, koga ljubite vi? K večjemu svojo vnanjost — nikakih spominov, nič, le jednolično, krepostno, a pusto življenje!"
„Vi govorite nepristojno."
„A iz duše. To vidim na vas". In dr. Strnad je impertinentno nabral levo stran obraza ter se zagledal v temni roži, ki sta se razvili na njenih licih pod vplivom Čedalje burnejših besed. Na čelo jej je stopila lahka nevolja, ustnice so prešle v trpek usmev.
„Jaz ne govorim zase", nadaljeval je, .govorim za vas. Delajte kot vam veleva srce, a ne glava; potem bodete živeli, zlasti vi — vi — kol žena."
„Prazne besede!" opomni gospa Bela ter zamišljeno gleda svojo roko, katero je položila na mramorno miz;co. Trepalnice so zakrile krasni modri Begment njenih zrenic in dr. Strnad ni videl, kaj se godi pod njimi.
(Dalje pri h.)
Državni zbor.
Na Dunaj i, 14. marca.
Koalicija ni nič kaj trdna. To se je pokazalo t današnji seji. Razpravljalo se je o zakona, urejajočem trgovino aa obroke, pri kateri priliki se je, kakor sem že večkrat naglašal, iz nova pokazalo, da je pri principijelnih zlasti gospodarakik vprašanjih talko doseči soglasje mej levičarji, ki so zastopniki golega manchestacstva, in maj drugimi bolj konzervativnimi elementi parlamentarne veftm«. V razpravi, ki je bila dosti liaahna, zagovarjati so levičarji koristi prodajalcev^ aenaerveUvei elementi vaab barv pa koristi kupujočega občinstva. Danes so v specijalni debati o tej stvari govorili vladni zastopnik Krnil, protisemit dr. Pattai in poročevalec Hellrigl. Poljaki so nameravali pri jednem paragrafu staviti neki posredovalni predlog in so se nanj dogovorili mej sejo. Koje prišla vrsta na posl. Abrahamowicza, da bi utemeljeval svoj predlog, ga ni bilo nikjer dobiti, posredovalni predlog se ni stavil, pri glasovanju pa so Poljaki potegnili s konservativci in tako pripomogli na jezo nemških liberalcev vladnemu načrtu do rmage. Potem je poročal posl. Exuer o zakonu, s katerim se določijo nekatere poaamičnosti pri zgradbi Dunajskih prometnih naprav. Pri razpravi je mladočeški poslanec Kaftan govoril strogo stvarno, istotako protisemit Hauck, dr. Lueger pa je svoje opomnje eulil z drastičnimi dovtipi. Ko je še poro* čevalec pojasnil nekatera zadevna vprašanja, vzpre-jela je zbornica vladno predlogo brez premembe. Koncem seje odgovoril je finančni minister Plener na neko interpelacijo glede zboljšanja uradniških plač. Naglašal je, da vlada ni predlagala povišanje za podporo državnim uradaikom namenjenega zneska na ll/t milijon gld- zategadelj, da bi ne bilo treba povišati plač. Vladi se to zdi neobhodno potrebno, zato pa misli sestaviti komisijo, ki bode imela izdelati načrt za uredbo plač. Po nekaterih interpelacijah se je seja zaključila.
Prihodnja seja bode jutri, v četrtek.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 15. marca. TVurmbrand in li U ina k i. Iz povsem verodostojnega vira se nam javlja, da je nastal mej trgovinskim ministrom grofom Wurmbrandom in predsednikom državnih železnic vitezom Bilinskim tako resen konflikt, da misli Bilinski odstopiti. Že več tednov ostentativno ne podpisuje nikakih spisov. Mesto njega podpisuje vse te zadeve dvorni svetnik Biscbof
Ilohcmvart in volilna reforma.
Hohenvvartov načrt volilne reforme je še vedno izključni predmet razpravam v časopisih in v političnih krogih. „Vaterland" je prinesel obširen tolmač k temu načrtu, v katerem tolmaču dokazuje, da je ta načrt ženijalno državniško delo, vladni načrt pa povsem meban čen nestvor. Ugovore koalicijskih in vladnih listov, da je grof Hohenvrart s svojim predlogom glede volilne reforme spravil eksistenco koalicije v nevarnost, odgovarja „Vater-land" lakonično: .Koalicija se ni zato ustanovila, da bi k vsemu da rekla, kar boče vlada. Vidi se, da je slan'ca pala na . . koalicijo.
Is proračunskega odseka.
V zadnji ueji proračunskega odseka se je razpravljal tudi proračun domobranskega ministerstva. Poslanec Herold je ostro grajal, da se vojaški kazensko-pravdni red še vedno ni premeni! sedanji dobi primerno. Domobranski minister gruf Welsers heimb je rekel na to, da je tudi želja vojaških krogov, da se uvede drug kszensko-pravdai red, ki pa bi seveda ne imel škodovati interesom celokupne vojske. Sedaj pa, ko le neutemeljene govorice razburjajo javno mnenje, bi bilo posebno težko uvesti take reforme, ki bi bile samo sistematičuo-sovraž-nemu hujskanju zoper vojsko v korist. — Mislimo, da je gospod minister s temi besedami malo preveč povedal. Sistematičnega, sovražnega hujskanja zoper vojsko ni sploh nikjer T nafii monarhiji, da pa ljudje niso veseli, ako se primerjajo slučaji a la Burescb, je povsem naravno. Vse kaže na to, da naš domobranski minister ni prijatelj take reforme, kakeršno zahteva vse javno mnenje.
Novi Dunajski župan
Občinski svet Dunajski volil je včeraj dra. Griibla, pristaša židovskih liberalcev, županom Dunajskim. Kake vrste je mol, ilustruje najbolje to, da neče odgovoriti na čvetero vprašanj, katere mu je stavil „Deutsches Volkablatt". Ta list, ki je z jednakimi vprašanji uničil kandidaturo podžupana dra. U ehterja, je vprašal sedanjega župana dra. Griibla: ali je res poročen z Židinjo; kje je njegov zet, slepar Đeviuss; kakšne so njegove zveze z nekim sedaj zaprtim sleparjem in je li res frama-
soa. Splošno se sodi, da bo imenovani list pro-u ročil kak Skandal.
Vitanje države.
MMau dra JLleksm^e^. BeljfraialH dooftsmk francoske* a fts*a 9fmmpa" javim, da se w erbakm dvornih m afcda* krogih govori o velikem in reaaam rasporu, j« nastal ■Mi kralj«* J^kajadre« in njegovim oMb, raz-kraljem Masnom. Ta m baje **§ zajzafM, da ga popolnoma zapusti ia da oofrfe m. Srbija, ce, se neče ravnati po njegovih nasvetih in Ipjafc O ifajpor nost za to vest amj nosi imanova«, s car jako rmmi francoski list.
Borom f\mfn#n> tafed«.
Novo ministerstvo je v poslanski zbornici doživelo sicer čuten ali neopasen poraz. Razpravljalo se je o adresi, s katero namerava zbornica odgovoriti na prestolni ogovor. Vodja radikalcev, Labouchere, je predlagal amendement, ki je bil naperjen zoper gospodsko zbornico in nje sedanje pravice. Vlada se je temu nasvetu uprla a samo iz formelnih ne pa tudi principijelnih utrokov, kar je minister Harcourt izrecno povdarjal. Vzlic temu jo zbornica z dvema glasoma večine vzprejela Laboucherjev predlog. Vodja konservativcev Balfrur je takoj vprašal vlado, kaj misli storiti, ker ie zbornica vzprejela predlog, katerega ona ne odobrava. Minister Harcourt je na to rekel, da vlada ne misli it te okolnosti izvajati kon-sekvencij, nego nadaljevati z reševanjem tekočih zadev. Chamberlain se je zoper tako postopanje izrekel in zahteval, naj se seja zaključi, ker mora zbornica vedeti, kako stališče zavzema ministerstvo napram predlogu, vzprejatemu zoper njegovo voljo. Ministerske krize ta poraz pač ne bo prousročil.
Dopisi.
Iz Ptuja, 11. marca. [Izv. dop.] (Naši p o s 1 a n c i in naši časniki.) Danes nam je došla z drugimi novinami tudi BSli Isteirische Post" iz Maribora- lokali Brno v njej poročila o razpravah v državnem zboru zavoljo slovenskih paralelk na C laki gimnaziji, našli pa nismo ničesar. Imenovani časopis, ki ima vender namen in poklic, braniti pravice Slovencev v nemškem jeziku in razjašnjavati zahteve našega naroda, 10. marca popoludne, ko je izšel, niti črke ni črhnil o toli zanimivih razgovorih in izjavah o slovenskem srednjem šolstvu vršivših se ie 7. t. m., torej tri dni poprej, v državno-zborskem proračunskem odboru in 8. t. m. brzojavno poročenih v „Slovencu", obširno pa svetu 8. in 9. t. m. razglašenih po skoro vseh Časnikih avstri-janskih. Tako se pač časnikarski posel ne opravlja, časi bodo pač morali popolnoma miniti, ko smo mi Slovenci svoje časnike plačevali samo iz golega ro-doljubja. Dandanes moramo zahtevati, da nas naši listi pouče* o dogodk h na svetu, osobito pa o tako važnih, kakor se jih je zadnji teden v državnem zboru pripetilo. Nafii gospodje poslanci ne izpolnjujejo svojih dolžnostij popolnoma, ako ne pošiljajo hitro nas Slovence zadevsjočih novic iz državnega in tudi iz deleloih zborov časopisom našim v razglas. Poslanci so zastopniki nsroda slovenskega v vsakem obziru. S poslanstvom so prevzeli dolžnost pospeševati naš blagor ne samo a tihim prisostvo-vsnjem v zbor h in z govori o prilikah, nego podpirati naše težnje tudi v javnih listih. Novine pa samo a h i t r i m poročevanjem dosezajo uspehe. Naši poslanci zanemarjajo preveč naše novinarstvo. Vaš cenjeni list n. pr. fiele zdsj prinaša govore iz deželnih zborov, stare čez mesec dni j (Stenograf *k i zapisnik ni prej gotov, govore pa je moči le na podlagi ste-nogrBfdkih zapiskov priobčevati. Opomba uredništva.) Vaš dopisnik misli, da bi bili Vam poslanci lahko hitro po dovršitvi svojih govorov poslali njih vsebino. Pa Vaš list nas vender o bistvu dnevnih dogodkov brzo poučuje. Da pa „Sil Isteirische Post* tri dni po tako važnih razpravah o slovenskih srednjih šolah še besedice o njih ne ve povedati, to je več ko nemarnost uredništva in t stih, ki temu listu gospodujejo. Liste najbolj sovražne moramo čitati, da izvemo, kaj se godi z našimi interesi na Dunaji. To ni pravi — Glejte madjarske poslance! Sami ure-dujejo najbolj vplivne novine in kdor ni sam od poslancev urednik, pa streže listu svojih teženj s poročili. Glejte pa tudi, Lako moč dobivajo ideje madjarskib izvoljencev. Tudi naši poslanci bodo morali modernizovati bo in zastopati nas tudi po časnikih. To pa o pravem času, namreč — nemudoma.
Z I>iinuja, 12. marca. [Izv. dop.] (H rvat-sko-slo veuskih veterinar je v klub „Tomislav" ) Že nekaj let gojila bo je mej hrvatskimi in slovenskimi veterinarji želja, da bi se ustanovilo sploh nekaj, kar bi pospeševalo njih društveno življenje.
Dalje v prilogi. ~~W
■mnaa^a^am
.iLk:J.'.'. S
Priloga „Blovenskcmp Narodu*4 St 61, dnž 15. marca 1894.
V to BTvrho sklicevali so se shodi, pri kojib se je o marsičem posvetovalo, mnogo sklenilo, a potrebnemu podjetju stavljale so se na pot vedno razne težko te io neprilike — lepe nadeje s9 niso obistinile. Letošnje leto we je primeroma pomnožilo Število hrvatskih in slovenskih veterinarjev, zatorej bo je čutila tem bolje potreba ustanovitve društva. Istina je sicer, da so Slu venet-veterinarji skoro vsi Člani „Slo venije„, a neinožoo jim je pogostokrat meriti dolgo pot iz Kostanjevice v Jožefovo mesto; brati Hrvati pa sploh nimajo društva, kamor bi jim bil dovoljen vstop. V decembru prejšnjega leta pričelo se je v dosego tega namena delati z vso resnostjo in marljivostjo. Volil se je pripravljalni odbor, ki je imel nalogo, sestaviti pravila ter jih odposlati namestni-fitvu, omenim naj pri tem delu izredno brižnost in požrtvovalnost vet. Rajarja. Rjšetala in tehtala so je vsaka točka pravil na drobno, kajti izkušnja je, da imajo pri gospodi namestništvu prav gosto sito in točno tehtnico, zlasti za nas, ki smo z juga. Stvar rešila se je povoljno, klub „Tomislav" je ustanovljen. Namen „Tomislava" je, biti duševna in zabavna vez Hrvatom in Slovencem, veterinarjem. Duša njegova je izvestno milo zveneča tamburica, nežni glasi ju goslovanski! Njih prijetna harmonija druži Hrvata in Slovenca v nerazdružljivo vez, vzbuja v njih src h pravo slogo in bratsko ljubav. Tamburica stala je pri zibeli njegovi, ona je vsajala prvo seme, ki je kalilo in poganja sedaj krasne cvetove. Bog daj, da bi rodilo obilen sad! Poleg gojenja glaBbe je dalje namen kluba duševna izobrazba, pri zabavnih večerih čitajo se proizvodi društvenikov, zlasti spisi iz veterinarske stroke. Osmega tega meseca bila je prva redna seja „Tomislava" v restavraciji „Hotel Nagler". Obilen poset pričal je jasno, da je klub potreben in da uživa najgorkejše simpatije, posetilo nas je nam reč ta večer lepo število vseučiliščnikov „Zvonimi-rovcev", „Slovenijanov", Bosancev, veterinarjev Čehov in tehnikov. „Tomislav" je torej stopil v javnost, delovanje njegovo se je pričelo! Smoter mu je vzvišen. Kaj je vendar popolnejšega, kakor vžigati v mladih srcih plamen bratske ljubezni. Sedaj že si podajamo roke, odpiramo drug drugemu Brce) in dušo—vršilo se bode take v naši bodočnosti! —n.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 13. marca. (Konec.)
V imenu klavničnega ravnateljstva poročal je obč. svet. Valentine, i č o g. Predov ća ponudb: glede prostora za svinjaki sejni. Tukajšnji posestnik in trgovec b prašiči gosp. Eiija Predović ponudil je namreč prostor pred njegovo hišo na Poljanah, kjer so se do konca lanskega leta obdržavali svinjski sejmi, občini Ljubljanski v last s pogojem, da se dotični prostor stalno odloči za svinjski sejem ter da ne njemu iu njegovim pravnim naslednikom va ruje pravica prostega uboda in vožnje čez dotični prostor. Gospod Predović izjavlja, da zahteva za kva dratni aeženj le 30 kr., a kupnino pokloni v korist „Narodnomu Domu" in »Slovenskemu društvu". Z ozirom na znane razmere in pritužbe, ki so znane iz tukajšnjih časopisov, poročevalec vender nasvetuje, naj se ponudba odkloni. Obširne debate o tem na svetu udeležili so se občinski svetovalci Kune, Go-gola, Pire, Velkovrh in dr. Tavčar; nagla šalo se je, da vender ne kaže, a limine odkloniti Predovičeve, za mestne občino ugodne ponudbe, i u da naj se stvar v klavničnem ravnateljstvu še je-deakrat razpravlja. Konečno vzprejet je bil skoraj jednoglasno predlog obč. svet. dr. Tavčarja, naj se Pri'dov'ćeva ponudba odstopi pravnemu odseku v posvetovanje, da se — kar je glavna stvar — pravna stran te zadeve temeljito razpravlja.
V imenu združenih odsekov (finančnega in stavbiuskega) poročal je obč. svet. Šubic glt de gradnje nabrežnih zidov ob Ljubljanici povodom del za ooušenje Ljubljanskega barja. Pri zadojem ogledu, ki se je vršil v tej zadevi, zahtevali so zastopniki mestne občine, naj se vzame v projekt tudi naprava zidanih nabrežnih zidov ob Ljubljanici in sicer od Št. Jakobskega pa do mesarskega mostu, ne pa — kakor se ie nameravalo — le naprava taludnega obrežja. Komisija je sklenila ozirati se na željo mestnih zastopnikov pod pogojem, ako mestna občina plača diferenco troškov, ki bi zuašala morebiti do 800 000 gld. Ker mesto itak že zadene tangenta 140 000 gld. za osuševanje barja, narasli bi torej troški na blizu pol milijona, katerih troškov mestna občina nikakor prevzeti ne more. Ko je še obč. svet. Gogo 1 a pojasnil vso stvar, sklenil je občiuaki svet, da je odkloniti plačilo gori omenjene diference, pač pa izjavlja, da je mestna občina pripravljena, prispevati z 140 000 gld , ako so naprava zidanih nabrežnih zidov vzprejme v celotni načrt
Obč. svet. Orožen in ValentiuČič poročala sta v imenu šolskega odseka o računih glede porabe dotacij na raznih mestnih šolah, na c. kr. ve liki realki in modeliraki Šoli ter o prošnji za nakup
harmonija mestni nemški deski ljudski šoli Račune o dotacijah odobril je občinski svet brez ugovora, ter ob jedoem sklenil, naj bo iz kredita, ki se je dovolil nemški dekliški šoli, nakupi tudi harmonij za nemško deško šolo.
Po dovršenem dnevnem redu vprašal je obč. Bvet. vitez Zitterer gospoda župana, kako stoji zadeva glede premestitve vojaške bolnice in vojaškega oskrbovališća iz sredine mesta Mestna občina ponudila je bila — kakor zuano — vojuemu eraru za omenjena objekta 180 000 gld. Potem dal je erar lansko leto ta dva objekta ceniti iu mislilo se je sploh, da stvar vender že jedenkrat pride resno v raipravo; a od onega časa ne sliši se o tej zadevi nič več. Župan Gr as se 11 i odgovoril je na to vprašanje, da je erar bolnico in oskrbovališče dal ceniti menda le v lastno informacijo. Vojni erar pripravljen je, prepustiti omenjena objekta le pod pogojem, ako mu mestna občina na drugem pripravnem kraju da zgraditi na lastne strošku jednako bolnico in oskrbovališče.
Obč. svet. Gogola omenja, da je Bezona za gradbe pred durmi. Gosp. A. D^čman razdelil je svojo posestvo na Poljanah na več stavbiuskih parcel ter predložil dotični načrt Ker je v interesu stvari, da gosp. Dečmao kmalu dobi odlok, da se bode o pravem času labko začelo tam graditi, naj se odredi v ta namen seja obč. sveta na prvi torek meseca aprila. Tudi glede mestnega posojila v znesku pol milijona treba je ukreniti, kar treba; zatorej uaj bi se v istej seji postavila tudi ta stvar na dnevni red. Župan Grasselli izjavi, da bode po možnosti ugodil izraženi želji.
Obč. svet. Velkovrh stavi predlog, naj se pregleda in določi projektovana nova cesta mej IV-tričičevim iu Velkovrhovira posestvom ob Resljevi cesti, ker je to v svrho naprave železne ograje in z raznih drugih obzirov nujno potrebno. Ko je gospod župan izjavil, da se bode tej želji ustreglo, zaključil je predsednik javno sejo. Potem sledila je tajna seja.
Domače stvari.
— (P o t r j e n a v o 1 i t e v.) Trgovinski minister je potrdil volitev gosp Ivana Perdau-a predsednikom in g. Antona K I e i n a podpredsednikom trgovinsko in obrtoijske zbornice v Ljubljani
— (Slovensko gledališče.) Danes se poje zadnjikrat v tej sezoni Weberjeva opera „Č a r o s t r e I e c". Benefica ljubljenke našega obfrnstva gdč, L c š č i n h k e je gotovo povoda dovolj, da bode gledališče polno do zadnjega kotička.
— (Drugi koncert „Glasbene Matice".) Tudi včerajšnji drogi koncert, v katerem se je ponavljalo „S t v a r j e n j e", jo bi prav dobro obiskan in smo opazili mnogo rodoljubov z dežele iu gg. duhovuikov. DomaČega občinstva je bilo prav obilo število in so tudi včeraj počastili razni dostojanstveniki koncert. Kur se tiče izvršitve, bila je vseskozi izborua, rekli bi skoro, šo bolj dovršena od prve. Mnogobrojni zbor držal se je zopet prav vrlo in so vse zborove točke naredile vehkansk utisek. Solisti gdčna. Leščinska in gg. Razinger in VaSiček odlikovali so se, kakor prvikrat, pos»bno je bil g. Razinger mnogo bolje disponiran. Vsem trem, kakor tudi zborom izražalo je obfciustvo prav navdušeno svojo zahvalo, ki gre v prvi vrsti tudi neumornemu koucertucmu mojstru gospodu M. H u -b a d u.
— (Za „Narodni dom") je podaril in dan 'h izročil upravnemu odboru gospod Josip J a -v o r n i k , trgovec in posestnik v Žalni, 10 gld. Lepa hvala zavednemu rodoljubu.
— (Iz Celja) se nam poroča, da je tam od C. kr. okrožnega sodišča bil v preiskovalen zapor dejan Hans Windbichleri, voditelj „odgoje val-nega" instituta za dečke, zavoljo goljufije in hudodelstva proti nravnosti storjenega z mladeniči, ki so bili pri njim nu stanovanj), To je tisti Wind-bicbler, ki je po popravku direktorja Končnika od 10 t. m., tiskanem v „SI. Narodu" 12. t. m. imel „Turnverein" za uemske gimnazijce. WiudbichUr je užival posebno naklonjenoHt ravnatelja gimnazije, šolskega svetnika Končnika in ta gosjiod je Btarišain gorko priporučevul W ndbictlerjev „institut" zn lira-niliščo učečim se binovoin. Windbichlor je bil poprej nadučitelj na šoli nemškega „scbulvereinan v Sevnici. On je vdovec, pa živel je baju v konkubinatu z neko žensko do zadnjih dni j. Ako so govorice resnične, razširilo se bodo kazensko postopanje proti Wiadbichlerju tudi še ua druge osebe.
— (Nemčurska uesramuost.) Baljaški hujskač, izdajatelj „D. A. Ztg.K, Ottitsch, katerega Žurnalističuo delovanje so te dni obsodili O lovski porotniki, zagauja se v jednotner v Slovence iu posebno v Kraujce, kar jih je na Koroškem. Da mu je naš polk, ki je zdaj v Celovcu, posebno zo-
pern, to je kazal že, predno je polk došel v Celovec. A tudi zdaj hujska v jedoomer na r- ; ol'ej'i način. Vse meje dostojnosti pa presega notica, ki jo prinaša v štev. 19. od 8. marca, ki se glasi doslovno tako-le: (Unfug.) Zu der in Nummer 17 unoeres BUtteB veroff^ntliehten Beechvverde tib r die nachtliche Veruureiniguuu der landeahauptstadtisehen S t rasne u erhalten w<r von einem Freunde uoseres Blattes aus Krain folgende Mitthtilung: „Damit das geehrte Publicum nicht etwa aui falsehe Fahrte kommt, sei aus woiter Ferne die Vermuthung aus gesproehen, dasa die tapfern So h ne des Mars, die edlen Krainer, auch ausvviirts die lobliche Sitte pflegen, die iu Krain Ublich ist. In Krain verunrei-nigt man Pliitze, Strassen und Gassen sogar am hellichten Tage, ohne die geringste Scharn — in holder Eintracbt Maonoben und Weibehen. Bildung macht freil---" Taka je torej tista nemška kultura, katero trooi drubal, ki bo zbira okolu zloglasnega Beljaškega lista. To je pravo časnikarsko rokovnjaštvo. Kaj bi se reklo, ko bi mi začeli na tak način hujskati, mi ki imamo v svoji sredi toliko Korošcev in drugih Nemcev, katerim se dobro godi, katerim pa tega tudi nihče ne zavida, sumo da spo štujeio deželo, v kateri žive.
— (Družba sv. Cirila in Metoda) je od 12. do 28. februvarja prejela te-le darove: Iz zapuščine velikega svojega dobrotnika, dr. L. ČuČka, še 1100 gld., torej v vsem 3800 gld.;  si. dtželni zbor kranjski  je, skrbeč za  slovensko  šolstvo in nadaljujoč svoje plemenito delovanje v tem smislu, odločil družbi tudi za 1. 1894. uprav veliko podporo — 1000 gld.; si. uredništvo „Slov. Naroda" je izročilo 15. zbirko kronskib darov, nabrano od 1. —31. jan., v skupnem znesku 272 gld. 60 kr. — Pokroviteljice so postale:   SI. posojilnica v Mariboru (v drugič), ki nam je poslala za I. 1894. dovoljenega daru 100 gld.;  si. moška podružnica v Kranji, ki je poslala 70 gld. meseca julija  1893 I., ostalih 30 gld. pa sedaj in vas Št. Vid na Dolenjskem. Za zadnjo imenovanih pokroviteljin so poslali vrli št. Vidski rodoljubi 213 kron; darovali so pa: Več gostov v gostilni g. Kunstrka o raznih prilikah 67 kron, g. Slivnik podobo sv. Cirila in Metoda, ki se je prodala za20 kron, gg. dr. Fr. Podobnik 16 kron, Aut. Medved 15, Ivan Črbašek 24, Vinko  Slivnik 12, dež sodu. svetnik lv. Vencajz 10, dr. R  Rep;č 8, A  Kunstek 6 kron, J. Lavrrč, A Liberšar, J. Ma-rinčič po 4 krone, J. Klemenčič, J. Končina, A. Lesjsk po 2 kroni, A. Kolesa, J. Korban, J. Krem-žar, A. Krašovec, J. Kristun, K. I'tkel, A Seliškar, J. Zajec p i 1 krono, gospe in gospodičine: R Eržen, J. Fortuna, R. Goreč, J. Hribar, M. Kremžar, J Kristan po 1 krono, Z. Krsnik 2 kroni 4 vin , F.   Kunstek,   M. Oven,   K. Pikel,  A. Repič po 1 krono, več druzih 1 krono 80 vin.;  gg. izven St. Vidske župnije: J. Poljanec s Krke 2 kroni, A. Adamič iz Grosuplja 1 kruno, J. Hočevar in J. Ti-bile s Ktke 1 krono 16 vin. in H. Povše s Krke 1 krono — Iz g. dr. ŠkofiČevo zapuščine smo prejeli še 50 gld. Dalje so nam naklonili: SI. posojil niča v Sinčivesi na Koroškem 20 gld., g. notar S. Pirnat v Zatičini 16 gld. 44 kr , ki sta jih nabrala g  pošiljatelj in g. Jože Skufca pri predpustni veselici v gostilni Fricevi v Zatičini od Višnjanov, Za-tičanov iu   Št.  Vidcev,   slavna   pusojiluica  v Ka-meniku   10  gld.,   slavna   kmetska  posojtluica na Vrhniki   10 gld., slavna  posojilnica v  Tinjah na Koroškem 5 gld.; čg. Ivau Volk, kapelan v Škoei-jauu 4 gld. 37 kr., kot dar vesele družbe  in čg. župni  opraviteij  Fr. Bonceij   v Dtažgošah 1 gld. 70 kr., kot vsakoletni dar tamošnjih udov družbe sv. M. h n m.   — Rojaki!   Da bi s«) nas spominjali tako požrtvovalno i diugi javni zastopi, kot se nas si. deželui zbor kraujski, da bi nam nebesa naklonila več takih dobrotnikov, kot sta rajua dr. L. Ou-ček iu dr. Škofic, da bi uaše podružnice pogosteje se oglaševale kut pokroviteljice, da bi naša mesta, trgi iu vasi j ■ su m •    vas Š'. Vid na Djleujnkem, naši denarni zavodi pa vrlo Mariborsko posojiluico, zacelili bi marsikatero rano pri našem šolBtvu, rešili bi še kal< ro ulutino slovenskih otrok in jo obranili veri, cesarju in domoviui. V to potnozi Bog!
Vudstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Častnim občanom) volil jo občinski odbor v Mostah v seji dne" 4. marca t. I. c. kr. vladnega uvetoika iu okrajnega glavarja gospoda J. Mahkota v Ljubljani.
— (Velikonočui šolski prazniki) pričnejo se na vseh srednjih šolali, na obrtuih šolah in na učiteljišči že dnu 18 t. m., ker je naučno
ministerstvo na predlog deželnega Šolskega sveta dovolilo, da je dan 20. marca šole prost dan.
— (Jutranji poštni vlak,) ki vozi iz Trsta na Dunaj, zadel je danes pri postaji Ponikve ob tovorni vlak. Pet vagonov je bilo poškodovanih. Ranjen ni bil nihče.
— (Dolenjsko pevsko društvo v Novem Mestu) priredi letos svoj običajni „po-mladanski koncert" dne 31. marca v prostorih „Narodnoga doma". Na vsporedu je razun petja več točk na novo oanovanega tamburaškoga zbora, kateri ta dan prvikrat nastopi.
— (Zdravstveno stanje.) V minulem me secu zbolelo je v nekaterih vas<h občin Mokronog, Št. Rupert, Trebelno in Raka 26 otrok za davico, i zin p j katerih jih je 9 umrlo. V Krškem okraju pa je zbolelo 6 oseb za logarjem in bo 3 umrle.
— (Najden mrtvec.) V gozdiču pod Opčino našli so v torek zjutraj truplo oficijala južne železnico Frana Vaše k-a, ki je početkom jenuvarja meseca izginil. Truplo, ki je bilo že precej strohnelo, prenesli so na pokopališče na Opčino. Bržkone je Vašek prostovoljno končal življenje in sicer s tem, da je zmrznil. Ostavil je ženo in Bedem otrok.
— (Poštni in brzojavni urad v Opatiji.) Ker se bode za čas bivanja nemške ce Barice in nemškega cesarja v Opatiji brzojavni promet izdatno pomnožil, poslal je višji poštni vodja Pokornv šest uradnikov in jeden Hughesov aparat v Opatijo za tamošnji brzojavni urad.
— („Tamburaški klub Tomislav") se imenuje nov klub, kateri so na Dunaji sestavili slovenski in hrvatski veterinarji. Odbor je tako-le se stavljen: Predsednik Pavičić Peter, podpredsednik Rajar Ivan, tajnik Podaubskv Ernesto, blagajnik Engelmann Edmund, namestnik Pavušek Josip, revizorja Janković Janko in Kriakov ć Milutin, dirigent Robert Auer.
— (Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaju) so darovali: Vč. g. Jurij Bezenšek, kn. škof. duh. svetovalec in župnik v Ćadramu, 2 gld ; g. dr. Janko Babnik, c. kr. pristav pri deželnem sodišču v Ljubljani, 5 gld.; g. Tomaž Jamnik, uradnik južne železnice na Dunaju, 5 gld.; g. Andrej Pavlic, inžener državne železnice v Brnu, 3 gld.; g. dr. Aleksij Rojic, deželni poslanec, zdravnik itd. v Gorici, 3 gld. (s zahvalo za Al. Vavpotičeve pesmi); g. Miha Pesjak, trgovec v Kamnigorici, 3 gld.; g. France M u bič, pravnik, nabral v Št. Jerneju 7 gld., katere so darovali: Gospici Ana in JoBipina Maj zel j po 1 gld. = 2 gld.; g. Aleks. \Vutscher 1 gld ; g. Jožif Sever 1 gld.; g. Dragotin T ros t, učitelj, 1 gld.; g. Jižtf Tavčar 1 gld ; g. Jožef Bučar 50 kr., gosp. Antoni,a Zemljak 50 kr. Iskrena hvala \hhii redoljubnim darovalkam in darovalcem I
— (Hrvatske novice.) Odbor za zgradbo „Starčevićevega doma" je podaljšal obrok, do katerega je predložiti načrte za »Starčevicev dom", do dne 15. aprila. —Biskup Strossmaver se je v prijaznih pismih zahvalil akad. društvoma „Zvonimir" na Dunaji in „Hrvatska" v Gradcu ki sta mu čestitali k osemdesetemu rojstve-nemu dnevu ter vsakemu poslal primerno vsoto. — Minulo nedeljo zaključilo je pevsko društvo „Kolo" zimske jour-fix6 s prav dobro uspelim zabavnim ve čerom. — V Dubici se namerava ustanoviti na delnice tovarna za izdelovanje sladkorja. Podpisanih je v to svrbo že. nad 300.000 goldinarjev. — Nabiranje doneskov za „dom dr. Starčevića" prav lepo napreduje. V jedni sami gostilni rodoljubne gospe Katarine Gregorić v Zagrebu so je nabralo dozdaj 400 gld.
— (Spomenik princu Evgenu v Pan-č e v u.) Pod pokroviteljstvom velikega župana Nikoliča Be je ustanovil v Pančevu odbor, ki bode v spomin zmage princa Evgena nad Turki v I. 1717 in pridobitve Belega Grada postavil spomenik v podobi obeliska.
— (Popravek.) Dobili smo sledeči dopis: „ A11 je glavno nadzorstvo zavarovalnice v Stuttgartu s 15. februvarjem prevz« 1 g. Rudolf Robrmao, mi ni znano, da bi pa bil jaz isti dan izstopil iz službe tega društva, ni istinito, kar prosim v tem smislu popraviti. — Makso Veršec."
I_
Y----i
Slovenci iu Slovenke 1 ne zabite i
k*
družbe sv. Cirila in Metoda I
Razne vesti,
* (Čuden mrtvašk list.) Vdova na Dunaji umrlega generalmajorja pl. Tschebulz-a, go-p.i pl. Tschebulz rojena Szeredv de Szentgorom Bal izdala je jako čuden parte, v katerem s ■ pravi mej drugim, da je umrl pokojni na akutni srčni bolezni vsled britkega žalenja in da se sin jo blago-slovljenjn trupla na Dunaji udeležiti samo po vdovi posebno zaznamovane osebe. Vojaško spremstvo izostane.
*(Oropana cerkev.) Slavno znano romarsko cerkev v Castelfranci v Italiji so neznani lopovi te dni popolnoma oropali. Mej oropanimi dragocenostmi je srebrni kip matere Božje, neprecenljivo umetniško delo Benvenuta Cellinija in mnogo zlatnine.
* (Zravstveno preiskavanje ladij v Sueškem prekopu.) Zravstveni svet v Kairi je sklenil, da se odslej vse ladije ki prihajajo iz iztoka preko Sueškega prekopa morajo zdravstveno preiskati. To pa naj se vrši tako, da ladije v sled tega ne bodo imele nobene zamude.
* (Eksplozija.) V tovarni za izdelovanje nabojev v Požunu pripetila se je eksplozij*. Štirje delavci bo bili težko poškodovani in so jih umirajoče prenesli v deželno bolnico.
Knjitevnost.
— »Slovanski Svet" ima v št. 5. to-le vsebino: Zunanji mir pa notranja politika; — Ve-likonemfiki agitatorji; — Iz poezij J. Stritarja; — Zakaj? — Račkomu; — Na bledskom jezeru; — Milovan i Dragovan; — Srpske narodne pjesme; — Protiv tečenija; — M. M. Antokolskij, ruski kipar na Berolinski umetniški razstavi; — Žensko vprašanje; — Dopisi; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost.
— „Popotnik", glasilo zaveze slovenskih učiteljskih društev ima v št. 5. to-le vsebino: Dr. Bezjak: Slovniška teorija Kernova; — Schrei-ner in Koprivnik: Prirodopisni pouk v jednorsz-rednicab; — Po deželnih zbori h; — Slovstvo, — Listek; — DiuŠtveni vestnik; — Dopisi in druge vesti; — Natečaji.
Brzojavlso-
Dunaj 15. marca. Proračunski odsek je odobril točko „drž. dolg".
Berolin 15. marca. V včerajšnji seji državnega zbora prišlo je do senzacijouelne izjave. Bebel se je v imenu socijalistov odločno protivil nasvetu, naj se za spomenik cesarja Viljema I. dovoli kak prispevek, rekši, da so socijalisti republikanci in da nikdar ne bodo pomagali postaviti spomenik možu, ki jih je 12 let preganjal.
Bukurešt 15. marca. Zbornica je začela posvetovanja o trgovinski pogodbi z Avstrijo.
London 15. marca. V poslanski zbornici je izjavil minister Harcourt, da vlada ne more kraljici predložiti premenjene adrese. Zbornica je potem prvo adreso zavrgla in vzprejela drugo.
Rio de Janeiro 15. marca. Ustaši so se udali vladni vojski na milost in nemilost. Revolucija, ki je imela namen, obnoviti monarhijo, je definitivno končana.
Narodno-gospodarske stvari.
— Bekštanjska posojilnica v Ločah na Ko roškem imela je leta 1893 162 117 gld. 37 kr. denarnega prometa. Pristopilo je na novo 28 zadružnikov, izstopilo pa 23 in je štela posojilnica koncem 1.1898. 332 zadružnikov, ki imajo v deležih 4490 gld. in s pri pisano dividendo 5327 gld 74 kr. Hranilnih vlog vložilo se je 17.864 gld. 931/* kr, izplačalo pa 15 360 gld. 17 kr., in je njih stanje z obrestmi vred 54.781 gld. 90 kr., ki so vložene na 288 knjižicah. Stanje danih posojil pomnožilo se je za 4382 gld. in je znašalo koncem leta 62.612 gld. Koncem leta ostalo je 975 gld. 67 kr. gotovine. Konto izgube in dobička iznaša 874 gld. 85 kr. Ako se odbije po občnem zboru dovoljena nagrada za delovanje, kurjavo in pota 250 gld. in za dobre namene 150 gld, tedaj skupaj 400 gld.,je ostalo kon cem leta 1893. čistega dobička 474 gld 85 kr, ki se po sklepu občnega zbora pripiše k reservnemu fondu poprejšnjih let 2126 gld. 16 kr.; koncem leta 1893. znašal je skupni rezervni fond 2601 gld. 01 kr.
— Trgovina s pomerančami in limonami preko Reke bo vedno bolj razširja na veliko škodo Trstu, ki je za naše cesarstvo dozdaj izključno imel to trgovino. Reka je začela tudi v tej stroki konku rirati Trstu in Hamburgu. Te dni odposlala je Reška firma Mondolfs 600 zabojev pomeranč v Varšavo in jih utegne v kratkem začeti poli I jati tudi v druga ruska mesta.
vas vabi
Bratje Sokoli 1
Na drugi letošnji
DRUŽBINSKI VEČER
pri katerem sodeluje vojaška godba slav. 27. peipolka. in ki bode
v soboto dne 17.1 m. ob 8. uri zvečer
v vrtnem salonu „Pri Maliču"
odbor.
ITa z d ar!
Listnica uredništva.
G. r v o: Sodbe o „Iskrah v pepelu" ne moremo izreči, dokler nimamo celega spisa v rokah. Pošljite nam t< -
rej konec.
Tujci:
14. marca.
Pri Ma%ll«lt Schmidt it Gradca. — Kramer Iz Logatca. — Kri-so iz Kočevja — Grimlar iz Ribnice. — Pe-tsehe iz Starega Trga — Lewh, Haas, Oaser, Scbick, Bauer z Dunaja. — Berg iz Berolina.
Pri Mluun i Meyer, pl. Hellner, Koblmilller, VVoisitz, Noufeld, Bleicher, Berut, Kulka i Dnnaja. — Hartman iz Gradca. - Pl. Btaunek iz Brna. — Bergler iz Monako-vega. — Preantoni iz Reke. — Olobotachnik is Kranja- — Gorjup, Pintar iz Kamnika.
Pri kK¥arnkem dvorni Fontebasso, Ortolanl iz Trsta. —
Umrli so v Ljubljani:
12. marca: Jožef SterniŠa, mestni stražnik, 77 let, Kravja dolina št. 11.
13. marca: Marija Aleš, de'avčeva hči, 3 leta, Stre-liške ulice št. 11.
14. marca: Antonija Košir, poaestnica, 63 let. Krakovske ulice št. 3. — Viktor Kuga, koCljažev sin, 8 mesce, Rimska cesta št. 19.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
i s a —<	7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer	728 1 mm. 725 2 ■■ 724 9 mm.	7 2* C 17 0° C 9 9° C	si. Bzb. si. jzh. si. jzh.	obl. obl. obl.	1040a«. dežja.
Srednja temperatura 11*8°, sa 8 5° nad normalom.
ZD-CLrLaJelcsL "borza, dne* 15 marca L 1.
Skupni državni dolg v notah.....98 gld. 20 kr.
Skupni državni dolg v srebru    . .
Avstrijska kronska renta 4°/0 Ogerska zlata renta 4°/0 Ogerska kronska renta 4%
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
C. kr. cekini
98	•	10
		76
. 97	0	85
. 117	■	90
95	n	05
. 1028	ti	_
	t	—
	■	80
. 60	t	97 V,
12	t	21
9	a	91 V,
		25
	■	84
Išče se doTora,  In zaneel^iTrat
prodajalka.
Kje? pove upravoištvo „Slov. Naroda". (268—3)
C. lr. glavno ravnateljstvo mir. M. zelenic.
Izvod iz voznega reda
T^eljevvari.«^«. od 1. o3srto>oxav 1883.
Nastopno omenjani prihajal 1 in odhajal ni 6aai oinaoenl ao « »r«dnJt*\>t'op*k*m ban*. Srednjeevropski 6*a ja k rajnemu čaau * Izubijani m 9 minuti naprej.
Odhod Is LJubljane (jul. kol.).
Ob lit. uri 8 min. po noči oaabni vlak t Trhli, Pontabel, Beljak, Oe-lovec, Framemfeite, Ljubno, Dunaj, cea Belathal v Anaaaa, Iaohl, Omundon, Solnograd, Leud-Oaateln, Zali na Jeaaru, Sterr, Lino, Bu-(lojovlce, PlaenJ, Marijina var«, Kger, FmnooTe vara, Karlov« vara, Prago, Draidana, Dunaj Tla Amitettiu.
Ob 7. uri OB min. ^futraj oaabni vlak v Trbia, Pontabal, Beljak, Oa-lovao, Franaanafaata, Ljubno, Dunaj, če« Selethal v Solnograd, Dunaj ▼i a Amatetten.
Ob 11. uri SO min. Aoponuine oaabni vlak v Trbia, Pontabal, Beljak, Oelovea, Francenafeite, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri HO min. popoludn« oaabni vlak v Trbia, Beljak, Oalovae, Solnograd, Lend-Oasteln, Kali na jeaoru, Inomoat, Bregnle, Ourlh, Oenavo, Paria, Lino, Iaohl, Budejevio«, PlaenJ, Marijine vara, Kgar, Fraiicovo vara, Karlova vara, Prago, Draidana, Dunaj via Amatetten,
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob S. uri BB min. mfuiraj oaabni vlak a Dunaj« via Amitetten, Dra*. dan, Praga. Franoovib varov, Karlovih varov, Bgra, MarUlnib. varov, Plsnja, Budejevio, Bolnograda, Linoa, Stajrra, Iaohla, Omundena, Zella na Jnzoru, Lend-Oaataina, LJubnaga, Beljaka, Oolovoe, Franaanafaata,
Trblia.
Ob 11. uri '47 min. dopohtdne oiebnl vlak a Dunaja via Amatetten, Draidan, Praga, Franoovih varov, Karlovih varov, Kfrra, Marijinih varov, Pianja, Budejevio, SoInogTada, Iaohla, Omundena, Linoa, Stajrra? Pariaa, Ganeva, Ouriha, Bregnioe, Zella na Jeaeru, Lend-Oaatelna, luo-moata, LJubnaga, Oelovea, Fontabla, Trblia.
Ob 4. uri B3 min. popoiudne oaabni vlak a Dunaja, LJubnaga, Beljaka, Oalovoa, Franienafeita, Fontabla, Trblia.
Ob 0. uri H7 min. mvobor oaabni vlak a Dunaja, LJubnaga, Beljaka, Oalovoa, Fontabla, Trblia. _
Odhod ls LJubljane (juž. kol.).
Ob  0. uri »S min. mjutraj    v Kočevje. „ 1».   ,,   OO   „    opoludne „ „ ,,   S.   h   tO   »i    mvotor      „ „
Prihod v LJubljano (juž. kol,).
Ob g. uri lO min. ajutroj      ia Kočevja. ,.   t.   „   Ol   m    popoiudne n . •i   *.   ,,   40 ,,
Odhod ls LJubljane (dri. koU
Ob   7. «H 18 min. ^utraj       v Kamnik. .    Si.   n   OS    „    popoiudne n „
Prihod v Zajnbljaviio (drž. kol.). Ob o. uri 81 min. idutraj     la Kamnika. • *!' " lf   "   dopotiutn* „ „
(4-69>
se da v najem (247-5)
na deželi v jako pripravnem kratu, tik farne cerkve ia fitirirazredne Sole, kjer ni do sedaj nobenega peka. — Kje?  pove upravnifitvo »Slov. Naroda".
Po  nedoaeino   niiki eeni ie dobe
jako lepi
in dobri rouletaii (za-stirala za okna) v slo-vecem etablissementu pohifttva Iv. Baar-a naslednika, Dunaj, IX., W iihrintfor strasno     2 6.
Mnogoštevilna priznanja.
(253 —7)
Orehe po 18 gld., češ-plje po 8 gld., namizna jabolka po 12 gld. za 100
kil, dobro slivovko po 45 kr. liter prodaja (240 4)
Jos. Errath v Mokronogu.
Zahvala in priporočilo.
——
Cl Slavnemu občinstvu uljudno nazna-
• I njam, da mi je visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani z razpisom z dne 27. svečana 1894, št. 2767, podelila koncesijo za (28i-i)
otvoritev zavoda
za posredovanje
služeb in službinskega osobja vsake vrste
za Ljubljano in drugod.
Zahvaljuje se p. n. naročnikom za doslej mi v posredovanji pri zasebnih opravilih izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto ohrani tudi v prihodnje, posebno v novem poslovanji, ter zagotov-Ijam, da bodem oskrboval spoštovane naročnike le s solidnim in najbolje priporočenim osobjem vsake vrste.
zavod za posredovanje pri zasebnih opravilih, službah in službinskem osobji v Ljubljani, Preširnov trg št. 3.
OOOPSOOfr
VABILO
»Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji"
ki bode
dne 21. marca 1.1. C veliko sredo) ob B> uri dopoludno
v zadružnih prostorih. (28o-d
Dnevni red.:
l.   Poročilo načelstva. — 2.  Poročilo nadzorstva. — 3. Volitev načelstva. — 4.  Volitev nadzorstva. —
5. Nasveti.
Co ob 9. uri ne bi prišlo dovolj zadružnikov, skliče se na 10. uro Istega dna v istih prostorih z istim dnevnim redom drugI občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati.
V Ptuj i, dne 12. sušca 1894. NaČelstvO.
Aktiva
P5 ila IX O «^
Pasiva
Hiša vi. St. 346 v Ptuji.....5O0OO-—
Inventar te hiše.......... 5000•-
Hiia vi. St. 52 v Ptuji............
Inventur.....................
Posojila 3810 zadružnikom..........
ZaoBtale obresti od posojil.........
Naloženi denar v hranilnicah........
V poštni hranilnici..............
Menice in tiskovine..............
Prehodni zneski .... ............
Gotovine v blagajni dnć 31. decembra 1893
55000 7250 329 629362 4442 37464 1111 167 8000 2164
kr.
61
7402y2 I 85
Gltivni \ deleži od 3830 .... 200O-— Opravilni / zadružnikov . . . . 49535 — Hranilne vloge od 1387 vložnikov 59627147 Kapitalizovane obresti od hran.
vlog do 3!. decembra 1893. . .   23484 83
Izpoaojila zadruge...............
Za I. 1894 predplačane obresti od posojil Splošni   rezervni fond
1. januvarja 1893. . .   9091 91 4t/i°/o <>l>roati do kuncu
decembra 1893 ....    409 14 Vstopnina 1. 1893 . . .    970-—   10471 08 Specija.ni  rez. fond za
aluĆHJne izgube znaša
1. januvarja 181*3 4,/i°/0 obresti do konca
decembra 1893 .... Donesek 1. 1893 za po-
aebni reiervui fond. . Čisti dobiček 1. 1893 .
32908 06 1480-86
1080-98   35469 90
R'd.
51535
619756 10000 5*61
45940 7199
Otvoritev prodajalnice.
Čast mi je naznaniti p. n. slav.  občinstvu, da  sem na tukajšnjem trgovišČi
na Starem trgu št. 28, poleg c. kr. poštne filijale
otvoril kupčijo
s suknom, manufakturnim, platnenim in perilnim blagom.
Moja zaloga je previđena S čisto novim in trpežnim blagom in skrbel bodem, da z najnižjo ceno vsake vrste blaga doseženi zadovoljnost svojih kup-čevalcev ter s tem uljudno vabim k obilnemu obisku moje trgovine.
V Ljubljani, dne i. susca 1894. (232—4)
Z odličnim spoštovanjem
Fran Ks. Habianič.
kr.
30
26
h8 hi
740292 i h5
Kranjsko đriišivo za varstvo lova.
Vabilo
III. redni glavni skupščini
ki bode
dne 1. aprila 1.1. popoiudne ob \ ,6. uri
v hotelu „Pri MaliCu" (v veliki dvorani).
-->s^-•
Dnevni red:
Računsko poročilo. Poročilo revizijskega odaeka. Nasvet glede" premene §. IV. pravil. Vol tov revizijskega odseka za leto 1894
Volitev štirih odbornikov (mej njimi načelnik in njega namestnik/ PoBebni predlogi.
Samostalni predlogi za glavno skupščino  se morajo najmanje OBem duij pred njo prijaviti pri društvenem odboru. (277)
1. 2
3. 4. 5 6.
V Ljubljani, dnć 15. marca 1894
Odbor.
Štev. 5582
Razglas.
(■-'68—2)
Občinski svet deželnega stolnega m-sta Ljubljane je razdelil nekdaj Jalenovo posestvo ol» Resijevi cesti na
m V
izmej katerih sta na prodaj gorenje (na voglu Poljskih ulic) ia dolenje (na voglu Šentpeterake ceste).
StaviSče na voglu Šentpeterske in R sljeve ceste je na prodaj le s pogojem, da kupec zdsnjo hifio podere in mestu nje v dveh letih po sklepu pogodbe no-.o hišo v določenih stavbinakih črtah zgradi. Glede' gorenjega stavifiča na voglu Poljskih ule se je izjaviti ponudnikom, ali namerjajo staro hiSo (dtev. 16 v Poljakih ulicah) podreti in mestu nje zgraditi novo v določeni stsvbinski črti, ali hote samo prezidati staro hifio po mestne občine določilih.
Razdelitveni načrt je ua ogled v mebtuem stavbinskem uradu za vadnih uradnih ur, ponudbe pa je izročiti podpisanemu magistratu
■V" do konca tekočega meseca marca. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
8 dau marca 1894
na
St. 392.
(28«)
Za zagotovljenje potrebščine drv za c. in kr. čete in zavode postaje Celovec s Št. Petrom vred za čas od 1. dne septembra 1894 do konca avgusta 1895
bode pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem iiia^aciiiu v Celovci
8T dne 28. marca 1894 dopoludne ob 10. uri ~Vf
javna obravnava s pismenimi ponudbami, izključivši brzojavne ponudbe.
1. Približna potrebščina je mesečno, in sicer:
po letu   100 m* mehkih ali   66 m8 trdih 1 , „  zimi 400 mB      „       „   266 m8    n j Torej je treba na leto 3000 m* mehkih ali 2000 w8 trdih drv.
2. Drva imajo se zakupnim potom loco Celovec oddajati c. in kr. četam in zavodom in se bode erarično drvišče v inagacinskem etablissementu za 18 gld. letne najemšČine za dobo zakupa v porabo prepustilo onemu, ki dobi zakup.
3. Ponudbe, ki morajo imeti kolek za 50 kr., napravljene po formularji, ki je razpoložen pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci, zapečatene in s 5odstotno varščino, katero mora oni, ki dobi zalaganje, pozneje povišati na lOodstotno kavcijo, oddati se morajo vsaj <lo IO. lire (lopollldlie gori omenjenega dne obravnavni komisiji. Na pozneje ali brzojavnim potom došle ponudbe in na ponudbe, ki niso napravljene po razglašenih pogojih, se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponudbi nastavek cene v številkah ne ujemal z onim v pismenih, se bode nastavek v pismenih zmatral za pravi.
4. Podjetniki, ki c. in kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu v Celovci niso osebno znani, morajo preskrbeti spričevalo trgovske in obrtne zbornice, oziroma taki obrtovalci, ki nimajo tvrdke, spričevalo pristojnega političnega oblastva prve instance o njih solidnosti in zalagalni zmožnosti v obsegu ponujanega podjetja. To spričevalo pa mora biti najnovejšega datuma in doiti na prošnjo stranke potom imenovane trgovske zbornice (političnega oblastva) vsaj na dan pred obravnavo pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci. Posledice kake morebitne zamude vsekako zadevajo le stranko.
5. Občine so u lagan a varščine in kavcije vsekako oproščene in se ravno tako kakor kmetijska društva opozarjajo na to zalaganje drv.
6. Ponudbe, ki obsegajo krajšo zavezanost, nego 14 dnij, se zavrnejo.
7. Zastran prepeljavanja drv v konkurenčni kraj St. Peter se po članu XVII. zvezka pogojev imajo staviti posebne ponudbe, ker se bode sicer zmatralo, da je prevažanje že obseženo v zahtevanih cenah. Pri jednakih ponudbah za prepeljavo ima oni, ki je dobil zalaganje, prednost.
8. Drva se oddajajo četam začetkom in v sredi vsacega meseca.
9. Ponudniki odrekd se glede* izjave vojne uprave o vzprejetji ponudb spolnenju v §. 862 obč. drž. zak. in v članih 318 in 319 avstrijskega trg. zak. določenih obrokov glede vzprejetja obljub in ponudeb.
10. Natančne j i pogoji in ponudbeni uzorci se lahko pregledajo slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoiudne pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Celovci, kjer je za to obravnavo v dveh jednakih listinah napravljeni zvezek pogojev ddo. v Celovci dnć 9. marca 1894 in od katerega se dobe tiskani izvodi proti plačilu štirih (4) krajcarjev za tiskano p61o, oziroma pošljejo tudi po pošti.
11. V ponudbi se ima izrecno izjaviti, da se ponudnik podvrže pogojem poprej navedenega zvezka pogojev.
12. Za zgoraj navedeno množino drv se vzprejemajo tudi ponudbe na dopošiljatev v oskrbovalni magacin v Celovci. Dotične ko-lekovane prodajne ponudbe se morajo opirati na zvezek pogojev za pogodbeni kup, ki se tudi v tukajšnjem uradu lahko slednji dan ogleda v zgoraj omenjenih uradnih urah in katerega posamični izvodi dobe se proti plačilu 16 kr.
13. Dobavni obroki so pridržani sporazumljenju pogajajočih se strank pri sklepanji pogodbe; vender se morata vsaj dve tretjini vse lesne potrebščine vsaj do konca januvarja 1895. leta doposlati*
14. Tudi se morejo staviti ponudbe na prodajo delov razpisane cele množine drv (delne ponudbe) in sicer do najmanj 100 nia. Vojaška uprava si pridržuje, da vzprejme po svojem preudarku od ponudnika vso ponujano količino ali pa le del ali pa ponudbo popolnoma odbije.
15. Skladanje došlih drv (brez navzkrižja) na eraričnem drvišči ima zalagatelj sam preskrbeti in v ta namen tudi sam poskrbeti za potrebne drogove.
Te imajo proti drugim podjetnikom pri jednakih ponudbah prednost.
Od upravne komisije c. in kr. vojaškega preskrbovalnega magacina.
V Celovci, dnć 9. marca 1894.
i Viktor Ujmi Hi (27)
jut»lf mm,  31 (ti'ijiii  i 1
priporočil veliko zalogo oprem za kro-jače in čevljarje, belejrtenega, blaga m podvlek, bombaža in ovčjo volno, preje za vezenje, pletenj** šivanje in kivljl- t čanje, tkanega in nogov:carskoga blaga, \ predpasnikov, životkov in rokovio, po- V" zamentirskega in drobnega blaga, tra- I kov, čipk in petijanj, čipkastih zaves io preprog, umeteljnih cvetk in njih delov, j
s^i---r^igr-  - ada
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval (83>
lastnega izdelka /.a dame, gospode iu
otroke ju vedno na Isbero. Vsakersna naročila izvršujejo ae točno in pn nizki ceni. Vse umre so shranjujejo iu zaznaiueuujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj «e vzorec vpo.il a t i.
J. J. NAGLAS
1'ltlDOT-
tovarna pohištva
v LJubljani. Turjaški trg it. 7 in Gospodske ulioe (Knežji dvoreo). «
Zaloga jednostavnega in najflncjcga lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskejra blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (ialusij). Otro-£2 ski vozički, železna in vrtna oprava, ne-» pregorne blagajnice. (U5)
Restavracija „Pri Zvezdi
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijace in skupno ohedovnnje.
(2*2)
F. Feilinc, restavrater
i=fc=*=r=ffl
"1
(•Ji ■
JSJbsOOPJbs ♦ I
f     Josip Reich
S Poljanski nasip, Ozke ulice st. 4 B priporoča Čast. občinstvu dobro unjeno
♦   kemično spiralnico
B v kateri se razparane in nerazparane J moške in ženske obleke lepo očedijo.
■Pregrinjala vpprejmd ho za pranje in crem v pobarvanje.   V barvariji vspre-
tjeiua se svilnato, bombažno in mešano blago. Barva se v najnovejših modah. ■K
■ ♦♦I
(10 i
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za Šivilje.
(34)
<   Uran & Večaj ►
*t Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ 4\ priporočata  p. n. čast. občinstvu svoju ^ veliko zalogo vsakovrstnih ^
4 pečij in glinastih snovij ^ i
kakor tudi ^
1 štedil n i kov tj
*4 iu vseh v to stroko spadajočih  del po ^ ' nizkih ceuah. (31)^ .
G. Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovino-ilvnloa.
lnclolujo kot initrliiiiiHi:
vse vrste strojev aa lesoreznloe in žage. (21)
Prevzame oele napravo ln oskrbuje pnronlroj« la kotle po uajboljii Mistnvi, slin ujnu turbine in %-otllin koU-Mii. BBSSSBBBBBBBBBBBBaBl ■ V
Maksimilijan Patat-ova naslednika
Wm Merala «S? Hoiicn
v LJubljani, sv. Petra oesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip st 27
priporočata se p. u. občinstvu /a '/.• ns'te in uioške obleke, razparane in rele, iste se lepo oeetlljo; v/.prejemata vsakovrstna pregrinjnla, svilnate roben in trakove za prunje in polmrvMiije, kakor tudi Hvilnat<», homha>nn in mešano blago vseh barv. Obleka se čisti, pore in inirvik hitro, dobro in po nizki ceni.
n^v> s *^ir>H rti*Tw%** * *^Tf>* jM
Ljubljana, Krant iškauske ulice 4. rf
Slikarja napisov, ■tavblnska in pohlštzena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, |Iak in pokost. (20)
Glavni zastop Uaitlioli-p-vvKa orl-RlnaluegM   lcarb«»Ilne|a. Maščoba hS konjska kopita in UBtije. fl
r tK^Jlu^Tr rHJL^T^ 9^Jl^*T» *^A-*^J
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija % veliko dvorano sn koncerte itd. in lepim vrtom. (36)
= Kegljišče Je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic.
&     Zajamčeno pristni kranjski
liter po gld, 1'iO iu
f in ode xx ovec
1«tor po gld. 1.—, ki ga priporočijo zdravniki, pri ^216)
Oroslav Dolencu
trgovina z voščeni (i □ in medom
I.JublfMUM, Clledaliike ulice 10.
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskega Naroda"
(Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar)
dobivajo so na lca.rtoxi-pek.plrjl tiskano
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni1', pri gospodu
Zagorjan-u in pri
tržcih.
druzih knjigo-
iT. Kunčič
priporoča p. n občinstvu svojo
izielovalnico soria-vode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„Pri avstrijskem cesarju") z opoinnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, k v svoji
fl.llja.ll "v Lescan
rabi vodo iz t oko če ga studenca nad cesto proti Bledu. ,64)
Zunanja naročila iivrie ae točno.
čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni
Kovaško obrt
katero boduui nadaljevala, t<-r so priporočam 7!i vsa v to stroko spad-ijoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba.
Z velespoštovmijem (37)
Ivanka Toni
v Kravji dolini št. 2. »OHO****
Iidajntelj io odgovorni urednik: J o »i p No U i.
Lastnin« in tisk „Narodne Tiekarne«.