^i®psf*rr' Misli za pust Štiri dni — če ne še več — bomo poslušali nabijanje enolične glasbe 12 klubov, manjkalo bo vode zaradi polivanja z njo... Kakšen pomen ima vse to? . Ena stvar je izvor; druga, kaj današnja družba s svojo nazorno, čeprav podzavestno govorico izraža. Kaj izraža? Z eno besedo bi mogli reči: hoče pozabiti; biti druga, Zakaj? Morda zato, da se človek našemljen, in tako nepoznan, sprosti Za zlo; rte smemo soditi, pa mogoče je le kateri tak... Morda s štiridnevnim n°revjem noče povedati drugega kakor to, da je nezadovoljen s svojim n®č:nom življenja: delom, družino, vožnjami, zabavo... Morda so vzroki še bolj preprosti, pa tudi še bolj resnični in upra- vičeni. Ko si mogoče zaželi spremembe v enoličnosti življenja, ki ga sicer celo v vsej polnosti in zadovoljstvu živi. Takemu je pust nadomestek za evilne verske praznike, ki jih naša poganska družba ne trpi več in izgi-lajo eden za drugim. Človek bi dejal: in prav je tako! Čemu bi puščali, bi ti prazniki bili sodobnim poganom povabilo in razlog za pogansko Poznavanje krščanskih skrivnosti. Naj torej imajo svoj pust! , Kdo drugi morda išče v pustu čisto pametno razrahljanje oblik dru-abnega življenja, ki še daleč niso nujne, a pomagajo do bolj udobnega, Ureienega in mirnega življenja. Moramo namreč razlikovati verske, nravne in družbene obveznosti Oe na to, od kod prihajajo: nravnost, iz človeške narave in njenega te-Po popolnosti, od družbe. Nič ne škoduje ne verskemu ne nravnemu življenju, če iia pic-nic-u ^Porabljkimo prtičev, noža in vilic; človeku pa najbrž še dobro stori, 8e nekoliko sprosti v teh spremenljivih zahtevah družbene olike. <1 ui P^obno velja, smemo reči, za pusta. Nič ne škoduje delna sprostitev, 0 ',er je v mejah, ki jih narekujeta božja postava in zdrava pamet. , Tu je morebiti treba iskati vzroka, zakaj današnji pust ni več to, r bil svojčas, kot tožijo nekateri: nekdanja družba je veliko dajala na nanje oblike, nova je šla preko tega, posebno mladina. Danes ne potre-lemo več pus.‘a za to, da se sprostimo nepotrebnih družbenih formaliz-g0v> ker smo večkrat šli že predaleč v obleki, drži, govorjenju, odnosih... e Sredo v tej smeri nekateri le še naprej, daleč predaleč, potem bo pust aiw pomenil tudi zanje začetek posta: spoznali bodo, da so neke meje, ' tran katerih norost ni le norost, ampak zlost. Imejmo toliko srčnosti in živimo po svojem okusu, da smo le v mejah, 1 Mh narekujeta vera in nravnost. Živimo „svobodo božjih otrok"! J. R. | Pogosto se sprašujemo, kako je s katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji. Do jasne slike je težko priti, kajti eni govore tako, drugi pa drugače. Sedaj pa bodo vsi dvomi odpadli, kajti spregovorili so škofje Jugoslavije sami. CERKEV V JUGOSLAVIJI Podpisani katoliški škofje in nad-škofjc Jugoslavije, zbrani na svoji ple. narni letni konferenci v Zagrebu v dneh od 20. do 23. novembra 1960, upoštevajoč ponovno izraženo željo naklonjenih elementov v državni upravi za skorajšnjo normalizacijo odnošajev med državo In Katoliško cerkvijo, so svojo pozornost posvetili temu vprašanju in so prišli do soglasnega sklepa, da je to tudi želja vseh škofov Jugoslavije, škofje so prepričani, da bi taka normalizacija bila zelo velika pridobitev za Cerkev In državo. Taka ureditev naših medsebojnih odnošajev bi zelo pripomogla k splošni normalizaciji naših notranjih razmer in bi istočasno zelo povečala ugled naše državne federacije na tujem. Iz tega razloga so katoliški škofje pripravljeni podpreti vsak odkritosrčni trud za dosego res zdravega in trajnega modusa vivendi med Cerkvijo in državo v naši domovini. KONKORDAT JE ZADEVA SV. STOLICE Da bi se izognili vsaki nevarnosti nesporazumov in napačnih interpretacij našega stališča, moramo že kar v začetku podati Izjavo temeljne važnosti. Noben posamezen škof ali skupina škofov nima pravice govoriti v imenu Katoliške cerkve. To avtoriteto ima samo Sveta stolica ali sveti oče, papež, kot naslednik sv. Petra, prvega apostola. Zaradi tega katoliški škofje Jugo- slavije niso pooblaščeni, da začnejo P°' gajanja z državno vlado o ureditvi odnošajev med Cerkvijo in državo, Š® manj so pooblaščeni skleniti kak dokončen sporazum v tem oziru. V skladu z božjo ustavo Cerkve spadajo zadeve te vrste v izključno kompetenco Njegove svetosti papeža kot najvišjega vidnega poglavarja vse Katoliške cerkve. Na drugi strani pa tQ ne more iu tudi ne bi moglo škofom preprečiti aktivnega sodelovanja pri pripravah lD ureditvi pogojev, primernih za sporazum med državno vlado in Sveto stolico. POTREBNO JE PRIPRAVLJALNO DELO Za vodstvo takih pogajanj in še bolj za srečen zaključek sporazuma kaže, da je potrebno obširno in metodično Pri' pravljalno delo. Treba je ustvarit' ugodno ozračje. V takem ozračju treba upostaviti nove in tesnejše stik®» Izmenjati misli na konstruktivni načiu in obstoječe razlike in nasprotujoča stališča postopoma odstraniti. Kot PrV‘ korak bi škofje s svoje s' rani spodbujali podrejeno duhovščino in vernike K zvestemu in vestnemu izpolnjevanj" državljenskih dolžnosti in nalog. Škofje bi uporabili svoj vpliv za pospes6' vanje patriotičnega čustvovanja mc ljudskimi množicami, vzgajali bi jih žrtve za javno blaginjo, za ljubezen " domovine, učili bi jih, kako naj sod®- uieio z državnimi oblastmi pri gradil srečne bodočnosti naše domovine In vt °. se izogibati vsemu, kar bi moglo "°diti materialnim in moralnim korl-8 ‘m naše skupnosti. Na drugi strani ^ škofje pričakovali od državnih 0 da izvajajo določila ustave in akona o položaju verskih skupnosti oralno in naklonjeno in da pokažejo aklonjenost Cerkvi In njenim pred- 6tavnikom. PREDLOGI ŠKOFOV Škofje si dovoljujejo staviti dolo-^eae predloge o načinih In sredstvih, s mi bi se dal pospeševati duh med-, ojnega zaupanja In ga razviti do '°Pnje, na kateri bi se mogla začeti y°Raianja med državo in Sveto stolico, ta namen predlagamo naslednje: OVIRE PRI JAVNEM BOGOSLUŽJU I , V V paragrafih 6 in 7 zakon o po-verskih skupnosti določa, da naj 1 "k «e preprečuje državljanom ude-žal 6 Pr' iavnem bogoslužju. Toda ob-šol°v-ati treba, da učitelji in drugi 8"i funkcionarji izvajajo pritisk na otroke in dijake, da bi jih odvrnili od zahajanja v cerkev, od božjih služb in cerkvenih slovesnosti. Nekateri učitelji gredo tako daleč, da dijakom grozijo s slabimi ocenami, če se bodo udeleževali božjih služb. Ta pritisk se je razširil tudi na starše, od katerih je bilo zahtevano, naj svojih otrok ne pošiljajo v cerkev, ker bodo sicer izgubili službo ali penzijo in občutili druge neprijetne posledice. To se še danes dogaja kljub pritožbam duhovnikov in škofov pri pristojnih oblasteh. To je v očitnem nasprotju z določili zakona. Zato vlado prosimo, da to prakso ustavi. Dalje moramo poudariti, da besedilo sicer zelo liberalno proglaša svobodo verskega življenja za vse državljane, da pa so mnogi naši državljani prisiljeni, da se tej svobodi tidlpovedo. Mnogi uslužbenci državne uprave in zlasti tisti, ki so zaposleni v šolstvu in šolski upravi, si preprosto ne upajo zahajati v cerkev ali se udeleževati verskih obredov. Ne upajo sc poročiti v cerkvi ali dati krstiti svoje otroke. V nekaterih primerih so bili učitelji odpuščeni in uradno jim je bilo povedano, da se je to zgodilo zato, ker so se redno udeleževali jav- l^ljanski Škof Ant°n Vovk 1 ^entiemejskem L-Urdu 8' SePtembra 1958 nega bogoslužja. Jasno je, da mnogi uradniki delujejo v nasprotju s črko in duhom zakona. Svojim podrejenim grozijo s težkimi upravnimi kaznimi za udeležbo pri javni službi božji in za izpolnjevanje dolžnosti, ki jih določajo zapovedi njihove Cerkve, škofje morajo poudariti ta dejstva in pozvati vlado, da napravi odločne korake za končanje teh kroničnih kršitev zakona. Vred dve. ma letoma so škofje vladi poslali posebno spomenico o obžalovanja vrednih dogodkih, do katerih je prišlo v Ba-čini blizu Ploč v Dalmaciji. Dva duhov, nika, ki sta prišla tja, da bi maševala v tamošnji cerkvi, sta bila fizično napadena in pre epena in s silo izgnana iz kraja. S silo jima je bil tudi preprečen vstop v cerkev. Vendar nam ni znano, da bi vlada podvzela kake korake, da se v bodoče preprečijo podobni na-padi na duhovnike. V BOLNIŠNICAH IN INTERNATIH 2. Začenjajoč s splošnim načelom verske svobode zakon določa (paragraf 16), da naj bo osebam, ki se zdravijo v bolnišnici, živijo v domovih za stare ljudi, v šolskih taboriščih, dijaških domovih in podobnih ustanovah, dana možnost za versko življenje v mejah hišnega reda In da naj bo njihovim duhovnikom 'dovoljeno, da jih obiščejo kadarkoli bi izrazili željo, da jih duhovnik obišče. To je dobro in pametno določilo. Toda z obžalovanjem moramo izjaviti, da niti tega jasnega določila v zakonu odgovorni funkcionarji niso spoštovali, študentom v dijaških domovih je bilo v praksi onemogočeno iti v cerkev, duhovnikom je bil pogosto preprečen obisk bolnih in umirajočih oseb v bolnišnicah in domovih za stare in onemogle. Položaj oseb v vojaški službi, v kaznilnicah in poboljševalni- cah je še slabši. Tem osebam bi sc naj vsaj v primeru nevarnosti bližnje smrt' dala priložnost, da sprejmejo svete zakramente. Podobno naj bi vojaki imel* vso svobodo, da gredo ob nedeljah i® praznikih v cerkev. Vojaška disciplin® gotovo ne bo trpela; nasprotno, ta korak bi dobro odjeknil med vojaki, nj*' hcvimi starši in med jugoslovanskim ljudstvom na splošno. 3. Stara praksa je že, da v oddaljenih vaseh, kjer n? cerkve ali kapele» duhovniki spovedujejo stare in bolne v zasebnih hišah. Toda v mnogih primerih so bili duhovniki kaznovani za tako izvrševanje dušnopastirskih dolž' nosti. Tisti sodniki, ki izrekajo kazni v takih primerih, goovo delajo škodo skupni stvari, ker pomagajo pri ustvarjanju upravičenih razlogov za nezadovoljstvo z javno upravo. 4. Prosimo, naj sc da dovoljenje de* lodajalcem, delavcem, dijakom in šolskim otrokom, da praznujejo dneve počitka ne samo ob nedeljah, ampak tudi ob zapovedanih praznikih, ki jih je ®a' mo deset v celem letu. TEŽAVE PRI VERSKEM POUKU 5. Ker zakon ne dovoljuje nikakcg® verskega pouka v šoli, bi bilo primerno in pravično, da bi v šolah bila prepovedana tudi vsaka protiverska prop®' ganda. šole so ljudska last in velik® večina našega ljudstva je verna in svoje otroke vzgojiti v verskem duhu-Mladina trpi, kadar šolski pouk naspi"0' luje tistemu, kar se je naučila dom® od staršev. Zlasti učitelji v ljudskih šolah naj bi se omejili na učenje svojih predmetov. Na drugi strani pa zakon nc omejuje verskega pouka samo na župnijska poslopja. Zato je verski pouk dovoljen v vseh in ne sam» v župnijskih cerkvah. Kljub temu pa so n®-kateri sodniki kaznovali duhovnike, k1 dajejo verski pouk v kapelah in majh' i Grob kardinala dr. Alohija Stepincu v zrav'ca in dejanska po reba zale p' a’ da se semenišča in verske šo-ral'e f'V Z0Pet vrnejo v svobodno upo-Za * ° i° eden od osnovnih pogojev Cei-pSa*t0 11ormalizacijo odnošajev med vii° in državo. 7. Iz istega razloga bi bilo potrebno, da sc verskim redovom vrnejo samostani in druga poslopja, ki so nekoč bila v njihovi lasti in v katerih so stanovali. 8. Normalizacija oflnošajcv bi tudi zahtevala vrnitev in svobodno uporabo cerkvenih poslopij, ki so prej služila za stanovanja župnikov, škofov in kanonikov, in vrnitev drugih stanovanjskih prostorov, ki so nekdaj bili cerkvena last. 9. Potrebno bi bilo spremeniti zakon o podržavi j en ju in zaplembi poslopij določenih za najem in gradbenih parcel, da bi se tako preprečila bodoča konfiskacija ali nacionalizacija cerkvenih šolskih poslopij, semenišč in zgradb, rabljenih za stanovanja duhovnikov. Brez teh poslopij Cerkev ne more obstajati in izvrševati svoje naloge. Tukaj moramo poudariti, da se Cerkev ne more in da se ne bo odpovedala pravici do premoženja in do svobodne uporabe zaplenjenega premoženja, zaplenjenih cerkva in drugih zgradb. 10. Cerkev se čuti dolžno da zahteva brezpogojno vrnitev vseh zgradb, v katerih se je pred zaplembo vršila služba božja. Nekatere cerkve in ka- pele so bile zaplenjene In Izročene posvetnim namenom brez pristanka Cerkve. Te zgradbe se morajo vrniti Cerkvi. 11. Cerkev zahteva svobodo za gradnjo novih cerkva In župnišč in za popravila in povečanje že obstoječih. Državne oblasti naj bi bile naklonjene pri izvajanju zakonov in predpisov o takih gradnjah. 12. Pokopališča naj se razdelijo In določeni deli naj se dado priznanim veroizpovedim. Zakon naj duhovnikom jamči pravico do svobodnega vstopa na pokopališča, tako da bodo mogli opravljati verske obrede za umrle člane svoje verske skupnosti. Duhovnikom naj bo tudi dovoljena uporaba pokopaliških kapel za verske obrede. 13. škofje bi pozdravili sklep državnih oblasti, da dijakom cerkvenih šol dado iste ugodnosti na državnem transportnem sistemu In Iste pravice do zdravljenja v državnih bolnišnicah, kot jih dajo drugim dijakom. Velika večina dijakov, ki se pripravlja na duhovniške poklice, prihaja iz družin z zeln majhni, ml dohodki, škofje bi tudi cenili, če bi dijaki verskih šol imeli iste pravice in prednosti v vojaški službi, kot ji’[i uživajo dijaki državnih šol. ZADEVA VERSKEGA TISKA 14. Tisk je postal važna potreba v vsakdanjem življenju slehernega človeka. Cerkev ne more uspešno Izvrševati, svojih duhovnih nalog, če nima tega modernega sredstva obveščevanja. V predvojni Jugoslaviji je redno Izhajalo kakih 150 različnih verskih listov in revij. Sedaj izhaja'a samo še dva majhna mesečnika. Brošure verske vsebine izhajajo kot razmnoženine, ker je njihovo tiskanje prepovedano. Cerkev naj bi imela vsaj eno svojo lastno tiskarno. Vsaj ena od številnih tiskarn, ki jih je država zaplenila, naj se vrne v cerkveno last ali pa naj se vsaj d» dovoljenje, da Cerkev zgradi novo tiskarno In da uvozi potrebno opremo ** inozemstva. Cerkev naj ima pravico do svobodnega obratovanja take tiskarne z lastnimi uslužbenci. Tiskarne v državni lasti naj sprejemajo in Izvršujejo naročila za tisk verske literature p°d pod istimi pogoji kot veljajo za vsa druga tiskarska dela. Neznosno je, da imajo posamezni delavski sveti pravico, da odklanjajo naročila za tiskanj® verske literature. Po sedanjem zakonu Ima Cerkev pravico, da tiska In objavlja versko literaturo; toda ta pravica j* je bila v veliki meri prikrajšana. POSTOPANJE DRŽAVNIH SODIŠČ 15. škofje so veseli, da lahko izjavijo, da sedaj nikdo od njih ni v zaporu, da je število zaprtih duhovnikov majhno in da so kriminalni postopki proti njim redkejši, kot so bili. Toda v nekaterih delih države sodišča še vedno nastopajo proti duhovnikom za očitana dejanja v zvezi z njihovimi čist» verskimi dolžnostmi strožje kot proti pripadnikom drugih poklicev. 16. Obstaja zelo upravičen strah in zaskrbljenost, da so sodišča pri uporabi črke zakona proti duhovnikom in vernikom v primerih, ko gre za verske in cerkvene zadeve, kriva nepravilneg* postopanja in neupravičene diskriminacije. Nekatera sodišča so uvedla Pre' kso, da uporabljajo nenapisano in neupravičeno pravilo, da je vsak duhovnik kriv vsakega dejanja, ki mu ga očitaj»1 Opaženo je bilo, da so sodišča v nekaterih primerih našla za primerno» da so duhovnike obsodili na zapor prav za Božič In Veliko noč. V bodoče naj bodo prepovedane vs® oblike pritiska s strani zveznih, republiških in krajevnih oblasti na duhov- *?!ke' da naj vstopijo v takozvane sin-•tote duhovnikov. Možnost potovanja na verske prireditve v inozemstvu 17. Nobenega zavlačevanja naj ne 0 Pri izdajanju viz ali dovoljenj za 0 0Vauja škofov v Rim, kadar so po. ^van:, da obiščejo Sveto stolico. Lojal-■i izjavimo, da so v zadnjih me- ri kr 8k slovaške komun'sticni oblasti izjavile, aa bi takega pisma ne mogle izročiti naslovljencu. verski pouk na poljskem Poljska vlada je — kakor se zdi — sklenila, da bo umaknila svoj odlok o Verskem pouku že prej, preden so škofje P^oti njemu protestirali. Ta odlok prepoveduje poučevati verouk redovnikom n redovnicam p0 dve uri na teden na prečno določenih krajih. Odlok bi moral 8 opiti v veljavo že novembra. Vendar P° Poročilih, ki prihajajo iz Poljske, ^e!?a odloka še ne izvajajo. Rdeče ob-asti čakajo ugodnejšega trenutka za Zvedbo tega odloka. svET MEDNARODNIH Katoliških organizacij ,.v 9'avna skuščina mednarodnih kato-. kih organizacij (O.I.C.) bo zelo ver. J.°. n° 0t^ do 12. avgusta letos v Bs-Alresu. Glavni predmet zborovanja bo: člo-6 ,i *n krščanski napredek v luči ocialne okrožnice papeža Janeza XXIII., lma naslov „Mati in učiteljica“. eerkvena RAZDELITEV "V FRANCIJI .. ^erkveno vodstvo je razdelilo Fran-te° y devet apostolskih pokrajin. Pri in uP°števalo zemljepisne, socialne gospodarske vidike. v bodo povezani v Kristusu, ki je glav» Cerkve. V tem oziru so škofje v celoti nasledniki tistega apostolskega zbora dvanajstih mož, ki mu je načeloval prV’ papež — sv. Peter. In kot taki so skupaj s svetim očetom soodgovorni **■ oznaajcvanje Kristusovega nauka in za. aJanje in utrjevanje božjega kraljestva na zemlji. CERKEV je vedno sodobna ka- cerkveni zbor bo tudi do- a * da je Cerkev še vedno sodobna, d PeJ*atvo je namreč, da se mnogi V .1 JvV danes sprašujejo, nekateri za-d Jen°> drugi škodoželjno, ali še spa-teh P®rii'ev danes v moderni svet. Silni n’čni napredek se zdi, da zahteva Oerkve, naj zavrže ali vsaj refor-a sv°je dogme in svojo razlago sv. okchT' ^udi se zdi, da je Cerkev preveč dentalna, zapadnoevropska, da bi sei a Prd‘čiti afriškim in azijskim ci_r°d°m ,s svojsko kulturo in civiliza-Uv°' končno, le kako naj Cerkev še jo lav'Ja SV0J fflas in vztraja s svo-trehn°ra*° sredl sveta, ki Boga ne počim UiJe ve^ ln mu gre ac" za to> da bolj uživa tuzemske dobrin*? le Cerkev se vseh omenjenih prob-'di °Vx,Zaveda in ne zaPira oči pred nji-ra" vesoljnem zboru bo o njih luč])raVlj"ala dala odgovor nanje. V g],., Vere in naslonjena na zadnje iz-izra p znanosti bo svoja nadela tako ^di 1 3’ ^a k°do veiJavna k°t smernico drž Za bodo2e rodove v njih družinskem, av ganskem in družbenem življenju. d,er^>rav bodoči cerkveni zbor hoče Iju-dr », Pukazati, da potrebuje človeška a v današnjih časih bolj kot kdaj 6 evadgelija in Cerkve, če hočemo, ki se ne sPremenila v ostanek bitij, Za$.c Piazi po od radioaktivnega zraka Zo ruPijeni in od vodikovih bomb ra-ani zemlji. toijT^baični in znanstveni napredek ka-pra e Cerkve ne plaši. Nasprotno! ko$V *a naPredek spričuje, da je človek beg^V^ar sveta in da niso izmišljene c sv- pisma: „Pojdite in podvrzite si zemljo!“ Toda istočasno se Cerkev zaveda, da je nekatere ta napredek tako prevzel, da ne vidijo več božje roke v stvarstvu, da vse pripisujejo lastnim zmožnostim in da so kakor pijani ob spoznanju, da jim je bilo dano odkriti, toliko novih reči. Te vrste ljudje so. zmožni v svoji domišljavosti pohoditi moralni red stvarstva, ljudi pa pahniti v popolno uničenje. Prav zato je Cer kev danes še bolj sodobna in potrebna, človeka mora reševati pred samim seboj. Prepričati ga mora, da je obsojen na pogin, če bo duhovne vrednote podvrgel zgolj materialnim ali pa celo delal na to, da jih zatre. Kar pa tiče družabnih in mednarodnih problemov, je pa kat o'. Cerkev z zadnjo mo j trsko socialno okrožnico Mati in Učiteljica (Mater et Magistra) javno dokazala, da je na višini mišljenja in svetovanja kot nobena druga svetovna ustanova te vrste. Vesoljni cerkveni zbor bo pokazal, da se Cerkvi ni treba vezati na nobeno civilizacijo, na nobeno kulturo in noben gospodarski red. „Daši je tesno povezana z zapadno evropsko kulturo, s tem še ni rečeno, da je istovetna z njo,“ je nedavno izjavil sv. oče Janez XXIII. Ker je Cerkev nad narodi in zato mednarodna, zato je ona radi svojega nauka najbolj zmožna, da v družino narodov prinese mir, ravnotežje, orijateljsko zbližanje in iskreno sodelovanje. Z eno besedo: Cerkev no moro ostati brezbrižna ko vidi, da se hočeta zločesti ateizem in brezbožni materializem polastiti duš, tistih duš, ki jih ona tako zelo ljubi, saj se čuti zanje odgovorna radi poslanstva, ki ga je prejela dd svojega ustanovitelja Jezusa) Kristusa. Ona dobr> ve, kam pride človek, kadar nima Boga. Zato bo cerkveni zbor ponovno vsem ljudem dobre volje v danes primerni obliki prikazal poslanico svete noči m razložil ter povdaril smisel odrešenja za človeški rod. NOTRANJA OBNOVA CERKVE Da pa bo mogla Cerkev uspešno vršiti svoje poslanstvo v svetu in mu biti svetilnik sredi razburkanega morja, je potrebno, da se samo sebe prerodi, očisti in posveti pod vodstvom Svetega Duha. Prav tu je glavni namen XXI. cerkvenega zbora. Sv. oče Janez XXIII. v encikliki „Ad Petri cathedram“ to jasno izjavi: „Glavni namen zbora bo razširitev in proč vit katoliške vere, obnova krščanske morale v življenju vernikov in prilagoditev cerkvene discipline na sodobne razmere.“ Razvoj in procvit katoliške vere: k temu bo pripomogel obširen študij raznih bogoslovnih vprašanj, ki se bodci na zboru obravnavala. Sv. pismo, dogma, morala, liturgija, cerkveno pravo, vse bo predmet razpravljanja z namenom, da se pojasni, brani, poživi, utrdi in razširi nauk Cerkve. Treba je vernike osvoboditi oklepa rutine in jih navdušiti za globoko notranje življenje, ki naj se hrani iz božje besede in božjih skrivnosti ter črpa svojo moč iz svetih zakramentov, ki so vir oplojevanja in temelj apostolske gorečnosti' v skrivnostnem Jezusovem telesu — v Cerkvi. Obnova krščanske morale v življenju vernikov: zato bo novi cerkveni zbor veliko bolj kot prejšnji poudaril pomen laikov v Cerkvi in jih pozval, da sredi družbe izžarevajo Kristusovega duha in da naj ta duh osvoji tako njih osebno kot družinsko življenje, v javnosti pa pripomore, d'a bo socialni nauk Cerkve res postal usmerjevalec vsega družabnega razvoja narodov in držav. KONCIL BO RES VESOLJEN Pripravo vesoljnega cerkvenega zbora je sv. oče Janez XXIII. poveril dvenajs im komisijam - osrednji, bogoslovni, za škofe in vodstva škofij, za disciplino klera in vernikov, za redovnike, za liturgijo, za univerze in semenišča, za vzhodne cerkve, za misijone, za laični apostolat, za zakramente in obredni — ter trem tajništvom: za odnose z ločenimi cerkvami, za tisk in radio in za organizacijo in tehnično pripravo zbora. + V enajstih komisijah (brez obredne) in v dveh tajništvih (brez tajništva za organizacijo in tehnično pripravo) je doslej 683 ljudi in sicer iz Evrope 472 ali 69%; iz Severne Amerike 65, Latinske pa 49 ali skupaj 16,5%; iz Afrike 28 ali 4%; iz Azije 67 ali 9%. + Evropske države pa so zastopane takole: Italija z Rimom ima 152 ali 32% ljudi; Francija 74 ali 14,5%! Nemčija 55 ali 11,5%; Španija 39 ali 9%; Belgija 28 ali 7,5%; Holandska 20 ali 4%; Anglija 14 ali 3%! Irska in Švica po 2%. + Države za železno zaveso predstavljajo 6% vseh udeležencev i>’ sicer v temle vrstnem redu: Poljska 11 ljudi, Jugoslavija 10 (med temi 3 Slovenci), Ukrajina 5, Romunija 3, Madžarska 3, Kitajska 3, čehoslovaška 1, Litva 1, Rusija L Prilagoditev cerkvene discipline na 0 obne razmere: Treba b0 dati novih 8,° U(^ in novih smernic dušnopastir-v®uv delu; prav tako reorganizirati acin škofijske ter župnijske delavnosti; U 0Vnike bo treba postaviti na tisto «sto, k j jim pripada v sodobni družbi J*ni zato dati že v semeniščih vse-ransko temeljito vzgojo, istočasno pa in ,UsP°s°biti, da bodo vedno soJobi.i n 08 vsem tistim silam, ki skušajo v delo podirati, osmešiti ali omalo- vazevati. nik^a- VSG’ tak° za škofa, kot duhov-v„,a ’n navadnega vernika Cerkve pa ne^a’ kot je odločno pribil papež Ja-XXIII.; „Vsi se moramo posvetiti!" be ”^e^ina bodočega zbora je — po sedah sedanjega papeža — v tem, Vrne Cerkvi Jezusa Kristusa blišč j: eae^a ustanovitelja, da bo v očeh rok-' ta* tudi za človeka. Kot ko,v°V° naiT'šje dobro je Bog, človekov Vsa£ni smoter. To pomeni: človek in Peedinl človek je dejansko ustvar- jen za to, da se po smrti najtesnejše združi z Bogom v blaženem gledanju vso večnost. Prva in osnovna naloga in dolžnost človekovega življenja na zemlji pa je: dosegati in doseči ta končni smoter, ker smo za Boga, k Njemu ustvarjeni, smo vse življenje namenjeni k njemu, romarji k Bogu. Za to smo na svetu. Ves In edini resnični končni smisel človekovega življenja je: biti neprenehno, brez stranpoti, na poti k Bogu, k Očetu, domov. Kadar življenje nima te smeri, nima smisla, pa naj ima še tako lep videz... K Očetu pridejo le otroci, dom zasedajo le dediči. Ker je Bog najvišja vrednota, je za človeka prva za njim otroštvo božje, posvečujoča milost božja in kar je z njo v notranji zvezi. Brez nje in njenih nadnaravnih dejavnih zmožnosti človek ni usmerjen v svoj nadnaravni cilj in nikakor ni sposoben doseči svojega blaženstva v Bogu. To otroštvo božje mora torej na vsak način in za vsako ceno ohraniti. Spodnja kripta arške cerkve, ki je posvečena sv. župniku Janezu Arškemu A ga ne more brez nravnega življenja, to je: ako ne vrš: vsaj do zapovedane mere nravno dobrih, kreposnih dejanj, ako ne uresničuje nravnih vrednot. A ne tako, kakor da bi bilo nravno življenje le pogoj zveličanja. Zveličanje je zares plačilo, ki smo si ga zaslužili z dobrimi dejanji (v milosti). Tako so nravne vrednote tisto, s čemer človek sega v večnost. Drugače moremo povedati isto: pot v zveličanje je pot božje volje, a ta nam nalaga nravne vrednote. Ali še drugače: k Očetu vodi le ena pot: po'; Sina, učlovečene Besede, ki je vzor nravne popolnosti, najpopol-neja uresničitev etičnih vrednot. Vse to kaže, da so nravne vrednote na lestvici za Bogom in nadnaravnimi dobrinami na najvišjem mestu, pred vsemi drugimi. Odpovedati se njim, se pravi, odpovedati sc smislu in smotru, Bogu, vsemu. POMEN ZA DANAŠNJE ŽIVLJENJE Iz dosedaj omenjenega moremo izvajati naslednje zaključke: Skušajmo se resnično notranje prepričati, da so nravne vredno e med človeškimi vrednotami najvišje; v nravni popolnosti obstoji torej popolnost človeka kot človeka. Prizadevajmo si za vedno širše In globlje poznanje etičnih vrednot, predvsem v obliki nravnih kreposti. To spoznavanje vrednote kot vrednote ni zgolj razumsko in hladno; ko človek zazre njeno pomembnost in vrednost zanj, se ogreje zanjo, njena lepota in dragocenost ga prevzameta, zavzet je zanjo, teži za nje uresničitvijo. Zavedajmo se, da so nravne vrednoto objektivne, to je utemeljene v stalnih za vse veljavnih razmerjih, ne P® prepuščene določanju poedincev, nekako v smislu situacijske etike, človek se jim mora podrediti, ne pa jih ustvarjati po svojem okusu, željah, interesih. So nad človekom, čeprav se uresničujejo le v človeku. Daljo — in to je važnejše — je treba nravne vrednote ne le poznati, ampak tudi priznati, j)raktično jih uresničevati, živeti. To je tudi najtežje. Nižje vrednote silijo na vrh in se hočejo uveljavljati proti nravnim. Gon P° dobičku podira pravičnost, uživanjaželj-nost tepta zmernost, umetnost ubija čistost, sebičnost uničuje ljubezen itd* Le veliko spoštovanje do etičnih vrednot človeka vodi, da nižje dobrine presoja v luči etičnih vrednot in da, s pomočjo religioznih sredstev, v tej borbi vzdrži- Posebno danes je po'rebno še eno: da povsod skušamo uveljavljati in braniti etične vrednote: nravna načela in kreposti, čim bolj izginja v okolju smisel za nravne vrednote, bolj je treba v družinah, med mladino, v šolah budit' čut za nravnost, za nravno odgovornost, za vrednost poedinih kreposti, za etičn® vrednote, utemeljene v božji popolnost in svetosti. Ob tem poglavju in ob takšnem raz* mišljanju se na nov način zavemo P°* membnlh besed: „Kaj pomaga človeku« če ves svet pridobi..." DR. IGNACIJ LENČE14 Pozno sem te vzljubil, o Lepota, od nekdaj in večno mlada, pozno sem te vzljubil. In glej, v meni si bil, a jaz sem bil zunaj, in zunaj sem te iskal. — Sv. Avguštin. TA LEGENDA PA VELIKO POVE Takole pripoveduje zgodba: Umrl je duhovnik iz Pozabljene vasi. Nihče Se n* čudil: star je že bil, onemogel; mirno je zaspal. Prav tako mirno so ga Položili k počitku na skromnem pokopališču pri vaški cerkvi, med šumečimi smre-*fmi. Brez hrupa je živel, brez hrupa umrl: prihitelo je nekaj sobratov duhov. ^*kov, otroci so vrgli na krsto nekaj šopkov — to je bilo vse. Niso o njem porodi časopisi; 'že njegovi župljani so več govorili o tem, kakšen bot novi gospod, kakor kakšen je bil stari. Duša župnikova se je med tem dvigala k božjemu sodnemu prestolu. Tako majhna in neznatna se je zdela sama s»ebi. Kakšne zasluge naj pokaže pred ti°gom ? Kaj bi le mogla storiti velikega in lepega pri majhni čredi vernikov, tam med hribi, v Pozabljeni vasi ? Potrka na rajska vrata. Zarožljajo ključi, sv. Peter se prikaže, pogleda dušo in se ji globoko prikloni. Župnik se ozre, da vidi, kdo stoji za njim, da se sv. Peter tako priklanja. Nikogar ni. Zbegan reče nebeškemu vratarju: „Oprostite, to mora biti pomota. az s^m samo župnik 'f. Pozabljene vasi.“ „Vem, vem,“ se smehlja nebeški vratar, »kar vstopite!“ Na stežaj odpre zlata vrata, skozi katera ugleda župnik veliko tnn°žico, ki hiti k njemu in mu vzklika. Tu so otroci, ki jih je krstil; tu so grešniki, ki jih je pri spovedi pre-r°dil in jjjj z očetovskimi nauki spravil na pot večne sreče. Pozdravljajo ga kot svojega rešitelja. Tu je mnogo, mnogo neznanih duš, ki se mu zahvaljujejo: „Ne poznate *^3i a me vas dobro poznamo. S svojimi molitvami in daritvami ste nam pri-■cali milost zveličanja!“ . še bolj pa se začudi duhovnik, da se k njemu sklanjajo vse vrste svetnikov a vse ga hočejo imeti za svojega. Spoznavale! mu kličejo: „Kakor mi, tudi ti Tasi tekal za denarjem in častmi... Bil si reven na zemlji, zato boš bogat v nebesih!“ Sveti puščavniki zatrjujejo, da je župnik, ki je toliko let preživel v ozabljeni vasi, malo tudi njihov... Še cerkveni učeniki ga hočejo med se, saj je bil v svoji župniji edini Ucitelj večne resnice... , In ubogi župnik, ves zmeden sicer, todd sijoč od sreče, prehaja od vrste 0 vrste, od stopnje do stopnje, do samega prestola Jezusa Kristusa. , A Jezus ga sprejme z veliko in nežno ljubeznijo, kot svojega zastopnika, °t svojega prijatelja, še več, kot drugega Kristusa, ki je nadaljeval njegovo P°hlanstvo in njegovo delo in njegovo ljubezen... Posadi ga na časten prostor svoji bližini, kjer bo pozabljeni župnik iz Pozabljene vasi užival zmagoslavje veke... (Po Montilletu) „Mojc zaupanje in moja ljubezen do Boga sta tako trdni... Ne zato, ker sem bila obvarovana vsakega smrtnega greha. O ne! četudi bi me morila teža vseh smrtnih grehov, ki so mogoči, bi prav trdtio zaupala v Boga. Vsa skesana bi se vrgla v naročje mojega božjega Odrešenika,“ piše Mala Terezika. BOG IN GREŠNIKI Težko je brati brez ganotja zgodbo o javni grešnici, ki prihiti k Jezusu in ga s solzami kesanja prosi za od-puščenje svojih zablod. Sveti Luka nam o tem takole poroča: Ko je bil Jezus v hiši farizeja Simona na obedu, je prišla tja žena, ki je bila v mestu greš-niea. Jokajoč je stopila od zadaj k Jezusovim nogam in s solzami začela noge močiti; brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z dišečim oljem. Mrzli farizej se je nad tem pohujševal in govoril sam pri sebi: „Ko bi bil Jezus prerok, bi vedel, kd'o in kakšna je ženska, ki se ga dotika: da je grešnica.“ Jezus pa, ki je v svoji usmiljeni ljubezni videl tej ubogi ženski, o kateri mnogi mislijo, da je bila Marija Magdalena, v dno srca, ki se je bilo res predalo grehu, pa se je zdaj topilo v solzah iskrenega, ljubečega kesanja, jo zagovarja pred farizejevo trdoto, pohvali njeno ljubezen in zaupanje in reče: „Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je mnogo ljubila; kdor na malo ljubi, se mu malo odpusti“ (prim 7, 36-50). Jezusova izjava nas potrjuje v veri, dta je ljubezen tista, ki nas najbolj gotovo približa Bogu in stori, da se Bog usmiljen skloni k nam. Lepo se to vidi iz verskega nauka o popolnem in nepopolnem kesanju. Popolno kesanje, ki nam ga navdihuje ljubezen do Boga, nam odpusti vse, tudi največje grehe, v tistem trenutku, ko ga obudimo. Seveda je človek dolžan, svojih grehov s® tudi spovedati, ako in kadar mu j'e to mogoče. Kdor bi te volje ne imel, b* tudi popolnega kesanja ne imel, saj" kdor resnično ljubi Boga, iskreno želi spolniti vso božjo voljo. Moč popolnega, ljubečega kesanja nad grehi je v resnici vseodpuščajoča. Nepopolno, ali manj popolno kesanje, ki nam ga narekuje strah pred božjimi kaznimi, nima te vseodpuščajoče moči samo v sebi, ampak le v zvezi z močjo zakramenta svete pokore ali svetega maziljenja-Ljubezni gre torej vedno mesto Pre<* strahom. Zato tudi Bog v svetem pismu lepo pravi: „Jaz ljubim tiste, k mene ljubijo" (Preg 8, 17). Sveto pismo je polno takih izrekov in zgledov, ki človeka nagibljejo k zaupanju in ljubezni. Seveda pa so v njem tudi taka mesta, ki nam vzbujajo strah. Bog nam v njem razodeva svoj® neskončne popolnosti drugo za drug0. Kaže se nam kot ljubeč Stvarnik Oče, pa tudi kot oster sodnik in maščevalec. Vendar je gotovo, da v tem živ" ljenju vodi Boga v njegovih odnosih do človeka bolj usmiljenje kot kaznuje®3 pravičnost. Zato poln zaupanja P°Je psalmist: „Božje usmiljenje je nad vsemi njegovimi deli“ (ps 144, 9). Bežen pogled v sveto pismo naj nas v tem potrdi. v STARI ZAVEZI kot v3™1 'n ^va živita po ustvarjenju SVo.. juhljenca božja v raju. Bog ju v sipV, °^etovs' ampak že prvim star-obljublja Odrešenika. Zgodba o vesoljnem potopu je nad st^l^ytresljiva. Ali tudi tu, ob vsej Q .ot| božje kazni nad pokvarjenim Usmil • • rodom> ne manjka božjega Sp lerja. Mnogi izmed sodobnikov so natn' S*’rab°tah potopa spreobrnili. To je j^P^Ljuje sveti Peter, ko piše, da Peki S*'Us P° svoji smrti našel v pred-kda-U Itln°S'0 duš tistih, „ki so bili ne-trn/.-11?.eP°s^ušni, ko je čakala božja poje Z hvost, v dneh Noetovih, ko se ®radila ladja" (I, 3, 20). 6ies(.- asn° Je Bog kaznoval grešni 8Voj ‘ B°domo in Gomoro, ki sta šli v leč * Pr°t*naravr.ih zablodah tako da- n’a’šče njUn grC^ V nC^° za lietl °Vayje. Pa je Bog vendar usmi- n,e„ rc®'l iz ognja in žvepla Lota in Pi0v°V° družino in je bil na Abraha-Vsem Pr°šr.jo pripravljen prizanesti vsai ’/ko ki se bilo med njimi našlo ‘ ij, deset pravičnih. Poi^dovina judovskega ljudstva je host; ,°žjih tožb nad njegovo upor-P' bo”"’11 nebvaležnostjo. Kljub izred-hote).J ijubezni in dobroti Izraelci niso 1 spolnjevati božjih zapovedi, zno- va so odpadali od pravega Boga v gnusno malikovanje in s.e vdajali vsakovrstnim pregreham. Strog je Bog v kaznovanju, ko vsi njegovi ljubeči klici k pokori in spreobrnenju nič ne pomagajo. Ali v svoji kaznujoči pravičnosti nikoli ne vzame svojemu ljudstvu upanja na zopetno spravo in usmiljeno odpuščenje. Po preroku Jeremiju kliče: „Povrnite se, odpadli sinovi! Ne bom vas več jezno gledal, kajti milostljiv sem in se ne jezim na veke“ (3, 12). Pri preroku Joelu beremo: „Vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, zakaj milostljiv je in počasen za jezo, bogat v milosti in poln usmiljenja, vedno pripravljen preklicati kazen" (2, 13). In tako podobno pri vseh prerokih, ki ne nehajo oznanjati, da je Bog vedno pripravljen odpustiti in pomagati, ako se ljudstvo skesano k njemu obrne. Vso staro zavezo preveva ta vera v neskončno božje usmiljenje, ki ga bogonavdihnjeni pisatelji z vzvišenimi besedami hvaležno opevajo, kakor se n. pr. to bere v 144. psalmu: ,,Blag in usmiljen je Gospod, potrpežljiv in silno milostljiv. Dober je Gospod vsem, usmiljen do vseh svojih del. Blizu je Gospod vsem, ki ga kličejo iskreno.“ V NOVI ZAVEZI Če je pa že stara zaveza prepletena s tolažilno resnico o božjem usmiljenju, je nova zaveza, ki je njeno do-vršenje in izpolnjenje, naravnost čudovita in neizčrpna v zadevnih dokazih. Mislimo najprej na Kristusovo učlovečenje. Mnogi bogoslovni učitelji sicer mislijo, da bi se bil božji Sin učlovečil, tudi če bi človek ne bil grešil. Pravijo, da bi bilo njegovo učlovečenje v tem slučaju kakor neko dovršenje in kronanje vidnega stvarstva. Gotovo pa je, da se je ponižal, postal nam enak, deležen naše revščine in naših bridkosti do trpljenja in smrti na križu predvsem zato, da bi grešnike rešil pogubljenja. Sveti Pavel to odločno potrdi: „Zanesljiva in popolnega sprejetja vredna je beseda, da je Kristus Jezus prišel na svet zveličat grešnike" (1 Tim 1, 15). Vse Jezusovo življenje je prežeto posebne ljubezni, dobrote in sočutja do grešnikov. Ko mu farizeji očitajo, da se z grešniki druži, jim odgovarja: „Nisem prišel klicat k pokori pravičnih, ampak grešnike. Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni" (Lk 5, 32). Poln usmiljenja do njih pusti, da se mu bližajo, gre v njihove hiše, seda z njimi k mizi in jim v vsem izkazuje ljubečo pozornost. Nikoli nobenega grešnika ne zavrže, ki se obrne k njemu skesan in ponižen, pa naj bi bil tudi z največjimi in najgršimi grehi obtožen. Tako ravna Jezus v vsem svo- jem življenju. Ko pa umira na krti i še moli za tiste, ki so ga križali malo pred zadnjim izdihom še odv® v usmiljeni dobroti desnega razbojn1 ter mu obljubi raj. Njegova usmilJen ljubezen do grešnikov ne pozna ome jitve. Neskončna je in neizčrpna. V prelepi priliki o izgubljenem sin» nam odkriva, s kakšnimi čustvi sprejema in odpušča grešnikom, ki skesani vračajo v Očetovo hišo. B** očitkov, z odprtimi rokami, z neS^0^' čno ljubeznijo, z nepopisnim veselj6^ Vse je odpuščeno, vse pozabljeno v nutku ponižnega, iskrenega kesanja vse je tudi popravljeno in obnovljen»' Grešniku je vrnjena posvečujoča m' ilosti vrnjene njegove pravice otroka boži® ga in dediča, vrnjeno zasluženje dobfij del, ki ga je bil z grehom izgubil- t neštetimi sredstvi, kot so sveta m: sveti zakramenti, dobra dela krščans ljubezni in pobožnosti, sveti odpust in vdano prenašanje težav, Bog t*' že na tem svetu pomaga zadostiti govi pravici in poplačati dolg, ki 51,1 ga s svojimi grehi napravili. ^ V drugi priliki o izgubljeni nam celo odkrije, da Bog ne le c® ra grešnika z usmiljeno ljubezn'JJ marveč da. ga c-elo išče, kakor dob^ -ud’ pastir išče izgubljeno ovco. Ne utri1 se, ne naveliča se, do zadnjega vztr» { ja, da grešnika spet privede v s voj« stajo. Vse stori, kar more, da se gubljeni grešnik reši in le tedaj ža sten odneha, ko se mu človek do . njega trdovratno upira in umika. katoliškega bogoslovja zato upraviČ6 pravi, da se nihče ne pogubi razen P lastni krivdi. (r Ko se spominjamo Magdalene, P» šuštnice, razbojnika, Petra in kateremu neprenehoma kaže pro’P lane’ hi jih je za naše odrešenje te!■ Takole piše o tem sveti Janez: n, r°^iči moji, to vam pišem, da bi im*Sl'eŠ^i' Alco Pa se kdo pregreši, jvram° zagovornika pri Očetu, Jezusa naše USa' Pravičnega. On je sprava za več tf?re*le; P» ne samo za naše, mar-Pavci ‘ za ves svet" r- 2, 1-2). Sveti piše* °znanja isto tolažilno resnico, ko stVo’, ^a »ima Jezus neminljivo duhov-nje ’ (z a to rej more tistim, ki se po Up j. . žajo Bogu, tudi zveličanje ved-nje“ajat*’ her vedno živi, da prosi za-(Hebr 7, 25). se ^'ovek o vsem tem premišljuje, mora srce napolniti z zaupanjem molitJUbGznij°- Kakor pravi cerkvena in b ®V: božjemu usmiljenju ni števila Je dobrote je neskončen zaklad. SMiSEL nekaterih ostrih SVETOPISEMSKIH IZREKOV 8krbS,Veta Pismo, ki ga je Bog v svoji Pisat v-a nas napisal po navdihnjenih Pouk**$ot sveti Pavel pravi: „Za ’ Za prepričevanje, za poboljševa- nje in za vzgojo v pravičnosti“ (2 Tim 3, 16), je, kot vidimo, res polno takih mest in zgledov, ki človeka nagibljejo k zaupanju in ljubezni do Boga. So p* v njem tudi izreki, katerih namen je, da nas presunejo z zveličavnim strahom. Že v zadnjem sestavku sem skušal razložiti, kaj pomeni v svetem pismu strah božji; da v bistvu ni nič drugega, kot iz spoštovanja do Boga navdihnjena zvestoba v spolnjevanju božjih zapovedi. V tem smislu poje Marija v svojem slavospevu: „Od roda do roda traja božje usmiljenje njim, ki mu v strahu služijo“ (Lk 1, 50). So pa vendar nekateri izreki tako v stari, kot v novi zavezi, ki jih pogosto uporabljajo pridigarji in jih srečujemo v nabožnih knjigah, ki bi mogli vzbudit; v naših dušah pretiran strah pred Bogom, ako ne poznamo njihovega pravega smisla in namena. Eden teh izrekov je vzet iz knjige Pridigarja in se glasi: „človek ne ve, ali je vreden ljubezni ali sovraštva" (9,1). Celotno mesto govori o uživanju življenja in se glasi takole: „človek ne more doumeti delovanja, ki se vrši pod soncem in četudi modri meni, da ga pozna, ga vendar ne doume. Vse to sem premislil v svojem srcu in vse to sem uvidel: pravični in modri so v božji roki z vsem svojim delovanjem, človek ne ve, ali je ljubezni ali sovraštva vreden, vse je pred njim v prihodnosti. Vse se pripeti enako vsem, enako dobremu kakor grešniku..." Sveti pisatelj tu ne govori, o večnem zveličanju, ampak o življenjski usodi dobrih in hudobnih na tem svetu, ki je česfco v resnici za ene in (Truge enaka, človek v svoji omejenosti ne more doumeti tozadevnih skrivnosti božjih sklepov. Iz tega dejstva, ki ga življenje potrjuje, pride sveti pridigar do zaključka, da nihče glede svoje prihodnosti ne more vedeti, ali bo Bog z njim ravnal z ljubeznijo ali s sovraštvom, to se pravi, ali bo njegovo življenje na zemlji srečno, ali polno bridkosti in težav. Tega izreka torej ni treba imeti za vzrok pretiranega strahu glede svojega zveličanja. Meri na tostransko usodo, ne na večno. Pa tudi, ako bi ga umeli v tem zadnjem smislu, ni treba, da bi nam dušo napolnil z grozo. Bes je sicer in to sveta Cerkev izrecno uči, da nima nihče na svetu popolne gotovosti glede svojega zveličanja, razen ako mu je Bog to posebej razodel. V tem smislu piše sveti Pavel: „Ničesar nimam na vesti, vendar s tem še nisem opravičen“ (1 Kor 4.4). Hoče reči: Nikakor nisem popolnoma gotov, da je z menoj pred Bogom vse v redu; morem se motiti v svoji sodbi, ali sem vselej vse storil po svoji vesti. Zato dodaja: „Gospod je, ki me sodi." Bog nas z gotovostjo našega zveličanja noče zazibati v lenobo in brezbrižnost, marveč hoče, da z vztrajno čuječnostjo in skrbnostjo delamo zanj. Zato pa naj se verni ljudje ne vznemirjajo, ker lastno srce zagotavlja, da so v hoti ljubezni. Verno, krščansko življenj rodi v srcu občutke tolažbe in mirU,' S3J Človek, ki greši, se tega zaveda, nihče ne greši razen vedoma in Pr® stovoljno. Ako pa je grešil, tudi ve vere, da se vsak hip lahko z Bog°f spravi, človek, ki za svoje zveličani resno skrbi in se zanj prizadeva, J glede njega v svoji duši lahko in potolažen. Sveti Pavel, ki je v P1' smu do Korinčanov izrazil svojo skuj glede božje sodbe, piše zato malo Pre. svojo smrtjo poln zaupanja učencu " moteju: „Dobri boj sem bojeval, te. dokončal, vero ohranil. Odslej mi ] pripravljena krona pravice, ki mi j® bo dal oni dan Gospod, pravični so®' nik; pa ne le meni, ampak tudi vseH’1 (IT, kateri ljubijo njegov prihod“ 7"8)- ■ « Sveti Pavel nam je zapustil s drug opomin: „Dragi moji, delajte strahom in trepetom za svoje zvelie®! nje; Bog namreč, ki iz blagohotno® dela v vas, da hočete in delate“ (f? 2, 12). S tem opominom nas uči, da J6 za zveličanje zato treba delati s str® hom in trepetom, ker za to delo zadoščajo samo človeške moči, ampj a* je potrebna tudi božja milost; m ik>s< pa daje Bog samo ponižnim, ki ne z1. dajo toliko nase, kot nanj. Vsak vek je dolžan, da gleda na zadevo sv®' jega zveličanja kot na prvo in najvilZ nejšo nalogo svojega življenja. sveti Pavel opominja k strahu in petu, k ponižnemu, pa vztrajnemu P’ zadevanju. Ni pa sveti Pavel tega °P0.' mina naslovil kakim velikim greš1’ kom, marveč svojim srčno ljubljen’ vernikom v Filipih, v Mecedoniji, o ^ terih v svetem pismu piše, da „sveW kakor luč sredi pokvarjenega in P°P,i čenega rodu, d'ržeč se besede življenj® (2, 15). Še pri enem izreku svetega Pavla Se ustavimo, ki je tudi pretresljiv in 8a iz pogostnega navajanja dobro poznamo. V pismu do Hebrejcev piše apo-s*;ol: „Strašno je pasti v roke živega Boga« (10, 31). Ako se izrek vzame sam zase, je zmožen, da bi nam kri v žilah zledenil. Toda apostol ni imel na-'nena, da bi s to grožnjo strašil svoje yerne rojake, ki so živeli po evangeli-Ju in katere spodbuja k zaupanju in stanovitnosti v veri, marveč naslavlja težke besede na one, „ki teptajo božjega Sina ter sramote Duha milo-torej na odpadnike in sovražnike krščanstva. Pravi: Če so Judje že za Prestopek Mojzesove postave krivce kaznovali s smrtjo, koliko hujša kazen aka v novi zavezi tiste, ki zametujejo Ver° v Kristusa in Boga sramote. Trdovratni grešniki, odpadniki in sovražnL 1 božji naj se seveda boje božjega Maščevanja, dobrim vernikom in ske-Sc,nim grešnikom pa se ni treba niče-sar bati. Zato sklepa apostol svoje mi-1 s klicem spodbude dobrim: „Ne za-yrzite zaupanja, ki ga čaka veliko pla-4llo<‘ (10, 36). + Naj nas vse te tolažilne resnice na-P°lnijo z velikim mirom in zaupanjem. Naši' grehi, naj bi bili še tako številni g veliki, nas ne smejo voditi proč od °Sa, ampak k njemu. Grešnik ne sme bred Bogom bežati, marveč ga poiskati. aJ se le nič ne boji, ako se svojih Srehov iskreno kesa. Nobene strogosti t odkril v božjem obličju, nobene alJenosti ne jeze, ampak le sočutje, „V°roto, ljubezen in usmiljenje. Najhuj-najgrenkejše za Boga bi bilo, ako nad njegovim usmiljenjem obupali. , Naj nam bodo v potrjenje tega še esede svetih duš iz zadnjih časov: Prva je sveta Terezika, ki piše v Povesti duše: „Moje zaupanje in moja ljubezen do Boga sta tako trdni... Ne zato, ker sem bila obvarovana vsakega smrtnega greha. O ne! četudi bi me morila teža vseh smrtnih grehov, ki so mogoči, bi prav trdno zaupala v Boga. Vsa skesana bi se vrgla v naročje svojega božjega Odrešenika.“ Druga je sestra Benigna Consolata, ki jo je Jezus v svojih prikazovanjih imenoval tajnico svoje ljubezni. Takole piše ta dobra redovnica: „Pomanjkanje zaupanja v božje usmiljenje vsled zavesti naše krivde je ena največjih ovir v stremljenju k popolnosti. Izvira iz skritega samoljublja, iz skrite užaljenosti in zagrenjenosti nad lastno dušno bednostjo. Zaupati v Gospoda, zaupati vanj kljub vsem grehom, tudi največjim, tudi tisočkrat ponovljenim kljub vsem našim dobrim sklepom, glejte, to je ono, kar Srce Jezusovo najbolj razveseli; to je, kar časti njegovo usmiljenje; to je zaupanje, ki si ga tako zelo želi.“ Navaja besede Gospodove iz enega svojih prikazanj: „Kar ti pred vsem drugim rečem je to, da se duša nikdar ne sme bati Boga, zakaj Bog je neskončno usmiljen in največje veselje mojemu Srcu je, pripeljati k Očetu mnogo grešnikov; oni so moja slava in moji dragulji. Največje veselje, ki mi ga je mogoče storiti je: verovati v mojo ljubezen; kolikor bolj se veruje vanjo, toliko večje je moje veselje in, če kdo želi, da bi bilo moje veselje brezmejno, naj brezmejno veruje v mojo ljubezen. Veš, katere duše prejmejo največ koristi od moje dobrote? Tiste, ki najbolj zaupajo. Neizrekljivo je moje veselje, ki ga doživljam in občutim ob pogledu na zaupajoče duše.“ Bi si mogli še kaj lepšega in tolaži jivejšega želeti za sveti postni čas? ALOJZIJ KOŠMERLJ GLAS IZ RIMA MIR IN SLOGA MED NARODI Vsi tisti oblastniki in državniki, ki razpolagajo z velikim bogastvom in gospodarsko silo narodov, morajo prej žrtvovati vse drugo, kot pa mir na svetu in človeška življenja. Z vsemi sredstvi morajo iskati pot, da bo moderni napredek, s katerim razpolagajo, služil za dobro in mir vse človeške družine, ne pa, da bi bil vzrok sovraštva in nezaupanja. Zato mora moč in oblast, ki jo imajo državniki velikih narodov služiti graditvi boljšega življenja in ne uničenju tier razdejanju. Zavedati se morajo, da so tudi smrtniki, da so tudi ljudje s svojimi slabostmi in končno tudi smrti ne bodo ušli. V svojih sodržavljanih morajo gledati lastne brate in ne podložnike ter po bratovsko za nje skrbeti. (Sv. oče Janez XXIII. v božični poslanici 22. 12. 1961.) IZNAJDBE IN NAPREDEK NAJ SLUŽIJO ČLOVEŠTVU Žalostno je gledati, kako v gotovih predelih sveta pomanjkanje in revščina stalno naraščata. Po drugi strani pa vidimo, da se tehnični in gospodarski napredek pretežno uporablja za izdelavo in kopičenje groznih sredstev uničenja in smrti. Upati je, da nove iznajdbe in bogastvo ne bo služilo za uničenje sveta, ampak da bo končno zmagala dobrota in dobra volja, ki je no- silka in ustvarjalka dobrega (Sv. oče Janez XXIII. za božič 1961). VESOLJNI CERKVENI ZBOR — VELIKO UPANJE KRšč .SVETA Pred novim letom je sv. oče Janez XXIII. oznanil svetu, da se bo letošnje leto vršil vesoljni cerkveni zbor. Pričetek bo 11. oktobra. Pozval je krščanski svet, naj moli za uspeh tega cerkvenega zbora, ki je zelo velikega pomena za delo in življenje katoliške Cerkve in krščanskega sveta. SKROMNOST IN SVETOST V življenju moramo biti enostavni in skromni. Truditi se moramo odstraniti težave, ki se nam postavljajo na pot. Da pa to zmoremo, se moramo truditi in oprijeti novih kreposti. Vsi smo poklicani k velikemu cilju: priti k Bogu in radi tega odpovedati se vsemu» kar nas k temu ovira ali od njega oddaljuje (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru ob priliki beatifikacije kapucinskega patra Inocenca de Berzo 14. H' 1961). SOCIALNI NAUK KAT. CERKVE JE VEDNO UČINKOVIT Socialna okrožnica „Mati in učiteljica“ je dokaz stalne skrbi katoliške Cerkve za javno in družbeno življenje» v vseh časih in okoliščinah. Pri tem j 'Kiamo katoličani posebno dolžnost. So-cialni nauk Cerkve moramo ponesti v zMjenje, ga aplicirati pri reševanju gospodarskih in družbenih vprašanj v vseh okoliščinah in potrebah. T0 je težka naloga, a je potrebna ter so k temu delu poklicani katoličani vsega ®veta in vsi ljudje, ki so dobre volje. *ato morajo katoličani socialni nauk ^ei"kve dobro poznati in ga širiti in Posredovati človeštvu z vsemi moderni-sredstvi in pripomočki, ki so na razpolago. Tako bo svet spoznal, da je ® Cerkev s svojim naukom zmožna rc-*“ vsa pereča vprašanja družbenega z vljenja (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru duhovnikom in vernikom ško-nje Treviso 12. 11. 1961). morajo krasiti in prevevati znanost vsak dan in vedno bolj. Potrebno je, da se vzgoji dosti takih delavcev in znanstvenikov (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru ob priložnosti otvoritve medicinske fakultete v Rimu, priključene katoliški univerzi Srca Jezusovega v Milanu, dne 11. 11. 1962). POMANJKANJE DUHOVNIKOV Pred kratkim je sv. oče Janez XXIII. pri neki avdijenci ponovno opozarjal na pomanjkanje duhovnikov po svetu in poudarjal, da zaradi tega Cerkev trpi. Sv. oče poziva starše, naj brez strahu svoje sinove darujejo Bogu, če sc ti odločijo za duhovniški poklic. ZI)RUžENJA in organizacije DUHOVNIKOV SO POTREBNE Potrebno je, da se tudi duhovniki organiziraj0 v iastnih organizacijah z rom na potrebe časa in si medseboj-0 Pomagajo v časnih in socialnih po-ebah. Nihče se ne sme čutiti osam-tj_6^e8a tudi med duhovniki, zato je vc ,a vsa j.a prizadevanja za združe-n njG *n povezavo gledati tudi v nad-kr>r.aVn* luči in dostojanstvu d'uhovni-b y°^a poslanstva. Želimo si in potresi- "a**10 svetih duhovnikov, ki bodo po-edovali človeškemu rodu velike sa-v Ve odrešenja (Sv. oče Janez XXIII. nag°v°ru zastopnikom Federacije du-Vn,k°v Italije dne 11. 11. 1961). pOSl 'ANSTVO UNIVERZE ban 3 univerzi se mora stremeti za lepore-k°m’ se truditi za vsc kar j® ra. ’ tisto in vzvišeno. V tem se mo-gab Vzgajati novi rodovi v vseh pano-v0(ti..znanos,ti. Vse mora prevevati in 1 globoka vera, krščanske resnice NAJVEČJA UMRLJIVOST NA SVETU Največja umrljivost otrok na svetu je v Afriki, kjer jih umrje vsako leto 60 do 80 odstotkov. Povprečna življenjska dobra afriškega prebivalstva znaša 27 let nasproti prebivalcem ZDA, ki dočakajo 64 let. PRVI DUHOVNIK PO REFORMACIJI Dominikanski pater Martin Vouti-lainen je prvi katoliški duhovnik, ki je bil posvečen na Finskem po reformaciji. Na Finskem je 2100 katoličanov, ki stvorijo med štiri milijonskim prebivalstvom manjšino 0,07 odstotno. POMEMBNO ZA INDIJO „Kdor bi se zoperstavljal prvi indijski petletki za gospodarski in socialni razvoj v deželi, ta naj bere novo socialno okrožnico papeža Janeza XXIII.“ Te besede je govoril indijski ministrski predsednik Nehru v indijskem parlamentu. Ta papežev dokument je označil kot „zelo pomemben“ za Indijo. KAKO JE S POSTOM • PRAVIJO, DA JE ŠTIRIDESETDAN. SKI POST DANES IZ MODE. ALI JE RES? ČE NE, ZAKAJ NI IN TUDI V BODOČNOSTI NE BO? Mnogo katoličanov sodi, da je že čas, da Cerkev odpravi zastareli običaj štiridesetdanskega posta, češ da je iz „mode“. V prejšnjih časih, pravijo, ko so se ljudje skozi celo leto predajali veseljančenju in požrešnosti ter niso bili tako živčno obremenjeni kot smo danes, jim je enkrat na leto res kar prav prišlo en mesec posta. Danes pa to nima pomena. Ni treba določati še posebne postne dobe v letu, ko se morajo mnogi postiti (po sili razmer) od prvega januarja pa do enaintridesetega decembra: dejansko celo leto. Namesto spregledov in odvez, ki jih Cerkev daje v teh in onih primerih iz najrazličnejših razlogov, naj bi enostavno odpravila vso to zamotano postno postavo in dovolila, da se približa Velika noč, ne da bi se nas ves ta čas neprestano s prižnic nadlegovalo z že znanimi postnimi pridigami. Cerkev posta ne bo odpravila... Vendar si Cerkev nikoli ne bo osvojila podobnih mnenj. Zakaj ? Ker je nazadnjaška in zastarela ter ne mara opustiti več stoletnih običajev ? Ne, ni tako! Cerkev se je v teku stoletij vedno znala otresti res zastarelih in nekoristnih bremen (dasi tega nikoli n* storila prenaglo in nepremišljeno) in se času prilagoditi. Kar pa se postne postave tiče je možno, da bi jo Cerkev kdaj spremenila ali uredila, toda odpravila je ne bo. Zakaj? Ker veruje v hudobnega duha... Najprej zato, ker Cerkev s postom zahteva od svojih vernikov nekaj, od česar nikogar ne more kar na splošno odvezati, kljub temu, da v posameznih primerih daje spregled od posta. Cerkev namreč, — da govorimo jasno — veruje v bivanje in pogubni vpliv hudobnega duha na vsakega posameznega človeka. Ne more in ne sme prezreti njegovega najzvestejšega zaveznika, ki se je vrinil v oblegano trdnjavo samo ter od znotraj ruši sile, ki se bore in odbijajo napade hudobnega duha. Ta nevarni zaveznik Satanov je „stari človek“, o katerem govori apostol Pavel v listu Efežanom (Ef 4, 22). Nosim» ga v nas samih; je to naša pokvarjena narava po grehu prvih staršev. Ta „stari in pokvarjeni človek“ pa ima to lastnost, da se ne zmeni dosti za našo dobro voljo in trdne sklepe; edino orožje proti njemu je sila. Toda žal, m* sami prostovoljno ne maramo uporabljati sile proti njemu, ali le zelo malo: premalo! Zato nas sv. Cerkev enkrat na leto obvezuje k štiridesetdnevnem» postu in opominja, naj ne pozabimo, da kristjanu, ki se res hoče ohranit* dobrega, ali postati dober, ne kaže drugega kot da si dela silo, da se bori proti lastnim strastem in muham „sta' rega človeka“. Priprava na Veliko noč Cerkev ni postavila brez pomen* štiridesetdanskega posta kot priprav» na Veliko noč. Kdor hoče s Kristusom živeti in se z njim radovati, mora prej 2 njim trpeti in „umreti“: odmreti strastem in grehu. Le kako bi kristjan, ki se ne posti in ne zatajuje, mogel resno premišljevati Kristusovo trplje-nje Velikega tedna, ne da bi se sramoti svojega lagodnega življenja? Umreti s Kristusom: to je mogoče sto-r!ti ne le s telesnim postom, ampak že na mnoge druge načine odpovedi in zatajevanja... Seveda zatajevanje in Pokora ni najbolj prijetna stvar, toda, če te boli, znamenje, da si zadel v živo; • • • in če je tvoja pokora povrhu še v korist bližnjemu, še toliko boljše. Duhovna zbranost in poglobitev... Drugič pa Cerkev ne bo odpravila Posta, ker zanjo ta doba ni le čas te-esnega zatajevanja in mrtvičenja. Post *n zdržek sta le dva vidika štirideset-anske priprave na Veliko noč in niti ae najvažnejša. Postna doba pred naj-^ožjim krščanskim praznikom, so dne-resnega in globokega izpraševanja yc®^. dnevi zbranosti, duhovnih vaj r$čanskega ljudstva; v teh dneh naj 11 verniki posvečali več časa molitvi . duhovnemu branju. Dnevi, v kate-. “ uaj se krščansko srce, raztreseno ' nemirno, zbere, da bo bolje priprav-Jen0 ;n v duhovnem miru obhajalo etn° praznovanje našega odrešenja. tračna sovražnica življenja... Sv. Cerkev r.e bi bila naša vestna atl> ko bi se odpovedala tako drago-C®P* stvari kot je štiridesetdanski post, * asD. ko vidi, da toliko njenih sinov n'e v poganskem okolju, zgublja zbra-o-st in smisel za globoko duhovno žtv-■^enje. Nič ne moti Cerkve to, da ji njeni sovražniki zaradi takih načel du- Vllev vzgoje oporekajo, da je mračna ^nvražnica veselja in življenja. Trdno v n:lmreč prepričana, da je pot do pra-življenja in veselja — velikonoč- nega življenja Kristusovega, iz katerega vre pravo veselje — le zatajevanje in notranje življenje. Štiride-etdanski post, torej ,ki ga Cerkev nalaga svojim vernikom vsako leto, še daleč nima namena kaliti nam zdravega in čistega veselja, ampak nasprotno, nas k njemu vodi. Njena strogost ni mračna in temna, temveč že od prvega dne osvetljena z velikonočno svetlobo. Njena grenkoba ni neusmiljena in brez upanja, ker je grenkega Kristusovega keliha, o katerem je pisano: „Če bomo s Kristusom trpeli, bomo z njim tudi vstali.“ Priredil Franc Bergant NAJLEPŠA DRŽA Odlična gospa pride k slavnemu nemškemu politiku Ludoviku Wind, horstu po nasvet: „Rada bi se dala portretirati. V kakšni pozi misli, Vaša Ekselenca, da bo slika najlepše učinkovala?“ . Globokoverni državnik pomisli, potem ji odgovori: „Naj vas slikajo v trenutku, ko sklepate otroku roke k molitvi. To je najlepša drža, ki si jo morem predstavljati za pravo krščansko mater.“ PRAZNOVERJE izobražen gospod se prezirljivo posmehuje preprostim ženicam, ko gredo k ciganki, da bi jim z rok razbrala bodočnost; toda komaj obide vogal, že tudi sam zavije k svoji „učeni ve. deževalki“ in je o vsem, kar mu ona razbere Iz potez na dlani za trdno preverjen, da je res. „Torej jutri odpotujemo?“ vprašuje gospa iz „višjih krogov“ vsa preplašena svojega moža. „Sicer nisem praznoverna, toda... saj veš... jutri je ravno ‘petek* (in petek je slab zace'ek!). Morda bi bilo res bolje, ako bi odšli pojutrišnjem. . . “ O VZGOJI IN IGRAČAH Razvojna doba otroka se kaže predvsem v igri Po treh mesecih se že začne otrok igrati z rokami. Ogleduje jih, maha z njimi, se igra s prstki-Tudi nogice skuša potegniti k sebi. Pozneje se zanima za razne predmete. Veselje ima z lahkimi igračami, na primer mehka žoga, ki je velika, lahka in ne zelo trda, da jo lahko drži s prstki. Tudi igrače iz plastike, ki se napihnejo, so pripravne, /še najbolj zato, 'ker se lahko umijejo, da ima otrok vedno čiste igrače, kar je važno, saj otrok vsako igračo najprej „pokusi“. Za otroke od drugega leta dalje so pripravne stvari, pri katerih more otrok uporabljati domišljijo. Razne kocke za sestavljanje hiš.. pajackov in podobno, so igrače, s katerimi se otrok zelo veliko zamoti. To zlasti pozimi, ko se ne more igrati zunaj. Tudi pesek imajo otroci radi, zraven pa še kakšno kanglico, lopatico in vodo — in otrok je tam ure in ure. Čim bolj preproste so igrače ,rajši jih imajo otroci. Deklice se raje igrajo s punčkami, jih oblačijo in slačijo, previjajo, kakor mamica bratca ali sestrico, umivajo jih, če so umazane, jim dajo sveže pleničke, katere jim mora posoditi mama. Seveda se vsakih igrač otrok kmalu naveliča in mamica mora priti na pomoč, da iznajde kaj novega in tako je zopet za nekaj časa dobro Zelo pripravna je tudi plastilina, iz katere lahko oblikujejo najrazličnejše stvari — ptičke, fantke, žoge, hiše, razne živalice. Plastilino je mogoče tudi barvati. Veseli so otroci, če se včasih igrajo z njimi tudi starši. Zlasti mamice, ki so vedno z njimi-Zelo lepa igra za otroke so lutke. Poznam primer, ko mamica pusti vse delo in igra otrokom lutke-Otroci dobro vedo, da je za zaveso mamici, ® vendar tako uživajo in se zabavajo, kot pri malokateri drugi igri. Pri nakupovanju igrač, se mi zdi, dn večkrat Pogrešimo. Razni električni vlaki, avtomobilčki in Podobno — so bolj igrače za odrasle kakor pa za majhne otroke. Tudi mene je zaneslo letos pri Nakupovanju za Miklavža. Kupila sem igrače, ki 80 se meni zalo dopadle, nisem pa dosti pomislila, bodo otrokom dovolj v prid. In tako so bile tri dne že vse polomljene in pokvarjene, kar ®e ne zgodilo, če bi kupila bolj preproste igra-Ce- Titdi so sosedove igračke vedno bolj lepe. Tako Punčko bi rada, kot jo ima Ančica — pa ima dekletce kar tri punčke; jaz bi pa tako kolo, kot ima Marijan; pa voziček, da bi punčke vozila. n še in še. Otroških želja ni nikdar konce. Fa je Kar prav in pametno, da otroku še ostane mar-s*kaka želja. Nikdar ne moremo imeli, vsega, kar ,l radi. In tudi otrok se mora na to navaditi, ko ]e še majhen, če ne, mu bo v življenju preveč težko. Ko so otroci že večji, je prav lepa navada v ne-aterih družinah, da se oče in mati kdaj — morda Kakšno nedeljo popoldne ali zvečer igrata skupaj 2 °lroki. Saj je veliko namiznih iger. Tako na "P^mer igre, ki jih vsi poznamo še od doma in atere lahko narišemo sami: človek ne jezi s.e, volk in ovca Tudi domine so včasih prijetna igra. animiva je igra s palčicami, katere vržemo po „NI VEČ MODERNO“ Nositi na prsih svetinjico z Marijino podobo? ...To je starinsko, nazadnjaško, srednjeveško. Teda obesiti sl za vrat štiriperesno deteljico? To pa to, ker baje „prinaša srečo“. ❖ Križ na steni v sobi? To ni več moderno. Toda imeti pripet na zid konec vrvi obešenca, čeprav je dolga komaj za zajčji rep... to „prinaša srečo". * „PRINAŠA SREČO“ . In se to dogaja med preprostim ljudstvom? Morda tudi, a še daleč ne izključno le tu, marveč tudi v najvišjih krogih. — Ni dolgo tega, od kar se je svetovnoznani filmski zvezdi po nesreči in na čuden način njena zavijača ujela v kolo ve. like ga avtobusa. Ta jo je potegnil podse, jo skoraj čisto zdrobil in je bila pri priči mrtva. Neka Tudi ta dva se pogosto prav pridno igrata odlična gospa se je hitro za vse pozanimala in s težavo dobila in kupila igralkino ovratno ruto za bajno vsoto štiridese; tisoč frankov. Od tedaj nosi ta šal ovit okoli vratu vselej, kadar igra v Montecarlo. Zakaj? Ker ji baje „prinaša srečo“. * 11 ZAPOVEDI ZA GOSPODINJO mizi in jih je potem treba pobirati tako, da se ostale ne premaknejo. Taka skupna razvedrila otroke zelo povežejo s .starši, tako, da so otroci radi doma in jim je dom res nekaj prijetnega. Seveda je potrebno in prav, da pridejo včasih tudi drugi otroci na dom ali pa naši k njim. Vsak otrok ljubi družbo, kot tudi odrasli. Tudi naj večji otroci navežejo stike z našimi organizacijami, ki domačo vzgojo dopolnjujejo. Vendar pa mora biti dom vedno privlačen in priljubljen, tako, da je za vsakega lepo povsod, a doma najlepše. Mlada slovenska mati 1. Starejše kuhinje so bile cesto temačne, zatohle in pogostokrat zanemarjene, kar žalos.ni pojav v hiši. In moderna kuhinja? Ta naj bo snažna in svetla, res pravi laboratorij gospodinje, ki se čuti odgovorna za zdravje svoje družine. 2. Kuhinja mora biti hlaoha in zračna. Zato naj bo, če je le mogoče, obrnjena preti severu oz. vzhodu. 3. Pri starih kuhinjah je bilo značilno to, da so bile izredno prostorne. Dejansko zadostuje, da je velika kakih šest do sedem kvadratnih metrov. 4. Važna je pravilna razmestitev umivalnika, kuhalnika in delovne mize. Razporejeno naj b0 na tak način, da se prihrani čim več potov in nepotrebnega tekanja. SPET RAZGOVOR, A NE 0 SOLI Ju že poznamo: naši znanki, gospe A in B sta se dobili spet na skodelico čaja. Tudi njuna otroka' poznamo — po imenu seveda: prva ima Illažeta, druga Nežico, ki bosta začela letos hoditi v šolo. Ne vemo pa še, o čem se bosta danes pogovarjali, kajti nismo slišali sinočnjega telefonskega pogovora, kjer s a se domenili o predmetu pogovora. A ker }e pogovor pred nami, si bomo lahko na koncu sam' ustvarili idejo, kako približno se je razvijal sinočnji razgovor. Že sta sedli obe gospe k mizi, kar neka obrednost spremlja te razgovore. Brez posebnih formalnosti je pogovor začel: A: Te vrste vzgoja, o kateri sva sc sinoči menil' po telefonu, se mi zdi najtežja. Kako mislile vi, S°’ spa B? B:Popolnoma soglašam z vami. A Napoleon rekel: „Ovire so zato, da jih premagamo.“ Povedal1 so mu namreč, da bo nemogoče v Italijo zaradi AlP' Pa je rekel: „Alpe eo napo i? Torej: Alpe proč!“ A: Prav to je smisel najinih pogovorov: pogovO riti se o težavah, da jih bova znali odstranjevati. B: V čem vidite vi največjo oviro? A: V vsem mogočem vplivu tukajšnjega okoli®' Ta je kakor velikan, ki preži na naše otroke, kd®l jih bo pogoltnil. B: Srebanje s tem okoljem je nujno, o tem si ne smeva delati utvar. Vprašanje je le, kakšno pot ubrati kri vzgoji, da otrok kljub nujnemu srečanju to okolje nc bo potegnilo vase predvsem v tem oziru. Na tej višini razgovora še ne vemo, o katerem vi. diku vzgoje pravzaprav govorita gospe A in B. ^endar bo moralo to postati vsak čas jasno. Poslu, sajmo. A: Ites je. Srečanje je nujno in obramba je nujna. A ostaniva pri prvem: pri pogojih vzgoje na tem Področju. Okolje. Okolje je povsem snovno, zagledano v 60, kar je mogoče otipati, videti. Za nevidni svet nima ne smisla ne volje. B: In ni samo to. To bi pomenilo — ko bi bilo °kolje le v tem —, da je sedanji človek zaprt le v n,eje vsega naravnega, iz katerega ne vidi. Nima 8rnlsla za nadnaravno, božje. A svet je glede božjega danes drugafče razpoložen: vse božje mu je odveč, na P°ti, zato ga sovraži. Sam živi, kakor bi nadnarave j*1 b'lo, obenem pa hoče tudi vse storiti, da bi je ne Dl*o: zato j0 odklanja, govori proti, zasmehuje, pre. Sanja. A: To je seveda zunanje okolje, se pravi vse ru8o, kar ni dom, šola, cerkev, dobra družba. B: A zunanje okolje vdira tudi v notranja okolja, °‘ so dom, šola, družba. Danes sta radio in televizija ^edna člana družine, bolj navzoča v njej kot ostali ružinski člani. Le to je, da so ti izrazi nekoliko d* j Si kot ostali: vere ne napadajo, le vse življenje 81*dajo, kot da bi nadnaravnega sveta ne bilo. Te-ltlelie veri rušijo indirektno: s širjenjem nemorale. Kljub vsemu je notranja okolja mogoče ohra-"lev»tl v zdravem nadnaravnem duhu vsaj do tistega Sa, ko postane dom za otroka pretesen in si zunaj ^eKa i§če družbe. Vplivati je treba na šolo, pa paziti na dom — *cnt dvojnem mora otrok dobivati dobrih nadnarav* vplivov a|j y najsiabšem primeru (to velja za šolo) SIne biti deležen slabih. I V prvih desetih letih mu je treba vcepiti vero strah božji in ga navajati na molitveno in sploh scansko življenje. Tega mu kasneje nihče več ne e dati. Seveda je ta vzgoja v začetku bolj nava- 5. Kuhinjske omare naj bodo gladke, preprosto, take, da jih je mogoče lahko čistiti in če se le da, vdelane v steno. 6. Kdor že ima staro kuhinjo, naj nikar ne opusti misli, da bi je sčasoma ne preuredil v moderno. Stroški, ki so s tem v zvezi, se skoraj razblinijo spričo mnogih prednosti, ki jih nudi moderna kuhinja: je bolj higienična, p'ihrani mnogo časa in' denarja in gospodinja ^e v njej zato tudi raje mudi! 7. Druga važna malenkost v kuhinji je razsvetljava: žarnica naj ne meče gospodinjine sence na prostor, kjer dela. 8. Kuhinjski pribor in aparati naj bodo moderni. Gospodinja si z njimi prihrani veliko nepo. trebnega dela in poleg tega so mnogo bolj higienični od starih. 9. Lonec na pritisk, električni mešalniki in avtomatični aparati na sploh niso znak luksusa za nobeno kuhinjo, čeprav so trenutno še nekoliko dragi. Ne samo da se s tem prihrani mnogo časa, temveč s tem jedi ohranijo kar največ svoje hranilne moči in svojski okus. 10. Isto velja za srkal-nike za prah, loščilce in druge mehanične pripomočke. Lahko jih rabin o še v druge najrazličnejše namene in tako je s tem v precejšnji meri odpravljena nepotrebna potrata časa in moči. 11. Kurjava je odvisna od kraja. Zakaj ? Zaradi goriva. Izberi si štedilnik, ki bo res „štedilnik“, to se pravi, da je gorivo zanj ekonomično in vedno pri roki, lahko dobavljivo, pa naj bo potem kuhalnik električen ali na plin ali drugačen, gotovo pa praktičen in higieničen. RECEPTI ZA TELO • Ješ, da si obnoviš in povečaš moči. • Zakon narave je, da vsako življenje potrebuje hrane za svoje vzdrževanje in svoj razvoj. janje v navade, čim bolj se pa otrok razvija, bolj mu je treba dajati nagibe za to življenje in mu razlagati smisel posameznih verskih skrivnosti ali dejanj. B: Prva stvar je urejeno molitveno življenje: zjutraj in zvečer, pred in po jedi. V tej deželi je verjetno le malo družin, da bi kot družine vsak večer molile skupni rožni venec. In vendar mora biti to prva šola molitve. A: Potem pogost prejem zakramentov, ki pa naj bi bil oseben. Zato bi bilo prav navajati in učiti otroke, naj se s svojimi besedami zahvaljujejo po prejemu zakramentov. Spoštovanje svetega ne sme nikdar izginiti v njih. B: Prav je, da so pri liturgiji aktivno zaposleni. Fantiči naj bi ministrirali ali peli, maš naj bi sc udeleževali tako fantje kot dekleta z mlsalom. Tudi ne more biti vseeno, ali se otroci udeležujejo maš, kjer je vse tiho, ali pa recitiranih, kjer lahko skupaj z drugimi molijo in pojejo. Sodelovanje vedno vzbudi v človeku ljubezen do tistega, pri čemer sodeluje. A: Mislila sem tudi na slovenske verske običaje-Kakor so na nas vplivali v otroških letih In so nam še sedaj nekaj svetega, tako bodo vplivali tudi nanje. Blagoslov hiše na tri svete večere, jaslice In bobkov kot, pirhi In velikonočni žegen sploh, butare in sveče za svečnico — vse to ima tudi svoy vzgojni smisel. B: Pa slovenske legende in zgodovina slovenskega katoliškega življenja, znamenja in križi in cerkvic» po Sloveniji — vse to našim otrokom ne sme ostati neznano. A: Veliko sredstvo za versko vzgojo so apostolske organizacije. Zgledi svetnikov ali branje svetega pisma, razgovor o praktičnih verskih problemih pa naloge za njih reševanje, skupna molitev in prejem zakramentov — vse to ustvarja v mladem človeku neko prepričanje in skoro otipanje sveta, ki ga ne vidimo. Ljubezen bo tudi v tem primeru sledila spoznanju. B: Prav taka organizacija bo najboljša šola z» neustrašeno izpoved vere, k čemur mora tudi vodü1 verska vzgoja. Potem pa, mislim, velja zlasti za del° v apostolskih organizacijah tisto pravilo: Najboljšo obramba je napad. A: Apostolska ali kaka druga verska organizacij11 bo dala otrokom tudi tako potrebno poznanje verskih resnic, v kolikor tega ne da šola. So pa seveda za osnovnošolsko mladino slovenski šolski tečaji, kjer so, osjboljša šola verouka. Razgovor se je ustavil. Velike naloge so se gospema predstavile, a sta odkrili tudi velika sredstva za 'zvraltev nalog. Do prihodnjega meseca bodo predvsem misli iz *ega razgovora njuna duševna hrana. B. R. Ma anketo je odgovoril Tokrat bom0 pustili ob kraju mnenja nadebudnih 8nketarjev, pa posvetili stran edinemu Neznancu, ki se mu je zdelo vredno poslati uredništvu svoje mne-o mladinski anketi. Upam, Neznani Prijatelj, da mi ne boš zameril, 0 ne objavim Tvojega zanimivega pisma v celoti. '°je trditve bom skušal zgostiti v nekaj točk. Upam, a se mi bo posrečilo. O Bog je hrani pridal neko slast. Navadno je jesti prijetna stvar. Zato, če si ti neka jed zdi dobra, to še ni greh. • Le tega Bog noče, da bi ugodje, ki ga imaš pri uživanju te ali one jedi, ločil od namena, ki ga ima jed, namreč, da se z njo hraniš. ® Ločiti eno od drugega je, pregrešiti se s požrešnostjo. • Jej, dokler ti tekne. Meja ni do pike odmerjena; važno je le, da je preočitno ne prestopiš. • Zato: 1. na eni strani si nikar že vnaprej v mislih ne delaj tolikšnih pojedin, da se ti kar sline cede; 2. na drugi strani pa se znaj odreči včasih tudi kaki jedi, ki ti je všeč- • Naj ti ne pride v navado, da bi ves dan lizal čokolado ali se sladkal. • Če si čez dan lačen, prigzizni, nikar pa si ne kvari značaja in ne spridi želodca s tem, da bi ves božji dan hodil s sladkarijami v ustih. e Nikar ne postani malikovalec lastnega želodca, kot pravi sv. Pavel: „...in njih bog je trebuh“. • Jemo, da živimo, ne živimo pa, da jemo. RECEPTI ZA DUŠO • Sv. maša je najvažnejše in najodličnejše med vsemi dejanji, s katerimi dajemo Bogu čast. • Naš Gospod sam je postavil njen bistveni del. • Pri zadnji večerji je vzel v roke kruh in vino ter ju spremenil v svoje telo In kri. • Apostolom je naročil, naj Is o tudi sami delajo. Ponavljanje tega Kristusovega dejanja v vsej zgodovini Cerkve je sv. maša. • Daritev sv. maše je Ista, kot je bila daritev na križu. Razlika je samo v tem: na Kalvariji je bil Kristnus darovan na krvav, na oltarju pa na nekrvav način, • V s v. maši 1. dajemo Bogu čast, ki mu gre; 2. se mu na vreden način zahvaljujemo; 3. se nam odpuščajo grehi in kazni; 4. prejmemo obilo milosti. • Da boš dobro pri sv. maši; 1. Bodi med sveto daritvijo pazljiv in zbran. Po Tvojem mnenju je: I. „Mladinska anketa“ nesmisel, ali kakor pišeš, neumnost, ker tistih par fantov, ki so nanjo odgovarjali, še niso mladina. II. Ni mogoče pričakovati, da bi pisali vsi odkritosrčno. Meniš, da vsak piše, kakor hočejo „ta stari" in ne po svojem mišljenju. III. „Mi stari“, kakor praviš, mladine sploh ne bi mogli več razumeti. Ni to naša krivda, a naj ne bomo toliko naivni, d'a bi si domišljali, da „vas razumemo". Sem pravilno razumel Tvoje pismo? če je tako, dovoli, da Ti nanj odgovorim. V vsaki izmed točk je nekaj resnice, a v prvi morda največ. Res je, da bi Anketa mora’a zajeti večje število mladine kakor ga je, da bi bila. kakor pravimo s tehničnim izrazom, „reprezentativna“. Zanima me pa, odkod sklepaš, da je število anketirancev premajhno? Si bil morda sam med njimi? S strokovnega vidika je Anketa resnično obsegla preozek krog, da bi jo mogli jemati za podlago znanstvenemu delu, je pa za to že „neumnost“? Ne, dragi moj. Če ne več, je anketa skupek osebnih mnenj, ki so sama na sebi več ali manj zanimiva, ne glede na to ali predstavljajo večino, ali ne. Res je, d'a živimo v dobi demokracij, zato pa še ni nujno, da po malikovalsko častimo večino. Tud'i tvoje mnenje verjetno ni „večinsko", a je kamenček na mozaiku, ki ga predstavlja r.aša mladina. Zanimivo ali dolgočasno, modro ali bedasto je ne glede na to ali predstavlja mišljenje devetdesetih ali p» desetih odstotkov. In še to, zakaj, dragi moj nepodpisani prijatelj, še sam ne odgovoriš na zastavljena vprašanja? Pod drugo točko dolžiš kratko malo svoje vrstnike hinavščine. Boš rekel, da ni res? Te besede res, da ne rabiš, a dvomiš, da bi pisali odkrito. Prepričan si, da se pretvarjajo „starim“ na ljubo. Imaš o vseh sovrstnikih tako slabo mnenje ? Hinavščina na svatu ni redkost, a med mladino jo je navadno manj, kakor drugod, to le mimogrede. Kaj pa če leži problem v tebi? Si prepričan, da ni zrasla v tebi sodba, ko si opazil, da mislijo in gledajo na življenje nekateri vrstniki drugače od tebe? Ali ko si spoznal, da se nekateri upajo mnenje napisati med1 tem ko ti... Veš, v demokratični družbi, ki ti je tako pri srei\ je važnejše od principa „večine“ spoštovanje in upoštevanje tujega mnenja. Ne posnemanje, temveč sprejetje dejstva, da so pač poleg našega mnenja še druga mnenja. Upam, da si razumel, kaj sem ti hotel povedati *n da me ne boš obsodil nenačelnosti. Če ne ti, pa kd0 drugi. Pa pojdimo na tretjo točko. Najprej mi povej, kdaj je po tvojem človek premeščen v tabor „starih“? Ne moreš? Verjamem, pa pu-Btiva pikolovstvo. Nisi edini, ki tako misliš. Celo prs-Hckateri „stari“ in starši so mnenja, da svojih sinčkov in hčerkic ne morejo razumeti. Tukaj pa pozor! Res je, da jih marsikdo ne razu-rnei ni pa res, da jih ne bi mogel razumeti, če bi se •ttalo potrudil. Niste prišli med nas iz Marsa. Težje Vl razumete svoje starše kakor oni vas, če hočejo. Probleme, ki jih živite vi, so oni prestali, le da v drugačnem okolju. Le pomisli, so problemi, ki jih doživljaš notranji ali zunanji? So posledica Tvoje mladostne dobe ali °kolja? Verjetno boš rekel, d'a so vsakega malo, a ^slim, da boš priznal, da vsaj del težav izvira iz v°je razborite fantovske narave. Prebuja se Ti volja, jasni se Ti razum, čeprav ne ollko, kakor misliš, telo se ti razvija, občutek imaš, a se s Teboj pričenja nova doba. Ta del Vaših pr0-emov je pač lahko razumljiv, saj ga je v tej ali ‘ugačni obliki preživel vsak „starin“. Kar se okolja in razmer tiče, je problem drugačen, y tudi n« tako silno zapleten kakor si predstavljaš, ^sakdo, ki ne živi ravno noč in dan zaprt za debelimi aovj, vidi, da ste izpostavljeni močnejšemu in brez-zirnejšcmu okolju kakor so bili Vaši starši v svoji v ad°sti, vendar s tem še ne rečem ,da so oni živeli deželi, brez problemov, težav in skušnjav, bistv a Je’ diagi m°J’ V obs€ffu’ stoPnj*. a ne v Vv Radost je vedno začetek boja. Včasih je ta težji, a$ih lažji, a brez njega ne gre. 2. Obudi Iskreno kesanje nad svojimi grehi. 3. Sv. mašo daruj vselej v poseben namen. 4. Z Jezusom In po Jezusu se daruj nebeškemu Očetu. ® Imej molitvenik. Za sv. mašo je gotovo najboljši misaL ® „Toda“: 1. Ne beri med sv. mašo opomb v mi-salu, s (cm se raztresaš In zgubljaš čas. 2. Pripravi svoj mi. aal, še preden greš v cerkev ali vsaj preden oe začne sv. maša. 3. Ne bodi suženj svojega misala. Če si želiš spremembe, pusti m sal za nekaj dni ob strani in rabi kako drugo mašno knjigo. • Ne pozabi: misal je sredstvo, ne pa cilj. Cilj je — biti pobož. no pri sv. maši. To skušaj doseči s sredstvi, ki ti najbolj pomagajo. PREMIŠLJEVANJE ® Včasih se poglobi v vsebino in smisel svojih navadnih molitev (oče- naš, zdravamar ja, vera in drugo). S Premišljevanje naj bo predvsem molitev, ne le suho razglabljanje ali čustvovanje. • Glede trajanja premišljevanja pravi sv. Terezija: „Tisti, ki vsak dan premišljuje četrt ure, je lahko brez strahu, da se bo zveličal in da bo znatno napredoval v čednosti.“ • V premišljevanju boš našel reš tev za večino svojih težav; dalo ti bo resnosti, ki ti je včasih manjka; napravilo bo iz tebe moža, na katerega se bo človek lahko zanesel; še več: napravilo bo iz tebe popolnega kristjana. Morda imaš prav, ko trdiš, da mi ne bomo nikoli poznali te dežele kakor jo poznate Vi, a to še ne pomeni, da Vas zato ne bi mogli razumeti. Na žalost je res, da Vas včasih ne, a ne ker bi bili vi s „svojo dobo“ vzvišeni daleč nad vsako razumevanje, temveč, ker si ne vzamemo časa. To je naša velika napaka, ki Ti jo, čeprav s sramoto, — priznam. Pomanjkanje časa za razumevanje bližnjega pa je pomanjkanje ljubezni. To je naša krivda. Premalo je v nas žive ljubezni, da bi se poglobili v vaše probleme. A ne delajmo greha posploševanja-Mnogi so, ki se Vam posvečajo, ki Vas razumejo, ker Vas hočejo razumeti, le da mnogokrat ne najdejo v Vaših, predsodkov polnih srcih, nobenega odziva. In tu ob koncu, dovoli, da Ti zastavim eno samo vprašanje. Kolikokrat si hotel razumeti svoje starše ia vzgojitelje Ti? Vidiš, tudi to je vprašanje ljubezni. Upam, da se še oglasiš. Veseli me, ko vidim, da si se potrudil in mi pisal slovensko, četudi Ti dela pravopis malo težav. Ne delaj si vsled tega težkega srca. Važnejše od pravopisa so misli in teh Ti, hvala Bogu, ne manjka. Bog Te živi! Prijatelj slovenske mladine MAREC Splošni molitveni namen: Molimo, da bi moralna prenovitev življenja med verniki vodila h krščanski obnovitvi člaveštva. Misijonski molitveni namen: Molimo, da bi oznanjevanje evangelija vodilo vernike v misijonih k večji1 svetosti življenja po prejemanju zakramentov in po prizadevanju za kreposti. Molitvena zveza za slovensko domovino: Molimo, da bi Slovenci doma in po svetu ohranili moralno poštenost. Čeprav je že preti več kot 50 leti Pij X. dejal: „Zastonj boste gradili cerkve, prirejali misijone in gradili šole, če ne boste Imeli katoliškega tiska,“ smo, vsaj tako se zdi, tisk, to je velesilo, ki preobrača svet, prepustili ne-katoličanom. Kdo je gospodar tiska? V današnji dobi je veliko govorjena o svobodi. Toda zdi se, da je vse to govorjenje mahanje po zraku, kajti ‘Judje, ljudske mase se končno odlomijo za tisto stvar, katero jim nakažejo ^'sk> kino, radio in televizija. Tisk je med zgoraj navedenimi iz-najdbami najstarejši. Egipčani so že v “• stoletju pred Kristusom poznali hie-r°glife. Kitajci so leta 102 iznašli pa-Pir. Janez Gutenberg pa je pol sto-®tia> preden je Krištof Kolumb odkril ■^Uieriko, izumil tisk. Vendar tiskana eseda do leta 1700 ni igrala tako po-P'ombne vloge. Velik razvoj je doživela Y Preteklem stoletju. Naša doba pa je Sa preplavljena s tiskano besedo. Tisk 1 Ponujajo ob vhodih na prometna vo-Ia> na tramvajih, avtomobilih in pod-j^uiaki železnici Ljudje pa, ne da bi aJ pomislili, že iz neke navade segajo -0 ujem; otroci imajo najraje slikanice, muske vse mogoče revije, moški pa Ovnike. Pomen tiska ^ Naivni bi bili, če bi mislili, da vse ° branje na ljudi prav nič ne vpliva. Pbvi so prav tako in morda še moč-ejši, kot so bili nekdaj. Dober tisk j° zgledu „Življenja svetnikov“, ki je S-iaciju pokazalo novo življenje, spre-. ,ruča ljudi; slab pa jih pogublja, kot j? uekoč pogubljajo Goethejevo ,,Živ-''Gnj ti so brezbarvni, med njimi ni niti ®nega, ki bi lahko rekli, da je katoliški. ,r,°Uo je seveda glede tednikov in revij. Angliji so znani zlasti štirje kato-'ški tedniki, v Ameriki pa imajo le Maloštevilni katoliški tednik; vsenarod- značaj, znan je zlasti America. Več j^a jih je škofijskih tednikov. Vseh ka-°liških publikacij pa je v ZDA 550 z Naklado 16 5 milijonov, kar je lepa številka. Kakšen je trenutni položaj v Južni in Srednji Ameriki, mi ni zadosti poznano, zato se bom omejil le na Argentino. Tudi ta dežela nima niti enega splošno narodnega katoliškega dnevnika. štirje, to so: Los Principios, Cordoba; La Verdad, Junin; La Union, Ca-tamarca, in Democracia iz San Luisa, s0 krajevnega značaja. Katoliški tednik je „Esquiü“, periodičnih katoliških revij pa je s tujejezičnimi 264. Seveda mnoge med njimi bolj škodijo katoliškemu ugledu, kot pa koristijo. Dobre so n. pr. Criterio, Los Estudios, Fami-lia cristiana... Ves ostali argentinski tisk z dnevniki in kričeče ilustriranimi revijami pa je bolj ali manj laicistično usmerjen. Omenimo na kratko še katoliški oziroma bolje verski tisk med slovenskimi izseljenci po svetu. Vsem ljudem je namenjeno Duhovno življenje, Katoliški misijoni in Oznanilo v Argentini, Naša luč v Zapadni Evropi, Božja beseda v Kanadi, Ave Marija v ZDA, Misli v Avstraliji. Quo vadiš? 41. To noč Vir.ic:,j ni šel počivat. Zbral je nekaj sužnjev ter šel z njimi preiskovat Eskvilin, Suburo in Vicus Sce-leratus in mestno četrt za Tibero, onstran Fabricijevega mosta. Iskali' so do zore, a vse je bilo zastonj. Tudi Vi-nicij sam ni verjel v uspeh, šlo mu je le za to, da bi kako prebil to grozno noč. bo preb:l brez nje. Klical jo je, si grizel roke, si stiskal glavo. Tisoč misli mu je rojilo po glavi. Nekaj časa j'6 dolžil Aula, da mu je dekle dal odpeljati on. Potem se je domislil, da je Ligijo morda ugrab 1 sam cesar na enem izmed tistih svojih „lovov za biseri“, kakor je imenoval te pohode, kjer so po predmestjih lovili zanj lepe, mlade ženske iz preprostega ljudstva' Sklenil je, da pojde k Akti, saj ta bo zatrdno vedela, če je imel res Neron prste vmes. 43. „Akte!" je zavpil Vinicij, ko je stopil v atrij. Zgrabil je Akto za roko in jo privlekel na sredo prostora. „Kje je Ligija?“ „Hotela sem tebe vprašati po njej," mu je odgovorila očitaje. Potem mu 42. Zjutraj se je doma vrgel na ležišče v atriju ter premišljeval, kako bi Ligijo poiskal ter se je spet polastil. Po ničemer na svetu ni koprnel tako kakor po njej. Ni si upal misliti, kako Povzetek Papeži so glede katoliškega tiska pravočasno opozorili katoličane. Ti in oni so jih takoj ubogali, številni pa se za te opomine niso veliko zmenili, zato ni nič čudnega, da so se ljudske mase odtujile Cerkvj in se ogrele za brez-boštvo. H Kristusu se bodo ponovno povrnile le z njegovo milstjo ter s pomočjo številnih naravnih sredstev, med katerimi je na častnem mestu prav katoliški tisk. Da pa bo ta bolj bogat, bolj sodoben in privlačen, pa pomagajmo vsi, vsak po svojih močeh. DR. ALOJZIJ STARC Povedala, da je Liglja sama hotela u‘ti. ker ni marala postati njegova prL e*nica. Razen tega ji pa grozi še dru-nevarnost: cesarica jo dolži, da ji J® včeraj urekla otroka. Dokler ta ne 0 zdrav, naj Viniclj ne govori s cerjem o Ligiji, je začel pripovedovati: „Deklice niso odvedli Aulovi ljudje-Tudi v cesarski palači je ni. Beg ji je omogočil suženj, doma iz njene de* žele. Pomagali so mu pa drugi sužnji» njegovi soverniki.“ Ko je Hilon slišal še, da je Lig*Ja nekoč Viniciju narisala v pesek ribo» se mu je nekaj posvetilo in je odšel’ 50. čez teden dni je Petronij stopi* pred cesarja, ki je topo sedel na prestolu ter poslušal sožalje senatorjev in dvorjanov. Umrl mu je bil edini otrok in cesar je pod Popejinim vplivom verjel, da je deklico urekla Ligija. Pe" tronij se je zaradi tega bal zanjo, z» Vinicija in za Aulove. Ko ga je cesar zagledal, je planil in začel vpiti: „Ti si kriv njene smrti! Na tvoj svet je prišel pod to streho zli duh, ki jo je umoril z enim samim pogledom!' Vsi so bili prepričani, da je Petronij zdaj zapisan smrti. On pa je p°' stavil vse na en0 kocko. Stopil je * cesarju ter mu s svilenim robcem zatisnil usta, rekoč: „Gospod, ugonobi v svoji žalostj Rim in ves svet, a ohrani nam svoj glas!“ Gl. Petronij je bil rešen! „Ti edini, edini si mislil na to!" je dejal cesar in iz oči so mu prevre*6 solze. Položil je Petroniju glavo n,9 ramo in se razjokal. Tigelin, Petrom jev tekmec pri cesarju, je zelenel jeze, zlasti ko je videl da so senatorj' in dvorjani začeli takoj zapuščati ni6' ga ter se zbirati okoli Petronija, m' sleč, da je ta zdaj prvi v Neronovem srcu. Petronij je še pregovoril cesarja, 1[aj odide iz Rima na morje, potem je krenil domov in Viniciju povedal, kako je rešil sebe, Ligijo in njega s tem, da je stavil vse na cesarjevo zaverovanost v lastni glas in njegovo umetniško ve. ljavo, 52. Hilon je tiste dni pretaknil vse kote Po Rimu, koder so se shajali sužnji, ter v pogovorih z njimi risal na tla ribo, pa ni zvedel ničesar. Nazadnje je na stopnicah pod nekim vodometom našel starega sužnja, ki je sede jokal, ker mu je gospodar pobral denar, s katerim je mislil odkupiti sina iz suž-nosti. Hilon je sedel k njemu ter z mokrim prstom začel risati ribo na kamen. Oni se je razveselil, misleč, da je tudi Hilon kristjan in suženj, ki je Pobegnil iz Neaplja, kakor mu je pra-vlh Povabil je Hilona, naj pride zvečer na shajališče kristjanov, da ga bo seznanil z njimi in njihovimi starešinami. 63. Hilon je Viniciju povedal, kaj je zved'el. Dejal je, da je sužnju obljubil denar za odkup sina. Denar mora zvečer nesti v tisto shajališče. Vinicij mu ni prav dosti zaupal, zato se je ogrnil z vojaškim plaščem ter krenil za njim in za dečkom, ki je nosil denar, proti reki. Skril se je za stebrom v pristanu ter čakal, kam bosta zavila in kaj bo videl. 54. Spodaj ob vodi je množica ljudi nosila kamenje s splava in ga skladala na breg. Hilon se jim je približal ter začel govoriti z nekim starcem, ki se mu je potem zgrudil k nogam. Drugi so ju obkolili, ko so slišali sužnjev krik in videli, kako je Hilon dal starčku mošnjo z denarjem. Potem so pokleknili vsi, Hilon pa je naredil nad njimi velik križ. Vinicij je videl, da je Hilon govoril resnico. Vrnil se je domov. Hilon mu je povedal,, da bo sčasoma zvedel prav vse in Ligija b0 spet njegova. In Vinicij je spet začel kovati načrte za novo življenje z njo, ki mu je bila vse na svetu. 66. „Oče, jutri ubijem Glauka,“ je za-škrtal Ursus, stisnil pesti ter z divjim pogledom vstal z ograje ob reki, kjer se je pogovarjal s Hilonom. Ta ga je nagovarjal, naj ubije človeka s tem imenom. Glauk je bil zdravnik. Hilon ga je srečal med kristjani, a bila sta že stara znanca; pr»d leti ga je Hilon izdal razbojnikom ir. ga spravil ob imetje ter skoraj ob življenje. Zdaj se je bal, da bi ga Glauk ne spoznal in mu zločin poplačal. Zato ga je sklenil spraviti s poti po Ursusu, s katerim sta ga bila seznanila oni suženj in njegov sin. Njima ir. Ursusu je natvezel, da misli Glauk izdati kristjane in njihove poglavarje Neronu. Ursus je dejal, da se boji ubijati. Hilon pa mu je rekel, da je v Petronijevi hiši slišal, kako je Glauk cesarjevemu zaup- niku Viniciju obljubil, da mu bo med kristjani poiskal dekle, po imenu Li-gija. To je bilo Ursusu dovolj. Tako se je Hilor, hotel znebiti Glauka, neljube priče svoje preteklosti. 56. Nazadnje je prišel večer, ko je Hilon povedal, da se bodo kristjani sešli zaradi prihoda apostola Petra. Tam bo tudi Ligija. Vinicij naj gre po molitvi za njimi, nato pa napade s svojimi ljudmi hišo, kjer se dekle skriva. Vinicij je za to delo najel velikana Kro-tona, bivšega morilca. Ogrnili so si dolge plašče z oglav-nicami, vzeli s seboj kratke nože, Hilon si je nataknil še lasuljo, zakaj bil je bojazljivec, potem so krenili skozi Nom-entanska vrata proti pokopališču v Ostrijanu. 57. Dolgo so hodili po mesečini, dokler niso dospeli v globoko jamo, ob koncu katere je bil zid, obrasel z bršljanom. Dva kopača sta pobirala dogovorjena znamenja, potem sta spuščala na širen, od vseh strani ograjen prostor, kjer so stali tu pa tam nagrobniki; spodaj pa je bila podzemeljska grobnica. Na prostoru je bila zbrana množica ljudi, ki so bili vsi pokriti, da se je Vinicij bal, da Ligije no bo spoznal. Potem so prižgali nekaj plamenic ter zapeli resno, pretresljivo pesem, ki je 'Viniciju segla v dno srca. še nikoli ga ni noben verski obred tako prevzel. Ali je ta vera potemtakem res tako ničvredna in zločinska, kakor so govorili o kristjanih? 58. Zdaj je ves prostor oblila rdeča svetloba in iz grobnice je prišel gologlav starček v dolgem plašču ter stopil na kamen pred ognjem. „To je on, Peter. Prvi učenec Kri- stusov,“ je zašepetal Hilon Viniciju, kl je ves prevzet strmel v ta novi prizor. Peter je dvignil desnico ter naredil čez zbrane vernike znamenje križa. Potem je začel govoriti mirno, preprosto. Spominjal je svoje, naj bodo dobri, pošteni, čisti, mirni, naj mirno trpe krivico in preganjanje, naj odpuščajo sovražnikom in preganjalcem. Bil je čisto drugačen nauk, kakor pa ga je Vi-fiicij poznal iz poganskih templjev. Ko je starec začel govoriti o Kristusu, o njegovem vstajenju in poveličanju, je Vinicija presunilo tako, da je pozabil na vse. čudna, skrivnostna moč ga je Čisto prevzela... 59. Gospod, tamle vidim sužnja Ursu-sa in ob njem neko dekle,“ je zašepetal Hilon. Vir.icij se je zdrznil, kakor do so ga predramili iz ranj. čez čas Pa mu je zavrela kri, ko je nekaj korakov od sebe, na vzvišenem osvetljenem Prostoru zagledal Ligijo. Oglavnica ji jc bila zdrknila z obraza, oči so ji sijale v svetem ognju, ko je v temnem plašču stala poleg orjaškega Ursusa. Vikiju se je zdelo, da bo skoprnel, tako Ra je v trenutku zajela ljubezen. Rim ,r- ves svet bi bil dal za Ligijo. Noči 'n molitve na ni in ni hotelo biti konec. 60. ., ^a Hilonov opomin je Vinicij s svo-hmi odšel z grobišča prej, kakor je bilo konec. Petelini so že peli in danilo se je. Ustavili so se v senci pri Nomen-tamskih vratih in čakali, dokler niso zagledali, da prihaja apostol s svojimi najzvestejšimi, med katerimi sta bila Ursus in Ligija. Ko je Peter šel skozi vrata, sta vojaka od straže na Vinici-jev0 veliko začudenje pokleknila predenj. Polceil jima je roko na čelado ter ju blagoslovil. Potem so krenili naprej v mesto, Vinicij, Kroton in Hilon pa za njimi. BOGATINOVA OPOROKA Neki bogatin je zapustil svojim sinovom nekaj demantov enake vrednosti, in sicer pod temile pogoji: Prvi sin naj vzame 1 demant in 1/7 ostalih, drugi sin naj vzame 2 demanta in 1/7 ostalih, tretji sin naj vzame 3 demante in 1/7 ostalih, Po razdelitvi se je izkazalo, da je dobil vsak sin enako število demantov. Koliko sinov je bilo in koliko demantov je dobil vsak? O komunizmu se danes veliko razpravlja, več kakor o tej ali oni stvari. Toda premetenost njegovih voditeljev lahko tudi dobro mislečemu zamegli njegov resnični obraz. Kaj je komunizem Početnik sodobnega komunizma je Karel Marx (1818—1883), ki se je rodil v Trierju v Nemčiji kot sin premožnega odvetnika. V družini so živeli za tiste čase in razmere prav razkošno. Marx je bil nadarjen, ambiciozen In poln notranjih nasprotij. Posebej ambicije so presegale dejanske zmožnosti. Bil je občudovalec Goetheja, prijatelj Heineja in zvest čitatelj Dantejeve pesnitve La Divina Comedia, izobražen človek ter dober poznavalec Heglove idealistične filozofije. Toda sam je v svoji notranjosti doživel velik preobrat, zanikanje duha in predaje popolnemu materializmu. Sledeč idejam Feuerbacha je začel učiti, da je materija edina realnost vesoljstva. Ideja je samo produkt tvarnosti ter materija in nič več. V začetku Marx ni imel uspehov s svojim novim naukom. Bil je preganjan in je moral v izgnanstvo. V izgnanstvu je živel v revščini, kar ga je vodilo do tega, da ge je še bolj oprijel svojih idej ter jim dodal pravo ostrino sovraštva do obstoječega družbenega reda. Vendar sam ni bil kos zadani nalogi. Veliko mu je pomagal prijatelj Friderik Engels, ki ga je tudi materialno podpiral, oziroma pisal plačane članke za severnoameriški dnevnik New York Herald Tribune, ki so potem izšli pod njegovim imenom, da se je lahko preživljal. Marx sam ni verjel v možnost praktične uresničitve svoje ideje in teorije. To je večkrat priznal svoji ženi. Ta je bila plemiškega porekla in je bila prva, ki je Marxu ugovarjala v možnost uresničitve raja na zemlji. Marxovo sočutje in prijateljstvo do delavcev ni bilo iskreno. To je tudi priznal na postavljena vprašanja lastne žene, ko je delavce zmerjal z nečednimi priimki. Dejansko Marx ni nikoli resno mislil, da se bo kdaj njegova družbena teorija mogla uresničiti, da se bo tako globoko zajedla v človeško družbo in predstavljala nevarnost krščanski kulturi in civilizaciji. Osnove komunizma Vsa Marxova 'teorija je v glavnem zgrajena na dialektičnem in zgodovinskem materializmu. Dialektični materializem izhaja iz osnove, da je svet samo skupek materije, tvari. Obstoja samo materija, ki je nihče ni ustvaril, ampak je večna. Nastala je sama od sebe. Iz neustvarjene in večne materije izhaja človeški duh in tudi ideje, ki niso nič drugega kot odsev materije prenesen v možgane človeka. Človeški duh In razum je tako le ena popolnejša oblika materije. Materija za Marxa ni nekaj stalnega ali negibljivega. Ta se stalno giblje in spreminja od svoje lastne notranje sile, ki je tako močna, da jo vzdrži v gibanju za večne čase. Tvavni svet, ki ed ni obstoja, je skupnost stvari in bitij, ki se pojavijo, živijo, rastejo, umirajo in izginejo zato, da se potem ponovno pojavijo a * r odi jo za ponovno smrt. Ta proces se Ponavlja v neskončnost. Zat0 svet nima Koli neke dokončne oblike, ampak je ®Vet, ki se stalno obnavlja in dopolnjuje v smeri večje popolnosti. Neke do-°nčne oblike nikoli ne bo dosegel. Na-rava sama tega ne dopusti, ker so v nje-Petn življenju stalno novi pojavi, nova r°jstva, nove oblike, ničesar ne ostane aeizpremenjeno. Narava n koli ne počiva, ker je skrl-a notranja sila, ki jo goni tako močno, . ne bo nikoli mirovala, ali ponehala, naja iz gtalnih nasprotstev različnih t^ari in elementov v osrčju narave. Ta ^asProtstva so nujna ;n jih nihče nikoli 6 b° odpravil, zato je tudi gibanje in Pneminjanje narave trajno. Zgodovinski materializem je praktični^ aplikacija dialekt čnega materializ-a nl> dialektični materializem v praksi. Marks trdi, da človek ni to kar mi-> d'a je sestavljen iz duše in telesa ^ da duša lahko živi ločeno, neodvis-j °d telesa, človek je samo del narave n:č več. Je solidaren z vsemi pojavi ^nrave, ki ga obdajajo. Kot tak jo pod-Jen tudi istim zakonom nenehanega gibanja narava. in nasprotovanja, enako kot narave se človek mora gi-1 *n delat . Je materija in preobli-pepa!ec niaterije, da iz materije naredi Za aj nponabnega. Bistvena značilnost Uj ^oveka je, da je produktivni ele-ip ,^a proizvaja. Čim preneha delati Proizvajati, preneha bit človek. r. 0 delu ali zato ,ker dela, se človek 'Kuje od živali. Živali ne proizva- y - ----------------- --- r- - — M vi jo na račun narave, človek pa Zato --1 ^*V' 0(* sadov lastnega dela. Za'a 'n aJ’° človek, ki ne dela, ni več človek, mpak je žival. jati °Vek ne more delati in proizva-druv?artl' Zato se druži z enakimi. Tako a ni nič drugega kot organizacija proizvodnje in odnosov med ljudmi, ki v pro zvodnji nastajajo. Poleg proizvodnje so v družbi tudi še drugi odnosi in druge vrste družb kot so družina, narod, domovina in verske skupnosti. Toda 'to niso prave, družbe, ampak samo odsev' odnosov, ki jih imajo ljudje v proizvodnji In obstojajo le v toliko, v kolikor služi?» proizvodnji. Ko ne bodo služili več, bodo sami izgin li ali pa bodo uničeni. Pri delu in proizvodnji niso vsi ljudje enaki, obstojajo razlike. Z ozirom na položaj v proizvodnji in odnos do dela se ljudje delijo na razrede. Ljudje, ki delajo in so akt vno vključeni v proizvodnjo, hočejo družbeni razvoj pospešiti, a se jim upirajo ljudje, ki ne delajo, ki so izven proizvodnje. Zato je med ljudmi, ki delajo in ljudmi, ki ne delajo, stalna borba, ki jo imenujemo razredna borba. Ta je življenjskega pomena in je edina, ki loči ljudi, ker so ostale razlike kot vera, družina, narodnost ali rasa le postranskega pomena. Pokaže tudi, da samo eni delajo in živijo od sadov lastnega dela, drugi pa živ jo na njihov račun. Zato imamo v družbi razred' izkoriščevalcev in razred izkoriščanih. 'Skozi vso zgodovino je bilo človeštvo razdeljeno v dva nasprotna razreda in tako je tudi danes. Iz borbe med razredoma se je ustvarila os, okoli katere se suče vsa zgodovina človeštva, kar pomeni, da je razredna borba trajna, nepretrgana. Zgodovina človeštva ni nič drugega kot stalna borba med tistimi, ki delajo in, ki živijo brez dela. Razredna borba ima svoj vzrok v gospodarskem interesu človeka in ta interes je osnova zgodovinskega materializma. Razredna borba, ed na velika drama človeštva, kot pravi Marks, b0 imela tudi svoj konec. Izkoriščani vseh de- žel se bodo enkrat združili in organizirali, z revolucijo zrušili vlade izkoii-ščevalcev, se polastil, politične oblasti in ustanovili brezrazredno družbo, v kateri bodo živeli samo proizvajalci komunističnega družbenega reda in ustvarjali raj na zemlji. Mesijansko poslanstvo komunizma Komunizem se ponuja človeštvu kot ed na rešilna ideja za vso družbo. Ne obstoja nekaj drugega, kar bi človek potreboval ali pričakoval. Zato ne trpi ob svoji strani neke druge ideje ali miselnosti. Smatra, da so ga ljudje željno pričakovali skozi stoletja in če ga še ponekod nočejo sprejeti, je to radi zaslepljenosti al nekih drugih sebičnih, nečloveških interesov. Istoveti se popolnoma s življenjskim ciljem človeka, ker mu hoče pomagati, ga rešiti izkoriščanja in osrečit. Zato je edini nauk ali ide*a na svetu, ki razume človeka in je resnično človečanski (humanističen). Ni ga primera ali problema v družbi, ki ga komun zem ne bi rešil. Ponuja se kot zdravilo ali maža za vsako bolezen. Z uvedbo komunističnega družbenega reda, bi naj takoj tudi izginili vsi družbeni problemi, če pa že to ne, pa našli primerno rešitev. Istoveti se tudi s človekovim hrepenenjem po sreč! in popolnosti. To, kar si človek želi, da bi rad bil ali postal, mu more nuditi samo komunizem, ker le komunist čna družba lahko vzgoji srečnega človeka, človeka, 'ki bo delal z veseljem in v delu našel svoj edini življenjski cilj. Vsi, ki sprejmejo komunizem za življenjsko vodilo, so slepo zaverovani v njegove ideje. Zato jih tako odločno branijo, zagovarjajo in če je po'.rebno tudi zanje trpijo. Nesmiselnost nauka, ki se pokaže v njegovi praktični apli- kaciji in druge posledice jih ne odvf" nejo od' tega. Zanje je ta vera, ki morajo ponesti vsemu človeštvu in 0(1 katera ne morejo odstopiti. Kriiika komunizma V nekaj odstavkih je težko in ne' mogoče podati kritiko ideje kot je k°' munizem. O tem se je že napisalo ze'c veliko knjig in vprašanje še ni pano. Zato na tem mestu samo nek®! misli. Naravna zdrava pamet nam pr®v' da se samo nič ne naredi, da je treb-} nekoga, ki je sploh, ki naredi, ustvar' in ostvari. In zat0 o nastanku svetJ po zdrav; pameti ne moremo spreje* da je prva materija, ki je nastala ma od sebe. Svet je ustvaril Bog, či5*1 duh, ki je bil prvi, Vsemogočen, ReS niča, Dobrota in Lepota, ki je s sv0- In peklenska vrata ga ne bod0 premagala hodnim dejanjem lastne volje ustvaril baterijo, to je svet n vesoljstvo. 'Vse-'hORočni in neskončno dobri Bog je ustvaril iz zemlje tud telo prvega člo-Veka, mu dal neumrjočo dušo z nalogo razmnoževanja in gospodarstva nad kvarnimi dobrinami sveta. B°R je dal tudi človeku razum in syobodno voljo, mu pokazal cilj življenja in resnično srečo v večnost., potem k° se duša loči od telesa. To srečo, raj v Večnosti, si na mora človek zaslužiti, rie ho je pa našel na zemlji, kot napo-Veduje komunizem. Tudi zgodovina človeštva ni samo zRodovina gospodarskih odnosov in pro-svodnje. Je odsev vsega človekovega Udejstvovanja, mišljenja n hotenja. V °l;kor so ljudje skozi stoletja bolj jshreno iskali Boga in mu služili, to-. 0 bolj svetle strani zgodovine so Pisali, Vejno in povsod se pa čuti pristnost modrega in pravičnega Stvar-*ka. Večina velik h ustvarjalcev zgo-°vine, ki so ga morda vse življenje ^Unikali, so ga ob koncu življenja lskreno priznali ali se mu pa približali. Vsakdanje življenje nam tud kaže, a razredna borba ni nujnost ter je ePotrebna za ureditev družbenih in ovnih vprašanj. Več se doseže s sode. 'anjem in sporazumom kot pa z ne-■Selno borbo in sovraštvom. Za zdra-zh usPe‘5no gc-spodarsko življenje ter 0'jSanje gmotnega stanja delavcev je sožitje in sodelovanje v proiz-,°dnji med lastnikom kap tala in delodajalci neo-bhodno potrebno. Končno nam poskus aplikacije ko-tihU*stične teorije v zadnjih štiridese-Mo Pokaže, da »e zahtevajo izred- Ve^Ve**ke žrtve, in končno ostane člo-. vedno revež, oropan svojega dosto-nRtva in osnovnih življenjskih pravic ^j suženj. Avgust Horvat MNOŽICE INDIJANCEV Medameriško tajništvo za Lat. Ameriko v svojih poročilih ne opušča Indijancev. Njihovo število je zelo važno. V Mehiki, Gvatemali, Hondurasu, Salvadorju in Nikaragvi jih jc približno 8 milijonov, petina celotnega prebivalstva. V Ekvadorju, Peruju in Boliviji jih ni manj kot 7 milijonov, to je 41% prebivalstva. V teh deželah obstoja še „uredba skupnosti“ in „redukcij“ ali indijanskih vasi, ki so jih ustanovili Španci. Zaradi zemljepisnih razmer žive zelo ločeno eni od drugih. Začenja se globoka sprememba. Pojav razkužil je zmanjšal umrljivost. Zgradba novih cest olajšuje zveze med skupnostmi in vasmi po deželi in celo z glavnimi mesti. Posledica je pomembna selitev Indijancev proti mestom z vsem propadom in tveganjem, ki ga to prinaša, Indijanci stvorijo kmalu najnižji podproletariat gospodarsko trgovskega sistema. V nekaterih krajih so ustanovili zadruge, ki ohranjajo duha skupnega sodelovanja, ki je lasten „skupnosti“ in hkrati upoštevajo in se poslužujejo načela osebne svobode. K socialno gospodarskemu vprašanju se. pridružuje kulturno in versko. Treba jc vpeljati te domačinske množice v duhovno življenje njihovih dežel. Treba jih je vzgojiti, vzbuditi in razviti njihove možne lastnosti in jim ob popolnem vpošte-vanju njihovega posebnega razpoloženja odpreti nove razglede. Med tridesetimi ljubljanskimi škofi, ki so vladali ljubljansko škofijo v 500 letih njenega obstoja, zavzema častno mesto Tomaž Hren, velik apostol, ka.eremu se moramo v veliki meri zahvaliti, da je slovenski narod katoliški in ne protestantski. Borec proti protestantizmu Škof Tomaž Hren Smrt je doletela škofa Tavčarja v Gradcu 24. avgusta 1597. V oporoki je volil jezuitom 1000 tolarjev, truplo pa so prepeljali v Gornji grad. čeprav Tavčar med narodom ni tako poznan kot Hren, njegov pomen ni nič manjši in je Imel važne misije; tako je ugla-jeval pot med' avstrijsko vlado in oglejskim očakom, 'ki je bila prej zelo napeta. Četrti Slovenec, obenem že deveti ljubljanski škof, Tomaž Hren, je bil rojen leta 1560 v Ljubljani kot sin bogatega meščana Lenarta Hrena, po veri protestanta. Mati Uršula je bila sestra dunajskega vseuč.liškega profesorja Gašperja Žitnika, ki je po Lenartovi smrti prevzel Tomaževo vzgojo. Zaradi nalezljive bolezni je poslal fantiča najprej v admontski samostan v šolo, dasi je za njegovo katoliško prevzgojo že sam skrbel. Iz admontskega samostana je poslal ujec Tomaža v nadaljnje šolanje k jezuitom v Gradec, odkoder se je šel še na Dunaj izpopolnje-bat. 'Na Dunaju se je Hren pečal tudi s pesništvom, v smislu tedanjega časa, z latinskim. L. 1586 se je menda v Ljubljani zaobljubil, da bo postal duhovnik, ča ga Bog reši bolezni, ki ga je napadla. Dve leti nato ga je res se-kovski škof Brenner posvetil v mašnlka, nakar je postal v Ljubljani kanonik in stolni pridigar, naslednik nekdanjega Primoža Trubarja. Postal je še stol-stolni dekan in kot tak dočakal smrt škofa Tavčarja, čigar naslednik je P°* stal. Potrditev se je sicer v Rimu precej zavlekla, ker so se pojavile spletke proti njemu, katerim je nasedel graški papeški nuncij, tako da je pr.šlo papeško pritrdilno pismo šele poleti 1. 1599. Pri posvetitvi v Gradcu sta bila navzoča poleg papeževega nuncija tudi sekovski škof Brenner in lavantinski S tobe j, o katerem naj takoj opozor mo, da kljub slovensko zvenečemu imenu ni bil Slovenec, ampak Prus. Pač pa sta bila pozneje oba posvetitelja goreča Hrenova sodelavca. Hren si je izbral geslo „Terret labor, aspice praemium“ (Naj te delo teži, glej na plačilo!). Apostol ljubljanske škofije Ob Hrenovem nastopu škofovske službe so bili protestanti v zadnjih obupnih izbruhih proti nadvojvodu i° katolicizmu. Prišlo je v Ljubljani in š« bolj v Radgoni, v Celovcu in pri Gospej Sveti do hudih oboroženih spopadov. Protestantovske psovke na papeža so tudi za tiste, ne ravno galantne čase do skrajnosti surove in podle. Tedaj je nadvojvoda Ferdinand odločno nastopil-Dne 29. oktobra je prispel v Ljubljano nadvojvodov dekret, da morajo vsi pro" testantovski nredikanti in učitelji pod smrtno kaznijo še pred sončnim zahodom zapustiti Ljubljano in nato v treh dneh tudi deželo Kranjsko. Hrenu ie *1° naročeno, da nadzoruje izvršitev ‘ega dekreta. Prošnje deželnih stanov, da bi se roki podaljšali, Hren ni usli-jf'- Na praznik Vseh svetnikov je šel fen v svečani procesiji v dotlej lute-*ansk° špitalsko cerkev in je v nanovo Posvečen; cerkvi opravil spet katoliško mašo. Na Koroškem se kljub priza-evanju odločnega škofa Stobeja ni po-reciio tako g!adk0 izvršiti enak nad-ojvodov dekret. do jc bilo še čiščenje od kraja j. kraja- V to svrho so bile ustanov-ene reformacijske komisije. Kranjski Bri?lS^"‘ "^čeloval škof Hren in je r . C8'a svoje delo 22. decembra 1600 v vsak an‘‘ Hren je Pridigal v stolnici ]jV. ^an slovensko, jezuiti v svoji ccr-ko' ?a,nemško. 29. decembra je sežgala Dr^1S‘J a na Klavnem trgu c sem voz fantovskih knjig in štirinajst dni ^ ae^e še tri vozove. Ves januar je sk-> taz)aSal meščanom katoliške ver-Po tri, štiri ure dnevno. Le zu ,Sn*a 15 meščanov se je prijavilo še zan U^rane> ki so morali potem deželo sko v'11’ ^ato Jctn„ Uteranske knJ^e- Po daljšem komisi,- bIvanJu v Ljubljani je šla sPet *a v Radovljico. V Begunjah so dico, §j.Zstrel li protestantovsko molil-uPiraia ‘ 80 v Kropo, kjer sta se le dva ®lai; ' Relopeškega oskrbnika s0 po-PQ2ne; Vezar>ega v Radovljco, a se je J ^Preobrnil. Vrnivši se v Ljub- ljano je dal Hren zapreti mater in sestro predikanta Znojilška. Komisija je delala naglo n odločno. Zelo slovesno je tisto leto obhajal škof praznik sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani. Naslednje leto je hodila komisija po Dolenjskem. O uspehih svojega dela je Hren navdušeno poročal papežu Klemenu VIII., da je več kot 40.000 duš pripeljal spet v pravi hlev Kristusov. .„Prenovilo se je obličje Ljubljane, iz-premenilo se je ž vljenje njenih prebivalcev.“ Protestantstvo je životarilo le še skrivaj po gradovih, dokler nadvojvoda pri plemstvu ni odredil čistke. Nastali sta v deželnih stanovih dve stranki: duhovniško-meščanska katoli- mm Škof Tomaž Hren ška in v bistvu plemiška protestantov-ska. Hren se je seveda zelo potegoval za katoliško in so pod njegovim vodstvom meščani zahtevali razne zbolj-šave trgovskih cest in prelazov ter olajšave pri rubežnih. Ker je bila večina plemičev še vedno močna opora lute-ranstva, so seveda v zboru deželnih stanov Hrena žela napadali. Hren pospeševatelj šolstva Tudi Hren se je zelo brigal za vzgojo katoliškega duhovskega naraščaja. Jezuitska gimnazija v Ljubljani je postala pod' njim popolna; dobila je tudi lastno stavbo svojega kolegija. L. 1615 je posvetil škof za jezuite novo šentjakobsko cerkev v Ljubljani, preskrbel jezuitom nov grad č „Pod tran-čo“ in jim kupil pa podaril okrevališče Coronaeum pri Trstu. Jezuiti so gojili tudi nemško, latinsko in slovensko dramatiko s podporo Hrena, ki je nadalje pospeševal še ljudsko šolstv0 v Ljubljani. Hren je početnik slovenskega katoliškega slovstva, vsaj ohranjenega, ker prvega katoliškega, Pacheneckerjevega katekizma ni nobenega izvoda več. L. 1613 s0 izšli Evangelia inu L:stovi (nedeljski in prazniški); prevajalec je jezuit Janez čand k, a njegovo delo je vodil, nadzoroval in financiral škof Hren. Pod njegovim mentorstvom so jezuiti pripravili še katekizem, mali in veliki. Hren sam se je lotil priprav za novo katoliško cerkven0 pesmarico. Razmišljal je o ustanovitvi tiskarne v Ljubljani, a jezuiti so se branili prevzeti tako trgovsko podjetje. Hrenovo 1 terarno del0 nosi naroden značaj. Opetovano v svojih zapiskih poveličuje domovino, dočim označuje postavim nemške kraje s Teutonijo. Smatra, da je njegova naloga baš slutiti domovini. Njegova prizadevanja, da bi pravoslavne Uskoke spravil v okrilje katol.ške Cerkve, je vsekakor narodnostno dejanje. Tiskarno je hotel ustanoviti baš „v večjo čast domovinskemu jeziku“, slovenščini. Da ga je s slovenščino vezala ljubezen, kaže to, da je hotel v takrat precej ponem-čeni Ljubljani sam vedno slovensko pridigati in se je tako rad udeleževal ljudskih cerkvenih pobožnosti, kjer s« je glasilo slovensko petje. Poživil je staro slovensko romanje v Aachen in tamošnje češčenje sv. Cirila in Metoda. Slovenščino imenje „naš sloven' ski jezik“ in podobno. Poleg jezuitov je Hren pospeševal tudi kapucine. Zlasti si je prizadeval tudi za njihovo naselbino v Celju, torej izven svoje škofije. Leta 1614 je postal namestnik nad' vojvode Ferdinanda v Gradcu, kar }e ostal sedem let. V tem času je opet°' vano tožil, da ima premalo časa za del° v domovini. Pečal se je z mislijo ustanoviti posojilnico, a sc jezuiti odklo' njali svoje sodelovanje iz istih razlogo^ kot pri tiskarni; drugim pa Hren met1' da ni zaupal. Pcdpiratelj umetnosti Vneto je podpiral umetnost. O del® v stoln ci poročamo v naslednjem P0-glavju. Popravil je cerkev sv. Petr01 frančiškanski samostan; o sv. Jakob11 smo že pisali. Olepšal je poslopje mostana in cerkev v Gornjem grad1*1 zlasti je dal tam postaviti umetniš^ nagrobnike svojim prednikom. Za nOv<’ kapucinsko cerkev v Celju je naročil s, ko Matevžu Plannerju itd. Posvetil )e 28 cerkva, 84 oltarjev in mnogo kip0' ter prej pri zidavi in izdelavi so< ločal. Skrbel je za lepo petje. Celo od' P vojake slovenske narodnosti, ki so sl^ žil; v vojni krajini na Hrvaškem, j’ k , bel. Ker sl je škof vse zapisoval, so njegovi zapiski dragoceno gradivo za "a'so umetnostno in kulturno zgodovino. tlren je cerkveno umetnost po prote-stontovskem ikonoklazmu spet šele ob-nav*l; dajal pa je poleg domačim umet-n’kom prednost pred vsem beljaškim in Salzburškim. Za ital jansko .takrat pač ^kvalitetnejšo umetnost ni imel dosti ®misla. Sploh se je Italije nekako ogi-aa‘ in bil z njo le v pismeni zvezi. ff1*-' k papežu ni zahajal. Poleg poro-1 o svojem škofovskem službovanju je Poslal sv. očetu tudi le pismeno urgen-c° za kanonizacijo Ignacija Loyolskega. . V poznejših letih je precej bolehal. '•1623 je bil imenovan za cesarjevega aJnega svetnika, dve leti pozneje je Umrh Pokopan je bil v ljubljanski stol-n.c'i ob prezidavi katedrale s0 prenesli logovo truplo v Gornji grad; drugi pa k’lo, da so mrtvega „apostola Kranj-S*e‘‘ takoj prepeljali v Gornji grad. ,, Ni naš namen opisati ljubljanske ' °fe v vseh petsto letih obstoja ško-je; hoteli smo le pokazati, v kakšnem 0 aošaju je bila škofija do treh naj-zncjših slovenskih zgodovinskih po-v°v koncem srednjega in v začetku u°Vega veka; turških vojsk, kmečkih ^Porov in verske reformacije. Turške ojske je spremljala ljubljanska škofi-Po S Prav'm križarskim duhom in je še Prenehanju turških napadov na slo-nuns^o ozemlje skrbela po škofu Hre- 1 Za slovenske čete v vojni krajini. S nji^kimi upori škofija ni imela nobeni Pravih opravkov. Največji pa je bil n ^elež nri verski reformaciji. sPl - označujemo s tem imenom kar s '••'Po vse pokrete in boje na obeh C* t- i- na katoliški in protestan-bilo ‘ s*;ranb potem moramo reči, da je fjna aa strani protestantov zunanje in Cll° gibalo pri nas nemško in po- remčeno plemstvo. Toda duhovna in kulturna prizadevanja so bila na obeh straneh, tudi na protestantovski, v rokah duhovščine in to pretežno slovenske duhovščine. Delež protestantovskih nemških duhovnikov je bil pri tem majhen, katoliško nemško duhovništvo je pa odpovedalo. Nemško duhovništvo na Kranj-je bilo skoraj izključno plemiško. Plemiči so imeli zlasti možnosti šolati se na univerzah in to je bil poleg ugodnosti nj.h stanu vzrok, da so bili že nekako odločeni za višje službe in seveda predvsem za škofe. Nekoliko je v ta stari red posegel že cesar Maksimilijan I., ki je imel menda o Slovencih neko dobro mnenje. Učil se je slovenščine in njegov učitelj slovenskega jezika, celjski Slovenec Tomaž Prelokar je postal potem dunajski prošt in nazadnje škof v Kostnici; Ljubljančan, glasbenik Jurij Sladkonja pa se je povzpel do dunajskega škofa in se je rad obdajal v Slovenci. A ko je kranjski nemški plemiški škof Kacijanar odpadel in se pričel nagibati k protestantom, je dvor izbral za škofa v Ljubljani kmečkega sina Urbana Tekstorja. Ko je naslednji plemič Seebach spet odpovedal, so se za njim vrstili spet dva kraška kmečka sinova in nazadnje slovenski meščanski potomec Tomaž Hren. Prav ti Slovenci, kmečki niti iz ozemlja ljubljanske škofije, so si znali doseči pomen tudi izven območja ljubljanske dieceze: Tekstor na Dunaju in v Pragi, Tavčar v Gradcu, Hren na Štajerskem (Celje), pri Uskokih in v Vojni krajini ra Hrvaškem. Ne le ozemlje ljubljanske škofije, vso Kranjsko so spet navezali na katoliško Cerkev in potem so skoraj 200 let vodili lahko ljubljansko škofijo spet — nemški in laški plemiči, ker ni bilo nobene verske nevarnosti več. MARIJAN MAROLT Da, „Ces'a“ je film, ki Ima zagotovljen obstoj med najboljšimi filmi vseh časov. Je eden tistih filmov, ki nas spet pobotajo s filmsko in „sedmo umetnostjo“ na sploh. NOV FILM: Pred kratkim sem Imel srečo, da sem mogel gledati film „La Strada", Cesta. Odslej razumem, čemu je Imel Federico Fellini tak uspeh z Dolce Vita: njegov prvi bolj pomembni film mu je pripravil slavo in utrl pot za vse druge filme — posebno take, ki tudi plehki publiki ugajajo. „La Strada" je dobil prvo nagrado na festivalu v Cannesu 1955; že prej Srebrnega leva v Benetkah 1954, Oscar-ja v Hollywoodu isto leto in Posebno opombo Katoliškega mednarodnega urada za kino. Mogoče nam bo Fellini sam najbolje povedal, kaj je hotel doseči s filmom: „La Strada” se je rodil iz ideje, da mož in žena navidezno lahko živita zelo združena, v resnici pa sta daleč eden od drugega. Potem sem mislil, da bi to dvojico morali gledati na dolgem potovanju, da bi tako vzbudil misel na nestalnost... Osnovna zamisel filma je tista težkoča v medsebojnem občevanju ljudi in- strahotni prepad, ki more zazijati med dvema človeškima bitjima. (|es ta Postavil sem svojo zgodbo med glum»' če, pa bi jo mogel razviti tudi v čist0 drugem okolju... Izvirna ideja „t* Strada" je krščanska: poslanica ljube*] ni; Gelsomina je čisto „frančiškovsk1' značaj. Osebe Nastopajo glavne osebe Zampan^ Gelsomina, II Matto. Zampano je simbol človeške živ»!' skosti, z vsemi slabostmi, omejenostm’1 pomanjkljivostmi. Je neobčuten- za vs»' ko plemenito čustvo, mrk in tragič^ realističen. Govori malo in njegov mol*1 boli Gelsomino. Gledalec občuti vso b0" lečo razdaljo, ki jo moremo tollkok*» najti med enim in drugim človekom-Zampano ima dušo, kot vsi ljudj0’ Samo majhna iskrica čustvenosti brli v njej. Prav to pa zadošča, da se konČn° spremeni v njem v plamen, ob kater®]]1 za konec filma začuti v sebi „ljubezen ■ Gelsomina je skoro nerealno bltjCl morda umsko precej omejena, preob čutljiva in preveč čustvena. Ima siln0 ZItiožnost vzpostaviti stik z drugimi, J*aj bodo drevesa, redovnice, otroci, pojavne žice, odrasli. Je predvsem nska in zato živi tudi predvsem za ^Uge; bolje: za drugega. Tisti hip, ko Prenehala biti temu potrebna, po-Jeni zanjo smrt. Njeni odzivi, ki so SU» naivni, plemeniti — vse obenem T\ končno povzroče v Zampano tisto Usevno eksplozijo, kl je Zampa»6 ni Pal najti v sebi. » Gelsomina je pravzaprav simbol du-’ dokaz zanju je vrednota nad vsem Palnjim marksističnim realizmom. cel ** ^atl° je romantik. Svoboden — ,,° Preveč — gibčen, skorajda nezem-llk’ ^ Pa venc*ar zna Pokazati pravi za V ^vUenju: trdnost, potrpežljivost, ik>nje. Njegovi zaključki so zaklju-0^‘ Preprostega, naravnega človeka, varvanega s tisto prirojeno logiko in v ’Parno filozofijo, ki jo moremo najti Vsakem človeku. Poslanica g, kritiki sodijo, da imajo tri slednlce pomen v filmu: .• Procesija: Snemanje je silno za-iud V°" ®**ka se vrsti za sliko v nekem h0gnem Jieredu, ki je hotčn red. Z njim 6 režlser prikazati mešanico duhov-,e a s tvarnim. V človeškem življenju 0ra oboje neprestano družiti. Zgodba a kamenčkom. II Matto kan,°Ve Gelsomini, da tudi najmanjši bitje6n na svetu ima svoj smisel. Vsako ,ga ifna, naj bo še tako malo po-havl, n°- Tem bolj človek, naj bo tudi ezno malo pomemben v družbi. v<Čen • ^j°n^na slednica. Gre za „počlo-o p0,Je‘‘ Zamponoja. Da, mi govorimo Ppjpr-enju’ a dananji človek se mora jep,i ?J. Počlovečiti. Zampanč pred mor-1 Plivka pred njim in mu izmiva vali prignani od kdovekod; ne- zmerne vode, simbol Neizmernega, — najde sam sebe ob spominu na Gelso. mino, ki je že zdavnaj izpela svojo kratko enolično, a tako doživeto pesmico. Cesta Morda je pa glavna oseba v filmu cesta. Simbol nestalnosti, simbol brzega bega časa in življenja, simbol slovesa in snidenja. Vse je v filmu, kar je tako čisto krščanskega: globok čut za nadnaravno v vsakdanjem življenju, obenem pa veselje do tega življenja. Osebe morda nimajo izrazite psihologije, imajo pa dušo. „La Strada“ je prav to: jasen prikaz, da duša obstoji, in njeno „odprtje“ pred našimi očmi. Težko da bi kak film tako lepo in močno izrazil toliko stvarnosti in toliko lepote v drami, ki jo dan na dan živi vsakdo izmed nas: dramo notranje samote. Ali naj napišemo, kar trdi Romano Guardini ob koncu svoje knjige „Zaton novega veka“, kaj čaka katoličana v bodočnosti? Celo osamljenost v veri bo strašna; in ljubezen ne bo več splošna dejavnost: niti je ne bodo mogli razumeti niti ne vršiti... Vendar b0 toliko bolj pogumna, ker bo povezala enega samotarja z drugim samotarjem. Bo srčnost srca, ki bo prihajal» naravnost iz premega razmerja do ljubezni božje... Da, „La Strada“ je film, ki ima sa-gotovljen obstoj med najboljšimi filmi vseh časov. Je eden tistih filmov, ki nas spet pobotajo s filmsko industrijo in „sedmo umetnostjo“ na sploh. In še to: Zaradi tega filma odpustimo Felliniju vse omledne sladkobe, ki so zagrenile toliko življenj. Zgodba ? Pojdite gledat filmi J. R. MED NAMI V ARGENTINI XI. MISIJONSKA VELETOMBOLA V nedeljo po prazniku sv. Treh kraljev smo imeli na vrtu Don Boscovega zavoda v Ramos Mejia XI. misijonsko veletombolo. Udeležba je bila prav lepa, čeprav za spoznanje nekoliko manjša od lanske. Dobitkov je bilo veliko: nekatere so poslali misijonarji iz Azije in Afrike, druge pa so darovali rojaki iz Argentine, zlasti naši podjetniki. Čisti dobiček veletombole je namenjen našim misijonarjem in misijonarkam po svetu. OBČNI ZBOR SKASA Med številnimi društvi med Slovenci v Argentini zavzema častno mesto Slovensko katoliško akademsko starešinstvo. Deluje že vsa leta med nami. V soboto, 23. decembra, je imelo v Slovenski hiši v Buenos Airesu svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen tale odbor: predsednik dr. Franc Bajlec, podpredsednik dr. Alojzij Vor-šič, tajnik Ruda Jurčec, blagajnik Stane žužek, odborniki: prof. Ivan Prijatelj, dr. Leopold Eiletz, Božo Fink; nadzorni odbor sestavljajo: dr. Franc Logar, Marijan Marolt in Lado Lenček CM. Predsednik razsodišča pa je Rudolf Smersu. DESETLETNICA V SAN JUSTO Na praznik sv. Treh kraljev je bila v San Justu proslava desetletnice slovenske službe božje. Redna slovenska služba božja se je namreč pričela 1951. Že preje pa je bila slovenska sv. maša v tem kraju ob tej ali oni priložnost1! katero je, kot lahko beremo v kronik1 „Duhovnega življenja“, imel večkrat £• direktor Orehar. Ker pa ise je polagom3 naselilo v San Justu več rojakov in je bila potreba po slov. službi božji vedno večja, je g. direktor Orehar naprosil g. Janka Mernika, da naj prevzame skrb za sv. mašo. Proslavo desetletnice je pripel %< Rudi Bras, otroški pevski zbor je ped vodstvom gdč. Francke Tomažinove zapel več pesmi, sledile so deklamacij6» igre, obdarovanje otrok in govor S' Janka Mernika, v katerem se je vsemi ki so se trudili za duhovni blagor ljud‘ v tem okraju, najlepše zahvalil. V ispomin na desetletnico je vsak prejel tudi posebno knjižico na 36 str»' neh z zgodovino in kulturnim udejstvovanjem te slovenske skupnosti» Knjižico je uredil dr. Anton Šimenc. KONEC ŠOLSKIH TEČAJEV Pred božičnimi prazniki smo v A» gentini zaključili slovenske šolske tečaje. V letu 1961 so bili v tehle kraji!*' Barrio San Josč, kjer je bilo ® otrok; Berazategui 19 otrok; Buen°8 Aires 26; Carrapachay 26; Caseros 12» Ezeiza 6; Florida 22; San Justo H*1 San Martin 92; San Miguel 13; Slove» ska vas v Lanusu 89; Transradio Me n doza okrog 50 in seveda v apostol' ski šoli v Adroguč. Tečaji so se imenovali po naših V6' likih možeh, kot so: nadškof Jegl*" škofje: Rožman, Slomšek, Baraga, Mahnič, pesnik Prešeren, Stritar, Gregorčič' Cankar, Balantič, Velikonja, Jur Požrtvovalnost in svetost življenja j^likega škofa in vzgojitelja Antona fantina Slclmška. Za mnoge, zlasti ^'ajše, ki Slomška poznajo morda le P? imenu, je bil ta večer zelo potrebein. ,l sporedu so bile recitacije in petje °mškovih pesmi, dve zborni recitaciji, P?.kar so dijaki še za odrasle ponovili ‘klavžev > igro „Vragov koš“. Dvora-^a Je b:la tudi tokrat prenatrpana. v Pajmo, da so to res zadnje prireditve i “korani na Placuti in da se v naj-aJsem času preselimo v naš udoben °m v drevoredu XX. septembra. Katoliški dom s Dvorana pri Katoliškem domu je °r° že dokončana. Je zelo lepa in ena Jmodernejših v mestu. Zavidajo nam jo ne samo komunisti, temveč tudi Italijani, ki ugibajo in modrujejo, od kje vse smo denar prejeli. In ker smo za Italijane Slovenci vsi enaki, najsibo rdeči ali beli je zanje več kot gotovo, da je denar prišel iz onstran meje in da bo to center vseh Slovencev, ki jim bo delal še preglavice. Kako naj jim dopovemo, da je Katoliški dom z ras tel iz neštetih žrtev in odpovedi naših ljudi in to največ revnih ? Zato smo na naš Dom ponosni in prepričani smo, da bo dobri Bog blagoslovil vse naše dobre namene. Upamo, da bo do otvoritve prišlo najkasneje v februarju in da bo do takrat prof. Mirko File j, ki je ob novem letu obolel in je moral v bolnišnico, že popolnoma okreval. BOŽIČNI PRAZNIKI Za božične praznike so preko glavnih goriških ulic razpeli slavoloke tisočerih lučic, še drevesa so zažarela in na goriškem gradu se je prikazala velikanska zvezda repatica, ki r.as je s svojo bajno svetlobo razveseljevala skozi vse praznike. To so bile le zunanje priprave, ki pa so mnogo pripomogle k večjemu doživetju božičnih skrivnosti. Slovenci smo imeli lepo polnočnico v cerkvi sv. Ivana. Skoro vsi verniki so pristopili tudi k sv. obhajilu-Vreme je bilo zelo mrzlo in na dan sv. Štefana je v veliko veselje vseh začelo snežiti. A nastopilo je južno vreme in sneg je kar čez noč izginil Zadnjo nedeljo v decembru, na Silvestrovo, smo imeli v stolnici že tradicionalni koncert božičnih pesmi. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo številna. Čeravno niso bili letos zastopani vsi podeželjski zbori, je koncert doživel velik uspeh. V zadnjem trenutku je še glavni dirigent profesor Mirko Filej obolel in ga je moral nadomestiti organist Herman Srebrnič iz Števerjana. Kljub vsem tem nevšečnostim je koncert potekel v splošno zadovoljstvo, ker je tudi orga- nistka prof. Lojzka Bratuževa prispevala svoj del. V nedeljo, 7. januarja, so imeli kon' cert božičnih pesmi tudi v Trstu v cerkvi sv. Jakoba. Zbore je vodil prof' Mamolo. MISIJON V LJUBLJANI Ljubljanska škofija obhaja leto9 500-letnico svoje ustanovitve. Da h* to važno obletnico dostojno proslavila je ljubljanski škof v svoji zadnji okroi' niči napovedal misijon, ki se bo vrši* istočasno po vseh ljubljanskih župnijah' Začel se bo 5. aprila in se bo zaključi 15. aprila. Vodili ga bodo izbrani misijonarji, farna duhovščina pa bo svoje vernike pripravila na misijon s primer nimi govori in pobožnostmi. Samo nekaj zgledov Sveti Gregor Nacianški se je sprehajal, kakor je sam pripovedoval svojemu ljudstvu, ob morski obali in gledal valove, kako so se proti obrežju zaganjal in puščali za seboj školjke, polže, travne bilke, male ostrige in podobno drobnjavOi ki jo je morje izmetavalo ali, kakor navadno pravimo, izbljuvalo na obalo-tNjim sd sledili drugi valovi, ki so del tega zopet odplavili in pogoltniti' Vse skale okrog pa so stale trdne in nepremične, čeprav se je vodovje divjo vanje zaganjalo. Ob tem se mu je porodila veličastna misel, da se slabotneŽi prepuščajo kakor školjke, polži in travne biljke na milost in nemilost malin1 in velikim valovom usode, sedaj žalosti, sedaj veselju; junaki pa stoje trdno ti* nepremično v vseh viharjih. Sveti Fulgencij, škof v Ruspu, je prisostvoval glavni skupščini rim škrg® plemstva, kjer je navdušeno govoril gotski kralj Teodorik. Ko je gledal zbran® gospode, razvrščene po sijaju, dostojanstvu in stanovih, je dejal: „O Bo,g, kako veličasten mora biti nebeški Jeruzalem, ko že pozemsk' Rim plava v tolikem blesku, če je že na tem svetu ljubiteljem ničemurnosti dovoljen tolik sijaj, kolika slava mora biti pripravljena šele pristašem resnic® v večnosti!“ Pripoveduje se, da je bil sveti An zel m, canterburyski škof, ki je s svojim Rojstvom tako zelo proslavil naše gore, v vaji svetih misli naravnost čudovit. 6-0 k ta sveti prelat potoval, mu priteče pod konja zajček, ki so ga preganjali Psi> da bi se obel preteče smrtne nevarnosti. Psi so lajali naokrog, niša si pa uPali planiti v zavetje, kamor jim je ubežala žrtev. Ta nenavadni prizor je spravil vse spremstvo v smeh. Modri Anzelm pa je jokaje vzdihnil: „O, vi se smejete, ubogi živalci pa ni do smeha. Sovražniki zasledujejo n z zvijačami zapeljujejo dušo v vse mogoče grehe, upajoč, d'a jo na prelazu tnrti zalotijo in požro. Ona pa vsa prestrašena išče zavetja in zatočišča in ?°vražniki se ji rogajo ter posmehujejo, če ga ne najde." — Ko je to povedal, e zdihovaje nadaljeval svojo pot. Konstantin Veliki je poslal svetemu Antonu laskavo pismo. Zbrani redov-** S(> se temu zelo čudili. Svetnik pa jim reče: „Kaj se čudite, če kralj piše človeku? Čudite se rajši, da je večni Bog Utr>rljivim ljudem napisal postavo in jim sam govoril pu svojem Sinu.“ Ko je sveti Frančišek nekoč videl ovcoi sredi črede kozlov, je rekel svojim Varišem: „Glejte ubogo ovčko, kako je krotka med kozli. Tako krotko /x\ ^ohlevnoj je nekdaj naš Gospod hodil med farizeji." Drugič je videl prašiča, ko trgal nedolžno jagnje. „O jagnjiček," je vzdihnil jokaje, „kako živo mi predajaš smrt mqjega Zveličarja!“ Veliki naš Frančišek Borgia je že, kol je še kot gandijski vojvoda hodil na SqV* °bujal tisočere svete misli, „čudil sem se," je pripovedoval pozneje, „kako sokoli sedali na roko, si pustili zakriti oči in privezati na drog, ljudje pa se ako upirajo božjemu klicu." Veliki svetnik Bazilij pravi, da uči vrtnica med trnjem ljudi tole: „Naj-y Je radosti sveta, o človek, so pomešane z bridkostjo. Nič ni neskaljenega. eselju je vselej pridruženo kesanje, zakonu vdovstvo, pridobivanju trud, časti w m°ta, proslavi stroški, nasladi jeza, zdravju bolezen." — „Lepa je vrtnica," Vl ta svetnik, „a navdaja me z bridkostjo, ker me spominja mojega greha, adi katerega je bila zemlja prekleta, d’a rodi trnje." ne, Ko je neka duša v jasni noči gledala v potok, kjer se je zrcaliloi zvezdnato °* je rekla: „O moj Bog, ko mi podeliš stanovanje v svojih svetih šotorih, bodo te zveze pod mojimi nogami. In kakor se zvezde neba zrcalijo na zemlji, tav0 ki . Se na nebu v živem studencu božje ljubezni zrcalijo zemljani.“ Drugi pa, ae ?6 Sledal tekočo reko, jie vzkliknil: „Ne bo z*ije v morje božanstva, od koder je izšla.“ mirovala moja duša, dokler se Sveta Frančiška je nekoč pokleknila na breg ljubkega potoka, d'a bi molila. besede: „Milost mojega a teče pohlevno in milo kakor ta potoček.“ B^-c vanj se zamakne in večkrat ponovi prelepe Tri zaobljube Povest iz Slovenije Spisal Janez Jalen Sonce je že vzšlo, preden je mojster Layer prišel iz gornjice v gostinsko sobo. Za zajtrk si je dal skuhati klobaso, pojedel zraven nje zagozdo rženega kruha, vse skupaj pa zalil s topljen m mlekom In začel postajati nestrpen: „Le kje hod'i, da ga še ni?“ „Kdo?“ je bolj iz vljudnosti kakor pa iz radovednosti posegla v besedo točajka Lenka. „Moj maltar.“ „Ga ne poznam.“ „Res nisva bila skupaj še nikoli pri vas. Vsaj kar si ti v tej hiši, ne. I, seveda. Moj zapor je bil vmes. Njegov oče Tonej je znal mojstrsko ometati steno in izgladiti omet za slike na presno, za freske, kakor jih imenujemo z laško besedo slikarji in študiran svet. Fant je že pred zadnjimi francoskim', časi dobro kazal in mi bo, kakor upam, znal nadomestiti svojega umrlega očeta." „Od kod' je na doma ?“ „Iz Ribnega, Repečnikov Tonček je." „Oh, da... Zdaj pa že vem." „Kaj veš?“ je bil radoveden Layer. „Nič," je narahlo zardela Lenka, se obrnila in iz zadrege za minuto, dve odšla v kuhinjo... Layer Lenkine hipne zadrege ni prezrl. Ko se je spet prijazno nasmejana vrnila, je mojster skušal .navezati besedo na prejšnji pogovor. Naj mu prinese še kozarec, pa samo en kozarec črnine, je zaprosil in prije* Lenko, ko mu je postavila pijačo na Sflr zo, za roko in jo obdržal v svoji. „Kaj je s tabo, deklič? Objoka”' angelček moj.“ „Nič.“ Lenka je nehote prisedla. P9 sta ss pogovorila kakor oče in hči, a*' pa še bolj razumevno. Lenka je Lay6r' ju zaupala, da se ji Tonček zadnje ča®9 skuša približati, ona ga pa kar a>c noče razumeti. „Ne rečem, ko bi KI®' mena tako zelo rada ne bila imela '9 ko bi se ne bila zaobljubila, česar m11 pa nočem povedati. Pa tudi vi moje Z9' obljube nikomur ne izdajte.“ „Bodi brez skrbi. Kakor grob boC molčal." V veži so se oglasili koraki in od' \ prla so se vrata: „Dobro jutro!“ je prijazno pozdravil s praga v svež® oprani beli zidarski beli platneni oblek' Repečnikov Tonček. „Bog daj!" sta hkrati odzdravi'9 Layer in Lenka. Mojster je hotel bit' kar malo hud: „Kje na hodiš, da te od nikoder ni’ „Ne bodite nejevoljni,“ se je opra' vičeval Tonček grede, ko je odlagal darsk0 orodje, kelo in kladivo in plaZO® in še druge drobnarije, ki jih je pr*j nesel s sabo v vreči, na klop pri P6^’ „Prav namenoma sem se malo obotav' ljal, da bi ne prišel prezgodaj in del9' tejle lepoti," pokazal je Lenko, ,J,a' potja, če bi vas še ne bilo," Lenka f bila snet v zadregi. Celo malo je zat'