-T ■ i '
VPLIV STAVKE NA	1 H
CENTRALNO EVROPO
Evropa govori o mednarodni premogarski stavki. Člani federacije se bodo zbrali v pondelj »k v Bruse I ju, da razpravljajo o simpatijski stavki. Dva tisoč delavcev v franc, avtomobilski tvor-nici je odložilo orodje.
Ubegli zločinci
zopet prijeti.
Pet zločincev, ki so po u-moru pomožnega war-dena zbežali iz jetnišni-ce, so zapet prijeti. — Usmrtili so paznika Ja-coba Judnicha.
OTTAWA, III., G. maja. — Avtomobil, v -katerem se je nahajala pet od sedmih zločincev, ki so včeraj po umoru pomožnega \vaide na Petra Kleina ter ranjenju nekega paznika. pabegnili i z drž 'kaznilnice v State vi tie, so obkolili danes zjutraj petnajst milj <>d tukaj policisti, pomožni šerifi in meščani.
Kaznjenci -*o se upirali aretaciji, in unel se je boj. tekom katerega »so 'bili eden zločincev in dva pomožna šerifa "tako poškodovani, tJa jih je bilo treba pre- \ vesti v bolnico v Strea.tor. Eden ranjenih je policist Ilarry Miller iz Strcatorja. ki je dobil 'kroglo v glavo. Kaznjenec, ki je bil •spoznam -poznieje kot Fernando Roa. je dobil rane v boku in no?i. Trgovec Cah&maeh iz Streiatorja je dobil rane v trebuhu in njegovo stanje je skrajno kritično.
STATENVILLE . 111., 6. maja. 1 a tukajšnje nove državne kaz nilnice je po^begnilo "včeraj sedem zločincev, olxsojemih na dosmrtne n ječo ali radi unioroA- ali 7»a radi ^ ropa. pottem ko so do smrti za-bodli |>omožnega wairdena. l'e-tra Kleina ter ranili jetmiškega (( j pazaiLka Jakobav Judniča. Jetnl- n škega paznika Keely-ja in nek:"!- S] J £a naidaljnega kaznjenca, ki je ^ j prosto hodil po kaznTbiiei na. jj okrog, so s smrtnimi pretnjami ^ prisdlili. da f-ita jama odprla vrata, p Keely-ja in Ta^sidy-ja so našli pozneje v bližnjem gozdu, ipriveza- j( na drevesa.	:
Rtibijaliii 'ka.znjenci so oči vid no i že dolgo ča^a (prrpravljaili svoj beg ^ j iz ka7aiLVnice. Znali so cel ostvar j (Urediti tako, da so nastopili rprect pomožnim warden o m Kleinom v -poslopju izoliramh C4*lie pri ra- £ {portu ter ga umorili. Ob istem j 1 času pa >0 močno nranili paznika s Juds»ie<?.. ki jih je propeljal nr- e ter. Po tem pak so ^»oflvlieali v ime-mi Kleina pazpika Keelv-ja. ka- 3 lerega so 'prisilili s-ipraviti jih j ven jetniškega ozidja. Pri tem pa T so prišli mimo dveh paznikov, ki s pa nista ničesar opazili, ker sta s I videla kaznjeuce navidezno v o: ( |Nkrbi Keelv-ja, čeprav je dvignii ( slednji svoj krvaveči prst, da ju 4 ( opociori. da ni vse v redn. I Trupli umorjenega wardena ter ranjenega ipazniika so izaprli v izo- j "(lacijski oddelek, kjer so ju po-j zneje našli.	.
) Pred ol>izidjem kaznilnice je ^.stal jotnišiki avtomobil, katerega je vozil kaznjenec Tassidv. Keely-l ja so spravlili v avtomobil ter pri-.'silili Cassidy-ja, da jili jc odpeljal.
>| ----
Zopetno izjalovljenje v
Passaicu.
» ■
PASSAIC. N. J.. 6. maja. — Potem ko je bil meščanski odsek pod vodstvom .sodnika Ca-bella že več tednov zaposlen s ■j tem, da spravi skupaj zastopnike a 1 vsled stavke prizadetih tek-stii-"^nih naprav ter stavkarjev, bi so 3 I moralo včeraj -v ršiti skupno polj svetovanje delaga+ov z obeh s tira -! ni. To posvetovanje pa jc bilo od-j povedano in stavkai^ki položaj 3 je ostal vsled tega neizpremenjen.
I Sodnik Oabell je izjavil, da je a tilo že skoro vse pripravljeno za tako posvetovanje, ko se naenkrat ^ slovanske družbe, katerim so dali pravico imenovati delegate, kljuo iT preje sklenjenemu dogovoru ob-' javile to novico v listih.
Vsled tega se je izjalovil načrt.
V SPOMIN BRANILCEM AMERIKE
ANGLEŠKA GENERALNA STAVKA
Vozniki taksijev so sklenili, da se bodo danes pridružili stavki. — Vlada je naprosila za razširjenje polnomoči v sili. — Pravi, da izboljšujejo prostovoljci železniško službo. — Dva lista sta izšla v izdajah, sličnih obliki pisma. — Krožijo govorice, da bo stavka hitro uravnana.
uftOCRWOOP * UNDtMWOOD. K- Y.
V Newark, N. J., bodo odkrili spomenik na čatst onim, ki so žrtvo \ali svoje življenje za Ameriko. Sj>omeiiik se "imenuje "Ameriške Vojne" ter giu je napravil slavni ameriški kipar Gutzon Borgium. .
Strašna tragedija v arizonski puščavi.
Mati, katero je pičila kača, je umorila svoja oba otroka ter izvršila nato samomor. — Ni hotela sama zapustiti sveta.
ČASA GRANDE. Ariz., G. maja. — V tukajšnji bližini so našli trupla Mrs. E. J. Cox ter njenih dveh otrok, kojih eden je bil star šest let. drogi pa štiri mesece.
Ženska je umorila nag prvo oba otroka, kot razvidno i z zapuščenega pisma, da ju obvaruje preti smrtjp vsled lakote v puščavi, nakar je končala, še svoje lastno življenje, key ni mogla še nadalje prenašati bolečin izvirajočih od pika kače-klopotačc.
Njen mož je našel trupla, ko s*' je vrnil na svoj dom. dvajset mP.i južne iztočno od tukaj. Žena se j" ustrelila v srce. Štiri strani dolgo pismo, naslovljeno na moža. je pojasnilo grozno dejanje.
17. pisTna je razvidno, da je pi-x čila kača Mrs. Cox v nedeljo zve čer. Rano si je izrezala z nožem, potem ko niso mogla domača sredstva zmanjšati njenih bolečin. Pri em si je oči vidno prerezala žilo Oslabljena od izguJbe krvi si ni mosrla preskrbeti pomoči. Večkrat je ufrfirelila s -puško. « to ni moglo vzl mil it i pozornosti njenih sosedov, kojih najbližji stanuje se<lem milj vstran. Skoro blazna od bolečin je uistrel'la koneeno otroka ter napravila konce tnd svojemu lastnemu življenju. Cox je delal na neki farmi. ]>ar milj od svojega doma in žena se je i)«-:-la. da tnvvta nt rok a umrlfa od lakote. predno se bo oče vrnil d<^-1110 v.
Pomembna zmaga 1 nem. nacijonalcev. |
Nemška domovina je re- 5 »ena, kajti kabinet dr. ^ Luthra je izdal odločitev, da naj visi raz vlad- j nih poslopij poleg re- < publikanske tudi mo- 1
narhistična zastava.
- ]
BERLIN, Nemčija, 6. maja. — ] Raz vsa poslopja, v katerih se nahajajo zvezni vladni uratli, bo visela od sedaj naprej -poleg nove i državne zastave, ki je č.rno-rdeče- j
t. tudi črno-'belo-rdeča zastava prejšnje nemSke monarhije, . pod katero je umrlo na stotine , tisočev Nemcev pri "obrambi'J domovine.
To je sklenil kalbinet Luthra na seji, ki j«' trajala pozno v noč in j ki je bila že tretja onega dne. j Predsednik Hmdenburg se ni hotel v tej zadevi postaiviti proti vladi.	I
Demokratična in klerikalna stranka >ta izrekli sicer svoje obžalovanje vspričo najnovejše odločitve. a bosta še nadalje podpirali vlado.
S tem pa nikakor ne bo ustvarjena nova državna postava. Tekom .sestave nemške ustave v Veimar se je odredilo, da naj bo nemška trgovska zastava se vedno črn o-bela-rdeča. Le v majhnem kotu se kažejo, kot da jih je sram, batrve nemške republike.
V ded te.ira bo videt i od sedaj na prej na vseh nemških ladjah in na vseh vladnih poslopjih zopet čino-belo-rdečo zastavo.
Zveza Reieh-banner je sicer proti novi odredbi ter je priredila protestne obhode. 11'uden-burir-4»a je osta.I trden ter izjavil, • la ne l><> niti za korak od>tctpil ou tega. kar smatra za pravo.
TaeglK-he Rrnd-.-han. organ Stresemanna. izjavlja, da ni zo petno nvwienje starih državnih barv pohikut-; .za ustanovljeni je monarhije. To se je baje zgodilo le v pr izadevanju, da se najatle pot. kako premostiti. prep?rl med politično desnico in levico ter utrditi enotnost države.
Včerajšnji razvoji v angleški generalni stavki so bili:
Industrija je po vsej deželi počivala. Nadaljne naprave so bile prisiljene zapreti svoja vrata radi pomanjkanja materijala in transportacijskih možnosti.
Izgredi so se završili v Londonu, Glasgowu, Liv-erpoolu, Newcastle in drugih mestih. Neredi so • bili omejeni v glavnem na bolj priprosta središča ter jih je zatrla policija.
Ministrski predsednik Baldwin je imenoval v o-ficijelni British Gazette stavko "izziv parlamenta ter pot k anarhiji in pogibelji." Ministrski predsednik je že povedal poslanski zbornici, da se ne bo vlada nikdar vdala stavkarjem.
Minister za notranje zadeve Sir William Joyn-son Hicks je namignil v poslanski zbornici, da bo-do uporabili čete, če bi bilo potrebno vzdržati bistvene službe.
Prostovoljci se še vedno oglašajo v vladnih re-krutacijskih postajah, in predstavitelji vlade izjavljajo, da je nekaj izboljšanja v transportaciji.
LONDON, Anglija, 6. maja.—Končajte stavko!
Ta ultimatum na delavce, ki vključuje neobhodno potrebni predpogoj za obnovljenje pogajanj, je ponovil včeraj v poslanski zbornici ministr-
PARIZ, Francija, 6. maja. — Dva tisoč delavcev v avtomobilski tvornici v Saint Ouen, pred- tx mestju Pariza, je zastavkalo v znak simpatij z an- P gleškimi delavci. To je edina dejanska podpora, d katere je bilo deležno tukaj angleško stavkarsko ll( gibanje, čeprav skuša ekstremistična delavska fe- k .leracija napotiti svoje člane, naj zastavkajo.
Frank Hodges, tajnik Mednarodne federacije fi pr^mogarjev, je brzojavil iz Londona tajnikom ,posameznih federacij, naj bodo pripravljeni na vse < ' ventualnosti. Hodges je pisal tudi M. Vigne-u, j rajniku francoske premogarske federacije.	d
Mednarodno stavko smatrajo v tukajšnih delav- v skih krogih za neverjetno, čeprav izjavlja Vigne, 1 da je povsem lahko mogoča. Pravi, da bo sklical g Mr. Hodges v prihodnjih par dneh sestanek med- v narodnega komiteja ali v Bruselju ali pa v Lon- J( donu, na katerem bodo uveljavljeni dalekosežni ~ sklepi. V zvezi s tem opozarja na zadnji sestanek s komiteja v Ženevi, na katerem je bilo sklenjeno, da je treba proglasiti mednarodno stavko.	1
RIM, Italija, 6. maja. — Pričetek propada an- z gleškega imperija vidi v sedanjem položaju L'lm- j pero, fašistovski organ.
Grandijozni fenomen pred našimi očmi v t Angliji je strašen simptom procesa razkroja, ki se { vrši počasi, a na temelju neodoljive postave.
—	Rim je potreboval štiristo let, da je padel, y in bil je Rim, a je vendar podlegel. Angleško ce- < farstvo se je uspešno ustavljalo prvemu barbar- i
skemu napadu nemškega plemena. Pretorijanci ] pa izpodkopavajo imperij, zato se je težko ustav- j ljati.
—	Mi zasledujemo z velikanskim zanimanjem^ to tragedijo zgodovine, ki ponavlja vsak milenij svoj neizprosni krog ter otvarja mračne propade , za pojemajoče ter solnčne prizore za nastajajoče
sile.
i <
OSLO, Norveška, 6. maja. — Norveška vlada', je včeraj prepovedala izoz premoga in koksa. Od- 1 plutje parnikov Bergen Steamship Line in Olsen Line so bili odgodeno vsled angleške generalne
stavke.
BERLIN, Nemčija, 6. maja. — Stališče Berlina in v kolikor je mogoče presoditi, tudi cele Nemči-j ie, napram angleški generalni stavki je stališče ^ rjtrahupolne reserviranosti. Nemški listi dobivajo natančna poročila o dogodkih v Angliji in na Nemce je napravila velik vtis način, kako obvladujejo angleške oblasti položaj. Še večji vtis pa je napravila hladna trdnost, katero kaže angleška' javnost vspričo takega ^velikanskega preobrata.. *
Vprašanje simpatijske stavke ni bilo še sploh načeto. Socijalistično časopisje opozarja na važ-' nost boja v Angliji za nemške delavce, a slednji so oči vidno bolj pripravljeni čakati, da vidijo, kaj bodo dosegli njih angleški tovariši.
Komunisti, ki si žele zadreg radi zadreg samih, se pritožujejo, da niso nemški delavci izpolnili niti najbolj elementarnih dolžnosti proletarske solidarnosti.
MEXICO City, Mehika, 6. maja. — Ricardo Trevino, generalni tajnik regijonalne delavske konference, je objavil, da simpatizira organizirano mehiško delo z angleškimi stavkarji in da mu bo pomagala na najbolj uspešen način, ki je mogoč. Rekel je, da so že pričeli razmišljati kako bi bilo mogoče nuditi to pomoč.
— Mehiško organizirano delo je moralno na strani angleškega dela v sedanjem konfliktu,—je izjavil senjor Trevino.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
h^ , ■	k>	j..1
|
Usmrčenje treh uradnikov v Moskvi.
MOSKVA. Rusija. 6. maya. — Trije vaižni uradniki fiuauoneprr. ni;.nistr-»tva, Bolin. Cepeljnvs.ki in Rabiovie so ibili iismreoni darie^ uri povvlje državne politične policije.
Wi trije so 'bili spoznani kry vim. da j^o zlorabljali od vlade (poverjeni, jim -urad z(a» pospešen je svojih laistnih interesov potoni špekulacije.
Delali so baje roko v roki > pro-fesijonahrimi špeikubuiti na moskovski borzi hi oni v LeniiL<rra-du. Številni ti špekulanti .so ro-msli pred kratkim v ječo.
\7. neke pripombe, ki je iswSa v Pas^aie Hertdd. je razvidno, da jc vztraj?il United Front komitej. kateremu Jiačeluje voditelj stavke A'ibert Weiribord. pri -voji zahtevi, da vstopa stavka rje pri posvetovanju. Tvorniearji pa so WeKborda odklonili. "ker nima nobenega, slika z industrijo in jc Msled tega "outsider".
ski predsednik Baldwin tekom dolge debate glede težke krize, v kateri se nahaja Anglija vsled generalne stavke.
— Dve različni vprašati j i prideta tukaj vpoštev, — je rekel Baldwin, — stavka premogarjev in generalna stavka. Dokler ne bo slednja preklicana, je nemogoče vsako napredovanje.
Istemu stališču je dal izraza v zbornici lordov lord Birkenhead, minister za Indijo, ko je rekel, da se vlada tako dolgo ne bo pogajala, dokler bo obstajala pretnja ustavne vlade.
Med govorniki, ki so nastopili v poslanski zbornici, je bil tudi prejšnji ministr. predsednik Lloyd George. Obžaloval je prenagljenost vlade pri pre-kinjenju pogajanj, ter rekel, da je to velika pomota Posvaril je vlado, da bo dežela kot taka stala za njo, da pa ne sme podcenjevati sile delavstva.
Postava za kontroliranje sladkorja.
HAVANA. Kuba. 5. maja. — Predsednik Mehado je podpisal ■danes jx*š.ta.vo. ki se tiče kontrole sladkorja in ki je bila pred kratkim sprejeta v poslans"ki ebor •niči.
Nova postava bo skrčila sedanji pridelek sladkorja za de-set
centov.
Predsedniku bo poverilo kontrolo inad obema prihodnjima letinama in istočasno se bo določilo tudi ikatzni za kršenje novega zakona.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
Jugoslavija:
500 Din. — S 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din: — $18.60 ' 5000 Din. — $92.00.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštna hranilnica" v Ljubljani.
Italija in zasedeno ozemlje:
200 lir — $ 9.00 500 lir — $21.50 300 lir — $13.20 1000 lir — $42.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Za pošilja t ve. ki presegajo 1'ETTISOČ DINARJEV ili pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust.
Vrednost Dinarjem in Liram ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
Pošiljat ve po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za stroška $1.—.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali 99 New \'ork Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CO RT LAN DT STREET, NEW YORK, jI	Telephone: CORTLANDT 4887.





p -	~ ■ M"	' ■
F reč i a slovenski da^jT^	TT A ^^^	A 8	I^Ui^^^Sllv^Z^^ayT^^
r Zdrulenih driavah |	■ ^ B /Jk ^^^ j /1 g	| g I /1 j	the Urated Statea. |
i Velja aa t«! leto • • . 00 |	% M M J / m L 1 • I / % S	J/ I Jf J M 5	Iaaued every day except Sun^ya S
7a r»o» ieia .... $3 00 |	V^ i ■ MA JL^w/ ^ W	A fj	^ Wal Holidava.
Za New York celo leto - $*».00 jj	|tl	* D , '
^ino-n^-^eu, >7.oo J	List slovenskih delavcev v Ameriki.	|	| | ^
TELEFON* COBTLANDT 2878 Entered aa Second Glass Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under	Act of Congress of Search 3, 1879.	TELEFON: COETLANDT 2876
NO 107 — "" "	NEW YORK, FRIDAY, MAY 7, 1926. — PETEK, 7. MAJA 1926.	VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
5«. -


npH


GLAS NARODA. 7. MAJA 1926.
NEMŠKI PROFESOR UCl KANARČKE PETI I
Mi
Novice tt Jugoslavije-
D
opisi
; Za greb popolnoma odpravil bera- n, čenje.	n<
Mi. tiii socijalni odoor v Za- J* grebni je sklenil, da se beračenje ^ v imv-tu popolnoma odpravil. Za Vl domače reveže je že primerno po-skrbljcno; za pOctporo ubožcev, ki ® imajo v ^agTcsbn domovnske pravice. po se uvede poseben socijalni dr»vek.	fc
I
VeJedefravdant Mikoli pred so- k diščem.	4	p
To doj-se prične pred zagreb- ii škim <oil'!iini atolom raizprava pro- -z ti milijonskemu kleparju Vojku t j Miko^'ipi. ki je ogoljufal Poštmo s hranilnico za vee milijonov in n potem pobegnil v Nemčijo, kjer s : o sra prijeli. Za raerpravo vlada l> med občinstvom veliko zanima- r nj-*» in «e že sedaj pripravljajo za. n vstc<pn:ee. Zanimivo je, da je Mi- h jkoVji prosil, naj bi 'bila sodna raz- T jprarva proti njemu tajna, ker da ' je njegova goljufija tko rafini- x j rana. <la bi ga mogli posmema.ti L j drugi defravdanti. To da vseka- ( kor ur bi bilo dobro. Zato naj bi j i javnost ne vedela, kako je -sle- j jpr.ril.	C
L
; Sest — do štirin jstletni otroci ^ ir^anovili tatinsko družbo. 1
V	Mr-^tarri jc bilo v zadnjem on- , sii irvrsenMi večje število tatvin v . raznih trgovinah in na trgu. Tnt-virM* je vršilo petero otrnk v st:--
j it ri od fi do 14 let. Končno je * prišla policija tatinski tol-ni ra : sled vded neparzljivo«t.; še-dletne-J '»a člana te tolpe Mu«tafa Drljo. viea. Drljeviča je policija zalo- ' tiVa v trnoteku. ko je v neki trgovini iz blagajne ukradel 1430 di- ' i na rje v.
Fantek jo takoj vso'prignal i n. ' jiz.lal tudi svoie tovariše.
! i; Gcljufica, ki govori z dušami ... J
Pred <ubotiškim sodnim stolom''
i
i«e je vršila 'Zanimiva obravnava.' |To/itelji so obdolžili Maritjo -Tati-1 , koviče.vo. da jim je izvabila pri- j. Mižno 20,000 dinarjev. 'zatrjujočJ^ jam, <ta je imela sodem 'zdb. ko j" j prišla na svet. da zna govoriti /. , (lu'anv in da bo.<r vsako njeno željo ittoolni. Obtoženka je bila ob sojena na -leto dni ječe.
Maskirani razbojniki v Liki.
V	»tajnici v brinjskem kotam < je bil te dni na "skrajno predrzen način oropati tamkajšnji trgovec in gostilničar Tomo Sertie. Ko se
| je zvečer z nekim prijateljem vrni! domov in ravno sedel pri ve-' čerji, so nenadoma stopili v sobo i, trije maskirani moški z revolver-i ji v roki. Poveizali so Sertiča. njegovega prjatelja. in celo družino, potem pa 7>reiska|i celo hišo. vzeli ve« denar in itlnuge stvari ter potem »zginil v temni noči. Doslej razbojnikov še niso i&fiedili.
Tiije zagonetni smrtni slučaji.
V	Borkoveih v Slavoniji je umrl te dni tamkajšnji občinski upravitelj Vereš. IVva dni po nje-r«>vi smrti po uanrl njegov oč". tretji dan pa še mati. V petih dneh
o bili v rodbini trije smrtni slučaji.
O Verešu. ki je bil svojedobno 1 v preiskovalnem -zajporu radi sum '
Selo Moste, Slovenija. {
Cenjeni g. urednik:
Za danes fcamo nekaj osebnih! vesti.
Na« »prijatelj Ivan jc prišel v j
pondeljek 12. aprila srečno v Ljubljano in se nastanil v hotelu Union, soba št. 99. Na Vaše in moje osetono ziaeudenje Vam moram naznaniti, da je skrajno razočaran in da komaj čaka, da se vrne zopet v krompirjevo deželo. Pa kaj hočemo, on ljubi bencin, jaz pa sveži Trak in cvička.
Zadnjo nedeljo sva šTa v Ribnico, njegov rojstni kraj, kjer že ni bil eel i h 31 let. Ker je neusni; lje.no 'deževalo, se nisiuo mogli i', sobe ganiti, ves dan je bil pokvarjen. Bili smo e;b poldesetih zvečer zopet v Ljubljani.
Ribnica spada še zna i raj pod Jl> -»o^ila vi jo iu- še sedaj ni sanift-Malua republika. A ko bo prišlo kdaj tako daleč, prideta kot pred sednika g<r. Anko, ali pa Štamfel-( ov Francelj Mpoštev.
Hrat enanega rojaka Mr. Leo Kukarja v Gilbert. Minn., g. Janko Kukar. ravnatelj računskega oddelka pri ljubljanski finančni delegaciji je bil zadnji mesec na lastno pr šnjo upokojen. Račun-«•'co uradnrštrvo se .ie poslovilo od njega in mu priredilo dne 1. aprila v Ljubljanskem dvoru po.slo-vilno odhodnieo. katera pa je bila bolj časten večer.
Kako jo bil spoštovan in či-lan, ču!o s<* jo iz neštetih prisrčnih nagovorov in napitnine. Vsepovsod so slavljeneu nazdravljali kot i-ki enemu, dobremu in zanesljivemu stanovskemu tovarišu, od-likujočemu >e z vrlinami, ki si je ž njimi osvojil takoj srca vseh kjerkoli se je pokazal.
Tako daleč je vse lepo in dobro; a pokojnina za moža. kateri je bit v činu polkovnika, je tako ničla, da Vam raje znesek zamolči m.
Prihodnjič kaj več.
Pozdrav!
Va§ JoZa.
Farrell, Pa.
Zgradba slovenskega delavskega z veliko maglico. Ako 'br vre-ag z veliko naglico. Ako bo vreme ugodno, bo Dom še ta mesee pod streho. N'aši rojaki se jako '-mima.jo za gnaklhjo. V£&k večer, po končanem delu se zbiramo, da malo pregledamo, kako se de-ia. Malo pokramljaano, malo po-kiJkamo, pa je nqč. KljftA temu pa tlelo veeno hitro napreduje. Nek rojak so je pošalil. češ. fantje hala bo narejena prehitro, ker ni še potrebnega denarja. Ako bomo obiskali naše rojalke za delnice, naj nam opro*te. ker svota še ni polna.
Morali bomo še agitirati. da se do bi dovClj moči. Kdor še ni delničar. na-j ]M>starie t-akoj. Zanhija pogodba je bila podpisana za napravo elektrike aa ceno .+767.48.
S tem so vse večja dela oddana. najmanjša bodo pa na prihodnji seji oddana raznim odse-kom. ki bodo ukrenili vse potrebno. —
Dne 15. maja se vttsi veselica v s-tarrh prostorih- v kocri*t Doma.
Pridite vsi, ki Mam je za napredek nase. naselbine.
Delavski položaj je bolj srednji, tako da bogati ne ibomo ne tako hitro.
Bratje delničarji, delajte in agitirajte zaj nofve delničarje. Vsa-
| Zvečer je minister francoskemu j^ostu na dam. piriredal intimen dine, katerega so ae udeležili tudi nekateri člani vlade in akademije znanosti tetr rektor in več ^rofe-
nje. da je z.ažgal hišo. krožijo ra^ novrstne včs.t.i. Osmnnjičen je. d;v je i>ovzročil celo vrsto požarov. Splošno -e domneva, da so umrli vt>i tiije nenaravne smrti.
Koliko se producira in popuši tobaka v Jugoslaviji.
V naslednjem navajamo nekoliko 7« ni m i vili podatkov iz letošnjega državnega proračuna, »z katerega je razvidno, kolika je produkcija tobajka v jug. državi in koliko dajo -državni blagajni ■zaslužiti pušilei. Za tek. leto se predvideva iprodukeija tobak;.. smodk in cigaret v naslediljiii množinali: ">,7800.00 kg tobaka iii sicer 2000 kg tre:binj-'kega. 2000 kg vaiilarskega. 240.000 kg mo-ravskega. riOO.OOO kg zetskega. 4 milijone 200.000 kg sav-kega in SC0.000 kg donavskega tobaka Tcbak je ves križan.
Proizvajajo ga tobačne tovai-ne v Xišu. Sarajevu M<«-tarju. Trav-uikrj, Banjahrki in v Ljubljani. Cigaret se proizvaja 2,904.030.000 komadov in sicer: Jadram 1 mil»-io?i komadov. Kosovo 4 milijone ^uiuadija ."» milijon v, Vanlar 7S0 milijonov. Neretva 5 milijonov. Morava ~>0 milijonov. Z<'ta 1 milijardo in 260 milijonov-. Sr.vn 782 milijonov in Karagjorgje 4 milijone.
Cigarete značke Rregalniea. Krka in Drava se letos ne bodo proizvajale, ker je še precej stare zaloee Sniodk se bo letos iz-delalo 36.220.000 komadov in ct'f^: ve ga lit a.s 600.000. trabuko 2.C60.CC0. "brrtanlka 600.000. oq> -i;h 1 milijon 920.000. kuha 4 milijone. vttginija 3 milijone 6Q0.000 portoriko "> milijonov. !»ra<il';k j600.000. virginio/.a n.2CO.OOO |me:anih inrrcemskih 12 milijonov | in kiatkih domačih 24.000 koma-{dov. ^modke -e izdelujejo v l.jub-j ljani. Senju in Zagrebu. R '.—/en jte^a ^e bo letos protliiciralo 140 j t.isoč kg takr cvanih <£k!oba.-" in . 17200 kg tobaka no-ljanje. f>b I tal \o ogromni produkciji tobaka icicra-let in smodk ima prav lep dobiček država in primeren zaslužek 1 rj'filcanti. katerih je v Sloveniji približno 2000.
Produkcija cigaret narašča o<l leta do leta, (ločim konzum -modk ! polagoma pada. i
Kralj v Tivatu.
Po svojem povratkiii s Cetinja sc je kralj Alc>k>ander z dvorsko ".snito na torpiljarki št. ."> nenado-' i mr, pripeljal v Tivat. kjer je pro-jgledai arzena 1 vojne mornarice, lepi mestni park ter meste sa-• mo.
TO BO UGAJALO
VAŠIM OTROKOM
otrokom ilajte veekrat Uuukomult. lle-1 kli vam 1mhI«»: ".Mat!, meni u^aja ntle - ko •/. Uunkoui.iltoiii. liaš tak "n>ko-ladni okus" ima kot jujaeo v io«"it-nieali soile." I»a>te ^a jim lahko takoj Ueiua in jNile^t»*^a tako mal<» stane. Trelia vam je le "lati žlico Uunkuiualta v ko/.arer leilein»mrzlega mleka ter zmešat i v shakerju. Itaz-' j retlči se takoj. Vprašajte proUajalra.
—Adv't.
Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov.
Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
po
4%
Obresti vam prično teči že od pfvega maja naprej.
*
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
< - \ ; * ■ • . . ^
ii ll i k........... ,	„■„,,	,	^
Peter Zgaga
^L.
Iz Mo«kve poročajo: Na |>ove-Ije tlr/.avne politične policije so tukaj usmrtili tri važne uradnike finančnega mknLstmtva — Volina. Cepelijoskega in Rahinoviea.
Uradniki so izrtihljali svojo službo s tem. da s<> š^ieknlirali /. držfivnim denarjem ter spravljali dobičke v svoj /.ep.
Bili >o v zvezi - poklicnimi špekulanti na borzi. Dcvsti teb špekulantov jc dala vlada zapreti. *
To je kratko, tod« zanimivo in značilno jx>roeilo. Dokazuje namreč. tla ni bo^ijševiška vlada tako /a luno kot bi jo hoteli nekateri predociti.
Precej za lnno .so i>si tiste vtn-de. ki po\tsean mimo trj>e. ko njihovi vijši nrrtdniki špekulirajo >. ;lvžavnimi skladi ter opravlja Jo dobičke v svoj lastni žpe. Pravzaprav vlade ne. ampak njihovi dr-
zavlji'jii s»» /a luno.
*
Ko je bilo vojne konce, so Nein-ci že	navidez pomeilli v se o-
-t'linke žalostne ee^ar-ike s^avc. ('lani kraljevskih družin st» iy.tru-bili svoje službe, kajzer se .]'' Bi:maknii v Doom, in -najjliMj mo narhistieiia drži va se j(. preko nori prelevila v republiko, kateri je načeloival pripro«t sedla*
Bbert.
Po EUerlovi smrti se je pa za eel širiti monarlr-tieni jee ter presranjati rointblrl-.ansko lisico v/ brloga.
Predsednikom nemške republike je bil izvoljen bivši koinrn-datit nemške arina le llindenbnrg.
Nemški prestolonas;leilnik se je vrnil v Nemčijo. Člani kraljev-kih družin ^o /.aeeli dobivati težke penzjone.
Te dn je I>il<> sklenjeno y Nem-"-iji. <1 n bo poleyr sedanje republikanske r-rno-rdeee/.late zastave vihnJa t!'-li bivša kajzer-ka čr-no-belo-rdeca.
Tako <-<• bliža monarhistieni Nemčija pol.i^oma svojemu cilju.
Ne !>o doljro. ko bo -uveljavljena odredba, tla nioa-a predsjedni-k-i nemške republike Ilmdenbnr-pri vseli sprejemih ii' nastopih spremljati bivši nemški česa r.
In pozneje bo odrejeno, da mora cesarja vseporvod opremi , a t i Ilitulenburir.
*
Mlada mati ><• je iz.preha.jala s vojim triletnim sinčkom po pai-ku. Kent se je zanimal razne živali, posebno p«: za štorkljo, ki jt stala v veliki jrajbi na eni nogi.
—	Mama. kaj je to? — jo je vprašal.
—	To je štorklja. — se je ^a sil odgovor.
—	Ali je huda?
—	Nič ni hud«:. Nikar se je ne hoj. Le bližje stopi, saj moškim ni n» napravi.
*
Statistiki so tlojrnali. da umr«* v Rusiji vsako leto nad (»000 <»-seb vsled zavživanja škodljivega žganja.
Amerika se je lumzela tudi tej
slabe evropske navade.
*
.Modennt ženska cestna obleka staaie pniblžuo petindvajset dolarjev. Moderna plesna obleka pn sto petindvaješet.
Razloček je le. da je v moderni ^letsni obleki za polovico manj bfcj ga.
*
Francozi imajo svoje križe z Marokom. Italijani z Mussolini-jem. Nemci tz »bivšim kajzerjem. Ameirika sfpro/hibicijo, socijalwti s kapitalisti, ameriški Slovenci -s
patrom Ko veri o.
*
Angleška vlada je dala aretirati angleškega komuni-st ičnega voditelja S. Safclatvalo.
Te dni je bil obsojen na šestdeset dni ječe.
Če mifeli angleška vlada, da se bo sedanji indnstrijalni boj že po šestdeseti dneh končal v njen prid.^e najbrž preeej moti.
i mšmM
.V V v- .-	Ji., iii- ■
DEMASKIRANJE
Angleška vlada je fderila svojo m<^iko šapko. Lat^gnila je zo-1 pftt svojf kajpitalKtičjie kremplje ter {»oživlja na boj. O pogaja-! niih ne more biti niti najmanjšega govora, dokler sc brozjxygojoin ne umakne paziva na generalno stavko. Veliki oddelki e<?t. o kate-j r>h ne jc izjrvo izjavilo, da -so 'bili vpoklicaaii le za vzdržanje "reda", bodo uporabljeni sedaj, kot je rekel notranji miniver llicks v. parlamentu, za vzdržanje obratovanja velikih >*ki«ptns4rih industrij J To se pravi, da s« je lotila vlada organiziranja, stavkokašrtiva v naj-j večjem abseg-u. V sredo zvečer je zaplenila vlada tiskarno edinegi 1 delavskega dnevnika "Daily Ilcrakla", ker se je nameravalo tam urej«va£i in in tipkati sUkMkarnki l >t ' The British Worker". Baldwin m Hicks pa .sta se morala zopet umakniti. Par <ur pozneje s*ta zopet oprostila Herald poslopje s t iskan no vred in stav/karski organ je zopet Lahko izšel.
Razpoloženje anglctikega delavstva je vsaj najvklez izvrstno. Težkoče ne oUsKajajo v tem, da se vzdrži delavce na stavki, temveč da se (prepreči šc vedno zaposlenim, tl«^ bi prctliitro zapu^itili delo.
Angleški delavski voditelji doaie strani, Henderson. Tboinas in Ramsay MacDonald m neprestano prizadevajo nfcflpotiti vlado k koncesijam, ki bi jim omogočile javno delovati za kompromis. Na fcreco pa je stalušee v hade tako očividno izzivaiuo in odklonjevahio. da .sc morajo izjaloviti vsi ti prcdča-ni posredovalni ixwkiiKs«.
Angleško delavwko gibanje je naipra.vilo velik korak naprej, ko je bidenilo odrediti geaieralno stavko. išoli-dariK)^ delavskega ratz-reda je stavilo nasproti ka])italistični fanlangi. C'c sc bo posrečila j ta velika odredba, če bodo angleški -podjetniki prisiljeni 'popustiti, in če bo moral angleški rudniški kapital umakniti svoje nesramno visoko «krčeoje plač. potem bo etopila generalna stavka na 'jkat- I šje kot no\o, n»4ivt>uo bojno orožje. To raeuane Baldwin, to razume-j jO anglmki vel epod jetniki in rad i toga Mavljiajo sedaj v.se na t^no karto pi-oti generalni stavki ki jili ogix>ža.
Zmaga ah i>oraz ita odvisna od dveh faktorjev; trdnosti au-proletan-ijata in praktične solidarnosti dmgiii deLavnib raatredov. Če ae bo poešJeeilo vodstivu .stiavke ohraniti v vnstaii one. katere je pozvalo na stavko; če bo dokazalo, da Lnhko dobi zoqjct in zopet nova ojačenja ter ohromi nadaljne industrije, se bo morala Tfllada. umalaiiti. Par tisoč ali stotisoč prostovoljcev, kamere se je pripravljttk) tekom številnih mefcecev in ki naj bi tvorili neke vrnte : tehnično pomoč, ne i>onienja prav niče ar, če -bo zrl orgaaiizirani proletArijat na njih prizade va nja .s -prek risanim i rokami. Želeaii-škegu osebja ni mogoče v teku par tednov izučiti in trenirati. In-imirjev, pump^čev in elektrwarjev ni mogoče nadomestiti preko noči. Xa/iaoj. se bodo stavili na razpolago, a nikdar v zadostnem ste vlu, da izpolnijo veliikanske vrzeli, katere je ustvarila generalna
Angleško strokoAtio tunij.4io gibanje se je v zadnjih par letih obroilo na levo Ktrau. Ima voditelje, ki niso le pripravljeni iia boj. tem reč se Hodi zavedajo wvojih ciljev.
Undi v dnugjh deželah je opaziti slična gibanja, le v Združenih državah stoja delavsko gibanje na .strani. N'aši Green tu Lewi si hodijo krog važnih vprašanj kot mačka krog vrele kaše ter se, kot naprimer Lewis, Nploh ne izražajo "za javnost", ali pa se izražajo kot William Green, tako delfiško. da mora biti elovek že pravi žrec, da ve vsaj deloma, kaj hočt' povedati 1a vrsta delilvsikili voditeljev.
Green, ki sovraži iz dna svojega srca napredinost angleške<ga ^nokovej^a gibanja, je sicer milostno priznal, da so pritobžbe a.u-g{tškiU premogajrev icpravič-ene. Obenem pa je tudi izjavil, da "ni mogoče tukaj i^orabiti njih metod".
— Ameriška dekrvvka federaoija se je pwavetila politiki med-sebojnfli ix^jaoj, mezdnih dogovorov ter ustirajanja pan teli dogovorili. Te wvoje politike bo nikdar zfpustila. Potom tstrogega iz-vede«jft svojih obligacij je dosegla velike u-spehe. Po mojem mnenj® bodo avtale rse organizacije, ki so se pridružite Ameriški delavski federaciji, z\*este temu programu.
Takcy nhUo pa je priznak da so nuanere v evropskih deželah bistveno drugačne m da je vsled tega mogoče opravičljiva kaka druga, politika. f
Iz tega je razvidno, da se je piačelo nekoliko "daniti" celo v aknajpaj* dewiem 'krilu Ameriške detaafeke federacije, \-spiico ez-kuaooj zadnjega ^asa iu posebno sedanje angleške generalme stavke.
"	1	1 111	1 1	" ■■ 11 ■■»■■■ ■	»lin ■■	II ...............
Profesor Haumant ▼ Beogradu.
jZnani prijatelj našega naj-oda Emil Haumant, profesor pariške uaivence, ki ae ie nekoliko ča&a mudi v Beogradu, je posetil ministra pwhtcte Mišo Trifonoviifc te r doigo Časa, cM al ž njto. v na
ki najmanjši dar >e hvaležno sprejme.	j;
Veselice so bodo vršile vsako S ilrugo nedeljo do preklica.
Prank Kramar. S
j'
Baxberton, Ohio.
Pril-oženo vam jx>ši!,iaaii 3 do-j. larje »za poletno naročnino za j Glai Narola. Po daljšem prev-l i «la:icn s<sm j^iše:! do zaključka,! i da je G. Na. /a delavce najboljši list. Ni verski, kakor trudi ne političen, da bi sp prepiral za kake cilje, ki so nedoKegljivi. O C«. N. edino moram reči. da je pisan kot !<"as zahteva. Tut je dobiti vsako-' vr-tne ?4ovenske liste in tlndl str.-! ! i c kraj kili nam ne primanjku.r»* | j in r-ital sem tudi že vse. toda le G. N je ]>ravi.
I	Kaj pa /. "Vodikovo družbo?" 'Tudi je/ sem prejel od brat. ki i je žnpan v Zapreki in tmli nekak
zastopnik te nove družbe, nek«1
■ papirje za nabiranje rtairočil /a j
|ti>te knjige, ki jih ho t.', nova'
( u : ži)a izdala. Pravi, da naj posikn
, >iin dobiti v^aj sto naročnikov.
Njemu je lahko tako pisati, ker ' , , ..........I
II	ukajsiijui razmer ne pozna, m si
j tudi ni-ifm dr.jal mnogo pozorno-i -1 i na to. Sedaj pa vidim, da je I G. N. prevzel zastopništvo za Ame riko. ^'e bo mogoče, pomagal bom xr rri agitaciji, piv pa je dolžnost vseli za.siojMiikov Ci. N . da se po žurijo zato. y Barbertoniii m* nior-da ne dobi 100 članov, toda n«--k'^j jih bo pa že.
To je. }rrnv. da bomo že vsa; enkrat prišli do d^'w-ih knjig. Vodnikova dnn;tl>a ho izdala 4 obširne knjige, ki bodo trotovo vred-j ne dolarja.
Pozdrav!
Delavec.
Politični položaj v Varšavi.
VARŠAVA. Poljska. G. maja. Predsednik poljske republike j" sprejel ve era j resignacijo kabineta. kateremu je načelo val grof Skrzvivški.
Usodepoln prepir med mladima zakoncema.
2KIetni trgovski rtftlužbenec Obrle na Diuiajni in njegova 20. letna žena sta sicer še malo časa poročena, kljub temu pa je 'bil v zadnjem .času med njim« rnvs in kavs na dnewneon rodu. to pa i', ••nostavnega Vzroka, ker je bil Oberle že nekaj časa brezposeln. Te dni je ovadila, mlaK.l<a žena svo-jesra moža radi nevarne grožnje. .Mož je bid aretiran in \itaknili sn !ja v preiskovalni zai[>or. Zato .:< je revanžrral svoji ženi s tem. da io je ovadil po izkušenega umora in odprave ploda.
Zaslišana, je l^eopoldina ])rizna la. da je odprla eno zadnjih noči plin. trdi pa<. -d»a je storila to v samomorfilne« namenu, da je s
tem ogrozila tudi življenje svojega moža in njegove ma?ere pa da ni mislila.
Pi av tako malo k<*t ta izgovor, j je držal izgovor glede odipr£A'e nloda. Leapoldina. tse je izgovarjala na svojo taščo in neko babi eo. Konec je bil, da sede sedaj v hiknji rateven Oberla tudi nje<g*-va ženica^ njegova ma/fl In neka
Tiflhipsi
L GLAS NARODA 1
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president._ Lonia Benedik, treasurer.
Place of buainem of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St.,_Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
•'GLAS NARODA"
____"Voice of the^People^____
Issued Every Day Except Sundays and Holidays._
Za celo leto velja list za Ameriko	Za New York za celo leto $7.00
in Kanado ..........................$6.00	Za pol leta .......................----$3.50
Za pol leta__________________________$3.00	Za inozemstvo za celo leto ....$7.00
Za četrt leta______________________$1.50	Za pol leta.........................— $3.50
_ Subscription Yearly $6.00._
Advertisement on Agreement._
**Olas Naroda*' izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proeimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ^_ najdemo naslovnika. ____ _
"GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876•_
UNOCRWOOD A UNOtRWOOO. «._(._-
f
Xeiubk.i proj'efcor Karl Reich, ki se peča .s fptbčjerejo je naučil šestnajst kanarčkov peti v zfooru razne melodije. Pred kratkim jo naiwtopil s svojim "zborom" v nekem berlinskem gledališču ter izzval beliko senzacijo.
AMERIŠKA ZGODOVINA V MAJU.
II.
IZ ŠPORTNEGA SVETA
J^^fP^Seč-:
T^kem v Whafe Sulj*iur »priugs. W, Vi., .so .se udeležili najboljši ameriški igralci tenia«: Francis T. Hunter, Vincent Riefoards, H. Chapin in W. T. Tikleu. Pri tekmah *ta zmagala sred-i dva.	*	'
w
Ce ste se naveličali
navadnih . . .
s
I.
t/
T\J AVADNE kakovosti .so človek hitro najveliča ter se ne zanima več zanjo. Edinole, če ima človek dalj ča.sa nekaj nenavadnega, se mu priljubi.
To najlažje opazite pri hitrem dviganju in padanju gotovih cigaret.
Seznanite se s
Danes so proslavljane, jutri pa že
pozabljene.
Ilelmar je pristna cigareta, ne pa navadna. Ko jo enkrat poskusite, ste dobljeni. Kajti niti čas, niti navada ne moreta uničiti neprekoslji-ve kakovosti te nenavadno dobre cigarete.
helm ar
Kraljico izrednih cigaret
Mirovna pogajanja v Maroku.
danje omenjene zbirke, 1. 1871 pa njegov spis "Democratic Vistas", v katerem propagira karakteri-čno ameriško demokratično literaturo in odgovarja svojim kritikom. V .slabem zdravju živel je deset let v Camdenu, X. J., pri svojem bratu. L. 1876 je izdal .stoto izda nje svoje zbirke 4'Leaves 'of Grass". Zbirko svojih del v prozi je izdal pod imenom "Specimen Days". V zadnjih letih svojega življenja si je .sam zgradil hišo, v kateri je umrl dne 20. marea 1892. Whitman je v Evropi najbolj poznani ameriški pesnik. Njegove pesni so bile prevedene v razne druge jezike.
S. C//.;
Njena prijateljica.
Usoden skok z vlaka.
Logar Adam Dnnnaai iz Veli-nja v Bosni je na postaji v Bo. sanMkem Novem skočil iz vlaka, ki se še ni bil ustavil, tako nespretno, da se se je sprožila njegova puška in ga je naboj zadel v prsa. Pri tem je Durman prišel pod kolesa, ki so mu odrezali obe nogi. Prenesli so ga v bolnico, kjer jc kmaAu nato umrl.
POZDRAV.
Pred mojim odhodom v stari kraj še enkrat (pozdravljam in se lepo zahvaljujem svaku Francu Mikuš in sestri Gabrijeli ter rokom Franku Mele in Franku Grebene iz JoJinstowma. Pa». kater: so me spremili do kolodvora. Posebno pa 'poedravtljam svojega svaka Steva čopa in sea tiro Antonijo ter mojega brata Johana J«ur-jevčiča in njegovo * družino v Central City. Pa.. Somerset Co. Na veselo Svidenje v kratkem!
Matevž Jurjevčič, na potu v Rakek « " Aqui-tania".
• ••■>. r ■■ itEL •	1 .biSt . . feat!-
Osebno jo je sicer poznala že od prej .Kaj vem. ali so se .spoznale v šoli ali na plesnih večerih. Kar tako mimogrede. In šla je potem vsaka svojo življensko pot.
Srečavale so se pa tuintam. — "Kako pa kaj."' — "Pa ti.' —" "Saj veš, mož pa otroci, šola itd." — "Zbogom!" — "Adijo no!" Ali: "Kje si pa pustiš delati obleke.' Veš, da si tako elegantna!"— "Ej, beži no. Saj veš, če nimaš moža, .si ga moraš iskati."
In dolga leta so bila sporadična vprašanja — ista.
Dolgčas ali prevelika neobremenjenost z delom pa sta ju končno vendar zedinila. Sicer pa kalen passant.
Leta in pa večno isti dnevi razpored zbližajo tudi heterogene značaja, da se takorekoč preko noči amalgamirajo v — prijateljstvo.
"Kam pa greš popoldne.'" — "Saj veš, kam. Pa pridi še ti!"
In prišla je. Elegantna, Ha je nehote izzivala nevoščljivost. Čeprav to ni hotela.
Ker pa je pravo prijateljstvo tudi požrtvovalno, ji novodošla ni ranila ženskih občutkov s preobilnim podčrtavanjem lastne elegance in njene skromnosti. To pride vse sčasoma. Tako nekaka — po kapljah.
"Ali si že videla ougavo z njeno bubifrizuro ?" — "Kaj ne. da ji pristaja i^Dajva še medve poskusiti!" — "Ne bodi no; kaj pa misliš!"
Tako nekako — jw> kaplji jo je imela prijateljica in ona.
"Kaj pa tvoj, kaj.' Veš, kaj sem slišala o njem ' Oh, ti po* era, kakšni so moški!" — "On me ima rad, saj se že pet let poznava." — "Poznava, saj, ali kaj ima ta vse na vesti!" —
Tako po kapljah ji jc zagrenila objem z onim, ki jo je — oboževal.
lil rastlo je ter se večalo prijateljstvo toliko požrtvovolne družice. Dan za dnevom sta si bili neizogibni.
In prišel je dan njene slave. In ni vedela, prej tako skromna v prijateljskih odnošajih, kako bi jo počastila, kako bi kvitirala njeno naklonjenost. Kakor je to že običajno pri dobrih dušah.
V, hipertrofiji prijateljske ljubezni sta se ves dan do i>ozne jutranje ure v družbi prijateljev in prijateljic naslajali ob melodioz-nih zvokih svoje govorice.
Ko pa je osnui njegove slave dan. — je pozabila nanj, ki jo jc toliko ljubil.
Deset milijonov škode na zagrebškem kolodvoru.
Te dni je prišel v Beograd direktor želzniijke direkcije v Zagrebu, ki je prometnemu ministru ^poročil, da je priskava glede manipulacije s premogom na zagrebškem 'kolodvoru končana.
Zagrebške "Novosti" <doznavajo. da znaša škodaw ki jo trpi država vsled neracijonalne manipulacije s premogom, približno deset milijonov dinarjev. V Zagrebu so kmpovali več premoga kakor so ga rabili; zlagali so na o-, sramne kaipe, ter nporatrili vedno i le nove dobaye#
prost mavzolej, kakor naletiš na-nje vsepovsod v severni Afriki v raznih oblikah in .velikostih. Svetnika čas-te kristjani, muslimani, pa tudi Židje. Zato upajo, da bo Ja-noz Krstil i k ali po domače Sidi Jaha ben Šun. kot vsem trem vera m glaivni svetnik, zvesto čuval
i
(nad pogajanji in jih kmalu pri-j vedel do zaželjcnega cilja. Seveda, Francozi in Spanci po svoje, Kabili pa jk> svoje.
! —*
! STROKOVNE ORGANIZACI-| JE V ITALIJI
j Benito je uničil n potezo peresa na zunaj vse strokovne organizacije. Sadov pogodb z organizacijami delodajalcev so deležne le fašist o vske organizacije; domove strokovnih organizacij so fašisti kratkomalo zasedli ter jih prepustili svojim organizacijam z in-Iventarjem vred. Njih pi-arne m t uredništva j»a so zasedla oblast-jVa — seveda na povelje fašistov. S talkini post o pati jem hočejo sploh ubiti vsako gibanje delavcev. —? , Toda Mussolini bo v tej bitki go-, tovo pogorel. Njegovo postopan-jr spominja na divjanje Bisraarcka proti socialističnemu gibanju v ( Nemčiji. Fevdalizem, ki je bil v I tisti d oh i v razpadu, sploh ni bil sposoben, da hi se bil poglobil v i dušo v>iajajočega delavca, kateri je eaftteval zase pravic do človeškega življenja. Enako je bilo z meščanstvom, katero je stalo pml i vplivom aristokracije, Aristokrat Bisniarck je menil, da bo ustavil j gibanje zatiranih z zakonom in z nemškim "Es ist verhoten!" — Sel je Bismarck, propadla je od ,njeiga zamišljena in osnovana ol»-jlika nemške države. duh preganjanih delavskih voditeljev pa So i danes vrvi med masami in jili vodi do novih napredkov. — Ista ir-sod« čaka bivšega proletarča Mus-salir.iija. — Socijalisiične orrgani-tsacije naprimer obstojaijo z oc.i-': rom na Mussolinrjev delavski za-ikon le kot postavno nepriznane j de facto organizacije. 7.a enkrat 1 *o rcizptfščerne vse krajevne organizacije in tajništva. Njihove dolžnosti in funkcije opravljajo od centrale določeni zaujvnHkif. Za vse lokalne organizacije je namreč ustanovl jena skupna zveza. — Organizacije imrjo skupno strokovno glasilo, katero izhaja vsakih štirinajst dni. Eksekutiva teh trakovnih organizacij ol>stoji rz |3 mož. Isto pot morajo hoditi tu-1 rl i druge organi izac i jc. Ne more tajiti, da« ni prinesel Mtissolinijcv udar zmešnjave med delavstvo. Neodločni so odpadli, jedro pa je vendarle Ostalo pri svojih organizacijah. pripravljeno, da vrši agf-tacijo in organizacijo od moža d«) moža in da ne bo nikoli klonilo duha pred nasiljem.
Cestni rop v Bosni.
—:—
Na ceoti med Bugojnom in Ku-prešem je bil te dni izvršen drzen cestni rop. Razbojniki so pri belem dnevu napadli seljaka Suči-čai z Livna, ga oropali za 18C0 dinarjev ter ga povrh še grozno pretepli in težko ranili.
Orožniki so aretirali nekega Dušesia Poituhoviča in Abeza Ka-nepatiča. ki sta zločin že priznala.
ADVERTISE in GLAS XARODA
NAJDALJŠI PODZEMELJSKI KANAL
l/NDCriWO*« A UMOCMWCM, N. t.
V namenu, da napravijo Manseilles za najvažnejše pristanišče Južne Evrope, "Zgradili 'podzemeljski kanal do Port de Bone. Kanal je dolg 7120 metrov. 15 metrov visok in 22 metrov širok.
aČŠL
IZ. maja 1918. — PRVA REDNA ZRAČNA POSTNA ZVEZA. Prva poštna zveza na svetu potom zrakoplovov je bila tega dne o-tvorjena med New Yorkom in Wasliingtonom. Prva zračna pošta je vporabila 3 ure in 20 minut, vstevši postaj 6 minut v 1'liiladel-ph i ji. Poštna pristojbina je znašala 24 centov za pismo.
20.	maja 18G2. — PREDSEDNIK LINCOLN PODPISAL HOMESTEAD LAW. — S tem zakonom je federalna vlada ustanovila |»ogoje za oddajo javnih zemljišč. Po federalnem zakonu vsak državljan, moški ali ženska čez 21 lc< starosti, oziroma ino-zemec, ki ima prvi papir, more postati posestnik komada javnega zemljišča (homestead) v obsegu 80 ali 1<K) akiov, pod pobojem da &tauuje na tem zemljišču in ga obdeluje. Homesteader postane potem popoln lastnik. Feedralna vlada je postala lastniea te javne zemlje na tak-le način: trinajsto-rica izvirnih držav je prepustila federalni vladi približno 2G0 milijonov akrov; potom nakupa od Španjske, Francije, Mehike, Tex_ asa in Rusije jc federalna vlada postala lastnica 1580 milijonov akrov; .skupno javno zemljišče v federalni lasti je znašalo torej 1840 milijnov akrov. 1'stanovljen je bil General Land Office v Washing-tinu, ki nadzira oddajo javnih zomljiš«'-. V vsakem kongresijonal-nem dUtriktu se je porej nahajala podružnica te federalne centrale. V zadnjem času pa se je število teh podružnic znatno skrčilo. Razlog pa je ta, ker je dandanes ao preostalo h' malo javne zemlje, primerne za homestead.
21.	maja, 11)02. — USTANOVITEV PRVE KUBANSKE VLADE. Tega dne se je ameriška voj-•ska in uprava umaknili iz Kube in predala otoke v roke novoizvoljene vlade kubanske republike.
24.	maja 1819. — PLOVBA PRVEGA PARNIKA PREKO OCEANA. — Tega dne je parnik "Savannah" odplul iz Savannah, Georgia, v Liverpool. Bilo je to prvič, kar je parnik preplul atlantski ocean. Vožnja je trajala 22 dni. Parnik je bil mala ladija 350 ton in njegov parni stroj je vselioval 90 konjskih sil.
25.	maja 1803. — ROJSTNI DAN EALPli WALDO EMERSON A-A, ameriškega pesnika in misleca. Rodil se je v Bostonu, Mass. Ob smrti očeta je bila njegova vzgoja v rokah matere, visoko nadarjene ženske, in očetove sestre, Mi>.s Marv M. Emerson, katere še obstoječi spisi so baje j«ko sličnj nečakovim. Emerson je Izhajal latinsko šolo v Bostonu in kasneje Harvard univerzo. Po dovršenih študijah je |>odučeva] v šoli starejšega mu brata in 1. 1823 je začel bogoslovne št tuli je. L. 1836 je izda! prvo in morda najvažnejše svoje delo "O naravi". Nekateri enakomisileči prijatelji so se redovito shajali v Emersenovi hi.
ši in so kmalu ftostali znani pod imeuom "transcendentalne šole". L. 1844 je bila obledanjena prva serija Emersonovih esejev in 1. 1844 je sledila druga. Istega leta je on bil »ioiistanovitelj revije "The Dial", glasila newengland-ski transeendentalktov. Objavil je v tej reviji več kot 40 spisov v prozi in stihu. Kasneje je Emerson postal urednik te revije in je vodil, dokler ni prenehala izhaja-'ti. \mt 1847 je vdrugič obiskal Angleško in posledica tega po.tovanja je bila knjiga "Angleške poteze". L. 18G0 je izšla knjiga "Conduct of Life", serija študij o kulturi, vedenju, sili itd., katera dela ,so za več kot generaeijo bila mero-dajna za Etnersonove učenike. Ob koncu Civilne vojne je izdal svoj "Mayday" in druga dela. Umrl je 27. aprila 1882.
Emersonovo vodilno načelo je njegov odločni iudividualizem. Karkoli ovira popolni razvoj posameznika, treba po Emersonovem naziranju smatrati za zlo. Kakor pesuik ni Emerson imel mnogo zmisla za metrično harmonijo, ali nekatere njegove pesni, kot n. pr. "Rhodora" ali "Days", so popolne. Radi zmislene vsebine svojih pesni on zavzema odlično stališče med ameriškimi pesniki.
30.	maja. — MEMORIAL DAY. — Navada, da se okinčajo grobovi vojakov 30. maja, je začela proti koncu Civilne vojne. Praznik se zove tudi Decoration Day, dasi uradno ime je Memorial Day (spominski dan). V nekaterih južnih državah pa proslavljajo ta praznik ob drugem dnevu, tako Georgia, Florida, Alabama in Mississippi due 26. aprila in North in South Carolina due 10. maja. Razlog je v tem, da je na jugu vse v cvetju že koncem aprila, radi česar se ta dan praznuje mesec dni poprej.
31.	Maja, 1819. — ROJSTNI DAN WALT WHITMAN-A. Ta proslavljeni ameriški pesnik se jc rodil v West Hills iia Long Isl_ antl-u v državi New York. Iz šole je izstopil v 12. letu in postal
J je črkostavec in vaški učitelj. Razvil se je potem v časnikarja in 1. 1846 postal je urednik dnevnica "Brooklyn Eagle". Po kratki i odsotnosti v New Orleansu povr-1 nil se je v New York in prevzel uredništvo lista "Freeman". Skupaj .s svojim očetom je gradil in prost a j al male hiše za stanovanje.
Prvo njegovo literarno delo so ( bile nekatere navadne pripovesti. L. 1855 pa jc izdal svojo proslavljeno zbirko "Leaves of Grass" ' (Tra vno listje), ki je vzbudila . mnogo krika radi svoje revoluci-jonarnosti iu svojih nerimauih stihov. "Whitman the poet" je postal njegov splošni pridevek, ali , mnogi .so pristavljali "the mad poet" (blazni pesnik). Od 1. 1862 do 1865 je bil Whitman uradnik I v notranjem departmentu federalne vlade. Kasneje je bil v ura-jdu generalnega pravdnika, kjer je (ostal, dokler ga ni zadela paraliza, radi katere je moral ostaviti , službo. L. 1867 jc izšlo drugo iz-
___GLAS NAHODA. 7. MAJA 1926.
ZANBQVI IN KORISTNI PODATKI
kan^H^V IRftfnitlM IWYIMi —* iumiir StarsaM«)
Pri *>edanjih pogajanjih med zastopniki vodje vstaških. Riffov. ccv Abd el Krima in delegati
v	I
Francoteov in Spancev stopa v ospredje Udžda. kjer <so se začela podajanja. Udžda je mesto v Rifil in spada pod sultana! Maroko. Na vzhodu ni več tako daleč do Al-gerije. ki so jo Fraaicotzi že zdavnaj napravili za svojo kolonija. Zaito tu v Udždi v-e bolj spominja na Algerijo kot na M zaroko, v katerem leži. Tudi (pokrajina je 'bolj ; podobna sivoji vjlhodni sosedi. — j Cvetoči nasadi se menjajo z buj- j nimi trafiki, polji, vinogradi in bombažuiki. Vse to se tu zdi bolj lomače in cesto imaš dojeni, da -i v kaki fraticoski provinci in ne v Afriki.
Udždi je bila v francoski kolo-nijalni politiki ihsojena važna u-^oga. že takrat, ko se je pravi Maroko mogel zapreti vsakemu evropskemu kolonijalnenDU vplivu. Frrncoizi so zasedli mevto. ki so je pa ti-atjiio mogli obdržati, ker je podpiral slavnega Abd el Kadra. ki je bil za Francoze trda ko«t in ki si ga Abd el Krim tako vestno jemlje za vzgled. V bližini nif stta je general Bujreaud porazi! sultana Sidi Mohameda in je <lobil /sato naslov kneza Islvjbkega. — Petnajst let. kasneje so Francozi zopet zasedli mesto, ki so je pa trajno mogli obdržati šele leta 1907, deset let poprej kot je njihovo zmagovito prodiranje v Maroku toliko dozorelo, da so mogl! doseči Vdiodo tudi od zaipada. Tudi to je eden vzrokov, zakaj jc me-sto bolj pododmo nigerijskemu kot maroškemu.
Tu ne vidiš naselbin kot drugod po Maroku, kjer jih je governer ustc.navljal in jih še gradi po neizkušenem vzorcu. Tu ne naletiš zunaj pravega mesta na popolnoma ločeno naselbino Evropejcev. ampa'k hiše Francozov. Spancev in dimgrh narodnosti z zapptda pomešane med hiše domačinov, kakor je to bičaj v Al-geriji in -seveda še bolj v Tuivisu. Tudi razmerje med Evropejci in domačini je (popolnoma drugačno kot v pravem Maroku. MesJo Ud-|žda šteje danes kaikih 24.000 pre-Ibivalcev. Od teh je komaj 10.000 domačinov, Aralbcev, od os talili jih j-^ kajpak največ Francozov in Spancev in zelo mnogo Židov. Dobiš pa naravno tiudi jx>lno drugih evro]>skih narodnosti, -zlasti Italijanov, kakor sploh v v^ej Levanti in severni Afriki. N:i vsak korak srečaš Evrofj>ejca. ki izvršuje raznovrsten poklic. Vedno bolj izginjajo priče pravega Maroka. Tudi vrata. Sidi Abd el I"liada so izgubila svojo strahota. Svojčafc so nanja natikali Ka'bili glave ubitih vodij raznih prem a-I ganili plemen, pa tudi Evropejcev, ki so (podlegli v navadno n«~ . enakem boju. Ž id je so znali od-i rezane glave izvrstno preparirati | v slani vodi. tako da so se držale tudi cela leta.
i So ljudje, ki verujejo slabim I in dobrim zakonom. Ti 'bodo to;
I k rat lahko prišli na svoj račun. Zakaj 1'džda velja kot kraj. kjer i je pokopan Sidi Jaha ben Žiin. ki po mnenju domačinov ni nrhčc Idirugi kot Janez Ktwtnik. Nihče ne ve natančno, kje je svetnik pokopan. Mirsdima/ni so ga napravili za svojega svetnika in mu nadeli dim-go ime. Nekateri pravijo, da počivajo njegove kosti zunaj merta pod svetimi oljkvni. Dnugi Kopet me nitjo, da so ga i^okopalt v stari grobnici poganskega veljaka nafcl katero *o zgradili pri-

GLAS NABODA, 7. MAJA 1926.
PRALNICA ANGLEŠKE KRALJICE
Pred xrdeBiuulvajsrtimi leti ?>ta dva vtsokosolca v Camhridge-u sklenila, d« se iM«>ta mafičevala uad *vojo perico. V.sak teden sta dal« v pramje »rajce »td.. toda |>e-rica jinm je prinesla ali r-meekane. ali stPffr^ie natzaj. včasih pa jih , t>plc4i ni priueda. Ker sta iuiela le-kolikn kapitala, sta sklenila, da ustanovita sama -»vojo pralnico. Vedela sta, da bosta od tam vsaj dobivala »rajce, kakršne boMa sa-me hotela. V zvenim delu Londona sta najela mali prostor ter poiskala dve |>rimemi deklici, katerima Nta dala natančna navodilo, kakšne srajce hočeta imeti p ode.j. Prijatelji na \>^ei»čilLwči su zaee- ' li občudovati njiju srajce in o-vratnike t«»r prositi. <la li smejo tudi oni tam oddati perilo. Ta dva pa s tem nista bfla zadovoljna i!i I sta jih stiašila s tem. da tako pranje rn likanje preveč stilne. Ker ko vsciičiltečniki v Cambridge sinovi Ibogatih staršev, ta strah ni da<ii za legel. Kmalu je bilo treba še pet peric vzeti v službo. Danes je to eno največjih podjetij te strok«* na -vetu. Več kor petsto ženskega. osoibja je zaq»os1eno v ti pralnici. Tudi kraljevi dvor po- 1 bilja svoje perilo tu sem in kraljica Marija ima svoj posebni odde-lok. a nrhče drugi ne -iiie vedeti, kaj je dala v (prauije kot le oni,
I
ki ima s t«-iu opravka.
i
ZAHAROVA LJUBEZEN [
--1 j
Sir Vasilij Zaharov. ki »biva sedaj v Parizu, je po mnenju francoskih listov najbogatejši človek
v	Evropi. Xa vsak način pa je pr- ]
vi	iKigataš z Balkana in bližnjega Vzhoda. Saj je tudi globoko j>osc- i gel v usodo Mvoje grške domovine: financiral je Venize3osovo malo-azijsko vojno. Žal so zalegli givki vojaki nranje kakor grški denar. Sedaj j«' stopil Zaharov v zaslu- ' ženi l>okoj.
Kakor kare ime, je Zwbarov " vnuk nLJiejra priseljenca. Bil je v Atenah izprva skromen tolmač francoskih in angleškili trgovcev. ; Slučajno ga je tako našel neki in- ; žetiir Tiiiane angleške tovarne za orožje Wickers, ocenil njegove . hpc<ohnos.ti in j_'h pov»hil v služ- • bo v I>oml<>n. Mladi Grk se j«* po- • dal na pot in se seznanil v železni- ' ci s »paii^ko vojvod i mjo Villa Franca. jZaljiihila sta m' drug \ ' driigega. Ustavila sta *e v Parizu za več tfslirov, »lokJer ni morala visoka dama v Madrid. Oh odhodu pa je »priporo&la. -prijatelju, naj si poišče rdužsbo na Španskem.
Ravnatelj tvornice \Vickers je izpolnil prošnjo novega na<tav-Ijrnea. da ga premesti v Španijo in se je kmalu prepričaj, da zaleže 1 mladi mož ua SpanMkem še vee. J kakor bi z«ilegel v Atenah. Voj- ! vodimja. Zaharova stalaia Kveto- j valka. mu je priskrbela na dvoru | velikanska naročila. Wicker-. ;•■» J zasluži! na stotine milijonov. Zaharov s"»m je <]>oMal 7. leti lastnik tovarn, pa rob rodov m pravi bo 1-7 ni kralj. Njrjrova ljubezen je bila tiha do leta 1924. Vej vod in ja Villa Franca je bita romirer jako ne- 4 srečno omožnii^. a se vendar nI hotela ločiti. Vzela je Za h a rova šele po smrti svojega moža. leta 1924. Ta zakon, iki je za ključ H 401 e1110 lj«iJ»ezen. je trajal *amo dve leti. Pred krc&krm je vojvo-dinja umrla in tako je o-«tal milijarder s-sun. Pa frmii Zaharov sam je že star gospod in je skoraj izključeno, da bi *«e s kako novo jioroko izneveril opominu one, ki je Mueajno. a vendar tako globoko -posegla v njegovo življenje.
ALI VESTE —
da je jugoslovanski ministrski predsednik Pašič resigtirral in <*a je po*tal njegov namestnik dr. Vzonovič! Ali veste, rta *e noben iToak ne more primerjati s turškim tofcakmn in da so Helmar*? iz 100-odstetnega čistega turškega
^'lill , i


POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
: : igre 2 : RAZNE POVESTI IN ROMANI
1

MOUTVENTKI:
Duša popolna ................... J..—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............80
▼	fino platno ................ 1.00
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi;
v platno vezano ..............1.00
v fino platno vezano..........1.10
▼	usnje vezano ............................1.50
v fino usnje rezano ....................1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ..........1.80
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.50
»r fino usnje vez..............1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje veaano................1.50
v fino u*nje wzano .......... 1.80
Kvišku area, mala:
v fino usnje vez...............1.20
Oče naš, slonokost bela .......... 1 20
Oče naš, slonokost rjava.......... 1.20 I
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano..,. 1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fine usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik .......................30'
Prva čitanka, trdo -vez............75 i
Angel j ska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši...........10
Boj nalezljivim boleznim ...........75
Dva sestavljena plesa: četvorka in
beseda spisano in narisano.....35
Domači vrt, trdo vez.............l._
Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Govedoreja	.75
Gospodinjstvo .................. 1._
Jugoslavija, Mehk 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Kubična računica, — po meterski
meri.........................75
Katekizem, vezan .................50
Kratka srbska gramatika .........30
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........60
iLjubavna in snnbDna pisma.......50
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško - angleški tolmač ...... 1.20
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
1 Nauk pomagati živini.............60
; Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 i Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—
broširano .....................75
Nemška slovnica ...............60
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko..................... .65
Psihične motnje na alkoholiki podlagi ..........................75
Praktični računar..................76
Praktični sadjar trd. ve*.........3.00
Parni kotel; pouk za rabo pare____1.—
Poljedelstvo. 81ovenslrim gospodar.
jem t pouk...................36
Računar ▼ kronski in dinarski ve-
..........................75
Ročni slov.-nemški in nemško-slov. .
slovar.....................60
Sadno vino .......................30
Srbska, začetnica .................40
Slika iz živalstva, trdo vezana.....90
Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50
81 ovensko-nemiki in n*mžko-slovenski slovar.................... .50
Spolna nevarnost ...........„.....25
Spretna kuharica; trdo vezana____1.46
broširana ..............,... 1.20
Sveto Pismo stare in nove zavese, lepo trdo vezana	......... 3.00
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ...'....................... .30
Voščilna knjižica..................50
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek .................... .45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
AŠKERČEVI ZBRANI SPISI:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš..........................80
Četrti sbornik trd. v.............1.—
Peti zbornik, broš..................90
Primož Trubar trd. v.............1.—
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez .................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Boccacio dekameron ............ 1.60
Beneška vedeževalka.............35
Belgrajski biser .................85
Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00
Bisernice 2 knjigi ...............80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana .............80
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turška vojaka......... .80
Balkanska vojska s slikami.........25
Božja pot na Šmarno goro.........20
Božja pot na Bledu...............20
fiurska vojska ....................40
Bilke (Marija Kmetova) .....„.....55
CANKARJEVA DELA:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj. t. v........... 1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v...............1.20
Mimo življenja X v...........1.—
broširano ...................80
Cesar Jožef II....................30
Cvetke .......................... .25
Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana .............. 1.40
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato.....................„ 30
Cvetina Borograjska...............60
Četrtek t. v......................9C
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .......................60
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem....................50
Dve sliki — Njiva, Starka — (Mea-
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil. Marinka in škra-
teljčki........................40
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................35
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................50
Gozdarjev sin ...................30
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem ................25
Gruda umira, trda vez........... 1.20
Gusarji ........................90
Hadži Murat, trda ves.............80
Hči papeža .................... 1._
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe pirata in "bojev.............50
Is modernega svete, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v................75
JURČIČEVI SPISI:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00
Sosedov sin, bro5..................40
5.	zvezeik; Sosedov sin — Sin kmet.
skega cesarja — Med dvema sto. loma trd. v.................1.—
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano ...................75
Karmen, trdo vez..................40
broširano.....................30
Kazaki, povest is Boskaga.........70
Kralj zlate reke in Črna brate.....45
Križev pot, trdo vezan............1.—
Krvna osveta .................... .35
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40
Lisjakcrva hči ................... 90
Lucifer .........................1.50
Lndovika Beodja ................ £5
LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI:	P
P
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — P Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 P
2.	zv. Otročje igre v pesencah — P Različne poezije — Zabavljice in p pušice — Ježa na Paraaa — Ljud- 1 ski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70
4.	zv. Kritike in znanstvene raz- 'p prave........................70 j
5.	zv. Doneski k slovenskemu je- £
zikoslovju....................70 i
Zbrani spisi, trd. vez............90 S
£
LJUDSKA KNJIŽNICA:	£
£
I.	in 2. zvez. Znamenje štirih	g
twio vezana.................. 1.00 g
o. z\. Darovana. Zgodovinka c povest........................50 5
3.	zv. Jernač Zmago vac. — Med j plazovi ...................... .50 g
4.	zv. Malo življenje...........65 j
5.	z v. Zadnja kmečka vojska ... .75 { 7. zv. Prihajač................60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, » (Brencelj) ....................60 i
10.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 j
II.	zv. Kako sem se jaz likal,
(Brencelj) ....................60 j
12. z v. Iz dnevnika malega pored- ^ neneža, trdo vezano ...........60 |
14.	z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60
15.	zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnič- ] kih dogodkih.................60 1
(
MILČINSKIJEVI SPISI:	J
Drobiž .............................60 !
Igračke, trda vez.................1.—
broš..........................80
Tolvaj Mata j, trd. v..............90
Mali lord, trdo vezan.............80
Mali ljudje. Vsebuje 9 j>ovesti.
Trdo vezano ................ 1.00
Mimo življenja, broširana.........80 {
Mladih zanikemežov lastni životopis .75
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev	.60
Musolino ...........................40
Mali Klatež .......................70
Mesija ............................30
Mirko Poštenjakovič.............. .30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... 1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... J25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska..........36
Narod ki izmira...................40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov........... .90
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, trda vez .............. .80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ..............50
Na Preriji .......................30
Nihilist..........................40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojn«h pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
NARODNA BIBLIOTEKA:
Kranjska čebelica.................90
V gorskem zakotju...............35
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih...... .35
Babica .......................... 1.—.
Berač ...........................35
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma naj.
bolje .......................35
Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
Emanuel, lovcev sin .............. ,3oI
Spisje ...........................85
Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija ................ 1.00
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Božja kazen .....................3b
Napoleon 1......................75
Obiski. (Cankar). Trdo rezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janesa X. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Pesni t prozi, trdo m . .......... .70
Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00
Pabirld iz Roža (Albreoht) ______ .25
Pariški slatar .................... .36
Pingvinski otok tr. ▼............. JO
Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00
PlebanuS Joanes tr. vel. ..........1.—
Pod krivo Jelko. Povest is čmsov to-
kovnjačev na Kranjskem..... M
Poslednji Mehikanec ............. JO
Pravljice H. ltajar............... JD
Povest o sedmih obešenih...........70
Povesti Berač * stopajte fri m. Boks .36
Po strani klobuk, trdo ve*. ........90
Podogalec ........................ M
'raprečanove zgodbe ............. ,26
'atria, povesti iz irske junaške dob« .30 »redtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 £
»tiče selivke, trda vez..............76 Š
»ikova dama (Puškin) ...........30
»red nevihto ......................35
»ravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zvezek .....................40
tablji, trda vez...................75 >c
tobinzon .........................60 ^
Levolucija na Portugalskem . .......30 -
Linaldo Rinaldini .................50 $
Hovenski šaljivec .................40 ^
»lovenski Robinzon, trdo vezan.....70 -
Juneški invalid....................35 '
Ikon širno Indijo.................50 -
Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50 *
Sanjska knjiga, nova velika........90 j
Sanjska knjiga, mala .............60 ■
»pake, humoreske, trda ve« . ........90 "
Strahote vojne....................50 j
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 :
Jtrup iz Judeje...................75
Spomini jugoslov. dobro vol j ca —
1914—1918 ................1.—
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 ! Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
3in medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
3v. Genovefa.....................50
Sredozimci, trd. vez................60
broš........................40
shakespeareva dela:
Rdachbet, trdo vez..................90
Machbet, broširana .......•.........70
Dthclo .............................70
3en kresne noči.....................70
spisi kri&tofa fcmtda:
1. zv. Poznava Boga...........30
7. zv. Jagnje .................30
. 8. zv. Pirhi .................. .30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
17. zv. Brata ................ 30
splošna knjižnica:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broi......50
st. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
št. 4. Cvetko Golar : Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 št. 5. Fran Milčistti: Gospod fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice i., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, Veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
bro*..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš................. 35
Št. 8. Akt št. 113 .......0L......
Št. 9. Univ. prof. dr. France We. her: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 %tr.. broč............35
Št. 12. Fran Miloinski: Mogočni prstan, narodns pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. v. m. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil u.
Žun, 112 str., broš............. .30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, pošlo rend dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broi.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, preval Mirko
Pretnar, 80 »tr.................30
Št. 18. JaroaL Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25
Št. 19: Gerhart Hauptmazm: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broi..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komuras&ki, japonski roman, is češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., bro«................. .45
Št. 21. FrldoHn Žolna: Dvanajst kratkočasmh zgodbic, n., 73 str.,
bros..........................25
Št. 23. 8ophokles: Antigone, žalna igra, poslov. o. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. l. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, l del. 355 str.,
broš.,	.80
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja ..	.80 Št. 26. L. Andrejev: Orne aneks,
poslov. Josip Vidmar, 82 str. br.	m
i Št. 27. Fran Erjavec: Bresposle-I nost in problemi skrbstva sa brezposelne, 80 str., broi..........35
i Št. 31. Boka roko.................25
i Št. 32. Živeti .....................25
>	Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a » Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
>	Št. 36. Ksaver Meško: Listki,
) 144 str.......................65
i Št, 37. Domače živali .............30
) Št. 38. Tarzan in svet .............90
) Št. 39. La Boheme................ 1.—
) Št. 46. Magola ...................40
) Št. 47. Misterij duše ..............1.—
J Št . 43.Tarzanove živali.............90
5	Št. 49. Tarzanov sin...............90
) Št. 50. Slika De Graye............ 1,20
0 št. 51. Slov. balade in romance.....80
p Št. 52. Sanin ....................1.5(
j Št. 54. V metežu ................ i._
q Št. 55. Namišljeni bolnik...........50
0 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30
0 §t. 57. Tarzanova mladost.........90
6
SPILMANOVE PRIPOVEDKE:
0 2. zv. Maron, kroanski deček iz Li-
0 banona .......................25
^ 3. z v Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora.................. .25
0	4. zv. Praški judek.................25
8. zv. Tri Indijanske povesti........30
:: 9. iv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest is Japnskega...........30
1	10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade
Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
►0 jonorv ▼ Koreji...............30
0 13. zv Boj in zmaga, povest........30
'0 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. 'q Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljskm povest....................... .25
16.	z v. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali voš-nja v Nikaraguo..............30
0 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-
0 narjev..........................30
0 19. zv. Mlada mornarja. Povest	.30
0
Tisoč in ena noč, t.rdo veiz..........90
Tik za fronto........................70
Tunel ...........................1.—
5 Tatič, Bevk, trd. vex...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. vea. .75
® Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Turki pred Dunajem ............. .60
Trenutki oddiha...................40
ib
Veliki inkvizitor................ 1.—
q Vera (Waldova) bros..........35
Višnjeva repatica (LevBlik) vez. 1.— ] Vrtnar, Rabindranath Tagors
g	vdo vezano.................75
broi.......................... .60
Vojska na Balkann, s slikami.....25
Volk spokornik in druge povesti za
^ mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika ubrani spisi......80
Vodnik svojemu narodu ...........25
t5 Zgodba Napol, hnzarja vez.......2.—
• Zmisel smrti ......................60
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
Zadnja pravda, trdo vezana.......75 t
f0 Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne.....................70
Zlatar j evo zlato...................90 ;
J5 Za miljoni	............65
Ženini naše Koprnele ...............35
Zmote in konec gospodične Pavle .35
)5 Zgodovinske anekdoti .............30
Zločin v Orsevalu 246 .......1.—
30 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
30 2. zv. Hudo bresdno................35
3.	zv. Vesele povesti............... ,35
4.	z v. Povesti in slike . ........... ,35
30 5. zv. Čtudent naj bo. Nai vsakdanji
kruh .........................m
15
ZBRANI SPISI ZA MLADINO J0 (GANGL):
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
...........................50
3.	sv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
55 sti	ci)
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
ati .......................... JO
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
^ 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti JO
t ■ 1
15 Naročilom * je priložiti denar, bodisi t gotovini, Money Order ali poitne znamke po 1 ali 2 centa. Ce poOjete gotovino, ra. 25 komandirajte pismo-
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku, 30 Knjige pošiljamo poštnino prosto.
»o "GLAS NARODA" I
w , JI .. _ _
80 SLOVENIC PUBUSHUTG CO.
85I 32 Cortlandt Bt, *«w Tm

GLAS NARODA, 7. MAJA 1926
V 41
lir 4>i itili zasUšdili. tla spel <z vk*. tuočjo trka na vrata. Mou^todio je
V"ta!. da gre pogledat. kaj j" 4 »t raza. mu je povedala. da se je prikazi na koncu ulice juOičti-i alkalde (mestni nadzornik j, / njim pa nevtralna biriča (torej taka. ki nista zločincev niti ovajs-la. nit i ^varila > Tondillo in Orni-calo.
Kotuaj so to zaslišali oni. ki no bili v luši. ko >o se tako prertrt-;:li. da sta si Oariharta in Esea-lanta svoje copat«* narobe obuk: <iananc;oisa je izpulila svojo metlo. Monipodio i>a -voja tolkača. in v zbetrauem molku je za m rin vsa mu/ika. Chiquiznaque je u-molknil. Repolido otrpnil, Monl-ferro okaanenel. In vsi so jo pobrali. ta na eno. oni na drugo -tran. splezavAi na balkone »i; -treh«*, da bi od <am zbežali iu ]>o--kaka'i v druge ulice. Nikdar ni l1 repričakovpn strel iz puške ali pa nenaden gr<wn tako razpršil brets-■kii>nc jate golobov. kakor je •pravila v zbeganost in rab celo o družbo in te doibre ljudi novi- "
ila prihaja juMični alka'lde. ^ Novima Rinconete in Cortadil- tj' o nista vedela, kaj napravi in ta ostala, kjer sta bila. čakajoč. cako konča ta nevihta, ko se j-',"1 •traža že vrnila in javila, da jn illcalde od«el naprej, ne da bi po_'% e a zal le pičico -ledu kaike.ga cn-na.
Ko je Monipodio pa še poslušal, ^
o poročilo, se je prikazal na vra- '
ih mlad plemenita*. oblečen. ka- i
cor se reče. "saeno za čez ceMo". "
Monipodio ga je povabil noter hi
je potem dal poklicati (tikfiuz 11
laqua. Maniferra in Repolida. do- "
'•im naj od drugih ne pride nihče
dot. Ker pa -ta bila Rrneonete 1;
n Cortadillo kar v veži. -na lahko
.	u
slišala ves pogovor med Monti-
pod i j em in ravno došlim plemi- '
čem.	j"
Ta je vprašal Moi*:|>odija. zakaj ^
»o bili njegovo naročilo tako si k- ,j!
Ik> opravili. Monipodio je odgove-J1'
ril, da sieer še ne ve. kako so o-'1
pravili, da pa bo taikoj tu nasiav-j
Ijenec. katere.mu je on poveril ta '
posel i.n ki bo znal še najbolje po /
vedati. kako in kaj.
Med tem je prišel p > stopnicah!
Cliiquiznaque, in ko ga je vpra-'
ša4 Moiirjiodio. afli je izvršil tisto [
delo. ki ami ga je 'bil naročil, nam-)"
reč glede brazde štirinajstih črt j
I V
(rane so takrat merili fakorekoč-1
na — vatle), je rekel, ali misli i
. „ .	s
tisto > trgovcem na krizpot/u. j.
—. Tisto. tisto. — jc odgovoril,
vitez.
.	.	.s
—	Ce govorite o tisti, — je rekel Chiqniznaque. — jc bilo tako. l da s'ni jaz onega počakal snoči pri vratih njegove hiše, in da je ^ prišel še pred Zdravomarijo dol., Stopil sem t{ja. mu pomeril ob-i* raz z očmi in ta.koj spoznal : ta ', mnogo mnogo premajhen, da bi bilo možno. urazati nanj brazdo
tirinajsrfib ent. Glede na to torej, j da mi je bilo e-istio oemojročc. Izvršiti to delo in w ravnati po obljubljenih drstnukcijah---
—	InMruketjab hoče reči vaše <bl«goroliji-. ,ne desit lekcij alh. v— , j«- opomnil plemenita*.
—	To hočem reči. — je pritrdil ('hiqiuznaque. — In pra.vin:. da. >em glede na to in ko sem npu-•znal. tla je bil tisti obraz preozelc
•11 premalo prostore« za določeno žtevi4o črt. kakor ttidi z name-rioin. da bi moja pot ne 'bila popolnoma zastonj, oplaail z oozem obraz nekega njegovega služabnika. in prepričan --um. da senu šel celo nekoliko čez ustpnovljeno dolžino.
—	Meni bi bilo pa le ljubše, te bi bili zarKaii gospodarju brazdo sedmMi črt. nego tla, jih je do-hi! slu^a vseh štirinajst, — je menil vite«. — Na vsak način se ni-fltto bili pogodili tako! Toda nič ne de — raidi -tiertih tridesetih cek:4iov. ki sem jih dal v 1a namen, ne bom nič večji revež. V o->ta!ema pa i|»oljubljam vašim blagorodjem roko.
S temi besedami je vzel klobuk in ^.e obrnil, da gre. Moukpodio pa ga je prijel za plaSč iz sukna in je rekel:	^
—	Izvolite še malo počakati,
»ViOVE URADNICE ORGANIZACIJE ' HČERK AMER. REVOLUCIJE-'
-sa j	g« m wm*'

MtsRv MikLCa. o. c.
Pred kratkim se je vršila v Wa.sb nrfonu konvencija '"Učenk Ameriške Revolucije". V organizacijo -padajo članice onih ro»lb n. kojih predniki -o se borili v ameriški revoluciji. V odbor so seveda izvoljene zastoj mice najvišje ameriške tliužbe Predsednica je Mrs. Alfred Brosseau Cimiieetienta (»rednja \ prvi vrsti).
Novi \/ictor
▼ REKORDI
Vstavil«- se i• i-i pr«MlaJ:i!«-u Vi«-ter iz<l«-Ikov ter >i tlajte zaigrati !<• čud or it c nore rekord«-. N«>k:iteri vaui Ik«1«. |«revz«*li >r«-e. pri «lrn-fiih vos IkkIo z:ist!k'H j>odi>lati.
Nova Ortofonična Victrola.
Žtv. 70t>54 Pogled v nedolžno oko	KVAUTKT Ct »X EM.\ > :l I
Sir ventf sem	KVAUTKT CONEVAI'MM
10 inčev, 75 centov, štv. T&57S Na otoku	V1TK« »V «»IK'UKSTIIA
V zelenem vrtu—Valček	VlI KuV UltCHESTU.v
10 inčev, 75 centov. Štv. 78406 Vojaški Nabor—Polka	IVAN POTOKA 11
Poročni Valček	IVAN Pi»ToKAll
10 inčev, 75 centov. Štv. 7E408 Morje Adrijansko TA.M IMMtAŠKl ZKOU ".liiUiil'VAN" Čuj. Marica	TA MBPI1AŠKI ZlX»i:	»VAX"
10 inčev, 75 centov.
Ni»l»r«jdaj je (lt»ti knisuili modelov Artoroniriie Victrole iu velika r;tzUka v ceuali.
Nova Ortofo nična
\7ictrolz

r. s. l»at. < »ff.
VICTOR TALKING MACHINE COMPANY, ( amdeii, N. J.. I. S. \, Seznam slovenskih rekordov pošljemo brezplačno.
SLEPE ŽIVALI
Vse visije .stoječe živaii imajo po dvoje oči. ki sc vev ali manj raz-\ ilp. Naboljše >'0 razvite ]>ri oiiiii, ki takoj ločijo vsak predmet in vse različne barve na njem. M110-e° j(' Pa* živa.li. ki ne ločijo prav» nič bar\r in vidijo torej v-e črn;-; kasto--ivkasfti nijansi. kar ^o jmi-, toni števkLudh poskusov ugotovri«.1 Že pri žabah ki drugih kokoivh, je \ tako slab. da zaznajo >a-j 1110 ono, kar -e gi'blje. Ako zapu-j stimo vretenčarje in ><■ podr.mo k žuželjkam, takoj opazimo izredne izjeme.
Oči izstopijo i/, telesne površine na konec tipk Ln >o zastopa-J ne včasih v tolikem številu, ko-j likor jc tipalk. 'Druge žužeLke, kakor muhe, čebele, imajo vedne organe sestavljene iz ne.šicto fa-sc, katerih vsaka posrmezno tvori f-110 oko. Na ta način imajo nekatere žuželke do fiO.COO očes. Ci:>i k nižjim živab:kiui skupinam se bližamo potem, tem »labše so vidni r-rgani razviti, tla končno m-zaslužijo več ime.iu'i oko. predstavljajo navnireč samo nekaj pignie.ni-nih zrne. Najnižje živali, predvsem Protozoa. CoeUv.it erat a mnogi črvi }»a sploh nimajo nika-kih očes. Slepota pri teh nt* pr<* i stav kija kaike počmanjkljivosti \ Organizaciji telesa. temvi zgol i nepotrebno. Samovoljno gibanje je na eflii strani tako minimalno in na drugi strani preskrba s hrano z drugimi oaga.ni -tako opnogočena. da je postal vid za te skupine živali pravcato peto kolo. Toda tu d i med višjimi zastopniki imamo , jnaiogo slepcev, ki iso bili seknn-daimo oropani svojega vida. To • >o predvsem živali, ki žive v ja-- mah ali pa tako glolw>ko v morju.
da jim vid svloh ne bi mogel 1 žiti. Sem spadajo jamski hrošči.
katerih posamezne vrste so zelo redke.
Pri nas v Postojnski jami jc znan hrošč Plierusa alba. Izmed globokomorskih -le]>ih ril> ne poznamo toliko zastopnikov kot od onih. ki žive samo v ja»mah (ua pr. Aiublvopsis -pelaeiLs). Najznamenitejša jamska živaliea, annua daleč po vsem -vetu in ki nudi zo-' o;.ogoiu še obilo problemov, jc i človeška ribica (Proteus a.ngui-
I	uus i, ki jc iloma v naših kraških {jamah. Na zunaj so sieer še za-jznatne pičiec v koži. kjt-r so bile
juimarno oči,	se tekom raz-
voja izgubile.
Med sesalci nahajamo krta, ki ina tako slabe oči. da lahko ) že štejemo za slc.peira. Tiči nam-
II	eč vt.tlno jkhI zemljo in jih zato j nikdar ne rr.bi.
Ravno tako ;<> že -koraj popolnoma oslepil glodavce Sphalax i tvphlus. ki živi okoli Kaspiškcga . in Arahkega jezera. Oči >o mu i tekom dolge razvojne dobe prišle ■ že pod kožo iu torej več ne služijo svojeniu namenu.
- Pozor čitatelji.
>
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerik kupujete ali naročate , in ste z njih postrežbo n zadovoljni, da oglašu-0 jejo v listu "Glas Na-
! roda *. S tem boste
i-
, vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "QLAS NARODA", NAJVEČ-JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
DRUGO SKUPNO POTOVANJE 8 parnikom "PARIS" 22. maja 1926.
Potnike bo spremljal naS uradnik prar do Ljubljane. Pazil bo ila prtljage in gledal posebno na to, da bodo vsi potniki Udobno ln brea-skrbno potovali.
Na razpolago Imamo posebni oddelek za naSe potnike, aaJbolJSe kabine ▼ sredini parnika z 2., 4. in 6. posteljami.
VoJtnl lL-t stane do Ljubljane $110.77 z vojnim darkom In telesni-co vred, za tja in nazaj pa samo $206.00 In $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so bili zadovoljni e vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako, ds so ta parnik tndl drugim priporočali.
Kdor želi potovati, naj »e obrne za pojasnila Čimprej naj

FRANK SAKSER
8! Cortlantit Street
STATE BANK
New ftrit, N.




Tatinska bratovščina
(Nadaljevanje.)	<
* i
—	f iniute ga iu titiuir ga ne i»u- ,
Mite, tU bi ael, lo> bi jo gvtovo	>
k«kMio «i*pr»vii! Ali ne vidite, d s	.
je razlcačeu.* ln ]W<eiu je tak, k*-	s
kor Judež Makaialec! ijm »topi.	,
ti krotilee *veta. in mujef«. «rea!	{
l*ri teh -»e nuu je	j
mu 2 v no tuučjo 7M plflmč. in ker	, ji je pomagal tudi Mouipodio,
n ga ustavita. Gbufinzuaquc »n	|
Maiiifero pa nista veilela. ali naj	;
tiosta io huda »ti ce ki čakala,	j
kaj tuspravi Rej>olKle. No, ko ^ta	i
mu t artha.ita iu Jioaii|>odio i« ue-	j
koliko časa jwij^warjala. se je o-	j
bruil iu rekel:	,
—	Nikar ur j prijatelji ne jnusl, prijateljev, uiti naj se prijatelji	j iz prijateljev ne norv-ujejo, in i»o-	j m'Imui ne. če prijatelji vklijo, da	.
jwijatelji jeze.	^
—	Ni tu prijatelja, ki bi	. ilr.i/.il ali m« norčeval i/, prijatelja •	, — j«- oilpow»ril M<«n|K*lio. In f
na to, ila -mo vsi iprijate- f I ji. naj prijatelji podajo roke. „ In prijatelji >o m {Hnlali roke. . K'^ealamla pa wi jc snela copato L ( w>tre iu 'začela rtnJinati |>o njej ka-kor ]m» t<finburiiiu. Gwiaiwiosa j jn na to {KM^rahila novo metlo i z . pal mineta 'listja, ki j«» <tala tam ; l»Li/u: »u ]iraskajoč po njej. ji .je . >/vai>ila »rlas. <la >e je ujemal s . copato, eoprav je hil oster in ] t«l. Tu je Alonšpodio prelomil , kio/nik iu •<« -nftpravil <lva betiča. ki ju je potem / veliko spretno- 1 >tjo vrtel me*! prMii in basiral i Jijuia copati in metli.	I
Rineon<«te in TortadrHo >ta se te nove caiajd.be >koraj prestrašila. Posebno sta mj začudila met- \ li. k»*r kaj taike^ia «iivta še nik<^li , videla.
—	Metli s<» čnidita. — je rekei Manilerro. ko je to opay.il. — Kaj ne. da iri naftno? Ijt kar sve»t ►toji I• i ve nihče iziwuiel }jodI)e. ki l»i bila <prej pri ro<ki. ki hi delala uiajij ^>r«%rlavic Lu ki bi biia bolj poefnii. In rex xcin slKai praviti oni <laii mekfv^a stuklenta. <la Še ni"o »/našli um/.bkc. ki bi jo bilo tako laliko ratztnacti iu izvajati ter ki bi prav tako ne imela ne t aie klanlvic, ne strun, pa bi se bilo trol»a tudi tako mabo napenjali zraven. Ln no ljudje, ki trdijo, tla >e rrtnabttd ^mll>o u^ki za-ljubljtnii }?o^>odič i/. nsSefa me ste in ki <>i dodninljige. da je pravi I lektor v jrlawbi.
—	Že verjamem, — je rekel Riuc<rtu«tc. — Toda zdaj poskušajmo. kaj naui bodo zapeli nae»i mu. zikanti. Za»k;;i Gaiumeiosa se jc že o«lkjrsljaila in bi sc menda rati a izliauh.
To je bilo tuhli res. Manipodlo tiamrtč jo je »bil naprosil, naj bi /j:<H'la kat«»ro iztned M^rklil. ki bile taikrat v navadi. To<Ia prehitela jo je vol l I ar E*ealanta. ki je začela s <taflikiui in aibkiiu Milil tako-lc:
1'onuen Srbiljaiic« — i'ltia rdeve
Latse —	^
/iiiij	f»e vn«-lo je moje siro.
/m njo je zapela Gunaiwio^a. Oči »o um črne. oiilHka zelena --f»r«l taiacn ni varna ženska no-lKwia.
T.-ikoj nato Moni|>odio. -sitno šklejMS«joč s svojhni črepinjami:
Pa komaj sta sprla, že jima je hudo,
čiin bolj .jo prej jc klatil, tem bolj je zdaj Kind ko. No. tinli i'ariUarra ni mara-in voje sfeče molet* uživati; .snela M je 5e drugo copato, se zavrtel", iu -zapela:
Oj. ljubeek moj. po meni nikar
tako ne bi j! Ce dobro j»omUli. so tvoje t»» kosti.
— Pojdite ua paaaik 6 lakim
fet jem! — ie je o^laNil tu Repo-lido. — In pustite »tare reči pri oniru, <ko ninsa pomena mešati! Kar je bilo, je -bilo, in stopite zc na novo dteeo! In zdaj dovolj te-R* f
Bili pa ko tako drtbre volje, da
jroypottl, in iajiohiiti svojo Ijcsc-Io. kakor smo izpolnili v vsem ]>o-titenju in na vašo največjo korist •vojo mi! Manjka še dvajset cekinov in vaše gospocl.vtvo ne poj- ]jt de odtod, dokler jih ne pl aca < 11 vr ! pa ne zastavi zanje jirnnei ne ' vmloosti!
—	To imenuje vaše blagorod- ri (jc izpohiiti ibec-cdo, če dobi ta vi;
hlapec, kar je namenjeno <ro^>o-1 darju? — je vijirašal pleraenitaš. n;
—	G' spod je naravnost imeni-ten! — je rekel (liiquiznaqiie. — C€ Rekel bi. <hi -e ,ne spominja pes-mi: "Kdor ljubi Beltrana same-pa. la IjriDbi tudi njegovega psa.' p(
1 — Kaj ima opraviti ta pesem z j 'našo -za.'levo.' — je dejal vitez. ! ].
—K<\j ni is-to. če rečem: —
K<l<f?- sovraži Beltrana samega, ta	^ mi vraži tudi njegovega .' — ic
odgovoril Chiqniznaque. Po tem	tj
je lieltrail t ji trgovec, ki ga vaše	r. 1 gospod s t vq sovraži, njegov .-Iu-i ga pa je njegov pes. In kar d;vš
ipsu. daš Bel t ran n samemu. In s	j tem je posel opravljen i ti naroči- p
1 ) izvrk-cio. In zato morate ]>lavati	v
vse in ne zahtevali kakih popns. v ;lovI j«
^ — Isteiga mnenja se>in jaz. in -i iv>e te bescile >:te mi, prijrtte.lj jChitjiiizna^ue. viz«.'li naravnost iz y\ ust. — je pristavil Monipodio. In ^ ■ zato naj vase gocpod--Tvo. <xo-,! vpod vitez, ne prička s svojimi j, .j tovariši in prijatelji. — ampak
j svetujem vam. da delo takoj p!a- ,. . čate! Če pa izvolite, da dobi tudi gospodar svoje v ra.rmerju <z ob-!v. sežnostjo njegovega obraza sere- u da. računajte s tem. da tak nalosr ,
' nemudoma izvršimo?	. >
% 1
—	Ce je t«:ivo. potem radevol^." i ^ }K>šteno plačam eno in drugo. j,
•je rekeil vitez.	j3
j — Nc dvomite o tem nič manj, n " gospod, nego da ste kristjan. — 1 je zatidil Monipodio. — ("hi<pn-,i-snaquc mu jo (prilepi 1a.k:šnn.	j.
• bo. kakor bi jo bil <prine*el s sa'b': že na svet.
—	Na to obljubo in zagotovitev.,
— je rekel vitez. — izvoli;^' w.v\ ',
c v zasiavo to veriiro! In sieer v i
i1
poračunanje t ustih dva jset dirka- , tov. ki semi jih dolžan že od po- j prej. m štiridesetih, 'ki jih ni;,l:m j v.h iprihodn jk> bratzdo. Verica t < Ti -1- t« Kvojih ti-oč dukatov "in ni iz- , le ključeno. da ostane kar v vaših v mkah. Zakaj že računam .s te?u .
da ibo treba v najkrajšem	i
>- še naxlsljsiii štirinajst črt.	j
n	(Konec prihodnjič.)
1- - j,
Izprehod levinje. 1- Iz cirkusa v Alekisandriji jo je : j poi)kbaila te . dni velik« le\-in.)»i j k? Lucv. I-zpreJiaJala se je popolno-z- ma mimo po ulicah, ki so bile, ker )- je bilo ravno poldne, skoraj ie polnoma prazaie. Ko je zagledala] >e v daljavi skupino nun. jim je la npoflobno umaknila. V neki drugi { ill ulici je naletela na gručo otrok. ! a- š)a jc mimo njih. ne da bi sc zme-o- nila zanje. Ko je izvedelo jwebi-j a- valstvo. da »se ^>r«hajid p ;ulicah : nevarna tzrrer. se g£t je poda.-tiVsi-ik len strah. Vse je hitelo z zi!kiH-ia kadiranjeni veznih vrat in piitl.ie.-j in nih oken. Med tem p« je od vedel !
I krotilec Lucy brez (najman jšega | iacideatft ii4zaj v Jdetio. * i
Ruska ekspanzija v Aziji.
i\onia.j so se gospodarske tu po- ci tiene prilike po boljševiški re- >U oluciji nekoliko ustalile, je jiri- P< sla Rusija zopet z a--o >ilo pro- Jo irati v Aziji. Od nekdaj je tvo_ vt ila Kitajska najhvaležnejše t«- Ti išee ruske ekspanzivne politike, ti 1 tako je tudi sedaj. Že .kot mo- s} arhija ni imela ta ogromna <lrž:-i-a s preko 400 milijoni prebival- n< ev in 11 milijoni kvadratnih ki- ri •metrov nobeine odjKnue sile /A Padec monarhije pa je povzroči! 1*1 o|K)lni raz)>2»d te države. ()gr<. .1- č( i kompleksi, kakor vzhodni Tur- t\ :eHta.n in 3IomgoJ^ja ^o .|>n-t-:i.H L am^ostoijni in priišli neposredno g od ruski vpliv.	j(
V pravi Kitajski sami pa divja 1: IrŽavljanska vojna, v kateri s.- z; i»zjii kitajski generali borijo z?i v ;ončno nadoblast.	11
To kaotično stanje je Rusija 1 u-i pošteno izi'apiia in poslrla v ,, >eking moža. ki je z neverjetna n •irt 11 ozmCsl.jrv -pravil ta-koix -o Kitajsko j>od svoj vpliv. To e Armenec Karakan. Aizija-t in i( lovek nenavadne nadarjenosti, k-rovori in piše osem ezijat^ktli je_ 'kov. ra.zljučen po žalostni us^ 11 -v<ijc a lmeni-ke .domovine, toril vse mogoče, da -e owe t i ve-silam. ki niso držaTe vv>je beetle in pahnile njegovo domo-vi-10 \* novo nesrečo.
Ta mož je spretno razdelil j J v o jo nalogo raznim svojim po-uočnikom. Mnookrat <c zdi. da je 1 ljegova politika v na.>protju. la lo le na videz. Ena politika -v- ' "di v Mongoliji, druga v jnžu ' Kitajski in tretja na vzliotlu v Mandžuriji. Sedaj je koservativ- -1a. sedaj .ultrr rcvolucijonarna. ka- > %(»r pač" zahteva potreba časa in t kraja. Ima svoje zaupnike pri pc- I kinšJvi vladi, kjer kraljuje krše<.n-- ki fjeneral Penjr. ixtoea-.no se -pu-, t traja z generalom VnjK^jfu in dik-,t tatorjem Maudžurije Canjrtsol.*-.< 1:0111. Na eni strani brani interese 1 kitajskih velek^icalistov, na drit-ji gi strani organizira boljše v iske' ■ revolt c. kakor v Ša.ngaju in Ka.:-- 1 tonu itd.
IT -t varil je v Kitaj-ki -.vojo organizacijo v neštetih krajih, ki se vedno bolj racopreda in .pridobiva! D:» moči in proti kateri so orga-; nizacije drugih držav naravnosti hagatele.
Toda ako delovanje Karekana v pravi Kitajski le diplomatic nega značaja, je zavzela njegovi rkeija v Mongoliji in v Vahoduem Tirrkestami značaj iirave vojaške zasedtbe.
Ti dve državi sta formalno neodvisni. toda v resnici že davno ru-lki provinci.
V aboh pokrajinah je organi-| zirf.la sovjetska Rusi ja A-ojsko. o-libroženo -z ruskim orožjem in v kateri poveljujejo skoro izključno j ruski časniki. ll>a smatra Ru-i.js ; te |x>krajine že za svoje, govori najbolg de.i^tvo, da se nahaja ru-ka meji:, ab teh državah popo-Vno-1 ma brez čot. ki so razmeščene v i notranjosti *teh <pc*kra.>Fn. .Poleg te<ga je monni|>oliziraia Rusija v J teh državaji vso trgovino in ob-
enem kontrolira veliko karavansko cesto preko puščave Gobi v Peking. So sicer te poki-ajinc malo obljudene, ali bogate in zmožne velikega gospodarskega naipredka. Tu je torišče nekdaj visoko razvitih kultur, kakor to dokazuje ek-spedicija profesorja Kozi ova.
Priznati je treba, da ima glavno zaslugo na ruski ekspediciji ruski m-užik, nemiren in željan o- _ zemlja.. Neprenehoma se širi v neruske kraje, se prilagoduje domačemu prebivalstvu, .s katemn tvori kmalu neraszdružljivo celolo. l-<e ta.k-o se da razlagati, da ni iz-gi:'»ila Rusija, povodom revoluei- ^ je s\ojiii azijskih pokrajin. Seda-i:;e msko prediranje v Aziji je^' zadobilo tla tudi v Tibetu in njega V: vpliv se čuti celo v krajih, kamor e1 11 i s t epila š(.' evropska noga. |n
Ta ko preži vi jauno z^vpet eno po- ',^
glavje ruske zgodovine, ki i»n (
menda končano ob meženih vrho- t
% ih Himalaje in razvalinah kitaj-)
-ke<ra zidu ia ki je tudi zopet ve-,	. si
!evažen moment zase v svetovni „
/
politiki.	Dr. V. P.
_ i/
FAŠIZEM OGROŽA MIR n
,_ li
.... .k
, '•.Matin prinaša članek izi)Oil
1	<*
I i peresa svojega glavnega uredm-	j. k a. katerem se bavi z Musnoh-
nijevo politiko. V toni članku pra-	{
vi urednik, da je šel sgun v Riin,	^
da sj na licu mesta preskrbi po-	j
• trebile i>odatke.
-1	n
V tem ("Hanku pravi med dru- z
-	uim .da že 14 mesecev ni bil vi- ]
-	ial; ji. Ni dvoma, da je fašizem 1 1. danes socijalni organizem, ki je \
-	prodrl v yse -;!oje prebiva.Lstva. 1 _ Xirol.j propagandističiio <lelo dis- V ,- j tatorjevo se 11101*0 v načelu sma- s -trati za dokončano. Mussolini ima < ■- danes v rokah j>o«dnŠHio Ijud^tw 1 p ki se vsako leto pomnoži za dol>-:-|rih 600.000 duš. Ta narod sj hoče ] e priboriti večji pro-itor v c:\viru 3
nqrodov.	,
Clankar se bavi potem z najvažnejšimi sredstvi, ki se jih je po- 1 ;e-l trže val Mu.ssoLmi in prihaja do 3 a j zaključka, da je v glavnem izra_ 1"jbil osebno avtoriteto, ^satrl 0]>c*zi-eijonalno časopisje in vodil spret-t no jiolitiko, v razmerju do cerkve a k tem. da .je začel za.grizen boj s f rr:m a zerastvom.
Članek veli dalje, da ozrcičje.
ru
ki ga je ustvaril Mussolini in njegova vojaka, lahko kdaj postaneta še nevarna Evropi. Mussolini ^ je znal gmotuio in moralno spraviti častnike JK)polnočna na sv jo stran. Spretno je napravil po-^ ptilarnega generala Badbglio za v svojega sotrudnika. Vsled tehničnih reform, ki se izA*ajajo v Itali-j 10	_	...
-	ji. postaja Mussolini jeva vojska
. prvovrstna, iri 1
is- Končno je rečeno v članku: — o- Sedaj je prišel čafc. ;ki 'ga je ifu.s-v solini sam napovedali, ko so pri-•g pravii končane. Vojska je priprav v 1 jena. Kmalu bo viden drugi del b- Muasoldui^evega deta.




GIiAS NARODA, 7. MAJA 1926.
If
>j»t-
Po široki cesti življenja
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
10
(Nadaljevanje.)
Ko je firtula «ira obiska, je t-stal, dobro oblečen, ij>red kiso Kon-i la Ko se je ozrl nirvigor proti oknom, je videl Vero, ki je stala p» i okuu. obrnjena s hrbtom proti cesti, Burno mu je pričelo utripati »rce in k«*t i»od up!ivom magnctične sile, se je ona v istem 4 remit k u oforuila ter >e ozrla navzdol. Mislil je, da čuti njen pogled, a m: predno je mogel dvigniti svojo roko. da jo pozdravi, -se je obrnila («1 oknKi Zavc-a je padla. Če ue drugega, je vedel vw6j, da je doma. V naslednjem trenutku se bo zopet sestal žnjo.
- Ce -se mi Ik» |M»rečilo ujeti i/.inuz njenih oči, — ->i je mislil, — in zadovoljen bom.
Namenoma *e je še nekoliko obotavljal na eevti. Poznal je žen-ko nečiniiMiiiOKt. Domneval je. da je poklicala svojo služkinjo, in da je ogledovala svojo postavo v tzrealu.
Poleg vile Konrida se je nahajala cvetličarna. Sledeč trenutnemu impulzu je Ter Vclps »rtopil v to prodajalno ter si izbral krasen sojudc cvetk.
Vedel je, da mora ljubiti cvetke.
Poln »upanj, srečen kot orrok, je odšel po stopnjieab navzgor ter oe veselil ^voje lastne ^like. katero je odbijalo visoko ogledalo. Dobro je i/gledal. Nrti najmanjše razlike ni Jbilo med njim in vrso-korojeniuii gw|K>di in zavest tega mu je bila. -ikrajflo prijetna. On je vedno zrl a. gotovim zaničevanjem na nekatere svoje tovariše, k. m) domnevali, da se jim ni treba brigati za družabne oblike.
Prišel je služabnik, sprejel njegovo vizituieo ter zopet odšel. Odlični mir. ki pa je olnlajal, -e je prilegal elegantni notranjosti, ki ga je obdajala.
Kmalu nato pa se je vrnil sluiafbnik.
—	<Jos^>oda ob/raluje, — je rekel dvorljivo.
Henrika je stn-slo. Šele na trpkem razočaranju. ki se ga je lotilo. je vjK>znal, kako zelo x* je ve.sclil tega zopetnega srečanja. — In k.ij šolaj f Žaljena, ni bila le duša umetnika, temveč predvsem človek. Odslovili so ga kot vsiljivca. Potrebovali niso niti izgovora.
In <ui jo je vendar videl ter je vedel, da je doma.
Jtifu m." je pričela boriti z njegovim razočaranjem, ko se je videl tako {Kinižlanega in malenkostnega. Stisnil je zobe ter sc obrnil, a v istem trenutku se je zopet sj>oinuil cvetk. Zanjo jih je kupil in njej morajo osttti! V tem je videl vsaj majhno demonstracijo pioti žaljtnju, katerega je bil deležen v tej hiši. Vsled tega je izročil šop«-k »JužalNiiku, ki se je medtem vrnil, z naročilom, naj ga i/ro«*-, go^pej. Nobenega naročila ni dal. nobene bauialne besede. — Oa bo že vedela, zakaj ne, — m je mislil na tihem.
Kaj pomenja 1«».' — je zakričal Konrid, ko jc prinesel shi-/-*bnik šopek v sobo. — Kdo vam je dal to, Jurij?
—	Go*|>od zunaj, za milostljivo gospo.
Vera j«- pmbledela, vzela šopek iz rok služabnika ter mu po-migutla, naj m- od-trani. To, kar je pričakovala v naslednjem trenutku. ni bilo za ušesa tretje osebe.
Lorenc «e je z besnim pogledom ozrl na svojo ženo.
Kako -i more dovolili tako .nesramnost, ta niaiza<č? — je pri čel jezno. — Kako pride do tega. da ti j»ošilja cvetlice? Ali ne ve, tla se kaj takega ne si>odobi, sli pa si ga mogoče celo bodrila, da hi drzne kaj takega?
Prvikrat po dolgem času se je dvignila v Veri jeza.
—	Ce bi le mo^cl biti nekoliko milejši v svojih sodbah glede takih malenkostnih stvari. — je rekla. — Take nedolžne cvetke bi le ne smele ra^Jnirj«4i.	^
—	Seveda. — ^e je roga!. — Jaz naj igram ulogo koniodnega človeka, ki %e da voditi za nos od vsakega prvega pritepenca. iz tega ne bo n č. drago dete. Emil lleisdcot iti laihko pošilja toliko rož kot hoče, a od tega prite|>euega slikarja je naravnost nesramno kaj takega in jaz mu bom i*>svetil, kakwhitro ga bom videl. -
I*rijel je šopek, ga vrgel i/b tla ter 'pomandnal. \Sa podlost njegovega značaja je prišla pri tem do iaraza.
Vera je stisnila zobe. da ostane mirna, a ob pogledu ira un če-ne cvetke je čutila skorc telenno 'bolečino. Ali ni bila to, presenetljiva .■»lika njenega lastnega življenja ?
—	Obljubila si mi. da ue boš nikdar več videla tega človeka. Ali si držala svojo besedo?
—	Da.
—	In kako pride do tega, da hoče napraviti obi^k pri nas? Ali mi hoče mogoče izraziti svoje obžalovanje, da sem še vedno živ; Na v-ak način mu morala nuditi poguma.
Odložila je list. v katerem je čitaka malo poprej, vstala ter stopila poleg njega. V celem obnašanju je bilo nekaj pretečega in Sortne se je umaknil za mizo, iki je delila oba, kot da pričakuje udarca.
—	Kaj hočeš— je vprašal negotovo.
Obe-tala je. ne da bi vedela, kaj se godi v duši njenega moža.
—	Zagotoviti ti. da nimam »iti najmanjšega namena vabiti tuje ljudi v svojo hišo. — jc rr&la s tretsočinn -se glasom. _ Ali res misliš. da bi mogla nudi žalostni pogum, da pokatžem celemu svetu sramotne vtv.i, v katere me je vkoval ta zakon? Ne boj se. Ne nosim k- potrpežljivo svojega križa, temveč skušam tudi prikriti svoje rane, ne radi tebe, temveč radi mene same.
Njen glas je postal proti koucu čisto pritajen, kot da smejo -iiiati njne besede komaj stene. Dve težki solzi sta se utrnili iz nje-
POMAGATI SE JE ZNALA *
■K.
UHDCRWOOO « UNOIKWOOO. M r.
V l>aytona Beach, Flotida, so se pred kratkim vinšile na morskem obrežju avtomobilne, tekme. Ko je vozila Francozinja Joan La Co la z naglico 13S milj na ur6. se je avtomobil naenkrat vnel. Imela j>a je toliko prisotnosti duha, da ga je zsvoeila z dirkališča naravnost v morje. Dobila je le neznatne opekline in tudi rivlomobd se ni dosti poškodoval.
nih oei ter ji padli na roki. Konrid pa je stopil izza mize, si pričel mesti roki ter se .smehljati.
—	Zelo dobro, želo dobro! izvrstno. — je rekel ter kimtul z gla-vo. — Upam, da ne bo« tega poTabila.
—	Dr. Sra.t, — je sporočil služabnik in Vera je hitro odšla.
Ko je prišla v svojo sobo. je sedla na stol ter pričela prePakati
tipke solze.	/-
Ka^io je mogel on slutiti, koliko je trpela! Ti vedno pouavlja-joči se prizori z možem mo razrahljali konečno njene živce ter jo napravili dejanski bolno.
Henrik Ter Velps se je vrnil medtem v sivoj ateljej, ne da bi ga pomiril izprehod po svežem zraku.
—	Nikdar, nikdar več, — je ponavljal. Skrbno jc pobral vse skice, ki so nosile deloma ipoteze Vere ter sc napotil ž njimi proti kaminu, da jih tam se>žge.
Vse jc hotel pozabiti, — tako je zaihtevftl njegov ponos. Že je prižgal užigalico. ko je nekdo potrkal na vrata.
Vrata so se odprla in vstopila je gospa Ilerskot. Henrik je zrl nanjo tako presenečeno, da se mu je smehljaje -približala.
—	Oprostite, če motim, drag-i mojster, a eula sem, da so ateljeji umetnikov neke Vrste proste postaje za znamee in ker me vodi semkaj posel . . . Saj mi oprostite, dragi Ter Veljis?
—	Za božjo voljo, kaj hočem drugega? Prosim, ali hočete sesti? — je rekel ves zmeden. Poonrdii je stol, ki je izgledal kot da je nekoč počivala na njem glava Marije Antoniete.
—	Kakšen lep stol! — je reklk gofcpa Hei+Jkot. a takoj nadaljevala: — Sedaj pa moja prošnja. Saj veste. Božič jc pred durmi in ker je tako težko napraviti Veri veselje, — ker ima vsega na razpolago tej- je popolnoma brezbrižna, — mi je »prišla misel, da vas naprosim .za slkieo, še tako pov.ršno, .seveda proti dobi-i odškodnini.
Ter \ elp*5 je jiostal rdeč v obraz in na njegovem čelu so se j»ri-kaizale gube.
—	Nisem trgovec, milostiljiva gospa. — je rekel ostro. _ Če mislite to. ste zgrešili pra.va vrata.
—	O, bila sem pripravljena na kakšno tako porednost. _ jr
od vrni ln brezbrižno. — Ne boste pa se me tako hitro iznebili, ker neonate >vojo odklonitev nekoliko niotivirati.
—	Ali je 1o potrebno? — je vprašal.
—	Dvorljiv mož stori maVšikaj, kar ni neobhodna poti-ebno,__
je odvrnila tako uljudno kot da je ravnokar izgovorila največje laskanje.
(Dalje prihodnjič.)
ANDRE BIRABEAU
Obletnica.
—ZA MAJNIK""——
SMO DOBILI V ZALOGO 6 NOVIH GLASNIH, PRAVIH VICTOR PLOŠČ. Vse so po 75c, za poštnino je treba poslati 35c več.
v"* *o prave gluane Victor plo&e-e, Jako tlvihne ra pomladanski čh*. Tri naro6rlu po£ljl(e money order. Naročite vaaj SUH plo6Ce, kajti manj plošč ne poiUJaoio. «e nam v re»nk-l ne izplača zavijati.
7*410	Ach du l>*ber Auguatin. Valček
Schn Itutbank. Polka 7K32 _ Planinska lepotica. Valček
Pavtinka. Mazurka 7«SS4 Pogled v nedoUno oko. Poje Kvartet CoueznaufU
Slovenec tem. Poje Kvartet Cunemaugh. 79679 Na otoku. Polka
V z»ief>em vrtu. Valček	•
79B99 Erxher*09 Kart, Mart, Vojaika
Oie Neiken, Šoli« 19932	Roll 'Em Girls, Fox Trot
»t;-, Plamin' Mami«, Pox Trot
Mi mno	ainvenaka tvrdka v oeU Ameriki, ki prodaja te Victor piofce
in anvi v zvezi z Victor tovarno.	'	/
IVAN PAJK, SŠSTg 24 Main St., Conemaugh, Pi,
Lahko primežem: gospod Vala-jun je oženil iz najboljših namenov. Trtlno je .sklenil, da bo dober mož in, če blagoslovi nebo njegov zakon, tudi dober oče- Ali povejmo čisto naravnost, poročil sc je, da se spočije. Ne radi tega, ker je mogoče kedaj veselo ižvel, ne; prvotno sin revnih staršev, danes ga lahko smatramo za bogatega. Ni imel ravno dosti časa, da je nabral svoje premoženje. Za zabavo mu ni ostalo innoogo — .samo najpotrebnejše. Mir, ki si ga je želel v zakonu, ni bil tisti mir, ki si ga želi lahkožive«, utrujen po veselili mukah prečutih noči, ampak tisti zasluženi odpočitek trgovca. ki se je utrudil v trdem delu svojih delavnih dni.
V loteriji mladih devojk .si jc Valajun izbral ono .stvarco, ki je najbolj povešala oči. Ime ji je bilo Julieta in ni niti znala igrati klavirja niti ni ljubila plesa. Bila je plavih las, a tako brezbarvno plavili, da je lahko čutil, da bo nekoč lahko brez posebne skrbi o-sivela. Devojko so predstavili gospodu Valajunu trikrat, toda šele četrtič se je .spomnil, da jo je že enkrat videl. Po tem je .sklepal, da je ona tista žena, ki jo potrebuje. Poročil jo je. In nato jc odkril nekaj, kar mu ni bilo ravno prijetno: ugotovil je, da se njegova mlada ženka zanima vse pre. več za radosti intimne ljubezni. Najpreje je iztulital, češ da je to zanjo še nekaj novega, navajenega; toda pretekli so tedni in ni opazil niti sledu, da bi bila Julieta nasičena. S tem nikakor nočem reči. da bi bila kaka moderna Me-salina; ne, želela le ni «nič drugega kakor to, da živi tako, kakor da »e je omožila iz ljubezni.
Kakor se agodi- v vsakem žako-J
kako se navadno končajo taki-le prijetno aranžirani dineji, saj ti razne spominske dneve radi prirejamo majhne veselice.
Saj je polno njunih obletnic, tako prvega srečanja z Valajunom, prvega "ljubim te", obletnica zaroke, poroke, saj so še rojstni dnevi in godovi (Julieta ima šest kr-t stnih imen in vseh teli šest godov praznujeta). Poleg tega je še polno družinskih dogodkov ali ugodne kupčije, ki se jih tudi lahko vsako leto spominjata. In končno praznujeta še polno drugih dni, katerih pomenov se ne da nataučno določiti: "Danes je dvanajsti april! Kaj? Ne spomniš se*.. No, vrš kaj.. .!"
In takih obletnic ne gre praznovati v domačem suknjiču, z mehkim ovratnikom in v brezpetnikih, Julieta se pokaže a* .svoji dražestni, očarujoči deshabili in zahteva tu* di, da se smuka Valajun v smok-ingu- Tako se spremeni jedilnica naenkrat v separee. V resnici: saj ni nič drugače: Kakor hitro prinese dekle desert, ji reče: "Dajte vse na mizo in pustite nas v miru !" Prijetno, kaj? Da, zelo prijetno, posebno za moža. ki se je o-žeuil, da bi se malo odpočil.
"Poslušaj," je rekel Juliet i — "daj in zaznamuj mi enkrat za vselej v koledarju vse tvoje obletnice."
Razumemo, da opravičljivo želi vedeti, kdaj prazaprav more sedeti mirno ob kaminu, kaditi po enostavni, ugodni večerjici svojo pipo in brati časopis. Kako je bil naiven! Ni slutil, da išče Julieta neutrudno dobre prilike, da bosta mogla praznovati novo obletnico.
Tedaj pa se je zgodilo sledeče: gospod Valajun se je čisto privadil temu, da se zabava zvečer v smok-ingu pri bogato obloženi mizi. Zazdelo se mu je pa smešno, da bi sedel vedno le v svoji lastni jedilnici, nasproti temu buffetu v strašno natankem stilu Heurija II, pred seboj dve ravnokar umorjeni I jerebici, skledico s kompotom najrazličnejšega sadu in poleg sebe! ženo, ki je vedno ena in ista iu poleg tega še njegova lastna.
Pozabil sem vam takoj povedati — gospod Valajun ima trgovino s kožuhovino. In ne ravno ne-redkokrat se zgodi, da dame, ki kupijo lepe kožuščke, ne morejo vedno plačati, želijo pa kljub temu obdržati elegantno lisico ali krta. . . v takih slučajih se take dame izredno dražeslro smehljajo. .. in nekega dne se je dal tudi Valajun zapeljati po takem dra-J žestnem smehljajčku. Zmenila sta se, da bo Valajun priredil danes zvečer po desetih v Julietinem koledarju ni zaznamovan s klica- j jem. Po dinerju se bo torej Jean' že s kakšno pretvezo za del noči, oprostil. Toda vse trgovine bodo takrat že zaprte in kje naj bi po- i tem nakupil potrebne stvari za ma- ^ Ii souper. Gospod Valajun je bil prisiljen, da nakupi vse že popoldne. Dal jih je prinesti v biro, da1 bi jih zvečer mogel vzeti s seboj. |
Razpoložil je vse po svoji pisalni mizi. Ničesar ne manjka: niti prvih jedi, niti pečenke, niti nič. drugega...
Tedaj so se nenadoma odprla vrata in Julieta je priskakljala v sobo. Hotela je svojega moža prijetno presenetiti s tem, da gre iskat v trgovino. Veselo je zavpi-la (naravno, da veselo) in rekla: "O šampanjec, pa.stete... Misliš ne.sti domov? Gotovo si napravil dobro kupčijo, dragec?"
"Da, zelo dobro kupčijo, vsaj upam," je odgovoril Valajun s svetohlinskim smehljajem — "nocoj se bo odločilo..."
Tako se je zgodUo, da praznuje gospa Valajun vsako leto tudi ta dan, ko jo je mož prvikrat ogoljufal.
Vttanje parniko* - Shipping New?
12.	maja:
Berengarla. Cherbourg: De Grasse, Havre: George Washington, Cherbourg, Bremen.
13.	maja:
Albert B&llin. Cherbourg. Hamburg.
14.	maja:
Ohio, Cherbourg.
15.	maja:
Majestic, Cherbourg; France. Havre: Sierra Ventana, Bremen, Thurin-gia, Hamburg.
18. maja:
Columbus, Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg. Hamburg.
1». maja:
Mauretania, Cherbourg; Pre«. Roo-•evelt. Cherbourg. Bremen.
20. maja:
Thuringia, Hamburg.
22. maja:
PARIS, HAVRE; SKUPNI IZLET. 25 maja:
L«'via than. Cherbourg. Bremon, Bremen.
26. maja:
Leviathan, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitania, Cherbourg; America. Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen Deutschiand, Cherbourg. Hamburg.
29. maja:
Olympic, Cherbourg.
1.	junija:
Resolute, Cherbourg. Hamburg; Berlin, Cherbourg. Bremer*
2.	junija:
Berengaria. Cherbourg: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen.
3.	junija:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg.
4.	Junija:
Republic, Cherbourg, Bremen
5. Junija:
Majestic, Cherbourg; France. Havre; Zeeland, Cherbourg. Antwerp.
8.	Junija:
Muenchen. Cherbourg, Bremen.
9.	junija:
Mauretania, Cherbourg: George Washington, Cherbourg, Bremen.
10.	junija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg: Columbus, Cherebourg, Bremen.
12. junija:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Lapland, Cherbourg, Antwerp.
15.	junija:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
16.	Junija:
•Vuuitania. Cherbourg; Pres. Roose-ve!t. Cherbourg, Bremen.
17.	Junija:
Westphalia, Hamburg.
19. junija:
Olympic.	Cherbourg: Pennland,
Cherbourg,	Antwerp; Sierra Ventana.
Cherbourg,	Bremen.
22.	junija:
MARTHA "WASHINGTON, TRST. SKUPNI I2LET.
23.	junija:
Majestic,	Cherbourg: Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart,
Cherbourg,	Bremen.
26. Junija:
France. Havre; Bclgenland, Cherbourg, Antwerp.
29.	junija:
Resolute. Cherbourg, Hamburg. Thuringia. Hamburg; Bremen, Cherbourg, Bremen.
30.	junija:
Mauretania. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
6. julija:
PRESIDENTE WILSON, TRST; DRUGI SKUPNI IZLET.
..Putujte pod ameriško za rta v o" Znižana cena tja in nasaj do
LJUBLJANE
samo $198.00 in več preko Cherbourga
\/ESELITE sc varnosti in u-» dobnosti na parnikih, katere lastuje in upravlja vlada Združenih držav. Poslužite sc posebnih izletov, ncprekosljivih u-rlobnosti na kateremkoli parniku
brodovlja t nired States Lines— parniki, ki plujejo pod ameriško zastavo.
Odločite se sedaj, da se pridružite- izletu v Jugoslavijo na
s.s. GEORGE WASHINGTON
preko Bremena
ki odpluje iz New Yorka 12. maja Izlet bo osebno vodit Mr. J. Turek, upravitelj čchosjnvaške-ga departmenta. ali pa izleta na s.s. PRESIDENT HARDING kateri odpluje iz New Yorka 2. Junija Ta izlet vodi Mr. L. J. Lazovich.
Za vse podrobnosti ffledc od-plutja United States brodovja, S. S. Leviathan. S. S. George Washington, S. S. America. S. S. Republ ic. S. S. Pres. Harding. S. Š. Pres. Roosevelt—vprašajte danes svojega lokalnega agenta ali pišite na
United States line«
45 Broadway
(PSone. Whit^iaH ?800>
New York C;tv
SAMO 6 DNI PREKO
* ogromnimi parallel na olj«
FRANCE — 15. maja
PARIS 22. maja. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega raareda % umivalniki tn tekočo voda ca t. 4 ali 6 oaeb. Francoska kuhinja In pijač*.
cfrerich J&ta
1« »TATE ST..	NEW YORK
ali lokalni sgentj«.
ti v stekleno omaro vlcovaii v težke veiLge. Te iliii so 111 a pa odj>o-vedali živci in jel je besneti. 2 veliko težavo «0 pa osvobodili železnih okovov ter ipropeljali \ bolnico. Njegovo stanje je smrtno nevarno.
POZOR feOJAKI!
Prosti pouk glede državljanstva in prišel je v2dija je vsak četrtek in pe*ek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street. New Yonk City.
Vprašajte za zastopnika Legije ža Ame«riškq Državljanstvo.
SLOVENSKO -AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1926
Cena BOc a poštnino vred.
e naročilom pošljite snamke ali money order na:
"Glas Naroda"
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupujte; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLAS!
v "Glas Naroda",
Stradalni "umetnik!"
Te dni -sta potolkla v Berlinu rtradaica Sastello in Harry Jolly-jev rekord. Stradala sta celih 24 ur dalje kot JoHv. Tekom 43. dnevnega stradanja sta popila 600 steklenic Sel* erje ve vode in po-ptteila 10.000 svaNHo.
V E^ta nu se je prodne ira 1 že 20 dni neki stradalni "umetnik", ki ni ležal na udobni zofi kot nje£?-ri kolegi, temVeč se je dal zapra-
" . isJ , , : . .
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 83 CorUsndt Street	Hew York, X. Y.




rri'iv

i

nil, ki temelji na ljubezni, tako .sta prevladali tudi njo — ne da bi se tega zavedala — sentimentalnost in strast. Seveda docela v meri meščanske spodobnosti: nikoli se ni preje obesila svojemu možu na vrat, dokler niso bila vrata zaprta. Njegove robce je parfu-miraia s svojim parfumom, da bi se je spominjal ves dan. Zahtevala je, da ji vedno prinese rože. ko pride domov. Ona je žena — zato dam svojo roko v ogenj — ki ne bo nikoli prevarala svojega moža. toda od njega zahteva stalnih dokazov, da se je spominja. Kako neprijeten tak položaj za moža, ki si je zamislil, da se bo v zakonu malo oJpočil!
Xc, ne razumite me napačno! Valajun gotovo ni brezbrižen človek, človek brez čustev. Toda pomislite: on dela kakor delajo trgovci, ki morajo vedno in vedno govoriti s svojimi odjemalci in se pogajati ž njimi. In nato pride domov; i- sencih mu kljuje, noge so zareče, telo utrujeno, ko se vendar ves dan ni utegnil sleči. In kaj najde domaVpijoče razsvetljeno jedilnico, mizo polno rož. pred svojim krožnikom tri lesketajoče se kozarce in eno čašo — izredni me. nue. Resnično, mal praznik. Toda to je vendar draiestno! Popolnoma jsem vašega mnenja. Je draže-stno enkrat, tudi ie dvakrat. Je dražestno enkrat v mesecu če hočete. Toda če se ponavlja večkrat na teden... da. mogoče... zato se pa ni bilo treba poročiti radi ljubega miru.
In to se zgodi ečkrat na teden. Julieta je za to vsa navdušena Ona teši na ta način v enaki meri svoje nagnenje do čustev kakor tudi svoje ljubezenske potrebe, | Njene strasti — no, da saj vemo,