' oštnina plačana v gotovtni* Leto XVI., št. 18$ Ljubljana, torek 15. avgusta lf» .lj 1 * ! it io JUDI Jf Cena 2 Din upravoižtvo; ujubljana. Knafijeva ulica a. — relefou St 8122, 3123, 3124. 3125. 3126. inseratru jdaeiea: LJubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 1L — Telefon 8t 2455. Poaružnica Celje: Kocenova ulica fit 2. — Telefon St 190. tiačuni pn poŠt ček. zavodih: Ljub-Ijana St 11.842, Praga čisto 18.180, Wien St 105.241. Naročnina znata mesečno Oin 25-— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica ft. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. X Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo«. — Oglasi po tarifi. VI K» 3*25-13 V EU.KNTJ NJEOA VELTCtA2fSTVA KB.AT.TAi Okrožno sodišie v Ljubljani je vsled naredbe S fine 18. VI. 1035, 8 katero j« bila št. i>6 objavil članek z naelovom: »Užaljeno ljudstvo je dobilo zadoščenje« z naslednjo vsebino: »-Beograd, 30. januarja. Z odlokom prosvetnega ministra je razreden kot veroučitelj na (w.woi šoli _ v Dvoru pri Jiužranbericu tamošnjd dekan Karol Gnidovec. Kakor znano, df-ka-n Gnidovec ni dovolil zvonemja ob smrti blagopokojnega kralja Uedinitelja. Zaradi tega njegovega nepojmljivega postopanja je prišlo do ostrega spora med njim in verniki, ki so bili skrajno ogorčeni nad takim početjem katoliškega duhovnika ter so upravičeno odklanjali, da bi še nadalje prepuščali »vojn deco taikim vzgojiteljem. Z odlokom prosvet-n-ega ministra je ljudstvo sedaj dobilo zadoščenje.« —-tirej priobčil in rameaei o zasebnem tožilcu ivekaj nfiresraSnnga, kar utegne škodovati časti, dobrem« irrpenu, d-ružabneami ngledu in pridobitnemu kreditu im. tožiVa. Zakrivil je s tem prest. klpv«»te po § 5fi/XI za.k. o tfsku Tn M po cit. dol. ob uporabi § 711/5 k. i. obsodi n* 90) Din (600 Din in 300 Din) dena.rne la®ii plač-I"v« v roku etn^ga meseoa po pravnomočnosti sodbe, ob neizterljivosti pa na 15 flnl zapora; po ?1. 68 zak. ■n tiskn na plaSJlo 300 Din mater, odškodnine zas. t<->žite.l.i*i. po §§ 3in in 3P4 k. p. na povrafrlo rtrošktrv kaxensk postopanja, ki se tareko po 5 k. p. za izt*»r!.ifw. po čl. zak. o tipku mora obt. ob lastnih stroških objaviti sodbo v izpisku na četa dnevnika ».Jutro« in v drugi štev. po prejemu pisme-B6ga fzdatka sodbe. Razlogi: Obt. za.nika krivdo m se zagovarja, da T3.S. res j=i dovoTil zvon^nja ob priliki smrti hU^mpokojn^ra knalja Aleksandra Zedimteiia, da je radi tega prišlo do rstreira spora med zasebnim tožil-in žirpljani. ki po bili radi tega nleeoveea postopanja zpIo osrorfcm. Priča Gnidovee Karel iznove. da je pre:«l brzojavko od sres. načolstva po občimskem siugu H rov« tu Jožetu, ki mu jo ie prinesel šele po W. uri. radi česar ni mogel več nkreriti zvonenia po S m-mut za 10. uro. Bil je v negotovosti, -ali ie resnica pled« kraljeve smrrlS m je dejal obč. rinsri. da bo dal zvomrti. ko bo Skrrf odredil i!a.htevani način zvrnnemia, džun Fran m Pehani Albin. TrdStenr v inkriminirani rotaoi. da zas. toižitelj ni dovolil zvonenja. je torej npresnič-Tva ki "veta zas. tožiteTa in je krivd'orek ute-Kazen je bilo odm-eiriti po čl. 56/ET za.k o ti?ku z zaporom do 3 let in do 20.000 Din. Olajšilno jo Mo priznanie in deistvo, da je bila odklonitev Trvonemja od strani zasebnega tožiit^lia začasno podan in da so se ljudje res ra.zbuTiali, obtežilno pa povrait.ek. Z nmrom na te okoilrvosti je »odiišče kazen 7-irvvra siprprrvpnilo v denarno kazen in odmerilo fi^ "».n. ooleg tega pa še v denarja 300 Din. skupaj torej foo rftn demme kazni. T^so-bnem! tožilcai pa je rri-tjVltlo ^ne^^k 3O0 Din kot materietao odškodnino. Oet-ii izreki t'<^nelje na t»t- zak. dol. Izbijam a.. 2. julija 1935. banke v Ljubljani Ljubljana, 12. avgusta. Danes dopoldne ob 11. sta prispela v Ljubljano guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič in generalni ravnatelj Narodne banke dr. Milan Protič. Pripeljala sta se v avtomobilu z Bleda, kjer sta bivala zadnje dni. Takoj po njunem prihodu se je vršila v podružnici Narodne banke seja cen-zornega odbora. V teku popoldneva sta si odlična gosta, kolikor jima je dopuščal cas, ogledala Ljubljano, nad eno uro pa sta se pomudila v Strojnih tovarnah in livarnah. 2'ivečer ob 18. uri je bila v palači podružnice Narodne banke sklicana konferenca, na kateri so bili poleg najvišjih predstavnikov Narodne banke povabljeni vsi ravnatelji bank in hranilnic. Na konferenci so se pretresala vsa važna vprašanja našega denar-jiištva, posebno problem kreditiranja denarnih zavodov od strani Narodne banke. Zlasti denarni zavodi savske in dravske banovine zahtevajo zaslombo pri Narodni banki v pogledu likvidnosti in vse te želje so bile danes izražene na konferenci. Po sestanku sta se odlična srosta odpeljala v hotel Union k večerji, jutri zjutraj pa nadaljujeta z avtomobilom pot na Sušak. Krvav Incident v hrvatski vasi Beograd. 12. avgusta. AA. Včeraj je po cerkvenih opravilih v vasi Budrovcu v viro-vitiškem srezu nastal zaradi neporavnanih računov prepir med nekim gostilničarjem in skupino kmetov. Pozvani so bili orožniki, da napravijo red. Dva orožnika sta se takoj napotila v Budrovec, toda še preden sta prišla tja, ju je nekaj kmetov napadlo. Skušali so ju razorožiti. Da bi se izognila spopadu, sta se orožnika umaknila 100 m daleč in nato pozvala napadalce, naj se razidejo. Kmetje pa ju niso poslušali, nego so ju obkolili. Ko so se jima že docela približali, in jima hoteli iztrgati celo puške, sta orožnika oddala nanje vsak po en strel. Kmet Miško Kršič iz Dugega sela je bil ubit, Iljevac Pavle iz Brezovice in Tovarevič Franjo iz Rešanja pa v sta bila ranjena, prvi v desno nogo, drugi v vrat. Njuni poškodbi sta lažjega značaja. Napadalci so se zaradi strelov razbežali. Zaradi dogodka sta prišla na kraj spopada sreski načelnik in komandir orožniške čete, da točno ugotovita, na kateri strani je bila krivda, ^ ----- NOVA MIROLJUBNA GESTA ABESINSKEGA VLADARJA esar Haile Selasie je sprožil nov predlog za mirno likvidac spora z Italijo, ki pa je za Italijo nesprejemljiv Pariz, 12. avgusta, d. Italijaneko-abe- sins.ki spor povzroča diplomaciji velesil vedno večje skrbi. Splošno mnenje j1©, da ie mogoče spor mirno likvidirati le na ta način, ako Italija odstopi od teritorialnih zahtev in dobi zato obsežne gospodarske koncesije v Afriki. V tem pogledu se je pojavila dosedaj že cela vrsta načrtov in p odlogov, ki pa niso zadovoljili niti Italije niti Abesinije. Enaka usoda je zadela tudi najnovejšo kombinacijo. V londonskih diplomatskih krogih se je namreč pojavil načrt, da naj bi std Portugalska odpovedala proti finančni odškodnini svojima afriškima kolonijama Angoli in Mozambi-queju. Ker pričakujejo, da bo Nemčija uveljavila svoje zahteve po kolonijah, naj bi že sedaj dobila Angolo, Italija pa Mozambique, dočim bi dobila Portugalska primerno denarno odškodnino. Mussolini bi se baje zadovoljil z gospodarskimi koncesijami v Abesiniji in s pridobitvijo dosedanje portugalske kolonije Mozambique. Seveda pa se je tudi ta kombinacija, čeprav se o njčj še nikjer ni razpravljalo, izkazala kot račun brez krčmar-ja. Portugalski poclanik v Parizu je namreč o možnosti razdelitve portugalskih kolonij v Afriki, da se ustreže kolonialnim zahtevam Italije, danes izjavil dobesedno: »Portugalske kolonije tvorijo sestaven del nacionalnega ozemlja in nikakor ne morejo biti predmet diplomat- skih razgovorov ali finančnih tras-akcij. Spričo finančnega položaja Portugalske, ki se sme imenovati vzoren, odpade sama po sebi vsaka možnost zahteve po finančnih sredstvih z odškodnino, ker je to Portugalski nepotrebno. Nihče se ne more sklicevati na kakšno pravico do portugalskih prekmor-skih posesti. Portugalska ima te pra- vice na podlagi več stoletij kolonijske vladavine v teh krajih in se ji v primeri s kolonijskimi vladavinami drugih držav ne da prav nič očitati. Iluzorna je misel, da bi bilo le ped portugalske zemlje mogoče na miren način vzeti v korist koga drugega. Vlada in portugalski narod bosta z vsemi silami in sredstvi nastopila v obrambo svojih pravic.« Del ogadenske pokrajine za izhod na morje Abesinski cesar ie Izjavil, da |e Abesinija pripravljena tudi na teritorialne žrtve Addis Abeba, 12. avgusta, n. V razgovoru z novinarji je abesinski cesar na vprašanje o koncesijah, na katere bi mogla pristati Abesinija, če bi dobila kulturno, finančno in gospodarsko podporo, odgovoril: >Abesinija se ne bo nikdar odrekla svoji neodvisnosti, pri tem pa ne stremi za tem, da bi bil prikrajšan italijanski prestiž. Abesinija je vedno stremela za tem. da bi dobila posojilo, s katerim bi prišla v položaj, da bi lahko pospešila svoj gospodarski in kulturni napredek. Da ss omogoči nadaljnji raz- voj Abesinije, bi bilo potrebno, da dobi izhod na morje, kakor je to predlagal angleški minister Eden zaradi zagotovitve miru. Za finančno in gospodarsko pomoč ter izhod na morje je Abesinija pripravljena tudi na teritorialne koncesije v korist Italije, n. pr. bi ji odstopila Ogadensko deželo. Abesinija pristaja iskreno na sodelovanje z vsemi državami brez kakršnihkoli verskih ali narodnih predsodkov, nikoli pa ne bo mogla pristati na kakršnokoli ureditev, ki bi pomenila omejitev abesinske suverenosti. Abesinija ne more dovoliti nikake solucije, ki bi prizadela ugled njenega naroda ali njene vojske. Če pride do vojne, sie bo branila do poslednjega moža. Italija: Ne! Rim, 12. avgusta. AA. Italijanski merodajni krogi izjavljajo, da je najnovejši predlog cesarja Haila Selassija nesprejemljiv. Abesinski cesar namreč* predlaga zamenjavo dela abesinski pokrajine Ogaden proti primernemu izhodišča na morje. Angleži ne popuste Pariz, 12. avgusta. AA. »Echo de Pariš* priobčuje poročilo iz Londona, da britanski odpor proti italijanskim zahtevam v vzhodni Afriki ne popušča samo, temveč celo narašča. Italija j« hotela najeti posojilo na londonskem tržišču, pa so ga ji odklonili. Če bi res prišlo do sovražnosti med Italijo in Abesinijo, bi bila Velika Britanija trdno odločena zahtevati zatvoritev Sueškega prekopa. Britanska vlada je že stopila v zvezo z Washingtonom, da doseže od ameriške vlade izrecno prepoved ameriškim bankam, da ne bodo dovolile kreditov italijanski vladi. Podobno predlaga Velika Britanija tudi Franciji. London tudi ni brez zveze s koncesijo, ki jo je abesinska vlada pred kratkim dala nekemu švicarskemu podjetju za gradnjo velike ceste med Addis Abebo in Sudanom. Ta cesta naj predvsem olajša oskrbo Abesinije z muni-cijo, obenem pa omogoči morebitno naglo intervencijo angleških čet iz Sudana za zavarovanje angleške pokrajine okoli Čadskega jezera, ki je — kakor znano — zelo važna za Veliko Britanijo in tudi eden izmed glavnih ^rokov, da britanska vlada tako neizprosno nastopa proti Italiji. Vprašanje banovinskih samouprav Nezadovoljstvo opozicije Beograd, 12. avgusta, v. Službeno poročilo, da namerava vlada kmalu postaviti na dnevni red tudi vprašanje banovinskih samouprav in da minister notranjih del pripravlja tozadevni predlog ter informacije iz vladnih krogov, da bo to vprašanje že -na dnevnem redu septem-berskega zasedanja Narodnega predstavništva, je izzvalo v političnih progih veliko zanimanje in živahne diskusije. Vlada v svoji deklaraciji banovinske samouprave ni navedla in tudi pozneje, ko je zahtevala zakonodajna pooblastila, jih ni zahtevala za banovinske samouprave. Iz tega se je sklepalo na eni strani, da pogledi vlade v tem oziru niso izenačeni, na drugi strani pa, da se vlada z ozirom na morebitni sporazum z dr. Mačkom noče prejudicirati. Sedaj se v vladinih krogih zatrjuje, da je vprašanje banovinskih samouprav izredno nujno, ali da je tako važno, da ne bi bilo dobro rešiti ga po skrajšanem postopku, temveč potom temeljite razprave v Narodni skupščini in v senatu. Proti tej nameri se jropet ostro obrača opozicija, češ, da sedanja Narodna skupščina nima legitimacije za tako dalekosežne ukrepe in da se z reševanjem samoupravnega problema pred — Razlaga vladinih krogov novimi volitvami samo komplicira polo- v • za j. Opozicionalni govorniki so na nedeljskih svojih shodih obtoževali vlado, da zavlačuje politične zakone in z zvezi s tem se trdi, da ima samoupravno vprašanje sedaj samo taktično nalogo odvrniti pozornost od takozvanih nujnih političnih zakonov in nuditi moralično utemeljitev za njihovo odlaganje. Vladini krogi zopet poudarjajo, da so te trditve neosnovane. Revizija političnih zakonov ni stvar, ki se da izvršiti v 24 urah. Treba je ponovnega in globokega premisleka. Banovinske samouprave so bile do sedaj stalno napovedane, a ostale so ne-izvršene. Čas je že, da se napravi resen poizkus. Kakšna bo stvarna vsebina načrta, ki se sedaj izdeluje, je seveda neznano. S tem večjim zanimanjem se pričakuje objava programa Radikalske zajednice, ker se sodi, da bo zakonski načrt o banovinskih samoupravah izdelan v smislu tega programa in bo vseboval njegova načela. V notranjem ministrstvu je cela vrsta starejših načrtov. Naj-dalekosežnejši od njih je tako zvani Srškičev načrt, ki ga je takratni ministrski predsednik v smislu programa JNS pripravil za parlamentarno rešitev. Nacionalni šahovski turnir Ljubljana, 12. avgusta Sinoči so se nadaljevale prekinjene par ti je. Lomger je že po nekaj potezah preda1 brempno partijo R. Savi6u. Grenčarski je nadaljeval igro, čeprav je imel trdnjavo manj. Hren je seveda zmagal. Partija /Sikošelk — BeriC je že kazala, da bo remis. ko je Berič spiretgledal kombinacijo, zaradi katere je fcgubii figuro in e tem partijo. Jonke je igral v izenačeni poziciji proti Carevu na mat, pa se je zafcoonlbiniral in izgubil. Inž. Prek in Gabrovšek sta prekinila v poeioijii, kjer ima Gabrovšek, čeprav s kvaliteto manj, izglede na remis. Prekinjena partija iz V. kola Jonke — inž. Prek je bila remis. Danes se je pričelo VIK. kolo. Igralni čas se je izpreimemil tako, da igrajo prekanjene partige od 16.30 do 18.30 in ne zvečer. V A skupini se je ortoidoksni daanskj gam bit med Jonkejem im Hrenom razvoj do po" ložaja, kjer sta oba igralca prišla v hudo časovno stisko. Posledica je bila, da je Jonke izgubil kmeta, kmalu nato še enega in s tem partijo. V francoski partiji Nikolič — inž. Prek sta se oba igralca prav tako morala bariti s časovno stisko. V hitrosti je Prek pozabil, da mu grozi mat ln je izgubil ter s tem doživel prvi poraz. Svojevrstno se je končala slovanska obramba damekega gambita B. Savič — Šiška. Zagrebčan je dobil kmeta, obenem pa ponudil remis, kar je seveda šiSka gladko sprejel. Daunisfoi gaanlbitt Ga/brovšek — Carev se je po živahni igri končaj z remijem enako ortoddkeni domska gaanibit Preintalk V B skupini je bila bortra, ostrejša. C. Vidmar in Sikošek sta se zedinila na remis, enako Berič—Matvejev. R. Savič je Izvedel proti šubariču v francoski partiji oster napad na kraljevo kriio. Ob prekinitvi ima Savič damo za dve trdnjavi. V indijski obrambi je prišel Longer kot črni v slabšo pozicijo proti Mareku. Igra je bila zaradi bolezni Longerja sporazumno preložena na poznejši čas. Herbatin je zašel v damskem gambitu prati šorli ju v hudo časovno stisko, vendar se je dobro rešil. Partija bo skoro gotovo remis. Remis je bila prekinjena partija inž. Prek—Gabrovšek. Razjasnjena skrivnostna smrt Novem mesta 12. avgusta. V gozdu pri vasi Jani je našel posestnik Anton Hrovatič iz Gornjih Lakomc žensko okostje. Držalo se ga je še nekaj strohnele in razpadle obleke. Ležalo je v globeli, globoki lo m. 0 čudni najdbi je obvestil orožnike v Rup>erčah, ki so ugotovili, da se je ponesrečila že od lani pogrešana užitkarica 80-letna Marija Hotevčeva iz Rajnuš pri Stranski vasi, ki jo pogrešajo že od 16. julija preteklega leta. Ko je izginila, bo se po vsem okraju širile razne govorice, zlasti, da je umrla nasilne smrti. Starka je bila slaboumna, zašla je v gozd. padla v jamo in se ubila. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved sa torek: Od zapada pooblačitev; sicer pa soparno, morda tudi z nevihtamj. V sredo povsod hladnejše vreme. v Pred rekonstrukcijo bolgarske vlade Nova vlada naj U objavila novo ustavo ln izvedla volitve * Po ustavi bo vlada neodvisna od parlamenta Sofija, 12. avgusta, t. Že nekaj dni krožijo v vseh političnih krogih govorice o bližnji rekonstrukciji vlade. Pravijo, da bo podala ostavka vsa vlada, da bi se dala kroni možnost, da se posvetuje z vodilnimi političnimi osebnostmi o nadaljnem razvoju notranje politične situacije. Vlada Toševa je baje izpolnila svojo nalogo in novi kabinet bi moral izvesti drugo etapo za obnovo normalnih notranjih političnih razmer. Najresnejši kandidat za sestavo novega kabineta je sedanji zunanji minister Kjusei-vanov, ki uživa v bolgarskih političnih krogih še največ zaupanja. Njegova vlada naj bi objavila novo ustavo, izdala novi volilni zakon in izvedla volitve v parlament, ki naj bi ustavo potrdil. Baje je vse to že sklenil kronski svet, ki se je sestal pred dmevš in mu je predsedoval kralj Boris. Ministrski svet je imel poslednje dnd neprestane seje, na katerih je obravnaval aktualna politična vprašanja. V novem volilnem zakonu bodo dosedanja določila o starosti volilcev spremenjena. Po dosedanjem zakonu je dobil volilmo pravico vsak državljan, ki je dopolnil 21. leto starosti, po novem volilnem zakonu pa se bo dobila voBlma pravica šele po 25. letu starosti. Nova ustava bo med drugim tudi določala neodvisnost vlade od parlamenta. Poljsko - finska zveza' Obisk poljskega zunanjega ministra na Finskem se je razvil v manifestacijo solidarnosti baltiških držav prizadevanj za pomirjenje mednarodnih od- Helsinorfors, 12. avgusta !AA. Na svečani večerji, na čast poljkemu zunanjemu ministru Becku je izrazil finski zunaaijd minister Hackeel v svojem govoru prepričanje, da se bo poljsko-finsko vzajemno pri-jateljtvo še bolj razvijalo. Finci so vedno gojili simpatije do Poljske, čeprav so bili prepričani, da odrejajo zgodovinske kulturne in zemljepisne okoliščine Finsko mesto predvsem na strani njenih zapadnih sosed, namreč na strani ostalih severnih držav. Prav tako upoštevamo, da je zemljepisni položaj ustvaril mnogo skupnih točk trajnega značaja. Popolnoma razumevamo, da je razvoj Poljske na vseh področjih nosajev. Poljski minister Beck je v svojem govoru med drugim poudaril? Odkar je Poljska dobila mesto, ki ji pripada na Baltiku, smo stremeJi za tem, da cnm bolj utrdimo medsebojne odnošaje na temelju simpatij in vzajemnega zaupanja med vsemi državami baltiškega primorja. Poljsko-finsko vzajemno prijateljstvo nikakor ni minljivo in tudi ne slučajno, temveč temelji na starih in iskrenih čirvstvih, iz-virajočih iz ljubezni do svobode. Varšava, 12. avgusta, g. Poljski zunanji minister Beck je imel še ves dan razgovore s finskimi državniku Zvečer je odpotoval eden izmed glavnih pogojev uspeha naših v Varšavo. Senzacionalne aretacije v Doberničah Novo mesto, 12. avgusta Zaradi požigov, ki jih je zanetila zlobna roka zadnje dni v Dobmičah in napravila ogromno škodo posestnikom, je nastal med prebivalstvom tolik strah, da se niso upali niti k počitku, nego so noč m dan bdeli in stražili svoje domove. Poleg prebivalcev pa so bili budni tudi dobrniški orožniki, M so z veliko energijo pričeli raziskovati vzroke zaporednih skrivnostnih požarov, ki so se pojavljali drug za drugim pomoči in podnevi. Orožniki so dognali, da se je posestnik in zastopnik zavarovalnice »Slavije« Fran Glavan iz železnega pri Dobrničah pri gašenju požarov zelo sumljivo oonašal in da je nekaterim ljudem celo grozil, zaradi česar so ga aretirali. Po nadaljnji preiskavi so poleg njega osumili požigov še zastopnika zavarovalnice »Dunav« Vinka Slapška iz Trebnjega in bivšega gostilničarja Franca Smoliča iz Dobrnič. Zbrali so proti vsem trem fciMko dokaanipga gradiva, da, jp po- polnoma upravičen som, da so vsi trije v organizirani družbi pofigaJi po vasi delo-, ma iz maščevalnosti, deloma pa zaradi osebne koristi. Po njihovi aretaciji so požari docela naenkrat, izostali. Prebivalstvo si je oddahnilo. Aretiranoe so oddali v zapore novomeškega okrožnega sodišča, kjer se vodi proti njim nadaljna preiskava Iz diplomatske službe Beograd, 12. avgusta. AA. Imenovani so: za tajnika zunanjega ministrstva Milutin Mirkovič, tajnik v Parizu, in VI-šeslav Milosavljevič, podkonzul v Metzu; za tajnika pri poslaništvu v Londonu dr. Ivan Babic GjalsJri, tajnik pri poslaništvu na Dima ju; za tajnika pri poslaništvu v Bruslju Kosta Pavlovič, tajnik v zunanjem ministrstvu in za tajnika pri poslaništvu v Parizu Radomir Kulic, tajnik v zunanjem ministrstvu. London, 12. avgusta, b. Predsednik regent-skega sveta v Siamtf, ki je imel do kraljeve polnoletnosti izvajati kraljevsko oblast, je nenadoma umrl. O vzrokih «Aiv»dntt smrti Radikalska zajednica gotova Program in statuti definitivno redigirani in predloženi Aci Stanojeviču v potrditev — Notranje težkoče — Opozicija na delu Iz vrat snovateljev Radikalske zajednice so se tekom včerajšnjega dne razširile vesti, da je akcija za fuzijo bivših radikalov, muslimanov in klerikalcev zaključena stvar. Odbor, ki je pod vodstvom Miše Trifumoviča izvršil redakcijo programa in statuta Radikalske zajednice, je končal svoje delo ter izročil svoje elaborate. Z njimi sta odpotovala v Knjaževac minister G jura Jankovič, ki sodeluje kot član vlade, in Miša Trifunovič, kjer je odobril novi program in statute predsednik Glavnega odbora bivše radikalske stranke g. Aca Stano-jevič. Iz istih krogov se tudi zatrjuje, da sta dala dr. Korošec in dr. Spaho že svoj končni pristanek na program in statute Radikalske zajednice. Sedaj se že pripravljajo potrebni podpisi za formalno prijavo nove strankarske grupacije pri ministrstvu notranjih del, ki bo izvršena do konca tega meseca. Čim bo tako prijavljena Radikalska zajednica odobrena od ministrstva notranjih del, bodo pristopili njeni zaupniki v smislu zakonskih predpisov k pobiranju podpisov v polovici srezov cele države. V vsakem srezu bodo morali zbrati najmanj po 30 podpisov in sicer v dveh tretjinah vseh banovin. Po predložitvi teh podpisov bo stranka lahko pričela z akcijo med narodom. V zvezi z vestmi, da bodo sprejeti v Radikalsko zajednico samo pristaši in voditelji bivše radikalske, klerikalne in muslimanske stranke, javlja »Vreme«, da stoje odprta vrata za vstop v Radikalsko stranko vsem pristašem in politikom vseh bivših strank, ki jim je pri srcu dobro naroda in države. To izjavo vladinega organa tolmačijo beograjski politični krogi kot vabilo za narodne poslance v klubu vladine večine, da vstopijo v Radikalsko zajednico ter sodelujejo pri njenem političnem delu med narodom. Pričakovati je, da se bo tem-u vabilu odzvala večina v vladinem klubu organiziranih poslancev. Tako se napoveduje med drugim tudi vstop slovenskih poslancev vladine večine v Radikalsko zajednico. Glede napovedanih zborovanj Radikalske zajednice med narodom je prevladalo v njenem vodstvu mnenje onih, ki so za počasnejši temjpo ter za prirejanje shodov, ko se bo položaj končno-vel javno razčistil po predložitvi in sprejemu novih političnih zakonov. Po poročilih, ki jih siprejema vodstvo Radikalske zajednice o razpoloženju naroda moram novi politični grunaciji, so se do€Wfaj a njo brez posebnih medsebojnih konfliktov izrekli glavni ljudje iz bivše SLS. Večje težave so še vedno v Bosni, kjer je sicer dobil dr. Spaho formalni pristanek večine bivšega vodstva JMO za stopitev z radikali, ali manjšina, ki je polesfla, trdi, da so mase pristašev bivše JMO na njeni strani. Konflikti med bosanskimi radikali so še ne-izravnani. V Srbiji so radikali še vedno Nagrade »Našičke" V petek je osiješko sodišče zaslišalo one uradnike, ki so svoječasno v podjetju »Našičke« v Dolnji Lendavi prevzemali železniške prage in ki so obtoženi, da so imeli v tem času pri »Našički« brezplačno hrano in stanovanje ter dobili za nadurno delo nagrade. Kot prvi je bil zaslišan Fran Istenič. Izjavil je, da zapisniki o prevzemanju pragov niso boli antidatirani, kakor to trdi obtožnica. Da to dokaže, je predložil sodišču potrdilo generalne direkcije drž. železnic, da so bili ti zapisniki docela pravilno datirani. Da bi bil dobil nagrado 1500 Din, ni res. Tudi brezplačne hrane in stanovanja ni imel pri »Našički«; nasprotno, on je plačal za sobo v Lendavi 12 Din na dan, za hrano pa 35 do 40 Din dnevno. To lahko potrdi gostilničar Pojdič. Upravnik »Našičke« v Lendavi obt. Fojte je izjavil, da on ne more vedeti, če je bilo Isteniču dejanski izplačanih onih 1500 Din, ve samo, da mu je uradnik Kalin predložil bon, na katerem pa ni bilo napisanega nobenega imena, in da je bila na ta bon izplačana svota 1500 Din. Tudi ostali obtoženi drž. uradniki Dimitrij Pastukov, Aleksander Kezič in inž. V. Kladnik so izpovedali docela enako "kakor Istenič. Vsi so bili konfrontirani z upraviteljem »Našičke« Fojtejem, ki je končno izjavil, da je nagrade zaračunal uradnik Kalin. Da-li pa je Kalin te nagrade res izplačal, ali jih zadržal zase, tega ne: more vedeti. Posebno učinkovit je bil zagovor inž. Kladnika. Napravil je najboljši vtis. Izjavil je med drugim: Za stanovanje in hrano nisem prejel niti pare, takisto tudi ne nagrade za prevzete pragove. Res pa je, da mi je sam direktor »Našičke«, Geza Fojte, ponudil za hrano in stanovanje po 100 Din na dan in še posebe denarno nagrado za prevzete železniške prage. Jaz sem to ponudbo z ogorčenjem odklonil rekoč, da sem državni uradnik, da izvršujem samo svojo dolžnost, za kar dobivam zakonito predpisane dnevnice, za izvrševanje svojih dolžnosti pa ne maram nobenih nagrad. Popoldne so bili še zaslišani inž. Pavle Siring in uradnika G. Lišak in L. C. Uradnik L. C. je predložil sodišču potrdilo gostilničarja Pojdiša v Lendavi, da je on sam plačal pri njem hrano in stanovanje. Takisto je izročil sodišču uverenje direkcije državnih železnic, da je bil material, ki ga je on prevzel, v popolnoma neoporečnem stanju in da je bil železniški upra- dokaj rezervirani, ker je občutiti na terenu jako akcijo opozicije, ki očita ra-dikalskim prvakom, da hočejo izrabiti dano jim politično premirje samo za to, da obnovijo prevlast bivše radikalske stranke v državi. Posebno odločni so levičarski zemljoradniki, ki že napovedujejo borbo proti Radikalski zajedmici, češ da je bila prav tako osnovana »od zgoraj«, kakor svoj čas JNS. V so radikali iz bivšega Glavnega odbora radikalske stranke živahno na delu, da pridobijo za se pristaše bivše radikalske stranke. Pri tem pa je opažati tudi med - - veliko rezerviranost in posledice akcije za politično osamosvojitev ~ ~" ' izpod vodstva srbijanskih strank. V hrvatskih krajih Radikalska zajednica zaenkrat ne misli aktivno nastopati, ker se ne želi zaplesti v neposredno borbo z dr. Mačkom. Zato tudi ne bo nobeno pomembnejše mesto v stranki v rokah Hrvata. V nedeljo se je vršila cela vrsta shodov predstavnikov opozicije po raznih delih države. Največji med njimi je bil v Sanskem mostu. Prvi je govoril na zboru Čeda Kokanovic, ki je zahteval uvedbo polne svobode za vse brez razlike na vero in pleme. Za njim je govoril voditelj zemljoradnikov dr. Joca Jova-novič, ki je dejal med drugim: »Opozicija stoji napram vladi budno na straži ter nadaljuje z zbiranjem naroda v svojem okrilju, ki ga je pričela z volitvami 5. maja. Samo z združenimi močmi bomo odstranili vse težave, ki danes težijo narod in državo. Mi zahtevamo povratek političnih svobodščin, ki onemogočajo neposredni vpliv naroda na vodstvo državnih poslov. Narod želi dobiti čim preje novo Narodno predstavništvo. Položaj v Evropi je danes tak, da bi morala stati na braniku pravic in reda dru-dače izvoljena skupščina, kakor je bila današnja. Vlada je dobila kredit od združene opozicije, ali naj se nikari z njimi ne igra. Velik shod je priredila opozicija tudi v Zaječaru, kjer je bil glavni govornik bivši demokratski minister Milan Grol, ki je opozarjal zborovalce, da je s padcem Jevtičevega režima šele nastopila doba dela združene opozicije. Jevtič je sicer res odšel, ostala pa je njegova skupščina in z njo vsi zakoni. Združena opozicija pa ne bo mirovala, temveč bo nadaljevala z zbiranjem naroda, da skupaj z njim zlomi zlo, ki danes teži narod. Hrvatsko vprašanje se zavlačuje ter se daje tako hrana ekstremistom, ki so sicer v manjšini proti ogromni večini naroda pod vodstvom dr. Mačka. Vendar pa se čuje glas teh ekstremistov bolj, kakor dr. Mačka, ki je za konstruktivno in pozitivno borbo, ker živimo v času demagogije in laži. Hrvatsko vprašan ie je mogoče rešiti samo po svobodni volji naroda, ker občuti narod instinktivno kaj je prav in kaj ni prav. vi izročen v predpisanem roku. Na vse te izjave 30 direktorji »Našičke« odgovarjali, da osebno niso nikomur niče. sar izplačali, marveč so jim tako samo referirali podrejeni uradniki. V znamenju pomirjenja Beležke (Gospodarstvo Vič, 12. avgusta Zadnje čase se v Sloveniji veliko govori in piše o dobi pomirjenja in o različnih ukrepih gotovih krogov, da preneha terorizem, ki so ga vse dosedaj baje izvajali nacionalni ljudje itd. Kako pa v resnici izgleda delo za pomirjanje onih, ki se solnčijo sedaj »v milosti«, nam priča slede fei dogodek: Slov. kat. prosvetno društvo na Viču« je praznovalo v soboto 10. t. m. tridesetletnico svojega obstoja ter je priredilo pri tej priliki podoknico župniku p. Teodorju Tavčarju. G. župnik se je lepo zahvalil, vmes pa povedal strmeči javnosti, da je bilo njihovo prosvetno društvo svojčas razpuščeno »tudi po prizadevanju ljudi, ki bivajo v viški občini«. Ko je g. župnik izgovoril te neresnične besede, je začela navzoča množica vpiti; »Dol ž njimi! Dol a Sokoli! Pfuj sokolske barabe« in še bolj čedne psovke so letele iz ust prijateljev g. župnika. Ugotavljamo, da ni nikdar noben sokolski funkcionar, niti od onih, ki so bili v odboru za časa razpusta prosvetnega društva, niti od sedanjih kdaj rinil pri kaki oblasti za razpust viškega prosvetnega društva, ki je bilo razpuščeno zato, ker je bila razpuščena Prosvetna zveza. Nasprotno je res, da so živeli Sokoli s Prosvetnim društvom v dobrih odnošajih ter si medsebojno posojali knjige in rekvizite za oder. Sokol pa je prosvetnemu društvu posodil celo kulise. G. župnik je poudarjal dalje, koliko je moralo pretrpeti društvo od vlastodržcev in koliko je bdlo prestanega trpljenja radi tega, ker niso mogli razviti društvenega delovanja. Mi pa vemo, da se je v Društvenem domu Igralo vsako nedeljo tudi za časa razpusta in da so nastopali pri igrah isti ljudje kot so nastopili preteklo nedeljo, ko je delovanje društva tudi formalno zopet dovoljeno. V nedeljo so imeli zahvalno Službo božjo in slavnostno zborovanje. Pridiga v cerkvi je bila taka, da so mnogi dobri verniki obojega spola zgražali. Zanimiv govor dr. Natlačena V nedeljo se je vršil pod okriljem Katoliške akcije prosvetni dan v Komendi, v kamniškem srezu, katerega sta se udeležila tudi ljubljanski metropolit dr. Gregorij Rožman in nadškof dr. Jeglič. Dopoldne ie škoi dr. Jeglič blagoslovil spomenik, posvečen žrtvam vojne, popoldne pa evharistični svetilnik. Po cerkvenih opravilih se je vršil ljudski tabor, ki se ga jfi&iideležilo več tisoč ljudi. Glavni govornik je predsednik katoliške akcije za ljubljansko škofijo dr. Krek, največje zanimanje pa je vzbudil veliki politični govor bivšega oblastnega predsednika dr. Marka Natlačena. Govornik je najprvo proslavljal nastop nove vlade kot »izpolnitev sena kresne noči«. Posijalo je žarko solnce. Spet svobodno dihamo. Kar je prinesla kresna noč (24. junija je bila imenovana Stoja-dinovičeva vlada), mora ostati trajna resnica in nočemo, da se povrne v sanje. Ze prihajajo neprijatelji, ki so zavistni in ki bi nam hoteli pokvariti veselje in zagreniti srečo. Po tem panegiriku današnjemu režimn je g. dr. Natlačen polemiziral proti vsem onim v lastnih vrstah, ki smatrajo, da je stopitev bivše SLS z radikali težka pogreška. »Med dosedanjimi prijatelji, je rekel govornik, se dvigajo glasovi, ki mnoge vznemirjajo, begajo. Prihajajo z očitki, kakor da smo zavrgli eno izmed temeljnih, najvažnejših točk svojega programa, da smo se odrekli slovenstvu, ali da smo to točko svojega programa vsaj potisnili iz ospredja daleč nazaj. To ni res in ti očitki so krivični, ker so neutemeljeni in morajo imeti svoj izvor samo v slabi volji tistih, ki si te očitke izmišljajo in jih širijo«. Nato je dr. Natlačen opredelil svoje gledanje na slovensko in jugoslovansko vprašanje. »Treba je strogo ločiti med jugoslovanskim narodom kot politično edinico in med jugoslovanskim narodom v etičnem in kulturnem smislu. V prvem smislu smo Slovencu Hrvati in Srbi ravno tako Jugoslovenski narod, kakor Nemisi in Madžari« ki so naši državljani. Napram Jugoslaviji, ki jo smatramo Slovenci kot lastno nacionalno državo, se zavedamo dolžnosti, da njeno varnost, njeno celoto in njeno nedotakljivost branimo proti vsakomur, ki bi jo ogražal, in tudi v vseh njenih delih, kjerkoli bi bila ogrožena. Naša skupna hiša je in težko si je misliti hišo. ki se je en del poruši, odtrga. Tej svoji dolžnosti dosledno hočemo tudi v svojem narodu vzgajati pravo pojmovanje državljanskih dolžnosti. Narodno edinstvo ali jugoslovanski narod v etičnem, kulturnem smislu pa pojmujemo takole: Srbi, Hrvati in Slovenci 9o tri narodne edinice, ki ima vsaka svoje osobine, ki se morajo spoštovati in gojiti v jezikovnem, kulturnem ter v vsakem drugem pozitivnem pogledu, v uradovanju, v javnem življenju sploh, zlasti pa na šolskem polju in to v okvira ideje višje jugoslovanske skupnosti. Slovenci nismo s Hrvati in Srbi vključeni v en državni organizem samo juridično, marveč nas vežejo tudi notranje vezi skupnosti, pripadnost eni družini s skupnim domom in skupnim stremljenjem. V okviru pojmovane skupnosti — državne in narodne — imaJo vsi trije narodi, ki tvorijo tri komponente jugoslovanske narodne skupnosti, pravico do svobodnega kulturnega življenja in razvoja, kakor zlasti gojitve svojega jezika, narodnih posebnosti in svojih ustanov. Dosledno tem načelom odklanjamo in obsojamo vsako hegemonijo drugega nad drugim; ne zahtevamo Slovenci zase v tej skupnosti nikakih privilegijev na škodo drugih, a odklanjamo tudi morebitne zahteve dni-gih po privilegijih, ki bi bili na našo škodo. Treba je. da se med nami uveljavi popolna ravnopravnost _ v verskem, političnem, kulturnem in gospodarskem pogledu, ker se drugače ne more vstvariti popolno in iskreno zaupanje med Srbi, Hrvati in Slovenci, a brez takega medsebojnega zaupanja tudi ne more biti uspešnega harmoničnega razvitka nacionalno - državne celote. Tako torej pojmujemo mi jugoelovenstvo. po teh načelih hočemo tudi v bodoče, tudi v novi kombinaciji delati za državo in za slovenstvo.« G. dr. Natlačen je zelo živo branil stopitev bivše SLS z radikali ter jo na neki način primerjal z državnim uedinjenjem v letu 1918. »Kakor so se Slovenci L 1918. uedinili s Hrvati in Srbi, da v bratski skupnosti postanejo z njimi močnejši in da slovenstvo vsestransko ojačijo, tako stopajo pristaši bivše SDS danes v ožjo politično zvezo z radikali in muslimani z namenom in v prepričanju, da bodo s tem uspešno služili slovenstvu. V ostalem pa se je treba zanesti na g. dr. Korošca in zaupati njegovemu vodstvu. Razni kvaražugoni so že napovedali.da se časi bivše SLS nikdar več ne povrnejo. Prevarili so se in modrost dr. Korošca in zvestoba njemu naj vodita pristaše do novih zmag in uspehov«. Govor g. dr. Natlačena zasluži pažnjo v marsikateremu oziru. Mnoge stvari, ki so se leta in leta dogajale pri nas, bi potekale drugače, da je ta govor bil izgovorjen fe preje. Da omenimo samo eno priliko: znameniti unionski sestanek leta 1930. in z njim združene konference. Ni vse popolnoma jasno, kar je g. dr. Natlačen povedal, ali marsikaj je točno. Argumenti, ki jih je dal za spojitev z radikali pa so sigurno povsem slabi in dobo radikalske zajednice označevati za »novi čas«, ki ga je oznanila >zgodovin-ska kresna noč« se nam zdi mnogo depla-sirano. Za danes naj zadostuje, da smo glavne misli izvajanj dr. Natlačena kolikor mogoče natančno reproducirali. Požar na Barju Malo pred 4. uro popoldne je upravitelj barjanske šole g. Grčar po telefonu obvestil mestno reševalno postajo, da je v Orni vasi pri posestniku Jožefu Lenaršiču izbruhnil požar in da bo barjanskim gasilcem, ki so takoj odhiteli s svojo brizgalno na kraj nesreče, treba bržkone tudi pomoči iz mesta. Oddelek poklicnih gasilcev se je takoj odpeljal v črno vas, kjer so našli Lenaršičev dvojni kozolec ves v plamenih, a vnela se je tudi streha na hlevu. Kozolec je pogorel do kraja, ogenj na hlevu pa je gasilcem po težkem, dveurnem naporu uspelo lokalizirati in zatreti. Gospodar je imel hišo s kozolcem in hlevom vred zavarovano za 50.000 Din, tako da bo j Skoda po vsej priliki vsaj deloma krita. Abiturijenti trgovskih akademij in zakon o univerzah Med dijaki in abiturjenti državnih trgovskih akademij se je v zadnjem času pričelo gibanje za spremembo zakona o univerzah v tem smislu, da se tudi abitur-jesatom trgovskih akademij nudi možnost pravnega študija na univerzah. Po sedanjem zakonu o univerzah abiturjenti državnih trgovskih .akademij nimajo pravice študiranja na univerzah v naši državi, razen na ekonomsko-komercialni visoki šoli. S tem se dela abiturjentom trgovskih akademij krivica. Matura na državni trgovski akademiji bi morala biti glede študiranja na pravni fakulteti enakopravna z maturo realke, ne samo zaradi tega, ker to priznavajo univerze v inozemstvu, temveč tudi zaradi tega, ker imajo abiturjenti trgovske akademije vssKakor dovolj splošne izobrazbe, ki je potrebna za univerzitetni študij. Na trgovskih akademijah se sicer ne poučuje latinski jezik, zato pa imajo abiturjenti trgovske akademije že precej znanja o trgovskem pravu, o meničnem in čekovnem pravu, o politični ekonomiji ter o javnih financah in carinah. V tem pogledu imajo gotovo prednost pred abiturjenti gimnazije, Iti se s temi predmeti bližje seznanijo šele na pravni fakulteti. Pri nas delajo trgovskim abiturjentom vse mogoče težkoče, medtem, ko bi bilo baš v interesu našega narodnega gospodarstva, da bi se čimveč abiturjen-tov trgovskih akademij vpisalo še na pravno fakulteto, ker so nam baš v gospodarskih podjetjih, v industriji, pri bankah in velikih trgovskih tvrdkah potrebni ljudje s trgovsko in pravno izobrazoo. Da so podjetjem potrebni tudi ljudje s pravno izobrazbo nam priča dejstvo, da mnoga industrijska in bančna podjetja nastavljajo juriste. Abiturjenti trgovskih akademij pripravljajo že sestanke in konference, v katerih postavljajo svoje zahteve. Te dni J6 vršila taica konferenca v Subotici, kjer je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva sprememba zakona o univerzah odnosno fakultetske uredbe na ta način, da bi se po sklepu «veta pravne fakultete lahko sprejemali abiturienti državnih trgovskih akademij z maturo kot redni slušatelji pravne fakultete. Stanje Narodne banke V poslednjem izkazu od S. t. m. zaznamuje Narodna banka v celoti dotok deviz v višini 7.5 milijona Din. Ker pa so se devize izven podlage povečale za 8.9 na 223.8 milijona Din, se je zlata in devizna podlaga za malenkost zmanjšala, in sicer za 1.4 na 1365.2 milijona Din. Obtok bankovcev se je v prvem tednu avgusta zmanjšal za 11.2 na 4502.1 milijona Din (lani ob tem času je znašal 4177.2 milijona Din). Obveznosti na pokaz pa so se v istem času povečale za 16.8 na 1328.1 milijona Din (lani 1178.3). Zlato in devizno kritje je znašalo 8. avgusta 30.09% (prejšnji teden 30.15), kritje v samem zlatu pa 27.92% (27.95). Gospodarske vesti = Slabi izgledi za hmeljsko letino v češkoslovaški. Žateško združenje hmeljarjev poroča, da se v preteklem tednu situacija na trgu ni spremenila in se cena giblje med 1650 do 1725 Kč za 50 kg. V poslednjih dneh je bilo opažati tudi nekaj zanimanja za starejše letnike in so interesenti ponujali za letnik 1933. 850 Kč in za letnik 1932. 425 Kč za 50 kg. Nadalje trajajoča suša in soparno vreme ter velika toplotna razlika med dnevom in nočjo hmeljski rastlini zelo škodujejo,^ tako da se izgledi na letino stalno slabšajo. Samo v vlažneJših legah in v nasadih, ki so jih namakali, se opaža še na-daljna rast rastline, drugod pa se je razvoj docela ustavil. = Znižanje uvozne carine na staro železo. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra in na podlagi člena 15 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi odredil znižanje minimalne stopnje za staro železo s št. 58S uvozne carinske tarife od 1-50 na 0.50 Din. Minimalna stopnja tz točke 1 b tar. št 540 (tračnice) se zniža na 1 Din. Ta odlok stopi v veljavo na dan razglasitve v Slu-žfeenih novinoh. — Povišanje diskonta v Italiji. Italijanska banka je z veljavnostjo od 12. t. m. povišala diskontno mero od 3.5 na 4%. Z italijanske uradne strani se to povišanje tolmači kot sredstvo za obrambo lire in kot dokaz, da i se hoče italijanska vlada upreti vsaki možnosti inflacije. Borze 12. avgusta Na ljubljanski borzi so popustili Amster dam, Berlin, Bruselj in Pariz. Le London se je neznatno okrepil. V privatnem kliringu so hiii avstrijski šiflingi dalje slabi. Notirali so 8.28 _ 8.38. V zagrebškem privatnem kliringu so se šilingi zaključevali po 8.39, grški boni po 33.50, angleški funti, ki so se precej okrepili, po 342.84 in španske pezete po 5.50. Na za^rrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda okrepila in se je zaključevaJa za kaso po 37-0 in 372 jn za oktober po 371. 4"/» agrarne eo se zaključevale po 46 in 46.50. Devize Ljubljana. Amsterdam 2942.45 — 2957.05. Berlin 1753.48 _ 1767.36. Bruselj 734.18 — 739.24, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.59 — 217.65, Newyork 4313.60 — 4349.91, Pariz 288.07 _ 289.51, Praga 180.76 — 181.86.. Trst 356.81 — 359.90. Curih. Beograd 7, Pariz, 20.2275, London 15.1650, Newyork 305.3750, Bruselj 51.5750, Milan 25.10, Madrid 41.95, Amsterdam 206.50, Berlin 123.30, Dunaj 58.20. Sockhohn 78.20, Kobnhaven 67.75, Praga 12.70, Varšava 57.85, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Vojna škoda 372 — 373, avg. sept„ okt.. nov. 371 _ 373, 7% investicijsko 80.50 — 82, 4% agrarne 46 — 47, 7% Blair 70.25 — 71.50, 8% Blair 78.50 — 80, 7% posojilo DHB 74 den., 6% begluške 64 _ 66, PAB 230 — 232, Šečerana Osijek 90 — 120, Trbovlje 90 _ 100, Isis 40 bi. Beograd. Vojna škoda 372.50 — 373.50 (373), avg. (373.50), okt. 372.50 — 373 (373), 7% investicijsko 81 den., 4% agrarne 46 — 47, 1% stabil. 80 —80.50, 6% begluško 65.75 — 66.25, 8% Blair 78.50 — 81, 7% Blair 70.75 _ 71.50 (71). Narodna 5830 — 5900. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago (12. t. m.) Začetni te a ji: pšenica: za sept 89.G2SO. za dec. 92, za maj 92.50; turšica: za sept. 74^750 aa dec 67.8750, za maj 67-3750. + Budimpeštanska terminska borza (12. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: za okt. 15.4-6 — 16.47. Turščica: za avg. 14.35 _ 14.40; za sept.. 14.20 — 1425; za maj Ti 1« — 14.20. _ Z žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je nasa srčno ljubljena hčerka in sestrica, gospodična FVICA ARHAR učiteljska abiturijentka, dne 12. t. m. ob 10. uri, večkrat previdena s tolažili svete vere, po hudem trpljenju mirno zaspala v Gospodu. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 14. t m. ob 9. uri dopoldne. ŠT. VID NAD LJUBLJANO, 12. avgusta 1935. IVAN ARHAR, oče; MATILDA, mati; MARINKA, IVO, sestra In brat Potrti javljamo, da je dne 11. avgusta tragično preminul naš bivši jamo* mereč, gospod Franjo Naroglav obratovodja rudnikov S. T. S. v Straži in pri Sv. Križu. Ohranili ga bor^- v najlep- šem spominu. Premogovnik Keramične industrije d. d. Petrovče. Protesti proti omejitvi rudniških obratov V gospodarskem In socialnem življenju Slovenije zavzemajo rudniki zelo važno mesto — Protest kočevskih gospodarskih krogov in kočevske okoliške občine proti omejitvam kočevskega rudnika Ljubljana, 12. avgusta Dopoldne sta se na banski upravi zglasili dve deputaciji iz rudarskih revirjev, da g. banu podrobno obraz* ložita pereči položaj, ki je pa najav* ljenih redukcijah nastal med preMval* stvom v revirjih. Z enim odposlanstvom sta bila sreska načeinika iz La* škega in Litije, oba sreska pos!?.n~;t župani iz Trbovelj, Hrastnik in načel* nik II. skupiie rudarske zadruge Pli* beršek, z •irug;m pa zastopniki kečev« ske mestne občine, kočevskega sreza in rudarjev. G ban se je z obema de* putacijama dalj časa razgovarjal in jim obljubil vso moralno podporo, .ia se prepreči katastrofa. Kakor nam po* ročajo, bodo zastopniki rudarjev pr* hodnje dni sprejeti pri predsednika vlade dr. Stojadinoviču, prosili pa bo* do tudi za avdijenco pri Nj. Vis. kne* zu Pavlu. Gospodarski krogi v fronti rudarjev Kočevje, 12. avgusta. V soboto zvečer se je vršil v gostilni »Harde« shod kočevskih hišnih posestnikov, gremija trgovcev, združenja gostilničarjev in zveze obrtnikov zaradi napovedane ukinitve kočevskega rudnika. V imenu vseh združenj je govoril tiskarnar g. Josip Pavhcek, ki je obširno razložil gospodarske in socialne stiske Kočevja in usodne posledice, ki bi jih imela za mesto in okolico ustavitev obrata v kočevskem rudniku. Za obstoj tega podjetja se morajo zavzeti vse organizacije in ustanove mesta Kočevja, na pomoč pa je treba poklicati tudi vse gospodarske ustanove in organizacije Slovenije. Kočevski gospodarski krogi ne morejo razumeti, kako je prišlo do sklepa, ki bi uničil zadnjo oporo mesta Kočevja in kočevske okolice. Brez rudnika in njegove davčne moči so mesto in okolica uničeni. Govornik je prečital nekaj itatističnih podatkov, iz katerih je razvidno da so se zmanjšala naročila premoga iz slovenskih rudnikov v korist rudnikov iz jiinih delov države. Pozval je vse ustanove in organizacije k posredovanju na vseh me-rodajnih mestih, da bi bil načrt o razdelitvi naročil premoga takoj revidiran. Poudarjal je, da je imel rudnik v Kočevju pred leti okrog 1.400 delavcev in da je zaradi dosedanjih redukcij ostala brez posla že velika večina. Kočevskemu rudniku ne zadostuje dosedanji kontingent, pač pa bi bilo nujno treba zvišati naročila, da bi našli brezposelni rudarji spet delo in skromen zaslužek. Sprejeta je bila soglasno resolucija, ki izraža proteste združenih trgovcev, obrtnikov in hišnih posestnikov proti nameravani ukinitvi obrata v kočevskem rudniku. S tem ne bi bil samo rudarjem in uradnikom odvzet skromen zaslužek in uničena eksistenca njih družin, temveč tudi mesto in vse pridobitne kroge bi to zadelo kar najbolj občutno. Združenja se obračajo na bansko upravo in na zbornico za TOI z nujno pro- šnjo, naj se ukrene vse potrebno, da bo od delavstva in mesta odvrnjena huda nesreča in da dobijo rudniki v Sloveniji toliko naročil, da bo omogočeno obratovanje vsaj v dosedanjem obsegu. Resolucija naglaša, da sta mestna občina in ves kočevski okraj že itak popolnoma pasivna in da je obstoj skromnih gospodarskih ustanov v splošnem interesu. Po mestu in po rudniku se je takoj raznesla vest, da zborujejo gospodarske organizacije zaradi ustavitve rudnika. Zbrala se je velika množica rudarjev, brezposelnih in upokojencev ter čakala na izid zborovanja. G. Pavliček je nadaljeval svoj govor pri odprtih oknih ter apeliral na rudarje, naj mirno čakajo na rešitev zadeve, ki je v interesu vseh. Izrazil je prepričanje, da bodo me-rodajni činitelji vse storili, da obvarujejo rudarje in vse mesto največje katastrofe. Vsa javnost je na strani bednih rudarjev, zakaj z ukinitvijo rudnika imelo vse mesto največjo škodo. Predsednik II. rudarske skupine je stopil v zborovalno dvorano, se v imenu rudarjev zahvalil zborovalcem ter jih prosil, naj nadaljujejo začeto akcijo. Bleščeče belo in sveže dehteče perilo! Spomenica kočevske okoliške občine Občina kočevske okolice je včeraj na svoji seji razpravljala o posledicah ukinitve rudniškega obrata. Seje so se hoteli udeležiti vsi rudarji s svojimi družinskimi člani in jih je g. župan naprosii, naj pred občinskim poslopjem počakajo na izid seje, ker tolika množica v občinskem poslopju ne bi imela prostora. Velika množica je mirno čakala pred poslopjem ter je z velikim odobravanjem sprejela poročilo občinskega odbornika g. čanka šifrerja o poteku seje in o v soglasju sprejeti resoluciji. Ta resolucija, ki je bila kot spomenica občine Kočevje - okolica poslana na mero-dajni mesta naglaša, da v okoliški občini ni nobene industrije in da obstoja občina le iz malih kmetov in hišnih posestnikov, ki pa zaradi slabe zemlje ne pridelajo niti toliko živeža, kolikor ga rabijo za lastne družine. Vsi kmetovalci so navezani na nakupovanje živeža in morajo zaradi tega iskati postranske zaslužke. Davkoplačevalci ne zmorejo naloženih bremen. Zaradi ponovnih redukcij v kočevskem rudniku je morala občina v zadnjih letih zvišati občinsko doklado od 25 na 85 odstotkov v kritje proračunskih izdatkov. Tudi okoliška občina je v največji meri upoštevala davčno moč rudnika, od katerega je v dobi boljše kapacitete prejemala letno do 122.000 Din občinskih doklad, dočim so vsi ostali davkoplačevalci občine plačali skupno le 86.0C0 Din. Z ustavitvijo rudniškega obrata bi odpadli vsi dohodki od njegove strani in občinske doklade bi morale biti dvignjene na višino, ki je prebivalstvo nikakor ne more prenašati. Upoštevati pa je tudi treba, da je tudi položaj kmetov v kočevski okolici nevzdržen že nekaj let in da bi postal naravnost obupen, če kmetje ne bi več mogli prodajati živeža rudniškim delavcem in uslužbencem, ki so si doslej nabavljali vse svoje življenske potrebščine samo pri okoliških posestnikih, in trgovcih. Prebivalstvo je imelo od rudnika še razne druge dohodke. Tako n. pr. ]e uprava rudnika v izdatni meri kupovala od posestnikov jamski les. Posestniki kočevske okolice so lahko pri rudniški upravi vnovčili tudi les, ki ga drugod zaradi velike konkurence ne bi bili mogli prodati. Spomenica navaja v svojem zaključku, da se ljudstvo najbolj razburja zaradi tega. ker je splošno znano, da nekateri privatni premogovniki v naši državi obratujejo v polnem obsegu in da uvažajo tudi v Slovenijo mesečno do 35.000 ton premoga v času, ko naši rudniki reducirajo delavce in do skrajnosti omejujejo in celo zapirajo svoje obrate. Spomenica, ki je izraz vsega prebivalstva kočevske okolice, ki vestno izvršuje vse svoje dolžnosti do države in prenaša vsa težka bremena, prosi ministrski svet. naj takoj revidira razdelitev dobav premoga ter pri tem upošteva hude gospodarske in socialne stiske Kočevja in okolice. Množici rudarjev in rudarskim družinam I je bila prečitana vsa spomenica. Množica je poslušala molče, ob zaključku pa z burnim pritrjevanjem izrazila svojo soglasnost. Tudi občinski odbornik g. Joško Zdravič je v kratkem govoru naglasil, da je z delavstvom solidarna vsa javnost okoliške občine in da smatra obstoj rudniškega obrata za ogražanje eksistence vse občine. Po sobotnem viharju in nalivu O posledicah sobotnega neurja je »Jutro« izčrpno poročalo v nedeljo in ponedeljek. Siika kaže porušeni kozo* lec na Knezovi domačiji na Barju, ki je postal žrtev silovitnega ciklona obenem pričajo o modi viharja debla starih jablan, ki jdh je iztrgalo s kore* ninamd in zemljo vred. Vihar se je vle* kel v približno 1 km širokem pasu od severozahoda v razdalji med Vrhniko iin Dobrovo proti Golovcu, tu pa je zavil na jug proti Šmarju, kjer je pa« dala prav takoi debela toča, kakor na Gaijevici. Samo na Galjevici cenijo škodo po vrtovih in gredah nad 15 ti* soc Din. Ob poti od Rakovnika na Bar je, kjer je mestna vrtnarija zasadila lepe kanadske topole, je vihar podrl 15 malih drevesc, ki so jih delavci vče* raj znova uredili. V Ljubljani je padlo pri sobotnem nalivu 64.5 mm dežja, kar predstavlja ogromno množino: nad 25 milijonov hI vode. Suša in griža v Suh! Krajini Med razbeljenim kamenjem — Bolniki umirajo Hamje, 12. avgusta Ze geograsfi&ko ime S*ihušno leto bo v sikni meri prikazalo žilavost našemi kmeta. Pridni in deta vini 1 hwfje bodo tudi to trpljenje preboleli. Oni občanski siromaki, ki nimajo vonežne živine, e zbirajo ob dalinih solze-čih se potokih im cele noči strežejo ob ognju škaf vode. Kdor šib ponoči opazuje, se mu nudijo enaki prinori kffcor v Jurčičevi »Jesenski noči med Polharji«. A kaj, ko bi ljudstvo in žrvina trpela samo pomanjkanje vode. Prišlo je v .pokrajino še novo in hujše zlo. Bolezen. Griža. V vasi Žvircah, ki šteje okrog 390 prebivalcev, je bilo po zdravniški in občinski odredbi pred nekaj dnevi transportiranih 25 oseb v bolnišnico in od tega jih je že pet umrlo. Vas je kontumacirana, vode nobene. V takšnih razmerah, kakor so tu, se seveda ljudstvo težko drži zdravniških in občinskih odredb. Pristojni banovinski zdravnik je žrtvoval dopust, da bi po vseh svojih sposobnostih deloval med ljudstvom. Toda to mu je balo onemogočeno. Prosil je pomoči iz Ljubljane, prosil je za sredstva proti griži, a čakal je zaman. Kakor v davnih časih je torej tudi tu vse v božjih rokah in bolezen se bo pač polegla, kadar je bo konec. ČJe je v programu javnih del še kaj prostora, tedaj prosimo, da pripišete: Napeljava vodovoda v Suho krajino je najbolj potrebna. Kdor pa tega ne verjame, naj se z božjo voljo potrudi enkrat v naše kraje. Požigi s svečami Ptaj, 12. avgusta Orožniki v JurSimcih so izsledili požigal-ca, nekega delavca v Slavščini, ki so ga aretirali in odvedli v ptujske sodne zapore. Osumljen je, da je 4. 4. m. podtaknil ogenj pri posestniku Pabrcu Matiji v Smodincih, kjer je zgorela cela domačija in ima Par luc nad 50.000 Din Škode. Požigalec je zažgati poslopje na ta način, da je -vtaknil gorečo svečo v slamo, ki se je kmalu razgorela in so plameni mahoma objeli vse poslopje. Na isti način je postaral zažgati 7. t. m. poslopje posestnika RajSpa Franca v Saa/vščini. Tudi tu je postavil v Skedenj gorečo svečo, vendar pa jo je veter ugasnil. Gospodar je pozneje svečo naSel. Kakor se Je ugotovilo, je bil po&gaJec naščuvan k požarom od nekega posestnika, ki se je hotel maščevati Preiskava pa bo Se dognala, koliko oseb je zapletenih v te požige. Zvočni kino Ideal Danes ob 4. 7 in 9*4 uri GEORG ALEKSANDER ELSE ELSTER v komediji NIČ BREZ LJUBEZNI Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 D« Kdo je oropal mrliča ? Ptuj, 12. avgusta. Poročali smo pred dnevi o tragični smrti zavarovalnega agenta Križana Franca, ki so ga našli ustreljenega v bližini železniškega prelaza pri hajdinskem pokopališču. Sodna komisija je takrat sicer ugotovila, da gre za samomor, vendar pa je nekdo moral mrliča izropati, ker so ga naSbi mrtvega z obrnjenimi žepi, razmetanimi papirji ter brez vsakega samokresa, ki ga ni bilo mogoče najti niti v najbitžnji okolici. Zagone tka je, kam je izginil samokres in drugi predmeti, ki jih je imel mrtvec pri sebi. Orožniki zadevo Se stalno raziskujejo in je upati, da bodo štej ali prej izsledili zločinca, ki je oropal mrtvega obupanca. Vzemi «CHICHT0V0 'TERRENTINOVO MILO ..in za namakanje Žensko hvalo Strašen zločin v zmedenosti Mlad £ant je v duševni zmedenosti smrtno nevarno poškodoval hrastniško gostilničarko Plaznikovo in njena sinčka, nato pa se je ustrelil Hrastnik, 12. avgusta V hiši uglednega gostilničarja g. Ja« neza Zlaznika v Hrastniku se je p ris Sietila davi strašna tragedija. 21*letni ozko Rotar, po domače Pretežnikov, šoferski vajenec pri avtomobilskem prevozniku g. Herzogu je v duševni zmedenosti s težkim kladivom hudo ranil gostilničarko, 26*letno Terezijo, 6*letnega sina Stanka in 4*letnega sina Branka. Nazadnje pa si je mladi po* gnal kroglo v glavo. Tragedija se je zgodila takole: Ob 5. zjutraj je zapustil gostilničar in posestnik Plaznik spalnico in se od* pravil po opravkih v hlev. V spalnici je pustil spečo ženo in oba sinčka. To priložnost je izrabil mladi Jožko, ki se je moral ponoči splaziti v hišo in je najbrž prenočil v tujski sobi. Šel je oborožen s samokresom, težkim kladi* vom in kuhinjskim nožem v gostilni* carjevo spalnico. Kljub temu, da je imel s seboj samokres, je udaril pet* krat po glavi spečo gospo s kladivom, da so ji izstopili možgani. Nato je ra* nil s kladivom oba speča dečka. Stan* ka smrtno nevarno, Branka pa laže. Zmedeni Jožko se je nato sam sodil in se usmrtil s samokresom sredi spal« niče. Ves dogodek se je moral odigrati s filmsko naglico. Manj ranjeni Branko je potem pohitel na stopnice in za* čel jokajoč klicati, da je »mama umrč* kala«. Vsi stanovalci v hiši in gospodar sam so hiteli v spalnico, kjer se jim je nudil grozen prizor. Takoj so poklicali rudniškega zdravnika dr. Arnška in orožništvo. Zdravnik je nudil prvo po* moč vsem ranjencem in odredil prevoz najhuje ranjene gostilničarke v bolniš« nico v Trbovljah kjer se bori s smrtjo. Otroka pa so z vlakom odpeljali v Ce* lje, ker ju v Trbovljah niso sprejeli Starejši deček je še zmerom v neza* vesti. Zvočni kino Dvor Telefon Danes ob 4., Vstopnina v >n 27-30 1,111'"'"j 4., 7. in 9. uri I IRSKA I RI i parter Din 330 ■ TATARSKA K Jožko je bil nezakonski sin. Mati Lojzka je sobarica v nekem hotelu v Celju in je zdaj poročena Rotarjeva. Mladenič se je izučil za brivca, a ni imel sreče v poklicu. Zato se je prišel učit za šoferja h g. Herzogu. Fant je bil zelo ustrežljiv, a zmerom je bil tih in sam zase. Videlo se mu je, da nosd v srcu neko skrito bol. V poslednjem pi* smu prosi mater naj mu ne zameri Tragedja je pretresla vso našo že tako žalostno industrijsko dolino. Vse sočustvuje s prizadetimi rodbinami. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo ^ Franz Josefove » Registrirano od ministrstva za soc. politiko tn nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Tradicionalna na Ljubelj Motociklistične tekme pa naši naj« strmejši cesti od Sv. Ane na vrh Lju* bel j a so postale naša traidcionalna, čeprav edina cestna dirka. Letošnja se je odlikovala po velikem številu star« tujočih, med katerimi so bili vsi naši »kanoni« pa še večji avstrijski. Pri naši sosedi je ta šport vse bolj razvit, kar ni čudno, saj imajo svojo močno indu« strijo avtomobilov in motociklov. A v* strijec Hubert Hubman je postavil nov rekord s časom 5.6.5. Stari rekord je branil Zagrebčan Uroič s časom 5.11, odlikoval se je tudi Mariborčan in že* njer Rudolf Lotz, ki je s svojim Pu» chom odnesel kar dva lepa bokala. Od Ljubljančanov je dosegel najboljši čas inž. Mark) Lukmsn (5.50) in prejel sre* brni pokal dravske banovine. Hubert Hubman na ostrem zavoja Mariborčan inž. Lotz, eden najuspešnejših tekmovalcev i Srečni zmagovalci z darili in nič manj zadovoljni prirediteljL X* fititi je videti, da tokrat t darili niso akoparffl Vljudno naznanjamo, da se ie Jngosovcnsfco trgovačko a. d. medJdmki in induttriiskl oddelek preselila iz Miklošičeve ceste 30 na PHILIPS Aleksandrovo cesto 4 Tel. Int. štev. 35-79 ostane neizpremen i ena. Domače Tesli * Potovanje naših gozdarjev na Bolgarsko. Upravni odbor juigosloveKontrolor spalnih vagonov« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Trojčki. Brodar Ivan in njegova žena Ivanka sta se prostovoljno javila kot botra trojčkom siromašne viničarke Matilde Ropičeve, ki je te dni povila v tukajšnji porodnišnici trojčke. Otroci so dobili pri krstu ime Ivan, Ivanka in Marija. a— Razstava Maleš-Kos-Gorše ostane za interesente še danes odprta. a— Na vodnih smučeh po Dravi. V nedeljo 2yutraj so množice ljudi z državnega mosta opazovale uspelo demonstracijo vožnje na vodnih smučeh, po Dravi, ki jo je predvajal odličen mariborski plavač in športnik. a— Otrok v apnenici. 10-letai vrtnarjev snn Štefan Magyar, stanujoč na Betnavski sti, je pri Igri padel v apnenico in dobil opekline. Zdravijo ga v splošni bolnišnici. a.— Dve žrtvi gašenja. V nedeljo ponoči ob 23 je izbruhnil požar, ki je upepelil gospodarsko poslopje posestnika Mihaela Kaca v Raz vanju. Gasit so prišli hočki, razvanjski, bohovski, mariborski m pobre-škd gasilci. Na skednju je spal hlapec Martin Jamižek, ki je pri skoku s skednja obležal nezavesten na tleh. Delavec Štefan Folajžer je pri gašenju dobil hude opekli, ne. Oba so odpremili v sploino bolnišnico. a_Za las je ušel smrti avtom obilist, ki Je v nedeljo ponoči zavozil v zapornice na Ptujski cesti in jih prelomil na dvoje. Par trenutkov zatem je pridrvel potniški vlak, ki odhaja ob 22. proti Ljubljani Vzrok: ob prevozu ni luči! v avtu je bilo pet oeeb. Nesrečno naključje bi lahko zahtevalo pet življenj. a— Vlničarije gorijo, v Framu je zgorela vtodčarija posestnika Jožefa Re&nika iz Sp. Hoč. Radi silnega vetra je ogenj prešel na viničarljo Jožefe Crnejeve, ki je tudi pogorela do taL a— Dva kriva, tretji nedolžen? Včeraj so prepeljali v Maribor 49-letnoga Riharda in 35-letnega Filipa Kropeja v zvezi z vlomom v Poševo ta Kneser jevo trgovino. Filip je bil že 4-krat kaznovan, oba iščejo zaradi suma vloma v občinsko pisarno v Zrečah. Filip je vse priznal, ftihard pa je baje nedolžen, ker je v času vloma spal v Ptujskem gozdu. Kneser je dobil nazaj vse svoje blago. a— 2900 dinarjev je izginilo v nedeljo popoldne iz kabine na Mariborskem otoku tovarnarju Mautnerju. Spor f Italijanke v Ljubljani V sredo in četrtek zvečer v kopališču Ilirije Že dolgo krožijo po naših listih vesti o bližnjem plavalnem dvoboju med Italijo in Jugoslavijo. Sedaj pa jc vse to postalo resnica! Dvoboj med italijanskimi in našimi plavacicami je gotova stvar in bo že ta teden v sredo in četrtek kot dvojna nočna tekma. Ker pa je nemogoče izvesti spored brez vmesne točke, je JPS sklenil, da nudi tudi s te strani res najboljše! Kakor je znano sta v Mariboru rušila rekorda na 50 in 100 m prosto Senjanovič in Wilfan. Oba plaveča pa bosta rušila dosedanji jugoslovenski državni rekord skupno v sredo oziroma v četrtek. Nadalje bomo imeli priliko videti, menda tudi prvič v Jugoslaviji, borbo med najboljšimi jugoslovanskimi prsaei, m sicer novim jugoslovenski m rekorderjem juniorjem Mafošičem, Hribarjem, Cerer-jem, Rostoharjem in Grkimčem. Na sporedu je tudi water-polo tekma med domačo Ilirijo in dalmatinskim klubom, ki pa še ni določen. ^ Natančen spored in imena tekmovalk naših ter italijanskih plavačic bomo objavili v jutrišnji številki. ¥ Beograd, 12. avgusta, p. Tehnični referent JtPS Mirko Simovič jc določil za ju-goslovcnsko plavalno reprezentanco v mednarodnem dvoboju z Italijo, tole reprezentanco: za 50 m prosto in štafeta 4X50: Dragic (ZPK), Roje (Jadran), Medenic (Viktorija). Grošel in šiška (Ilirija); za 100 m prosto! Dragic, GTošel, Košir (KSU); — Za 100 ra hrbtno: Bradač (Ilirija), Vimer (Viktorija) in Adele Pintar (KSU); — za 100 ra prsno: Vimer, Bier (Viktorija), in Mrkošič (Jadran); — za 400 m: Roje, Din-ka Ivančdč (Jadran), Bradač in Košir. Štafeta 3X100 m mešano se bo sestavila po najboljši kombinaciji prisotnih plavalk, v skokih pa bi nastopili Pretnar in Paum-garten (obe Ilirija). Tovarna konfekcije IŠČE PRVEGA KROJAČA ki je v moški, deški in otroški konfekciji popolnoma samostojen in verziran. Reflektanti morajo znati samostojno risati šablone in vse vzorce izdelavati. Zahtevamo tudi, da so vešči samostojnega krojenja na električnem stroju. Ponudbe nasloviti na ogl. oddelek Jutra pod šifro »KONFEKCIJSKA TVORNICA« po možnosti v srbskem ali nemškem jeziku. 3037 V nekaj vrstah Med nedeljskimi nogometnimi izidi moramo zabeležiti še oba ljubljanska iz prijateljskih tekem. Na igrišču Reke sta komb. Ilirija in Reka odigrali prijateljsko tekmo neodločeno 1 : 1 (1 : 1), Korotan in Kac iz Celovca pa mednarodno na igrišču na Rakovniku, v kateri so domači zmagali z 11 : 3 (3 : 2). Na evropskem veslaškem prvenstvu na olimpijski progi v Griinau pri Berlinu bo od 16. do 18. t. m. stertalo 61 čolnov s 239 veslači iz 13 držav. Našo državo zastopajo: v štirici brez krmarja Veslaški klub Beograd, v dvojki brez krmarja in štirici s krmarjem Gusar iz Splita, v double-scullu Hrv. veslaški klub rz Zagreba, v osmercu pa šibeniška Krka. V Nemčijo je šlo vsege 6 čolnov. Pokalni turnir Reke. V četrtek in nedeljo priredi Reka pokalni turnir, na katerem sodelujejo Mars, Slovan in Jadran. Ker so to moštva odličnih kvalitet, obeta turnir napete borbe za osvojitev lepega pokala. LZSP (službeno). Danes ob 20.30 bo v damski sobi kavarne Emone redna seja upravnega odbora. Vabimo delegate klubov in vse odbornike! S. K. Slovan. Danes obvezen trening I, moštva zaradi pokalnega turnirja na Reki. S. K. Mars, Danes ob 17, obvezen trening za vse igralce. Po treningu ob 1930 sestanek. Globoko nas je pretresla smrt našega dragega kolege, gospoda Franfa Naroglava Bil je zvest tovariš ter vsem podrejenim iskren, čuteč in skrben prijatelj, ki zapušča pri vseh hvaležen in časten spomin« Vradništvo in delavstvo Steklarne ht rudnikov Straža ht Sv, Križ. Globoko nžalo&čeni naznanjamo, da je naš ljubi, nepozabni soprog, sin, brat, stric in zet, gospod Franjo rudniški obratovodja, dne 11. avgusta ▼ 43. letu starosti umrl kot žrtev prometne nesreče. Pogreb bo ▼ torek 13. avgusta ob 16. uri iz hiše gospoda Karla Rožaja, Trbovlje-Vode (za cesto), na pokopališče v Trbovljah. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 14. avgusta ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Trbovljah. STRAŽA — TRBOVLJE, 12. avgusta 1935. ŽALUJOČA SOPROGA In ostalo sorodstvo. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za ttesedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Rin 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od JU,,},. v znankah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ^Jutra", Ljubljana. rriTinm Mizarja aH navadnega delavca Ja prevažanje pohištva, po- i-temega in zanesljivega, sprejme mizarstvo »Sa/var, Kolodvorska 18. 18061-1 Kemika sprejme industrijsko pod-..-tje v stalno zaposlenje. ponudbe na ogl. odd. Jutra uod šifro »titalno m dobro«. 16D42-1 Mesarski pomočnik do-hi takoj mesto. Samo dobra in zanesljiva moc z znanjem nemščine. Gma.jner Ivan, prevaJje. ^^ Služkinjo nriku.pl ji vo, kot sposobno «v-podinjo za Maribor, s: - -ime g-oiTKKi. Vprašati v »R;;r>idu«. Semtpetrska 35, Ljubljana. SS065il pisarniško moč »r ••n. pošteno, priletno, šaro -ojno, ki bi bila delno fj : jKimoč gospodinji. Vsa osi-ba v hiši. Ponudbe z -v.edbo zmožnosti, zahtev-:lače na ogl. odd. Jutra značko »Avgust«. 17W7-1 r i Vsaka beseda 00 ptrj | is dajanje naslov« ah J ia iiiro p* I Din. (2) Trgovski pomočnik mešane stroke, vojašSine prest, išče službe za 1. novembri Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17704-2 2.000 Din dam dotičnemu, ki bi mi pre- skrbel stalno službo sluge, mkasanta. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen 2000«. 17877-3 Kmečko dekle vajeno hišnega dela, kuhe iti šivanja, išče službo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18044-2 Mladenič zmožen vseh nižjih pisarniških poslov, iščem kakršnokoli zaposlitev naj si bo sluga, skladiščnika, natakarja, VTatarja ali kakršnakoli druga zaposlitev. Star sem 29 let, samski, še nekaznovan, sem poštenega in popoinoma treznega značaja in nekadilec. Podjetju, ki bi me zaposlilo, bi bil neizmerno hvaležen, ter bi mu bil zanesljiv in v vseh ozirih uporaben in točen uslužbenec. Službo sprejmem tudi proti najnižji plači. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten uslužbecec«. 17986-2 Bolniška strežnica srednje starosti, vešč; nemščine, elektrizlranji in masiranja išče zapo slenja. Gre kamorkoli. • Cenjene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vestn: in sočutna!« 179S7-2 Potniki Kdor Bde mest. po*-nika, plača n twc« besedo 50 par; n dajanj« naslov« ali za Sib» S Dim. — Kdor »prejem« potnike, pla-t> besed, p* I Din j a« dajanj, naslova ali sa fcfr. p« g Din. (5) Zastopnika za prodajo teimieniih potrebščin in strojev, za dravsko banovino sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen potnik«. 38038-5 Za ponavljal, izpite iz matematike pripravlja od il. do 8. gimnazije, visoko šolka. Ponudbe pod »Uspeh 20e na ogl. odd. Jutra. 18072-4 * vski pomočnik mlajši dober de-lavec želi prf-€ Omaro trgovinsko prodam. Trafika Trnov-ki pristan. 17831-6 Mehke deske In trame rezan ali okrogli les vseh vrst, bukova in hrastova drva, gozdne parcel« za v last ali posekanje, seno, slamo, deteljo, več vagonov zdravilna zelišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agraria«. 179oo-7 Tricikelj kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »22«. 18048-7 Šestsedežni odprti Fiat 319, vožein samo 43.000 km, elegantno vozilo, v brezhibnem stanju, prodajno po izredno nizki ceni. Mercedes Benz petsedežno limuzino, dobro vzdrževano, prodamo najboljšemu ponudniku. Dolenc & TOnnies, Ljubljana, Dvo-rakova 3. Telefon 39-50. 38060-110 Hranilne knjižice Kmetske posojilnice v Ljubljani od 40 do 60.000 Din, kupim takoj proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 161083. leoesHie Družabnika mlajšega agilnega potnika z 20.0rni sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vknjižba«. 38008-16 20.000 na vknjižbo obročno o letno povračilo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prva«. 18050-1)6 Trgovino z mešanim blagom vzamem v najem eventuelno tudi z gostilno. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dober promet«. 17778-37 Kavarno in hotel z restavravcijo oddam v mestu na Gorenjskem. Kavcija potrebna! Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kavarna« 17783—1.7 Stanovanje sobe in kuhinje, oddam, kdor adaptira. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18064-21 Motorna kolesa poceni prodam: Indian Seaut Din 3.500. mali Moto-sachoche 3.000, Frera 1.500. Škafar, Borštnikov trg, Rimska cesta, Ljubljana. 17665-10 Gospodinjska šola in internat »Mladika« v Ljubljani sprejema učenke za gospodinjsko šolo kakor tudi za vse srednje, strokovne in glasbene šole. Sprejemajo se učenke iz vse države. Prospekti se pošljejo na. željo. 18053-44 Prodata Perzijsko preprogo novo, vel. 3 ^4, zelo ugodno proda Javno skladišče nasl. Celje. 37830-6. Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke kupimo vsako vsoto. Gotovina takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Kompenzacij« 17618-16 Vlagatelji pristopite v zaščito lastnih, interesov k »Društvu za zaščito vlagateljev« Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7/II. 176-16 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore Ljubljana Gledališka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priio- Parcelo 400 kv. m, periferija Ljubljane, kupim. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod »Samota«. 18057-30 Parcele prodam, 5 stavbnih parcel v Ljubljani, primerna za eno- ali dvo*ta.novanjske vile, ob cestni železnici ter dvodružinsko vilo s 700 kv. m zemljišča. Center mesta. Delno plačilo, hranilne knjižice. Pojasnila Grašek Jože Gledališka 14. 17000-30 Stanovanja Stanovanje dveh sob in kuhinje, po možnosti v centra ali neposredni bližini, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »3 odrasle osebe«. 18066-31a Stanovanje Dvosob. stanovanje sončno, oddam na Cesti 29. V Celju sprejmem za prihodnje Šolsko leto dve deklici ali dva dečka v prvovrstno oskrbo. Vprašati v Zrinj-skega ulici 17, pritličje. 17669-22 Dva dijaka (in ji) sprejmem, poleg sodnije, zelo ugodno, v dobro oskrbo. Klavir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 38041-22 V prv ovrstno oskrbo sprejmem dva srednješolca; inštruktor v hiši. Naslov v osi. odd. Jutra. 38040-22 U lil MIII n T' Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom, takoj oddam. Din 250. Florjanska 22/1. 18067-33 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom, na Rimski cesti, takoj oddam. Naslov se izve v ogl. odd. Jutra. 1S043-23 Lepo sobo oddam boljšemu gospodu, z vbodom s stopnišča. Otruba Angela, Postojnska ul. 19. il 8050-23 Sostanovalca v centri! mesta, sprejmem. Pred Škofijo 35/IV. leosa^s oktobra 33. Rimski cesti), št. 18065-31 žite 3 Din v znamkah. 20&-16 Če imate dolg pri kakem denarnem za-, vodu. istega lahko plačate s knjižico. Hitro in solidno poslovanje. ■ Rudolf ZoTe, Ljubljana, Gledališka ul. 13. Telefon 38-10. 18071-16 Stanovanje sobe in kuhinje, lepo_ sončno, poceni oddam, blizu trgovine Ramovž, Stožice 85. 18032-31 m Opremljeno sobo iščem s 16. t. m. v bližini Ljubljane, po možnosti s štedilnikom. Naslov v od. odd. Jutra. 18070-23a Pohištvo Beseda 1 Dio, davek 2 Din. u Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zne«ek 17 Dio. Gosposko sobo iz orehov« korenine, novo, s.tapihi, lestenci in zaveso ali brez tega radi selitve izredno ugodno . prodam. Radi dogovora Javite svoj naslov na ogL odd. Jutra pod šifro »Gosposka soba«. l)Š047-ie Motociklist ki je v nedeljo med 9—V&JU pobral na cesti St. Vid -Medno rujav zavitek, ee naproša, da istega proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 18016-38 a Entel-ažur-plise izvrši ekspreeno Matek & Mikeš, Ljubljana — p -g hoteva 3uukelj. ikKiO Opozorilo! Zadnji dan za prijavo sodne dražbe hiš št. 32 in 54 je 14. in ne il. avgusta 19-T), kot je bilo pomotoma jav-ljeno. * 18062-31 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah čeme — juvelir Ljubljana, Woifova ulica 3 a Prijetno letovišče Gostilna Kapus, Kamna gorica, hrana, stanovanje (postrvi) 35 Din. 17004-38 (Vajenci (šce) 15 letno dekle išče mesta vajemke v trgovini aili pri šivilji, z vso oskrbo v hiši. Cenj. dopise prosim na naslov: Angela Tanzbet, Mislinje. 38039-44 KO OPAZITE PRVIČ, DA VAM IZPADAJO LASJE, uporabite takoj SORELA ! čimprej začnete s SORELA-kuro, tem lažje boste ohranili svoje lase. SORELA je edino sredstvo za izmivanje las, ki ne vsebuje ne mila, ne sode, ne kakih drugih škodljivih alkalij. Na tem temelji njen veliki učinek. Tuba za 6 izmivanj stane Din 12.—, velika rodbinska tuba za 15 izmivanj stane Din 25.—. Dobiva se v vseh drogerijah, parfumerijah, lekarnah in boljših frizerskih salonih. 7047 Živfrli Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 konja (kobili) rumene barve, prekmurske pasme 9 in 10 le-stare, poltežke takoj prodam. Iste se lahko ogleda pri upravi Krumper-ka, oošta L»ob pri Dom Žalah. 17724-27 Telefon 2059 Suha drva, premog, rV^ karbopakete I dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva oL št. 5 MONTERJA za montažo separacijskih strojev sprejmemo za delo trajajoče dva meseca. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevano plačo poslati Rudniku Mežica. iPloščice za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah in lokalih prodaja in polaga najceneje ,^ATEHIAL"U™ ' INSERIRAJ V „ JUTRU" 7049 Umrla nam je dne 11. t. m. predobra mama. gospa KLEMENTINA VONČINA vdova po sodnem oficijalu v pokoju. Pogreb blagopokojnice bo v torek, dne 13. avgusta 1935 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 14, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Slovenjgradec, Trbovlje, 12. avgusta 1935. RODBIM DIVJAK — GRILC. Umri je naš tovariš, FRANCE NAROGLAV obratovodja rudnika Rogatec - Straža - Sv. Križ. Pogrela bo v torek 13. t mu ob 16/v Trbovljah iz hiše žalosti, Loke št. 81, za cesto. Požrtvovalnemu in Vždpreara predšedni k u ohranimo trajen spomin! TRBOVLJE, 12. avgusta 1935. ZVEZA ABSOLVENTOV RUDARSKIH ŠOL JUGOSLAVIJE. Tyrševa 36/a Tragično je preminul dne 9. t. m. v Divuljah naš dobri sin in brat . DRAGO BEŽAN listih. poročnik fregate in hidro-izvidnik. Dan in uro pogreba nepozabnega pokojnika objavimo v ŽALUJOČA RODBINA BEŽANOVA in sorodniki. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je zapustil po dolgi, mučni bolezni nas dobri soprog in tatek, gospod JAKOB TOBIAS višji davčni upravitelj v pokoju v starosti 70 let. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 13. t m. ob 17. uri iz bolnišnice na mestno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala dne 14. t. m. ob 7. zjutraj v mestni župnijski cerkvi. PTUJ, IL avgusta 1935. PAVLA, soproga; BRANKO, BRUNO in MI J A, otroci. Umrl mi je danes v šlajmerjevem domu moj srčno ljubljeni soprog in oče mojega sinčka Marjančha —« brat, stric in svak, gospod FRANC KAMBIČ SOLASTNIK PALAČE VIKTORIJA. Pogreb bo v sredo, dne 14. avgusta 1935 ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopa-lišče k Sv. Križu, kjer bo truplo blagopokojnega položeno v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica bo v petek ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 12. avgusta 1935. Globoko žalujoča jljUBMILA KAMBIČ, roj. KUBELKA. Na vrhuncu njegove delavnosti je prometna nesreča iztrgala našega obratovodjo, gospoda FRANJA NAROGLAVA iz naše srede. Pokojnik je pripadal 11 let naši tvrdki ter je z veliko agilnostjo in predanostjo vodil svoje posle. Njegov spomin nam ostane nepozaben. Zjedinjene tvomice stakla n. d. Zagreb. Operacijska baza Masaua Velika gradbena dela v glavnem mestu italijanske Eritreje Zdravstvena služba - Led in živež za vojsko in delavce Tower bodo prezldali Hiša obsojencev, izdajalcev In zveri V primeru vojne med Italijo in Abesinijo Masaua, bo kot Mogadisk v Somaliji, najvažnejše oporišče za italijanske operacije in ni čudno, da so Italijani temu primerno za-počeli baš tu velika dela. Noč in dan je tam z vsakovrstnimi gradbenimi deli zaposlenih na tisoče delavcev, ki so jih pripeljali nalašč v ta namen iz Italije in ki zaslužijo po italijanskih vesteh na dan 60 do 65 lir, mnogo več, nego znaša povprečna mezda v Italiji sami. Ta čas je mogoče v Masaui iztovoriti 4000 ton blaga, od tega je mogoče seveda le 1500 ton spraviti v notranjost dežele, toda po zgradbi novih cest in posebne žične železnice upajo Italijani, da bodo kmalu lahko povečali to količino na 3000 ton. Za delavce so zgradili posebno stanovanjsko četrt v nekem predmestju Masaue. Ker je podnebje tam tako za evropskega delavca, kakor vojaka strašno, posvečajo oblasti posebno pažnjo sanitarni službi. Ta čas so zasidrane v pristanišču Masaue tri moderno opremljene bolniške ladje, med katerimi prevažata dve obolelo in ranjeno moštvo domov, tretja pa se ne gane iz Masaue. Posebne težave dela preskrba s pitno vodo in živih, a tudi preskrba z ledom. Tovarno ledu v Masaui so razširili tako, da je sposobna izdelati 100 ton ledu na dan, to Je po vse premalo za potrebe italijanske vojske, zato gradijo slične tovarne tudi v notranjosti dežele. Sveže meso dajejo črede iz Eritreje in Sudana. Poštna n brzojavna služba je silno narasla. V juliju je bilo število besed, ki so jih^ brzojavili iz Masaue, več nego dvakrat večje nego v normalnih časih, za prevoz pisemske pošte med Italijo in Eritrejo bodo morali postaviti v službo nove ladje. Pristanišče v Massui na Italijansko letalo ? Domneve o sabotažni akciji na letalu „§avoia 81" Baron Franchetti v diplomatski misiji Abesinska modrost Bolje leva v sobi nego Ženo v sosedni 6obi. Če ti ponudi belokožec desnico, ima v levici prav gotovo skrit nož. - Pesmi so nasmeh Boga. Za pet klad kamene soli dobiš tolar Marije Tereziije, za petdeset tolarjev pa lepo žensko. Gostje so vedno sveti, posebno če no-šijo orožje Tvoj mož govori o zvestobi? Ali bi pokušala pijanca, ki bi hvalil vzdržnost? ■Belii možje ta a jo črne duše. Z dobro puško najbolje kupuješ. Na kratko smo že poročali o katastrofi, ki Je zadela italijansko letalo »Savoia Mar-chetti 81« v bližini Kaira in ki je stala živ-I ljenje italijanskega ministra Razzo, njegovega zasebnega tajnika dr. Minasija, finančnika barona Franchettija ter štiri člane posadke. V Italiji je vest o tej katastrofi povzročila veliko razburjenja, listi posvečajo »prvim padlim borcem« dolge posmrtnice. Javnost se za nesrečo zanima tem bolj, ker ozadja tega potovanja, ki se je končalo tako tragično, niso znana in ker je tudi način, kako se je nesreča zgodila, zavit v temo. Letalo »Savoia Marcheti 81 c je bilo namenjeno za civilni zračni promet z Vzhodno Afriko. Kratko pred tem je bilo opravilo rekordni polet iz Rima v Asmaro. Preletelo je že 20.000 km brez vsake nezgode. V torek je startalo v Rimu, ponoči se je ustavilo v Italijansko abesinski spor I Abesinski trgovec prodaja razen nožev tudi patrone! Kairu in je od tam odletelo v sredo zjutraj. Nekoliko minut pozneje je radiotelegrafist na njem še sporočil, da gre vse dobro, potem pa ni bilo nobene vesti več. Ker ni prispelo ob napovedanem času v Asmaro, Je dobilo italijansko poslaništvo v Aleksandri-ji nalog, naj poskrbi, da ga poiščejo. Poslanik je naprosil poveljstva egiptskih in britanskih zračnih sil, da bi mu šla na pomoč. Takoj so organizirali veliko pozvedovalno službo, ki se je končala tako, da so našli letalo in njegove potnike razbite in sežgane nedaleč od Kaira. Katastrofa se je morala zgoditi tedaj kmalu potem, ko je letalo odletelo in sporočilo, da gre vse dobro. Ker so se na italijanskih transportnih ladjah v zadnjih tednih ponovno zgodile sabo-tažne akcije, je dala stvar seveda povod za domneve, da je nesreča posledica kakšne motnje v letalu, ki so jo povzročili abesinski agenti ponoči, ko je bilo v kairskem hangarju. Ta domneva ni popolnoma iz trte zvita, ker namen tega potovanja ni bil samo ta, da bi minister Razza pregledal javna dela v Eritreji. Še večji pomen je utegnila imeti kakšna tajna misija barona Franchettija, o katerem je bilo znano, da ga vežejo tesne osebne vezi z raznimi vazali abe-sinskega cesarja. Prav gotovo ni hotel baš v tem trenutku odpotovati v Abesinijo samo zato, da bbiosvežil ta prijateljska rafc-merja zgolj iz privatnih razlogov. Križaljke v šoli V ameriški državi Oh in so uvedili križaljke uradno v šolski program. Dvakrat na teden bodo odslej mali Američani Lz Ohia sedeli pred križaljskim-i nalagamo. Pedagogi, ki so uvedli to novost, pravijo,, da so križaljke izborno zobraževalno sredstvo, ker zahtevajo posebno dosti geografskega in zgodovinskega znanja. Pravijo, da brez križaljk splošna iizobrazba ne bi bida na tako visoki stopnji, kakor je. Po* legtega pa je gotovo prijetno, pridobivati si znanje na takšen način. češkoslovaški zdravniki za Abesinijo Kakor poročajo praški listi, eo ponuditi trije mladi zdravniki in neka zdravnica s prostejovske bolnišnice preko češkoslovaškega poslaništva v Londonu abesinski vladi svojo pomoč. Abesinska vlada je njihovo ponudbo sprejela im v bližnjih dneb odpotujejo ti zdravnika s transportom angleških prostovoljcev v Afriko. Iz Londona poročajo, da so v staro davnem londonskem Towerju arhitekti in strokovnjaki za zračno obrambo na delu, da bi to poslopje preuredili in mu izkopali podzemeljske kleti, ki bi med zračnimi napadi rabile kot zakloni. V 1000- ali 2000-letni zgodovini, ki jo ima ta znamenita zgradba za seboj, je sicer izgubila že marsikaj svoje prvotne oblike, a sedanja preureditev bo najtemeljitejša. Pred veem bodo izginili nemara tisti čudni hodniki, nad katerimi je doslej še vsak obiskovalec majal z glavo in kjer se je med drugim rodil današnji londonski živalski vrt. Kralj Henrik III. je bil menda prvi, ki je privedel v Tower divje živali. Na nekem vojnem pohodu je dobil tri leoparde in ti so bili temelj njegove menažarije. Henrik III, je nabavil zanjo tudi prvega severnega medveda, kar so jih kdaj videli na Angleškem. Ta medved je vreden omembe že zato, ker so ga pozneje da-li v najem nekemu ribiču, ki ga je privezal na dolgo vrv in lovil z njim velike ribe, ki jih je bilo tedaj v Temzi še na tisoče in tisoče. Ce bi danes kakšen ribič poskusil isti način lova, ne bi dosegel drugega, nego da bi mu beli medved v trenutku postal črn — od gostih, umazanih industrijskih voda, ki se pretakajo tu proti morju. Edvardu III. je francoski kralj daroval slona, prvega, kar jih je stopilo na angleška tla od davno minulih časov, ko so tod gospodovali še Rimljani. Za tega slona so v ToTvru zgradili 12 m dolgo, 6 m široko in 6 m visoko hišo. Samo ob sebi umevno, da so tedaj imeli tukaj tudi leve. Šele 1. 1834. so spravili vso živad iz Towerja v Regentov park, s čimer se je ustanovil sedanji mogočni londonski zoo. Nekaj spremembe bo po novih načrtih tudi v predelih yeomenov. Ti yeomeni so nekakšen višji razred towerskih paznikov. Osnoval ga je Henrik VII., pod katerim so se izborno obnesli. Označeni so z majhnim križem, ki jih loči od navadnih towerskih paznikov in stre-žajev. Naloge teh izbranih in navadnih paznikov so skrbno ločene in tudi sami pazijo na to, da takšne ostanejo. Samo yeomeni imajo n.pr. pravico nastopati v kraljevi palači kot zastopniki Towerja, a po drugi etrani imajo { samo navadni pazniki pravico prenašati kronske dragulje iz Toverja k otvoritvam parlamenta in jih etražiti. In po tretji etrani ima samo šef yeo-mov vsak večer pravico, da stopi, oborožen s svetiljko na svečo, skozi zgradbo in se prepriča, da-li so v6a vrata res zaprta. Ima tudi pravico, da stopi skozi celice izdajalcev. V ta del Toweria, ki ga loči posebna ograja od v«eh drugih delov, ne smejo stopiti niti drugi yeomeni, če nimajo tam direktnega, zaukazanega opravka. Skozi ograjo izdajalcev so stopili sicer že tisoči ljudi, a večina med njimi je bila opustila vsako upanje, da pridejo še živi nazaj. Kadar ©o tam preko, v sodni dvorani izrekli eodbo ob odsotnosti obtoženca, je potem obtoženec že lahko na poti do sodne dvorane zvedel, kako so mu sodili. Ce je namreč krvnik ob vratih obračal rezilo svoje sekire proti niemn. tedaj ie to pomenilo, da so ga sodniki spoznali krivega. Ce so ga spoznali za nedolžnega, tedaj mn je krvnik obračal hrebet sekire. Skozi to ograjo je stopala tudi Ana J Bolevnova zadniič solncu nanroti. isto tako Katarina Howardova. Na stopnicah do ograje je padla kraljica Elizabeta na kolena in prisegla, da ie nedolžna glede zarote ki so ji jo očitali. Tako so ti prostori na vsakem koraku polni zgodovinskih reminiscenc in relikvij. Po prezidavi bodo towerske zgodovinske relikvije prenesli bržkone v Beli stolp, ki se ga drži kapela Sv. Johana. V tej kapeli so nešteti angleški vladarji prisostvovali pridigam in službi božji, a v njeni kleti so se vršile tiste čudne ceremonije ob sprejemu novih vitezov v red Kopeli. Novinci so morali sedeti v kopalnih kadeh, kralj je stopal od kadi do kadi in napravil znamenje križa na gole hrbte vitezov, ki so jih nato posebni ©t reža j i prenesli v postelje. Nato so nove viteze preoblekli v menihe in jih povedli v kapelo, kjer so morali celo noč pre-klečati v molitvi. Šele pod kraljico Marijo in Elizabeto so ta običaj malo spremenili, ker vendar ni šlo, da bi stopala kraljica v dvorano, polno nagih moških. Treba je pa bilo posebnega zakona, da so kraljicam za te primere priznali moškega zastopnika. Hitra Rusinja Tamara Bikova je dosegla pri teku »Spartakiade« v Moskvi nov svetovni rekord na 500 metrov za dame, in sicer s časom 1 minute 16.8 sekunde ANEKDOTA Med obleganjem trdnjave Perpignan L 1642. je poslal poveljnik oblegajočih francoskih čet, maršal de Meilleraye perpignan-skemu poveljniku po kurirju veliko porcijo orehov s tovariško opazko, naj se s temi do predaje trdnjave teši glad. Perpignanski poveljnik je dar prejel z zahvalo, poslal pa je nasprotniku dva s soboljevino podložena plašča, »da bi se gospod maršal med dolgim čakanjem ne prehladik. VSAK DAN ENA Narod, fri pozabila brate v tužnosti, tepta svojo čast! „Bran'i'bor" se briga zanje• »Giovarani, slišala sem nekaj o tabi in Abe6iniji !< (>New Yorfker«) W. E. Hintz: i 6 Lepa žena, kdo si ? Corsignac je pazljivo pogledal svojega tajnika. Nato mu je mignil, naj stopi bliže. »Zdaj vam moram vse povedati, Gregor! Utegne se zgoditi, da bi potreboval vaše podpore! Mister Lynne je prišel semkaj, da podpiše kupno pogodbo —« »Izvrstno —« » — a šele tedaj, ko prejme strefkov-njaški izvid o donosnosti petrolejskega vrelca!« • »Vraga!« Gregor se je popraskal za tilnikom. »Petrolejski trust, čigar pooblaščenec je Lymne, je poslal v Rumunijo svojega zaupnika. Poročilo utegne vsak trenutek dospeti — in ko ga bo imel Lynne v rokah — niti malo ne dvomim, da tedaj lahko zapišem svojih dve sto petdeset tisoč frankov provizije v dimnik! Torej jp treba to za vsako ceno preprečiti!« »Za vsako ceno!« je odločno ponovil tajinilk. Corsignac je zamišljeno pokimal. »Premišljujte, Gregor; morda najdete kak načrt! Saj ste mi že mnogokrat pomagali v stiski — in na dese* ali dvajset tisoč frankov nagrade res .ne bom gledal!« »Vašo velikodušnost poznam ir> cenim, gospod de Corsignac!« se je pri- klonil Gregor. »Zanesite se, da bom storil vse, kar le morem! Samo Zc, nekaj podatkov bi vas še prosil.« »Kar vprašujte!« Corsignac je izvle-ke' cigaretnico, si postregel in ponudil tudi Gregorju cigareto. »Povejte mi, prosim — zastran te ženske — hm — zastran dame, ki igra tukaj vlogo vaše soproge--do katere meje jo je moči porabiti v vaše namene, gospod de Corsignac?« »Do vsake! Marion je zaradi pripetljaja, ki sem vam včeraj pravil o njem, popolnoma v mojih rokah. Mimo tega ima najbrže še druge reči na vesti — a zastran teh je nemara bolje, da nič ne vem!« »Prav, prav!« je Gregor pokimal. »In — eh — gospodična Yvonne? — Ali se nanjo lahko zaneseva?« Corsignac je čudno razburjeno stresel glavo. »Za Boga, pustite Yvonno v ne-mar! Njen nepričakovani prihod me je včeraj pošteno prestrašil!« Gregor ga ni več poslušal. S cigareto med ustnicami je nekajkrat zamišljeno stopil po terasi sem in tja. Corsignac ga je spremljal z očmi. Nekaj trenutkov je trajalo, preden je Gregor spet obstal zraven njega. A zdaj se je bliskal v tajnikovih očeh zmago- slaven nasmeh. »Mislim, da sem našel izhod.« Baron je radovedno pogledal služabnika. »Govorite, Gregor!« Tajnik se je nagnil gospodarju prav na uho. Kaj je govoril, ni bilo moči razumeti, zakaj tisti mah so prišli na hotelsko teraso natakarji in jeli hrupno pripravljati mize in stole za zajtrk. Toda umevajoče muzanje, ki se je bolj in bolj širilo po Corsignacovem obrazu, je bilo zgovornejše od vseh besed. »Izvrstno — izvrstno, dragi!« je nazadnje navdušen vzkliknil. »Vaša misel je sijajna — in če pojde vse tako po sreči, kakor pričakujete — —« Gregor se je zadovoljno priklonil. »Pojde, gospod de Corsignac! — Le — sami veste--vse je na tej dami — na gospodični Marioni — ali kako ji je ime--Če ta ne dovoli--« »Težko, da bi ji ostalo kaj drugega na izbero!« Corsignac je videl, kako je Gregor n ahoma sklopnil v globok priklon. Malce osupel se je obrnil in v naslednjem trenutku zagledal pred seboj Ma-riono, ki je bila skozi široka steklena vrata pravkar stopila na teraso. Tesno se prilegajoča, diskretno cvet-ličasta svilena obleka, ki jo je bila/ za današnje jutro izbrala iz vsebine svojega kovčega, je delala njeno vitko postavo še prelestnejšo, kakor je bila drugače. Njen obraz s svojo zdravo poltjo, ki ni potrebovala umetne pomoči, je Corsignaca iznova očaral. In nič komedije ni bilo v tem, da je ta mah stopil k Marioni in ji galantno poljubil roko. »Nu, dete — kako si spala?« je vprašal čez nekaj trenutkov, ko se je zavedel svoje zakonske vloge. »Hvala —« je mirno pokimala, med tem ko se je Gregor pred njenim pogledom kakor neslišna senca utrnil v hotel. Corsignac je segel Marioni pod komolec in jo potegnil s seboj v kot terase, kjer ju ni mogel nihče motiti. »Nekaj važnega vam moram povedati, milostiva —« »A najbrže ne prijetnega —?« mu je vprašujoče segla v besedo. Nasmehnil se je. »O, zakaj ne? Hotel sem vam samo povedati, da je snoči prišla tista gospodična, ki sem vam že pravil o njej — gospodična Yvorme Ri-mini--« »Vaša — hm — prijateljica?« »Tako je, lepa gospa!« A tedajci je Corsignac v svoje začudenje opazil, kako se je prikradel na Marionino obličje razločen izraz olajšanja. »Hvala Bogu! Potem me pač menda odvežete dvomljive vloge, ki jo igram od snoči na vaš ukaz?« je hlastno vprašala Marion. Nekam očitajoče je zmajal z glavo. »Na moj ukaz? Tako lepi ženi, kakor ste vi, nihče ne ukazuje! Izreke* sem le razumljivo željo, ki ste ji ljubeznivo ustregli, milostiva! In zastran vašega vprašanja vas moram na žalost razočarati! Ce bi bila prišla Yvonne že včeraj popoldne, bi se bilo še kako uredilo. Tako sem vas pa Američanu že predstavil kot svojo ženo — in zdaj je popolnoma nemogoče, da bi z Yvonno ponovil isto komedijo!« Marion je bila odvrnila obraz. A hitro se je spet obrzdala. Ko se je takoj nato obrnila h Consignacu, je bil izraz nejevoljnega razočaranja izginil iz njenih črt. »In gospodična Rimini? Ali moja navzočnost ne bo skalila vajinega prijateljstva?« »Oh — kako darilce ga bo že utrdilo!« Paul de Corsignac je mahnil z reko in s pritajenim vzdihom pomislil na biserno ogrlico, ki je bila nemalo pripomogla k povečanju njegovih dolgov. »Sicer pa — evo Yvonne!« je dodal, ko je takoj nato zagledal med vrati terase dragoceni lišp in njegovo lastnico. Pevka je s kislim smehljajem pozdravila Mariono, in Corsignacova praz-n? zgovornost ni mogla zabrisati muč-nosti tega čudnega položaja. Kar oddahnil se je, ko je kmalu tudi Chester Lynne prišel na teraso. 12. poglavje Zajtrkovalna miza je bila okusno in razkošno^ pogrnjena, kakor se je spodobilo petičnim gostom — in samo taki so zmogli viške cene v »Gigantic-Palaceu«. Srebrno stojalo z opraženim kruhom, kristalne skledice z mezgami, prava se-vnska porcelanovina, pisan šopek cvetlic — prav ničesar ni manjkalo. Četvo-rica ljudi je kramljaje sedela v zložnih pletenih naslanjačih. urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoll Rtbnikar. - Za Narodne tiskarno d. d. kot dskarnarja Prane Jeaertek. - Za taeental del Je odgovoren Aloja Novak. - Val v JUJublJani.