Za poduk in kratek čas. Slovenski kiuet 1000 let pod ncmškim gospodstvom. II. Eo so v staroalavnem Rimu 1. 800. Karlu velikemu na glavo posajali rimsko-aemško ceaarsko krono, bili ao Slovenci popolnem Nemcem poddaai. Vao zemljo ao jim vzeli ia jo razdelili 1. nemškemu ceaarju, 2. nemškej dubovačiai pa 3 aemškej gospodi. Nič bolje, kakor pozneje Jiaohamedanski Turki, delali so takrat krščaaaki Nemci. Turki so namreč tudi podjarmljenim narodom jemali zemljišoa in ja delili aultaau, mošejam in 8vojim begom. Najbolje zemljišče odbral je Karol veliki za cesarski dvor ter napravil velike priatave, katere so doposlaai aemški grofi oakrbovali. Zatem je priala na vrato nemaka dahovačina. Tej ae je odmerilo, zlaati salcburškim nadakofom pa razaim aamoataaom, neizmerno veliko zemlje: gozdov, travaikov, njiv, goric. Cadao pa je to, da nemška duhovščiaa s tem ni bila še zadovoljna. Izposodila si je celo judovsko postavo in ovčicam avojim navrgla desetino. Pozneje ao pa aemški grajšcaki ae vsiliii duhovščiai nemškej za jerobe — Vogte — češ, da je ta prealaba desetiao sama pobirati. Tako so grajščaki prišll do desetine pa nje niao duhovščini odrajtavali, ampak za-ae hranili. Kar je še zemlje slovenske ostalo, to pa je se dalo v Ia8t aemakim globoko iz Nemčije prihajajočim vojvodam, knezom, grofom, baronom, žlaataikom ali plemičeai, vitezom, alobodnjakom, jpuseajakom ia vojakom. Kaj pa je tedaj Slovencem, sloveaakemu kmetu oatalo ? Nič kakor delo, trpljenje, zaaičevanja, tepenje, solze ia amrt. Nekateri so postali zlasti na cesarskih grajačinab popolnem sužaji. Takib so maogo tudi inam odgnali, zamenili, prodali. Nemec in za njim Italijan, Fraacoz in Aaglež so Slovaau takrat pečat vžgali tolikega zaničevanja, da se daa danešnji za beaedo rob, aužaik ae gležtajo druge beaede, kakor Sklave. Dragi ao pa bili podložniki, rabotarji in tlakarji. Rodbine sloveaake oča je dobil odkazano nekaj zemljišča. To je moral obdelovati pa zraven deaetine še maogo pridelkov kot davek, davščino vsako leto prepuačati vaak avojemu nemškemu gospodu grajščaku. Ali to še ni bilo vae. Vrhu tega moral je Slovenec rabotati, tlako delati, t. j. vgaki teden po več dni delati za svojega nemškega gospoda. To je bila tako imenovana tlaka ia rabota. Toda posestvo, aa katerem je alovenska rodbiaa živela, ai bila njena last, Bjena lastnina, ampak vselej grajščakova. Ta jc mogel vsaki cas zemljišče vzeti aazaj in za se porabiti. To ae je navadno takrat zgodilo, če je katero posestvo bilo lepo obdelano, n. pr. s sadovjem, z vinako trto zaaajeno. Zato so ubogi kmetski ljudje ačaaoma opustili vae bolje obdelovanje. Rekli so: kaj pojem ia spijem, to je moje, drugo pa nič. Ni čuda tedaj, da beremo o pogostih lakotab. Kmet ni rad kaj več prideloval, grajacaki so pa maogo požrli in apili in tako je kmala nastalo pomaajkanje, če je slabeja letiaa potegnila. Deaetiaa jemala ae ,je od viaa ia žita. Davki pa so bili 'navržeai na vaakojake reči: oves, ječmea, proao, repo, korenje, mak, kokoši, race, goske, piačaace, kopuae. jajca, air, predivo itd. Rabota ia tlaka je tudi bila mnogovrstaa: žeaake ao hodile v gradove semena hišit, prediva prest, perila prat, možki so morali grajščakom orati, sejati, kositi, žeti, gorice kopati, drva aekati, sodarji sode delati, kolarji vozove napravljati, vae zastonj ia pri svojcj hrani. Najbuje godilo pa se je aloveaskim rabotarjem, tlakarjem, kedar so morali nove ceate delati ter aa viaokih. strmiBab. tujej nemakej goapodi trdae gradove zidati z globokimi kletmi za alovensko viao pa tadi a atrašnimi ječami za alovenske eiromake, če bi vselej se ne pokoravali svojim atrabonjem in ajihovim bericem. Pravo sodili so grajščaki ter lebko živeli, kakor 80 hoteli. Mnogi izmed njih bili so pravi tolovaji, roparji, ki so kakor jaatrebi z vieokih gradov aa okolico prežali in napadali potnike, trgovce, pleaili kder so mogli. Zapisaao tudi je, kako ao ti klateži časib ostudao živeli, aloveaeke žene nadlegovali, device akrunili. Sloveaski človek ni našel nikder pomoči, nikoli pravice; še tuje duhoveastvo ga ai moglo tolažiti, ker ni govorilo njegove govorice. Nemška duhovačina atala je sredi ljudstva nema. Ia tako trpelo je naae ubogo ljadstvo od Karla Velikega naprej v trdi temi grozne nevednoati sramotnega sužaastva brez vsake premembe na boljo stran celib 400 let. Še le za Premiala Otokarja, kralja Matjaža in cesarja Maksimilijana iz preuzviaene hiše Habsbarake zaželo je se svitati. Iz te dolge noči nimamo aobene alovenske peani, ne žaloatne ue veaele, ne cerkvene pa ae svetne. Vse je otrpaeao, mrtvo. (Dalje prih.) Smešnica 48. Stara žeaa si je kupila kavrana. Soseda to izv6 in jo vpraša, čemu jej bo ta grda stvar? Starka jej pa reče: lep kavran res ai, pa ker Ijudje pravijo, da kavraa do 700 let živi, bi se vendar jaz rada prepričala, je li to res ali ne? Vrtec.