Poitotm pla&um v jotovU Leto XXII., št. 61 LJubljana, četrtek ft marca 1941 Cena 1 Din Jpravmstvo; cjuoijana, tCnafljeva 6 — Telefon ttev. 3122, 8123, 8124, 8125. 3126. itnserairu oddelek: Ljubljana, Belea-burgova uL — Tel. 8492 to 3392. Podružnica Maribor: OrajsJO trg lt_ 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: tiocenova ulica S. Telefon 61 190. ftačuru pri pošt Ček. zavodih; Ljub-Hana St 17 74». Izhaja vsaJc dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za tnozemstvo 50 din. UredoiltTOi Ljubljana, Knafljeva ulica b, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St i, telefon M. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev J, telefon St 65 Rokopisi se oe vračajo Japonska In Siam Sporazum med Siamom in francosko Indokino je po japonskem posredovanju dosežen. Vlada v Vichyju je pristala na japonske posredovalne predloge in s tem sprejela pogoje, pod katerimi naj se obnovi mirovno stanje na mejah med Siamom in francoskim ozemljem Indokine. Znano je, pod kakšnimi okolnostmi eo se vršila mirovna pogajanja v Tokiu. Francoska delegacija je živela v težavnem okolju in se je udala japonskemu posredovanju šele pod silo razmer. Japonsko posredovanje v končnem stadiju tokijskih razgovorov ni bilo več kaj prida maskirano in naposled se je stopnjevalo še v obliki skoro ultimativno postavljenih predlogov. Ves svet je pojmoval zadevo tako in poročalo se je samo še o japonskem ultimatu. Spričo tega se ni bilo čuditi, da je vichyjska vlada končno uvaževala dejanski položaj ir. sprejela Japonske predloge. Vsebina posredovalnih, to je mirovnih pogojev, še ni do kraja objavljena. Toliko pa je že znano, da gre za znatne »poprave« meje v korist Siama. Kako obsežne so te poprave, še ni pojasnjeno. Cuje se, da je Francija odstopila vendarle nekaj manj ozemlja, kakor pa se je glasilo prvotno poročilo, in da ni odstopila celotnega onega področja, ki ga je bil moral Siam nekdaj izročiti Franciji. Vsekakor pa je to lep kos obmejnega ozemlja, ki se nanj znova razširja siamska oblast. Kako naj ta obnova siamskega samostojnega ozemlja služi za osnovo razvoju nadaljnje politike, je Vprašanje, ki ni majhnega pomena za bodoče politične odnošaje v južno-vzbo-dni Aziji. Politični program Siama. ki si ie pri-vzel novi državni naslov Taj (država svobodnih), ni majhen in ni skromen. Obnovo vel;kegn svobodnega državnega teritorija, v celotni vel;kosti polotoka Zadnje Indije, torej v obs-gu. kakor ga je imela ta država pred več ko dva tisoč leti, pozneje pa nikdar več. Toda stremlienie po obnovi nekdanje slave in moči je močno in v skladu s težnjo ^ osamosvojitvi azijskih narodov. D3 se dosege ta cilj, bo treba še ogromnega dela in še silne borbe. Veliki siamski politični program je mogoče realizirati samo na račun sosednih ozemelj, ki so nekdaj bila siamska, a so sedaj v sklopu francoskega ali britanskega imperija. Da tu ne gre za dežele z enotnim narodom niti z enotnim ljudstvom ali enako govorico, v vzhodni Aziji manj tehta. Gibanje za modemi tajski preporod in politično obnovo stremi predvsem po politični reorganizaciji, smatrajoč, da bo vse ostalo sledilo samo ob trebi, pa seveda ob primernem času, ako se izkoristijo vse ugodne prilike. Poraz Francije je nudil prvo dobrodošlo priliko, a japonsko zavezništvo je pripomoglo, da se je dala priložnost dobro izrabiti. Voina še traja in kdo ve, ali ne bodo še kake podobne prilike na razpolago. Ze doslej pa se je prav določno pokazalo, da nastopata Japonska in Siam kot zaveznika z željo, da spremenita sedanje stanje v vzhodni Aziji. Ko so se začeli na meji med Siamom in francosko Indokino prvi boji in so jele siam-ske čete vpadati na francosko ozemlje, je velik del svetovne politične javnosti domneval, da stoje za njimi Japonci, medtem ko so zopet drugi dolžili angleške agente, da želijo spraviti Francoze še bolj v zadrego. Sedaj je stvar že davno dodobra pojasnjena. V kolikor še ni bila, jo je do kraja osvetlilo japonsko posredovanje. Ne more biti dvoma o tem, da bo tako ostalo tudi v bodoče in zato je prirodno, da so Angleži močno ojačili svoje posadke v Birmi in pri Singapuru, pač zato, da ustrašijo Siamce, ako bi jih mikal sedanji lahek uspeh na francoski račun, da bi ga povečali še z vpadom na britansko ozemlje. Sicer najbrž zaenkrat ni pričakovati kaj takega, toda če bi začela Angležem drugod slaba presti, bi se mogla igra s siamske strani sprožiti po že preizkušenem receptu. Da je morala Francija odstopiti del svojega kolonialnega ozemlja azijski državi, od katere si ga je bila sama osvojila pred okroglo štiridesetimi leti, je vsekakor zelo značilen dogodek, kakor jih ne pozna obilo kolonialna zgodovina. Prav za prav ga je treba uvrstiti v proces japonskih uspehov, doseženih na račun evropskih držav. Siam-ski uspeh je dejanski uspeh Japonske in v bistvu imamo opravka s procesom japonske ekspanzije na škodo evropskih imperialnih držav. To je proces, ki se je začel pred dobrimi 35 leti z rusko-japonsko vojno, z onim zgodovinskim obratom, ki je vrgel carsko Rusijo nazaj od obal toplega Rumenega morja. Proces se je nadaljeval v času svetovne vojne, ki je Japonski prinesla osvojitev kolonij na nemški račun, kolonij, sestoječih iz obilice majhnih po Južnem morju raztresenih otokov Vsi ti uspehi so bili Japoncem omogočeni s pomočjo ali vsaj v zavezništvu z Veliko Eritanijo. Nadaljnji uspehi v vzhodn* Aziji pa niso več mogoči v britanskem zavezništvu, zato je povsem razumljivo, ako se je tokijska politika odmaknila Eksplozija v Carigradu Ponesrečen atentat na bivšega angleškega poslanika v Sofiji Rendella po njegovem prihodu v Carigrad — Razdejanje v hotela »Pera Palače« — Več mrtvih in ranjenih Carigrad, 12. marca. j. (Un. Press). Sinoči, okrog 22.30, je v avli hotela »Pera Palače« eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil v spodnjih delih te največje ca-rigrajske hotelske zgradbe silno razdejanje. Kolikor je bilo mogoče zdaj dognati, je eksplodiral eden izmed peklenskih strojev, ki so bili vtaknjeni med prtljago osebja angleškega poslaništva v Sofiji, ki se je po odhodu iz Bolgarije nastanilo v tem hotelu. Ali so bili peklenski stroji podtaknjeni že poprej, ali pa so jih med prtljago spravili carigrajski teroristi, doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Eksplozija je bila tako silna, da je ne samo razbila mnogo zidov v samem hotelu, marveč je zračni pritisk tudi v okolici utrl šipe na oknih raznih poslopij. Takoj po eksploziji so dospeli gasilci in reševalci, ki so nudili pomoč ranjencem. Med žrtvami eksplozije je tudi nekaj oseb angleškega poslaništva v Sofiji. Prvotno razširjena vest, da je bil ubit tudi sam poslanik Rendell, se je izkazala za prenagljeno, pač pa je sedaj ugotovljeno, da je bila ubita osebna tajnica vojaškega atašeja angleškega poslaništva v Sofiji, miss Ellis, tajnica poslaništva Arnstrong pa je bila tako hudo ranjena, da so ji morali nato v bolnici odrezati obe nogi. Takoj po eksploziji je bilo vse osebje hotela aretirano in ga carigrajska policija zdaj zaslišuje. Carigrad, 12. marca. AA. (Anat. agen.) Snoči okrog 20.30 je nastala v hotel »Pera Palače« zelo močna eksplozija, po prihodu britanskega poslanika v Sofiji Rendella, ki je znatno poškodovala hotel. Poslaniku in članom poslaništva, ki so z njim prispeli v Carigrad, se nI zgodilo nič hudega. Glavni državni tožilec v Carigradu je izdal v zvezi s tn eksplozijo poročilo, ki pravi, da sta bila ubita dva orožnika in ena ženska. Nekaj ljudi Je ranjenih in ae zdaj zdravijo po raznih bolnišnicah. Uvedena je preiskava. Poslanik Rendell o svojem potovanju Carigrad, 12. marca. A A. (Anat. ag.) Bivši angleški poslanik v Sofiji. RendeM, je prispel s člani svoje družine, osebjem poslaništva in britanskimi državljani snoči ob 20. v Carigrad. Vsega skupaj je prispelo 70 oseb. Rendell je izjavi?, da je poteklo njegovo potovanje normalna. Bolgarske oblasti so bile zelo usilužne. Nj. Vel. kralj Buri9 mi je dal na razpolago svoj vlak. s katerim sem se odpeljal do bolgarske meje. Kir s« tiče raznih vprašanj, ki so nru jih pri tej priliki zastavili, je bil Rendell zelo molčeč. Dejal je samo, da je bifl v trenutku, ko so nemške čete vkorakale v Bolgarijo. prisiljen, prekiniti diplomatske stike z Bolgarijo Sledniič ie pripomnil, da svojim prejšnjim izjavam nima n>česar dodati in da je zaščito britanskih interesov prevzel ameriški poslanik v Sofiji, ki ga je pospremil do bolgarske meje. London, 12. marca, s (Reuter). Do večera še ni poslal poslanik RendeM nobenega uradnega poročila o snočnji eksploziji v Carigradu. ¥16 V Po ameriškem poročilu fe bil cilj atentatorjev smrt poslanika Rendella in uničenje njegovih važnih dckii- meutDV, Ki jih Je pripeljal s seboj Ankara, 12. marca. s. (Reuter). Uradno turško por-jišču Kar se tiče Br-ttaiia in Cianett ja. v teh kroeih še dalje izjavljajo, da ie njuno zdravje odlično. Grška poročila Atene, 12. marca. AA. (At. ag ) Uradno poročilo št. 136. glavnega stana grške vojske pravi: Sovražnik še nadaljuje z napadi, ki pa so bili vsi odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Med boji je bilo ujetih 400 vojakov in več častnikov, med njimi tudi trije višji častniki. Naše letalstvo je uspeš-no bombarciralo sovražne postojanke. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost z dne 11. marca pravi, da je sovražno letalstvo bombardiralo Lilcsuri in neko majhno mesto v zahoeknem Pelepone-zu, večje škode pa ni bilo. Tudi ni bilo človeških žrtev. Atene, 12. marca. s. (Columbia BS.) Po grških informacijah so doslej Italijani ▼ Albaniji na padlih, ranjenih in ujetih vojakih izgubili 130.000 mož. Atene, 12. marca. s. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja: Angleška lovska letala so včeraj nad centralnim sektorjem bojišča v Albaniji srečala veliko formacijo sovražnih lovskih letal ter so pet izmed njih sestrelila, več pa poškodovala. Angleški bombniki so napadli oddelke italijanske vojske in motorizirane transporte severno od Tepelenija. Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teb operacij. Vojne operadje v Afriki Rim, 12. marca. n. (Štefani). O borbah v Afriki in v Sredozemlju pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske v svojem današnjem 278. službenem vojnem poročilu: V noči na 11. t. m. so bombniki nemškega letalskega zbora bombardirali vojaške naprave na Malti. V severni Afriki so nemška letala bombardirala angleška vojaška taborišča in motorna vozila. Sovražnik je v noči od 10. na 11. t. m. z letali napadel Tripolis. žrtve ni bilo nobene, a gmotna škoda je bila neznatna. Na Egejskem morju so sovražna letala napadla naša letalska oporišča na otoku Rodosu. En vojak je bil ranjen. Bilo je nekaj materialne škode. V Vzhodni Afriki so naši oddelki napadli in zavzeli neko sovražno postojanko na odseku pri Kerenu. Njena posadka je bila pognana v beg. Naše letalske sile so na somalskem sektorju bojišča napadle sovražne čete in povzročile v njihovih taboriščih večje požare. Angleška letala so bombardirala nekaj krajev v Eritreji, a večje škode ni bilo. Kairo, 12. marca. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija in Eritreja: Nobene spremembe položaja.__ Abesinija: Operacije angleške imperialne in abesinske patriotske vojske se v vseh predelih razvijajo uspešno. Italijanska Somalija: Nadaljujoč svoje napredovanje, so angleške čete dne 10. marca zasedle Dagabur, 600 milj (960 km) severno od Mogadiscia. Izgube, ki jih je utrpel sovražnik, odkar so naše čete prekoračilo reko Džubo, cenijo sedaj na preko 31.000. Na drugih sektorjih v Somaliji naša vojska nadalje zasleduje italijanske čete, ki se umikajo proti abesinski meji. Kairo, 12. marca. s. (Ass. Press). Dagabur, katerega zavzetje javlja današnje službeno angleško poročilo, je bilo najvažnejše italijansko vojaško središče v južno-vzhodni Abesiniji. Mesto leži samo 150 km od Džidžige in 200 km od Hararja. Nairobl, 12. marca. s. (Reuter). Poveljstvo južnoafriškega letalstva javlja: Južno« afriška letala so v soboto napadla letališče v Džidžigi ter so obstreljevala neki sovražni bombnik na tleh. Nadalje so bili napadeni motorizirani transporti na cesti is Džidžige v Harar in neko vojaško taborišče v bližini. Eden odpotoval iz Egipta Kairo, 12. marca. j. (TOP). Angleški za« nanji minister Eden je po zaključenih koCH ferencah včeraj odpotoval iz Egipta, Birtningham — Klel Razsežni napadi nemških bombnikov na Anglijo — 33* angleški napad na Klel DIPLOMATSKA AKTIVNOST OSI Po vesteh iz Berlina je ureditev vseh problemov, ki so v zvezi z jugovzhodno Evropo, odgodena — Nemčija In Italija v pričakovanju poseta japonskega zunanjega ministra Beograd, 12. marca. p. »Pravda« poroča iz Berlina: V zvezi z verzijami, ki so se širile v berlinskih novinarskih krogih o akciji za sklenitev miru med Italijo in Grčijo, je bilo novinarjem v zunanjem ministrstvu sporočeno, da doslej ne obstoja noben uradni predlog za ureditev tega vprašanja. Zaradi tega tudi ni treba poklanjati vere tem vestem. V Berlinu naglašajo, da je Rim že jasno določil svoje stališče glede Grčije Vojna se je začela in vsi problemi, ki so bili s tem postavljeni na dnevni red, bodo urejeni z vojno. Italijanske vojaške sile so po zatrdilih iz Rima dovolj močne, da likvidirajo grški odpor. Zaradi tega Nemčija doslej ni sodelovala v razpletu dogodkov na tej fronti. Ker obstojajo odlični odnosa ji med obema zavezniškima velesilama, je Berlin pripravljen nnditi ob vsakem času svojo diplomatsko podporo, ki pa dosedaj službeno ni bila zahtevana. Zato so brez vsake osnove vse vesti o nemški pobudi za sklenitev miru med Italijo in Grčijo. Poživ-ljene borbe v Albaniji ne morejo vplivati na spremembo tega stališča, ker imajo značaj krajevnih operacij, ki so brez vpliva na končni izid vojne. V ostalem poudarjajo v Berlinu, da so sedaj odložena vsa vprašanja, ki so v zvezi s problemom južnovzhodne Evrope. j Vsa pozornost nemške prestolnice je sedaj osredotočena na najavljeni obisk japonskega zunanjega ministra Macuoke. Ta obisk se je že dolgo pripravljal in so izdelani vsi načrti, pri katerih so sodelovale tudi posebne japonske tehnične misije, ki se že delj časa mude v obeh prestolnicah držav osi. Po sestavi teh misij se lahko sklepa, da gre v prvi vrsti za strategične načrte trojne zveze. V glavnem pa gre vsa ta akcija za tem, da se čimprej konča sedanja vojna in zagotovi nova organizacija Evrope. Vloga Japonske pri tem ni majhna in omogoča, da se preprečijo novi zapletljaji na evropskem ozemlju. Veliko spremstvo Macuoke dokazuje, da gre za zelo dalekosežne posvete. Dokler ta vprašanja ne bodo povoljno urejena, so začasno odgodena vsa vprašanja italijan-sko-grških odnošajev in vsa ostala vprašanja v zvezi z južnovzhodno Evropo. Berlin, 12. marca. p. Poluradni »Dienst aus Deutschland« objavlja informacije o obisku japonskega zunanjega ministra Macuoke v Berlinu in v zvezi s tem poudarja, da so začasno odgodena vsa vprašanja v zvezi z južnovzhodno Evropo. Vsa pozornost berlinskih in rimskih krogov je osredotočena na misijo Macuoka. Po informacijah v berlinskih krogih bo ob priliki obiska Macuoke prišel v Berlin tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. i Macuoka bo posetil tudi Stalina Tokio, 12. marca. A A. (Štefani). Japonski zunanji minister Macuoka je sprejel italijanske in nemške časnikarje m jim povedal, da bo v Moskvi obiskal Stalina, Mo-krtova in druge sovjetske politike ter da je verjetno, da se bo z njimi spet sestal nazaj grede. Macuoka je izrazil prepričanje, da se bo vrnil v Tokio v začetku druge polovice meseca aprila ter je pripomnil, da upa, da se za časa njegove odsotnosti ne bo zgodilo nič resnega, razen če An-glosaksonci ne žele morda izkoristiti tega položaja, da bi uprizorili nemire. Dopisniku agencije Štefani je izjavil Macuoka, da se je sestali z Mussolinijem v Rimu 3. januarja 1932. in da je imel tedaj z njim eno uro dolg razgovor, kar mu je ostalo v najlepšem spominu. Pripomnil je, da tudi že pozna grofa Ciana Fašistična stranka mu je podelila odlikovanja, ki jih ima še vedno. Na koncu svoje izjave italijanskim in nemškim časnikarjem je Macuoka dejal, da ne prihaja v Evropo z namenom, da bi še bolj strnil vrste trojne zveze, ker bi bilo to odveč. London, 12. marca. 1. (Asa. Press.) Aktivnost nemškega letalstva nad AngUjo je Imela preteklo noč krajevno zelo velik obseg ter se Je raztezala od severnovzhod-ne Škotske pa do izliva Temze na jugu. Napadi so ae pričeli v zgodnjih večernih urah ter so se končali okrog polnoči. Poglavitni cilji so bili to pot na industrijskem področju severozapadnega dela Mid-landa, kjer je bilo posebno hudo bombardirano industrijsko središče Birmingham. Nemška letala so vrgla na to mesto v teku nekaj ur več sto zažlgalnih in rušilnih bomb. Mnogoštevilni požari, ki so izbruhnili, so vso noč zaposlovali gasilstvo in reševalne oddelke. Nekaj večjih požarov je bilo šele zjutraj spravljenih pod kontrolo. V Birminghamu je bilo precej žrtev med civilnim prebivalstvom in tudi gmotna škoda je občutna. London Je imel ponoči dolgotrajen letalski alarm, vendar so se nemška letala mesta večinoma izognila. Ob izlivu Temze so bili bombardirani razni objekti in trgovinske zgradbe. V južni Angliji so se nemška letala pojavila na raznih točkah ob obalnem pasu, vendar napad na okolico Portsmoutha to noč ni bil večjega obsega. Končno so nemška letala bombardirala tudi razne industrijske naprave v Walesu. Slednji napadi pa so bili manjšega obsega ln škoda nI občutna. O včerajšnjem nočnem napadu na Ports-mouth se dodatno doznava, da so bombe zadele tudi tn javna zaklonišča, pri čemer je bilo večje število ljudi ubitih in ranjenih. Ponovno sta bili zadeti tudi dve cerkvi ter neki velik hoteL Na več mestih so pionirske čete delale ves dan, da so rešile pod razvalinami zasute prebivalce. V središču mesta je bilo treba razstreliti več poslopij, da so lahko obnovili promet. Informacijska služba letalskega ministrstva objavlja, da je bila ob priliki zadnjega velikega napada na London spet zadeta buckinghamska palača. V neposredno bližino palače so udarile tri rušilne bombe, katerih ena Jp porušila del poslopja ob severnem vhodu, dve pa sta padli na preddvorje kraljevske palače, pri čemer sta porušili več kamenitih stebrov. Neki policist je ob tej priliki dobil smrtne poškodbe. Podvigi angleškega letalstva London. 12. marca. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja: Letala bombniške-ga poveljstva so izvedla preteklo noč nov uspešen napad na Kiel, 33. v dosedanjem poteku vojne Povzročene so bile velike eksplozijo ir en večji požar. Napadu na Kiel pripisujejo posebni pomen, ker smatrajo, da služi Klel zadnje čase kot glavno oporišče nemškim podmornicam za napade na Atlantiku. Drugi angleški bombniki so bombardirali ponoči doke v Bremerhavenu in dve letališči v severoazapadni Nemčiji. Včeraj podnevi so letala bombnlškega poveljstva posamično napadla čistilnico bencina v Rotterdamu in neko tovarno pri Utrechtu na Niozemskem. Neko letalo obalnega poveljstva je sestrelilo eno sovražno letalo. Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh operacij. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 12 marca. n. (DNB) V svojem današnjem vojnem poročilu Je objavilo vrhovno poveljstvo nemške vojske: Trgovinska vojna proti Angliji je bila v štirih zimskih mesecih, od novembra 1940 do vključno februarja 1941 zelo uspešna. V tem času je sovražnik izgubil 2,037.000 ton ladijskega prostora. Od tega je potopila vojna mornarica 1,524.000, letalstvo pa 513.000 ton. Poleg tega so letalske sile z bombami hudo poškodovale 175 sovražnih trgovinskih ladij. Pri tem niso vštete velike izgube sovražnika, ki so nastale zaradi min. Skupine bojnih letal so v pretekli noči učinkovito napadle vojaško pomembne industrijske naprave v Birminghamu kakor tudi pristaniške naprave in doke v Londonu in Southamptonu. Neko izvidniško letalo je ob obali severne Škotske bombardiralo večjo ladjo, ki je plula v nekem konvoju, tako da je obstala, zadeta v sredo. Uspešno so bila včeraj podnevi bombardirana letališča v južni Angliji in pristaniške naprave v Portsmouthu. Daljnostrelno topništvo vojske je obstreljevalo sovražne vojne ladje v Rokavskem prelivu. V Sredozemlju so skupine nemških letal z bombami težkega kalibra hudo razdejale vojaške naprave na Malti. Uspešno so bile bombardirane tudi kolone angleških motornih vozil v severni Afriki V pretekli noči so sovražna letala bombardirala nekaj krajev v severni Nemčiji z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. Bilo je prav malo materialne škode in nekaj civilistov je bilo ubitih in ranjenih. Od 6. do 11. marca je sovražnik izgubil II letaL Od teh so bila 4 sestreljena v letalskih spopadih, 2 je sestrelilo protiletalsko topništvo na kopnem, 1 protiletalsko topništvo vojne mornarice, 4 letala so bila nedvomno uničena na tleh. Računati pa je treba z uničenjem nadaljnjih letal na vzletiščih posameznih letališč v Angliji Ob istem času so znašale nemške izgube 9 aparatov. Nemški odgovor ministru Sindairu Berlin, 12. marca. AA. (DNB) V zvezi z zadnjim govorom britanskega letalskega ministra Sinclaira pripominjajo na nemških pristojnih mestih: Odkar je bilo sklenjeno nemško-francosko premirje, je Anglija na lastni koži občutila vso moč nemškega vojnega letalstva. Kadar koli je v zadnjih 8 mescih nemško vojno letalstvo hotelo, je udarilo na glavna središča britanskega vojnega gospodarstva Temeljito rušenje britanskih industrijskih središč in najvažnejših pristaniških naprav je imelo za posledico med drugim tudi to, do je Anglija neprenehoma pošiljala Ameriki klice na pomoč: Pošljite nam orožja in ladij! Zadnji veliki nemški letalski napadi na velika pristanišča ob vzhodni in zapadni Angliji, zlasti i na Hull, Swansea, Bristol in Gardlff, kakor tudi najnovejši veliki napad na London in Portsmouth, največje angleško vojno pristanišče — vsi ti napadi so povzročili strahovito razdejanje in so bili izvedeni v kratkem času od 9. do 11. marca. Ti napadi dokazujejo, da ima nemško vojno letalstvo zdaj nič manj kot preteklo jesen pobudo v svojih rokah. Nemško vojno letalstvo si je izvojevalo nadoblast v prostoru nad Veliko Britanijo. Z ozi-rom na zgoraj navedena nesporna dejstva Sinclair ne bo mogel nikogar prepričati o točnosti svoje trditve glede angleškega gospodstva nad britanskim nebom. Potopljene ladje . New York, 12. marca, j (DNB). V Fi-ladelfijo je dospelo 23. preživelih članov posadke angleškega tovornega parnika »Marsley« (4542 ton). Parnik je bil 23. februarja na poti iz Liverpoola v Južno Ameriko torpediran 60 milj od zapadne irsko obale. Oslo, 12. marca. AA. (DNB). Kakor pravi neko poročilo, je bila potopljena 1.152-tonska švedska ladja »Mira« Domovinsko pristanišče te ladje je bil Bergen. Ladja je bila zdaj v angleški silužbi. Ubit je bil en član posadke, 13 pa ranjenih. Ameriški poslanik pri ministru Wooltonu London, 12. marca. s. (Ass. Press). Ameriški veleposlanik Winant, je imel danes polurni razgovor z angleškim ministrom za prehrano lordom Woo!tonom Razgovor se je nanašal najbrže na vprašanje dovoza ameriškega živeža v Anglijo. češko-Moravska 2 leti nemški profekforat Berlin, 12. marca. n. (Štefani). Dne 15. marca poteče drugo leto, odkar je bil ustanovljen češko-moravski proiektorat Za to priliko je dal državni protektor von Neu-rath nemškim novinarjem izjavo, v kateri je opozoril, da je bila češkoslovaška republika vselej usmerjena proti Nemčiji in da bi bila radi tega v srcu Evrope lahko postala vojno oporišče Anglije za napad, ki ga je pripravljala proti Nemčiji. Se, ko sem bil nemški zunanji minister, sem dal tedanjemu predsedniku republike razumeti, da mora spremeniti pravec češkoslovaške zunanje politike, če v resnici želi srečo svojemu narodu. V drugem delu svoje izjave je von Neu-rath opozoril na sodelovanje nemških in čeških oblasti v smislu Hitlerjevih navodil. Odpravljenih je že mnogo zaprek, ki so se ustvarjale celih 20 let. da bi se onemogočil razvoj odnošajev med nemškim in češkim narodom Napad na Japonske ribiče Tokio, 12. marca. AA. (DNB.) Kakor poroča »Jomiuri gimbun«, je v pristanišču Takao na Formozi snoči nekaj japonskih ribičev izpovedalo, da je neznano vojaško letalo napadlo 90 milj od filipinskega otoka Luzona njihovo ladjo. List pripominja, da je to že drugi primer napada neznanega vojaškega letala na japonske ribiče. Prvič se je to zgodilo lansko jesen. Škoda po poplavah v Vojvodini Novi Sad, 12. marca. o. Tukajšnja ban-ska uprava je zbrala podrobne pe»datke o škodi, ki so jo v zadnjem čas>u povzročile poplave po Vojvodini. Poplavljenih je bilo 350.000 jutrov obdelane zemlje, porušenih 1697 hiš, hudo poškodovanih 1414. Škoda, ki je nastala z razdejanjem po vaseh &e je ocenila na 12.5 milijona din. , n-z Bon Zagrebško p^sofiSo za aprovizacifo Zagreb. 12. marca, a Mestni aproviza-cijski odsek že dalje česa zripravlja reorganizacijo prehranjevalnega sistema ▼ Zagrebu. Mestna občina se glede na to že pogaja za novo 30 milijonsko posojilo, da bi lahko plačala dobave življenjskih potrebščin. Novo posojilo bo najeto deloma pri konzorciju bank. deloma pri Pokojninskem zavodu, ki bo dal v to svrho okrog 8 milijonov din. Smrt stoletnika V ara} din, 12. marca. o. Včeraj Je mnri v vasi Dragoslavcu najstarejši kmet v vsem kraju, Lovro Martek, ki je prav preteklo leto doživel stoto leto. Se zadnje dni svojega življenja je sam brez vsake pomoči obiskoval sosede po vasi in se z njimi pomenkoval. Zapustil je 3 žive sinove ter nešteto vnukov in pravnukov. Njegov najmlajši sin, 65 let stari Ivan Martek, je oče 17 otrok. Polovična radijska naročnina za slepce Beograd, 12. marca. d. »Službene novi-ne« Objavljajo odlok poštnega ministra, tx) katerem plačujejo slepci, njihove organizacije in ustanove polovično naročnino za radijske prejemnike. Iz državne službe Beograd, 12. marca. sp. S kraljevim ukazom ie upokojen generalni inšpektor notranjega ministrstva dr. Fran Goršič, ki je obenem odlikovan z redom sv. Save 2. stopnje. Za generalnega inšpektorja notranjega ministrstva ie imenovan dosedanji načelnik upravnega oddelka Mirko Ralčič. Učitelj Ludvik Ahačič ie premeščen iz Črenšovcev v Strekljevec. Starešina pisarne zunanjega ministrstva Dragotin Ukmar ie premeščen za starešino pisarne poslaništva v Berlinu. «flii i<Mfiiiin>ttNniHiiH«miiNNntiti<«i>iniMi>iiHiiiHHiiiiNnii" < "iimmM*HWMMMMmmiMM Zemunska vremenska napoved: Hladneje, jasno na Prmorju. Postopno se bo zjasnilo s severovzhoda. Prevladovalo bo oblačno vreme v vzhodnih in južnih krajih, kjer bo še snežilo ali deževalo. Roosevelt podpisal zakon o pomoči Angliji PrezSdent Zedinjenih držav že naprosil parlament za odobritev kreditov v znesku 380 milijard dinarjev Wa»hington, 12. marca. j. (Ass. Press.) Reprezentančna zbornica je na včerajšnji seji po kratki debati sprejela Rooseveltov zakon o ameriški pomoči Veliki Britaniji z veliko večino 317 proti 71 glasovi. Po izglasovanju je bil zakon predložen prezidentu Rooseveltu, ki ga je podpisal ter s tem odobril njega veljavnost. Takoj po podpisu je Roosevelt formalno odobril tudi prvo veliko pošiljko vojnega materiala Angliji in Grčiji, ki vsebuje vsakovrstno orožje ln opremo za vojsko in mornarico obeh držav. Dočim se je včeraj popoldne reprezentančna zbornica sestala k izglasovanju Rooseveltovega zakona, pa se je Roosevelt hkrati posvetoval z raznimi člani vlade ter z merodajnimi osebnostmi reprezentančne zbornice in senata. Na konferencah so se obravnavali konkretni predlogi za čim hitrejšo izvedbo programa ameriške pomoči Veliki Britaniji. Danes ali jutri se bo Roosevelt sestal z rnanim newyorškim finančnikom Barru-chom, ki je v svetovni vojni vodil vse finančne operacije ameriške vojne industrije. Barruch je bil zadnji čas ponovno sprejet pri Rooseveltu, iz česar sklepajo, da mu bo v okviru ameriške pomoči Angliji dodeljena zelo važna funkcija. Po službeno še nepotrjenih vesteh Je ameriška vlada že med razpravo o Roose-veltovem zakonu tajno pripravila veliko Število rušilcev ta bombnikov, Id bodo zdaj demonstrativno z vso naglico poslani v Anglijo kot izraz ameriške volje, pomagati Veliki Britaniji z vso naglico in izdatnostjo. Neka visoka vladna osebnost je označila te pošiljke kot namerno posnemanje nemške tehnike »bliskovitih akcij«, ker si od njih nadeja tudi velikega psihološkega učinka V svetu. Kakšen material bo poslan v Anglijo VVashington, 12. marca. s. (Columbia BS.) Iz Bele hiše ni mogoče dobiti nobenih avtentičnih informacij, kakšen material bo na podlagi novega zakona iz Amerike najprej poslan v Anglijo in Grčijo. Smatrajo, da vlada Sploh ne bo objavila v tem ozira nobenih podatkov, ker bi ti lahko služili sovražnikom Anglije. Nekatere vesti pa pravijo, da bodo, ali da so že bile med drugim poslane Angliji tudi znamenite »leteče trdnjave«, s katerimi je doslej razpolagala ameriška vojska ln mornarica. Neka angleška informacija pravi, da obsega prva pošiljka ameriškega materiala Angliji več vojnih ladij, med njimi rušilce ali torpedovke, nadalje 70 do 100 bombnikov ameriškega vojnega letalstva in vojne mornarice, kakor tudi topove, tanke, strojnice, Itd. Med drugim bo Anglija prejela takoj 200 ameriških amfibijskih tankov, katerih vsak nosi lahko posadko 36 mož in ki lahko vozijo v vodi s hitrostjo 16 km na uro, na kopnem pa s hitrostjo 36 km. Pozneje bi sledile nove pošiljke takih »dvoživk«. Milijardni krediti New Tork, 12. marca. j. (Ass. Press). Predsednik senatnega odbora za pode j e-vanje kreditov Glass ie imel včerai z Roo-seveltom sestanek, do katerem ie predstavnikom tiska izjavil da bo Roosevelt zahteval izplačilo celokupnega dodatnega kredita v gotovini Senator Byrnes. ki je bil včerai prav tako sprejet pri Rooseveltu. je izjavil, da bo sedem milijard dolarjev. ki jih bo zahteval Roosevelt. potrebnih za vsa dobo veljavnosti zakona o pomoči Angliji, to je do leta 1943. V teh sedmih maljardah je vštetih tudi že 1.3 milijarde dolarjev za takojšnjo cdpremo tistega materiala, ki je že pripravljen za Anglijo. Sedem milijard dolariev pomeni največjo naknadno finančno odobritev, ki jo ie kongres lcdai dovolil v mirnem času. Znani politični komentator Mark Sul-livan tolmači v listu »Washington Po?t« sprejetje Rooseveltovega zakona za pomoč Angliji ter prav.i da ie Amerika s tem storila korak tolikšne dal3kosežno=ti da ga danes niti še ni mogoče prav pregledati. Nedvomno ie. da bo,v bodeče Amerika istovetila svojo usodo z usoio Anglije. Nai nihče ne veriame. nravi Sullivan da bi mogla poslei Amerika kdai še reči Angliji. da mora pomoč tega ali tega dne prenehati. Nihče nai tudi ne verjame, da se bo zdaj kongres morda branil odobriti Rooseveltu milijarde, ki so potrebne za izvedbo načrta o pomoči Angliji. Prav tako bi bilo poslej tudi zmotno misliti da se bo trajanje te pomoči res nehalo leta 1943. ako voina do tedai ne bo končana. Pomoč, ki se ie pričela z izglasovanjem zakona, bo od dneva do dneva boli naraščala do izpolnitve zastavljenega cilja Washington, 12. marca, s (Ass Press). Predlog predsednika Roosev?lta za odobritev kredita 7 miliard dolariev za 'z-vedbo zakona o posojaniu voinega materiala določa naslednje postavke: za letala in letalski material 2 miliiardi. za industrijske in poliedelske proizvode 1350 milijonov, za orožje, vojni material itd. 1340. za ladje 630. za tanke in oklopna vozila 360. za popravila vojnega materiala ir. la-dii demrkrat9kih držav 200 in za druge svrhe 260 milijonov dolarjev. Churchillova zahvala Rooseveltu London, 12. marca. s. (Reutsr) V spodnji zbornici je podal danes ministrski predsednik Churchill naslednjo iz;avo: Kakor ie zbornici znano, je bil ameriški zakon o posojanju in prepuščanju vojnega materiala včerai odobren in je s podpisom predsednika Roorevelta takoj stopil v veljavo. Prepričan sem. da zbornica želi. da tako v nienem imenu k">kor tudi v imenu vsega angleškega naroda iz- razim naše globoko in spoštljivo priznanje temu vzoru plemenitega in dalekosež-nega državniškega dejanja Najmočnejša demokratska država je s tem zakonom dejansko povedala, da želi svoja mogočna industriiska in finančna sredstva staviti na razpolago z namenom, da bodo lahko narodi, veliki in mali živeli v varnosti in svobodi Neki poslanec ie vprašal nato ministrskega predsednika Churchilla ali namerava morda še tudi v posebnem govoru po radiu izraziti Ameriki svojo zahvalo. Churchill ie samo pripomnil, da datum za tak govor še ni določen. Med Churchillovo iziavo so bili v častni loži navzoči člani ameriške vojaške misije. Po seji ie Churchill vseh 8 članov "misije sprejel ter se z njim dalie čase. razgovarjal. Beograd. 12. marca. p. Ministrski svet je odobril na predlog finančnega ministra uredbo, s katero se državna tovarna s ad-korja v Beliu oprošča skupnega divka na poslovni promet in plačilo državne ♦roša-rine za 1.200 vagonov sladkorja, ki ga bo uvozila iz inozemstva. Hull zanika vesti o oporiščih na Irskem Washington, 12. marca. AA. (DNB) Na včerajšnji konferenci s časnikarji v zunanjem ministrstvu so Cordellu H :llu stavili vprašanje, ali bo ameriška vlada na podlagi zakona o pomoči Angliii zahtevala od Irske pomorska operiš: a. k: bi iih nato odstopila Angliji." Hull ie odgovor i, da to vprašanje do sedai niso resno proučevali. Na vprašanje, ali bo ameriška vlada posredovala zaradi skleoa Velike Britanije, da se prep eči uvoz živil v Francijo, ie Hull odgovoril, da je njegovo stališče znano. Politika ameriške vlada stremi za tem. da se ublaži beda. sam T>a se osebno vedno trudi, da bi bila v vseh vprašanjih dosežena praktična reši ev. Reakcija v državah velesil osi Berlin, 12. marca. s. (Columbia BS) Današnji nemški listi pravijo v svojih komentarjih k spreietiu ameri?ksg3 zakora o posojanju vojnega materiala, da streme Zedinjene države k svetovni diktaturi er da sio Nemčija. Italiia in Japonska pr.-pravliene z dejanji nastopiti proti novemu zakonu. Berlin, 12. marca. o. (DNB) Zakon o ameriški pomoči Veliki Britaniji v Berlinu politični krogi živahno komentirajo. Službeni zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je dal tujim novinarjem glede na ta zakon izjavo, ki predstavlja stališče nemških vladnih krogov do tega zakona. Naglasil je, da nemška vlada zakona ne smatra za senzacijo. Nemške vlade ni iz-nenadil, ker ji je bilo že pred tedni znano, da Amerika dejansko že podpira Ve-lko Britanijo in je torej hotela z zakonom samo formalno naglasiti svoj sklep, da bo v tej vojni podpirala Anglijo. Zakon se že izvaja Anglija je iz Amerike že prejela rušilce, letala, topove, še preden je bil zakon uveljavljen, a vendar od vse te pomoči ni mnogo imela Berlin smatra, je pripomnil zastopnik z Wilhelmstrasse, da zakon o pomoči Veliki Britajniji ni nič drugega kakor akt, ki bi pomenil podaljšanje in razširjenje vojne. Amerika bo skušala ob njenem zaključku postati dedič angleških posesti. Američani so se izgovarjali, da je zakon potreben za- radi obrambe njihovega kontinenta Toda Berlin in tudi ves svet vesta, da Amerika ni ogrožena. Kljub temu pa prav sedaj ameriški politiki le še bolj naglašajo, da Amerika še nikoli ni bila v tako težavnem položaju kakor ta čas. Nemška vlada glede na to ugotavlja, da ameriška vlada in ameriški odgovorni krogi nič več ne izvajajo Monroejeve doktrine, marveč bi radi postali arbitri svetovnega reda. Taka njihova namera pa pomeni, da precenjujejo lastne sile, kakor jih je svojčas tudi že Wilson, ki se je moral nazadnje umakniti s svojega razsodni škega mesta. Nemčija, Italija in Japonska ne bodo dopustile, da bi svetovnemu gospodarstvu vladali ameriški diktatorji To bo v ostalem tudi najbolje dokazal bližnji obisk japonskega zunanjega ministra Macuoke v Berlinu. Mi smo pripravljeni, je dejal nemški funkcionar, na vsako eventualnost. Obisk Macuoke pomeni, da sile trojnega pakta ne bodo dopustile, da bi se druge sile vmešavale v njihove notranje zadeve. Kar se tiče sistema, kako bodo Američani pomagali Veliki Britaniji, je dejal, to je postranska stvar. Nemčija se bo ravnala po Hitlerjevih navodilih in bo tor-pedirala vse, kar bo prišlo pred njene tor-pedne cevi, pa naj pride v kakršnemkoli spremstvu in pod kakršnokoli zastavo. Borba Francije proti blokadi Tanger, 1. marca. AA. (DNB.) Generalni rezident v francoskem Maroku, general Nogues, je izjavil, da je Maroko poslal več milijonov stotov žita v Francijo. Vse vesti tuje propagande, češ da se živež iz Maroka odvaža v Nemčijo, so ne-osnovane. Vse maroško žito, ki se pošilja v nezasedene dele Francije, ostane tam in ne gre ni zrno naprej v Nemčijo. Angleška zapora proti nezasedenim delom Francije je z vojaškega stališča popolnoma neumestna. Angleži gredo celo tako daleč, da preprečujejo uvoz glavnih potrebščin v Maroko. Ob koncu svoje Izjave je general Nogues podčrtal, da bodo od sedaj francoske vojne ladje spremljale francoske parnike, ki bodo dovažali sladkor ~ francoskih Antllov v Casablanco. Me J oblastmi francoskega in španskega Maroka Je bil dosežen popoln sporazum o skupnem delu. New Yo*k, 12. marca. AA. (DNB.) Znani ameriški publicist general Johnson v »Newyork Word Telegramu« ostro obsoja stališče Velike Britanije, ki je sklenila, da ne bo omilila zapore. Johnson pravi, da Hooverjev načrt za pomoč ne obsega samo narodov, ki so sovražno razpoloženi proti Angliii, ampak bi naj podprl tudi samo angleško prebivalstvo. Angleži gredo s svojimi odredbsmi o zapori predaleč. Zahtevajo. da naj Amerika za njihovo vojno stori več kakor pa Kanada sama. Istočasno protestirajo Angleži proti temu, če Amerika izkazuje pomoč Belgiji, Franciji ali Nizozemski. Angleški ukrepi so neumestni in nečloveški. Moskva in Siani Moskva, 12 mana AA. (DNB) Med Sovjetsko zvezo in Siamom "so vzpostavljeni diplomatski stiki. Siamski perianik v Berlinu, ki ie včerai prispel v Moskvo na pogajania za vzpostavitev diplomatskih in trgovinskih odnošajev med Siamom m Sovjetsko zvezo, ie bil danes dopoldne sprejet pri Molotovu. Pri tel priliki sta bili izmenjani noti o vzpostavitvi diplomatskih stikov med Sovjetsko zvezo in Siamom. Opoldne ie Molotov priredil na čast sdamskemu poslaniku kosilo. Nocoj se bo poslanik vrnil v Berlin. N a š i kraji in ljudje Nagla smrt uglednega sodnika Zadet od kapi je umrl sodnik deželnega sodišča v pok. g. Anton Avsec In bo danes pokopan Ljubljana, 12. marca Sodnik deželnega sodišča v pokoju g. Anton Avsec je snoči umrl nagle smrti v svoji hiši za Bežigradom. Novica je davi močno presenetila številne njegove znance, saj je bil pokojnik med najbolj popularnimi ljubljanskimi pravniki, razen te- ga pa je bil pri svojih 66 letih še zelo čvrst ln dobro ohranjen. Toda kap ne izbira mnogo in tako je tudi g. Anton Avsec odšel v večnost brez dolgega trpljenja. Po rodu je bil iz Gornje Cikave pri Novem mestu. Ko je opravil novomeško gimnazijo, je šel študirat pravo v Gradec in na Dunaj. Potem je služboval v Logatcu, na Brdu in v Novem mestu, slednjič pa v Ljubljani. Neštetokrat je pripadal kazenskemu ali civilnemu senatu, zadnja leta pred upokojitvijo pa je v splošno zadovoljstvo vodil obrtno sodišče. Strokovnjaško je znal tudi sukati pero. Odlikoval ga je zelo lep značaj, ki je bil izpričan že po njegovi veliki ljubezni do prirode. Kadar je le utegnil, ga je pot povedla v planine ali vsaj na bližnje griče. V srečnem zakonu z gospo Marijo rojeno Simončičevo so se mu rodili 4 sinovi in 2 hčerki, katerim je z zgledno očetovsko skrbjo poskrbel za najlepšo vzgojo. Za zgledno službovanje je bil odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. Zadnjo pot bo nastopil v četrtek ob 17.30 lz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Počastitev spomina dr. Ivana ©ražna Studenec se izčrpa, da napoji in okrepi druge Ljubljana, 12. marca Ob 20Ietnici smrti br. dr. Ivana Oražna je priredil Ljubljanski Sokol v torek v spomin velikega sokolskega borca žalno komemoracijo. Br. ing. Gojmir Pehani je po vedel poslušalce v dobo, ko je sokolstvo preživljalo najtežje trenutke v borbi za narodno osvobojenje. Br. dr. Ivan Oražen se je zgodaj pridružil vrsti sokolskih delavcev, ki so se na tem poliu že borili. Star 38 let je že prevzel mesto staroste Slovenske sokolske zveze in kmalu postal tudi podstarosta Vseslovanske sokolske zveze. Ker je pravilno razumel sokolstvo in njegovo delo, je kot starosta ustvarjal in omogočal uspešen razvoj in napredek, ki ga je sokolstvo v zadnjem desetletju pred svetovno vojno doseglo. Bila je to najslavnejša doba ne-slutenega napredka in trdega dela. Tedaj so se pričeli kazati mnogoteri sadovi pre-roditeljskega dela br. dr. Mumika, načelnika Slov. 3okolske zveze, ki si je nalaga^-la vedno nove naloge in dolžnosti. Bil je starosta v času, je nadaljeval ing. Pehani, ko so naši tekmovalci prvič šli pred mednarodni forum in se uveljavili v širnem svetu. Sokolska vrsta je od 1. 1907 dalje do svetovne vojne 4krat uspešno tekmovala, in to v Pragi. Luksemburgu, Turinu in Parizu. Poleg teh tekem sta bila še dva vsesokolska zleta v Pragi in Zagrebu ln je posebno praški zlet 1. 1912 prinesel zvezi novih neprecenljivih priznanj, število članstva, društev in vaditeljev se je dvigalo od leta do leta. V vseh društvih se je pričela uvajati tudi telovadba žen in naraščaja. Tako ogromno delo je bilo mogoče vršiti le ob složnem sodelovanju vseh in točnem izpolnjevanju tudi najmanjših sokolskih dolžnosti. V težkem življenjskem boju prekaljena volja in vztrajnost dr. Ivana Oražna je našla hvaležno polje pri reševanju sokolskih nalog. Po končanih borbah za osvoboditev Balkana 1. 1912 je br. dr. Oražen odšel v Niš, kjer je z nekaterimi drugimi slovenskimi zdravniki lajšal gorje vojne. S tem svojim plemenitim zgledom je najbolje pokazal, kako je treba praktično razumeti jugoslovanstvo. Po končani vojni je sokolstvo pričel z novim delom. Pričelo se je organizatorično delo pod dr. Oražnovim vodstvom, iz katerega ga je pred 20 leti nenadoma iztrgala smrt. Ing. Pehani je pozval navzoče, naj se danes na mestu, kjer je pokojni starosta toliko let uspešno deloval, kot more to samo Sokol, ki se zaveda, da je le drobec v celoti, zakličejo br. dr. Ivanu Oražnu: Slava! Na navzoče je spregovoril še nekaj tehtnih besed podstarosta br. Janko Jazbec, ki je med drugim naglasil vzvišeni pomen in naloge, ki čakajo sokolstvo, ki mora posebno v sedanjih časih stati budno na straži. Jugoslovensko sokolstvo mora biti vzor narodne edinosti, discipline in narodne sloge, ker bo le potem lahko nasprotovalo vsem tujim silam, ki bi ogiažale naše narodne in državne interese. Ljudi, ki se igrajo s stotisočaki, je treba naučiti poštenega dela Visoke vsote na mizah zagrebških kvartopircev Zagreb, 12. marca. V Zagrebu se je kvartopirstvo močno razširilo. Mnogi brezposelni so se lotili donosnega mešanja »hudičevih podobic«. Kakor nam pripoveduje Mirko Glojnarič v »Hrvatskem Dnevniku«, se včasih vrstijo po zagrebških kvartopirnicah prizori, ki poženejo normalnemu človeku kri v glavo. V nekem lokalu sede za mizami sami »gospodje«. Vsaka družba ima na mizi karte in je obkrožena s kibici. Pri tej mizici igrajo eno, pri drugi spet drugačno igro, saj je toliko iger. s katerimi lahko Izgubljaš ali dobivaš, toda nobena izmed njih ni dolgotrajna. To je hazardiranje, pri katerem je očitno, da taki ljudje ne bi mogli potrpežljivo igrati partije šaha, ki bi trajala eno ali dve uri. Cim začnejo padati karte, se na mizici zbere mnogo denarja. Cim bogatejši so ljudje, tem več je denarja. Na neki mizici se Je zbralo 300 tisoč din. To ni tiskovna napaka. Pravih 300 tisočakov je ležalo na mizici in njihova usoda je bila odvisna od kart. Tisti trenutek se Je pojavil pri vratih neki znan »gospod«. Cim Kulturni pregled je videl na mizici mnogo denarja, je kar od j vrat kriknil: »Za vso banko!« Seveda so kvartopirci takoj razdelili karte. Mož je izguoiL Toda ni trenil z očesom. Potne srage mu niso oblile čela. Tudi ni zardel od jeze. Bil je miren, kakor da se ni piav nič zgodilo, še toliko se ni vznemiril, kolikor se na primer navaden smrtnik, ki spusti v telefonski aparat dinar, a ga aparat oslepari in mu ne vrne dinarja, čeprav ni bilo telefonske zveze. »Dobro, izgubil sem, čez pet minut se vrnem,« je rekel čudni gospod in se spet odstranil. Točno po petih minutah se je vrnil in prinesel s seboj pet zavojev tisočakov, vsega pol milijona dinarjev. Takoj je plačal dolg 300 tisočakov, nakar je dalje kvartal. Ko mu je bilo igre dovolj, se je dvignil, oblekel suknjo in odšeL Zaradi zaigranega denarja ga še malo ni zabolela glava, čemu tudi! Njegovi tovariši kvartopirci so nato rekli: Saj to ni zanj nobena nesreča, teh 300 tisočakov bo kmalu spet prislužil. Ce si jih ne bo priigral, jih bo pa kako drugače »zaradil«. Neverjetno ln vendar resnično! V nekem drugem zagrebškem klubu prav tako dan za dnem kvartoplrijo. Pri tej mizici igrajo za več sto dinarjev, pri drugi za tisočake ali stotisočake. Razmeroma mlad mož Je zapravil na kvartah četrt milijona dinarjev. Na mestu je moral izplačati 250 tisočakov. Vendar nI nehal igrati in je pri nadaljnji igri rešil del zapravljene vsote. Je pa vsega skupaj v enem samem večeru zapravil 120.000 din. Nato je popil črno kavo in se podal domov, kakor da se nI zgodilo nič hudega. In tako, pravi Mirko Glojnarič, bi lahko navedli nešteto primerov kvartopirstva z visokim denarjem. Ce kdo kvartopiri, da lahko živi ali pa razmetuje denar na tak način, da tega ne moreta več gledati pošten delavec in kmet, potem je temu treba napraviti konec. Zamislite si samo prizor, ko je na mizi 300 tisočakov in je odvisno od ene same karte, ali bo ta vsota izgubljena ali dobljena. Ali ni pravcata blaznost ln zločin nasproti onim, ki nimajo dnevno niti skorje kruha? Tu je treba napraviti red in najti zaposlitev za take ljudi. Taki brezdelneži zapravljajo čas in denar po kavarnah in kvartopirskih kotih, namesto da bi se lotili kakega poštenega dela. Komur ni žal zapravljati na kartah stotisoče dinarjev v enem samem trenutku, takemu človeku pač ni do denarja, ker ga ima preveč. Zato mu je treba postaviti razumnega skrbnika, ki bo pri tem mislil tudi na soliudi. Gotovo je tak način zaslužka najlažji. Toda kdor danes lahkotno zasluži, ne zasluži pošteno. Narod kot celota ima pravico voditi nadzor-svo nad takimi ljudmi. Narod ima pravico, da preko svoie narodne oblasti napravi takim pustolovščinam konec. Kdor ima toliko denarja, da lahko izgubi stotisoče, pač ne bo občutil, če se mu tolikšna vsota zapleni in izroči onim. katerim je denar potreben za življenje. Takega gospoda pa je treba noslati na javno delo, kjer se ne bo dolgočasil. Šefa uprave JUU Beograd, 12. marca Preteklo soboto je bila v Beogradu seja upravnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Poleg članov izvršilnega in nadzornega odbora so se seje udeležili predsedniki sekcij JUU za vardar-sko, zetsko, moravsko, donavsko, vrbasko in dravsko banovino ter predsednik sekcije za Beograd, Zemun in Pančevo. Predsednik Ivan Dimnik je poročal o sedanjem stanju organizacije, o odnošajih nasproti činitcljem izven nje ln o stališču organizacije do posameznih aktualnih vprašanj. Dalje sta poročala tajnik Milin-ko Lazič o delovanju izvršnega odbora in o tekočih poslih ter blagajnik Izidor St.a-menkovič o stanju blagajne. Sledilo je izčrpno poročilo o delovanju osrednjega, odbora organizacije državnih in samuprav-nih uslužbencev in upokojencev. Predsednik osrednjega odbora Todor Dimitrijevič je obvestil prisotne o vseh vprašanjih, ki so bila sprožena ob priliki obiska pri ministrih za prehrano, za pravosodje in za finance. Poleg drugega je obvestil člane, da so se zadnji čas prijavile osrednjemu odboru za pristop med drugim naslednje nove organizacije: združenje državnih bolnišničnih zdravnikov, združenje sodnega upravnega osebja in združenje samoupravnih banovinskih uslužbencev. Sledila je izčrpna razprava o vseh vprašanjih. Predsedniki posameznih banovinskih sekcij, med njimi g. Metod Kumelj iz Ljubljane, so podrobno poročali o stanju prosvete in organizacije po banovinah ter o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo šolstva in učiteljskega stanu, še posebej so se dotaknili vprašanja preskrbe z živili ter revizije uradniškega zakona, vse to glede na obvestila, ki so bila podana v poročilih članov glavne učiteljske uprave. Storjeni so bili potrebni sklepi glede sklicanja seje glavnega odbora in so bila podana potrebna navodila za nadaljnje delo. FRANZJOiEF GRENCICA "V '. \ - '*+- . . . BEG. S. 8». 22365 od 18-u 19HO c Miklošič 7. t. m. je minilo 50 let, kar Je umrl na Dunaju znameniti slovenski rojak iz okolice Ljutomera, največji slovanski filolog Franc Miklošič. Ta absolvent pravne fakultete dunajske univerze se je pod Kopitarjevim vplivom posvetil slovanski filologiji. Za mladih let se je živahno udejstvoval v slovenskem narodnem gibanju. Bil je 1. 1848 zastopnik Slovencev v ustavodajnem državnem zboru, izdajal je slovenske čitanke, prevajal iz tujih jezikov v slovenščino itd. L. 1849 je postal izredni, 1. 1850 pa redni profesor dunajske univerze. Prevzel je stolico za slovanske jezike in književnost. Franc Miklošič je bil izreden jezikovni erudit. Poznal je celo vrsto jezikov, tako da je mogel dokazovati slovanske elemente v madžarskem, rumunskem, novogrškem, albanskem in turškem besednem zakladu. Spisal je dvanajst razprav o ciganskem jeziku, izdal je slovnico sanskrta itd. Njegovo najvažnejše delo jc »Vergleichende Grammatik der slavisehen Sprachen«, ki obsega v posebnih ltnjigah glasoslovje, oblikoslovje, sintakso i. dr. Znamenit je tudi Miklošičev »Lexicon palaeo - slovenico -graeco - latinum«, nekoliko zastarel pa »Etym&logische3 Worterbuch der slavisehen Sprachen«. Spisal je nad 40 knjig in mnogo razprav v raznih znanstvenih zbornikih in časopisih, ki bi tudi dale večje število knjig. Izdal je nadalje staroslovensko slovnico, nekatere tekste starocerkvenoslo-venskega jezika, pisal v srbskem narodnem eposu, o slovenski narodni pesmi, prevedel lz srb%ine zbirko srbskih novel in fliovonskih in balkanskih vprašanj in poja- vov ▼ kulturnem območju nemškega jezika. Miklošičevo delo Je pomenilo celo epotoo v slovanski filologiji ln lingvistiki. Njegovi učenci so bili mnogi znameniti slavisti, med njimi Daničič, Jagič in Murko. Kakor je Miklošič z dotlej neznano močjo, raziskovalno vnemo in znanstveno produktivnostjo nadaljeval delo Dobrovskega in Kopitarja, so drugi, zlasti Jagič, nadaljevali Miklošičevo delo. Miklošičeva zasluga je bila, da je postavil slovansko lingvistiko na novo, duhu pozitivistične dobe ustrezajočo osnovo. Tako je Miklošič prav za prav utemeljil današnjo zelo razvito slavistiko, ki je ne goje samo znanstveniki slovanskega rodu, marveč tudi mnogi tujci. Njegova spomenika v Ljubljani in v rodnem Ljutomeru pričata o hvaležnosti Slovencev do tega velikega moža ki se je povzpel med najslavnejše duhovedne pred-stavitelje 19. stolctja. Petdesetletnice Miklošičeve smrti se je v torek zvečer spominjal Lektorat Nemške akademije v Ljubljani. G. dr. Fr. Hille je v kratkem, a jedrnatem predavanju prikazal obiskovalcem literarnega tečaja znanstveni pomen tega Slovenca, ki je vcepil svoje izredne sposobnosti na nemške znanstvene tradicije in tako storil veliko uslugo spoznavanju Slovanov v nemškem svetu. Predavatelj je prikazal v zgoščenih obrisih razdicbje v prvi polovici 19- stoletja, ko so se Nemci živahno zanimali za kulturne sile evropskega jugovzhoda in spremljali s simpatijami njih prebujenje v novo življenje V nadaljnjem je s čitanjem nekaterih značilnih primerov od Goethejevega ' prevoda Hasanaginice do lastnega prevoda povesti Zvonimira šubiča »Kmet umira« prikazal prevajanje jugoslov. literarnih tekstov v nemščino, omenjajoč najnovejše zasluge G. Gesemanna, Katerine Jovano-vič, Zeremskega, dr. Nikole Mirkoviča, A. Schmausa, J. Glonarja, Lity Novy in drugih, ki so prevajali iz naših jezikov v nemščino in tako v nekem smislu nadaljevali Miklošičevo delo na tem področju. Orkestralni koncert G. M. Orkestralno drušhro Glasbene Matice v Ljubljani je združenje ljubiteljev glasbe, ki si je zastavilo nalogo pod strokovnim vodstvom pospeševati in gojiti orkestralno glasbo. V teku svojega večletnega udej-stvovanja Je priredilo mnogo koncertov, Beli in zdravi zobje SARG°VKALQDDNT proti zobnemu kamnu Za preskrbo Ljubljane s prehrano in kurivom Primanjkuje bela moka — Premalo sladkorja — Cenen rjavi premog — Nadzorstvo nad moko In kruhom Ljubljana, 15. marca Pod predsedstvom župana dr. Adlešiča je imela z mestnim prehranjevalnim odborom združena uprava preskrbovalnega urada v torek zvečer sejo, ki so se je udeležile predstavnice ljubljanskih gospodinj ge. Ana Golobova, Anica Kropivnikova in Ina Strojanškova, zastopniki zadrug in konzumov gg. Alojzij Kocmur, Emil Klebl in Ernest Vrhovec in predstavniki trgovcev gg. Anton Verbič, Franc Ka-menšek, Avgust Volk poleg članov mestnega sveta ter uradnih oseb. Predvsem je ta zelo važni mestni odbor ugotovil, da so mestu Ljubljani določeni mnogo premajhni kontingenti racionira-nih živil ter se bo zato mestna občina ljubljanska z organizacijami producentov in konsumentov na odločilnem mestu z vso odločnostjo prizadevala za zvišanje kontingentov. 2e sedaj primanjkuje bele moke in jo bodo odslej dobivali samo še bolniki, ki ne smejo jesti drugega kruha. Vsi tisti, ki imajo nakaznice za dodatno moko, bodo belo ali grahamovo moko dobivali samo pri nekaterih trgovcih, ki bodo njih imena objavljena o pravem času. Posebno majhen je pa kontingent sladkorja. Sedaj dobi namreč Ljubljana za prehrano vsega prebivalstva in za potrebe kavarn, gostiln, slaščičarn, lekarn in tudi za vse potrebe industrije na mesec samo 140.500 kg sladkorja. Ugotovitve trgovcev in mestnega trošarinskega urada pa popolnoma soglasno dokazujejo, da Ljubljana pri vsej skromnosti in varčevanju potrebuje najmanj 162.000 kg sladkorja na mesec, ker bi drugače morale rstaviti obrate tudi razne obrti, ki zakla-dajo vso Slovenijo in tudi druge banovine z brezalkoholnimi pijačami in sadnimi sokovi. Upoštevati je tudi, da je n. pr. železničarjem v službi važna hrana sladkor v črni kavi in zato morajo imeti najmanj po 3 kg sladkorja na mesec. Mestna občina bo zato storila vse. da se kontingent sladkorja zviša vsaj za 2 in pol vagona ter tudi pričakuje popolno razumevanje na odločilnem mestu saj se zvišanje tiče posredno tudi vse banovine. Upoštevati namreč moramo, da je meščanom v večji meri potreben sladkor za prehrano, ki jo na deželi nadomešča oredvsem mleko in je zato tudi posameznemu Ljubljančanu treba dodeliti več sladkorja kakor prebivalstvu na deželi. Zborovale! so odobrili nakup fižola, čeprav je cena fižolu zelo poskočila. Mestna občina mora zadrževati podražitev fižola s prodajo fižola po najnižji ceni, kakor je to že storila s prodajo krompirja in ješprenja. Za olajšanje razmer manj premožnim slojem prodaja mestni preskrbovalni urad tudi rjavi premog po 12 din vrečo s 50 kg premoga. V zalogi ima še 90.000 kg rjavega premoga ali lignita, kar bo pač zadostovalo za najnujnejše potrebe v toplih mesecih. Zato se bo pa odbor takoj zanimal za nakup drv kolikor jih je treba za Ljubljano, da prihodnjo zimo ljubljansko prebivalstvo ne bo imelo prevelikih skrbi in stroškov s kurjavo. Kar se moke in kruha tiče. so pa zlasti zastopnice ljubljanskih gospodinj nazorno orisale razmere in se pritoževale, kako različen kruh je pri raznih pekih. Mestni laboratorij strogo nadzoruje peko ln prodajo kruha ter Je vrsta prijav vsak dan daljša. Imena kaznovanih objavlja ^Službeni list«. Predvsem pa so zastopnice gospodinj svetovale čim več pouka, kako je mogoče iz enotne in koruzne moke peči dober kruh. kar so seveda vsi zbo-rovalci odobrili s soglasnim sklepom. Med zastopniki producentov in konsumentov vlada v odboru najlepša sloga in so zato tudi vsi sklepi v korist mestnemu prebivalstvu soglasni, saj so tudi vsi trgovci samo posredovalci med velikimi pro-ducenti in konsumenti. Zaradi peke kruha bomo v Ljubljani dobili posebne tečaje, naši dnevniki pa bodo objavljali nasvete izkušenih gospodinj. Ker je na razpelago precej ržene moke, so bili zborovalci mnenja, naj bi rženo moko dobivale naše gostilne in drugi javni lokali izven kontingenta, enako pa tudi velesejem, ki mora nasititi svoje goste z dežele. Bele moke ima preskrbovalni urad malo na razpolago, da je bo komaj dosti za bolnike ter bo zato odslej dodeljeval moko samo nekaterim trgovcem, ki jih določi Združenje trgovcev. Kakor rečeno. bodo pa belo moko odslej dobivali samo še bolniki z dodatno nakaznico, ki jo dobe v mestnem fizikalu. Sodni epilog smrtne nesreče pri gradnji poslopja OUZD v Celju Obtoženi polir Alojz Nemec oproščen Celje, 12. marca Na okrožnem sodišču se je dane* nadaljevala pred 14 dnevi prekinjena razprava proti 30-Ietnemu Alojzu Nemcu, pooblaščenemu polirju tvrdke Zidarski mojstri d z o. z. v Ljubljani, doma iz Hrastja-Mote pri Slatini Radencih Nemec je bil obtožen, da je pri gradnji poslopja OUZD v Vodnikovi ulici v Celju lani 30. novembra popoldne pred ustavitvijo gradbenih del zapusitil stavbišče in se odpeljal domov, tako da so ostali tam zaposleni delavci brez strokovnega nadzorstva, zaradi česar je pri kopanju temeljev plast zemlje zasula delavca Janeza Perca in Karla Oblišerja ter Perca zadušila. OMišarju pa poškodovala prsni koš Nemec, ki ga je zagovarjal cdvetn& dr. Jože Juhart, je odločno zanikal krivdo m izjavil, da je pred odhodom 9 stavb išča dejal omenjenima delavcema, naj prenehata kopati in naj pojdeta Zlagati deske na drugem koncu stavbišča Oblišer je bil, ko se je še zdravil v celjski bolnišnici, to potrdil, pozneje pa je zanikal, da bi bil Nemec naroči! njemu m Percu, da zapustita jamo, v kateri sta kopala Več prič pa je potrdilo, da so čule same odnosoo od Oblišerja, da je Nemec izdal omenje- no naročilo. Kljub temu sta Pere in Obti-šer kopate v jami dalje, dokler se ni vsula plast zemlje nanju. V tem smislu sta danes kot priči izpovedala tudi delavca Anton Maček z Ostrožnega in Evgen Bizjak iz Trnovelj pri Celju. Marija Perčeva, vdova po smrtno ponesrečenem Percu je zahtevala zase mesečno rento v znesku 300 din, Jože Pere kot varuh njenih dveh nedoleb-nih otrok rento po 500 din mesečno za vsakega otroka, Oblišer pa 10.000 din za bolečine in 5.700 din za izgubo zaslužka. Sodišče je obtoženega Nemca oprostilo in napotilo civilne udeležence na pot civilne pravde, oba je utemeljilo z dejstvi, da bi omenjene nesreče ne bilo mogoče preprečiti, četudi bi bil palir v času nesreče navzoč na stavbišču. Opaž v jami, v kateri sta delavca kopala, je bil v gradbeno tehničnem pogledu dober. Delavca nista kopala pod opažem, temveč sta očividno udarjala na opornike in tako porušila opaž, zaradi česar se je plast zemlje vsula in ju pokopala. Ugotovijeno je tudi, da jima je pofir Nemec naročil, da zapustita jamo, česar pa nista storila. Postani in ostani član Vodnikove družbe! od katerih Je bil najpomembnejši po novem sporedu in po dobri izvedbi koncert 10. t. m. Spored je obsegal skladbe Vival-dija, Corellija, Bacha, Roussella, Lhotke, Gregorca ln Debussyja in Je bil za LJubljano velika novost ne samo, ker Je posegal v prvem delu po doslej nam neznanih skladbah klasikov, temveč predvsem, ker je med ostalimi sodobniki v drugem delu prinašal novo skladbo mladega slovenskega avtorja. Orkestralno društvo, sestoj eče v glavnem lz diletantov — le na koncertih pomagajo poklicni muziki, kakor tudi to pot —, nikakor nima lahke naloge, da dvigne koncertno izvedbo na tako višino, da bo ustrezala zahtevam in zakonom umetniške interpretacije. Kljub vsem težavam pa je orkestru uspelo uveljaviti potrebne kvalitete, zlasti v ritmu in ▼ dinamiki, pa tudi ▼ dokaj plastičnem podajanju tčm ln motivov, tako da si Je pridobil godalni korpus — na koncertu so se izvajala dela samo za godalni orkester — prav lepo priznanje pri poslušalcih. Ce pre-idem nekatere malenkostne netočnosti v intonaciji in pa premalo polni zvok violon-čelov ln kontrabasov, kar Je morda zakrivila akustika dvorane ali pa razporeditev instrumentov, mogoče tudi zagrnjeni za-sfcar pred platnom, moram ugotoviti, da predstavlja ta orkester dober in uporaben ansambel, ki bo imel še veliko vlogo v slovenski reproduktivni orkestralni glasbi. Glavna zasluga za dobro izvedbo, za sestavo sporeda in najbrž tudi za vzorno tolmačenje skladb v tiskanem besedilu sporedov gre dirigentu L- M. škerjan-cu. S pristno, do zadnjih problemov sega-jočo muzikalnostjo, z velikim poznavanjem in umevanjem sloga, ki Je našlo najprimernejši izraz v preprostih, skromnih, ne-pretiranih in smotrnih dirigentevih gibih, ki so vzorno ustrezali namenu, t j. dirigent ovi predstavi glasbenih misli, Je izvabil škerjanc iz godalcev igro, ki bi preko- sila marsikateri pokficni orkester. Dirigen-tova zasluga je tem večja, ker je imel opravka samo z ljubitelji glasbe in ne s poklicnimi glasbeniki, kateri imajo ali bi vsaj morali imeti potrebno tehnično in muzikabio Izobrazbo za interpretacijo tako težkih, deloma zelo krhkih (v smislu interpretacije) in povprečnemu čustvovanju težje dostopnih skladb. Podpirali so ga v njegovem delu med drugimi trije odlični instrumentalisti violinist Karto Rupel, Violinist Ivančič ta violončelist šedl-bauer. TO so imena, ki 90 nam znana že od mnogih njihovih nastopov. Zlasti si je težko želeti boljšega koncertnega mojstra kakor Je Karlo Rupel, bodisi če poslušamo njegovo vzorno čisto intonadjo ali izredno tehnično spretnost, bodisi veliko muzikalno in slogovno umevanje glasbe, kar je zaznavno zlasti na vseh solističnih mestih. V prvem delu sporeda sta pri Bachovem koncertu za dva klavičembala (ki sta ju nadmmestovala dva klavirja) s spremljavo godal sodelovali pianistki Boža Cerni-▼ e c in Silva Hraševec. Bachov na videz enolični slog, ki v glavnem le mno-goglasno izpeljuje kontrapunktične domi-sleke, njegovo sekvenciranje in tekmovanje posameznih zvočnih skupin, ta na videz pusta in skoraj motorična muzika kaj rada zapelje interpreta, da pozabi iskati tistih sokov, ki poživljajo ogromno neskončno umno in z brezprimernim mojstrstvom razporejeno materijo tonov in tem. Pianistki sta se po začetni malenkostni negotovosti prav ugodno vživeli v svojo nalogo ter se je čemivčeva odlikovala predvsem z ostro poudarjalo, ritmično non-legato igro, ki Ji je prijetno kontrastirala mehkejša, skoraj bolj poetična igra njene partnerice Hrašovčeve. žal sta bila instrumenta po tonu jako različna tako da zvočno ni bilo med njima ravnotežja. Seveda je želja po dveh visoko kvalitetnih kon- DomaČe vesti Bedno Je življenje vaškega pismonoše Prejeli smo: Zaradi zelo narasle in še naraščajoče draginje so javni uslužbenci zašli ▼ nevzdržno stisko. Radio in časopisje sta prav te dni objavila spomenico, ki so jo organizacije javnih uslužbencev poslale na odločujoča mesta. Pa se sprašujemo, ali bo ob tej priliki pomagano tudi najpotrebnejšim. Mislimo na vaške pismonoše. Morda veste, kako delajo in kako so plačani vaški pismonoše? Poglejmo! Četrtek je. Pošta pride v kraj ob devetih dopoldne. Uro nato vidimo na cesti pismonošo, ki je natovorjen kakor živinče. Zraven dnevnega časopisja, pisem, dopisnic in drugega ima v torbi m čez torbo do višine ram nadevane razne tednike in druge časopise, da ga kar vleče na eno stran. Je to za več vosi. V vsako hišo mora. Vsakomur naj da na roko, kar je nanj naslovljeno, saj pmv pošto vedno najbolj nestrpno pričakujemo. Ima tudi denar, priporočena pisma, pisma s sodišča, na kar mora zelo paziti, da vse prav odrajta in prinese vse prav podpisano nazaj na pošto. Zvečer ob 19. uri. včasih še pozneje, se !rrača. Nič ni južinal, nič ni zaužil male južine, saj sri nima za kaj kupiti. Mogoče mu je kje kaka prijazna gospodinja ponudila krožnik juhe. Mogoče se mu pa tudi pajčevine delajo po trebuhu. Vaškim pismonošam je določena plača po en dinar za prehojeni kilometer. Pri tem se pa ne upošteva, da moTda šteje ves, ki pripada njegovemu obhodu, tudi sto hiš sli pa je samo na vsak kilometer po ena hiša. V mislih imam, ko to pišem, pismonošo, ki vrši svoj dnevni posel v lepem trgu in njegovi okclici na Dolenjskem in je služil v tej zimi 450 dinarjev na mesec. Bedno je oblečen, v raztrganih čevljih, bled in sestradan, saj je oče in hranitelj več otrok. Je pa v Sloveniji okoli štirisrto vaških pismonoš, ki jim je tako odmerjena plača. Zdaj, ko se rešujejo problemi obstanka javnih uslužbencev, ko se 1. aprila zvišajo poštne pristojbine, tudi ni najpotrebnejši, ki so v dnevni službi naroda, pozivajo javnost, pozivajo vse cdlcčujoče, naj zdaj ne gredo mimo njih, naj s«' tudi za njihov obstanek določi vsaj nujno potrebna skorja kruha. Pr! lenivosti črevesja je naravna Franz-Josefova grenčica prijetno, dobro učinkujoče sredstvo, ki zmanjšuje težko-če, ker pogosto že ma'e količine dobro (delujejo. Reg. S. br. 15485.<35 • Umri je Tone Vergelj. Pred dobrim tednom so na kirurški oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani pripeljali Toneta Vergelja, zasebnega uradnika z Jesenic, ki je iznenada nevarno obolel. Opeiacija je Eicer uspela, včeraj zjutraj pa je podlegel trpljenju. Z njim je odšel od nas eden izmed ljudi, ki so si po prevratu mnogo prizadevali, da spravijo naše življenje v sklad, pa so zaradi sile razmer imeli po večini malo uspeha. Delavstvo iz našega gorenjskega kota ga hrani v prav toplem spominu, a njegovo organizacijsko in kulturno delo med proletariatom je obsegalo svoj čas vso Slovenijo. Jutri ob 14.30 ga spremimo iz kapelice sv. Jakoba na Žalah na njegovi poslednji poti k Sv. Križu. Vsi, ki smo ga poznali, mu bomo ohranili blag spomin. • Nenadna »mrt Junaka iz ®vetovne vojne. V Nišu je v torek nenadno preminil konjeniški major Miijutin Petkovič. V 6vetovni vojni se je odlikoval z neštetimi junaškimi dejanji Posebno omembe vreden r»a ie bdi niegov prehod s solunske fronte v domovino, v družbi s četni,škim vojvodo Jcvanovičem-Luno se ie pretiho-taipil v Srbijo in je po izvršeni nalogi spet prešel vse sovražnikove vrste in srečno dospel k svojemu oddelku. Poleg drusih odlikovani sta krasili njegove prsi dve Karadjordievi zvezdi z meči. • poroka. Poročila sta se v soboto v cerkvi srv. Jakoba v Ljubljani g. inž. Marjan Dolgan in Nadta Hafnerjeva, učiteljica v Zavricu pri Ptuju. Bilo srečno! • Davčna olajšava za nove zgradbe. Z uredbo ministrskega sveta je podaljšana olajšava za nove zgradbe v mestih Krškem in Kostanjevici kot tujskoprometnih krajih. Olajšava velja že za vse zgradbe, ki so bile v obeh mestih zgrajene po 1. januarju 1940. Vse podrobnosti se dobe na davčni upravi. • Službeni list kraljevske banslce upre-ve dravske banovine z dne 12. t. m objavlja: naredbo o kontroli uvoza biciklov, motociklov in njih priklopnih voz ter avtomobilov in njih priklopnih voz: naredbo o ukrepih za odvračanje in zatiranje kužne bolezni, imenovane »nalezljiva ohromelost svinj« (tešinska bolezen); devizna tolmačenja; pojasnilo o taksah na posle preslrrbovalnih ustanov in razne objave iz »Službenih nov in«. , * ItadijnKft zveza Splita ln Osjeka % Zagrebom. Zagrebška radijska postaja oa-merava v Splitu in Osijeku urediti studio, da bosta ti dve drugi največji mesti v banovini Hrvatski zvezani z zagrebško radijsko postajo. Vse to seveda s pomočjo telefona. Tako dvorana v Osjeku kakor v Splitu bosta služIla koncertom in prireditvam posameznih društev ter predavanjem Poslej bosta Split in Osijek stalno na sporedu zagrebške radijske postaje. * Niš zahleva radijsko oddajno postajo. V zadnjih letih se je Niš tako razmahnil, da se je število njegovega prebivalstva skoro podvojilo. Tudi društveno življenje je v Nišu zelo živahno. Nečesa pa v Nišu še vedno manjka — tako pišejo krajevni časopisi — ln sicer radijske oddajne postaje. * Ladja »Hercegovina« v službi Rdečega križa. Ze nekaj jugoslovenskih ladij plove pod značko Rdečega križa. Zdaj so za tako plovbo or>rem'!1 tudi narnik ^Hercegovino«, last Jadranske plovidbe. Preden je odplul v novo službo, je bil pamik v ladjedelnici v Kraljeviči očiščen in prebarvan ter je dobil na vidna mesta znake Rdečega križa. Odplul bo te dni v Lizbono. * Prvi tujci na našem Prtmorjn. v Split so prispeli prvi letošnji letoviščarji. Skupina šteje 21 Madžarov, večjidel iz višjih krogov madžarske prestolnice. V Splitu ostanejo 12 dni. Po njihovem pripovedovanju je na Madžarskem veliko zanimanje za naš Jadran in bo prišlo še več velikih skupin na obisk v Dalmacijo. * lian s ki svetnik zida bolnišnico. Kakor poročajo iz Sarajeva, je banski svetnik Si-movič Aleksander iz Obrenovca poslal banu Stanoju Mihaldžiču pismo, s katerim ga obvešča, da je sklenil zgraditi v svojem rojstnem kraju novo bolnišnico, ki bo stala 1,000.000 do 1.200.000 din. V njej bo kakih 40 postelj, operacijska dvorana in vsa potrebna druga oprava. Plemenita zamisel hanskega svetnika Simonoviča je v dana-našnjih časih pravcato presenečenje, saj se pa res tudi kar neverjetno čuje, da gre banski svetnik namesto obtoževanja raznih stanov in grehov zidati bolnišnico. Bela vrana, kaj hočete! * Dober kruh iz enotne moke lahko spe-čete po preskušenem receptu, ki so ga pohvalile tudi ljubljanske gospodinje. Za štruco kruha, težko 4 kg. vzemite že zvečer pred peko 2 kg koruzne moke in jo v posebnem loncu poparite s poldrugim litrom vrele vode. že zvečer pa v drugem loncu nastavite tudi kvas na enotni moki. Kvasa pa mora biti dvakrat toliko kot pri belem kruhu, torej vsaj za 2.50 din. Drugo jutro enotni moki primešajte drobno zdrobljene soli ter jo dobro zmešajte v loncu s prekvašeno enotno moko. Vode ni treba primešati in šele sedaj dodajte poparjeno koruzno testo ter pazite, da zgne-tete štruco brez dodavanja vode ali pa vode prilijte le malo. Testo mora dobro vzhajati, mora biti pa tudi kruh dobro pečen. Tako dobite prav okusen in visok kruh s tanko skorjo ter se kruh ne drobi. * Trojčki. Kakor da hoče priroda učinkovito dokazati, da človeški rod ne bo izumrl. so letos prav številne družine osre-čene z izdatnim prirastkom. V nedeljskem »Jutru-? smo poročali, da je žena malega posestnika Toneta Prosenca v vasi Vrhu pri Subračah pod Kumom rodila tri krepke fantičke, medtem ko je lani povila dvojčke. V hrvatskih krajih so letos trojčki še pogostejši. Nedavno so se trojčki rodili v Hrvatskem Zagorju. Zdaj pa je dobilo svoje trojčke tudi Hrvatsko Podravje. V vasi šegovini, občina Ra sinja, okroj Ludbreg, je povila mlada kmetica Ljuba šajatoviče-va tri sinčke. Novorojenčki in mati so krepki in zdravi. * Iz drvečega vlaka je padla. Blizu železniške postaje Poljice v Hercegovini se je zgodila huda prometna nesreča. V potniškem vlaku iz Sarajeva se je peljal Božo Milačič s soprogo Stano. Vračala sta se iz Skoplja, kjer sta obiskala sorodnike-na-seljence. Okrog 4. zjutraj, ko je vlak drvel proti postaji Poljici, je Stana stopila na hodnik, namenjena v drug oddelek. Ker pa je bila zaspana, je po pomoti odprla izhodna vrata in padla iz vagona, šele čez čas se je zbudil mož. Ker je pogrešil ženo, jo je začel povsod iskati, a zaman. V Po-ljicah je prepaden izstopil iz vlaka in takoj so bile alarmirane orožniške postaje ob progi. Nesrečno ženo so našli sprevodniki tovornega vlaka, ki je vozil za potniškim vlakom. Stana je ležala nekaj kilometrov pred postajo Poljice ob progi vsa okrvavljena. S tovornim vlakom je bila prepeljana v Poljice, od koder je z možem nadaljevala pot v Dubrovnik. Upajo, da ji bodo v bolnišnici rešili življenje. * Atentat na film. V Bjelovaru je neznan vlomilec vdrl v noči od ponedeljka na torek v kino »Dom«. LTkradel je film in ga nato pred kinom sežgal. Preiskava je dognala, da je nenavadni atentator zvečer med predstavo pustil odprta vrata v preddvorju, da se je lahko ponoči splazil v kino. Policija je našla oster nož, s katerim je odprl vrata v kabino, škodo cenijo na 60.000 dtn. Kateri 20m j« postav trtev nenavadnega atentata, tega zagrebil listi ne beležijo. g yL mA 1 ^Impo* 0 R • žrtev stare sleparije. Po velikih mestih lahko kak lahkovernež, posebno z dežele, nasede naslednjemu triku: Po ulici gre prevejan slepar, ki tik pred lahkover-nežem pobere majhen zavojček. Ko ga odvije, je v nJem zlat prstan, zraven pa listek, da je prstan dragocena dediščina, vredna lepe tisočake. Takoj nato pristopi drug neznanec, ki je seveda sleparjev zaveznik in se začneta vpričo lahkoverneža pogajati glede prstana, dokler ne premamita lahkoverneža, da odkupi prstan za drag denar. Tako se je zgodilo tudi Josipu Andolšku, delavcu iz Trebnjega. Na Zri-njevcu v Zagrebu je nasedel sleparjema in je dal za »dragoceni« prstan 500 din gotovine, povrh pa še zimsko suknjo, vredno 1000 din ln žepno uro, vredno 800 din. ker je pač bil prepričan, da Je prstan vreden štiri tisočake. Ko ga je pozneje na samem ogledal, je razočaran spoznal, da je kupil prstan iz medenine, vreden par dinarjev. Ves žalosten je prijavil zadevo zagrebški policiji. — Druga žrtev zagrebškega kriminala je postal delavec Simo Zorič, doma iz Dolnjega Lapca. Nameraval se je odpeljati v Beograd v službo. Ko je na zagrebškem kolodvoru kupoval karto, mu je spreten žepar izmaknil listnico z vsemi listinami in sedmimi tisočaki. * Deset let se bo pokoril na robiji 57-letni policijski narednik Mita Cukič iz vasi Andrejevca pri Petrovgradu. Občina je lani v začetku avgusta dobila novega mla-oega župana, 27-lctnega Milenka Papiča. Komaj je župan nastopil, je prišel Cukič pijan v službo. Zupan mu je zapretil, da pokliče zdravnika, ki bo ugotovil pijanost, nakar bo Cukič odpuščen iz službe. Cukič je tedaj napadel mladega župana in sta se nekaj časa rivala. Ker je bil župan močnejši, je pohitel Cukič v stražarnico, vzel samokres in z dvema streloma v glavo na mestu ubil župana. Te dni se je mora! Cukič zagovarjati pred velikim senatom v Petrovgradu. kjer je skesan priznal zločin in mirno sprejel sodbo. ♦ Po kvartanju ub°j. V mali kavarnici »Banjica« v Beogradu so se vsak večer shajali kvartopirci. Med njimi je bil tudi 171etni mehanik Miodrag Petrovič, ki je usodni večer najprej le kibiciral. Ko je do 11. večina gostov že zapustila kavarno, je kavarnar Milojevič zvabil Petroviča k igri. Obral ga je za ves denar. Ko potem ka-varnar ni hotel nadaljevati igre, se je Petrovič razjezil in začel zmerjati Milojevi-ča. Slednji ga je skušal vreči iz kavarne, ko pa se mu je Petrovič uprl, je Milojevič potegnil nož in smrtno zabodel mladega mehanilta. Ubijalca so aretirali. Iz Lta.bl.1ane n— N«va grobova. Umrla je ga. Ivana Weinbergirjeva. Pogreb rajnke bo danes ob 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — DotrpeJ je železniški uslužbenec v pokoju g. Franc Kmšič. Na zadnji poti ga bodo spremili danes ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima blag, spomin, svojcem naše iskreno so-žalje! u— Električna cestna železnica bo zaradi hitrejšega prometa na šentviški progi v petek 14. t. m. odpravila nekatera manj važna postajališča do nadaljnjih odredb. Ker ne bo več postajališč pri stari cerkvi sv. Jerneja in prj gasilskem domu, bo tramvaj obstajal na izogibakšču med dosedanjima postajališčima. Odpravljeni bosta tudi postajališči >Heinrihnr« in »Kosovo« ter bodo tramvaji obstajali nekako na sredi med dosedanjimi postajališči na novem postajališču »Kosovo«. Popolnoma bosta odpravljeni postajališči »Kavčič« v Zg. Šiški in »žibert« v Pod gori. a postajališče »št. Vid n« bo prestavljeno na izogibališče. u— Krompir na mestni stojnici na Vodnikovem trgu gre prav dobro v denar. Mestna občina ga oddaja po ceni 1.75 din za kilogram. Cene krompirja po vsej državi naglo naraščajo, ker vsega pokupijo tovarne škroba. Mestna občina ima še blizu 60.000 kg krompirja in ga odslej lahko na mestni stojnici na Vodnikovem trgu vsak kuppc dobi po 10 kg naenkrat, v Mestni hranilnici pa vrečo s 50 kg krompirja. u— No\1 velpsejm^kf paviljon so v surovem stanju skoraj dograjeni in deloma že pod streho. Pod streho je tudi vhodna eertnih klavirjih zlasti dandanes drzna, kakor koli je umestna. V drugem delu sporeda srno slišali prvo Izvedbo že omenjene skladbe Jurija Grego rc a »Prčlude mčlanoolique«, ki kaže izreden smisel za polni zvok godalnega orkestra, v strogo kompozitornem smislu pa uporabo deloma že opuščenih, deloma iskanje novih izraznih sredstev, ki Jih skuša skladatelj prilagoditi sodobnemu pojmovanju in predstavi glasbene umetnine. Tako je skladatelj vzel za melodično podlago cigansko skalo, katera mu ne samo dovoljuje v polni meri izrabiti izraz, ki verno ustreza naslovu, temveč katera zaradi svojega mehkega, otožnega, skoraj mračnega značaja (dve zvečani sekundi na dveh različnih stopnjah v skali) sploh ne more biti drugačna in tudi ne pripušča nobenega drugega izraza. Zato je skladatelj poživil prvotni izraz v srednjem delu z rahlo naslonitvijo na dursko tonsko lestvico, kar je skladbi v prid in v prijeten različek. Predvajana skladba je vsekakor dokaz nadarjenosti mladega gojenca Glasbene Akademije in je želeti, da si čim uspešnejše razvija svoje znanje in udej-stvovanje. Ker sega udejstvovanje godalnega orkestra skoraj že v območje komorne glasbe, ki nI bila v Ljubljani nikdar doma — zlasti v prvotnem pomenu besede, namreč domd v družini in v družbi — ni bilo prevelikega odziva občinstva. Prav od Orkestralnega društva pa se nadejamo, da bo moglo to pomanjkanje smisla za muzici- ranje odpraviti Ne samo prirejanje koncertov, naloga Orkestralnega društva naj bo še bolj vzgoja in pridobivanje ciletan-tov, pobuda za muziciranje, vzbujanje veselja do lepe umetnosti in s tem dviganje glasbeno-kulturne ravni našega naroda. To naj Orkestralno društvo v čim večji meri izpolni! Marjan Lipovšek ZAPISKI Giacomo Devoto, redni profesor jezikoslovja na univerzi v Bologni, bo predaval v petek, 14. t. m ob 20. uri v Italijanskem kulturnem institu v Ljubljani o temi: »Enotnost latinskega jezika ter novolatin-ske narodnosti.« Ivana Prijavlja »Kulturna ln polilična zgodovina Slovencev, Znanstveno društvo v Ljubljani je prevzelo nadaljnje izdajanje obsežnega dela pokojnega dr. Ivana Prijatelja »Kulturna in politična zgodovina Slovencev (1848—1895)«. Pravkar je izdalo v redakciji dr. Antona Ocvirka peti zvezek tega pomenljivega spisa, ki obravnava dobo Mladoslovencev. Poleg uvodnega poglavja o »Mladoslovencih« in »Mladi Evropi« obsega ta knjiga dve obsežni poglavji: »Slovensko, slovansko in južnoslovan-sko vprašanje pri Slovencih na prelomu šestdesetih in sedemdesetih let« In »Vloga .omladine' v prvem obdobju mladosloven-skega gibanja«. H knjigi se bomo ob priliki vrnili z obširnejšim poročilom. O novem redu v Evropi. Kot 10. zvezek popularne knjižnice »Ličnosti i problemi«, ki jo Izdaja v redakciji dr. V. Pavlakoviča založba Binoza v Zagrebu, je izšla brošura, ki pod naslovom »Novi poredak u Evropi, ciljevi Njemačke« združuje na podlagi raznih virov, službenih in neslužbenih izjav, člankov in programov, nemške poglede na bodočo ureditev Evrope. Knjižica ima izključno informativni značaj, vendar ie kljub neznatnemu obsegu (40 strani) prav poučna. V nadaljnjem zvezku napoveduje založha podobno brošuro o ruski n pogledih na probleme Nove Evrope in kot četrti zvezek te s*rije spis o stališču »Jugoslavije i banovine Hrvatske«. (Ali ie banovina Hrvatska država zase, da se omenja poleg Jugoslavije, ki vendar vodi ln mora voditi enotno zunanjo politiko?! V taki zvezi vidimo v tej omembi nedopustno demagogijo!) Iz Španske literature, španska kraljevska akademija je objavila novo izdajo velikega slovarja španskega Jezika z naslovom »Diccionario de la Lenguo Espanola* španski kulturni krogi so že dolgo pričakovali slovar, ki je za sodobni španski jezik največjega romana. Slovar je bil postavljen in stiskan že leta 1936., vendar zaradi državljanske vojne n! mogel iziti. Značilno je, da se v tej izdaji španski Jezik ne imenuje več kastelnnski, kakor v prejšnjih izdajah, marveč Španski, kakor ga imenujejo v vsem ostalem svetu. Tako so hoteli Španci tudi s tem pokazati enotnost svojega naroda in jezika. ■ stavba na nasprotni strani vhoda na telo-< vadišče ln nudi zelo prijazen, skorajda, m on umen tal en izgled. Kostanjem Latter-manovega drevoreda ob paviljonih so morali posekati veje, par pa Jih podreti, ker so ovirali gradnjo dosti višjih razstavnih prostorov, kakor pa so bili prejšnji leseni. Zdaj bodo začeli zidati tudi novo prireditveno dvorano na oglu Celovške ceste in Latteimanovega drevoreda največji za kino, gledališče in podobne prireditve namenjen pokriti prostor v Ljubljani. Ob Celovški cesti so pomaknjeni novi paviljoni nekoliko nazaj, tako da je ta važna prometna žila na tem odseku nekoliko pridobila na širini. Posekali so že veliko število kostanjev, ostali pa čakajo na svojo usodo. Z deli hitijo, da bi bil novi velesejem dokončan do prihodnje prireditve. INDUSTRIJA išče 4 do 5 primernih prostorov, uporabnih za skladišča in pisarno. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno«. Beračenje se je z lepimi dnevi v Ljubljani spet zelo pomnožilo. Tudi dosti otrok je s periferije in iz okolice prišlo v mesto, da srečate takega majhnega prodajalca cvetlic in zanemarjenega berača na vsakem koraku. Mestni občini in ljubljanskemu prebivalstvu gotovo ni vseeno, kakšna je okolica Ljubljane, zato pa moramo tudi v Ljubljani skrbeti, da sami ne vzgajamo delomrznežev in ne dajemo zanemarjeni okoliški mladini potuhe na poti k delomrznosti in pokvarjenosti. u— Razstava del inž. ar h. Mitje šviglja. Ni to razstava kakih idejnih skic ali pa načrtov, pač pa razstavlja Inž. arh. Mitja švigelj svoja slikarska dela, ki so nastala v teku minulega leta. Pridno se je pripravljal, saj je šel poskusit svojo srečo v razvajeni Zagreb. In uspel je. Zagrebški dnevni tisk se je dokaj pohvalno izražal o njegovem delu. Zel je celo priznanje, da je pri nas edini slikar, ki v svojih delih dovršeno obravnava dogodke iz športnega življenja (»Sabljača« in »Nogometna tekma«), švigelj pa je tudi krajinar in tako bodo ljubitelji naše prelepe domovine našli tudi priliko navduševati se ob njegovih krajinah (»Večer ob vodi«, »Ob Ljubljanici«, »Sava pri Gameljnih«, »Bled jeseni«, »Zimska krajina pri kranjski Gori« Itd.). Dela slikarja Mitje šviglja bodo razstavljena v Kosovem salonu do 18. t. m. Občinstvu ogled toplo priporočamo. HOTEL »BELLEVUE« obvešča cenj. goste, da bo restavracija od sobote 15. t. m. ZOPET redno ODPRTA u— Zlata Gjungjenac, najpriljubljenejši gost naše Opere, bo pela Carmen na proslavi 251etnega umetniškega dela priznanega slovenskega dirigenta Nika štritofa. Micaelo bo pela Aida Nonijeva, članica Opere v Trstu in bivša članica naše Opere, ki je vsem ostala v najlepšem spominu. Nastop teh dveh umetnic pod štrito-fovim vodstvom bo izreden umetniški dogodek, na katerega opozarjamo vse naše občinstvo. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagr ni. u— Tmo\ < &rii in Krakovčani! v soboto 15. t. m. bo,o nastopili vaši pevci, ki so združeni v pevskem društvu ICrakovo-Trno-vo na koncertu, ki ga priredijo v novem trnovskem Sokoiskem domu. Pevski zbor Krakovo-Trnovo vodd Jože Hanc, ki bo izvajal s svojim zborom 18 slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Spored je pester, zanimiv in tudi dobro naštudiran Zato obisk najtopleje priporočamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—) Smučarji — turisti in športniki! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje. Pri vseh poškodbah uporabljajte priznano dr. Kmetovo »R a n o c e 1« mazilo. Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. ST. KMET, Ljubljana, Tjrševa cesta. »Na Trški gori«, Bučarjevih znano in izredno priljubljeno igro s petjem in godbo bodo uprizorili v šentjakobskem gledališču prvič v letošnji sezoni v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. ob 20.15. S to igro bo imeli šentjakobčani pred leti tak uspeh, da so bile vselej vse predstave razprodane. Nastopili bodo Bučarjeva, Dragarjeva, Jurjevčičcva. šenkova, Eypper, Drašlar, Gnidovec, Gornik, Moser, Plevelj in drugi. Pri pro: str vi sodeluje orkester Sokola I. pod vodstvom Danila Bučarja in mešani pevski zbor. Piedpiodaja vstopnic od sobote dalje. u— S*«rše prosim", da pošljejo v nedeljo 16. t. m. ob 11. uri dopoldne v veliko Filharmonično dvorano svoje otroke, ki se zanimalo za instrumentalno glasbo. Ta dan bo prvo mladinsko predavanje, govoril bo skladatelj škerjanc, koncertni spored pa bosta izvajali pianistki Marta Osterc-Valja-lova ln Silva Hraševčeva. Vstopnina znaša 3 din in je tako poset mladinskega predavanja pač vsakomur mogoč. (—) u— PoltrOnlerijev godalni kvartet je najboljši italijanski kvartet, ki uživa evropski sloves. Kvartet je stalno koncertiral v vseh kulturnih centrih na zapadu Evrope, v Ljubljani pa prvič v minulem letu. Njegov uspeh tudi v našem mestu je bil v resnici velik. Zato opozarjamo na koncert kvarteta Poltroniert, ki bo v ponedeljek 17. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Umetniki borlo izvajali Haydnov, Verdijev in Dvorakov kvartet. Vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u— Med našimi Opernimi s°listi je zelo priljubljena solistka gdč. Valerija Heyba-lova V petek 14. t. m. bo sodelovala na j akademiji Diuštva prijateljev Golnika, ki ! bo ob 20. v uri v veliki Filharmonični dvorani. Zapela bo ob spremljevanju pianista Marjana Lipovška tri samospreve in sicer Zajčev: Vir, Gounodovo arijo Margarete iz opere Faust in Lajovčev: Kaj bi le gledal. Pianist Marjan Lipovšek bo poleg tega spremljal še violinista Karla Rupla, ki bo izvajal tri violinske skladbe s spremljeva-njem klavirja. V ostalem delu sporeda bodo sodelovali pianistka Dara Gusičeva iz Zagreba, violinist Leon Pfeifer. recitatorji Mira Danilova, Fran Lipah ln Stane Sever ter solop>sa!ca Erna Moharjeva in B^iis Pilato. Na akademijo opozarjamo. Vstopal- j ce za njo so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. (—) | o— JNAK Bdinstvo. Dnevi ob 20. bo redni članski sestanek s poučnim predavanjem. Dne 20. t. m. bo izredni občni zbotr. Udeležba strogo obvezna. u— V Filoz°fskem društva bo predaval v soboto 15- t. m. g. prof. Lojze Potočnik o »Umetniškem delu in umetnini«. Predavanje bo ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost o— Barve v gorah je naslov predavanja Slavka Smoleja, ki ga je priredil prejšnji teden Alpinistični klub »Skala«. Uspeh predavanja z 210 barvnimi diapozitivi je zasluženo prekoračil vsa pričakovanja, obisk pa je bil tako velik, da je ogromno število obiskovalcev odšlo, ker vstopnic nI bilo več na razpolago. Ker Je zanimanje za predavanje še danes izredno veliko in da ustrežemo vsem, ki se predavanja niso mogli udeležiti kakor tudi vsem, ki žele predavanje ponovno obiskati, smo se odločili ponoviti predavanje v sredo 26. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani. P r odprodaja vstopnic od četrtka 20. t. m. dalje v bla^ gajni kina Union. Alpinistični klub »Skaia«. u— O vzgoji nageljna in vrlTviee bo govoril drevi ob pol 20- v ljudski šoli na Viču g. Kregar. Pripravil bo tudi precejšnje število slik. u— Občni zbor Osrednjega društva SPD bo v petek 28. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo gospodarja in obračuna za ieto 1940, poročilo računskih p: eglednikov, proračun za leto 1941, samostojni predlogi, ki morajo biti predloženi odboru najkasneje do 20. t. m., volitve delegatov v skupščino in raznoterosti. Vabimo člane Osrednjega društva SPD, da se v čim večjem številu udeležijo občnega zbora, da bocio slišali poročilo o delu društva v pretekli poslovni dobi. (—) u— Filharmonična družba ie zaključiš svoje 293. poslovno leto Družba ie bi,a ustanovljena že leta 1702 in predstavlja na našem iueu najstarejše glasbeno kulturno društvo, ki že nad dve stoletji uspešno deluje na kulturno-glasbenem co-Iju med Slovenci Zborovanje je vodil predsednik Anton Laiovic. ki onravlia to funkcijo že nad 20 let. Na kratko je poročal o delu in napredku družbe v preteklem poslovnem letu. Iz poročil tajnika Avgusta Pertota in blaga in1.ca ter eo do-daria ing. arh. Jožeta P.atnerja p snemamo. da je družbi na uprava v pretekli poslovni dobi prvenstveno skrbela da sn se vsa adaptacijska in renov3c:jska de a na družbini zgradbi v Ljubljani na Kongresnem treu do kraia izvedla Zeradba ie tako na zunai in znotraj dob:.? prav primerno lice. Družhina uprava ie ostala neizDremeniena. ker ie na lan?kepr občnem zboru bila Po pravilih izvoljena za d:bo dveh let u— Tujskoprometna zveza, Ljubljana, je te dni razposlala vabila za letošnji redni občni zbor, ki bo v petek 4. aprila ob 10. uri v veliki dvorani Zbornice za trgovino ln industrijo v Ljubljaiii z običajnim dnevnim redom. (—) n— GimnaSleno plavalni tečaji za dame ln g°spode v zimskem kopališču SK Ilirije se zopet prično v četrtek 20. t. m. ob 20. uri. Trajali bodo do 10. maja vsak ponedeljek in četrtek. Prijavnina znaša kljub ogromno povečani režiji samo 120 din, za ves tečaj. Ker se bo moralo radi velikega števila prijavljencev v zadnjem tečaju število tečajnikov omejiti, se bo v prvi vrsti oziralo na one, ki so se preje prijavili- Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne »Evrope«. u— Ribe spadajo dandanes med najvažnejše vrste prehrane. V petek 14. t m. ob 39. bo v gostilni pri Lovcu specialni kuharski tečaj za pripravo rib. na katerem bo voditeljica pokazala rulado iz karpa, zapečeno ščuko na varšavski način, gar-nirano ščuko v majonezi, koktejl iz postrvi ln razne druge posebnosti. Vpisovanje v tečaj danes ves dan. n— Mestna zastavljalnica zarad! snaže-nja prostorov v ponedeljek in torek 17. in 18. t m- nc bo poslovala za stranke. Naš"? DRAMA četrtok, 13.: Brez tretjega. Red premler-ski.' Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske, članov zagrebške drame. Petek, 14.: Brez tretjega. Red B. Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske. Sobota, 15.: Zaprta vrata. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Nedelja, 16. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. DRAMA Vsi abonenti bodo imeli priložnost spozna ti odlična člana zagrebške drame, Viko Podgorsko in Hinka Nučiča v Begovičevi sodobni drami »Brez tretjega«. Oba naša slovenska rojaka, sta se v teku let izredno uveljavila v Zagrebu. Slovencem so dobro znane zasluge Hinka Nučiča za reorganizacijo ljubljanskega in mariborskega gledališča po prevratu. V drami »Brez tretjega« je obravnavan motiv ljubosumja. Dejanje se godi po končani svetovni vojni, v Zagrebu in slika povratek moža iz ujetništva k ženi, ki jo obdolži zakonolomstva-Režiserka Vika Podgorska. OPERA Četrtek, 13.: Hlapec Jernej. Red četrtek. Petek, 14.: zaprto. Sobota, 15.: Hlapec Jernej. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol-Sod°bna opera »Hlapec Jernej«, ki jo je komponiral Matija Bravničar in za katero je napisal libreto Ferdo Delak, predstavlja poskus, ustvariti novo obliko opere. Pretežna večina zborov. Iti nudijo ljubiteljem lepega zborovskega petja velik užitek, daje delu močan poudarek. Naslovno partijo bo pel Lupša Nadalje bodo sodelovali Franc!, Marčec, Zupan. M. Sancin in Anžlo-var. Dirigent Niko štritof. režiser ln govornik C. Debevec, zborovodja R Simoniti. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 15.: Na Trški gori. Premiera. Nedelja, 16-: Na Trški gori. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 13.: Razvalina življenja. Red B. Objave Namesto venca na grob pokojne gospe Marije dr. Fettichove sta darovali Rdečemu križu Tilka Kuharičeva z Jesenic-Fu-žin 100 din in rodbina E. Tuječ, Ljubljana, 200 din. Iskrena hvala! Ob ohletnici smrl svoje žene daruje ▼ počastitev njenega spomina Jože Kurent za Ciril-Metouovo družbo 200, za Dom slepih 150 in za dijaško kuhinjo »Domovino« 150 din. Iz Maribora a— Sreski odbor Rdečega križa v Mariboru organizira 12. tečaj za prostovoljne bolničarje in bolničarke, ki bo trajal 8 do 12 tednov, po 2 do 3krat tedensko, vsakokrat po 2 uri. Moški, ki niso vojni obvezniki, prvenstveno pa ženske v starosti 18 do 50 let, se vabijo da se prijavijo za ta tečaj do 14. t. m. pismeno ali ustno v društveni pisarni na sreskem načelstvu, soba štev. 43, H. nadstropje, med 10 in 12. ura a— Studencev. Drevi bo predaval v studenci Ljudski univerzi s pričetkom ob 19. uri g. F. Pivka letalih in letalcih. a— lz gledališke pisarne. Vstopnice za Nušidevo proslavo so že na razpolago pri dnevni blagajni. Sobotna proslava je izven. Igro »Brez tretjega« v tej zasedbi pa bodo dobili tudi abonenti in veljajo pri njihovih predstavah tudi bloki. Prvi abonma (A) pride takoj v nedeljo 16. t. m. na vrsto, nadaljnja dva pa, čim dobita oba umetnika zopet dopust. — Koecert ljubljanskega tria je zaradi raznih ovir preložen na četrtek 20. t. m a— Ustanovitev šofersko kovinarske organizacije V protorih Delavske zbornice j« b:l ustanovni občni zbor mariborske podružnice šofersko kovinarske organizacije. Pri volitvah je bila izvoljena sledeča prva društvena uprava: A. Samic predsednik, A. Simčič in I. Bože j podpredsednika, Jože Pecečn!k tajnik. Slavke Bečaj namestnik. E. Petelin blagajnik, Ivan Bubnič namestnik. Odborniki: A. Rijavec, A. Rožič, E. Kocrnut, L. Kožar. Nadzorni odbor: I. Jezernik, P. Č-n;ca in F Turk S skladom bodo upravljali T. Jezernik. A. Simčič in A. Turk. Zatem je g. Pepecnik v izčrpnih izvajanjih priknrai pomen nove ustanovljene organizacije za šofersko kovinarski Btan. a— Oskrbni Pohorskega doma se je ponesrečil. Pri Hočah je nastal karambol motornega kolesa in nekega kmečkega vo TA. 28-letni oskrbnik Pohorskega doma g. Rudolf Uranjek je pri tem padel z moto-cikla in priletel na cesto z zlomljeno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. a— lz železniške čakalnice so odnesli stensko uro. Se neizsledeni zlikovci so sic vtihotapili v limbuško železniško čakalnico in odnesli stensko uro, vredno 500 din. Tatinskih zlikovcem so že na sledu. e— Obtoženec, kt pravi da je____ Franc Jožef. Mnogo smeha je bilo včeraj na okrožnem sodišču v Celju mod razpravo pred tričlanskim senatom proti 56-let-nemu, v Žusem pristojnemu Josipu Piau-štajnerju, delavcu brez stalega bivališča. Plauštajner je bil obtožen, da je lani 29. oktobra v Žalcu ukradel Antonu Leakov-šku obleko in perila v vrednesti 950 din, pečarju Josipu Matjažu pa plašč. Plau- Stajner, ki je bi! fc več kt v umobolnici, je izjavil sodnikom, da je cecar Franc Jožef in da se je ko* princ rod vi v Beogradu. Povedal je tudi &cdn ikern, da bi morali stati pred njim »haptaht«, ker je on cesar. Glede tatvine je izjavil, da ne ve alli jo je izvršil ali ne. Sodišče je prišlo do prepričanja da Plauštajner ni je oprostilo. Odvedli ga bodo v njegovo domovinsko občino. ospotfarstvo Uredba o državnem računovodstvu -9. a— 550 litrov vina v potok. Posestniku Ivanu P. iz Ihove v Slovenskih goricah so zaplenili sod, v katerem je bilo 300 1 s šrnarnico pomešanega pokvarjenega vina. Prav toko so zaplenili sod z 250 1 vina posestniku Rudolfu J. iz B a okove v Slovenskih goricah. Zaplenjenih 550 1 vina so izlili v Mižnji potok. Oba posestnika sta bila ovadena. a— Drag razgovor. Posestnik Anton Kožar rz Oseka v Slovenskih goricah je bili po opravkih v Mariboru in se je ustavil tudi v neki gostilni na Aleksandrovi cesti. Ko je vračal domov, je opazil, da mu je nekdo ukradel denarnico, v kateri je bilo 7.500 dm in razen tega še 500 din drobiža. Kožar se je v gostilni razgovarjal z neko osebo in je verjetno, da mu je sredi razgovora, drzen žepar izmaknil osem tisočakov. e— Mrtvec na proči. Na progi pri Tržaški cesti ao našli vsega zrarcvarjenega tr-govskega potnika Zdravtka Gobca. Padel je po nesrečnem naključju z vlaka in prišel pod kolpsiie. a— Zavcidi razočartmj v smrt. 20-letna natakarica Justina Matiašič iz Ruš je izpila večjo količino lizc^a in je na posledicah umrla. Njene znanke pripovedujejo, ida ie izvrviia seunomor zaradi življenjskih razočaranj. I f>— Brtnfske dodatne nakaznice za moko za one bolnike, ki so bili pregledan! ma mestnem fizika tu, =o prispele in jih lahko bolniki dvignejo vsak dan med 10. in 12. dopoldne. Zaradi omenjenega števila nakaznic bo mogoče ugoditi le onim bolnikom. pri katerih je potreba dietne hrane utemeljena v bolezni. e— Sredpostni sejem. Prvo soboto po isrredi poeta, 22. t m. bo v Celju živinski in kramarski sejem. e— Gostovanje Klajičeve igralske družine. V torek zvečer je gostovala v dobro zasedenem celjskem gledališču Klajičeva igralska druž;na iz Beograda ter uprizorila Kočičevo dvodejanko »Jazbec pred sodi-&čem«. hrvatsko enodeianko »Metulji« in Nušičevo enodejanko »Muha« in »Ana;lfa-bet«. Gostovanje se je spremenilo v veliko razočaranje. Igrice, ki so jih gostje upri-zoriii, so manj ko povprečne, če izvzamemo mordi ■»Jazbeca pred sodiščem«:, igralsko pa se je uveljavil samo g. Klajič, medtem ko so bili ostali igralci v pogledu izvajanja ter v kostumih in maskah povsem diletantsiki, včasih ce'o cirkuško preprosti. S stališča prave odrske umetnosti je treba taka gostovanja odk'anjati. — R. P. e— Sneg je včeraj znova pobelil vrhove okrog Celje. Tudi v dolini je močno snežilo, vendar se pa sneg ni mogel ustaliti. e— TRGOVCI, danes vsi na občni zbor Združenja trgovcev v Narodni dom. Začetek ob 6. uri zvečer. (—) e— Šahovski turnir za pr\'enstvo Celja »e prične jutri. Ker so se prijavili skoraj vsi najmočnejši igralci Celjskega šahovskega kluba in Šahovskega kluba Ga-berja. bo turnir gotovo zelo zanimiv. Turnir bo vsako sredo in petek od 20. do 24. v vrtni dvorani hotela -»Evrope«. Vodja turnirja bo g. Niko Latinovič. e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval prosvetni inšpektor v p. g. Josip Wester o Ivanu Ž'gi Popoviču, rojenem 1 1705. v Arclinu pri Vojniku. Predavatelj nas bo seznanil z zanimivim življenjem in -,n. ■■ deleči tc«ja -fncaerohvr^ Sla- venca. e— Žrtev napadalcev. Ko je šel 24-letni posestnikov sin Vinko Jelen iz Št. Andraža pri Velenju v to-rek skozi Polzelo, sta gt* napadla dva fanta ter ga zabedla z no zf dvakrat v hrbet in po enkrat v vsako roko. Jelena se oddali v celjsko bolnišnico. Kakor smo že poročali, je 7. t. m. ministrski svet sprejel uredbo o državnem računovodstvu, ki bo nadomestila sedaj veljavni zakon o državnem računovodstvu iz leta 1910 z vsemi njegovimi kasnejšimi spremembami. Obenem preneha tudi veljati zakon o državnem računovodstvu iz leta 1934. ki je bvl sicer objavljen v »Službenih novinah«, ki pa še ni stopil v veljavo. Najvažnejša reforma, ki jo prinaša nova uredba, je uvedba koledarskega leta kot proračunskega leta, ki br. v bodoče trajajo od 1. januarja do. 31 decembra, (doslej c/d 1. aprila do 31. marca prihodnjega leta). Ta novi predpis se kakor znano, že izvaja in so že banovinski m občinsk' proračuni sestavljeni le do konca tekočega koledarskega leta. Nova uredba o državnem računovodstvu bo stopila v veljavo 1 aprila t. L, razen določbe § 228., točke 2. ki stopi takoj v veljavo. Po tei določbi sme finančni minister po odobrenju ministrskega sveta izvršiti tehnično razdelitev državnega proračuna na ta način: 1 da pokaže proračune izdatkov in dohodkov samostojnih državnih ustanov, ločeno cd proračuna državne administracije ali 2. da proračune samostojnih državnih ustanov pokaže kot ne-od visne predloge k preračunu državne administracije. pri čemer se v proračunih posameznih ministrstev izkaže same končni rezultat ali pa 3 da proračuni pristojnih ministrstev pokažejo zgolj presežke dohodkov nad izdatki odnosne presežke izdatkov na dohodki dotičnih državnih ustanov. Ministrski svet bo na predlog finančnega ministra tudi izdal odločbo o tem, katere državne ustanove se imajo smatrati kot samostojne državne ustanove. Licitacije širšo javnost bodo iz te uredbe najbolj zanimali predpisi, ki se tičejo dobav in pogodb. Vse nabavke, dela. zakupi in ostale usluge, ki imajo za poslledico izdatke, se imajo vršiti z javno licitacijo (nadmeta-njem), kolikor niso predvidene izjeme. Če je ocenjena vrednost kupčije od 300.000 din in manjša od 1 milijona din, je potrebno soglasje finančnega ministra samo za naredbo o izvršitvi posla. Tako soglasje je izjemno potrebno tudi za sklenitev kupčij po neposredni pogodbi v posebno nujnih in važnih prilikah pri vrednosti kupčije preko 100.000 din. Ce je znesek angažiranega izdatka večji od 1 milijona, je potrebno predhodno soglasje finančnega ministra za odstopi t ev posla ali za odobritev pogodbe. Če pa je znesek angažiranega izdatka večji cd 10 milijonov din, je za odločitev o odstopitvi posla ali o odobritvi pogodbe potrebno tudi soglasje predsednika in podpredsednika ministrskega sveta. Pri finančnem ministrstvu se ustanovi odbor za oceno državnih nabavb kot posvetovalni organ finančnega ministra. Ta odbor šteje 10 članov, 4 določi finančni minister, 2 vojni minister, po enega pa prometni, gradbeni in trgovinski minister. Načelnik oddelka državnega računovodstva pa je predsednik odbora po položaju. Javne licitacije so pismene in ustmene. Vsaka licitacija mora biti objavljena v »Službenih novinah«. Pri ustnih licitacijah ne sme biti rok od dneva objave do dneva licitacije krajši od 20 dni (doslej 30 dni), pri pismenih licitacijah pa se ta rok 20 dni računa od dneva objave do zadnjega dne, ko se ponudbe lahko sprejmejo. Za prvo licitacijo so potrebni najmanj trije ponudniki, sicer se licitacija razveljavi in se pri pismenih licitacijah ponudbe vrnejo neodprte. Pri ustmenih licitacijah pa se licitacija sploh ne prične. Ce prva javna licitacija ne uspe, bodisi zaradi nezadostnega števila ponudnikov ali če ponudb ni bilo mogoče vzeti v pretres, ker so bile pomanjkljive, ali če so bile po-nudene cene nepovoljne, lahko naredboda-jalec odredi drugo javno licitacijo, pri kateri rok od dneva objave do dneva licitacije ne sme biti krajši nego 5 dni. Predpisani pogoji se za drugo javno licitacijo ne morejo menjati, ce se pri drugi licitaciji javita najmanj dva ponudnika, katerih ponudbe se lahko vzamejo v postopanje, se lahko licitacija vrši. Ce se na drugi licitaciji javi samo en ponudnik, lahko na-redbodajalec z njim sklene neposredno pogodbo, če je ponudena cena nižja od najnižje cene, ponudene na prvi licitaciji. Če tudi druja licitacija ne uspe, sme naredbo-dajalec pod istimi pogoji odrediti nove licitacije v roku, ki ne sme biti krajši od 5 dni. Ce pa je treba pogoje licitacije spremeniti, potem se mora razpisati nova licitacija kot prva licitacija. Neposredne pogodbe Brez javne licitacije se lahko sklepajo nep°sredne pogodbe; 1) za posle, katerih precenjena vrednost nc presega 3000 din; 2) za nabavo materiala in ostale potrebe za izvršitev del v režiji, ki se nanašajo na nujna popravila državnih, prometnih in drugih gradbenih objektov, poškodovanih od elementarnih nezgod ali zaradi kakšnega drugega nepredvidenega slučaja, če ocenjena vrednost ne presega 300.000 din; 3) za posle, ki se morajo v Interesu države držati v tajnosti; 4) za nabavke in dela, ki ae tičejo oboroževanja in vojne opreme; 5) če nujnost potrebe v primerih, ki so za državne interese izjemno važni in je izvršitev posla potrebna v čim krajšem roku; 6) za nabavo predmetov, ki se lahko kupijo samo pri oni tvrdki ali ustanovi v državi ali v inozemstvu; 7) za nakup znanstvenih knjig, sanitetnega in apote-karskega materiala, instrumentov, strojev in drugih konstrukcij, katerih specialna izdelava izključno ah najbolj ustreza potrebi; 8) za nabavo specialnih predmetov, s katerimi so Imajo izvršiti znanstvena in druga tehnična raziskovanja; 9) za posle, ki se odstopijo samostojnim ali ostalim državnim ustanovam; 10) za popravila ali predelavo orožja, municije, Instrumentov, priprav, orodja, strojev in strojnih instalacij; 11) za nabavo jahalnih konj, tovorne živine za potrebo vojske, kakor tudi za nakup konj in živine ter perutnine za pleme; 12) za nabavo žita. sena in slame za potrebe vojske, prvenstveno od proizvajalcev in njihovih zadrug, po cenah, ki jih pristojna vojaška oblastva ugotovijo in objavijo; 13) za nabavo živil zaradi prehrane bolnikov vojakov, gojencev, dijakov v državnih ustanovah, jetnikov itd., če nakup ne presega 20.0C0 čin; 14) za nabavo materiala za razsvetljavo, kurjavo in posteljo za potrebo vojske v času manevrov in za nabavo premoga za železnice; 15) za nabavo kmetijskih proizvodov odnosno proizvodov domače hišne delavnosti, prvenstveno od proizvojaioev ic njihovih zadrug, če nabava ne presega 50.000 din; 16) v primeru, kadar se na drugi licitaciji Javi samo 1 ponudnik in je cena nižja od najnižje cene na pivi licitaciji, odnosno če pri pismenih ponudbah na poziv niso bile predložene vsaj tri ponudbe, ki se lahko vzamejo v poštev; 17) v slučaju, če se pri drugi javni licitaciji odnosno na ponovno zahtevanje ponudb ne javi noben ponudnik, pri čemer je treba dobiti soglasje finančnega ministra; 18) za pos*e, ki se morajo izvršiti v inozemstvu, če to prej odobri finančni minister. Ce vrednost neposredne pogodbe presega 10.000 din, je sopogodbenik dolžan položiti jamstvo. Pismene ponudbe Posli, katerih vrednost ne presega 300.000 nin, se lahko sklepajo na osnovi pismenih ponudb. Na isti način se lahko sklepajo tudi posli, ki ne trajajo več nego tri leta in kjer izdatki ne presegajo 60.000 din letno. Rok za stavljenje ponudb ne more biti krajši od 10 dni, če znaša vrednost posla preko 20.000 din. Komisija zbira ponudbe tako, da se obrača s pisemnimi pozivi neposredno na čim večje število oseb, katerih ponudbe lahko pridejo v poštev, in na ta način, da to objavi v samem uradu na vidnem mestu. Ce vrednost presega 50.000 din, se mora poziv objaviti v enem krajevnih listov na sedežu dotične banske uprave. Posel se odda, če so ponudbe predložili vsaj trije ponudniki. Ce ni treh ponudb se lahko ponovno zahtevajo ponudbe. Pri takem ponovnem pozivu se posel lahko odda, če sta stavila ponudbe vsaj dva ponudnika, če se pa javi samo en ponudnik se ž njim lahko sklene neposredno pogodbo. KlIriaHrt načun % I*»IlJo izkasuje no zmMijiBnje našega d°lga od 14.7 na 13.9 milijona din. Zmanjšal se je tudi naš klirinški dolg v Madžarski od 98.1 na 96 1 milijona din, nadalje naš dolg v Turčiji od 3.0 na 1.6 milijona din in naš dolg v Belgiji od 3.7 na 3.4 milijona din. Med aktivnimi klirlngi Izkazuje klirinški račun z Bolgarijo precejšnje povečanje salda naših terjatev, ln sicer od 0.95 na 2.49 milijona din. Naše terjatve v Nizozemski so se zmanjšale od 7.0 na 6 8 milijona goldinarjev, naše terjatve v Franciji pa od 3.6 na 3.5 milijona frankov. Nerore-menjen je ostal saldo naših klirinških terjatev v francoskih kolonijah (4.9 milijona frankov) in v Finski (2.1 milijona din). : l Zahteve ptujskih trgovcev J Ob veliki udeležbi članov je bila pie-tekii teden skupščina ptujskih okoliških trgovcev. Iz poročila predsednika g. Ivana Rasla ie razvidno, da ravno podeže1-ska traovina največ trpi zaradi kritičnih časov, ker ne more dobiti zadostnih količin blaea. Grosist seda i skrbi v prvi vrsti za svojo detajlno trgovino, le drobci pa odpadejo na podeželskega trgovca. Tudi pri aprovizacijah so nepravilnosti in se daje orednost zadrugam in celo takim zadrugam, ki niso imele do sedaj nikake-ga življenjskega posoia ali ki se ustanavljajo šsle v današnjih dneh. Uoravičeno se trgovstvo vorašuie. zakai tudi za ts zadruge ne veliaio isti oredDisi. kakor za trgovce. Predsednik se ie dotaknil tudi vladajoče anarhije v poslovanju prehranjevalnih uradov, kar dokazujejo številne pritožbe, ki iih ie združsnie zbralo in i'h poslalo oblastvom. Mnoao primerov je ugotovljenih, da se izdaiajo karte občanom z večjo posestjo, dočm se socialno šibkejši odslavljajo brez kart. češ da je krušnih kart zmanjkalo. Prav tako s? razdelitev mcike trgovcem no vrši pravično. Cesto tu odloča t-ffovč^vn politična Pripadnost. IVerea vi&ua tudi pn oreb-krbi maloprodajalcev s soljo. Zahteval je, da se vsi ti nedostatki pooraviio. Predsedn'-kova izvajanja ie skupščina sprejela z velikim odobravanjem. Tajnik g. Uršič je poročal, da ,1e včlanjenih v združenju 197 trgovcev, ki zaposlujejo 40 pomočnikov in 50 vajencev, Ob zaključku Doročila ie omenil težkoče. ki jih ie imelo združenje v preteklem letu zaradi učilnice za trgovski nadaljevalni tečaj. S prošnjo se ie obrnilo na vse mesene šole. da bi dovolile uporabo ene učilnice v poopldarukih urah in to večji del v času počitnic. Vsa upraviteljstva so odgovorila odklonilno, kar daje prav slabo spričevalo prosvetnim ustanovam, ki bi se morale v vsakem pogledu truditi za izobrazbo mladine. V skrajni sdli le Nr-rodna čitalnica dovolila brezplačno uporabo dvorane v Narodnem d emu. Ob vseh nabiralnih akcijah so bile šole od trgovcev oodorte z največjimi zmeski. kar oa so upraviteljstva menda pozobila. B!a-?a -na izkaruie 31.422 din dohodkov in ?8.9"4 din izdatkov. Proračun za leto 1941. ki znaša 30.300 din. je bil soglasno sprejet V imenu zveze trg. združeni ie spregovoril §e tajnik dr. Pustišek. v imenu zbornice za TOI pa svetnik g. Milko Senčar. V daljši debati so bili od trgovcev izneše-ne še upravičene pritožbe t'čoče se trgovine na podeželju. Kritizirali so v glavnem favorizirani e zadrug in delovanje preskrbovalnih uradov. GMMilars^e vesti — Dobava parafina iz Rumunlje. Iz Beograda poročajo, da je prispelo z vlačilci po Dunavu iz Rumunije 850 ton parafina za potrebe naše industrije ln obrti. Urad za kontrolo cen v Beogradu bo sedaj odredil novo ceno parafinu in bo sklical konferen-c predstavnikov zainteresiranih ustanov zaradi določitve kontingentov. = Pogod bo uvozil 200 vagonov bele moke iz Slovaške. Nedavno so bila zaključena pogajanja med Pogodom in slovaškimi predstavniki o nakupu 200 vagonov slovaške bele moke za potrebe banovine Hrvatske. Dosežen je bil sporazum, po katerem bo Pogod v kompenzacijo za 200 vagonov bele moke dobavil Slovaški 485 vagonov koruze. Transakcijo je že odobril svet za zunanjo trgovino. = Težkoče naše industrije keksov in testenin. Iz Zagreba poročajo, da bo tvor-nica keksov Bizjak V. in drug prisiljena ustaviti obratovanje in odpovedati delavcem, ki jih je preko 1500. Podjetje se je obrnilo na pristojne činitelje, da bi se mu zagotovila potrebna koliična moke. vendar so prizadevanja doslej ostala brez uspeha. O priliki raznih intervencij je bilo iznešeno stališče, da keksi niso nujno j potrebni za prehrano. V zagrebških gospodarskih krogih pa opozarjajo, da tako stališče ne more obveljati, zlasti tudi ne tedaj, če dobe tvornice izven banovine Hrvatske v ta namen zadostne količine moke. = Rekonstrukcija državne ceste skozi Žalec. Banska uprava je razpisala licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste štev. 50 od km 66.200 do 67.460 (skozi Žalec). Proračun znaša 916.000 din. ■= pogajanja za uvOi oelnl°zne volne. V ponedeljek so se pričela v Beogradu pogajanja med predstavniki nemških tvornic in | predstavniki jugoslovenske tekstilne industrije o uvozu celulozne volne. Pogajanja se tičejo predvsem dobavnih cen, ker so od nemških tvornic ponudene cene previsoke. = Valorizacija vojnih posojil na Madžarskem. Dvaindvajset let po končani svetovni vojni se je Madžarska odločila, da bo uredila vprašanje vojnih posojil, in sicer z valorizacijo in zamenjavo za nove državne obveznice. V kakšnem obsegu bo Madžarska izvedla to valorizacijo, še ni določeno, pač pa je madžarska vlada izdala uredbo, po kateri morajo vsi lastniki vojnih posojil obveznice deponirati pri davčnih uradih ali pri pKX>blaščenih bankah. Obenem pa morajo podati izjavo o tem, od kdaj so lastniki dotičnih obveznic. = Omejitev dividend v Franciji. Francoska vlada je te dni sprejela zakon o omejitvi izplačila dividend in tantiem, po katerem se izplačilo dividende omeji, upoštevajoč bilance zadnjih let, na največ 6 odstotkov, odnosno če gre za nove investicije, na največ 8 odstotkov. Sprejetje tega zakona ima tudi namen, preprečiti pretirano dviganje tečajev delnic na francoskih borzah. — Iz trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrake: Gusel Leopolda nasledniki, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo, družba z o. z. v Mariboru {osnovna glavnica 3,187.000 din od tega stvarna vloga 2,987.000 din, gotovina 200.000 din; poslovodje Ivan Plečko, trgovski pomočnik, in Avgust Ketiš, trgovski pomočnik, oba v Mariboru; družba je prevzela iz zapuščine po pokojnem Guselu, veletrgovino za čisto vrednost 2,987.000 din); Bregar — Krek, trgovina z deželnimi pridelki na debelo v Ljubljani (družbenika Franc Bregar in Henrik Krek, trgovec v Ljubljani); Miloš Pšeničnik, trgovina z manu-faktiu-nim »blagom, konfekcijskim, modnim in galanterijskim blagom na drobno in debelo v Celju; Gašperšič - Pangre, pleskarstvo in soboslikarstvo, Ljubljana. — Pri Ceršaški tovarni lesnih snovi in lepenke, prej Viljem Fiirth, r. z. z o. z. je izbrisan dosedanji poslovodja Jurij Fiirth, vpisan pa novi poslovodja Jura j Bezuh, industrij ec v Zagrebu. — Pri tvrdki Janko Cešnik, trgovini z manufakturo v Ljubljani, je zaradi smrti izbrisana lastnica Marija Cešnik, vpisan pa novi lastnik Anton Juvančič, trgovec v Ljubljani — Pri tvrdki »Sudostropa« trgovski družbi z o. z. v Ljubljani, je izbrisan poslovodja Peter Tupanjanin, vpisan pa novi poslovodja dr. Henrik Svoboda, profe^ sor v Ljubljani. — Pri Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru je zbrisana prokura, podeljena Stanku Detel! Pri tvrdki Ant. Krisper Coloniale je vpisan prokurist Leon Ehrlich, zasebni uradnik v Ljubljani. — Pri tvrdki »Automontaža« d. d. v Ljubljani je izbrisan član upravnega sveta Hinko Graner. Gibanje klirinških računov Nainove^-' izkaz Narodne banke o gibanju Klirinških računov zaznamuje zopet povečanje salda našega klirinškega dolga v Nemčiji od 60.54 na 65.18 milijona mark (najvišje je bilo stanje 22. februarja, namreč 76.2 milijona mark). Tudi naš klirinški dolg v Č©šk0moravskem proteKtoratn se je povečal od 79.9 na 82.1 milijona Kč. naš dolg v Slovaški pa je narasel od 24 6 na 25.1 milijona Ks. Borze 12. marca Na jugoslovenskih b rzah je bilo tudi danes povpraševanje za grške bone po 37.50. Tečaji na svobodnem treu so ostali nespremenjeni Na zrgrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri mlačni tendenci trgova'a po 477.50 (v Beogradu po 477.50 — 478). V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE. Liubliana. Oficielni tečaji; London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4434, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečajf na svobodnem trgu: London 215.90—219.10. New Yoric 5480 — 5520. Curih 1271.10—1281.10. , Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. grški boni 37.50 den. Curih: Beograd 10. Pariz 6.50. London ' 17.10. New York 431. Bruseli 69. Milan 21.70. Madrid 39 % A n^iuam Ž29. Berlin 172 50, i>i'.ckhoTfn 102 5"W>. Oslo 98.3°, Kobenhavn 83.50. Sofija 4.25. L'ssbona 17.26. Budimoešta 85.50. Atene 3.00. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.00. BPEKTI Zagreb. DrSavne vrednote: Volna Skoda: 477 — 477.60 (477.50). 4°// agiarne 56 den., 4*/« severne agrarne 56.50 den.. 6% begluške 85 — 86. 6•/• dalm. agrarne 78.75 • PETROLEJA NI pa vendar Krasna tn prijetna svetloba z »LILIPUT« SVETILKO Z 80 SVEČAMI 1 Uter Špirita gori 22 url Svetilka tehnične popolnosti ! Brez kompliciranih vijakov kot pri podobnih svetilkah. Dokler traja zaloga Je cena din 295.— s kompletnim priborom Varajte se zablod! m podobnega fabrlkata za to ceno ln s to jakostjo svetlobe PETRO-LLX, K. D., Zagreb, RaduSina nlica 9. Prospekti brezplačno in franko! Teief. 72,-60. tidemo a gline zastopnike bi preprodajalce! bi.. 6*/» Šumsfce 78 den., 7*1* stabiliz 96 den.. 7% invest. 100 bi, 7°/» Seligman 102 den.. 7% Biair 100 den.. 8®/« Blair 106 d n. delnice: PAB 205 den.. Trboveljska 387.50 — 390 Beograd. Vojna škoda 477.50 — 478 (477.50 — 478). 4°/o agrarne 57 den (57), 4® 'o sevrne agrarne 56.25 — 56 50. 6 ".. be-gluške 85 — 85.50 (85), 6"'o dalm a-tem poide v Francijo, kjer bo nadaljeval svoja opazovanja. Širši javnosti je ime dr. Carrela bolj znano po njegovih silovitih kirurških eksperimentih kakor po njegovih znanstveno I podprtih teorijah. Operacije dr. Carrela so postale slavne posebno takrat, ko je mož odvzel nekemu psu obisti jih preiskal ter jih zopet postavil na prejšnje mesto. Poskusi s presajanjem ušes, žlez in drugih organov so stalno predmet Carrelovega študija. Na Rockefellerje. em zavodu, kjer ima Carrel na razpolago posebno kliniko, imajo dva psa. enega črnega. drugega belega. Prof. Carrel le pred časom vsakemu izmed njiju izmenjal co eno nogo. Toda največji sloves je dooogel nedvomno z oživljenjem pasjega srca, ki se je nahajalo že več mescev v konserviranem stanju. Carrel ie tudi strokovnjak za vprašanja prehrane. Dokazal je. da M z racionalno prehrano lahko obnovi rasa. Postavil Je trditev, da prehrana lahko vpliva na rast človeka, ki se lahko brez nadatinett oo-tegne za najmanj pet centimetrov... Alexis Carrel le nedvomno velik moi. čeprav so ga nekateri proglašali za lažnega čudotvorca in šarlatana. Da al ja stekel prav resne zasluge za napredek človeštva. o tem priča med drugim tudi nagrada Nobelove ustanove V Rockefellerjevem zavodu le razvil ogromno delavnost Pokazal je predvsem moderni kirurgiji nova pota. katerih končni cilji so nedosledni za današnji rod. ki misli rajši na vse kaj drugega, kakor na požlahtitev srca in uma. ¥ ognjeniškem žrelu Dognanja dveh ruskih raziskovalcev Predsednik avstralske vlade če še ne veš, zdaj izveš: Bober« Menzles je zdaj na obisku v Londonu, kjer trna važna posvetovanja x angleškimi državniki VSAK DAN ENA Kakor poroča agencija Tass. sta se dva ruska učenjaka spustila v žrelo vulkana Biljukaja na Kamčatki. Bila sta to geolog Podov in kemik Ivanov. Stene vulkana. katerega sta Popov in Ivanov obiska- Življenje je borba la medtem, ko je ognjenik bruhaj, ao se jima zdele kakor prevlečene z emajlom. Eksplozije so se ponavljale v presledku dveh sekund. Iz glavnega žrela so ves čas letele majhne bombe in koščki razžarje-nega kamenja, ki se je dvigalo iz domnevne globine 2000 m. medtem ko se Je žareča lava razlivala na vse strani. Geolog Popov in njegov pomočnik komik Ivanov sta v začetku postavila svojo opazovalnico kakšne 3 km daleč od ognje-niškega žrela. Zemlja se ie ves čas tresla. Temperatura lave ie znašala 870 stopinj vročine. V času ko sta učenjaka poučevala te pojave, sta imela na nogah obutev iz azbesta. Stala sta sredi lave ter iemala vzorce plinov, ki jih bodo podrobno proučili še v laboratoriju. Lava je tudi Popova in Ivanova odnesla dva kilometra daleč, vendar se je to zgodilo brez škode za njtnuo zdravje ter ju tudi ni oviralo v opazovanju. O tem priča tudi pričujoči posnetek angie-.p»n» mornarjev, ki jih po brodoloma vlečejo na krov reševalne ladje da je ameriški letalec Rickenbacher. ki se je ponesrečil pri letalski katastrofi v AtlantL izven smrtne nevarnosti; da je odpotovala iz Anglije v Kanado posebna komisija strokovnjakov za gradnjo rušilcev; da le postal žrtev tramvajske nesreče v Sofiji bolgarski general Skojnov. predsednik društva rezervnih oficirjev bolgarske vojske; da so se v češko-moravskem protekto-ratu v primeru z lanskim letom povečali porodi za 15 odstotkov; da ie bolgarska vlada uvedla monopol na koruzo, ki se ne sme več izvažati ▼ inozemstvo; da se samo trije odstotki londonskega prebivalstva poslužujejo javnih zaklonišč ob napadih iz zraka. Amerika dela Tri največje ameriSce tvornice za letala: Allison, Pratt in Whitney & Wright so dosegle v februarju produkcijo 2600 motorjev na mesec. V januarju so vsa tri podjetja izdelala 240o motorjev. Kako napreduje letalska produkcija v Zedinjenih državah, izhaja iz pregleda, ki pravu da so lani v septembru vse tri imenovane j tvornice izdelale komaj po 1500 letal me- i sečno, eno leto prej pa samo 250 motorjev. | Produkcija v marcu bo dosegla pred vi do- . ma že 2800 strojev, do letošnjega julija pa se bo dvignila na 3700 motorjev. Pošast, ki zmelje vse Cesar Vespazljan je strojarjem za uporabo seča naložil davek. >Kako nedelikaten vir dohodkov! i Je dejal njegov sin Tlt. »Zakaj neki?« je odvrnil Vespazljan • smehom in mu pomolil kovanec, ki ga je dobil iz tega davka pod nos. »To ne smrdi.« Atnftrtftlrj tankovski velikan najnovejšega tipa na poizkusili vo£n# Podkovec je dobi] zap slitev v prodajalni za čevlje. (»B.rlinske T.iente«) H. Adams; 22 J2)aisff in <$fisemartf Roman »Če tiste dni še ni bilo kljuke in, kakor domnevam, tudi ključavnice ne, kako so potem odpirali vrata?« »V tem je skrivnost, gospod. Kakor vid:te, je opaž na zgornjem robu okrašen z izrezljanimi cvetlicami. Mislim, da jih imenujejo tudorske rože. In tale roža« — tako govoreč je prijel za enega izmed izrezljanih okraskov — »se da odviti Za njo je kavelj, in če ga izderete, se vrata odpro.« Pokazal jima je, kako je treh'i ravnati. Naprava je bila zelo preprosta, toda uč'nk~vita. »Ali res mislite,« ie vprašala Daisv. ko so s? vrnili v kraljevsko sobo. »da ie bil kralj Karel tukaj Skrit in je tako pobegnil?« »Tako so mi pravili, gospodična.« »Skrivališče ni veliko,« je rekel Bili, »kvečjemu tri metre dolgo in tri široko... a vendar ie preveliko, da ga ne bi našli, čeorav bi terjilo odkritje vrat precej časa. R^či hočem, da bi b;lo z vnetje strani vsekako treba vzeti v portev na<7številno okno, razlike v merah in drage take reči.« »Nemara, gospod « je znova pričel dvorrik »toda izročilo pravi, da je krali po bitki pri Wor-cestru prebil eno noč v tem prostoru, v katerega je prišel tako, kakor sem vam pokazal. Ključavnico in kljuko so napravili šele sto let pozneje. Ko je kralj spal, so prihrumeli zasledovalci in jeli preiskovati hišo. Najprej niso naši i tajnih vrat, polem pa so začuli nekakšen šum in prisilili služabnike, da so jim razodeli skrivnost. Ko so pa vdra v skrivališče, so našli okno odprto z okenskega križa j 2 visela rjuha in kralja ni b lo nikjer. Tako je bilo skrivališče vendarle ustreglo svoiemu namenu. Kralj je srečno dospel v Charmouth, od kod :r je lahko pobegnil na celino.« »Z»?odba je res zan-nrva« se je Bili zasmejal. »Najlepša hvala, Johnson.« »Prav za prav pa tei orijazni zgodbici ne morem povsem verjeti, je dejal Bili. k"> je dvornik odšel. »Tega nikar ne reci ^ i? vneto vzklikni*a D*v's". »Zaflcaj ne bi bila resnična? Vsa s!ara p~sl pi? imajo svoie legende, ki pa več;norna -l^ne na dejstvih. Nekje se ie krali Karel konec koncev moral skrivati.. .« »Kaj hočeš s tem reči?« »Ako so hoteli urediti p^vo skr'v*liŠ?e, te^o da bi se bili — vsai jaz tako m'slm — zanesli zgolj na dokaj otroško ukano na hodniku. Den.va, da bi bilo moči iz tega prostora še kam priti ...« Dai'sy je gledala okrog sebe k^kor b' iskala. Tam je stala velikanska s'ara hrastova postaja s svojimi brokatnimi zastori dva težk^ stola in mizi iz celega. Stene so bile enako opažene kakor ho'.-nik. »Kam pa naj bi vod;la pot7« je vprašal n »Zamisli si be>g: zlezel je skozi okno in pustil riuho na križu.« »Saj to je tisto! Pustil ja rjuho na križu — zasledovalci so seveda menili, da je ušel skozi okno, in Nemški letalec nekje v Afriki med domačini so jo kakopak ubrali za njim. Ni čudo, da je odnesel pete! Ako hočeš res skrivaj spraviti kakšno stvar iz hiše, moraš razločno zaznamovati pot, ki jo je ubrala, v resnici jo pa skriješ na varnem kraju v sami hiši. Prepričan sem. da je bil kralj Karel tu nekje skrit in je šele potem odšel svojo not, ko so zasledovalci izginili.« »Kako, ko so bili pretaknili vse kotičke?« »Mar meniš, da so se l^udie. ki so imeli s čim zgraditi to velikansko poslopje, zadovoljili z eno s&mo tajno sobo?« Stopal je ob steni in trkal po opažu. Daisy se je zasmejala. »Bili oreve? detektivskih romanov si bral in preveč rustolovsk^h filmov si clpdal Vre to se ie godilo v minulih dneh k' so b:!i vendar tako preprosti Bog"ekai si torej ne ;.mo§ obetati.« »To ie oač tvoip napačno mnen je « ie vzkTknil. »Preprosti stari časi so bili polni strašnih resničnosti. Zarot, naklenov. ropov in zaskokov! Takrat je bilo človekovo življenje mnogokrat odvisno od tega, ali se je mogel varno skriti. Kaj nisi opazila, da je strop tu vsaj za pol metra nižii kakor na hodniku?« »Ne « ie priznala, odprla staro oken-k^ k-ilo in ogledala vc-n. »Stroha so1asniia dobite na oblastveno dovolje ni krojni šoli Gospoda sprejmem na stanovanje ln hrano. Sv. Jakoba trg 8. 5492-23 Prazne prostore za čisto obrt z Industrijskim tokom, se odda, Smartluska c. 10. 5507-23 Sobo dleto, z dvema posteljama, oddam gospodoma z dobro domačo hrano po zmerni ceni. Naslov v vseh posl. Jutra. 5506 23 Kabinet oddam preprosti gospodični (najraje šivilji) Tržadka 17-3. 5527-23 Sobe išče Majhno opremljeno sobo v bližini Tržaške ceste iščem za takoj, najraje s 15. marcem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren stanovalec«. 5497-23a Stanovanje Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni profesorski kandidatje stro kovnjaki. — Novinarski dom. Gosposka 12: uradne ure oa 10. do 12. "St Sobo lepo zračno, oddam v bližini obrtne šole. Naslov v vseh posl. Jutra. 5499-23 Sostanovalca s hrano sprejmem takoj v bližini Drame. Naslov v vseh posl. Jutra. 5508-23 Hiša — eno- stanovanjska s tremi sobami ln priti-klinami, podkletena, pred 10 leti zgrajena, e cca 200 kv. m vrta, tik državne ceste pri Brežl c ah, naprodaj za cenc din 60.000. Vprašati na naslov: Anton Vidovič, Sv. Peter v Sav. dolini. 5083-2C 1000 din nagrade dobi oseba, ki mi pre skrbi štlrisobno komfortno stanovanje v bližini sodišča, f>o možnosti za takojšnjo vselitev. Ponudbe r.a ogl. oda.'. Jutra pod »Mirna • stranka<. 5311-21a potnika Zanesljive poverjenike za LJubljano, Maribor, Celje in ds-jge večje kraje Dravske banovine sprejme zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra 2. 3292-5 Pohištvo Postelja z mrežo ln kompletna kuhinja vse skoraj novo, napro-dal. Naslov v vseh posl. Jutra._5482-12 Krasna jedilnica nova Biedermeyer, češnja. naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jedilnica<. 5539-12 • R E A11 T E TA« posestna posredovalnica v Ljubljani je samo • PREŠERNOVI ULICI 54 HasF"4! glavne poŠte Telefon 44-20 STARO ZOPET novo! s pomočjo regeneratorja »sistema Schiegel« »Tehnovum« Zagreb, Gorjanska 6. Pri nas že več kot 300 aparatov v obratu! BI Boljše brije in dalje traja • • • Stavbišče 850 kv. m prodam za din 25.000. Slovša Ivan, splošno mizarstvo, Dol-nice p. Št. Vid nad Ljubljano. 5459-20 Proda se ▼ prometnem kraju na Dolenjskem tik železniške postaje enonad-stropna hiša z velikim zidanim gospodarskim poslopjem ter več hektarov sveta. Hiša pripravna za trgovino ali kakršnokoli obrt, gospodarsko poslopje pa za manjšo industrijo. Na željo se prodasta še dve hiši v neposredni bližini prve. Natančnejši podatki v vseh posl. Jutra 5512-20 Krasna parcela ▼ severnem delu mesta naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vogalna« 5530-20 Izgubljeno Izgubil se je prstan v beli kovini z modrim kamnom ln sicer od glavne pošte do flavnega kolodvora. V amen Je vrezan rodbinski grb z napisom »Ego pro eos*. Prstan Je drag osebni spomin, za to naj ga najditelj pro ti lepi nagradi odda v V opl. odd. Jutra. 5519-28 Nagrado din 150 d&m onemu, ki ml preskrbi enosobno stanovanje, tudi na periferiji. Ponudbe pod »Državni uslužbenec« na ogl. odd. Jutra. 5517-21» Službo dobi Uradnico vešče knjigovodstva, slovenske, srbohrvaške ln nemške korespondence. Išče večje podjetje proti takojšnji namestitvi. Uradnice s prakso imajo prednost. Ponudbe poslati pod »Stalna služba« na ogl. odd. Jutra 5426 1 Vzgojiteljica resna, srednjih let, ki Je dovršila tečaj za nego dece, po možnosti z znanjem nemškega ln francoskega Jezika se sprejme k dvema deklicama 9 in 17 let. Ponudbe s sliko in referencami pod šifro »2 de vojčice 1434« na Propa gando, Beograd, pošt. pret 409. 5467-1 Slaščičarski pomočnik lzvežban, se proti dobri plači takoj sprejme. — Ponudbe pod »Slaščičarski pomočnik« na ogl. odd'. Jutra. 5487-1 Frizerko samostojno moč, sprejme takoj 6«ilon S vab. Novi trg 2_5496-1 Posredovalnica OGRINC Aleksandrova c. 7-II oddaja službe kuharicam, služkinjam. natakaricam ln začetnicam. Za odgovor znamko za 2 dinarja. 6513-1 Gospodinjska pomočnica zanesljiva, vajena Kuhinjskih in vseh drugih domačih del, dobi stalno namestitev v uradniški družini blizu LJubljane. Ponudbe naj se vpošlje-jo na ogl. oda. Jutra v Ljubljani pod značko »Dobra gospodinja«. 5493-1 Urarskega pomočnika za takoj Išče A. Janko, urar, Maribor. Tedenska plača a in 400 do 600. 5526-1 Cevljaakega pomočnika takoj anjnum. Motorni, Mir j« 4. 5518-1 Službe išče Mizarski pomočnik išče mesto ▼ boljši delavnici. Ponudbe poslati pod »Dober delavec« na ogl. odtL Jutra. _MBM Gozdni manipulant strokovnjak v gozdni produkciji poeebpo r izdelavi drv ln oglja, trgovsko naobražen, išče službo za takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ca-neUo«. 5489 2 Dekle Z dolgoletlim spričevalom, vešče vseh gospodinjskih del ln tudi malo kuhe žeU v Ljubljani s 1. aprilom pre-menltl službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pridno ln pošteno dekle« 5405 2 Mlad krojaški pomočnik išče zaposlitve v Ljubljani ali kjerkoli na deželi. Naslov v vseh posl. Jutra. 5520-2 Vajene« (ke) Vajenca z predpisano Mtako t obraz bo sprejme trgovina triwmlne v LJubljani. Ponudbe za oglasni odd. Jutra pod »2elenx 5914-44 Razno Od Vab Je odvisno, da imate obleko vedno kot novo aato jo pustite redne cemlčno čistiti ai> barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip «-« Pralaica - evctiolikaloict Otomane v veliki izbiri kupite ugodno pri R. RADO V AN tepetnik Mestni trg IS. mmmmmmmmmmmmmmmmimmmm* NAPRODAJ JE dolgo let obstoječa dobra uvedena tekstilna tvorni ca z industrijskimi in stanovanjskimi zgradbami (Industr. koloeek.). Tvor-nica je v polnem pogonu v večjem mestu Hrvatske banovine. Potrebno je 4,000.000.— din. — Ponudbe na Publicitas d. MMMM»MM»MMH»»M»MM MOŠKI Gospodična perfektna nemškega Jezika, brez dialekta, dobi mesto k dvema otrokoma takoj. Ponudbe z zahtevki na Josef Bal zsek, Novi Sad, Jovana Subollča 7a. 5515-1 PRI ŽIVČNI SLABOSTI poskusit* OKasazfo^ DELI NI BIOCRAD - KNEZ M I M AJ l O VA 1 CfL ra«. po* S.H tM^m* JPUU ODEJE SEVER RUDOLF Marijin trg 2. Žrtev nesreče na ljubljanskem kolodvora Trgovec Alojzij Gorenc je v bolnišnici izdihnil Krško, 12. marca Pretekli Četrtek je >Jutro< beležilo med ljubljanskimi novicami, da se je prejšnji dan mudil v Ljubljani g. Alojzij Goienc od Sv. Duha nad Leskovcem in da je po Praznik šoštanjske&a meščana Šoštanj, 9. marca. V zdravju in čilosti je te dni dočakal 70-letnico ugledni šoštanjski meščan g. Franc Schwarz Njegovega jubileja se z spoštovanjem spominjajo mnogi šoštanjski prijatelji, rojaki in znanci, raztreseni po svetu. G. Schwarz je krepka šoštanjska korenina. Zrasel je iz pokol enj a, ki je oblikovalo in usmerjalo pred- in medvojno življenje Šoštanja. Kot zaveden Slovenec je živahno posegal v takratno javno življenje in živel sredi vročih narodnih bojev, ki so razgibali vso šaleško dolino in imeli odmev po vsem Štajerskem. Bil je ožji sodelavec Mihe in Josipa Vošnjalca, Frana Rajšterja •s ■ ;-•->>.» Mestni pogrebni zavod wr Občina ujuDijanu V Dotrpel je naS ljubljeni mož, oče, stari oče, tast in svak, gospod Krušič Frane žel. nslužbcnec v pokoju t. m., po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne marca 1941, ob 3. uri popoldne, z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. marca 1941. Žalujoče rodb ne: KRUŠIČ—ALBREHT in ostalo sorodstvo. in notarja Kačiča, znanih slovenskih narodnih buditeljev. V najtežjih letih je bil večkrat občinski odbornik, izvoljen na narodni listi, in član drugih korporacij. Prezreti tudi ne smemo zaslug, ki jih ima g. Schwarz — bolj je znan pod domačim imenom Čepelnik — pri ustanavljanju meščanske šole. V tem času, bilo je leta 1922., je kot občinski odbornik in član krajevnega šolskega sveta pomagal ustanoviti šolo. Ker nova šola še ni imela svoje strehe, ji je dal prostore v s\'oji hiši. Veliko je še koristnih del, ki jih je opravil v korist kraju in ljudem, V zapisnikih raznih sej je kajkrat zabeleženo njegovo ime, ko je za-stan'ljal svojo besedo, kjer in kadar je bilo treba. V zasebnem življenju je g Schwarz prijeten družabnik in ljubeč oče petim, ie odraslim in preskrbljenim otrokom. Tudi danes, ko se je v Šoštanju marsikaj spremenilo, je ostal g. Schwarz zvest svoji narodni zavednosti. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi, želeč mu še mnogo zdravih in zadovoljnih let! usodnem naključju postal žrtev nesreče. Alojz Gorenc je bil posetnik, trgovec in gostilničar, star blizu 76 let. Ko je v Ljubljani postoril vse opravke, je hitel na vlak. Kljub visokim letom je bil možak še prav čil in krepak. Na kolodvor pa je prišel prepozno. Vlak se je že premikal. Vendar ga je Alojzij Gorenc hotel ujeti. Povzpel se je na stopnico vagona, pri čemer pa mu je spodrsnilo in Gorenc se je zn š?l pod kolesi, ki so mu na obeh nogr.h odrezale prste. Poškodba je bila zelo huda, Gorenc je močno krvavel. Brž so bili poklicani na pomoč ljubljanski reševalci, ki so rrr.ie^c. prepeljal; v bolnišnico. Tu je bila takoj izvršena operacija in zdravniki so izkazovali ranjencu vso potrebno n;-go. Mlajš5 *3ovek bi poškodbe najbrž prebolel, seveda pa bi ostal vse žive dnj pohabljen. Todi priletnemu Gorencu so bJe prizadete rane smrtonosne, štiri dn: se je mučil v ljubljanski bolnišnici, v ponedeljek pa ga je smrt rešila trpljenja. Novica o smrti Alojzija Gorenca je vzbudila v naših krajih obžalovanje. Pokojnik je bil dobro znan, vse življenje Je bil narodno zaveden mož, vnet čitatelj naprednega tiska. Svojci so oskrbeti prevoz v domači kraj, kjer so pokojnika ob lepi udeležbi številnih prijateljev in znancev položili k večnemu počitku. Na1 mu bo ohranjen lep spomin, žalujoči družini pa izrekamo odkritosrčno sež ilje! 11 13 mmmmm HB1 m* aPat X PREMOG DRVA — nudi Poiačiii? BOHORIČEVA C reiefoD t*Ofitn'žl>a tiic/niim, Strojno podjetje Ing. Borštnar Ljubljana, Sv. Jerneja štev. 18 IZDELUJE VODNE TURBINE žage - mline - trans-misije - dvigala itd. Ljutomerski gasilci bodo proslavili 70 letnico Ljutomer, v marcu Nedavno Je imela domača gasilska četa svoj 70. redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik Kuharič. Po navdušenem vzkliku naši kraljevski hiši se je predsednik zahvalil vsem podpornikom in darovalcem v preteklem letu ter se spomnil tudi treh umrlih članov. Po splošnem poročilu o delovanju gasilske čete v minulem letu je predsednik opozoril na delo, kj čaka četo v letošnjem letu zaradi proslave njenega častnega jubileja, 701etnice obstoja. Gasilska četa je bila ustanovljena leta 1871 in je ena najstarejših čet v naši državi. Svoj jubilej namerava četa obhajati 6. julija na sveč-.n način. Zaradi tega je treba organi~acijo že sedaj vsestransko izpopolniti, pritegniti bo treba več novih članov. orean:z rsti sa-marijanski odsek in pomnožiti vrsts naših naraščajnikov. Iz poročila tajnika Franca Kikca je razvidno, da ima četa 44 izvršujočih članov in 16 naraščajnikov. To število pa se bo hitro pomnožilo, ker se ie že na občnem zboru prijavilo 10 novih agilnih članov. Poveljnik Joško Rus je v daljšem izčrpnem poročilu z veseljem kon^tatiral. da v minulem letu v mestu samem nismo imeli požara, pač pa je gasilska četa vcč':rat pomagala pri gašenju požarov v oko!:ci. Vaj in strokovnih predavanj je imela četa več kakor običajno. Zanimivo je b:lo njegovo predavanje o ravnanju z gasilskimi cevmi, ki jih danes zaradi v:s^ko ~<-rh cevi pa na uspešno gasilsko de"o .=pi"h misliti ne moremo. Namesto odro r.eza orodjarja le poveljnik poročal, da je gasilsko orodje v dobrem stanju Ln spodobno za takojšnjo pomoč. Blagajnik Mirko Rajh je poročal, da je imela četa 28.400 din dohodkov ln 23 308 din izdatkov. Vrednost ea^ilskega orodja 7. domom vred znaša 500.000 d n del rovi gasilske čete pa 140.000 din. Treba bo še mnogo del?, in truda, da pri današnjih razmerah četa ta dolg poravna. Vsa poročila so bila brez debate sprejeta. Po izvolitvi delegatov za skupščino gasilske župe si je četa ustanovila pevski odsek, ki bo sodeloval na jubilejni slavnosti. -^SEMtfRAJTE V „JUTRU"! f Električna zadruga za Sp. In Zg. Sičko v Spodnji šiški v likvidaciji, naznanja žalostno vest, da »e dotrpel njen požrtvovalni član likvidacijskega odbora, gospod Ivan Splifra! dav. upravitelj v pokoju Pokojnika spremimo v četrtek. 13 marca ob pol 16. uri iz Zal, kapele sv. Janeza, k večnemu počitku. Ljubljana, 12. marca 1941. LIKVIDATORJI Zahvala Vsem. ki so z nama sočustvovali ob težkih dneh, ko je ugasnila življenjska lučka najinega sinčka l t Vinka vsem, ki so s pomladnim cvetjem zasuli njegovo majceno krsto in ga spremili na njegovi poslednji poti, najina srčna zahvala! V Ljubljani, 12. marca 1941. Urejuje Davorin Stavljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. fcoi tiskarnarja Fran Jeran. — Za mseratni det Je odgovoren Aloja Novak. — Vsi v Ljubljani.