ilSilffBONDEl Najstarejši (loyenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEl The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^OCVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). SEPTEMBER 22, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 221 % MARSHALL IZBRAN ZA Jhkovnega komandanta ' VSEH ANCLO-AMERISKIH SIL ^^Hkanec bo vodil vse oborožene sile obeh narodov sirom sveta Churchill ne vidi zgodnjega konca vojne Ha , ^^ingtona se javlja, da . '"edsednik Roosevelt in premier Churchill zedini- postane general ^"^hall, sedanji šef it* *tt( !%ni generalnega štaba, Ila, kh in vseh amenš- ®®kih oboroženih sil ^iija ^J*)' morju in v zra-® frontah sirom sve-i(ot Se« j® bil tozadev-. ker Angleži ni- zemlju. grobova ' Uri žnidaršic jgreb se bo vršil v petek ob 8:45 ! uri zjutraj, skupno z pogrebom ! Franka Pečjaka, iz pogrebnega I zavoda Jos. Žele in sinovi, 458 Hv""' včeraj popoldne se,E. 152 St., v cerkev sv. Marije X delu v to- j^^iidaršič, poznan let^°zani. Pokojni ie bili^^^? spomin, preostalim pa na t, '■W. ____, g« c^Sol,-^I in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojnikoma ohranjen ' ^'^a iz vasi Nad-,®® sožalje! ^ Lože. %' je bil v tre v Ameriki se I Zadni; Agne; ja tri leta je s, rojeno Kle- »ir, ^ vasi Grceriveč Notranjsko. Druži-^ (^0% na 1407 Clear- #is:' P^oge, smaho Al-it "^'kov ' '^^tranca in več FiSr, WAR LOAN Napoveduje absolutno zavezniško nadvlado v zraku v prihodnjem letu. Obeta drujgo fronto. Včeraj je imel premijer Winston Churchill po povratku iz Severne Amerike dolg govor pred parlamentom, v katerem j S razmotrival razvoj vojnih operacij in razplet političnih odno-šajev med tremi velikimi čfani-cami Zedinjenih narodov. Izrazil je nado, da se bosta on in predsednik Roosevelt še v tem letu sestala z Josipom Stalinom. Mrzel curek je spustil na nade tistih, ki so napovedovali konec vojne v Evropi pred koncem tega leta. Druga fronta pride Churchill je rekel, da "čas prihaja" za masno invazijo E-vrope na drugi fronti, toda kdaj se bo to zgodilo, ni dal nikake-ga namiga, obenem pa je izrazil prepričanje, da bodo inieli zavezniki prihodnje leto obsolutno zračno kontrolo nad vso Evropo. Z ozirom na konferenco v Quebecu je premijer rekel, da je naredila vse korake za "tesno spojen program sodelovanja med Sovjetsko unijo, Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami." NACIJI PRED BE-GOM, POŽIGA- u Francozi so zavzeli polovico Korzike. Invazija Dode-kaneških otokov potrjena FEDERACIJA NARODNIH DOMOV Zastopniki vseh narodnih domov v državi Ohio so vabljeni na sejo, ki jo sklicuje Federacija jugoslovanskih narodnih domov, za v petek 24. septembra ob 8:30 uri zvečer v Slovenskem narodnem 'domu na St. Clair Ave. Na dnevnem redu bodo važne stvari, za vse domove. Nujno je potrebna navzočnost zastopnikov vseh domov. Btari domovini pa iti društva Mac- \.. I", ojnega druš- c" ^ARinelC ^ našli mrtve-i.Sa , ohna Marinelca, ^tanujočega na je I3JJ Ave. Dne 31. av- ^^Paden in prete- Noga italijanskega škornja je že "odrezana" ORVIfT^ (VITE R BO ASCOU Yugoslavia TllRAMO ® ApUii.* @ROME iiiiiiiittOSINONE O ' ARPIMO J Zadnja poročila United Press agencije javljajo, da Nemci po-žigajo mesto Neapelj severno od Salerne, pripravljajoč se na beg proti severu. Amerikanci na Sardiniji Francoske sile, podprte od ge-rilcev in Italijanov, so do sedaj okupirale več kot polovico otoka Korzike, in v istem času so ameriške čete zasedle otok Sardinijo, s katere so Italijani pregnali nacije. Neapelj v plamenih Vesti direktno s fronte pravijo, da je Neapelj v plamenih in da je z otoka Procida v neapeljskem zalivu, ki je v rokah zavezniških sil, viden en sam o-gromen oblak dimu nad mestom. Begunci, ki so pribežali preko zavezniških linij, poročajo, da so Nemci spremenili Neapelj v mesto groze in da pobijajo civiliste na levo in desno. V mestu so se tudi pojavile kužne bolezni kot posledica brezotoimega u-ničenja. Zavezniški letalci vztrajno Dombardirajo vse dohode in izhode iz mesta in so paralizirali vse nacijske komunikacije. Zavezniška ofenziva Čete ameriške pete armade prodirajo proti Neaplju preko planote na jugli, medtem ko so Angleži udarili na stran in skušajo pripraviti teren za napad na mesto od zadaj. Včeraj je bila v Londonu u-radno potrjena zavezniška okupacija treh dodekaneških otokov v Egejskem morju, o kateri se je poročalo že pred dnevi. V zavezniških rokah se nahajajo otoki Leros, Cos in Samios, kar pomeni veliko prednost za zaveznike, ako podvzamejo invazijo Balkana. OUBROV.N!.K> ................lllii' FOG$ o IlilitlAPLES O ^7-letnega mla- 152 odpeljano v OTARAHTU .;\V:^:.:: eWSAN0h':;:f,4// ^ je se ugo- Pretep vzrok smr- Sopro- COKFO ll|pim_ Naši fantje-vojaki Cpl. Eddie Trebeč, sin Mrs. Agnes Trebeč, 1008 E. 71 St., je pričel domov na dopust za osem dni, iž Los Angeles, Calif. Pri vojakih se nahaja od 21. januarja, t. 1. in je bil povišan v kor-porala pred dvema tednoma. — Njegov naslov je: T/5 Ed Trebeč, Co. D., 694 QM. Bn., A.P.O. 181, C/o Postmaster Los Angeles, Calif. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. V aprilu, t. 1. je pristopila k ženskemu mornariškemu oddelku brhka S tetania Kras, hčerka družine Mr. in Mrs. Kras, ki je svoječasno živela na 14700 Wes-tropp Ave., a sedaj pa se že nad leto dni nahaja na farmi v Geneva, O. Pred enim mesecem je dovršila svojo treningo za Storekeeper 3/c. Sedaj je nameščena v Clinton, Okla., ter piše, da se ji delo zelo dopade in da je-vesela, da more tudi ona prispevati ^k hitrejši zmagi. Pr^d nedavnim je bila za par dni doma na dopustu, ker pa ji je bilo nemogoče obiskati vseh prijateljic in znancev, pozdravlja vse člane nekdanje Samo-stojn«^ Zarje, katere je: tudi ona bila članica, posebno pa pozdravlja Mr. in Mrs. Ivanusch ter Mr. Steblaja. Rusi hrumijo dalje! Kozaški konji se napajajo v Dnjepru in ofenziva Rdeče vojske dere vsepovsod naprej: prednje straže 18 milj od Smo Ijenska, 25 milj od Kijeva in pred vrati Melitopola. Titanska ofenziva Rdeče voj-, kar pomeni, da je usoda Nemške dere z rastočo silo naprej in | cev na Krimu zapečetena, ako podi Nemce z nevzdržno naglico I se brez odlašanja ne umakne-nazaj proti poljskim črtam, s katerih je Adolf Hitler začel invazijo Sovjetske unije. , Kakor poroča Associated Pi-ess iz Londona danes zjutraj, se jfe včeraj sesula zadnja nemška obramba pred Dnjeprom, ko je Rdeča vojska prekoračila reko Desno in se vrgla proti Smoljensku in Kijevu. Nevzdržen val ruske sile RABA PAPIRJA ZA ČASOPISE REDUCIRANA FOBLVICTORY 3 Buy An Extra 5100 War Bond During 3RD WAR LOAN Zadnja poročila iz Moskve javljajo, da so sovjetske čete samo še 18 .milj od Smoljenska in samo 25 milj od Kijeva, pre-stolice Ukrajine. ruski topovi včeraj obstreljevali Melitopol iz razdalje treh milj. JO. Rdeča vojska je obenem prišla tako blizu Dnjepra, da so kozaške prednje straže ponoči prodirale nacijske linije in napajale konje v reki. Nemci povsod beže Vesti iz Moskve javljajo, da so Rusi včeraj izvojevali nove zmage na vseh sektorjih dolge fronte. Vsa znamenja kažejo, da je zelo dvomljivo, da-li se bodo Nemci mogli ustaviti ob Dnjepru. Vtis obstoji, da bodo Nemci še pred prihodom zime pometeni z Na južnem koncu fronte so sovjetske zemlje in vrženi nazaj na postojanke, s katerih so začeli invazijo Rusije. Izjava društva "Blejsko jezero" Iz Washingtona se poroča, da je vojni produkcijski odbor odredil, da se raba papirja, ki se j skega Narodnega Sveta, katere- Cleveland, Ohio. — Člani društva "Blejska jezero!', štev... 21, SDD, zbrani na redni mesečni seji z dne 19. septembra 1943 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., v Clevelandu, O., odločno obsojamo nedostojno pisanje in neosnovane napade na našega odličnega pisatelja g. Louis Adamiča, kot častnega predsednika Ameriškega Sloven rabi za tiskanje časopisov, reducira za 5 procentov. Obenem je bilo rečeno, da se bodo prihodnje leto uvedle se bolj drastične redukcije. MRS. ROOSEVELT SE VRAČA PROTI DOMU HONOLULU. — Snoči je dospela sehikaj Mrs. Eleanor Roosevelt, ki se po obisku Nove Zelandije in Avstralije vrača domov. VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV ga napada tukajšnji lokalni dnevnik. Ameriška Domovina in njeni dopisniki. ' Članstvo tega društva smatra, da vrši ta odlični naš rojak Louis Adamič veliko in pošteno ter nesebično delo za rešitev našega slovenskega naroda v domovini iz sužnjosti nacifaši-stične krutosti, tako da zasluži naše odkritosrčno in javno priznanje ter vso našo podporo, ki mu jo moremo dati. V tem resnem trenotku, ko se gre za usodo našega\skupnega j naroda, ko se gre ravno tako ! za usddo še naše Primorske, j Štajerske in Koroške, je med ; nami potrebna sloga in strpnost. I Ne bi bilo zaželjivo, da bi na račun nekaj zagriznjencev in re- strani in sodelujemo, ker vemo, da zna, oziroma je že izvršil veliko, in zna izvršiti več kot vsi ameriški Slovenci skupaj. Torej bodimo strpni v tej resni uri našega krvavečega naroda v domovini, in imejmo zaupanje v borce tam, da si bodo sami tudi uredili svojo domovino po želji naroda. Končno naj bo sklenjeno na tej seji, da se pošlje ta izjava za X objavo v naše glasilo "Glas", kot tudi v tukajšnji lo-(kalni list "Enakopravnost", ker smatramo, da je SDZ, kot naše društvo, sodelujoč pri SANSu, in želimo, da se take gonje proti odbornikom SANSa prenehajo- George P&nchur, preds. Mary Marn, tajnica Vinko Starman, blag. Raku v želodcu je pretekli mesec podlegel Andrew Zupančič, bivajoč v Royaltonu, 111. Star je bil 71 let in doma iz Višnje gore na Dolenjskem. kaj se je nahajal 40 let Lel„\,ed ameriškimi Slovenci, pusca 2eno m dve hceri. Bil je kot ameriški državlja- ni k osvoboditvi naše rojstne domovine, veliko f»omagamo. Apeliramo torej, da se tako pi-sarjenje preneha, in naj se raje piše za složno delo med nami. Dalje tudi priporočamo, da se član ABZ. KARTNA ZABAVA Kampanjski odbor za izvoli-1'tev Wm. J. Kennlcka za mestno I zbornico v 23. vardi priredi v AMERIKA POSEDA 14,-072 BOJNIH LADIJ Mornariški department Zedinjenih držav je te dni naznanil, da ameriška mornarica ni bila nikdar v zgodovini tako silna kot je danes. Mornarica poseda skupno 14,072 ladij, od katerih je 613 bojnih ladij, ter 18,269 letal. KOLIKO STE POSODILI? pred še- M k.. 665 E. ill bas j® tudi smrt Odru ®e(Jaj leji na mrt? " "-"inski oče Fr. Milwaukee, p.. -1 pri New železnici. Po- petek večer kartno zabavo v pri-1 zidku Slovenskega narodnega i nje idej, katere je sprejel Vse-ameriški slovenski kongres 5. in 6. decembra m. 1 ..... ■YR«U« Zgornji zemljevid predstavlja spodnji del italijanskega "škornja," kjer so se tekom zadnjih dni vršili ljuti boji za posest Salerna na zapadni obali italijanske celi- ^ kupite, po-i dom na 951 E. 69 St., gostUniš- ne, tik pod Neapljem. Glasom zadnjih vesti so Nemci iz- ^ hitrejši zmagi, obe-1 ko obrt pa na 5705 St. Clair gubili nado, da jim bo mogoče vzdrzati v Neaplju, potem , pa sebi koristite. Bondi so Ave. Pokojnica tudi zapušča ko jih je anglo-ameriška armada vrgla iz Salerna, zato I posojilo vladi, katera vam jam- vnuTta Johna Russa, ki se nasedaj mesto požigajo in se pripravljajo na beg. , Iči njih vrednost. doma na St. Clair Ave. Z vsakim dnem se krajša doba tretje kampanje za vojno DODATNO POROČILO posojilo. Da se doseže kvoto, je | Glede poročila pokojne Fran-potrebno, da se sleherni odzove, i ces Hegler se dodatno poroča, in kupi vojni bond. Ti bondi so i da je bila pokojnica doma iz v resnici prihranki, kajti ob ča-! vasi Raplevo, fara Struge. Nje-su jih boste lahko menjali in'na hči Josephine, preje Russ, tudi dobili obresti. Torej z vsa-1 sedaj poročena Kosič, ima svoj Mestna zbornica Clevelandska mestna zbornica je v ponedeljek odobrila ordi-nanco, da se delavce 14 klasifikacij, ki delajo za mesto, v bodoče plača od ure. Ti delavci so dosedaj dobivali letno plačo. Zupan Lausche je tozadevno ordi-nanco vetiral, ampak zbornica je šla preko njegove glave na haja pri mornarici. Dalje tudi soglaš^o in odo- strani unijskih vodi bravamo vse dosedaj izvršeno; . delo, katerega vršijo naši neu-j ' _ morni delavci izvršnega odbora | so-DNEVNICA SMRTI pri SANSu. ^ Smatramo, da napadi na pi-1 Ob 30-dnevnici smrti se bo v satelja Louis Adamiča, so ne-1 četrtek, ob 7. uri zjutraj brala pošteni in neupravičeni, ter že- [ zadušnica za pokojnega Joseph limo da mu ameriški Slovenci, I Dolenc, v cerkvi sv. Vida. So-vsi kot eden, ne oziraje se najrodniki in prijatelji so vabljeni naše prepričanje, stojimo ob j da se opravila udeležijo. *in! bondi so batine za barbarskega sovražnika! APRANZ ENAKOPRAVNOST 22. septembra, 15« STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 22. % M C M A' 1^ Q P R A V N o s T " vrat, naši razlogi za to niso niti osebni, niti ne tolilfo načelni kot pragmatični, to se pravi, da imajo svoj izvor v opazovanju dejanskega razvoja razmer v Jugoslaviji od časa njenega rojstva v letu 1918 pa do njenega razsula ob navalu nacijskih tolp. Jugoslavija najbrže ne bi bila paradiž tudi v sluča- Owned and Published b; , Sm AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 6T. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 luued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: _ __________ju, da bi bila po zadnji svetovni vojni dobila obliko fede- Por TTftif Year — (Za pol leta)_____________________;-------------- For S Months — (Za 3 mesece) — 3.50 2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: :(Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)------ Par Half Year — (Za pol leta)----- Por 8 Months — (Za 3 mesece)--- ......17.50 _ 4.00 ___2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countrlem: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske drtave): Par One Year — (Za celo leto)----- Por tialf Year ~ (Za pol leta) M«......—. ... .....$9.00 ___4.50 entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879._ rativne republike, namesto da je postala kraljevina. Ob navalu barbarskega sovražnika kot je nacijska Nemčija, bi se bila brez dvoma sesula, ne glede na njeno notranjo uredbo. Ampak slep bi moral biti tisti, ki bi ne videl, da je bila taka monarhija, kakršna je bila Jugoslavija tekom 22 let svojega obstoja, vir zla; da je ostrila razlike med posameznimi narodi v državi namesto da bi jih blažila, in da je bila v prvi vrsti odgovorna za sovraštva in bratomorni boj, ki je vzplamtel med posameznimi plastmi njenega prebivalstva po prihodu nacijskih in fašističnih okupatorjev. POMEN BORBE V JUGOSLAVIJI I. "Enakopravnost" se ni še nikoli qgrevala za cesarje, kralje in slične ostanke zastarelih vladnih oblik. Navzlic temu pa radi priznavamo, da je monarhija oziroma kraljevina, v kateri je kralj ali kakorkoli se že imenuje titu-larni nosilec državne suverenosti, zgolj simbol, vsa oblast pa je v rokah ljudstva in od njega svobodno izvoljenih zastopnikov, lahko v bistvu prav tako demokratična kot država, ki ima republikansko formo vlade. Republikanska forma vlade ni sama po sebi nobena garancija za svobodo in socialno blagostanje širokih ljudskih mas. Pri teh vprašanjih so odločilne važnosti gospodarski faktorji, politična zrelost ljudstva, splošna izobrazba in inteligenca med narodom, temperament in tradicije, ki tvorijo neločljiv sestavni del tega, kar se navadno imenuje narodni značaj. Da bo laže razumljivo, kaj imamo v mislih, naj podamo nekaj konkretnih primerov. Zedinjene države,„go federativna republika. Velika Britanija je ustavna monarhija, oziroma kraljevina. Ustavne kraljevine so bile do nacijske okupacije tudi Holandska, Belgija, Danska, Norveška. Na drugi strani imamo republike kot Argentina, Brazilija, Čile, Kuba; sploh vse centralno- in južno-ameiiške države so z ustav-no-legalnega sfeliffča republikanske. Na eni strani smo imeli poljsko republiko, na drugi republiko Češkoslovaško. Švedska je ustavna kraljevina, Švica je federativna republika. Mar nam zgolj označbe vladne forme ene ali . druge države kaj pove gkde civilnih in političnih svobod-ščin ter socialnega blagostanja njenega ljudstva? Anglija je navzlic dejstvu, di^ je kraljevina in da ima dedno aristokracijo, v jedru demokratična država, in angleško ljudstvo je prav tako svobodno kot ameriško. Ameriške države južno od Rio Grande so republike, ampak demokracije v njih je malo ali nič, politična svoboda tam je na papirju, v realnosti pa je ni; življenjske in socialne razmere v teh deželah so skoro brez izjeme zelo slabe. Poljska, dasiravno republika, ni poznala skoro nobene svobode, ljudstvo v nji je bilo zatirano, demokracija je bila tam prazen zvok. Na drugi strani pa so bile skandinavske države, vse ustavne monarhije, tiste ki so stale oziroma stoje na višku političnega, socialnega in gospodarskega napredka, in v isti razred spadata Švica in predvojna češkoslovaška republika. Poudarjamo torej; ne samo forma vlade, temveč predvsem gospodarske prilike, zrelost in inteligenca ljudstva in pa temperament, značaj, nekega naroda so v končni analizi odločilen faktor in merilo za svobodo in demokracijo, katero tak narod uživa. Razlika med monarhizmom in r4%)ublikanstvom je bila nekdaj aktualna in fundamentalna, in taka je bila tedaj tudi borba med njima, ker predstavljala je dvojo temeljno si nasprotujočih idej. Danes je monarhizem rs-likvija, monarhi, kjer so ostali, so na splošno brez moči, razlika med ustavno monarhijo in ustavno republiko je torej bolj akademska, kot dejanska. Kot smo rekli v začetku, se "Enakopravnost" ni nikoli ogrevala za kralje in cesarje. Zanje se ne ogreva se daj in se ne bo v bodoče. Ampak to nam ne brani, da bi na to vprašanje ne zrli objektivno in brez kcbi luske fronte. Vse to se mu je tudi posrečilo. Rusija se je jela po mnogih porazih prebujati; škandali na dvoru so dorasli svoj višek, zato je bilo treba prepeljati moč j obstanek. De-Anuncio je zasedel Reko, ko smo se tukaj krišpali radi Jugoslavije, ki je še na papirju ni bilo. Način urejevanja države nas je bolj zanimal nego zemlja sama, katere nam takrat nikdo še ni niti obljubil. Tisoče bojevnikov naše krvi je umiralo po vseh delih Evrope. Nemški uspeh v ruski revoluciji je ustvaril sebi mehko ozadje da poraz Nemčije ni bil popoln. — Zvijača Nemcev je zopet zmagala, toda to zmago Nemci niso naznanili svetu ampak so na tihem vršili svoj program. Evangelij Engelsa in Marksa je bilo treba razbobnati po svetu ter pripravljati ponovno slovanske maae na upor, kjerkoli so zaposljfene. Ali jim nismo šli na limanice? Ali se ne spominjamo koUko papirja smo porabili v ta hamen, med tem ko nismo videli ali nismo hoteli videti, kako se naš narod izseljuje, kako je zatiran ter suženjsko preganjan v slovenskem Primorju?! Preporod v Rusiji jfe prišel na tihem, skrivaj; bil je nekaterim čudež in uganka. Žal, da je med temi tudi nekaj naših "žurnali-stov", katerih poklic je bil vedeti bolje — ! Ruska čistka je tudi Nemce zadela v živo; izgubili so med njimi mnogo nemško usmerjenih ruskih simpati-čarjev, toda ta grozna "Čeka" ni mirovala. Vojaški izvedenci, inženirji in vsi hitlerjevi špijo-ni, kateri so našli tudi med nami Slovenci mnogo simpatije v celo našem "naprednem" časopisju, so izginjali. Propaganda Nemcev je bila tako popolna že pred drugo svetovno vojno, da rodov. Mnogo korupcijskih meddržavnih zvijač bo uničenih in zopet bo prišel čas, ko bo odmevala naša pesem ob večerih v tiho noč med vasicami. Doba sedanje vojne je prinesla našim ljudem v domovini trpke izkušnje in dobro bodo ljudje pomislili predno bodo sledili onim, ki so držali ljudsko mnenje nazaj. Kdo je naš prijatelj in kdo sovražnik bodo sodi-h ljudje sami. zdravnik je moral pobegniti. Izmed vseh goljufov in tatov, je najgrši oni, ki izrablja nesrečo ljudi za to, da si polni žepe, piše newburški dopisnik. "Zakaj pa jokas, "Dolar sem našel na ga bom dal očetu, m® nabila, če ga bom dal bom pa od očeta dobi • cesti' bo D "Hm, zakaj ga pa nesP zase 9" ]a." Vojna bo preokrenila smernice narodov in držav. Kaže se možnost, da pridemo prvič v zgodovini v zvezo z svetovnim trgom potom prenovljene Jugoslavije, kar bo dvignilo med nami gospodarsko stanje. Orijen-tacija našega šolstva bo pa doživela razmah, ki ga je težko predvidevati. Toda kruta in krvava so še pota do te dobe. Zato dajmo malo več delati. Sledimo onim, ki delajo med nami in ne več onim, ki ne delajo ter hočejo še naprej strašiti ljudi, češ ta je komunist —. Val ljudske misli bo šel preko takih lenuhov in zavajalcev in si našel svoja pota. Moč Berlina, Dunaja in Rima bo premagana. Laž in korupcija naj.o-stane tam doma. Mi Slovani si bomo na razvalinah in grobovih Evrope zgradili novi svet in Sicer tak kakoršen bo nam prijal. Uredili si bomo življenje tako, da bodo oni, ki delajo, uživali dobrine«sveta in ne oni, ki ne delajo. To si naj vsi taki kot je P. Ambrožič O. F. M. zapomnijo, kajti znašli se b&do enkrat osamljeni ali med onimi, katerim bodo ljudje obrnili hrbet. Zato bodimo jasni in hodimo po naši pravi poti k zmagi nad našimi vidniftii in nevidnimi sovražniki. Očitna dela naj govorijo kdo je z narodom in ne zavijanja. Samo toliko povem na to — da za vse vedeževanje (fortune telling) vseh veroizpovedi, da so pogrebni obredi in vojska le samo en velik "piknik" za njihove žepe, in da 'bodo dokler bodo ljudje imeli le žgance mesto možganov, na žalost in obupah j mi na ' nil njeg fice "I ■ "laž Neki učitelj je otrokom ljubezen m Ker bi me potem % liriig, kgni ka j, Požv živali. Nekega dne je izlet. Iznenada i; izgube svojcev, si ti parasiti j slišal Pepčka, ki je človeške družbe upajo metati zatulil. na polena med naše zaslužene borce. "Memento mori" je tudi blizu vas. F .... n. "Kaj pa je?" ga je je bila vsa Amerika poplavljena z poročili o grozotah Rusije n še danes ostaja mnenje, da je Malin največji kriminalec na vetu. Da, navzlic vsem tem zvijačam in navzlic vsem intri-7;am danes prinaša vojna resnico na dan, kakor ogenj, ki izči-ti jeklo. Zato je že tudi čas, da laš mali narod, ki ima tu v A-meriki vsaj malo zaslombe in upanja, da nismo še popolnoma ugonobljeni, dobi vsaj malo več Indokina je med naj-čudežnejšimi deželami Pepček si je obrisa s "Na oso sem sedel ■ • p se mi, da sem uboS" zmečkal."__ sta lončarjev, Cesta z'® takb naprej. Kakor vsa trol . ""f ^ni S# pasu ima tudi Han dovite vrtove. Sredi busdvimi grmi in Zdi se "1 Pfav V 11, 'a k Vsa resnica—ne le polovica Cleveland, Ohio. — Newbur- Indokiha je velika dežela tam ob koncu Kitajske. Dalje meji na Siam in nekoliko tudi na Angleško Indijo. Po tej deželi, ki je francoska kolonija, hlepi Siam, ki je pred časom začel vojno z Indokino. V Indokini sta divjana in kultura tesno druga tik druge. Tu lahko igraš po zajtrku tenis, potem pohitiš z avtom v pragozd, resnični pragozd z močvirji, zvermi in nepredirno goščavo, a zvečer greš v gledališče. Dežela ima velike avtomobilske ceste, ki držijo daleč v notranjost. Tja, kjer leži riževo polje zraven riževega polja. Riž, nič razen riža. Kakor daleč vidi oko, sama neizmerna polja z majhnimi prekopi. Riž mora biti stalno pod vodo in poljžko delo je strašno naporno. Samo mali žolti kuliji lahko vzdržijo te napore. Nad glavo žareče solnce in do Icolen v vodi. Dvanajst do štirinajst ur delajo in dobivajo začarani de^ majhno jezero'. bi živel v _ V0.-1 se polna luna zrcali _ . ^ žak vonj cvetja I&mor pogledaš, ' ggK (anamitska svetišča)-mestu med velikimi j mi hišami stoji pago°' J zera. Most drži tja nem mraku hodijo jijoli''- , po trumah v pagodo ra, ko se tudi Evrope^ ^ na cestah. Gredo i?""® v kavarne. Kavarne se ^ naj razlikujejo od niso zakajene kakor varne v Indokini SO ^ velike p»te m imajo prostore Belokož^i, Indokini, so sami cirji in uradniki v io daoj* žajih. Bili bi oJ če bi jim ne govori sto svetlikanje, ki mo na vsem svetu v Človek psu je Bvrop" ce malenkostne mezde. Ti kuliji so ški dopisnik piše, da je prva' Anamiti. Zilavost tega naroda transfuzija krvi bila dana pa-' je čudovita. Za obed dobivajo pežu Inoceniju VIII leta 1492. Ker ta pobožni dopisnik toliko dobrega ve o naših velikih bori- ogromne Rusije v izčrpanje doma in ne na fronti proti pravim sovražnikom. Revolucija v Rusiji in preobrat nam je vsem znan. Znan nam je mir, ki je bil podpisan v Brest - Litevsku. , , , T v . , , v ]■ I Tudi nam je predobro znan predsodkov v aktualnem slučaju, kakršen se nam nudi I i„ dvajsetletni mir. (liinGs v zv6zi z borbo, ki stiska ljudstva v Jugosldviji. sedaj pa poglejmo, kaj "Enakopravnost" nima n. pr. nobenih predsodkov proti smo delali dvajset let'po prvi mlademu jugoslovanskemu kralju Petru II. Od časa do svetovni vojni: Mar nismo tudi časa smo priobčili njegove radijske govore, namenjene ljudstvu v Jugoslaviji, in rekli bi, da ako jih je sani sestavil, da je pametnejši kot pa so razni ministri, bivši in sedanji, tvoreči ubežno vlado Jugoslavije v Londonu. Ako smo torej proti temu, da bi se-jugoslovanskemu Ijud-, stvu po končani vojni meninič tebinič obesila kraljevina državniki* mi, ki živimo v prosvetljeni A-meriki hodili po dvomljivih smernicah? Mar smo mi videli skozi spretno nastavljene niie-, že, ki so jih za nas zatirane Slo-ivane nastavili nemški filozofi in i nim narodom 'bimo in bomo peščico riža z ribjo omako. Spijo na tleh svojih ilovnatih koč. Evropcc, ki je obiskal to deželo, teljev za našo svobodo, kot o piše o kulijih: "Spominjam se Kristanu in bratu Rogeljnu, da'nekega kulija, ki me je nekoč sta oba komunista, obenem se tri ure vozil s svojo rikšo (vo-zaletava ob Adamiča, pisatelja, zičkoni za prepeljevanje ljudi) kateremu s svojo fakirsko hi- j in pri tem prehodil najmanj 30 navščino niti do gležnjev ne se-, kilometrov. Ko sem mu potem ^ že, nai saj pove svojim ovči-1 plačeval, je sopel in pot ruu je j Evropi, pa vendai cam golo resnico o transfuziji tekel v potokih po telesu. Toda' Evropi. | komaj je vtaknil zasluženi de-1 Indokina ima f Glede papeža Inocencija VIII nar v žep, je že planil k druge-' dežnih znamenit"® -r |;f čistega pojma o borbi za svoj | so v vseh knjigah "History of mu Evropeu in mu ponudil svo-' zamenitost je na Papacy", katere se dobi po vseh! jo službo." lmesto Angkor. ^ javnih knjižnicah v Ameriki, be-j ^ , , . . . ,: , : menito mesto, pi'^d " k'' \ re: Inocent VIII, izvoljen leta\/ """"Ko b-volov. »redi prag""*.# ropi živi. Obožuje zna le še iz A Evropci v Indokini ,,51 domačih krajih, . dje beli, kjer se slis' ga govoril v mia kjer ti ne strežel® ljudje, ki se suženjs Evropci imajo ta be, hiše s služabnik'- ^ J le. Delajo samo .g labko čitajo, uganjajo sport, ^o ^ K več za svoje delo krvi. Zato ne izgubljajmo vendar več svoje energije za nam nepotrebne propagande, kajti gre se sedaj za naš obstoj. Upravičeno lahko pričakujemo, da sodobno z drugimi narodi tudi Slovencem prihaja nova doba. Nemško gospodstvo, ki sega v stoletja, dobiva ravno sedaj smrtne udarce. Za nas pa je treba več strpnosti posebno Slovencem, ki smo šteli le 8 odst. prebivalstva v predvojni Jugo- 1484, umrl leta 1492. Poleg svo. b.voUkega usnja je j prebivalci i'i -- -- bivol edma doma-'^ P'J,/, tisfa še stoje. Nf jrf je proklamacije za strašno in-' kvizicije, ni, bil v srcu pokvarjen. Ko je ležal nekdaj težko bolan in ko niso njegovi krščanski ča žival teh krajev. Maihne vasi so tam iz bambusovih -koč. ' 1 I razpoloženje občutis^^ Glavno mesto je Hanoi. Je to' noči p a m j)o ten^^ sjiii' (. v zdravniki našli nikakih zdravil veliko moderno mesto, v kate- Angkoru m se več proti njegovi bolezni, so po- rega evropski četrti se človek tam mrtvaško zvali na pomoč nekega Židov- počuti čisto domačega. Široke, jo vse zgradbe. ' skega zdravnika, dočim je pa- senčnate ceste so tako čiste ka- je vse čisto tiho. pež v smrtnem boju trepetal. , kor v najmodernejših evropskih men je pragozda J® f Ta zdravnik ie vzel kri trem, mestih, Vile Evropcc v ob teh Temno in črno se v slaviji. V obziiu moii^mo imeti komaj doset let irtarim dečkom, cestah zro kakor majhni grado- svetišče pi'oti nebi'-našo lepo rojstno domovino, da i vbrizgal jo je v papeža, vsled vi na krasne vrtove, ki jih obda- je morda kužna je bila vedno na poti n^prijaz- česar je papež okreval, dočim jajo. Hnnoiake ceste imajo še i- pomorila vse ii'' , tGi' da vedno ra-' so dečki radi oslabelosti umrli, mena iz anamitske cesarske do- km a, drugi ljudje o rabili zaledja in' Tako se piše, pobožni dopis- be. Imenuje se Cesta svile, Ce teli več nasel'ti v nj T 1943 ENSEOPRSVNOSi! MLADA BREDA t y POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ WILL THig^HAPPEI^AGAlN? 3? t' ti i) \e^ 58? red'; 'of (Nadaljevanje) Vt' dejal Tomaž zunaj, 5„, ne greva. Povsod še (]f„ In res sta našla kxnil Tomaž je po- 1. " Mko za seboj v kot. Lu- , \pijače že dobro ^amljen. je vprašal nena- ,r^až. včasih," je odvrnil "Ti" • 1 . gtgj j dejal Tomaž in po-Požvežn^ Luko, "pa bi ji Ponij^o- bo napravilo v ' je vprašal Luka. In obrisih je šlo mimo fice^^ ^1'Pljenje sirote Je- "L 'j Poslušaj!" je dejal To- tati,'T ^9^čel skrivnostno šepe- fosnega jutra se proti Peči. In StV; tedi %tai v sem doli, plaha, W, 2 od trudnosti in stra-culico pod pazduho -> kroha, katerega je bi- je hitela drobna la prihranila pri večerji. Tam' doli sredi brega je dekletce ob-{ stalo, in naenkrat ji je postalo' silno težko, oditi s Peči. Domi-' slila se je Anžeta, domislila se| je Luke, domislila Anice, do-| mislila Marjanice. Spomnila se' je najljubših ji krav, grlice in' petelina, ki ji je znal skočiti na' rame, in so se potem zbrale kp-' koši okoli nje. Spomnila se je vsega in vsakovrstnega, ki se ji je bilo pripetilo tu gori. Kakor pozabljene so bile vse bridkosti, samo veselih in lepih ur se je domislila, še zadnje bolezni se je spomnila z nekako veselo-grenko zavestjo. Nenadoma pa] je stopila med to hrepenenje nazaj na Peč strašna slika te noči, in zopet je pohitela deklica, kakor da preži izza Peči doli na njo ono neznano iz noči. Doli ob žagi se je Jerica zopet ustavila. Čudno trudna je bila. Sedla je na hlod, in zopet so ji poromale misli na Peč.j Poromale so k Anžetu. Ko da se je prejšnji dan dogodilo," se je dornislila večera, ko je z Anže-tom izbirala krompir. Polglasno je govorila: "Anže, An- WASHINGTON, D. C.—One of the principal military objectives in the recent bombing of Rome viyis the marshalling yard, which is a large railway switch yard where trains are made up mid therefore of, great importance to the Axis war effort and for the movement of German troops. Italians are acting to prevent additional bombings by declaring the city, general aerial view of which is shown, as open and undefended._________:_:__ "SAtUBOS AMIGOS ' — OR WORDS TO THAT EFFECT You Women Who Suffer From Hot fushes CMILIY FEEU »g 38 to 52 Years of Age! • ienTvf^® so many women be-. Jer fS! of 88 and 52— feed bbJ?® hot gashes, weak, ao. . w the functional middle uliar to women- Ptak]iam's Vege-^STJipto^Pound to relieve such — Pinkham's ^ build up resist-1^ '^nUjst such distress. It also PALERMO, SICILY—Their faces bright with joy, friendly Sicilians' mob an army vehicle, Anxious to shake hands with some of the Yanks who freed their homeland from the' clutches of the Fascist xoe. Cheering, grateful crowds like this greeted our doughboys as they rolled through captured towns throughout Sicily. has what doctors call a stomachic tonic effect! Thousands upon thousands have reported benefits. Follow label directions. Pinkham's Compound is worth trying. >a E. Pinkham's VEGETABLE COMPOUND že, mene je strah!" In potem je zopet pomislila, kaj neki poreče jutri, ko ne bo Jerice nikjer. In kaj porečejo Luka, Anica in Marjanica? Z vso ljubeznijo je mislila na te osebe, in v oči so ji privrele solze. Zaslišala je korake po cesti. Plaho je odskočila v senco za deske, pridržala sapo in drgetala. Počasi so od,jeknile v bregu stopinje, in deklica je stopila zopet na cesto. Nekaj medle svetlobe je bledelo na nebu. Ali j« bila zapadla mesečina, ali zarja? Jerica je pogledala še enkrat gori proti Peči in še enkrat je it« % / i Why butter won't melt in Africa As EVERYBODY KNOWS, butter will melt unless you keep it cool. And the African desert isn't cool. Nevertheless, the Americans who are fighting there carry butter—and it doesn't melt. It doesn't melt because it's fortified with a fat which has a high melting point. The result is a butter which can be packed in a can, like beans or beef, won't melt, and will keep indefinitely. You might think our soldiers could get along without butter. They could. But—they don't have to! Butter is good for them—and Uncle Sam is seeing to it that American soldiers are the best-fed, best-equipped, best-cared-for soldiers in the world! Of course, it takes money to do that. So much money that, to help pay the bill, every one of us must loan every dollar we can to Uncle Sam through War Bonds. War Bonds are a swell investment; They pay ypu back $4 for every $3. Save part of every paycheck with U. S. War Bonds! BITl:--IHIWDOVOg« BfSTI thi IS BOOST YOUH iOMO BUYIIIBw3^THM09H TH£ MYROU SAVIM^S PLAN ^ advartbenaot is « contribution to America's all-out war eflfort bv Enakopravnost pomislila na vse drago, kar je zapustila gori. Dplgo, dolgo ni mogla odtrgati pogleda od Peči. Nenadoma pa se ji je zazdelo, da se je pojavila tam gori izza brega senca. Jerica je krik-. nila in bežala po cesti, bežala, gnana od strahu in brezsrčnosti žene, ki ji je bila svojčas — "mati" 1 Pa vrč prekipi, če je še tako velik! ... 30. Luka se prebudi. Luka se je v spanju .prevrgel in pri tem .podrl lestvo, ki je hrupoma padla po tleh. Tedaj se je Luka prebudil in se dvignil. Glava ga je bolela in mrazi-lo ga je. Polagoma se je tudi zavedel, da ne leži pod streho, temveč pod lopo na kupu ste-Ije. Zvezde na nebu so bledele, nekaj medle svetlobe je ležalo na nebu. "Požvečim ji," je zamrmral! in se domislil, daje po noči pili s Tomažem. V naslednjem hipu zopet ni mogel več popolnoma zbrati svojih misli in je omahnil utrujen in bolan na steljo. Toda zaspati ni mogel več. Vstal je in odkorakal proti vratom v hišo. Nic čudnega se mu ni zdelo, da so vrata samo priprta. In tako je zlezel Luka polagoma v temi v podstrešje ter legel. Kdo ve, kako dolgo je spal. Hipoma pa je začutil, da ga nekdo budi. Ob njem je stal Anže. "Kaj je?" je vprašal Luka in čutil, da ga glava še vedno boli. i In tudi mraz ga je stresal po , vseh udih. Skozi duplje pa je prijetno sijalo solnce. "Jerice ni!" je dejal Anže. "Jerice ni?" je skočil Luka kvišku, "kje je?'' j "Ne vem," je odgovoril deč-1 ko, "mislil sem, da veste vi!" I "Jaz? jaz?" je vprašal Luka.| "Jaz ne vem nič!" V hipu ga je videl planiti in vzrasti in nato onemoglo omahniti na posteljo. Pri tem je gibal starec z ustnicami, kakor da govori sam s seboj. "Kaj pravite, Luka?" je vpra-! šal fant. I Mož ni odgovoril nič. i "Jaz dem, spodila jo je po : noči, ali pa je dekle ušlo sa-[ m o!" Tudi sedaj ni Luka odgovoril ' Tedaj pa je minila pastirja potrpežljivost, prijel je starca za rame ter dejal: i "Veste kaj, če bom na vas ' čakal, bom moral dolgo čakati. Meni se mudi; grem za Jerico." Luka ga je glodal, kakor da ga ne razume. Niti prikimal ni. i Fant je zagodrnjal nekaj o tes- lu, ki ne govori in ne sliši, in šel. Luka pa je slonel še dolgo nemo zroč v i^to snier. Zdaj pa zdaj je prešla čez njegovo obličje rahla vznemirjenost. In te poteze so postajale polagoma vse izrazitejše, in končno je starec vstal teri odšel doli v kuhinjo. Srečal je Marjanico in jo vprašal: "Kje je Katra?" "Kaj ti bo Katra," je dejala, "če hočeš govoriti ž njo, moraš iti v trg ali pa počakaj do večera." "Zakaj ?" je dejal. "Ali ne veš, da imajo obravnavo pri sodni j i?" je dejala ona in nevoljna merila moža, češ, da se norca dela iž nje, dasi ve vsakdo, da je danes na vse zgodaj odšla Katra v vas in si dala napreči. Pa samo za se, Anica je morala iti peš. enl} on« million MY 1944 (EST.) dva so bili izven jarkov, jih je začela obstreljevati avstrijska artilerija. Vojna tehnika je bila pač dovršena; komur ni bilo dovolj ruma za navdušenje, temu je pomagalo še streljanje za petami. Švejka je potegnilo s seboj; v par trenotkih so pretekli korake, ki so jih ločili od ruskih zakopov, toda ti so bili prazni: razen mrtvecev in ranjencev, ležečih na dnu, tu ni bilo vojaka. Vse se je bilo umeknilo o pravem času. "Ne zadrževati se! Le dalje, dalje!" so spodbadali častniki. Vrste so prekoračile tudi ruske okope in šle v temo. A kmalu so se vračali, kajti Rusi so izginili v noči, kakor bi se bili udrli v zemljo. , Vojaki, ki so vlačili iz okopov mrtvece in ranjence ter jih izročali sanitejcem, pa so za bavljali: "Tristo —! To se pa že zjutraj na vse zgodaj zopet po ženemo za njimi. Zdaj se ne ustavimo prej, nego v Moskvi. Pravijo, da so Nemci že v Varšavi. Ako jim še mi damo po grbi vsak dan, kakor danes, bomo ž njimi hitro gotovi." "Hauptmana Sagnerja so odnesli sanitejci," je rekel nekdo; "baje ga je omračila granata." "Granata? Nikar ne čenčaj!" je dejal nekdo drug. "On ima pilule, po katerih precej omedli; ima jih od zdravnika. Jaz sem ga videl že trikrat na fronti, a nikoli ga ne spravimo dalje, nego do prvega gefechta; omedli in omedleva tako dolgo, da pride v špital v zaledju. Ja, ja, oficirji imajo to fajn, ker so znani z doktorji. Ti pa ne prideš domov, dokler ne prineseš na hilf-splatz svoje glave pod pazduho." A Marek, sklanjajoč se k Švejku, je dostavil: "Tudi jaz sem že slišal o teh pilulah. A nimam poguma, da bi sam sebi kaj prizadel. Končno me tukaj vendar res ubijejo." "Jutro je modrejše kot ve- čer," je rekel Švejk resno. "Mislim, da bi zdaj legli ... A tam spredaj, kaj ste videli?" "Ničesar," je zazdehal Marek, "le tri ruske kanone in par ma-šingeverov. Pustili smo jih tam, ker se nihče ni maral truditi ž njimi. Grozno, kako smo zdelani!" Privihal si je ovratnik in v! momentu zaspal: "Švejk pa je; nekaj časa pušil in ko ga je ne- j ki korporal pozval, naj gre stat' na stražo, je pobral puško, zlezel iz zakopa in jo ubral v smeri, ki mu jo je naznačil korporal. Po nekaj korakih je ob nekaj sunil in v zablesku pipe pogledal; pred njim je ležala odtrgana noga v visokem škornju s kosom črev in želodcem, ovitem okoli golenice. Vojaka, ki ga je zamenjal, je poslal spat in stopal dalje; kmalu je razločil topove, stoječe na polju, z ustji obrnjene v smeri, odkoder je prišel; ob strani sta stali dve strojni puški. "Glej no, Rusi imajo to na kolescih," se je čudil Švejk. "Pametno; jim vsaj ni treba vlačiti brhtih!" — Eno je privezal na jermen, drugo pa je vlekel kar z roko za zadek: "No, pa pojdimo! Hi, hot!" Kolesa so zaškripala in Švejk se je vračal —obstal je na straži, in ko ga je prišpl po eni uri zamenjat vojak, je zavlekel strojni puški prav do zakopa in blaženo pod^ njima zaspa,l. Ob prvem svitanju so okopi oživeli, šarži so budili speče; "Vergatterung! Vsak k svojemu oddelku! Od 91. na desno! Hon ved 66., nazaj! Ablosung!" (Dalje prihodnjič) Za delavce Za delavce ŽENSKE ZA ČIŠČENJE Splošno snaženje uradov NOČNO DELO Zglasite se zvečer pri Rockwell Ave. Entrance EAST OHIO GAS BUILDING E. 6th in Rockwell Mali oglas| Sobo se odda v najem za ta ali dekle; na željo se tu 10 ( bi hrano. Vpraša se na 66 St., spodaj. ^ Blizu E. 185 St. 18707 Cherokee Ave. Hiša gobami (bungalow) se P Ako želite zmerni ceni. VOl isi' 7 411 hišo znotraj, pokličite za j nek. — M. F. INTIHAR, 222 St. IV. 2644 ali Močne ženske za Mali oglasi Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave, Odprto ob večerih Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Prijazno ste vabljeni, da obiščete STROJIN GRILL V MADISON-ON-THE-LAKE Posebno se priporočamo lovcem, ki se bodo nahajali v tej sezoni v naši okolici, da nas poselite. Točna in vljudna postrežba ob vsaki priliki. Imamo najboljše'pivo in vino, in vsak petek večer serviramo ribjo pečenko. Odprto imamo do 2. ure zjutraj. Pri nas tudi lahko dobite prenočišče. m JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 8502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0S83 Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. OOLIilNWOODBKl URAD: 452 EMt 152nd Street Tel.: KEnmore 3118 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave, he 2730 VSE KARKOLI potrebuje ae od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam Čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje razkladanje blaga Voznice Clark trukov v tovarni — za SPLOŠNO DELO V CAFETERIA Dobra plača od ure CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V2C nj, uro Ženske 62 >/20 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. Floor Assemblers, fitters Riveters, pomočniki, težaki za stavbinski oddelek Pla6a od ure, poleg "overtime" ATLAS CAR & MFG. CO. 1120 IVANHOE RD. MOŠKI za Splošno tovarniško delo Strojni operatorji « Izurjeni in neizurjeni Inšpektorji Plača od ure Pet dni v tednu po 50 ur 100% vojno delo Nahajajoče se v središču V neposredni daljavi iz kateregakoli konca mesta. The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. 2ENSKE 18 — .50 za DRŽAVLJANSTVA SE NE ZAHTEVA Ženske za snaženje 3.30 zjutraj do poldne Dobra plača Zavijači (Wrappers) s dobrimi 'povojnimi prilikami Nobenega nedeljskega dela Ugodne delovne razmere Zglasite se na 8. nadstropju EMPLOYMENT OFFICE HALLE BROS. ALI STE NEIZKUŠENI? Mi hotno vas izurili Hotel Statler Je kot majhno mestece. Imamo vsakovrstna dela ob skoro katerikoli uri, ki želite delati; ali celi dan aH samo par ur. Prosta zdravniška preiskava; prosta zavarovalnina; restavracija za delavce; udobne sobe za počitek; tedenska plača Zglasite se pri EMPLOYEES ENTRANCE E. 12th. Soba 339, od 9-5 tnlekarniško deio Ure 4.30 pop. — 1. zjutraj 6 dni v tednu TUDI Žene in dekleta za zavijanje sladoleda in masla Dnevno delo, nič ob nedeljah The Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. B. J. RADIO 1363 E. 45 St. BE- Prvovrstna popravila®^ vrst radio apar^ Ako je treba vašo vo pokriti ali pa vaš f" p praviti, pokličite ^ tudi kleparska dela. čun damo brezpk^ Universal Roofing ® 1515 St. Clair AJ®' CH. 8376—8377 Ob večerilr MB Proda se krojačnico in čistilni''® sedanji lastnik je 18 stu; ni enake tvrdke Nizka najemnina, vsa oprema. Proda se P®".®. '}1 lastnik odide v Califo"^'^ tedenskega preostanka nega. 14711 Madison minut od PublicSqua^ Posetite SANITARY RBSTAt^, f % Pozi ftad Ho, h ste ZVj: .gvez»/, # 5380 St. Clair Ave. la, in sendviči ob vsa i ne nizke. Odprto od do 8. zvečer. iclWw VEu. 21070 North Vine zu Društvenega na eni loti, 85x150. jj Dajte nam ponudbo, INTIHAR, 630 E. 2644 ali IV. 0678. TEŽAKI za Prekladanje blaga Sprejemni oddelek Oddajni oddelek SPLOŠNO ZUNANJO DELO Dobra plača od ure THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. TOVARNIŠKO DELO 100% obrambna tovarna Izkušnja ni potrebna Plača na ura, poleg "overtime" Zahteva se "Availability Statement" The Draper Mfg. Co. E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Union Ave. UČITE SE^ u SLOVENSC ANGLEŠCj^ S pomočjo Dr, Kern Angleško-slovensk" English-Slo^®'^ Reader Cena $2-0® s« Dve ali sobe, opremljene dobiti v najem v co ^0' naselbini. Nič otrok- ^ za oddati v najem« naslov: Box 3802, Station, Cleveland, Hiša za 2 vsako stanovanje f . {ji / alley, velik porČ sp raj; blizu St. ^lair 67 St. Vpraša se pr' 1383 E. 55 St., ali MUlberry 4285^ dobi službo _ pomagala pri servir pri bari. Celi dan a Zglasite se na V Collinyo^ Imam naprodaj Za eno druiino> Za eno družino, » Za dve družini* Za dve družini' est MATT KE. 2641 Oglašaj«« f / Enakopra^