TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD58 marec 2023 letnik 72 Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 2 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (IZS MSG), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski Dušan Jukić IZS MSG: mag. Gregor Ficko mag. Jernej Nučič mag. Mojca Ravnikar Turk UL FGG: doc. dr. Matija Gams UM FGPA: prof. dr. Miroslav Premrov ZAG: doc. dr. Aleš Žnidarič Uredniški odbor: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, glavni in odgovorni urednik doc. dr. Milan Kuhta Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Agencija GIG Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 450 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 25,50 EUR; za študente in upokojence 10,50 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 188,50 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 88,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Slika na naslovnici: Dvig in premik kolesarske brvi čez reko Savo v Medvodah, foto: prostovoljci ESC in Medvode Glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije. UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, marec 2023, letnik 72, str. 57-76 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter besedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografi je s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovornemu uredniku na e-naslov: sebastjan.bratina@fgg. uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 57 VSEBINA CONTENTS Ponting, d. o. o., Pipenbaher inženirji, d. o. o, Danilo Malnar, CGP, d. d. GRADNJA MOSTU ZA PEŠCE IN KOLESARJE V IRČI VASI DGIT Novo mesto PROGRAM STROKOVNEGA POSVETA »MOSTOVI POVEZUJEJO« FOTOREPORTAŽA Z GRADBIŠČA OBVESTILA DGIT 72 Eva Okorn Eva Okorn NOVI DIPLOMANTI KOLEDAR PRIREDITEV dr. Jakob Šušteršič, univ. dipl. inž. grad. 29. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH GBC Slovenija KORAKI DO TRAJNOSTNE GRADNJE S TOPLOTNIM OVOJEM STAVBE POROČILI S STROKOVNIH SREČANJ 64 68 ČLANKI PAPERS mag. Mihael Ramšak, univ. dipl. inž. grad. TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD TRADITIONAL SOUND INSULATION DESCRIPTORS DO NOT FULLY REFLECT THE EFFICIENCY OF THE SOUND INSULATION PERFORMANCE OF BARRIERS 58 71 Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 58 Povzetek Tradicionalni način vrednotenja zvočne izolativnosti z enim številom sicer upošteva slabše zaznavanje zvoka nižjih frekvenc, ne upošteva pa spektra vira hrupa, pred katerim ga je treba izolirati. Zaradi tega so bile uvedene korekcije za spektralno prilagodi- tev, ki omogočajo oceniti, kakšna je dejanska zvočnoizolacijska učinkovitost pregrade za značilne vire hrupa. V prispevku je na konkretnih primerih predstavljena pomembnost vpliva frekvenčnega spektra zvočnih virov na velikost korekcij za spektralno prilagoditev ter s tem potreba, da se jih pri ocenjevanju zvočnoizolacijske učinkovitosti pregrad upošteva. Ključne besede: kazalniki zvočne izolativnosti, korekcije za spektralno prilagoditev, zvočnoizolacijska učinkovitost Summary The traditional way of evaluating sound insulation with a single number takes into account the poorer sound perception of lower frequencies, but does not take into account the spectrum of the noise source from which we want to insulate. For this reason, spectrum adaptation terms have been introduced, which make it possible to estimate the efficiency of the sound insu- lation performance of barriers for typical noise sources. The paper presents some typical examples that show the importance of the spectrum adaptation terms for the evaluation of the sound insulation performance of barriers, taking into account the noise sources spectra. Key words: sound insulation descriptors, spectrum adaptation terms, sound insulation efficiency mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD mag. Mihael Ramšak, univ. dipl. inž. grad. mihael.ramsak@zag.si Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, Ljubljana Strokovni članek UDK 534:628.517.2(078.7) TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD TRADITIONAL SOUND INSULATION DESCRIPTORS DO NOT FULLY REFLECT THE EFFICIENCY OF THE SOUND INSULATION PERFORMANCE OF BARRIERS Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 59 mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD 1 UVOD Zvočna izolativnost materialov in konstrukcij je pri različnih frekvencah zvoka lahko različna. Pomembno je namreč, kako so materiali in konstrukcije mehansko vzbujeni, kako se na vzbujanje pri različnih frekvencah odzivajo ter kako zaradi tega sevajo zvok. Poleg omenjenih fizikalnih vplivov je pri vrednotenju zvočne izolativnosti treba tudi upoštevati, da je človeško zaznavanje zvoka različnih frekvenc različno, in sicer nižje frekvence zvoka človek zaznava veliko manj kot višje frekvence. Nižja je frekven- ca zvoka, manjša je občutljivost človeškega ušesa za tak zvok. Za lažje vrednotenje, ocenjevanje in medsebojno primerjavo zvočnoizolacijske učinkovitosti pregrad je trenutno v uporabi standardni postopek izražanja z enim številom – kazalnikom zvočne izolativnosti ([SIST, 2021a], [SIST, 2021b]). Tradicionalni kazalniki zvočne izolativnosti ne vključujejo vpliva frekvenčne- ga spektra zvočnih virov na zvočnoizolacijsko učinkovitost pregrad, zato so bile kot dopolnitev vpeljane še korekcije za spektralno prilagoditev obstoječih kazalnikov zvočne izolativ- nosti ([SIST, 2021a], [SIST, 2021b]). Namen tega prispevka je na konkretnih primerih predstaviti vpliv frekvenčnega spektra zvočnih virov na velikost korekcij za spektralno prilagoditev ter s tem pokazati, kako pomembno jih je upoštevati pri ugotav- ljanju dejanske zvočnoizolacijske učinkovitosti pregrad. 2 IZOLATIVNOST PRED ZVOKOM V ZRAKU Za vrednotenje izolativnosti ločilnih konstrukcij v stavbi pred zvokom v zraku se pri nas večinoma uporablja ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku Rw, katere določitev temelji na vrednostih izolirnosti pred zvokom v zraku R, določenih v po- sameznih frekvenčnih pasovih ([RS MOP, 2012], [UL RS, 2012]). Vse nadaljnje razlage v prispevku pa se namesto na izolirnosti pred zvokom v zraku R seveda lahko nanašajo tudi na druge kazalnike, ki jih definira standard [SIST, 2021a], npr. na normi- rano razliko zvočnih ravni Dn, standardno razliko zvočnih ravni DnT idr. Izolirnost pred zvokom v zraku R je definirana z enačbo: (1) kjer je: Pvpadla – na pregrado vpadla zvočna moč (W), Pprepuščena – zvočna moč, prepuščena skozi pregrado (W). Izolirnost pred zvokom v zraku iz enačbe (1) se lahko izrazi tudi z merljivimi vrednostmi ravni zvočnega tlaka [Hopkins, 2014]: (2) kjer je: Lvir – povprečna raven zvočnega tlaka v prostoru z zvoč- nim virom (z referenčno vrednostjo 20 μPa), Lsprejem – povprečna raven zvočnega tlaka v sprejemnem prostoru (dB), S – površina ločilne konstrukcije (m2), A – ekvivalentna absorpcijska površina sprejemnega prostora, s katero opredelimo vpliv prostornine in odmevnosti tega prostora (m2). Ekvivalentna absorpcijska površina A za odmevni prostor se določi z enačbo: (3) kjer je: V – prostornina varovanega prostora (m3), T – odmevni čas v sprejemnem prostoru (s). Odmevni čas v prostoru je po definiciji čas, ki je potreben, da raven zvočnega tlaka v prostoru po izključitvi zvočnika s šu- mom pade za 60 dB. Zvočna izolirnost R je za različne frekvence zvoka lahko raz- lična, kar pomeni, da jo je za ločilno pregrado treba poznati na celotnem merodajnem frekvenčnem območju. Izražanje zvočne izolirnosti po frekvenčnih pasovih pa je za opis zvočno- izolacijske učinkovitosti pregrade nerodno, zato se po standar- dnem postopku iz vrednosti R za zvok v zraku izvrednoti eno- številčna vrednost Rw, imenovana ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku ali tudi ovrednotena zvočna izolirnost. Eno- številčna vrednost Rw je ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku, določena z meritvami v laboratorijskih pogojih. Če se določa v terenskih razmerah, se označi kot R’w, s črtico. Mero za določanje vrednosti Rw predstavlja referenčna stan- dardna krivulja [SIST, 2021a]. Vrednosti standardne krivulje so pri nižjih frekvencah znatno manjše od vrednosti pri vi- sokih frekvencah, v frekvenčnem pasu s srednjo frekvenco 100 Hz so npr. za 23 dB nižje kot v frekvenčnih pasovih nad 1250 Hz. Razlog je, kot že omenjeno, v različnem zaznavanju ravni zvoka različnih frekvenc. V splošnem, kot že omenjeno, znatno manj zaznavamo nizke frekvence zvoka kot višje fre- kvence zvoka, zato je pri nižjih frekvencah potrebna manjša zvočna izolirnost kot pri višjih frekvencah. Oblika standardne krivulje v grobem sledi frekvenčnemu uteženju ravni zvoka po t. i. krivulji A, ki raven zvoka s frekvenčnim uteženjem prilagodi človekovemu dejanskemu zaznavanju ravni zvoka. V grafu na sliki 1 je predstavljena primerjava vrednosti korekcijske krivulje A ter vrednosti korekcij, ki ustrezajo frekvenčnemu uteženju zvočne izolirnosti s standardno krivuljo [Weber, 1999]. Slika 1. Primerjava frekvenčnega uteženja po korekcijski kri- vulji A in vzporedno premaknjene standardne krivulje. Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 60 Omenimo še, da je različna občutljivost za zvoke različnih fre- kvenc sicer odvisna tudi od jakosti zvoka, vendar za ravni zvoka v bivalnih prostorih, ki so v okviru sprejemljivih oziroma pred- pisanih vrednosti, v splošnem zadostuje uteženje ravni zvoka po korekcijski krivulji A. Ovrednoteno izolirnost pred zvokom v zraku se iz celoštevilčnih vrednosti zvočne izolirnosti v posameznih terčnih frekvenčnih pasovih določi tako, da se standardna krivulja premika vzpo- redno po korakih 1 dB toliko časa, da je vsota negativnih odsto- panj krivulje zvočne izolirnosti od premaknjene standardne krivulje manjša ali enaka 32 dB. Negativna odstopanja so pri tem tista odstopanja, pri katerih je zvočna izolirnost v posa- meznem frekvenčnem pasu nižja od vrednosti premaknjene standardne krivulje v tem frekvenčnem pasu. Ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku Rw je vrednost premaknjene standardne krivulje pri 500 Hz. 3 KOREKCIJE ZA SPEKTRALNO PRILAGODITEV ZVOČNE IZOLIRNOSTI Bistvena pomanjkljivost tradicionalnega načina določanja eno- številčne vrednosti zvočne izolacije z uteženjem s pomočjo standardne krivulje, ki je sicer v praktični uporabi že od šest- desetih let prejšnjega stoletja [Gösele, 1965], je v tem, da na tak način določena enoštevilčna vrednost ne predstavlja razlike rav- ni zvoka na obeh straneh pregrade, ki jo dejansko zaznamo. Eno- številčna vrednost poleg vpliva lastnosti pregrade na aproksima- tiven način sicer vključuje tudi frekvenčno uteženje glede na zaznavanje visokih in nizkih frekvenc zvoka (standardna krivulja v grafu na sliki 1), ne vključuje pa vpliva spektra zvoka, ki ga emi- tira zvočni vir. Ali drugače povedano: dejanska zvočnoizolacijska učinkovitost pregrade z ovrednoteno zvočno izolirnostjo Rw je za različne zvočne vire lahko različna, kar pomeni, da s stališča sub- jektivnega dojemanja zvočnoizolacijske učinkovitost pregrade Rw ni najbolj primeren kazalnik za njeno celovito vrednotenje. Da bi pri ugotavljanju zvočnoizolacijska učinkovitost pregrade vklju- čili tudi vpliv spektra zvočnega vira, se uvede način opisovanja z ovrednoteno zvočno izolirnostjo Rj, ki se za tip spektra j na glasni strani pregrade določi z enačbo [Weber, 1999]: (4) kjer je: j – indeks, ki določa tip spektra zvoka na glasni strani, Lj – skupna raven zvoka za tip spektra j na glasni strani (dB), Lj,tiha – skupna raven zvoka za tip spektra j na tihi strani (dB), Lj,i – raven zvoka na glasni strani za tip spektra j, v fre- kvenčnem pasu i (dB), Ri – zvočna izolirnost v frekvenčnem pasu i (dB). Ovrednotena enoštevilčna vrednost zvočne izolirnosti Rj v enač- bi (4) predstavlja razliko ravni zvoka na obeh straneh pregra- de. Ker nas s stališča zaznavanja zvočnoizolacijske učinko- vitosti pregrade zanima predvsem, kakšna je razlika med zvo- kom, ki ga slišimo na eno strani pregrade, in zvokom, ki ga sli- šimo na drugi strani pregrade, utežimo ravni zvoka Lj in Lj,tiha na obeh straneh pregrade po krivulji A. Iz enačbe (4) tudi vidi- mo, da za določanje Rj (oziroma RAj, če sta ravni zvoka na obeh straneh pregrade uteženi po krivulji A) ne potrebujemo več standardne krivulje. Če spekter Lj,i v enačbi (4) utežimo po krivulji A in normalizira- mo, tako da je dobimo: (4a) kjer je LAj,i v enačbi (4a) v tem primeru po krivulji A uteženi norma- lizirani standardni spekter zvočnih ravni [SIST, 2021a]. Ta je za zdaj definiran le za dve skupini virov hrupa, in sicer za hrup prometa ter t. i. roza šum, ki naj bi v grobem predstavljal vse ostale vire hrupa, razen prometa [SIST, 2021a]. Povezava med obema ovrednotenima vrednostma izolirnosti pred zvokom v zraku RAj in Rw je vzpostavljena preko korekcije za spektralno prilagoditev: (5) Korekcija za spektralno prilagoditev Cj v enačbi (5) se za hrup prometa označi s Ctr, za ostale vire hrupa pa s C, brez indeksa. V grafu na sliki 2 so predstavljene tri značilne krivulje zvočne izolirnosti, za katere je ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku Rw sicer enaka, razlikujejo pa se korekcije za spektralno prilagoditev. Krivulja A v grafu na sliki 2 je značilna za masivno steno z majhnimi odprtinami, skozi katere je možen neposreden pre- nos zvoka, krivulja B je značilna za masivno steno, obloženo z izolacijsko oblogo z resonanco na frekvenčnem območju okoli 500 Hz, krivulja C pa je značilna za lahko montažno steno med stanovanji s sestavo, ki ima resonance na spodnjem delu mero- dajnega frekvenčnega območja. Opazimo lahko, da so vrednosti korekcij za spektralno prilago- ditev odvisne od tega, na katerem delu frekvenčnega območja je glede na trend naraščanja zvočne izolirnosti s frekvenco pri- soten padec zvočne izolirnosti. Absolutno sta najmanjši korek- ciji C in Ctr v primeru krivulje A, kjer je padec zvočne izolirnosti prisoten pri višjih frekvencah zvoka. V primeru krivulje B, kjer je padec zvočne izolirnosti prisoten na sredini merodajnega frekvenčnega območja, je večja negativna vrednost korekcije le v primeru Ctr. V primeru krivulje C, kjer pa je padec zvočne izolirnosti prisoten pri spodnjih frekvencah merodajnega fre- Slika 2. Primerjava krivulj zvočne izolirnosti, pripadajočih vrednosti ovrednotene zvočne izolirnosti ter korekcij za spek- tralno prilagoditev. mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 61 kvenčnega območja, sta večji negativni vrednosti obeh korek- cij, C in Ctr. Največja je razlika vrednosti (Rw + Ctr) med krivuljama A in C, ki znaša (53-42) = 11 dB. Čeprav je torej ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku Rw krivulj A in C enaka (= 55 dB), znaša raz- lika med njima v zvočnoizolacijski učinkovitosti pred hrupom prometa 11 dB, kar je znatna razlika. 4 IZOLATIVNOST PRED UDARNIM ZVOKOM Izolacijo prostora pod medetažno konstrukcijo pred udar- nim zvokom opredelimo z ravnjo udarnega zvoka v tem pro- storu, ki nastane pri vzbujanju medetažne konstrukcije nad tem prostorom s standardnim virom udarnega zvoka [SIST, 2021b]. Standardni vir udarnega zvoka je naprava, ki povzroča padanje standardno sestavljenih in oblikovanih cilindričnih kovinskih kladivc iz predpisane višine v predpisanem časov- nem zaporedju na podno konstrukcijo (slika 3). Za ugotavlja- nje izolativnosti pred udarnim zvokom je bil standardni vir vpeljan predvsem zato, ker je z njegovo uporabo omogočena primerljivost ugotovljenih izolativnosti konstrukcij pred udar- nim zvokom. Iz izmerjenih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v terenskih razmerah določimo v posameznih terčnih frekvenčnih pasovih normirano raven zvočnega tlaka udarnega zvoka z enačbo: (6) kjer je: L’u – izmerjena raven zvočnega tlaka udarnega zvoka v posameznih terčnih frekvenčnih pasovih (dB ), A – ekvivalentna absorpcijska površina prostora pod medetažno konstrukcijo, A0 – referenčna vrednost ekvivalentne absorpcijske povr- šine = 10 m2. Iz celoštevilčnih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v po- sameznih terčnih frekvenčnih pasovih se določi enoštevilčno vrednost izolacije pred udarnim zvokom, imenovano ovredno- tena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L’n,w, ki predstavlja vrednost po standardnem postopku premaknjene standardne krivulje pri 500 Hz [SIST, 2021b]. Določi se tako, da se standardna krivulja premika vzporedno po korakih 1 dB toliko časa, da je vsota negativnih odstopanj krivulje normira- nih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka L’n od premaknjene standardne krivulje manjša ali enaka 32 dB. Negativna odsto- panja so v tem primeru tista odstopanja, pri katerih je v po- sameznem frekvenčnem pasu vrednost L’n višja od vrednosti premaknjene standardne krivulje v tem frekvenčnem pasu. Vrednost L’n,w je ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka, določena z meritvami v terenskih razmerah. V kolikor se določa v laboratorijskih pogojih, se označi kot Ln,w, brez črtice. 5 KOREKCIJA ZA SPEKTRALNO PRILAGODITEV NORMIRANE RAVNI ZVOČNEGA TLAKA UDARNEGA ZVOKA V praksi se je vrednotenje izolativnosti pred udarnim zvokom z ovrednoteno normirano ravnjo zvočnega tlaka udarnega zvo- ka L’n,w kot mero za oceno ravni zvočnega tlaka udarnega zvo- ka zaradi hoje po konstrukciji izkazalo za dokaj primerno, niso pa pri tem dovolj upoštevane izstopajoče višje ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka pri nižjih frekvencah. Zaradi tega je bila v standardu [SIST, 2021b] vpeljana korekcija za spektralno pri- lagoditev CI, katere namen je prilagoditi enoštevilčno vrednost L’n,w na tak način, da bo v njej zajet tudi poudarjen vpliv višjih ravni udarnega zvoka pri nižjih frekvencah. Korekcija CI je za terenske razmere definirana z naslednjo enačbo: (7) L’n,sum je energijska vsota ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v posameznih terčnih frekvenčnih pasovih na frekvenčnem ob- močju med 100 Hz in 2,5 kHz: (8) L’n,i so ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v posameznih terčnih frekvenčnih pasovih na tem frekvenčnem območju. V spektralno korigirani enoštevilčni vrednosti (L’n,w+ CI) je torej upoštevano, da je udarni zvok posledica vzbujanja konstrukci- je s hojo po njej. V grafu na sliki 4 sta predstavljeni normirani ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v terčnih frekvenčnih pasovih za dva primera konstrukcij z enako vrednostjo L’n,w in različnima vrednostma korekcije za spektralno prilagoditev CI. Opazimo lahko, da znaša CI = 0 dB v primeru, ko krivulja vrednosti L’n Slika 3. Standardni vir udarnega zvoka. mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 62 bolj ali manj sledi poteku referenčne krivulje, brez izrazitih odstopanj od nje (krivulja A), v primeru pa, ko je v spodnjem delu frekvenčnega območja bolj izrazito odstopanje vrednos- ti L’n od standardne krivulje, vrednost korekcije za spektralno prilagoditev v konkretnem primeru naraste na CI = 3 dB (kri- vulja B). Frekvenčna odvisnost ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v primeru krivulje B v grafu na sliki 4 je značilna za solidno izveden plavajoči cementni estrih na armirano- betonski nosilni plošči, brez togih povezav cementnega estriha z ostalo konstrukcijo (zvočnih mostov). Zaradi »pre- togega« elastičnega sloja pod cementnim estrihom se re- sonančna frekvenca nihajnega sistema »cementni estrih (masa) - elastični sloj pod estrihom (vzmet) - armirano- betonska plošča (masa)« v konkretnem primeru naha- ja v frekvenčnem pasu s srednjo frekvenco 160 Hz, torej v merodajnem frekvenčnem območju. Pri resonančni frekvenci in na frekvenčnem območju okoli nje je zaradi tega normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L’n največja, kar pomeni, da je izolativnost konstrukcije pred udarnim zvokom najmanjša. Na višino premaknjene standardne krivulje, določene na podlagi meritev s stan- dardnim virom udarnega zvoka, vplivajo v tem primeru višje vrednosti normirane ravni zvočnega tlaka udarne- ga zvoka pri nižjih frekvencah. Ker je vzbujanje konstruk- cije s hojo največje ravno pri nižjih frekvencah zvoka, to bistveno vpliva na zvočnoizolacijsko učinkovitost kon- strukcije pri vzbujanju s hojo. Vrednost L’n,w, določena na podlagi meritev s standardnim virom udarnega zvoka, v tem primeru ne odraža v celoti izolacijske sposobnosti konstrukcije pred hrupom zaradi hoje po njej, zato je pot- rebna spektralna korekcija. Spektralno prilagojena ovred- notena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka (L’n,w + CI) je v konkretnem primeru za 3 dB večja od L’n,w, kar pomeni, da je dejanska zvočno izolacijska učinkovi- tost konstrukcije pred udarnim zvokom zaradi hoje za 3 dB manjša, kot jo pokaže meritev s standardnim virom udarnega zvoka. Ravno obratno kot v opisanem primeru velja za frekvenčno odvisnost ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v prime- ru krivulje C v grafu na sliki 5, ki je značilna za plavajoči cementni estrih na armiranobetonski nosilni plošči, kjer obstajajo togi stiki med plavajočim estrihom in masivnimi stenami. Na višino premaknjene standardne krivulje v tem prime- ru vplivajo višje vrednosti normirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka pri višjih frekvencah, ki so posledica ome- njenega togega stika plavajočega cementnega estriha z masivnimi stenami stavbe. Ker pa hoja po takšni konstruk- ciji močneje vzbuja konstrukcijo pri nižjih frekvencah zvoka, slabša zvočna izolativnost konstrukcije pri višjih frekvencah v tem primeru ne vpliva bistveno na njeno zvočnoizolacij- sko učinkovitost pri vzbujanju konstrukcije s hojo. Podobno kot v prejšnjem primeru je zato potrebna spektralna korek- cija [SIST, 2021b]. Tako spektralno prilagojena ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka (L’n,w + CI) je v konkretnem primeru za 7 dB manjša od L’n,w, kar z dru- gimi besedami pomeni, da je zvočno izolacijska učinkovi- tost konstrukcije pred udarnim zvokom zaradi hoje za 7 dB večja, kot jo pokaže meritev s standardnim virom udarnega zvoka. V obeh navedenih primerih je torej vrednost L’n,w sicer ena- ka, se pa zvočnoizolacijski učinkovitosti pri vzbujanju obeh konstrukcij s hojo razlikujeta za (58-48) = 10 dB, kar je seve- da znatna razlika. 6 SKLEP Vpliv frekvenčnega spektra zvočnih virov na velikost po- trebnih korekcij za spektralno prilagoditev ter s tem na dejansko zvočnoizolacijsko učinkovitost pregrad je lahko znaten, kar pomeni, da jih je za celovito oceno dejanske zvočnoizolacijske učinkovitosti pregrad treba upoštevati. Zahteve obstoječih predpisov glede minimalne potreb- ne vrednosti kazalnikov zvočne izolativnosti v stavbah ([RS MOP, 2012], [UL RS, 2012]) sicer vključujejo korekcije za spektralno prilagoditev Ctr v primeru zvočne izolativnosti fasad, medtem ko pri zahtevah za zvočno izolativnost not- ranjih ločilnih konstrukcij korekcije za zdaj niso vključene. Slika 4. Primerjava krivulj normiranih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka, pripadajočih vrednosti ovrednotene nor- mirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka ter korekcij za spektralno prilagoditev. Slika 5. Primerjava krivulj normiranih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka s slabšo izolativnostjo pri nizkih frekvencah ter s slabšo izolativnostjo pri visokih frekvencah, pripadajo- čih vrednosti ovrednotene normirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka ter korekcij za spektralno prilagoditev. mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 63 O možni vpeljavi korekcij tudi v teh primerih bi veljalo raz- misliti ob naslednjih spremembah in dopolnitvah Tehnič- ne smernice. Omeniti je tudi treba, da obstoječi kazalniki zvočne izo- lativnosti upoštevajo le zvok na frekvenčnem območju 100 Hz–3,15 kHz. Zaradi vse bolj razširjene uporabe lah- kih konstrukcij, kjer se lahko za problematično izkaže tudi zvočna izolativnosti na frekvenčnem območju pod 100 Hz, pa se kaže tudi vedno večja potreba po uved- bi spektralno prilagojenih kazalnikov zvočne izolativno- sti na razširjenem frekvenčnem območju med 50 Hz in 5 kHz, kar pa je glede na težave z merilno negotovostjo meritev zvoka na območju nižjih frekvenc pod 100 Hz ter s tem povezanega vrednotenja in ocenjevanja zvočne izolativnosti pri nižjih frekvencah še vedno predmet stro- kovnih razprav in raziskav ([Rasmussen, 2019], [Scholl, 2011]). 7 VIRI Gösele, K., Zur bewertung der Schalldämmung von Baute- ilen nach Sollkurven, Acta Acustica united with Acustica, 15, 264-270, 1965. Hopkins, C., Sound Insulation, 2nd ed., Routledge, London, New York, 2014. Rasmussen, B., Machimbarrena, M., Developing of interna- tional acoustic classification scheme for dwellings - From chaos & challenges to compromises & consensus?, Zbornik 48. mednarodne konference Internoise 2019: Noise control for a better environment, Madrid, Junij 16-19, 2019. RS MOP, Tehnična smernica TSG-1-005:2012 Zaščita pred hrupom v stavbah, Ministrstvo za okolje in prostor Republi- ke Slovenije, št. 35101-453/2011, 2012. Scholl, W., Lang, J., Wittstock, V., Rating of sound insula- tion at present and in future. The revision of ISO 717, Acta Acustica united with Acustica, 97, 686-698, 2011. SIST, SIST EN ISO 717-1 Akustika - vrednotenje zvočne izolir- nosti v stavbah in zvočne izolirnosti gradbenih elementov - 1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku, 2021a. SIST, SIST EN ISO 717-2 Akustika - vrednotenje zvočne izolir- nosti v stavbah in zvočne izolirnosti gradbenih elementov - 2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom, 2021b. UL RS, Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah, Uradni list RS št.10/12, Uradni list Republike Slovenije, 816-818, 2012. Weber, L., Koch S., Anwendung von Spektrum-Anpassun- gwerten, Teil 1: Luftschalldämmung, Bauphysiku, 21, Heft 4, 167-170, 1999. mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 64 IRMA – Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije je v so- delovanju z IZS organiziral 29. slovenski kolokvij o betonih z naslovom Kontraktorski beton za globoko temeljenje. Ko- lokvij je potekal 15. 12. 2022 virtualno preko spleta s 130 ude- leženci. Pobuda za obravnavo naslovne tematike lansko- letnega kolokvija izhaja predvsem iz najnovejših ugotovitev obsežnih raziskav kontraktorskega betona, ki so se izvajale v okviru projekta Študija proizvodnje, vgradljivosti in karakteri- stik končnih mešanic kontraktorskega betona (KB) za izved- bo diafragme – primarne obloge silosa odlagališča NSRAO (DIAFRAGMA NSRAO). V osnovi je bil kolokvij razdeljen na dva tematska sklopa. V prvem se je obravnaval kontraktorski be- ton, ki se uporablja pri globokem temeljenju, v drugem delu pa so bili predstavljeni projekti, pri katerih se je uporabljajo globoko temeljenje. Podrobnejši potek kolokvija je razviden iz programa (slika 1). 29. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Slika 1. Program predavanj v okviru 29. slovenskega kolokvija o betonih. dr. Jakob Šušteršič 29. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 65 V uvodu kolokvija je mag. Črtomir Remec, predsednik IZS, po- dal pozdravni govor. Poudaril je pomen stalnega izobraževanja na celotnem področju gradbene stroke, pri čemer je izpostavil področje tehnologije betona kot povezovalni člen posame- znih področij v inženirski praksi. Prav tako pa povezuje inženir- sko prakso z arhitekturnimi zasnovami posameznih konstruk- cijskih elementov in objektov. V prvem predavanju je mag. Sandi Viršek, direktor ARAO in velik poznavalec varnostnih analiz odlagališč NSRAO, prikazal pregled stanja izgradenj NSRAO v Evropi in Sloveniji. Pouda- ril je pomen izvedbe številnih raziskovalnih projektov v okvi- ru projektiranja in pripravljalnih del za izgradnjo odlagališča na Vrbini pri Krškem (slika 2). Pri izgradnji silosa odlagališča NSRAO je predstavil beton kot primarni material. V drugem predavanju sta mag. Bojan Hertl, ARAO, in dr. Jakob Šušteršič, IRMA, predstavila projekt Študija proizvodnje, vgrad- ljivosti in karakteristik končnih mešanic kontraktorskega beto- na (KB) za izvedbo diafragme – primarne obloge silosa odlaga- lišča NSRAO (DIAFRAGMA NSRAO). Za izvedbo projekta je bilo pomembno dobro sodelovanje vseh sodelujočih laboratorijev in posameznikov (slika 3). Predvidena debelina diafragme oziro- ma primarne obloge silosa znaša 1,5 m, zato se kontraktorski beton, ki se bo vgradil v diafragmo, prišteva med masivne be- tone. Ti betoni imajo bistveno drugačne karakteristike, pogo- je proizvodnje, vgradnje in nege v času strjevanja kot klasični (normalni konstrukcijski) betoni. Obravnavani kontraktorski beton mora poleg običajnih kriterijev, ki veljajo za izgradnjo diafragme, izpolnjevati tudi dodatne kriterije, določene v pro- jektu za izgradnjo silosa odlagališča NSRAO. Na predavanju so bili podani rezultati laboratorijskih preiskav strjenega kontrak- torskega betona, izdelava poskusnega polja in rezultati preis- kav na poskusnem polju. Zaradi pomembnosti in obsežnosti preiskav svežega kontrak- torskega betona so bili dobljeni rezultati obravnavani in poda- ni v posebnem referatu z naslovom Reološke meritve svežega kontraktorskega betona v okviru projekta DIAFRAGMA NSRAO, ki ga je predstavil Rok Ercegovič, IRMA, pri pripravi referata pa so sodelovali še doc. dr. Grega Trtnik in dr. Andraž Hočevar, oba IGMAT, ter Sandi Drolc, IRMA. Konsistenca svežega kontraktor- skega betona se je merila po dveh standardnih metodah, ki se uporabljata za meritve samozgoščevalnega betona: razlez s posedom in L-zabojnik. Vzporedno so se izvajale tudi meritve viskoznosti z reometrom (slika 4). Dobljena je relativno dob- ra korelacija med rezultati obeh meritev. Z zmernim zmanj- ševanjem razleza s posedom v odvisnosti od časa meritve se zmerno povečuje viskoznost svežega kontraktorskega betona. Dobljena je tudi relativno dobra korelacija rezultatov meritev začetka vezanja kontraktorskega betona, ki se je izvajala po standardni metodi s penetrometrom za beton in malto ter po metodi z ultrazvokom. Kljub temu se ocenjuje, da je meritev z ultrazvokom natančnejša metoda, s katero se določi tudi ko- nec vezanja betona. Prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, dekanka UL FGG, je podala referat z naslovom Osnovne značilnosti kontraktorskega be- tona. Najprej je podala zgodovinski pregled začetka in na- daljnjega razvoja ter uporabe kontraktorskega betona. Sledil je pregled osnovnih lastnosti svežega kontraktorskega be- tona, ki so pomembne za dobro vgrajenost po celi globini diafragme ali pilota, pri čemer mora biti med vgrajevanjem sposoben popolno izriniti bentonitno izplako. Prikazala je razliko med kontraktorskim betonom in samozgoščevalnim betonom kakor tudi običajnim betonom, ki se zgoščuje z vi- briranjem (slika 5). Podala je osnove za projektiranje sestave kontraktorskega betona, pri čemer je treba upoštevati krite- rije, ki so nekoliko drugačni kot pri običajnih betonih. Ena od posebnih lastnosti, ki so značilne za kontraktorski beton, je izcejanje vode, za katero je na koncu predavanja predstavila metodo meritve. dr. Jakob Šušteršič 29. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Slika 2. Posnetek zaslona s predavanja mag. Sandija Virška. Slika 3. Posnetek zaslona s predavanja mag. Bojana Hertla in dr. Jakoba Šušteršiča. Slika 4. Posnetek zaslona s predavanja Roka Ercegoviča s soavtorji. Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 66 dr. Jakob Šušteršič 29. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH V zadnjem predavanju prvega dela kolokvija je izr. prof. dr. Vojkan Jovičič predstavil referat z naslovom Globoko temelje- nje mostu za pešce Millennium v Londonu (slika 6). Pri pro- jektiranju in modeliranju globokega temeljenja je sodeloval tudi avtor referata, s čimer je zelo nazorno predstavil bistve- ne vplivne parametre in uporabljene postopke projektiranja in modeliranja. Celotno predavanje je razdelil na dva dela. V prvem, uvodnem delu je podal osnovne značilnosti globo- kega temeljenja. V drugem, obširnejšem delu pa je obravna- val konkreten primer, ki ga je razdelil na tri glavna poglavja: osnovni podatki o konstrukciji mostu Millennium v Londonu, globoko temeljenje opornikov na pilotih in globoko temelje- nje stebrov na vodnjakih. Drugi, popoldanski del kolokvija se je začel s predavanjem dr.h.c. Marjana Pipenbaherja, PONTING, glavnega projektan- ta mostu, ki povezuje polotok Pelješac s kopnim. V referatu z naslovom Most Pelješac, Hrvaška - projektiranje in gradnja je predstavil zasnovo projekta, potek projektiranja in aktivno sodelovanje ter sprotno reševanje detajlov pri izvedbi mostu. Poudaril je tri ključne parametre projekta: geomehanika (glo- boko temeljenje v morju; globina morja variira med 7 in 28 m) (slika 7), obremenitev vetra in potresa. Most s skupno dol- žino med osmi opornikov 2404 m in celotno dolžino mostu 2440 m spada med pet največjih mostov v Evropi. Predstavil je naslednje izzive projektiranja: konstrukcijski pol-integralni koncept mostu; arhitektura mostu – umirjena vključitev mo- stu v pokrajino zaliva Pelješac; tehnologija gradnje (gradnja na morju); varnost in stabilnost mostu v fazi gradnje in med obra- tovanjem; stroški gradnje in vzdrževanja; nosilnost pilotov, ana- liza zabijanja in ponovnega zabijanja pilotov, preskusi (učinki postavitve); zagotavljanje določene geometrije nadgradnje (projektiranje, nadzor in popravljanje odklonov med gradnjo); zagotavljanje trajnosti (podaljšana življenjska doba 130 let); načrtovanje sistema za opazovanje mostu; prometna varnost – projektiranje protivetrnih barier; zagotavljanje kakovosti pro- izvodnje in gradnje. V drugem, popoldanskem predavanju je dr. Johannes Hor- vath, LAFARGE Zementwerke GmbH – Dunaj, predstavil referat z naslovom Avstrijski standardi za diafragme in uvrtane pilote. Prikazal je, kako v Avstriji uporabljajo te standarde pri projekti- ranju kontraktorskega betona za diafragme in uvrtane pilote. Avstrijski standardi obravnavajo vidike projektiranja, vključno z reologijo betona, projektiranjem betonske mešanice, detajli armature, zaščitnim slojem betona in pravili dobre prakse za vgrajevanje betona. Poleg standardov je predstavil tudi smer- nice, ki se uporabljajo za projektiranje in proizvodnjo kontrak- torskega betona za gradnjo diafragme in za uvrtane pilote. Za projektiranje in uporabo konraktorskega betona se uporablja- jo tudi smernice za betone z visoko konsistenco. To so sodobni betoni, ki se uporabljajo tudi za gradnjo drugih konstrukcijskih elementov (slika 8). Slika 6. Posnetek zaslona s predavanja izr. prof. dr. Vojkana Jovičića. Slika 7. Posnetek zaslona s predavanja dr.h.c. Marjana Pipenbaherja. Slika 5. Posnetek zaslona s predavanja prof. dr. Violete Bokan Bosiljkov. Slika 8. Posnetek zaslona s predavanja dr. Johannesa Horvatha. Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 67 Zadnji referat kolokvija z naslovom Zaščita gradbene jame na HE Krško z vodnjaki in vmesnimi stenami je predstavil Andrej Unetič, HSE-Invest. Hidroelektrarna Krško je četrta hidro- elektrarna v spodnjem toku reke Save in je bila to edina hidro- elektrarna, grajena v dveh ločenih gradbenih jamah. Zaradi ozkega kanjona reke Save in obstoječih infrastrukturnih ure- ditev, železnice na levem bregu in glavne ceste na desnem bregu, je bila najprej formirana gradbena jama za prelivna polja, po zaključku gradbenih del in montaži hidromehanske opreme štirih prelivnih polj pa je bila izvedena še druga grad- bena jama, ki je služila za gradnjo strojničnega dela hidro- elektrarne. Poglavitni element zaščite obeh gradbenih jam je bila betonska vodnjaška stena – sestavljena iz vodnjakov in vmesnimi stenami – ki je predstavljala vodotesno bariero med reko Savo in posamezno gradbeno jamo ves čas gradnje (slika 11). Gre za začasno masivno betonsko konstrukcijo, ki se je izvajala po postopku kontraktorskega betoniranja. Po za- ključku gradbenih del na objektu hidroelektrarne je bila stena v celoti porušena. dr. Jakob Šušteršič, univ. dipl. inž. grad. Prof. dr. Miloš Lazović je skupaj s soavtorjema, doc. dr. Marijo Lazović Radovanović in Jankom Radovanovićem, vsi z gradbene fakultete Univerze v Beogradu, predstavil referat z naslovom Primeri globokega temeljenja v Srbiji. V preda- vanju je prikazal več zgrajenih objektov v Srbiji s posebnim poudarkom na uporabi specifičnega betona za gradnjo obodnih sten. Pri vseh predstavljenih projektih so sodelo- vali pri projektiranju in grajenju. Eden izmed načinov izved- be tovrstnih zaščitnih konstrukcij temeljnih jam je gradnja »top down« (slika 9). Bistveni element pri projektiranju in izvedbi temeljnih jam je zaščitna stena temeljne jame. Ta stena je, odvisno od geoloških razmer v zemljini, največkrat izvedena kot stena iz armiranobetonske diafragme ali kot zastor iz uvrtanih pilotov. Pri vsakem od predstavljenih pro- jektov je obstajal specifičen problem, ki so ga reševali že v fazi projektiranja. Referat z naslovom Zunanja kontrola kakovosti pri izvaja- nju globokega temeljenja je predstavila doc. dr. Karmen Fifer Bizjak, ki ga je pripravila skupaj s sodelavci, speciali- sti z različnih področji dejavnosti Zavoda za gradbeništvo (ZAG): Maja Simon, Laura Vovčko, David Bogataj, dr. Pavel Žvanut, Slavko Pandža, Rafael Kajzer, Mojca Škerl, Barbara Likar, dr. Vilma Ducman. V referatu je predstavila sistem zu- nanje kontrole kakovosti (ZKK) za armiranobetonske (AB) uvrtane pilote in za tehnologijo slopov Jet Grouting, ki se uporablja za izboljšanje temeljnih tal. Ker globoki temelji niso dostopni, se zelo težko nadzirajo njihova oblika, kva- liteta in globina vpetosti v ustrezno podlago, zato je pred in med izvedbo globokega temeljenja potrebna obsežna kontrola kvalitete vgradnje in vgrajenih materialov. Zu- nanja kontrola kakovosti slopov Jet Grouting se nekoliko razlikuje od uvrtanih pilotov ZKK. Pred pričetkom del se izvede testno polje, s čimer se preveri in po potrebi prila- godi projektirane parametre injektiranja (pritisk injekcijske mase, vodocementno razmerje, hitrost rotiranja drogovja …), da se dosežeta želeni (projektirani) premer ter nosilnost slopov Jet Grouting. Predstavila je tudi neporušne metode kontrole izvedbe pilotov, ki se delijo na dve skupini glede na mesto in način izvedbe meritve: PIT (Pile Inegrity Te- sting) meritve zveznosti pilotov (slika 10) in CHA (Cross-ho- le Analyses). dr. Jakob Šušteršič 29. SLOVENSKI KOLOKVIJ O BETONIH Slika 9. Posnetek zaslona s predavanja prof. dr. Miloša Lazovića s soavtorji. Slika 11. Posnetek zaslona s predavanja Andreja Unetiča. Slika 10. Posnetek zaslona s predavanja doc. dr. Karmen Fifer Bizjak s soavtorji. Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 68 G R E E N BU I L D I N G C O U N C I L S LOVEN IA Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija – KORAKI DO TRAJNOSTNE GRADNJE S TOPLOTNIM OVOJEM STAVBE 3. marec 2023, strokovno izobraževanje v prostorih JUB Akademije JUB, Dol pri Ljubljani 28, Dol pri Ljubljani V Ljubljani, 6. marca 2023: Slovensko združenje za trajno- stno gradnjo GBC Slovenija je 3. marca v prostorih JUB Akademije v Dolu pri Ljubljani organiziralo strokovno srečanje, na katerem so izpostavili ključne vidike izved- be toplotnega ovoja stavbe po merilih trajnostne gradnje, se posvetili vse bolj aktualnim izzivom pri razogličenju stavb in zaradi vse večjih potreb po proizvodnji električ- ne energije iz obnovljivih virov tudi kriterijem za vgradnjo sončnih elektrarn na strehe in fasade bivalnih, poslovnih in industrijskih objektov. Izobraževanja, ki je potekalo v nabito polni mavrični predavalnici, se je udeležilo kar 110 GBC Slovenija KORAKI DO TRAJNOSTNE GRADNJE S TOPLOTNIM OVOJEM STAVBE slušateljev s področja gradbeništva in urejanja prosto- ra, med njimi projektanti in arhitekti iz vrst IZS in ZAPS, upravniki večstanovanjskih stavb ter drugi strokovnjaki, ki so upravljavsko, okoljsko ali ekonomsko vpeti v traj- nostno gradnjo. Dogodek, ki ga je povezoval dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, so podprla podjetja JUB, JUBHome, Wienerberger Slovenija, Knauf Insulation, F. Leskovec in URSA Slovenija, predavanji na temo sonč- nih elektrarn in aktualnih nepovratnih spodbud pa sta prispevala še predstavnika Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE) ter Eko sklada. Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 69 GBC Slovenija KORAKI DO TRAJNOSTNE GRADNJE S TOPLOTNIM OVOJEM STAVBE Predavatelji so v ospredje postavili veliko odgovornost gradbe- nega sektorja za trajnostne izboljšave pri gradnji stavb, saj te porabijo skoraj polovico vse energije in surovin in so ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Osre- dotočili so se na energijsko učinkovitost stavb in pomembnost vgradnje kakovostnih in certificiranih toplotnoizolacijskih sis- temov, kjer imajo ključno vlogo uporabljeni gradbeni mate- riali. Ti morajo izpolnjevati vse zahteve trajnostne gradnje, vse od projektiranja do izvedbe, vključujoč celotni življenjski cikel stavb in vpetost v krožno gospodarstvo. Gradnja mora temeljiti na trajnostni rabi virov, ki omogočajo uporabo okoljsko spre- jemljivih surovin in recikliranje gradbenih materialov. Ovoj stavbe je zelo pomemben konstrukcijski element trajno- stne gradnje, saj mora uporabnikom dajati varnost, udobnost ter trajnost v smislu funkcionalnosti in estetskih lastnosti, kar ima velik vpliv na življenjsko dobo in dodano vrednost objek- ta. Predavatelji so udeležencem predstavili fasadne rešitve in karakteristike posameznih materialov ter prednosti trajnostnih izolacijskih materialov za kontaktne ETICS in prezračevane fa- sade. Posebej so omenili nujnost izvedbe zrakotesne izved- be ovoja ter rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti in toplotnega in zvočnega udobja za vse vrste stavb. Veliko po- zornosti so posvetili tudi požarni zaščiti objektov, ki ima lahko velik vpliv na življenje, zdravje in bivalno udobje uporabnikov stavb. Opozorili so na standarde, s katerimi proizvajalci doka- zujejo lastnosti vgrajenega izdelka ali sistema, med njimi je pomemben EAD, evropski ocenjevalni dokument, ki natančno navaja vse kriterije, ki jim mora zadostiti fasadni sistem. Tako morajo biti kontaktne (ETICS) fasade skladne z vsemi zakon- skimi zahtevami in standardi ter imeti na podlagi EAD izdela- no evropsko tehnično oceno ETA, v kateri so navedeni tudi vsi profili, ki so primerni in odobreni za uporabo, prav tako sidrni sistemi, ki morajo biti testirani v fasadnem sistemu. Za fasad- ne sisteme lahko proizvajalec pridobi tudi okoljsko deklaracijo proizvoda EPD, ki predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v življenjskem ciklu proizvoda. Predavatelji so predstavili tudi fasadne rešitve iz opečnih ele- mentov in podrobnosti gradnje sodobnih hiš z ICF-sistemom, vključno s sistemom tesnjenja, pa tudi sodobne načine in možnosti izvedbe dekorativnih slojev na kontaktnih fasadah. Udeleženci so za vgradnjo fasadnih sistemov pridobili še ključ- ne informacije o načinih sidranja vseh vrst izolacij ter se sezna- nili s prednostmi izolacijskih materialov iz kamene in steklene mineralne volne, EPS ter z novo generacijo izdelkov za izolaci- jo fasad in podzidkov. Na izobraževanju so pozornost posvetili še zakonodajnim vidikom trajnostne gradnje ter predpisanim tehničnim smernicam na področju požarne varnosti, predsta- vili pa tudi nove tehnične zahteve, ki jih pri izvedbi toplotne izo- lacije fasade od februarja dalje predpisuje Pravilnik o učinko- viti rabi energije v stavbah (PURES 3) in jih za pridobitev sub- vencij predpisuje tudi Eko sklad. Predstavnik Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE) je udeležence med drugim seznanil z veljavno zakonodajo ter spremembo Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije iz leta 2022, lani decembra pa je bil sprejet tudi Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije (SE do 600 W). Prikazal je primere slabih in dobrih Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 70 Fotografije: arhiv GBC Slovenija Več informacij: dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, M: 041 716 845, E: info@gbc-slovenia.si; W: www.gbc-slovenia.si praks pri umeščanju sončnih elektrarn na strehe in fasade ter izzive, ki v prihodnje čakajo arhitekte in projektante pri snova- nju njihove integracije na objekte. Predstavnik Eko sklada je v sklepnem delu izobraževanja predstavil še pogoje javnega razpisa za nepovratne finančne spodbude za sončne elek- trarne za (individualno ali skupnostno) samooskrbo gospo- dinjstev ali malih poslovnih odjemalcev z električno energijo (z baterijskim hranilnikom ali brez). Upravičenci, ki so hkrati tudi odjemalci električne energije, morajo na Eko sklad od- dati popolno vlogo z izpolnjenim obrazcem Vloga 104SUB- -SO22 ter predpisane priloge, nepovratna finančna spodbu- da pa se po izdani dokončni odločbi izplača predvidoma v 60 dneh. GBC Slovenija KORAKI DO TRAJNOSTNE GRADNJE S TOPLOTNIM OVOJEM STAVBE Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 71 DGIT Novo mesto STROKOVNI POSVET »MOSTOVI POVEZUJEJO« 21. april 2023, Hotel Šport na Otočcu # Vsebina Predavatelj Naslov predavanja 08:00 08:10 Uvodni pozdrav predsednik DGIT NM, predsednik PO P1 08:10 08:50 Projektiranje mostov dr.h.c. Marjan Pipenbaher Projekti 6 novih mostov preko reke Krke v Novem mestu P2 08:50 09:15 Projektiranje mostov Tomaž Weingerl Projektiranje mostov s tehno- logijo nateznih trakov P3 09:15 09:40 Gradnja mostov Danilo Malnar Gradnja peš mostov Irča vas in Loka – Kandija v Novem mestu P4 09:40 10:05 Gradnja mostov Iztok Likar Tehnologije gradnje rasponske konstrukcije mostu Irča vas 10:05 10:35 Odmor za kavo in prigrizek P5 10:35 11:00 Upravljanje infrastrukture dr. Matej Kušar Upravljanje s premostitveni- mi objekti v upravljanju DARS P6 11:00 11:25 Nadzor na projektiranjem doc. dr. Bojan Čas, doc. dr. Peter Češarek Revizija turistične brvi v Celju P7 11:25 11:50 Prometne obremenitve Martin Hauptman Vpliv preobremenjenih tovor- nih vozil na infrastrukturo P8 11:50 12:30 Mostovi, dediščina Gorazd Humar Mostovi na Slovenskem 12:30 13:00 Zbor članov 13:00 Kosilo za vse udeležence DGIT Novo mesto PROGRAM STROKOVNEGA POSVETA »MOSTOVI POVEZUJEJO« Več informacij o prijavi na dogodek na voljo na https://www.dgitnm.si/ Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 72 FOTOREPORTAŽA GRADNJA MOSTU ZA PEŠCE IN KOLESARJE V IRČI VASI Slika 1. Povezana oba bregova reke Krke, februar 2023 (foto: Ponting, d. o. o.). Lokacija: Irča vas, Novo mesto Investitor: Mestna občina Novo mesto Avtorji zasnove mostu: Dr.h.c. Marjan Pipenbaher, udig, Tomaž Weingerl, udig, Blaž Budja, udia Projektant: JV Ponting, d. o. o., in Pipenbaher inženirji, d. o. o. Inženir: Projekt, d. d., Nova Gorica Izvajalec: JV CGP, d. d., in Freyssinet Adria, d. o. o. Vrednost del: 2,11 mio. EUR brez DDV (objekt sofinancira Evropski kohezijski sklad) Brv za pešce in kolesarje čez Krko pri Irči vasi je zasnovana po tehnologiji nateznih trakov (Stress Ribbon Bridge). Le 42 centi- metrov debela in 4 metre široka konstrukcija z razponom 130 m je na obeh bregovih zasidrana v betonska bloka, ki sta globoko temeljena na vodnjakih in zasidrana s trajnimi geotehničnimi sidri v kompaktno skalnato osnovo. Most je brez podpor v strugi in v enem razponu dolžine 130 metrov premošča reko Krko. Najnižja točka mosta je približno štiri metre nad gladino stoletnih voda oz. bo ob normalnem vodostaju približno 11 metrov nad gladino reke. GRADNJA MOSTU ZA PEŠCE IN KOLESARJE V IRČI VASI Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 73 GRADNJA MOSTU ZA PEŠCE IN KOLESARJE V IRČI VASI Fotoreportaža Slika 2. Karakteristični prečni prerez brvi Irča vas. Slika 4 do 6. Izkop in vgradnja armature v vodnjak 1, marec–april 2022 (foto: Danilo Malnar). Slika 3. Pripravljen betonski segment iz delavnice, novem- ber 2021 (foto: Danilo Malnar). Izbrana zasnova mostu kot natezni trak je ena izmed najsodobnejših tipov konstrukcijskih zasnov mostov. Zelo tanka betonska konstrukcija, sestavljena iz 46 prefabriciranih armiranobetonskih elementov, je položena na jeklene kabelske vrvi, ki potekajo v obliki verižnice. S prednapenjanjem s kabli znotraj betonskega preseka pohodna konstrukcija dobi bistveno večjo togost in je manj občutljiva za dinamične obtežbe. Betonski prefabricirani elementi so širine 4,0 m in dolžine 2,4 m. Debelina elementov se v prečni smeri spreminja od 42 cm na robu do 17 cm v srednjem delu. Na pohodni površini mostu je predvidena epoksidna poliuretanska prevleka. Gradnjo konstrukcije lahko razvrstimo v naslednje gradbene faze: – izvedba podporne konstrukcije (vodnjaki elipsastega prečnega prereza in betonski oporniki); – napenjanje geotehničnih sider 1. faze, – napenjanje kablov 1. faze, – napenjanje geotehničnih sider 2. faze, – polaganje prefabriciranih betonskih elementov na napete kable, – povezava segmentov z izvedbo monolitne plošče, – napenjanje kablov 2. faze (zagotovitev togosti in stabilnosti konstrukcije), – finalna faza (montaža ograje, razsvetljava). Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 74 Slika 7. Vgradnja zaščitnih cevi za geotehnična sidra na vodnjaku 1, april 2022 (foto: Danilo Malnar). Slika 9. Vgradnja prve zaščitne cevi kablov prekladne kon- strukcije, september 2022 (foto: Danilo Malnar). Slika 8. Zabetonirana začetna faza opornika, maj 2022 (foto: Danilo Malnar). Slika 10. Pripravljene 4 zaščitne cevi z vgrajenimi kabli za napenjanje, oktober 2022 (foto: Danilo Malnar). GRADNJA MOSTU ZA PEŠCE IN KOLESARJE V IRČI VASI Fotoreportaža Slika 11. Montaža napenjalke za napenjanje kablov 1.faze, oktober 2022 (foto: Danilo Malnar). Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 75 GRADNJA MOSTU ZA PEŠCE IN KOLESARJE V IRČI VASI Fotoreportaža Slika 14. Vgradnja prefabriciranih betonskih segmentov, oktober 2022 (foto: Ponting, d. o. o.). Slika 15. Voziščna konstrukcija po zabetoniranju prečnih in vzdolžnih reber, ki povežejo konstrukcijo v monolitno celoto (foto: Pipenbaher inženirji, d. o. o.). Slika 12 in 13. Vgradnja predizdelanih betonskih segmentov, oktober 2022 (foto: Ponting, d. o. o.). Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 76 GRADNJA MOSTU ZA PEŠCE IN KOLESARJE V IRČI VASI Fotoreportaža Slika 16. Obremenilna preizkušnja, marec 2023 (foto: Pipenbaher inženirji, d. o. o.). Avtorji: Ponting, d. o. o., Pipenbaher inženirji, d. o. o., Danilo Malnar, CGP, d. d. Slika 17. Pogled na most z razponom 130 m, marec 2023 (foto: Pipenbaher inženirji, d. o. o.). Obremenilna preizkušnja se je izvedla s kontinuirano obremenitvijo preko celotnega mostu v skupni masi 70,4 tone. Most se je obremenil še z dvema asimetričnima obremenitvama s polovico mase vozil. Na mostu so se izvedle tudi dinamične obremenitve. Obremenilna preizkušnja se je izvajala pod vodstvom red. prof. dr. Andreja Štruklja iz UM FGPA in v sodelovanju s kolegi iz ZAG-a. Odprtje mostu je predvideno v aprilu. Do takrat je treba še dokončati montažo ograje, priključiti razsvetljavo ter izvesti oblogo pohodne površine. Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 77 Rubriko ureja Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Žiga Štrajhar, Odstopanja gradbenih in obrtniških del glede na gradbene tolerance, mentorica izr. prof. dr. Nataša Šuman; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83799&lang=eng UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Mateja Zobarič, Dokazovanje učinkovitosti požarnih zaščit armiranobetonskih konstrukcij, mentorica doc. dr. Jerneja Češarek Kolšek, somentor doc. dr. Peter Češarek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144618 Dušan Kašič, Analiza stroškov in koristi posameznih ukrepov pri projektiranju nizkoenergijske enodružinske hiše, mentor doc. dr. Jure Kokalj, somentor doc. dr. Luka Pajek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144503 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smeri Gradbene konstrukcije, Geotehnika-hidrotehnika, Nizke gradnje) Žiga Poltrini, Potresna analiza in načrtovanje utrditvenih ukrepov za objekt kulturne dediščine ob upoštevanju zahtev druge generacije Evrokodov, mentor prof. dr. Vlatko Bosiljkov; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144504 I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Tim Poglajen, Dimenzioniranje gladkih armiranobetonskih plošč na stebrih, mentor doc. dr. Jože Lopatič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144617 Katedra za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah je zaenkrat edina UNESCO katedra na Univerzi v Ljubljani, ki izobražuje in raziskuje na področjih naravoslovne in inženirske hidrologije in reševanja z njo povezanih izzivov 21. stoletja - stoletja voda. Obenem deluje v smeri razumevanja in uresničevanja vzdržnega razvoja doma in po svetu. www.unesco-floods.eu/si/ KOLEDAR PRIREDITEV 4.-6.4.2023 S.ARCH BERLIN – 10th International Conference on Architecture and Built Environment Berlin, Nemčija www.s-arch.net/s-arch-berlin 21.4.2023 DGIT Novo mesto – Strokovni posvet “Mostovi povezujejo” Otočec, Slovenija www.dgitnm.si 22.-23.5.2023 SMARTINCS’23 - Conference on Self-Healing, Multifunctional and Advanced Repair Technologies in Cementitious Systems Gent, Belgija https://smartincs.ugent.be/index.php/conference 24.-25.5.2023 Dan ZBS 2023 – 20 let združenja Lipica, Slovenija www.zabeton.si 24.-26.5.2023 ICSCER 2023 - 7th International Conference on Structure and Civil Engineering Research Madrid, Španija www.icscer.org/ 29.-31.5.2023 15th International Conference Underground Construction Prague 2023 Praga, Češka www.ucprague.com/ 7.-9.6.2023 17DECGE – 17th Danube - European Conference on Geotechnical Engineering Bukarešta, Romunija https://17decge.ro/ 25.-28.6.2023 9ICEG - 9th International Congress on Environmental Geotechnics Hania, Kreta, Grčija www.iceg2022.org 26.-28.6.2023 NUMGE 2023 - 10th European Conference on Numerical Methods in Geotechnical Engineering London, Anglija www.imperial.ac.uk/numerical-methods-in-geotechnical- engineering/ 20.-23.8.2023 INTER-NOISE 2023 — 52nd International Congress and Exposition on Noise Control Engineering Čiba, Japonska https://internoise2023.org 3.-6.9.2023 IS-PORTO 2023 - 8th International Symposium on Deformation Characteristics of Geomaterials Porto, Portugalska https://web.fe.up.pt/~is-porto2023/ 17.-20.9.2023 17th International Congress on Polymers in Concrete ICPIC2023 Varšava, Poljska https://icpic23.org/ 17.-21.9.2023 12ICG - 12th International Conference on Geosynthetics Rim, Italija www.12icg-roma.org 18.-20.9.2023 FRC 2023 - 4th ACI-fi b-RILEM Workshop on Fiber Reinforced Concrete: From Design to Structural Applications Tempe, Arizona, ZDA https://faculty.engineering.asu.edu/frc2023 18.-22.9.2023 ICCC 2023 — 16th International Congress on the Chemistry of Cement 2023 Bangkok, Tajska www.iccc2023.org 21.-23.9.2023 ICCUE 2023 - 10th International Conference on Civil and Urban Engineering Rim, Italija www.iccue.org/ 22.-24.9.2023 ICCPM 2023 — The 14th International Conference on Construction and Project Management Peking, Kitajska www.iccpm.org/ 28.-30.9.2023 11th International Conference on Auditorium Acoustics 2023 Atene, Grčija https://auditorium2023.org/ 14.-17.11.2023 WLF6 - 6th World Landslide Forum Firence, Italija https://wlf6.org/ Rubriko ureja Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net