List 48. Tečaj XXIII # ospodarske, obrtniške in narodne 6J Sf ' 1 • -^Mt* ML . 7 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk arn i ci j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. - Ljubljani sredo decembra 187 i Ob s eg: Razglas vinorejcem Kranjskim o zadevah trtne uši (phyloxera vastatrix) Kremana v 46. listu, zikalne novice. Politika na kmetih. Naši dopisi. Novičar. Iz deželnih zborov. Opazke k odprtemu pismu na gospoda Iz sodnijskega življenja. (Konec.) Mu- ftospodarske stvari. dežele dobil trt in jih v oj n grad d nemudoma naznani predstojniku: ali jih je dobil in Razglas vinorejcem Kranjskim o zadevah trtne uši (phyloxera vastatrix). Sl. ministerstvo za poljedelstvo je z dopisom od kam jih je zasadil f in ali trtah. že kaj sumljivega zapazil? morebiti potem pri oji h Po š tenj ht dnj kak n e leta dobil i k kajt g w 9 kri Če je kaj tacih tujih trt je on potem sam svoj oktobra t. 1. družbi kmetijski ukazalo, naj nemu- škode in škode druzih, ako bi po nesreči bil grozovito wt XT' 1--4. ~ ----- U _____ ~ X1 • „^A.----~ ---X„ ^UtrllATrn^A« „ ~ X ~ 1 ~ doma v Klosterneuburg pošlje izvedenega moža, „phylloxero" prinesel v deželo da se ondi seznáni z grozovitim mrčesom „phyloxera vastatrix" in pozvé, s kakosnimi sredstvi bi se dala nogradom silno škodljiva uš zatreti in odvrniti razšir- treba bode jenje te nadloge. Podpisani odbor se je vsled tega ukaza nemudoma obrnil do sl. deželnega odbora Kranjskega in ga na- Dobro bode, če po teh naznanilih zvemo naža dežela še Čista sumljivih tujih trt 9 da je 9 če pa ni 9 9 občna korist. da se bode vse resno počelo, kar zahteva Prvo bilo bi potem, da pride d m prosil, naj dovoli, da vodja sadje- in vinorejske šole na nam 9 ki pozná nesrečno uš, in preišče nograde 9 ali so u gosp. Rihard Dolenec v gori navedeni namen potuje v Klosterneuburg, kjer se v ondašnjih nogradih nahaja grozovita škodljivka. Deželni odbor je ustregel prošnji družbe kmetijske in omenjeni vodja vinorejske šole na Slapu se je na državne stroške podal v Klosterneuburg 19. oktobra, in novembra t. m. deželnemu odboru poslal poročilo o še zdravi ali pa okuženi rojaka našega ; in Stefa imamo tacega moža Brat dalj Časa v Klosterneuburg 9 ki in se Dolenca šalnega. nograda bavi po poroci zdaj ondi s^pokončanjem okuženeg* je ze gosp. Ge bi treba bilo i posku upati smemo tem, kar Je ondi videi in zvedel, in za odvrnitev velike škode, s katero žuga „phyloxera vastatrix" tudi drugim krajem, za potrebno spoznal. da pride na ogled naših nogradov. Iz poročila gosp. Dolenca naj vinorejcem našim še povemo sledeče : Iz obrisa poskuševalnega vinograda Klosterneubur- škega je razvidno 9 da se je 99 phyloxera" v dveh letih tem poročilu stoji pred vsem drugim ta potreba ondi čez celi nograd razširila, ter trte njegove popol- izrečena, da kmetijska družba Kranjska po svojih po- norná ali pa deloma ugonobila 9 m se celó meje nje- družnicah zve vse tište vinorejce, kateri so morebiti v gove prekoračila ter tudi v sosednih vinogradih svoje poslednjih 3 letih iz Klosterneuburg a, Fran- pogubonosne namene pričela. Vse dosedanje poskušnje, coskega ali katerih koli druzih tujih dežel ustaviti to pokončevanje trt, so na Francoskem kakor " Kloster- trt dobili in jih v svoje nograde zasadili, tudi v Klosterncuburgu brez vspeha ostale, kajti kugi enako delà škodo ta uš (ki je brž ko ne iz neuburgu se je seglo do najskrajnega sredstva; namreč Amerike*) bila zanesena v Evropo, najprej na Fran- do lokaliziranja škode, katero pa brezpogojno po- cosko in tako dalje), kajti iz nograda rije naprej v so- koncanje trt za žrtev zahteva. To lokaliziranje (ome- sedni nograd in iz tega zopet naprej jenje škode) obstojí v tem, da se vse tako rekoč oku- Brž potem, ko je sl. deželni odbor družbi kmetijski žene trte izkpljejo, koj sežgejo, zemlja se pa poslal omenjeno poročilo, je razposlal centralni odbor čevlje na globoko čez in čez prekoplje, ter s pomočjo pisma predstojnikom podružnic v Trebnem, Novem ž veplj enega ogelca (Schwefel-KohlenstoíF), katerega mestu, Krškem, Metliki, Boštanji Ra te ča h, puh trtno uš mahoma umori, zemlja desinficira - . t0,Je Zatičini, Mirni, Vipavi, Senožečah in v no- kužnina jej vzame. To se pa tako-le napravi: v preko- tranjski Bistrici, naj vsak v svojem okraji raz- panem svetu se napravijo na vsake 4 štirjaške čevlje glasi poziv na vinorejce, v katerem naj jih priduši, da do 2 čevlja globoke luknje s pomočjo železnega kola giaoi jju41v ua viuuicj^cj v naicxcui uaj jju unuuoi , Uč% uu u ucvija ^luuuac iuclujc o puixiuyju acicauc^cv xvv/i», vsak posestnik, ki je poslednja 3 leta iz Kloster- v vsako tako luknjo se potem vlije pol maselca ome- neuburga, iz Francoskega ali iz kake druge njene tekočine, katera se koj z zemljo zasuje % Vsaj v Ameriki je že davno znana drobná uš „pem- phigus vitisfolii" bližna žlahtnica „phyloxere". Na ta način prišlo se bode tej šibi božji gotovo vsaj o tem v okom, da se phylloxera iz Klosterneu-burga ne bode mogla v prihodnje dalje širiti, kar se je žalibog dozdaj morebiti že zgodilo y ker so se bilfe « celo lansko zimo brez zadržka iz Klosterneuburga tudi Kjer koli pa se je po tej v druge dežele prodajale. poti že vgnjezdila ta nesrečna uš, treba bode tu ravno tako postopati, kakor se je postopalo v Klosterneuburgu, in kakor bo ukazala posebna postava, ki jo predloži ministerstvo za poljedelstvo sedanjemu državnemu zboru v razpravo. Iz potreba y da je nobeden ne zataji tega, če je poslednj vsega tega bode našim vinorejcem jasno leta iz Klosterneuburga, pa morebiti tudi iz Franco skega ali od drugod trt dobil in jih v svoj riograd za- sadil to Zato naj nemudoma vsak tak vinorejec t naznani predstojnik oj e pod Centralni odbor c. k. družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 24. novembra 1874. Opazke odprtcmu pismu na gospoda Kreman-a v 46. listu. predzadnjih „Novicah" št. 46 nahaja se odprto pismo gospodu Kremanu. Ne zamerite mi, da Vas na nekatere ondi nahaja- joče se pogreške opomnim Vožnja zelnatih glav od 6556 glav ne znaša 10 gold. 35 kr. 55 kr. > 80 kraje. tedaj na trg po 1 gold, od , ampak se nahaja v računu preveč 1000 gold. gold. nizko ce nj eni omenjenem odprtem pismu so mnogi stroški pre Kje se dobi y na priliko 100 zelnatih sadik za kraje. ? Tu pri nas spod 10 kr. nikoli niso. Kdo jih pa zastonj na dom prinese? ali ne zgubi posestnik ali pa njegova žena dosti časa, ki jih gré na kak kraj kupovat? Ako jih pa doma prideluje , ali nima s pripravljanjem grede, pokrivanjem taiste, mnogo mnogo stroškov, kajti neprenehljive pazljivosti je pri tistih potreba. In kedar dorastejo, s kakošno previdnostjo se izruvajo iz grede in nosijo na zelnik! — Ako bi se vsaka sto-pinja zapisovala in zamuda pri tem preračunila na denar, prepričan sem, da doma pridelane sadike više stanejo, kakor se po navadi na trgu prodajajo. Kmet pač svoje zamude nikjer ne pošteva, posebno pa pri malih rečeh ne, zato pa tudi ne ve nikoli prav, koliko gold. da ga vsaka reč prav za prav stane. Za oranje in pripravljanje zelnika se mi tudi premalo zdi. Zelniki se navadno globoko orjejo; treba je tedaj več vprege, kot za druge njive. plug. Tu nas vprezejo po do pare volov pri v Njivo je treba potem povléci, ilovnato zemljo pa še prej brazdo za brazdo z matikami razsekati, na zadnje pa še za brano z grabljami vso njivo poravnati in jo korenin in plevela očistiti. Vse to se pa nikakor na omenjenem prostoru s 3 gold, dovršiti ne more. Ako se za kvadratni seženj 16 sadik vpotrebuje, zadostuje res za 456 sežnjev 7296 sadik; a pomisliti i naj-njiva je, da se vsaka sadika ne prime, da se jih dokaj manj 6°/0 posuši; in te se morajo nadomestiti, da prazna ne ostane. Za omenjen pro3tor se jih v ta namen tedaj vpotrebuje naj manj še 438. Za vožnjo zelnatih glav raz njive domu v račun ni nič postavlj enega, dasiravno se to zgodi, kajti iz njive naravnost na trg nihče zelnatih glav ne vozi ; in okoli 7000 glav se ne naloži in razloži ravno kmalo, tedaj zamudi voznik dokaj časa pri tem neogibljivem opravilu. Ce se pomisli, da kmetovalec na trg přišedši tje pripeljanih zelnatih glav ne prodá koj, ampak da mora dostikrat cei dopoldan ondi pohaj kovati in čakati , da se kedo njegovega pridelka usmili , se mi 1 gold, za prevožnjo 100) glav na trg dosti premalo zdi, ako se pri tem še pomisli, da je treba zelnate glave nakla-dati, kar ne gre ravno prehitro. Po mojih skušnjah bili bi sledeči stroški: 20 vóz gnoja po 10 centov, cent po 12 krajc..........24 gold. — kr. vožnja s parom volov dva dni po gold. 50 kr..........,, - ,, pomagač pri nakladanju in razkladanju gnoja 2 dni po 60 kr.....1 „ 20 „ delavca za gnoj raztrositi .... 1 „ 20 „ oranje z dvema paroma po 3 gold. 50 kraje, od para, zraven pa še délavée za pomagača pri plugi na dan • 70 kr.................3 „ 10 „ (celo oralo se po navadi orje l1 \2 dneva) za razsekati grude in njivo poravnati delavca po 60 kr......1 „ 20 „ 7734 sadik po 10 kr. od 100 . . . 7 ,.73 „ delavec pri kupovanju sadik in pri-naŠanji na dom.......— „60 ,, za nasajanje 7734 sadik 3 delavci po 60 kraje.......... 1 „ 80 „ en delavec za prenašanje sadik delav- cern na njivo........— „ 60 „ za okopavanje, polivanje, osipanje in obiranje gosenic 6 delalcev po 60 krajc...........3 „ 60 ,, za rezanje glav, spravljanje iz zelnika na voz in razkladanje 2 delavca po 60 krajc..........1 „ 20 „ vožnja zelnatih glav na dom . . . „ „ vožnja od doma na trg na prodaj z nakladanjem in razkladanjem vred (1000 glav po 1 gold. 50 kr.) od 6556 glav..............9 „ 83 „ skupaj . 65 gold. 6 kr Ce dohodki po 1 kr. prodanih glav znašajo 68 gld. 66 kr. stroški gori našteti pa 65 „ ,, znaša tedaj od ome-njenega zelnika čisti dohodek.....3 gld. 60 kr. na celo oralo prišlo bi po takem . . 12 go Id. 80 kr. Tudi eden iz kmetov. * Gosp. R. Dolenca prosimo povedati nam : ali besedi y b i 1f au pavska ? (Wurzelrebe) in „kol niste samo lokalizma Vi- Vred. Hvaležni smo Vam za te opazke, vendar moramo opomniti, da to, kar so v 46. listu povedali kmetje, ne more ho- oni so veljati za strogi račun kakega komisijskega uda; teli po svojem prevdarku dokazati le to, da kmet sk n o- benega dobičk m če tudi je letina prav dobra, ker je potem cena pridelkov zeló nizka Vred Politične stvari. Politika na kmetih. Tone. No nisva videla? y Jur y kako je pri srcu, o dkar se Jm Pri srcu že dobro padel: bom vendar stare "U y zdaj enkrat kar gubil sneg pošteno kožo dobil, do zdaj je bila vsa raztrgana in zopet T. Kaj nimaš zdaj nic delà — nič ne nakladaš v gozda? • J. Za silo sem si že preskrbel drv; ali kaj, ko moram vendar še gledati, da kako poleno prodam , da imamo vsaj za sol. T. Tudi pri moji hiši je že manj delà. Da pa ne držim križem rok, sem zacel naše časopise prebirati, in tu sem zvedel, da nam bodo kmalo pomagali drugi gospodje „nakladati". J. O, da bi nam le kmalo kaj dobrega naložili, saj zdaj je že taka, da nimamo nič; člověk bi kar s kože skočil — pa se bojim, da bi nazaj ne mogel. T. Ti me ne razumeš! — Naložiti nam mislijo le še veČe davke. J. Kaj vraga! Saj še teh ne morem plačati. T. Bral sem v naših cenjenih „Novicah", da je nek „velik" gospod in doktor (Herbst se mu pravi) za-hteval, da naj se c. kr. vlada potrudi za zemljišno-od-vezni zaklad na Kranjskem ne le 20% od direktnih, ampak tudi 20% přiklade od indirektnih davkov pobirati, ko je vendar naš deželni zbor skienil, od indirektnih davkov le po 10% přiklade pobirati; cesar sicer tega še niso potrdili — pa prav za prav cesarska vlada tudi po nekih §§. pravice nima tega storiti. J. Ja — za božjo voljo — kaj hočejo nas res popolnoma sieči? saj smo že tako na pol nagi. Cudné reči mi pripoveduješ, Tone ! Kaj pa si še kaj druzega bral ? Pověj mi, pověj ! T. Naj bo! Bral sem tudi v nekem slovenskem časopisu, da naj bi se za male hudodelnike(?) — šolarie kazoovalnice napravile; dalje pa v našem vrlem „Slovenců", da so se bili uni dan v Ljubljani nekateri šolski učitelji zbrali in marsikaj sklenili; med tem tudi to, naj se stariši šolarjev o s tro kaznujejo, ako ne bodo svojih otrok prav pridno v šolo pošiljali. J. To bi bilo menda prav, kaj ne? Naj bi se otroci vsaj kaj naučili, ker tako nic ne znajo, ali pa prav malo. T. No, Jur, zdaj si vendar eno pametno povedal ; otroci se res malo naučijo. Primaruha, moj fantek že 2 leti v šolo hodi, pa ne zná ne brati (k večemu malo v branji peti) — ne pisati; jaz sem toliko - in še bolje v enem letu znal; in paglavec sam na sebi ni praznih možgan. J. Morda se pa noče učiti? T. Uči se že, ali on pravi, da imajo v šoli toliko reči, da bi se mu skoraj glava zmeŠala! Preveč učiti se imajo. — Se ve , da otroška pamet ne more vsega zapopasti in v glavi obdržati ; toraj še potrebnih reči naučiti se ne. Zastopiš to, Jur? J. Kaj bi ne. — Saj sam po sebi vem, kako je težko 10 pa še več reči na enkrat v glavi obdržati; na vsakih davkarskih bukvicah imam poseben „cahen" ali kak vogel drugače privihan, pa še ne vem , katere so te ali une. Cemu tedaj pri otrocih toliko reči?! T. Pa, vedi še to le: Dobijo se še taki učitelji — pa v današnjih časih — ki sami dosti ne znajo. — Nek učitelj iz „rajha" (kjer ljudje zlo zlo na šolo držé) vpraša pri preskušnji otroka: „Was ist die Hauptstadt von Wien?" Revše ne vé odgovoriti. „Das weisst du nicht?" „Oesterreich", odgovori učitelj. (Po naše: „Katero je glavno mesto Dunaja?" je vprašal učitelj otroka pri preskušnji. Revše, ne vé odgovoriti. Zatoraj ga učitelj šepokregain pravi: „Tega ne veš?" „Avstrija", odgovori učitelj sam.) To je pač lepa! Jur! tega gosp. učitelj ni zgovoril v šali, to ti lahko spričajo možje, ki so zraven bili. J. Oho, kaj tako so učeni ti novi možje in šolski prijatelji?! Tako neumne bi še jaz ne zinil ! Pa ti zahtevajo še vedno večo plačo, kakor mi je ravno prej naš oče župan pravil? T. Pa ne le ti — glej, še naši (vsaj jaz tako mislim, da so naši) so na Dolenskem v St. Jerneji zahte-vali (13 jih je bilo), da naj se učiteljska plača povikša naj manj za 200 gold. J. Kaj pa te pijavke (Bog mi grehe odpusti), kaj še nirnajo zadosti po 400, bOO in še več?! T. Glej, dragi prijatelj, ali ti možje znajo denar tudi obraćati, odkar so tako študirani; kaj misliš, da člověk zastonj toliko študira? J. Menda ne poznajo naših rev ali pa nimajo z nami nobenega usmii jenja; ko bi jaz vsako leto 400 ali 500 gold, dohodkov imel, gospod bi bil in bi lože živel, kakor zdaj. — Do zdaj sem komaj toliko imel, da sem si vsaj prešička kupil, zredel in prodal; imel sem vsaj za davke in usnje; vedi pa, da ga domá že „pet laških let" nisem zabodel — tako daleč člověk pride — in ne misli, da bi svinjskega cviljenja ne mogel prena-šati, tako občutljivega srca pa le nisem. Glej, le za druge moram rediti! Ce bo treba še vse to plačevati, kar si mi danes povedal ; potem še toliko ne bom imel, da bi ga kupil — nikar še za druge zredil. — Tone, še eno. Ce pa tako daleč pridemo, da kmet ne bo nič imel, zdi se mi, da tudi cesar kmalu na kant pride ! Sej vsaj stari pregovor pravi : „Kjer nič ni, tam je tudi cesar pravico zgubil." Z žalostním srcem moram reči : Pri meni jo bo kmalu. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 12. seja 16. oktobra. (Konec.) Konečno nam je poročati še o peticijah občine Jeseniške, Begunj-ske, Brezniške in Leške gledé odpisa davkov in uravnanja zemljiškega davka, ter o peticijah občine Blejske in Gorjanske v istih zadevah in pa še tudi gledé uređenja servitutnih pravic. Te peticije so zarad tega posebnega pomena, ker so povod dale, da je dr. Bleiweis gledé uravnave zemljiškega davka na Kranjskem predlog stavil, ki je ne-precenljivo velike važnosti za našo deželo. Zavolj tega pa bodemo o bistvenih točkah te obravnave poročali nekoliko obširnejše. Poročevalec o navedenih peticijah je bil poslanec Murnik, ki je opravičeno zahtevanje občin na tanko razjasnoval in potem v imenu gospodarskega odseka nasvetoval sledeče predloge, ki so pri glasovanji tudi obveljali, namreč: Peticije se izročé c. k. deželni vladi s priporočilom v rešitev, naj delà na to, da bode c. k. financno vodstvo v Ljubljani pri odpisu davkov tudi razmere v teh občinah preiskovalo na tanko in na podlagi teh pozvedeb tudi tem občinam enakomerno družim okrajem odpisavalo davke, — in da se pri uravnavi zemljiškega davka ozir jemlje na dotične pritožbe zoper novo cenitev; ob enem je deželni zbor ponovil sklepe storjene v 10. seji 6. decembra 1872 o izvrševanji postave od 24. maja 1. 1869 gledé uravnave zemljiškega davka. — Prošnji občine Blejske in Gorjanske je pa deželni zbor priporočal vladi še posebno v tem obziru, da se brž ko mogoče konečno rešijo zemljiško odvezne obravnave in konečno uravnajo servitutne pravice. Potem se je zglasil dr. Bleiweis ter povdarjal, da bode nekoliko o izvršitvi postave od 24. maja leta 1869 gledé uravnave zemljiškega davka sprego-voril, potem pa predlog stavil, ki naj bode dodatek onim, ki jih je gospodarski odsek nasvetoval. Stvar je tako važna, pravi govornik, da, čeravno je mnogokrat pri druzih rečéh že rečeno bilo: „to je najbolj važno", je gotovo ta stvar najvažnejša letošnjega zbo Deschmann pravi, mi še vredni nismo, take može bomo Ona ima važnost, ki bo segala v prihodnje m mirom za tujce smatrali in si jih daleč proč iz r o v a nj a, stoletje. Gledé na peticije, ki smo jih ravnokar slišaii, naše dežele želeli. Na to tudi meri Bleiweisov predlog gledé na motive tište interpelacije, ki jo je grof Barbo bče uu LU au i u Iiioiv luiibi^iv/iauij^ ju ju £iui u u i u u * uuuu p& , jjiavi IVUUCUUU ^UVUl Ulti y izročil, in o kateri je bila nekaka precej viharna de- mačinov znanih, kateri so nam veči taj pravi konečno govornik meni več do bata, gledé dalje na glasove y ki se strani treba slišijo V se tutiviuu T ttUMUlLIj tkat^i i ÍJKJ LI C* UJI V V^-A L VA J \j 1 y 116^0 0 II I * Ck i od drugih utegnejo priti iz Afrike ali Amerike, in teh se moramo ki Je , da eno stopinjo dalje stopimo, kakor je nasvetoval gospodarski odsek in da gremo s svojo prošnjo na ijbolj varovati ! (Pohvala na Dr. B Dunaj. Nasvèt, ki ga bom stavil, je popolnoma v soglasji s tisto prošnjo, ki je šla iz srede deželnih stanov 22. vdarj; stvari baja da gosp. Deschmann poprime še enkrat besedo ter po ; , 0VUť, ^ ^ .A ^ ^ « , ni mogoče brezstrastnemu biti kedar gré za domače Glas ves drug ze mu pri aprila leta 1844. Takrat so se deželni stanovi obrnili domačih zavodih kedar govori o narodnem jeziku ali o Tu strast tako očitn "■I^1"* -.v^^j.. UH.UVI1, VA^Ui^vl.. "«'"UlU. J. ^ OU IC4 IV 7 vv^icua, V. do presvitlega cesarja. Med drugim so v tej prošnji da so sodbe njegove na vse strani pomanjklj da ni čuda in kri povdarjali posebno to, da za izpeljavo stabilnega vične. (Klici na levi: Res je!) Ja nisem govoril o onih katastra so bili v deželo poslani možje, ,,welche udih deželne komisije, ki so od ljudskega zastopa iz- keine Landeskinder sind, die aus Bôhmen und anderen volj To ni moj predlog Jaz govorim od ime Lándern hereingekommen sind, die Sprache des Volkes, novanja ministerskega; ministerstvo imenuje svoje urad mit dem sie verkehren , nicht verstehen , die Bewirth- schaftungsmethode des Volkes verspotten. nike u To 1 ki niso naši zastopniki M^M^AVv^ugwr VWMVVÍV V«vw » V/AUV^M » UA. u wvua*. ^ ^ ^ • YS LXJ V^JUIIJJ « Cl i UÍ.VV 1U M J^UU tW v V Jjl J. V« JL l besede, katere najdemo v navedeni prošnji deželnih toraj ne gré za naše može, ampak za tište uradnike stanov, katero je sestavil g. grof Anton Auersperg, ki jih ministerstvo imenuj dr. Poklukar omenil, izrekom tem govori, kakor je postava v 10 Tù f so deželni stanov oni mož naše domovine, ki se je najveČ poganjal za to, takrat tako govorili, so vedeli, koliko so nam tuj da se breme olajša zemljiškim posestnikom. Se vé da, nesreče in škode přinesli če bi bil takrat „Laibacher Tagblatt" že na svetu e prej sem bi bil rekel: ,,Die Deutschfresser im Landhause" so to peticijo zoper tujce, ki naše dežele in jezika našega ne in navajal fíaquet poznajo, naredili. Al takrat ni nihče ugovarjal, da so slaven naravoslovec kel: kedar trast govori, se raz- ejo. Gosp. Deschmann je govoril za tuj Tudi jaz ga poznam on e bil Js^T â-i AA j V/^ U V»JL V M m m m 4LA4 V i Mt U Jk XI * JL1 W V4 ^ V ? V% 1 J / deželni zastopniki zahtevali, naši deželani naj vza-inejo to delo v roke. Konečno je dr. Bleiweis pred- pisal izvrstne knjige , a to še lagal: „ od 24. maja 1. 1869 zarad zemljiškega davka na Kranj- takrat, ko je deželo našo spoznaval. Druga pa je z pektorji, ki jih tuji zrak prinese iz Pemskega Da se mnogostranska bojazen o izpeljavi postave ali od kodar koli v našo deželo, ki razsajaio in cenijo 9 1 1 A 1 1 * f W 1 1 1 fir • v 1 • • v ^ w 4 i 1 t • • t 1 -r^r nasa zemlj že Čez 14 dni po svojem prihodu. Haquet skein odstrani, naprosi se slavno finanČno ministerstvo, je več let bival v deželi, potem je še le knjigo pisal naj blagovoli v deželno komisijo za uravnavo zemlji- pa ne napačno cenil dohodke naših zemlj škega davka imenovati može, ki v smislu vedene postave 10. na kar gosp »uvinuv, roi«,v — deželo našo in zemljo njeno poznajo kmetijstvu, u<* uoiu ou.au oťaua , rvatwi iu , *vu je ter jezik naroda našega razumejo, da se vojvodstvu zadnjič naš jezik tako zasramoval. (Deschmann zakliče : Kranjskemu po stabilnem katastru naloženi neizmerno Protestiram zoper to!) Saj ste rekli, kakošne smeti da visoki zemljiški davek zniža do pravične razmere." spravljamo na slovensko naše gledišče. (Deschmann za- Deschmann govoril danes zaničevaj na tisto stran spada , kakor to y ) nase se to ko (Ziva pohvala na levi.) kliče Lumpaci Vagabundus !) No Desch mann, prvi in edini razun vladnega zastop- bundus v nemškem dober ) Lump nika, je izrečno ugovarjal temu predlogu ter ga strastno vensko prestavlj t če tudi dober, če je sio- Vaga spodbijal. Ko široko tuj ce m v Sploh pa ne vem, ali se more je najprej slavo prepeval na dolgo in Deschmann v tako oštro kritiko slovenšcine spuščati naši deželi, je izrekel , da se mu taka jako prošnja, kakor jo je dr. Bleiweis nasvetoval, jurtu im^c* jlu »iu lu ai uvct umuai uo uoiau nevarna zdi, ker bi se znali udje dotičnih komisij raz- kaj kritikovati, kdor ni strokovnjak ker jo že dolgo časa zapustil to polje in brez nasledkov taka malomarnost nikdar ne ostane. Predrzno pa je, žaljene Čutiti; sicer je pa tudi za naše deželane najveća Moj sramota, če se tujcev tako bojimo, da celó finančno mi- možem v deželni komisij nisterstvo prosimo, naj nam za Boga ne pošilja tujcev. nistei mnenje ni, da bi nezaupnico dali domaćim ? ampak na tanko sitice dene tište Dr. Poklukar bolj na drobno zagovarja dr. Blei- ki jih je v našo deželo poslalo. želim d n i k > Ce naj tuj mi se v weisov predlog, spodbija Deschmanna ter se skličuje misijskih na jasne določbe dotične postave, ki zahteva, da finančno Pajk soditi kaj peratih ko napacnega to gotovo ijde in po spomenici ministerstvo v komisije za uravnavo zemljiškega davka kakor postava zahteva imenovati mora v prvi vrsti deželane, vsikakor pa ki imajo dobro UM v T ^ V» vy A »A. T 1 » A gii VAV^Uilf uu y T kj i XV %A) L» \J JL C% * take osobe, katere so v gospodarskem oziru popolnoma ševati uouuu, AMbuiu ou v ^uo^yuaioatui u^ii u ^ypuiuumc» Kaj t. , uaiaucmu pu iciu £ limo v deželo. gospoda moja, tudi mi spoštujemo in si jih že- Take pa j ki iz Bizmarkije pridejo predlog obveljal se moramo braniti Konec razgovora je bil ta, da je dr. Bleiweisov z znano aroganco narod posmehovat in katerih, kakor Obveljal je s tem najvažnejši predlog tega dežel nega ki zborovanja, kakor smo že poprej omenili, predlog, žandar in sodnijski sluga jo primeta vsak ima pomen ne za sedanjost, ampak ki sega v roko z a drugo Zdravnik podá ranjencu vode, katero ta pože prihodoje stoletje. Kajti kakor se bode postava od 24. ljivo izpije, potem pa vrže steklenico proti poštarici maja 1. 1869 gledé uravnave zemljiškega davka izvršila na Kranjskem, tako bodemo plačevali krvavi zemljiški davek. tem sklenemo poročilo o letoŠnjem deželnem zbo- f katero zadene na obraz, da se kri pocedi. „Znorel je," kriči poštarica, „ne poslušajte ga! Kar hudobna laž." bo govoril y bo vse To bomo že mi razsodili kJ ICUi DMCUCIUU puiuvjliu \J ittUOliJGili UCÍJClu^ui zjkjkj jjXU UUUJU £aK3 1111 lílZiOUUill, píci VilLl j HZ 111 rovanji ter zakličerno : Bog daj, da se zemljiški davek dem s pisarjem vred blizo postelje, da bi bolj na Kranjskem uravná vseskozi pravično v smislu po- ranjenega, ki začne v pretrganih stavkih pripovedovati pravim jaz in se vse- 3 slišal stave i — Užt.j ? Uil uioiuc, twaiciu j^. i « lij v» „i\uu o cm jikXi m iktu a cm un, uicuua vas ne gledé davka v primeri z drugimi deželami Avstrij ski m i mikalo ; moja zdanja žena naj vam to razloži ob Bog daj, da se olajša breme, katero Kranjce Kdo sem jaz in kaj sem bil, to menda vas ne bo tako hudo in nepravično tlači ! Muzikalne novice. Slovenska .,glasbena matica" je ravnokar na svitlo dala sledeči dve kompoziciji: Po jezeru bliz1 Triglava u se zove koncertna „x 1/ JKj&K/l u> KJUlfJ x / 1'JVlA.lJ\Aj - UU £JKJ »V ttvuvvt hum ilustracija, ki jo je za glasovir zložil A. For s ter. Slavnoznani skladatelj predstavlja nam v tej kompoziciji selansk prizor , zanimivo idilo , 1Q zdi se nam > ko Čujemo te glasove, kakor da bi videli čolnic plavati Kar nam je prezgodaj umrli Miroslav po jezeru Vilhar v krasni svoji pesmi pel v liuai v i\.iaoiii ovuji (jcouji jjci , ijubko uam uvua Forsterjeve kompozicije na glasoviru. Ze v vvodu čujemo glase glavnega motiva, „da odmeva od gore " nam doni Téma stopi pred nas v olišpani opravi, j^C» O \J VJKJL OAV deče prve variacije loči po refrenu, v katerem kakor iz daljave donijo na naše uho konečni glasovi znane narodne pesmi „Triglav". Za njo pa sledi druga varijacija, ki se od prve loči po drugem narodnem napevu, in prav to delà nam kompozicijo tem bolj interesantno. Po sentimentalnem, umetno zloženera „largo" koncuje skladatelj ta jako mikavni selanski prizor s živahnim „allegro". Gledé na priljubljene narodne na- pa se od sle- } peve, ki jih obdeluje v tej „ilustraciji" in gledé na to da v vsem je delo izvrstnega umetnika; zato lahko re- čemo , da bode v vsakem koncertu, še posebno pa v vsaki slovanski „besedi", učinila velik efekt, in to tem bolj , ker igralcu ali igralki te precej težke kompozicije se ponuja prilika občinstvu kazati izurjenost svojo v Naj pač taka in enaka delà večkrat slišali čitalničnih „besedah" poleg tujih kompozicij ! glasbena matica" skrbela za lično vnanjo Ker obliko, v kateri je na svetio dala imenovano delo, združuje se da Fors ter je va kompozicija pride posebno na vse vsak glasovir narodnih naših gospodicin. * Sveta masa" V za sopran y alt t za mešani zbor), zložil Daniel Feigelj. tenor in bas (to je Ta masa je v vseh svojih 9 razdelkih zložena v pravem cerkvenem duhu, se lahko poje in prijeten vtisek delà na poslušalca, ker se tudi posamezni glasovi lepo vrstijo. Toplo jo tedaj priporočati smemo vsem slovenskim cerkvenim zborom. Blaznikova kamnotis-karna dala jej je tudi lično unanjo obliko. Zabavno berilo. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Àlésovec. II. Poštarica na Prelazu. (Konec.) nej y saj vse natanko vé da sem, kakor ona, po sem 7 v kratkem omen im rodu Prus poznal kot ojak ; sem ekega večera napadel volj Svoj zdanj y nje ženo njeno vednostj in oropal bogatega potova-jočega trgovca in mislil ž njo vred pobegniti na tihem čez mejo y pa na deset let težke andarji so me přijeli in bil sem obsoj ječe, katei sem tudi přestal Svoj ljubice nisem hotel izdati in tako je bila ona brez kazni Ranjenec preneha, ker mu z manjka močí. Zdravnik mu pomoli zopet vode, in ko je pil, nadaljuje: yy y a zvem da je ni doma, da je že več let, kar je zginila brez sledů. Izpuščen iz ječe grem iskat ljubice let y y y Tudi brat njen, že oženjen, je bil zginil, nihČe ni vedel kam. Jaz se napotim je iskat, živim o hudodelstvih tatvinah itd. in slednjič jo najdem tu na Prelazu vdovo." Zopet preneha ranjenec, kateremu je govorjenje v/ J^ v-/ JL. VAiVlAtV A. tili j VXX J XkU uvx v uu těžko. Poštarica skuša vmes se vtikati v tVi"vu« JL UOICWIVW OIVUOOJ V LLiVJO OU V lll\aiij ces, U.CV lil ICO kar govori, jaz pa ji rečem, da jej bomo usta zamašili da m res y y če ne yy bo tiho. Ranjenec zopet prične Se vé da me ni bila nič kaj vesela, ko jej pridem v hišo. Imela je pri sebi hčer svojega brata, o katerem je vedela, da se mu na Ruskem dobro godí, saj jej je kar večkrat poslal denarja kot plačo za to gova stane. Da sem mogel v hiši ostati J° mi hči je nje-dala službo poštnega ekspeditorja. Kmalo se ponovi stara prijaznost med nama in tako mi tudi zaupa da ^IlJU^UVOt XJLX \j VA JUL Ck) LJL1 Cl/ XXX ICilWJ JLU1 tUUl UCXiW^J C\i y UOf J 6 UU" narno čisto na kantu. Jaz se čudim temu, kajti dobro de- mi .Ie bilo znano y da je po možu podedovala lepo pre- moženje in jej je tudi kmetija , gostilna in pošta likor toliko nesla. Res X X i-V \J A UVOia» « j 11UO j6 - XXXI UUgU VUIi - X Ci XIXV u KfL prav dobro stala, ko bi ne bilo neke pijavke. Ta me vedno molze in nima nikdar zadosti. „Kdo je ta pijavka, tega mi pa noce razodeti na noben način. Zdaj pač tudi to vem." Poštarica zopet zakřičí, se hoče iztrgati čuvajema iz rok in zagnati se proti ranjencu, pa čuvaj a jo držita trdo, da se ne more ganiti, ter jo potlačita na klop pri peči. y # mi odgovori ko-lahko bi »o, Ekspeditor nadaljuje: to je pošast ! Ko je njen mož umri Je vse y mislilo, da je umri navadne smrti, a ona mu je zaudala ker jej je bil na poti. Hotela je namreč iznebiti se ga, kajti imela je znanstvo z nekim gozdarjem y ki vedé od za njeno hudodelstvo y ni vec nje m zdaj v • • živi upal ; marvee brez delà v mestu M. tei jej pisma, v katerih jo dere za denar, žugaje jej jej pa, bežal pošilja ?... bo sodnij i izdal, ako mu y da ne pošlje, kar zahteva. Ta v se iú' . . , je bil toraj tista pijavka, to sem zvedel kratkem, ko mi je prišlo neko tako pismo v roke. krat tega nisem vedel in tako sem se dogovoril storiti to, kar sem pozneje storil." pred Ta- ž njo y Bolnik vtrujen in spehan tu preneha in ko smo ga okrepčali z žganjem in vodo, nadaljuje: Tišti li O ti CČiS JO I^XXOXU ^JKJ JJUOU V UlUW u^uc čez 8000 gold. Ta denar je drezal naj u oba je prišlo po pošti veliko denarja y nekaj v • Tudi v o ci. kaj ; zapazim rada bi se ga bila polastila, pa kako ? nekega dne v poštnem žaklju, katerega sem bil odprl, Nas obiđe groza to videti in slišati. Poštarica spre- pismo iz Ruskega do tukajšnje sodnije; pokažem ga minja vse barve in res hoče se zmuzniti iz sobe, a poštarici in ona mi veli y pridržati ga za en dan, ker se JeJ Je brat zdelo, da prihaja iz tistega kraja, kjer je bil njen vzel, kjer so imeli žandarji dosti opraviti, da so jo va ? kaj ko bi bil umrl? Pridrživa ga, odpreva na rovali sile razkačenega ljudstva, ki jo je hotelo ka- něk po meni znajdeni Ruske sodnije do način m najdeva v njem dopis menjati. nase, v katerem je naznanjeno, da je ječi je skonča tajila, slednjič pa ste jo ječe sa- brat umrl in zapustil bogato dedšino svoji hčeri Dori, mota in tema, v kateri je vedno videla pred sabo kr- in če bi ta ne bila veo živa, svoji sestri poštarici. če bi Dore ne bilo, bila bi poštarica in z ? Da njo vred jaz naenkrat bogata. Ne bom popisoval pogovorov, le to > vavo Doro , tako omehčili, vsemu, česar je ome- bil njeni mož jo dolžil. Bila je obešena in umrla skesana. da se je vdala in pritrdila Hiša na Pre- nim na kratko, da je šio ono pismo zopet zaprto do lazu pa je sčasoma propadla; nihče ni hotel bivati v sodnije in da ovvahij^, i U.C* je UHU orvi^uj^aiv, ±S\JI\J lift Diiau o^Javiu, 1JlJcJ 7 »]J1UH gUVUIllU, tli* LlUlUrj CIIcl -L/Uli* jJU" Poštarica, ki je že svojega moža po strupu iz sveta noči zdihovaje krvava hodi po samotnih sobah. Ker ni bilo sklenjeno, Doro na stran spraviti. nJeJ ker se je sploh govorilo, cla umorjena Dora po- spraviia, ni imela z Doro, bratovo hčerjo nobenega pomislika, kaj tacega tudi bilo pravih deeličev, je prišlo posestvo v tuje roke. 7 mM . PMPUI , storiti. Spredeva si toraj nacrt, po katerem nama je ravnati, da ne bo sum hudodelstva Nacrt je bil ta. Odpeljeva se za dva letel na naj u V > 7 dni od doma skrivnih potih domu, grem skoz zadnja vrata v hišo a drugo noč se jaz vrnem iz mesta po Gorici 28. nov. dopisi. - Ministerstvo za kmetijstvo razbijem poštno kaso 1er poberem ves denar iž nje, namerava potrošiti precej denarja za zboljšanje go-potem spravim Doro na stran, prevrnem vse po hiši, v ej ih plemen. V ta namen je odbralo nekaj ko-kakor da bi bili res tolovaji razsajali po nji in odidem misarjev menda šest ki hodijo okoli po deže- skozi sprednja vrata, razbivši ključavnico. Po dokon- lah^ pregledavat govejo živino in razna nje jplemena čanem delu se vrnem po isti poti nazaj v mesto, oblečen v kmetiško obleko, katero vrzem. a 7 pa potem pre-proč ) da potlej sporočijo, česa je tu pa tam treba. Za našo Go-riško deželo je ogledovalni komisar tukajšnje kmetijske šole profesor voditelj gosp. Po vše, kateri e ze marsi „Vse to se je zgodilo, kakor je znano: jaz bi bil katere naše kraje obiskal. Gosp. minister ga misli po-Doro na tihem umořil, a morala me je slišati, kajti ko »lati drugo leto tudi v druge Primorske kraje v Istro pridem po prstih in bos do njene sobe, se odpró vrata in Dalmacijo; pa tudi na Kranjsko in znabiti tudi na letih se imajo neki vse te dežele pre-hoditi. PaČ lepa in častna naloga je došla gosp. prof. ministrom se morajo take prak-: in ona mi pride z lučjo v roki naproti ter odpre usta, Štajarsko. da bi zakričala, toda jaz jej zbijem luč iz rok , jo zgra bim za usta in sujem z nožem, dokler je še migala. Po v set u! Pa tudi Potem naredim luč in prepričavši se, da je popolnoma tične reči v večo čast in zaslugo šteti, kakor na pr tiha stvar, zbežim in se podam v mesto, kamor dospem konfesionalne postave, s katerimi je le nekaterim kri-proti jutru. Krvavo obleko, katero sem bil v ze WHĚKĚKKKĚĚ/I^^ oma slekel, vrzem v bližnjo vodo in tako vničim zadnji sled. Ko se drugi clan pripeljeva domu, ni mogel nihče naju 28 tisuč gold, za vse sumičiti da UUilUlll , VA Cl sva 1C IV U11 C/IV CIJ 1V1 1 V tí) llllUWUDlOtYa J Avevj V* -----vw,. » • UUUV. ui JJUIVU!i ^UUll Ijíxyj^t Ui «W » »-IV. alibi"-dokaz nama je bil lahek. Tudi drugače ni mogel rešeto, namreč: saj škofijstva so jih bila priporočila. količkaj kriva hudodelstva čačem ustreženo. — Po časnikih beremo, da so tudi za Primorsko nakazani ..S t r e m ay r-o vi groši", in sicer da 77 škoíije. kaj ti so nekateri gg. duhovni „skoz padli Novo je letos to é ' ; u skoz državno 17 leteti sum na naj u ker se ni moglo nikomur zdeti da bi bilo to hudodelstvo nama le količkaj prida přineslo, dokazov pa ni bilo prav nikakih. Tako sva mislila vživati v miru sad hudodelstva 7 ker nama pravica ni mogla nikakor do kože, a prišlo je drugače. a Pri nas mnogi vzroke ugibajo, zakaj je ta pa ta „padel". Kedar te vzroke — sosebno pri nekaterih poizvemo, znal bom kaj „Glas" je v prepoved dejan tem več porocati. se ve da Včeraj šnj i se po- 7 ko je bilo že dokaj íztisov vsaj po mestu raz- Ranjenec postaja čedalje slabši, toraj ga opominjam, danih. Tako sem tudi jez enega dobil da bi na kratko povedal, kar ima še povedati. „Bom," odgovori, ni imel suma do mene 77 7 saj sem kmalu pri koncu. Nihče merodajna je da se mi zdi list jako nedolžen. 7 m smem reci f Sicer pa se ve, zaročenec umorjene me je 23. t. m. državnega pravdnika sodba. I da Dne se je pričela nova dekliška šola v temno gledal, kjer koli me je videl. Danes sva nale- ulici sv. Ivana. Sprejetih je okoH 1VJ KJJL IV Uli JLLLO JCž V1U.UJL« L/aUCO O Y iX JJlCilC- w r • kj J-r JL ^ J V/ Vi Ul J KJ KJ UL£\llVj y LUU kamor sem šel na lov, drug na druzega, izmed njih slovenskih starišev. Sola sama na sebi deklic tela v oba s 7 hosti puško. dere nad mano jo „Sodnija ti ne more do kože a jaz sem vendar prepričan mnogo 7 se za- 7 da si umořil. Tudi sem našel v vodi tvojo obleko tero hočem pokazati sodniji." — „ zarohnim jaz, pomerim s puško in sprožim, a on ka kor se zdi — bo dobra; deklice se bodo menda tudi italijanščino in slovenščino kot predmet učile. Sola se je pričela s peto mašo, kakor druge javne šole. — Ne-Ne boš je kazal, ne," - navaden mraz za ta čas imamo. Včeraj je bil eden ka- zivši moj zvrnem na naklep _/l 1 JJLI O jJ LA OXVU 111 O JJ A U^JiLU y Ci/ KJ 11 j ZciJ3cl ~ uvjaxíx v* ju a )• JL M V V 1 U O V/ 11 JLUUUJlkC« UI stori enako. Puški počite in jaz se v mestu, ni po deželi. Med najglasovitiša junaška delà najmrzlejših dni Q0 u R.). Tat vin se ne manjka ni tla y OtUIl V/llCilVV/» JL UOIVI pwv^lt^ 1 il J CLU moj sovražnik pa pobegne. Čemu je naših tato v spada okraden] e farně cerkve na bežal? Saj je bil le maščevalec in to, kar je storil, je Placu ti (predme3iju). Skode ni storil veliko gospod zdaj naj; tat, ker ni imel posebnega vzeti; ali predrznost njegova bila pravica Tako so me našli in in me vzame peklenski dušo přišel saj na vislice. Haha ha 1" bo tudi po moje žene crno je bila velika. Skril se je bil, kakor se kaže, zvečer v zvoniku ali kje tam blizo, in ker je našel vrata iz Kri se mu vdere iz ust, še enkrat se stegne, potem zvonika v cerkev zaprta, moral jih je ulomiti. Tako se s krči in mrtev je všei clo veš ki pravici je slednjič tudi z velikimi težavami skoz sakristijo ušel. Poštarica, vidé ta strašen prizor, se stegne kviško Trud in strah se mu je slabo splačal. Naši časniki zavoljo vedno ponavljajočih se tatvin policijo šaljivo in in zakriči na moč Nič ne verjemite pošasti! Zdaj ko je poginil, resno napadajo. Letošnji somenj sv. Andrej a se hotel je maščevati se nad mano. Toda ne boš se, meni ne začne po starem pravilu še le tišti ponedeljek p o sv. Andreji, ampak na dan sv. Andreja (30. nov.) Tako sicer pa enmalo prepozno — naznanil naš mestni ne boste ničesar dokazali." Jaz kar ne oziraje se na te besede, jo vkažem odpe-se pa, ker je bila močna ženska V se dá je magistrat. Našemu g. županu je starašinstvo uni dan îjati, WKÊtKKËÊKÊtKÊKK ^pHH^m^^l^l ko so jej žandarji roke zvezali. Potem so jo vrgli na lepo blamažo napravilo. Nekaj let že se dotične ob- lestveni voz na slamo in tako sem jo jaz v trg sabo lasti pripravljajo zidati nov farovž pred prvostolno kar cerkvijo. Vlada je pripravljena dati v ta namen po konkurencijski postavi njo zadene; ali mesto se je Ijati izgovarjalo s pomanjkanjem denarja. Letos pa je bilo misij Gosp. nadzorniku in tako se mudí, ker se mu iz Ljublj žugata, ako s pošto odpe na i^u v ui jaiu o ^uujwuj LvwujuLu uuuuijui juutv^ ju m*av/ migx j c% i u ujuv/ijauv; ua 0^1 G d j Olk\ji dejalo starešinstvo vendar-le v prevdarek pro 1875 za- njega zadeli. Tako ubogi kmet opi se ne uda, da pride ko stroški devni znesek. Ker mu pa ni deželni zbor vseh pre in pobotajo se za izpl računjenih dohodkov potrdil, bilo je treba nekatere 50 gold a VI 1 • A • TI f • • __. • « y V . stroške zbrisati. Župan gré in naznani po vodi 550 gold meni nič, pošteno, kali?! Vse to pa Sedaj naj pa svet sodi a-njo pa bodo se dá omeČiti C* VJIXX^KJ AH, plavalo je in to ťa y 11 u nekdo dotičnemu gosp tebi nič — namestništvu (ko je bil namreč vprašan za- agentu pri neki priiiki z neprikritimi izrazi očital rad konkurencije za farovž), da je za letos mestu ne- ker se ni dovolil mogoče spuščati se v zidanje sold davka na vsak stot blaga, ki se iz kolodvora vvaža gosp agent mu je žugal s sodnijo(!) ter a (zapomnite si duhovni!) nov i n k y manj přistavil duhov- zavaro valnici potřebuje, v mesto. Nekateri starešine so za ta samolastni župa- Taki-le so liberalci; a resnica ostane: Kedar se psu na nov odgovor izvedeli ; dr. Deperis župana o tej stvari rep stopi, pa zacvili. Vi pa, Slovenci, ostanite pri interpelira in starešinstvo edinoglasno sklene, da zne- sek za farovž ima v prevdarku ostati maci banki ..Slovenij:" i-uw uaurM „uiuvouiji , in čem več vas pristopi, < bolj se bode okrepila in tem bolj bodo po tej podp drugi stroški izostanejo. naj Ta sklep ima svoj tem tudi raji pomen. Interpelacijo za „klerikalno" reč je sprožil liberalni stařešina dr. D.; pritrdili so mu vsi liberalni starešine. Jez mislim, da za tem grmom še kak drug zajec ti ci in ne samo farovž. Kedar skoči ta zajec 21 nasi protniki osramoteni Nekdo, ki vé, da je zatiranje ubogih v nebo VPU iz grma, bodem vedel Vam kaj povedati. Moravcjega v Litijskem okraju. nov. obćinska volitev, pri katei Trsta 28. nov. Danes se je odprla nova br- za zojavna postaja v Radečah na Dolenskem. Rocevskega mesta 26. nov. („Avstrijski Phonix.") župana France Rusnik, za svetovalce klavčič, Maks Peterlin in Gregor Hostnik Pr je bil pa nas je Fr U Mi Bivajo po mestih in po deželi naši prvi zavarovaini banki „Sloveniji" tako ljubeznjivi prijatelji, da bi jo v samem objemanji, kakor opice svoje mladice, najrajše ter zadušili, jo rajše danes nego jutri videli pokopano, jo vsled tega na vse kriplje obrekujejo in ljudstvo od nje odgovarjajo. Ti mili prijatelji domačih naprav naj Ljubljane. (Interpelacija, katero je zoper nespo- dobno obnašanje viteza Vesteneka pri delitvi državne podpore na Dolenskem) stavil v državnem zboru grof Barbo in ki so jo podpisali vsi konservativni poslanci razun dr. Raz 1 aga in Pfeiferja, glasila seje tako-le: „Pri uradni razdelitvi podpore, katero je sl. državni zbor dovolil za tište, ki so bili 19. juiija u. 1. po elementarni mi povedó en izreka ne izgled take umazanosti (da ostrejšega rabim) pri „Sloveniji", kakor jo je storil „Avstrijski Phonix" sedaj pri nekem pogorelcu v M., ki zasluži, da se svetu obznani in se ne vsedajo naši ubogi kmetje priliznjenim agentom tje v en dan na li- Povem naj, kar sem o njej iz popolnoma za- Med 10 pogorelci v M. bil nezgodi poškodovani, je 3. junija t. 1. v DobrnČahu na Kranjskem posestnika, ki se je kot oškodovan tudi za podporo oglasil, nazoci ces. kr. okrajni komisar odpravil rekoč, da že zato ne dobi podpore, ker je pri minuli volitvi državnega poslanca dal svoj glas vladi mamce. nesljivega vira poizvedel. nevšečnemu kandidatu, drugemu posestniku pa bil priča tega prizora in se drznil reči, da so , ki je volitve Je en sam y in ta pri „Avstrijskem yy Phonixu" in sicer proste in da ima vsak pravico, svoj glas dati možu svo- za 600 gold, zavarovan. Precej drugi teden po ognji, tako mi je pravil prijatelj, pripelja se g. nadzornik ome-njene zavarovalnice s Kočevskim g. agentom v M.. da si pogorišče do dobrega ogledata. Oba se prepriča ta, danitibrunca od zavarovanega hišinega podstrešja in poda ni ostalo, ki bi moglo za kako porabo biti. Tako tudi gosp. nadzornik v svojo zápisno pólo zazna-mova, in še zraven pristavi, kar sta gg. župnik in župan sama prebrala, da je ovi pogorelec po ognji vsega skup mu Kdo nad 2500 gl. škode trpel, ter poprosi župana, naj ta zapisnik s svojim imenom in pečatom potrdi. bi si bil na to mislil, da mu ne bodo popolnega zneska vseh 600 gl. izplačali?! Al kaj y jega zaupanja, je c. k. komisar celó z záporo m žugal. Lahko razumljiva razdraženost, katero je vzbudilo to protipostavno veden je c. k. uradnika med ljudstvom, je dala povod interpelaciji, katera je bila stavljena v seji deželnega zbora Kranj skega 30. sept. 1.1. načelniku c. k. deželne vlade. Ker pa na to ni bilo nobenega odgovora in je c. k. deželna vlada v Ljubljani istega uradnika, ki se je tako grđega zaničevanja volilne prostosti kri-vega storil, pri ravno zdaj vršečih se volitvah za trgov-sko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani zopet za načelnika dotične volilne komisije imenovala, stavijo podpisani do Nj. ekscelence gospoda ministra notranjih zadev vpra- se zgodi ? Ubogemu nego na y šanje: Ali Nj. ekscelenca vé za to po javnih listih in po interpelaciji v Kranjskem deželnem zboru po najširjih krogih znano dogodbo, in po pogorelcu, ki ni imel druge obleke in obuvala, raztrgano delavniško, v kateri je šel po praprot mestu, da se ž njim v M. pogovorita, velita drugo jutro _ v Kočevsko mesto priti, da si mora revež še obleko varno ravnanje več godilo nebo? izposoditi in čisto nepotrebna pota delati. Le-sem pri- kakih naredbah misli ona pomiriti nas zarad tega, da se tako prostosti volitev ne-— —~----—x ---0e< Naši poslanci za- šedši ga privijata, pestita in ožemata, da mu moreta na mestu 600 le 530 gl. odškodnine izplačati, rekši, (čujte!) da je bilo zavarovano postřeš je v teku 12 let za 70 gld. slabejše, toraj za toliko sedaj pre- visoko zavarovano. Kako sta ta gospoda ogorke oglje in pepel tako učeno analizirala, in zakaj sta popřej za 600 gold, plačo pobirala služijo hvalo, da so tudi ustavovercem v državnem zboru Dunajském povedali, kako predrzno se obnaša birokracija po deželi, in kako dobro jo je grof Barbo s svojimi sodružniki s tem razodetjem zadel, kaže Ljubljanski gosp L „Tagblatt", ki se togoti nad njim; pozabil je le Ve3tenek v „Tagblattu" pohvaliti dr. Razí aga sam dva. Bog vé * v^vy &V4U. pi«w puuuaia, oam íju^ v ^ pa OOa Vrhu tega pa naj povem, da je dotični pogorelec in narobe-zastopnika podpisala te interpelacije. Dolenskega Pfeiferja y da ništa (Gospodu prof . dr. Schifferju), najstarejemu in katerega ravno letos čisto nov pod postavil, *mu^vaaoiu^u^iuu x.cv --------- je brez lesa za sama moj ster ska delà čez 600 k njegovemu 70. rojstnemu dnevu 26. dne novembra mnogozasluženemu zdravniku na Kranjskem, so čestitali gold, izplačal, in je bila tudi njegova hiša ena tukajšnji zdravniki, zastopani po društvu zdravnikov najprostorniših in najlepših med 68 drugimi deželni zdravstveni svèt, mestni zastop in načelniki ne- v vasi » * c* o *, toraj mut tavaiuvđuu jjuuau cbjo vo a lu u ivčticriii u-i^cimu. guopuon.. jl/iudivu ûui«ymnv» m" j' 600 gold, vredno. Toda vsi dokazi so bob v steno. poklonilo lično srebernino na mizo. Neutrudljivi gosp tudi zavarovano podstrešje vže samo katerih deželnih gospósk. Društvo zdravnikov mu je dr. Schiffer je zaslužil to javno priznanje za 381etno zdzavniško delovanje na Kranjskem. — (Gosp. okrajni šolski nadzornik vit. pl. Gariboldi) nam pošlje — sklicevaje se na §. 19. t. p. — nek „po-pravěk" k članku, katerega so „Novice" zadnjič po „Slovencu" natisnile. Ne da bi se mi vstrašili tega §., ki že, kar bi moralo tudi okraj nemu šolskemu nadzorniku znano biti, davno več ne veljá, ampak le iz p o-polnoma proste volje in ker nočemo nikomur krivice delati, priobčimo tu, kar gosp. vitez Gariboldi želi, namreč: da on kot okrajni šolski nadzornik nima nič opraviti s kraj nim šolskim svetom, da toraj ni dobil povabila k omenjeni seji. — (Poprava.) Neresnično je, da se je od katerega komisij skega uda — bodi-si v polni ali v podod-borni seji — spodbijala volitna pravica v obrtnijskem odseku ie enemu krćmarju (oštirju) ali žganjarju ; tem več se je volitna pravica vsem krčmarjem in žganjar-jem priznala že v I. seji 12. t. m. za tako, ki se sama po sebi razume. Tako isto nij res — kar se je časniku poljubilo sploh izreci — da se je kramarjem spodbijala volitna pravica, kakor se bo to dalo razviditi iz volitnih imenikov, kateri se bodo v enih dneh razpolo-žili v javni pogled. Na podlagi §. 4 voliinega reda se samo tišti kramarji niso vzeli iz pridobninskih kazal cele dežele v volitne imenike, ki plačujejo manj davka, nego 8 gold. 40 kr., in se vrh tega ne pečajo s kako drugo obrtnijo, katera jim daj e voiitno pravico. '') C. k. volitna komisija trgovsko-obrtnijske zbornice v Ljubljani 28. novembra 1874. — (Vabilo k slovesni besedi) na spomin Franceta Prešerna v čitalnici v nedeljo 6. decembra t. 1. Program besedi: 1. Dr. Benjamin Ipavic „Na Prešer-novem domu", velika kantata za tenor in bariton-solo, čveterospev in možki zbor. Solo pojeta gosp. Meden in J. Noll i. 2. „Na spomin Fr. Prešerna", — deklamacija, zložila gospá Luj iza Pesjakova, govori gospá Kome lij a Šol maj erj e va. 3. „Boildieu", romanca iz opere „die weisse Dame", poje gospodičina F re y. 4. Forster — „Po jezeru bliz Triglava", kon- certna ilustracija slovenske narodne pesmi, igra na glasoviru gospodičina M. Hohnova. 5. Verdi — čveterospev iz opere „Rigoletto", pojó gospodičine pl. Ne u-gebauerjeva in Freyeva in gospodje Meden in J. Noll i. 6. Zajc — „Pesem hrvatskih dijakov", poje možki zbor. 7. Bellini — arija iz opere „So-nambula" za sopran, poje gospodičina pl. Neuge-bauerjeva. 8. Forster — „Samo", veliki zbor s samo8pevom , poje možki zbor. — Zbore vodi gosp. V. Valenta, na glasoviru spremlja novi pevovodja gosp. Stocke 1. — Začetek ob 7. uri. — („Beseda") zadnjo soboto v čitalnici je bila prav lepa, čistega dohodka čez 100 gold. — (Slovensko glediŠČe.) Drevi na cast rojstnega dne Preširnovega: Slovesen prolog, drama „Trnje in lovor" in opereta „Deklica Elizondska". — (Narodna tiskarna) je prodala Mariborsko tiskárno gosp. Pájku za 12.000 gold. — (Pobirkiiz Časnikov.) „Tagblatt" se je v 5. listih znosil nad kupčijsko in obrtnijsko zbornico Kranjsko, njegovim predsednikom in tajnikom prav tako, kakor je *) Tuđi to „popravo" smo sprejeli le iz proste volje, ne pa bojé se navedenega §. 19 t. p. od 1. 1862, kateri po novi tiskovni postavi nima več tište moči, kakor vladni sekretar vit. pl. Vesteneck misli. Da pa nismo nic spremenili v tem „popravku", to se vidi iz slabe slovensčine v njem; hoteli smo tudi pustiti mu vso moč, katero ima v sebi. Vred. navada germanskim kulturonoscem, katerih predniki so se oblačili v medvedove kože. Pl. Vesteneku in zavez-nikom njegovim nič ni prav, kar je razpuščena zbornica storila ali opustila, in to zato — kar že vrabci po vseh strehah pojó — ker bila je po većini narodna, in ker se bojé,vda pri novih volitvah bi ne postala spet narodna. Skoda bi bilo za papir , spuščati se v obširno razpravo psovk, ki jih je „Tagblatt" napisal v 5 listib. Mi le vprašamo: kaj neki je nasproti izvršila zbornica pod načelnikom Luk man om in tajnikom dr. K1 u n o m z nemčursko večino? Mi se spominjamo le ,,an eine Grossthat" in ta je bila ta, da je po predlogu nekda-njega nemčurskega in liberalnega korifeja Heiman-a ministerstvu rekla, da je konkordat kriv bil, ko je agio na srebro takrat visoko naraščati začel!! Dalje vprašamo: al je narodna većina katerikrat obravnavala kaka „narodno" ali „klerikalno" zadevo? Ia še naprej pra-šamo, je li narodna večina katerikrat spodbila kak predlog, ki ga je stavil kak narodni nasprotnik v zbornici? To pa vemo, da nobeden teh , razsvitljenih" glav ves čas ni sprožil za naše kupčijske ali obrtnijske razmere nobenega koristnega predloga. Pa še več vemo. Ko bi bila zbornice večina nemčurska bila, gotovo bi bili nemški „Nordpohlfahrerji" od nje iz žuljev slovenskega obrtnika dobili sto in sto forintov, kakor jim jih je dal Ljubljanski „Gemeinderath". V 5 listih je „Tagblatt" veliko čenčal o „Handelskammergesetz" in v volitve-nem redu; mi pa le vprašamo: ali ni sramota, da še dandanes se ne vé: kdo je trgovec, kdo pa obrtnik? No! če so zvonar Samassa, tes ar ski mojster Tonies, marelar Mikusch itd. trgovci, pa ne obrt-niki, je potem takem cela Ribnica s svojo suho robo in pa celi Tržič s svojimi čevljarji in nogovičarji tudi trgovska kolonija. Pojte rakom žvižgat taki široko- ustniki! vsaj cela trezna dežela pozná vaše namene: ker v razdelku obrtnijskem nimate nikakoršnega upanja zmagati pri volitvah, hočete pomnožiti trgovski oddelek, da bi, če bi mogoče bilo, vsaj v tem zmagali» Najočitnejše razjasnilo temu, zakaj da narod naš ne verjame, kar pisari „Tagblatt", je to, da jej na čelu stoji tišti gospod Ves te nek, ki se je tako spozabil, da celó v delitev miloščin na Dolenskem je vtikal politiko. Po vsem tem, prijatelji naši po deželi, še enkrat: pozor o prihodnjih volitvah za zbornico našo! Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Finančni odsek je obravnaval finančno postavo in dovolil za stroške prihodnjega leta 372 milijonov in 873.882 gold. Ker pa proračun izdá 372 milijonov in 531.40D gold., je nepokritega primanjkljeja 8 milijonov in 342.473 gold. V ta budget je stavljenih zopet 500.000 gold, za podporo duhovnom. — Kakor je minister Ban han s naznanil, se letos ne bo zidala nobena železnica, toraj tudi za Dolensko nimamo upanja. Ogerska. — Ta država je prišla že popolnoma na kant, vsak dan utegne biti državni polom. Davki se ne dajo več iztirjevati. — Pri notarijatski postavi se je sklenilo, da so veljavni vsi deželni jeziki. Vendar! V Žitna cena v Ljubljan 28, novembra 1874. Vagán v novem denar)i: pšenice domače 4 fl. 90. — banaáke 5 fl. 62. — turšice 4 fl. 80. — soraice 4 fl. 10. — rži 3 fl. 40. — ječmena 3 fl. —. — prosa 3 fl. —. — ajde 2 fl. 70. — ovsa 1 fl. 90. — Krompir 2 fl. 50. mm ........——■«■' ^ v-Mfcj^my»«^——www» - mm ■. >f «c^ -i—um . . . - - - . . - — m** -mm-- » » - -w —■ - n . -^i i, m t^ i ^uuji .f i n mm n m~it «T -----w - - .• ■ ■■ -— — - « ■ , . - Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef Blázínkovi dědiči v Ljubljani.