Leto LXX
Štev. 233 a
V Ljubljani, v soboto, 10. oktobra I942-XX SHiirS^ Prezzo - Cena L 0.80
SLOVENEC
Naročnin« mesečno 18 Lir, za tnozem* stvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto.
Izključna poohlaščenka za oglaševanje italijanskega ln fujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Uba|a vsak dan c)utra| razen p onedeljka bi dneva po pramOra.
n Urednli Ito la apravai Kopitarjeva 6, L|nbl|aaa.
I Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. s	Telefon 4001—4005.
9
Abbonamentl: Mese 18 Ltre| Estero, mete X) Lire, Edisone domenica. anno 34 Ure, Estero 50 Lire. C. C fj Lubiana 10 650 per gli abbo-namentii 10.349 per le Inierzioni,
F1II a 1 e I Novo mesto.
Concessionarla esclnslva per la pubbllcUS di provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano.
Bollettino No 866
Scarsa attivita in Egitto
Due velivoli inglesi distrutti - Un atto senza discriminazione
II Quartier Generale delle Forze Armate co- I munica:
Sul Ironte di El Alamein scarsa attivita operativa.
Nella giornata di ieri un »Hurricane« č stato abbattuto dal tiro di armi automaticlie di lanti della Divisione »Folgere«: il pilota, sud-alricano veniva catturato, afiro apparecchio, colpito da fucilieri dello stesso reparto, precipitava nci pressi di Ii i m H i m a t.
Nel pomeriggio del 7 ottobre velivoli da caccia britannici hanno mitragliato in volo rasente, nonostante i visibili segni di riconoscimcnto, re-parti sanitari della Divisione »Folgere«, causando tre morti e dodici feriti Ira i ricoverati.
Nota al Bollefino no 866:
Da meno di venti metri d'altczza, senza nlcun risehio, trattandosi di elementi snnitari, e come tali 11011 protetti da mezzi di difesa con-troaeren, quattro velivoli da caccia britannici hanno mitragliato con pallottole esplosive, alle ore 1 >,45 del 7 ottobre, le sezioni di sanitii della Divisione »Folgore«. I numerosi rcgolnmentari segni di riconoscimcnto e la dislocazione in pie-na luce su di un pinnoro sopraelevato non sono valsi ud evitnre 1'atto criininoso che causava tre morti e dodici feriti tra i ricoverati. Ormai non si puo piu credere nd involontari errori, quando qucsto nuovo triste episodio si ricolleghi ad altri verificatosi in occasione della recenle azione britannica su Tobruk. 1 fatti rigorosnmcnte va-gliati c sicuramentc documentati possono essere cosi riassunti. 11 13 settembre un ufficiale c sei avieri lascinvann, a hordo di uu autocarro, un nostro mngazzino avanzalo e si inoltravnno di qualche (letina di chiloinctri nel deserto, nllo stopo di provvcdcre ul rccupero di alcuni ma-
teriali. Per un guasto intervenuto, la maccbina doveva arrestarsi e inentre si procedeva alle necessarie rlparazioni veniva circondata da sei cainionette inglesi provenienti dal sud. Una qua-rantina di austrnliani, subito bnlzati a terra coi fucili mitragliatori spianati, rendevano iinpossi-bile qualunque resistenza, attesa la superiorita numericn e le circostanze del momento, fra gli australiani erano un ufficiale inglese, comandan-te la colonnn, ed uno francese. Dopo breve tempo, sul gruppo dei nostri prigionieri gli australiani aprivano frcddUmente il fuoco da brevissi-inn distanza e, nssicurati«i che i nostri fossero morti o niortalmcnte feriti, proseguivano verso nord. Un aviere, rimasto illcso e ritenuto morto perrhc privo di sensi, poteva piu tardi, insieme ad un compnguo gravemente ferito, raggiungere uu nostro pošto avanzato e denuncinre cosi I'ac-caduto. In un ordine di operazione (caduto nelle nostre mani per Pattacco a Tobruk) in relazione alTavanzata prevista e non realiz/.ala nella zona di sbarro, č prcscritto: »il decimo plotone di-stacchera una sezione per attaccare il ricovero B 1082 e tutti coloro che vi si trovauo debbono essere uccisi«. Ordine, dunque, senza discriminazione alcuiin, di soppressione integrale degli avversari. Tale eriterio — cui vanno ricollegali i preccdenti attacchi alle navi ospedale cd ngli idrovolanti di soccorso — puo ben essere pošto a confronto con quello nssimto dai comandi nostri allorche, com'e stato reso noto, allestiscono una colonna di soccorso per raccogliere, in pieno deserto. feriti nemici abhandonati dai propri re-parti. o fnnno prodignre le trunpe dipendenti per il salvataggio, nella rada di Tobruk, dei numerosi natifraglii nemici. Si rcnderanno inevitabili le nostre piu leggittiinc rappresaglie.
Vojno poročilo št. 866
Neznatno delovanje v Egiptu
Dve angleški letali sestreljeni - Dejanje, ki se ne da opravičiti
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na bojišču pri E1 A 1 a m e i n u le neznatno delovanje.
Včeraj je avfomalsko orožje pehotne divizije »Folgere« sestrelilo cn »Hurricane«. Pilot, ki je bil Južnoafrikanec, je bil ujet. Drugo letalo, ki so ga sestrelili strelci istega oddelka, jc padlo na tla blizu H i m H i m a t a.
7. oktobra popoldne so angleški lovci s strojnicami obstreljevali sanitetne oddelke, divizije »Folgere«, ki so nosili vidne spoznavalne znake in so tri bolničarje ubili, 12 pa jih ranili.
Dodatek k vojnemu poročilu glavnega stana italijanskih Ororoženih Sil št. 866:
Štirje angleški lovci so ?. oktobra ob 13.45 obstreljevali s kroglami sanitetne oddelke divizije »Folgorc«. Ti letalci so delovali iz višine manj kakor 20 metrov in brez tveganja, ker je šlo za bolničarske oddelke, ki niso zaščiteni s protiletalsko obrambo, številni rpdni znaki za spoznavanje teh naprav in razpostavite^ na visoki planoti pri svetlem dnevu niso mogli preprečiti tega zločinskega dejanja, ki je povzročilo tri mrtve in 12 ranjenih med bolničarji. Odslej ni več mogoče verjeti na nehotene pomote pri tem žalostnem dogodku, če ga primerjamo z drugimi, ki so se dogodili pri nedavnem angleškem nastopu pri Tobruku. Ti dogodki, ki so strogo dokazani z dokumenti, se dajo posneti takole: 15. septembra je en častnik in 6 letalcev v nekem avtomobilu zapustilo eno naših sprednjih skladišč iu napredovalo
nekaj desetin kilometrov v puščavo, da bi tam zbralo nekaj grndiva. Zaradi pokvare se je moral avtomobil ustaviti in ko so ga popravljali, ga je obkolilo šest angleških avtomobilov, ki so prišli od juga. Kakih 40 Avstralcev, oboroženih s puškami in strojnicami, je onemogočilo odpor, ker so bili številčno in po okoliščinah v premoči. Med Avstralci je bil angleški častnik, ki jc poveljeval, in en Francoz. Nato so Avstralci hladno iz kratke razdalje streljali na naše ujetnike in ko so se prepričali, da so mrtvi ali smrtno ranjeni, so nadaljevali pot proti severu. En letalec pa jc ostal nepoškodovan, pa so mislili, da je mrtev, ker je negiben ležal. Pozneje se mu je posrečilo v družbi drugega težko ranjenega vojaka doseči eno naših prednjih jjostojank in poročati o dogodku.
\ naše roke je padlo tudi povelje ob priliki napada na Tobruk: »deseti vod« se bo ločil v oddelek, ki bo napadel zaklonišče B 1082 in vsi, ki so notri, morajo biti ubiti. To je torej povelje, ki se ne da opravičiti od nikogar in po katerem naj se sovražnik v celoti pobijc. Ta kriterij, kateremu je treba pridružiti še prejšnje napade na bolniške ladje in na pomožna vodna letala, je v pravem nasprotju s kriterijem naših poveljstev, kadar, kakor je znano, pošiljajo pomožne kolone, ki naj v puščavi zberejo sovražne ranjence, zapuščene od njihovih lastnih oddelkov in kadar naročajo svojim vojakom, naj rešijo številne sovražne brodolomce, kakor je bilo v zalivu pri Tobruku. Naše represalije, ki so več kot zakonite, bodo neizogibne.
Minister Pareschi v Itaakovest?
Rešena so bila važna vprašanja v politiki italijanske in nemške prehrane
Monakovo, 9. oktobra. AS. V pogovorih, ki jih je imel italijanski kmetijski minister Pareschi s podtajnikom nemškega kmetijskega ministrstva in voditelja nemških kmetov Backe,jem in ki so potekali v duhu tovariškega in prijateljskega duha, kateri veže obe osni sili, so bila izčrpno obravnavana vprašanja politike italijanske in nemške prehrane. Pogovori so rodili uspeh, ki bo tudi na važnem polju prehranjevalnega gospodarstva zavaroval predpostavke za dosego končne zmage.
Med svojim bivanjem v Monakovem se je minister Pareschi v spremstvu državnega podtajnika Backerja poklonil padlim za narodno-socialistično stvar ter je položil vence na njihove grobove. Obiskal je tudi Rjavo hišo ter druge sedeže na-rodnosocialistične stranke, kjer ga je sprejel blagajnik stranke Schvvarz, nato pa je obiskal še hišo in razstavo nemške umetnosti. Na sprejemu, ki mu ga jen priredil bavarski ministrski predsednik Sicbert je eksc. Pareschi odgovoril na vroč pozdrav, da je vesel, da se vrši ta sestanek v Nemčiji in sicer v glavnem mestu narodnosocialislič-nega gibanja, pri čemer je posebno povzdignjen duh obeh revolucij, kakor tudi prijateljstvo, ki
Žrtve neredov v Indiji
Rim, 0. oklobra. AS. Angleški tajnik za Indijo Amery je včeraj v spodnji zbornici povedal, da je število žrtev v Indiji zaradi neredov 840 mrtvih ter 2024 ranjenih med civilnim prebivalstvom. Med stražniki in vojaštvom pa jo bilo 60 mrtvih in 648 ranjenih.
veže oba velika voditelja, ki sta omogočila to pogajanje. Danes bo minister odpotoval iz Mona-kovega v Rim.
Novi uspehi na Kavkazu
0b Donu so italijanske in romunske čete zavrnile sovražnika Pri llmenskem jezeru je bilo razbitih ali uničenih pet sovjetskih divizij
Hitlerjev glavni stan, 9. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na Kavkaškem področju so si napadalne čete priborile pot dalje in zavzele v ogorčenih borbah po gozdovih nove višinske grebene.
Na Ironti ob Donu so romunske iu italijanske čete zavrnile sovražnikove sunke.
Na srednjem odseku Ironte so bili pri uspešnih napadalnih akcijah zavzeti številni bunkerji in postojanke ter pripeljanih večje število ujetnikov.
Jugozahodno od Ilmenskega jezera so čete kopne vojske ter orožja SS ter letalske edi-nice, ki se bojujejo na kopnem z učinkovito podporo letalskega orožja pridobile nadaljni odsek terena ter pri tem razbile odnosno uničile pet sovjetskih divizij in 2 strelski brigadi.
(lil 27. septembra dalje je hilo tu pripeljanih 328s ujetnikov, razen tega pa zaplenjenih ali uničenih 13 tankov, 108 topov, 123 metalcev granat, veliko število strojnic iu še drugega orožja za pehoto. Pri ogromnih krvavih izgubah, ki jih je imel sovražnik, znaša število mrtvih več kakor trikratno število ujetih.
Po brezuspešnem dnevnem vznemirjevalncm poletu ritega angleškega letala nad Posarsko pfalškim področjem je preteklo noč nekaj angleških letal priletelo nad Nemški zaliv. Eno letalu jo hilo sestreljeno. Drug bombnik je bil sestreljen pri akciji proti z a p a d n i francoski obali. V jutranjih urah današnjega dneva so nekatera sovražna letala preletela zapadno nentsko ozemlje. Maloštevilne razdiralne bombe, ki so jih odvrgla, niso povzročilo nobeno škode.
Iz Hh'ierj?vegn glavnega stana, o. okt. Nemško vrhovno vojno poveljništvoobjavlja nadalje: V zvezi z obvestilom vrhovnega povrljni-štva nemške vojske z dne 7. oktobra t. I., da o protiukrepu za vezanje nemških vojnih ujetnikov, ki so bili odpeljani z obale pri Dieppu in pri napadu na otok Sarg, je angleška vlada samo izmikajoče odgovorila, pri čemer se opira na izjave nemških ujetnikov, češ. da niso bili zvezani, in pristavlja, da ni odobrila in tudi ne
bo odobrila vezanja vojnih ujetnikov. Na te zavite izjave angleške vlade se nemška vlada ni mogla zanesti in je /aradi tega dne H. oktobra ob 12 odredila, naj se vr/e v okove in vezi 107 angleških častnikov in IJ69 angleških podčastnikov in vojakov, ki so bili zuj.-ti pri Dieppu. Vojaški duhovniki, zdravstveno osebje ter bolni in rai/jcni vojaki niso bili /vezani.
Dne 8. oktobra zvečer je angleško vojno ministrstvo objavilo, da bo pustilo s svoje str.i-ni na to odredlvo nemškega vrhovnega povelj, ništva zve/ati enako število nemških vojnih ujetnikov. ('o se to /godi, bo nemško vo jno poveljništvo 10. oktobra vrglo v okove in vezi trikrat večje število angleških ujetnikov, kolikor bo povezanih nemških ujetnikov v Angliji.
Berlin, 0. oktobra. AS. Nemška ofenziva se nadaljuje po določenih načrtih na južnem delu vzhodnega bojišča, dočim so boljševiki začasno prenehali z ofenzivnimi nastopi na srednjem iu severnem odseku. Sinoči objavljeno sovjetsko vojno poročilo priznava da so se rdeče čete morale umakniti na nove postojanke na odseku pri Moz-doku, kjer se je nemški pritisk zelo povečal. Zadnja poročila iz kavkaškega bojišča potrjujejo, da so napadajoče čete /e vdrle v nekatere postojanke, ki so bistveno važne za sovjetsko obrambo na tem odseku. Nemški napadalni oddelki napredujejo po načetih vdorih in klinih, ki so jih dosegli včeraj nemški oddelki ter odbijajo zaporedoma vse sovjetske protinapade.
Poročila iz Stalingrada pravijo, da so Nemci pregnali sovražnika iz novih postojank in da so na severnozahodnem delu mesta sovražne sile obkoljene ter da so pred uničenjem. Povsod nad sovražnimi prometnimi in preskrbovalnimi zvezami je bilo zelo delavno nemško in zavezniško letalstvo. V doljnjem lekti Volge kakor tudi v Kaspi-škein morju so bili bombardirani važni cilji.
Na drugih odsekih vzhodnega bojišča, posebno zahodno od Kaltige ter jti/no od Ladoškega jezera potekajo vojaški dogodki gladko v prid Nemcev in zaveznikov, ki povsod pridobivajo novo zemljišče.
Molčeča zarota nad Stalinovim pismom
Triesfe, 0. oktobra. »TI Piccolo« poroča iz Herna: V poročilih iz Londona se v švicarskem tisku jasno vidi, da je angleška vlada sklenila molčečo zaroto nad Stalinovim pismom. Samo lista »Times« in »Nevvs Chronicle« sta objavila članke, v katerih svetujeta vladi, naj pomisli na, katastrofalne posledice za združene narode, ce bi Rusi ja klonila pod nemškim pritiskom in tla zato naj stori vse, kar je mogoče, da bo izginila zahteve vzhodnega zaveznika.
»Times« nato omen ja, da če se je moral Stalin zateči k takim načinom, obstojajo med zavezniki neskladja, ki utegnejo imeti v sedanjem trentiiku težke posledice. Oba lista skušata pokazati, da ima drugo bojišče izrazito ameriški značaj. Dopovedati hočeta, da Anglija ne ho mogla ničesar resno zagotoviti, dokler Amerikanci ne bodo pripravljeni in ne bodo mogli dati Angležem na razpolago več milijonov vojakov ter več sto prevoznih in vojnih ladij. Amerikanci seveda odgovarjajo z vprašanjem, kaj bodo počeli Angleži s svojimi štirimi ali petimi milijoni vojakov, ki životarijo na Angleškem. Angleži bi se lahko koristneje poslu-žili teh iljurli, kakor da jih puščajo v brezdelju.
Toda če bi radi v Londonu Stalinovo pismo zadušili, pa v Moskvi ne izgubljajo časa za javno razpravo o vprašanju drugega bojišča. V nekem poročilu iz Moskve pravi švicarska telegrafska. agencija tole: Sovjetski tisk objavlja, da je VVil.kie 6. oktobra podal zastopniku sovjetske agencije Tas« v Čungkingtt naslednjo izjavo: »Upam, da bo Stalinova izjava opozorila združene narode na potrebe Rusije.« V nekem propagandnem govoru so dejali v Londonu: Vojaški kritik agencije Reuter piše, tla se nekje na Angleškem gradi taborišče s številnimi napravami za odskočišče zavezniške ofenzive v Evropo. Taborišče bo imelo 9 kv. kilometrov ter bo vsebovalo skladišča in prostore za 800.000 mož.
Milan, 9. okt. AS. Aldo Valori ki v listu »Corriere della sera« komentira odnošaje med
r ? :
t
■ ■ 7	■.;.:•>	- ■ -...... ■■	■ - .........
Angleži in Amerikanci ter Rusi na drugi strani, piše: »Politično je jasno, da Angleži in Amerikanci že od začetka vojne gledajo v Sovjetski Rusiji zaveznika, ki ni nič bolj dragocen kakor nevaren. Vsi žele, da bi se Rusija izčrpala in da bi se ob njej izčrpni tudi nasprotnik. ln Stalin se ne ntorc pritoževati nad načrti svojih zaveznikov, kajti ti načrti so prav podobni načrtu, ki si ga je izmislil on v tipanju, da se bodo vse kapitalistične države izčrpale v medsebojni vojni. Stalin, ki je Angležem in Amerikancem razodel čudovite sovjetske vojaške priprave in jim je s tem tudi nudil možnost sjjoznati. da v resnici obstoji boljševiška nevarnost, jih je istočasno razrešil moralne obveznosti, priteči mu na pomoč. Iz tega bi se dalo spoznati, da so Stalina n jegovi zavezniki v Ijondonu in Washingtonu izigrali. Zaradi t(;-ga je verjetno Stalin tudi tako odkrito pokazal svojo jezo v svojem zadnjem pismu dopisniku ameriške agcnci.je »Associated Pres««. Toda naj kdo misli o tem kar hoče. vsekakor vojaški razlogi ovirajo Anglosase, tla mu ne morejo uspešno pomagati,« zaključuje Aldo Valori.
Kralj Mihael sprejel bolgarskega
ministra
Bukarešta, 9. oktohra. AS. Romunski kralj Mihael je sprejel v avdienco bolgarskega gradbenega ministra Vasilijeva in prometnega ministra Radoslavova.
Japonci na Guadalcanalu
Saigon, 9. oktobra. AS. Zvedelo so je, da so se Japonci uspešno izkrcali na več točkah otoka Guadalcanal. Obkolili bodo preostalo severnoameriške čete.
■■mH
HHK

Italijanski tanki na egiptovskem bojišču,
Iz bojev na Kitajskem
Tokio, 9. oktohra. AS. List »Yomitirk je zvedel iz Ankova, da so komunistično sile na severnem Kitajskem odkrito priznale svoje izgubo pri zadnjem očiščevalnem nastopu v teh krajih. Te izgube znašajo 62.000 mrtvih in ranjenih vojakov 18. in obnovljene 4. komunistične armade.
Zmešnjava v Avstraliji
Jokohama, 9. oktobra. AS. Japonci, ki so se vrnili iz Avstralije, 60 potrdili, da vlada v notranjih avstralskih razmerah velika zmešnjava, ki jo je občutiti zlasti med delovnimi 6loji. Od začetka spopada so se 6tavke druga za drugo nadaljevale. Posebno rudarji 6o radi stavkali. Kmete, ki so bili poklicani pod zastavo, so skušali nadomestiti 6 prostovoljnimi ženskimi delovnimi oddelki, toda uspehi 60 bili slabi, ker dekletom ali ni bilo za delo, ali niso znale delati in zato so kmetje protestirali proti njim. Razmere med Amerikanci in Avstralci 60 6labe in Avstralci ne skrivajo sovraštva do ameriških vojakov posebno zaradi njihovega obnašanja do žensk. V Melbourneju je pet pijanih ameriških mornarjev ubilo tri Av-stralke. V vseh vojaških krogih vzbujajo posebno ogorčenje ameriški črnci.
Wilkie odšel iz Čungkinga
Saigon, 9. oktobra. AS. Iz Čungkinga se ie Izvedelo, da ie \Vilkio zapustil kitajsko prestolnico in da bo nesel predsedniku Rooscveltu posebno spomenico Čangkajškove vlado.
Po treh ljubljanskih
Ljubljana, oktobra.
Naše mesto ima po voč kot 10 letih sodobne lovenske likovne umetnosti že tako dognano umut-ai.ško tradicijo, da si more brez skrbi privoščiti tudi po tri umetniške razstave hkrati, kolikor jih imamo sedaj v Ljubljani, |>a se Se nove napovedujejo. Kar je najbolj zanimivo, je to, da vlada za \se tri umetniške razstave zadovoljivo, da, kar veliko zanimanje med občinstvom iu v javnosti, oglašajo pa so tudi kupci, tako da morejo hiti tudi umetniki kolikor toliko zadovoljni, čeprav ni seveda vse tako, kakor bi si sami želeli. Vendar bi človek skoraj pomislil, da se vračajo prav v naše mesto časi renesančne Kirenze ali antičnih Aten, ko so meščani najbolj raznovrstnih poklicev, obrtniki, trgovci in slični, kar javno debatirali o kakovosti le ali one razstavljene umetnine in kazali zanimanje zanje.
Resnično, prav obisk na sedanjih treh razstavah in živahno zanimanje za slike kaže, da ima naše občinstvo že visoko razvit smisel za likovno umetnost in je že zelo daleč od onega občinstva pred desetletji, ki je bilo tako nedostopno za razodetja likovnih umetnikov in bilo prav zaradi tega izpostavljeno neusmiljenemu biču Cankarjevega sarkazma. Današnje ljubljansko, ali bolje rečeno, vse slovensko občinstvo je že popolnoma vzgojeno, zna ceniti vrednote in razodetja likovno umetnosti in še več: pojavilo se je tudi kot rosen kupec umetnin. To pa ni kak snobizem našega malega meščana, temveč mu je postala že resnična potreba, da okrasi recimo svoje stanovanje, svoje poslovne prostore, s kako resnično umetnino, delom domačega umetnika in da odstrani kak neokusen in drago plačan ponalist Sicer pa ta napredek glede pojmovanja umetnosti opažamo ludi na drugih umetniških poljih: v našem gledališču doživljajo največjo uspehe prav drame in opere, ki se kakovostno dvigajo nad povprečnim kičem, resna drama zmaguje nad burko, resna opera nad lahko opereto, v koncertnih dvoranah, ki so redno polne, zmaguje dognana težka glasba. Naše družine kakor posamezniki kupujejo leposlovne knjige velike vrednosti in ne več plaže ter lahkega čtiva. Naše družine so si že ustvarile pravo družinske knjižnice z lastnim nakupom, medtem ko poprej nili v javne knjižnice niso preveč rade hodile, razen morda za kakimi kriminalnimi romani. Okus je torej vsestransko napredoval, kar bodi našim ljudem v čast.
To misli so spremljale med drugim reporterja. ko jo hodil po sedanjih umetniških razstavah, opazoval ali bolje rečeno, ohčudoval razstavljene umetnine, pa motril tudi ljudi, obiskovalce teh razstav, se zanimal razen za umetnostna vprašanja še za to ali ono, kar spremlja umetniške dogodke pri nas.
Najprej veljaj nbisk razstavi v Jakopičevem
paviljonu,
kjer razstavlja akad. slikar Tine Gorjup. O tej razstavi je včeraj strokovno mnenje povedal umetnostni kritik »Slovenca« in tudi poročilo o otvoritvi razstave je že izšlo. .Jakopičev paviljon je se vedno prav prijetno topel, kakor je hil pred leti, ko smo le v njem občudovali in gledali vse mogoče razstave, od skupnih razstav naših impresionistov do kolektivnih razstav enega samega iz te struje, recimo Matije Jama, pa smo zopet vmes za spremembo gledali Magoličeve slike, nalo razstave naših ekspresionistov, tudi izrazili kubisli so bili, dalje mnogi gostje iz tujine, pa zopet resni
Tine florjup: Deklica.
umetniških razstavah
kiparji, kakor recimo Gorše, iskalci novih poti, kakor brata Kralja itd. ild. Topel je ta skromni umetnostni dom, iz katerega jo takorekoč Šla vsa naša likovna umetnost, saj ga ni našega slikarja in ne kiparja, ki ne bi vsaj enkrat razstavil v njem. Topel pa je Jakopičev paviljon bolj zaradi spominov in razstavljenih umetnin, zaradi prijetne, diskretne svetlobe, ki prodira vanj, saj sedaj, oktobra meseca, še ni treba, da bi kurili v njem.
V treh sobah, lo je v glavni sprednji ter levi in desni od nje, razstavlja Tine Gorjup. Skro-
Miloš šušteršič: Tepki (olje)
men mož je v nastopu in diskretno govori o svojih umetninah, brez pretirane samozavesti; o sebi govori le bolj malo. Pravi, da je bil tri leta pro-fesor v Kranju in res ima med umetninami tudi motive iz Kranja, sedaj pa živi na Viču, kar kaže tudi večje število motivov z Viča. eden je tudi z viško cerkvijo v ozadju, iz bližnjih Kozarij, motive z. Gradaščice in iz tamkajšnje ljubljanske okolice. O sebi pravi, da je bil sicer prvotno blizu impresionistom, kar res kažejo njegova prva dela, loda vedno bolj ga je privlačeval nadrealistični, naturalistični način slikanja. Toda pozna se njegovim umetninam, da se v resnici ni zaman šolal pri impresionistih, teh mojstrih barve in čopiča. Ljubezen do barv je pri Gorjupu neizbrisna. Povrh tega pa dodajmo še dognano virtuoznost slikanja in risanja — pa imamo pred seboj pravega, popolnega umetnika. Ne. Tine Gorjup ni več mož, o katerem bi se dala napisati fraza, da je mlad, mnogo obetajoč umetnik« — Tine Gorjup je danes cel umetnik, ki daje od sebe najboljše, najbolj dovršeno in popolno. Razstavlja f>0 platen, po večini pokrajin, pa tudi najbolj dovršeno tn popolno. Razstavlja 00 platen, po večini pokrajin, pa tudi mnogo portretov je med njimi in nekaj cvetnih tihožitij ter 0 risb. Zanimanje za razstavo je prav veliko, zlasti ob nedeljah je dosti obiskovalcev. Oglasili so se tudi kupci, med njimi jo Hil Eksc. Visoki komisar Grazioli, ki je kupil dye sliki, škof dr. Rozman, ki je kupil eno sliko in še drugi ljubitelji naše umetnosti.
Obersnelova galerija na Gosposvetski cesti
ima sedaj ludi razstavo, ki prav tako vzbuja znatno zanimanje med občinstvom in ki je tudi že dosegla prve uspehe. Tu razstavlja slikar Miloš šušteršič. ki je zadnja leta mnogo živel na Dolenjskem in tudi del njegovih prednikov je z Dolenjskega. Vzljubil je motive, ki jih nudi dolenjska zemlja in jih je s čopičem prenesel na platno. Razen treh slik obsega njegova razstava pod naslovom »Dolenjska vas« same pokrajine, sama platna. Ze otvoritev te razstave je pomenila za šušteršiča lep uspeh. K otvoritvi so namreč prišli zastopnik Vis. komisarja, Kr. tiskovni ataše Attilio de Cecco, znani italijanski slikar umetnik poročnik Hernando Carocci, ki je zastopal ar-madaega generala Robotlija, predsednik Narodne galerije dr. VVindischer, prosvetna šefa dr. Fran-cesco Spazzapan in dr. Lovro Sušnik ter drugi odličniki. Vsa razstava obsega 32 slik, ki napolnjujejo precej prostorno dvorano v drugem nadstropju Obersnelove galerije.
V naši javnosti je Miloš šušteršič kot umetnik novinec in je to njegova prva javna razstava. Tudi šušteršič se oddaljuje od impresionizma ter se približuje naturalističnemu načinu slikanja, toda noče biti samo slikar, temveč hoče položiti v sliko še svoje lastno razpoloženje, ki je pesimizem. Hoče biti s sliko ne samo slikar, temveč tudi lite-rat in sicer pesnik mračnega, temačnega razpolo-
Začetek pouka na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah v Ljubljani
Srednje, učiteljske in meščanske šole v Ljubljani, razen 1. moška realna gimnazija in I. mešana meščanska šola imajo v ponedeljek 12. oktobra začetno službo božjo, naslednji dan v torek pa redni pouk — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata.
ženja. Zato sonce na njegovih slikah ni nikoli tako jasno in tako blesteče, kakor recimo pri kakem starejšem impresionistu. Z grenko razbolelostjo slikarjeve duše naj enako razpoloženje izdihava tudi pokrajina, podana na sliki. To pričajo vse slike, pa bodi motivi iz vasi Luša, kjer je živel zadnje čase, motivi iz drugih dolenjskih vnsi — na eni sliki vidimo tudi moliv z. Baragovo rojstno hišo. motivi z dolenjskih poljan in osamelih, žalostnih dreves. Eno izmed boljših razstavljenih slik je kupil tudi Eksc. armadni general Robotti. Oglašajo pn se tudi drugi kupci. Zanimanje za razstavo v Ljubljani stalno raste ter bo v prihodnjih dnevih nemara še večje.
Tretja, takorekoč permanentna razstava je v
salonu Antona Kosa
v prehodu nebotičnika. Sedaj je razstavil svoja dela v velikem oknu lega salona slikar France Škodlar. Po številu razstavljenih umetnin, je ta razstava, o kateri je naš list. ponovno poročal, sicer majhna, saj je razstavil umetnik le 12 umel-nin, toda kakovostno je na višku in se je Skodlar z njo krepko uveljavil v 6vetu naše umetnosti. Tudi ta razstava je deležna občudovalcev in oglašajo se celo kupci.	«
Toda zaradi nečesa drugega je salon Antona Kesa še vreden obiska in vsak ljubitelj slovenske umetnosti vanj rad zaide z veseljem, ljubeznijo in tudi s pravo pobožnostjo. Ta salon v prehodu je po prostoru majhen, je res podoben trgovini, toda zato predstavlja pravo zakladnico slovenske likovne umetnosti, morda največ še — impresionistov. Ce se ti 6rce zaželi videti pravo Jakopičevo umetnost: tu imaš njegovo čudovito »Marijo z Brezij« ali, kakor io je umetnik imenoval -Spomin z Gorenjske«. Kdor zna gledati Jakopičevo umetnost, ta bo priznal, da je to umetnina, na katero bi bil ponosen sam Louvre. Tu je zopet Jakopičev »Sejalec«, dvoje »Križank*. »Sava s Sloržičem«. »Sestrica in bratec«, »Mlin pri Mednem«, »Sipina na Dolenjskem«, »Jablana« in drugo in drugo. Človek bi ure in ure tu gledal, pa samo Jakopiča, ln vendar je tu še krasna zbirka del Mafije Jame, Jakopiču enakovrednega impresionista, kakor n. pr. niegove »Krave«, »Krave na Kolpi«, »Dobrova s Stolom« in še mnoge druge. Krepko je tu zastopan Maksim Gaspari s svojimi, zanj tako značilnimi slikami, tu so zopet čudovite Pavtovčeve jvokrajine, kakor »Gamelje«, »Kranjska gora* in druge. Dobro je zastopan tudi Strnen, tu v glavnem s portreti. Vavpotič ima tu lepa tihožitja, ki imajo vedno svoj krog občudovalcev, tu so zastopani France Mihelič. Sbpernik, Sirk, /upančeva, kiparji Ivan Zaje, Gorše, Frančišek Smerdii, Stane Dremelj s svojimi minijaturnimi plastikami, portreti slovenskih mož peresa in drugi slovenski umetniki.
Kakor trgovina z umetninami Antona Kosa, tako je tudi trgovina z umetninami Obersncla ali Omahna v Kolodvorski ulici prava vaba za ljubitelje slovenske umetnosti, saj je tu v malem svetu zastopano skoraj vse, kar ie v evehi slovenske likovne umetnosti ječmeni in kar ima trajno veljavo.
Taki so torej utisi rejx>rterja, ki se je te dni ogledoval tri sedanje razstave v Ljubljani in ki pričajo zelo dosti o naši kulturni stopnji. C. K.
Iz gospodarstva
400« nrmških trgovcev v Ukrajini. Vodja osrednje trgovske družbe za vzhodna ozemlja je izjavil, da je trenutno v Ukrajini že okoli 4000 nemških trgovcev, ki zaposlujejo 40.000 do 50.000 ljudi domačega osebja. Njih namen je, pripraviti vse potrebno za reprivatizacijo trgovine v teh ozemljih.
Prepoved porabe umetnih gnojil v Zedinje-nih državah. Nemški listi pišejo, da je urad za vojno proizvodnjo v Washingtonu prepovedal porabo umetnih gnojil v 33 severnoameriških državah. Kot vzrok za to nava jajo veliko zmanjšanje dovozov čilskega solitra. Dovoljenja za potrošnjo umetnih gnojil bodo dali na jKiscbno prošnjo le v izjemnih primerih.
Slaba letina bombaža v F.giptu. Letošnji pridelek bombaža v Egiptu znaša t.38 milij. met. stotov. dočim je znašal lani pridelek 3.63 milij. met. stotov, v povprečju 1936—1940 pa je znašal pridelek celo 4.17 milij. met. stotov. Delno je to zmanjšanje proizvodnje pripisovati dejstvu, da so polja, kjer je bil zasajen bombaž, porabili za druge kulture, ki so za Egipt važnejša kot je bombaž.
Jožef Liibel
Povest o insulinu
Brez glasu se je vol sesedel. Koj nato so m . porinili v grlo dolgo železno palico, da bi se mu ne vzdignilo, in še preden se je VVeller prav zavedel, kaj se okoli njega godi, je že zdavnaj drla gosta kri od odprle odvodnice v plilvo posodo. Od ondod so jo izlili v korec in jo jeli pri priči stepali z drogom, da se ne hi staedla.
Vse to se ni zgodilo samo z bliskovito naglico, temveč hkrati tako stvarno, snažno in mirno, da se gledalcu še poroditi ni utegnil občutek, da jo bil pravkar priča hladnokrvnemu umoru. Tudi mesarja nista bila videti taka, kakor si po navadi slikamo morilce. Prav nič krvoločnega, divjega ali sirovega, še brutalnega ni bilo nič v njunem (»ogledu, in ko je profesor enega izmed njiju povprašal, kje bi dobil teto Rezlko, se je ogovorjeni mesar j»rav prijazno in uslužno nasmehnil in pokazal na »stojnico št. 1«.
Terezija lluwe, teta Rezika, letka vseh — tako so ji rekali v vsej osrednji klavnici — je bela srednje velika, krepka gospa 40 let znabiti, kvečjemu 45. Zgodaj ovdovela jo kot vdova — lo se jx>gosto opaža pri odločnih naturah — j>o-stala še prav posebno delavna in odločna, ko je bila pa docela sama sebi prepuščena. Od kar ji je mož umrl, se je po|>olnoma privadila mesarski obrii in si je izbrala v njej prav posebno kup-čijsko stner: vdova Huwe je po kupovala pri vseh velikih mesarjih vranice in jih pošiljala v Južno Nemčijo.
Komaj ji je profesor zaupal svojo željo, ji je žo bral iz umnih oči. da s>e sme pri njej zanesli na jiopolno razumevali je.
Seveda ne moremo današnji dan več obnoviti misli, ki so se v tistem trenutku podile gospe Tereziji Huvvejevi po glavi, današnji dan, ko , ' tvrdka llu\ve že zdavnaj, žo dolgo let skoraj popolna gospodarica v berlinski klavnici, kar se liče dobav kemijsko-lekarskim tovarnam. Ona ne zalaga samo velikih prestolniških tvrdk, ne samo Schering-Kahlhauma, Freuda in Redlicha, Labo-schina, dr. Henniga & Co. in kakor se že imenujejo. Iz še tako oddaljenih dežel, da, še celo lloffmann-Laroche iz Švice naročajo pri njej sveže žleze, ki jim rabijo za izdelovanje zdravil. Dan za dnem hodi družabnik tele Rezlke s čistim in okusnim korcem od mesarja do mesarja in zbira takoj po klanju trebušne slinavke, pa tudi ščitne žleze, jajčnike, soobisti, bipofize* in moda in jih razpošilja, zabite v velike pločevinaste škatlo, jx> štiri škatle zvezane v poštni zavitek, na vse strani sveta. Ce je »lov< obilen, odpošlje tudi po več sto zavitkov na dan.
Svojega velikega uspeha — in kako je na splošno bržčas z vsakim velikim uspehom v življenju naša dobra telka prav gotovo ni nezaslu-ženo ujela v nastavljeni predpasnik. Vsakemu človeku se pripetijo menda samo take stvari, ki se ujemajo z njegovim bistvom: kariera, tudi na videz še tako slučajna, menda na koncu koncev tudi ni odvisna zgolj od zunanjih vplivov, temveč prav gotovo še mnogo bolj od notranjih. Človek doseže na svelti to, kar mu je sojeno po notranjem bistvu, in ali ni to, kar j>o navadi imenujemo ,srečo' — če bliže pogledamo — nemara svojstvo, z značajem utemeljena sposobnost?
Tudi s potjo, ki jo je gospa lluve — od kar je prvič srečaia profesorja Zuelzerja — ubrala navzgor, bržčas ni bilo drugače. Ali ni bila mar njena lastna, pa prav njena lastna zasluga, da je postal njen pogovor z učenjakom izhodišče presenetljivega razvoja, sojenega njeni trgovini?
Co no bi bila teta Hozika tako pametna, energična in odločna ženska, kakor je pač bila, tii se bržčas — večina drugih v njeni koži bi bila to gotovo storila — profesorju zasmejala v brk, ko ji je povedal svoje želje. Drugi bi 6e bili morda tudi zbali tcžlcoč in neprijetnosti, ki so utegnile biti mnogo večje od pričakovanih koristi.
Koliko se bo le dalo s slinavkami zaslužiti? S tem smešnim koščkom mesa, ki tako malo tehta in se vrhu tega še za nič pametnega ne da porabiti! Vsaka žival ima vendar samo po en takšen organ. Torej ne bo moči potrebe kriti z lastnimi živalmi; trebušno slinavko bo treba trudajiolno nakupovali v velemesarijah in žeti samo prekup-čevalnino. Koliko pa utegne to nesti?
Toda gospa vdova lluve je imela nos za kupčijo. Razen tega sta ji bili uslužnost in postrež-ljivost še kar prirojeni. Ta čudaški učenjak — za navadne smrtnike 60 učeni ljudje zmerom čudaški in nerazumljivi — je hotel slinavke, samo slinavke in nič drugega; zakaj neki mu jih ne bi priskrbela? Če ji bo to vrglo jx> vrhu šo manjši ali večji zaslužek — tem bolje zanjo 1 Prizadevni vdovi bo zmerom dobro došel.
Samo da je Terezija lluwe tisti mah videla, kje bodo tičalo glavne težkoče. V tem namreč, da bo mesarjem prezamudno in prenadležno iskati te razmeroma majcene žleze v kopicah ostalega drobovja, jih potlej še previdno izrezati in jih na koncu prodaii za bore par fenigov. Predobro je poznala svoje cehovnike! Mojstri, ne samo v njeni stroki, so zvečine starokopitne grče, __(Dalje.)
* Privesek možganov.
Krekova Ziata vodila za modre življenje
Za njegovo petindvajsetletnim smrti
Ko sem pregledoval zapuščino pokojnega pesnika Silvina Sardenka, velikega prijatelja in učenca J. E. Kreka, setn naletel na star zvezek, *d katerega so ohranjene samo jdalnice z napisom: »Zbirka poezij, Ivan Arhar, lil. III. 1895«. napisano z Arharjevo roko. Večina listov je iztrganih. ostalo jih je samo 7, od katerih se samo trije drže hrbta, štirje |>a so iztrgani otl drugod in priloženi, vseh sedem pa popisanih s — Sar-denkovo roko. Na prvem je napisana usoda in zgodovina tega zvezciča tako-le:
»Zapisnik Iv. Arharja obnovljen »Krekova zlata vodila modremu življenju«. Opomba ohno-vitelja: Ko sem se dne 25. marca 1937: |x> sedmih letih vrnil na svoje prejšnje stanovanje Pred škofijo št. G: da uredim svojo knjige iii razne rol vopise, som našel, da je bil drag Krekov spomin ^Zapisnik Iv. Arharja« zelo jioškodovan in na nekaj mestih precej natrgan, da sem ga le s težavo prečital in na novo prepisal v isli: to je: pričujoči zvezek. Pri tem se je nehote in nevede zgodilo, da mi je inoj pomagač Makso Trtnik pomotoma jioleg drugih pisanj vrgel v ogenj tudi ta kos starega zapisnika. K sreči je. bil del zlatih navodil napisan še na ]>osebneni, temu zvezku priloženem listu. — 28. aprila 1937. Dr. Alojzij Merhar.«
Kolikor morem soditi iz zapisnika, je bil Iv. Arhar delavec-tesar ter je ta vodila pisal kot dnevnik sestankov, ki iih ie Krek imel z delavci. ,Tako-le se glasi ostanek teh zapiskov:
Krekova zlata vodila modremu življenju
Delavec in delo.
1.	Fant, ne misli. da. te bodo drugi spoštovali, če se sam no spoštuješ!
2.	Sebe spoštuješ, če vestno opravljaš svoje dolžno delo.
3. Sekira in pero, rovnica in knjiga, oboje je častno orodje v roki delavnega in vestnega človeka.
4.	Vsako delo za blagor drugih jc častitljivo in hvale vredno. Pomctač na cesti in orač na polju. oba olajšujeta človeku pot skozi življenje. Razorana cesta in nerazorana njiva, obe kličeta pridnega delavca: »Pridi in me postavi v tak stan, d;i bom koristna človeku!«
5.	Fant, delaj, kjer moreš in dokler moreš!
fi. Kjer se ne ceni vestno delo, se tudi delavec zaničuje. Delavskega vprašanja bi no bilo, ko bi so častilo vsako pošteno delo.
12. aprila 1895.
1.	Fant, ljubi lepo knjigo!
2.	Pa še prej ko lepo knjigo, ljubi svojo narodno pesem.
3.	Veliko narodnih pesmi se je že pozabilo, ker nam jih nihče voč ne poje; veliko narodnega blaga se jo izgubilo, ker ga nihče ni zbral.
4.	Lepo nagrado dobi, kdor mi prinese prihodnjič zapisanih nekaj starih naših cerkvenih pesmi.
5.	Toda temu povem: Ne prepisanih iz knjig, ampak povzetih in zapisanih iz ust in iz srca stare žene ali starega moža iz tvoje družine ali okolice.	28. maja 1896.
Pripis:
Obljubljeno nagrado sem za svoj ro;stni dan 14. junija 180« preje! jaz, ker sem prinesel zapisanih 28 starih svetih pesmi, ki mi jih je lastno-
ročno zapisal moj stric Matevž. Zapisal jih je po sjx>minu, kakor so jih v njegovi mladosti peli v Zapogah, kjer je bil v tistem času J. Burja župnik in skladatelj. Ivan Arhar, 24. junija 1896.
Krek se je jx>sebej ustavil pri zadnji pesmi z naslovom »Marija«.
Pesmi hranim spisane v stričevem zvezku s stričevo pisgvo. Tukaj zapišem le tisto zadnjo pesem. Ko jo je Krek prebral, je stopil k meni, me z zvezkom udaril po rami, rekoč: »Tako je, fantjel Njega milost vsi dobe, kteri kol ga prav častek
Cela pesem ima dve kitici:
Večni ga Gospod Boga Moja duša povikšuje; Vse veselje v njem ima, Ki me vedno osrečuje. V revno deklo se ozre, Blagroval bo cel svet me
Njega milost in svetost Je veliko mi storila; Vsemogočnost in modrost Me je vhogo jiočastila. Njega milost vsi dobe,
Kteri kol ga prav časte *
1.	Fnatje! Dom in Svet nam je odkril novega pesnika. »Gojko« mu je ime. Pa to je le privzeto ime. Pod tem imenom se skriva študent. Poznam ga, saj pride večkrat k meni po kakšno knjigo. Poslušajte, kako ta pesnik poje.
2.	Krek nam je prebral pesem, iz D. S., a ne vem več. kakšno in katero. Le toliko še vem, da je nazadnje ves srečen dvignil listovo številko pred nami in nas vprašal: »Ali ni lo res pesnik? To je vse drugače, kakor nam jih je še pred kratkem cimpral Citnperman.«
3.	Vsi so se pri tem zasmejali, posebno jaz,
ki 6em »cimpermann«, ne sicer z veliko, ampak z malo začetno črko; ne s peresom ampak s sekiro.	27. oktobra 1897. •
Dr. Krek nam je večkrat govoril o vzgojnem pomenu gledališča. Po njegovem nagibu sem se pričel zanimati za gledališče. Po vrsti sem si zapisal vse gledališške predstave v sezoni 1898-9. Predstave so se vršile v deželnem gledališču v Ljubljani jio tem redu: 21. sept. Omikanci, drama; 23. sept.: Gospod ravnatelj, drama; 25. sept.: Jurčkove sanje, drama; 29. sept.: Aida, opera; 1. okt.: Aida, opera; 4. okt.: Martin Smola, drama; 7. in 9. okt: Aida, opera...
• ♦ »
S tem 6e ta zanimiv zapisnik konča. Toda tudi ta fragment, koliko ga je ostalo, priča dovolj zgovorno, bolj kot kakršna koli razprava, o osebnosti J. E. Kreka ter o njegovem vplivu na delavske vrste, pa tudi o njegovi vsestranskosti in zanimanju za kulturo. Kako je bil vesel mladega pesnika »Gojka«, ki se je prvič j>ojavil v javnosti v tisti oktobrski številki Doma in sveta in je v njem takoj spoznal velikega pesnika, kakor se nam je takoj nalo razvizal iz »Gojka« v — Otona Župančiča!
Dot ioni pesmi se glasita (Dom in svet 1897, str. 742):
Narodna pesem
Da sem jaz ptičica, kam bi zletela? Tja bi zletela na štajersko etran: Ljubemu tam bi na okence sela, pa o zvestobi mu svoji bi pela, glasno mu pevala noč bi in dan.
Da sem jaz rožica, kje bi cvetela? Dragemu bila bi okenca kras: on bi -me trgal, za trakom duhtela, ljubko duhtela bi, jasno žarela,
da bi v nedeljo me zrla vsa vas.
Kazimir Kukovič podlegel komunističnim kroglam
Včeraj nekaj pred pol sedmo uro zvečer je podlegel poškodbam policijski komisar gospod Kazimir Kukovič. Kljub vsej zdravniški pomoči ni uspelo da bi ga ohranili pri življenju. Poškodbe so bile tako hude, da je, kakor se ie bilo bati, podlegel in izdihnil dušo ob globoki žalosti svojcev in mnogoštevilnih prijateljev, ki jih je imel po vsem ljubljanskem mestu.
Pokojni gospod Kukovič, doma iz Štajerskega, je zrastel iz katoliških dijaških vrst. Že tam se je odlikoval kot neuklonljiv borec proti komunističnemu rovarstvu. Bil je eden izmed onih, ki so pomagali ustvariti preokret v slovenski katoliški mladini v letih najbolj močne komunistične propagande ter eden izmed onih, ki je pomagal ustvarjati tla pravilnemu katoliškemu gibanju. Ze takrat se je odlikoval po svoji vsestranski poštenosti in globoki krščanski zavesti, ki jo je prinesel iz domače verne hiše. Po končanih juridičnih štu-
Kukovičevemu tovarišu
Habfanu
Odšel si od nas in nisi rekel niti »zbogom«. Nenadno, sredi tvoje službe Te je zadela krogla morilcev, ki je bila namenjena Tvojemu predstojniku, zadela pa Tebe. Žrtvoval 6i se v službi in v borbi proti zločinstvu mirno, brez besede, z lahnim nasmehom na obrazu, s tistim ljubeznivim nasmehom, ki Te je po njem poznala skoraj vsa Ljubljana. Še tam med rožami v črnini si se poslednjič poslavljal od nas z nasmehom na obrazu. Samo bled si bil; saj kri, ki Ti je rdečila lica, si daroval za svoje ljudstvo.
Čemu je bila potrebna Tvoja krvava daritev? Padel si po pomoti, so rekli. Kakšno zločinstvo, s pomotami se igrati, kadar gre za človeško Življenje! Resnica je ta: padel si v boju proti zločinstvu, kot zvest spremljevalec junaškega Kazimirja Kukoviča. Svojim tovarišem si postal zgled zvestobe in poštenosti in borbe proti zlu. Zdaj vemo, odkod tisti Tvoj zadnji nasmeh. Ob smrti si dobil vpogled v bodočnost, videl si zmago dobrega nad zlim, razveselil svoje žrtve kot skromnega, a kljub temu velikega prispevka k zmagi pravice.
Tvoja kri, ki se je zlila nad glavo Tvojih morilcev, je še bolj pospešila naglico, s katero se zbira vihar, ki že pokončava zločinstvo. Tvoja žrtev naj bo nam vsem svetal zgled in vzpodbuda v borbi proti zlu.
Užaloščeni družini, ki je s Tvojo smrtjo tako prizadeta, naj velja naše globoko sočutje.
Tvoji tovariši.
Da sem jaz zvezdica, kam bi svetila? Ljubemu sevala bi na obraz, gledala lice mu, radost bi pila, k sebi v višave ga sinje vabila, potlej presrečna, oh, bila bi jaz.
Breza
Ko žalujoča devica, zagrnjena v zavoj tenak, z lasmi razpletena — breza, vzdihuješ' v mrzli zrak.
Vzdihuješ v nebo, da skoro premine leden vihar; vzdihuješ v nebo, da skoro zasine vigredi žar.
Oj breza, nikari ne prosi, da vrne se vigredi cvet! Oj breza, prosa, da dolgo zemljo še pokriva ledi
Kedo se v vigredi žarni ozira nč-te, kedo? A v zimi se zdiš mi najlepše med vsemi drevesi drevo.
Za petindvajsetletni«) Krekove smrti pona-tlskujemo ta zanimiv zapisnik in le obžalujemo, da 6e nam ni ohranil v celoti.	td.
Večno mlada Šaloma v Drami
Letošnja sezona v naši Drami se je začela z Italijansko komedijo Cesare Meana: »Večno mlada Šaloma«. Je to nadaljevanje zgodbe o Salomi, Herodijadini hčerki, kakor jo poznamo iz svetega pisma, ali še bolje iz neštetih dramatskih in pesniških obdelav svetovnih umetnikov, predvsem pa sladostrastni dramatski pesmi 0. Wildeja, ki je našla svojo barvo v Straussovi operi. Imenovali bi lahko tu še Flauberta (Tri povesti) ali Slo-
dijah je stopil v policijsko službo ter že od prvih začetkov zavzemal važna in zaupna mesta. Bil je v službi na Brdu, nato v Mariboru, v Celju in končno v Ljubljani. Povsod se je obnesel kot zanesljiv in skrajno pravičen uradnik. Njegovi sposobnosti se je zahvaliti, da se je komunistično rovarjenje mnogokrat zatrlo ali onemogočilo. Tudi po izbruhu vojne je v svoji dolžnosti nadaljeval ter se je po svojih možnostih boril proti tistemu sovražniku, ki mu je napovedal boj že od svojih akademskih let, proti komunizmu. Javno moramo pribiti, da je imel pri tem zelo veliko uspehov. Večkrat je svojim prijateljem zatrdil: »Moja človeška in nt^odns j.rižnost je, da zastavim vse svoje sile za boj proti komunizmu. Kakor sem se boril prej, tako se bom boril tudi zdaj. Vem, da me morilci zasledujejo. Lahko bi se tudi umaknil. Toda moja dolžnost je, da vztrajam in pokažem, kako zna umreti pošten Slovenec« Se dva dni pred napadom so mu prijatelji svetovali, naj se umakne na deželo, ker ga v Ljubljani komunistični plačanci zasledujejo. Toda on tega predloga ni sprejel. S tem je jasno pokazal vzgled vsem ostalim tovarišem, da je treba v borbi proti zločinstvu vztrajati do konca, vse do tedaj, dokler ne bo padci zadnji delinkvent, ki upropašča svoj lastni narod. Kukovičeva žrtev je zato toliko večja in toliko bolj simbolična. Kukovič je postal vsem poštenim Slovencem simliol idealizma in nesebične ter junaške borbe proti zločinstvu.
Kdo je umoril Kukoviča? O tem ni nobenega dvoma.. Kukovič. je bil ustreljen po ukazu vodstva komunistične stranke, ki ji načeljuje krvoločni in degenerir ni Kardelj. Ker je bil pokojnik splošno znan |>o Ljubljani kot do-nrotnik mnogih ter tudi drugače med ljubljansko javnostjo znana in spoštovana osebnost, je komunistična propaganda vrgla' med ljudi takoj geslo, da je bil napad uprizorjen iz nagibov osebnega obračunavanja. Na ta način misli komunistična stranka oprati s sebe umazanijo, ki si jo je naprtila. Toda resnica jc drugačna. Kazimir Kukovič je bil že zasledovan od ianske zime od najetih morilcev komunistične stranke ter bil dne 8. o' tobra 1942 končno ubit.
Prav ob teh okoliščinah se je pokazala zopet vsa podlost komunističnih intelektualcev, ki hočejo veljati na zunaj za poštene in kulturne člane družbe, na skrivaj pa kompromitirajo ter se valjajo v umazaniji komunističnih deliktov. Najdejo se še taki, ki njihovemu fa-rizejstvu verjamejo, ne vidijo pa ali pa nočejo videti vse tiste gnusne umazanije, ki se skriva za pobeljeno in naškrobljono srajco izkorc-ninjencev. To so v resnici grobovi polni smradu in nesnago, z apnom pobeljeni ter zakriti s kulisami visoko stoječih družabnih položajev. Toda ponavljamo: nič ni tako skritega, kar se ne bi razodclo. Grehi komunističnih voditeljev nad lastnim narodom se bodo strahovito maščevali. Komunisti naj si ne domišljajo, da bodo mogli kljubovati vsem združenim silam poštenosti, najsi bodo te sile padle na njih glavo s te ali one strani. Slovenci smo zdaj že hvala Bogu tako daleč, da se ne damo več straliovati od raznih komunističnih gesel o »narodnem izdajstvu« ter o drugih izmišljotinah, temveč znamo oceniti komunistično delovanje tako kot po svoji naravi in po svojih namenih
Izšla je težko pričakovana knjiga — JANEZA JALENA:
>
BOBRI
«
I. DEL
Dobile jo v vseh knjigarnah in trafikah! - Cenjene naročnike na vezane knjige lepo prosimo, da tako za ..Neznani učenec" kakor za „Bobre" še nekaj dni polrpe. Nova lepa oprema po zamisli arh. Gajška zahteva zlasti v začetku več časa! Pridobite nam novih naročnikov na ..Slovenčevo knjižnico 1 To je najlepše kulturno udejstvovanje. Vsaka knjiga le 6 Lir
zasluži. Kazimir Kukovič nam je simbol slovenske poštenosti in obenem simbol slovenske neustrašenosti ter trdne zakoreninjenosti v koristih ljudstva. Padci je kot borec proti komunizmu.
Bil je sredi borbe in padel je sredi borbe častno, junaško kot pravi sin poštene slovenske matere, kot pravi sin poštenega slovenskega ljudstva, tistega ljudstva, ki je dvignilo orožje proti komunističnim tolpam ter jih hoče kot narodno sramoto zbrisati iz tal slovenske zemlje. Nihče tudi naj ne misli, da je s Kukovi-čem padel eden izmed redkih ali morda edini borec. Nc! Za Kukovičem stoji vsa dežela trdno odločeno, da pomete s komunisti in njihovimi plačanimi morilci.
Kje so zdaj tisti, ki so se prihajali solzit za odgovorne jxivzročitelje pokol je v. niso pa še dozdaj našli niti enega sočutnega izraza za tisoče in tisoče žrtev, ki so padale načrtno, s hladno krvoločnostjo pomorjene? Ali se bo še našel kdo, ki se bo zgražal, kadar imenujemo razne Kidriče in njegove potuhnjene pajdaše ter jih žigosamo kot intelektualne in dejanske krivce krvoprelit ja, ki so stokrat IkiI j krivi, kakor pa delavski fant ali pa študent, ki je zapeljan od svojih vodnikov zgrabil zn puško 111 stori! hudodelstvo! Ali ni torej upravičeno, če se vedno bolj in bolj zahteva »sanatio 111 radice« ali je dalje kaj čudnega, če iz dežele prihajajo vedno pogostejši glasovi o krivdi ljubljanske pokvarjene gospode kot povzročiteljice vsega gorja ki se je razlilo po deželi.
Te misli, ki nam jih narekuje zločin nad komisarjem Kukovičem. pišemo kot dokument resničnega stanja ter glasen opomin vsem tistim. ki bodo morda že jutri hoteli samega sebe opravičevati ter veljati kot nedolžni in žc od nekdaj priznani rodoljubi.
Gospoda Kukoviča pa, ki je padel junaško sredi borbe ter nam vsem pustil tako svetal vzgled, bomo ohranili v častnem spominu!
Užaloščeni gospej soprogi ter svojcem naše globoko sožalje!
V vsako hišo »Slovenca«!
Gospodarstvo
Devetdesetletnica misijonskega dela med Slovenci
Na sedemnajsto nedeljo po binkoštih dne 26. septembra 1852 so doživeli Celjani svojevrsten dogodek. Iz opatije se je pomikala dolga procesija na prijazni griček s cerkvijo sv. Jožefa. Množice vernega ljudstva, nad trideset duhovnikov in med njimi svetniški škof Anton Martin Slomšek so spremljali prve misijonarje sv. Vincencija Pavelskega na njihovo prvo postojanko med Slovenci.
Dolgotrajna želja, da bi med Slovenci začeli delovati misijonarji, se je uresničila. Poseben odbor, ki je bil ustanovljen prav zaradi tega, je poskrbel, da so odšli 12. novembra 1851 trije slovenski duhovniki v Pariz, da tam napravijo novicijat. Bili so to: Janez Klajžer, tedaj ravnatelj v graškem bogoslovnem semenišču, Jakob Horvat, špiritual usmiljenih sester v Gradcu in Anton Žoher, kaplan v št. Ilju v Slovenskih goricah. Ze čez leto dni, 7. septembra 1852 so se omenjeni gospodje vrnili kot prvi trije lazaristi na Slovenskem. Gostoljubno jih je sprejel celjski opat Matija Vodušck.^
Čez dobrih štirinajst dni pa se je izvršila lepa slovesnost pri Sv. Jožefu, ki pomeni pri-četek Misijonske družbe na Slovenskem. Sam škof Slomšek je v dveh govorih pojasnil pomen tega dogodka. Na vprašanje, čemu so prišli misijonarji, je poudaril, da pred vsem zato, da bi se borili zoper nevero, zoper socializem in zoper revolucijo ali prekucijo. V pridigi zbranemu ljudstvu pa je na podlagi svetopisemskih
besed: »Pojdite k Jožefu, in kar koli vam poreče, to storite« (Gen 41, 55) prispodabtjal sv. Vincencija Pavelskega egiptovskemu Jožetu in sv. Jožefu, krušnemu očetu našega Zveli-čarja. Po zgledu teh treh Jožefov bodo delovali novodošii misijonarji za čast božjo in za pravo srečo slovenskega ljudstva.
Sinovi sv. Vincencija so po tem slovesnem prazniku pričeli s svojim poslanstvom med Slovenci. Glavno njihovo delo so bili misiioni, tri-dnevnice, duhovne vaje, karitativno delo in nazadnje delo za poganske misijone.
Prvi misijon je bil pri Sv. Lenartu na Koroškem maja 1853. Verniki si kar niso upali blizu. Med njimi je bilo razširjeno prerokovanje, da bodo nekoč prišli ostri pridigarji, ki bodo imeli parklje in kremplje ter bodo predhodniki antikrista. Preprost kmečki možakar jc sodil, da so prav novodošii misijonarji prerokovani pridigarji in začela se je širiti govorca: »Ti misijonarji imajo kozlovske noge in vražje kremplje na rokah.« A strah je kaj kmalu izginil. Ob koncu misijona so jih ljudje držali za roke in prosili, naj še ostanejo pri njih. Pridobili so si s svojim nesebičnim apostolskim delom popolno zaupanje med verniki. Sledil je misijon pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah in za njim nepregledna vrsta, ki gre v tisoče, prav do zadnjega misijona v Dolenji vasi pri Ribnici, ki se je obhajal lansko jesen.
Od sv. Jožefa se je začela Misijonska druž-
wackega (Srebrni sen Salomin) itd., pa bi ne izčrpali duhovitih in pesniških vizij, ki so nastale iz motiva lepe svetopisemske plesalke, ki je za svoj ples dobila v dar glavo sv. Janeza Krstnika. Italijanski dramatik pa je napisal ob tem motivu — komedijo, ali bolje satiro, duhovito pirandelov-sko ali shawjevsko dramo, ki ni samo komedija, temveč ima tudi naravnost resne dramske prijeme in rešitve. Meane je zamislil svojo »Večno mlado Salomo« kot — nadaljevanje Salomine zgodbe, ki iz dvorne plesalke postane mlada vdova, pa se potem poroči s postarnim armenskim kraljem Ari-stobulom in mu rodi štiri otroke. Tako postane naravnost tip prave — gospodinje in matere s stoterimi hišnimi in družinskimi opravki, med katerimi je važna tudi skrb za moža. Njen ples ne živi več v njej niti ne kot sen iz preteklosti; vsa je samo še gospodina, ki noče biti niti kraljica. V to dvorno in družinsko vzdušje, ki ga pisatelj in režiser karakterizirata s plenicami in perilom, ki se suši v prestolni dvorani, pride gibanje: iz Rima od kralja pesnika Nerona pride poslanec, ki ima nalogo, pripeljati legendarno plesalko — večno mlado Salomo v Rim, da bo veliki pesnik in kralj lahko vsaj za hip užil ples plesalke, ki je dobila v dar prerokovo glavo! Salomin ples T"'ed Herodom je postal legenda in sen pesnikov o večni mladosti umetnosti in umetnika. Aristobulo ljubi svojo ženo in bi se težko ločil od nje tudi za ceno štirih pokrajin, ki mu jih obljublja Neronova kaprica, toda do jutra se mora odločiti. Tu mu pride na pomoč prvi minister Mardokej, ki zamisli zvijačo, komedijski zaplet: izmed najlepših deklet izbereta Dalilo, ki jo bo kralj predstavil poslancu kot večno mlado svojo ženo in naj gre v Rim k Neronu. Stara prava Šaloma si še enkrat zaželi mladostne omame, toda noslanec io takoj pri prvem vidu odkloni kot ostarelo ženšče. Preden pa se pojavi nova Šaloma v vsej svoji mikavnosti, je poslancu že odkrita vsa prevara in on je pripravljen trdo prijeti zato
armenskega vazala. Zgodi pa se nasprotno: ob plesu nove lepe Salome ne spremeni samo Aristobulo svoje odločitve, da prizna v prvem vzhičenju, da ta Šaloma ni tista iz legende in jo hoče ohraniti doma za vsako ceno; temveč tudi poslanec sam in njegov drug, kraljevi namestnik, se nasilno prepričujeta, da je ta nova Šaloma prava in jo odpeljeta s sabo. Umetniški ples in nastop je razumsko prepričanost premotil in — rodila se je nova legenda, nova Šaloma, ki bo mogla uresničiti Neronov pesniški sen. Tako odide pesniška iluzija, stara Šaloma ostane pri možu in resničnost vsakdanjih skrbi se vrne na dvor kralja Armenije in postarne, nekdaj slavne Salome... Resničnost in pesniška iluzija sta dve stvari, življenje in umetnost, plesalka in ples in lepota: ena se stara, drugo pa naj bi ostalo nesmrtno... Ta razdor med resničnostjo in snom je tu rodil komedijo, ki je zmes satire, komedije pa tudi drame, kar vpliva stilno malo neenotno, zajema pa z duhovitostjo zamisli, ki temelji na relativnosti vseh stvari ter se tako uvršča med dela pirandelovskega, shawskega ali čapkovskega duha.
Vprizoritev je režiral prof. Šest ter jo postavil v stilizirano realistično okolje. Tako je bilo tudi igranje, predvsem komičnih figur, med katerimi se je odlikoval zlasti Gorinšek kot prvi minister Mardokej, ter M. Skrbinšek. Težo igre sta nosila Nabloeka kot Šaloma ter Cesar kot kralj Aristobulo. Rojstvo nove Salome — tako se glasi v originalu naslov, kar se mi ne zdi tako netočno, kot meni rež. Šest v Gled. listu — pa je predstavljala v čudoviti svežosti in mladosti Šaričeva. ki je plesala tudi Salomin ples. Z njim je povezala le gendo preteklosti z novo, ki bo nudila večno lepotni užitek tudi Neronu, obenem pa ga prevarila za resničnost. Rimskega poslanca ie ustvaril prepričevalno Drenovec, senatorja Gaja pa Peček. Tudi ostale manjše vloge so bile v dobrih rokah. Predstava je bila lepo pripravljena. Želeli bi pa za otvoritev sezone bolj reprezentativnih del,
Čevlji za kmetijsko delavstvo v Italiji. V
izvrševanju odredb ministrstva za korporacij« iiodo kmetijski delavci, kot poroča Nacionalni odbor za kmetijski tisk in propagando, v krut-kera dobili novo nakazilo za čevlje. V kratkem je pričakovati, da bodo poslane že prve poši-ljatve čevljev v nekatere pokrajine. Računajo, da bodo v mesecu novembru izgotovljene vso potrebne količine. Predvsem bodo dobili če vi jo oni delavci, ki zaradi svojih delovnih pogojev nujno potrebujejo usnjeno obutev in pa oni, ki so čevljev na j l>ol j potrebni, /a druge vrste delavcev bo poskrbljeno, da bodo dobili čevlje £ neusnjenimi podplati.
Dovozi živil iz Ukrajine. Nemški listi poročajo, da prihaja sedaj v Nemčijo okoli 20 vlakov živil iz Ukrajine. Kmalu je pričakovati, da bo prišel v Nemčijo že tisoči vlak. le številke ka/ejo, kakšen pomen dobivajo dovozi iz Ukrajine /a prehrhano Nemčije.
Posojilo mesta Bukarešta. Mesto Bukarešta bo najelo posojilo t milijarde lejev, kar bo po-rabilo za odplačilo starih dolgov za blagovno dobave in za nove investicije. Obrestna mera bo 4 amortizacijska doba 10 let.
Meso na karte na Mnd/arskcnt. Madžarsko prehranjevalno ministrstvo je izjavilo, da bodo v kratkem za prodajo in potrošnjo mesa uvedene karte.
Sestanek obrtniškili organizacij v Budimpešti. Oni 8. do 12. t. 111 so se /brali v Budimpešti voditelji obrtništva iz cele vrste evropskih držav, da proučujejo vprašanja svoje stroke. Sestanek je priredila centrala obrtniških organizacij, katere sedež je v Rimu.
Dansko preskrba zagotovljena. Danski tisti poroča, da je zaradi dobre letine in pravilno razdelitve pridelka zagotovljen ne samo izvoz, temveč je v polni meri zagotovljena tudi prehrana Danske. K temu je veliko pripomotrlo tudi dejstvo, da so cene kmetijskih proizvodov stalne.
Za povečanje Industrijska proizvodnje V Španiji, španska vlada jc dola Nacionalnemu zavodu za industrijo 75 milij. pezet, kar naj služi za raziskovanja petrolejskili terenov v Španiji in zgraditvi španske petrolejske industrije, Poleg tega je vlada dala 8 milij. pezet španskemu zavodu za raziskovanja rudnin.
Rezervni skludi podjetij v Španiji, španski vlada je izdala dekret, po katerem morajo vso delniške družbe in družbe z omejeno zavezo stvoriti si nov rezervni sklad, v katerega morajo letno dati del svojega čistega dobička, ki presega 4% investirane glavnice. Ta rezerva .-o mora nabirati do višine ene petine delniško glavnice bank in za zavarovalnice do ene tretjine glavnice.
Novi davčni načrti v Švici. V Švici nameravajo v kritje vojnih stroškov izvesti nove davčne reforme. Vojni stroški so doslej znašali 5.7 milijarde frankov, t. j. dvakrat več kot v prejšnji svetovni vojni. 1.1 milijarde stroškov je že pokrita, tako da ostane za kritje še 4.6 milijarde. Če se to smatra za posojilo, potem bi znašala letna amortizacijska kvota 335 milij. frankov na 20 let in pri obrestni meri 3.75%. Zato bodo zvišani davki in sicer predvsem ta-kozvana vojna doklada. nadalje bo zvišan prometni davek, uvedena bo posebna kompenzacijska davščina, ki naj zajame davčne utaje in končno posebna luksuzna taksa, kar naj bi dalo letno 155 milij. frankov, tako da jc krito šo 180 milij., kar pa je država letos že dobila.. Novi davki bi stopili v veljavo z novim letom.
švicarska narodna banka izkazuje koneo septembra 3.466.2 milij. šv. frankov zlate zalogo in 2.340.5 milij. šv. frankov obtoka bankovcev*
ba širiti po vsej tedanji Avstriji. V Gradcu so je ustanovila centralna hiša, sedež avstrijsko province.
Čim bolj so se množile postojanke, čim več je bilo delavcev, tem več je bilo tudi misijo-nov. Saj skoro ni župnije v vseh slovenskih škofijah, kjer ne bi v teku teh devetdeset let imeli misi jona ali kake druge pobožnosti sinovi sv. Vincencija. Isti duh svetega ustanovitelja ista gorečnost za slavo božjo in zveličanje duš se razodeva v tem devetdesetletnem življenju in delu Misijonske družbe med Slovenci.
In kakor je govoril Vincenci j tik pred svojo smrtjo, lnliko ponavljajo za njim njegovi sinovi ob tem skromnem jubileju: »Bog, ki jo dobro delo začel, ga bo tudi dovršil.« Saj niso delali sami, bili so le orodje v božji roki. Iu če so ostali n jihovi načrti še neizpoln jeni, trdno zaupajo, da jih bo Bog po njih še dovršil.
Drug za drugim padajo partizanski komandanti. - Komunistični voditelji beže od svojih oddelkov. - Komunistične tiskarne se odkrivajo... Samo naivneži še verjamejo v moč komunizma.
še en partizanski vodja ubit
V spopadu, ki so ga dne 8. okt. dopoldno imeli člani vaške straže pri Dravljah 6 komunisti takozvanega »Dolomitskega odreda«, jo med drugimi padel tudi smrtno zadet namestnik kolovodje »Dolomitskega odreda«. Prav tako je padel vrhovni intendant odreda. Člani vaških straž niso imeli nikakih izgub.
ha&*te §tor£c&
Koledar
Sobota, lit. oktobra: Franc Borgia, spoznavajoč; Janez Leonard, spoznavalec in ustanovitelj reda; Evlampija, devica in mučenica; Daniel, mučenec.
Nedelja, 11. oktobra: žegnanska; Materinstvo Marijino; Nikazij, mučenec; Prob, mučenec.
Lunina sprememba: Mlaj: 10. oktobra ob 5.C0. llerschel napoveduje megleno vreme.
Novi grobov!
-f- Umrla je v sredo 7. t. m. v zavetišču sv. Jože',: gospa Marjeta Jesenko roj. Šega. Pogreb
je hil v petek 9. t. m. Zapušča 6ina. Naj v miru počiva!
*
—	Starši, katerih sinovi-dijaki iz opravičenega razloga začasno niso v Ljubljani, lahko iste vpišejo v redno šolo za enoletni trgovski tečaj oz. v •višji trgovski tečaj. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učiiišče »Cliristofov učni zavod«, Ljub-Ijana, Domobranska 15.
—	Učile se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično v ponedeljek 12. oktobra. Hitra in najuspešnejša desetprstna metoda. Največja moderna strojepisnica, 00 raznovrstnih pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. — Spe-cijalna strojepisna šola! Posebni tečaji — dnevni in večerni — za stenografijo, knjigovodstvo, moderne jezike. Vsi tečaji so odobreni od pristojne šolt-ke oblasti. Informacije, brezplačni novi pro-s|iekti s slikami na razpolago. Trgovsko učiiišče >Ckrislo(ov učni zavod«. Domobranska 15.
—	Južno in oblačno vreme. V petek zjutraj brez megle, južno in toplo. Začelo se je povsod močno oblačili. V četrtek čez dan je vladalo lepvo in sončno vreme. Okoli poldneva je začel pihati močan veter. V petek zjutraj in dopoldne je vladalo zatišje. Zanimivo je, da se je živo srebro v toplomeru od četrtka na petek začelo naglo dvigati. V nekaj urah se je dvignilo kar za o stopinj. To posebno ponoči od 23 do 5 zjutraj v petek. V četrtek je bila najvišja dnevna temperatura enaka sredini, namreč + 22.4° C. V petek pn se je jutranja temperatura dvignila od prejšnjih 10.4° C kar na 13.8" C. Drugače pa se je postavil barometer. Zračni pritisk je odnehal. Barometer je padel na 758.0 mm, ko je bil prejšnji dan 7<>(>.8 mm, torej za 8.8 nun. Značilen skok, kar kaži', da Ivo kmalu začelo deževati. To napoveduje tudi llerschel. Lani na ta dan, 0. oktobra, jo bila minimalna jutranja temperatura +2.4° C, torej velika razlika napram letošnji na ta dan. Maksimalna temperatura pa jo bila lani 8. okt. -) 17.-1", torej tudi veliko nižja ko letos v četrtek. Prav značilne so krivulje temperature in barometra v prvih oktobrskih dneh. Dne 1. oktobra je barometer dosegel 700.1. nato je padel na 766.6 111111 in se spet dvignil 7. t. m. na isto višino ko 1. oktobra. na'car je začel spet padali in je v petek dosegel omenjeno stanje, nanižje v tem meseca Temperaturne krivulje so prav lako za ni nvi ve, ko označujejo padanje in dviganje dnevnih in jutranjih temperatur. Od 1. do 9. oktobra jo dnevna temperatura padla za dobri dve stopinji od 24 na 22" C. Jutranja pa je v petek dosegla višino, kakršno še ni ta mesec.
—	Suhe gobe so izredno redilue. Sedaj Je sezona za gobe in po gozdovih jih nabira vse, kar le more. Skoraj edine gobe, ki so v največjem številu rodile, so žlahtni jurčki, ki jih je tudi v Ljubljani največ na prodaj. V našem zadnjem članku o gobah smo navedli nekaj mednarodno ugotovljenih podatkov o sestavinah gob, to je jurčkov, ter navajali tudi mednarodno mnenje, da se hranilna vrednost gob mnogo pretirava. To je v bistvu res, vendar je vsekako pojem hranljivosti in redilnosti relativen. Jurčki imajo res v svežem stanju 5.3 odstotka beljakovine, 0.1 maščob in 5.1 ogljikovih hidratov, toda če to primerjamo na primer z mlekom, vidimo, da ima jurček glavne rcdilne snovi, ki pridejo za človeka v poštev, to je beljakovin več, kakor rocimo mleko, ki ima samo 3.5 odstotka beljakovin. Res je, da ima mleko še 4.5 mlečnega in 3.4 odstotka maščob, torej ima le nekoliko več maščob, pač pa celo manj ogljikovih hidratov. Kravje mleko ima celo nekoliko več votle kakor jurček in vendar nihče ne trdi, da mleko ni re-dilno, dasi vemo, da ga moramo popili več litrov na dan. ako bi hoteli živeti in delati samo pri mleku! Vse drugačna pa postane slika, ako jurčka kakor sploh užitno gobo posušimo. Odstotek hranilnih vrednot v gobah se tedaj toliko zviša, da presega po beljakovinah in ogljikovih hidratih celo meso. Pri sušenju namreč odvzamemo gobam velik del vode, tako da moremo reči, da ima kilogram suhih gob — odvisno je v?e od načina sušenja — neprimerno več hranilnih snovi kakor meso. ki ohrani le večji odstotek maščob. Juha iz, gobjega izvlečka ali suhih gob je torej bolj izdatna, ako ji damo le nekoliko masti, kakor pa mesna. Zato razumemo, zakaj imajo suhe gobe na mednarodnem trgu tako visoko ceno. Izplača se torej že zaradi tega nabirali gohe, ker v njih dobimo najboljše nadomestilo za meso, za mleko in za sladkor!
^čju&ijcuia
Najvišje cene za gobe in kostanj
Zaradi večjega dovoza raznovrstnih užitnih gob in kostanja v Ljubljano je mestni tržni urad Visokemu ikomisariatu predložil najvišje dopustne cene za gobe in domači kostanj ter jih je ta odobril-
Z odlokom VIII-2 št. 4-827-1 Visokega komisariata za ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cenc za gobe od sobote 10. oktobra 1942-XX zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani jirodajati sveže gobe in jih plačevati so naslednje:
Žlahtne gobe 10.50 lir za kilogram.
V	skupino žlahtnih gob spadajo: užitni goban ali jurček (boletus edulis), bronasti goban (boletus neretis) in karželj (amanita caesarea).
Užitne gohe 11. skupine h. lir z.a kilogram.
V	to li. skupino spadajo: turek (boletus rufus), brezov goban ali ded (boletus scaber), sladki goban (boletus impolitus), maslenka (boletus luteus), lični goban (boletus elegans), zrnati goban ali ovčarka ali slinavka (boletus granulatus), borov glivec (sparassis ramosa), brinjevka ali sirovka (lactaria deliciosa), sivka ali mraznica (triclioloma portentosa), čebular (tricholoma culossus), lisička (cantharellus ci-baritis), mrtvaška trobenta (croterellns cornu-copioidcs), rumena trobenta (eraterellus lute-scens). medvedove taoke aii rumena griva (cla-\uria flava), rumeni ježek _(hj;dnum repandum).
rjavi ježek (hvdnum imbricatum), možek ali kozji parkelj ali jelenov jezik (polyporus pes caprae), žemljevec (polyporus confluens), navadna štorovka (armillaria nellea).
Prodaja starih, mehkih, gnilih ali črvivih gob je sploh prepovedana.
Opozarjamo, da je gobe dovoljeno prodajati samo un tehtnico, ker so merice na ljubljanskem živilskem trgu odpravljene.
Ker vse prebivalstvo še ne loči raznovrstnih gob, je cenik čim najbolj poenostavljen ter so razdeljene vse užitne gobe samo na dve skupini. Kakor vidimo, imamo v prvi skupini samo tri žlahtne gobe, v drugi skupini pa vse druge užitne gobe. Pri vsaki skupini imamo dve ceni ter prva cena velja za gobe, ki so primerne za vlaganje, druga cena pa za ,gobe, ki jih moramo takoj pripraviti ali posušiti. Ker so odpravljene mcrice in je predpisano prodajanje na tehtnico, je tudi enotna cena za drugo skupino užitnih gob pravilna in pravična, saj so najboljše gobe te skupine navadno večje in težje, slabejše pa manjše in lažje, da tudi nabiralci gob nikakor ne bodo prikrajšani.
Nabrane gobe moramo takoj razložiti v hladnem prostoru ter jih nikdar ne smemo pustiti pred uporabo ležati čez 20 do 30 ur. Gobjih jedi nikdar ne pogrevamo, ker so pogrete gobe nezdrave in večkrat zdravju nevarne. Najlepše gobe vlagajmo, druge pa sušimo, da bomo imeli pozimi čim večjo zalogo. Zaradi težje prebavljivosti nekaterih gob, moramo n. pr. čebu-larju sleči kožico s klobuka, medvedjim tačkam porezati vršičke, ježke ostrgati itd.
Nabiralce pa opozarjamo, naj gob, ki jih ne poznajo, nikar ne trgajo ali ne razbijajo, saj so morda prav dobre vmes ali pa vsaj s svojimi živimi barvami krase naše gozdove.
Domačemu kostanju je določena najvišja dopustna cena 4 lire za kilogram.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo bili enako kot pri vsem blagu vidno označene tudi pri gobah in kostanju ne samo na Vodnikovem in Pogačarje-vem trgu ter pred semeniščem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v .šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
1 »Dolenjska vas« pri Ohersnelu. V nedeljo,
11. t. m. bo jx> slikarski razstavi »Dolenjska vast v »Galeriji Obersnek imel vodstvo g. šušteršič od 11 do 12. Popoldne od 16 do 18 pa bo vodstvo predvsem za Dobnjce v Ljubljani, ki so iskreno vabljeni na ogled razstave v tem času. Razstava bo odprta do 20. t. m. vsak dan od 9 ilo 18. število obiskovalcev kakor tudi prodanih del kaže, da je zanimanje za »Dolenjsko vas« vsak dan večje, zato ne odlašajte z obiskom.
1 Nn uršulinski gimnaziji jc začetna služba božja v soholo 10 oktobra ob 9 dopoldne, v ponedeljek. 12. oktobra se prične redni pouk.
1 Zahvala. Vincencijeva konferenca v Trnovem se zahvaljuje g. Alojziju Siardu za dar 10 lir, ki ga je naklonil mesto venca na grob Milošu Lenarčiču. Bog povrni!
1 Redni večerni trgovski tečaj. Učni predmeti: Knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, italijanščina, stenografija, strojepisje. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Koristna in cenena strokovna izobrazba za praktične pisarniške poklice. Tečaj je odobren od pristojne šolske oblasti. — Pričetek 12. oktobra. Vpisovanje dnevno, tudi zvečer do pol 8. ure. Zahtevajte nove brezplačne prospekte s slikami: Trgovsko učiiišče »Christoiov učni zavod«, Domobranska 15.
1 Kolikor jezikov znaš toliko veljaš! Prijavite se v nove tečaje, predvsem italijanščine, nemščine in francoščine. — Posebne konverzacijske ure za spretnejše! Začetek 15. oktobra, prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Mestni trg 17-1.
1 Maturanti-nje in tudi akademiki-čarke se v današnjih prilikah zanimajo za praktično strokovno izobrazbo, ki je vsestransko potrebna in koristna. Zahtevajte tozadevna pojasnila o višjem trgovskem tečaju na trgovskem učilišču »Cliristofov učni zavod«, Domobranska 15. Na razpolago posebni prospekti.
1 Jurčič-Golia »Deseti hratc. V torek, dne 13. oktobra, bo uprizorila Drama v režiji prof. Osipa Šesta nanovo prirejeno dramatizacijo Pavla Golje, kj je že leta 1926 priredil Jurčičevo povest »Deseti brat« za oder. Delo obsega v novi obliki 16 slik, ki jih veže lektorica s čitanjem odlomkov iz povesti. V igri ho nastopil velik del dramskega ansambla. V glavnih vlogah: deseti brat. — Milan Skrbinšek, Piškav — Peček, Kvas — Drenovec, Dolef — Lipah. Benjamin — Brati-na, grajska gospa — Gabrijelčičeva, Manica — Levarjeva, Marijan — Verdonik, Ivrjavelj — Cesar.
1 Gorjupova umetniška razstava. V nedeljo, 11. t. m. ob 11 dopoldne bo imel vodstvo po razstavi slikar sam. Tolmačil bo svoje slike in obenem ves potek dela, od praznega platna pa do končane slike kakor tudi slikarjev odnos do narave. Ker se nam obeta zanimiva razlaga, opozarjamo ljubitelje umetnosti, naj ne zamudijo te priiike. V nedeljo je zadnji dan razstave. Razstava je odprta vsak dan od 9 do 18 nepretrgoma.
1 Mislite na bodočnost! Temeljilo znanje stenografije in strojepisja vam odpira vrata v trgovske, industrijske, notarske in druge pisarne. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16, Mestni trg 17-1. Začetek novega pouka 12. oktobra.
1 Kmetovalce in lastnike ter najemnike zemljišč, ki reflektirajo na semenski krompir, vabi mestni kmetijski odsek, naj mu v 6obi št. 35 v Beethovnovi ulici št. 7 prijavijo množino, za katero se obvezno zanimajo Krompir bo danski, namizni in belega mesa. Cena bo približno 2.25 do 2.50 I. za kg, določil jo bo pa pozneje Visoki koinisariat. \;6ak mora prinesti 6 seboj osebno legitimacijo, posestni list ali izvleček iz zemljiške knjige ali najemno pogodbo, torej listine, kjer je razvidna mera zemljišča, ki je njegovo ali ga ima v najemu. Naznanila bo sprejemal urad od 15. do 25. t. m. med dopoldanskimi uradnimi urami od 8. do 12. ure. Na jioznejše prijave se ne bo mogoče ozirati.
1 Nova opereta na našem ndrn. Med deli, ki jih izvajajo z živahnim uspehom o inozemstvu, je Millockerjeva »Garparone«. Delo bo prihodnji teden prvič uprizorjeno v slovenskem jeziku. Prevod je napravil Niko Štritof. Zgodba se plete okoli imena slavnega sicilijanskega razbojnika, na čigar rovaš' pride mlad zaljubljenec do neveste. Opereto bo dirigiral R. Simoniti, zrežiral jo bo inž. P. Golovin.
1 Otvoritvena predstava redne abonentske sezone bo Verdijeva »Traviata«, opera v treh de-
Alfred — Drago Čuden (debut), Germont — Janko, F'lora — Poličeva, Aiiinna — Polajnarjeva, Gaston — B. Sancin, Douphole — Anžlovar, Obi-gny — Dolničar. Dirigent D. Žebre, režija in scena C. Debevec, zl>orovodja R. Simoniti, kore-ograf inž. P. Golovin. Novi kostumi: gledališka krojačnica jx)d vodstvom J: Staničeve in F. Rein-škarja.
1 Starši. S poukom otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol že začenjamo. Vjiišite jih že sedaj, ker bomo z njimi ponovili vso tvarino, preduo gredo v šolo, pozneje pa bomo z njimi delali vsak dan sproti po dve ure (razlaga, poprava nalog, priprava, izpraševanje itd.). Informacije in prijavljanja dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16 — Korepetitorij, Mestni trg 17-1.
1 Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148 zak. o neposrednih davkih v IV. četrtletju v plačilo: n) dne 1. okt. četrti četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rent-nine, družb, davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) 1. nov. drugi polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave z.a mesto v Ljubljani in županstva občine Ljubljana.
I Nedeljsko zdravniška dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Bleivvei-sova cesla 62.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Sobota, 10. oktobra ob 17: »Večno mlada Šaloma . Izven, — Nedelja, U. oktobra oh U: »Poročnj darilo«. Izven. Zelo znižano cene od 1(1 Ur navzdol. — Ob 17: »Oče naš...« Izven. — Ponedeljek. 1'2 oktobra zaprto. — Torek, 13. oktobra ob 17.:!0: »Deseti brat«. Premiera. Ited premterski.
Opera: Sobota 10 oktobra ob 17: »Travinta«. Ited premierski. Otvoritvena predstava operne sezone. — Nedelja. 11. oklobra ob IG: »Seviljski brivec«. Izven.
—	1'onedol.iok. 12 oktobra zaprto.
ROKODELSKI ODICR. Danes, v nedeljo ob 5 ste vabljeni, da posetlte pretresljivo dramo .1. Žigona: »k.iilar se utrga oblek«. To je pomembno delo v najnovejši slovenski dramatiki. Osrednja misel, ki prepleta dejanje, da $o vse zruši, kar je zgrajeno nn napačni podlnpt, da.io delu resnično vrednost. Vstopnice si preskrbite v predprodaji. ki bo danes dopoldne od 1(1 do 12 in pop. dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Pctrarkova 12, I. nadslropo
RADIO. Sobot* 10. oktobra: 7.3» Lahka glasba R Napoved časa — Poročila v it-ili.ianščlni — 12.20 Pisana glasba — 12.,10 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasim — 13 Napoved 6a«a — Porodila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes — orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Poročila v slovenščini — 15 Pokra iinski vestnik — 17.10 Nove plošč Petra — 17.55 Kuharski nasveti — gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.45 KomorKna glasba
—	20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.?,0 Vojaške pesmi — 20.45 I.lrična prireditev družbe EIATt:
Vernn«, opera v 4 dej Arriga Pnila. — V odmorih: predavanje v slovenščini zanimivosti v slovenščini, poročila v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr Bn-karfič. Sv Jakoba tre n. mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer R., Sv. Petra c, 78.
1 Ježiee
Za tukajšnjo konferenco sv FJizabete so darovali: g. St. Vidmar, tovarnar in trgovec, Savlje, 500 lir; g. Dominik Čebin, trgovec in posestnik, Stožice, 1 tono premoga; po 150 lir: g. Terezija Velkavrh, posestnica, Savlje; po 100 lir: g. Franc Sever, posestnik in župan, Ježica; Lovro Kos, posestnik. Savlje, 2 neimenovana; po 80 lir: družina SL Sitar, Stožice; po 60 lir: g. Pavla Lam-pič, Stožice; g. Pavla Jeromen, Mala vas; gdč. Ivanka Jeromen, Malavas; po 50 lir: Stožice: preč. g. Val. Sitar duh. svetnik; g. Ivan Bartol, trgovec; družina L Cunder; g. Ančka Ramovž; g. Jedert Dovč, posestnik; družina Sitar; g. Marija Sitar; neimenovani; Ježica: družina Peršin; A. in T. Mazovnik; g. Anion Peršin, posestnik in goslilničar; neimenovani; Malavas: g. Ivanka lic, g. Rozalija Erjavec, g. Angela Skerlep, g. Ivanka Skerlep, g. Franc Jeromen; Kleče: gdč. Francka Čemažar; po 40 lir: družina Zaje, Stožice; neimenovani, Ježica. — Vsem gornjim blagim dobrotnikom, kakor tudi tistim, ki so prispevali manjše darove bodisi v gotovini ali blagu, naj Bog obilno povrne plemenita dejanja krščanske ljubezni 1
Iz Gorizije
Poštena naiditeljira. Branjevka Ana Bostjan-čič, ki ima svojo stojnico na sadnem trgu, je v nekem kolu tržišča našla fMjz.lačeno ročno torbo, v kateri je bila denarnica z nad 1000 lirami. Poštena žena jo vse, kar je našla, odnesla takoj k tržnemu nadzorniku in mu izročila v varstvo. Kmalu nato prisopiha k nadzorniku vsa prepa-dena trgovka Simšič, ki je prišla jiovedat, da je zgubila svojo torbo z denarjem vred. Predstavljajte si, kako je bila presenečena in hvaležna, ko je zvedela, da je njene zgubljeno stvari našla poštena branjevka in jih žc prinesla k nadzorniku.
Z Gorenjskega
Nova železnica med Črnučami in št. Vidom nad Ljubljano. Pretekli ponedel jek, 5. okt. 1942. je bila slovesno odprta železniška proga Št. Vid —Ježica, ki veže gorenjsko in kamniško progo. Deset minut pred 10. je odpeljala s Črnuč v Št. \ id posebna lokomotiva z enim vagonom zastopnike oblasti iz Kamnika, Domžal in Črnuč novemu vlaku naproti. Ob pol 11 je privozila po novi progi iz Št. Vida na Jezico derezina-iz-vidniea; točno 10 minut pred 11 pa je pripeljal nn črnuško postajo prvi lepo ozaljšani vlak. Bil je to obenem že tudi prvi redni vlak, ki je odpeljal v jutranjih urah iz Beljaka in ki je pripeljal s seboj v salonskem vozu, ki je bil priklopljen zadaj k vlaku, poleg drugih potnikov tudi gauleiterja dr. Rainerja, zastopnike narodnosocialistične stranke, drž. oblasti itd. Na čelu vlaka je bila velika lokomotiva z velikim znakom nemške države spredaj: vagoni pa so bili vsi v vencih. En vagon je bil poin mladine, ki je posebno vneto pozdravljala: Slovesen sprejem prvega vlaka je bil na Črnučah. Ko je vozil vlak skozi slavolok z napisom »Kreis Stein griisst den ersten Zug« je zaigrala godba finan-carjev iz Št. Vida slovesen komad. Novo črnuško postajno poslopje je bilo vse v zastavah, na peronu pa je bila zbrana gotovo vsa črnuška občina. Ko se je vlak ustavil in je gauleiter s svojim spremstvom izstopil, je pristopil k njemu novi črnuški občinski komisar Seiger Er-nest, ki je pozdravil s kratkim govorom gauleiterja, za njim pa je pozdravil gauleiterja še komandant obmejne finančne službe, na kar sta pristopili h gauleiterju dve lepo oblečeni deklici in mu poklonili krasen šopcL Nato*je sprejel gauleiter raport komandanta častne čete, ki je bila razpostavljena na peronu, in jo z dvignjeno roko s svojim spremstvom obšel. Poleg 1 judskošolskih otrok pod vodstvom šol. upravitelja Filaferja in drugega učiteljstva in vseli oddelkov otroškega vrtca pod vodstvom svojih vzgojiteljic so bile zbrane na peronu vse strankine organizacije v uniformah oziroma z zastavicami. Nadalje je bilo ondi tudi scdeni ženskih narodnih noš, pri katerih se jc gauleiter najdalje zamudil. Med obhodom posameznih skupin se je vlak v toliko pomaknil naprej, da
i spremstvom lahko takoj stopil v salonski voz. Ko je vlak odhajal, so ženske strankine skupine pele nacionalne pesmi, hkrati pa zasule, salonski voz s cvetjem. Nov« proga je bila zgrajena v kratkem času dobrega pol leta. Delo je prevzela niirnberška družba za globoke zgradbe (Tiefbaugesellschaft) Fritz Sclilic in jih je opravila skoro izključno z domačini. Tako to delavstvo kakor tudi ono z nove ceste in iz transformatorja KDA je imelo ta dan plačan, bilo pa je prosto že od 10 dalje. Nova proga meri točno 4.8 km, in siccr od odcejia pri drž. cesti na Jožici do priključka h gorenjski progi na Poljanah v št. Vidu. Proga jc dvotirna, vendar so zaenkrat končana dela s prvim tirom. Promet po novi progi je že normalen. Nova zvezna proga je za kamniški okraj kakor tudi za vso Gorenjsko ob gorenjski progi velikega gospodarskega pomena. Z izvršitvijo proge. Št. Vid—Ježica pa jo storjen šele prvi del programa Drugi del programa vsebuje zvezno žel. progo od čmuč do Laz, o čemer bomo pa prihodnjič kaj sporočiti. — S tem v zvezi je bil 5. oktobra t. 1. ob 10.20 uri prekinjen tranzitni promet med Ljubljano in Črnučami oziroma Kamnikom.
Iz Hrvaške
Hrvafsko časopisje objavlja foplo pisano članke v spomin legionarja-poročnika Borne Murkoviča. ki je padel na vzhodnem bojišču.
Filmi za ustašlco delavstvo, uradnike in nameščence. Zadnjo nedeljo v septembru so začeli v Zagrebu predvajati v Delavski zbornici filme za delavstvo in nameščence ter uradnike. Odslej bodo ti filmi vsako nedeljo in je bila. določena enotna vstopnina 8 kun za sedež.
še nikdar ni bilo toliko kopalcev na Savi pri Zagrebu kakor letos, poročajo iz Zagreba. Ker so letos odprli na Savi novo kopališče, je bil dotok Zagrebčanov na Savo vsak dan znaten. Povprečno se je vsuk dan kopalo na Savi okrog "501)0 oseb. Vsega skupaj cenijo, da se jo čez polet je kopalo v Savi pri Zagrebu 270.000 kopalcev, ki so na kopališki blagajni pustili t.240.000 kun. Ob najbolj vročih dneh pa je bilo včasih tudi čez 5000 kopalcev no Savi.
Iz Srbije
Ureditev vprašanja železniškega omrežja v Belgradu. Srbski prometni minister, general Djura Dokič je imenoval mešano komisijo strokovnjakov iz prometnega, gradbenega in prosvetnega ministrstva zaradi rešilve vprašanja novega železniškega omrežja v Belgradu. Komisija ima predvsem nalogo proučiti vsa vprašanja zaradi vstavitve boljše železniške zveze med sedanjo železniško postajo v Belgradu s pristaniščem in z Banatom.
Vzdrževanje reda pri tramvajskem prometu v Belgradu. Zaradi pomanjkanja ostalih prevoznih Sredstev so vsi vozovi belgrajske ccstno železnice stalno polni. Meščanstvo j>a nn posameznih tramvajskih postajah ni bilo preveč disciplinirano ter je prihajalo do stalnega prerivanja in prerekanja. Mestna uprava je napravila temu stanju konec s stražniki, katere je postavila ha vseh važnejših in večjih tramvajskih postajali.

ja^ijih (4 slikah). Osebei yioletta m .Vidalijeva,	gauleiter. po svojem pregledu g svojim^
tmmmc:
n.
PRI KRALJU SO BILI TISTI CAS V SLUŽBI TRIJE STREŽAJI, BIVŠI POTEPUHI IN TATJE.
12.
ŠKRJANEC JE DOBIL KRASNO SOBO, KJER SE JE DOBRO POČUTIL. S CECKANJEM IN GLEDANJEM KNJIG SI JE PREGANJAL V ' iYES D Ali DOLGČAS,
Stev. 233.	,	>SLO VENEC«, sobota, 10. oktobra 1942-XX.	___SUt° B
Nuri Haalan - puščavski vitez
Konci ......ola ie umrl Nuri paša al Haalan,
voditelj rualskili beduinov, fn ie bil v Damasku slovesno pokopan. Z njim ie umrl eden poslednjih velikih vitezov siri iske in iraške puščave.
Ruali so ena največjih skupin beduinskih plemen, ki romajo po širnih puščavskih stepah med siriiskim rodovitnim ozemljem in dolino reke Tigris, kar ie deloma v Siri ii. deloma v Iranu, kakor jim pač velevajo pašniki. Ruali imaio 9000 do 10.000 črnih šotorov iz kožic dlake in v njih biva štiri do petkrat toliko liudi. Ti nomadi, ki so sestavljeni iz skupin, so slu-šali svoje šeike, a ti poznajo kot svojega najvišjega gospoda emirja, ki ima naslov »šejk šejkov«. Ta čast pa ie med Ruali že od nekdaj pripadala rodbini Haalanov.
Ta nedavno umrli Nuri paša al Haalan ie bil med prvosvetovno vojno, ko so se Arabci uprli Turkom, že 70 let star. in ie torei zda i skoraj kot 100 letnik umrl. Njegovega rojstnega datuma ni moči točno dognati, ker si Ruali lega ne zapisujejo in ie letnica starosti pri njih nekaka tajnost. Kot emir Rualov ie bil Nuri Haalan niihov najvišji sodnik in niegove sodbe so bile neomajne in nihče, tudi kdor ie bil pn krivem obsojen, se ni nikdar upal pritožili se. Njegova avtoriteta je bila nedotakljiva lako glede na vladanje ko tudi nn njegovo starost in osebo. V vojni in na pohodih za plen ie bil niihov vodja. Pomagal mu ie »svet sedmih modrecev«, ki so bili, slično kot rajni, iako modri in polni prcskušeni in tudi hudo v letih. Po teh sedmerih modrecih ie angleški agent Lawrence. ki nam je znan iz svetovne voine in ie bil tudi v stikih z Nuri pašo, imenoval svojo kniigo »Sedem stebrov modrosti«. Teh sedem stebrov ie bilo sedem Nuriievih svetovalcev.
Nuri paša al Haalan ie bival ali v mali vasi Adra, kier so naseljeni Ruali, če ie bil pa kje na poti. je pa stanoval v prekrasnem šotoru v sredini nomadskega taborišča. Imel ie v svojem življenju mnogo žensk, in taki. ki so ca dobro poznali, so deiali. da ie imel več ko osemdeset »zakonitih« žena in jc hil s tem skoraj z
Italijanska družina, ki ima največ otrok
Sest in štiridestletna žena nekega delavca v Romi je nedavno rodila 22. otroka in je s tem prišla na slopnjo matere, ki ima največ otrok v Italiji. Novorojeni otrok je deklica in je dobila ime Italia Germana Vittoria.
Najdebelejši človek sveta je umrl
V Johannesburgu je nedavno umrl najdebelejši človek, kar jih je 6ploh kdaj bilo na 6vetu. Poznali so ga le z imenom »Jumbo« in nihče ne ve, kako 6e je prav za prav imenoval. Tehtal je 343 kg, krog pasu je meril 203 centimetre. Doslej je bil najdebelejši človek neki Anglež l.tmbert Danijel, ki je živel leta 1809 in je tehtal 33i kilogramov.
Pogrebni običaji pri indijskih Parijcih
Indijskim Parijcom so najsvetejše tri stvari: ogenj, voda in zemlja. Zato jim njihova vera prepoveduje uničevanje rnrličev z ognjem, pokopavanje v zemlji in potapljanje v vodi, da se ne bi oskrunili trije njihovi najsvetejši elementi. Trupla mrličev zato obešajo ter jih prepuščajo času in konjedercem.
vsemi družinicami svojega plemena v sorodu. Njegove hčere spet so bile v sorodu z odličnimi družinami daljne arabske puščave. Tako ie, na primer, neka žena Ibna Sauda hči Nura lla-alana.
V začetku francoske mandatne dobe ie bil Nuri Haalan. in z niim vsi Ruali, zagrizen sovražnik mandatne nadnblasli. Med francoskimi četami in Ruali ie bilo mnogo hudih bitk. Sled-niič so francoski visoki komisarji v Damasku I uvideli, da ne bodo nikoli prišli na čisto s temi I »gospodi iz puščave«.' Sklenili so sporazum.
So res ženske hitrejšo v plavanju? To mišljenje sem žo večkrat slišal in niste prvi, ki ste ga Izrazili. V resnici pa ni prav nobene vrste športa, v kateri bi nežni spol prekašal močnejšega. Znanstveno jo ugotovljeno, da imajo moški krep-kejše mišice in da so glede telesne zmogljivosti močnejši, spretnejši, hitrejši in vztrajnejši. Med neizurjenimi plavalci se res rado zgodi, da plavajo ženske lepše in da jim koščeni moški težko sledijo v vodi. Tu pa gre za posebne tipe, ki so mehkejših oblik, ugodnejše specifične teže in ki opravljajo plavalne gibe bolj graciozno. Na vsakih plavalnih tekmah pa se lahko prezričale. da so časi. ki jih dosežejo ženske, za približno 10% slabši od moških. V potrdilo izvajanj in radi primerjavo omenjani dva svetovna rekorda v plavanju in sicer na najkrajšo in na najdaljšo progo. Moška rekorda: 100 m prosto Firk, Amerika 56.4 sek.; 1500 m prosto Amano, Japonska 18:58.8. Ženska rekorda: 100 m prosto W. den Oudenova, Nizozemska 1:04.0; 1500 m prosto R. Hvegerjeva, Danska, 20:57.0. Kakor vidimo, ne gre iskati veličine nežnega spola v športu, pač pa v drugih, za človeštvo važnejših nalogah. (Z. J.)
0 vplivu športa na rast v višino. Nekje ste Pitali, da vpliva šport zelo ugodno na rast v višino. Statistično merjenje Švedov iz 1. 1801. n. pr. izkazuje povprečno višino 1.09 m, najnovejša statistika pa že izkazuje povprečno višino 1.74 m. V pičlih 50 letih naj hi se povzpela povprečna višina kar za 5 cm in glavno zaslugo pri tem pripisujejo športu. Reči moram, da se mi zdijo omenjeni podatki precej nezanesljivi in neverjetni. Če pa imajo znanstveno veljavo, kar koncem koncev tudi ni izključeno, tedaj ne velja zasluga le športu in švedski gimnastiki, ki polaga prav posebno pažnjo na lepo pokončno držanje telovadcev, pač pa zlasti ugodnejšim življenjskim pogojem. razmahu higiene in naprednosti zdravstva. Vse to skupaj pa ima brez dvoma izdaten vpliv na rast in oblikovanje stasa. (C. T.)
Nagrade zmagovalcem. Iz Vašega pisma je razvidno, da ste začeli brati športna poročila šele v novejšem času. Sicer bi vedeli, da delimo tekmovalce na amaterje in profesionale. Amaterji se udejstvujejo po olimpijskih načelih in veljajo za nosilre splošno koristnega športnega gibanja, profesionali ali poklicni športniki pa se havijo z boksom, nogometom, rokoborbo itd. obrtoma in za gmotne koristi. Tekmovalci, ki hočejo veljati za amaterje, ne smejo živeli od športa, pa če tudi so svetovni rekorderji. Na tekmah smejo prejemati samo spominske ali umetniške nagrade, izključena pa je vsaka denarna nagrada. Na olimpijadah n. pr. dobijo samo voncc kot simbol zmage in kolajno za spomin. Pri profesionalih ločimo dve vrsti tekmovalcev: igralci nogometa
Mandatne oblasti so pustile Ruale v njihovih puščavskih pokrajinah v miru in so priznale Nuri Haalanovo avtoriteto, medtem ko ie on molče uvaževal daljne francoske gospode v Damasku. Na te i podlagi je bil Nuri Haalan član častne legije.
Zdaj pa ie umrl la poslednji vitez iz puščave. Niegov najstarejši sin mu ie že pred več leli umrl. Fmirska čast ie prešla zda i nn nie-govega tridesetletnega nečaka. Favaria al Ha-nlnna, ki ga ie le dni potrdila oblast v Damasku in so ga v Adri priznala rualskn plemena. Nastopil ie dediščino stoletnega starcu, čigar avtoriteta ie bila tako velika, da ni nihče ugo-varial njegovemu nasledstvu.
imajo navadno mesečne plače, lioksarji, rokoborci, drsalci in drugi profesionalni športniki pa se pogodi io za vsak nastop posebej. Čim nastopi amater za denarne nagrade bodisi v filmu ali cirkusu ali podobno, zgubi pravico do nadaljnjega tekmovanja v amaterskih športnih zvezah. (H. J.)
Ženski rekordi. Imate prav, ko ugotavljale, da le redkokdaj poročamo o ženskih uspehih v lahki atletiki. Vsak urednik ima pravico do lastnega gledanja in presojanja pomembnosti dogodkov, in moie mišljenje je, da so rekordi zadeva moških. V ostalem pa Vam rad ustrezam glede vrhunskih znamk, ki so jih dosegle ženske v lahki atletiki. Lestvica svetovnih rekordov |e tale: 100 ni Stephens, Amerika, 11.5 sek.; 200 m \Va-lasievvicz. Poljska, 23.0 sek.; 800 in Radke, Nemčija, 2:16.8 min; SO m z zaprekami: Testoni. I tali jn, 11.3 sek.; skok v višino 1'fenning Švica, 1.66 m; skok v daljino: Hilomi. Japonska, 5.98 m; kopje: Sleinhauer, Nemčija. 47.24; krogla: Mauer-mayer, Nemčija, 14.38 m; disk: Mauermayer, 4H.31 m — Mimogrede priporočam tudi moškim, ki so ponašajo s svojo zmogljivostjo, da si te znamke ogledajo s premislekom! (M. P-jeva).
Najuporahnejše telovadno orodje. Sinova Vam no dasta miru in hočeta na vsak način, da jima postavite na dvorišču telovadno orodje. Odlftčili ste se, da jima ustrežene in vprašujete za nasvet: ali drog ali bradljo ali kroge? Jaz bi se odločil za drog, ker nudi največ priložnosti za lažje in težje vaje, za razvijanje moči iu spretnosti. Zlasti pa cenim odskoke z droga. Zato nikar ne pozabite na veliko jamo, napolnjeno z žaganjem ali mivko, da bo več korajže in manj padcev na trdo.. (G. J.)
Pretrdi prsti za igranje violine. Učitelj violine Vam je rekel, da je športno udejslvovanje kvarno za violinista, ker dobite preveč trde in premalo gibke prste in zapestje. To velja za vse dste vrsto športa, telovadbe in dela, pri katerih stiskamo v dlaneh ročaje, ročke, držala, drogove, palire in podobno. Kdor je navezan v svojem poklicu ali umetnosti na tenkočutne prste, mora pač opustiti športe, katerih posledica so grobe, krepke, močne roke z. okornejšimi prsti. Urez škode pa lahko goji plavanje, teke in ekalere igro z žogo. (K. K.)
Za poživitev domačega nogomsta
Zaradi oživi ienia športne delavnosti bo Nogometna zveza pod vodstvom CONI-ia Priredila dva propagandna turnirja z naslednjimi propoziciiami:
1.	Turnir /t: za moštvo, v katerem imaio pravico do nastopanja igralci rojeni od 1. okt. 1926 navzgor.
Turnir li: za moštvo, v katerem imaio pravico do nastopanja igralci rojeni od 1 oktobra 1926 navzdol brez omejitve.
2.	Igralci, ki igrajo v nogometnem turnirju A ne smejo igrati v turnirju H in obratno.
3.	Turniria se lahko udeleži vsak. v nogometno zvezo včlanjen klub z enim moštvom ali več.
4.	Prijava za vsako moštvo mora vsebovati seznam največ 16 igralcev, za vsakega posebej ime in priimek, očetovo ime. stanovaliiski naslov in točni roistni podatki.
Pred vsako tekmo mora predsednik društva predložiti sodniku seznam enaistorice. ki bo igrala in za vsakega legitimacijo, ki potrjuje nie indentiteto in starost.
Igralci, ki so bili že prei verificirani v kak klub. morejo igrati le za dotičen klub.
Igralci, ki niso prijavljeni za turnir, ne smejo nastopati na turnirju, četudi so se veljavno verificirali zn svoj klub.
Verificirani igralci onih klubov, ki ne sodelujejo nn turnirju, lnhko le izieniomu nastopajo za razpisani turnir za drugi klub.
5.	Tekme v turnirju A se igraio dvakrat po 30 minut.
Tekipe v turnirju B se igrajo dvakrat po 35 minut.
6.	Prijavni rok za moštva traja do vključno 12. oktobra do 18. ure. Prijave sprejema
nogometna zveza v pisarni CONI-ia. priložen U mora biti seznam igralcev, istočasno se mora vplačati prijavnimi 10 lir za vsako moštvo v turnirju A. in 15 lir za vsako moštvo v turnirju B.	.
7.	Dne 13. oktobra bo ob 18 v pisarni CONI-ia seja predstavnikov vpisanih društev, da bodo določili vse potrebne ukrepe za odigran te turnirjev in pričetek tekmovanja.
8.	Pritožbe zoper odigrane tekme se vlaga io pismeno v 24 urah po odigrani teknil. Obenem ie treba vplačali takso 50 lir. katera se povrne če bo pritožbi ugodeno. Pritožbe se morajo nasloviti na komisijo nogometnega turnirja v pisarni CONI-ia. Pritožbe bo reševala komisija, sestavljeni iz predstavnikov sodeluio-čih društev, ki bo morala rešiti prošnie v 3 dneh Pritožbe zoper rešitev komisije ie treba vložiti v 24 urah pri nogometni zvezi, ki odloči dokončno. Taksa znaša 100 lir.
9.	Za oba turniria veliaio tehnična pravila nogometne zveze, tekme bodo sodili oficielni sodniki.
10 Zaupnik CONI-ia za Ljubljansko pokrajino razpisuje nagrade za prva tri klasili cirana moštva v vsakem tiirniriu.
Nov mož na čelu nogometa
Vodstvo italijanskega nogometa je prevzel nov mož, markiz Luigi Itidolfi. Izšel je iz elile italijanskega športnega vodstva in prevzel dolžnosti, ki jih dobro pozna, saj je deloval dve desetletji med nogometaši, j>o vrhu pa je tudi velik ljubitelj lahke atletike. Zvezo za lahko atletiko je vodil 12 let kot predsednik in zapustil vidne sledove svojega uspešnega delovanja. Markiz Luigi Hidolfi je ustanovil znamenito italijansko imgOmetno šolo v Klorenci. Kol vodja t< šole j^liil dolga leta pri strokovnem viru. kier si jejrfizadeval za pro-speh nogometa v pedagoškenKni tehničnem pogledu. Zelo popularen je tudi v mestu samem kot predsednik Fiorentine. Po niecovem imenovaniu za državnega nogometnega vodjo so mu posvetili italijanski dnevniki tople Članke in naglasili, da je prišel pravi mož na pravo mc^to. Nedavno je obiskal Luigi Hidolfi tajništvo FIFe v Ziirichu, kjer se je posvetoval 7. dr. Srhrirkerjem o mednarodnih nogometnih zadevah.
Turnir z majhno žogico
i nedeljo oh ti na Rakovniku
V nedeljo, 11. t. m. bodo priredili na Rakovniku turnir namiznega tenisa, katerega se bodo lahko udeležili vsi člani table-leniške zveze in tudi oni, ki doslej še niso tekmovali na turnirjih. Priiavnina znaša 5 lir, vpisovanje k turnirju bo v nedeljo od pol 8 do pol 9, začetek ob 9, konec po možnosti opoldne.
Oni, ki bodo v prvem kolu Izpadli, bodo imeli pravico sodelovanja na tolažilnem turnirju. Zmagovalci bodo prejeli diplome.
*
Nogometaši * številkami na hrbtu. Švedi so vpeljali v nogometu novost, da so označili posamezne igralre z velikimi številkami na hrbtu. Tako je gledalcem v velikih stadionih omogočeno, da lažje motrijo udejstvovanje posameznikov. Di pa š^ gotovo, če tiodo sprejeli uvedbo številk tudi drugi. Nemci jo n. pr. odklanjajo in pravijo, da diši la novost preveč po predstavah.
llerberger že pripravlja nemške igralce nogometaše na mednarodno tekmo, ki bo v Bernu 18. t. m. V nedeljo bo priredil v Sluttgartu generalno preizkušnjo državne reprezentance proti tamošnjemu Kirkersu. Po tekmi s Švicarji, ki bo brez dvoma zelo težka, bodo igrali Nemci 1. nov. v Sluttgartu proti predstavništvu Hrvatske.
Trikrat Soerensen. Na plavalnih tekmah v Kopenhagenu so prispele na 200 m prsno tri Soo-rensenftve po vrsti na cilj. Inge je zmagala v dobrem času 3:03.8. za nio je bila Inga, tretja pa Lilien. O dekletih s severa čilamo, da se hodo sestala 8. nov. v M. Gladhachu. kier bodo tekmovale danske in nizozemske plavačire z Nemkami.
Strela pobije več moških kakor pa žensk
Po podatkih raznih zavarovalnih družb pride na vsakih deset oseb, ki umro, zadeti od strele, osem moških in samo dve ženski. To se pa seveda ne dogaja zaradi večje privlačnosti moških zn električne sile. temveč jo edini razlog ta, da je ob nevihtah več moških zunaj, kakor pa žensk.
Madžarska ima danes nad 13 milijonov prebivalcev
• Po ljudskem štetju z dne 1. februarja 1911 in 10. oktobra 1941 ima Madžarska 11,017.170 ljudi I madžarske narodnosti, kar je 75.1% vsega prebivalstva. Dalje je 866.530 ali 5.9% Nemcev; Slova-vakov ie 308.070 ali 2.1%; Rumunov pa 1.144.260 ali 7.8% in Rulenov 586.800 ali 4%. Vsega skupaj jo torej na Madžarskem 13 931.830 prebivalcev.
Italijanski uničevalni oddelki ob Donu v akciji
Dve notrarrsfci zgodbi
VRAŽJI VRTEC
Vražji vrtec! Kdo Ljubljančanov naj bi poznal to ime, ta kraj še pred prilično .petimi leti? Bili so pač redki med njimi, ki so vedeli za ta mikaven kotiček notranjske zemlje. Mikaven? Kakršno stališče pač vzame človek v presoji mikavnosti in krasote ka.kega kraja, tako lahko prisodi tudi Vražjemu vrtcu naravno lepoto in mikavnost. Mnogi Ljubljančani, nekdanji vojaki, sedaj dobro jioznajo Vražji vrtec in so si ga ohranili v globokem spominu. Marsikdo se spominja veselih in žalostnih uric, jk> več tednov preživljenih tam v jarkih in bun-tarjih.
Odkod torej ime Vražji vrtec? Piscu je star Babnopoljec pravil kratko zgodbico o Vražjem vrtcu.
Poleg Babnega polja tik Iirvaške meje je na vzvišenem kraju — gradič. V tem gradiču je davno, davno gospodovala ošabna gospa zelo trdega srca.
Na velikem gra jskem vrtu so neko leto jablane silno obrodile. Veje so se šibile in priklanjale do tal od zlatožlahtnega sadja. Bilo je kot v pravem raju. Po vaških vrtovih pa je nilo vse prazno. Niti peške ni človek mogel najti. Reven Babnopoljec je hotel svoji hudo bolni ženi preskrbeti za okrepčilo nekaj dobrih jabolk. Žena ga je milo prosila:
»Janez, samo jabolko z grajskega vrta, pa mi bo odleglo, mi bo boljše.«
Odšel je Janez počasnih korakov v gradič. Ponižno se jc priklonil pred visoko grajslvo gospo. Držeč klobuk v roki in sključen, jo je začel prositi:
»Vaša milost! Dobra gospa! Prosim nekaj jabolk za mojo bolno ženo. Le jabolka z vašega vrta bi ji pomagala.«
>Kaj blebetaš, ti umazani in ušivi kmet,« ga je ošabna graščakinja nahrulila in zavihtela
nad njim pasji ikorobač. Kmet Janez se jc še bolj sklonil in milo prosil:
»Samo dve jabolki, da olajšam ženi trpljenje! Lejvo in ponižno vas prosim. Dovolite, da jih poberem po tleh!« Kmet se je že skoraj pri-pognil k tlom, ko je graščakinja satansko grdo zakričala:
»Poberi se mi izpred mene z vrta! Raje vidim, da takoj vsa jabolka sam vrag pobere in požre!«
In zgodilo se je! Kakor bi blisknil, je »tojiil pred ošabno in brezsrčno graščakinjo mlad, črn, eleganten gospod in smehljajoč se ji jc napravil kavalirski jroklon, sladko govoreč:
»Milostljiva gospa! Vaš služabnik sem! Izpolnim vam jroprej izgovorjeno željo, ki je meni povel je Jaz — vrag vam odnesem jabolka. Vrt pq naj se v naprej imenu je — Vražji vrtec!«
Vrag je mesto ubogega kmeta jiobral in obral jabolka. Izginil je ž njimi med votlim bobnenjem.
Tako je torej po stari pripovedki nastal Vražji vrtec pri Babnem polju.
BABNOPOLJCI, NJIII JEZIK IN ŠEGAVOST.
Babnopoljci so zdravo, krepko in res trdno ljudstvo, ki kljubuje hudemu mrazu in zimi ter živi ob skromnerA živežu, ki ga jim daje trda, kamenita kraška zemlja Tam raste bob, Raste fižol. Raste krompir. ?ito je redko. Ozka je babnopoljska planota. Edino naselje na tej planoti je Babno j>olje, ki ima svojega župnika, svojega župana in svojo šolo. Vse naokrog te male planote, kjer vlada poleti strašna vročina. l>ozimi hud mraz. se vrste lepi in temni smrekovi gozdovi, jelke in hoje poleg košatih in debelih bukev. Čist je zrak. Jetike tu ne poznajo.
Babnojioljci. ne Babinopoljci, ker prihaja ime od pridevnika baben, babna. babno — torej pravilno tudi Babno, ne pa Babino polje — so drugače šegavi, veseli, irezno misleči ljudje-Preživlja jih gozd. Stari vozniki so pred' prvo
vojno zvozili tisoče in tisoče desk nn železniško jjostajo Rakek. So gozdarji in dobri tesarji, ki so čez zimo »hrvatili«, to se pravi, da so jeseni o sv. Mihaelu tja do prihodnje Velike noči odhajali v razne velike šume na Hrvaško, a še dalje jih je vleklo, tja gori v temne Karpate, kjer so bih skoraj domači, druge zopet v frans-silvanske gozdove na Sedmograško, nekatere pa celo daleč tja na Kavkaz, kjer se je bila ustanovila celo slovenska naselbina. Naselili so se tam tesarji. Naselbina je bila celo naročena na knjige Družbe sv. Mohorja.
Babnopoljci znajo kalv;<io prav po babno-poljsko zakresati. Njih narečje je bilo in je še vedno zanimivo.
Zanimivo je tudi to. da človek, potujoč od starodavnega Loža do Babnega polja, naleti v razdalji nekaj kilometrov kar na tri različna narečja Narečje Ložanov se je bistveno, temeljito in vidno razlikovalo od govoricc Staro-tržanov, ki prebivajo dobrih pet minut proč [>od slavno Ulako. Ložoni so samoglasnik »e« zategovali na svojevrsten način, ko so iia njihovi sosedje mnogo krajše izgovarjali in bolj čisto. I jo/, je bil Starotržanu »mesto«, Ložanu pa »mejstit«. Babnopoljci pa «o od obeh sosedov zelo različno naglnševali in izgovarjali na-glašeni »o«, ki so ga spreminjali v »a«. Kadar je n. pr. stari Klemen iz Babnegapolja prišel h kovaču v Staritrg konje kovat, je lepo kovaču zapel:
»Kavač, .podkavaj mi maje kanje!«
Neki Babnojioljec je moral sedeli zaradi malenkostnega prestopka v zaporih ikraji.ega sodišč« v Ložu. Predstojniku sodišča je čez dan marljivo žagal in cepil bukova drva. Predstojnikova gospa ga jc jKihvnlila. da je zelo priden, da že kmalu ni noben arestant lako pridno delal kot on. pa mu jc dala po služkinji prinesti kos belega kruha in sira. Ko je mož malical, gg je gosjia nekoliko iz radovednosti povprašala!;
»Mož, zaka j pa ste zaprti?«
»F.h, no, gospa!« se je namrdn;1 Babno-poljefc. »Veste! Rekel sem zemlji — kruh.«
Znamenita jo prispodoba med kmetom in kmečkim voditeljem, Ki jo je napravil neki Babnopoljec ob času hude volilne borbe, ki se je bila razvijala za volitve v tako zvano prvo narodno skupščino. Neko nedeljo so se plačani agitatorji vseli mogočih strank zatekli tudi v zapuščeno Babnopolje. V edini babnoj>oljski gostilni so se od ranega jutra v pozno dopol-lne vrstili volilni shodi posameznih strank. Vsak govornik je kmetom dajal velike obljube in 'e zavzemal za napredek zapuščenega kraja. Po končanih shodih pa so se vsi agitatorji lepo usedli k eni mizi na dobro kosilo. In k njim je jiristopil star očanec ter jih lepo, vljudno nagovoril:
»Res ste lepo govorili o kmetu. Vsa čast vam! Eden lepše kot drugi! Sedaj mi še to povejte«... Stari Babnopoljec je nekoliko zategni! in vrgel pogled na agitatorje, ki so postajali zelo radovedni. Očanec pa je s povzdignjenim glasom stavil vprašanje:
»K akšna, gospoda, je razlika med navadnimi kmeti in kmečkimi voditelji?«
Agitatorji so molčali in se spogledovali. Silili so v Babnopoljca. Oče se je malce nasmehnil. povzel bas in kratko dejal:
»Razlika lepa in hhudal Iim, samo če vam bo všeč?«
»Le s pošteno besedo na doni bo zamere, saj smo dobri ljudje!« so agitatorji prosili Babnopoljca.
»Zapomnite si, gospodje! Mi navadni kmetje imamo jeklene vile, kmečki voditelji pa v mesni zidane vile.«
Agitatorji so prasnili v smeli in kmefa nato dobro pogostili in napojili. Ali so agitatorji te lepe prispodobe razodeli svojim vrhovnim voditeljem, ni znano.	Janez Kovač.

r £)
f) /->■./•! JU. '
497
Poloti sc je strašni boj. Veliko je pretrpela, toda tako še nikdar kot na tej gostiji. Za trenutek se še premaga. Ko po ja končal starešina svoj govor v slovo in sta vstala ženin in nevesta, da gresta v cerkev k poroki, se zravna upognjena beračica in stopi odločno na sredo sobe pred ženina in nevesto z glasnim zapovedujočim glasom: »Stojte! Svatjel Stojta, starešina in ženin!«



/1
'M

408
Vsi se spogledajo in začudijo nad drznimi besedami. Mirko se ustraši zvenečega glasu in spusti iz roke nevesto. Bilo mu je, kakor da bi mu donel glas njegove mrtve žene na uho. Tudi Almira sc vsa strese. Strah in grozna slutnja se poloti njene krivične duše. Ustnice ji drhte in oči zro široko, toda samo prvi hip. Kajti kmalu se zbere in stopi mirno naprej.
409
Obenem pa zbere ves pogum in reče na glas: »Kaj se obotavljate, ženin in svatje? Kaj poslušate besede neumne beračicc, ki se je pritepla k nam Bog ve od kod, da se bo najedla na gostiji! Pojdimo v cerkev, župnik nas že čaka. Ne ukvarjajte se s to ženščino!« Po teh besedah potegne ženina za roko in ga hoče odvesti iz sobe na prosto.
Deset let Mandžukua
Deset let je odtlej, odkar sta vladi novo nastale Mandžurskc države in Japonske podpisale sporazum, in s tem je bila nova država prvikrat javno priznana. Puji, poslednji potomec dinastije Mandžu, je postal cesar te države in drugo cesarstvo Vzhodne Azije je začelo svojo življenjsko pot.
Mandžurija je ostala po kitajski revoluciji 1. 1912 navidezno del kitaiske države, v resnici pa je postajala zmeraj bolj odvisna od Rusije in Japonske Nastala je napetost, saj se je na političnem področju zmeraj bolj kazal vpliv sovjetske Rusije, a tudi Kitajska ni držala rok križem. Vse to je bilo Japonski jako neljubo, zlasti še, ker so se kitajski priselienci bolj in bolj množili. Jeseni 1. 1931 so Japonci zasedli Mandžurijo, nekdanji dedič kitajskega cesarskega prestola, je bil imenovan za vladaria Mandžukua in čez leto nato je bilo ustanovljeno novo cesarstvo.
Zdaj je dežela pod japonskim varstvom, ima 43 milijonov prebivalcev in meri 1.3 milijona kvadratnih kilometrov. Prebivalstvo sestoii večidel iz Kitajcev, Korejcev in Mongolov, medtem ko je pravo domače prebivalstvo jako v manjšini. Japoncev je razmeroma malo, ker težko prenašajo izredno ostro podnebje. V deželi je tudi še 80.000 Evropejcev,
■"•sati«
II
Naročajte »Slovenca«!
Spočetka so tu Japonci pospeševali rudarstvo in sicer so kopali premog in železno rudo. Prerfioga je v zemlji približno 2700 milijonov ton, na lelo ga izkopljejo 14 milijonov ton, ki služi vedno večjemu industrijskemu razvoju Mandžukua. Leta 1935 so Japonci dosegli v Moskvi, da so Sovjeti prodali vzhodnokitajsko železniško progo Mandžukuu. Mimo te mednarodne železniške proge so v poslednjih letih zgradili še več pomembnih železniških prog, ki so vse skupaj dolge 13.000 kilometrov in ki zlasti pozimi omogočijo promet po deželi. Pozimi so namreč vsa pristanišča 3 mesece v ledu, a glavna teka Mandžukua, Sungari, se izliva v Amur in je torej kot obmejna reka izločena iz prometa po deželi.
Japonci pospešujejo najbolj poljedelstvo, a težko industrijo vpoštevajo le toliko, kolikor služi poljedelski proizvodnji. Južni kraji so polni surovin, ki jih japonska težka industrija zaradi oskrbe vojske najbolj potrebuje in ki ji tudi za-5 doščajo. Manj pa ima Japonska poljedelskih proizvodov. Pota, po katerih je moglo priti žito pred izbruhom vojne na Japonsko, so zdaj večidel zaprta, a iz zasedenega kitajskega ozemlja je tozadevni uvoz premajhen. Kitajsko poljedelstvo ni bilo usmerjeno za izvažanje in je proizvajalo komaj toliko, da je krilo lastne potrebe. Obdelovanje kitajske hribovite zemlje zahteva jako veliko delavskih moči, ki so se zaradi prodiranja japonskih čet, pomikale zmeraj bolj v notranjost dežele.
Mandžukuo pa ie bogata raznih pridelkov, predvsem soje, ki zaradi svojih beljakovinastih in oljnatih sestavin odlično služi kot hranivo Japoncev. Tudi druge poljske pridelke in klavno
živino more Mandžukuo dajati Japonski in to je v te mčasu pač najvažnejšega pomena za Japonce.
Tako je Manžukuo vojaško, gospodarsko in glede na prebivalstvo velikanske važnosti za Japonsko. A tudi Mandžukuo se jc okoristila z japonskim načinom gospodarstva. (Pester Lloyd)
L3UBLDANSKI
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-ftelia* in nraintlilh nb 10.30.14.30. 16.3P. m 1> ?t
Pretresljiva žalolgra zaneliane deklice
Speča lepotica
Najnovejši film ljubljenke občinstva LUISf FERIDE
V	ostalih vlogah: Amedeo Nazzari.Osvaldo Valentt
KINU MATICA - TEL. 22-41
Tajinstveno napet film o iznajditelju naprave, ki bo napovedovala smrt...
Svet t)o trepetal...
Claude Dauphin, Marguerile Sologne
KINU UNION - CEL. 22-21
Kden nailepših pravljičnih filmov poln znhave in umetniškega užitka za mlado in ttaro
Cenerenlola — Pepelka
V	Klavni vlogi: Silvnna Jaehino, Boberto Villa,
Pavlo Stoppa i. dr. Jutri v nedello predstave oh 10 30, 14,10, 16 :'0 In 18 30 — Ob delavnikih od daljo. Prcskrbite »I vstopnice v predprodaji! KINU SLOGA - TFL. 27-30
Zapustil nas je naš ljubljeni mož, atek, sin in brat, gospod
Kuhovič Kazimir
policijski komisar.
Pogreb bo v soboto, dne 10. oktobra ob 4 popoldne z Zal. Naj počiva v miru I
Ljubljana, dne 8. oktobra 1942. Žalujoči: žena Pavla, sinček Janezek, mati in brat.
Umrla nam je naša mama, stara mama, teta itd., gospa
Pečnih Marija
roj. Šeiina
po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere. Nepozabno pokojnico spremimo na njeni zadnji poti na pokopališče k Sv. Juriju iz hiše žalosti, Stožice 47, v nedeljo popoldne ob 5.
Ljubi jana - Stožice, 9. okt. 1942. Žalujoči: Alojzij, Avgust, sinova, Ivanka, hčerka, in sorodstvo.
j Službe |
Dobe:
Kuharico
veščo vseh gospodinjskih poslov sprejmem. Crnjač Josip, Ljubljanska ul. 23 od 2 do 3. — Trgovina Crnjač, feelenburgova ul. ves dan.	(b
Hlapca
za gospodarska dela, starejšega sprejmem na delo (trajno). Hrana, stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod 5492.
Italijanščine se želijo
učiti štiri osebo skupno po eno uro dnevno. Naslov v upravL »Slovenca« pod št. 5526.	(u
Parkete
hrastove ln bukove dobavlja Jos. R. PUH. Ljubljana, Gradaška ulica 22, telefon 26-13.
j tJfrMme S
Pridelovalcem sončnic
priporočamo, da seme dobro posuše In očistijo ter shranijo na suhem do naših novih navodil Tovarna olja H r o v a t & Kom p1., Ljubljana.
Mizarji lesne industrije!
Univerzalne mizarsko stroje, listo za tračno žage. krožne žage, vene-ctjanke ln polnojarmeni-ko ter orodje za rezkalne stroje, nudim Iz zaloge. Obenem pa sporočam, da sem PRESELIL evojo trgovino Iz Frančiškanske ulice v Blško (postaja cestne železnice pri »Stari šoli« — policija).
DOV2AN IVAN, LJubljana — Slška, Galetova ulica it. 4.
Za tvrdko Anton KovaSič
splošno pečarstvo, ae vsa naročila aprejemajo v restavracij) »Sestlca« pri blagaJnlčarkL — Prosim stranka, dase poslužujejo tega naslova.	o
Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja in počaščenja spomina naše ljubljene mame, gospe
M. Osana roj. švigelj
izrekamo vsem našo srčno zahvalo:
Bog plačaj! Liubl i a na. dne 10. oktobra 19i2. Žalujoči otroci
A. Fogazzaro:	8
Palača ob iezeru
Za palačo sta kramp in lopata temeljito napadla hrib in pripravila polkrožno dvorišče, kjer šumlja vodomet in osvežuje nenavadne Iropične rastline. Vse dvorišče je pokrito z drobnim belim gruščem in ob obeh straneh vodometa sta še dve veliki gredici redkih cvetlic. Po zidovju ob hribu se vzpenjajo pasjonke, jasmin in druge nežne plezalke, ki povsod iščejo opore in jo hvaležno okrasijo s cvetjem. Pasijonke se vzpenjajo tudi ob notranjih oglih obeh kril' in segajo do lože. V sredini podpornega zidu, prav nasproti lože, se vzpenja po hribu med južnim in vzhodnim pobočjem široko stopnišče, okrašeno s kipi in orjaškimi cipresami, ki rastejo ob obeh straneh. Na desni in levi se bohotijo trte v lepo urejenih vrstah. Nekatere ciprese so zgubile vrhove in pozna se jim še razpoka, ki jo jim je povzročila strela. Večina pa jih je nedotaknjenih in se koša-tijo v svoji častitljivi starosti. Zde se kakor orjaški ciklopi, ki' v slovesnem .pohodu stopajo z gore, da se umijejo v jezeru. Okrog 6ebe vzbujajo tišino in začudenje.
Izmed kipov jih je komaj osem ali deset na podstavkih, ki so zakriti z gostim bršlja-nom. Skozi zelenje stegujejo gole roke kakor grozeče Sibile ali pa kakor premagane in oka-menele nimfe. Vrtnnrjevemu sinu je ta druga prispodoba bila ljubša in imel je navado, da jim je podajal v roke šope trave in cvetlic. Na vrhu stopnišča je bil postavljen velik bazen, ki se je naslanjal na eleganten surov zid, izdelan iz belega, rdečega in črnega kamna. Ta zid je bil razdeljen na pet arkad, okrog enakega števila vdolbin z marmornatimi žarami. V srednji vdolbini se je gola in smehljajoča se Najada sklan jala nad žaro in jo z nogo upo-gibala k tlom. Iz nje je tekla voda, ki se je
Za Ljudske tiskarne v Ljubljani: Jož! Kramarll
stekala v bazen in odtod bila napeljana do vodometa na dvorišču. Na podnožju kipa so bile vklesane znamenite Ileraklitove be6ede: »panta rei«.
Iz knjižnice, ki leži na skrajnem vzhodu palače, 6e pride na viseč vrtiček, ki skoraj vsega pokriva senca mogočne magnolije. Odtod vodijo ozke stopnice na dvorišče k vrati-cam pristana in k izhodu. Odtod se more po ozki 6tezi dospeti v R ...
Na drugem koncu hiše je zgrajena trdna ograja ob robu skal, ki se vzpenjajo nad vodo. Za ograjo je široko pot, ob njej cvetoče gredice, za temi pa obširen rastlinjak z južnim sadjem, odkoder prihajajo v lepih poletnih dneh veliki lonci s košatimi citronami, ki se, postavljeni na ograjo, ogledujejo v iezeru. Na koncu poti se ob zidu začenja smrekov gozdiček, ki se kakor črn trak razteza ob zidu do vrtnarjeve hišice poleg izhoda, odkoder se po ozki stezi dospe na glavno cesto.
S svojimi cipresami, vipogradi, z vencem smrek in z jezerom ob vznožju, bi se palača na sliki zdela nenavadno ljubka. Bilo bi si mogoče predstavljati pred njo obširno jezero, srečne vasice, ljubke pristave, lepe vrtove med modrino vode in neba. Tudi v resničnem, pustem in strogem okolju palača nima žalostnega videza. Zunaj obzidja bregovi, obrnjeni proti jugu in porasli z oljkami, pripovedujejo o milili zimah. In skozi glavni vhod, ki se odpira na zahodu proti dolini, se vidi in skoraj sliši življenje dela človeških rok. V to smer krenejo pogledi in nusli, kadar hočejo videti daleč in si želijo sproščenja. Palača gospoduje nad vso pokrajino s svojo gosposko veiličino. Kdor tu prebiva, si lahko domišlja, da je gosjKidar vsega, kar vidi okrog sebe. Lahko si predstavlja, da je mogočen in ponosen kralj, ki se mu nihče ne upa približati, kajti gore čuvajo njegov prestol in voda se dotika njegovih nog.
»Pravijo, da odtod ni slab razgled,« je de-
jal grof, ko je z gostom vstopil v ložo. »Tudi meni se zdi kar zadovoljiv. Berite to.c
Pokazal mu je ploščo nad srednjim obokom.
Silla je čital latinski napis, ki ga je dal vklesati eden izmed grofovih prednikov. Grof se je postavil zadaj za mladeniča z rokami, sklenjenimi na hrbtu.
»Kakor vidite, se je moj praded precej ukvarjal s kralji. Mene pa ta služba prav nič ne mika. Odločil bi se zan jo samo, če ni moral izbirati med njim in demokratskimi razcapan-ci. Ali niste vi istega mnenja?«
»Vd an sem kralju,« je z vnemo odvrnil mladenič. »Boril sem se z' njim za Italijo.«
»Ah! Za Italijo! Prav dobro! Govorite o dogodku enega dneva, a jaz mislim na ustanove, ki se presojajo po pričevanjih stoletij. Imam demokratičnega tajnika, ki mi je zelo drag, ker je najboljša in najbolj poštena žival na 6vetu. Sicer pa, če imate kak ideal, vam ga nočem pokvariti, naj bo že kakršen koli, kajti brez idealov srce pade v trebuh.«
»Kaj je pa vaš ideal?« je vprašal Silla.
»Moj? Poglejte!«
Grof se ie približal ograji proti jezeru.
»Vidite, kje sem izbral svoje bivališče, sredi najvzvišenejšega razodevanja narave, sredi veličastne aristokracije, ki nikakor ni bogata, a mogočna, ki vidi zelo daleč, brani doline, zbira sile za industrijsko življenje pokrajine, proizvaja čist in poživljajoč zrak in ne zahteva ničesar za vse te dobrote, razen svoje prednosti in veličine. Ne vem, če razumete zdaj, kaj je moj ideal in zakaj živim daleč od sveta. Poj-diva.«
Grof je bil nenavadno sposoben vodnik in je onozarjal gosta na najmanjšo stvar, ki je bila količkaj pomebna, mu razlagal pojmovanje svojega prednika, ki je dal zgraditi palačo, kakor da bi bil živeil v n jegovi družbi. Stari vojščak je naredil vse kakor velik gospod. Zimsko in
oletno bivališče, vsako s tremi nadstropji: ku-inje, kleti, skladišča in drugi prostori za slu-žinčad so bili napol pod zemljo, monumentalno stopnišče na vzhodnem krilu, v prvem nadstropju krasne slavnostne dvoraue. Te je poslikal neznan slikar z neverjetno domišljijo: povsod lože, terase, obeiiski, prizori iz bitk, viteški boji, zelo daleč od Leonardovih naukov, popolnoma nepravilne v risbi, a ne brez življenja.
»Slišal sem,« — je dejal grof mladeniču, ko mu je razkazoval te slike, »slišal sem od strani svojih dobrih prijateljev, da je ta slikar bil bedak, nekateri so ga imenovali celo vola. Jaz se na te stvari ne razumem; te izjave pa so mi všeč, ker ne ljubim umetnikov.«
Prav zares; ni jih ljubil in tudi ne razumel. Imel je mnogo slik, izmed katerih so nekatere bile pravi umotvori. Zbrala jih je njegova mati, rojena markisa B... iz Florence, ki je strastno ljubila slikarstvo. Grof o tej umetnosti ni imel najmanjšega pojma in je spravljal svoje prijatelje v največjo osuplost, ko je z mirnim glasom podajal najbolj gorostastne izjave. Prav radevolje bi bil obrnil proti steni neko Rafaelovo sliko in naredil prevleko iz Ti-zianove. Ob pogledu nanje je imel prav isti občutek, kakor da bi gledal navadno platno in tega svojega mišljenja za vse na svetu ni hotel skrivati. Manj sovražni so mu bili stari slikarji, ker se mu je zdelo, da so manj umetniki, boli meščanski. Tega svojega mnenja pa ni znal dokazati. Še prav posebno pa ie sovražil pokrajinske slike, ki so se mu zdele znak propada, umetnosti, ki jo je navdihoval skepticizem, prezir družabnih dolžnosti in neke vrste sentimentalni materializem. Ni hotel sicer odstraniti slik, ki jih je s toliko ljubeznijo zbrala njegova mati, a spravil jih je na nek dolg hodnik v drugem nadstropju, na severni strani hiše, nad^ jedilnico, kjer so sončni žarki zjutraj in zvečer komaj osvetlili pozlačene okvirje.
urednik: Viktor Cenčič
izdajatelj: inž. Jež« Ssdjs