Številka 159 TRST, v sredo 10. junija 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN hhmk tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ste*, se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah. v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornberg^n itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti je moč 1 NAROČNINA ZNAŠA :w\a za vse leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlaue naročnine, se uprava ne ozira. ItroealBK na neailjako izdanja „ESIHOSn" stan«: otU-___ l«tno K 5-20, pol leta 2 60 —■■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio GaJatti 18 (Narodni dani) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*1. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, nI. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnitni ra?un št 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTIJ s Namestnik Nardelli se je povrnil v, Zader. DUNAJ 9. „Kroat. Corresp." poroča iz Zadra, Ga je snoči dcsptl t;a po šestmesečni • odsotnosti namestnik Nardelli in da "je bil, slamostro vsprejet. Govori se, da je prinesel; seboj odredbo glede ureditve jezikovnega! vprašanja v Dalmaciji. ZADER 9. Namestnik Nardelli, ki ie bil vsled bolezni več mesecev odsoten, jo dospel zopet v Zader in je prevzel vodstvo j namestniŠtra. Konferenca rektorjev. DUNAJ 9. Konferenca rektorjev, ki je b:la določena za sredo je odložena na soboto 13. U, ker ne moro več rektorjev radi nujnih uradnih po?lov prej priti na Dunaj. Današnje poročilo, da se bo konferenci predlagalo, naj se letni semettfr po binkostiih počitnicah zaključi, ne da bi dijfcki izgubili semester, nikakor ne odgovarja dejstvom. Konferenca Wahrmunda in naučnega ministra Marcheta. DUNAJ 9. Profesor WahrmuLd je imel v nedeljo dolg rargovor z raučniru ministrom dr. Marchetcm. V nedeljo zvečer se je vrnil v Inomost. Minister je izjavil profesorju \Vahrmundu, da vstraja na svojem afaUšču, to ie, da ne trne iz cerkvenega prava predavati niti v „seminarjihWahrmund je rekel, da predloži to tolmačenje ministrovo inomoškim profesorjem. Danes dopoludne je imel profesorski kolegij juridične fakultete konferenco. Profesor AVahrmund je poročal o svojem razgovoru z caučnim ministrom ter izjavii, da ne bo predaval več tudi v seminarju, dokler se ne reši juridični problem minUterijalnega dekreta od 1. t. m. Kongres slovanskih trgovcev. PRAGA 9. Na kongres slovanskih trgovcev je došlo 550 udeležencev tudi iz Varšave, Krakova in Lvova. Včeraj je bil kongres otvorjeu v koncertni dvorani na razstavi. Kongres bo trajal dva dni. Obletnica kronanja. BUDIMPEŠTA 9. Povodom obletnice kronanja so bila včeraj vsa javna poslopja v zastavah. V cerkvah so se vršile sleve-ne felužbe božje in tudi v Sclah te je dan obhajal slovesno. Sin vojvode Cumberlandskega vsprejet v bavarsko armado. MONAKOVO 9. „Siiddeut. Korespon-denz-bureau" poroča : Princ vladar je imen j-val princa Ernesta Avgusta Braun-*chw eig-Liireburga porečnikom I. polka te že kavalerije. S tem imenovanjem Be je izpolnila želja prinčevega očeta, vojvode Cumberlandn. Nevihta. ABANI SZANTO 9. (Ogr. biro) Hud.i nevihta, bi je tukaj razsajala, je odkrila veo hiš, na pokopal.šču je prevrnila nagrobne spomenike in izruvala drevje. Več oseb j t bilo ranjenih. Škoda je velikn. f Bivši minister Frinetti. RIM 9. Danes ob 10 uri 45 minut je za pljučnico umrl bivši minister za unanje stvari Prinetti. Dopisnik ponesrečil. PARIZ 9. Kakor poročajo iz Tangerja, se je dopisnik „Matina"' imenom Allier ponesrečil na rtu Spartel. Truplo so našli ob morski obali. Z otoka Samos. PARIZ 9. „Agencija Havas" poroča iz Aten : Privatna pisma javljajo, da so vojaki oplenili hiše Scfula in njegovih sester ter j numismatični muzej in da so odnesli vse kar j je imelo kako vrednost. Francoski konzulat1 je bil poškodovan vsled bombardiranja. Samostan pogorel. PARIZ 9. Včeraj je pogorel bivši samo-• stan karmelitov v Carcassonu, v katerem se (je nahajala šola, ki so jo vodili bivši kongre-gaciionisti. Rešili so le kapelo. Ponesrečil ni ! nibč?. Iz Perzije. TEHERAN 9. ^Berlicer Tageblatt* po-reča iz Teherana: Položaj je še vedno z-.lo j resen. Prišlo je baje že do nemirov ter je 1 bilo pri tem oplenjenih več hiš mirnih mešča-nov. Tuai z dežele prihajajo žalostna poro-! čila. Mnrge uradnikov in veči del čet noče j več nadtlje služiti, ker že do'go časa niso 1 prejeli nikake plače. Nikjer ni več nobene discipline. Finačni položaj je obupen. OJ-stopilo je že več generalnih guvernerjev. LONDON 9. Vesti iz Teherana poročajo, da se nahaja šah še vedno v Bsgšahu, izven mes'a in da ima na razpolago čete. Politični klubi, ki so se hoteli polastiti državnega zaklada in arzenala, so našli oboje izpraznjeno. Prepovedano je nositi orožje. Aretiran je bil šahov stric, njegovi sinovi in mnogo drugih uglednih oseb. Vse to je prebivalstvo silno razburilo. Po evropskem delu mesta in okolu parlamenta stražijo kozaki. Zdi se, da dobiva 6tranka šahova na moči. Govori se, da razpolaga šah z denarjem. Parlament si prizadeva, da bi preprečil katastrofo ter priporoča, naj bi prišlo do sporazuma. TEHERAN 9. (Nem. kab. družba). Ultimatum Rusiie gleda vprašanja ureditve meje poteče danes popoludne. TEHERAN 9. (Nemška kab. družba). Šah je včeraj pozval v Bagšah princa Djelala ed Daulth sina princa Z-ll ed Sultana in brata perzijskega poslanika v Berolinu Ala ed Dauleh ter več drug'b dostojanstvenikov ter jih da) tamkaj aretirati. VkJjub prigovoru duhovščine in parlamenta niso bili aretovani Se izpuščeni na svobodo. Šah je takoj odstavil mestnega glavarja v Teheranu in dva dvema uradnik*. Avtorita parlamenta vzdržuje Še začasno mir med ljudstvom. Ameriški poslanik pri cesarja Viljema. POTSDAM 9. Včeraj je cesar Viljem vsprejel v avdijenci ameriškega poslanika Towera in ga potem povabil na obed. Fožigaloi v cerkvi. BEROLIN 9. Včeraj med službo božjo so neznani zlikovci zažgali katoliško cerkev sv. Pavla, ki pripada 6&moatanu dominikan-cev. Zažgali so istočasno na deset mestih. Posrečilo se je pcgasici ogenj, prelen se je mogel razširiti. Verniki so zsmogli oditi iz cerkve, ne da bi bila nastala kaka panika. Rusija. Sastanek v Revalu. PETROGRAD Radi sitnega viharja, ki je v nedeljo razsajal na baltiškem morju, se je odhod carja in njegove rodbine v Reval zakasni). Carska i*hta je odplula sama s spremstvom in je prispela včeraj zjutraj v Reva!. Car in njegova rodbina so se podali v Reval Se le včeraj popoludne s posebnim dvornim vlakom. Ob vsej železniški progi so bile nastavljene čete. Vri mosti in prehodi so strogo zastraženi. Z vlakom sta odpotovala tudi micisterski predcednik Stolipin in mini^er za unanje stvari Iz/olski. Reval je v ruskih in angleških zastavah. Ob vhodu ▼ luko so postavljeni slavoloki. PETROGRAD 9. Listi najprisrčneje pozdravljajo angleškega kralja. „Novoje Vrem;riu ozr.aSa sestanek kakor novo sidro miru in radi tega kakor praznik miru vseh narodov. ,.Rječ" pravi v svojem uvodnem članku, da pomenja sestanek velik korik naprej na p;, tu do angleško-ruakega sporazuma na mirovni podlagi. „Ru»u nahaja v sestanku ojačenje slovanstra ia pričakuje po-po!en angl* ško ruski sporazum. REVAL 9. Car Nikolaj in angleški kralj Eivard sta se ob 11. uri predpoludne se-' stala v revalskem pristanišču. RE VAL 9. (Petr. brz. ag.) Iz Peterhofa so z dvemi dvornimi vlaki dospeli semkaj car Nikolaj z rodbino, grška kraljica Olga, veliki knez Mifcaei Aleksandrovih, velika kneginja Olga Aleksandrovna in njen soprog ter vojvoda Peter Oldenburški. V carjevem spremstvu so tudi nainisterski predsednik Stolipin, minister za nnacje et/ari Iavoaki, minister ' mornarice Dikov. ruski poslanik v Londonu grof Benkendoifi' z vojaškim in pomorskim atašejem poslanstva. Vsi so ie podali v pristanišče, kjer so iih vsprejeli generalni guverner in drugi dostojanstveniki. Posadka je carsko dvojico pozdravila z n&vđušnimi hura-klici. Car in chrica ter spremstvo so se podali • na jahte. Ob 9. uri se je približala angleška eskadra. Jthta „Victoria &nd Albert" se je ustavila nasproti ruski jahti „Standard1. Car . Nikolaj se je v čolnu podal na angleško jalitOj .kjer sta Be ob 10 uri 10 min. \ladarja po-i zdravila. C«r je ostal malo časa na jahti tei j se je nato z angleško kraljevo dvojico ic ' prince sinj o Viktorijo podal na „Standard" ! kjer so jih vsprejeii carica vdova, členi carske h.S3 in vsi triie ministri. Suša v Rusiji. PETROGRAD 9. (Petr. brz. ag.) V j poltavskem ekranu je vehka sušo. V kur&k ! in tulski guberniji je pa obilno deževalo. Ve-! lika suša ]e tudi južno-zapadnih gubernijai | in na Kersonezu. Coaaj 9. Oficijelni program slavnost< j nega sprevoda vsebuje v popisu skupine 19 „armada Radeckega" mesto o hrvatskih gra-t ničarjih. Po pohvalnem opisovanju se dotične mesto glasi: Poseben talent je imel Hrvat v prisvojevanju tuje lastninp. Ako je bilo n. pr. radi izdajstva dovoljeno plenjenje, je prišlo v tornister vse možno: staro železo, ženska oblačila, ženske lase, da celo velika ura, ki naj bi bila v njegovi domovini njegov ponos. Proti temu mestu so prigovarjali jugoslovanski klub in hrvatsko akademično društvo „Svačic;<. Slavnostni odbor je sedaj podal jugoslavenskem klubu izjavo, da obžaluje, da ]e to me^to, v nag;:ci ia iadi premnogega dela za slavnostni sprevod, prišlo neopaženo v oficijelni program ter da je sklenil, da, iz-pustivši dotično mesto, izda novo izdajo pre-grama. Ta izjava je bila zadovoljstvom vzeta na znanje. Budimpe&ta 9. Rektorjem budimpe-štanakega vseučilišča za šolsko leta 1008/09 je izvoljen profesor bogoslovna fakultete in bivši dekan dr. Sufan Szekelj. Lino 9. Včeraj ob 2. uri zjutraj je vo-jaSka patrulja naš'a v nekem sprehajališču znanega književnika dr. Adolfa Buberja, urednika lista linške ,.Tagespostu, nezavestnega ležati na zemlji. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer je danes zjutraj umrl, ne da se bil zopet zavedel. V začetku se je mislilo, da je Hub-.r ponesrečil, toda preiskovanja policije so dokazala, da je postal žrtev z'o čina. Neki pekarski pomočnik je pripovedal, da je videl Huberja, kako se je prepiral z dvemi ali tremi osebami. Nakrat je ena teh oseb s pjlico udarila Huberja, da se j 3 nezavesten izgrudil. Omenjene osebe so se nato brzo oddaljile. Dr. Huber je bil star 34 let; nekoliko časa je bil suplent na državni realki v Trstu ; potem pa se je posvetil novi-| narstvu. Novara 9. Uradno je konstatirano, da 1 so bile pri včerajšnji železniški katastroti v Roccapietri štiri osebe ubite, 83 pa ranjenih, med temi dve težko. Beligrad 9. Srbski diplomatični zastopnik v Cetinjah Jovanovič je dospel semkaj. Haarlezn 9. Danes predpoludne sta na tukajšnjem kolodvoru trč:la skupaj dva vlaka. Sedem potnikov je bilo ranjenih. Slovani Nemcem"na pomoč! Sedanja stavka na nemških vseučiliščih, kateri se je priključilo tudi svobodomiselno slovansko dijaštvo — ne vse, kajti češki tehniki in medicinci v Pragi 60 se izjavili proti solidarnosti z Nemci — vzbuja razne zgodovinske spomine, ki so značilni za razmerje med Nemci in Slovani v tej državi. Nemci so se vedno smatrali za gospodujoči narod v Avstriji in takim bo ga smatrali tudi odločujoči činitelji. Slovani so bili le predmet habsburžanske „redovinske močiu, verni „podaniki", — njih dežele kolonizacijsko ozemlje gospodujočega nemškega naroda. Zgodovina probujenja avstriiskih Slovanov nam dokazuje, da za vsako ped na poti k emancipaciji, pravici so Ee morali Slovani boriti z napenja I njem vseh sil; kar so dosedaj avstrijski Slovani dosegli, i to najmanjšo mrvico pravice, i} so dosegli edinole iz sebe — proti Nemcem. In dandanes je ravno tako. Nemci čuvajo s j skrbnim strahom svojo t. zv. narodno posest; ; borijo se najodločneje proti vsakemu koraku Slovanov v dosego samoodlcčevania, ker vsak I napredek Slovanov se jim dozdeva kršenje ; njih pravice. In po r aziranju gospodujočega naroda niti drugače ne more biti ; boj emancipacije med gospodarjem in sužnjem bodisi na sGcijalnem, gospodarskem, ali političnem, verskem in narodnem polju je bil in bo j vedno enak. Kakor pa se gospodar spominja v skrajni i sili. ko gre tudi njemu za kožo, da zaniče-; vani suženj mu je ob enem brat, in se mu i prilizuje, ker potrebuje njegovo pomoč, tako j se je tudi vedno dogajalo v Avstriji, ko so I Nemci oziroma oni krogi, ki so se smatrali i eksponentom nemške moči, potrebovali pomoč Slovanov. Apeliialo seje na njihovo „dolž-; nost" ; a ko so storili to svojo dolžnost, bila i je njim zahvala za podporo — večni refren i gospodarja k sužnju : „Der Mohr hat seine Pflicht getan, der Mohr — kann gehen j Predaleč bi do\elo, ako bi hoteli tu na« 'vesti v dokaz razne zgodovinske dogodke. — Treba le pomisliti na hrvatski narod, ki je skozi dolga stoletja bil jez proti turškemu navalu — antemurale christianitatis. Tuli 1. 1848 ko je pokalo v Avstriji na vseh koncih in krajih, spomnili so se Hr?atov in 'ti so rešili monarhijo in nemštvo — kajti oba j pojma ae je tedaj identificiralo ne le ideolo-gično (kakor to še dandanes Nemci store), ampak tudi po dejanskem razmerju moči. In 'zahvala? Odgovor nam daje martirologij Lr-'vatakega naroda do današnjega dne. „Zvesti Hanaki", med katere se je cesarski dvor zatekel v bedi L 1848 (češki narod si je tedai kanor plačilo hvaležnosti pričakoval naravnost rajna zemlji); „Tirolci Vzhoda*1, Malorusi, ki so Avstriji na ljubo udušili po'jsko revolucijo, da bi bili takoj potem izdani na milost in nemilost isti poljski šlahti; in mi Slovenci, najboljši „ Kanno aeo f u ttera na laških bojiščih — mar ne pojemo vsi isto pesem o bridkem razočaranju ? i ^_PODLISTEK. 97 KAZA KI. KavkaSka povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Kazaki, vsi zasopljeni, so preobračali mrliče ter pobirali z njih orožje. Vsak teh rdečelasih Čečencev je bil človek in vsakega obraz je imel svoj posebni izraz. Lukaško so prenesli na voz. Kregal se je še vedno po rusko in po tatarsko. „Ti samo čenčaš! Zadavim te! Iz mojih rok ne uideš ! Anna seni l" je kričal na vso moč. A kmalu je umolknil od slabosti. Olenin je jezdil domov. Popoldne so mu povedali, da se Lukaška bori s smrtjo, a neki Tatar od onkraj reke da je obljubil zlečiti ga z zelišči. Trupla Čečencev so pripeljali na županstvo. Ženske in otroci so jih hodili gledat. Ko se je bil vrnil Olenin domov, se dolgo ni mogel osvcs'iti od vsega tega, kar je bil videl; a proti večeru so zopet navalili nanj sinoćnji spomini. Pogledal je skoz okno: Marjanka je hodila iz hiše v klet, opravljaje gospodinjske posle. Mati je bila v vinogradu, oče je bil na županstvu. Olenin ni počakal, da bi vse opravila, in je šel k njej. Stala je v hiši in mu obračala hrbet. Olenin je mislil, da se sramuje. „Marjanka," je dejal, „ah, Marjanka, ali smem priti k tebi?" Naenkrat se je okrenila. V očeh so ji stale komaj vidne solze. Na njenem obrazu je ležala žalost, ki se ji je lepo podajala. Pogledala ga je molče in ponosno. Olenin je ponovil: „Marjanka ! Prišel sem .. „Pusti me,u je rekla. Njeno obličje se ni izpremenilo, a solze so se ji ulile iz oči. rZakaj jokaš ? Kaj ti je „Kaj mi je ?M je ponovila z osornim, trdim glasom. „Kazaki so ubiti, to mi je." „Lukaška?" je rekel Olenin. „Idi! Kaj te je še treba ?" ..Marjanka!* je rekel Olenin in stopil k njej. „Nikdar ničesar ne dosežeš pri meni." „Marjanka, ne reci tega !u je prosil Olenin. „Idi, zoprnež!" je zavpilo dekle, to-potnilo z nogo in grozeče stopilo proti njemu. In tako sovraštvo, tako zaničevanje in takšen gnev se je izrazil na njenem obličju, da je Olenin takoj spoznal, da se nima ničesar nadejati, in da je njegova prejšnja sodba o nepristopnosti te ženske — bila nedvomna resnica. Olenin ji ni odgovoril ničesar več in naglo je zapustil izbo. XLU. Vrnivši se v svojo sobo, je dve uri nepremično ležal na postelji, nato se je odpravil h kompanijskemu poveljniku in prosil, da bi ga prestavili v garnizijo. Poslovil se ni od nikogar in potom Vanjuše je poravnal svoj račun pri gospodarjevih in se odpravljal na pot v trdi\javo, kjer je stal njegov polk. Samo stric Jeroškaje prišel po slovo. Pila sta ga kozarček in I še enega in še enega. Istotako kakor pri njegovem odhodu iz Moskve je stala 1 poštna trojka pred hišnimi stopnicami. A Olenin ni već, kakor takrat, delal obračuna sam s seboj in si ni govoril, da vse, kar je mislil in delal tukaj, ni bilo pravo. Ni si obetal več novega življenja, Ljubil je Marijanko še bolj ko preje :n je vedel zdaj, da ga ona nikdar ne bi mogla ljubiti. • rXo, pa zdrav ostani, očka moj," je govoril stric Jeroška. „Ako pojdeš kdaj na vojsko, bodi pameten; mene, starca poslušaj. Ako se primeri, da boš pri kakem napadu ali kjer že (saj jaz sem star volk in sera vse to videl), in če streljajo, tedaj ne hodi na kup, kjer je veliko ljudi. A zmeraj, kadar se začne kdo vas bati, pa tišči na kup in misli: na kupu je prijetnejše. A tam je ravno najslabše: na kup tudi merijo. Jaz sem se držal zmeraj kolikor mogoče daleč strani od kupa in sem hodil sam za-se: in tako me niti enkrat niso ranili. A česa nisem videl v svojem življenju." ^ (Dalje.) Stran II »EDINOST« Stv. 159 V Trat i, dne 10. junija 1908 Bili smo vsi S'ovani v mladeniški dobi svojega razvoja jako nfljivni, lahko ver ai — ia smo to kljubu vsemu strezajenju precej še dandanes. Na prvi uljuioi smeh starega sovražnika smo skoprneli od sreče, pozabljene so bile starodavne krivice in podpisovali smo takorekoč mirovno pogodbo — in bianco; začeli smo se pogajati o pogoj h, ko je bilo že — prepozno. Tako je bi!o, je in.... Bo ?! Vnebovpijoča so zasramovanja, ki so jih greSili in grešijo še vedno nemški dijaki proti slovanskemu dijaštvu. Trpin med trpini ]e zlasti jugoslovanski dijak; Nemci mu odrekajo lastno visoko šolo, na svojih pa ga žalijo, zasramujejo, mu grenijo življenje. Invendar zadostuje eno geslo, da Bpravi to slovansko dijaštvo v naročje njegovih zasramovateljev. Vsa žaljenja so pozabljena, slovanski student gre v boju pod eno zastavo, pod enim (nemškim) poveljništvom. Zakaj ? Svobodomiselnost, napredek je v nevarnosti. Nemška svobodomiselnost, nemški napredek. Klerikalci mahajo kruto po njem, in oni, ki so ga morali braniti — nemške svobodomiselne stranke — so pobegnili, skrili so se. Med branitelji je ostala neizkušena j mladina nemška in ozira se po zavezancih. Med rojaki jih ne najde in tu se obrača drugam — k Cehom, k Jugoslovanom, k Italijanom, na katere vse je dosedaj — pljuvala. In slovansko diaštvo gre ! Gre idealno, ne praša niti, kaj mu dado za to pomoč, ne stavi nikakih pogojev. Grd na prvi klic in ▼ j prve vrste... v obrambo nemške svobodomiselnosti. Vsekakor pa zgodovinski unikum. Močni, šestdesetmiiijonski narod, ki neumorno o sebi kliče v svet, da je kulturen, svobodoljuben — ■ ta močni nsrod Nemcev je predab za to, da bi si sam obranil svoj napredek! Potrebuje za to slovanskega dijaštva in — slovanskega liueUtva. Kaka ironija na nemško napihnjeno&t! , Naj se sodi o koraku češkega in jugoslovanskega dijaštva kakor »bodi, ta dogodek bo treba podčrtati v zgodovini, da 1. 1908., j( ko je pretila nemškemu napredku nevarnost • eo strani lastnih rojakov, je bilo slovansko dijaštvo, ki poklicano je priskočilo na spraz-njena mesta... L In kako priznanje se ono za to dočaka', z nemške strani ? Bodo morda gledali na slovanske kolege kakor na junake prepričanja, , kateri mečejo stran vsako pritežje osebnih in narodnih sporov, čim je v nevarnosti ideja? : Bodo videli v njih idealne boritelje, ki se ne j bijejo za mezdo, marveč za resnico, napre- h dek? Bodo v njih videli napredne Slovane,'] pripravljene k boju za napredek, tudi tedaj , ako ima precej nemški povlak? Ne! Nikoli! Slovani so storili svojo , dolžnost, Slovani lahko odidejo ! Nemec jednostavno ne pozna hvaležnosti! Ne pravimo to iz šovinizma, kajti kakor osebe so Nemci kakor vsi drugi ljudje na svetn, , dobri in slabi. Ali vsa njegova vzgoja, sloneča ( na tradiciji, je v njem vzgojila pojem vzvišenega nadčloveka, kateremu naj drugi narodi , služijo iz dolžnosti. In tam, kjer se , storjene službe označujejo kakor dolžnosti, Ji tam ni priznanja, tam ni hvaležnosti. Zaman bodo slovanski dijaki klicali po pravičnem postopanju Nemcev nasproti nam, nasproti našemu napredku. Zaman, ker Nemci — in to je značilno — so največji sovražniki našega napredka, ergo napredka Bploh. Slovansko dijaštvo pa, a zlasti češko, ki kljubu vsej nepopularnosti skupnega postopanja z Nemci je položilo svojo užaljeno narodno zavednost na oltar napredka, je dokazalo (ne oziraje se na vprašanje upraviče- j nosti sedanjega gibanja), da globlje in širše pojmi napredek, nego to store Nemci, kojim ' vel]a napredek v toliko, v kolikor je nemški. Storili bo prav? O tem naj vsak razsodi po svojem svetovnem naziranjn! Ali iz narodnih ozirov smemo vprašati: Pridružili so se nemškim kolegom res brez vsake garancije ? Mar ne mislijo, da požrtvovalno pomagajoči sodrug ima pravico tudi karati? Nismo fantasti, ali mislimo, da moška beseda v tem trenotku bi bila jako na mestu in ne brez vsakega učinka ! i Ča slovansko dijaštvo je ravno prepri- j čanja, da vest ga kliče v tem boju nemškim kolegom na pomoč, no, 6e bo ta korak dal; kritizirati, morda celo strogo kritizirati; eno pa smemo vsekako zahtevati od njih: Ne več oprode! Ogrska. Ogrski kmetje za splošno volilno pravico, j V Bekesczabi 89 je vršil binkoštne praznike kongres ogrskih kmetov, katerega 6e je • udeležilo 963 delegatov iz štiristo občin. Kon- , gres je sklenil proglasiti za en dan splošni -trajk, ako ne 1 o na jesen predležen načrt o splošni volilni pravici. , RUSIJA. Odlikovanje ruskega poslanika v Parizu. Povodom 25-letnice diplomatičnega službovanja ruskega poslanika v Parizu Nelidova je car podelil istemu red sv. Andreja v brili antih z lastnoročnim pismom, v katerem mu | piše, da naj nadaljuje svoje plodonosno delovanje v ojačenje zveze med Busijo in Francijo. — Preosnova ruskega ministarstva. V krogih dume se govori, da je odstop ministra za poljedelstvo Vasilsekova začetek preosnove Stolipinovega kabineta. Iz minister-stva izstopijo tudi ministri mornarice, vojne in prometa. Razprave v dumi o stanju vojne uprave in odkritja časnikov o poneverjenjih na železnicah so to preosnovo samo pospe-ši'e. — Ruski poslanik v Carigradu, Sinoviev je nastopil v nedeljo daljši dopust. _ Hrvatska. „Sisački Glas" — prepovedan in ustavljen. Bauchova vlada je prepovedala in ustavila „Sisački Glas" ter zabranila nadaljne izdajanje. „Sisački Glas" je bil v zadnjem času med najhujšimi in najodločnejimi nasprotniki Raucbove vlade in spletkarenj d.ra Franka. Namasto „Sisačkega Glasa", izdavali bodo sisaški rodoljubi nov list, ki bo nadaljeval borbo za osvobojenje hrvatskega naroda. — Drobne politične vesti. Kongres ligeproti dvoboju je v soboto končal svoje zasedanje. Boj med belokožci in črnci. Iz Čikage javljajo, da je prišlo v državi Okla-homa med belokožci in črnci do krvavega boja. Ubitih je bilo petnajst črncev in osem belokožcev. Črnci so dobili ojačanja in se jih je že zbralo okolu 2000. Guverner je pozval milico, da napravi bojem konec. Dnevne vesti. Tržaška volilna reforma. Kakor znano, bi bil načrt tržaške volilne reforme že popolnoma pripravljen za uspešno sklepanje v deželnem zboru, da ni obtičal v mrtvi točki, o kateri se nikomur poprej niti sanjalo ni: na neizprosni zahtevi vlade, da se uvede v o 1 i 1 na dolžnost, katero je odsek za volilno reformo odklonil. Koncem prejšnjega tedna je centralna vlada dostavila potom namestništva deželnemu glavarju dr. Sandrinelli-ju pismeno izjavo, v kateri je rečeno, „da vlada vztraja brezpogojno pri volilni dolžnosti in da ne more obljubiti sankcije načrta v o 1 i 1 n e r e f o r m e b r e z volilne dolžnosti." Centralna vlada utemeljuje ta svoj nazor bledeče: „Z ozirom na tržaške razmere in na razne in mnogoštevilne tukaj rbstoječe stranke, je vlada mnenja, da je največjega splošnega Interesa, naj bo mestno zastopstvo čim najbolj pristni odsev vseh krogov volilcev. In ravno izkušnje pri tržaških občinskih volitvah bo dokazale, da se del prebivalstva ne zaveda skupne dolžnosti, da treba uveljaviti potom volitev svoj lastni in odločujoči vpliv na javno upravo. Cilj volilne reforme za Trst obstoji v tem, da se mestno zastopstvo, sestavljeno na podlagi zastarelih postavnih določeb, nadomešča s zastopstvom, ki naj vsebuje vse sloje prebivalstva in v svrho skrbne uprave Bloni na pravičnih načelih, ki odgovarjajo sedanjim modernim razmeram. Ako se noče onemogočiti tega cilja, treba poskrbeti, da ne bo naravni izid volitev, ki bi moral odgovarjati dejanskim razmeram, popačen radi delne abstinencije od volitev se strani poedi-nih krogov volilcev. Radi tega je neobhodno potrebno, da 6e vse one, ki imajo volilno pravico za občinsko zastopstvo, opozori potom pozitivnih določeb, da se v javnem interesu ne smejo odtegniti izvrševanja svoje volilne pravice." Kakor se nam poroča, je v četrtek Bklicana plenarna seja odseka, da se izrazi o tej izjavi vlade. Sodeč vsaj po pisavi „Piccola", kateri govori o razočaranja, ki je dožive pri volitvah oni krogi, ki ravno špekulirajo na volilno dolžnost, zdi se, da odsek sprejme določbo volilne dolžnosti. Po tem takem bi bil načrt volilne reforme perfekten. Kazenska pravda glavnega uradnika „Edinosti" g. Maksa Cotiča proti „Slovencu4 . Včeraj se je imela vršiti pred ljubljansko poroto glavna obravnava v kazenski pravdi g. Cotiča proti bivšemu odgovornemu uredniku „Slovenca" g. Moškercu radi razžaljenja časti potom tiska. Ker je toženčev zastopnik dr. Pegan imenom svojega klijenta priznal popolno neosnovanost iukrimiranih žalitev, se zavezal podati enako javno izjavo v „Slovencu" in plačati vse pravdne stroške, je to-žiteljev zastopnik g. dr. Gregorin umaknil tožbo, vsled česar je odpadla obravnava. Vsprejemanje učencev na državno realko v Trstu. V I. razred se bedo učenci vspre-jemali poleti in na jesen. V poletnem terminu se bo dne 27. t. m. upisovanje vršilo od 3. do 7. ure popoludne za začetne črke A—K; dne 28. t. m. od 8. do 12. are za začetne črke L—Z. Pismeni izpiti bodo 29. t. m. od 8. do 10. are dopoludne iz nemščine in ra- j čunstva. Ustmeni izpiti istega dae od 10. do I 12. ure in od 3. do 6. ure in sicer iz vero-nauka, nemščine in računstva. — V j e s e n-s k e m terminu se bo vršilo upisovanje dne 15. septembra od 8. do 12. ure predpoludne. Pismeni izpiti bodo 16. sept. od 8. do 10. are; ustmeni istega dne od 10. do 12. ure. Na upisovanje mora priti vsak učenec v spremstvu očeta oziroma njegovega namestnika in prinesti seboj rojstni oziroma krstai list, spričevalo o cepljenja koz in spričevalo o zdravih očeh, ter zadnje šolsko spričevalo, poslednje s sklepnimi redi iz veronauka, nemščine in računstva. Učenci, ki napravijo izpit z dobrim vape-hom, imajo še pred počitnicami plačati 4 K 20 st. vsprejemnine, po počitnicah pa Še prinos 3 K za učna sredstva za šolsko leto 1908/09. — Zapisovanje učencev od II. do VII. razreda se bo vršilo le 16. septembra od 4. do 6. ure pop., konečni vsprejem bo še le 17. septembra od 5. do 6. ure pop. po razmeri mest, ki bodo na razpolago. C. kr. državna gimnazija. Vsprejemanje učencev v I. razred na tem učnem zavodu sa bo vršilo 19. t. m. od 10. do 12. ure predpoludne in od 2. do 4. ure pop. Vsprejemni izpiti bodo v soboto dne 20. junija od 9. ure naprej. Žalostne razmere pri ravnateljstvu c. k. državnih železnic v Trstu. Prejeli smo: Pod gornjim naslovom priobčila sta „Slov. Narod" in „Edinost" daljša članka, v katerih se je povodom imenovanja nekega revidenta Bier-handla namestnikom referenta za prometni oddelek pri ravnateljstvu državnih železaic v Trstu energično proti temu imenovanju nastopilo, češ, delokrog tega ravnateljstva se ' razteza skoraj po izključno slovanski zemlji in dolžnost vlade je torej, da na merodajna mesta postavlja le jezikovno sposobne uradnike. Ta zahteva je tako naravna in za vsa-cega mislečega človeka sama ob sebi razumljiva, da daljšega utemeljevanja sploh treba ni bilo. Vendar pa je prosluli „Grazer Tagblatt" drugega mnenja. V svoji št. 157 z dne 7. junija t. 1. pišo pod naslovom „Slovenisierung der Staatibahnen" o zgornji naši zahtevi in meni, da ni nikakor potreba referentu prometnega oddelka ali njegovemu namestniku znati deželnih jezikov, ker baje isti ne pridejo s strankami v dotiko. Dotični dopisnik „Grazer Tagblatta" gotovo ne pozna delokroge teh dveh funkcijonarjev, ker drugače bi tako nesmisel ne trdil. Osobito je tukaj v našem trgovinskem mestu to neobhodno potrebno, kjer imata omenjena funkcijonarja z velikimi spedicijskimi tvrdkami in drugimi podjetji skoro vsaki dan opraviti in morata ob teh prilikah občuvati v domačem jeziku dotične stranke in ne v blaženi nemščini. In kaj je s slovenskimi, hrvatskimi in laškimi vlogami? Ali ne ovira neznanje dotičnega jezika redno in točno službeno delovanje ? In kako ulogo igra tak jezikovao nezmožen uradnik na postajah, kjer pride z osobljem v dotiko, katero je po ogromni večini slovansko ? Tudi toži »Graz. Tagblatt", da so kranjske proge že popolnoma poslovenjene, da železniški uslažbenci v službi med seboj že samo slovensko občujejo i t. d. Dotični dopisnik naj se le potolaži, ne Bamo na Kranjskem se to godi, temveč že pogosto tudi na Goriškem, na Krasu in v Istri, in godilo se ) bo, Če je njemu prav ali ne. Oa in „Graz. Tagblatt" tega ne bodeta predrngačila. Kar se pa tiče v začetka navedenega imenovanja, počakalo se bo samo še odgovora železniškega ministra na interpelaciji gg. poslancev dr. Hribara in dr. Bartolija. Če ministrstvo slovenskemu ljudstvu storjeno krivico popravi in to imenovanje razveljavi, dobro, * če ne, pomagalo si bo slovensko ljudstvo i samo. ' Iz finančne siužbe. Komisar finančne straže I. reda Andrej Stoka je imenovan višim komisarjem finančne straže II. reda v IX. čin. razredu. Komisar tinančne stražo II. reda Josip S c h ti t z je imenovan komisarjem tinančne straže I. reda v X. čin. razredu. , Viši respicijent finančne straže Tomaž S u-m a n n je imenovan komisarjem finančne j straže II. reda v X[. čin. razredu. En dan v naravi. Minolo nedeljo ob 5 uri 45 min. sem se peljal po državni želez- 1 niči do Drage, da se tam pridružim onim izletnikom, ki so odšli iz Trsta peš preko Katinare. i Kakor ima južna železnica na progi Trst-Gorica vozove, Id bi bili bolj primerni za pre* važanje perutnine, tako ima tudi d-žavna uprava v rabi vozove, ki ne odgovarjajo več za prevažanje poštenih ljudi. Z9I0 starokopitno pa izgledajo nad pol metra visoke stopnice, pO katerih mora ljudstvo hoditi v vozove in iz njih. Med potom v Boršt sem imel za družbo zaljubljeni par. Bila sta Italija a in Italijanka, ki sta sa namenila v — Buje ! Hudomušni sprevodnik jima je sveto?al naj v Borštu izstopita in gresta v Žavlje, kjer ob — 3 uri popoludne udobita vlak, ki jih odpelje ▼ Buje! Kaj tacega se prav lahko dogaja — zaljubljencem! V Borštu je čakalo do 120 potnikov — prostora v vlaku pa je bilo le za polovico tega števila! Uprava železnic je za binkoštne praznike v vedni stiski za vozove. Da odpomorejo pomanjkanju vozov — so naložili en tovorni voz izletnikov, ki so se vozili stoje in natlačeni v prazničaih oblekah na — izlet! i V Dragi sem izstopil sam, podavši Fe v krčmo nafiega Čača, kjer 6eoi bil prijazno vsprejet. Ko so malo za tem prikorakali peš izletniki in ko nam je gospa Urška postregla z dobrim zajuterkom in dobro kapljico, smo jo udarili čez hribe in doline v precej oda-Ijeni potok na rake. Omeniti moram, da so v Dragi in okolici imeli že med tednom precej dežja, kar je poživelo od suše požgano naravo. Žal, da je sadno drevje pokončano po gosenicah tako, da ne bodo imeli niti ene slive, dasi je tam vse polno slivovega dre rja. Pri* sedši do mlina smo sa takoj poda'i na lov rakov, katerih pa smo ujeli le za — seme. ker se je takoj na to vlila ploha, ki nas je [prisilila na beg v mlinsko poslopje. Med dež-'jem smo so v mlinu zabavali z dobro pijačo in pa hlebom reženega kruha. Tudi zapeli smo par narodnih, kar je spravilo v dobro voljo nas in mlinarjeve. Ob eni uri pop. em) bili ž3 nazaj pri Čaču, kjer smo se im^ii izvrstno. Dob-a postrežba, prijazna gospodinja in niena družina in pa zmerne cene so nekaj redkega na kmetih. Ker je popoludne skora] vedno deževalo] se je večina naše družb? spravilo — spat ! Jaz kakor sivi mladenič in pa še neki možak korenjak sva šla na vrh hriba, da si ogledava od tam naš Trjt in del Istre. Hodila sva toliko ča3a, da naju je ploha premočila do dobra, kar nama je bilo v zabavo — saj smo vsi želeli blagodejnega dežja. Omenititi moram, da je v Dragi pet minut pod kolod/orom edina narodna krčmi, kjer se naj vstavi sleherni naš izletnik. D/ugo krčmo v bližini kolodvora vodi sicar slovenski mož, a lastnik ji je tržaški Lih. Vsakdo naj I vpraša za krčmo pri Čiču in ne bo mu žal. Svetujem tržaškim somišljenikom naj če3to izlete v ta lepi zdravi kraj. Železnica stane do Kozine ali do Drage le 60 stotink, peš pa se pride v urah — zato klor mora le ven na plan ! „Kola 6 ' Pouk v dramatični šoli se vrši redno vsaki veČ9r za dame kakor za g>3node na odru in v društveni pisarni. Slovensko gledališča v Trstu. V na^em sobotnem poročilu o občnem zboru Dramatičnega društva je v onem delu intendantove^ poročila, kjer se gle Jal ško vodst.o zahvaljuje posebej tistim damam, ki so v minuli sezoni brezplačno sodelovali na gredstavah, pomotoma izostalo ime gdč. Mirov e. Kar s tem naknadno popravljamo. I. seja novoizvoljenega odbora Dramatičnega društva, ki bi se imela vršiti sinoči, so je morala preložiti na četrtek večer ob 7« 8 uri. Podstavek Dantejeve leščerbe. Prejeli smo : Po tukajšnih italijanskih daevnikih se vlečejo že mesece in mesece članki in izkazi daril za leščerbo, ki jo mislijo postaviti naši BomešČani druge narodnosti pred Dantejev grob. V nedeljski številki „PiccolaM pa čitamo, da nameravajo uporabiti za podstavek to leščerbe stalaktit iz kraških jam, ter da jo prevzelo italijansko planinsko društvo nalogo preskrbeti primeren kapnik v to svrho. Tako je prav gospoda! Veseli nas, da nimate pemiselkov glede provenijence tega podstavka. In ti Iraški kamen, kamen naše slovenske zemlje, bodi Dantejevemu veleduhu večni S2)omin na slovensko domovino, v katero je po tradiciji pribežal kakor pregnanec iz svoj'-domačije! S tem je „simbolizem" te leščerbe res dopolnjen; slovenska zemlja je dala velikanu tudi svoj tribut. Birma. Binkoštno nedeljo je bih v baziliki sv, Justa birmanih 410 dečkov iu 388 deklic, binkoštni ponedeljek pa 105 dečkov in 96 deklic. Včeraj predpoiudne je bilo v župni C3rkvi sv. Antona novega birmanih 74 dečkov in 94 deklic. Tržaška mala kronika. Dviganje parnika „Vasta e Guerrera" ponesrečilo. Pet „pontonov" (bark mostovnic) je včeraj sodelovalo na dviganju parnika „Va3ta e Guerrera", ki se ja nedavno teiiri pogrezali pri valolomu in leži na dnu morju 12 metrov pod vodno gladiao. Trebalo *o vzdigniti pogreznjeno ladij o do površine, da bi se potem spravile notar cevi sesaljk in ono komprimiranega zraka. Lo silno počasi se jo dvigal parnik iznad dna morja. Na enkrat zadoni pok : vrv pontona „S. Giusto'4 jo počila. Vse delo je b:b zamm ; tudi drugi pontoni so popuščali vrvi in težka maia parnika je zopet štrbuakuila na dno morja. V nedeljo se zopet po3kus i dviganje. S čevijarskim krivcem. „Regnicolo'' — ranitelj. Ko se je Tereza Simonetto, stara 38 let, vratarica v hiši št. 11 ulice Alti^ri, sinoči okolo osme ure vračala dimov, jo je ustavil njen znanec 27-letni čevljar Hektor Manzini iz Bolonje, stanujoči v ulici Alfuri št. 11. P o par razburjenih besedah je čevljar potegnil iz žepa svoj krivec in udaril z njim dvakrat po lici vratarice. Takoj za tim je urno zbežal. Ženska, vsa okrvavela, je vpila na pomoč in nekdo je telefoniral na zdravniško postajo. — Zdravnik, ki je bil kmalu na lici mesta, je konstatiral dolgo urezno rano na levem licu, dolgo 10 centinntrov, ki se razteza od ulesca do ust, tako da je njen obra/, za vedno pokvarjen; druga rana je bila mol levim očesom. Po najnujnejšem obvezanju so ubogo žensko spremili v bolnišnico. Policija jo ranitelj u za petami. Hudoben sin. Hiktor B^ssich, star 23 let. vojak 4. trdnjavsko-topaičarskega polki v Puli, je pred par dni prisil sem na dopuit. Njegova mati Marija, ki izvršuje gostiluičarako obrt v ulici Cjppa, ga je včaraj opjludna pričakovala na obed, ker ni bil vso noč doma. Vrnil pa se je domov ša le ob 1. in pol uri popoludne. Mati ga je okarala, nič/redaež pa je potegail bajonet in stopil proti materi. Mati in sestra sta v smrtnem strahu zbežali. Nekdo je poklical redarje, ki so razorožili bemeža in ga odvedli v zapor. V Trstu, dne 10. junija 1908 »EDINOST« štv. 159 Stran III Ognjusni junaki. Aretirana sta bila vče-r.ij Ivan Martin, 40 leten kočijaž iz Strasolda, oženjen in oče 7 otrok, stanujoči v Rocolu št. 54, in Anten (rrdina, 25-leten težak, stanujoči na Verdeli št. 27, ker Bta skupaj z dvema drugima individuoma, ki sta srečno vila, poskusila posiliti 18-letno nezaposleno Lišno, Ano Č., iz Košane pri PoBtojni, stanujočo — nikjer. Ta slavna četvorica je našla predainoč-njem omenjeno Č. pijano v neki gostilni ul. Solitario. Odvedli so jo v ulico Porta, kjer so poskusili posiliti jo. Na vpitje dekline pa je pritekel redar, ki je spravil v beg četvorico satirjev in spremil deklino v bolnišnico. Včeraj zjutrai sta, bila, kakor se vidi, aretirana dva izmed slavne 1 četvorice. Posvečuj praznik ! Za veliko — žal da preveliko — ljudi so vsi prazniki le povod, riti eo pra^ pošteno nabijejo z alkoholom 1 .Predvčerajšnjem je policija aretirala nič manj nego 22 ponočnih pevcev, kar je ob splošnem *irfchu pred vpravičeno strogostjo zadnjega ča9a precej visoko število. Emeinica. — Tonček: Ti. Rezka, pri nas -loms se pa ata in mama zmiraj kregata. — Rezka: Saj pa pravita? — Tonček: Nič, kar tiho sta. Koledar In vreme. — Danes : Margarita nr knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisaikov, hranilnih ia dragih knjižic ter izvrievanje raznih del, ki spadajo v knjigoveiko stroko Zunanja naročila izvršujem solidno in točno. Anton Repenšek, knjigovez. Velika izbera Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedila« sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kufclnje !n tudi posamezni komadi. Trsti vsa Chiozza 8 (Rudeče table) VITTORIO DOPLICHER Najnižje cene. Za birmo! POSEBNI DOHODI Zlate in srebrne ure „ „ verižice Prstani uhani 'JBZSS Najzmernejše, že napravljene cene. Kupuje se in tudi menjava. MOTA FRODAJALMICA G Kehlaynn XSo 23 Zdravljenje krvi ■ Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim Bluća'em, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „fi Ine Mori" trst, veliki trg / V prodaja/n/ca N?© \ IS - *,a««nine in Xv K *'Ca,*«kifi Hr \\ ~ \ V J°S'P OPPEMEIM /\ ■ \>X" CTB8T - A I J Vekoslav Plesniear ::: ulica Giulia štev. 29 Zastopstvo testenin „Pekatete" vžigalic dr. sv. Cir. in Metodija ter raznih drugih predmetov. trgovina jestvin, nujtoćneja postrežba. — Razpošiljam blago po po vsej Avatro-Ogrski od 5 kg naprej. — Zahtevajte cenik. V pekarni in sladčičarni VINKO SKERK, Trst Uia flcqaedotto 15 v podružnici via Miramar 6 M dobi svsž krah, najfinejše make, čokolada flna dezertoa — vina v buteljkah, raznovrstni biskotl, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torte, In krokaale. — „Gospodarsko društvo" = v Rojanu ■ razpisuje službo :: kramarja Prošnje poslati na odbor do 15. junija 1908. Zahteva se kavcija po dogovoru. ODBOR „Gospodar, društva" v Rojanu. JtaJveta zaloga stekla in porcelana Popolnoma konkurenčne cene. ••• IJAKOB za domačo rabo in gostilne. Vrata vrika fttev. 6 : HIRSCH TRST, ulica Cavana 15 (nasproti škof. palači. Tel. 1350. Vrata vrftka ftt 4 Stran IV »EDINOSTc Siv. 159. V Trstu, dne 00. junija 1908 CARLO GORTAK Zaloga olja - Irst - V. Santa Caterina 13. in nadrot™ ™^TELEFON 865. - — Tvrdka Ivan Simitz UX": S S Cardueei 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za moške obleke povsem uovo. Specijaliteta drobnih predmetov za krojače. 1349 Brezplačno krasne fotografije gg za birmo, prvo sv. obhajilo in poroke st- □l ' do 12. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih cd -i ure popoludne do 12. zvečer. Trst, ulica Fontana št. 7 in 9. Specijalist za razkošno pohištvo vsa kega kroja. Vsakovrstna dela v lesu. ■T ■■ staha MIRODIL»14ICA am a I red. r. Himer succ. H TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. | ■ BOGATA ZALOGA j I barv, po vlak, čop 16 a v, pramenlj, ke- i I mlčalk Izdelkov, miner, vod, parfi- S D mov, zamahi, železne Žice, elastike J ■ sa cepljenje, mila n STEKLENIH SIP. | B Zaloga žvepla in modre galice. | IsnsBf GUERINO MARCON :: ulica Tfvarnella štev. 3. Priporoča svojo zalogo oglja* in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664. edini pridelek, ki je še ostal, vintko trto; na mestih se ne bo pridelalo niti pedeseti del. Lahko se reče, da je vinski podelek uničen za dve leti. — Drevje je vse golo, pod hrasti £e Ififcko nabere košare okleščenega iistja. Toča je pobila tudi mnogo kokoši, piščancev in ptičev. Posebno prizadete so vaši Krajna vas Pliskovica, Veliki dol, Kosovelje, Tomaževica, Gabrovica, Kobja glava, Hrušovica, Skopo, Štanjel, Kobdil, Lukovec, Dol. Braniča, Čip-nje, Svino, Šmatje, Vrtovče. Toča je segala potem preko vipavske doline vse do Čavns. Tako je ubogi kraški kmet v nekoliko minutah ob ves evoj pridelek, ki mu je še ostal. Opozarjamo naše poslance na to grozno nesrečo, ki nas je ?adela in jih prosimo naj nujno store pri vladi potrebne korake, da se olajša silna beda, ki nam preti. Dež, strela in veter. IzPoviija, 8. junij?. Včeraj, na binkoštno nedeljo smo vendar dobili tako težke pričakovani dež. Že zjutraj i zgodaj so se začeli vlačiti od juga črni: oblaki in okolo desete ure se je vlil dež. —! V začetku je padal pohlevno, toda pred ; enajsto se je vlila ploha spremljena z gromom I in treskom. Ljudje so bili ravno v cerkvi, koj so zvedeli, da je strela ubila nekaj živine g. i Maborčiča iz Povirja št. 53. Ljudstvo je vse! preplašeno teklo na pašo in našlo, da je bila ubita najljepša krava omenjenega posestnika. Pastirju in drugi živini se ni pripetilo ničesar. Sirela je udarila na paši v akacijo ob poti, po kateri so gnali živino domov, padla jej sicer vsa bl-žnja živina po tleh, toda ubilo je na sredi stoječo kravo. Najprej suša, po-; tem pa taka nesreča. Deževalo je potem tudi popoldne, a ob enem je začela briti prav! zimska burja, ki je naredila mnogo škode po trtab, drevju in na letini. Ta dež pa je orno-; gočil okopati krompir, obsuti turfiico in tudi vodDjski so dobili vendar nekoliko vode. — • Škoda, da ni padci ta dež V8aj tri tedne prej.' X. ! Petdesetletnica. Dne 17. in 18. t, m.! proslavi goriška protestantska občina petdeset-1 letnT" co svojega obstanka. O tej priliki bo! imela dne 17. t. m. podružnica društva Gu-j stava Adolfa glavno skupščino. Vesti iz Istre. Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1907; do 3. junija 1908 je obiskalo Opatijo 23.550 oseb. Od 28. maja do 3, junija je na novo j dožlo 214 oseb. Dne 3. junija je bilo nav-s zočib 1106 gostom. Strela udarila v zvonik. V vasi Buje,1 župnije KoŠana, je 1, t, m. trefičilo v zvonik. V cerkveni lopi 6edečega 16 letnega Matijo' Morel je strela ubila, cerkvenika pa omamila. Napravila je veliko škodo v cerkvi. - i Vesti iz Kranjske. Državna subvencija. Društvo za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja je dobilo za leto 1908 4000 K državne podpore. Dva otroka zgorela. V petek je pogorela hiša kočarja Martina Salmiča v Rovišču pri Stu* dencu. Pri tem sta zgorela tudi dva domača otroka, ki sta bila v hiši brez nadzorstva. Požar. V soboto zvečer sta v Harijah pri Ilir. Bistrici zgoreli dve hiSi in tri gespo-daiska poslopja, pogoreli bo tudi štirje prešiči. Pribiteli so na pomoč gasilci iz Ilir. Bistrice. Posestniki so bili zavarovani, ali za manje svote, Vesti iz Koroške ■ Zborovanje nemškega „Schulvereina". V ponedeljek se je vršilo v Celovcu zborovanje nemškega „Schulvereina", katerega se je vdeležil tudi nemški minister-rojak Henrik Prade. V svojem govoru je naglašal, da nemške obrambene organizacije niso nobena bojna društva. Nemci hočejo ohiau.ti samo to, ker je ncinškfgs, in zagotoviti ceirškim otrokom nemško vzgajo. ,tScfcu!verein" je imel v tem letu 63H.473 K dohodkov ?a 134.665 K več nego lani. Razne vesti. f Marija PacakGva. Umrla je ▼ soboto na Dunaju soproga bivšega češkega ministra-rojaka dr. Pscake. gospa Marija Pacakova. V svoji oporoki je zapustila 30.000 kron za obubožane češke trgovce. Truplo s •> včeraj prepeljali v Prago. Opat umrl. V nedeljo je v Pragi umrl dr. Benedikt Sauter, opat samostana benediktincev v Emavsu. I nifClri nse mlad fer mar kafe-barve se je LUVOIII JJCO izgubil pne 5. t. m. Sliši na" ime „Nimrod*. Vrniti v Komen Št. 142, proti na gradi. 867 Rlanainirarlro zmožn* slovenščine v go-uictljojlliuai na V oru in pisavi in nemščine išče službe. Ponudbe m j ae pošiljajo na naalov Julči T. Via Toricelii 7, III. 870 I Dno meblirana soba s posebnim uhodom Be LC|Jcl ttkoj edia. Via Toricelii 7, IU. 869 Ičnom ta Krni šiviljo pol-delavk —Naslov lOvCfll l