Fottnlna plačana v gotovim JHT iia Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za >/t leta BO din, za 'It leta 45 din, mesečno 16 din; za Inozemstvo: 310 din. — Ha- TRGOVSKI UST Številka 75. ta ln to« se ▼ Ljubljani Časopis za trgovino. Industrlio Uredništvo ln upravnlMva je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt po«. hranilnici v Ljubljani St 11.953. - Tel. St. 25-62. Kihala V8ak ponedeljek, IZndJcf sredo ln petek Llubllana, sreda 7. lullia 1937 Cena Številki din 1*50 Ali sistem ali volja Menda ni na Slovenskem stanu, ki bi bil že pozabil veliko gospodarsko krizo, iz katere se večina dežel okrog nas že izvija. Nezadovoljni smo, mnogi tuji znaki zboljšanja pa nam vendar zbujajo optimizem ali vsaj upanje, da utegne priti tudi naše gospodarstvo počasi na boljše. In: kdo dvomi, da gre pri delu za to zboljšanje glavna haloga nam samim, da je treba le vztrajati, delati, iskati novih možnosti, ki se baje odpirajo, poseči pogumno v sistem, ki je nastal, pa čeprav bi bil le prehoden? O tem nihče ne dvomi. Vsak ve, da kdor prej pride, prej melje. Kdor stopa v množici, mora hoditi s tokom! Presenetljivo učinkuje zato na nas, če vidimo, da se še vedno dežela ne more otresti pritiska depresije, ne gospodarsko in ne duševno. Zbrati bi morali vse sile, da stopimo pogumno na novo pot. Pri nas bi ne smelo biti omahovanja, ko ga ni več nikjer drugod. To je zakon narave, ki si ga ne smemo tajiti. Tudi je res, da je malokje kriza tako pritisnila ljudstvo ob tla, kakor pri nas, ki smo predvsem zaradi motenj in omejitev v mednarodnem gospodarstvu postali pasivna pokrajina. Ko je zaradi pomanjkanja kapitala zastala industrializacija, ko je zaradi manjše zaposlenosti našega ljudstva in ob padcu izseljeniškega dohodka padel konsum, ginevala trgovina, zaradi sankcij odpadel lesni dohodek, je ta pritisk krize začutil pri nas ves narod, kakor malokje drugod. Takrat se je tudi pokazalo, da smo pripravljeni na velike žrtve, zlasti iz navade in še bolj iz idealizma pripravljeni nositi še večja bremena za skupnost. Skupnost in skupna blaginja sta bili skozi vsa leta krize Slovencem bolj ali manj zavedno izgovorjen delež in ideal. Od tega smo trpeli in za to smo delali. Naši strokovnjaki vseh področij javnega življenja se niso dali zaslepiti od kratkovidne politike dnevnega interesa. Naš strokovni naraščaj je šel preko ovir na delo, ker jih je ocenjal kot samo prehodne, začasne. Ko je bila kriza na višku, so stali naši gospodarski strokovnjaki pred javnostjo z izdelanimi načrti in računi bodočega načrtnega ustvarjanja. Ne moremo iti preko opozorila na ta veliki znak in dokaz volje, ki torej očividno še živi v nas. Treba je le še to voljo gojiti, ji dati tudi legitimacijo skupnosti in seveda možnosti za uspeva-nje. V tem vprašanju se ne moremo izogniti resnici, da le gospodarsko zasidrano delo in delovni načrt res dvigata ves narod v novo življenje. Če nam je kriza celo pospešila razvoj vse miselnosti in delavnosti v gospodarsko smer, za kar imamo Slovenci mnogo dokazov, tedaj ne smemo tega dejstva zanemarjati. Zdravi smisel zahteva nasprotno, zahteva, da znamo peniti ta — kljub vsemu naravni 1,1 pozitivni človeški razvoj. Pospešeni prehod mladine v go-sPodarske poklice je eden izmed Pyej omenjenih dokazov. Pomembni govori in poročila naših gospodarskih organizatorjev in strokovnjakov so dokazali, kako realen in smotren postaja naš pogled na svet ni čas in na delovne ter posestne razmere. Dvigniti se pa do samostojnost^ za to ne zadošča samo lo, kar zmore vodilni gospodarski kader. Za to ne zadostujeta le tiho priznanje in kritikastrsko pritrjevanje, potrebna je temveč volja do dela in tudi volja do boja za delo, ki se nam je pokazalo kot nujno, smiselno in pravilno, tembolj, če dan za dnem vidimo, kako upravičeni so bili opomini in nasveti gospodarskih, realnih ljudi, ki jih pa doslej ni nihče hotel poslušati. Šele skupna volja do smotrnega dela je namreč tista moč, ki je vedno vodila ljudi in ideje po poti splošnega napredka. Zato ima znana beseda o zlatih starih časih svoj smisel tudi še za naš čas. Takrat je bil okvir gospodarskega in splošnega napredka preskušen in še mlad sistem, red,v katerem soljudje zadovoljno živeli, ker so zaradi ugodnega sistema lahko napredovali. Toda sistemov ni bilo vselej, in zgrajenih ter ugodnih še posebno ne. Kakor vidimo po razvoju neliberalnega državnega go- spodarstva, pa je stari sistem padel, potreba nam je volje — vživeti se v nov sistem ali celo v dobo brez sistema. Vsekakor pa si moramo vsak sistem ali njega fazo sami prisvojiti, razrasti tudi z njim, si ga prilagoditi. Ali sistem ali volja! Brez enega izmed njiju, to je brez obeh hkrati, pa so vse poti speljane v propadanje in nazadovanje. Zato kličemo; Proč z vsem, kar ubija veselje in voljo do dela! Zdenko Knez: Finansiranje gospodarskih podietii Iz poro lila na kongresu ekonomistov Pri vsaki proizvodnji je potrebno sodelovanje njenih činiteljev, ki sta razen prirode še kapital in delo. Andrej Carnegie jim pridružuje še poslovno okretnost, česar pa znanost ni sprejela, ker to že vključuje ustvarjajoče in vodilno delo produkcijske organizacije; a vendar je poudarek poslovne okretnosti zanimiva praktična dopolnitev teorije. Posebno velja to za naš čas, ko se je povečal delež države in javnopravnih teles v gospodarski delavnosti, ko imaimo dirigirano gospodarstvo in ko okretnost res često stopa na prvo mesto. Gospodarstvo naše države je še zelo nerazvito. Dežela ima neizrabljenih možnosti in nedotaknjene naravne zaklade, na drugi strani pa dosti nezaposlenega siromašnega prebivalstva, ki si mora iskati kruha celo v tujini. To vsekakor dokazuje, da nam je dano še široko polje za organizacijo proizvodnje in blagovnega prometa, za kar pa je treba imeti kapital in strokovne sposobnosti. Pogosto slišimo, da sta nam za-radji oskodida kapitala potrebna tuj kapital in tuj strokovnjak. Čeprav je ta trditev opravičena, je vendar zelo nevarna za gospodarske koristi dežele, ker zavaja domačo iniciativnost v fatalizem, v nedelavnost in nekritičnost proti prodiranju tujcev, ki brez ovire osvajajo vse važne točke. Mnogokrat pride zelo neznaten kapital iz tujine z majhnim strokovnim znanjem, pa z veliko iznajdljivostjo in cinizmom ter drugimi parvenijskimi lastnostmi. Tako se dogaja, da taka podjetja naglo rastejo ter dobe velik pomen in vpliv. Domač gospodarstvenik bi s primerno vzgojo in gibčnostjo mogel nadomestiti mnogo teh tujcev. Fronta domačega gospodarstva Pri nas je bilo trdno in zdravo neodvisno malo gospodarstvo kmetov, obrtnikov in trgovcev, ki »o jim ponekod pomagale zadruge. Avstrija je izdala 1. 1873. zadružni zakon, pod katerim so Slovenci ubranili svoje gospodarstvo pred pritiskom nemškega kapitala. Skupaj s Čehoslovaki smo spoznali, da je to edina rešitev, imeli smo dosti pripravljenih mož za boj proti uglednemu in povlaščenemu kapitalu, s katerim je hotel Dunaj doseči svoj jožefinski ideal: En cesar in en jezik! Zaradi te inverzije nacionalizma je Avstrija razpadla, ker so nasprotno vsi narodi stremili v lastne države. Pomen zadružništva sta doumela brata dr. Josip in inž. Mihael Vošnjak. Po tej poti se je razcepljeni narod pričel utrjati. Dr. J. E. Krek in drugi so nadaljevali to gibanje do nastanka podlage za moderno gospodarstvo, da imamo neodvisnega kmeta, ki v zadrugi dobiva stroje in orodje za svoje delo, mleko in sir pa oddaja mlekarski, med čebelarski, sadje sadjarski zadrugi. Te z modernimi napravami prirejajo blago za trg, kjer celo odrivajo trgovca, Razen tega je naše zadružništvo utrdilo tudi neodvisnega obrtnika in trgovca, s tem pa začetke domače industrije. Poceni Ln s trajnim kreditom je naš človek odrinil tuje kapitaliste in jih omejil le na največja podjetja. Končno si je ta organizacija ustvarila banke in zavarovalnice, dopolnila fronto domačega gospodarstva. Kakor nam pa je zadružništvo koristilo tudi Hrvatom in Srbom, posebno pa Bolgarom im tako zedinilo vse narode na Balkanu in na tleh bivše Avstroogrske. Prva stopnja v gospodarski zgodovini slovanskega juga je torej postalo zadružništvo kot kolektivni napor gospodarske in narodne osamosvojitve. Ta etapa je trajala okoli 40 let in se zaključila 1918. leta. Po vojni je zadružništvo sicer doživelo še eno veliko konjunkturo, toda že s kalijo propada, ker vedno bolj upada zadružni duh. Zadruge postajajo vse preveč poslovne, disciplina in čustvo se prevečkrat zlorabljata po vodstvih za osebne koristi in za špekulacije političnih strank namesto za splošne narodne koristi. Pojavi degeneracije so se zaplodili zlasti ob deflaciji in njej sledeči krizi, ki je ubila kmetski kredit in s tem zvalila nagrobni kamen na naše vaško zadružništvo. V bistvu smemo reči, da je zadružništvo opravilo svoje poslanstvo, ko je ustvarilo nižji in srednji stan sposobnih in neodvisnih gospodarjev. Ti morajo sami dalje, zadruge pa bodo seveda potrebne za ohranitev svojih najtrdnejših pridobitev iz junaške dobe, le da morajo stopiti v ozadje zaradi vsiljenega novega razvoja. Povojni razvoj našega gospodarstva označuje koncentracija kapitala. V zapadnih deželah se je to zgodilo s stopitvijo podjetij in zlasti bank v mamutska podjetja, ki omogočajo načrtno delovanje. Pri nas pa smo šli drugo pot, državi se je posrečilo v vrsti državnih bank, privilegiranih trgovinskih in monopolističnih industrijskih podjetij koncentrirati zelo znaten del gospodarske delavnosti. Pri tem1 je do skrajnosti izkoristila krizo zadružništva, kakor jo je deloma tudi sama povzročila najprej z deflacijo in pospeškom krize, a končno še z odvzemom dolžnikov-kmetov. Mnogi strokovnjaki, zlasti liberalistični, in mnogi sociologi mislijo, da je državna koncentracija Kapitala nezdrava. Naloge države se diskutirajo v vseh državah. Medtem ko so desničarji in pristaši svobodne trgovine zahtevali, naj država skrbi samo za mir in red, pravni red In obrambo, so levičarji hoteli prenesti nanjo vedno več poslov, zlasti gospodarskih. Državni kapitalizem, ki ima najčistejšo obliko v Rusiji, je sodoben pojav in zahteva na vseh poljih združitve sil v eni roki, koristi poedinca pa zapostavlja. Splošno smemo reči, da nekaj dTžavne monopolistične težnje ne škoduje za začetek kapitalističnega razvoja dežele, ker reši po načrtu nekaj vprašanj, seveda če se potem neha. Razen dTžavne koncentracije se vrši še ena, ki se precej kritizira. Vodijo jo močna, večinoma tuja podjetja s spodri-vamjem domačih producentov — malih gospodarjev in deloma z izkoriščanjem rud, kjer ijmajo izredne pravice in odkoder izvažajo v tujino blago ter dobiček, puste pa le siromašne mezde. Veliki tuji kapital! prihajajo k nam brez sentimentalnosti in predsodkov. Vsak kapital, posebno pa tuji veliki industrijski kapital ima grde navade, škodljive državljanskim krepostim, kar se najbolje vidi po padcu javne morale v primeri z moralo, kakršna je bila v predvojni Srbiji. To dela skrbi vsakemu patriotu. Nenaravna koncentracija in njene posledice Povojna koncentracija kapitala v maloštevilnih in često tujih rokah je pravi paradoks našega razvoja, ker se uničuje malo gospodarstvo v domači državi, medtem ko je v tuji kljub pritisku moglo nastati in že postalo nosilec naše kulture. Domača država ne bi smela trpeti takšne likvidacije svojega gospodarskega tipa na korist velikih tujih interesentov. Nagla koncentracija kapitala pa tudi ni dobra, kajti nam je v tem bolj potreben počasni napredek malega podjetništva v veliko, in sicer prav zaradi premalega kapitala in stro- kovne priprave. To se dobro vidi na škodljivi naglici, s katero izkoriščajo tujci naše rude za izvoz, ko bi morale nam služiti za nekoliko predelovalnih industrij. Namesto obrambe pa vidimo favoriziranje tujih družb ne vedno najboljše vrste in vpliva na nas. Naj mi bo zato dovoljeno izreči iz skušnje pridobljeno prepričanje, da imamo v državi že dovolj kapitala in priprave za mnoga koristna podjetja, ni jim pa dana možnost dobre zaposlitve zaradi velikih ovir, ki zapirajo pot domačemu gospodarstveniku in ki jih tujec s pomočjo javnih in tajnih ugodnosti igraje preskoči. Znano je, da dosegajo naše delniške družbe zelo majhne dobičke, česar je krivo napačno stališče naše davčne zakonodaje: Obdači-mo te visoko, da plačaš vsaj nekaj. — Davčno oblastvo ocemja davkoplačevalce brez zaupanja, zato je uvedlo namesto družbenega vedno večji dodatni in minimalni davek, ki se pa ne pobira od zaslužka, temveč od prometa. Pre-obremenja torej surovine in proizvodnjo, kar že vnaprej ubija izdelke. Surovine plačajo razne carine, luksuzne davke in trošarine, celo na gonilno silo; davke plačajo uradniki in delavci, izdelek trošarino, na vsa dejanja se pobirajo takse, tako da se že administracija zapleta in podražuje. Toda k temu pride še neenakost, ki vodi do prevelikih dobičkov vplivna podjetja, druga pa v prepad. Razumljivo je, da ob tem ni velikih dividend, še ostanek pa plača 10°/o davek. V večini primerov lahko rečemo, da je lastnik delnic izgubil svoj denar, ker nič ne nesejo. Trg je zato pritisnjen od stalne nerentabilnostl delnic in se te na borzah sploh ne morejo uvesti. Mrtvila torej ni krivo pomanjkanje kapitala, kriva je ne-donosnost domačih delnic. Za efektni trg To stanje pomeni za naša delniška podjetja resno breme, kajti emisija delnic in obveznic je sicer normalen način rednega finansiranja. Saj je to bistvo združevanja kapitala. Odkar je ta pot popolnoma zaprta, so naše družbe prisiljene, da si pomagajo z bančnim kreditom. Seveda se pa velike družbe pogosto poslužijo ovinka s fingiranim bančnim kreditom ter tako glavni delničarji zavarujejo vsaj svoje obresti pred obdače-njem. Že sama ta možnost bi morala spametovati vso našo fiskalno politiko, da omogoči našim podjetjem normalno dividendno politiko in s tem uredi naš efektivni trg, kjer bi se dobival nov kapital. V teh okoliščinah je razumljiva velika zadolženost naših podjetij, zlasti industrijskih, ki morajo vedno modernizirati svoje naprave. Za investicijska sredstva pa zahteva banka svoje obresti in točno amortizacijo in za delničarje ne ostane nič. Veliki angažmani so pa kočljivi tudi za banke, ki le prevečkrat nimajo same čuta za industrijo, tako da so za napredek sposobna le neodvisna podjetja. Prevelika zadolženost velikih podjetij je bolezen, paralizira možnost nadaljnjega razvoja in povzroča zastarelost v podjetjih, nekonkurenčnost, upnikom pa izgube. Razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi bi morak> biti tako, da bi lastna zadoščala za redno poslovanje, da ibi dajala zaslužek ifn večjo dividendo kot je n. pr. pri državnih papirjih in nepremičninah, ker depresije itak zmanjšu- jejo diyjdegbp, Državne in samo-1 upravne obveznice in nepremičnine bi morale služiti kot stabilne, delnice podjetij, kot špekuiacijske j po konjunkturi. To pa pri nas že davno več ne velja, naš razvoj je [ umetno onemogočen. Pravilno finansiranje podjetij, ki I obvezno polagajo javno račune; je | pri nas nemogoče in rešitev Za sanacijo našega denarništva Podatki Narodne banke o staniu našega denarništva Izjava guvernerja dr* Radosavljeviča Na zadnji seji upravnega odi>ora |potek krize v naši državi, njene V I vprašanja je največja naloga naše Narodne banke ije podal glavni I vzroke in posledice kot tudi iz-finanone politike. Položaj je P<>do-1 ravnatelj dr. Milan St. Protlč ob- kušnje, pridobljene v tem težkem ben pri posamezniških podijetjili I girao poročilo o stanju našega de- času. Pou obresti, ena 3V2°/o, 23 po 3°/o, štiri po 2 V s0/o, 252 bank pa le po 2°/o obresti. Za sanacijo denarnega trga Kriza jugoslovanskega denarništva je prišla od zunaj, posebno Dne 1. maja tega leta so zna- zaradi padca angleškega funta. Spričo tega moramo reči, da pravi gaie hranilne vloge 11.319 milijo- Danes je čas, da začnemo resno patriotizem danes ni več dekla- 1I10Vi jn to; prj državnih denarnih razpravljati o nadaljnjem sanira-miranje o kraljeviču Marku, Matiji Ljenarnih ustanovah 2.856 milijo- nju denarnega trga. Vsi potrebni 'Gubcu in Kralju Matjažu ter še nov, pri samoupravnih hranilnicah pogoji za to so izpolnjeni. Pred manj pokrajinska bojevitost za tro- 2.122, pri privatnih bankah pa vsem je izvršena definitivna likvi-bojmice, nasprotno je pravo delo q 260 milijonov dinarjev. Po ozem- dacija kmetskih dolgov, za katero za domovino boj za našo gospodar- ]ju odpade: na Beograd 4894 mi- jo država storila zelo veliko in kjer sko neodvisnost in tudi boj zoper 11 ijoincrr, na Zagreb 3496 milijonov, je deloma priznana socializacija iz-napačno finančno politiko, ki nas na Ljubljano 1822 milijonov, 'na gub. Na drugi strani je v poklica-je gnala v klešče tujega kapitala. j\f0vi Sad 747, na Sarajevo 316 in nih krogih dozorela ideja o potreb} na Dalmacijo 244 milijonov. radikalne reorganizacije denarnih Razglasi davčne uprave Pred trgovinskim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 17. julija 1937 ob 8. uri: industrija. Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 3. do 10. julija 1937. Po neki specialno izdelani sta- zavodov. Dalje, zaradi splošnega [tistiki je koncem 1. 1935. znašala gospodarskega zboljšanja so se go-vsota blokiranih in ne-blokiranih tove vrednosti in terjatve denar-vlog pri "zaščitenih in nezaščitenih nih zavodov povečale in dolžniki zavodih skupno 10.225 milijonov. Od1 tega je bilo likvidnih 5917 milijonov, zamrznjenih pa 4308 milijonov dinarjev. Dne 30. septembra 1936 je znašala višina vlog 10.622 milijonov, od tega je bilo likvidnih 6641 milijonov . in 3981 zamrznjenih. Pri nezaščitenih zavodih je bilo zamr- | so nedvomno postali solventnejši. Končno se jo devizna situacija tako izboljšala, da je postala Narod- Narodna skupščina bo danes nadaljevala svoje delo. Na dnevnem redu sta zakonska osnutka o prekrških in o kovanju novega de-* narjl. Odbor za proučevanje konkordata se bo sestal te dni. Pred odborom bo podal poročilo o konkordatu predsednik vlade dr. Stojadi-novič. Vznemirjenost zaradi položaja v Španiji se je pokazala v številnih interpelacijah v angleški .spanji zbornici. Zunanji minister na ta vprašanja še enkrat na kratko podal pregled težkega položaja in je nato dejal, da je vprašanje umaknitve prostovoljcev še vedno glavni predmet pogajanj v vodstvu komiteja za nevmešavanje, da pa angleška vlada trdno upa, da bo ---------- na banka popoln gospodar na deviznem tržišču. Dr. Radosavljevič je nato poudaril,, da vsota odobrenih,.pa..ne izkoriščenih kreditov “Narodne banke zožuje njen emisijski potencial. Glavna dolžnost Narodne banke je ta, da regulira valuto, to je njena dolžnost i» v zvezi z njeno kreditno funkcijo. Narodna banka želi ustvariti take pogoje, da bodo denarni zavodi ža dober eskontni papir dobivali tudi dober denar. V nobenem krogu poklicanih in I prišlo kmalu glede tega do spora-zainteresiranih se ne zastopa več zuma. Kolikor je njemu znano, ni kakršno koli monetarno eksperi- v španskih vodah sedaj nobene .. . n . ;' _j nemške voj ne ladje. Mnenje, da je mentiramje. Za take ideje .pr ' I portugalska meja odprta je zmot-stavniki Narodne banke sploh niso n0. Kdaj pa se bo zopet sestal od-dostopni, ker smatrajo, da se mo- bor za nevmešavanje, pa Eden še re «aželj©ni cilj doseči na korist-j ne^ ^ ^ jft ^ v ponedeljek, je bila skoro izključno posvečena zunanji politiki in vprašanju državne obrambe. Zunanji minister Eden je podal daljše poročilo o resnosti zunanjepo-litičnega položaja, ki Izhaja iz trzisca potrebno intimno sodelo- stališča italijanske in nemške vla-vanje Narodne banke, države in de. državnih denarnih zavodov. Skup- Van Zeeland, belgijski ministrs , v i-,.. , . predsednik je prispel v London m na domača razpoložljiva sredstva ^ je tako] sJprejel ministrski pred- so omejena, poskušati je treba, da sednik Chamberlain. Baje je pri-se doseže maksimalni narodno- nesel van Zeeland predloge Roose-gospodarski učinek. Glavno je to- velta glede rešitve španske krize. • —j.-*.-___________* Med Anglijo in Francom se je nejši in racionalnejši, način. Na koncu svojega govora je dr. I Radosavljevič podčrtal. svoje'mi-šlijenje, da je za zelo važno in veliko vprašanje Sanacije kreditnega rej, pogoditi pravo pot. Janko Lavrič, Pariz: Davčna uprava za mesto v Ljub- ,0nih 643 milij na za,g5itene Ijani objavlja, da dospe v smislu fl. 6641 yl ^ , TTT ; neposrednih davkih de 639 milijonov likvidnih vlog Uvozne možnosti v franciio Čebele. Leta 1936. se je uvozilo 1189 panjev iz inozemstva in 71 iz _ ______ kolonij letni obrok zgradarine, pridobnine, 1 konca 1934 so narastle vloge I Pijavk, ki se uvažajo tudi iz Ju- v III. četrtletju 1937 v plačilo: A. Dne 1. julija 1937 III. četrt iz novega poslovanja in iz,starih vlog, ki so se pretvorile v nove. | rentnine, družb, davka, davka na I „r- j)ržavni hipotekarni baniki inI goslavije, je bilo uvoženih 937.000, m n X .-v h t m rvr, /v L /\ / i f,lrn n rt a I _ _ ...I .. 1 .. . 1: :.. \ t.. i It I I /\ O v m A O neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. B. Dne 15. avgusta 1937 I. polletni obrok zcmljarinc Podrobnejša pojasnila so razvid pri Poštni hranilnici za 622 milijonov ali za 35 odstotkov. Po podatkih ministrstva za trgo- Polžev, zlasti iz Avstrije, Švice in Jugoslavije, 19.547 m. stot. iz inozemstva in 2257 m. stot. iz ko- vino jn industrijo je bilo koncem kmij 1. Psov, oni, ki so last turistov, niso ..... , 1935. pri privatnih dengrnih za- na iz razglasov, nabitih na uradni skupno 5456 milijonov vlog, I všteti, se je uvozilo 10.413, zlasti “a™!!™ l| od tega pri zaščitenih 3008 mili- iz Anglije in Belgije. , jonov, pri bankah brez zaščite pa | Uvoz svežega, hlajenega ali Ljubljani in mestnega načelstva v Ljubljani. Izgradnja sušaške železni ške postaje in ureditev Martinščice Glede gradnje nove železniške postaje na Sušaku in pa razširitve I ge le z 2448 milijonov dinarjev. Lastna zmrznjenega mesa je znašal pre-sredstva nezaščitenih svodov, ne teklega leta okoli 200.000 m. sto- računajoč kapital Privilegirane tov. Francijo zanimajo zlasti: za agrarne banke, so krila hranilne klani koštruni in druga drobnjad, vloge z 71'64%, lastna sredstva ki se jih je uvozilo (svežih ali zaščitenih bank pa so krila vlo- hlajenih) iz inozemstva 18.417 m r ______________________r____________ ge le z 29'64 odstotka. Pri za- stotov in iz kolonij 27.141 m. stot luke na Martinščici, je podal ge-|ščitenih zavodih pa pri tem niso Po izvoru je prišlo iz Jugoslavije neralni ravnatelj za promet g. obsežene vloge iz novega poslova-1500 m, stot., iz Holandske 9428 č naslednjo izjavo: nja. Pri zaščitenih denarnih zavo- m. stot., iz Poljske 5333 m. stot., Predvsem želimo povečati in dih je procent kritja še zmanjšan iz Ogrske 1033 m. stot., ostalo iz razširiti obstoječo postajo na Su-1 zaradi upadanja lastnih sredstev drugih držav. Zmrznjenega kosti u- šaku. Sedanje število tirov je po- v zvezi z izvršenimi odpisi in re- njega mesa je prišlo 31.256 m. st vsem nezadostno. Ker smo glede dukcijami glavnice. >z inozemstva (Argentinija, Uru- prostora zelo omejeni, razmišlja- Najvišje stanje vlog pred krizo guai itd.) in 5185 m. stot. iz ko- mo o tem, da bi izkoristili bližnjo denarnih zavodov je bilo dne 1. iju- lonij luko Martinščico. Ker je Martin- lija 1931, ko so dosegle skupno Zaklanih svinj, svežih ali hla-ščica' že zvezana s sušaško posta- 14.242 milijonov dinarjev, najnižje jenih, se je uvozilo iz inozemstva jo, bi se v Martinščici osredotočil stanje vlog po začetku krize pa je 11237 m. stot., iz kolonij 79 m. stot.; ves tovortni promet in bi se tu bilo dne 1. decembra 1933, ko so zgradila skladišča s potrebnimi znašale vsega 9662 milijonov di-nakladalnimi in razkladalnimi na- narjev. Potemtakem je v 2 in pol pravami. Del tovornega prometa leta padla vsota vlog za 4580 mil bi skušali napotiti tudi na Bakar, din. Do 1. maja 1937, t. j. v skoraj Poljske, Argentinije in Uruguaia; iz kolonij 70.472 m. stot., zlasti iz Madagaskarja; mesnih izvlečkov iz inozemstva 5896 m. stot., iz kolonij 74 m. stot.; mesa za živalsko hrano v prašku in podobno iz inozemstva 24.185 m. stot., zlasti iz Portugalske, Norveške, Kanade, Angl. Indije itd. Čreva. Francija uvaža vsakoletno tudi ogrompe množine črev, radi dobre priprave zlasti jz Holandske in Danske. Jugoslavija bi lahko našla za ta postranski- predmet na francoskem tržišču hvaležne , in dobro plačujoče odjemalce. Skupaj se je uvozilo črev 60.249 m. stot, iz inozemstva in 2298 m. stot. iz kolonij, in sicer iz Danske 14.948 m. stot., iz Holandske 14.259 m. stot., iz Brazilije 6272 m. stot., iz Švedske ,5817 m. stot., iz Kitajske 4764 ;ip. stot., iz Sev. Amerike Anglijo dosegel sporazum, da se odstranijo mine pred Bilbaom in Sant-androm 'in uredi izvoz rud. Pogajanja so bila že dolgo v teku, kar razlagajo kot dokaz, da se trudi General Franco za zbližanjel z angleško vlado ter hkrati namerava odsloviti nevšečne prostovoljce. Franco je sporočil Hitlerju in Mussoliniju, daj je njegova vlpj-ska pred Bilbaom izgubila 20 tisoč mož ali Vr„ da hoče osvojiti hkratu Madrid in Teruel z armado 25 tisočev mož, 500 letali in 50 baterijami in nekaj tanki. Zahteva pa po zavzetju Santandra nova diplomatska priznanja. Po informacijah iz Londona pa je Franco po svojih posebnih odposlancih obvestil Rim in Berlin, da rabi za zmago še najmanj 100 tisoč mož in 500 najboljših letal in da se bo moral, če teh ne dobi, pogoditi z Anglijo in Francijo, da najde vsaj časten izhod. Novi kontingent nemške vojske, in sicer 4—5 tisoč pešcev, se je po poročilu »Daily Heralda« iz Gibraltarja izkrcal v Xeri. Angleška admiraliteta je demantirala vesti, da je bila neka angleška vojna ladja bombardirana od avionov. V izjavi se samo priznava, da je bilo daleč od dveh angleških rušilcev vrženih nekaj bomb in da gre za pomoto nacionalističnih letal. Vladi Rima in Berlina sta baje izjavili, da sta pripravljeni opustiti stališče zoper pomorsko kontrolo Španije,, če bosta obe stranki priznani od Anglije in Francije 4395 m. stot., na to sledijo Rusija, Anglija, Nemčija in druge države. Kože. Iz inozemstva se je uvo-1 kot^vojujoči^stranki "ter da se za-zilo ,242.599 m. stot., iz kolonij gotove ev. potrebne skupne repre-71.358Im. stot govejih in sicer saJ&ecionalisti poročajo 0 hudih največ iz Holandske (29.329 m. borbah z asturskiml rudarji in da stot.), Belgije (17.506 m. stot.), An- so zasedli trinajst postojank v po- in obenem podaljšati Kraljeviče, progo do | treh in pol leta se je vsota vlog povečala zopet za 1657 na skupno v zmrznjenem stanju iz inozemstva 11,794 m. stot. (Sev. Amerika, Kanada, Argentinija itd.) in iz kolonij 3557 m. stot. (Madagaskar itd.). Volov v zmrznjenem stanju se je uvozilo iz inozemstva 32.412 m. stot. (Argentinija, Brazilija, Sev. Amerika, Uruguai itd.) in iz kolonij 65.083 m. stot. Nadalje se je uvozilo: slanine jiz inozemstva 1407 m. stot., iz kolonij 71 m. stot.; soljenega, prekajenega, kuhane V Bakru bo zgrajeno veliko mo- 11.319 milijonov dinarjev. Za dalj-nopolsko skladišče in bo s tem v nji razvoj slednje je neobhodno po-zvezi potrebno razširiti tudi ba- trebno, da se obljubljene obresti karsko postajo, ki je iniela doslej od strani zaščitenih zavodov, ki le bolj lokalen pom en. znašajo povprečno 2°/o, vsaj redno Eno najvažnejših del pa bo izplačujejo, kar se pa ne dela. elektrifikacija proge od Sušaka do Razen teh podatkov je dr. Protič _ . _ Zagreba. Velika težava za promet v svdjeni referatu podal tudi sta- ga mesa: iz inozemstva 8885 -m. s ., in osebje je sušaški predbf z veli- nje kmetskih dolgov, in še druge iz kolonij 814 m. stot., ko, skoraj maksimalno vzpetino, podatke za osvetlitev današnjega klobas, salam itd. iz Železniška uprava je na različne stanja na Pašem denarnem trgu. 1101 m. stot. (večinoma iz Italije), načine skušala rešiti to vpraša- Glede gibanja cen je poudaril, da iz kolonij 5850 m. stot. (zlasti iz nje, ki pa se da rešiti edinole z se je splošni indeks od 1. 1933. Madagaskarja); elektrifikacijo prog. zvišal za 20 odstotkov, indeks rast- domačih V najkrajšem času bo Tazpisana linskih proizvodov za 74#/o, živino-1 007 m gtok. 07' itniitiornL gogjj|, jet6r iz inozemstva 4431 domačih zajcev iz inozemstva licitacija za nabavo električnih lo- rejskih proizvodov za 27, mineral-kbniotiv in se bo vzporedno s tem nih za 10, industrijskih za 21°/o, | začelo delati na preureditvi proge izvoznih predmetov za 26°/o, uvoz-za električni pogon. Za zgradnjo nili pa za 18°/o. električne centrale je dobilo mini- Po referatu dr. Protiča je gu-strstvo že več ponudb od domačih verner Narodne banke dr. Rodo-in inozemskih tvrdk. | savljcvič v daljšem govoru podal m. stot.; mesnih konzerv iz inozemstva 2326 m. stot., zlasti iz Danske, glije (15.075 ih. stot.)., Švedske (12.204 m. stot.)., Švicei (8482 m. stot;) itd. Kož od drobnjadi se je uvozilo 52.530 m. stot. iz inozemstva in 20.971 m. stot. iz kolonij; telečjih kož iz inozemstva 36.986 m. stot., iz kolonij 35.467 m. stot.; konjskih kož liz inozemstva 165 m, stot., iz kolonij 80 m. stot. Kožuhovina. Francija je tudi dober odjemalec za zajčjo kožuhovino, ki se je je uvozilo lansko leto nad 2600 111. stot. (nad polovica iz Belgije!). Druge kožuhovine se je uvozilo 7944 m. stot., zlasti iz Rusije, Kanade in Sev. Amerike. K živalski opredelbi spadajo še sir, ki se ga je uvozilo 147.486 m,- st. v vrednosti Frs. 131,387.000, surovo maslo (19.282 m. stot. v vrednosti Frs. 13,475.000), konceh trirano mleko (19.043 m. stot. v vrednosti Frs. 10,518.000) in sardine (213.157 m. stot. v Vrednosti Frs. 76,872.000). ■ (Dalje sledi.) * Glej »Trg. list« od 31. III., 12. V. in 7. VI. 1937. Vsak trgovec mora biti narolnik ..Trgovskega lista* gorju Samosleda. Valencijska vlada pa poroča, da so njene čete odbile hud napad pri La Calvi, na osrednjem bojišču pa so zavzele Casa de Maju-elos. Dr. Hodža je na kongresu Lige za Zvezo narodov napovedal glede Podonavja med drugim, da pogajanja ugodno napredujejo in da se pridruži tudi Bolgarija, da so velesile pristale na to carinsko zvezo, le stališče Nemčije in Poljske še nista znani. Na Salazarja, predsednika portugalske vlade je bil izvršen bombni atentat. Salazar je ostal nepoškodovan, atentatorji pa so pobegnili. Preiskava zaradi atentata v Lis- boni je ostala dozdaj brez uspeha, ker je bil atentat zelo skrbno pripravljen in niso pustili atentatorji nobenih sledov za seboj. Zaradi nameravane delitve Palestine v tri zone: v židovsko, arabsko in v posebno mandatno ozemlje, pričakujejo novih nemirov, ker je ta načrt vzbudil splošen odpor med prebivalstvom. Razen posebnih vojaških ukrepov, je odplula nenadoma tudi angleška križarka »Repulse« iz Malte v Palestino. Do novih incidentov med japonskimi in ruskimi četami je prišlo po poročilih iz Tokia ker je prestopil mejo oddelek 500 sovjetskih vojakov s 3 topovi. Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 30. junija navaja te iZpremeinbe (vse v milijonih dinarjev): Zlata podloga se ije zopet povišala za 0'6 na 1.677,7. . Znova so narastle tudi devize izven podloge, in sicer za 13,9 na 880,4. Posojila so se po dolgotrajnem padanju povečala za 16.5 na 1.629,7. Menična posojila so narastla za 15,3 na 1.381,7, lonitoardna pa za 1,2 na 248,1. Vrednostni papirji so narastli za 7,6 na 126,3, vrednost rezervnega fonda pa za 12,6 na 156,3. Obtok bankovcev se je povečal zu 173,2 na 5.474,2, zmanjšale pa so se obveze na pokaz, in sicer za 137,6 na 2.215,6. Nasprotno pa ije obtok kovanega denarja padel za 22,7 na 406,1. Obtok bankovcev in obveznosti po vidu znaša 7.689,8 in se je povečal za 25,5. . . ,, Skupno kritje se je zmanjšalo od 28’15°/o na 28'03°/o, samo zlato pa od 27'63°/o na 27'51%. Filijalo Poštne hranilnice bo v kratkem dobil Sušak in so zanjo že najeti prostori. Ker se bo ta podružnica bavila z mnogimi posebnimi posli, ki so v zvezi s pomorsko trgovino in turizmom, oziroma bo imela mnogo opravka s firmami, ki poslujejo z inozemstvom, bo predstavljala nek specialen tip. Rekordne zlate rezerve izkazuje Holandska banka, ki je povečala svoj zlati zaklad za 18,7 milijona in znaša sedaj 1,245'9 milijona. Od devalvacije goldinarja se Je dvignila zlata rezerva banke za 576 milijonov goldinarjev. Dividenda Cehoslovenske banke d. d. v Zagrebu znaša po zaključku občnega zbora delničarjev za leto 1936. za kupon št. 15 6 %. Francoska Narodna banka ni znižala diskontno obrestno mero kakor so poročali nekateri francoski listi. Sovjetsko notranje posojilo, ki je bilo razpisano v višini 4 milijard rublov (t. j. po današnjem tečaju okoli 800 milijonov dolarjev), je bilo ne samo v celoti podpisano, ampak še v precejšnji višini pre seženo. vsebina srebra v teh kovancih višala od dosedanjih 750/1000. dosedanji kovinski denar, ki se nahaja v prometu, in sicer: din 550,000|000 v kom. po 50*— din din 250,000.000 v kom. po 20'— din din 200,000.000 v kom: po 10'— din din 100,000.000 v kom. po 2‘— din din 70,000.000. v kom. po 1'— dih din 25,000.000 v kom.< po 0'50 din din 12,000.000 v kom. po 0'25 din se mora postopno vzeti iz prometa in prekovati v kovnici zavoda za izdelavo novcev Narodne banke. Novih srebrnih kovancev po 50 din se bo nakovalo 10,000.000 v vrednosti 500 milijonov din, 20-dinarskih pa 15,000.000 v vrednosti 300 milijonov, skupno za 800 milijonov dinarjev. Novih nikljevih novcev po 10 din bodo kovali, kot rečeno, 25 milijonov komadov v vrednosti 250 milijonov din. Novega drobiža se bo nakovalo: 75.000.000 po 2'— din za 150 milij. 100.000.000 po 1'— din za 100 milij. 100.000.000 po 0'50 din za 50 milij. 40.000.000 po 6'25 din za 10 milij. dinarjev. Drobiž po 2, 1, 0'50 in 0'25 din so dolžne sprejemati vse državne, banovinske in občinske blagajrte, ,in sicer: v komadih po 2*— din do 2000 din v komadih po 1*— din do 1500 din v komadih po 0'50 din do 1200 din v komadih po 0'25 din do 500 din Privatniki pa so dolžni sprejemati hkrati za > 500 din po 2'— din 200 din po 1'— din 100 din po Q'50 din 25 din po 0'25 din Obtok kovancev se bo povečal za 146 milijonov din Na tem mestu smo že na kratko poročali o zakonskem načrtu o kovanju novih kovancev in o izjavi, ki jo je podal finančni minister glede motivov, ki so napotili vlado, da je predložila ta zakonski'načrt Dosedaj je bilo nakovanega srebrnega in nikljevega denarja skupno za 1212 milijonov dinarjev, od: slej pa ga bo za 1360 milijonov Srebrnega denarja bo poslej samo za 800 milijonov dinarjev, dočim ga je bilo sedaj za 1 milijardo. To pa zato, ker ne bodo lOdinarski kovanci več iz srebra, temveč iz niklja in jih je bilo doslej za 200 milijonov din. Novih nikljevih kovancev po 10 din bodo izkovali za 250 milijonov, t. j. za 50 milijonov več. Število srebrnih kovancev po 50 din se bo zmanjšalo, po -20 din pa povečalo, in sicer vsakih za 50 milijonov. Obtok dvodinarskih novcev se bo povečal za 50 milijonov (od 100 na 150), enodinarskih za 25 milijonov (od 75 na 100), 50parskih za 25 milijonov in.jih. bo v prometu za 50 milijonov, obtok 25parskih novcev pa se bo zmanjšal od se banjih 12 na 10 milijonov. Iz niklja je bilo dosedaj denarja Za 212 milijonov din, v bodoče pa ka bo za 560 milijonov, t. j; za °48 milijonov več. Obtok srebrnega denarja, pa se bo kot rečeno tanjšal za 200 milijonov. Pred-l°g, da bi se kovali tudi 5dinarski n°vci,,ni prodrl. Novi 50dinarski kovanci bodo tehtali' 15 gramov, dočim so tehtali stari 22 gramov. Teža 20dinar-skih novcev bo znašala 9 namesto sedanjih 14 gramov. Pač pa se bo lesno gospodarstvo Jugoslavije napreokretu Te'dni so v Rimu italijansko-jugoslovanska trgovinska pogajanja, pri. katerih bo mnogo govora tudi o izvozu našega lesia v Italijo. K tem pogajanjem je objavil v svoji zadnji številki >Internazio-naler Holzmarkt« daljši članek iz Zagreba (od zagrebškega lesnega producenta), ki ga v izvlečku podajamo. V zadnjem letu se je jugoslovan-kemu lesnemu izvozu posrečilo, da je našel odjemalce v Angliji in Nemčiji, katerih veliki nakupi so pomagali, da so se obupne razmere, nastale zaradi sankcijske politike, popravile. Ker je obenem nastopilo tudi zvišanje cen v mednarodni lesni trgovini, so se tudi jugoslovanski lesni izvozniki pozno pa vendarle odločili za pametno politiko cen, lesa in- se je končno prenehalo prodajanje v brezcenje, ki pi nikomur koristilo, pač pa vsem škodovalo. V zadnjih mesecih sta nastopila dva momenta, ki zaenkrat sicer še nista dalekosežnega pomena, pač pa bi utegnila dati misliti za bodočnost. Tako je Nemčija, eden naših najvažnejših odjemalcev, zaradi deviznotehničnih razlogov prenehala kupovati večje količine našega lesa. Je seveda upanje, da se bodo te težkoče že v doglednem času odstranile, posebno ker so nemški uvozniki zelo zainteresirani na uvozu našega lesa in že težko čakajo na podelitev deviznih dovoljenj. Pa tudi naši lesni proizvodniki bi radi čimprejšnjo ureditev rednega prometa, ker zaradi ugodnih cen radi prodajajo v Nemčijo. Zato je upati, da se bo našel z dobro voljo od obeh strani čimprej izhod iz nevšečnih razmer. Drugi veliki kupec našega lesa je Anglija, fci je zaradi izostanka skandinavskega in ruskega lesa kupovala večje količine poljskega, lunskega' in jugoslovanskega i. Čeprav so angleški nakupi, posebno kar se tiče našega lesa, še vidno prav živalmi, se vendarle opaža neko zmanjšanje, nakupov, ki pa je hajbrže samo sezonsko. Naš les se je v Angliji dobro uvedel, vsaj kolikor se tiče velikih izvoznikov, ki popolnoma upoštevajo angleške želje po enotnosti sortiranja. Tremltno ije večina naših lesnih skladišč skoraj prazna in lesne industrije bodo še mesece zaposlene z izvršitvijo starih naročil K temu razveseljivemu položaju so razen omenjenih dveh odjemalcev mnogo pripomogle-tudi drhge evropske in prekomorske države, Holandija, Belgija, Švica in Ma-djarskaj n. pr. so vsaka posamič uvozile le zmerne količine lesa, v celoti pa predstavlja izvoz v te jiržave prafv lep kvantufn. Z bližnjim Orientorp,, Grčijo in francoskimi kolonijami v severni Afriki smo sklenili kupčije po absolutno ugodnih cenah, čeprav so cene v francoski severni Afriki v zadnjem času, nekoliko popustile. Medtem ko je , Južna Afrika nabavila le manjše količine jugoslovanskega trdega -lesa, so bili nakupi iz Južne Amerike prav znatni in tudi cene zadovoljive. Jugoslovansko lesno gospodarstvo je -danes v srečnem položaju, da ima dva velika konsumenta lesa za svojo bodočo proizvodnjo nekako v rezervi. To sta Španija in pa italijanski imperij. Kar se tiče Španije, ni nobenega dvoma, da bo ta po končani vojni pri obnovi razdejanih -krajev potrebovala ogromne količine lesa. Pri tern je skoraj gotovo, da bodo španski uvozniki zopet vzpostavili svoje stare trgovske zveze z našimi izvozniki. Italija pa je že od nekdaj naraven odjemalec našega lesa. Čeprav je zasekala nesrečna sankcijska politika na obeh straneh hude rane, je vendar v obeh državah mnogo dobre volje, da se zopet vzpostavi staro razmerje.. Res da je bila lesna trgovina z Italijo letos živahnejša ko lani, vendar smo še silno daleč do nekdanjega našega izvoza, ki je dosegal letno okoli 50.000 vagonov lesa. Izgloda skoraj, da stojimo v tein pogledu na preokretu in da bo postala Italija zopet najvažnejši trg za naš les. Računamo lahko s tem, da bo lesni konsum Italije zaradi kolonizacijskih del v novih ozemljih v bodočih letih ogromen. Seveda pretiran optimizem nikakor ni na mestu, ker bo treba premostiti še Velike ovire in bo treba za rešitev težkoč mnogo dobre volje in časa, Največje težave dela vprašanje plačil in še ni jasno, na kakšen način naj bi se odplačali stari italijanski dolgovi. Če se bo posrečilo delegatom obeh držav rešiti ta problem, potem bi bila odprta pot za nove dobave. Če bodo torej sedanja trgovinska pogajanja uspešna tudi v les-no-gospodarskem pogledu, utegne nastati za jugoslovansko lesno gospodarstvo jpočasna toda stalna preorientacija. %Izkoriščanje dalmatinskega boksita in vloga n\\yr Že v 24 urah barvaj pleslra In kemijfno anali obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete; Perc. suši, monga in lika domače perilo tovarna J O S. R EIC H Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72. Za gospodarski razvoj krajev ob Jadranu je od mineralov najbolj važen boksit, ki se uporablja za izdelovanje aluminija in njegovih produktov. Boksit se nahaja v naši kraljevini v velikih količinah v Jerčegovini in Liki, največ "pa ga e v Dalmaciji, ki je glede proizvodnje boksita na tretjem mestu na svetu. Dalmatinski boksit spada med najboljše vrste in vsebuje približno 55—60 odstotkov aluminija in • komaj 1. odstotek kremenaste kisline. Te vrste boksita je največ med Kninom in Obrovcem v okolici Crvenika. Drugo važno nahajališče pa se razprostira v Drniški krajini ob železniški progi Knin-—Split—Šibenik in ob progi Velu-šič—iDrniš. To pa še daleč niso vsa ležišča boksita v Dalmaciji. Izkoriščanje boksita se je začelo v času svetovne vojne, do tedaj pa se naš narod ni dosti zanimal za ta mineral, Šele naša minera-logi so začeli s svojimi članki dvigati zanimanje ne samo doma, ampak tudi v inozemstvu, poudarjajoč, da so dani v naših krajih vsi pogoji za izkoriščanje boksita kot tudi za njegovo predelavo v aluminij, ker je v bližini vseh teh ležišč dovolj vodnih sil ža potrebno predelavo. Tedaj so začeli posvečati tudi naši gospodarstveniki več pažnje delu naših mineralogov in začeli smo v majhni meri z domačim kapitalom izkoriščati ležišča, dokler še ni pridobivanje razvilo do današnjega velikega obsega, pri katerem pa imata največjo vlogo tuji interes in kajutah Ta interes tujega kapitala za naša rudna bogastva je vsak dan večji in bi bil sam po sebi čisto v redu, kajti naša domovina ni ravno bogata na velikih denarnih rezervah, v kolikor pa razpolagamo z lastnim 'kapitalom, je ta pre več. neelastičen in. manjka našim ljudem odločnosti za tako delo, ki je v začetku vedno združeno z gotovim rizikom. Toda čeprav bi bili zadovoljni, da se Zaradi našega pomanjkanja kapitala zanima tujina za izkoriščanje našega rud nega bogastva, vendar nč moremo in ne Smerno dopustiti/ da ostajajo temu kapitalu milijonski dobički, dočim ostaja nam od tega bogastva toliko ko nič. , > , Proizvodnja boksita raste. Njegova predelava v aluminijske izdelke je postala v času današnje ga velikega oboroževanja že močna industrijska panoga. Alumini je postal najvažnejša kovina vojne industrije za izdelavo avionov, Tudi proizvodnja našega boksita stalno narašča. Izvažamo ga po morju največ v Nemčijo, odkoder potem uvažamo aluminij. Izkoriščanje naših.ležišč boksita izgleda v zadnjih 6 letih takole leta 1931.: 64.842, 1932 : 67.086 1933 : 80.855, 1934: 84.828, 1935 190.057, 1936: 259.000 ton. Te količine boksita, po dala samo ona ležišča, ki obratujejo, je pa, kot smo zgoraj navedli, še mnogo drugih, ki še niso v obratu in se njimi špekulira. (Iz revije >Naše Moreč.) Nova tovarna za lesno im pregnacijo v Slav. Brodu Trgovinski in klirinški dogovor s Švico je bil v soboto podpisan v Beogradu. O sporazumu je izjavil trgovinski minister dr. Vrbanič, da nam novi trgovinski sporazum daje ugotovljene kontingente za uvoz naših kmetijskih proizvodov v Švico, dana pa je tudi možnost za večji uvoz z dopolnilnimi kontingenti in posebnimi uvoznimi dovoljenji. Naša država pa se je obvezala, da ne bo uporabljala kontrole uvoza za švicarski uvoz. Klirinški sporazum odobrava naši Narodni banki 2% od vplačil v kliringu radi ureditve naših obveznost^ ki Izhajajo iz plačilne, bilance s Švico. Sporazum stopi v veljavo dne 15. julija. v, j - n I, i', , .(• Dviganje cen v Franciji zaradi -padca francoskega franka se je kljub raznim ukrepom vlade, da bi po devalvaciji franka preprečila dviganje cen, vendarle pokazalo. Pretekli teden je narastel splošni indeks cen na debelo na 537 proti 530 v prejšnjem tednu. Indeks cen na debelo znaša za francoske proizvode sedaj 565 560), uvoznega blaga 488 (476) in industrijskih proizvodov 545 (536). * čvrsta tendenca za pšenico na svetovnih borzah traja že več dni. To tendenco so povzročila poročila, o stanju starih zalog in o izgledih nove žetve: paritetna cena za 100 kg pšenice je znašala pred dnevi v Londonu 165 din. Poročajo o slabih izgledih za žetev v Združenih državah Sev. Amerike in v Kanadi. Izvoz našega lesa je znašal' v prvih petih mesecih letošnjega leta 470.701 tono v vrednosti 445,9 mili-lona dinarjev, to je za 217.303 tone ali za 207,2 milijona din več, kot v istem času lani. Anglija ga je uvozila 76.786 ton v vrednosti 91,1 milijona din, Nemčija 78.164 ton (za 85,1 milijona din), Italija pa 93.659 ton v vrednosti 69,7 milijona din. Letošnja proizvodnja braziljske kave je za 4 milijone vreč večja kot lani in se ceni na 25,5 milijona vreč proti 21,5 milijona Jani. Nemške tovarne aluminija so znižale cene 1.1. m. za 11 mark pri 100 kg. Prejšnja cena za 100 kg je variirala med 133—137 markami. Italijanska trgovinska bilanca je bila za prvih 5 mesecev tega leta pasivna za 2'41 milijarde lir proti 1'28 milijarde v lanskem letu. Uvoz e znašal v tem času 5'4 milijarde (lani 2'24), izvoz pa 2'98 (lani 0'96) milijarde lir. Bilanca veleblagovnice »Ta-Ta« Beogradu izkazuje za leto 1936. izgubo 325.000 din. Nemški izvoz v Abesinijo se je povečal v drugem polletju 1936 proti prvemu polletju za 70.000 mark na 558.000 mark. Povečanje je trajalo tudi še v tekočem letu in je znašal nemški zvoz v Abesinijo v prvih petih mesecih 1937 2,017.000 mark. Proizvodnja železne rude je znašala v preteklem letu 144,2 milijona ton, v 1. 1935. pa 115,0 milijona. Španska proizvodnja železa v teh >datkih ni všteta. Nemčija kupuje v Romuniji žito za industrijske proizvode. Romunska vlad* je odobrila prodajo 5000 vagonov žita in je bila do 10. Septembra t. 1. določena cena 49.000 do 50.000 lejev za vagon. Nemčija pa bo v zameno dobavila industrijske proizvode. $ Bolgarska -zunanja trgovina se je v maju glede uvoza dvignila na 456 milijonov levov proti 375 milijonom v aprilu. V lanskem maju je znašal uvoz le 236 milijonov. Izvoz pa je nazadoval od 475 milijonov levov v aprilu, na 356 milijonov (lahi 208 milijonov L Francoska tvrdka »Ditad« bo p gradila' v Slavonskem Brodu veliko tovarno za impregniranje lesa Potrebno zemljišče v bližini železnico je že kupljeno in vsi projekt:, za zgradbe izdelani. Tudi ob obrežju Save je kupljeno večje zemljišče za naprave pristanišča. Za zvezo tovarne s pristaniščem je bila prvotno projektirana ozkotirna že lezniška proga, ker pa bi ta po sedanjih račmjih pe ustrezala, potrebam tovarne,.,.se bo zgradila normalno-tirna proga, ki jo že grade. Dolga_bo 3 km. Gradnja tovarne pa se bo .pričela te dn: Žetev pšenice v Banatu je bila te dni - končana. Letošnji pridelek pšenice bo znatno zaostajal za lanskim in siper zaradi poz* ne setve, deževne jeseni in zaradi' zadnjih močnih nalivov. Po sedanjih računih bo letošnji pridelek bamaške pšenice za 30% ujanjši kot lanski. Glede na položaj na svetovnih -žitnih .tržiščih in letošnje Slabe žetve drugod se smatra, da se bo ceha še zvišala in da bo cena letošnje pšenice nad 206 dinarjev za 100 kg. Sirite »Trgovski list«! Dobave - licitacije Dne 8. julija bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Osijeku licitacija za oddajo raznih mizarskih del. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 17. julija ponudbe ?;a' dobavo konsistentne masti in masti »Bufat«. Komanda pomorskega arzenala v Tvtu sprejema do 18. julija ponudbe za dobavo raznih ščetk ter desk za čolne in do 21. julija za dobavo raznih čopičev ter šamotne opeke. Dne 19. julija bo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavoev v Dubrovniku licitacija za oddajo steklarskih, slikarskih, keramičnih, parketarskih in tapetniških del. Dne 20. julija bo pri Upravi 1. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu pismena licitacija za dobavo bakrenih cevi. Dne 20. julija bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo kovinskih spojk, dne 26. julija za dobavo rezervnih delov za avtomatske zavore ter 4osnih vagonov za mednarodni promet, 4osnih in 2-osnih službenih vagonov, 2osnih Specialnih tovornih vagonov za prevoz mesa in 2osnih cistern za prevoz bencina in lahkega olja. Licitacije bodo samo za domače proizvode. Upe 27. julija za dobavo križnih glav za lokomotive, dne 18. julija za dobavo steklenega papirja, smirkovega platna, brestovih in sirkovih metel, raznih ščetk, mila i dr., dne 17. julija za dobavo zračnih zavor in dne 19. julija za dobavo lokomotiv. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Trgovinski register , Izbrisale so se naslednje tvrdke: Franc Purkart, družba z o. z., trgovina z mešanim blagom, Bev-ško pri Sv. Urhu, Rozman Jakob, trgovina z lesom, Boh. Bistrica. Jezbera & drug, nasl. Praga, podružnica Celje. Fr. Krick, Celje, zaradi odprave konkurza. Franc Lukeš, trgovina z vinom, Kranj. I. & A. Majdič, trgovina z mešanim blagom in opojno pijačo, Kranj. Mauril Mayr, pivovarna, Kranj. Hiibad-Praprotnik-Pugelj, prodaja menic, pisalnih potrebščin, kartonažnih izdelkov, vžigalic in potrebščin za kadilce, Ljubljana. Jugoslovanska tvornica vozlanih preprog, družba z o. z. v likvidaciji, Ljubljana, zaradi končane likvidacije. Julius Meinl, Ljubljana — zaradi opustitve podružnice. Prodajna pisarna slovenskih tovarn metel, družba z o. z. v likvidaciji, Ljubljana — zaradi končane likvidacije. Rokavica, družba z o. z. v likvidaciji, Ljubljana — zaradi opustitve obrata. Srečko Rus, prometna pisarna, Ljubljana, zaradi opustitve obrata. Johann Skofizh, trgovina s špecerijskim blagom, Ljubljana. Ing. Anton Sodnik, lesna industrija MBno — Bled v Ljubljani — zaradi opustitve obrata. A. Večaj, tovarna za glinaste peči v Ljubljani. Jakob Zalaznik, Ljubljana, zaradi opustitve oziroma prodaje obrata. Združene oljarne družba z o. z. v likvidaciji, Ljubljana — zaradi končane likvidacije. Janko Železnikar, Ljubljana — zaradi opustitve obrata. Anton Jelenc, trgovina z mešanim blagom v Logatcu. Povpraševanje po v tujini A. Šarabon LJUBLJANA • Utoz kolonijalne robe Veletrgovina s Sperarljo Velepražarna za Kavo ttllatndUave Slavna zaloga rudnin* sklh vodd Brzojavnt naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon it 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Fotokompanija, družba z o. z. v Mariboru v likvidaciji, zaradi končane likvidacije. »Jugojeklo«, lastnik M. Jarc, trgovina jekla in jeklenih izdelkov in zastopstvo »Poldi« jekla v Mariboru — zaradi opustitve trgovine in zastopstva. Wernigg Ivan »Avenarius tvor-nice«, Maribor — zaradi opustitve obrata. Franja Korene, prodaja sadja, zelenjave in živil v Ljubljani. Anton Kunstek, trgovina z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami, Ljubljana. Franc Javornik, trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki, vinom in žganjem na Glineah. Les in lesni izdelki: 70Q — CapeTown (Afrika): les za furnir. Deželni pridelki: 701 — San Paulo (Brazilija): surova konoplja in predivo od konoplje; 702 — Praga: soja, fižol in soma moka; 703 — Berlin—‘Oharlottenburg: olje; 704 — Haan — Rheinland (Nemčija): seme detelje; 705 — Le Havre: moka, testenine in druga živila. Proizvodi sadjarstva: 706 — Anvers: sveže buče (3 do 4 vagonov), marmelada od sliv in malinov sok. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 707 — Anvers: ementalski sir v škatlah in kolobarjih; 708 — Le Havre: sir in izdelki z suhega mesa; 709 — Šhiknov (Češkoslovaška): slane sardele; 710 — Berlin)— Charlotteaburg: edilna mast. Industrijski proizvodi: 711 — Skadier: poljedelsko ogrodje (lopate, vile, kose); 712 — Amsterdam: železninar- stvo, orodje, hišno orodje in izdelki iz gume; 713 — Newyork: glavniki iz celuloze. Razno: 714 — Hamburg: debelozobe in trioglate pile, kovinski predmeti za čiščenje posode, medenina, vitriol, žveplena kislina, stroji za valjanje kovin, jeklene krogle in emajlirana posoda. Opombe: Št. 1. — Split: pomorski agent in zapriseženo pooblaščeni meše-tar se nudi za posrednika za vse vrste najemanja parnikov (posebno za živino). Št. 2. — Hamburg: tvrdka išče zvezo z uvozniki ribje moke. • * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance. 4. količino razpoložljivega blaga. 5. ceno, Iranko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za honiteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Črna kronika Društvo industrijcev in vele trgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih im končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. junija do 30. junija:* OTVORJENI K0NKURZI: Primorska banovina: Eškinja Ante pok, Ante, Filipjakovo; »Imar« društvo za industriju mra-mora s. o, j., Hvar; Kabiljo A Haim, Split, Radičev trg 2. Drjnska banovina: Rudošan P. Nikola, Srem. Mitroviča. Moravska banavina; Djordjevič H. Stevan, Niš;. Ilič Svetozar, Ja-godina, RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: Savska banovina: Trbuljak Ivka, Gjurgjevat. Beograd, Zemun, Pančevo: Jovič Milan M., krojač, Beograd, Cika Ljubina 10 a. KONČANI KONKURZI: Vrbaska banovina: Adilagič Mehmed, Cazin; Prva bosanska meh. tkaonica Nafiz Afgan i dru-govi, Banjaluka; Vujičič Ljubica, Bos. Ddbica. Drjnska. banovina: Kabiljo Jožef J., Sarajevo. Donavska banovina: Bošan Mi-hajlo in Anica, Novi Sad; Jovič Milan, Zabari; Stojanovič Mihajlo. Požarevac; Vašaš Jožef, Vašaš Anton, in, Vašaš Terezija, Ruma Vukovič Borisav, Gruž. Moravska banovina: Božovič Milan, Vučko Pantič, Suvi Dol; Ilič Lj. Tihomir, SVrljig; Miloševič R, Jovan, Matejevac; Popovič Kosta, Veliki Popovič. Vardarska hanovina: Zivkovič Sava, Leskovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Mršo-vič Ranko, Beograd; Zivkovič Dra-gutin T., Beograd. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Primorska banovina: Vidak O. Šarenc, Berkovič Drinska banovina: Hideg Daniel, Vukovar. Zetska banovina: Vičevič Mirko Pavov, Kotor. Donavska banovina: Sonnenfeld Franjo, Subotica. Beograd, Zemun, Pančevo: Kabiljo Brača, Moša i Jakov, lastnika tt. »Lidija«, Beograd. USTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Primorska banovina: Buljka A Mehmed, Mostar. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE V KONKURZU: Savska banovina: Horvat — Ba-gadur Fanika, Samobor; Lobinec Dragutin, Zagreb, Iliča 53. Zavrnjeni konkurzni predlogi: Savska banovina: Braun, Rikard, Zagreb. . Vrbaska banovina: Dobrijevic Rade, Sanski Most. Moravska banovina: Kovačevič R, Milah, Lubnica. Vardarska banovina: Spasič Bla-goje, svečenik, Kumarevo. Beograd, Zemun, Pančevo: Stojanovič Rudimir, Beograd. * Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, ko o rokih, kvotah itd., v tajništvu društva. Doma'm po svetu Pogreb vladike A. B. Jegliča, minuli ponedeljek, Je bil najveličastnejše slovo, kar jih je kdaj doživela Slovenija za krstami svo-ih naj večjih mož. Ne samo po številu, še bolj po svoji odličnosti in organizaciji je bila udeležba za Ljubljano rekordna. Ob % na 9 so prenesli krsto v stolnico; že v dvorani so škofje, duhovščina in sorodniki pod vodstvom škofa dr. Rožmana opravili obredne molitve. Bogoslovci so odnesli hrastovo krsto iz dvorca, kjer je pokojnik vladal 32 let, pred njim je stopala duhovščina, stolni kapitelj z gosti in cerkvenimi zastopniki iz vseh krajev, prošti in opati, 12 nadškofov in škofov v žalnih oblekah, za krsto ljubljanski škof. Pogreba so se udeležili zastopniki kralja gen. Tonič v gala uniformi, zastopniki kr. vlade min. dr. Korošec, dr. G. Jankovič in dr. Krek, dalje zastopniki ministrov, senatorji, ves konzularni zbor, načelniki banske uprave, zastopnik kranjskega plemstva, predsedniška sodišč in zavodov, vzporedno z ministri ban dr. Natlačen, zastopniki parlamenta, vojaško poveljniško in častniški zbor, v 2. predelu župan dr. Adlešič s podžupanom dr. Ravniharjem in župani slovenskih mest ter raznimi zastopstvi društev in redov, dalje univerza pod vodstvom rektorja dr Kušeja in dekanov. Po sv. maši,' ki jo je bral papeški nuncij Pelegrinetti z veliko asistenco in v prisotnosti goriškega, beograjskega, zagrebškega, celovškega in drugih škofov in kjer je pridigal lav. knezoškof dr. Tomažič, in po molitvah ob krsti je ob V* 11 krenil velikanski pogrebni sprevod skozi mesto na pokopališče k sv. Križu. Govorili so: v mestu župan dr. Adlešič, na grobu min. dr. Korošec v imenu vlade in vsega naroda. Gneča okrog jame se še pozno popoldne ni polegla. Velika grobnica je ostala pokrita z venci. Na njej je napis: »Duhovnik Kristusov — v miru«. Izredno zasedanje poljskega sejma bo sklicano zaradi incidenta s krakovskim nadškofom Sapleho. Za rektorja gospodiureko-trgov-ske visoke šole v Zagrebu je bil za šolsko leto 1937/38 izvoljen profesor Filip Lukas. Nove cigarete »Bled« uvaja uprava državnih monopolov. Cigarete imajo poseben ustnik za, filtriranje tobačnega dima. Cena za 10 komadov je 3-50 din. Avstrijska vlada je vložila pri nemški vladi protest zaradi netočnih vesti, Italijanski listi trdijo, da se poslužujejo Baski strupenih plinov, ki da so angleškega izvora. Vatikanski državni tanik kardinal Pacelli bo te dni službeno obiskal Francijo in ga bo sprejel v avdienci predsednik republike. Obisku pripisujejo političen pomen. Leon DegreUe, vodja reksistične-ga pokreta, je izjavil na' nekem shodu, da noče biti reksistični po-kret v nikakem sporu s cerkvijo, postal pa ne bo nikoli stranka z verskim obeležjem. Pokret hoče ohraniti svojo neodvisnost. Po sedaj znanih, končnih rezultatih irskih volitev, bo imel v bodočem parlamentu De Valera 60 poslancev, Cosgrave 41, delavska stranka 11 in neodvisni 8 poslancev. Pri plebiscitu za novo ustavo svobodne države Irske je glasovalo 650.346 volilcev za ustavo, 436 tisoč 46 volilcev pa proti njej. Prekop Moskva—Volga je dograjen, kakor službeno javljajo iz Moskve in bo predan tovornemu m osebnemu prometu 15. t. m. Turška mornarica bo obiskala Jugoslavijo kakor tudi druge države ob Črnem in Sredozemskem morju. . , . „ Veliko posojilo bo najela Francija v Angliji in Združenih državah Severne Amerike. Ameriški paviljon je bil svečano otvorjen pa mednarodni razstavi v Parizu 5. julija, 300 smrtnih žrtev je bilo na ame riški narodni praznik, med temi 200 zaradi avtomobilskih nezgod. Redni letalski promet med Ame rikn in Evropo se je začel v ponedeljek. V obeh smereh sta krenili orjaški letali »Caledonia« in »Clipper« čez ocean in sta se ob 5. uri zjutraj srečali. Ameriški vrhovni odbor za lahko atletiko je prepovedal ameriškim lahkim atletom nastopanje v Nemčiji, češ da v tej državi ni svobode veroizpovedi. .. . Stavka v ameriški jeklarski in-dustriH v Clevelandu se je končala na ta način, da se je vrnilo na delo več sto delavcev pod zaščito policije In 1506 narodnih gardistov, oboroženih s strojnicami. Letalke Earhardtove še vedno niso našli in so bile vesti o njeni rešitvi prenagljene. Požar na pariški Svetovni razstavi, in sicer v mirovnem paviljonu je izbruhnil v torek ponoči. Sodijo, da je nastal iz malomarnosti. Požar so takoj pogasili. Nadaljnje izkoriščanje železnih rudnikov v Biskaji je dovolil general Franco angleški družbi Iron Comp., ki ima svoj sedež v Bilbau. Mednarodna konferenca za socialne vede zboruje te dni v Parizu. Konference se je udeležilo okoli 120 tujih in francoskih znanstvenikov. Velik skok cen pšenice so zaznamovala koncem preteklega tedna svetovna žitna tržišča. Posebno se je dvignila cena pšenice na borzah Amerike, n. pr. v Chicagu, Winipegu, Buenos Airesu, pa tudi v Evropi, na borzah v Rotterdamu in Liverpoolu. Ta skok cen so povzročila poročila o slabih izgledih letošnje žetve v Severni in Južni Ameriki, deloma pa tudi nejasni politični položaj po svetu. Posebno neugodne vesti o proizvodnji pšenice prihajajo iz Kanade, ki ije eden največjih producentov. Nekoliko boljša, toda v glavnem tudi neugodna poročila o stanju žetve so prišla tudi fz Združenih držav Severne Amerike. Kar se tiče drugih držav, n. pr. Rusije, si glede njihove letošnje proizvodnje pšenice še ni mogoče ustvariti jasne slike. Smatra pa se, da je letošnja žetev v Rusiji dobra, in da bo mogla izvoziti večje količine pšenice. Zaradi vseh teh slabih in nejasnih vesti so se prejšnji teden dvignile cene pšenice na svetovnih trgih in tudi na našem trgu in je dosegla ta teden pšenica ceno nad 162 din za 100 kg. švicarske tovarne iščejo zastopnike za Jugoslavijo za sledeče izdelke: 1. geodetski instrumenti, 2. stroj za poliranje srebrnine v hotelih, 3. pletivo kakor tudi tuljci za izdelovanje damskih klobukov. Interesenti naj se z navedbo referenc obrnejo na Švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovi-čeva 30/1. Radio Ljubljana Četrtek, 8. julija. 12.00: Slavne pevke (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Koncert baletne glasbe (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura:' Zena v naši kriminalni statistiki (Boris Bognolo) Ljubljana — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Ho-negger: Pacifik, simfonična slika (plošča) — 20.10: Javna dela v dravski banovini (Udruž. jug. inž. in arhitektov) — 20.30: Večer operne glasbe: sodeluje Jean Franzi, op. tenorist, radijski orkester in prof. M. Lipovšek (klavir) — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester Petek, 9. julija. 12.00: Iz naših krajev in gajev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura: Ljubomir Nedič kot književni kritik — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Udovičeva in Lovšetova (plošče) —20.10: Kmečka žena (gdč. Kristina Hafner) — 20.30: Koncert veselih pesmi in arij, poje ga. Pavla Lovšetova, pri klavirju prof. M. Lipovšek, vmes koncert radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Angleške plošče. gtev. 6347/37. Nabava. Državni rudnik Velenje razpisuje za Prometno Upravo drž. rudnika Zabukovca na dan 28. VII. 1937 pismeno neposredno pogodbo za dobavo 4 edekromotorjev z zvezda-trikot sklepali, in sicer 2 po 5 KW in 2 po 8 KW, vse v izvedbi »Sch«. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija dri. rudnika Velenje, dne 2. julija 1937. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega tista«, njegov predstavnik dr. Ivan Fless, urednik Mirko Oelar, abs. tur., tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.