Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
V slogi )e mož!
GLASILO SVOHODOMISELfflH SLOVENCEV V AMETUK.I
Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Štev. 50
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903, at the Post-Office at Chicago, I1L, under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 16. decembra 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto IX
Ali je šel letos tudi Miklavž na štrajk?
Tudi med našimi rojaki je navada podarjati eden drugemu božična in novoletna darila, kakor delajo to drugi narodi. Kaj pa list Glas Svobode ali dobimo mi pri listu tudi kako darilo? O, da! tVTsaj upamo, da bo Santa tudi nam nastavil napolnjeno kako nogavico z novimi in ponovljenimi naročniki. To naj bo darilo nam od rojakov delavcev.
Še imamo do novega leta 15 dni. V tek petnajstih dnevih lahko pridobi vsak dosedanji naročnik enega novega. Veliko Vas jih lahko pridobi več, nekteri jih lahko pridobijo po enega na dan. Na delo tor a j !
Za delavski list Glas Svobode lahko vsak pošten delavec agitira in propagira, brez vprašanja a-li dovoljenja. Rojake delavce o-pozarjamo toraj na delo za svoje .glasilo. Ker nobeno podjetje brez dela ne vspeva, tudi list Glas Svobode ne more. Rojake pa, kateri želijo list stalno zastopati prosimo, da se pismeno zglasijo.
Obračamo se tudi na družtva, na narodni in svobodomiselni podlagi, «osebno še na družtva S. S.
T.	Zveze, da med sobrati člani a-■gitirajo za svoje glasilo. Dolžnost vsakega člana je, naročiti se na list Glas Svobode, na glasilo svoje organizacije, ker le potem bo najboljše podučen o vsem, kar se pri Zvezi godi.
Rojaki na noge. na delo za svoje glasilo! Zapomnile si: še 15 ■dni do novega leta, in v tem času «e še lahko veliko stori! Vi nam, mi Vam!
Apeliramo tudi na rojake, katerim smo z današnjo številko prijeli pošiljati list na ogled, da se manj še pred novim letom naročijo, ali nas obvestijo, da se bomo vedeli ravnati; ker zakon veleva, da vsak, kdor list prejema, ga mora tudi plačati.
Apeliramo pa zopet na stare naročnike, ki so še na dolgu, da istega poravnajo in naročnino obnovijo, ker 'bomo, kdor do novega leta dolga nebo poravnal list e-nostavno vstavili in ga izročili Rolektorju. Da potem nebo no-
Razgled po svetu.
AVSTRO-OGRSKA.
^Protestirajo zoper govor slovenskega poslanca.
Dunaj, 13. dec. — Slovenski poslane, duhovnik Korošec je i-mel govor, kjer je Nemcem povedal mnogo dobrih. Med drugim je tudi povdarjal, da se imajo Slovenci Nemcem zahvaliti, za žganje. Duhovščina Štajerske dežele Koroščevi izjavi oporeka in so protestirali proti “laži” dr. Korošca, kar pa slednji ni preklical.
Draginja padla.
Dunaj, 15. dec. — “Navadni ljudje”, ki so se in se še bojujejo proti agrarnim avstrijskim baronom, so s pomočjo socialističnih poslancev, “ki so po mnenju višjih, državi nevarni” nad o-šabneži zmagali. Če ne pa bi ljudstvo tako energično postopalo, še danes se ne bi vvažalo argentinsko meso.
Kar se slovanske politike tiče je skoro vse pri starem. Šušteršiču so Čehi zaprli vrata; tudi poljaki so proti njemu. Pošteni slovanski poslanci sploh s takim izdajalcem ne morejo pri eni mizi sedeti. Resnica je, da je že danes Šušteršič v zbornici jako izoliran.
RUSIJA.
Kedaj bodo inkvizatorje in morilce iztirali? >"
Petrograd, 14. dec. — Stvari ki jih vprizarjajo ruski birokra-
benega izgovora, jeze itd. Saj vendar ni hudimand, da upliva pennsylvanski premogarski štrajk na vse ostale dele Amerike.
Za zboljšanje svojega položaja moramo delati vsi — po izrelku, “vsi iza enega, eden za vse”. Nikakor ni poinagano, ako ena četrtina naročnikov plačuje redno, ko se ostale tri četrtine ne brigajo za dolžnosti ne napram listu, ki zastopa edino njih koristi, ne napram uniji, in ne napram solidarnosti.
Sedaj pa še besedo onim, ki se pritožujejo, da je list predrag. A-li smo temu krivi mi? Ne! Že v 47 št. smo povdarjali, da nas je pred letom, ko smo list povečali, isti stal, to je kompozicija, tisk in papir tedensko $40.00. Prvega zadnjega julija so nam ceno zvišali na $53.00 in sedaj so nas že ■zopet obvestili, da bomo z novim letom morali več plačati; koliko več, danes še ne vemo. Potem pride še uredništvo, upravništvo, najemnina, poštnina in razni drugi stroški, kar skupno že sedaj znaša okroglo $100.00 na teden. Če toraj v zalogi ni denarja, kje ga vzeti. Sicer pa menimo, da $2 za celoletno naročnino na list, ka-koršen je Glas Svobode ni pretirano, ako vpoštevamo izdatke; izdajateljstvu pa nepreostane niti centa. Delavci, čitatelji naj pomislijo, da nima izdajateljstvo poleg lista nikakoršnjega postranskega businessa irtunaj tudi nobenega postranskega zaslužka. Zaslužek pa bi imeli dober, ko bi imeli lastno tiskarno; priti do nje pa je težko.
Zajedno opozarjamo vse naročnike in še ne naročnike, da začnemo z novim letom priobčevati lepo povest, ki bo zanimala gotovo vsakega in ki je velike književne vrednosti. Mi vemo, kaj je našemu narodu potrebno in kaj ga privede do spregleda. Mi se trudimo na vseh straneh zadovoljiti in še do višje stopinje dovesti čitatelje Gl. Sv. in ves slovenski narod v Ameriki. Upravičeni smo zahtevati toraj tudi mi nekaj Uprav. Glas Svobode
ti, pod predsedstvom morilca Miklavža II. pretresajo cel svet. Danes so napredni poslanci v dumi proti vladi vložili oster protest in interpelirali na jnstico, ki gire vladnim morilcem na roko. Poslanci dume so dobili resnične grozne podatke o življenju političnih kaznjencev v Sibiriji. Vlada se nad temi svojimi nasprotniki, ki so v želez ju, maščuje tudi z inkvizatorskim sistemom: politične kaznjence pretepajo z nagajkami in jih tudi z gladom in drugimi sredstvi tirajo v smrt.
Sasanow mrtev.
Peterburg, 14. dec. — Novica, da je Sasanov, ki je leta 1904 28. julija umoril ministra za notranje stvari, Plehwe mrtev, je od vlade potrjena Sasanov je storil samomor, ker je zavžival morfij.
FRANCIJA.
300 proti 5000.
Pariz, 12. dec. — Tukajšnja vlada je dane-s dobila večja poročila in podatke o bitki zadnjega meseca Francozov v zapadni Afriki. 3. novembra t. 1. je zavzel francoski general Moll z 300 Francozi mesto Dridgele, glavno mesto od Mašalit, dežele. Šest dni pozneje so bili Francozi od združenih sultanov Masalit dežele napadeni in obkoljeni od 5000 mož sultana Dourmorch in Wadai. — Francoski vojaki pa so se borili kot levi in zapodili domačine v beg; na bojišču je ostalo 600 sultanovih vojakov, a tudi Francozi so imeli velike izgube. Padel je sam general Moll, en poročnik, dva adjutanta, trije pod častniki
in dvajset prostakov. 12 mož se je zgubilo; smrtno ranjen en častnik, trije pod častniki in 59 prostakov.
Briand se brani
Pariz, 13. dec. — Premier Briand je pokazal šele danes, kako on razume razredni delavski boj. Francoska še ni imela takega “socialista” kot Briand. Danes ni hotel podpisati liste, kjer mn predlagajo, da se dovoli odslovljenim železniškem štrajkar-jem, zopet dovoljenje za delo na starih mestih. Odgovoril je, da je to prevelika milost za ljudi, ki so hoteli vlado spraviti v obupem položaj.
%
Francoz zopet prvi.
Pan, 13. dec. — Zrakoplove Legagneux je dosegel svetoven rekord v zrakoplovstvu. Prvič v zrakoplovni zgodovini, se je vzdignil ta Francoz 10.000 čevljev v visočino. Drexel iz Philadelphia se je vzdignil 9897 čevljev. Lega-gneux je priletel na zemljo napol zmrznjen. Legagneux je tudi 13. nov. t. 1. ddbil darilo $30.000, ker je iz Pariza v Brusel z enim potnikom 170 milj prevozil 56 milj na uro.
ANGLIJA.
Volitve v parlament.
London, 14. dec. — Vse kaže da ne bo mnogo razlike med prejšnjo in prihodnjo zbornico. Irci postopajo jako složno. Mnogo denarne podpore so dobili od svojih tovarišev iz Amerike, kar jim posebno lordi štejejo v zlo. Stranke si stoje z današnjbr rezultatom takole:
Vladna koalicija; liberalci 199, narodnjaki 58, neodvisni narodnjaki 9, delavska stranka 36; skupaj 304. — Vladna opozicija: Unionisti 240 glasov.
ŠPANIJA.
Preiskava Ferrerjeve usmrtitve.
Madrid, 7. dec. -— Republikanci zahtevajo, da se Ferrerjeva u-smrtitev preišče, kar se jim je dovolilo. Ferrer je bil vstanovi-telj modernih šol na svobodomiselni podlagi, in ko je pred leto dni buknila vstaja v Barceloni, obdolžili so ga črnuharji kot glavnega krivca vstaje. Bil je a-retiran, in da si se mu ni moglo ničesar dokazati, so ga vendar obsodili v smrt in v trdnjavi Mon-tjuich ustrelili. Zadevo bodo preiskali v poslanski zbornici parlamenta v Madridu drugi teden.
Revolucija v Mehiki.
Človek ne ve, komu naj veruje glede revolucije v Mehiki. Nekteri listi pišejo, da so vstajniki
zopet, da se še bijejo. Nek nju-yorški list poroča od 12. t. m., da so Yaqui Indijanci prelomili pogodbo z vlado in se pridružili re-volucijonareem, ki se nahajajo pri Minaca v okraju Chihuahua.
Pred par dnevi je vlada ponu dila vstajnikom pogodbo, katero so le ti odklonili in pričakuje se resnega spopada.
Listnica uredništva
A. Z., Livingston, 111. — Ravno o istim smo že poročilo prejeli m poročali. Pišite kaj druzega.
F. R., Milwaukee, Wis. — Priobčimo prihodnjič ; isto naj velja za dopisnika iz Newburg, O.
J. P., Conemaugh, Pa. — Za to številko prepozno. Prihodnjič.
J. H., Darragh, Pa. — Ča^ je že bil, da se je za vse slovenske štrajkarje, neoziraje se, h k-ateri Jednoti ali Zvezi pripadajo, zvo--lil skupen odbor, ki naj vsa darila prejema in zahvale priobčuje. Če se bi ravnalo po našem nasvetu, bi bil ta že ob začetku štrajka osnovan. Vsem posameznikom vstreči pa je nemogoče, radi te ga tudi Vašega popravka ne pri občimo. Dopis pa, prihodnjič. Zdravi. — Isto naj velja za dru ge, katerih dopise smo odložili.
AKO ŠT! NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
Iz delavskih krogov.
ŠTRAJKARJI V WESTMORELAND OKRAJU STRADAJO.
Ženske in otroci prosijo pomoči.
Poročevalka za nek meščanski list piše: “Ker sem sama videla stvari, lahko o njih pišem, toda opisati stvar, kakoršna v istini je, ne morem; za to nimam, dasi poročevalka, ne volje in ne izrazov. Niti fotografist bi ne mogel predstaviti malih otrok, ki bosonogi hodijo po zmrzli zemlji. Še kokošim bi narasli mehurji od mraza in kri bi jim zastala, a otroci, bosi in strgani ...”
Tako je poročilo vešče ženske, poročevalke za meščanski časopis, ki jo je poslal na lice štrajka, da se prepriča o istinosti.
V Salemville so ji pokazali šotore, v katerih štrajkarji živijo. Osemtisoč možkih in 16,000 žen in otrok prebiva v njih.
“Tukaj poglejte,” ji je rekel vodnik, medtem ko je privzdignil del platna od šotora pod katerem je sedela bleda ženska z par dni starem otrokom v naročju.
“Najmlajši štrajkar v okraju,” je zopet ponovil voditelj. “Strgana Obleka, čevljev nič, zbiti šotori od vremena, še ponosna a-meriška zastava, ki vihra na drogu nad to čudno naselbino, je vsa zbita. In kje so dnevi, tedni in meseci trpljenja in upanja na zboljšanje časov, ko še najpotrebnejšega nimajo.”
Sneg pada, zemlja je zmrzla, zima je nastopila in da se reveže vsaj gladu varuje, izdal je okrožni unijski tajnik U. M. W. of A-merica John McCartney v Green-sburg, Pa. na vso javnost sledeči apel:
“Na tisoče žensk in otrok štrajkujočih premogarjev Greens burskega revirja je v hudi potrebi za pomoč. V prvi vrsti potrebujejo obleke in hrane. Potrebujejo denar, s katerim bi postavili lesene barake ki bi naj nadomestile dosedanje šotore, v katerih so trpeli vse poletje in jesen.
Stare čevlje, suknje, spodnje o-bleke — karsibodi, samo da je za toploto, bo z naj večjim veseljem sprejeto. Ako ima kdo kaj takih reci ali mogoče tudi denar, pošlje naj na United Mine Workers office v Greensburg, Pa.”
•
Rojaki, ne pozabite na vesele božične in novoletne praznike štirajkarjev rojakov v Pennsylva-niji. Glas Svobode sprejema vsak najmanjši dar v denarju, katerega bo gotovo in hitro poslal na pristojno mesto. Kdor hitro da, dvakrat da!
Dva Slovana ubila
Iz glasila U. M. W. of America posnemamo vest, da je 1. t. m. premogar Martin Starich, najbr-že Slovenec iz Lansford, Pa., prišel preblizu shafta št. 5 ter padel vanj 485 čevljev globoko. Spo-dej je čakal neki Samenski, da bi ga potegnili na površje, ko pade Starich nanj ter bila oba na mestu mrtva.
Eksplozija v Oklahomi.
Blizu Antlers, Okla., se je 28. nov. pripetila eksplozija v premo-gokopu Jumbo Mine, pri kateri je 14 delavcev, vseh 14 družinskih očetov darovalo svoja 'življenja vsegamogočnemu dolarju. Med ponesrečenci ni nobenega Slovana. —
Več plače, manj dela
New York telefonska družba je v obsežnosti 50 milj od mestne hiše izdelala nov delavni čas za svoje uslužbence. Tisti ki so preje delali 9 ur, po noči ah po dnevu, bodo z novim letom naprej delali 8 ur. Za nedelje in praznike ostane tudi 8 ur; polovico dneva se pa ne bo štelo “čez čas”. Pri večernem delu se zviša $1 tedensko; pri nočnem delu $2 tedensko. Telefonistov je 800. To zvišanje plače in skrajšanje delavnega časa, bo družbo stalo let ro $425.000, pri vsem tem bodo 'meli pa vseeno velikanski dobiček.
Razne novice.
Vstrajen duhovnik.
Philadelphia, 12. dec. — Father James K. Kane, rektor sv. Mihaela rimokatoliške cerkve, je s trdno voljo in jekleno vstrajnostjo odvrnil paniko v cerkvi svoji, ko je hladnokrvno maševal dalje, medtem ko je pod od spodej pod njim gorel. Ko se je ljudstvo rinilo proti vratom, se je Kane o-brnil in jih klical nazaj. Njega mirnost je pomagala, da so ljudje se polagoma zvrstili skozi vrata; nato je tudi že odmaševal, ko je prišla požarna hramba in udu-šila ogenj.
Gos prinesla poročilo o bogastvu umirajočega rudarja.
Memphis, Tenn. 12. dec. Fred. Mordaunt je danes obvestil oblastvene organe o gosi, ki jo je vstrelil na Missouri Reki, in o privezku, ki ga je imela gos na nogi-privezanega z fino bakreno žico.
Nekako pred enim letom je odšel Geo. Powers za zlatom v Alaska, in katerega se je smatralo mrtvim, ko se ni oglasil, kar je odšel, niti ga je kdo videl. Njegovo poročilo, ki ga je gos prinesla je od 10. jul. t. 1. in v katerem poroča o velikanskem premoženju okolu in okolu sebe, a da je bolan in nemore več naprej.
“Zima se bliža,” pravi Powers v poročilu, “in vem da je nebom preživel; povedati hočem svojo skrivnost nekomu, ki naj pride in se okoristi z bogastvom.”
čudne nazore ima ameriška duhovščina.
Pred kratkim je katoliška duhovščina v Milwaukee prepovedala katoličanom se udeležiti predstave ta koz v an e “Salome”, pa to je bila zelo dobra reklama. Še nikdar ni v Milwaukee poseti-lo kake predstave toliko, ljudi kot ravno ta — prepovedan sad! Veliko ljudi je tudi bilo zavrnjenih, ker ni bilo za vse prostora.
Sedaj je mestna socialistična vlada vpeljala “municipalne plese”, pa je vrag, ako je smola. Tudi tukaj so vtaknili svoje jezike vmes in prepovedali svojim faranom pod ‘ ‘ smrtnim grehom' ‘ se istega vdeležiti. Temu se pač nemoremo čuditi. Če so duhovniki prineipijelno proti socializmu, potem bodo gotovo tudi proti napravam istih, pa naj bp teh delo še tako dobro, stvarno in vspešno, če pa za njih globoko mavho nič ni — potem, jo naj le rogatec vzame.
Talk about dividing up!
Vraga! Čegavo last pa si delijo bogate korporacije med seboj? — Na pr. leta 1909 se je posluži-lo 20,000,000 ljudi Pullmanovili palačnih vozov na železnicah, in od denarja, ki ga ji je zložilo teh 20 miljonov ljudi, si so kompani-sti medsebojno razdelili $60,000,-000 dividend. Čigavo last si so razdelili ?
Po dveh letih.
Charles M. Schwab, katerega delavci si še za polento ne zaslužijo, je po preteku dveh let zopet obiskal “svojo” $7,000,000 vredno palačo v Riverside Drive, pri New Yorku. Isti dan je bilo 25 novih vslužbencev sprejetih; vzdrževanje te palače stane dnevno $250.00.
/
Ameriška svoboda.
IZ LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA.
Poljska katoliška obrambna u-nija Amerike, ki šteje čez 40.000 članov, se nahaja v jako nervoznem položaju. Njihov duhovnik in blagajnik Teodor Ostrowsky je že par dni odsoten in se člani omenjene organizacije boje, da se mu je pripetilo kaj nečloveškega, ali pa, kar je še bolj verjetno, da se je podal na “daljše potovanje”. Vzrok strahu pa ni sama o-seba Ostrowsky, temveč $80,000, katere je unija poverila v roke Teodorčku in katera svota se bi morala nahajati v banki Smulske-ga, kar pa uradniki banke ne potrjujejo in pravijo, da ni Ostrowsky depozitiral niti centa v njihovo banko. Kaj je z denarjem in kje je božji namestnik, nam morebiti povejo Pinkertonci! —
Čudna oporoka.
Denver, Colo. 7. dec. — Carl Sehroeder, ko je pred svoje smrtjo poslal po odvetnika, da mu izdela poslednjo voljo, iz ljubezni do svojih dveh sinov, ni vedel koliko bi kateremu zapustil, in ko ga je odvetnik priganjal, videč, da umira, mu je ukazal, da naj sina vržeta po njegovi smrti kocke (dice) za vse njegovo premoženje. Sina sta z očetovem odlokom zadovoljna, neverno pa če bo sodišče tudi takega mnenja.
Proti časopisju.
Senator Owen iz Oklahome je ■državni zbornici v Washingtonu stavil predlog, ki zahteva da vsi časopisi in magazini naj vse plačane oglase zaznamujejo z besedo “advertisement”, in ki naj od njih plačajo posebno pristojbino. In kdor bi tega ne storil, naj se ga kaznuje, v
Prebivalstvo Zdr. držav.
Poročilo iz Washingtona naznanja da nas je v Zdr. državah
92,000,000. V zadnjih desetih letih se je prebivalstvo pomnožilo za 17,000,000. V tem poročilu pa niso vštete še države Georgia, Louisiana, Montana, New Jersey, Utah, Washington, Wisconsin in Wryoming.
Cent od pisma.
Za Zjed. države in nje kolonije predlaga poslanec Shepard iz Texasa, centno poštnino od pisma. Tudi glavni poštar Hitchcock se vjema z tem predlogom in pov-darja, da je ravno sedaj ugoden trenutek, -ker se je mesečnim in tedniim revijam povišala pristojbina na kolportaži. Mi smo mnenja, da, če hoče pošta svoj deficit pokriti, kar je naša želja, naj bi tudi še v naprej se zahtevalo od pisma dvacentno znamko, ker z novo postavo bo vstreženo samo večjim družbam in trgovinam na debelo, ki pošiljajo po deželi po tisoče pisem vsak dan; masi ljudstva pa to ne bo dosti prihranilo in bi tudi še v naprej lahko plačalo 2 centa za pismo.
Posledice sanj.
V Trinidad, Colo., stanujoči delavce, Meksikanc Juan Mest as je sanjal, da se je v Colorado Fuel in Iron družbi pripetila grozna eksplozija. Svoje sanje je povedal svojim rojakom, delavcem pri omenjeni družbi. Sanje Mesi asa so na nje tako vplivale, da jih čez polovico odnehalo z delom, čeprav jih je družba prosila, naj o-stanejo pri delu. Med zadnjimi, ki so se poslovili iz mesta, je tudi Mest as.
DENARJE V SIIRO DOMOVINO
Poročevalec nekega vzhodnega lista piše iz Fresno, Calif, z dne 10. t. m. sledeče:
9.	zvečer je na hujskana drhal napadla člane organizacije Industrial Workers of the World, jim požgala barake v katerih so živeli in jih nato iztirala iz mesta, grozeč jim, če se povrnejo, s smrtjo. In vse to radi javnega govora. 57 pa se jih še nahaja v zaporu. Predsednik organizacije je bil tudi aretiran in pri obravnavi obsojen v 4 mesečni zapor, na podlagi potepuštva.
za
za
za
za
za
ta
pošiljamo:
$ 10.35 ................... 50	kron,
a ?o 45	  t00	kron,
$ 40’90 .’!!.!............ 200	kron,
$ 102.25 ................. 500	kron.
$ 204.<0 ................ 1000	kron
$1018.00 ............... 5000 kron>
Poštarina je všteta pri teh «votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka Naš« denarne pošiljat ve izplačuje c.kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do *25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesi«« r-o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft.
FRANK SAKSER OO 82 Cortland St. N«w Tort „04 St. Clair At«.. N. K.	O.v.ImA Ohio
SAMOGOVOR SV. PETRA.
I. S. Machar.
Soparnega nedeljskega popoldne se je, sedeč v obokani izbi v stolpu nad vrati v nebeško kraljestvo sveti Peter potegnil tako, da mu je omahnila plešasta glava na mehko opiralo starega naslonjača. Z mirom človeka, ki prebavlja pravkar nenavadno kosilo, je sklenil v naročju roke, ter medtem, ko je plavala zemeljska fcroglja v modrikasti pari, prepleteni z milijoni zlatih solnčnih nitk, tiho govoril sam s ’ sabo:
“Meni je vseeno. Jaz se ne spremenim. Sem Simon Peter in Simon Peter ostanem. Gospod Odrešenik to ve. In ve, da ga i-mam rad. Toda neprestano ne bom tega dokazoval. Nočem. Nisem odprtih ust. Ta-le sveti Janez Evangelist!, kot je delal na svetu, dela še dandanes! Neprenehoma je Gospodu za petami, neprenehoma mu trobi na ušesa, u-eenik sem, učenik tje. Stara Ze-bedejka pa z njim. In tale sveti Janez privleče vsak čas iz žepa kakšno opletanje v verzih ter de-klamu j e in maha z rokami. Dobiva to od doli, z zemlje, pišejo to baje sicet pametni dečki, pravijo si, da so dekadenti. Jaz tega ne razumem. Smisla v tem ni. Tu vrstica o gnjilobi in ošabnosti, tu vrstica o Gospodu izveličarju —- in sveti Janez od razkošja kar vzdihuje. Seve, že tale njegova Apokalipsa — toda škoda besedi. Gospod ,pa — ta dobra duša #— posluša in posluša ter opira svoje mirne oči na Janeza, in Janez misli, da mu dela veselje. In tale sv. Pavel! Zopet z druge strani gode vanj o politiki. Cel advokat. Same besede, kot na svetu. A če nima ravno Krista pri rokah, gre med angeljske kore ali med svetnike in svetnice ter zopet govori. Ima vse to iz časopisov. Uvodne članke se uči na pamet, bere tu in tam poročila iz državnega zbora, z volilnih shodov. Vrag-----------eh, človek se
ne more premagati, da bi ne . . . prav za res. Kristus bi ne bil smel dovoliti, da prihajajo sem časopisi! To je seve nekaj -za sv. Pavla! In že dela tu stranke, že hoče, da bi bila tu konštitucija, zbornica, poslanci. In časopisi. Hoče imeti tu splošno volilno pravico. Toda jaz sem mu jo tule enkrat zasolil. Vprašam ga, kako to misli: ali bodo glasovali “blaženi” ravnotalko kot “svetniki”, ali bo naprimer ravno toliko zalegel glas blaženega Sarkandra kot njegov glas, glas sv. Pavla. In tu se je začel ljubi Pavelček ježiti: pri njem je to baje drugače, on je bil baje že na svetu rimski meščan in potem apostel, o primerjanju s takimle nekakim Sarkandrom baje še govoriti ni mogoče. Jaz sem priprost ribič, toda tole mi pa le ne gre v glavo. Sem demokrat, kot sem bil na svetu. Blaženi — sveti — vse mi je eno. Vem to, da me marsikdo zato postrani gleda. Sv. Janez E-vengelist — ta plemenitaš. Toda jaz mu že povem svoje mnenje. To obrekovanje o Kajfeževem petelinu, to ima on in le on na vesti. Že na zemlji je to napisal, in tu to ponavlja, čeprav ga nikdo pOi tem ni vprašal. Sv. Tomaž i-ma prav.. Pravi o njem, da je to pravi nebeški pav. Tomaža imam rad. Razumen, pameten, miren, ne prenagli se. opazi vse in malo govori. Če govori, govori čisto resnico. Takšnih nimamo tu veliko.
Kje pa je že danes mojster Primož Trubar. Gotovo gleda skozi kakšno' okence doli na svoje Slovence. Zlat, ljub človek. In ta njegova skromnost je vredna poljuba. Takrat . . . bilo je vroče, kot danes . . . Ko je prišel, je bil slavnosten dan. Ysi angeli z bobenčki, gosli, trobentami v rožnatih paradnih krilcih so čakali pri vhodu. Svete device in svetnice s košaricami, polnimi cvetja, so stale v nepreglednem špalirju. A Gospod Izveličar mu je šel naproti v kraljevski, slav-, nostni obleki, v tisti kot sneg beli, katero je imel na gori Tabor, posejani s zvezdami, z zarjo iz žarkov majske jutranje zarje o-krog glave. A mojster Primož Trubar je pristopil s temnim, pritajenim izrazom sreče v velikih, rujavih očeh, otepajoč od obleke poslednje oblačke dima z poze-meljske grmade, ter padel pred
Krist o m na kolena. Angeljčki po spustili tuš, da so se vsa nebesa tresla, svete device in svetnice so mu vsipale rože na pot. Gospbd ga je pa vzdignil, objel, poljubil ter mu rekel: “Brat ...” Saj pa od tistih dob še ni bilo take slavnosti pri nas.
Druhal! Tega človeka so preganjali na svetu živega v imenu Kristusovem! Škofje, prelati . . . Baje naši namestniki na zemlji. Gospod Izveličar je predobei;. Bog oče je drugače zagodel Sodomi in Gomori. Vesoljni potop je Ibil tudi popolnoma umesten. Jezen sem, in po pravici. Imam čast v sebi. A tu pa se vsede v Rimu človek, in pravijo: namestnik sv. Petra! Hvala lepa za takšnega Aleksandra VI., Janeza XXIII., Pavla II. ter nezmotljivega Pija IX.! Moji namestniki! Toda če Pavel vseeno ustanovi tisti svoj časopis, dam vanj izjavo: “Jaz, sveti Peter, ribič, a-postel, nebeški demokrat, izjavljam, da s takozvanimi svojimi namestniki nisem bil, nisem in ne bom v nikaki zvezi, svarim vsakogar, da naj jim ničesar na moje ime ne posoja, ne daje, ne veruje, ker ničesar ne bom zanje plačal, izpolnil in povrnil.” Tako to naredim. Pride nekoč sv. Avguštin, kak modrijan, pa zelo načitan, prinese neko knjigo in reče:	“Peter, poglej:	to je
star, grški pesnik, živel je polpet-sto let pred Kristusom, imenoval se je Evripid ter je napisal tole: — častiželjen in ničvreden rod so tile duhovniki. Za nič niso in nič niso ivredni —” in nasmehnil se je sv. Auguštin tako malo zvito ter ponovil: “Polpetsto let pred Kristusom!” — “A velja to še do danes,” sem dejal jaz. Avguštin je zardel in odšel. Da! Od vekov je ta kasta na svetu enaka. Če je treba, zmenjajo samo boga, toda sami pa ostajajo isti.
Leviti, farizejci, pismouki, Sad-ucejci, brahmani, šejki, pastorji, župniki, popje. menihi, vse, vse je ena družba. S svojim bogom se žive in hranijo, kot parazitje. Brahma, Buda, Jupiter, Jehova, Krist, Mohamedov bog — vse jimje eno. Križajo, ubijejo, uničijo enega, če prihaja drug v modo. Toda i tega nimajo le v ustili, toda srce njihovo je daleč proč od njega. Moj dobri Primož Trubar. On je hotel imeti to kasto po srcu Gospoda Izveličarja — izgnali so ga iz domovine v imenu Kristusovem . . . banda!
Kje je neki tako dolgo prijatelj Trubar? Kaj neki je zapazil zopet med svojimi Slovenci? Res jih ljubi. Ničesar ne zgreši. Pride enkrat in vzdihne: “Slaba je, Peter, pri nas! Anton Bonaventura roji in besni. Zopet me natolcujejo. Bil je tu ravno sv. Pavel. “Ah,” reče živo, “izdajajo časopise, mojster Primož.” “Vem, “Bogoljuba,” “Domoljuba”, “Mladost”, “Slovenca”, lepa deteljica.” Jaz sem se razjezil, kako morejo krstiti take cunje s tako lepimi imeni. Pavel se nasmeje in reče: “Počakaj, prijatelj, ko bomo imeli tu parlament, že zaropotamo z ono golaznijo doli. Gospod Izveličar vse potrpi, to ni prav. Ko bomo mi soudeleženi vlade, boš že videl!” Mojstru Trubarju so se pa zasmilili ti ljudje. “Kaj bo potem iz njih, izgube kruh itd.”
“E, kaj pa,” je dejal sv. Pavel. “¡Vem to in vem za odpo-moč. Porečemo jim skratka: Sedaj naj govore dejanja, Dr. Lampe, Žitnik, dr. Krek pojdejo za misijonarje na Kitajsko ali med Hotentote — naj le pokažejo, kako mislijo z nauki Gospodovimi v resnici.” “Kaj pa Franc Trseglav,” je vprašal Primož Trubar v skrbeh. “Hm, to je kaj drugega. Ni posvečen, ne zna dovolj latinski, in jaz sem v teh stvareh zelo strog — toda že vem:	v uredništvu “Slovenca”
je marsikaj ujel — na redimo ga za^mežnarja v kapelici sv. Jurja na ljubljanskem Gradu.”
Svetemu Petru so se že začele zaipirati oči, ko zasliši znane tihe korake. Skoči pokonci.
“Primož Trubar je prišel v vas . . .”
0	--------------------------------o
1	o--------------------------o !
1 s Delavci, širite svoje ! glasilo “Glas Svo- | bode”!
O—-----------—--O
DOPIS.
Skidmore, Kans. Ured. Glas Svobode: —
Z delom gre bol slabo v našem mestu. Delamo 3 do 4 dni v tednu, po nekaterih rovih se delà tudi 5 do 6 dni; taki rovi dobivajo železniške vozove iz M. K. T. železnice; tam delajo dobro, je pa ljudi preveč. Tisti rovi pa, ki dobivajo vozove iz Frisco železnice, delajo pa slabo. Ne svetujem rojakom sem hoditi, ker nas je že preveč. Volitve so minule, tako tudi časi kapitalistične ljubezni do delavca. Mnogo se je pilo in obljubilo, in nič se ne bo dalo. Socialistična stranka prihaja na dan kot zmagovalka krivice, v strah in trepet naših izkoriščevalcev. Pohvalno se moram izraziti o tukajšnih Slovencih, ker so se zelo zanimali za volitve in volili za svoje koristi svoje možje; seve, prav vsi niso volili socijal-no. Želeti je, da bi prišli tudi drugi volilci k razumu. V Kansasu so dobili socijalisti po pre-mogarskih okrajih povsod večino ; tu nismo dobili socialistov v okraju urad, pač pa je Ross township ves socialistični.
Upati je, da ni daleč čas, ko bomo slavili prerojenje, in takrat se bo govorilo : Krivica je strta v prah, pravica nam zdaj gospoduj ! Nékaj me še peče, to je, protestni klic kateri kliče organizirane premo garje na pomoč ker je urednik lista Appeal to Reason, Fred Warren v Girard, Kans. obsojen po sodnikih kapitalistov v šest mesečno ječo, ker je odkrival lopovstvo kapitalistov. In mi naj take volilno katerim je lopovstvo vse?! Upati je, da se bo delavstvo zavzelo za Fred Warrena.
Želim vsem bralcem Glas Svobode lep Božič. Pozdrav.
Anton Padar.
ZAHVALA.
Vsem sobratom S. S. P. Z. se štrajkujoči delavci od družtva št. 5 v Darragh, Pa., srčno zahvaljujemo vsem darovalcem, ki nam pomagali v našem bednem položaju. Če nam bo kedaj prilika, to gotovo radi povrnemo.
Darovali so: družtvo št. 6 poslalo po blag. John Mlakar svo-to $13.25; družtvo št. 20 po tajniku Jernej Urbas $12; družtvo št. 29 po taj. John Zavolovšek $1.75 razdeljeno na sledeče darovalce: po 25c. Mih. Skerbec, Al. Fink, Fr. Mesejedec, Jos. Tevž, And. Lazar.
Jos. Hauptman, taj.
ZAHVALA.
Družtvo št. 2 S. S. P. Z. v Cla-ridge, Pa. se zahvaljuje družt-vu št. 14 v Yale, Kans. katero je poslalo $5.00 v pomoč revnim članom tega družtva, kateri štraj-ikajo od 1. aprila, za boljši obstanek in svobodo, v Westmore-landskem okraju. S bratskim pozdravom John Batich, taj.
Navodilo za zdravje.
Biti dobrega in trdnega zdravja, naši pra-očetje so porekli je potrebno: “Glej, da je glava vedno hladna, noge gorke in prebava redna.” Mi imamo pa še k temu pristaviti: “Glej, da je telo znotraj in na zunaj vedno čisto. Najbolj ‘pa glej, da je prebava točna. Skoro vsak obteži svoj želodec več kot more prenesti. To je vzrok vednega vznemirjenja, zguba teka, neko čudno težko počutje po jedi1, ne spuščanje vetrov in zabasanost. ¡V takih slučajih je vedno za rabiti takoj Trinerjevo ameriško eleksirno grenko vino. Bo vrnilo nazaj moč telesu in ga očistilo. Deluje famozno v vseh slučajih neredne prebave in zatvoritve, nevorzno-sti1, bolečin revmatizma in kroničnih bolezni. V prodajalni Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Pravkar dotiskan.
Severov Almanah in Zdravo-slovje za Slovence za leto 1911. je pravkar dostikan in dobite ga lahko zastonj, če vprašate lekarnarja in trgovca za zdravila. Poleg navadnih koledarskih strani, Kvezdoslovnih preračunov, vremenskih napovedi, praznikov, cerkvenih dni itd., so njegove strani napolnjene z najzanimivejšim in najkoristnejšim pouči-jpm za vsakogar. Omislite si iztis sedaj, dokler zaloga ne poide. Če ni lekarne ali trgovca blizu vas, pišite na: W. F. Severa Oo., Cedar Rapids, Iowa.	2-16-30)
T O NI K A .
Victor S. Skubic.
Ne trdi da znaš, česar neznaš.
Ne sili v spredje, kamor ne spadaš.
Če je govorjenje bolezen, potem smo ivsi nezdravi.
Delaj pravilno in čutil se boš dobro in varno.
Laž ima kratke noge in vendar je malo resnice.
Ako čitaš, čitaj pazljivo, da boš razumel, kaj čitaš.
Veselo živeti je prijetno, v dokaz zato, so nam politični bogatini in verski fakini.
Človeka, ki ti vedno le svoje prepričanja vsiljuje ni poštenjak še manj pa naprednjak.
Delavec, postoj in pomisli, kako življenje živiš, potem se boš tudi zavedal, zakaj si na svetu.
Ljudje, ki malo govorijo —-veliko neumnosti storijo.
Komaj eden je, na vsakih 18 ljudi, da ima dobre oči.
Ako se nam dokaže pomoto, je' najboljše isto priznati, ker laž je slaba tonika za živce.
Sveže sadje je najboljše za zdravje.
Človek je kakor stroj, dela dokler more, kot stroj. In ko pogine se ga vzemjjo zakoplje, da ne smrdi, stroj pa se vrše s drugo šaro za plot.
Reinhold Kroll
Trgovec
z vinom in likerji
na debelo
“GREEN BELL”
naša Specialiteta.
410 Greenfield Ave
Milwaukee, Wis.
Phone: 1547 J.
Phone 3784 L.
GOSTILN*!!! JOHN DOBNIK
300 Reed, St. Milwaukee) Wis.
Biljard na razpolago!!!
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plaif
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
J. F. HALLER a-OSTI3L.LT^L
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 18. Place.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
&
tt
LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO
V RAVENSDALE, WASHINGTON
V STANOVLJENQ
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: PAVEL KOS, Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC, Taylor, Wash.
Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Havensdale, Wash. Zapisnikar: JOHNSKUPCA, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:'
RUDOLF PEČNIK,	FRANK JERAS,
FRANK PUST0SLEMŠEK.
DruStvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju.
t¡:
K
Ulemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati e vem, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
m-
B
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. — 3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne...
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah aamo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR, WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m:
3
m
m
*
m
iti
*
di
iti
*
444444444£S«444444444444444444444444444*0« Mrtt
OTTO HORACEK
Diamanti, ure. stenske ure in zlatnina
*	1843 Blue Island A vetrne, Chicago, 111.
\A>
*	Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in
*	druge zlatnine.
£
{ Izdelujoči zlatninar.
S OČI pregledamo zastonj.
m
»
d
d
d
*
d>
d»
*
;
e
Ï
*
fr***************«**««**«*********;**********:***
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dolbi v gostilni
Joku Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl.
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm id
Irgovina snovodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
it
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Botemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina in stuodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALÀ, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island A v. m zap. 18- il.
1	krU>A<WW;i
Najboljša gostilna
na Blue Island Aye. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina
vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo mo.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bloe Island Avenne
vogal 19. ni.
Gostilna ."Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je med' Blue Island ulico in 22 Mladič & Krampa ti
Angleščina
brez učitelja ! Slovensko-Angleška Slovnica. Tolma in Angl. Slov. Slovar stane sante-$1.00, in je dobiti pri
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St.. New York, N. Y-
Največia zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
} JOSIP KOMAR
i
Ï
«
T
164 Reed St.
MILWAUKEE, WIS.
GOSTILNA
Snažno prenočišče se vedno dobi.
Rojakom tukaj živečim in onim, ki potujejo skozi naše mesto se priporočam.
Telephone South 34S7.
Slovenska Svobod misel. Podp. Zveza
USTANOV.
1908
INKORPORINA
1909
Chicago,
Illinois.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHEK, podpredsednik, Box 227 Nokomis, 111.
/OSIP WAN&EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar ; 1518 W. 20th St., Chicago, 111. fVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
/OSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, Ul. /OS. WERŠČAJ, 1504 S. 57th Ct. Cicero, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarbers, Utah. ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St.. Chicago, 111.
IVAN GESIIELL, 2470 Blue Island Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, Ul.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
'Or. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, Ul.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati •na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu
V POJASNILO !
Družtvo št. 68 v Issaquah, Wash, je bilo sprejeto od glav. zdravnika s številom 8 članov, ker so pa prošnje bile pomanjkljive v oziru oporok, vsled tega so vrnjene v ¡popravek sicer na naslov Franc Cuderman, Box 33, Issaquah, King Co., Wash. Kadar prošnje zopet prejmemo v popolnem redu, potem omenjeno društvo proglasimo v glasilu.
Društva, posebno uradnike se zopet opominja in to naj velja za vselej, da kadar se novi člani sprejmejo v družtvo, morajo takoj pri sprejetju plačati vse prispevke, sicer vstopnino in ases-ment skupaj $3.00 ali $8.00 to velja za tekoče leto. Član, kateri ne plača po pravilih in ako ga nesreča zadene, ni deležen bolne podpore, to velja za vse člane enako. Pri sprejetju novih članov «čez 40 let starosti, morajo se predložiti verodostojne listine v dokaz starosti, in kadar se družtvo prepriča, da je vse v redu, potem se pošlje ¡prošnja in dokaz starosti glav. tajniku; čitaj pravila, stran 20. d).
Za spremembo certifikata (policy) se mora poslati nova o-poroka in stari certifikat na glav. urad, plačati je 50c a ne samo .25c. Ako se v pravilah določena svoto ne pošle v Zvezino blagajno, ni mogoče izdati novo polico.
Potni listi se izdajajo za 6 mesecev. Član še vedno na poti, «i lahko potni list podaljša in za vsak list plača 25c.
Za potni, prestopni in odstopni list je ¡plačati 25c. V slučaju, da član odpotuje brez potnega lista in če ga bolezen zadene ni opravičen do bolne podpore in ne usmrtnine. Čitaj poglavje /XIV. točka 145 itd.
V preteklih par mesecih je mnogo novih članov plačalo po $8.00 pri vstopu, a uradniki so listine in denar odposlali, to pa brez natančnega poročila, brez imena dotičnega člana ki je plačal zgodaj omenjeno vstopnino. Smelo trdim, da je to težavno poslovanje, krivda je pa samo uradnikov krajevnih društev, da pri izplačevanju bolne podpore bodejo zadrege, zadrege pa naj vsak član pripisuje uradnikom društva a ne meni, ker brez natančnega poročila ni mogoče ničesar pravilno urediti.
Znano je vsakemu bratu in sestri naše Zveze, da smo dosegli število 71 društev — ter nepričakovamo število članov, menim pa, da v bodoče bode zveza morala vposliti 2 tajnika ako ne bode natančnih poročil. Treba je paziti na vsestransko, da se glav. uradnikom poslovanje olajša in da nepridemo v zadrege ali kake tožbe, kakor se je to zgodilo pri društvu št. 15 v Granville, 111. tekočega leta. V omenjenimu društvu je bil član, kateri se ni pravilno obnašal za časa njegove bolezni, kakor hitro je v napaki «družtvo izvedelo, oziroma iznašlo, dotičnika suspendiralo od bolne podpore. Pozneje je bil izobčen iz društva in Zveze. Izobčeni član Ivan Žlindra je bil jezen in zatožil družtvo. Dne 12. novembra smo prejeli pismo ki se glasi:
¡Spring Valley, 111., November 11th 1910.
■Joseph Ivanšek! ’
Dear Sir: — On or about the 12th day of March 1910 at Granville, 111. a judgement for $92.92 besides the costs of suit was recovered by John Žlindra against The Slovenic Progressive Benefit ¡Society, the corporation of which yon are an officer. Jacob Cesar came to me and stated you wanted the case appealed. I had it appealed to the Circuit Court at Hennepin, 111. The case «came up for trial the 17th October. On the 20t.h the jury went out with the case, and the Court adjourned to November the 4th and directed the jury to seal their verdict if they should agree, and leave it with the sheriff. The jury agreed that night of the 20th and left their verdict with the sheriff.
On the 4t,h of November the Judge opened the • verdit and I am happy to inform you that the verdit is in favor of us.
Žlindra was defeated and the judgement of the J. P. Court was reversed with costs.	J. L. Murphy.
Cenjena društva in člani! Sedaj vidite koliko se doseže s tožbami, Zveza ima stroškov $182.74 in Žlindra je ob vse svoje premoženje ako hode dovolj za pokritje vseh izdatkov.
Konečno se opozarja vsa društva na to, da se naj v vseh o-zirih pravilno ravna, ker pravila ima vsaka Jednota zato, da se člani po njih ravnajo. S pozdravom,
JOS. IVANŠEK, glavni tajnik.
REDNA SEJA GLAV. ODBORA S. S. P. ZVEZE,
se je vršila 30. novembra t. 1. zvečer pod predsedstvom A. Mladiča. Prisotni so bili razen Verščaja vsi; prisoten je bil tudi gl. blagajničar br. Kalan iz Milwaukee.
Zapisnik je bil sprejet, kakor čitan. Nato poroča br. tajnik o' dr. št. 2 v Claridge, Pa., katero naznanja, da se Paul Zupančiču naj ne splača delež za oko, kakor se je prvotno sklenilo, ker da so zdravniki konstatirali, da bo zopet videl. Poročilo se vzame na-znanje.
Dr. št. 4 v Black Diamond, Wash, je poslalo potrebne listine o ubitem bratu M. Golobu. Za izplačenje usmrtnine se še počaka, svoto $100, katero je pokojnik določil za svoj pogreb pa se pošlje društvu.
Dr. št. 5 v Darragh, Pa. poroča o pismu, ki ga je prejelo od brata po umrlem Frank Koenig, v katerem povprašuje po vzroku, za kaj ne dobi tako dolgo usmrtnine po njem. Br. tajnik pojasnjuje, da je denar bil odposlan, pa da je zopet nazaj prišel, in ko je dobil drug naslov, je pa zopet pustil denar odposlati, kar potrdi tudi br. blagajničar, in stem je stvar vrejena.
Dr. št. 16 v Clinton, Ind. poroča o zadevi Tratnik-Ladiha in o razburjenosti na seji 6. nov. Po daljšem vsestranskem razmo-trivanju in iskanju primerne poti, stavi br. Skubic predlog, da naj pošlje odbor enega izmed oseb tje, da stvar vredi; predlog je bil sprejet in zato se izvoli predsednika Mladiča, ter se mu tudi izročili potrebni nasveti, o izidu poročal bo potem na seji gl. odbora.
Družtvo štev. 17 v Aurori, Minn., poroča, da je brat Kališ tri tolarje premalo podpore pos lalo. Br. tajnik predloži zdravniško spričevalo trdeč, da se je ravnal po zdravnikovem navodilu. Odbor je uvidel tajnikovo upravičenost in določil, da če hoče prizadeti br. še ostalo svoto naj druztvu pošle nadaljno zdrav, izkazilo.
Dr. št. 45 v Baltic, Mich, povprašuje, kaj da je z hr. Andy Testin, kateremu se odgovori, da br. Testin ne dobi za posledice svojega oka nobene odškodnine, kakor se je izrazil in zavezal, ko je bil s pobitim okom v družtvo sprejet.
Poročilo dr. št. 15 v Granville, 111., v katerem naznanja, da je, iz društva izključeni g. Žlindra, ko je tožil za del bolne podpore in operacijo $75, tožbo popolnoma zgubil; poročilo se sprejme, prošnji društva ugodi in račun na predlog br. Ivanšeka se splača, kakor tudi račun odvetnika.
Brat tajnik poroča nadalje, da je v mesecu novembru sprejel štiri nova društva in sicer št. 8 v Issaquah, Wash, s 8, št. 69 v Brewster, O. s 19, št. 70 v Dunlo, Pa. s 13 in št. 71 v Marianna, Pa. s 11 člani. K posameznim društvom je v istem mesecu pristopilo 71 članov in 3 članice. Br. Skubic stavil predlog, da se jih sprejme v Zvezo; bil soglasno sprejet.
Nato’ so bili predloženi še razni računi in odobreni, nakar je zaključil predsednik sejo ob Yol ure v jutro 1. dec. 1910.
M. V. KONDA, zapisnikar.

Waukegan, 111. Uredništvo Gl. Sv.: —
Ker je družtvo št. 4, spadajoče k Slov. D. P. i P. D., priredilo svojo jesensko veselico dne 24. nov.; se tem potoni zahvaljujem v imenu društva št. 4 vsem rojakom in rojakinjam, kateri so se res v lepem številu vdeležili veselice. Posebno se zahvaljujem •tukajšnim narodnim družtvam, katera so se vdeležila korporativno naše veselice. Kakor družtvo Sloga št. 14 S. N. P. J.; Žensko narodno podporno družtvo “Možka Jednakopravnost” št. 119 S. N. P. J.; in narodno podporno družtvo Slovenski Sokol. Na tem mestu Vam izrekam srčna' hvala za vaš trud in bratsko ljubezen, katero ste nam izkazali. Ob priliki Vam hočemo povrniti. Da se je veselica dobro obnesla je lep dokaz, da ima družtvo čistega prebitka $86; ker je naše družtvo najmlajše družtvo v Waukeganu, vendar še dosti dobro napreduje.
Ob enem priporočam rojakom po širni Pennsylv.: vstanavljajte podružnice in priklopite jih k Slovenski delavski podporni in penziljski družibi v Darragh, Pa. Ker, ako pomislimo, slučaj po-habljenja ali nezmožnosti za delo, je ta družba jako velikega pomena, to pa zato, ker družba ne deli samo ¡podpore bolnim bratom, ampak ta družba daje pohabljenim in ostarelim bratom lepo ¡penzijo do njih smrti. Ravno tako deli tudi penzijo vdovam in njih sirotam do 14tega leta.
Ker imam ravno pero v roki, naj omenim še to, da tukajšni Slovenci so se začeli bolj zanimati za narodno stvar. Nedavno od tega, se je vstanovila Narodna čitalnica, h kateri se je tudi precejšno število članov vpisalo. A dobijo se pa tudi še škodoželjne-ži, katerim je narodna stvar velik trn v peti. Čeprav se delajo veliki prijatelji napredka, vseeno semintja se vsedejo na limanice, da se jih spozna. Svetujem takim možem da, ako nemorejo storiti kaj koristnega to je za napredek slovenskih naprednih organizacij in drugih narodnih podpornih društev, naj mirno spe; mi lahko nadaljujemo svojo pot.
Koncem dopisa pozdravljam vse čitatelje lista Gl. Sv. in brate S. D. P. in P. Družbe; tebi vrli list pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. John Gantar.
Forest City, Pa. Uredništvo Gl. Sv.: —
Zastonj pričakujem kakega lepega dopisa iz našega mesta, čeprav je tu mnogo Slovencev in naročnikov Gl. Sv.
Z delom gre tu sedaj malo boljše, kot po leti. Družba D. in H. je začela bolj poslovati in se sliši da ima mnogo naročil. ¡Veli-kega pomena za tukajšnje rojake je tudi to, da jih večina dela pri omenjeni družbi, kjer se bolj-
še zasluži kot pri Erie družbi. Ker mi je pa neznano, koliko časa še, /bo dela gori omenjena družba z vso paro, ne svetujem rojakom, da hodijo v naše mesto iskati delo, ker stvar se lahko čez noč preobrne in je tudi tu dosti rok.
Kar se tiče podpornih društev, imamo jih tu šest ali sedem, sam njih števila ne vem. Vsa dobro napredujejo in je fantom sedaj najlepša priložnost, k kakemu pristopiti. Družtvo št. 21 S S. P. Z. je eno najboljše napredujočih ter upam da se še bolj razšir., ko rojaki njega vrednost malo bolj spoznajo. Nobena jednota ali društvo ne da toliko podpore m $500 usmrtnine za tak mal mesečni prispevek, kot ravno gori omenjeno družtvo. Še enkrat rojaki, pristopajte k temu družtvu!
Ob enem vam naznanjam, da je imelo dr. št. 21 4. dec. svojo glavno sejo, kjer so se izvolili novi u-radniki za leto 1911. Na svoje mesto- za prihodnje leto so tudi nadalje izvoljeni iste možje za predsed., tajnika in blag. Le nekaj pomožnih uradnikov se je izvolilo nanovo, ker jih do sedaj še nismo imeli. Pri tem glavnem zborovanju se je družtvo tudi spomnilo štrajkarjev v Westmoreland okraju. Dobili smo od društva št. 5 tudi prošnjo, nabrali smo okoli rojakov in družtveni-kov $27.60 in pri seji še posabe $3.75, skupaj torej $31.35. Tem potom se darovalcem zahvaljujem.
V tem času pa je naše družtvo dobilo tudi poziv od dr. št. 7, A-rona, Pa. Družtvo je sklenilo, da se polovico nabrane svote pošlje dr. št. 5 in drugo polovico dr. št. 7 iz Arona, Pa.
Čitateljem Gl. Sv. in vsem Slovenkam in Slovencem želim vesel Božič.	Frank Leben.
Arona, Pa.
Rojakom in čitateljem Gl. Sv. nimam nič kaj veselega iz naše naselbine poročati. Štrajkamo že osmi mesec. Kedaj se povrnemo nazaj na delo, nemorem povedati. Ker so mesta štrajkarjev nadomestili skabi, stavkokazi, je položaj še obubnejši. A tudi stavkokazi nimajo miru, ker jih štra.j-karji povsod preganjajo in pri zadnji eksploziciji je bilo 13 njih ubitih in 30 ranjenih. Kompani-sti pa o vsem molče; še otroke, ki so si mislili ogledati nesrečne žrtve, so zapodili. Drugo je vse postarem. Borili se bomo do zmage!	M. R. Štraj.
80 akrov v lepi ravnini; 15—18 akrov čistega sveta, drugo gozd in ves fini les posekan, lahko za čistiti in poldrugo miljo od malega mesta. Zemlja najfinejše vrste. Na aker 12y2 dolarja. $400 do 500 takoj; drugo kadar se more. Vsakdo lahko dobi ta kos zastonj za Novo leto, ki meni pove v kateri državi se kupi zemlja po $20 aker.	—
Fr. Gram, Naylor, Mo.
Slovensko Zdravišče
ZW' V NEW YORKU	\^\/y
glavni zdravnik in ravnatelj ¿ojv
j%. J. E. THOMPSON ‘
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnem ezdraviti, on Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij :
Posledice omanije, triper, čankir, sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životnega soka, revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic, pljuč, prs, mehurja ; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notranji ženskih ustrojih, neredno mesečno čiščenje, beli tok, padanje maternice, neplodivost; Vse kožne bolesti ; srbečino, lišaje, uši na spolnih delih, i. t. d.
Zdravljenje vseh boleznij ostane strogo tajno
ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti.
Pisma pišite v materinskom jeziku ter ih naslavljajte edino ie na sledeči naslov •
“SLOVENSKO ZDRAVIŠČE”
Dr d. E. THOMPSON
342 West 27th St.	New York, N. Y.
^Uradne ure so: Obdelavnikih od r do 4 ure popol, V nedeljo od 11 do 2 ure p’opoludan.'
H9BEH39B9
P
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
MAGNET
I
GRANAT
]
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoris gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Pustite si napraviti svojo obleko po meri, kar je končno še najceneje, sosebno ako vam ga naredi po meri
CHAS. TYL
popularni krojač
1945 So. Halsted Street, Chicago, Illinois
Ravno nasproti 20. ceste.
ČESKO-SLOVAUSKA BAHKA
966 68-70 West 18. Street
...... CHICAGO, ILL ■" '
Mi prodajamo prekomorske vozne listke za vse kraje sveta i» obratno. Pošiljamo denar v domovino točno, brzo in ceno, kakor tudi na mestno hranilnico ljubljansko. Izdelujemo vse v notarsko področje spadajoče stvari. Sprejemamo denar na vloge in shrambo za kar se plača letino samo $3.00.
F. J. SKALA & CO.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.




„New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodl,
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 fbrtli Ri/er vzaožje 15ta St., New York City
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
HAURICE W. R0ZMTN8KI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III,
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago. Ill,
Pijte najboljše pivo
S
H
Pater Schmnlioffen Brewing Co. g
PHONE: CANAL 9
CHICAGO I< L.

**
Glas Svobode
(Thb Voice op Liberty)
weekly
9f
Published by The Glas Svobode Co. IS18 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
I Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
	in velja CA AMERIKO:		$2.00
		$1.00
CA EVROPO:		
		$1.25
		
Naslov za Dopise in	PoSlLJATVE JE	
GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20th St., Chicago, III		
PREDSEDNIK IN KONGRES.
Zadnji torek se je sešel kongres, seveda ne tisti možje ki so bili voljeni v nov., temveč “stari” kongres, katerih mandati padejo 4. marca. Sešel se je k drugi, ali takozvani “kratki” sezoni. Storilo se ne bo gotovo nič drugega, kot potrdilo “bile” in Taftovo letno sporočilo na kongres; sploh je vprašanje, če bo
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Itari naslov.
V New Jersey se je ustanovila družba, ki bo pobirala zlato iz morja. Jako stara stvar. — Na Wall cesti že petdeset let spreminjajo vodo v zlato.
Paynov tarif je po mislih njegovih privržencev lep dohodek. Gotovo, a za katerega?
Predsednik Taft priporoča vsestransko hranjenje; zakaj pa sam dela tako velike stroške davkoplačevalcem ?
Kaznjencem v Leavenworth zaporu so se na zahvalni dan preskrbele premikajoče slike; večina jih je pa godrnjala čez ceno vstopnine za zabavo.
V Louisiana je sodnik obsodil mladeniča, ki je nedovoljeno poljubil neko udovo, na 500 dolarjev plačila. Razvidimo, da se tudi drugod cene višajo, ne samo pri živilih.
Neka žena v New Jersey je zgubila pamet, ker je podedovala nenadoma $150,000; kdor v tej deželi ima $150,000, mu sploh ni potreba nobene pameti, za živeti.
Britska admiraliteta je izraču-nila, da stane velesile za to leto vojna mornarica $685,000,000. O-borožen mir stane tako velikansko svoto, da se vprašamo, če je vredno v “miru” živeti.
Se poroča, da se v Rockefellerjevem institut nahaja pes, ki mu je izrezano srce, kateri pa vkljub tenih naprej živi. Tudi stari John D. nima, po zatrdilu mnogih o-seb, nobenega srca, se pa pri vsej nesreči, dobro počuti.
Državljan Berger iz Milwaukee pravi, da bo on v kongresu zastopal delavce. S tem nas hoče gotovo opozoriti, da so njegovi, po številu 400, tovariši le zastopniki tatov, milionarjev in pri-ho-dkarjev.
Čudovite stvari se dogode v tej deželi. IV! New Jersey so 8. nov. zvolili nekega univerzitetnega predsednika, governerjem; sedaj pa je v Wa^hingtonu nek penzi-oniran admiral izvoljen za univerzitetnega ravnatelja. Kje so časi, ko se je Šuštarja pustilo pri svojih kopitih . . .
Tolstoj bi se v grobu obrnil, ko bi vedel, koliko ljudi je on o-sebno poiznal, ker, ko beremo vse te “interview” v angleških časopisih in magazinih, z njimi ravno tako ljudi farbajo, ko slovenski klerikalci na Slovenskem, ki so po Gregorčevi smrti, z njim vedno bolj intimni.
Pri gali zajtrku v Londonu, ki je bil na čast ameriškim častnikom, je kapitan Sims govoril sledečo napitnico: “Sem prepričan, da Angleška, če bi bila od kateregakoli sovražnika obkoljena, se smela zanašati, na vsacega moža, vsako kapljo krivi, vsako ladjo, in na vsak dolar od ameriškega ljudstva”. Kaj je mogel ta gospod pri zajtrku pojesti?
Z bajonetom ... Orožnik Peter Lesjak je hotel v Konjicah aretirati pijanega kmečkega fanta Franca Poreba Aretovančev brat Karel je hotel to preprečiti in se je orožnika lotil z nožem. Orožnik ga je dvakrat zabodel v nogo, potem šele ga je mogel spraviti v zapor.
to storil. Tudi se kongresmani mnogo ne menijo za Taftova navodila, ker se tako nikoli nič ne stori.
V	predsednikovem pisanju na kongres je mnogo točk, ki so pohvale vredne; stvari, ki bi imele velik (vpliv na trgovino in vladanje. Motivirano je dobro, vprašanje je le koliko se bo vseh tistih lepih reči držala vlada in za-konodajstvo,
V	poročilu mnogo diši po Rooseveltovi politiki. Posebno točka, kjer priporoča Taft, naj se ne kuje več novih zakonov, temveč, naj se zakonodajstvo drži in spol-nuje sedajne zakone. Da je to potreba je gotovo. Zadnjih deset let se je v tem oziru v Washing-tonu toliko grešilo, da je škandal. Ljudje, ki so prišli iz ‘ranch’ iz z^pada, so imeli besedo pri novih zakonih. Vse se je delalo na debelo in le v prid trusta, kšefta in velikih bogatašev. Prokleto pičli so zakoni, kjer se omejuje moč kapitala in brani ubožno ljudstvo ali delavstvo. Tudi so izvedenci dognali, da si zakoni eden drugemu nasprotujejo, in niso v ni kaki zvezi. Sploh so se delali za koni in stvari, ki bi morale po vzročiti svetoven škandal, če ne bi vlada zakrivala.
Gospod Taft tudi želi, da ostane v zakonodaji neizpremenjen Shermanov anti trust zakon, ki daje vladi moč in pravico, vsako korporacijo po volji prijeti in za htevati jasnega poročila. O, so tudi v Ameriki zakoni za te barone, samo upajo se ne proti njim preveč nastopiti! Nam bo umevno, da so na borzi nervozni ob takem poročilu.
V	nečem pa je Taft popustil Preje je bilo določeno, da mora vsaka železniška družba navesti svoje premoženje, tako, da se ka pital loči od “vode”, to je, dru gega premoženja družbe, od katerega mora plačati tudi od vlade zahtevano svoto. Predsednik le hoče, da nekaka vladna narodna komisija dobi neomejeno pra vico, last in premoženje družb o ceniti i-n to poročati vladi. Ker pa prihodnji demokratični kongres snuje -skoro iste vrste določbo, se gospoda Tafta 'hvali, da jih je tu prehitel.
Glavna točka Taftovega pisanja na kongres pa obstoji, (tudi Rooseveltovo) v obvarovalni po litiki na naravne zaklade dežele Začetek je bil storjen že pod prejšnjim predsednikom, kateri zakon je bil v veliko nepriliko kapitalistom in ljudskim ropar jem Amerike. Tu seveda ne misli mo hvaliti Rooseveltovo politiko in administracijo. Teh zakonov tudi on ni prostovoljno predla gal, ne, temveč ker je želelo vse prebivalstvo Amerike, da se pre pove prodajanje zemlje, kjer se ve, da so mineralije. Posebno ve lja to za Alasko, kjer je v zemlji še za sto in sto mili ono v dolarjev vrednosti. Kapitalistični poslan ei se niso upali tej politiki sto piti naproti, ker se je balo za meriti v resnici vsem pravim ro doljubom in tako so se Rooseveltovi predlogi spremenili v zakone skoraj vsi. Seveda se še in se bodo še nadalje kršile postave in že sedaj nima vlada več veliko sveta, ker so vse pokupili trusti in šestinko Texasa gospa ITarri-man, oziroma njen pokojni soprog. Tukaj se bo še razvil velik boj in le dobri in v resnici pravi ljudski poslanci zamorejo ta boj dobojevati v ljudsko korist. Nadalje priporoča Taft, da se zemlja, kjer ni dežja z kanalizacijo omoči in — razdeli na manjše dele. Tudi v tem oziru se je marsikaj storilo pod prejšnjim predsednikom.
Vlada je dovolila in dala v te potrebe 70 milionov dolarjev in 20 mil ionov še posebej v predujem. To vse na tihem in brez kričanja; v resnici se je na tem polju mnogo dobrega naredilo in če ne bo še prišlo v korist sedaj živečim, bo pa prihodnji generaciji. Tako je prav.
Tudi je vlada obrnila pozornost na gozde. Jih pokupila in
strebila divjačino. Gleda se tudi na to, da se onemogočijo veliki gozdni požari. V tem oziru se je Ameriki več grešilo v enem letu, kot kje drugod v dekadah.
Predsednik Taft pa noče nič vedeti o vodnih silah in rudoko-pih, ki stoje človeštvu še v Ameriki na razpolago, in katerih ce na je tako visoka in neprerun-čljiva, da človeku šumi kar po u-šesih. Mnogi so mnenja (tudi mi), da vlada sama pokupi tudi to polje in del dobička sama -spravi v svoje žepe. Taft pa je temu odločen nasprotnik in želi, da se vse to “ljudem” proda. Drugi- pa tega ne zarnore kupiti kot milionarji in velike družbe, torej bo vse v rokah kapitalistov in delavstvo ne bo imelo od svojih zakladov druzega kdt “vsakdanji kruh”, in če bi bil vsaj ta pošten! Vse kaže, da bo Taft z svojo “željo” prodrl, ker nima in nebo imel tudi v novem kongresu v tem preveč nasprotnikov, ker tudi Demokrati so tiha voda.
Strmimo pa, ko beremo Taftovo zadnje sporočilo na kongres, kjer omenja v neki točki o de-avnem času delavstva v Ameriki. Hoče Taft, da imajo i v na prej osemurno delo delavci pri trdnjavah in zgradbah, bojnih ladijah, pri oklopnicah in kanonih.
Druge gospod predsednik Taft ne Omenja. Torej samo izdelovatelji kanonov bodo de ležni osemurnika! Kaj so pa drugi delavci? Morebiti jim je dovoljeno vsako uro počivati ali se jim pečjo macafizelni, da se jih gospod Taft ne spominja? Splošno se v celem svojem pisanju ne spominja ljudi, ki svet drže pokonci in ga množe in kultuvirajo in civilizirajo! Ne spominja se mase ljudstva, delavstva, ki je tudi potrebno slišati dobro besedo in makari če drugod ne, kot na papirju. Pa ne! Današnji predsednik se ne spominja več ljudi, ki so ga postavili predsednikom svoje dežele in ki i-majo pravico, uživati iste pravice kot ljubljenci Taftovi — milionarji in izdelovatelji oklopnic in kanonov!
“But,” smo ponovili mi, “ali se to ne strinja popolnoma z revnimi delavci?”
“Oh yes,” odgovorila, toda ljudje imajo duše, in če tudi i-majo trdo življenje tukaj, bodo, ako bodo ostali dobri, šli v “nebesa”, kjer se jim bo dobro godilo po smrti.”
“Toda ti revni konji, mačke, psi itd., ki nimajo duše, in ako jim ne pomagamo mi tukaj na svetu, se ne bodo mogli veseliti po smrti ničesar več. In to je žalostno, jako žalostno.”
In odšla je.
Prokleta klepetulja, smo si rekli, in se spogledali, ter se še-le sedaj spomnili, da je najbrže prišla beračit za uboge konje, mačke in pse, pa, ko je cula naša mnenja, se menda ni upala.
Prepričani pa smo, da je ženska mislila popolnoma resno. Je pač po svoje zalupana, kot je še več drugih versko zalupanih ljudi. Toda čas ni več daleč, ko bodo te vrste ljudje se morali pobrigati bolj za človeška trpljenja, če bodo hoteli obdržati duše delavcev v boljšem ekonomičnem stanju — in tudi za imenovane konje —- mačke in pse se bo potem indirektno, ter vsestransko dobro skrbelo.
AKO
nočete.
n
1
n
g
1
ñ
- IZGUBE,¡
tedaj nalagajte svoj denar le pri

MESTNI HRANILNICI!
LJUBLJANSKI
y Ljubljani, Prešernova ul. št. 3.
i
i

NJEN KITAJSKI SOPROG.
Po Sui Sin Far.
pod kontrolo javnosti, vlagateljev in c. kr. deželne vlade. Za vložen
i
I
u
Ona je najbolj varna in največja slovenska hranilnica. Stoji
M
denar jamči cela mestna občina ljubljanska s premoženjem, vred- NKjj nim do 50 mili Jonov kron in hranilnica sama z rezervnim fon- Rij dom nad I mil. kron. Vsaka izguba denarja-tudi za časa voj- m ske-je izključena. Nad tisoče in tisoče Amerikancev ima pri njej M naloženo več milijonov svojega prisluzka. Vloge obrestuje po
VÁ%
m
i
I
brez vsakega odbitka. Stanje vlog znaša 38 milijonov kron, ves promet do konca 1. 1909 pa 518 milijonov kron.
Denar lahko pošiljate sami po nakaznicah, po Franku Sakserju Rja ali kaki drugi banki.	^4,
Ne dajte se pregovoriti od agentov drugih hranilnic in bank! Pazite na svoj denar! Pišite naslov razločno!	m
ČLOVEŠKA BITJA IN ŽIVALI.
Semtertje opazujemo v raznih meščanskih listih, kako se nekte-ri žumalisti zavzemajo za neme (mutaste) živali, in predlagajo boldisi, kakršnokoli odpomoč za to; in vsakokrat ko čitamo take in jednake apelacije na ljudstvo si mislimo, da ti dobri ljudje protest.ujejo proti izrabljenju, katero vidijo vsepovsod; protestujejo pa ne izrabljenju ljudi, ker so izrabljenja proti tem poslednjim zakrita ljudskim vidku. Znano je, da polovica ljudi ne ve, kako se druga polovica preživlja, in kakor se nam dozdeva, tudi ne porajta za to, iz znanih razlogov, meneči, da je poivsod več ali manj ljudi, sosebno revnejših, ki da so potrebni v današnji civilizaciji.
Ne dolgo tega, ko smo zvedeli od neke dame, ki je prišla — bog-vedi po kakem poslu v naše u redništvo — njeno krščansko mnenje o tem. In ko smo jo vprašali, je dobrodušno pripoznala, da revnejši ljudje trpijo na izrabljenju morda ravno toliko, a-ko ne še več, kot nema živina. “But”, je nadaljevala, “oni so revni in zaslužijo, da so revni, ker so tako vmazani — in jaz nimam nobene simpatije do ženske, ki ne drži svojih sob čistih in svo jih otrok čednih.”
Oporekali ji smo rekoč, da od ženske je skoraj nemogoče pričakovati take čistosti, ki dela zu naj ali pa nabira po stranskih u-licah premog, katere neunijski mož prinese od svojega dela komaj toliko domov, da se za silo prežive, medtem, ko ne ve, bo li imel drugi dan še delo ali ne.
“Yes, yes,” se je nasmehnila dama,” ti reveži morajo trdo delati. Toda to ni še tako žalostno, kot je trdo življenje konj. Konje se izrablja tako dolgo in trdo, dokler niso popolnoma izmučeni ter za nobeno delo več spo sobni. In dela me žalostno ako pomislim na njih poznejše življenje. Imeti bi jnorali velike pašnike, kamor bi 'take konje spuščali na dobro, tečno hrano; tako bi se oživili in pozabili trudapolno orejšnje trpljenje — pred smrtjo-”
‘Rada bi napisala par vrstic” reče bela žena, “malo spominov in črtico na svojega, kitajskega soproga.’’
“Le,” prosim vas.
In pisala je:	. i
Sedaj, ko Liu Kaughi ni več z menoj, čutim, da bo mojemu srcu -v olajšavo, da spomine najinega življenja tu napišem, če mi ¡bo to možnot^ Kar me pa temu spodbuja, je nekaj meni povsem razumljivega, a vendar ne popis-ljivo. Lažje mi je pri srcu, če se spominjam njegove dokazane ljubezni, govorice in njegovih lepih dejanj, storjenih svoji ženi na ljubo. Za vse lepo in čisto, kar je meni naredil, za vse to ga častim in se ga spominjam tudi sedaj.
K svojemu kitajskemu soprogu sem šla in mu potolažila najmanjšo grenlkobo in zaviro; on se je trudil da razveže vozel.
Njemu sem lahko govorila o ljubezni žene, o prešlosti in pri-hodnjosti, misterijo religie, o življenju in smrti. Pazno je poslušal in mi semintja kaj popravil, z opravičbo. Z njim si nisem bila nikoli tuja ali nasprotna. Moj rumeni soprog je bil pikanten v svojem okusu. Rad je slišal dobro povest in čeprav ne preveč šolsko naobražen je takoj povedal, kaj je dobro in katero je slabo. To mu je pa narekovala kitajska izobrazba.
Nekega dne mi je rekel, da se mu zde povesti iz Biblije več kitajske, ikort ameriške povesti; “če mi ne bi ti povedala vse o Bibliji, 'bi vstavil, da je prišla povest od Kitajca.” Godba je vedno naredila globok utis na njega, veselil se jo je poslušati, kot gledati lepo podobo. Ko je prišel zvečer od dela, in je videl, da sem trudna ali kaj zamišljena si je sam skuhal večerjo, ker bil je dober kuhar. Prihodnji večer ga je pa večerja čakala na mizi in vse iv redu, in začel je govoriti, zakaj se ne odpočijem popolnoma in zakaj se tako trudim za njega. Jaz pa sem se počutila tako dobro !
Ob takih prilikah mg je obšlo kot črna lesenca spomin na Jas. Carson-a. Kako so me pretresali trenutki njegovega prihoda in kaka mrzla jeza skupno z prezirljivostjo ga je obšla čez me. In sedaj mislim na oba ta moža kot ljubica in soproga. Oh, kaka razlika ! —
James Carson je bil večji del vzkipljiv mož in mrzel ljubitelj, kar nikoli ni mogoče reči o Liu Kanghi. Sploh je bilo obnašanje Amerikanca takšno, da nisem hotela s prvo verjeti, da je to eden-inisti človek, ki me je pred poroko tako pestoval, in katerega sem večkrat, da bi ga pojezila, prezrla in ki mi je vse to odpustil. Pozneje pa tako življenje, in vendar je James vžil mojo prvo ljiibezen, kar je za deklico vendar nekaj najsvetejšega na svetu. Zraven tega pa bil prvi Američan, izobražen in talentiran lep mož; ta drugi, priprost Kitajc.
Ampak ta navaden Kitajc, o katerega življenju Vam naj pripovedujem, je bil tiste vrste človek, ki ga otroci, ptiči, živali in prava žena ljubi. Vsako jutro je stopil k gajbici in govoril z svojimi golobčki in ti so frčaje se vsuli na rajjie, glavo in roke in poslušali pazljivo govorico in žvižganje in gurljanje. Vstano-vanju kjer smo živeli je bilo vse pohištvo iz Kine; tudi se nismo nikoli preselili. V eni sobi je zbiral lepo knjižnico; pri steni je stala rodovinska stara mizira. Videla sem Liu Kanghi s kakim spoštovanjem se je dotaknil tega spomina na svoje očete in domovino. Elegantna in priprosta o-prava sob me je jako razveselila in pomirila, ko sem v prvič stopila v sobe. Pogledala sem proti j njemu; stal je malo skrit pri ok-! nu in golobček mu je mirno kljuval po roki in se čudil, kdo je prišel delit in vživat prijateljstvo svojega gospodarja. Tako je on živel poprej v deželi solnca, v svoji domovini — tih in miren, od 20 do petindvajsetega leta za svoje starosti. Očitala sem si, da sem vsiljivka. Neko čustvo pomilovanja za tega dečka — tako je vsaj zgledal v tem momentu svojega entuziaizma — se je vzbudila v mojih prsih. Zakaj sem prišla razdret njegov mir? To je bilo namenjeno, kot se je on izjavil.
Moja mala deklica ga je bolj ljubila kot mene. Oh se je posebno zabaval, če se je igral z njo; vil njene laske okoli svojih (prstov, jo gučkal na kolenih in delal nji v veselje kopice in druge stvari, od katerih večina belih mož tako rada beži in obrne hrbet.
Nekega dne je otrok tako nerodno padel z stola, da si ¡bi lahko zlomil mehko ročico. Groza! Obe očesi Kanghia so uprte v tre-notku na mesto nesreče; tudi jaz sem vsa z strahom pogledala, a se nisem mogla ganiti ali otroku priskočiti na pomoč Kanghi pa t skoči k otroku, in s tako previdnostjo odstrani stol, da je njegova roka sama ostala pod njegovo težo. Na tiho me je prosil, naj jaz stol ivzdignem. “To je bila edina pot” je spregovoril in tekel k zdravniku, kjer je blizu bil pri zastrupljenju krvi.
Ponovno sem tudi slišala od ljudi, da je bil spreten trgovc ta Liu Kanghi, in jaz sem si to tudi mislila. Osebno z njim pa nisem sko-ro nikdar govorila o trgovini in njegovih rečeh. On pa tudi ni nikdar čutil .potrebe, o teh rečeh meni govoriti, in tako je bilo o-bema prav. Večkrat sem šla nalašč v trgovino; zanimale so me tiste lepe reči in konverzacija dam, ki so se tako rade z njim smejale in pogovarjale. Seveda, ženske niso vedele, da sem mu žena. En dan je prišla v prodajalno dama lepega obličja in v dragi obleki; zročila je Kanghi svojo vizitnico in dala razumeti, da jo lahko obišče. Ko je odšla mi je zročil njeno posetnico. Jaz sem jo raztrgala. To stivar je on vzel kot “tudi potrebno” in se ni popolnoma nič več vznemirjal o stvari. “To je ženska kot jih
vidimo v Chinatown” mi je razjasnil.
Bil je član Reformo kluba, kitajskega socialnega kluba in ud borznega kluba. Rad je govoril o spletkah borzijancev in kitaj-sko-ameriški pilitiki, in to-le z. svojimi rojaki; to se je pripetilo-večkrat, da je izostal od doma, a. jaz sem bila lahko zavoljo tega brez skrbi.
On je imel svojo majčkeno, kot svojo veliko — punčko; te dve je: ljubil ta Liu Kanghi. Naprimer.. Liu je boljše vedel, kaj za ena. sredstva so mojemu zdravju potrebna, kot jaz sama. Če se pa. moje ideje niso vjemale z njegovimi, se ni nič spozabil čez tisto« “neumnostjo in kaprico žensk”. Če si je želel na meni videti kako» obleko, jo je vedno zahteval in. priporočal in mi pravil “kako lepo z gledam ’ ’ v nji. Kar ni mu hotelo v glavo, zakaj jo nebi vedno nosila! “Obleci obleko z srebrnimi ošitki” je mandarinsko» spregovoril nekega dne proti meni. Odgovorila sem mu, da imenovana obleka se ne poda za dolgo, prašno vožnjo in to še poleti. “Kaj to nas briga” mi odgovori, “če je za poletno modo, ali ne, jaz si želim videti te v njej.”" “All right”, mu sem odgovorila, jo bom oblekla, a ven ne bom šla;, ostanem doma”. Ostala sem doma ; tako tudi on. Pri nekem obisku dveh njegovih rojakov, sem. se tudi jaz izrazila o nekih stvareh. Ko sta odšla mi je rekel, ti ne bi smela govorita tako. Si bosta mislila, da si slaba ženska”.
Moja bela kri pa je vskipela. in odgovorila sem mu nazaj v takem tonu, da me še danes žalosti spomin na tisti trenotek. Ker Kanghi me ni hotel z svojim odgovorom žaliti ali insultirati. Že» od narave potrpežljiv in velikodušen, se je rad z menoj postavil' pred svojimi rojaki in v takih, slučajih tako lepo otroškomožko» govoril z menoj, da me je sililo« na smeh.
Tudi sem zapazila neko otroško« ljubosumje in «sumničenje, ki se« ni dalo poraziti in Zakriti. Ampak ženska lahko mnogo opusti možu, če vidi, da jo ima rad, ki sta. oba eno, zvesto in čisto telo.
Da, tudi življenje z Liu Kanghi ni bilo brez tiste tribulacije in hudih sanj.
Ravno v tistem času so v Ameriki naredila stroge postave naperjene proti rumenim. Povdar-jali so tudi, da je grdo, če se bela žena, Američanka, omoži z Kitajcem. In ivse to je Liu potrlo in se bal, da zgubi mene. Večkrat je v takih slučajih govoril o povrnitvi v Kitaj. Že misel na to me je razburila. Mnogokrat sem slišala, o Kitajcih, da žive v mnogo žen-stvu. Nekega dne prišla je k nam na obisk Kanghieva nečakinja in prebrala pismo svoje mlade prijateljice Eme, ki je bila rojena v Ameriki in z desetim letom odpotovala z očetom v njegovo domovino. Zadnji stavek se je glasil r “Sestra in jaz sve jako žalostne, in želive zopet se povrniti v A-meriko.” Potem nam je na to razložila, da je oče njene prija-
Nadaljevanje na 5. strani.

■v '.jv' j'1*"“	■ ■ r- -J/ ■
. -v .	:y■■ $?' 1 c	• ; '■;■	• r v - rj ty,*•?:■' ^	^ - » m— p TfwT ‘	v^
GLAS SVOBODE
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^vi> Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909J
Incorp.
15. marca 1910.
DARRAGH, PErVNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDiMiK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsih urg, Pa. Box 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 123. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETENA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
OR. GEORGE BOEHM. Aroma, Pa.
(Nadaljevanje iz 4 strani.)
teljice svojo ženor sedaj tam zapustil in si vzel drugo, katera druga tudi z njimi v isti hiši prebiva.
To je bilo prej, ko se mi je rodil sinček. Tisti večer sem tudi Kanghi povedala, da najsi ne predstavlja, da jaz katerikrat zapustim domovino. “To je dobro” mi je odgovoril mirno; “zdi se mi, da nobeden od nas.”
“Ti vidiš” sem pričela, treso-Ža se od nekaj neumrljivega, jaz gledam na tebe, kot nekaj, kar spada meni.”
Ni mi pustil reči več nobene besede. Po malem odmoru je rekel: V Kini, je resnica, da si mož lahko vzame tudi drugo ženo; ampak navada, ostane navada, ne morebiti za voljo tega, ker s prvo ženo nima sina, ali ker mu je bila izbrana od starišev, še prej ko je ibil pravi mož. Kitaje pa, ki se je z ljubezni oženil, njegovo življenje je polna časa sladkosti. IVlzemi za primero mene, Ijvojega velikega moža”.
Kadar je bil dobro razpoložen in mi je kaj razkladal,*se je vedno sam sebe imenoval “velik mož.” Večkrat sem ga pa tudi zapazila tudi tako resnega in zamišljenega, da je zgledal še enkrat stareji. Podatke, ki sem jih dobila od njega in njegovih tovarišev, mi so pričali, da je morala pri Kitajcih v veliki meri. Lahko trdim, da so . v nekaterih ozirih višje nad Amerikanei samimi. To sem nekega dne tudi povedala Kanghi, in on mi je odgovoril: “Američani mislijo višje in globeje, ako bi le tako delali kot mislijo in kot jim to prigovarjajo njih vodniki. Nise tudi čuditi, da jim Kitajci slidijo. — In bi jim še bolj sledili, ko ne bi bili naši vodniki tako kon-fuzno fanatični na svoje stvari.”
Če se sploh kateri mož tako veseli otrok, težko če se je bolj kot. je to pokazal Liu Kanghi, ko se mu je rodil sinček. Fantek je bil rojen z lepo gladko kožo in mulatinja Jewess, postreženiea, je vzkliknila, “profet, profet se je rodil :<^etu”. To je povedala tudi Kanghi, ko si ga je prišel pogledat. Šel je k meni, pokleknil ob postelji in mi nataknil na prst lep diamant in šepetal ves prevzet od ljubezni in ponosa: “On je moj sin; to je vse, kar mene veseli.” Bil je tako vesel in svoje veselje delil z svojimi rojaki čez štirinajst dni. Sploh, veselja ni bilo ne konca ne kraja! Nekega večera je stopil v mojo sobo, ko sem ravno povezovala fantka. Sklonil se je k mojemu licu, in še danes ne morem pozabiti izraza njegovega obraza, in rekel: “O, sramota! kaj pa je tukaj sploh potreba vezati in stiskati? Otrok je lep. Dobro srce in jasni razum ima že danes. Vstavim, da bo velik pisatelj.” “Pa še več kot to; on bo ponosen, da je kitajske krvi. Strahu ne bo i-mel pred nobenim; in od tedaj naprej bodo take vrste otroci bolj spoštovani, kot so danes.”
Kanghi je v mladosti obiskoval šolo v mestu Hong Kong. — Tam se je tudi priučil precej dobro angleščini in jo tudi v javnosti govoril. Pri tem je bil dostikrat od “pravih” Kitajcev in-sult.iran in ignoriran. Njegova misel je bila tudi, da, če se njegov sin ne bo sramoval svojega pokoljenja, bo bolje za njega. Seveda si on te razlike ni tako predstavljal, kot jaz, Američanka.
Mesec dni po rojstvu malega ljubljenčka, ko smo mu preskrbeli dobro pestunjo, me je začel Kanghi vabiti večkrat v tednu na razne veselice, gledališče in plese. Nikoli popred nisem užila toliko zabave kot po rojstvu sina ; življenje se je tedaj še-le začelo in sem ga vživala z vsem ognjem ljubljene žene. Tudi sva šla večkrat na obisk k Amerikan-cem, katerem me je predstavljal z velikem ponosom. Tista otroška ljubosumnost je sedaj popolnoma zginila in bojazen pred tujci minila; vedela sem, da je bil od tedaj več let popolnoma srečen.
Sedaj pa se bližam h koncu. Zapustil je neko jutro dom in vzdignil na kolena dečka in poljubil deklico. “Prinesi mi rdečo žogo, je prosilo dekletce. In meni, tudi, je jokal dečko” Ali right, petelinčki, jim je odgovoril in šel svojo pot. V noči pa so ga prinesli domov, ustreljenega skozi glavo. Je tudi med Kitajci, kot med Amerikanei, Italiani in drugimi narodi sorta ljudi, ki ne morejo videti so-človeka srečnega in v blagostanju.
Ampak na to vas nočem opozarjati. Spominjam se le toliko tiste noči, ko so prinesli mojega Kitajskega moža mrtvega Hornov, da so bile v hlačnem žepu dve lepe rdee žoge . . . Tak je bil Liu Kanghi — mož.
NAYLOR MO.
KONEC.
Lahko rečemo, mi smo tukaj in za nas bodemo ostali tukaj prihodnost je naša in to je dovolj. Pri kmetiji je povsod denar in življenje, a treba je delati, učiti se in misliti; posebno učenja nam jako manjka. Ako še omenjam, da precej parov konj orje slovensko zemljo za pšenico, potem je skoro vse povedano, le da bode znani Slovenec napravil izključno živinsko farmo, za kar bode kupil 70—100 telet in da bi rabil jaz na mojej farmi 3—4 učenjake pisalcev Glasila, da bi meni po-
kazali dejansko, kako delajo, ne z glažem (pač sadjevca) temveč kako se napravi $1000 letno čistega z $400 in nič drugim. Ako bi meni blagovolil omenjeni pisatelj dati nekaj poduka jaz mu napravim 50krat boljo ponudbo, kakor mu današnje prinaša njegova eksistenca in mož bode slaven na veke.
Bluff je dober v govoru in pisavi, nikakor pa ne uspeva, ako se zahteva bolj natančnih pojasnil. Ko berem privatna pisma isto časopise, vidim, da je naše ljudstvo splošno jako lahko, glede nakupa zemlje, kakor v Michigan — Wisconsin nazadnje še v Florida. Jaz kakor agent zemlje ne pišem dopisov za reklamo, le omenjam, da v Missouri še nobeden Slovenec ni zgubil in ne bode zgubil centa, temveč vedno lahko dražje prodal zemljo ako človek ni bedak, in to v vsakem slučaju Amerikancu, isto tudi trdim in z fakti podprem, kar pišem, kajti zastonj ne živim tukaj 3 leta in vem kaj se tukaj nudi ali drugje naseluikom, a povdar-jam še enkrat, radi mojega dopisa ni potreba nobenemu kupovati zemlje tukaj, da se pa bode po nekaj naših ljudi dokazalo, kaj je Missouri in kaj se napravi tukaj z umnim in trdim delom v začetku, so že sadovi tukaj in samo priti in pogledati nekaj kmetij.
Želim, da bi se več dopisnikov oglasilo iz kmetijskih naselbin in razinotrivalo kmetijstvo iz skušnje itd. Oglasil se bodem tudi jaz večkrat (ako čas), da spodbujamo slovensko ljudstvo na njih domačije in boljšo prihodnjost, ne glede, v katero državo se namenijo naseliti. Geslo pa naj bode vedno, pisati strogo resnico v vsakem oziru.
Čisto sem pozabil, da smo imeli preteklo sezono prvo slovensko “vohcet” tukaj. Poročil se je F. Žvanut z brhko Slovenko, vendar se tudi v tem oziru obeta napredek v bližnji prihodnosti, novemu paru želim ducat zdravih otrok in za vsakega lepo kmetijo z polno plemenite govede, mul prašičev in purutnine in da se za vsacega zasadi vinograd, da ga bodemo žehtali na stara leta, da bode kapa cof dobila. Želim vsem Slovencem na kmetijah veliko u-speha in to povsod po Ameriki, vstrajnosti kajti onim je zagotovljen obstanek.
Nikar Te naj ne straši, ako Ti ne gre kakor bi rad, temveč preiskuj vedno in izboljšaj in zagotovim vsacega; nikoli kriz in panik na kmetijah, isto nikoli praznih loncev. Pozdrav vsem rojakom	F. Gram.
DOPISI.
Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik: —
Slovenci v Ameriki pa smo res napredn;! Ne smejte se! Pred nekaj tedni začel je slovenski dnevnik v Newyorku s posebno rubriko: “Slovensko delavsko gibanje v Ameriki”. Krasna misel,
ako bi bila na pravi podlagi in bi bile te informacije po vsem zanesljive. Res bi bilo s takimi noticami, tičočim se delavstva po raznh krajih Amerike, slednjemu pomagano. Kdor pa pazno bere “poročila” o delavskem “gibanju” in jih primerja z raznimi dopisi newyorškega dnevnika, kmalu vidi, da ta poročila niso prav nič drugega kakor kratki posnetki in izvlečki iz dopisov. Še več! Kdor je gledal pazno št. 276 in 277 dotičnega lista, je videl, da je imela najprej št. 276 poročilo o “gibanju”, št. 277 pa dopise iz dotičnih krajev. Tako smo torej tam, kjer smo bili prej! Trdim pa lahko, da so ta poročila dokaj nezanesljiva, ker velikokrat prinašajo edino le mnenje posameznika, kateremu se zna tudi dobro goditi. Treba bi bilo, da bi se natanko opisale tudi društvene razmere itd. Vsak sodi po svoje; in koliko jih je potem, ki si gredo zapeljani velikokrat po takih “poročilih” iskat zaslužka drugam, a se mnogokrat v prav kratkem času vrnejo zopet na staro delo.'— Sicer gre vse po navadi; le žalostno je, da o naših veselicah, igrah itd. tako malo objavljajo javnosti. Nas zanimajo novice i'z drugih krajev in ravno tako se zanimajo za naše no drugih krajih. Da bo tudi to boljše, upa	Klubaš št. 2.

Aurora,
Cenjeni g. urednik!
Minn.
Naj se tudi iz Aurora sliši malo glasu. Kar se dela tiče, je sedaj v Aurori jako sla’ o. Minuli teden je prenehal z delom eden največjih rudnikov, v tej okolici. Odslovljenih je bilo do 150 delavcev za nedoločen čas. V Mohawk rudniku nas še dela 50 do 60 delavcev, toda tudi mi pričakujem v kratkem odslovitve. Je še par druzih rudnikov, kateri bodo mogoče delali celo zimo, toda imajo delavcev kolikor hočejo, odkar je Miller rudnik prenehal z delom. Zato rojakom ne svetujem semkaj za delom hoditi, ker se delo jako težko dobi.
Kar se pa tiše društvenih ozirov, še precej dobro napredujemo; imamo 7 podpornih društev, spadajočih k raznim jednotam; šti ri so katoliške in tri pa narodna. Imamo tudi društvo Delavec št. 12 S. S. P. Zveze, katero tudi lepo napreduje, le člane opominjam da se bolj redno vdeležujejo mesečnih sej, kajti pri društvenih sejah se veliko primere do napredka.
Z bratskim pozdravom
Frank Mahnič
*
*
*
*
*
*
*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
*§*
4*
*
*
*
*
*
*
4*
Največji čudež današnjega dne.
Ttl grafično pošiljanje denarja v stari Rraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri po-
a mil dom m »-«/-v	...1 .. 1 l _ i_ l	.	r.	f	Pw
šiijanjii denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj.	J
Denar je ze drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte Prijemmk denarja v starem kraju ne .dača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ah kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Puskusite in prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali vregi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
IVAN NEMETH,
BANKIR
Biv. cesarski in kraljevski konsul, agent
457 Washington Street, New York, N. Y
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*
*
*
*
s 4» 4*4» 4*4* 4*^4* 4*4* 4* 4*4*4*4*4*4^44 4» 4* 4*4* 4*4* a

IV času dela in jela, spomni se g |na ne-delo in ne-jelo. 9
Zemlja za kmetije, in kmetije §
§ MISSOURI!	MISSOURI! §
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake vode, gozd ali deloma posekano, aker od j8—22 1/j dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol, j« X aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. ™ J/f Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah
(?) enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ft (3 ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko- $
remme, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
§
I F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. |
Pueblo, Colo.
Pošiljam za naročnino 2 dolarja in 1 dolar listu Glas Svobode v podporo. Bil sem naročnik več časopisov, a najbolj se mi dopade med vsemi slov. časopisi v Ameriki Glas Svobode.
Nik Starašinič.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
frit
PARNIKI PLUJE ro IZ NEW YORKA.
Argentina......21. Dec. 1910
Laura..........4. Jan. 1910
Alice......... 18. Jan. 1911
M. Washington.. 28. Jan. 1911
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri pjpoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se r SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
JU

NEW YORK
rNBf I
==1
Velecenjeni zmavinkl	,
Pred nedavnim časom sem bil popolnoma pobit, duševno in telesi j o
tudi


INSTITUTE.
VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE
©’E.eeou.ijHs
___ustanovitelj
sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube in samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo in priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neisknšenim zdravnikom in samohvalnežem, da bi se nad nami učili in prakticirali.
Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči "----------------’------------------ '3~1---->------------------------------------•------L- To vam na tisoče
Antony Bartasevlch.
uničen in spolne moči so me.že skoro popolnoma zapustile, tako da sem brez premisleka okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas,
AKO TRPITE NA : Želodčnej bolezni, slab* prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate reu-matizem. glovobolj, škro-leljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčno napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali i >a pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano.
inajpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu, in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje.
Berite te pisma naših rojakov in sodite sami:
sem se podal v Vače zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod S^m jaz bil najtopleje priporočam. Antony Bartasevich. 27 Hutchins Str., Batavia. N. Y.
Moj dragi zdravnik!
Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni.
Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in^ me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje prijateljice vejo kje da se ženske bo-
lezni in neprilike toko čudodelmo ozdravijo.
Se enkrat najlepša zahvala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E. 54 Str , New York.
Spoštovani gospod!
Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala najvišjemu in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovanjem
Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y.
Pošljite 10 centov v znamkah.in dobili bodete brezplačuo znamenito od Dr. E. C Collinsa spisano knjigo, Človek njegovo življenje in zdravje kapra je v vsakej hiši zelo potrebna.
Ako na katere j koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
Moj dragi zdravnik!
Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnih slabosti, da ne mo-
Mike Polak.
rem najtidovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam
vsem mojim rojakom kod najboljšega in naj veščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem
Mike Polak
358 Helen Str., Mc. Kees Rocks Pa.
140 WEST 34th STREET
H
NEW YORK. N. Y.
Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob i.edi ljae in praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.

DJPISI.
Indianapolis, Ind. Cenjeni gosp. urednik: —
Kdor pisali kaj ne ve* ta vreme tož’ ali hvali. Tako tudi jaz dairues začnem z vremenom, potem pa povem še kaj drugega. Danes v nedeljo 27. novembra i-^neli so trikrat prav poletno hudo uro in pošteno ploho; tolažimo se pa nič preveč, ker vem, da bo tudi pri nas kmalu pritisnila zima. — Ker mi je bilo doma dolgčas, sem šel zopet enkrat na Haughville in kot pošten kristjan tudi v cerkev. Ta dan so gospod nune naznanili, da so razmere v Vari že “preštudirali”. Po njihovem mnenju je šola bolj potrebna kakor farovž (mimogrede o-menim, da menda plačuje fara $15.00 renta na mesec, kar je kapitala na leto $3000; Ivan! ubogi narod, kje si?), zato ne bomo menda farovža zidali, ampak na
4.	uro popoludne so sklicali shod — na Ketcham St. v Gačnikovo dvorano. Ko bi ne bilo tako bilo, bi bil šel poslušat; vrnil sem se hitro zopet v mesto; kako so kaj sklenili, Vam bom pa takoj poročal, vsaj je bil jeden klubaš
tam.	— Tudi “change” imamo v farovžu; ta stara kuharica je šla v penzijon, pravijo, da jo je preveč rado zeblo; vsaj kuhinja je pa tudi v resnici mrzla, ker se kuri samo ob nedeljah. Gosp. nune so si preskrbeli sedaj mlado in tako bo menda vsem ustreženo.	Klubaš št. 1.
Massillon, O.
Glas Svobode: —
Kaj malo še je bilo slišati iz naše naselbine. Kar se dela tiče gre še precej dobro; delamo vsi v popravljavniei za 'stroje in sicer železniške. Nesvetujem rojakom, da pridejo sem za delom, ker se bolj težko dobi; če pa pride kak izučen mizar ali kotlar že delo dobi, a naj gleda, da ima u-nijsko karto. Je tu več slovenskih družin z svojimi lastnimi domovi. V društvenem življenju tudi več ne hiramo, kot se je to godilo do 23. sept. 1910, ko smo ustanovili družtvo, ki šteje danes 19 članov in pripada k S. S. P. Z. Druižvto da dobro podporo za mali asesment in rojakom se priporoča, da se vpišejo. Tudi bo to družtvo priredilo veselico, prvo veselico tukajšnjih Slovencev. — Fantov je ,pa tu malo — deklet pa sploh nič!
Vreme imamo lepo in za koline jako primerno. Večkrat na dan nam zasumi na ušesa cvilenje u-streljenih prašičev in takrat zapojemo tisto:
Pri botrovh so pa svinje klal, pa,niso nam nič koline dal; prosimo mi'boga, dab’ naša svinja breja b’la!
Vesel Božič,
Tajnik družtva.
Livingston, 111. Uredništvo Glas Svobode: —
Želim primerno odgovoriti dopisniku iz Livingston, Ul., v št. 47 Glas Svobode.
Ne podajam se rad v polemb ko; tu me pa sili resnica in želja več svojih tovarišev, da se dokaže dopisniku, da s svojim dopisom ni dosegel kar je mislil, temveč se le blamiral in se spravil v sovraštvo. Prijatelj Kropušek predbaciva v Livingstonu živečim Slovencem, da se medsebojno spoznamo v salonih. Trezno misleč človek se mora smejati'takim budalostim in si ni na jasnem, za katerem grmom je hotel dopisnik zajca streljati. Mu ne ugaja, če si rojaki po truda-polnem delu privoščijo kozarec piva. Kaj je sam temperenclar ? Sploh, kake vrste zabave si pa on želi. Za saloon mu ni mari; pri veselicah slovenskih družtev ga ne vidiš, mogoče si gospod želi, da bi zahajali Slpvenci k njemu na stanovanje ter se tam zabavali? Kakor pa sem čul od tovarišev, bi pokojni Martin Krpan tisto hišo, lahko pod svojo pazduho nesel! Nadalje piše, kake lepe klube imajo Nemci in zbirališča. Jaz sem pa mnenja, da je družtvo “^nakost” tudi slovensko, pravzaprav amerikansko, ‘ker kot socialistični klub ne pozna razlike med narodnostjo in se Nemci nič ne »podtikajo čez nas in imajo ravno v tisti sobi seie kot mi. Dopisnik Kropušek bo pa sedaj zopet vprašal, zakaj si Slovenci ne ustanove svoj lastni klub. Jaz sem mnenja, da to ni potreba, ker že beseda “ena-
kost” pravi, da med člani ni nobene razlike; in ker je klub socialističen, je svoboden, in nam pusti posluževati se svojega slov. jezika v govoru in pisavi. Priporočal bi na tem mestu dopisniku, da, če mu je kaj želeče na napredku, naj se pridruži k nam in vse bo pozabljeno. Da pa nismo tako nazaj kot nas je očrnil naš rojak celi Ameriki, naj povem, da imamo v Livingston družtvo S. N-. P. J., S. S. P. Z. št. 33 in novo ustanovljeno družtvo S. <D. P. i P. D. Glede veselic je pa tudi vsako od obeh družtev imelo že to sezono svojo veselico. To je jasen dokaz da dopisnik, prijatelj K. laže.
Mi nismo odgovorni, da se Ti veselic ne udeležuješ, in če se hoče govoriti o stvareh ali pisari, kot je tu slučaj, naj se človek prej prepriča, kar trdi, in kar se potem lahko dokaže, da ni resnica. In kdor hoče vžiti kako zabavo, more tudi kaj zapraviti in ne sedeti vedno za pečjo ali pri kozarcu čiste vode.
Tudi kar se tiče agitacije za slovensko čtivo, nisi ubral prave poti; ker jaz sem videl v mnogih hišah list Glas Svobode. Z željo, da bi se bolj čitalo ta delavski list, je prav lepo mnenje, a kaj ko temu ni nič pomagano; treba agitirati in priporočati ga pri vsaki priliki omeniti in dejansko pokazati kaj. Tudi zveni malo bolj po špansko, da Slovenci v tem mestu čitajo kapitalistične angleške liste iz St. Louis, bi te opozoril meriti znanje angleščine med našim ljudstvom. Ker upam, da sem dokazal tvojo blamacijo in neresnico, ostajam pozdravljajoč zavedne Slovence.
Fr. Plazzotta.
Moon Run, Pa.
Uredništvo: —-
Iz naše okolice zadnje čase kaj malo čitam. Delo je tu srednje; zasluži se pa toliko, da se človek pošteno preživi. Ne svetujem pa rojakom, da bi sem hodili delo iskat in ni jim potreba verjeti lažnjivim poročilom drugih časopisov. Naj tudi omenim, da se je ustanovila tudi tu podružnica zveze unijskih premogarjev, a Slovani se za to dosti ne brigajo ; neznajo še ceniti organizacije.
Božične praznike pričakujemo z velikim veseljem. Imeli bomo več veselic in mnogo zabave se obljublja. Da veselejše dočakamo Novega leta, se vabi vse. Ustanovila se je tudi slovenska godba, ki dobro napreduje.
Pozdrav vsem,
John Arhar.
Sheboygan, Wis. Gospod urednik!
Malo se sliši iz naše naselbine in človek si bi mislil, da ni pri nas nobenega napredka. Jaz lahko trdim, da smo ravno v letu 1910 mnogo napredovali. Vstano-vilo se je družtvo S. S. P. Z. št. 63 po imenu Skala. Ravno to družtvo pa ima sila mnogo nasprotnikov iz klerikalnih vrst; vzlic vsem temu pa dobro napreduje in vsa čast ustanoviteljem, ki se niso vstrašili težkega dela. Led je prebit in lahko se nadejamo lepih uspehov. Stvar so backi tako daleč gonili, da so ruvali in se zaletavali v novopristople elane. Tem ljudem pa naj bo tu povedano1, da svobodne misli ne bodo imeli več moči streti. K temu jim tudi vsi “hudiči in peklansko žrelo” ne bo nič pripomoglo. Tudi slovenski trpin se počasi, a lepo, otresa rimsko katoliškega jarma in napredek je tako naš. Le pogumno tako naprej.
Ustanovilo se je nadalje Pevsko družtvo Sokol, ki prav lepo vsej naselbini v čast proevita. Živeli vrli Sokoli! razširjatelji slovenske duše —- njegove narodne pesmi. Kjer bo narodna pesem odmevala, tam se ne bo zaostalo!
V našo naselbino je prišla neka oseba, ki nas je v njujorškem dnevniku oblatila kot ljudi brez vsake vzgoje in trdih buč. Če i-menovani gospod tako razširja in bo razširjal svojo izobrazbo, joj nam! Navsezadnje vidimo, da so naše butice, sicer prepristne in brez velike frizure, vendar pa še boljše kot dotičnika. To sem pa omenil kartako, mimogrede, brez zamere. To obrekovanje se pa na naša na tisto kolekto, kjer mu =o delavci pokazali hrbet, ker denarja ni v lepih besedah vprašal, temveč kar sirovo zahteval. Zato smo neotesanci. No, take stvari
so bile, so in bodo, kjer Slovenc živi.
V cerkvenem premoženju je, kot se govori za štiriindvajset tisoč ($24,000) dolarjev primanjkljaja ali dolga. Po mojem mnenju liberalna svotica!
Z željo, da se širi svobodna misel in Glas Svobode med Šejboj-ganci, voščim lepe praznike.
Vbogi revček.
Cleveland, O.
Uredništvo Glas Svobode: —
Posebnih novic vam danes ne pišem. IV! delavskem oziru smo tukaj bolj pri slabem; tudi se delo težko dobi; zaslužek ni tak, kot bi mogel biti. Ko je delavec pri delu, se ga tako sili in drega, da mora vse v enem dnevu narediti, drugače pa boss in drugi kompanijski hlapci niso z njim zadovoljni. Če gre pa delo bolj po malem, ti pa zopet rečejo, o-stani doma za par dni; ni dosti dela. Kapitalisti še tisto strgajo delavcu z ust, kar mu gre, tako saj delajo pod sedajno vlado. Pred volitvami delodajalci vse o-betajo; komaj so pa volitve za nje dobro izpadle, hitro na obljube pozabijo; prav po receptu avstrijskih birokratov. Rojaki in delavci, skrajni čas je že, da volite ljudi, ki se vas bodo vedno spominjali; sledite drugim, naprednejšim mestom v Ameriki !
V št. 4. Glas Svobode sem či-tal dopis iz Newburga; dotieni dopisnik je povedal tisto, kar jih mnogo misli — resnico! Kako delujejo ovčice g. Lauriča je vsakemu Newburžanu znano, in kar se tiče dotičnega člana, katerega suspendiranje je Rev. Laurič pripomogel (od dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J.), vem le toliko, dla se ga je suspendiralo popolnoma po krivci. Če tako lumparijo, storjeno na bratu, ti fa-lotje imenujejo katoliško pravico, sramota jim! Naj tu dokažem, da so ti bratje v Kristusu res pravi katoličani, je molitev
češčena si-----, in to pred in po
zaključku seje. Po “molitvi” si pa obetajo z noži in pretepi. To lahko priča Jos. Zalar, ki je 10. aprila t. 1. pri seji pripomnil: “Če 'bo pa časopisje o tem kaj pisalo, se vam ni potreba na tisto nič ozirati'!” In se tudi ne “ozirajo”, ker je vse resnica! Pri sejah se Lauričevi petolizci in sve-tehlinci nazivljajo vse, samo ljudje ne. Najprijaznejša beseda je čifut; to menda za to, ker njih vodnik tako eifute podpira. Občna tajnost je, da si hodijo častiti delati frake v mesto, k judom. No, navsezadnje je tudi “gospod” prost državljan in tako spolnuje rek. svoj k svojemu.
Ti katoliški ljudje niso in ne bodo nikoli pripoznali pravice. Dajo le tistemu prav, ki se jim prilizuje in klečeplazi okoli njih; ali pa mora biti — bogat! Da, če je zadtnje, lahko prestopi vse paragrafe in govori kot se mu zljubi: odpuščeno je. Upajmo, da tudi tem ljudem dan plačila ne od-dide! Še nam je dobro v spominu, kako je pastir newburgški pretepal slovenske otroke, žalil njih stariše, mladenke in fante, ker so se udeležili gledališke predstave dr. Lunder-Adamič v Newburgu. Kako izdaj alstvo se jim je očitalo. Pastirju ni bilo po volji, da se je nekaj dolarjev dalo za prosveto. Takrat smo dobili o-čiten dokaz, da mu je samo do denarja, radi denarja, za voljo denarja, vedno pri rokah krščanska ljubezen do bližnjega.
In tako delajo ti dušni pastirji povsod. Smejali smo se, ko je gl. odbor tudi poskušal izključiti nekaj članov iz Chicage. Kar se seveda ni upal. Če se pa kdo upa gl. taj. Zalarju v obraz povedati, kako nepravično ravna, potem mu pa dotičnemu piše: “Ako se ne potrudite dobiti deset novih članov, se vas bo izključilo.” *
Naj bralci malo pomislijo o morali teh svetohlincov. Pozdrav či-tateljem Glas Svobode.
Zavedni delavec.
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
Potk
zdravlju,
ŽELODČNE
OLEZNI
Revmatizem
ledvice, jetra In mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznost, gubitek živi jenskega soka, sifilis ali zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, mpotenca, triper, nočni gubitek, atrofija, striktura, varicoceie in vse druge moške spolne bolezni se zamorejo temeljito ozdraviti doma, privatno in z malimi stroški.
Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in kako lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli trajno zdravlje, pišite še danes po to dragoceno knjižico.
50,000 KNJIŽIC ZA8T0NJ
Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak mož, mlad ali star, oženjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za delo, ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev.
To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil špecijelno samo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika izkušnja pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja; ako hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih žilah; ako hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce, izpolnite še danes kupon spodaj in pošljite ga nam.
Kupon za Brezplačno Knjižico.
Zapišite vaše ime in naslov, izrežite in pošljite še danes. Pišite razločno. DR. JOS. L1STER & CO., Aus. 501, 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:—Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno knjižico za može, poštnine prosto.
Ulica in štev. ali Box.
ZGUBA.
Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujočih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje 'hrane. Simptoni nerednega prebavljenja potem so:
JOSEPH TEINEE’S
.REGISTERED
Rmena barva obraza, vedni glavobolj, slab tek, slab duh,
vznemirjenost po jedi zabasanost, in vnetje.
S temi simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju,
Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino.
Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi drugimi, zato ker:
popolnoma očiste telo ne da bi ga oslabilo.
Ojači vse organe, naredi redno in popolno prebavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova, bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem delom telesa.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
IZDELOVATELJ KEMIKALIJ
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago. III.
TheKonradSchreiefCo.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fink St, Tel. Canal 1405
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbom, zastav in vsakerii potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
RAZNO IN DRUGO
1
Ovacije rimskemu županu Na-thanu. Kak krik in hrup je vzdignil cel “katoliški” svet proti Nathanu, rimskemu županu, ki se je pred dvema mesecema drznil obregniti se v svojem govoru ob papeža. Tudi v Avstriji so se vzbudili klerikalci drva meseca po Natlianovem govoru in protestirali vsi — od ljubljanskega Šušteršiča gor do dunajskega Por-zerja. Te dneve se je vršila seja mestnega sveta v Rimu. Navdušeno pozdravljeni župan je povedal par bridkih besed svojim nasprotnikom in omenil, da ni mislil, da bo njegov govor postal narodna in mednarodna dogodba. On in cel mestni svet se ne brigajo za klerikalne proteste. Na to je vstal poslanec Monti, predsednik s klerikalci združene zmerne stranke in izjavil, da se pridružujejo v svojem imenu in v imenu svoje stranke patrijotič-nim besedam Natllanovim. Kar so iskali klerikalci, so dobili: celo nezaupnico od svojih zaveznikov.
premoženje Tolstega z zemljišči vred znaša baje okoli it) milijonov rubljev. O njegovi oporoki se govori to in ono, ne ve se pa, nič gotovega. — Literarna zapuščina Tolstega je bogata.
Svetovnoznani učenjak Ernst Hčckel je izstopil iz protestan-tovske cerkve. Kot vzroke navaja svoje prepričanje o popolni ločitvi države in cerkve, nadalje o popolni ločitvi šole in cerkve. Cerkev napada bolj in bolj svobodo znanosti. Klerikalno časopisje, protestantovska keplerska in katoliška Tomaževa zveza so napadali Hakla že par let sem in so mu celo očitali, da je fotografije o einbrionih falsificiral. — Hiickel namerava vsem svojim nasprotnikom odgovoriti v posebni brošuri.
Tri mesece zapora za umor. —
Pred vojaško sodnijo v Moskvi sta stala dva mlada ruska aristokrata, poročnik Marčenko, sin dosedanjega ruskega vojaškega atašeja na Dunaju in knez Vaču-ace, oba obtožena, dž sta usmrtila ruskega redarja, ko ju je ta opominjal, naj ne kalita nočnega miru. Oba sa dobila po tri mesece zapora.
Želi si smrti na vešalih. Radi roparskega umora je bil v Krakovu neki Starecki obsojen na smrt in od cesarja pomiloščen na dosmrtno ječo. Toda Starecki ni sprejel pomdloščenja in ni hotel podpisati tozadevnega protokola. Zahteval je, naj se ga obesi. Čuden patron!
Pravica. Ubožnega Arabca je bil spravil njegov bogati sosed oib vse imetje. Ubogi Arabec se je pritožil pri kadiju, bogati pa je pripeljal pred sodnika neštevi-lo podkupljenih prič, obenem pa poslal kadiju vrečico s petsto srebrniki. Ko je zahteval potem bogati, naj sodnik izreče sodbo njemu v prilog, češ, da ima on toliko prič, ubogi pa nobene, ga je zavrnil kadi: “Motiš se, če misliš, da ni nobenih prič za tvojo krivdo, tu jih je petsto!” in vrgel mu je vrečo z denarjem pred noge, vrhutega pa ga je dal zapreti v temno ječo tako dolgo, da je povrnil ubogemu, kar mu je bil vzel.
Srb docent vseučilišča v Ženevi. Srb dr. Matkovič, zdravnik v bolnici v. Ženevi na Švicarskem, je imenovan za docenta sodne medicine na tamkajšnjem vseučilišču. Te dni je imel svoje nastopno predavanje. Ženevski list “Tribuna” pravi o tem predavanju: “Ako bodo kasnejša predavanja dr. Markoviča kazala isto kondicijo kot prvo, ne dvomimo v veliki in zasluženi uspeh njegove kariere.”
Duhovniki izključeni od finančnih podjetij. Kakor ¡poročajo iz Rima, je papež izdal motu pro-prio, v katerem pod kanoničnimi kaznimi prepoveduje duhovnikom vsako udeležbo pri financi-jelnih podjetjih. Izvzete so konzumne zadruge, posojilnice in drugi slični, zavodi pod cerkvenim patronatom. —- Papež je izdal to odredbo očividno pod u-tisom klerikalnega gospodarskega poloma na Koroškem.
Velik požar je nastal v tovarni kož v Zagrebu, Nova ves. Požar so lokalizirali, popolnoma pogasili pa so ogenj šele drugi dan popoldne.' Škoda znaša en mili-
■7li in NOVO LETO p°-
JLY\J šiljajo Slovenci kaj ra-di DARILA svojcem no in iz Zedinjenih držav zgolj go-pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in
FRANK SAKSER Co
82 Cortlandt St., 6104 St. Clair Ave. N. E.
Nsw York, N. Y.	Cleveland, Ohio
jon kron, vendar pa je škoda pokrita z zavarovalnino.
Kako cenijo šolo srbski kmetje. V Jelencu, mali vasi v kragu-jevškem okraju, so vaščani sklenili, da si zgrade svoje šolsko poslopje. Ta svoj sklep so tudi izvršili in danes že stoji sredi vasi lepa, z vsem potrebnim opremljena šola. Vse stroške za šolsko zgradbo so pokrili vaščani iz svojih žepov, dasi je med njimi samo 95 davkoplačevalcev. — Srbski kmet hrepeni po šoli, v Avstriji pa gotovi ljudje na vse kriplje nasprotujejo šol in učiteljstvu.
Zoper draginjo. Avstrijska poslanska zbornica razpravlja o draginji. Socijalni demokratje so tem povodom priredili velikansko demonstracijo pred zbornico. — Mnogo tisoč delavcev se je zbralo pred parlamentom in baje so se čuli tudi klici: “živela republika!” V parlamentu samem so pa poslanci demonstrirali. Socijalni demokrat Hoger je klical: “Bienerthova vlada spada na ve-šala! Dol z vlado! Odprite meje!” Neki drugi poslanci so klicali: “Bo treba po portugalsko govoriti!” Eden pa je zaklical: “Živela revolucija!” Med temi prizori-so ministri lepo sedeli pri kosilu. Mar jim je, če ljudje vsled draginje trpe pomanjkanje, da so le zadovoljni agrarni oderuhi.
Ponarejalec bankovcev v Novem Udmatu. V Novem Udmatu pri Ljubljani so predkratkem a-retirali čevljarskega pomočnika Sattlerja in njegovo priležnico Zeilhofer. Sattlerja, ker je ponarejal petdesetkronske bankovce in Zeilhoferjevo radi menjave istih. < Hudodelstvo sta priznala in sedaj se nahajata v deželnem zaporu ljubljanskem.
šili klerikalci, bo vendar obtičal na- Slovencih sploh, če se ne popravi na eklatanten način. R. P.
IZ LJUBLJANE.
Naših klerikalcev se bo polagoma moral sramovati ves slovenski narod. To je golazen na narodnem telesu, ki je v vsakem oziru kulturna nesreča za Slovence. Nekaj let ima sicer neprenehoma narodnost in slovenstvo na jeziku ter se vede tako, kakor da nima v srcu nič druzega kakor ljudstvo. A doehn uprizarja šar-latanska drhal neslane protestne komedije zoper Nathana in portugalsko republiko, kakor da ne bi imeli Slovenci nobenih večjih skrbi, nima v najvažnejših tre-notkih spomina za dolžnosti, ki jih ima večina in vladajoča stranka. V nedeljo 20. nov. je na Ruskem umrl velikan, ki ga občuduje ves svet. Vsi narodi tega sveta žalujejo nad njegovim grobom. Nobeno čuteče srce se ni moglo odtegniti globoki žalosti, ki jo povzroča smrt tako nenavadnega, veleumnega človeka. — Nihče ni tu mislil na strankarstvo. na politične skupine in programe. In Tolstoj je bil Slovan. A krščanski “Slovenec”, dnevnik, list in glasilo slaboumnega škofa, ki ima za najneznatnejše romarske flavze cele strani pro-vrstic v takem tonu, kakor da je umila stara tercijalka, ki vse življenje ni storila drugega, kakor da se je drsala po cerkvenih stopnicah in lizala kamenitne svetnike. List, ki objavlja najbolj brezpomembni intervju s Šušteršičem z velikimi črkami na prvem mestu, ni mogel posvetiti članka Tolstemu !	-—• V četrtek
24. nov. pa je v državnem zboru dr. Pattai zagrešil sirovost prve vrste. Pattai je seveda član nemške krščansko socialne stranke, v kateri nosi zvonec “veliki” Bielohlavvek, veliki duhoven v cerkvi boga Pobasaj. In ta je i-menoval Tolstega “ein alter Tepp” — “stari tepec”. Odkod bi vzel inteligentni Pattai toliko avtoritete, da bi' se upal posvetiti par besed tistemu možu, ki ga je učenjak Bielohlaewk imenoval tepca? No, škandal, ki ga je zagrešil Pattai, je popravil socialni demokrat Glöckner in na koncu seje so govorniki raznih strank počastili spomin Tolstega: A med vsemi govorniki ni bilo ne enega Slovenca! Za jugoslovanski klub je govoril pesnik dr. Tre-sič-Pavičič, za Slovence nihče! Pattai je nemški krščanski socia-lec. Naši klerikalci pa neprenehoma povdarjajo slovanstvo. A ko umre največji S lov a p. nimajo zanj besede! To je tak škandal, da ga je težko prenašati in če hoče slovenski narod imeti svoje mesto med kulturnimi, ga mora oprati. Zakaj čeprav so ga zagre-
IZPRED SODIŠČA.
Misijonsko delo. Pred graškim okrajnim sodiščem se je zagovarjal 811etni starec Schonbacher, ker je razžalil misijonarja patra Alojzija AVilfingerja iz Messen-dorfa — nazval je namreč misijonarje “lumpe in bagažo”. Stari. onemogli revež je pravil sodniku, da je bil še pred kratkim bogat posestnik in da je imel premoženja iv vrednosti 120.000 kr. Pa so prišli misijonarji ter mu pravili, da vzgojujejo uboge, črne ajdovske otroke. Prigovarjali so mu, naj da svoje premoženje v ta namen. Ker nima otrok in ker je dober katoličan, mu je ta predlog ugajal. Pustil se je zapeljati, da je misijonarjem prepustil vse svoje premoženje ter šel k njim na stanovanje. Pri dr. vVebenauu je podpisal pogodbo in po tem podpisu je postal berač. Za njegovo premoženje, ki je bilo vredno 120.000 kron, so mn dali 2000 kron, ter mu obljubili ¡stanovanje, postrežbo in 40 kron na mesec. Razventega so mu obljubili, da si sme obdržati svojega konja in voz. Od vsega tega pa dobiva samo 40 kron. Stanovati more v umazani luknji, namesto vina dobiva mošt in razventega ravnajo ž njim sla-bejše nego s psom. Pravil je tudi, da so ga iz hiše ven vrgli, ker je zaradi sjjabe postrežbe oštel
i sjabe po ospodinjo,
mlado gospodinjo, s katero je posebno pater AVilfinger zelo prijazen. Ogorčen je izjavil, da so ga na najpodlejši način misijonarji ogoljufali, kajti lagali so mu, da bodo za njegov denar vzgojevali uboge zamorske dečke; v resnici se pa za zamorce niti brigali niso, temveč so za njegov denar žrli in lenuharili, dočim on jesti ni imel. To ga je tako ogorčilo, da je v svoji izbi obupano zaklical:	‘ ‘ Mislil sem,
ko sem podpisal kontrakt, da i-mam opraviti s poštenimi ljudmi in ne z zahrbtnimi lumpi in s tako bagažo^, kakor so misijonarji.” Iz te izpovedi reveža je razvidno, kakšne namene imajo pravzaprav misijonarji. S povzdignjenimi rokami je zatrjeval: “Prisegam pri bogu, pogodba je napačno spisana, ogoljufali so me!” Obtoženec je rekel, da je pater AVilfinger rajše šel k psu in k mladi gospodinji, kakor pa k njemu, od katerega je imel ves njegov denar. Sodnik je skušal zastopnika krščanske ljubezni do bližnjika pripraviti do tega, da bi mu odpustil. Pobožni pater pa ni odpustil siromaku, katerega je ogoljufal za vse njegovo premoženje. Okrajni sodnik je na to obsodil starčka na 10 kron. Na to je pa sporočil sklep, da bo odstopil akte državnemu pravdni-štvu, ker obstoja sum, da so misijonarji Sehonbacherja ogoljufali.


’
3H



aaaaaaaa «ii!«] lisa aaBBaaBsaa aa aaaaaaaaaaa®:
a Severova Z iravila zakljutujejo 29. leto svoje koristnosti.
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”!
Najmodernejši
F0T0GRAFIJSKI
zâvod y Ameriki
Izdelujemo slike v vseh velikostih.
Pridite k nam!

1439 W. 18. cesta
nasproti Č. S. A. dvorane.
NEZGODE--..
se lahko pripete vsak čas in povzročajo mnogo trpljenja, ampak nevarnost vsled poškodbe se zmanjša, če imate doma
SEVEROVO
OLJE SV. GOTHARDA
To mazilo preizkušeno v dolgem času in zanesljivo se lahko uspešno rabi v vseh slučajih zoper:
Bolečine in bolesti Iivinjenja in odrge Krče in otrple mišice Otekline in vnetja Nevralgio in revmatizem.
	

a a a a a
| Po anesliv zdravniški svet pišite na naš zdravniški oddelek.
Knjižica “Kako pregnati bolečino in zdraviti revmatizem” z vsako steklenico.
Cena 50c.
I-J
a
'B
a
a
a
a
a
a
a
03
a
a
m
a
a
a
a
a
a
Severova Zdravila se dobivajo v lekarnah in trgovinah z leki. Vprašajte za iztis Severovega Almanaha in kažipota k zdravju za 1911. Dobra knjiga je to za vsakogar.	
Kadarkoli vam treba	Ge želite olajžbe
urediti slabo prebavo poživiti slast pregnati splošno slabost izpodbuditi slab želodec	od hudega kašlja od hripavosti od pljučnega imetja od obolenja grla in pljuč
kupite	uživajte
Severov Želodčni Grenčec	Severov Balzam za pljuča.
Cena $1.00.	Cena 25c in 50c.
ODVETNIK
PATENTI i
GARL STR0VER
(Sotie stev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, IM.
Tel. 3989 MAIN

Dobra Unijska Goslilna,k
jqs. s. stastnv
2005 Blue Island Ave.
delikd Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim feegliščem in sveže Schoemhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Bi«* Island Ave. Chicago Ul.
«
IR
«
IR
IR
potrebujete Obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj priditeknam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani.
Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
to
to
K*
to
to
to
to
to
to
to
«J. J. DVORAK & Co.jj
«i
«i
«S
4R
-----------------------	^
1853-55	Blue Island Ave.	^
Telefon Canal 1198.	^
1 Velika razprodaja oblek|
rešena od ognja in vode sedaj pripravljena za prodajo. (f.
Čez $100,000 vrednosti oblek, spodnje srajee, zimske srajce, suknje, kožuhovine za ženske in otroke; možke vrhne suknje, obleke, pokrivala, klobuke in čepice, itd. o-hranjene od ognja in vode, ki je obiskal našo veliko trgovino in onemogočil prodajo.
Zapomnite si, da to blago ni bilo niti najmanj poškodovano od ognja, a cene so
znižane na debelo.
Albert Lurie Co. znamke se dajejo kot ponavadi.
Prodajamo vse stvari, ki so bile prej v naši zalogi.
Na kupe ženskih fino črnih sukenj, narejene iz dobre volne, podložene skozi in skozi z garantiranim satinom, satinast ovratnik in nazaj obrnjenimi rokavi. Prej se prodajale po $15.98, sedaj liberalna cena
$7.68
Na kupe ženskih volnatih Kersey sukenj,
dolge, dvakrat ošite in dobro podložene, z zaprtim ovratnikom, nazaj zavihanimi rokavi, prešiti z svilo in lepimi modnimi gumbi. Prej se prodajale pod $9.50, sedaj, vaša mera...................................
$3.45
Izvrstne kožuhne oprave vseh vrst podgan-skih kož, lepo narejeni in barva jim ostane enoinista. Skimer satinovi podloženi mufi. okrogli ali štirioglati. Prej $20.00 sedaj
samo
$9.95
Kupe damskih črnih oblek, dolge, prevlečene z satinom; srajce zadnje mode, navadne ali pisane, vse velikosti in v vseh vrstah barv. Prejšnja cena $20. sedaj...........
$9.95
Na kupe ženskih vrhnih jopičev, (sweater),
z dvojnimi prsi z dvema žepama z zapetim ovratnikom, rdče sivi ali beli; vse velikosti do 46. Prej stali $3.00, sedaj se propadajo po...................................
$1.69
200 ženskih kožuhovin v rujavih in črnih barvah, risove dobre kože, mufi, ovratniki podšiti in na rokavih vise dolge kožuhaste glave in repi. Prej $10.00, sedaj......
$5.00
Gromada svilenih Messalin bluz, belih in črnkastih, lepo in fino krojaško podložene; velikosti gori do 44. Prejšnja cena $4.00, vaša mera po.................................
$1.95

Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
Druga vojska zaveznikov zoper Francosko republiko.
Prej se je Avstrija obotavljala skleniti mir, zato ker je hotela, da bi se Francozi tudi z Angleži pobotali, po zadnji nesrečni vojski pa ni mogla dalje čakati ter je dne 9. februarja 1801 podpisala mir v Lunevillu. Po tej pogodbi je Avstrija obdržala vse tiste meje in dežele, ki jih je dobila v miru campoformijskem, Francozom pa je prepustila ves nemški svet onkraj Rene, kakor so že bili v Rastadtu sklenili. Poseben odbor ali takozvana državna de-putacija od osmerih knezov je i-mela določiti, kdo bo vsled te iz-premembe dobil kako odškodovanje in kaj bo dobil. Dve leti so to stvar uspeha obravnavali, naposled pa je deputacija morala sprejeti odškodovalno osnovo, ki ste jo ustanovili Francoska in Ruska. Višji duhovniki so izgubili posvetno oblast, a z njihovimi deželami so se odškodovali le dedni nemški knezi ter vojvoda mo-deneški in veliki vojvoda toskanski. Poslednji je dobil Salzburg, prvi pa Breisgau. Število nemških volilnih knezov se je pomnožilo na deset, in sicer tako, da sta kolinski in trevirski škof izgubila to čast, zato pa so jo dobili Badén, Würtemberg, Salzburg in Hessen-Kassel. Svobodnih nemških mest je bilo odslej samo sestero, in sicer Hamburg, Liibec, Bremen, Frankfurt, Nlirnberg in Augsburg, a z ostalimi so se odškodovali posamezni knezi.
Tudi Švajcarska je leta 1803. dobila m-- &*<’• ni red po tako-zvani“ posredovalni akti”, ki jo je izdelal sam Napoleon. Leta 1798. osnovana helvetska republika obdržala se je le tako dolgo, dokler so jo strahovali francoski vojščaki, kakor hitro pa so ti odšli, začeli so se domači nemiri in poboji. Nezadovoljni prebivalci so se obrnili tedaj na Napoleona, ki jim je dal nov državni red. Švajcarska je potem štela devet-
najst kantonov, ki so med seboj bili popolnoma ravnopravni in neodvisni drug od drugega. Vsak kanton je tako rekoč bil država za se, kakor nekdaj, le vojsko so imeli skupno in pa iste novce. Vsak kanton je pošiljal po jed-nega zastopnika v skupni državni zbor, ki se je imel vsako leto v drugem kantonu shajati.
Ponovljena cisalpinska republika se je prekrstila v republiko italijansko, a Napoleon sam je bil njen predsednik. Vojvoda parinenski je tej republiki odstopil svojo deželo, pa je v zameno dobil Toskano ter se imenoval ‘‘kralj etrurski”. Neapoljski kralj je obdržal svojo državo, ali moral se je odpovedati zavezi z Angleži ter Francozom prepustiti nekoliko primorskih mest. Toda odkar so Angleži vzeli Malto, bili so itak gospodarji na sredozemskem morju, vzlasti ko so Francozi odšli iz Egipta. Ravno to, da so si Angleži osvojili Malto, odločilo je, da je ruski car Pavel stopil iz zaveze proti Francozom, kateri so se mu sicer skušali prikupiti. Tako je med drugim Napoleon kakih šest tisoč ujetih ruskih vojščakov dal či^to z nova obleči in oborožiti ter jih brez vsake odškodnine poslal nazaj na Rusko ‘‘iz posebnega spoštovanja do carja Pavla”. Stopivši iz zaveze proti Francozom ponovil je ruski car s Švedi, Danci in Prusi nekdanjo zavezo takozvane ‘‘oborožene pomorske neutralite-te”, po kateri so omenjene države sklenile, da se ne bodo vtikale v vojsko, ali da bodo vse skupaj šle nad onega, ki bi se predrznil motiti njim svobodno brodarje-nje. To je razkačilo Angleže, pa so nenadoma prihrumeli z bojnim brodovjem svojim pred Ko-danj (Kopenhagen), in poveljnik Nelson je kakor kak divjak dal neusmiljeno streljati iv mesto. — Nagla smrt carja Pavla in pa to, da je angleško ljudstvo že nevoljno nosilo težka bremena, ki
jih je stalo vojskovanje, pospešilo je mir v Amiensu dne 25. marca 1802. Proti temu, da je Francoska priznala samostalno republiko sedmerih jonskih otokov, povrnili so Angleži vse, kar so si v vojski osvojili; obdržali so si samo Trinidad in holandski del na otoku Ceylonu. Obljubili so sicer, da bodo tudi otok Malto povrnili malteškim duhovnim vitezom, ali oni niso držali besede. Ta mir je sprejela tudi Turška, med tem ko se je Ruska že konec leta 1801. pobotala s Francozi in Angleži.
2. Od Napoleona do vladarskega shoda na Dunaju. Konzularna vlada Napoleonova (1799—1804).
Po državni prekuciji od dne 9. novembra 1799 stopili so na čelo republike francoske začasni konzuli Napoleon. Sieyes in Ro-ger Ducos. Dne 10. novembra i-meli so novi oblastniki prvo sejo, in takoj se je pokazalo, da je Napoleon pravi in jedini vladar, ki tovarišema svojima ni puščal nobene veljave. Sieyes-u je naročil, naj izdela črtež za novo u-stavo; vsa ostala vladarska o-pravila pa je Napoleon sam sebi pridržal ter se takoj lotil dela, da bi vsaj nekoliko uredil razro-vano državo. Najprej si je umne in zvedene može izvolil za ministre ter za silo denarno gospodarstvo. Najbolj je skrbel, da vojščakom ni pomanjkoivalo ničesar; Jakobincev ni preganjal, ampak ostro je pazil, da mu niso delali zadreg; dne 29. novembra izpustil je iz zapora vse duhovnike ter je pri vsaki priliki pokazal, da prav nič ne mara za svobodoumne sanjarje, ampak da bi rajši privržence kraljestva za^se pridobil.
Med tem je Sieyes izdelal' svoj črtež, ki pft Napoleonu prav nič ni bil po volji; rekel je, da so to neumne sanjarije, ki niso za nobeno rabo. Ko mu je Sieyes govoril o volitvah in da bi mu vladarsko oblast mogli zopet vzeti, odvrnil mu je: “Nikdar več! Jaz sem konzul in prej bomo do ko len v krvi bredli, nego se odpo-
vem tej svoji-časti!” Nato so u-stavo prenaredili tako, kakor je Napoleon hotel, ter jo oklicali dne 13. decembra 1799. Po tej u-stavi je Napoleon za prihodnjih deset let imel biti prvi konzul, ki si je na videz izvolil še dva ■druga konzula, tovariša svoja, da bi zaslepil prave republikance, kaJkor da ne bi on sam vse oblasti imel v svojih rokah. V resnici sta drugi in tretji konzul bila samo svetovalca prvemu, ki je jedini imel pravico, da po svoji volji imenuje držaivne uradnike in vojaške častnike. Vse imenitne državne stvari so se obravnavale najprej v “državnem sveto-valstvu”, potem v “tribunatu”, a naposled jih je moral odobriti “postavodajalni zbor”. V tribunatu bilo je sto zastopnikov, od katerih je moral vsak vsaj pet in dvajseto leto imeti za seboj; v postavodajalnemu zboru pa jih je bilo tri sto, najmanj po trideset let starih. Tribunat je vladne predloge pretresoval, potem izvolil po tri govornike, ki so njegove sklepe zagovarjali pred po-stavodajalnim zborom, a ta jih je brez razgovora imel odobriti ali pa ovreči. Narod francoski ni več odslej volil poslancev svojih, ampak je imenoval določeno število mož, katerim je zaupal. Izmed teh je takozvano “vzdrževalno starešinstvo” prvemu konzulu nasvetovalo sto mož za tribunat in tri sto za postaieodajalni zbor. Po istem potu se je petina obeh zbornic vsako leto ponovila. Pa tudi za druge državne službe in časti je starešinstvo prvemu konzulu nasvetovalo potrebno število sposobnih mož. “Vzdrževalno starešinstvo” je bilo torej najimenitnejše svetovalstvo. Štelo je osemdeset, najmanj po štirideset let starih udov, ki so čast svojo uživali do smrti svoje. Ko si je Napoleon za drugega in tretjega konzula izvolil Cambaceresa in Lebruna, imenoval je začasna tovariša sreoja Sieyesa in Roger-Ducosa za starešine ter jima naročil, naj mu skupaj s konzuloma nasvetujeta može za starešinstvo, ki se bode v prihodnje samo dopolnjevalo, kedar kdo izmed njih umre. Vse je bilo tako uravnano, da so v zbore, sveto-valstva in urade prišli samo taki možje, ki so bili popolnoma uda-ni prvemu konzulu. Francoska se je tudi v prihodnje delila na de-partemente, okraje in srenje, ali narod si ni več sam volil svoje o-blasti, ampak prvi konzul je za glavarja departemntu imenoval prefekta, okraju podprefekta, a srenji župana. Srenjski svetovalci so se smeli samo po enkrat na leto na štirinajst dnij shajati, pa niti niso imeli drugega opravila, nego da so poslušali županova poročila o srenjskem gospodarstvu ter da so potem odobravali njegove naredbe. Republika je bila samo še na videz, a v resnici vladal je en sam mož, namreč prvi konzul Napoleon Bonaparte, od katerega so bile odvisne vse javne oblasti od najvišje do najnižje. Niti v istem državnem zboru ali tribunatu ni smel nihče ničesar nasvetovati, ampak pretre-sovali so samo to, kar jim je vlada predlagala.	,
Dalje prihodnjič.
IŠČEM svojega brata Vincenc Hofbauer, kdor rojakov ve zanj naj mi ga jatvd, ali se naj zglasj sam. Važne stvari mu imam poročati. Marija Topolšek, Box 48 Steel, Ohio.
CUNARD
Ogrsko - Amerikanska črta
V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRIMORJE
Velikanski novi parobrodi
CARMANIA s tremi vijaki
Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra
CARONIA s d verni vijaki
Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji.
FRANCOMA l5d-vemi'v!Jaki ,noTft
itt nosi »8.000
s dvemi vijaki í nova i 25 čev. dolga k od leta V 000 ton.	j ion. j
ČARMANI A °d oluje 7.jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21. jan.
FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja
0grsko-Ame'iška oastrežba
iz NEW YORK» v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST
Moderne na dva vijoka ladje.
SAXONIA - - 14.300 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - •	10.400 tonov
Prve vrste kabina 160, do Neanola 165, do Reke Trst.
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sta., Chicago, or Local Agent* Everywhere.
	NAJBOLJŠA KUHINJ«!
Billiards*	-Pool Table—Prenočišča za potnike.
Domače pripravljene jedi. Odprto podnevi in ponoč	
	P. Perič, 1412 W. 18. St.,
	CHICAGO, ILL.
Pridite in si oglejte
Naše, nove vrstve zimske fine možke obieke in suknje
Največja izbira v Chicagi po ecni od.....................
$7.50 do $25.00
Olekein suknje za dečke.
$2.00 do $10.00
Vogal Bine Island Avenue in 18. cesta.
HiN6(§ Jelinek & Maycr> lastnika.
____' ' 'J	___
Hiašparjeva Državna BankaP
---------vogal Blue Island Ave. & 19. ni.-
VLOGE $3,500,000.00
GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00
Prva In edina češko državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vee del«
L 1 veta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.	i
Večina slovenskih krčmarjev v LaSalle, lil.
toči IPEIR.TT PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, lil.
Podpirajte krajevno obrt!
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave., Cbicaso
TELEFON CANAL 955.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
•s* Največja slovenska lekarna v Chicagu f
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki.
Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
Pridite in prepričajte se
C. G. FOUČEK
že 25 let v tej trgovini na itlem prostoru 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Dvorani v Chicagu 111.
Narodni

EDINA
VINARNA
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pri jeljemo na dom — brezplačno!
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar » svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došll!
Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842.