HnIbr
PČOPAJA, ZASTOPANJE tN UVOZ tZVOZ AVTOHOMLOV
61420 TRBOVLJE, Bevško 3/a, SLOVENIJA, tel.: 0601/21-197
Ulica L junija 4	tel.jax: 0601/26-165
PtvCUtCOii	M MtAVtfcp «5<^Z
6PISEK ITALIJANKAM VOZIL V KRATKEM NA ZALOGI
SUBARU
HONDA
TfPO 1.7 MEDIA OSE TEMPRA 1.4 MEDIA	ss;
letnik km DEM 1111 45.346
mm
* 12-676
1111 17.346
TEMPRA 1600 MEDIA CAT	!§§ 18.924
ss;:®;; •• ;v
TEMPRA 1600 MEDIA CAT :	||||; I
TEMPRA 1600 MEDIA CAT (dad.op.) m 10.914 | TIP0 1.6 CAT SX 3P	|§f
letnik
letnik DEM
TtP01.4CAT.S5P |1! 32.476 ! LtNO 55 "H0B6Y2" 3P |||! 6.483 UNO 45S3P 1000 CAT |||| 36.298 | U«0.K3P1»UI H! 23.6,3 j UNO 45S3P1000CAT «T<	9.354	I
UNO 45S 3P 1000CAT lili 20.300 I
:;1
TIP01.6SXSELECT.CAT. TfPO 1.4 CAT S 3P
■mm i.
...................els. ■
TIP01.4 CATS3P_____ m I |
! PASSAT VR6 6T 2.8
I
si®
: AUDI 80/2.0
1
: AUDI 100/2.3 (klimo)
J I
UNO 45S3P1000 CAT 111 12.147 "””SF	”
TIP0 14 MEDIA CAT	m : 32046
TfPO 17 MEDIA DSE |||| 48.051
AUDI 100/2.5 a rani TDI 92 1
::::::::::::::::
: JEJTA TD
! KADETT 1.3i (metalk) j: BMW 320i (vsa oprema)
‘ KADETT GSI 2.0 JETTA (bencin)
GOLF (diesel)
VWC0RAD0
lil
1
lil
LENTI	22.6.1995	1.650,00 SIT
LENTI	1.7.1995	1.650,00 SIT
PLIBERK	7.7.1995	1.150,00 SIT
TRST	8.7.1995	1.700,00 SIT
LENTI	15.7.1995	1.650,00 SIT
d
iti
SAMO PRI NAS KREDIT R+8% NA 3 LETA BREZ POLOGA ZA VSA VOZILA KIA
tolarski kredit R+11% letna obrestna mera, brez pologa na 4 leta leasing D+8% letno, 25,35 ali 45% pologa na 2 leti
UGODNI KREDITI - LEASING
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA ZASAVJE:
SUZANA s.p„ Cesta g.avgusta 106, Zagorje
VSE INFORMACIJE NA TEL.: (0601) 63-315,61-416
KIA MOTORS I
lic*


lil
Spoštovani!
Včeraj ob ZŽ. uri in 34 minut se je začelo poletje. Otroci so že na morju in obljubili so nam, da nam bodo ob vrnitvi povedali, kako so se imeli na Debelem Rtiču, pa še kje. Pri nas doma pa se tudi dogaja marsikaj zanimivega, zato ni dolgčas ne nam, pa ne Vam. Potrudili smo se, da smo bili na mnogih koncih našega Zasavja in Vam lahko približali dogodke, ki jih ni bilo malo. Tudi pogovarjali smo se o marsičem, med drugim o tem, kako so ukradeni otroci morali hitro odrasti in kako današnji mladi bojujejo boj z drogami. Pa še veliko drugega smo zapisali, tudi poslikali, da je informacija bliže očem. Ne pozabite pa ob branju, da imate na pretek možnosti za obisk na prireditvah tudi osebno, ne le prek časopisa. Konec tega tedna boste komaj obiskali vse, ki bodo na voljo. Toda če si znate pripraviti urnik dela in veselja, potem ne boste imeli nobenih težav. Na koncu boste le zadovoljni. Med vsemi dogodki naj Vas tudi tu spomnimo na nekatere. V petek bo svečanost v Medijskih Toplicah, o kateri lahko preberete spodaj v okvirčku, v soboto bo srečanje občanov Zasavja in članov Pokrajinskega odbora veteranov vojne za Slovenijo za Zasavje pri spominskem bojnem znaku na Kumu (ob 11. uri). Ob 13. bo na Kandršah pri Vidrgarju tradicionalna Kmečka ohcet po starih navadah, zvečer pa na zagorskem bazenu zabavni večer z Vetrom. Utrujenost pa lahko preženete z aktivnostjo v nedeljo. Vsi Zasavčani in drugi ste vabljeni na množični pohod na Prvine, tekači pa na gorski tek na Prvine. Poleg njih seveda tudi gledalci, sprehajalci, navijači, tudi pripeljati se da na Prvine, in tam bo po podelitvi priznanj veselo srečanje. Želimo Vam prijeten teden, ne pozabite pa na fotografski aparat in film. V Zasavcu smo danes objavili novo akcijo. Zbirali bomo "naj fotko". Zakaj ne bi bila tudi Vaša poleg?
Lep pozdrav do prihodnjič,
jfvmuuA'

NOVIC
Skupna skrb za zdravje ljudi
V petek, 23. junija bo ob 19. uri zelo svečano v Medijskih Toplicah. Zdravstvenemu domu Zagorje bo predano sodobno opremljeno reševalno vozilo - reanmobil in ultrazvočni aparat. Svečano izročitev bo opravil zagorski župan Matjaž Švagan, ki je v vabilu vsem zapisal: "Na prireditvi se želim tudi osebno zahvaliti vsem tistim, ki so s svojimi velikodušnimi prispevki in veliko mero humanosti omogočili nakup življenjsko potrebnega ultrazvočnega aparata. Naj bo skrb za zdravje naših občanov naša skupna skrb!"
Vsi ste na to svečanost vljudno vabljeni.
4	V ogledalu: Zlata knjiga
5	Ekotop (v vrečah)
S Pranger: Kdo bo plačal?
W Naravoslovni dnevi
Integralov paradni konj Seja Sveta Občine Hrastnik 11 Agnez ‘95 11 Pisma
"24.6. OB I3h V KANDRŠAH NASVIDENJE. "
NASLOVNICA: Slavko Garantini
Foto: Tomo Brezovar
IS Dolga je pot iz Butal 14 Od marihuane do heroina
13 "Kako hitro smo odrasli"
IS Prvi ribiški maraton
Slovenski zemlji glas naj naš velja Skok v bližnjo prihodnost
Pred dopustom
31 Špricarju vstop prepovedan
Ohcet po starih navadah Ugodno... (za likof)
D
KOLEDAR
DOGAJANJ
13.	junija - Končno le stečejo, pa čeprav s posredovanjem sodišča, ureditvena dela na plazovitem odseku ceste proti Kleku. Avtobus, ki tod vozi delavce in šolarje, v času obnove nemoteno opravlja svoje delo.
14.	junija - Ni čudno, da luna, ki premika oceane, vpliva tudi na ljudi innjihovo početje. Časopisne kronike so polne težko verjetnih pripetljajev; ki celo prepričane "delajo" dvomljive.
15.	junija - Analize vode iz savske vrtine so ugodne. Nov vodni vir j e torej zagotovljen, tako kot tudi delo, vredno 45 tisoč mark, za Zasavje že znanemu podjetju Hidrotehnik.
16.	junija - Če se potrudite, na tržnicah ali v trgovinah lahko kupite še zadnje jagode. Njihova cena se giblje med 250 in 300 tolarji, bolj pridni ali pa bolj varčni pa že lahko naberejo lonček ali dva borovnic.
17.	junija - Konec julija bo, če bo vreme naklonjeno, končana Šuštarjeva. Zdaj tudi križišče na Polaju postaja križišču podobno, je pa zato v Bevškem zamašek vse bolj stisnjen. Pa bo tudi tu bolje, zato le mirno kri.
18.	junija - Stolp na Kumu in zgradba pod njim sta, po štirih letih, kar sta bila osrednja tarča letalskega napada, 90 odstotno urejena. V času proslave ob dnevu državnosti bo ob njiju še stalo delovno ogrodje, otvoritev pa bo verjetno jeseni.
19.	junija - Odkar so se cene telefonskih priključkov poenotile, v Trbovljah narašča število zahtevkov za nov telefon. Zdaj je cena priključka 102 tisoč tolarjev, kar je tretjino ceneje kot prej.
Mateja Grošelj
Konec je šolskega leta 1994/95. Vsak zaključek je zmaga, je konec nekega obdobja, ki mu sledi novo. Posebno zmago ob koncu leta beležijo tisti osnovnošolci, osmošolci, ki so se s svojim znanjem in dodatnimi dejavnostmi izkazali v najboljši meri. Pred leti že, so v osnovnih šolah uvedli zlate knjige, kamor vpisujejo najuspešnej še. Spiski so že dolgi in strani se polnijo iz leta v leto. Dosedanjim so se letos priključili novi.
V Hrastniku so v zlato knjigo vpisali 24 osmošolk in osmošolcev. Na Osnovni šoli Heroja Rajka 17 in na Dolu 7.
Med Trboveljčani je ta čast doletela 51 učenk in učencev osmih razredov. Na Osnovni šoli Trbovlje 31, na Osnovni šoli Ivan Cankar 13 in na Osnovni šoli
Tončke Čeč 7.
V Zagorju seje v zlato knjigo vpisalo 35 učenk in učencev. Od teh na Osnovni šoli Ivan Kavčič na Izlakah 6, na Osnovni šoli Tone Okrogar 14 in na Osnovni šoli Ivan Skvarča 14. V Zagorju je bila v zlato knjigo vpisana tudi dijakinja Srednje šole Zagorje.
Povsod so učencem pripravili ob tem dogodku prijetno srečanje s kulturnim programom. Srečanj seje udeležilo tudi veliko staršev, in prav starši so otrokom lahko v naj večj o oporo pri delu in u čenj u.
Vsem učenkam in učencem, ki so vsa leta uspeli šoli in izvenšolskim dejavnostim dokazati, da soj im v naj večj i meri kos, veljajo iskrene čestitke, ob tem pa naj večj a želja, da bi bili uspešni tudi pri nadaljnjem šolanju.

I1II111
B
Radeče papir rešuje težave
Radeče - Konec aprila je podjetje Radeče papir dobilo drugo polovico lani obljubljenih sredstev v višini 500 milijonov tolaijev iz naslova sprejetega Zakona o pokrivanju izgub podjetja Radeče papir. Kljub temu sredstva ne bodo zadoščala namenu, saj so v podjetju tudi lani poslovali z izgubo. Nujen program sanacije že zaključujejo in kot kaže, bo za nekatere boleč. Podjetje je namreč v težkem likvidnostnem stanju, plasma in prodaja sta vse težja. V podjetju bodo morali zmanjšati fiksne stroške, poseben problem pa predstavlja tudi nezmožnost investiranja in prestrukturiranja proizvodnih programov. Poleg tega bodo morali poseči po programu "razposlitve", število zaposlenih bodo znižali za okrog 30 odstotkov, vendar na način, ki bo ohranil čim več proizvodnih funkcij podjetja. Take drastične ukrepe pogojuje iskanje nadomestnega trga. S sklepom delavskega sveta, ki je upravljalec v podjetju, naj bi za določen čas 20 odstotkov delavčevih dohodkov omejili in deponirali pri podjetju. Posamezniki s tem zaenkrat ne soglašajo. Prav tako so v Radeče papirju za 50 odstotkov zmanjšali sponzoriranje športnih klubov. Do konca leta še vedno pričakujejo težave v poslovanju in s tem odrekanja Če bo vse teklo po načrtu, naj bi do junija drugo leto pokrili izgubo, nastalo do leta 1994.
Rudi Špan
Organizacija in delovno področje
Trbovlje - Konec maja letos je občinski svet Občine Trbovlje sprejel odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Upravo
tvorijo oddelek za komunalne dejavnosti, oddelek za gospodarjenje z občinskim premoženjem, oddelek za okolje in prostor, oddelek za javne finance in družbene dejavnosti ter oddelek za splošne zadeve. Občinsko upravo vodi tajnik, v Trbovljah je to Vili Treven, ki je odgovoren za delo občinske uprave županu in občinskemu svetu. Župan ali po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave vodita tudi sistematizacijo delovnih mest. Župan imenuje višje upravne delavce ter upravne delavce in odloča o njihovem napredovanju ali njihovi razrešitvi, odloča tudi o disciplinski odgovornosti delavcev, na dmgi stopnji pa disciplinska komisija.
T.L.
Grahkova hiša obnovljena
Trbovlje - V nedeljo, 11. junija, so domači pripravili simbolično otvoritev dokončanja obnove znane Grahkove hiše v Trbovljah. Pri reševanju v lanski ujmi prizadete hiše so se posebej požrtvovalno angažirali člani civilne zaščite in gasilci. Medtem, ko so že lani uredili najnujnejše, so letos eno naj starejših hiš v Trbovljah temeljito obnovili po projektu arhitekta Jurija Kolenca. Ob uporabi sodobnejših materialov so se trudili ohraniti avtentičnost zgradbe. V Trbovljah je staro mestno jedro, kamor sodi tudi Grahkova hiša, poleg rudarskih stanovanjskih kolonij edino, kar nam je ostalo iz preteklosti in je vredno ogleda in vzdrževanja. Zato bi morala občina nameniti večjo pozornost obnovitvi starega mestnega jedra, tako kot so to storili že pred leti v številnih slovenskih krajih (Celju, Krškem, Laškem,...). V Trbovljah pa, kot da mislijo, kako je potrebno vse staro pomšiti, od Doma Zasavje naprej.
T.L.
..........
Ekotop v vrečah
S tem imenom bodo rudniki prodajali premog; v vreče ga bodo polnili na trboveljski separaciji. Te dni naj bi bila ob pripravah podpisana tudi pogodba o sodelovanju med Slovenskimi rudniki rjavega premoga in Tehno-impexom iz Ljubljane.
Premog bo pakiran v vrečah po 25 kilogramov in kot je predvideno, jih bodo vsako leto napolnili okoli 30.000 ton. Posebnost tega posla je, da bodo polovico premoga uvozili iz Indonezije, druga polovica bo zasavskega izvora. Gorivo bo boljše vrste, če smemo veijeti našim informatorjem, ker bo vsebovalo največ 5 odstotkov pepela, žvepla pa manj kot 0,7 odstotka. Zdajšnja vsebnost pepela v domačem premogu je od 10 do 12 odstotkov, vsebnost žvepla pa je odvisna od sloja, iz katerega prihaja premog. Poskusno naj bi prišle prve vreče tega goriva na trg že septembra; cena za vrečo ne bo smela preseči 600 tolaijev. Če stane vreča premoga, napolnjena v zagorskem rudniku, 560 tolarjev, je pa v njej 30 kilogramov premoga, bo v trboveljski separaciji pakirano gorivo malce dražje, zato pa bolj kakovostno. Zanimivo je še, da v rudnikih računajo na dobro prodajo tega premoga, da si bodo pridobili še nove odjemalce, da ga bodo bržčas tudi nekaj izvažali v sosednjo Hrvaško, skratka: slovensko tržišče še vedno izkazuje potrebo po ijavem premogu za ogrevanje v višini približno 100.000 ton, v zasavskih rudnikih pa že nekaj časa ne pridobijo tolikšnih količin. Na trboveljski separaciji se bo s polnjenjem vreč ukvatjalo le 16 zaposlenih. Naložba v opremo in drugo je ocenjena na 1,5 milijona nemških mark; koliko bo prispevala Tehno-impex, ni znano, verjetno poglavitni del.
M.V.
Srečanje tiskarjev
Izlake - Pretekli teden so se na Izlakah srečali poslovni partnerji Tiskarne Grafex. Po ogledu podjetja in predstavitvi dejavnosti so se zbrali še v Medijskih toplicah, kjer so ob kulturnem programu spregovorili o novostih in ponudbi tiskarne.
T.P.
Seja sveta
Zagorje - Danes ob 17. uri se bodo zagorski svetniki sestali na 6. seji občinskega sveta. Med šestnajstimi točkami dnevnega reda je tudi druga obravnava občinskega proračuna. Poleg tega bodo svetniki volili podpredsednika sveta, se lotili poslovnika, spregovorili bodo tudi o prednostnih investicijah na demografsko ogroženih območjih.
T.P.

RK litija
Litija - V sredo, 14. junija, je bila v prostorih RK Litija tretja seja območnega odbora Območne organizacije RK Litija.
Člani so pregledali in potrdili zapisnik druge seje. Dalje so spregovorili o organizaciji letovanja otrok na Debelem rtiču.
Po daljšem premoru seje RK Litija odločil, da organizira letovanje, saj je tudi občina Litija iz sredstev samoprispevkov sofinancirala kapacitete na Debelem rtiču. Pridružila se jim je tudi OŠ Šmartno in skupaj so pridobili tri termine: prvi bo od 16. do 25. julija v paviljonu s sobami po petnajst ležišč, drugi bo od 25. julija do 4. avgusta v bolniškem paviljonu B s sobami po dvanajst ležišč in tretji od 4. do 14. avgusta prav tako v bolniškem paviljonu B; v skupini bo največ 50 otrok, 5 varuhov in vodje skupine. Člani RK so podali razpis šolam v občini, da bi starši lahko ob minimalnem plačilu, glede na osebni dohodek, prijavili svoje otroke na letovanje. Razpis so zaključili 16. junija, sedaj pa bo komisija za letovanje, ki so jo oblikovali na seji, obravnavala prijave in obvestila starše o svojih odločitvah.
Projekt bo financiral Zavod za zdravstveno varstvo, kar okrog dva milijona tolarjev, iz lastnih sredstev RK Litija bodo projektu namenili okrog pol milijona tolarjev, ostalo pa bodo skušali pridobiti od sponzorjev.
Na seji RK so pregledali tudi poročilo o akciji zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, ki je potekala 25. maja. Najbolj je uspelanapodročju Save, Jevnice, Kresnic in levega brega Litije. Vse, kar so aktivisti zbrali, so že uredili in shranili v skladišče. Ugotovili so, daje bilo blago, zbrano v akciji, zelo kvalitetno. Otroci, ki so v akciji sodelovali, bilo jih je kar dvainpetdeset, so se za nagrado v petek 16. junija popeljali v Ljubljano, na lutkovno predstavo Car Harold.
Ob koncu seje, so se udeleženci seje posvetili poročilom krajevnih organizacij RK o socialno ogroženih občanih. Odločili so se, da bo pomoč prejelo 35 ljudi, in sicer pet iz Šmartnega, dva iz Jevnice, dva iz Velike Kostrevnice, Gabrovčan in pet Lilijano v. Ti bodo obveščeni, kdaj lahko dvignejo pomoč na sedežu Rdečega križa v Litiji.
Mateja Fornazarič
Novi koški
Trbovlje - Pločevinastih koškov, ki so jih delavci JKP Komunala Trbovlje namestili na več prometnih lokacijah, predvsem na avtobusnih postajah, se občani pridno poslužujejo. Pokazalo pa seje, da so koški bodisi premajhni ali pa jih preredko praznijo. Zaenkrat jih je 20, naročili pa so jih še 25. Komunali velja priznati, daje storila lep ekološki korak.
T.L.
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 9. do 15. junija sredstva prispevali:
Družini Malgaj in Maček, Trbovlje (namesto cvetja na grob za pokojnim Milošem Vastičem), 20.000 tolarjev,Kovit d.o.o., Trbovlje (prispevki zaposlenih delavcev) 91.000 tolarjev, Ana Medved, Trbovlje (namesto cvetja na grob ob smrti Milke Vodopivec) 2.000 tolarjev.
Od 9. do 15. junija ste tako zbrali 113.000 tolarjev, skupaj pa že kar 13.054.468,40 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
N	—
Je že tako, daje z avtomobili križ. Sploh s takimi, ki: stari in zanič. V Zagorju smo imeli njega dni še prostor, namenjen nevozni zarjaveli pločevini, po novem pa, kot bi nihče ne vedel, kam "pleh" odpeljati. Pa tudi če, mora tisti, ki želi vozilo spraviti izpred oči, odšteti mastne denarce.
In kdo bo zbral denar, da bodo odgovorni odstranili že kar dobro načet avtomobil, ki že od decembra počiva na igrišču Proletarec?! Na cesti 9.avgusta živeči hišnik je že ves iz sebe. Poklical je na Komunalo, se o odstranitvi pogovarajal s predsednikom nogometnega kluba, ki je mimogrede povedano, tudi zaposlen v občinski hiši, in pravi: "Se mi zdi, da že sam gospod župan veza vozilo, pa ga še kar nočejo odpeljati stran." Vsi pravijo, da morajo < poiskati lastnika, nekdo vendarle mora plačati stroške. < "Toda, kako ga bodo našli, če pa na avtomobilu ni registrske


tablice?" Ga bodo že našli, z lune pa tudi ni padel, konec koncev ga iščejo šele od januarja. Ne vem, če se je ob djetniški mrzlici tudi v Zasavju pojavil kakšen zasebni detektiv, če seje, bi ga ob morebitnem pomanjkanju dela utegnili zaposliti s takšnimi (ne)malenkostmi. Da bi iskal izginule lastnike stolčenih krip.
Na tistem igrišču na Proletarcu, okrašenim z zelenim "plehom", imajo osnovnošolci telesno vzgojo. In tisto igrišče je tudi nekakšna zunanja podoba doma Permetovih

a
Šola v naravi je že ustaljena oblika dela in življenja četrtošolcev. Letošnje leto so jo vsi učenci četrtih razredov Osnovne šole Ivana Cankarja iz Trbovelj preživljali v Kandršah. Spremljale smo jih tri učiteljice. Otroci so spoznavali in doživljali življenje v naravi z gozdarjem, lovcem, čebelarjem. Povzpeli so se tudi na Zasavsko goro. Bivanje so zaključili s piknikom, ki so sc ga udeležili tudi starši.
Ob zaključku šole so pisno in v nekaj besedah odgovarjali na nekatera vprašanja in tako podali skupno oceno o šoli. Kako se jim je zdelo v šoli v naravi? Odgovori si sledijo od super, preko zelo dobro in dobro, pa zelo super in super odlično, nato odlično..., nič slabega. Kaj pa jim je bilo najbolj všeč? Lovec, ki jim je marsikaj razlagal, pa turnir v malem nogometu, pohod na Zasavsko goro, GEOSS, čebelar in taborni ogenj. Na vprašanje, kaj bi programu šole še dodali, so
Četrtošolci Osnovne šole Ivan Skvarča iz Zagorja so bili v šoli v naravi od 6. do 13. junija. Stanovali so v depandansi Jadranka hotela Riviera. 90 učencev jepreživljalo dni na morju. 70 jih jebilo iz matične šole, 11 iz organizacijske enote Čemšenik in 9 iz organizacijske enote Podkum. Spremljale sojih štiri razredničarke, trije športni učitelji in zdravnik dr. Tomaž Ključevšek.
Prvenstvena naloga šole v naravi je bilo plavanje. Ob začetku šole je bilo med 90 učenci 15 neplavalcev in 18 polplavalcev. Po uspešno opravljenem tečaju, ki je potekal v bazenu hotela Riviera in v morju, so le še štiije učenci ostali neplavalci, trije pa plavalci pripravniki.
Z ladjo LAHO smo doživeli panoramski izlet ob slovenski obali. Portorož in življenje na morju za četrtošolce nista več skrivnost. V programu šole v naravi sem bila aktivna tudi sama.
zapisali, da kopanje v bazenu, malo več prostega časa, šola naj bi traj ala dlje, dodali bi razne igre, kolesarjenje, tenis in disco, precej pa jih je zapisalo, da ne bi ničesar dodajali. Tudi hrana je bila večini všeč in so bili z njo zadovoljni. Le dva stajo ocenila srednje, enemu učencu pa je primanjkovalo pijače. V sobi, kjer so spali, so se dobro počutili in predvsem jim je bilo všeč, da so se lahko veliko pogovarjali. Tudi o tovarišicah so izrazili svoje mnenje. Bile so sicer super in so bili kar zadovoljni z njimi, le preveč so stražile, so bili kritični.
Šola v naravi je na neprisiljen način združila veliko mladih. Pogovarjali so se, prijateljevali, se fotografirali, pisali, risali in ustvarjali miselne vzorce. Nekaj izdelkov so potem razstavili v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah.
Kristina Hribar in Ivana Medved, razredničarki
Sproščeno poslušanje čebelarja.
Zlato osvajanje jezikov
V zadnjem tednu pouka za osmošolce so prejele šole rezultate državnega tekmovanja učencev 8. razreda v znanju angleškega in nemškega jezika. Na letošnje državno tekmovanje seje uvrstilo 413 učencev - 275 za angleški in 138 za nemški jezik.
Rezultati tekmovanja letos kažejo, daje kvaliteta znanja učencev za to stopnjo zelo visoka, saj je bila povprečna ocena pri angleškem jeziku 89,3 in pri nemškem 79,3 odstotke.
Zlata priznanja so dobili vsi učenci, ki so tekmovalno nalogo rešili 90 odstotno in več. Za tekmovalce z najboljšimi rezultati so sponzorji prispevali tudi nagrade (npr. štiri štipendije za enotedenske počitniške tečaje v Avstriji).
Iz Zasavja so se uspeli na državno tekmovanje uvrstiti štirje osmošolci, ki so vsi prejeli zlato priznanje. To so Dušan Goranovič (96 točk) iz Hrastnika, Maja Žužman (95) iz Dola, Maja Malovrh (91) iz Trbovelj in Borut Drnovšek (90) iz Zagorja.
Osmošolci, ki si pridobijo na tekmovanjih iz različnih predmetov srebrna ali zlata odličja, imajo več možnosti za Zoisovo štipendijo v svojem nadaljnem izobraževanju.

/na H rit
Integral Zagorje je od srede maja bogatejši za najsodobnejši avtobus v Sloveniji, vreden skoraj pol milijona nemških mark. Namenjen je daljšim vožnjam in je zares sodoben. Poleg klasične opreme (televizija, klimatska naprava,...) je "integralov ponos" opremljen še s kuhinjo, sanitarijami in ležiščem s telefonom.
Foto: Tatjana Polanc
Sodobno opremljen avtobus	1 ležiščem.
kuhinjo	i" sanitarijami.
~ --------------------------------------------------------------------^
Prvih pet med tekmovalci in prve štiri med tekmovalkami bodo prejeli
bogate nagrade, simbolične pa tudi ostali. Podelitev priznanj bo ob 14.
r---------------------------------------------------------
Dan državnosti preživite aktivno. 25-junija na Prvinah. Vabljeni!
Spoštovani Zasavčani!
Hoja - tek - zabava
Občina Zagorje ob Savi, Piramida d.o.o. in Euroforum d.o.o. vas vabijo, da praznik državnosti preživite aktivno.
Udeležite se tradicionalnega pohoda na Prvine, če pa ste kondicijsko bolj pripravljeni, ste vabljeni na tek s ciljem na Prvinah. Za ostale, ki ste željni zabave, bo poskrbljeno v domu na Prvinah.
Nasvidenje v nedeljo že na startu ali na Prvinah!
Gorski tek na Prvine za pokal Euroforum
V nedeljo, 25. junija. Start je ob 10. uri pred muzejsko zbirko NOB (Weinbergeijeva hiša) v Zagorju. Pot pelje iz Zagorja, čez Klančiše, Čemšenik, na Prvine. Dolga je 12,5 kilometra, višinska razlika pa je 662 metrov.
Tekmovalci bodo razdeljeni v pet kategorij: letniki 1974 in mlajši, od 1973 do 1964, od 1963 do 1954, od 1953 do 1944 in od letnice 1943 in starejši.
Tekmovalke bodo startale v treh kategorijah : letnice 1964 in mlajše, od 1963 do 1954, Od 1953 in starejše.
uri na Prvinah.
Vsi tekmovalci in tekmovalke se lahko prijavijo na dan tekmovanja od 7.30 do 9.30 ure na startnem mestu. Startnina je 600 tolarjev. Vodja prireditve je Radovan Skubic.
Pohod za zlati znak Piramide
V nedeljo, 25. junija. Pohod preko prelepe Čemšeniške planine je letos organiziran že drugič in bo postal tradicionalen. Nosi naslov Pohod za zlati znak Piramide in za jubilejnega desetega bo generalni pokrovitelj Piramida Zagorje podeljeval lepe spominske piramide, za jubilejne tretjega, petega in sedmega pa značke. Piramida d.o.o bo med pohodniki izžrebala tudi tri bogate nagrade in pokale. Podelitev bo ob 14. uri na Prvinah.
Organizator bo med velikim številom izžrebanih pohodnikov in tekačev razdelil spominske majice. Skozi vso nedeljo bo poskrbljeno za zabavo na Prvinah.
Organizator Občina Zagorje ob Savi, generalni pokrovitelj gorskega teka Euroforum d.o.o. Zagorje ob Savi in generalni pokrovitelj množičnega pohoda Piramida d.o.o Zagorje ob Savi vas lepo pozdravljajo in vam želijo obilo športne sreče ter prijetno nedeljo, 25. junija 1995 na Prvinah.

4
asIB
TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 frbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fex: +386 601 26 228
d.o.o.
Pelje 16 61110 Zagorje
telefon 0601/64 322
IMATE IZKUŠNJE V TISKARSTVU,
ŽELITE DOBER ZASLUŽEK?!
K sodelovanju vabimo
TISKARJA GRAFIČARJA
Od kandidata pričakujemo srednjo ali poklicno šolo "GRAFIČAR", oz. grafični tennik z večletnimi izkušnjami v tiskarstvu.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom treh mesecev.
Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela, dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite do 10. julija 1995 na naslov:
PIRAMIDA Zagorje, Polje 10, 61410 Zagorje.
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
ZA VAS SMO PRIPRAVILI PROGRAMSKE PAKETE ZA
PODJETJA
(mala, srednja velika)
GLAVNO KNJIGO
SALDKONTI KUPCEV IN DOBAVITELJEV FAKTURIRANJE MATERIALNO POSLOVANJE OBRESTI
OSNOVNA SREDSTVA OSEBNI DOHODKI IZPIS VIRMANOV IZPIS POGODB
GO
OBRTI
OBRTNO POSLOVANJE OBRESTI
OSNOVNA SREDSTVA OSEBNI DOHODKI IZPIS VIRMANOV
V vsakem paketu dobite še navodila, v ceno pa je vključeno uvajanje in popravki zaradi morebitnih zakonskih sprememb. Za nakupe večjega števila programov nudimo obročno odplačevanje.
Pokličite nas vsak delavnik od 7. do 1 5. ure!
poslovalnica M€D€R
tel.: 0601/73 696
NA ZALOGI
ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA MODNA IN ŠPORTNA OBUTEV
UGODNO:
*	PVC SANDALI - OTROŠKI ... 456,00 SIT
*	PVC NATIKAČI - MOŠKI ... 721,00 SIT
*	PVC NATIKAČI - ŽENSKI ... 808,00 SIT
*	MODNE TORBICE ... 2.850,00 SIT
UGODNI PLAČILNI POGOJI
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABLJENI!
v!S!!!!5!53!w!w!S?x5!3!55S!5w!5S55!w
Vsem lic Im mojjoče ustreči
Proračunske razprave v domačih občinah ne bodo tako zelo vroče, kot v državnem zboru, vseeno pa so svetniki že doslej in še bodo (v Zagorju ob Savi danes, pri sosedih prihodnje dni) dokaj razgibane. V Trbovljah, deloma tudi v Zagorju ob Savi občinska proračuna ne bosta mogl^ mimo obveznic. Stara bremena predstavljajo za ti dve občini večje breme kot za hrastniško.
Vseeno z zadovoljstvom ugotavljajo, da župani v letošnjih proračunih skušajo ustreči najbolj žgočim potrebam tudi s komunalnega in nekaterih drugih področij. Zal pa je potreb vsaj nekajkrat več, kot je na razpolago penezov; to bo ostala nekakšna stalnica, ki jo zlepa ne bo mogoče odpraviti.
Priznati kaže, da smo v Zasavju sledili željam in zahtevam po ohranjevanju takšne vloge krajevnih skupnosti, ki jim bo omogočeno kolikor toliko normalno "dihanje", četudi, tudi to je treba priznati, še zdaleč ne bodo prejele
toliko denarja, kot ga potrebujejo. Vendar: če jim bodo dosedanji donatorji vsaj približno tako stali ob strani kot doslej, ni bojazni, da ne bi uresničevale najosnovnejših potreb krajanov.
Investicijskih posegov je v letošnjih proračunih naših občin precej, in to v družbenih in v vrsti drugih dejavnosti. Izstopajo ceste, vodovodi, pa šole, drugi javni objekti, zdravstvo in drugo. Zdi se, da pa nekateri svetniki zlasti s podeželja ne bodo najbolj zadovoljni s temi usmeritvami, ker so pričakovali večji posluh za nekatere sicer upravičene zahteve, ki pa so povezane s precejšnjimi izdatki.
Verjetno bodo marsikatera društva, kulturna in druga, še dosti bolj nezadovoljna s sredstvi, ki jim jih namenjajo proračuni, zato se bodo morala še vnaprej obračati k vsem tistim sponzorjem, ki kažejo razumevanje za njihovo delo.
M. V.
Vrsta odlokov je,... ...kaj pa ml?
V občinah je sprejeta vrsta odlokov, ki določajo komunalno urejanje . V Trbovljah je s tega področja sprejetih osem odlokov: odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja 13/80, 2/91), odlok o ureditvi zimsle službe (13/80, 2/91), odlok o posesti psov in mačk ter gojitvi domačih živali (7/78), odlok o spremembi odloka o čiščenju in pregledovanju kurilnih naprav in dimovodnih vodov (2/90), odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih (12/89), odlok o organiziranju JKP Komunala Trbovlje (25/ 89), odlok o komunalnih dejavnostih občine Trbovlje (1/84) in odlok o vzdrževanju javne snage, komunalni ureditvi in zunanjem izgledu mesta in naselij (3/93). V mandatu prejšnje skupščine je bil obravnavan, vendar ne sprejet, odlok o plakatiranju in ta obveznost sedaj čaka svet občine. (IL)
sejfe Swetm OMIm Hrastnik
Svet občine Hrastnik seje 15. junija sestal na svoji šesti seji.
Najdljeje tekla beseda o poslovnem poročilu, zaključnem računu in finančnemu načrtu Stanovanjskega sklada občine Hrastnik. Glavni namen Stanovanjskega sklada, ki gaje občina Hrastnik ustanovila z odlokom v decembru 1993, je bil sofinanciranje občinskega srednjeročnega stanovanjeskega programa in brezplačni prenos družbenih stanovanj s strani podjetij v last sklada. Svet občine je sprejel informacijo o tej točki in soglašal, da se mora stanovanjski sklad ustanovti s statutom ter da so potrebne kadrovske spremembe.
Svetniki so soglasno sprejeli odlok o zazidalnem načrtu za območje Korbarjev hrib v Hrastniku, ki obsega območje od samskih domov RRPH do športnega centra na Nasipih. Izvedba zazidalnega načrta ne predvideva rušitev pomembnejših objektov, temveč le rušenje "črnih" provizorijev. Vsebinsko se lahko območje zazidalnega območja razdeli na več funkcionalnih sklopov: stanovanjsko -poslovni del, območje atrijsko - terasnih stanovanjskih hiš, območje rekreacijskega kompleksa na nekdanjih Nasipih ter proste površine. Načrt je na vpogled pri pristojem občinskem upravnem organu.
Soglasno je bil sprejet tudi sklep o predlogih za podelitev priznanj občine Hrastnik. Priznanja, ki bodo podeljena na slavnostni seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika, bodo prejeli:
-	Rudolf Napret, priznanje "zaslužni občan"
-	ZKO Hrastnik, priznanje "plaketa 8. februar
občine Hrastnik"
-	KAJ d.o.o., posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe, ki jih je doseglo na gospodarskem področju
-	Franc Blaznik, posebno priznanje občine Hrastnik za uspešno delo v KS
-	Martin Rotar, posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe, ki jih je dosegel napodroču društvene dejavnosti
-	Adolf Perci, posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe, ki jih je dosegal na področju društvene dejavnosti
-	Ivan Kmet, posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe, ki jih je dosegel na področju telesnokulturne in športne dejavnosti.
V nadaljevanju seje je bil sprejet sklep o organiziranosti in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 8. točka tega sklepa zajema operativne enote in službe in Miran Jerič j e opozoril, da Operativni gasilski center Hrastnik ne obstaja. Črtali so ga iz seznama, če pa bo ustanovljen, ga bodo vključili. Strinjali so se s predlogom Martina Mlinarja, da je potrebno pregledti funkcionalnost zaklonišč in ugotoviti, ah se prostori oddajajo v druge namene in pod kakšnimi pogoji. Do naslednje seje mora biti pripravljeno poročilo o tem.
Ob obravnavi informacije o gradnji telovadnice na Dolu je svet imenoval odbor, ki bo izpeljal vrsto aktivnosti. V njem so Marko Orožen, Marko Planinc, Martin Mlinar, Jurij Bantan, Marija Klemen, Ljubomir Zalezina, Igor Grošler in bodoči predsednik Zveze telesno kulturnih organizacij Hrastnik.
Društvo za ureditev zamolčanih grobov Ljubljana je naslovilo na župana in svetnike pismo. Tekla je ostra beseda o tem, ali je to naloga države ali je del občinskih obveznosti, da se postavijo spominska obeležja. V razpravi niso bili zanikani tragični dogodki, svet pa je sodil, da je za postavitev spominskih obeležij pristojna država Slovenija, in v kolikor bo postavitev na nivoju države, se bo Svet občine Hrastnik vključil v to dejavnost. S predlogom sklepa ni soglašala le Sanja Logar - Bočko.
Svetniki so sprejeli sklep, da se za ravnateljico Vzgojno varstvenega zavoda Hrastnik imenuje Boža Mlinar. Andreja Venko je bila razrešena kot članica nadzornega odbora občine Hrastnik, ker narava njenega dela ni združljiva s članstvom v nadzornem odboru. Za članico je bila izvoljena Janja Simerl.
Svetniki so se seznanili z odgovorom na njihovo vprašanje glede razstavljanja lutk iz hrastniškega muzeja v drugih krajih. Na 5. seji so zaprosili Revirski muzej Trbovlje, da jim posreduje ustrezen odgovor. Svetniki podpirajo sklepe Odboraza vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport. Potrebno je pripraviti Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Revirski muzej Trbovlje, vodstvo revirskega muzeja je dolžno odboru vsako leto predložiti program dela, Revirski muzej naj v okviru možnosti večkrat organizira razstavljanje posameznih vrst eksponatov tudi v občini Krstnik, KRC 14. oktober pa je bil kot upravljalec zadolžen, da ugotovi, ali so do razpolaganja muzejskega ključa vsi, ki ga imajo, tudi upravičeni.
Jerca Vučetič
Aff&tS il
Da je tudi v Zasavju veliko ljubiteljev strelskega športa, je dokazalo odprto zasavsko prvenstvo v streljanju s pištolo. Strelski dogodek je potekal v organizaciji Združenja slovenskih častnikov v nedeljo, 18. junija. Na strelišču Agnez sc je zbralo približno sto ljubiteljev
zaradi znanih razmer v Sloveniji (beri embargo na orožje in strelivo) moral kriti stroške porabljenega streliva vsak posameznik iz lastnega žepa. Vendar to očitno ni bila preve-likaovira. Prijavljenih tekmovalcev je bilo kar sedemdeset. Streljali so v okroglo tarčo na razdaljo 15 metrov. Tekmovanje je potekalo na osmih
tega športa. Pomerili so se v streljanju s pištolo M 70, kalibra 7,65 mm. Pravzaprav pa je to prvenstvo le vrh ledene gore v načrtih in upanjih zasavskega Združenja slovenskih častnikov.
Dan poprej je bil organiziran trening. Prijavljeni tekmovalci so lahko preizkusili orožje. Strelivo je zagotovil organizator, vendar je
strelnih linijah, za varnost je bilo dobro poskrbljeno, prav tako za pogostitev vseh tekmovalcev in ostalih udeležencev prvenstva. Najboljši rezultat in s tem seveda tudi zmago je dosegel Matjaž Hacin, ki je pristreljal 74 točk od 80. možnih. Z 71. točkami mu je sledil Pavel Hauptman, tretje mesto pa si je pristreljal Robert
Šuštar z 69. točkamioziromakrogi. Med ženskami je zmagala Joži Gulič z 48. točkami. Sledijo j iSilva Dobršek z 38. in Marjeta Valas z 28. krogi.
Samo tekmovanje v streljanju pa je imelo poleg nekaterih odličnih (če ne že kar vrhunskih) rezultatov še eno pomembno značilnost. Je namreč nekakšna odskočna deska v prizadevanj ih Zdru ženj a slovenskih častnikov, 87. območnega poveljstva slovenske vojskein nenazadnje tudi Združenja veteranov vojne za Slovenijo, da bi na Agnezu zgradili in uredili pravo športno strelišče. Po besedah Bojana Šoperja, enega od organizatorjev strelskega prvenstva so cilji jasno zastavljeni. Združenje slovenskih častnikov
balistične, se pravi strokovne ocene samegakraja, ki naj bi nekoč postalo pravo, urejeno strelišče, so menda zelo ugodne.
Poleg samega strelskega tekmovanja pa so to priložnost organizatorji izkoristili tudi za podpis listine, ki zagotavlja in potrjuje sodelovanje med Združenjem slovenskih častnikov Zasavja in slovensko vojsko, oziroma 87. območnim štabom slovenske vojske s sedežem v Trbovljah. Poveljnik območnega štaba in predsednik Pokrajinskega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo Matjaž Piškur pravi, da bosta obe strani imeli od tega koristi. Sodelovanje pomeni obenem tudi nov korak v prizadevanjih okoli
E"
(ZSČ) si bo prizadevalo na tem mestu zgraditi mednarodno strelišče, ki bo ustrezalo potrebam tako ljubiteljev strelskega športa, strukturam slovenske vojske, kot tudi lovskim in strelskim društvom iz vseh treh zasavskih občin in širšega območja. Takšno strelišče j e zaenkrat bolj ali manj želja, kakšne pa so realne možnosti za takšen roko na srce precej velik projekt, pa se bo verjetno izkazalo kmalu. Trenutno so se pobudniki osredotočili le na zagotavljanje ustreznih dokumentacij in dovoljenj. Prve
ureditve modernega strelišča. Vojska bo namreč v okviru svojih zmožnosti nudila materialno in kadrovsko pomoč pri organizaciji podobnih (strelskih) prireditev in ostalih sorodnih zadev. Nemara v to sodelovanje sodi tudi ustanavljanje strelskega društva in društva zapaintball. Paintball seje v Sloveniji v zadnjih letih močno razširil in populariziral. S tem pa je postal zanimiv tudi kot predmet trženja.
Tekst in foto: Jure Nagode
m
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopiswMmnenja bralcev o življelrjght dogajanju v Zasavji^Nepodpisanih pisem ne objavljamo^Bomna pisem je zaradi prostora omejena na največ 3tMipkanib^sticJjBemiištVo^i pridržuje pravico skrajčetitekst ali pa objaviti daljšega, čebee^i, da bi s skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Izjava za javnost
(delegatov Skupščine Društva izgnancev Slovenije 1941 -1945, zbranih na letni konferenci 11. junija letos v Braniku)
Skupščina Društva izgnancev Slovenije sovpada med številne prireditve in dogodke, s katerimi ves demokratični svet, pa tudi Slovenci, proslavljamo 50 -• letnico zmage človečnosti nad zverinstvi nacizma in fašizma. Slovenski izgnanci smo bili leta 1941 poleg Židov tisti, ki sta ga hotela Hitler in Mussolini popolnoma zbrisati z obličja zemlje.
Po zlomu fašizma in nacizma smo bili prepričani, da se take strahote, kot jih je povzročila druga svetovna vojna, ne bodo več ponovile. Slovenski izgnanci razumemo in sočustvujemo z ljudmi, ki še danes doživljajo podoben genocid in etično čiščenje v naši neposredni bližini. Ne moremo pa razumeti, da svetovna javnost in mednarodne institucije reagirajo na te dogodke le tedaj, ko je ogrožen kakšen njihov človek, član UNPROFORJA. Kaj pa deset-tisoče mrtvih otrok, posiljenih žensk, pobitih ranjencev in izgnanih družin? So to po nacističnih pojmovanjih podljudje?
Najostreje obsojamo vojno v Bosni in pozivamo vse, ki lahko vplivajo na dogodke, naj morijo v Bosni in drugod čimprej končajo.
Skupščina Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 je danes med drugim obravnavala tudi reševanje statusa izgancev v slovenskem parlamentu in izraža svoje zadovoljstvo, da je po dolgih letih neupoštevanje prvih žrtev nacističnega in fašističnega nasilja prišlo do zakonskega urejanja statusa slovenskih izgnancev.
Čeprav se je število še živih izgnancev močno zmanjšalo, jih še vseeno okrog 23.000 čaka,
da se tudi njim prizna položaj žrtev vojnega nasilja s pravicami, ki iz tega izhajajo.
Poslancem se zahvaljujemo, da so ob drugi obravnavi predloga zakona o žrtvah vojnega nasilja sprejeli predlagane dopolnitve in s tem poleg statusa sprejeli tudi pravice iz socialnega, zdravstvenega in pokojninskega varstva.
Skupščina Društva izgnancev Slovenije ugotavlja, da so s predvidenimi zakoni, ki so v parlamentarni obravnavi, delno izpolnjena pričakovanja izgnancev. Skupščina se zavzema za to, da se ti zakoni čimprej sprejmejo in da se z njimi zagotovi tudi izplačilo odškodnin, upoštevajoč pri tem, da izgnanci kot prve žrtve nacizma in fašizma polnih 50 let za preslano trpljenje in materialno škodo nismo prejeli nobenega priznanja, ne moralnega ne materialnega.
Pri tem še posebej naglašamo nujnost, da bi bili zakoni hitro sprejeti in da bi bili z zakonom določeni roki za njegovo izpolnjevanje čim krajši, ker se število izgnancev vsak dan zmanjšuje. Zato pozivamo vlado Republike Slovenije in poslance Državnega zbora, da čimprej sprejmejo zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je pred tretjo obravnavo, in predlog zakona o skladu za poplačilo vojne škode.
Tudi ob tej priložnosti izraža Skupščina Društva izgnancev Slovenije polno pripravljenost, da sodeluje pri dopolnjevanju in obravnavi zakonov v želji, da bi bili čimprej sprejeti in bi bile s tem popravljene krivice povojnega zapostavljanja.
Delagati skupščine Društva izgnancev Slovenije
Odprto pismo gospodu županu
Matjažu Svaganu
Spoštovani gospod župan, zahvaljujem se vam ■ za vaše
prijazno pismo, ki ste ga 12. junija letos naslovili na vse prizadete družine na Pintarjevi cesti, in v katerem nas obveščate, da se zaradi posedanja zemlje, kot posledice rudarjenja, ne bomo mogli priključiti na zagorsko plinovodno omrežje. Povsemrazumem koncesionarja, da ni pripravljen prevzeti odgovornosti in zgraditi plinskih priključkov na tem zemljišču.
Vsi oškodovanci pa bi radi vedeli, kaj bo storila Občina Zagorje, da bomo prizadeti prejeli pravično odškodnino in sicer:
1.	za škodo zaradi zmanjšane vrednosti naših hiš kot posledico posedanja stavbnega zemljišča,
2.	zaradi razpokanih sten, stropov in opornih zidov,
3.	zaradi onemogočene priključitve na plinsko omrežje.
Za vso nastalo škodo je odgovoren Rudn ik Zagorje, ki je posegel v prostor že potem, ko je bilo zemljišče pozidano. Za gradnjo smo pridobili vsa potrebna dovoljenja in nato tudi uporabno dovoljenje. Preko KS Franc Farčnik smo že pred leti od Rudnika Zagorje zahtevali, da se škoda oceni in prizadetim izplača pravična odškodnina. Rudnik je zanikal vsako odgovornost za nastalo škodo, njegovi predstavniki, pa so arogantno izjavljali, naj odškodnino uveljavljamo preko sodišča, ker so se zavedali moči rudarskega lobija. Šele, ko se je sprejemal plan sanacije površin, so prišli do ugotovitve, da se zaradi rudarjenja teren pogreza. Za njih je bil s tem problem rešen, prizadeti pa se s takšnim brezbrižnim ravnanjem ne moremo strinjati, saj smo svoje domove zgradili z velikim tmdom in odrekanjem.
Odlazck Franc, Pintarjeva 20, Zagorje
Mnenje o spremembi ustave
SDSS OO Hrastnik nasprotuje predlogu o spremembi ustave 68. člena, ki odloča, da na zemljiščih tujci ne morejo pridobiti lastniške pravice.
Socialdemokrati v Hrastniku smo mnenja, da Slovenija nikakor ne sme spremeniti ustave in tujcem omogočiti nakup
nepremičnin. To bi bilo za Slovenijo zelo usodno zaradni njene majhnosti. Kot predsednika stranke SDSS OO Hrastnik me preseneča izredna naglica o odločitvi spremembe ustave ter takojšnje pridmženje članstvu EU, kar predlaga vladajoča stranka LDS.
Še nedavno sta vladajoči stranki LDS in ZLSD obsojali nakdanjega zunanjega ministra Lojzeta Paterleta zaradi Ogleja ter njegovo popustljivost do naših sosedov Italijanov.
Mislim, da je ob prevzemu zunanjeministrskega resorja vladajoče stranke LDS popustljivost res očitna.
Marca letos sta se srečala zunanja ministra Zoran Thaler in Suzane Agnelli.' Sprašujem se, ali je Thaler sprejel italijanske zahteve, saj je zatem italijanska vlada takoj umaknila veto na začetek pogajanj z EU o pridruženem članstvu.
Premier dr. Janez Drnovšek predlaga referendum o spremembi ustave. Ob zagotovitvi dvotretjinske večine poslancev v parlamentu se lahko zgodi, da se koalicija izogne celo referendumu. Pri vključevanju Slo ven ije v evropsko un ijo se mi ponuja vprašanje, zakaj državljani nismo seznanjeni z vsemi prednostmi ter slabostmi pridružitve. Kaj to pomeni za gospodarstvo (izvoznike) in kmetijstvo?
SDSS OO Hrastnik predsednik Slavko Vidrih
Naša fizioterapevtka
V Zdravstvenem domu Hrastnik je fizioterapevtka, za katero ne vem ne, kako se piše, ne kako ji je ime. Ne vem, kje je doma, še tega ne vem, če je poročena. Pa me je bolezen pripeljala v njeno nego. In spoznala sem čudovito žensko!
Tako kot najbolj skrbna mati skrbi za svoje otroke, tako skrbi ta naša fizioterapevtka za svoje paciente. Skrbna, natančna ta izredno hitra. Za vsakega najde lepo besedo. Če je treba, zna biti tudi stroga. Taki uslužbenci so zelo redki v naših ustanovah. Želim, da ostane v naši sredini!
Hvaležna pacientka!

Rado Fele
Milan Vidic
Ikillja je |M»t
iz liuhil
Šolsko leto je končno pri kraju, spričevala so razdeljena, učenci in učitelji se odpravljajo na počitnice. Toda za slednje te ne bodo mirne in vedre, saj tudi danes, kot je to že nekaj let v navadi, v naši državi za šolstvo ni posluha, a z njim je odsotna tudi volja, ki bi rešila nastale križe, katerih ne manjka.
Pravijo, da se okrog denarja svet vrti. Seveda je ta rek značilen tudi za šolsko področje, pa najsi imamo v mislih plače učiteljev ali pa materialno stanje naših učnih prostorov. Najprej moramo pošteno priznati, da se opremljenost slovenskih šol počasi popravlja, a žal ne povsod. Mnoge šole imajo tako na ducate računalnikov, priključene so na Internet; toda na drugi strani ne smemo pozabiti podob lanskega TV Tednika, ki je nam. vsem v sramoto prikazal pošastno šolo, polno ščurkov in drugih znjedalcev, celo brez ogrevanja. A če se stanje vendarle nekoliko izboljšuje, tega za dohodke prosvetnih delavcev nikakor ne smemo trditi, zakaj tukaj je še marsikaj nedorečenega.
Že na začetku se ne da obiti groteskne ugotovitve, da ima lahko nekdo z dveletno administrativno šolo, ki dela v banki za šalterjem, za nekaj desettisočakov večjo plačo od tistih, ki imajo za precej klinov višjo izobrazbo, obenem pa so deležni tudi neprestanih izpopolnjevanj po vseh mogočih seminarjih. Precej žalostno je tudi, da prejme nekdo z opravljeno visoko šolo in dvema desetletjema delovne dobe v bolniški le borih 60.000 tolarjev (upravičeno se lahko sprašuje, ali bi jih vzel ali pa iz protesta s solznimi očmi zavrnil).
Ob tem nekateri veleumniki znanstveno ugotavljajo, da v Sloveniji kritično primanjkuje učiteljev z ustreznim znanjem. Položaj je namreč naravnost grozoten, saj ima dijak, ko uspešno konča srednjo šolo, povsem enako izobrazbo kot njegov profesor (ki seveda to ni). Tudi se ne smemo pretirano čuditi spoznanju, da v osnovni šoli učenci učijo učitelja, saj se izkaže, da mu snov, ki jo poučuje, niti malo ni poznana, kaj šele jasna; pa tudi v srednji šoli kakšen "profesor" včasih po cele ure čepi pred tablo, ko rešuje neko nalogo, in kadar po nesreči vendarle pride do rezultata (ki je seveda povsem različen od tistega zadaj knjige), popravi rešitve. Sprašujem vas, koga od šolanih boste lahko prepričali, da bo delal za tako mizerno plačilo, nevredno dostojanstva (pri nas ta čas odlično vozijo le tisti, ki dobro vrtijo jezik; toda le kdo bo delal). Tako se sprejema zakon, ki naj bi že v vrtce poslal dokaj izobražene ljudi, a verjemite, jih ne bo; raje si bodo poiskali kakšno drugo, bolje plačano službo, recimo v državni upravi.
Tisti, ki so uzakonili najnižjo plačo borih 45 tisočakov, naj pridejo prisostvovat pouku, kjer že nekaj mesecev ni nobene vedrine, veselja, saj prihajajo učitelji v razrede potrti, brez vsakršne volje, energije - takšna so tudi predavanja, saj se, še preden so profesorji povsem pripravljeni za razlago, že oglasi zvonec (temu sedaj botruje tudi matura, ki jih še dodatno obremenjuje).
Res ni lepo, da se učiteljske stavke največkrat napovedo ob zaključku šolskega leta, ko morajo prenekateri dijaki popravljati slabe rede ali celo opravljati zaključne izpite in maturo; a kot kaže, drugače ni šlo in tudi ne bo. Toda vedno trpijo učenci in ravno zaradi njih se je potrebno končno prebuditi (vlak je sicer že odpeljal), da ne bomo čez nekaj let vsi skupaj postali narod butcev in Butalcev.
čiis
počitnic in letovanj
Celo do pet tisoč Zasavčanov je včasih poleti odhajalo na sedem-ali desetdnevna letovanja, v glavnem k morju. Imeli smo 24 počitniških domov in menda več kot 150 bivalnih prikolic, v Istri in Slovenkem Primorju, pa na Krku, Rabu, Pagu in še kje.
Letos bo odšlo na zaslužen oddih kvečjemu ena četrtina nekdanjih letovalcev. Ta čas razpolagamo le še s posamičnimi počitniškimi zmogljivostmi v hrvaški Istri, na Rabu, v Crikvenici in z največ 40 prikolicami. Vse drugo ni več v lasti podjetij ali pa je, pa sosedi ne dovolijo njihove uporabe. Za stanovanjsko prikolico so v Istri tako zelo navili cene, da jih v marsikateri gospodarski družbi niso več pripravljeni poravnati; malce manj plačujejo zasebni lastniki teh zmogljivosti.
Šolarjem bomo sicer omogočili vsaj nekaj dni počitnic ob morju, bodisi v organizaciji prijateljev mladine, bodisi s starši. Žal pa bo teh ugodnosti deležna le peščica otrok. Na vso srečo nekatera društva pripravljajo občasne izlete ali pohode za šolarje, tudi nekaj taborenj; na vidiku so tudi družabne igre, vendar bo vse skupaj dokaj omejeno ali okrnjeno in tudi trajalo bo le nekaj časa, vse prestale počitniške dneve si bodo morali mladi organizirati, kakor bodo vedeli in znali.
Še venomer ostaja neizpolnjen sen nekaterih zagnanih zdravstvenih in drugih delavcev po vnovičnem organiziranju letovanj na posamičnih hrvaških otokih, na Velikem Lošinju, vzemimo, kamor smo prejšnja leta pošiljali kar lepo število bolehnih otrok iz Trbovelj. Podoba je, da bo te vrste letovanje in zdravljenje kmalu le še lep spomin ali nostalgično obujanje na tiste čase.
Posebno poglavje so izdatki za letovanje. O tem smo nekaj malega Že povedali. Ugotovili smo, da so ponekod še venomer dejavni pri organiziranju letovanja, drugje so to popolnoma opustili, ker to nekako ne sodi več v okvir njihove pozornosti. Povsod tam, kjer so ali bodo omogočili letovanje svojim zaposlenim z obročnim odplačevanjem, je odziv dober, drugje, kjer tega niso naredili, slabši.
Prav pa bo, če ponovno opozorimo, da bo letos na našem in še posebej hrvaškem delu obale t.i. zunanjepenzionska ponudba dokaj zasoljena. Niso tja v tri dni celo neprimerno bogatejši Avstrijci on dan oponesli hrvaškim turističnim delavcem pretirano draginjo. Dokazali so jo z naslednjo prispodobo. Nevzdržno je, da stane v srednjem hotelu, pravzaprav hotelu srednje vrste ena steklenica vina toliko, kot v boljši avstrijski restavraciji dobra večerja. In spričo tega ne bo prav ničesar čudnega, če bodo tudi bogatejši tuji turisti prinašali s seboj na letovanje vse od kave do mleka in mineralne vode. Slovenci dosedaj na to nismo bili navajeni, poslej pa bomo, če bodo obveljale sedanje pretirane cene. Pa lep dopust vsem. ki se odpravljate nanj.

Med mladimi Zasavčani sta alkohol in marihuana že zelo razširjena, čedalje več pa je tudi odvisnikov od trdih drog. Malokdo upa priznati, da je odvisen od droge. Če že priznajo, ne govorijo o kolegih, znancih,... Ne povedo imen, le to, daje heroina čedalje več, največ v Zagorju. O preprodajalcih pa sploh vsi molče. Menda vodi mreža skozi Hrastnik, vendar je to nepreverjen podatek. S policisti bomo temo razgrinjali drugič, tokrat je namenjena odvisnikom in tistim, ki to (še) niso, pa so na najboljši poti, da postanejo.
Mamljivo st
Učinki drog so mamljivi, čeprav se med seboj razlikujejo: Alkohol naprimer rahlja zavore, zato se mladostnik pod njegovim vplivom obnaša nenadzorovano. Uživanje marihuane ali hašiša učinkuje sprostitveno, uživalec' ima občutek lebdenja, čeprav je mogoče tudi doživljanje bojazni in tesnobe. Ker droga poslabša spomin in moti zbranost, se pri nekaterih uživalcih pojavijo potrtosti ali zbeganosti z motnjami v razumevanju stvarnosti. Uživanje halucigenov (USD, PCP,...) spremeni zaznavanje uživalca, doživljanje časa in prostora, uživalec ima privide in vzneseno občutje neskončnega spoznanja. Kokain poveča živahnost in energijo, povzroča blaženost in poveča splošno aktivnost. Bel prah tako močno vzdraži središča za ugodje v možganih, da človek pod njegovim vplivom opušča vse druge stvari v življenju. Heroin in drugi opijati na osnovi opijskih alkaloidov zelo močno učinkujejo na telo in duševnost uživalca. Po začetnem intenzivnem občutju ugodja sledi doživljanje prijetne sprostive.
Nevarnosti
Do sedaj naštete učinke, ki mladostniku obljubljajo doživljanje nečesa novega, žal spremlja še veliko več škodljivih učinkov.. Uživanje alkohola namreč škoduje vsem organom, vpliva na delovanje možganov, jeter, ledvic in prebavil. Mladi, ki se pogosto opijajo, imajo težave doma, v šoli in v širšem okolju, .saj alkoholizem pogosto vodi v prestopništvo. Mnogi uživalci marihuane tožijo, da so po dolgotrajnem uživanju postali brezbrižni, da so izgubili sposobnost in voljo za miselne napore in interese. "Trava" je škodljiva tudi za telesno zdravje, zmanjšuje odpornost za bolezni, slabo deluje na dihala in srce. Uživalec marihuane ali hašiša postane dokaj hitro duševno odvisen od droge, dolgotrajno uživanje večjih količin pa privede tudi do telesne odvisnosti. Različna zdravila, ki imajo v višjih odmerkih zelo intenzvine učinke na počutje, razpoloženje in čustvovanje, so še posebej nevarne, če jih mešamo z alkoholom. Velika
doza je tudi smrtno nevarna. Prav tako smrtno nevarno je uživanjekokaina, saj izredno močno učinkuje na srce in ožilje. Uživalci kokaina se zelo težko odločijo za prenehanje drogiranja, abstinence pa brez zdravlj enj a ne mor ej o do seči. Uživanje odvisnika hudo izčrpa, tako da potrebuje intenzivno zdravniško pomoč. Prav tako postanejo odvisni tisti, ki vdihavajoopojne snovi (neostik, fleks,- aceton,...), kar paje zelo nevarno tudi za dihalne organe, ledvice, jetra in možgane. Halucigeni so nevarni zlasti zaradi zapletov v duševnem stanju z doživetjem groze in strahu ter občutij ogroženosti in preganjanosti. Še dolgo po prenehanju neposrednega učinka teh sredstev, se lahko učinek ponovi (flash back), kar povzroči zbeganost. Že po nekajkratnem uživanju heroina in drugih opijatov na osnovi opijskih alkaloidov postane uživalec telesno in duševno odvisen. Vbrizgavanje droge v žilo povzroča tudi vnetja na mestih vbodov, lahko privede do zastrupitve krvi, prenosa virusa AIDSa, prevelik odmerek mamila pa je lahko tudi smrtno nevaren. Prav zaradi tega naj bi odvisniki uporabljali sterilne igle. V zasavskih lekarnah je moč kupiti brizgo s petimi iglami (stane 50 tolarjev). V trboveljski lekarni pravijo, da odvisniki brizge redno kupujejo, kar priča o njihovi poučenosti.
Iz radovednosti
Mladi se za zlorabo drog odločijo iz potrebe po samopotrditvi in samostojnosti, iz želje po povzemanju vedenja in navad odraslih, težnje po kljubovanju avtoriteti, zaradi privlačnosti tveganja in vsega novega, prav tako so odvisni od mnenja vrstnikov ali pa ne znajo počakati na ugodje drugačne vrste.
Odvisniki, ki nočejo biti imenovani so povedali, da so začeli iz radovednosti. Zelo redki si prvo drogo vbrizgajo sami. V glavnem jim to store prijatelji. Ko ugotovijo, da je občutek "cool", poskusijo znova. Tedaj se prično prepričevati, da niso odvisni, da lahko nehajo, če le hočejo, dokler se ne pojavijo abstinenčne težave. Mnogo odvisnikov pripoveduje, da abstinenčna kriza nastane tudi že po četrtem vbrizganju. Uživalci drog posta-
Mnogi goje marihuano v cvetličnih lončkih.
jajo od drog duševno in telesno zasvojeni.
Odvisnost
Pri vsakem uživalcu drog se odvisnost kaže na zanj značilen način. Zdravniki govorijo o duševni in telesni odvisnosti, zelo pogosto pa sta ti dve med seboj prepleteni. Duševno odvisen je tisti, ki si drogo ves čas močno želi, razmišlja o njej, njenih učinkih in poteh do nje. Uživanju droge je pripravljen podrediti svoje druge vrednote in opustiti svoja prejšnja prizadevanja. Njegove želje po drogi ne zmanjša niti tveganje, da z njo ogrozi zdravje, uspeh pri delu ali v šoli in dobre odnose z ljudmi, ki so mu bili prej pomembni. Ko odvisnik preneha uživati droge, se pri njem z vrsto telesnih in tudi duševnih težav pokaže še telesna odvisnost. Abstinenčne težave (krize) kažejo, da seje droga že vključila v telesne procese in postala telesu nujna. Abstinenčna kriza lahko traja tudi več dni po prenehanju učinkovanja droge in je ena prevladujočih razlogov, zakaj uživalci ponovno segajo po drogi in zlorabe ne želijo opustiti. Pojavi se sprememba tolerance, ko mora uživalec jemati vedno večje odmerke droge, tudi po štirikrat na dan, da doseže zaželen učinek.
Zdravljenje
Smisel zdravljenja je, pomagati pacientu, da shaja s težavami, ki so posledica jemanja drog
m
in po možnosti tudi, da doseže življenje brez njih. Pri vsem je zelo pomembna vloga družine, prijateljev ter želja po spremembi življenjskega stila. Marsikateri odvisnih pride k zdravniku zaradi abstinenčnih simptomov, pri katerih mora zdravnik prepoznati ozadje jemanja drog. Marsikdo želi le, da bi mu zdravnik predpisal zdravilo in bi se tako na hitro (tako odvisnik misli) rešil težav. Zdravnik mu pri tem lahko ponudi tudi druge možnosti zdravljenja.
Vzdrževalni metadonski program
V Trbovljah ta program vodi dr. Alenka Rus. Vanj je vključenih 12 odvisnikov, ki pa o svoji odvisnosti niso želeli govoriti. V glavnem so Trboveljčani, stari od 20 do 35 let. "Ko odvisniki zmorejo kupovati drogo, se skrivajo," pravi dr. Rusova, "ko pa tega ne zmorejo več, se največkrat poslužujejo raznih kriminalnih dejanj. Ko jih policisti odkrijejo, odkrijejo tudi njihovo odvisnost. Šele takrat se jih večina odloči za zdravljenje. Ko odvisnik izrazi željo, da bi se rad zdravil, ga napotimo v enega od štirih centrov v Sloveniji, za Zasavčane je ta center v Ljubljani, kjer se posvetuje z zdravnikom in psihologom in se odloči za način zdravljenja. "Moji pacienti so bili ali pa so še intravenozni uživalci drog, kar pomeni, da si vbrizgavajo heroin v žilo. Drugje po svetu je drugače. Intravenozna metoda je najbolj tvegana, saj tak način lahko povzroči infekcijo, prenos virusov... Svoj e paciente sem spraševala, zakaj droge ne "snifajo" in odgovorili so mi, da jo pri vbrizgavanju porabijo bistveno manj, kar je seveda tudi bistveno ceneje, žal pa tudi dosti bolj tvegano."
Metadon je nadomestilo za heroin, obstaja v obliki tablet in tekočine. Odvisniki zaužijejo tekočino zmešano s sokom enkrat dnevno v prisotnosti zdravstvene osebe. Izjemoma (ob praznikih, inp.) dobijo že pripravljeno enkratno
mešanico za domov. Sčasoma, ko so odvisniki že dlje časa na metadonu, redkeje obiskujejo ambulanto, kjer zaužijejo tekočino. Seveda je odvisno tudi od tega, koliko določenemu odvisniku zdravnik zaupa. Metadon lahko predpisuje odvisniku le zdravnik z licenco, ki mu jo izda Ministrstvo za zdravstvo. "Vsak odvisnik je osebnost zase," pravi dr. Alenka Rus, "če z njim veliko delaš, lahko dosežeš medsebojno zaupanje. So pa to že po naravi taki ljudje, ki so zelo manipulativni, kar pomeni, da se jim vedno zelo zelo mudi, ampak kadar morajo terapevta prepričati, da bi mu mogoče pa le dal tekočino za tri dni naprej, si vzamejo tudi po dve uri časa za prepričevanje." Včasih se zgodi, da odvisnik, ki mu je zdravnik zaupal metadonsko tekočino za dva dni, tisto zaužije naenkrat. "V takem primeru je odvisnik sam kriv, ker naslednji dan metadona ne bo dobil, saj vodimo o tem natančno evidenco," pravi dr. Rusova. Metadonski vzdrževalni program naj bi v bodoče organizirali tudi po zdravstvenih domovih, lekarnah,... Tako bi odvisniki dobili pomoč relativno blizu svojega doma.
Pri vzdrževalnem metadonskem programu se heroinska odvisnost "nadomesti" z metadonsko. V endarje doza, kij o dobi odvisnik manjša in nadzorovana. Odvisniki na metadonu nimajo abstinenčnih težav, prav tako pa ne doživljajo blaženosti. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da metadon zmanjšuje slo po drogi. "Z metadonskim programom na nek način preprečujemo škodo, ki jo povzroča intravenozno uživanje drog. Ne širijo se infekcije, manjša se sla po drogi in preprodajanje," pravi dr. Alenka Rus. "Tudi popolna ozdravitev je mogoča, vendar se največkrat dogaja, da so odvisniki več let ali stalno odvisni od metadona.
Oddelek za detoksikacijo
Odvisniku predlaga zdravljenje na oddelku
zdravnik v Centru za zdravljenje odvisnih od drog. Za sprejem na oddelek potrebuje pacient napotnico osebnega zdravnika, potrjeno zdravstveno izkaznico in izkaznico o zdravstvenem zavarovanju. Oddelek nudi šesttedensko zdravljenje tistim, ki se želijo osvoboditi odvisnosti. Namen zdravljenja je popolno prenehanje jemanja drog, zdravniška pomoč pri abstinenčnih težavah ter življenje brez drog; Je najboljša metoda za popolno ozdravitev, saj se telo očisti droge, tako da organizem več ne kaže abstinenčnih pojavov. Vsak, ki želi bivati na oddelku mora upoštevati določena pravila, ki jih določijo terapevti. Poleg omenjenih programov obstajajo tudi druge možnosti: komune, projekt Človek,...
Po abstinenčni krizi
Abstinenčna kriza je zelo huda. Ko nastopi, se odvisnik poti, bolijo ga sklepi in ima krče v trebuhu. "Vsi odvisniki sejo zelo bojijo," pravi dr. Alenka Rus, "začutijo jo že prej, to je tako imenovana subjektivna abstinenčna kriza, ko človek na zunaj še deluje v redu in mu rečemo, saj ti nič ni, ampak on v sebi že čuti pomanjkanje droge in ve, da se bo prava abstinenčna kriza pojavila. Ta traja približno teden dni, najhujša je tretji, četrti dan, potem pa počasi izveni. Ni smrtno nevarna, razen v primeru, če ima odvisnik poleg še kakšno drugo kronično obolenje (vnetje srčne mišice, inp.). Mnogi, ki so sami poskušali nehati, so abstinirali doma. Pili so veliko tekočine in krizo prebrodili. Seveda pa se večina tistih, ko se vrne na svojo staro sceno, ponovno zadrogira, ker si ne zna predstavljati življenja brez droge. Duševno so taki ljudje še vedno odvisni od droge. Prav zaradi tega je program detoksikacije namenjen tudi resocializaciji, zamenjavi okolja.
Kako razumeti
Dr. Alenka Rus pravi, da lahko razume, da nekdo nekaj poskusi, da postane odvisen, pa ne. Odvisnikov je več vrst. Na Nizozemskem, je dosti več odvisnikov od iger na srečo, kot pa odvisnikov od droge. "Vsi so krivi sami, vendar, če poznam njihove težave, družinske razmere in okolje, se mi zdi nekako razumljivo. Sprejemam jih kot paciente." Vsi pacienti dr. Alenke Rus so najprej posegli po marihuani. "Uživanje marihuane je predstopnja trdih drog, čeprav obvezno ne vodi k njim. Odvisno je od posameznika, če bo prešel iz mehkih na trde droge. Moji pacienti so vrh ledene gore." Mnogo jih je, ki si ne upajo priti po pomoč, še večjih je, ki pomoči hvala bogu še ne rabijo. Prav takim je potrebno govoriti o drogah, o njenih učinkih, tako mamljivih kot tistih nevarnih. Ko boste otroku ali mladostniku pokazali, daje življenje lahko lepo tudi brez droge, ne bo segal po njej.
Tatjana Polanc

Med drugo vojno so bile mnoge družine nasilno razbite. Na Hitlerjevem seznamu odpisanih so bili tudi Slovenci. Slika medvojnega uničevanja in razseljevanja je bila strahotna. Največ Slovencev so vzela taborišča. Odgnali so družino, starše so odpeljali v taborišča, otroke pa v otroške lagerje. Posvojile naj bi jih nemške družine. V Sloveniji je bilo okrog 300 ukradenih otrok, iz Trbovelj so jih odpeljali 22 in od teh jih je danes med nami še šest. Ob 50-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschvvitz so bile na slovesnosti, ki so jo poimenovali Srečanje generacij in katero so obiskali številni predstavniki mnogih držav, tudi Anica Grobljar in Pavla Drnovšek, ki sta dve od ukradenih otrok, katerih starši so končali v taborišču in Zlata Hutar, ki je z materjo potovala od zapora v zapor in njuna skupna pot se je končala v Mariboru, ko je mater na poti v Auschvvitz še zadnjič videla.
Grobljar Anica: "Ko seje začela vojna, sem imela 13 let. Na-prudnikova iz Savinjske doline sem bila. Ko so šli partizani	v
gozdove, so se oglasili pri nas. Tudi po petnajst jih je bilo skupaj.
Anita Grobljar	V začetku januarja
1942 so prišli aretirat mojega brata, 30. januarja pa tudi mamo. Tako smo doma ostale le tri sestre, kajti oče nam je umrl tik pred vojno. Brata so v Mariboru ustrelili 3. aprila, ker smo sodelovali s partizani in ker smo bili zavedni Slovenci. Mamo so izpustili, 3. avgusta pa so nas vse odpeljali. Kar smo lahko vzele s sebo, smo zložile na rjuhe in povezali v culo, pa na tovornjak. Odpeljali so nas v Celje v Okoliško šolo in ločili - nad 18 let starosti posebej, mlajše posebej. 9. avgusta so morali vsi nad 18 let nadvorišče, mlajši smo ostali vrazredih. Koliko joka je bilo takrat! Ni besed, da bi človek to opisal.
Tako so vse naše mame, tete, sestre, strice... namah odpeljali.
Nikdar več jih nismo videli, nikdar več slišali zanje do takrat, ko smo dobili obvestilo, da so umrli. V obvestilu je pisalo, da so umrli zaradi bolezni... Auschvvitz Birkenau, tovarna smrti.
Nas otroke so potem odpeljali naslednji dan v lager pri Gradcu. Grozna nemška disciplinajetam vladala. Hoteli so nas prevzgojiti v nemške janičarje, vse nad 18 pa uničiti.
Tepli so nas vsak dan, velikokrat na dan so bili zbori,
kjer smo morali tudi po uro stati popolnoma mimo, delati smo morali,karjebilo. V trenutku brez mame in priti k tujim ljudem, ki te trpinčijo, pa biti v množici obupanih in tudi sam takšen, to je nekaj groznega. Strah te je vsakega obraza, vsake uniforme. Obenem smo se pa otroci silno navezali drug na drugega. Kot klopka smo se stiskali, pomagali smo si, bog ne daj, da bi se komu kaj zgodilo. Tudi slovensko smo se med seboj pogovarjali. Po vojni sem s seboj pripeljala nazaj še 36 otrok do 6 let starosti, vsi smo znali slovensko. Ko smo leta 1945 prišli v Kranj, so nas sprejeli v šoli in tam smo jim naredili proslavo.
Tri leta smo bili v taborišču. Hitro smo morali znati nemško, ni bilo pardona. V treh letih sem bila le enkrat v novi obleki. Birmska botra mi je poslala blago in sestra mi je sešila obleko. Tega se vedno spomnim. Tako hitro smo odrasli, tako hitro je šlo vse mimo nas. S tistim dnem, ko so nam pobrali starše, so nas popolnoma pobili."
Pavla Drnovšek, rojena Kralj, doma iz Trbovelj iz Žabje vasi. "Selili so nas 5. avgusta 1942, stara sem bila 15 let. Selili pa zato, ker je bil brat Franc od začetka v partizanih, Janez
pa je sodeloval z njimi. Nemci so ga ubili. Najstarejši bratje bil španski borec in je tam padel in cela družina smo bili zaradi upornosti na slabem glasu. Osem otrok nas je bilo, pet fantov in tri dekleta, desetčlanska Pavla Drnovšek	družina. Bila sem
naj mlajša.
Mama, oče, sestra in jaz smo bili odpeljani na žandarmarij o in na to vornj ake, čez Podmej o so nas peljali v Celje v Okoliško šolo. Nedelja, ko smo ostali čisto sami, brez mater, je bila res obupna. Takrat sem nazadnje videla mamo, očeta in sestro. Spomnim se, ko so moški stali na dvorišču. Niso nam dovolili posloviti se. Oče je stal v prvi vrsti. Nas so odpeljali v živinskih vagonih v lager. Leta 1943 so nas razdelili po starosti in takrat je v lagerju ostalo 9 deklet od 14 leta dalje. Dobile smo dojenčke in otroke do šest let, skupaj nas je bilo 60. Štiri dekleta so bila v kuhinji, pet nas je bilo pa pri otrocih. Imela sem na skrbi 20 otrok. Obleči, nahraniti, prati plenice, pospravljati, ribati velike prostore, pomagati v kuhinji. Lager -samostan je imel pa veliko kmetijo in poleg vsega smo hodile delat na polja, travnike in v sadovnjake. Še kmetje iz okolice so hodili po nas, da smo jim hodile delat. Otroci so zelo pogrešali starše, niso pa bili razigrani, bili so otožni.
Delo je bilo iz dneva v dan enako. Domov sem šla leta 1944. Štirje smo šli od doma, domov sem šla sama.
Nikoli nam niso v lagerj u govorili, kaj bo, ko bo konec vojne. Živeli pa smo zelo strogo, nismo smeli govoriti slovensko, če so nas slišali, so nam zagrozili s hudo stvarjo. Vsak dan je kdo od otrok zvedel, da so mu umrli starši, prva med njimi sem izvedela. Vsak dan samo jok in žalost."
Zlata Hutar, rojena Drnovšek. "V začetku vojne sem bila stara dvajset let. Mama Amalija, rojena Keršič, je imela dva brata v partizanih. Bila sta organizatorja gibanja. Partizani, takrat smo jim rekli hostaiji, so se velikokrat zbirali pri nas. Ko je postalo nevarno, smo Fricu povedali, naj novinci ne hodijo k hiši. Izdajalci pa niso dali miru.
Ukradeni otroci v enem od lagerjev. Dekleta so bila zadolžena za kopico malčkov.
gmse
Zlata Hutar	Amalija Drnovšek, roj. Keršič v Auschvvitzu.
Gestapo je prišel z izdajalcem v hišo, naredili so preiskavo. Čeprav niso ničesar dokazali, so naju z mamo odpeljali. Zbirali so nas skupaj kot bi razbojnike lovili.
Čez noč sva bili na gestapu pod stopnicami, zjutraj pa so naju odpeljali v Laško v zapor, ker v Trbovljah ni bilo prostora. Ničesar nisva mogli vzeti s seboj, mama j e bila bosa, ker so jo noge zaradi šena hudo bolele. Bil je oktober.
Kmalu so naju pripeljali na zaslišanje v Trbovlje. Mama je ostala pri Figabirt, jaz pa sem morala na orožniško postajo, potem pa naslednji dan obe na gestapo. Prva sem bila na vrsti jaz in spraševali so me, kaj smo naredili za partizane (bandite). Rekla sem, da nič. Kako so me tepli. Štiri mesece sem bila v zaporu in prišla sem domov vsa podpluta. Vso so me vedno razbili. Moja sostanovalka v zaporu je ob vsakem mojem prihodu kar molila. Kadar pa so me tepli, pa če sem bila še tako razbita, me ni nič bolelo, tudi kot je črnega za nohtom ne. Ne vem, zakaj. Povsod so leteli udarci. Sploh me ni bilo strah, saj sem vedela, da ničesar ne vedo. Mame niso tako tepli, le nekajkrat sojo udarili. Spet so naju odpeljali v Laško, nato pa v Maribor. Strah me je bilo, da nas bodo ustrelili. Dobila sem krtačko za zobe in si rekla, sedaj nas verjetno že ne bodo. Za vsako bilko se primes in si vsaj malo potolažen. Pod oknom so vse dni žagali drva. Le kaj bi to bilo? Cele dni so žagali, da je bilo dovolj žagovine, na kateri so streljali talce. 80 so jih ustrelili. Ob streljanju jok, pa taka molitev, pokalo je, da seje treslo.
Iz Maribora smo šli na grad Bori. Stanovala sem v prostorih, kjer jebilo lepo, jaz pa polno glavo uši. Prosila sem, da so me dali drugam. Bili sva skupaj z mamo.
11. decembra 1942 so nas odpeljali k šefu gestapa, ki je mamo določil za taborišče, mene pa za osem dni domov. Še danes vidim tisti avto marico, ki je imel zadaj odprtino in skozi njo je gledala, ko sojo odpeljali. Takrat sem jo nazadnje videla."
V svoji pesnitvi Auschwitz je dr. Lojze Krakar, sam taboriščnik, zapisal: "Tu se je smrt utrudila do smrti in uresničila biblijski pekel. Tujezločin dobil sloves obrti in milijon ljudi premlel v pepel..."
Ivana Laharnar
ko se pred tridesetimi je leti začel za mnoge čas nazaj vrteti: kot Rim nekoč preganjal je kristjane, nacisti so takrat zatirali Slovane.
Iz cele Štajerske so sem prignali otroke, svojce teh, ki pokončali so jih po krutem mučenju v zaporu, v celjskem "piskru" ali v Mariboru, in tistih, ki svoj dom so zapustili ter v hribih se za svobodo borili.
Otroke svojim staršem so pobrali, umirat matere v Auschvvitz poslali. Premnog otrok nikoli več ni videl mame, še tistih mnoge so potem ostale same, ki so po vojni se domov vrnile, ker njih otroke so si tujke prilastile.
Koliko solz v tej šoli so prelili
vsi, ki takrat po sili so domove zapustili, bi vedele povedat stene šole te, a neme priče so gorja bile,
ki se prelilo je v obupen jok ob žalostnem slovesu mater od otrok.
Vse matere, ki so otroke tam pustile,
so v obupu stiskale pesti in vpile, vpile...
V se grožnje straže niso pomagale, besede lepe, grobe, niso jih utišale.
Še krava muka, ko mesar j i vzame tele,
še ptica toži, če ji mlade kdo pobere.
Transport
Ob sedmih vlak s postaje se odmaje, odpelje v tuje, nepoznane kraje.
Nihče ne ve, kje zadnja bo postaja, ne sluti, da morda ne bo več videl kraja, kjer vsak kotiček mu je bil poznan, kjer je nekoč zagledal beli dan.
Le na ovinkih se skoz okna vidijo in vsakič svojim dragim še pomahajo, saj že na vlaku ločeni od žensk so moški, a v Celju še ostal je jok otroški.
Vlak pa sopiha skozi mesta in države in drugi dan se v Šleziji ustavi.
Vhod v ženski del taborišča Auschwitz. Po ulici, kjer so bile stavbe moškega taborišča, je v potokih tekla kri. V krematoriju so zažgali vsak dan 10.000 taboriščnikov, avgusta leta 1944 so dosegli rekord s 24.000 trupli.
Milka Povše	9.8.1942
Spomini na Auschwizt
Okoliška šola
Pred dnevi mimo šole sem hodila, ki mi spomin nazaj je obudila.
Nad tristo žensk in moških preko sto je tisti dan na križev pot odšlo.
Iz šole so jih še po temi odpeljali in, da Celjani bi lahko še v miru spali, so mesto v velikem loku obvozili ter jih na vlak za transport naložili.
Vsem žalosten iz prs se izvije vzdih, in vsakdo obsedi tam tih...
Ko da bi prišli iz raja bi v puščavo, preplašeno vsi gledajo v daljavo, le eno more pamet doumeti: tu vendar nemogoče je živeti. ...
Na prvem slovenskem ribiškem maratonu na Marofu 3. in 4. junija so ribiči Društva invalidov Trbovlje dosegli lep uspeh. Med tekmovalci sta bila v ekipi tudi Rudi Klančar in Otmar Fulan.
Tretjega junija zjutraj sta izžrebala svoji tekmovalni mesti, nato pa so si tekmovalci ogledali traso ob lepo urejenih in razsvetljenih ribnikih. Ob 11.30 uri seje začel lov, tako daje vsak član ekipe lovil dve uri, nato pa gaje zamenjal drugi član. Lov je potekal tudi ponoči. Kljub hladni noči so ribe pod reflektorji dobro prijemale. Tehtali sojih vsaki dve uri in nato vračali v ribnik. Bogastvo ribnikov je enkratno, saj je ribjega življa na pretek od rdečeok, do anturja, krapov, ščuk,... V štiriindvajsetih urah je 22 ekip nalovilo 318 kilogramov različnih vrst rib.
Prvo mesto sta osvojila Slavko Petelin in Knez, ki sta večkratna državna prvaka. Ulovila sta 68 kilogramov rib.
Tekmovalca društva invalidov Trbovlje sta zasedla sedmo mesto z ulovom dobrih 21 kilogramov rib, kar je lep uspeh. Oba invalida sta namreč amaterja, ostali tekmovalci pa so pravi profesionalci, zato j e bil
Rudi Klančar	Otmar Fulan
uspeh še toliko večji.
Vsi nastopajoči si želijo še več takšnih srečanj.
V imenu društva se želim zahvaliti Ribiški družini Laško in predsedniku Bačiču za lepo izveden prvi slovenski maraton v lovu rib
s plovcem in nasvidenje na drugem maratonu v letu 1996.
Predsednik društva invalidov Rudi Janežič
Lovski pevski zbor nastopil
Slovenj Gradec - V soboto, 10. junija, je potekala v Slovenj Gradcu tradicionalna revija lovskih pevskih zborov in rogistov. Te revije seje udeležil tudi Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavje iz Trbovelj. Tako kot ostali sodelujoči pevski zbori, je tudi trboveljski zapel tri pesmi samostojno, zbori so skupaj zapeli dve pesmi. V ečinoma so peli lovske in narodne pesmi. Trboveljskega je tokrat vodil zborovodja Albert Ivančič. Revije so se udeležili poleg številnih slovenskih lovskih pevskih zborov, tudi zbori in rogisti iz zamejstva tj. iz avstrijske Koroške, Tržaškega, Avstrije, Nemčije, Hrvaške,... Pevski zbor iz Trbovelj je bil med najštevilčnejšimi, pa tudi med najuspešnejšimi. Revije so se udeležili še rogisti iz Šmartnega pri Litiji. Tudi ti v ničemer ne zaostajajo za najboljšimi, saj s svojimi nastopi vedno navdušijo. Revijo je letos organizirala Zveza lovskih družin Slovenj Gradec v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije.
T.L.
Žegnanje na Golčali
Golče - Turistično društvo Golče, katerega predsednik je Jože Medved, prireja 25. junija na Golčah tradicionalno žegnanje. V cerkvi Sv. Petra in Pavla na Golčah, ki je podružnica Sv. Zasavske Gore, bo sveta maša ob 11. uri. Po njej se bo žegnanje nadaljevalo na prireditvenem prostoru pod kozolcem, kjer bo turistično društvo poskrbelo za dobro počutje vseh obiskovalcev. Za dobro razpoloženje in ples bo poskrbel narodnozabavni ansambel. Vsi, ki vas taka druženja veselijo, ste dobrodošli - do Golč zdaj pelje nova asfaltna cesta. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
110 let GD Litija
Litija - Litijski gasilci so v soboto svečano proslavili svoj visoki jubilej, HO-letnico obstoja. Na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom so bili poleg gasilcev in zastavonoš iz vseh gasilskih društev tudi predstavniki GZS. Žal so bili gledalci samo dobitniki priznanj, vse ostale pa je motilo izredno slabo vreme.
"Kar lepa doba je od dneva," je dejal v svojem govoru predsednik Gasilskega društva Litija Zvone Ulanec in nadaljeval: ko so se leta 1885 zbrali takrat pomembni litijski možje: Luka Svetec, Rudolf Bandjura, Peter Jereb, Franc Lajovic in drugi ter ustanovili takratno "Požarno obrambo", ki seje kasneje preimenovala v Gasilsko društvo. Danes gasilci delujemo na vseh področjih, kjer nas ljudje potrebujejo ne glede na vremenske razmere in druge pogoje."
V kulturnem programu so nastopili Litijski pihalni orkester, Moški pevski zbor "Lipa" Litija in učenci OŠ "Gradec" Litija.
Živali iščejo dom
-	mešanka, stara približno tri leta, daljše črne dlake in manjše rasti
-	mešanka, stara približno dve leti, črne in delno rjave barve, manjše rasti
-	mešanec z jazbečarjem, star približno dve leti in pol, svetlo rjave barve
-	mešanec med ovčarjem in rotvajlerjem, star približno tri leta, svetlo rjave barve, je dober čuvaj
-	pisan maček, star štiri mesece
-	čmo-bel maček, star približno štiri mesece
Za vse ostale informacije pokličite DPMŽ Trbovlje.
K.B.
Srečanje upokojencev v Mariboru
Maribor - Slovenski upokojenci se tudi letos udeležujejo svojega tradicionalnega srečanja. Srečanje, ki poteka danes, 22 junija, je organizirala Zveza društev upokojencev Slovenije, ob sodelovanju Mestnega odbora društev upokojencev Maribor. Tudi iz naših krajev se udeležuje tega srečanja precej članov. IzT rbovelj sta v organizaciji DUT rbovlje odpeljala dva avtobusa. Z enim avtobusom so odpotovali člani in članice moškega in ženskega pevskega zbora DU T rbovlje, z drugim avtobusom pa upokojenci, ki so se predhodno prijavili za udeležbo na tem srečanju. S trboveljskimi pevci - upokojenci, bodo nastopili na koncertu še pevci upokojenci iz Litije in Brežic.
T.L.
Zagorski strelci upokojenci
Kranj - V Kranju je bilo državno prvenstvo upokojencev Slovenije, katerega so se udeležili tudi upokojenci Društva upokojencev Zagorje. Na tem tekmovanju je sodelovalo preko 20 društev oziroma moštev s preko 80 udeleženci. Društvo upokojencev Zagorje je zasedlo 2. mesto. Državni prvak je postala članica DU ZagorjeMimi Markovšeks 184 krogi. Tretje mesto kot posameznik pa je zasedel Roman Kajtna. Moštvu Zagorja iskrene čestitke, še posebno pa vse priznanje in čestitke Mimi Markovšek, ki se je med moškimi tako častno povzpela na 1. mesto.
Povedati moramo, da je v moštvu sodeloval tudi mož zmagovalke in k temu uspehu prispeval svoj delež.
Ta izredni uspeh naj bo tudi spodbuda za nadaljne delo vsem sekcijam rekreativne dejavnosti v društvu.
Predsednik: Lojze Zupan
Sonček v Domu upokojencev
Trbovlje - V petek, 16. junija, so se na OŠ Tončke Čeč v Trbovljah zbrali starši, učitelji in gostje. Povabljeni so bili na predstavitev projekta Korak k sončku, ki so ga izdelali učenci 4. a in c razreda pod vodstvom svojih učiteljic. Prostorje bil kar premajhen za vse povabljene. V prvi vrsti so sedeli posebni gostje - oskrbovanci Doma upokojencev Franc Salamon T rbovlje, vklj učeni v skupi no za samopomoč, imenovano Komet. Učenci so jih prisrčno pozdravili z nageljni in stiskom rok. Oskrbovanci doma za starejše so bili gostje v šoli zato, ker so jih učenci, ki so projekt izdelovali, obiskali v domu, se z njimi pogovarjali in jih na predstavitev še posebej povabili. Vsi v Domu upokojencev Franca Salamona so bili nad prireditvijo zelo navdušeni.
T.P.
Priprave na Teden upokojencev
Trbovlje - Društvo upokojencev Trbovlje vsako leto pripravlja svoj Teden upokojencevTrbovlje. Letos bo teden potekal od 1. do 8. oktobra. V tem času se bo zvrstilo več prireditev športnega, kulturnega in družabnega značaja. Moč bo občudovati stvaritve žensk iz rokodelskega krožka, poslušali bomo koncerte,
zdravstveno predavanje, športniki - upokojenci se bodo izkazali v raznih športnih disciplinah, pa tudi družabno srečanje ne bo izstopalo v avli Delavskega doma T rbovlje. DUT rbovlje tudi ob tej priliki ne bo pozabilo na tiste člane, ki so bolni. Torej, priprave v DU Trbovlje tečejo tudi v tej smeri.
T.L.
Občina po volitvah
Trbovlje - Člani Kluba upokojenih članov Združene liste so se v torek, 13. junija, sestali v sejni sobi Združene liste v Trbovljah, kjer so spregovorili na temo "Občina po volitvah". Srečanje je vodil vodja kluba Slavko Potrata.
T.P.
Sveti Miklavž
Bila sem v tretjem razredu. Učiteljica nas je nekega dne opomnila, da se bliža sveti Miklavž s polnim košem dobrot. Učenci smo se zelo razveselili in komaj čakali Miklavževega večera.
V našem razredu smo imeli zelo pridnega učenca Tončka. Bil je sirota, brez mamice, ki mu je umrla, oče pa je šel po svetu. Živel je pri stari mami, daleč za gozdom v leseni hišici in v veliki revščini. Imela sta samo majhno občinsko podporo. Stara mama je hodila po kmetijah na dnino, da sta se preživljala.
Drugo jutro po Miklavžu smo bili eno uro brez pouka, saj smo se kar pogovarjali, kaj nam je dobrega prinesel Miklavž. Le Tonček je bil žalosten, saj ni imel kaj povedati. Učiteljica nam je rekla, naj kaj napišemo o Miklavžu. Vzeli smo zvezke in svinčnike ter začeli veselo pisati. Tonček je napisal par besed in odložil svinčnik. Učiteljica je šla do njegove klopi in na glas prebrala, karje napisal: "Miklavž je grdavž." Vsi otroci smo planili v smeh, le Tonček je začel milo jokati. Ko gaje učiteljica vprašala, zakaj je tako grdo napisal, je razložil, da so mestni otroci dobili od Miklavža še več, kot so prosili, on pa je prosil samo za eno srajco, saj je ta, ki jo ima, že čisto zakrpana, vendar mu je ni prinesel. Učiteljica ni rekla nič, šla je k oknu, vzela robec iz žepa in si obrisala oči. Med odmorom smo šli otroci na dvorišče, učiteljica pa v zbornico. Tam je sodelavcem povedala, kaj se ji je zgodilo v razredu. Zbrali so nekaj denarja in kupili darilo za tončka. Drugo jutro j e učiteljica še pred poukom škatlo z darilom prinesla v razred in jo položila na mizo.
Po zvonjenju je prišla v razred, pogledala paket in poklicala Tončka, naj prebere ime, ki je napisano na škatli. Obrazložila mu je, da ga je Miklavž pustil zanj v razredu zato, ker stanuje tako daleč v gozdu in ga ni mogel najti. Tonček je razvezal škatlo in od veselja zajokal. V škatli sta bili dve novi srajci, dolge hlače, spodnje hlače, več nogavic ter razne sladkarije, ki jih do takrat Tonček še ni videl.
Tonček je šel v klop, vzel zvezek in napisal: "Miklavž ni grdavž."
Angela Lipovšek iz glasila Jesen življenja
V Šentvidu pri Stični je bil 18. junija Tabor slovenskih pevskih zborov. Nastopili so moški, ženski in mešani pevski zbori. Pesem je donela iz 6000 grl. Nestor slovenskih razumnikov dr. Anton Trstenjak je povedal misel svojega madžarskega kolega študenta izpred petdesetih let: "Če se dva Slovenca srečata, se takoj štiriglasno poje." Dodal je še, da kjer je harmonija, ni sovraštva in zato moramo Slovenci gledati optimistično v prihodnost. Scenarij za program je pripravil Stane Peček, povezovalec je bil Jernej Kuntner, zborom pa je dirigiral Igor Švara. Državno himno in pesem Radosti je zborom in policijski godbi dirigiral Milivoj Šurbek.
Program se je pričel s fanfarami. Spregovorili so predsednik tabora Jernej Lampret, varuh človekovih pravic Ivo
Bizjak, častni gost koncerta dr. Anton Trstenjak ter predstavnik Svetovnega pevskega združenja dr. Tomaž Faganel. Moški zbori so zapeli pesmi Oj, ta sovdaški boben, Polje, kdo bo tebe ljubil in V boj. Ženski zbori so zapeli Ena ptička priletela, ljudski Sovdaška in Moj fantič je prijezdil ter Smrt v brdih. Mešani zbori pa Teče mi vodica, Soldaška, Regiment po cesti gre in Pesem o svobodi.
Na 26. taboru slovenskih pevskih zborov je sodelovalo 47 ženskih pevskih zborov, 82 moških in 73 mešanih zborov. Sodelovalo pa jih je tudi 9 iz zamejstva.
Iz Zasavja so se koncerta udeležili: ŽePZ Svoboda Dol, ŽePZ DU Trbovlje, MoPZ Simon DPD Svoboda Hrastnik, MoPZ ETI Elektroelement Izlake, MoPZ Loški glas Kisovec, MoPZ ZarjaDPDSvobodaTrbovlje, MoPZ Svoboda I. Hrastnik, MePZ Podkum,
MePZ Slavček Trbovlje, MePZ Svoboda II. Trbovlje, Mešana pevska skupina Izvir Zagorje.
Med njimi so praznovali jubilej MoPZ Simon DPD Svoboda Dol pri Hrastniku (5 let), ŽePZ Svoboda Dol pri Hrastniku (15 let), MePZ Svoboda II. Trbovlje (20 let), MoPZ Eti Elektroelement Izlake (25 let) in Rudarski MoPZ Loški glas Kisovec (25 let). Prav tako pa so za svojo petkratno udeležbo na taboru prejeli plakete naslednje zborovodje: Zdravko Jenko z Izlak, Igor Beuermann iz Zagorja ter Tomo Brezovar iz Zagorja.
Na koncu naj omenimo, da sta nas letos zapustila znana slovenska umetnika, skladatelj Radovan Gobec in operni pevec Ladko Korošec, ki sta dala taboru viden pečat: prvi s svojimi pesmimi, drugi s svojim petjem.
Katarina Gavranovič foto: Tomo Brezovar
Slavnostni gostje
Povorka
\ m	ytmk				
					
Vroče
Nekateri so peli, drugi poslušali
mm:
ZABEUnO
Trbovlje
V Knjižnici Toneta Seliškarja
razstavljajo učenci četrtih razredov Osnovne šole Ivana Cankarja svoje pisne in likovne izdelke na temo Kandrše z okolico - včasih in danes.
SlikarVinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja svoja dela v prostorih RSH v Šuštarjevi koloniji.
Združeni pevski zbori upokojencev iz Trbovelj, Litije in Brežic so vMariboru22. junija nastopili na srečanju upokojencev Slovenije. Združeni zbori so peli pod taktirko Alberta Ivančiča.
Hrastnik
Osmošolci iz Hrastnika so na zaključno valeto letos prvič povabili tudi starše in izvedli kvaliteten kulturni program. V prejšnji številki pomotoma ni bilo objavljeno, da so si poleg Dolanov ogledali Verono tudi hrastniški osmošolci.
Sedmošolci iz Hrastnika pa so se za zaključno ekskurzijo na izlet podali na Koroško, kjer so v Kotljah obiskali kulturno zapuščino Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca.
F.M.
Zagorje
V zagorski knjižnici bo do 8. julija na ogled razstava umetniških del zagorskega pesnika Francija Lakoviča.
J.D.
r	-i
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Olga Dečman
Vsak po svoje
Imaš rdeče komolce od plezanja navzgor.
Pretesna kravata se ti zažira v debel vrat.
Suknjič ima premajhne žepe,
da bi vanje spravil
težko prislužene dnevnice.
Nosiš temna očala, da ti skrivajo zrcalo duše.
< >
Literarni
natečaj!
Vsi, ki imate pisateljsko žilico, primite za svinčnik in napišite črtico, vinjeto, humoresko,... Izbira zvrsti je velika, glejte le, da vaše prozno delo ne bo presegalo več kot 80 tipkanih vrstic. Tudi tema ni določena, bolj ko boste inovativni, bolje bo. Najboljše delo bomo objavili v posebni poletni številki Zasavca, ki bo izšla 10. avgusta. Seveda bo avtor najboljše zgodbice tudi nagrajen.
Pravila: delo naslovite in ga podpišite s psevdonimom, zraven pa pripišite svoje prave podatke, naslov in telefonsko številko, delo naj bo tipkano in naj ne obsega več kot 80 tipkanih vrstic in kar je še najbolj pomembno, na naše uredništvo ga pošljite najkasneje do 15. julija.
Pa veliko domišljije in ustvarjalnega nemira!
T.L.
; iillll	.	. lili!
Hrastnik: Fogle B.: Vzgojain šolanje psov, Jurič E.: Grizem aforizem, Mernik D.M.: Urejevalniki besedil, Miličinski F.: Drobiž, MuckD.: Blazno resno popolni, Novak B.: Otroci z našega dvorišča, Nostlinger Ch.: Pes gre v Šimi svet, Ren-dell R.: Ena vodoravno, dve navpično,
Sterle M.: Stara hiša, Stupica M.: Čudežno drevo; Trbovlje: Dežele in ljudje: Jugozahodna in JužnaEvropa, Elektrotehnika (zbirka nalog za maturo), Enciklopedija orožja, Ha-ppy House, Kiibler E.: O smrti in življenju, MacFadden J.: Vzgoja dobrega otroka na preprost način, Needleman J.: Denar in smisel
življenja, Satyana: Prana vidya, Slovenija: Turistični vodnik, Srpčič S.: Gradbena mehanika (zbirka nalog za maturo); Zagorje: Antič I.: Titanic - mit in resnica, Brejc M.: V mesni čas, Bučar F.: Umetniki preteklosti, Janša J.: Sedem let pozneje, Ravnikar E.: Udbomafija, Ravnjak V.: Spoznavanje višjega jaza, Šinigoj D.: Neizstreljeni naboj,Tomori M.: Knjiga o družini, Urbanc D.: Vsak lahko bere hitreje, V odušek V.: Operacijamarinec.

1*11
Čeprav verjetno marsikdo misli, da je skupino Spin ustanovil Andrej Gumilar, temu ni tako. Že pred šestimi leti sta brata oziroma dvojčka Lebar zbrala nekaj glasbenikov. Nadeli so si ime Spin in samo omenjena člana sta še vedno v skupini. In kako je prišlo do zmotnega mišljenja? Andrej je bil pač glavni vokalist, tudi v medijih se je pojavljal največ, z njim pa je skupina posnela tudi debitantsko kaseto, z naslovom Samo za tvoje oči. Nesporazum je torej pojasnjen, lahko nadaljujemo.
Prva kaseta skupine je bila razprodana, verjetno le malokdo ne pozna udarnih pesmi z nje - Srce mi gori ter Suštarski most. Nič manj pa ni znan tretji hit s kasete, V imenu ljubezni. Kljub dokaj uspešnemu začetku pa j e šlo kmalu marsikaj narobe. Vse več ljudi jih j e primerjalo s Pop designi in kritike na njihov račun so letele od vsepovsod. Kljub temu so lansko leto dobili Zlato noto za naj obetavnejšo skupino leta. Kmalu zatem jih je zapustil Andrej Gumilar. Ostalih članov to ni preveč zmedlo. Poiskali so novega pevca (zdaj pri njih prepeva Roman Kenda) in pot navzgor se je ponovno začela.
Pred dobrim mesecem dni je izšla njihova druga kaseta, Bodi tak kot si. Na njej je deset pesmi in le ena pesem ni avtorska. Ali tvoja mama ve oziroma Does your mother know (skupine Abba). Tudi stilsko so se fantje precej odmaknili od glasbe, kakršno so igrali na prvi kaseti. Nič več ne zvenijo "designovsko", v ospredju so kitare in tudi
celotna glasbena podoba je malce bolj rockerska. Izredno dobra začetna prodaja kasete je dokaz, daje poslušalcem pravzaprav
vseeno kako zveni glasba skupine Spin. Mogoče je naslednje vprašanje preuranjeno, vendar pa se ponuja samo od sebe. Bomo v Sloveniji dobili še eno mega skupino?
Tomaž A. Štojs
toliki
gospodje
Za ameriško skupino Mr. Big lahko zapišem daje "Dress for Success". Njihov istoimenski prvenec j e zmes visokooktanskega hard rocka, ki se - glej čudež - kljub visoki temperaturi njihovega energičnega igranja ne vname in odžge skupino v pozabo. Mr. Big so svoj prvenec ustvarili v daljnem letu 1989. Vendar nekatere muzike so pač ustvarjene za večnost in letnica rojstva nima velikega pomena.
Skupino sestavljajo glasbeniki z precej glasbenimi izkušnjami. Basist Billy Sheehan j e naprimer igral z David Lee Roth-om, bobnar Pat Torpey pa je sodeloval z Robert Plant-om. Tudi kitarist Paul Gilbert in pevec Erič Martin nista brez izkušenj. Oba sta igrala v manj znanih bendih (Racer X, oziroma Erič Martin Band). To nakazuje na njihov stil igranja. Na CD plošči je enajst komadov, v glavnem pa se tematika vrti okoli raznih ljubezni in teh reči.
Pa še nekaj! CD je opremljen z song book dodatkom, torej se lahko ob poslušanju glasbe na pamet učite nj ihove tekste. Založba Atlantic je pač resna diskografska hiša in nudi kakšen užitek več kot suhoparni cedeji made in Austria, ki izdajajo gole in puste ovitke brez slehrne informaciji o glasbi, ki je na plošči.
Skupine Mr. Big pa nikar ne zamenjajte z istoimensko skupino iz sedemdesetih. Tale današnja je boljša. Kar se pa glasbe tiče, pa še to. Osebno mijenajbolj všeč komad Merciless. Vendar, saj veste - okusi so različni. Vsekakor pa na tem cedeju lahko najde vsak (vsaj) nekaj zase.
J.N.
KNJIŽNI HRAM
Breda Lapornik Trbovlje
tel.:(0601)21-588
X______________________________
ChiNATOU/N
(ZDA, 1974, Paramouni - VTI)
Ja, prav ste prebrali. Film je bil posnet že davnega leta 1974, in šele pred kratkim j e pri nas (končno!) uradno izšel tudi na videu. Rahlo bizarna kriminalka v stilu piscev t.i. trde smeri žanra (npr. Dashiell Hammett, Raymond Chandler) je postavljena v štirideseta leta tega stoletja. Kritiki po svetu ga opredeljujejo kot klasični & napeti film noir. Zato tudi berete vrstice.
Glavni junak zgodbe je seveda "privatnik" osebno. J.J. Gittes (Jack Nicholson) je uspešen zasebni detektiv, ki se od razvpitega Phillipa Marlowa razlikuje vsaj v treh stvareh. Ima dva zaposlena, denar in uglajen irnage. Ampak vseeno ga odlikujeta dve vrlini (?) skupni vsem, ki so že dalj časa v tem poslu: cinizem & skepsa do kvalitet človeške nravi in osebna pravila, od katerih ne odstopa. Čisto v Chandlerjevem stilu se rutinsko poizvedovanje o nezvestobi začne in zaplete zaradi bledolične, nevrotične & (ne
pozabimo) lepe ženske, ki ne pove vsega, pot do rešitve primera pa vodi skozi omare polne okostnjakov iz preteklosti in zločina, ki tiči prezrt & pozabljen le še v glavah storilcev. Ševeč.Mrs. Mulwray, ki Gittesa najame (Diane Ladd) ni prava Mrs. Mulwray. Slednja (Faye Dunaway) mu da to boleče do znanja s tolažbo, ki jo kmalu umakne, njenega domnevno nezvestega moža pa najdejo utopljenega suši navkljub. Faye zato najame Jacka, da bi njegovo smrt raziskal.
Kot zanimivost lahko omenimo še to, da se v filmu pojavi tudi gospod režiser osebno. Roman Polansky v vlogi "moža z nožem" malce mimo pravil lepotne kirurgije obreže Nicholsonu nos. Chinatown je bil nominiran za 11 oskarjev, od katerih je odnesel le enega. Robert Towne gaje odnesel domov kot dokaz za najboljši originalni scenarij. Igra tandema Nicholson - Dunaway je odlična, (oba sta bila nominirana za najboljšo glavno vlogo), tudi splošni vtis o filmu j e več kot dober. Kot vsak"favorit se tudi Chinatown pojavi v sequelu leta 1990 (The Two Jackes), vendar v manj prestižni obliki. Ocena: ****l/2.
Tommy
Skok v bližnjo prihodnost
Tokrat Mr. Big
Mesec je bolj ali manj naokoli in spet smo pripravili nagradno vprašanje. Tokrat je seveda nagrada "zgoščenka" skupine Mr. Big, ki je predstavljena tudi na sosednji strani. Da se boš, spoštovani bralec na lastna ušesaprepričal o vseh kvalitetah te skupine, moraš pravilno odgovoriti na zastavljeno vprašanje, zmoliti kakšen očenaš za srečo pri žrebanju in potrpeti do ene izmed naslednjih številk našega velečasopisa.
Torej v predstavitvi CD plošče je omenjeno, daje basist skupine Mr. Big nekaj časa sodeloval z ljubljencem ameriških oboževalcev "mehkejšega" hevi zvoka Davidom Lee Rothom. Vaša naloga pa j e, da na dopisnico napišete
ime skupine, v kateri je David Lee Roth pravzaprav začel svojo kariero in postal svetovno znan.
V pomoč naj vam bo dej stvo, da gre za ameriško skupino, kije pred kratkim šokirala (noja, itak so vsi že navajeni, da šokira) predvsem starše ameriških najstnikov z imenom svojega albuma. Album so namreč poimenovali kar F.U.C.K.! Seveda se v končni fazi izkaže, da gre za bolj ali manj nedolžno kratico, ki pomeni vsekaj drugega kot kratica sama. Kakorkoli že, vaše dopisnice pričakujemo do sobote, 1. julija leta gospodovega 1995 na uredništvo Zasavca.
J.N.
Kar precej pestrih zadev se obeta v bližnji prihodnosti. Seveda kar se glasbe tiče. Danes si bralci, ki so svoj izvod časopisa prejeli pravočasno, lahko ogledate koncert skupinePop Design. Popdizaj novci bodo igrali na dvorišču osnovne šole Tone Okrogar v Zagorj u. Vse skup aj naj bi se pričelo ob 16. uri, vstopnine pa ni.
V soboto, 1. julija pa bo veselo na plazu v Zagorju. (Konec koncev bi lahko plaz začeli pisati že z veliko začetnico.) Šklab in Orleki pripravljajo tradicionalni zlet rockerskih veseljakov. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno, glasbena zasedba pa bo sila zanimiva, pestra, vesela in tako naprej. Igrali bodo namreč poleg Orlekov še Bombe, Lačni Franci, Demolition Group in mogoče še kdo (na primer ostanki bivše Not The Same). Glede na to, da bo vse skupaj trajalo pozno v noč, vam odsvetujem, da se strogo držite sedme ure popoldne, ko naj bi se vse skupaj začelo. Raj e kakšno urico posvetite še predpripravam na ta žur (npr. meditacijo ob vrčku piva ali...).
In ko smo že pri Orlekih in ostalih ptičicah! Orleki bodo igrali tudi na finalu prireditve imenovane Havalari (kaj to pomeni, nimam pojma) v ljubljanskih Križankah. (Jasno, kje pa drugje.) Dan je petek, datum pa 23. junij. Domačim zastopnikom bodo delali družbo še škotski folk debeluh Hamish Imlach, K-Passa iz Anglije in makedonski romski saksofonist Ferus Mustafov, ki promovira svoj najnovejši album, izdan na oni strani zarjavele zavese.
Verjetno ste uganili, da gre za glasbo, ki spada bolj ali manj v takoimenovano "drugo godbo", oziroma za vseevropsko folk zadevo, ki se bo nadaljevala tudi v soboto naslednjega dne in sicer zopet v Križankah. V soboto bodo nastopili še AmerikanecBruce Levvis, PrekmurciMarko banda, multinacionalna zasedba iz Avstrije VViener tschuschen kapelic (v zasedbi je edini Avstrijec avstrijski Arabec!) in zvezda večera Krešo s svojimi Malimi bogovi. Koliko in kaj (če sploh koliko in kaj) vam pomenijo zgornja imena j e vaš problem. Toplo pa vam priporočam ogled vsaj enega večera. Aja,šepričetek: v petek, prav tako kot v soboto se festival začenjaob osmi uri zvečer. Cena: sitnica!
J.N.
v lepih oblekah, z metuljčki in kravatami, lepo počesani... zbrali v šolski telovadnici. Dva razreda osmošolcev iz te šole in še posebni oddelek iz O.Š. Franc Vresk, so za starše pripravili kratek kulturni program. Po tem sta sledilaples in zabava. Ko smo zapuščali telovadnico in nasmejanih obrazov odhajali proti domu, sta mi Miha V. in Simon P. povedala, da je bilo na valeti resnično super in da bodo dijaki nekatere učitelje in učiteljice resnično pogrešali.
V sredo, 14. junija, smo imeli valeto na O.Š. Trbovlje. Tudi pri nas se je v uradnem delu staršem in učiteljem predstavil vsak razred s kratkim programom, nato pa so se vsi najbolj marljivi in najbolj pridni osnovnošolci, ki so bili odlični vseh osem let podpisali v zlato knjigo in prejeli priznanja naše šole. Seveda seje od nas poslovila tudi naša ravnateljica Darinka Kostanjšek. "Zaupajte vase, v svojo moč in znanje. Vsi mi vam zaupamo in verjamemo, da boste čez leta dosegli vse, kar boste hoteli," nam je dejala v slovo. Ker pa smo na naši šoli izredno talentirani za ples, smo za konec našim staršem in profesorjem poleg standardnih plesov zaplesali tudi četvorko, ki smo se jo med letom naučili. Za vrhunec večera smo se mnogi osmošolci iz vseh šol odpravili še v diskoteko Mesečina, kjer smo se noro zabavali, plesali in peli.
Tako smo osmošolci zaključili šolanje na osnovni šoli in vsak odhaja na svojo novo pot. Želim si pa, da bi se vsi še vedno srečevali, saj smo skupaj preživeli najlepše dni naše rosne mladosti.
Tina Grobijan
Te igre je konec!
V petek, 9. junija, je potekala v Domu svobode Trbovlje nadvse zanimiva prireditev. Organizator ni bil nihče drug kot Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje. Pomembno je omeniti Nevo Marn iz gimnazije in Romano Dolšina iz ekonomske, ki sta imeli vso zadevo pod kontrolo. Potrudili smo se tudi z reklamo, saj smo posebno za to priložnost izdelali fletne plakate.
Na predstavi so si obiskovalci lahko ogledali raznorazne točke, od plesa gimnazijk in ekonomk, skeča, recitacij, pa vse do petja, ki ga resnično ni manjkalo. Ker vstopnina (250 tolarjev) ni bila pretirano visoka, bi lahko rekli, daje bila dvoranakar lepo zapolnjena. Predstavo so si ogledali tako mladi, kot tudi malo starejši. Iz zaupnih virov pa smo izvedeli, daje bila s predstavo zelo zadovoljna tudi naša ravnateljica Darka Lipičnik. Poleg tega so prišli na ogled predstave tudi mnogi profesorji (naš trud le ni bil zaman).
Za razliko od lanskega leta letošnja predstava ni bila tekmovalnega duha. Spremenilo seje tudi ime. Iz "Vesele pomladi" seje prelevilo v "Te igre je konec". Kljub temu pa takšnih prireditev ni nikoli preveč in vsi upamo, da bo tudi v prihodnje tako. Pa vesele počitnice vsem skupaj! Nahman!
Špela Strgaršek
"Prišel je čas slovesa, čas je, da gremo...” S temi uvodnimi besedami nas je na valeti pozdravila ravnateljica Darinka Kostanjšek.
Kot vsako leto, smo se tudi letos osmošolci žal morali posloviti od osnovne šole, profesorjev, sošolcev. In tako bomo kmalu začeli novo poglavje v našem življenju, kajti srednješolske klopi so že pripravljene tudi za nas.
Valeta je na osnovnih šolah že prava tradicija in tudi mi smo jo imeli. Kot prvi sojo imeli osnovnošolci iz O.Š. Tončke Čeč. 12. junija so se
Obisk šolske knjižnice
Razstava slik
Odločili smo se, da bomo šolsko uro preživeli v šolski knjižnici. Tam smo si ogledali razne knjige ter se pogovarjali o znanih slovenskih pisateljih. Pisno smo odgovarjali tudi na vprašanja, ki namjih je sestavila učiteljica slovenskega jezika, ki občasno dela tudi v naši knjižnici. Ura, ki smo jo preživeli v šolski knjižnici, nam je zelo hitro minila, bila pa je tudi zelo poučna.
Darja Logar, 3. b, OŠ Tončke Čeč
V	knjižnici je bilo super. Rad bi, da bi šli večkrat v knjižnico in poslušali pravljice. Učiteljica je lepo in razločno govorila pravljico Svinjski pastir. Najbolj super je bilo, ko smo reševali križanko, in takrat, ko je učiteljica govorila o H.C. Andersenu.
Gregor Potokar, 3.b, OŠ Tončke Čeč
V	knjižnici smo poslušali veselo pravljico. Pripovedovala nam je gospa knjižničarka. Pogovarjali smo se o umetni in ljudski pravljici. Knjižničarka nam je pokazala veliko različnih knjig.
Tevž Ocvirk, 3.b, OŠ Tončke Čeč
Odšli smo si ogledat razstavo slik. Razstavljala je Severina Trošt Šprogar. Slike so zelo lepe in nanekaterihje bilo prilepljeno steklo. Najbolj mi je bila všeč slika močvirja. Na njej sta bili upodobljeni dve čaplji. Barve so svetle in naravne. Severini želim, da bi ustvarila še veliko lepih umetnin.
Tjaša Majdič, 4.a, OŠ Ivana Cankarja
Zgodovinski krožek
Na naši šoli deluje tudi zgodovinski krožek. Pod mentorstvom učiteljice Judite Klemen že vrsto let zagnano, z veseljem in skrbno raziskuje preteklost domačega kraja.
Krožek obiskuje 13 učenk iz sedmega in osmega razreda. Naslov letošnje naloge je "Iz družinskega	arhiva".
Raziskovale smo življenje družine Dimnik: brale literaturo, izdelale rodovnik družine, proučevale fotografije, pisma, osebne dokumente in intervj uvale družinske člane.
Z nalogo smo sodelovale na 26. srečanju mladih raziskovalcev zgodovine 25. maja v Stični. Nestrpno
pričakujemo oceno našega dela.
Članice zgodovinskega krožka, iz glasila Antitalenti
Tekmovanje iz kemije
V soboto, 15. aprila je v Litiji potekalo regijsko tekmovanje iz kemije za srebrno Preglovo priznanje. Našo šolo so na tekmovanju zastopali učenci, ki so na šolskem tekmovanju za bronasto Preglovo priznanje osvojili dovolj točk. Tekmovanje je potekalo na OŠ Gradec, kjer so tekmovalce zelo lepo sprejeli. Začelo seje ob 10. uri. Učenci so imeli eno uro časa za reševanje testov, nato pa sojih organizatorji tekmovanja popeljali na izlet do znamenite vaške situle ter do geološkega središča Slovenije. Po zanimivem izletu je sledila razglasitev razultatov tekmovanja. Za našo šolo so bili rezultati zelo razveseljivi, saj so bili vsi
učenci bolj ali manj uspešni. Najboljši pa je bil Matej Froebe, ki je dosegel kar 92,8 odstodkov in se tako uvrstil šenaprej, na državno tekmovanje, za zlato Preglovo priznanje.
Mateja Bec, Z n. iz glasila Antitalenti
Če bi bila čevelj
Če bi bila čevelj, na sprehod bi šla, po cesti bi hodila in se veselila.
Tudi na avtobus bi skočila, se malo odpočila, potlej pa se naprej potepala po prašni poti tej.
Če bi pa kdo hotel me imeti, lepo bi me moral v naročje vzeti, me očistiti lepo, da svetila bi se kot zlato.
Jasmina Škobrene, 5.a, Hrastnik
© ©.
pse
Andželko Petrušič
Hiter, dinamičen in z izrednim smislom za gol - Andželko Petrušič. Igra pri Zagorju, v svojih vrstah ga hoče imeti marsikatera ekipa.
Gole daje kot za šalo in že ima vzdevek zasavskega nogometnega velikana -VAN BASTEN.
Kako si zadovoljen z igro v spomladanskem delu prvenstva, kjer si dosegel 10 zadetkov?
S svojo igro sem več ali manj zadovoljen, dosegel sem 10 zadetkov, tako kot jeseni, žal mi je samo zaradi tega, da proti Nafti nisem zatresel mrežo še enkrat, da bi prišli v kvalifikacije.
Tednik Zasavcte je izbral za najboljšega nogometaša Zasavja. Kaj ti to pomeni, glede na to, da se v Zasavju igra dober nogomet?
Mislim, da sem si po vseh teh letih igranja nogometa to priznanje tudi zaslužil.
Skupno si dosegel 20 zadetkov in bil drugi strelec 2.SNL. Kje so tvoji limiti? Ali si sposoben še več?
Ja, sigurno. V boljši ekipi bi lahko igral še boljše, to je dejstvo.
Kaj bi moral v igri popraviti?
Mnogi menijo, da med igro premalo tečem brez žoge in mislim, daje to tisto, kar bi moral popraviti.
Če se vrneva na tisto "usodno" tekmo z Nafto... Kaj je bilo krivo, da niste zmagali?
Kriva je bila samo športna smola in nič drugega.
Kaj Zagorju manjka, da bi postal boljši klub?
Kot prvo bi rekel uprava, kar pomeni; denar, organizacija in ostalo, kar bi vsak normalen klub lahko zagotovil igralcem.
Letos se od Zagorja vsaj na začetku ni veliko pričakovalo. Nato so apetiti porasli in nekateri so 3. mesto označili kot
razočaranje. Si ti podobnega mnenja? Ali ste igralci čutili pritisk publike?
Ne, nisem takšnega mnenja. Mi smo šli v to prvenstvo s ciljem, da ostanemo v drugi ligi, to je bil prvi cilj. Drugi cilj j e bil priti med prva dva in potem uspeti v kvalifikacijah. To je bilo že malo nerealno pričakovanje, čeprav se je med prvenstvom izkazalo, da bi z boljšim delom uprave to lahko priborili, pač nas je na koncu izdala športna sreča in smo prvič po 30-ih kolih pristali na 3. mestu.
Ali boš tudi naslednjo sezono v Zagorju, ali imaš kakšno ponudbo od drugod? Ponudbe so, konkretnih imen ne bi omenjal. V Zagorju pa skoraj sigurno ne bom ostal, če bi možnost, da bi ostal v Zagoiju, povedal v odstotkih, bi dejal, daje ta možnost 1%.
Misliš, da se Zagorju lahko zgodi isto kot Turnišču? S tem mislim to, da so lani Turniščani za las zgrešili 1 .ligo (beri: 1 zadetek), letos pa so izpadli v 3.SNL.
To jaz ne vem, mislim pa, da bi to vprašanje morali zastaviti Martinu Kosu.
O osebnem življenju se nisva še nič pogovarjala. Kdo je tvoj vzornik?
Ko sem bil še majhen, pionirček, je bil to Pele, sedaj pa vzornika v bistvu nimam.
Imaš kakšno skrito željo?
Imam, vendar če bi jo izdal, potem to ne bi več bila skrita želja.
Tvoj moto?
Pusti druge, da živijo na svoj način in tudi oni naj pustijo živeti mene po mojem načinu.
V imenu Zasavca ti želim še veliko uspeha v športnem (kjerkoli ga boš nadaljeval) in zasebnem življenju.
Peter Motnikar
Trbovlje - Atletski klub Rudar že vabi vse osnovnošolce za vpis na Pionirsko atletsko šolo -PAŠ 95, ki bo potekala med počitnicami na stadionu in letnem bazenu. Začetek dvomesečnih aktivnosti bo 26. junija in sicer vsak delovnik od 9. ure dalje na stadion s potrebno opremo - copati, kratka majica in hlačke, po možnosti trenerka in kopalke, ter brisača in perilo, da se lahko učenci po aktivnostih preoblečejo. Med PAŠ bo tudi nekaj preglednih tekmovanj, dejavnosti pa bodo popestrene z raznimi igrami z žogo, tenisom, osnovna dejavnost pa bo name-
njena krepitvi motoričnih sposobnosti v nekaterih atletskih panogah. Prijave že sprejemajo na stadionu vsak dan od 18. ure dalje. Vpisnina za en mesec dejavnosti bo 2000 tolarjev, v ceno pa je poleg vodstva na bazenu vključeno še vsakodnevno pitje napitkov po aktivnostih, občasna darila pokroviteljev šole in udeležba na tekmovanjih s kolajnami in nagradami za najboljše. V dopoldanskem času so informacije na tel. 21 - 036, prijave pa sprejemajo tudi pred pričetkom PAŠ.
Brez pokroviteljev si deja-
vnosti ne bi mogli zamisliti in tudi letos so priskočili na pomoč Dnevnik, kot glavni pokrovitelj, Dentagum in Softy Kolinske, Zavarovalnica Triglav, Rudis, Cementarna, LB Banka Zasavje, Gradex, Fructal, Union Sola, Stik Avtotehna, Eurotrade, Spot Vene, Kozmetika Kahne, Tika, Salona pohištva Intera in Europrima, MR Market, Obere plast, Nataša market in Charly bar ter še številni posamezniki in podjetja. Občina Trbovlje pa bo udeležencem šole omogočila brezplačno kopanje v bazenu, dejavnost pa bo poleg lokalnega Radia spremljala tudi TV
Trbovlje - Kanal 10.
Dvomesečne aktivnosti bodo vodili strokovni delavci AK Rudar z veliko pomočjo staršev članov kluba in tako bo imela mladina priložnost preživetja šolskih počitnic na stadionu in v bazenu. Organizirana vadba bo marsikaterega osnovnošolca odvrnila od pohajkovanja po ulicah in prav vzgojnemu delu z mladino posvečajo v AK Rudar največjo skrb. Z razvojem PAŠ so atleti dobili nekaj tekmovalcev, ki v republiškem merilu osvajajo kolajne na krosih in ostalih tekmovanjih.
Pavle Kreže

ANI ŽIVKO DRŽAVNA PRVAKINJA
po«Uy. bohinjske nihalke in ciljem pri Ski hotelu im Voglu po znamenitem Žagarjevem grabnu •ic premagalo približno 80 tekmovalcev in tekmovalk. Pii ženskah je bila najhitrejSaTrESbljcanka Ani Živko, ki je tekla za Avtomobil iz Ljubljane, Za sila težko preizkusno je potrebovala nekaj več kot 55 minut Tek mi X ogel je Stel tudi /a pokal Slovenije v gorskih tekih Živ kova je bila pred tem že zmagovalka Kamniškega sedla in druga v Mežici, tako da seveda prepričljivo vodi v tem tekmovanju.
Pri moških je hii najhitrejši Mariborčan Igor Šalamun, ki je na cilj pritekel v 43 minutah. Nastopih so luch trije zasavski veterani: Hrastničan Milan Kirn jc bil absolutno 2L, pri veteranih pa 4 , Lojze Čarman (Jezikovnašola lingva)je bil 29. v skupnem seštevku in 7. v veteranskem
razredu, Rado Skubic (Piramida Zagorje) pa je bil absolutno 40., med najstarejšimi tekmovalci " ' " Vsi ln.)c so zelo visoko tudi v pokalu Slovenije. Čarman in Skubic pri \ ctei.mih delila drugo "	'	'	mmm
pa II __J.________________________________
mesto, Kim pa je četrti.
Sašo Fabjan
Inžiniring Šarbek. Že drugi dan prestopnega roka so za litijski klub podpisali vsi domači igralci, ki so igrali v pomladanskem delu prvenstva. Vprašanje je, ki je še odprto je podpis pogodbe s Spetičem. Vsi igralci so po dolgem času znova podpisali pogodbe s klubom, nekateri celo prve pogodbe v karieri, saj so do sedaj igrali brez pogodb oz. le s sporazumom s klubom. Veliko pa se govori tudi o novih igralcih. Žal imen še niso izdali, ve pa se, da bo Maček v prihodnji sezoni igral za trboveljskega Rudarja, kje pa bo v novi sezoni igral Špendc pa še tudi ni znano.
S.K.
KOŠARKA
OŠ Litija druga
NOGOMET
Rudar dvakrat četrti
Trbovlje - Končano je tudi nogometno tekmovanje nogometašev v kadetski in pionirski kategoriji. Med zasavskimi klubi je bil najuspešnejši trboveljski Rudar, ki je med mlajšimi in starejšimi dečki zasedel četrto mesto v MNZ Ljubljana (naj višji kategoriji, kjer lahko igrajo). V obeh kategorijah sta bila pred mladimi Trboveljčani Olimpija in Elan, poleg tega pa v mlajši še Slovan, v starejši pa Svoboda. Kadeti Rudarja so bili tudi najboljši med zasavskimi ekipami, saj so zasedli 6. mesto, enako pa velja za mladince, ki nastopajo v drugi državni ligi in o katerih smo poročali že v naši prejšnji številki.
In kako so se uvrstili ostali predstavniki iz Zasavja v ljubljanski podzvezi, Zagorjani in Lilijani (Hrastničani in Radečani spadajo v celjsko območje)?
Zagorje je bilo pri mladincih zaradi neprihodov na tekme celo izključeno iz tekmovanja, pri kadetih in mlajših dečkih je bilo 9. v prvi ligi, pri starejših dečkih
pa 11. v drugi ligi.
Litijski mladinci so bili 6., starejši dečki v prvi ligi 11., mlajši dečki pa so bili v drugi ligi najboljši in so tako napredovali v najboljšo konkurenco.
S.F.
Tudi letos šola nogometa
Trbovlje - Poleg novoustanovljene nogometne šole Vilija Amcrška bodo letos v Zasavju, natančneje v Trbovljah, že drugič zapored šolo nogometa pripravili tudi veterani NK Rudar v sodelovanju s trboveljskim klubom. Nogometna šola bo potekala med 7. in 18. avgustom med 9. in 12. uro. Vodil jo bo višji nogometni trener Franci Sivko. Udeleženci šole bodo po treningu dobili osvežilne napitke, skupaj bodo plavali v trboveljskem bazenu, po uspešno končani šoli pa bodo na pikniku prejeli diplome in spominske majice. Prijavnina znaša 2.000 tolarjev in jo je moč poravnati v bifeju veteranov na tribuni stadiona vsak dan med 16. in 20. uro. V tem času dobite tudi vse potrebne dodatne informacije.
S.F.
ROKOMET
Podpisali domači
Litija - V polnem teku so prestopni roki za rokometaše. Pri vseh slovenskih rokometnih klubih je veliko zanimanje za igralce, ki so prosti, tako pa je tudi pri Rokometnem klubu
V soboto sta KZS in Ministrstvo za šolstvo in šport RS pripravili v dvorani ŠRC Ježica pravi košarkarski praznik - celodnevni košarkarski turnir 14. osnovnošolskega košarkarskega državnega prvenstva v okviru 29. Pionirskega festivala'za mlajše pionirje.



iiiiiiliiii!



m

\ JR
55	‘5:::::55:5:::
Zagorje - V teh vročih dnevih, ki so sc (in sc nam bližajo)
jc uprava Nogometnega kluha Zagorje izredno dejavna. Vročina bo dosegla svoj vrhunec od 26,6. do 4.7., ko bo prestopm rok. Za zdaj m napovedan,h nobenih drastičnih sprememb v moštvu (kljub temu, daje svoj odhod iz Zagorja napovedal Petmšič, Hadžič pa bo po vsej verjetnosti ali kariCr°’ vLitijo), vendarjese prekmalu za kakršnekol i napovedi oz. ugibanja.Martm Kos, predsednik
’
jc, da do tega trenutka nobeden od igralcev ni zahteval izpisnice, vendar je t„ treba takoj dodati, da lahko vsak igralec odide, saj nobenega ne veže pogodba. Lahko pa bodo odšli te V primeru, če bo njihov novi klub plačal odškodnino v višini, ki jo določa Pravilnik Nogometne zveze Slovenije. 23.6. bomo imeli prvi sestanek z igralci, pripraven« novo sezono pa naj bi se predvidoma začele po prestopnem roku." Razvil,,je tud, dejstvo, d, so sc

i
kodo im* v	I4.il, dneh. Tako bodo
veselje nogometaše v samih in navijačev) spel igrali v Zagorju.

P‘M<

hi ." L ovi v M "LL nTle k,mo sn sL m LLh po uspLemUhu ^ I l‘L
'£&i;!6,» -> v—™,	: „ «Ui
Kol sponzorja jim jc uspelo pridobili Rk.s, Inženiring dokaterega djrektorjjrane Lukšič je tudi sam velik ljubitelj tenisu.
Končna uvrshkn ,c pa-scgkipnčakovania. Ekipa se [e hvctalana 2 mesto, takoj zaTK Partizan Medvode, katere pa bi z malo več sreče tud. lahko premagali, f so .zgubil, tesno ||| Ek,pa
velika spodbuda za E nadaljne delo. V prihodnji sezoni tako tudi napredovanje v I. sloven-
7'a frhči<sr\
&& u iw vvtj V4HU mj
igrali Peter Golob, Toni Mož,e, Marjan Cul., Denis Bovhan, David Otapal, Sašo Jerman, Simon Jesenko, Dario Milojčič, Uroš Jazbec,
..Damjan Rajh in Kristjan
Dolinšek.
iiiis.ič,
Že dopoldan so se v polfinalu pomerili OŠ Litija in OŠ Miran Jarc iz Ljubljane 53:39, OŠ Peter Šprajc Jur iz Žalca in Žiri 58:43, v popoldanskem finalu, ki gaje prenašala tudi TV Slovenija pa sta se nato pomerili OŠ Litija in OŠ Peter Šprajc Jur iz Žalca. Po izjemno razburljivih treh tretinah in še podaljšku so na koncu zmogli več moči igralci iz Žalca in zmagali z 51:58 (14:13, 12:16 in 19:16). Po regulamam delu se je tekma končala z izidom 45:45, kar kaže na izjemno izenačenost ekip in na zmagovalca je bilo potrebno počakati še dolgih pet minut podaljška. Končni vrstni red je bil tako: OŠ Peter Šprajc Jur, drugo mesto je pripadlo OŠ Li tij a, O Š Miran Jarc iz Lj ub lj ane in četrto mesto OŠ Žiri. Na turnirju so proglasili tudi najboljšo deseterico, v katero so se uvrstili tudi trije Lilijani: Kolman, Škorič in Blaževič. Za najboljšega igralca finalnega tumirjapajebil proglašen učenec OŠ Litija Gregor Kolman.
M.Š.
Pionirju uspešni v Italiji
Mlajši pionirji in začetniki so na košarkarskem turnirju zapokal Topollino v Torinu v Italiji igrali izredno dobro. Mlajši pionirji so med 36 ekipami iz Italije, Slovaške, Poljske, Madžarske in Slovenije osvojili 4. mesto, prvo mesto pa je pripadlo Poljakom.
Med začetniki iz 29 držav so biliLitjani tretji, prvi pa domačini iz Torina.
M.Š.
ATLETIKA
Trbovlje - Zdravilišče Šmarješke toplice in turistično društvo sta se v okolici zdravilišča pripravila 1. Šmarješki tek, ki se ga je v sončnem vremenu udeležilo okoli okoli 120 tekačev v številnih kategorijah. Po startu maratoncev na 21 km in trim tekačev na 10 km so se pomerili še cicibani na 600 m in pionirji na 3 km. Med cicibankami je Zeci ja Misimi osvojila prvo mesto, Larisa Kuzmičpa je bila četrta. Vulnet
Misimi je bil med cicibani 11. Odlično pa so po pričakovanjih tekle pionirke. Aleksandra Tomovič je zmagala, takoj za njo seje uvrstila Zeci ja Misimi, tretja pa je bila Milada Omeragič. Med starejšimi je zmagala Maruša Misimi, Boštjan Kosec j e bil četrti .Tekla sta tudi Heda in Bojan Kotar, oba pa sta nastopila v starejši kategoriji in zasedla tretji mesti.
V Kranju pa je bil miting na katerem sta nastopila Tomaž Kovačič, ki je bil v skoku v daljino s 601 cm tretji in Uroš Zupan, kije bil 11. na 1000 m.
P.K.
TENIS
Znova VIP turnir
Zagorje - Kisovčan Ginter Kržišnik, ki je nedolgo tega postal menadžer tenisača Jake Božiča, bo naslednjo soboto, 1. julija znova pripravil teniškj turnir z znanimi osebami slovenskega športa, gospodarstva in politike. Na turnir, ki se bo v zagorskem ZAS-TENU
pričel ob 9. uri je povabil številne goste, med njimi seveda tudi športnike. Tako naj bi nastopili Vili Ameršek, Vasja Bajc, Ivo Bajec, Jaka Božič, Brigita Bukovec, Tomaž Čižman, Boštjan Gaser, Dušan Hauptman, Miran Tepeš, Primož Ulaga, Peter Verbič. Turnir bo vodil Trboveljčan Dominik Kužnik, poleg številnih znanih Slovencev pa se ga bo udeležil tudi zagorski župan Matjaž Švagan. Udeleženci turnirja se bodo po turnirju in družabnem srečanju podali še v Velenje na ogled nočne mednarodne skakalne tekme za rudarsko svetilko.
S.F.
Znani zasavski prvaki
Trbovlje - V preteklem tednu so se mladi igralci tenisa pomerili na ekipnem zasavskem prvenstvu. Deklice so igrale v Zagorju, kjer so zmagale domačinke iz teniškega kluba Tufi pred Teniško šolo Čuk iz Trbovelj in AS iz Litije. Najboljši vtis so zapustile Ajda Ristič in Anja Pa j er pri zmagovalkah, Katja Lukšič iz Trbovelj in naj mlajša, komaj deset letna Anja Muhi iz Litije.
Dečki pa so svoje moči merili v Litiji. Ekipe so setavljali tekmovalci do 16 let, Ob odsotnosti nekaterih najboljših igralcev iz Trbovelj, ki sodeluj ejo na republiških turnirjih, je 1. mesto zasluženo osvojila ekipa AS iz Litije, drugi so bili Trboveljčani in tretji tekmovalci Tufija iz Zagorja.
Rezultati - deklice: Tufi - Čuk 3:2, Čuk - AS 4:0, Tufi: AS 4:0; - dečki: As - Rudar 3:1, Rudar -Tufy 3:1, As - Tufy 4:0.
M.Č.
LOKOSTRELSTVO
Tokrat malo slabše
Zagorje - Zagorska lokostrelca Pavel Savšek in Alojz Pavlovič sta nastopila na turnirju za Alpski pokal, ki je bil v Ginzlingu v Avstriji. Tokrat sta se med preko 100 tekmovalci iz Italije, Avstrije in Slovenije v stilu compound neomejeno v 3 D tehniki odrezala nekoliko
slabše. Zasedla sta namreč 10. oz. 23. mesto.
B.K.
MALI NOGOMET
Šarbki nadaljujejo z uspehi
Litija - KMN Inžinirig Šarbek tudi po vstopu v prvo malonogo-nretno ligo ne počiva. V petek so se udeležili zaključnega turnirja za prvaka Slovenije, ki je bil v Draži vasi pri Slovenjskih Konjicah. V polfinalnem srečanju so izgubili z mariborsko ekipo Koktajl bar z 4:2. Tako so se kasneje lahko pomerili le še v borbi ta tretje mesto, kjer pa so bili prepričljivejši od škofjeloške ekipe Marmor Stripi. Kar 6:0 je bilo za Lilijane, to pa je bilo več kot dovolj za osvojeno tretje mesto. Vratar Šarbkov Vojko Majcen je bil proglašen za najboljšega vratarja v celem ciklusu tekmovanja.
Že v soboto pa so morali znova na igrišče. Povabljeni so bili na turnir v Novo Gorico. V konkurenci tudi prvoligaških ekip so osvojili prvo mesto. Odlične igre na turnirju, kjer so navdušili številno občinstvo pa so jim prineslanovapovabilana turnirje po Primorski in sosednji Italiji.
S.K.
Zmaga
Salomonovega
oglasnika
Mlinše - Športno društvo Mlinše je v spomin na svojega člana in nogometaša Zagorja Dejana Grdena pripravilo 2. memorialni turnir v malem nogometu. V konkurenci 20 ekip je imel največ uspeha Salo-
monov oglasnik iz Jevnice, kije imel v svojih vrstah tudi najboljšega strelca Stefana Dukariča ter najboljšega igral-caZdravkaMarca. Poleg njiju so v zmagovalni ekipi igrali še Jerant, Zajc, Križaj, Flus, Pepelnak, Vidic, Gruškov-njak in Gostinčar. Najboljši vratarje bil Dušan Camcr, član drugega finalista - ekipe RTV
Trbovlje.
Rezultati - za 3. mesto: PizzerijaTingl-tangl-Mlinše3:1, finale: Salomonov oglasnik -RTV Trbovlje 3:0.
Vrstni red: 1. Salomonov oglasnik (Jevnica), 2. RTV Trbovlje, 3. PizzerijaTingl-tangl (Kisovec), 4. Mlinše.
S.F.
MALI NOGOMET
KOŠARKA
Mladinci: Iskra Litus -Rudar67:54 (41:35);Pionirji: Ježica - GD Hrastnik 76:61 (36:28), GD Hrastnik -Posotojna 63:60.
Dnevi ženske košarke -mini košarka: ŽKD Studio Jin Jang - Slovan 10:38; ml. deklice: ŽKD Studio Jin Jang
-	ŽKK Celje 22:22, ŽKD Studio Jin Jang - OŠ Gabrovka 18:22; st. dekoice: ŽKD Studio Jin Jang - Ježica 28:23, kadetije: ŽKD Studio Jin Jang
-	ŽKK Šentvid.
ROKOMET
Ml.deklice (83 in mlajše):
Piran 1 - Zagoije 6:6 (3:5), Zagorje - Piran 2 7:7 (5:4), Žalec - Zagorje 8:3 (5:1), Zagorje - Športna šola Celje 15:15 (7:3).
Trim liga Zagorje i. liga: ŠD Mlinše - Šentlambert 7:3, Antimon Atrans - RTV Trbovlje 2:9, LMuhy - Pizz. Tingl Tangi 3:5, Izlake I - ŠD Čolniše 5:3, Merli Buldožer M&M 2002 3:6, Inž. Šarbek - Malo po malo 3:0. Trenutni vrstni red: Inž. Šarbek 39, Izlake I 29, ŠD Mlinše I 28, Malo po malo 26, ŠD Čolniše 25, Pizz. Tingl Tangi 22, RTV Trbovlje 19 točk; U. liga: Optika DL Contact - Ford Hribar 1:0, Avtomat. As - Amaco Condor 2:10, Trgovina Čop - Prapreče I 1:2, Varnost - AC Mikolič 3:3.
Trenutni vrstni red: Amaco Condor 33, AC Mikolič Polje 28, Ford servis Hribar 23, Izlake H 23, Optika DL contact 23, ŠD Prapreče 119 točk. HI. liga: Tirna - Ni de ni 2:2, Gost. Maček -praprečell 2:3, Bistro Zina - Gamsi 2:1, Trgovina Mojca - NLP Eurotrade 3:0, Avto Mac - Behar 0:6, Gami hotel - ETI EE 5:2, ŠD Mlinše III - Gambrinus 7:1. Trenutni vrstni red: Trgovina Mojca 44, Ni de ni 38, Behar 36, ŠD Mlinše IH 34, Bistro Tina 33, Gambrinus 26, Tiran 23, Gami Hotel 22 točk.
Trim liga Hrastnik - 1. liga: Ljiljani - Juventus 3:6, ŠD Čeče -
PP Hrastnik 1:1, Čvek Chichago - Steklarna 6:2, PP Hrastnik - Juventus 3:4. trenutni vrstni red: Juventus 19, Čvek Chichago 16, Ljiljani 12, ŠD Čeče 11, Steklarna 8, PP Hrastnik 2 točki. II. liga: Vaka - Gamsi 3:12, Steklarski frisi - KS Dol 2:2, Čebelica -M. Koprivnik 5:2. trenutni vrstni red:	Gamsi 17,
Čebelica 15, Steklarski frisi 15, M. Koprivnik 9, KS Dol 6, Vaka 2 točki.
Pionirska liga Zagorje: Šentlamebert - Polje 1:0, Mlinše - Biseri 6:0, Čolnišče -Amaco 3:0 (bb), Polje - Mlinše 9:0, Čolniše - Šentlambert 0:1, Biseri - Amaco 3:0 (bb). Trenutni vrstni red: Čolnišče 7, Mlinše 5, Šentlambert 4, Polje 4, Biseri 2, Amaco brez točk.

jjjjj	iji		Milil
			IBliig
Hrastnik - 12. junija ob 17. urijeD.N. iz Zagorja vozil osebni avto znamke golf po regionalni cesti od Steklarne proti Rudniku. Na Cesti 1. maja je zavil levo in izsilil prednost voznici osebnega avtomobila znamke volvo V.A. iz Laškega, ki je pripeljala iz nasprotne smeri. Kljub zaviranju je trčila v vozilo D.N.. Na vozilih je nastala materialna škoda, zoper D.N. pa je podan predlog sodniku za prekrške.
Bevsku- 15.junijaob 17.40 seje voznik osebnega avtomobila M. D. zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v zadnji del avtomobila, ki gaje vozil A.K. Pri trku jenastalo za približno 100.000 tolarjev škode.
Trbovlje - 16. junija je voznik osebnega avtomobila P.J. vozil iz Trbovelj proti Zagorju. Zaradi neprilagojene hitrosti je zapeljal z cestišča in trčil v obcestno ograjo. Materialne škode je za približno 500.000 tolarjev, voznik pa jo je odnesel relativno srečno.
Zagorje - 13. junija ob 12. uri je voznik hrošča K.F. iz Zagorja pripeljal prehitro, pa gaje v bližini savskega mostu odneslo v odbojno ograjo, kjer seje prevrnil na bok. K.F je zaradi telesnih poškodb moral ostati na zdravljenju v trboveljski bolnišnici, predlagan pa bo sodniku za prekrške.
Zagorje - 17. junija popoldan je J. A iz Kisovca prijavil, da mu je v noči iz 16. na 17. junij neznanec izpred bifeja ukradel kolo z motorjem. Policisti so takoj začeli zbirati obvestila in kmalu ugotovili, daje kolo z motorjem ukradel Š.R. iz okolice Izlak. Osumljenca so obiskali doma in v garaži našli kolo, ga zasegli in vrnili lastniku.
Kradejo kot srake
Hrastnik -11. junija je F. A. iz Hrastnika podal zapisnik o sprejemu kazenske ovadbe, ker mu je R.M. ukradel ček in ga vnovčil v gostinskem lokalu. Policisti so z osumljencem opravili razgovor in proti njem podali kazensko ovadbo.
Trbovlje - 13. junija je S.J. prijavil na policijsko postajo, da mu je neznanec iz gospodarskega poslopja ukradel motorno žago. Neznanec je kmalu postal znanec, saj so policisti PP Trbovlje tatu hitro izsledili.
Trbovlje - 17. junija. Nekaj pred tretjo uro zjutraj je hrup, ki so ga zganjali vlomilci, prebudil občana iz Trbovelj, kije o nečednih poslih obvestil policiste. Trije storilci so skušali vlomiti v gostinski lokal v domu Svoboda II s tem, da so z lesenim polenom razbili steklo. Ko je na kraj dogajanja prispela policijska patrulja, sojo popihali proti trim stezi, vendar so enega ulovili. Nepridiprava in verjetno tudi njegove pajdaše čaka srečanje s sodnimi organi.
Obvestilo Zasavčanom
Turistična sezona se je že začela. Glede na izkušnje iz preteklih let izrekamo opozorilo vsem občanom, naj storijo vse za ohranitev svojega premoženja. Nedvomno se vodsotnosti dogajajo različni vlomi v stanovanja in podobno. Zato je priporočljivo, da so o vašem odhodu na dopust obveščeni vsaj sosedje, ki bodo pozorni tudi na vrata vašega stanovanja. Prav tako ne bo odveč, da pred odhodom skrbno pogledate plinsko, vodovodno in električno napeljavo, le te izključite in preprečite morebitno nastajanje škode. Doma tudi ne puščajte denarja in drugih dragocenosti, ob zapuščanju stanovanja pa ne dajajte videza, da ni nikogar doma. Ne puščajte na vhodnih vratih nobenih obvestil, poskrbite, da sosed sprejema vašo pošto, ki se nabira v nabiralniku.
Policijska postaja Hrastnik vam želi veliko užitkov na zasluženem oddihu, varno vožnjo in srečno vrnitev v Zasavje.
Delovna nesreča
Mlinše- 14. junija ob 14.55 je bila PP obveščena o delovni nezgodi na Dolgem Brdu pri Mlinšah. Policisti in zdravniki so na kraju ugotovili, da je S.I. na doma izdelani žagi žagal desko, zaradi nestrokovnega dela pa mu je vrglo letev v glavo. Stekle so takojšnje aktivnosti za hiter prevoz v bolnišnico s helikopterjem. Udarec pa je bil tako hud, daje občan kljub zdravniški pomoči na kraju dogodka umrl.
Aufbiks
iji Žeja je res huda reč. Tega dejstva se verjetno prav ^ posebej dobro zaveda A.B. V trgovini na Savinjski cesti je namreč skušal zamenjati nekaj steklenic za vsaj eno polno. Ker trgovke niso imele posluha za njegovo žejo, je začel prazne steklenice metati in jih razbijati. Ko je opravil svoje delo, seje temeljito pokesal tudi brez pojoče travice in kar sam začel pospravljati. Gospodje v modrem sp se vseeno oglasili v trgovino in ugotovili, da ima skesanec talent za pospravljanje črepinj.
Obstajajo ljudje z bolečinami na glavi in obstajajo • ljudje, ki nosijo fižolovke. Zgodba gre pa takole. 18.
junija sta se pred diskoteko Mesečina stepla U.V. in I.V. Vmes je skočil še M.J., ki je prav altruistično skušal pomiriti oba rokoborca. Oba sta ponujeno pomoč hvaležno odklonila in se skupaj s še dvema prijateljema spravila na ubogega M.J. Ker bratska ljubezen ne pozna meja, seje v prepir vmešal še brat zdaj ogroženega M. J. in je enega napadalca "počohal" po glavi s palico za fižol. V bistvu mu je le napisal napotnico za obisk pri zdravniku. Udarjeni je moral poiskati zdravniško pomoč. Ali bo kakšno pomoč pri reševanju spora moral poiskati tudi sodnik za prekrške, pa še ni znano.

(ali kratka ekskurzija po ljubljanskem vinskem sejmu)
Laik kot sem jaz, bi si mislil, daje vinski sejem krasna priložnost za vse pivske bratce, da pridejo na svoj račun. Krasno, zastonj bodo talali vino, na vsaki stojnici dva deci in veselo bo kot le kaj. Vino kot vino pač. Saj sta tako samo dve sorti na tem preljubem svetu - belo in rdeče.
Jok, odpade. Na sejmu nisem našel nobenega pivskega bratca.
Vsepovsod sami fini in sploh kulturni ljudje, ki ga pijejo po pameti.
Noja, pa nič.
Ljubljanski vinski sejem, kije bil letos prvič tako zgodaj, vztrajno dokazuje, da je vino več kot samo domena pijančkov iz zakajenih beznic, več kot samo kozarček po kosilu, več kot samo špricar s prijatelji. Vino je kultura, vino je umetnost, vino je resnica. Povrhu vsega pa še prekleto velik biznis.
Enainštirideseti vinogradniško - vinarski sejem v Ljubljani je letos odprl svoja vrata 5. in zaprl 9. junija. Na Gospodarskem razstavišču so se zbrali pridelovalci, trgovci, gostinci. Pokazali so, kaj znajo, kaj nudijo, kaj imajo. Še preden pa seje sejem odprl za obiskovalce, so se enologi iz 22. držav močno prepotili. Ocenjevali in ocenili so kar 1464 vzorcev vin, ki so prispeli iz 23. držav. Med njimi tudi iz tako (vsaj za naš trg) eksotičnih dežel vina kot so Romunija, Brazilija, Nova Zelandija, Tunizija in še in še.
Ves čas trajanja sejma pa ni bilo v ospredju samo vino. Sejem je namenjen vsem mogočim rečem, ki so z vinom povezane, bodisi posredno ali neposredno. Tako so bile na ogled razne priprave za stekleničenje in shranjevanje vina, gostinske storitve, knjigeo vinu in vinogradništvu (ter ostala strokovna literatura) in še marsikaj. Lahko bi rekli od odpirača za buteljke do traktorja. Na sejmu so bili prisotni vsi, ki v "vinski industriji" kaj pomenijo tako doma kot v tujini. Od velikih
kmetijskih kombinatov do vse bolj uveljavljajočih se zasebnikov, ki pomenijo vse večji delež v slovenski pridelavi in ponudbi vina. Skupen imenovalec vseh pa je vsekakor lično urejena stojnica, velik trud glede oblikovanja steklenic (poleg dobre vsebine j e etiketa in videz vinske steklenice seveda zelo pomembna stvar) in seveda degustacije.
Na letošnjem sejmu so pri ocenjevanju podelili 30. odstotkom vin razne medalje. Za razliko od prejšnjih let je to sila majhno število. Vzrok temu pa je nov način ocenjevanja in strožji kriteriji Mednarodnega urada za vino in trto I.U.V.. Namen teh strožjih meril je ohraniti nivo medalj in se izogniti razvrednotenju ocenjevanj. Tako so letos podelili tri šampionske nazive. Dva naziva so dobila avstrijska, enega pa vino iz južnoameriške države Čile. Druga najprestižnej ša lovorika, ki jo lahko dobi vino, je Velika častna diploma z veliko zlato medaljo. To laskavo priznanje je dobilo šest vin. Med njimi je tudi slovensko. Vinag vinarstvo-sadjarstvo iz Mariboraje za svoj traminec letnik 1993 prejel to nagrado. (Tako, da boste vedeli, kaj je treba piti, če hočete fascinirati svoje prijatelje.)
Vino in Zasavje
Glede na to, da je Zasavje področje, kjer se trta ne goji (trte in vina ni, imamo pa pivce), tudi ni bilo pričakovati, da bom tu našel kakšnega razstavljalca iz Zasavja. Vendar sla na velikem zemljevidu Slovenije, ki so ga poimenovali Slovenija - vinska dežela, jasno označena dva zasavska kraj a. To sta Medijske Toplice in Izlake. Glede na to, da tu ni vinorodni okoliš (vsaj kakor mi je znano) gre za neko povsem drugo stvar. Verjetno so si Medijske Toplice in Izlake zaslužile svoje mesto na tem zemljevidu zgolj zaradi svoje turistične ponudbe vin iz drugih krajev Slovenije. No, tudi to nekaj velja. Torej Zasavje je vsaj s tem prisotno na vinskem sejmu.
Smttmmmiimtititi
lo je mesto, ki z okoli dvestotisoč prebivalci slovi po templjih, ki jih je po vsej okolici več kot sto. Sredi mesta kraljuje ogromen tempelj posvečen Šivaparvati. Vhodni stolp je visok šestinšestdeset metrov in ima trinajst nadstropij, ki v vklesanih kipih predstavljajo zgodhe iz življenja te boginje. V tem stolpu je preko tisoč podpornih stebrov. Ker pa so tu še trije vhodi manjših dimenzij, so imeli graditelji v 12. stoletju kar precej dela, da so kamenje spremenili v to občudovanja vredno stvaritev.
Roman Maharshi
kot običajno ni ustrezala klubska namestitev v ašramu, sem vzel sobo v hotelu Kalaimagal Lodge, dokler si nisem našel primernejšega prostora za bivanje.
Peter Brečko
Odmor med obiranjem arašidov.
Na koncu mesta stoji, ob cesti proti Bangaloru, ašram Ramana Maharšija, ki je ime tega mesta ponesel v svet. V samemem ašramu so prostori za meditacijo, soba, kjer je prebival svoja zadnja leta veliki guru (umrl 1950), knjižnica, pisarne, jedilnica z zaledjem. Na drugi strani, čez cesto, pa so bivalni prostori za okoli 200 ljudi. Takoj za ašramom se vije daleč proti gori Arunčali tlakovana pot, ki se konča proti manjšemu templju. Od tam naprej greš na goro po lastnih poteh. V okolici j e nekaj manjših ašramov lokalnih gurujev in šele tukaj sem videl res prave sadhujc. To so posvečenci, ki so se odrekli vsem posvetnim stvarem. Oblečeni so v oranžna ogrinjala, z bradami različnih velikosti, pobarvani po obrazu z verskimi simboli in vsak dan živijo tako rekoč "iz rok v usta". Skrbijo leza obrede in posvetitve v templjih, ki so posejani po pokrajini. Okolica je vsa prepredena z namakalnimi sistemi in kljub poletni vročini tukaj vse bujno zeleni. Ob cesti so terasaste njive riža, arašidov, krompiija, ki jih obdelujejo množice pridnih-rok s parom volov in kopico otrok v senci dreves. V samem mestu in okolici je nekaj velikih vodnih zbiralnikov, ki so dobra priložnost za os vežitev,
a tudi primemo leglo rojem komarjev, ki vestno opravljajo svoje poslanstvo tudi tukaj. Šele v Indiji začne človek ceniti pitno vodo! Ker mi
Znhvala vsem sponzorjem in prijateljem, ki so na kakršenkoli način omogočili to potovanje: Zasavc, Servis čiščenja Lamovšek Izlake, Grafev Izlake, ETI EK Izlake, Eurotrade Zagorje, LB Zasavje d.d. Trbovlje, Studio moderna Zagorje, Rent a car Juvan Zagorje, Zavarovalnica Illia Zagorje, Klektroprorn Izlake, G&KKS Kisovec, Trgovina Ivnik Slavi Kisovec.
mm:
M
V Kolovratu je bilo 17. junija veselo. Zakaj? Fantom, ki se bodo letos poročili na kmečki ohceti v Kandršah, so Kolovračani pripravili fantovščino. Fante, Ivana, Zlatka, Božidarja, Bojana in Janeza so takoj, ko so prišli v Kolovrat, prevzela kolovraška dekleta
PD Kolovratje pripravilkratekkultumi program. V treh skečih so fantje in dekleta prikazali prepirčke pred zakonom. Bolj za šalo seveda, kot pa zares. Saj fantom želimo čim manj takšnih prepirov z njihovimi bodočimi ženami. Trio deklet pa je še zapel dve narodni pesemi.
Nato pašo se fantje morali predstaviti občinstvu, vsak je zapel pesem, ki so jo prej izžrebali. Ocenjevala jih je tričlanska komisija. Ivan Urbajs iz Krstnika je zapel pesem Moj očka ima konjička dva. Na koncu je dejal, daje imela pesem premalo besedila (saj je bolj molčal kot pel). Zlatko Šuniga ni znal ne besedila ne melodije pesmi Kadar srečam
te. Božidarju Janežiču iz Žirovnice se je pesem Pojdem na Štajersko tako priljubila, da je dejal: "Jaz bi še kar eno zapel." Bojan Skok je zapel Ob dolini tihi. Ne boste verjeli, James Razpotnik iz Canade pa je bil s pesmijo Mi se imamo radi, zmagovalec kolovraških Karaok. Vsi fantje so že po tej igri prejeli spominska darila, ure, ki jim jih je izročil predsednik PD Kolovrat Jani Pavšek. V drugi igri podajanje klobukov z glave na glavo je zmagal Hrastničan in prejel steklenico vina
Cel večer je fante in dekleta ter ostale obiskovalce fantovščine zabaval ansambel Ajda iz Izlak. Malo po polnoči pa so se fantje odpravili k dekletom, ki so dekliščino imele na kmečkem turizmu Pšenk.
Jani Pavšek je na koncu dejal: "Potrudili smo se po naših najboljših močeh in upam, da bo vsem ta večer ostal v spominu. Sponzorji fantovščine so: Prevozništvo Cveto Gorišek Trojane, Kmečki
turizem Pšenk, Eleset Urankar Roman Medija, Zidarstvo Tone Ševerkar Kolovrat."
Na koncu naj vas vse skupaj povabim v soboto 24. junija na kmečko ohcet v Kandrše.
Svečani sprevod bo krenil ob 13,25 z Mlinš proti Kandršam. Po prihodu se bodo pari poročili v poročni sobi. Pred gostilno bo bogat kulturni program, v katerem bodo sodelovali godbi na pihala Svea iz Zagorja terizFedgbachaiz Avstrije, ženski nonet Rog iz Kočevja, kvartet bratov Smrtnik iz Avstrije, tamburaški orkester in folklorna skupina iz Adlešičev ter Kulturno prosvetno društvo Mlinše. Po poroki se bo pričela svečana ohcet, na kateri bo igral ansambel Lojzeta Slaka. Prireditev bosta vodila Betka Šuhelj in Janez Dolinar. Narodne noše so posebej vabljene. Ob tem, daje vstop na ohcet prost, bo tudi bogat srečelov. Ne ostanite doma!
K.G.
: V: Uti
Zasavska
fotka

Letos suni sv v uredništvu času,lisa odločili, da boste, dragi bralci, toliko
pošiljali počil niške letne fotografije, kalem nam boste poslali, se boste
sami odločili.
Zraven fotografije pripišite vaše ime i„ priimek U rločeii tiaslov, k je in kdaj je nastala fotografija m s katerim fotoaparatom ste jo posneli. Fotka je lahko z vašega dopusta, tohko je le
mo
ocenjevali vašo izvirnost, fotografije
l.hkn	2«.
vsakokul bomo objavili sest
V.... ........ir«—-'*-
Kaj več o igri v naslednji številki. ^
Seaski twl§tl@a! *ally
Tudi 6. ženskega turističnega rallyja sta se udeležili dve posadki iz Zasavja. S startno številko 20 sta na rallyja Moravske Toplice (gradovi na Slovenskem) vozili Marina Strmljan iz Mlinš s sovoznico Mili Kmetič iz Zagorja in posadka s startno številko 10 Joži Bokal iz Trbovelj s sovoznico Natašo Duh iz Zagorja.
Trasa, dolga 132 kilometrov, je bila zanimiva in brez hudih presenečenj, kar je še posebej presenetilo Mili Kmetič, ki seje turističnegarallyja prvič udeležila in seveda pričakovala vse kaj hujšega. Pa je bilo prav zabavno. Še sploh so bile zanimive posebne naloge . Med 48 ekipami sta se zasavski dobro odrezali. Marini Strmljan in Mili Kmetič je za kegelj spodletelo 9. mesto, tako da sta pristali na 14. Joži Bokal in Nataša Duh sta bili 29. Vse voznice pravijo, da se bodo udeležile tudi naslednjega rallyija, ki bo v Radencih. Do tedaj pa se zahvaljujejo podjetjem IGM, pizzeriji Tingl tangi in avtomehaniku Matjažu Razpotniku.
Tatjana Polanc

Grčija (2)
V Atene smo prišli pozno zvečer. Imeli smo dve uri zamude, poleg tega pa smo v Zevgolatiu čakali šest ur na vlak za glavno mesto, ker "prijazni železničarji" niso mogli zadržati prejšnjega za 10 minut. Takrat sem prvič dejal "hura naše železnice".
V Ateneh smo spali na strehi. Hiše imajo skoraj vse ravne strehe in ograje, praktično terase, ki so primerne za spanje. Noči so bile kot v savni, vrvež v mestu nikoli ne potihne, prometni kaos je hujši kot v Rimu. Mesto je moderno, precej umazano, polno blokov in pločevine, a tisto, kar se sredi njega dviga proti nebu, odtehta vse. Skozi stari del mesta, imenovan Plaka, se po stopnicah približuješ vzpetini, ki se dviga strmo iz tal, na njeni ravni zgornji ploskvi pa stojijo ostanki templjev, gledališča, kipov,... Eden izmed najbolj ohranjenih je Parthenon, tempelj posvečen boginji Ateni, nasproti pa tempelj, katerega del podpirajo po vsem svetu znane Kariatide. Zgodaj zjutraj, ko je bila Akropola prazna, je bilo na njej najlepše. Spokojni mir, mogočnost stebrov in stavb, spodaj pa utrip mesta. Spet nekaj za mojo domišljijo! Mimo Dionizijevega gledališča sem odšel proti Hadrijanovemu slavoloku, izza katerega stojijo ostanki templja boga Zeusa. Nekoč jih je bilo več sto, danes pa jih času kljubuje le še šestnajst. Sledil je ogled stadiona, kjer so leta 1896 ponovno začeli organizirati olimpijske igre moderne dobe, nato ogled menjave predsedniške straže, nekaterih muzejev, univerze, mestnih palač,... .
Pot me je zanesla tudi v Pirej, atensko pristanišče, mesto, iz katega lahko odidete v svet ali na katerikoli grški otok. In ko zvečer prižgejo reflektorje in osvetlijo Akropolo, moraš obsedeti v kakšnem lepem vrtu v Plaki in občudovati lepoto antične arhitekture. Grki so o pomembnih vprašanjih vedno vprašali za nasvet preročišče v Delfih. Zato sem se
odpravil tudi tj a, da tudi sam raziščem svetišče boga Apolona. V zemlji je bila menda razpoka, iz katere so uhajali omamljivi hlapi, ki so omamljali svečenico Pilijo. Ta je v ekstazi izgovarjala nejasne besede, nepovezene, ki so jih pojasnevali svečeniki. Njene besede so veljale za preroške, Grki so jo spraševali za nasvet še zlasti tedaj, ko j im j e grozila vojna.
Po dolinah, ki jih namakajo in obdelujejo na vsaki pedi zemlje, sem prispel v Kalambako. Od tam naprej pa z avtobusom med menihe in samostane. Prečudovito področje imenovano Meteora krasi šest samostanov, ki so sezidani na vrhu skal. Menihi naj bi bili tako odmaknjeni od "ostalega sveta" in bližje bogu. Nemogoče je opisati lepoto pokrajine, samostanov in tudi življenja na "višavah".
Spet sem sedel na vlaku in potoval proti severu Grčije. Pogled skozi okno je razkrival polja tobaka, kmalu zatem ponovno morje, znane letoviške kraje in končno Solun. Štirje junaki (med nami je bilo tudi eno dekle) smo v poznih nočnih urah zaupali domačinu, da nam najde prenočišče in nas spravi spat. Odšli smo nekam proti vrhu Soluna, v labirint ozkih ulic in zjutraj odkrili, da smo spali v starem delu mesta, povsem pod obzidjem, iz katerga je prečudovit razgled na zaliv, ladje in Solun. Včasih ima človek pač srečo! Do popoldneva smo se potepali po mestu, občudovali tržnico, polno južnega suhega in svežega sadja, rib, mesa, celih gor oliv in ostalega. Na vlaku smo zasedli ves kupe in naslednji dan prispeli v Istanbul. Zopet ni šlo brez klasične, večurne zamude, a tega smo b ili že vaj eni. Na mej i spet niso vedeli za Slovenijo in kar nekaj truda je
Meteora - samostan zgrajen na vrhu skale
bilo treba vložiti, da sem uspel priti v Turčijo.
Mesto na prepihu evropske in azijske kulture, vrata orienta - Istambul. Iz palače Topkapi, kjer hranijo poleg vseh ostalih bogastev (zlasti turško - indijski prestol, posoda in servisi iz zlata, srebra in dragih kamnov, bodala, meči, okrašeni z diamanti, rubini, safirji, kitajski porcelan,...) tudi enega izmed naj večj ih diamante v na svetu, j e čudo vit razgled na mesto. Obdaja ga obzidje, v krogu katerega so hiše, iznad katerih se dvigajo minareti številnih mošej, na morju je opaziti velik vrvež ladij in v daljavi drug kontinent -Azijo.
Mitja Predovnik

ZGODNJA URA. OBZORJE
NAPOLODPIRA SVOJE VEKE
ESTAN
f -V h f') f ;\.
' <5 '

______xtiž
NEPISANA SO NA PATINI
DBLACOSAS.
RADIO TRBOVLJE
98.1MHz
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333,26 056 21 358, h« +386 601 26 228
STVARI.
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
AVT0AKUSTIKA ZNANIH PROIZVAJALCEV
KENV/OOD
(ti) PIOMEER
.•limSSŠjv_
Rpadsfar
m	AUTOM-FI
BBLAUPUNK
NUDIMO TUDI MONTAŽO! UGODNE CENE, TUDI NA KREDIT!
Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 13.00
* TIMI * d.o.o.
Ob potoku 11, Poljčane
Podjetje za proizvodnjo in prodajo igralnih avtomatov TIMI d.o.o., Ob potoku 11, Poljčane, vam ponuja visoko kvalitetne, pa vendar najcenejše na našem trgu, igralne avtomate PIKADA (stoječi ali viseči tip).
Timi d.o.o. Orešič Miro
K garancijska doba 1 leto 11 servis zagotovljen 6 cena pikada
-	stoječi tip 3500 DEM
-	viseči tip 3200 DEM V ceni je vračunan 5% P.D. ‘ posebna ugodnost
različni pogoji plačila
062/825-191
0609/614-087
■ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I 20.julija2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo . I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.	|


SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ZAGORJE
Iskreno čestitamo ob (Dnevu državnosti in želimo prijetno praznovanje
ZA
OČI DA VIDIJO
Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju.
Proizvodnja kontaktnih leč, opilka in IrgoMRTnidrobno d.o.o.
C 0 NT A C T
VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ
NOVO NA TRŽIŠČU:	KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO |
KOZMETIKO ETE ČARE
DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI;
PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505
Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje.
Stanovanjsko hišo, velikosti 10.60x 9.50 m v Zagorju prodam. Tel.: 62-022.
R 5 five, letnik 94, bele barve prodam za 12.700 DEM ali zamenjam za Z 101. Tel.: 71 -627.
Suzuki Swuft 1,3 GL, letnik 93, kovinsko sive barve, 5 vrat prodam. Tel.: 61 -416.
126 P, letnik 89, garažiran, podvozje zaščiteno, prevoženih 36.700 km prodam. Tel.: 62 -127.
Z 101, letnik 85, registriran do marca 96 z rezervnimi deli prodam za 1100 DEM. Tel.: 76 -178
Hladilnik Gorenje, 501, star 1 leto prodam za 16.500 sit. Tel.: 26-370.
Vgradni štedilnik, malo
rabljen z električno pečico prodam za 200 DEM. Tel.: 74 -033.
C 64 z disketnikom, dvema joystickoma, z literaturo, lOOdis-ketami prodam. Tel.: 23-312.
Več teličk prodam. Tel.: 25 -443.
Nekaj knjig za 5. razred OŠ prodam, tel.: 73 - 738.
Inštruiram matematiko in fiziko. Tel.: 24-719.
Inštruiram nemščino in francoščino. Tel.: 73 - 719.
V Gabrovki pri Litiji
prodam kmetijo - hišo z
gozdov. Možnost nakupa posameznih parcel. Tel.: 061 59 - 544 po 19. uri.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov Zagorje ob Savi
Vsem Zasavčanom in še posebej ljudem dobre volje ob Dnevu državnosti iskreno čestitamo in izrekamo najboljše želje tudi za v prihodnje!

ZAŠČITA ZAGORJE OB SAVI, p.o.
- v stečaju
Zagorje ob Savi, C. Otona Zupančiča 13
na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, opt štev. 26/94 z dne 7.6.1995
ponovno objavlja:
JAVNO DRAŽBO
premoženja stečajnega dolžnika, ki bo potekala dne 3.7.1995,v prostorih ZAŠČITE Zagorje ob Savi p.o. - v stečaju, Cesta Otona Župančiča 13, Zagorje ob Savi, z začetkom ob 9. uri, kot sledi:
1.	premičnega premoženja stečajnega dolžnika (oprema za proizvodnjo zaščitne obutve in druga oprema), ki se prodaja po posameznih delih,
s skupno izklicno ceno 584.413,00 SIT;
2.	lastniškega deleža v Medijskih toplicah, turističnem in gostinskem podjetju d.d., Kidričeva 4a, Zagorje ob Savi,
z izklicno ceno 24.470,00 SIT in
3.	terjatve do Banke Noricum d.d., Trdinova 4, 61000 Ljubljana iz naslova združevanja sredstev,
z izklicno ceno 9.975,00 SIT.
Podatki o posameznih predmetih premičnega in drugega licitiranega premoženja ter njihove izklicne cene, kakor tudi njihov ogled je mogoč na sedežu stečajnega dolžnika vsak delavnik med 8. in 14. uro.
Pogoji dražbe in prodaje premoženja:
Na dražbi premoženja od tč. 1 do 3. lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene posameznega predmeta oz. drugega premoženja, ki se bo na dražbi prodajalo, na žiro račun stečajnega dolžnika štev. 52720-690-10173 Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje RS Podružnica Trbovlje, s pripisom: "Varščina za javno dražbo dne 3.7.1995", ali na blagajni stečajnega dolžnika neposredno pred dražbo.
Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo za licitiranje in izpisek iz sodnega registra o zastopnikih. Pred začetkom licitacije so kupci dolžni predložiti dokazilo o plačilu zahtevane varščine. Varščina se uspelemu ponudniku všteje v kupnino, drugim pa brez obresti vrne najkasneje v 5 dneh. Uspeli ponudnik mora plačati znesek celotne kupnine in prevzeti predmet oz. podpisati ustrezno pogodbo o nakupu, najkasnejev 8 dneh po dražbi. V last in posest prevzeme kupec predmet po plačilu celotne kupnine. Uspelemu ponudniku, ki ne izpolni katerega od navedenih pogojev,se prodaja razveljavi,varščinopa obdrži prodajalec kot odstopnino.Predmeti bodo naprodaj po načelu "videno-kupljeno". Prometni davek in stroške demontaže predmetov, kakor tudi drugesfrosfe vzvezi s prenosom lastništvo plača kupec.
te
<
a
Pil
GOSTINSKO
RUDAR p.o.
=>■■■> PODJETJE cel Maj trg revolucije 26 TRBOVLJE
U ptmtitmdmtofa m vMmmpbm^p
ki (kul 24. od 20.00 vm in u noč p>vd gMliščem KQek.
Za oase prijetno počutje se bomo potruditi o "GP RUDAR" Trbovlje.
BIFE "JACK BAR"
PIRC BOJAN s. p.
Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/22-315
ODPRTO vsak dan
od 12h do 23h
NEDELJA
od 15h do 23h.
....................11.1.1,1.1.1............
ERJAVEC d.o.o.
Pod ostrim vrhom 31 /b	tel.: oeo 1/26-356
61420 Trbovlje	oeo 1/26-285
I.
Samostojnim podjetnikom in društvom nudimo knjigovodske storitve. Za opravljeno delo prevzemamo popolno odgovornost.
II.
Prodaja, servis in najem vseh igralnih avtomatov za zabavo in igre na srečo.
REKA
BLIZU
GLAVNEGA
MESTA
KONGA
GRŠKI FILOZOF IN KNJIŽEVNIK (4.ST.P.N.Š.)
ČEŠKA
REKA
SKOZI
PRAGO
KOPANJI
OBRAM-
TVORBA IONOV IZ NEVTRAL ATOMOV
SESTAVIL
GRŠKI
BOG
LJUBEZNI
HIŠNI BOG PRI
RIMLJANIH
KRAPINA
DELOVNI
DAN

PESNlj KO RO!
ZELO
strupen
PAJEK
VOZNIK
RALLY-A
VAATANNEV
GOL PRI NOGOMETU
OBLOGA
IZGIPSA
MADŽARSKI
PLAVALEC
DARNYI
GLAVNO MESTO FRANCU E
JAP. PISAT. (HAKUSAKI)
OBVESTILO
NAZNANILO
MESTO OB
BOS. ME-
ILMENSKEI
JEZERI
ANNO
SPRINTER.
DOMINI
SLOV.
PEVKA
AVSENAK
AMER.
IGRALKA
SEVERNO
BLVTH
OD NAPOVE
OBLIKA
IMENA
ALEKSAN-
DRA
SOBA,
ŠVICARSKA
SMUČARKA
HESS
PROSTOR
RAJKO
NAHTIGAL
DEL
SUKANCA
TOPILO
ŽIVALSKA
BELJAKO-
VINSKA
IZOBČE-
LAKE
ROPAR

ŠPANSKO MESTO OB DELTI REKE EBRD
SPOMI-
NJANJE
KAUF.REKA Z IZTOKOM V EUREKI
KLINAR
IERIŠK1
SOSS
IRALEC
BRATOVSKI
OBED
MARIBORA
NORV.
PRIPO-
VEDNA
PESNITEV
SMUKAČ
SKAARDAL
REKA
SKOZI
NOTTIN-
GHAM
KRAJ PRI ZIDANEM MOSTU
KORALNI
OTOK
NIKOLAS
LENAU
MOZO-
LiAVOST
PRESTOL
SLOV.
MUZIKANT
NORVEŠKI TEKAČ NA SMUČEH (THOMAS)
JAPONSKI
DROBIŽ
NAJVEČJI
JADRANSKI
OTOK
SLOVEN-
SKA
DENARNA
ENOTA
fT.MESTO
OB
SLOVENSKI
MEJI
ERVIN
RESCH
ŽENA ARGENTINSKEGA DIKTAT. PERONA
AFRIŠKA
STREŽAJ V UNIFORMI
RISBA
SAMOSED
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 28.6.1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.000	SIT, Mesni ca Ferdi Zagorje
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Mesnica Ferdi Zagorje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, MesnicaFerdi Zagorje Izžrebanci nagradne križanke
21/95
1.	nagrada: Blago v vrednosti
4.000	SIT, Boutik Marica Izlake, Karina Heric, Log 28/a, Hrastnik
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Boutik Marica Izlake, Elizabeta Šimenc, Savinjska cesta 26, Trbovlje
3.	nagrada: Blago v vrednosti
1.500	SIT, Borrtik Marica Izlake, Mateja Lazarevski, Vreskovo 24, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 29.5.1995.
Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, namsporočitepo telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 22/95:
KROPA, SMUČAR, SLOVENSKI, ERA, PESNIK MODERNE, VO, PAIR, AV AR, IZTOK, KC, RISANKA, SAO-NA, ERAK, RIAS, ARNO, DR, EGAN, KRT, JŽ, PREVODNIK, OM,EU, LAGOS, JERALA, VP, EGIST, ETAN, DIAZ, ASTAT, ZVONE, ODNOS, TOTO, SADAT, NOČ, ATEK, LEC, ARA, AVI, MER, MALHA, EP, REČ, OR, TERIER, KA.
mesnica-delikatesa
! POSLOVALNICA ZAOOBJK Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
> POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulice 1. junija 1 tel.: 0601/26 650
■ISTRO FERDI Ulica 1. junija Trbovlje
ssy"				GLAVNO MESTO AFRIŠKE REPU- BLIKE GVINEJA- BISSAU POST SKRIPTUM	AMERIŠKI PEVEC (PAT)	JAMA Z ILOVICO	URIN SCALNICA	STREŽAJKA V LETALU	EGIPTOV. POLITIK EL SADAT	UMEK IGOR
										
				►						
				►						SAMO HUBAD
	SREDIŠČE VRTENJA IME CHAPLINOVE ŽENE			NIKELJ TIP NEKDANJE SREDNJE ŠOLE			PODE- ŽELSKO NASELJE			
STARA MERA							SLOVEN. PEVKA (MAJDA) URŠULA ANDRESS			
KPRnr LJUBLJANI					ANGLEŠKI POLITIK FREDER1CK IZČRK: DEKANI	NEKDANJE GLAVNO MESTO BABILO- NIJE			SL PISATELJ IN PESNIK (IVAN)	NOVO SREBRO
PLANTAŽA						LEVI PRITOK REKE PAD ERBIJ				
(CLEMENT)							GRŠKI BOG VETROV			
	MOČNA ALKO- HOLNA PIJAČA	PRVI MrrOLOSKi LETALEC					ORODJE ŽANJIC ZA ŽETEV KANON			
DflEMEL		PISANA PAPIGA								
RACMAN						TEKTON. JEZERO V ETIOPIJI LANTAN				
ŠVICARSKI PRA- KANTON				MANJŠI OTOK LoilNJU				VOLTAMPER		
MESEC LJUBEZNI				SPODRS- LJAJ, pomota						
										
										
Izžrebali smo
Tokrat objavljamo rešitve in nagrajence nagradne križanke za mlade.
Rešitve: AMERIGO, VINOTOK, PARIZ, RT, ESTRADA, AE, RITA, ANT, UFO, ORKAN, FLOSARSTVO, ALPE, GO, EOS, JO, FAJANSA, DVOSED, POEN, ANTENA, ORKA.
1.	nagrada: Trgovsko podjetje Potrošnja, Poslovalnica Pod Gorico Zagoije; Li dij a Di m ec, Dom in vrt 46, Trbovlje;
2.	nagrada: Petrol Ljubljana, PE Zagorje; Špela Petek, Trg F. Fakina 2B, Trbovlje;
3.	nagrada: Vrtnarsko tehnična trgovina Eva Kisovec; Manja Zore, Slatno 22, Dol pri Hrastniku;
4.	nagrada: Pedikerstvo Andreja Borišek; Nino Mumelj, Jevšnikova 2, Kisovec;
5.	nagrada: Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica Market Polje Zagorje; Žiga Kastelic, Polje 18, Zagorje.
Po nagrade pridite na uredništvo Zasavca od 22. do 29. junija. Če po nagrade ne morete priti osebno, nam to sporočite na uredništvo in nagrado vam bomo poslali po pošti.
Nagrajenci iz Zasavčeve priloge
V naše uredništvo je prispelo veliko rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v prilogi, katero vam je naš raznašalec prinesel na dom. Dobili smo veliko pisem s križankami, Vivod d.o.o. pa bo nagradil naslednje:
1.	nagrada: bon za 4.000 tolarjev, Anamarija Ceferin, Trg Svobode 27, Trbovlje;
2.	nagrada: bon za 2.500 tolarjev, Janja Gril, Trg Svobode 36, Trbovlje;
3.	nagrada: bon za 1.500 tolarjev, Joža Hrovat, Petelinkarjeva 3, Kisovec.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, po nagrade pa pridite na uredništvo Zasavca od 22. do 29. junija.
OVEN Dobro boste'razpoloženi, polni želje po spremembah, potovanjih in prijateljskem druženju. Kljub vsemu pazite na prehrano in zdravje. Št.: 12.
BIK Lahko se zgodi, da boste uresničili finančne načrte. Kljub vsemu bodite varčni in praktični, kar vaši naravi ni nepoznano. Manjši problemi so možni v družinskem krogu. Št.: 16.
DVOJČKA Neulovljivi boste in dokaj nemimi. Pazite, da se ne boste izgubljali v nebistvenih posameznostih, še zlasti takrat, ko bo govora o ljubezni. Št.: 22.
RAK Še bolj se boste povlekli v svoj rakovski oklep in se izčrpavali z razmišljanjem o preteklosti. Lahko se zgodi, da vas bo presenetil ugoden finančni dogodek. Št.: 25.
LEV Veliko boste potrošili, saj bo vaša potreba po luksuzu in sijajem ponovno narasla. Veliko se boste ukvarjali tudi s prijatelji, ki bi vam v težkih trenutkih lahko pomagali. Št.: 9.
DEVICA Tokrat bo pri vas znova prevladala - za vas dokaj značilna -molčečnost. A na malo negativen način. Nemimi boste in podvrženi impulzivnim reakcijam. Št.: 2.
TEHTNICA Zelo vas bodo privlačila potovanja, zlasti v tujino. V eč kot neulovljivi boste in več kot spontano boste sklepali nova zanimiva poznanstva. Št.: 39.
ŠKORPIJON Vaša odločnost in hrabrost vam bosta pomagali, da boste uresničili svoje stare načrte. Veliko boste tvegali, zlasti v ljubezni. Ne dovolite, da strasti prevladajo. Št.: 14.
STRELEC Lahko, da boste v tem času razdvojeni med osebnimi pogledi na življenje in pricipi, ki vam jih zapovedujejo drugi. Ne precenjujte lastnih sposobnosti. Št.: 8.
KOZOROG Pred vami je čas poslov. Imeli boste dovolj energije in upornosti, da dokončate številne poslovne aktivnosti. Pazite na živce in dihalne organe. Št: 43.
VODNAR Vaš originalen karakter bo zbujal pozornost pri osebah nasprotnega spola. V ljubezni vas bo spremljala sreča, neizigrajteje. Izogibajte se velikih stroškov. Št.: 21.
RIBI Nervozo, nemir in občutek melanholije poskušajte odpraviti z izleti v naravo in rekreacijo. Družinski odnosi vam bodo jemali največji del energije. Št.: 18.
Rešitve križanke za mlade
boste našli na strani 41.

Kulturne prireditve
RAZSTAVE
'Trbovlje - Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH,
Trbovlje - V Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah, razstavlja Osnovnašolalvana Cankarja. Učenci 4. razreda prikazujejo svoje pisne in likovne izdelke na temo Kandrič.
Trbovlje - V Batičevem salonu Revirskega muzeja Trbovlje je do konca junija, razstava orožja.
Ljubljana - V Atriju KEFO na slovenski cesti 58, bo do zadnjega junija na ogled samostojna razstava barvnih telopov e čav Matevža Lenarčiča
STALNE RAZSTAVE
Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja V inka Hrovatiča
Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute.
Muzejske	zbirke
Revirskega muzeja Trbovlje
Hrastnik: Cesta 1. maja 40:
Hofbauerjeva zbirka
različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do uporabnih predmetov iz srede
tega stoletja; zbirka NOB -zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentarno gradivo iz tega časa.
Trbovlje: Ulica 1. junija 15:
Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki
govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni.
Razstava na Čebinah -urejena je spominska soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama.
Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča.
Zagorje: Cesta9. avgusta
1:
Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju.
KONCERTI
Maribor - Združeni pevski zbori društev upokojencev iz Trbovelj, Litije in Brežic, nastopajo, v četrtek, 22.junija na srečanju upokojencev Slovenije v Mariboru na koncertu kulturniških skupin upokojencev iz Slovenije.
POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI
Trbovlje - Stranke slovenske pomladi SKD, SDSS in Zeleni Slovenije, občinski odbori Trbovlje, organizirajopočastitev slovenskega državnega praznika. Proslavabo v soboto, 24. junija ob 20. uri na prostoru pred domom Svobode Dobrna.
Zagorje - Ob počastitvi Dneva državnosti bo v petek, 23. junija ob 19. uri v hotelu Medijske Toplice na Izlakah zagorski županMatjažŠvagan predal Zdravstvenemu domu Zagorje sodobno opremljeno reševalno vozilo in ultrazvočni aparat.
Svortne prireditve
MALI NOGOMET
Razpored občinske trimlige
-	spomladanski del
I.	liga - IX. kolo: petek, 23. junijanaigrišču Dol: ŠD Čeče
-	Čvek-Chichago ob 18. uri; PP Hrastnik - Liljani ob 18.50 uri; Steklarna - Juventus ob 19.30 uri.
II.	liga - IX. kolo: naigrišču Log: Gamsi - Mexsico ob 18. uri; Vaka - KS Dol ob 18.50 uri; Steklarski f risi - Čebelica ob 19.30 uri.
Pionirska liga Zagorje
25.6. ob 16.30 na irišču v Čolniščah.

DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. -13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije
dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska služba:
V se informacije za zasavske občine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje Trbovlje).
Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Lju-
bljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290.
Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedeljain prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure.
jB# p h n r, n a čl
e w ®
2.	- 3. BELA RAP - Hip-hop (3)
3.	-2. PRISLUHNI Ml-DarjaŠvajger(4)
4.	- 4. VEDNO - Dadi (5)
5.	-/. VZEMI ME-4fun(1)
I 44
1.	-1. BE MY LOVER - U Boucha (4)
2.	-4. BUBBLING HOT - Pato Bantan (3)
3.	-2. BACK FOR GOOD - Take that (5)
4 - 5. THE BOMB - Buckethaads (2)
5.-/. 7HIS AINT A LOVE SONG - Bon Jovi (1)
8 Glasujem za:
1
Moj naslov:
VICI ZA V VICE
Sposojeno iz BBS
Cikcak
RTV TRBOVLJE K10

09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNV PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM

09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 1200 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š.RAJEVEC),21.15 SATELITSKI PROGRAM
I*. <1980
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM
ATV SIGNAL LITIJA
PFTRTFIf 99	1005
20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA
kaj in antene
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
NEDEUA 25.6.1995
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER

20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
20.15 PETEK NA ETV
9.00	PONOVITEV PETKOVE ODDAJE
20.15 SREDA NA ETV
ETV IZLAKE
20.15 ČETRTEK NA ETV
18.00 PETEK NA ETV
11.00	PONOVITEV PETKOVE ODDAJE
RADIO TRBOVLJE
X*m***m

6.00	-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVIS NE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45
POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
17.00	MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVIS NE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
Ul 0.0.1833
8.00- 9.00DOBRO JUTRO,9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,! 3.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,
16.00	INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP,
17.00	ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
6.00	- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMATIVNI PROGRAM,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 1&45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
Sinko pravi mami: "Mamica, poglej! Očka teče cikcak po dvorišču!" Mama odvrne: "Molči, sinek, in mi še naprej podajaj naboje!!"
Strihnin
Možakar pride v lekarno in reče: "Prosim vas, dajte mi strihnin za ženo." "Ali imate recept?" vpraša lekarnar. "Ne, samo fotografijo!" odvrne možakar.
Na križišču
Mož in žena se peljeta z avtom. Na križišču mož vpraša ženo, če prihaja z desne strani kakšen avto. "Ne," odvrne žena. Mož spelje, žena pa doda: "Samo en tovornjak."
Ptič
"Danes sem ustrelil ogromnega ptiča." "Kakšnega?" "Ne vem! Ampak bil je tako velik, da so v njem sedeli ljudje..."
Pred nebeškimi vrati
Črnec stoji pred nebeškimi vrati. Sveti Peter ga povpraša: "A imaš kakšne posebne zasluge za sprejem v nebesa?". "Zdi se mi, da sem pokazal izredno junaštvo, saj sem se oženil z belopoltim dekletom, v katoliški cerkvi, sredi Alabame, ob navzočnosti 50 članov Ku-Klux-Klana," odvrne črnec. "Kdaj pa je to bilo?" "Ravnokar."
Godovi
22. junij: Ahacij, Tomaž M.;
23. junij: Agripina, Pina;
24. junij: Janez Krstnik; kres;
25. junij: Eleonora; dan državnosti;
26. junij: Vigilij; Stojan;
27. junij: Ema, Hema, Ladislav;
28. junij: Irenej, Hotimir.
.......................................................... '	J
Illlllillllli!
ta

K f
11
Na dobri poti smo, si rečemo na rednih tedenskih srečanjih Redakcije jetmic v kateri izmed zasavskih gostiln. Skoraj ne mine teden, da ne bi dobili pisma ali prejeli telefonskega klica, kjer nam postavljate vprašanja, na katere sami ne morete najti odgovora. Navadno so to težka vprašanja; a težja ko so, rajši sejih lotevamo. Pa bodi dovolj besedičenja.
S.L. iz Hrastnika nam j e poslala daljše pismo o tem, da je naša oblast nesposobna. Proti koncu pa nas sprašuje, če je res, da bo država svojo "butalskost" kronala še s tem, da bodo sodniki v prihodnj e prekrškarj em priznavali polovični popust.
Se to. Rdeči Revir se je takoj ponudil, da odgovori na vprašanje. Ker nam je njegov tolikšen delovni polet tuj in neznan, smo z navzkrižnim zasliševanjem iz njega izcedili resnico: zadnjič je zadremal pri erotičnem telefonu. S honorarji želi v naslednjih dveh letih telekomovcem le plačati račun.
Redakcija jetrnic
Lažnivci
Naša nemška podružnica je v Hamburgu izvedla anketo o tem, kdo so največji lažnivci. Rezultati so za posamezne poklicne skupine katastrofalni. 75% je prepričanih, da lažejo politiki, z le odstotkom manj pa jim sledijo zavarovalniški agentje. Nekjena sredini so z 38% astrologi in desetimi odstotki manj župniki. Na dno lestvice lažnivcev pa so se uvrstili zdravniki z 12% in učitelji z le 6%.
Rezultatov podobne ankete, ki smo jo izvedli pri nas, pa zaenkrat raje ne bomo objavili.

Ugodno, ugodnejše,
|| najugodnejše
^ lil Spoštovana Hrastničanka! Država seje res odločila, da za svoje storitve ponudi izredno ugodne plačilne pogoje. Najbolj znan primer je prav tisti, ki ga omenjate v pismu: po novem zakonu o prekrških vam bodo pri takojšnjem plačilu priznali kar petdesetodstotni popust.
Gre za pravo bombo na tržišču, ki bo verjetno v veliki meri spremenila potrošniške navade Slovencev. Trgovci vam naredijo cel cirkus, če vam ob takojšnjem plačilu priznajo skromnih deset odstotkov popusta. Turistične agencije glasno oznanjajo dopustniške možnosti, kjer izkoristiš sedem, plačaš pa le pet dni počitnic. Vladaje vse prehitela za celo svetlobno leto: narediš dva prekrška, plačaš enega.
Recimo, da je sodnik vaše razbijanje po gostilni ocenil z dvajset tisočaki. Ob takojšnjem plačilu kazni boste za enak denar poslej lahko razbijali kar dvakrat. Največ, kar so vam gostilničarji ponujali doslej, pa je bila enajsta pizza zastonj. Strašanska državna konkurenca, mar ne?
Dobro obveščeni pravijo, da ima država že dokaj podrobne načrte, kako urediti tudi obročno odplačevanje. Sodnik naj bi vam ponudil, če kazni ne zmorete plačati takoj, poplačilo v več zaporednih mesečnih obrokih brez kakršnihkoli obresti. Največje število obrokov naj bi bilo dvanajst. Čeprav v tem primeru izgubite popust, je za tiste s tanjšimi denarnicami stvar še vedno zelo ugodna.
Za tiste, ki stvari skrbno načrtujejo vnaprej, je ugoden prednaročniški sistem. Tudi v tem primeru boste deležni polovičnega popu sta, če boste polovico zneska vplačali preden boste prekršek sploh storili.
Čeprav se sliši zapleteno, namišljen primer dokazuje, daje preprosto. Odločite se, da boste decembra storili lumparijo, ki je vredna 80.000 SIT. Ker boste uveljavljali polovični popust, torej le40.000 SIT. Polovico tega zneska, 20.000 SIT, morate plačati v štirih mesečnih obrokih do decembra, drugih 20.000 SIT pa v naslednjih štirih mesečnih obrokih.
Načrt menda predvideva še več ugodnosti in popustov, vendar o tem morda kdaj drugič. Če bodo ti načrti sploh uresničeni, seveda.
Nekateri ekonomisti predlagajo, da bi podobne ali celo enake ugodnosti ponudili tudi tujcem. Po njihovih predvidevanjih bi že v prvem letu od njih lahko iztržili več kot milijardo dolarjev, torej vsaj toliko kot v turizmu. Isti ekonomisti menijo, da bi bilo te načrte potrebno čimprej sprejeti: po švicarskem bančnem in monaškem davčnem patentu bi bil to tretji evropski izum, ki bi neko državo popeljal v višave slave, njene državljane pa v lagodno življenje.
Rdeči Revir



zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod,
DPUŽIIMO ZflVflROVflltif
i=zavarovalnica fricjlav


!Ilie^e»S«^eš§ilSll
Celje - skladišče
D-Per
:-:w:-x<:::::::^m:::w^x:::::
/O Banka Zasav 5/ 995
Trbovlje
5000002442,23
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje
Naj čam (/asih počitnic ne poki/ari skrb za čaše dragocenosti.
Shranite jih č sefu LB Banke Zasačje d.d., Trbočlje.
Možnost tudi mesečnega najema.
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje banka, ki dela z ljudmi - za ljudi

COBISS 0
11
II
|

fll
s//
8
E
Viti
II
!|
II
m


NAROČILNICA
I ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagoije ob Savi	t
I	tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494	|
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek
Datum rojstva . I kraj ...............
I
ulica ....
datum
.............. podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
|	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	j
......... poštna št.
....... telefon; . .