Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12'50 četrtletno ... K « 30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— ■va. vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za
večkraten natis primeren
popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 252.
Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, dne 4. novembra 1909.
Čekovni račun 48.817,
Leto I.
„Poljsko kolo" pred razpadom.
Stališče Poljskega kola in njegovih ministrov k sankciji krivičnih ter naj-primitevnejše državljanske pravice Slovanov kršečih nemških jezikovnih zakonov je zelo nemilo dirnilo celi slovanski svet. Poznanj in Varšava nista ničesar naučila Poljakov. Vedeli smo sicer vsi, da Pcljsko kolo ne bi rado zgubilo značaja in — korita vladne stranke, a da bi v tako važnem prin-cipijeinem vprašanju tiralo protislo-vansko politiko, tega ni nikdo pričakoval. Zato se čujejo od vseh strani ostri glasovi proti Poljakom in reči moramo, da so še premili. Kajti zmaga Nemcev v tako važnem principijelnem vprašanju pomenja zmago nad Slo /ani. Kdo more preračuniti posledice? Pri celi tej žalostni zadevi je razveseljujoče le eno dejstvo : poljska ljudska in poljski demokrati so se postavili odločno na slovansko stališče v tej zadevi. Ker ne tvori samo ta stvar temveč še mnoga druga politična vprašanja na Gališkem predmeta ostrih nasprotij med omenjenima strankama in večino v kolu, v kateri zastopajo zlasti narodni demokrati odločno nemško politiko, je upanje, da pride kmalu do že dolgo pričakovanega razpada poljskega kluba. V tistem hipu bode zmagala prava ljudska in slovanska politika nad plemenitaško - škofovskim koristolovjem. Vsekakor ne bode nezanimivo, ako citiramo v naslednjem „Nowo Reformo", ki piše:
„Nam Poljakom je vsejedno, ako imajo na Predarelskem, Solnograškem in Zgornjem Avstrijskem nemščino kot uradni in poučni jezik. Drugače pa stoji stvar na Nižjem Avstrijskem, kjer leži državno glavno in prestolno mesto.
V	tem biva že sedaj velika poljska kolonija in imajo tudi Čehi ter Slovaki stara politična ter zgodovinska prava.
V	prestolnici, katera izsesava vse narode in dežele in kjer se stekajo gospodarske in kulturne arterije cele Avstrije, se ne sme slovanskih državljanov oropati njihovih ustavnih pravic in jim kratiti pouk v ljudski šoli na podlagi materinskega jezika. Zategadelj je dozdevno autonomistično stališče Poljskega kola, ki se sklicuje na to, da spada omenjena zadeva v področje deželnih zborov, prazno. Res je sicer, da ne sme vlada puščati pri določitvi v deželah veljavnih jezikov vnemar deželnih zborov, ali tudi to je neovrgljiva resnica, da ima državni zbor pravico čuvati nad deželnimi zbori, da ne kršijo temeljnih državnih zakonov. — Poljsko kolo bi se tedaj nikakor ne pregrešilo proti autonomiji, ako bi nastopilo proti sankciji deželnozborskih zakonov, ki na polju ljudskega šolstva oškodujejo slovanske narode s tem, da kršijo temeljne državne zakone. Stališče Poljskega kola se lahko še enkrat bridko maščuje nad nami ne le na Dunaju temveč tudi v drugih deželah.
Sapienti sat! Gotovih zadev se ne sme obravnavati s stališča trenutnih političnih zvez in konjunktur.
Poljski klub se noče proglasiti za solidarnega s Slovansko jednoto in misli, da je našel neko srednjo pot, ako se postavlja glede te zadeve na autonomistično stališče. To je pa zelo slabo izbran izhod. Kajti s tem, da se je Poljski klub oddaljil od Slovanske jednote, je zašel v nemški tok in plava z njim. Moral bi pa misliti, da more v takih trenutkih samo principijelno stališče stvar rešiti. Poljski klub bi si moral reči : Principiis obsta ! S tako politiko ni Poljski klub prav nič pripomogel k rešitvi in razjasnitvi političnega položaja. On ni na, dogodke tako vplival, kakor bi lahko storil vsled svoje številne sile, tradicije in zgodovinske uloge. Dogodki bodo pa šli preko glav Poljskega kluba in se razvijali izven njegove politične sfere. To bode pa najslabša posledica dozdevno autonomistične in prav malo principijelne politike „Poljskega kluba".
Folifičiia kronik
K položaju.
- —V Gelju, 4. nov.
„Venkovu" glasilu češke agrarne stranke, poročajo iz Dunaja: Morda ima prav „Fremdenblatt", ki trdi, da bode trajala parlamentarna kriza dalje ko se je prvotno mislilo, saj Bienerth ve, da se s svojim kabinetom ne sme pokazati v parlamentu. Doživel, bi tako burjo kakor jo doslej še ni bilo. V ostalem pa baron Bienerth sam dobro ne ve, kaj naj začne. Edino to mu je dobro znano: denarja ni! Državne finance so v strašnem stanju; došlo je tako daleč, da se nižjim uradnikom že od maja sem niso izplačale dijete! To so mučne razmere: uradniki so morali iz svojega pokriti različne izdatke na komisijah — a sedaj čakajo na povrnitev stroškov zastonj. Ni denarja! Meseca februarja imajo biti državne finance v redu — a kje je tisti parlament, ki bi hotel Bienerthu pomagati iz sedanjih zadreg ? — List opisuje na to, kako se trudi Bienerth razbiti jedi-nost Slov. jednote in čeških strank; sedaj računi edino na nesoglasje v Slov. jednoti in na podporo Poljakov. Grožnje vladnih listov so pa vzbudile v Slovanih največji odpor, ki se bode pokazal tedaj, ko se bode na Dunaju govorilo o financah. „Mi Čehi lahko mirno gledamo, kako se stvari razvijajo. Položaj za nas ni tako slab kakor nam ga slikajo oficijozi. Slab bi bil samo tedaj, ako bi se udali Bienerthovi vladi", sklepa list.
O taktiki „Slovanske jednote" piše češki klerik. posi. Šilinger v brnskem „Hlasu": Nadaljnjo taktiko bode določila prihodnja seja parlamentarne komisije. (Ta seja se vrši danes. Včerajšnje poročilo koresp. Centrum ni bilo točno. Op. ured.). Nočemo seveda teh sklepov prehiteti. Zdi se nam pa, da Slovanska jednota noče dati Bienerthu povoda za odgodenje zbornice in absolutizma § 14. Ta sploh ne more biti cilj Slov. jednote že zaradi tega ne, ker bi pomenil zopet Bienerthovo
vlado. Zatorej ne bo nič s hrupno ob-strukcijo: za njo je še časa dovolj. S svojimi nujnimi predlogi ima Slov. jednota sredstvo v roki, da lahko obračuna z Bienerthom. Razprava v manjšinskih šolah, šolskem zakonu in zatiranju češke manjšine na Nižjem Avstrijskem pa je sedaj naravnost potrebna. Če se tudi za te predloge ne dobi dvetretjinska večina, ki je potrebna za priznanje nujnosti, bode Bienerth vendar videl, da nima večine v zbornici in bode odstopil.
Pričetek rednihpogajanj? Poljski, češki in jugoslovanski voditelji so imeli včeraj dveinpolurno posvetovanje v parlamentu. Gre se tu za nadaljevanje Glombinjskijeve akcije vprid delazmožnosti češkega dež. zbora, od katere je odvisna rešitev parlamentarne krize. O vsebini pogovora se molči. Zastopniki Slov. jednote bodo dali danes po seji parlam. komisije Poljakom odgovor.
Odseki so pričeli včeraj svoja posvetovanja. V davčnem je izvoljen za podpredsednika dr. Ploj.
Češka nar o d n o-r a di k a In a stranka skliče prih. nedeljo v Pragi in po deželi protestne shode proti nemškim jezikovnim zakonom. Objednem se vrši na Beli gori v spomin znane bitke velikanski shod, ki bode tudi manifestiral proti nemškemu nasilju. —
Češki deželno-in državno-z b o r s k i poslanci so imeli včeraj v Pragi konferenco o bodoči taktiki. Seja se je proglasila za zaupno. Sklenil se je konečno proglas na ljudstvo, v katerem se protestira proti jezikovnim obrambnim zakonom.
Die Geister, die ich rief. . Te dni se je podalo posebno odposlanstvo galiških nemških naseljencev k namestniku dr. Bobrzynskemu in zahtevalo pri novi gališki volilni reformi za Nemce lastni mandat. V to svrho bi bil potreben posebni narodnostni kataster. Zahtevalo je tudi več nemških šol. Namestnik se je zvijal z odgovorom, deželni glavar Badeni pa je Nemcem suho rekel, da ne bode njihovih zahtev podpiral z ozirom na tlačenje slov. narodnih manjšin v alpskih deželah.
Za uradniško ministerstvo se poteguje dr. Stransky v svojem brnskem glasilu, ker je po njegovem mnenju češko-poljsko-nemška koalicija nemogoča.
V „Narodno zvezo" so zopet vstopili dalmatinski posi. dr. Ivčevič, Vukovič, Biankini in Perič, ki so po leti izstopili iz nje zaradi odpora slov. klerikalcev proti trgov, pogodbi in zaradi Šusteršičevega srbofobstva. „Naše Jedinstvo" vprašuje omenjene poslance, jeli so dobili kako jamstvo, da bode v bodoče N. Z. postopala drugače? — Kolikor je nam znano, so se pravila N. Z. spremenila v toliko, da je vsaka majorizacija nemogoča. To je bilo potrebno, ker naši ljubi dalmatinski bratje ne hodijo radi na Dunaj.
Drobne politične novice.
Boj proti Schreinerju se nadaljuje. Napadom v graški „Tagesp." so sledili napadi v „Zeit", ki piše, da so bili nemški alpinski poslanci že dolgo časa nezadovoljni r, Schreiner-jevim početjem, ki se je tako obnašal, da bi kmalu spravil nemško ministerstvo v nevarnost. List očita na to Schreinerju nečedne mahinacije, da bi si ohranil ministerski frak. Nemci se hočejo navzlic izjavam iz Češkega Schreinerja otresti, ker upajo s tem na zboljšanje položaja.
Gre g or i j a ns k i koledar mislijo upeljati na Ruskem. Duma se bode v. kratkem bavila s tozadevnim načrtom.
Akte o razpravi proti Fer-r e r j u objavi sedanja španska vlada še ta mesec. Zatvoritev moderne šole v Barceloni je vlada potrdila.
M a dž ar iz a ci j a na Hrvaškem. Pri progah Južne železnice v Slavoniji je zapovedalo ogrsko železniško ministerstvo nastavljati samo Madžare in tudi madžarski uradovati.
Poset v Bulgariji. Večje število nar. poslancev iz kraljevine Srbije namerava napraviti izlet v Sofijo.
Krvav konec shoda. V Bu-kareštu so sklicali socijalisti velik javen shod. Policaji so pa hoteli shod raz-gnati, vsled česar je došlo do krvavega boja med delavci in stražniki. Več oseb je smrtno ranjenih.
Bivši predsednik hrv. sabo r a, Medakovič, se mudi na Dunaju. Časnikarjem je izjavil, da v privatnih zadevah.
Dnevna hroniha.
o Ljubljanski škof — blazen. Že
več činov tega nesrečnega pastirja je pokazalo, da včasih zgubi oblast nad lastno voljo in pametjo, ali take neumnosti kakor sedaj še ni nikoli zagrešil. Te dni je škof izdal knjižico, ki ji še, kar se nesramnosti tiče, ni nikoli jednaka izšla v slovenskem jeziku. Škof morda misli postati drugi Liguorijanski Alfonz. Ker nam še knjiga ni došla, poročamo o njej, kar posnemamo iz „Slovenskega Naroda" in pripominjamo, da je škofovo najnovejše delo našlo povsod hudo obsodbo. Izvedeli smo zasebno, da se celo govori v krogu onih, ki to pač najprej lahko izvedo, da je to zadnje škofovo delo in krona njegove škofove slave: „Slovenski Narod" piše: „Ženinom in nevestam" ali škandal vseh škandalov. Ljubljanski škof je zopet enkrat zagrešil dejanje, ki se ne da drugače imenovati, kakor javen škandal najhujše vrste. Ta škof, ki hoče biti od sv. Duha izvoljen in razsvetljen voditelj in čuvar morale, ta škof je sedaj dokazal, da nima nobenega pojma o spodobnosti. Škof je spisal in izdal knjižico „Ženinom in nevestam", v kateri na dolgo in na široko razpravlja o spolnem občevanju v zakonskem življenju in natančno razlaga, kaj se sme v zakonu zgoditi in kaj se ne sme itd. Če je kdo v teh stvareh potreben pouka, že ve, kje ga dobi. Priroda je to stvar sama uredila in človek že instinktivno ve, kako in kaj je prav, a če so neveste in ženini v takih dvomih, so starši in eventualno dušni pastirji tu, da jim to ustmeuo povedo. Tudi bi nič ne rekli, če bi kak zdrav-
nik izdal s primerno resnobo in obzirnostjo spisano delo o tem, kaj je v zakonu zdravo in kaj škodljivo. Knjige v varstvo zdravja so vedno koristne. Toda. kar je škof spisal, to ni knjiga v varstvo zdravja, to ni drugega nič, kakor s tercijalskim vzdihovanjem prepleten pornografičen spis, navadna svinjarija. Knjižica je spisana tako, kakor bi bila potekla izpod peresa kake stare babice; pisana je breztaktno in brezstidno, tako da mora razžaliti čut spodobnosti vsakega človeka. Kaj tako osoljenega, opopranega, papriciranega in s španskimi muhami prepletenega še ni bilo natisnjeno v slovenskem jeziku. Če bi bila škofa pri izdaji te knjižice vodila skrb za ljudsko zdravje, bi je sploh ne bil sam spisal, marveč bi bil stvar poveril kakemu zdravniku, ki bi bil tako knjižico spisal stvarno in strogo poučno ter s primerno obzirnostjo in škof naj bi bil preskrbel, da bi bili tako knjižico ljudje dobili recimo pri izpraševanju, torej tik pred poroko. Tako pa se mora vsakdo vprašati, kaj pa ve škof o zakonskem življenju, kje in kako pa si je pridobil škof tako znanje o zakonskem občevanju, da govori o njem kakor kak specijalist, ki je v mesenosti osivel? Škof je samec in sodimo, da mesenih grehov nima ravno mnogo na svoji vesti — kako se torej sploh upa razpravljati v zakonskih stvareh. Kaj je torej škofa napotilo, da je izdal tako knjižico, ki je vzbudila v Ljubljani nepopisno ogorčenje, ki je razburila in razgnevila celo najpobožnejše ljudi, ki so sicer smatrali škofa za neko višje bitje. Samo dvoje je mogoče: ali je škof mislil, da bo s tako knjižico zaslužil par tisočakov, torej iz pohujšanja ljudstva napravil dobiček ali pa je škof duševno tako opešal, da ni več zmožen presoditi, kaj sme in česa ne sme, kaj je dopustno in kaj je pohujšljivo. — Škof je s to nesramno knjižico pokazal, da ne pozna dolžnosti, ki mu jih nalaga njegovo dostojanstvo, dokazal je, da je breztakten in neomikan ali pa umobolen človek. Na Slovenskem še ni bilo takega škandala, takega velikanskega pohujšanja, kakor ga je storil škof Jeglič, ki pravi, da je postavljen in razsvetljen od sv. Duha.
o Ponarejene nakaznice. —Poštno ravnateljstvo na Dunaju in v Gradcu se peča z nekim sleparstvom, ki se je zgodilo z večimi nakaznicami, ki so bile oddane v ,.Ribnici". S tem je pošiljatelj vsekakor mislil Ribnico na Kranjskem, ali čudno je, da na pečatu ni tudi ponemčenega imena „Reifnitz". Nakaznice se glasijo na svote od 800 do 900 K. Za koliko je erar oškodovan in kdo bi ga bil tako osleparil, se še ne ve.
Znamenita iznajdba. Tajni svetnik prof. Ehrlich v Fraukfurtu je naznanil, da je v družbi z japonskim asistentom dr. Hatom prišel pri poskusih s kunci na znamenito dejstvo. Oba sta namreč uštrkavala živalim sifilitični strup, vsled česar so nastali tvori, ki so pa izginili, če se je uporabilo neko sredstvo, ki ga je iznašel Ehrlich sam. — Živali so postale čez nekaj dni zopet zdrave.
Ruski oficirji, zlasti kar se višjih tiče, so, kakor tudi uradniki, deloma nemškega pokoljenja in nekateri še celo zagrizeni Nemci. Vsled tega je jasno vsakemu, zakaj tira Rusija tako protislovansko politiko. V Odesi je bil pri nekem pešpolku nastavljen Čeh Svoboda kot kapelnik, ki je zaigral pri neki priložnosti tudi „Hej Slovani" ; Ko je general Kaulbars zvedel za to, ga je takoj odpustil. — Kako je pač pisan svet: V večinoma slovanski Avstriji : „Die Wacht am Rhein" in „Deutschland, Deutschland", v skoro samoslovanski Rusiji pa „Hej Slovani" — ne!
o Srečna Avstrija! V Avstriii je sedaj 30 ministrov v pokoju, ki so dobili od 1893 leta do danes 1,220.000 kron pokojnine. Seveda imajo nekateri ministri znatno povišano milostno penzijo, tako, da je vsota znatno višja kakor gori navedena. To je škandal!
o Nova morska kanona. Amerikan-ska mornarica preskuša nov top. Kaliber mu je 340 mm in tehta 63 ton. Kanona požene 650 kg teško krogljo 40 km daleč.
o Novi koleki pridejo v promet s 1. januarjem 1910. Isti se razločujejo od sedanjih v barvi in po tem, da bodo na spodnjem delu koleka, določenem za prepisavanje, nosili letnico 1910.
o Supilo in dr. Gessmann. Poročali smo pred par dnevi, da so Rauch-ove „Narodne Novine" skušale nanovo denuncirati voditelja hrvatsko-srbske koalicijske politike Supila, češ da se ponujal svoj čas ministru dr. Gess-mannu odnosno kršč. socijalcem za skupni boj proti Madžarom, ta pa da ni na ponudbo reflektiral in se je nasproti nekemu avstrijskemu politiku izrazil, da je avstrijski vladi „padel v roke" list srbske vlabe, poslan na srbskega poslanika na Dunaju, v katerem listu se govori o Supilu kot „za-npniku srbske vlade". Dr. Gessmann je takoj, ko je izvedel za ta članek „Narodnih Novin", poslal listu popravek, v katerem označuje vso to vest kot lažnivo in neresnično. — In zopet je splaval baronu Rauchu en up po vodi! Siromak!
o Kdaj bo zemlja brez železa? V švedskih listih se je razvila diskusija o omenjenem vprašanju. Tem povodom javlja prof. Anderson, da švedski učenjaki izdelujejo pregled železa, ki se še nahaja v zemlji. To delo bo dovršeno v nekoliko mesecih. Kakor poroča prof. Anderson, bo to delo izredne važnosti, ker bo vsebovalo podatke in mnenja učenjakov o količini železa na vsem svetu. Ti podatki so posneti od učenjakov po državnih in uradnih izkazih. 0 tej knjigi se bo razpravljalo na mednarodnem kongresu geologov v Štokholmu leta 1910.
Štajerske novice.
d Dr. Ballogh — Aistrich. Ko
je peljal včeraj meščanski učitelj Aistrich fante iz šole, se mu je približal znani urednik „vahtarice" dr Ballogh in ga je vprašal, na koga je mislil v nekem člančiču „Unterst. Volkszeit.", kjer je Aistrich zapisal mnogo bridkih resnic o različnih celjskih renegatih. Aistrich mu je rekel, da na onega, ki je njega po vahtarici blatil. Nato je potegnil Ballogh pasji bič iz žepa in zamahnil po Aistrichu; zadel ga je po roki. Aistrich je sunil Ballogha vstran in to še enkrat ponovil, ko je mahal Ballogh po njem, ne da bi ga zadel. Ker se je ta dogodek izvršil pred učenci, je učiteljski zbor Aistricha začasno suspendiral od službe. Daleč je prišlo celjsko renegat-stvo: danes mora že braniti svojo „čast" s pasjim bičem. Celjske klike pa tudi taka sredstva ne bodo rešila pogina.
d Nadomestna deželnozborska volitev v Celju. Woschnagg ima vendar več časti v sebi ko celjski rene-gatje, ki so ga znova postavili za kandidata. Izjavil je namreč, da izvolitev odklanja in danes se posvetuje celjska klika znova, koga bi poverila z dvomljivo častjo celjskega renegatskega mandata. — Volitev se vrši v sredo 10. novembra.
Dr. Jabornegg — Woschnaggov namestnik 1 Štajerskemu Vošnjaku bode po govorici v mestu torej sledil kranjski JavorniK. Celjski renegatje si hočejo ostati dosledni. Bi bilo tudi zares sramotno, ako bi jih kak Nemec zastopal v deželnem zboru: celjski Nemci si bodo morali zopet postaviti lastnega števnega kandidata.
d Sic transit ... Če prelistamo stare številke „Deutsche Wacht", se ne moremo načaditi, kako je Aistricha svoj čas hvalila radi njegove duhovitosti in njegovega krasnega sloga, katerega je rada kazala v svojih predalih. Sedaj pa, ko je on pljunil celjskim Judežem v zasmojeno juho, ga pa ravno tista „Deutsche Wacht" imenuje človeka, ki niti enega pravilnega nemškega stavka ne zna napisati. To pa velja seveda samo za one sestavke, ki jih Aistrich Celjanom napiše v „Unt. Volkszeitung".
d Celjska mestna hranilnica je imela koncem leta 1908 tirjati 279'317 kron in 56 vinarjev zaostalih obresti. Občina jej dolguje seveda največ radi svojega vzornega gospodarstva, vsled
česar bo morala povišati obrestno mero in občinske doklade. Bi li ne bilo dobro, ko bi nemški listič pisal včasih tudi kaj o nemškem Celju in ne samo o slovenski okoliški občini, ki ga manje briga ?
d Volitve v komisijo za dohodninski davek se bodo vršile takole: Celje mesto 22. in 23., Celje okolica 24., 25. in 26., Lipnica 25. 26. in 27., Ljutomer 29. in 30., Maribor okolica 27.. Ptuj mesto 22., Ptnj okolica 22., Brežice 24. novembra, Konjice 1. in 2., Maribor mesto 3., Slovenji Gradec 1. decembra, Pobližje je razvidno iz oznanil, ki so jih okrajna glavarstva razposlala vsem občinam.
d Klubu slov. napr. akademikov v Celju je daroval g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju, krasno zbirko 200 knjig iz zapuščine po svojem rajnem očetu g. Francu Hrašovcu, sodniku v pok. Za ta velikodušen dar se najtopleje zahvaljuje odbor.
d Surov častuik. Slišali smo že več pritožb o ravnanju poročnika Egra v Celju z nadomestnimi rezervisti. Med drugimi uljudnostmi z vojaki je po-sebuo ta spomina vredna, da jim meče došla pisma pred noge. Ako se kmalu ta stvar ne obrne na bolje, bodemo gospodka resneje potipali.
d Slovenski občinski zastopi, ki delate mes. listopada proračune za leto 1910., blagovolite se spomniti družbe sv. C. in M. s kakim doneskom. Ako dovoljuje denarno stanje, prijavite se za C. M. ourambni sklad, t. j. za plačilo 200 K v 5 letih. Posnemajte nemške občine, ki po vrsti druga za drugo podpisujejo doneske po 2000 K za Roseggerjev sklad.
a Nikdar več se novost: „Moč uniforme", (.izvirna pristno slovenska burka v treh dejanjih, spisal Jak. Stoka, vglasbil H. 0. Vogrič) ne bode „prvič" igrala. Navalite torej naslednjo nedeljo trumoma na Laško, da ne zamudite te redke prilike. Zasiguran vam je izreden užitek; izbirčneže opozarjamo osobito na vrloljubke, očarujoče moderne pevske in godbene točke, koje so pravcate delikatese na svojem polju.
d Ustreljen pravdar. V nedeljo se je zgodilo v Kaplji strašno zločin-stvo. Oni dan je nekdo mlinarju Koi-seergu zaprl vodo in ko je šel pred mlin, da hi pogledal po vzroku pomanjkanja vode, ga je nekdo od nekod pogodil s puško sredi prs, da je takoj umrl. Koisegg se je vedilo prepiral in pravdal ter je imel toliko sovražnikov, da se niti slutiti ne more, kdo bi ga bil ustrelil.
d Iz Hrastnika. Delavci v kemični tovarni smo veliki reveži, ker nimamo v mesecu nobenega dneva, da bi se nam izplačal naš težko prislu-ženi denar. Za mesec avgust smo še le dobili izplačano 28. septembra, kar je za nas silno, silno pozno, ker takrat že nima delavec nobenega krajcarja več, da bi si kaj potrebnega kupil, ln kam bi se tudi delavec obrnil? Za prejšnji mesec še ni plačal, za sedaj si pa ne upa tirjati hrane. Naši gospodi pa vkljub temu na pol dremljejo v pisarni in vijejo cigarete, puhajo dim in si misijo: delavska para, čakaj. Delavec tudi res čaka od danes do jutri, od jutri do pojutrišnjem in tako gre to naprej, jesti pa nima nič. Kar smo posebej zaslužili, smo dobili vedno na teden plačano, a sedaj čakamo po celi mesec, na primer za avgust do 4. septembra ali za september do 20. oktobra. Kar pa imamo dobiti za oktober, to nam bo pa najbrže prinesel Miklavž. Čudno je, da naš dobri gospod pusti tem nerednežem delati kakor se jim zdi.
d Iz Trbovelj. V petek dne 29. okt. t. 1. zvečer se je zbralo pri Goro-pevšeku krog 40 Trboveljčanov. Za-
stopani so bili vsi stanovi. Sestanek je bil namenjen razgavoru o zadružni elektrarni za Trbovlje. Predsedoval je g. župan Vodušek. G. inžener Tarnšek iz Maribora je razlagal nato. kolike prednosti ima električna razsvetljava pred drugimi razsvetljavami, kako se nadalje da električna moč porabiti v kmetijstvu in v obrti kot gonilna sila za razne stoje. Opisuje elektrarno in delo z motorji. Gosp. Miloš Štibler iz Celja omenja, da je raba kmetijskih strojev od dne do dne potrebnejša radi pomanjkanja delavcev. Najcenejša gonilna moč pa je elektrika. To uče izkušnje zadružnih elektrarn v Nemčiji, kjer so samo letos ustanovili istih že krog 130 in jih sedaj od meseca do meseca ustanavljajo več. Elektrika pa se zopet najceneja proizvaja s pomočjo vodne sile. Opisuje zadrugo, omenja posebno, da zadruga ne plačuje davkov, ako dela le s zadružniki. Priporoča ustanovitev pripravlj. odbora. Razni govorniki stavijo na to vprašanja in dajejo nasvete, na kar predlaga gosp. učitelj Kuhar pripravljalni odbor 14 mož. Sprejeto. Izvoljeni so gg.: Župan Vodušek, podžupan Krammer, občinski odborniki Goropevšek, Forte, Dežman, Jager in Sitter ter posestniki Borošak, Gregi, Lamper, Počivavšek, Božič Al., Plavšak in Boh. Zanimanje za to moderno napravo je prav veliko. Po tem zborovanju je ostala večja družba še del j časa skupaj in se je izpregov orila še marsikatera resna beseda. Želimo, da obrodijo posvetovanja tega večera mnogo sadu in da se z navdušenjem sprejeti predlogi prav kmalu izvedejo v korist in ponos naših Trbovelj.
a Iz Središča. Železniški uslužbenci iz Središča priredijo dne 7. novembra svoj prvi „plesni venček" v gostilni g. Jož. Zidarič v redišču. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin., za obitelj (3 osebe) 1 K. Čisti dobiček je namenjen javni ljudski knjižnici v Središču. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Za obilen obisk se prav vljudno priporočajo železničarji.
a Madjarske goljufije. Naznanjamo cenjenim čitateljem, da se je policijsko dognalo, da „Ogrska industrija ur, Ujbanja, 135" ni realno podjetje. Opozarjamo vsakogar, da ne gre goljufom na lim. Naš list ne bo prinašal več njenih oglasov.
Iz Ptuja. Ptujska čitalnica otvori prihodnjo nedeljo letošnjo zimsko sezono z gledališkimi predstavami. Igrala se bode veseloigra „Dr. Hribar". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Po igri prosta zabava ,s petjem. Apeliramo na vse ptujske in okoliške Slovence brez razlike, da se pridno udeležujejo naših predstav in tako podpirajo naše delo in naš trud. Torej na svidenje v nedeljo 7. nov. t. 1. v Narodnem domu!
U Učno mesto. Na enorazredni ljudski šoli v Narapljah pri Ptujski gori, ki je v drugem plačilnem razreda, je prosto učno mesto. Prosilci za to definitivno voditeljsko mesto morajo biti zmožni, predavati subsidiarno veronauk, ter imajo vložiti prošnje do 30. nov.
d Drevo ga je ubilo. V Bistrici ob Dravi so našli zadnjega oktobra posestnika Jožefa Steinerja z razbito glavo mrtvega v gozdu ležati. Dan poprej je bil šel Steiner k drvarjem v goro pogledat, a prišel je drči tako blizu, da ga je zadelo deblo, ki je od-skočilo iz nje.
d Iz Maribora. V ponedeljek je vzel neki gospod v trafiki na glavnem kolodvoru pomotoma neko palico, ki je lastniku drag spomin. Zato se dotični prosi, da jo odda ravnotam.
a Iz Maribora. Družba sv. Cirila in Metoda je poslala za Medenovo gostilno „Pri pošti" v Mariboru diplomo za nabranih 200 K v družbinem nabiralniku. Ta znesek se je dosegel v
teku poldrugega leta, kar je za tako majhno podvzetje naravnost velikanska vsota. Tukaj se razvidi, koliko se lahko stori za narod, če se le kdo malo po-potrndi. Koliko imamo takih in še večjih gostiln, ki pa za narodno stvar le redko kaj storijo. Sili nas toraj prijetna dolžnost, da izrečemo Medeno-vim. posebno pa gospici Marici na tem mestu javno zahvalo. — Diploma se bo slovesno izročila dre 11. novembra ob osmih zvečer, kar nam daje povod, da vabimo vse prijatelje družbe sv. C, in M. ob določeni uri na prijateljski sestanek v omenjeno gostilno.
a Iz Maribora. Večerna „Tages-pošta" z dne 10. oktobra naznanja spet celo vrsto prispevkov za Roseggerjev sklad. Med drugimi so sestavili tudi nemški trgovci v Mariboru 2000 K v ta namen. Med slov. trgovci v Mariboru je do sedaj edini g. Šoštarič, ki je dal Nemcem primeren odgovor. (Ne mislimo ravno samo mariborskih trgovcev, če rečemo, da se nekateri nikoli ne pokažejo kot Slovenci, ali pa samo tedaj. — če jim ni zastonj. Op. ured.).
o Šentiljski kolek v korist C. M. družbe je ravnokar izšel.
o Kdo je ta „narodnjak" i Nemški pesnik Rosegger poroča v svojem listu, da je naprosil pivovarnarja neke spodnještajerske pivovarne za 2000 K znanemu šulferajnskemu skladu. Pivo-varnar mu je odgovoril, da je s tistimi, ki pijo njegovo pivo, Nemci pijo prav pridno, zato prispeva rad 2000 krou. Ako bodo tudi Slovenci (Windische) kdaj pili toliko piva, prispeval bode še drugih 2000 K — seveda zopet za Nemštvo. — Mariborski pivovarnar izjavlja z vsem svojim uradništvom, da on ni dotični „narodnjak". Sedaj smo radovedni, katera spodnještajerska pivovarna ima takega „mojstra".
Modroslovna fakulteta v Gradcu se je zavezala, da plača 2000 K za Roseggerjev sklad. Graško vseučilišče je bilo ustanovljeno tudi za Slovence in sedaj deluje tako drzno za naš zator.
a Michelangelo na Štajerskem. V Frohnleitenu ima neki čevljar leseni relief madone z otrokom v velikosti 36X27. Slika je bila leta in leta na podstrešju v prahu, sedaj pa ko so jo očistili in osuažili so zapazili na zadnji strani napis: Michelangelo Buonarotti, 1526. Madonin stas in anatomska gradnja otrokovega telesa kažejo, da je moral biti autor zelo vešč, celo genialen. Sedaj se še ne more trditi, je li to res original, ali ne, a če je, potem bo srečni posestnik napravil dober kup.
Turki na Zgornjem Štajerskem. Prihodnjo nedeljo pridejo Turki na svojem študijskem potovaeju tudi na Zgornje Štajersko. Ogledali si bodo rudnike v Donavicah.
HronjsHe no vice.
v Šukljeta so Siti. Te dni, ko je kranjska narodno - napredna stranka imela več shodov po Kranjskem, so se godile nekod čudne reči. K Gradcu na Belokranjskem se je poslancu Šukljetu radi njegove belokranjske železnice izrekla ogorčena nezaupnica.
v Grob pesuika Ketteja v Ljubljani je bil ob vseh svetih popolnoma preraščen z rušo in zapuščen. Òe nikogar ni, ki bi skrbel za gomilo in ciprese ob obelisku, pa bi naj kako društvo ali javnost sploh pievzela skrb za to. Ketteja smo imeli samo enega.
v Slovenska imena na Kočevskem so najboljši dokaz, da Nemci niso prvotni prebivalci. Nekatera imena so tako pristna slovenska, da jih Nemci niti prekrstiti niso mogli, n. pr. Tabor, Ribnik. Druga imena so grdo spake-drali n. pr. Drandul za Travni dol, Res-sen za Resje, Wretzen za Brezje, Tap-pel vrh za Topli vrh.
v Osebne vesti. Definitivnim ordi-narijem v deželni blaznici na Studencu pri Ljubljani je imenovan dr. Göstl. — V prisilni delavnici v Ljubljani je imenovan za zdravnika dr. Pogačnik.
v Avtomobili T dafelni službi. Deželni odbor kranjski je priporočal, da se naj nakupita 2 avtomobila, ki jih bodo komisije rabile pri svojih potovanjih. Vsled tega se bodo lahko brže poslovalo in troški se bode zelo znižali.
Borove novice.
a Astronomsko uro poseduje koroška dežela. Zanimivi časomer, ki kaže minute, ure, dneve v tednu, mesečeve faze, letne čase itd. in poleg tega še zvoni, je treba na leto samo jedenkrat navijati. Ura ima nenavadno komplicirano sestavljeno kolesje. Ona je last deželnega glavarja barona Ai-chelburg - Labia, in ker že dolgo časa ni več šla, jo je popravil domači urar Billy.
a Pri igri ustreljen. Šest let stari sinček nekega kočarja v Meži, ki je bil sam doma, je našel očetovo lovsko puško. Radovedni deček je puško ogledoval, pri tem jo je pa tako nerodno prijel, da jo je sprožil in ga je njen naboj zadel v trebuh. Dečkov stric je čul strel, letel v hišo, a našel je dečka mrtvega.
a Tat v pivovarni. Neki neznani tat je v noči 30. oktobra vlomil v celovško pivovarno. Posebno se je zavzel za Wertheimovo blagajno, ki je pa ni mogel odpreti. Da bi pa njegov pohod ne bil zastonj, si je postregel s smod-kami iz pisalne mize in se z njimi oskrbel za dalje časa. Za tatom ni nikake sledi.
Primorske novice.
o Za učiteljico na drugem novem razredu na slovenski ljudski šoli v Kor-minu je imenovana gdč. Ljudmila Erjavčeva, hčerka pokojnega slovenskega pisatelja Franca Erjavca.
d V Voloski se je ustrelil 30. m. m. ponoči orožniški stražmošter Škerjanec, ker je bil zaradi neke ženske premeščen iz Kantride v Vo-losko. Škerjanec je bil rodom Kam-ničan.
d Protestni shod proti germani-zaciji na železnicah, ki se je vršil v nedeljo, 31. m. m. v Trstu, se je ob obilni udeležbi prav dobro obnesel. Govoril je o predmetu dr. Rybaf in sprejela se je ostra rezolucija, v kateri se zahteva enakopravnost slovenskega jezika pri železnicah; dalje se zahteva, naj se pri sprejemanju službenega osobja in uradnikov do delavcev v prvi vrsti jemlje ozir na kompetente iz dežela, po katerih teče dotična proga; dalje, da se odstranijo s slov. ozemlja tisti uradniki in uslužbenci, ki se vkljub mnogoletnemu bivanju na slov. ozemlju niso priučili slov. jezika; končno se protestira proti protežiranju nemškega in zapostavljanju slov. osobja in proti germanizaciji od strani želez-ničue uprave sploh. Protestiralo se je končno proti zvišanju tovornih tarifov na Južni železnici.
d Konec deželnozborskih volitev na Goriškem. V soboto 30. m. m. je volilo veleposestvo. Na slovenski strani so izvoljeni agrarno-napredni kandidatje dr. Franko (58), Klančič (59) in Rutar (59 glasov) proti klerikalnim: Bolko (51), Grča (52) in Zuchiati (52 glasov). Klerikalni časopisi „Slovenec", „Gorica itd. pravijo, da dež. zbor (t. j. klerikalna večina) ne bo potrdil teh volitev, češ, da je komisija, ki je bila sestavljena iz samih „liberalcev", sle-parila. Tako je baje proglasila, da je bilo oddanih 111 glasov, dočim jih je volilo le 110. — „Soča" poroča, da so za klerikalne kandidate glasovali in
agitirali laški liberalci, laški klerikalci in celo židje. — V laški veleposestniški skupini so izvoljeni laški liberalci z veliko večino. Razmerje v zbornici na slovenski strani je: 9 klerikalcev: 5 napredujakov, na laški pa 9 klerikalcev: 6 naprednjakov. 1
z Okrajna bolniška blagajna v Gorici. Namestništvo v Trstu je vsled pritožbe dr. Tume razveljavilo sklep goriškega magistrata, ki je suspendiral odbor bolniške blagajne in poveril upravo zastopnikom, ki jih je imenoval magistrat sam. Rdeči Prapor" j?lika ta čin magistrata kot posledico hujskanja delodajalcev v boln. blagajni italijanskih šovinistov, proti zastopnikom delavstva, ker so slednji začeli gledati gospodarjem krepko na prste, osobito glede vplačevanja delavskih prispevkov.
d Tudi jubilej. 37 letni Alojz Vettjut v Trstu, ki je bil že 49 krat kaznovan — 12 krat radi tatvine — bode prejel sedaj svojo 50. kazen radi žaljenja straže in javnega nasilstva. Bi se pač spodobilo, da bi temu dali za sedaj lepšo celico in mu dobro postregli za spomin.
z Nemška nesramnost v Trstu. Tržaška „Edinost" poroča o sledečem naravnost v nebo vpijočem slučaju: „Na tukajšnji (tržaški) državni gimnaziji službuje radi svojega slovanožrstva pro-sluli profesor Stark, ki mu je slovenska govorica naših dijakov trn v peti in je svoječasno — bilo je na nekem izletu — prepovedal našim fantom slovensko peti. Ta mož je sedaj razrednik V. razreda, v katerem tvorijo Slovenci in Italijani ogromno večino, ker Nemca sta samo dva. Začetkom tega leta je naročil nekemu nemškemu dijaku, naj napravi stenski koledar za pismene naloge, in naj ga obesi na določeno mesto. In glej: takoj prihodnjega dne se je pojavil na steni lično izdelan koledar — obrobljen z v s e n e m -škimi barvami. Naravno, da so Slovenci in Italijani skupno protestirali proti takemu izzivanju velikanske večine razreda; in ko ni ničesar pomagalo, so koledar raztrgali. A gospod Stark, ne bodi len, je dal nabiti drugega, popolnoma enakega. A tudi ta koledar je zadela ista usoda, kakor prvega. To pa je globoko razburilo Starkovo vsenemško žilico; razkoračil se je in v sveti jezi zavpil na dijake: „Mir scheint, hier wollen einige Politik treiben, wir sind hier an einem deutschen Gymnasium!" In sedaj pride najlepše! Da bi se maščeval, določil je tri Slovence, ki so se mu zdeli najbolj „sumljivi", ter jim pod kaznijo „kar-cerja" ukazal, da morajo koledar na novo napraviti — zopet V vsenemških barvah — in ga pritrditi na steno. Dijaki so se grožnje ustrašili in so „proti svoji volji izvršili profesorjev ukaz". — To je nasilen način, tirati vsenemško propagando in jasno je, da mora vsa slovenska javnost najodločnejše zahtevati najstrožje preiskave!
fiapvejsa brzojavno in telefonica poročilo.
Posvetovanje čeških poslancev v Pragi.
v Praga, 4. nov. „Den" piše: Včerajšnji sklep čeških poslancev, da se kakršnihkoli sporazumnih pogajanj, katera bi začela Binerthova vlada, ne udeležijo, je napravil pričakovani utis. S tem so z enim mahom uničene vse bajke o že začetih pogajanjih za delazmožnost češkega deželnega zbora; izkazale so se za pobožno željo vlade. Gotovo je, d a se bode Slovanska jednota pri-
družila sklepučeškihposlancev Nemci bodo uvideli, da so lok preveči napeli in zašli na pota, po katerih jim*
tudi Poljaki ne morejo slediti. S t a-lišče Bienerthove vlade je nevzdržljivo; vlada je morala «poznati, da z demisijo obeh čeških ministrov kriza še ni poravnana.
Vojvoda abruški — grški kralj.
o Milan, 4. nov. Atenski dopisnik „Stampe" poroča, da se širi po Grškem agitacija za vojvodo abruškega kot bodočega grškega kralja. Govori se tudi, da ga je zveza častnikov oficijelno povabila, naj bi zasedel grški prestol.
Angleška vojna mornarica.
o London, 4. nov. Admiral lord Beresford je govoril v kolonijalnem zavodu hujskajoč govor za novo oboroževanje Anglije na morju. Izjavil je, da ako Anglija ne pomnoži zdatno svoje mornarice, je konec britske svetovne vlade blizu. Za leto dni bode nastala pravcata panika, ko bodo ljudje sprevideli, kako je z Angleško na morju v primeri z drugimi državami. Angleško ljudstvo sicer ni dekadentno, samo pravi ljudje niso na krmilu.
Slovanska jednota.
Dunaj, 4. nov. Danes ima sejo parlamentarna komisija Slov. jednote, da se posvetuje o poljskih predlogih glede delazmožnosti češkega dež. zbora. — Več odsekov v državni zbornici je pričelo z delom.
Po svetu.
o Ghetto je zgorel. Židovska četrtina mesta Suram na Kavkazu je zgorela. — Škoda se ceni na 1 miljon rubljev.
o Konkurenca časopisom. V New
Yorku seje ustanovila telefonska družba ki namerava napraviti časopise nepotrebne. Družba bo vsako jutro po telefonu obveščala svoje naročnike o vseh dogodkih zadnjih 24 ur.
a Umirovljen je urednik Rauch-ovega lista „Narodne Novine", po Hrvatskem tako prosluli Janko Ibler.
a Carigrajski psi so nadloga za mestno prebivalstvo pa tudi neskončna dobrota. Oni imajo namreč nalogo sanitetne policije, ki odstranjuje krog ležečo mrhovino in nesnago, da se ne morejo izcimiti kužne bolezni. Sedaj so jih začeli uničevati, najbolj v evropski četrtini mesta, ki se naziva Pera.
v Bivši venezoelanski predsednik Castro leži na smrtni postelji.
v Iz dežele božjega straha se poroča, da je v Frankfurtu pri srednje-nemški banki poneveril neki uradnik 701.000 mark.
v Grobnico Heinejevih sorodnikov
francozke panoge so oskruuili vlomi-telji, ker so razdejali spomenik starišev kneginje Monaco in ukrali veliko zlatnine, ki so jo imeli mrliči pri sebi.
v Rekord z letalnim strojem je dosegel aviatik Paulhahn v Londonu. Paulhahn je dosegel višino 720 angleških čevljev in je preletel 34 angleških milj v 58 minutah in 57 sekundah.
v Sleparstvo na Srbskem. Dne 1. novembra je umrl polkovnik Kosidolac in je zapustil 900.000 fr. in dve lepi hiši. On je bil predsednik družbi, kije bila priporočala Creuzotove kanone za nakup. Vsi člani komisije pridejo pred sodišče.
Iz sodne dvorane.
v Slučaj učiteljiščnika Kocbeka.
Kakor znano, je storil pred prilično pol letom Maks Kocbek, gojenec prvega letnika učiteljišča v Mariboru, mladostno nepremišljenost, katera se je po nemških listih razkričala kot hudodelstvo poskušanega roparskega umora. V torek se je vršila pred okrajno sodnijo v Mariboru glavna razprava v ti zadevi. Državni pravdnik dr. Duhač sam je po-vdarjal, da je bilo dotično kričanje časopisja popolnoma krivično in da državno pravdništvo nikakor ni moglo slediti temu umetnemu javnemu mne-
ilju. Zato je bil obtoženec Maks Kocbek resnici primerno kaznovan le zaradi telesne poškodbe znanega Wiedemanna in poskušenega odvzetja denarnega zneska nad 50 K. Izkazalo se je pri razpravi in vsestransko priznalo, da je Maks Kocbek bil priden dijak, nikakor ne poKvarjen fant in da le je vsled premnogega čitanja Cherlok-Cholmesovih detektivnih romanov prišel na misel pridobiti si denar za plačilo nekega fo-tografičnega aparata z odvzetjem tuje lastnine. Izkazalo se je tudi, da nikakor ni imel namena Wiedemanna napasti ali celo raniti, ampak, da je v strahu, ko je prišel Wiedemann naenkrat iz svoje spalnice, udaril nasproti istemu s kuhinjskim nožem in potem zbežal. Žalibog je bil uspeh udarca zelo žalosten in je nastala življenju nevarna telesna poškodba Wiedemanna. Izkazalo se je pa tudi, da je Maks Kocbek, ako-ravno je imel priliko, potem ko je bil Wiedemann ranjen, prilastiti si denar in druge dragocenosti, ni nič vzel. Pri tem slučaju je zopet razvidno, kako naši nemški sodeželani, Če kak Slovenec kaj kaznjivega stori, stvar do skrajnosti pretirajo in hočejo da bi se krivca kar zadavilo in raztrgalo zaradi dejanja, katero bi se na Nemcu smatralo gotovo le kot nepremišljeno dejanje, ki bi se kaznovalo k večjemu z nekaj meseci zapora. Okrožno sodišče je po končani razpravi včeraj spoznalo na 18 mesecev ječe, zoper katero razsodbo si je Kocbekov zastopnik dr. Kukovec iz Celja pridržal vložiti ničnostno pritožbo. Maks Kocbek, katerega je za njegovo nepremišljenost zadela res nenavadno ostra kazen, se hoče izučiti v zaporu ključavničarstva in stopiti potem k mornarici, za katero je imel že prej največje veselje in je bil le vsled pomanjkanja prostora od sprejema izključen, ko je že pred dvema letoma prosil za vsprejem. Državni pravdnik je prav pravilno povdarjal, da je za mladino v branju raznih ničvrednih revolverskih romanov iskati veliko nevarnost, kajti pri mariborski sodniji se je obravnaval včeraj v Kocbekovi zadevi že tega leta četrti slučaj, kjer se je obtoženec utemeljeno zagovarjal, da ga je k njegovemu kaznjivemu dejanju zapeljalo branje nesrečnih Cherlok-Cholmesovih romanov. (Pripominjamo, da smatrajo ljubljanski klerikalci za primerno širjenje teh mladini škodljivih spisov. Katoliška bukvama v Ljubljani je založila že nekaj Cherlok-Holmesovih del. To sicer ni ničesar čudnega, saj zalaga celo pornograflčne knjige iz peresa — ljubljanskega škofa. Globoko je padla morala slovenskih klerikalcev!)
Obrambni vestnih.
v Za C.-M. družbo se je nabralo v pušico pri Belem volu K 15'32, v Narodnem domu K 1'50 in Stad Graz K 10—.
v Za Ciril-Metodovo družbo je daroval g. Eduard Kralj, trgovski pomočnik iz Varaždina v gostilni Jak. Zabavnika v Jastrebcih 5 K. Vrli daro-vatelj je Hrvat.
v Družba sv. C.-M. v Ljubljani je imela meseca oktobra 1909. 1. sledeči promet: I. Prejemki A) redni dohodki
1.	prispevki iz nabiralnikov K 1279 01.
2.	prispevki podružnici, s.; a) Kranjsko K 621'68; b) Štajersko K 387'48; c) Koroško K 36'—; d) Primorsko 247 K 49 v; skupaj: K 129265. 3. razni prispevki, skupilo za družbeno blago, itd. K 6887'53; skupaj K 945919. B) izredni dohodki za C.-M. obrambni sklad K 4944 69. Vsota vseh prejemkov K 14.403 88. II. Izdatki: A) redni izdatki, plače učiteljem, nakup knjig podpore šolam, nakup posestev, skupaj 35299 K 20 v. B) izredni izdatki: Za C.-M.
obrambni sklad v času od 28/9-28/10 1909. prejeti in dne 28/10 naloženi prispevki K 5169 69; skupaj K 40.468'89. torej primakljaj K 26.065'01 ki se je pokril iz blagajniških prebitkov iz prsj-šnih mesecev i. s. deloma iz leta 1909 deloma iz leta 1908. Družba je imela letos t. j. v času od 1/1-30/10 1909 1. prejemkov K 137.043 52; izdatkov K 152.59276; torej primanjkljaja 15.549 K 24 v, ki se je moral pokriti iz blagajniškega prebitka iz leta 1908. SlovenciinSlovenke! Podpira j t e prek or i s tn o družbo sv. Cirila in Metoda, da bo mogla vstreči vsem zahtevam!
Društvene vesti.
o Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima svoj prvi redni občni zbor dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih „zur Weinhecke" Klosterwiesgasse, s sledečim sporedom: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. glavno poročilo odbornikov, 4. poročilo revizorjev, 5. poročilo klubov, 6. volitev novega odbora, 7. slučajnosti.
o Gornjegrajsko učiteljsko društvo ima svojo glavno skupščino v nedeljo, dne 7. t. m. v Ljubnem v tamošnji šoli ob pol 11. uri dopoldne. Na sporedu jo poročila o „Zvezini" skupščini v Mariboru, o „Lehrerbundovem" zborovanju v Gradcu, o društvenem stanju in delovanju v 1. 1909 ter volitve novega odbora. Gostje dobrodošli!
Tržne cene.
3. novembra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Tendenca dunajskega trga je bila danes zopet claba, izlasti, ker je zelo slab konzum in se radi tega trgovina ni razvila. Pšenica in rž ste bili do cela prezirani, dasi so lastitelji dovolili 5 do 10 vin. popusta, dočim so bile koruzne in ovsene cene precej neiz-premenjene in mirne. Ječmen je popuščal.
Sladkor. Praga: sur. sladkor prompt K 26'65, nova kampanja K 26'56. Tendenca medla. Vreme: deževno.
Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 331/4 do K 337/io, za dobavo K 331/g do K 33%- Tendenca: brez veselja.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 147 vin., mlade, srednje 147 dol48 v, mlade, lahke 145—146 vin. zaloga 23.303 komadov. Prignano —■ komadov, odgnano 342. Ostalo torej 22 961 komadov. Tendenca rezervirana.
Budimpešta. Pšenica za april K 14 03, pšenica za oktober K 11'65, rž za april K 10'15, oves za april K 7'60, koruza za maj K 6'80, ogrščica za avgnst K —'—.
Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti tudi malo, tendenca medla. — Efektivna pšenica 5—10 vin., rž 5 vin. ceneje, drugo mirno. Vreme: megleno.
Cena jajc na dunajskem trgu
dne 3. novembra 1909. Jajca v zabojih à 25 k po K 2"—
I-ma	jajca v sodčkih à 25 „ „ „ 2.—
II-da	„ „	à 251/2 „ ,, » 2'— Niž. in gor.-avstrij. à 28 „ „ „ 2"—
I-ma	štajerska jajca à 26 „ „ „ 2'—
II-da	„ „	à 261/2 » « » 2"—
I-mamoravska	„ à 261/2 „ ,. „ 2'—
II-da	„ „ „ à 27 „ „ „ 2 — Sleska jajca	à 27 „ „ „ 2'— Hrvaška jajca à 261/2 » « » 2'— Slavonska jajca à 27 „ „ „ 2'—
Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca	à K 106
I-m banatska jajca	à „ 104
Zgornjeogrska jajca	à „ 102
I-ma sedmograška sortirana ä „ 102 I-ma „ nesortirana à „ 100 Bosanska jajca	à „ 90
I-ma	bolgarska jajca	à „ 105
II-da	„ „	ä „ — Ima- srbska „ à „ — I-ma gališka jajca sortirana à „ 97 I-ma „ „ nesortirana à „ 95 I-ma ruska „ à „ 105 I-da „ à „ 29 I-ma srednja jajca à „ 80 I-ma mala „ à ,, 74 Vreme: hladno. Tendenca: trdna.
2000—3000
5 m in naprej dolge za hmelj proda Valentin Wesiak,
posestnik na Prevaljih, Koroško. — Cena po dogovoru.
525 3-2
50.000 parov čevljev!!! 4 pare čevljev samo za 7 K.
Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne težkoče, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi 4 pari stanejo 7 K. Pošilja se po poštnem povzetju.
A. Gelb. izvoz čevljev
Krakov štev. 56. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj.
msmmmtm&mriim
H. Dolk, Šoštanj
kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek. Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. 529 4-1

Darujte za Nar. sklad!
Sprejmem zanesljivega v zemljeknjižnih zadevah izvežbanega
Dr. Horvat, Ptuj.
530 3 1
Slaščičarskega 533 3 2
učenca
sprejme takoj nova slaščičarna v Mariboru.
Email. Ilich v Mariboru
Gosposka ulica št. 38.
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na Češkem. — Vzorci franko. —

Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam r.a polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Sehillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.