TRST, četrtek 12. aprila 1956 leto XIL . Št. 88 (3326) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 31-338 MONTECCH1 it. j( n. Bad. — TELEFON 93-*»* IN 94-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA i*. 2» — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100. ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 d n. line v ,~ *TX»ruž. GORICA: -Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12,30 in od I5.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna zalozoa aiovernje, t, - nl 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 315 • izdaia Založništvo tržaškega tiska O. zuz-i 'ZJAVE BULGANINA ^obisku v Londonu Si *® trudi, da izboljša svoje odnose z Veliko ^tani/o, Vranci jo, ZDA in z vsemi drugimi Ql'omi, da se s tem okrepi mjr v svetu ji. — Agencija 1 od*«,.- no zvečer objavi-it Zscn Predsednika vla-'trt v v_,flu(ganina na neka-y _aia dopisnika «Ti- PtUii, ®n. in Hruščev nafti d ,?r‘hodnji teden v Ve- Nj J, ".‘J1- kakšen je ‘biji j-0«18!13 Y Veliki Bri- I R Bulganin odgovoril, ^on ascev°m odhajata v ’We. v. * vabilo britanske * Veljt; J .svo)im bivanjem II govorit 1 namerava- 1* Predvsem0* yprašanjih* ki .t in i , tlceJ° obeh dr-ffti dodal, da osebni ‘av voditelji raznih fSvitn Predstavljajo u-°jno r.,sredstvo za medse-5? in ,.ume.vanje o težav-v1 *«m u?rnib vprašanjih, ploai navedel kot pri-°v nr e rY2uikate osebnih !i.vPra;i--re^itv' avstrijske-, Pri obnovitvi So ter odnosov z Jugo-,!1itki[i -j Pri razvoju prija-Simi lnosov med SZ in V VB .dgtmi državami. S Pri!anje' ali ta °blsk iSaro(iiiePeva k ublažitvi N odin naPetosti, je Bul- -no . da to upa in 'i1, kar bok Je strani napra- .V SoviMrumogli v ta na' J Sovj rsio ljudstvo in hS veno sodita, da bi N ort^e države pri nji- k?: am za to so razne nismo popa so čudni !?>\u*od-rite-v f rgo vi ne Va‘erih Shnij 151 P __ _____ m Preteklosti, po- 5? bi j?K B ,eboine koristi v'1’ ti.ta dt,azsiritev trgovi-t*11 «am^0,?a m°gia Jvig- ij1' L**1 drž zivlienisk° ra- V*ia4aV' ‘""več bi P0litič- S t?1« JrL "Premier Eden t^iJcfravl?« • smoter obi-in "i16 0 spormh Ali lskanie skupne 'V 4 gov^ te. da je (ji °rico možno do- KNf: „ hs!4rhnVlade bF se tife s0' j,"it raz,', bl rada dosegla i, V.°.*‘edovleVanje in zbli-4V.ani sk,m stalisi ele-Va«tr ZaH Pnega intere-^ tj ?v6ri ad?stna podlaga, '(iSh Qdvi,l° ,aksen izid, 'Sk. v'jenn ?° od primerit,.h “iu v,«.5 obeh strani V »ča .Seg0 Za zbližanje b®res® ed(> , sP°razumnega '^Ser^P/asanj, ki bo- KAIRO, 11. — Glavni tajt nik OZN Hammarskjoeld se je danes zjutraj sestal s predsednikom egiptovske vlade Naserjem. Po razgovoru je Hammarskjoeld novinarjem izjavil, da se bo z Naserjem ponovno sestal pred odhodom iz Kaira. O vsebini razgovora ni hotel dati nobenih pojasnil in je samo dejal, da so govorice, na podlagi katerih naj - bi on predložil Naserju kompromisni načrt v 6 točkah, »sama fantasija«. Naser se je še prej razgo-varjal z zunanjim ministrom Favzijein. ki mu je poročal o svojem včerajšnjem razgovoru z glavnim tajnikom OZN. Po zaključku prvega dne razgovorov v Kairu se je Hammarskjoeld posvetoval v svoji rezidenci v hotelu Semiramis svojimi svetovalci, da pregledajo položaj po današnjih razgovorih z egiptovskimi voditelji. Prvi Hammarskjoeldov razgovor z Naserjem je trajal eno uro in petnajst minut. Navzoča sta bila samo egiptovski zunanji minister Favzi in general Edison Burns. Čeprav ni hotel Hammarskjoeld novinarjem nič povedati o svojih razgovorih, se je z egiptovske strani zvede- K' . CrdSeb°j",b »z- ‘i l'ish?b)e n„čazum pomeni biserih težav in i *hsi,PeprPj‘r "lenili, da so % il T,°stljiva °vira' urani imeli na- V>vai,1'1Raian0eksistence za kj* j?1' če bosta i V.JJstVa boJne koristi dt*ava*mir in var- zsv.K *Kater bodo se .hj.Praj.^atera b< 0 katerih ‘•*,iI?vilFt9aanL*5ravnavaia se ki Jih bodo ^\ >m enci ostankov b0 r r®če vnaprej V4 >»š8Jravlial° 0 no-?Sf«i n.bJU' k> bi po- 5:]tS 'h lJtUgj0Sriredno moglo jtlSkl?4vz°fB Zavi, ki ne W?,v. V ‘n na sestankih ,0vJetskih vod'- bi spStl 8e le Pred-SS J zvl*! °bravnavala Vta»li?*4 n..-Z ra?vojem at» itev 'ma država-' !Pedn.S°de*ovanja 11 '^Sll^b rp, rodna vpraša. 'l|.a Jbji u, ‘ev bi koristi. \VCtj ‘vi medna-k hliru, ‘n okrepitv HruSCev ^sredoiLoBdonu ~~ T° no4 i* P0Poln program lo, da je obrazložil Naserju namen svojega poslanstva, Naser pa mu je obrazložil egiptovsko tezo o vzrokih napetosti med Izraelom in Egiptom. Popoldne je Hammarskjoeld odšel sam v egiptovsko zunanje ministrstvo, kjer se je raz-govarjal z zunanjim ministrom Favzijem. Razgovarjala sta se tri ure. Pozneje so sporočili, da se bo razgovor nadaljeval v jutrišnjih poznih dopoldanskih urah. Določen je tudi nov razgovor med Hammarskjoel-dom in Naserjem, na katerem bosta oba politika pregledala rezultat Hammarskjoeldovih ((egiptovskih* razgovorov. V krogih blizu glavnega tajnika OZN so mnenja, da bo Hammarskjoeld odpotoval v petek popoldne v Beirut, kjer bo njegov sedež med mirovnim poslanstvom, ki ga sedaj vrši na Srednjem vzhodu. Pomemben dogodek je bil tudi današnji obisk ameriškega poslanika v Kairu pri sovjetskem poslaniku Kisiljevu. Ameriški poslanik Byroade je zatem v svojem uradu sprejel britanskega predstavnika Tre-velyana. V ameriškem poslaništvu nočejo dati pojasnil o razgovorih med ameriškim in sovjetskim poslanikom Britanski ministrski predsednik Eden pa se je danes razgovarjal eno uro z zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. Poučeni krogi izjavljajo, da sta govorila o Palestini in o izjavi predsednika Eisenhovverja, ki je bila objavljena v ponedeljek. Predstavnik Foreign Officea je danes na vprašanje, kakšno je stališče londonske in veashing-tonske vlade do tristranske izjave iz leta 1950 o Srednjem vzhodu, izjavil, da ostane Velika Britanija še dalje zvesta tej izjavi, ki predvideva možnost intervencije v okviru OZN ali pa izven te organizacije na tem področju. Na vprašanje, koliko je resnice na vesteh, da bi se hotele ZDA «ločiti» od tristranske izjave, ni hotel predstavnik od. govoriti, izjavil pa je, da se Velika Britanija in ZDA Je dalje posvetujejo o položaju na Srednjem vzhodu, ter ;e dodal, da ni govora o vprašanju «umika» ameriške vlade od tristranske izjave. Predstavnik ni hotel odgovoriti, ko so ga vprašali, ali bi Velika Britanija nastopila sama. če ZDA in Francija ne bi potrdili tristranske izjave. Britanski tisk danes obširno piše o položaju na Srednjem Vpoklic 75.000 rezervistov za kolonialno vojno v Alžiru Francoska vlada razpustila alžirsko posvetovalno skupščino - Arabska liga pripravlja pritožbo na Varnostni svet in poziv velesilam, naj pomirjevalno vplivajo na Francijo PARIZ, 11. sedstvom predsednika republike Cotyja je bila danes popoldne seja francoskega ministrskega sveta, ki je bila prekinjena ob 20. uri in se je zopet nadaljevala ob 21-45. Na seji so sklenili razpustiti alžirsko posvetovalno skupščino ter so odobrili dekret, ki določa letnike, ki jih do-do mobilizirali v okviru u-krepov za vpoklic rezervistov in dekret o agrarni reformi v Alžiru. Kakor zatrjujejo v obveščenih krogih, pride v poštev za vpoklic 180.000 rezervistov, to je takih, ki so odslužili vojaški rok največ do pred tremi leti. Toda predstavnik vlade e izjavil, da ne bodo odpoklicali vseh teh rezervistov. Baje bodo v prihodnjih tednih vpoklicali 75000 mož. Kar se tiče agrarne reforme. določa dekret, ki je bil odobren na sgji, da imajo alžirske oblasti pravico razlastiti del namakalne zemlje. Iz Kaira pa javljajo, da bo svet Arabske lige zahteval od Varnostnega sveta, če se mu bo zdelo potrebno, naj razpravlja o bodoči politični u-reditvi Alžira. Arabska liga proučuje baje več načrtov za podporo borbe alžirskega ljudstva. Med temi je baje tudi poziv velikim državam, naj začnejo akcijo prepričevanja Francije. Ce ta in drugi predlogi ne bi dali zadovoljivih rezultatov, bi liga zahtevala posredovanje Var nostnega sveta. Iz Tunisa medtem poročajo, da je tuniški bej danes urad no imenoval Habiba Burgibo za ministrskega predsednika nove tunizijske vlade. Burgi-ba je popoldne začel posvetovanja za sestavo vlade. Konac meseca bo nova vla- Pod pred- da poslala v Pariz posebno delegacijo, ki se bo pogajala s Francijo o vzpostavitvi »stikov medsebojne odvisnosti*. Sklep Habiba Burgibe, da sprejme mandat za sestavo nove vlade, je povzročil v Parizu znatno presenečenje, ker je Burgiba še pred dnevi izjavil, da zeli ostati na čelu svoje stranke Neodestur. V poučenih tuniških krogih poudarjajo, da pomeni podelitev mandata Burgibi velik uspeh Neodestura, ki je spričo labilnega političnega položaja sodeloval v dosedanji koalicijski vladi voditelja tuniških konservativcev Tahara Ben Ama-ra. Ostra nesoglasja med Neo-desturom in konservativci so se še zaostrila, ko so minuli mesec proglasili neodvisnost Tunizije. Tahar Ben Amar ie namreč izdelal načrt o ustavni monarhiji v Tuniziji, pri tem pa odločno zavrnil Vse predloge o gospodarskih in agrarnih reformah. Neodestur pa je nasprotno terjal nemud-no obravnavanje ukrepov, da bi «čimprej dosegli razvoj Tunizije* ter po «prehodnem obdobju ustavne monarhije razpisali referendum o republiki*. Konec maja sestanek Mollet-Adenauer PARIZ, 11. — Francoski zunanji minister Pineau in nato predsednik vlade Mollet sta danes sprejela zahodnn-nemškega poslanika v Parizu von Maltzana. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je nemški poslanik izrazil Mol-letu željo Adenauerja, da bi se v kratkem sestala. Ta želja je bila sporočena tudi zunanjemu ministru. Toda zaradi obveznosti obeh vladnih poglavarjev zatrjujejo, da do sestanka ne bo moglo priti pred koncem maja, to je- potem, ko se bo Mollet vrnil iz Moskve. Razgovarjaia se bosta o vseh mednarodnih vprašanjih, še posebej pa o vprašanjih, ki se tičejo neposredno obeh držav. Za 3. maja, to je pred zasedanjem atlantskega sveta, pa se predvideva sestanek med francoskim in nemškim zunanjim ministrom, Zahodnonemški zunanji minister von Brentano bo jutri zjutraj poročal ministrskemu svetu o svojih razgovorih z Adenauerjem, ki je sedal na oddihu v Asconi v Švici. Londonski razgovori o Indokini LONDON, 11. — Britanski in -sovjetski predstavnik lord Reading in Andrej Gromiko sta imela danes popoldne raz. govor o Indokini, ki je trajal poldrugo uro. Po razgovoru je predstavnik Foreign Officea izjavil, da sta si oba diplomata izmenjala misli o postopku, po katerem naj se ravnajo med razgovori, ter o vprašanjih, ki naj jih obravnavajo. Ponovno se bosta sestala v petek zjutraj. Izglasovana zaupnica Karamanlisovi vladi ATENE, 11. — Ob zaključku debate o zunanji politiki, ki je trajala pet dni, je grška poslanska zbornica izglasovala zaupnico Karamanlisovi vladi s 165 glasovi proti 125. V dvorani je bilo navzočih 290 po-»lancev od skupnih 300. vzhodu. «News Chronicle* pravi, da ne bi smelo biti no. bene ovire za Ameriko in Anglijo, da bi po možnosti skupno s Francijo in Sovjetsko zvezo izvajale skupno odločno in trajno nadzorstvo nad položajem na Srednjem vzhodu. To sicer ni dokončna rešitev, katero bo treba doseči pozneje s pogajanji, toda laže bo doseči tu kar jc sedaj najnujnejše, to je preprečitev Vojne. «Daily Telegraph* ugotavlja, da je Foster Dulles omilil Eisenhowerjevo izjavo, ko je včeraj zagotovil parlamentarnim predstavnikom, da predsednik ne namerava zahtevati posebnih pooblastil za obravnavanje vprašanja Srednjega vzhoda. Francositi tisk tudi komentira položaj na Srednjem vzhodu in Eisenhowerjevo izjavo. Medtem ko desničarski tisk v glavnem poziva ZDA, naj bi podprle akcijo proti Arabcem, piše socialistični »Franc Tireur*, da anjeriška odklonitev pošiljanja orožja Izraelu ne rešuje vprašanja. List pravi, da sta samo dve rešitvi: ali ženevska konfereru ca o Srednjem vzhodu ob u-deležbi štirih velikih in neposredno prizadetih držav, aii pa, če ZDA nočejo sodelovanja Sovjetske zveze, vzpostavitev ravnotežja sil z dobavljanjem Izraelu orožja, »ki mu manjka*. »Humanite* pa pravi, da teži sedanja akcija zahodnih sil za tem, da bi si prilastile pravico intervencije na Srednjem vzhodu in da hočejo na vsak način zaustaviti zalet osvobodilnega gibanja arabskih držav, ki ogroža imperialistične privilegije in protisovjetske strateške načrte. Medtem ko so v teku dneva poročali o novih obmejnih incidentih, je zvečer kairski radio javil, da so se vsi »prostovoljci smrti*, ki so delovali na izraelskem ozemlju, vrnili na svoje baze. Radio je pojasnil, da je teh prostovoljcev tri «'to. Predstavnik izraelske vojske je zatem izjavil, da so se napadi in sabotažna dejanja e-giptovskih »prostovoljcev smrti« na izraelskem ozemlju sicer končala, vendar pa da je bila popoldne odvržena bomba proti nekaterim izraelskim kmetom v bližini Rehovota južno od Tel Aviva. Ni pa bilo človeških žrtev. Pozneje je izraelski radio poročal, da so zvečer nekateri »prostovoljci smrti* napadli avtobus, ki je bil namenjen v Ramal-lah, 14 kilometrov od Tel A-viva. Sest potnikov je bilo ranjenih. V Amanu in Damasku pa so danes objavili skupno jor-dansko-sirsko izjavo, ki javlja, da sta Jordan in Sirija dosegla sporazum o koordinaciji evojih načrtov o obrambi in o sodelovanju vojske obeh držav, da «se zavrne sleherni bodoči napad na arabskih mejah.* Izjava je bila objavljena ob zaključku razgovorov, ki so trajali tri dni v Damasku med kraljem Huseinom in sirskim predsednikom Sukri El Kuatlijem. Izjava pravi dalje, da so arabske države skupno odgovorne za obrambo arabskega sveta proti »izraelski nevarnosti*, in dodaja, da Sirija in Jordan naslanjata v svojo politiko na neudeležbo v tujih blokih- Izjava zaključuje s poudarkom, da bosta obe državi o-krepili svoje gospodarsko sodelovanje 'n svoje kulturne odnose ter bosta delovali za popolno enotnoet arabskega sveta. Erlander v Stockholmu STOCKHOLM, 11. — Švedski ministrski predsednik Erlander in člani njegove delegacije so se danes z Jetalom vrnili v Stockholm s 13-dnev-nega bivanja v SZ- Novinarjem je Erlander izjavil, da je prepričan, da se za obe državi odpirajo ugodne perspektive na področju kulturne izmenjave, ter je dodal: «SZ je velika država in imeli smo vtis, da je v tej državi v teku ogromen tehnični razvoj.* Erlander je dalje izjavil, da osebno ni mogel ugotoviti nobene kalitve javnega reda med svojim bivanjem v Georgiji ter je nato dejal, da eo med razgovori v Moskvi govorili tudi o švedskem diplomatu Wallenbergu, ki je izginil leta 1945, ko je bil v Budimpešti in o katerem domnevajo, da je sedaj zaprt v Sovjetski zvezi. Eisenlumr med Slevnom CHICAGO, 11. — Po še ne končanem pregledu glasovnic izhaja, da je v primarnih volitvah za določitev kandidatov za predsedstvo ZDA v državi Illinois v vodstvu za demokrate Adlai Stevenson in za republikance Eisenhower. V začetku je Stevenson močno vodil pred Eisenhowerjem, pozneje pa ga je ta dohitel 'n prehitel. Po preštetju glas#v z 8.500 volilnih sedežev (od 9.511) so sledeči rezultati: Republikanci: Eisenhower 679.891. Knowland 30.620. Demokrati: Stevenson 671.237, Kefauver 26.306; Kefauver ni uradno postavil svoje kandidature. RIM. 11. — Centralni komite PSI je na svojem zasedanju 9. in 10. aprila po širši diskusiji odobril poročilo tajnika stranke o kampanji za upravne volitve. CK je poudaril, da od teh volitev država ne pričakuje samo obnove občinskih in pokrajinskih uprav temveč predvsem načina, kako rešiti vprašanja, ki so nastala iz poloma štiristrankar-ske zveze. Vlada in njena večina ostaja še vedno negibna tako na ekonomsko-šbcialnem področju kakor na področju likvidaeije diskriminacijske po litie. Še težja pa je ta negib-nost vladne koalicije ob novem razvoju mednarodnega položaja. Vlada ne razume, da je obdobje hladne vojne minilo, ntzaupljiva je spričo ozračja splošnega pomirjenja in nesposobna, da bi zapustila stare sisteme. Vodilni krogi vladne večine so se v tej zadregi zagnali v propagandistično gonjo o rezultatih 20. kon- gresa KP SZ, da bi se tako j prizadevala kljub oviri, ki jo izognili cdkriti debati o svo- , predstavlja dejstvo, da je v jih odgovornostih. PSI je začel kritično in konstruktivno debato o novem kurzu sovjetske politike. Ta debata, ki zanima delavce vse. ga sveta, se bo nadaljevala tako glede na teoretične kot zgolj politične poglede. Okrepila bo zavest nerazdružljive zveze med socializmom, demokracijo in svobodo. Z moskovskega kongresa je gotovo priše' konkreten in pozitiven impulz za svetovno politiko mirnega sožitja in podobne tendence se opažajo na Zahodu. zlasti v laburističnih in socialdemokratskih strankah. To poraja na vsak korak možnosti in objektivne priložnosti za zbližanje med socialisti vseh držav pri delu za razorožitev, za zedinjenje Nemčije, za organizacijo miru na podlagi evropske in svetovne varnosti; za vse to si bo italijanska socialistična stranka PREDLOG MESA za gosDGšitev n V začetku prihodnjega tedna bo o delu pododbora OZN za roz-orožitev govoril Seiwyn Lloyd • Zaskrbljenost v Bonnu, da ne bi prišlo do sporazuma o razorožitvi pred združitvijo Nemčije Napad rasistov na črnskega pevca BIRMINGHAM. 11. — Znameniti črnski pevec in dirigent orkestra Nat King Cole je postal žrtev napada skupine belcev, ko je nastopal v občinskem gledališču v Birminghamu v državi Alabama. Ko je že zapel prvi komad in začel drugega ob igranju na klavir, je skupina belcev pritekla na oder in trije od njih so pevca vrgli na tla. Na srečo so »akoj pritekli stražarji, ki so aretirali 'napadalce. Umetnik ni bil ranjen. V načrtu je imel Je en koncert za črnce v istem medu. LONDON, 11- — Sef angleške delegacije v odboru OZN za razorožitev in državni minister v Foreign Officeu An-thony Nutting je imel danes v poslanski zbornici govor-Izjavil je, da ni treba pretiravati važnosti stičnih točk med raznimi načrti za razorožitev, ki so bili predloženi podkomisiji. Povedal je še tudi, da bo zunanji minister Selwyn Lloyd v pričetku prihodnjega tedna govoril o delu podkomisije za razorožitev. Na včerajšnji seji podkomisije OZN za razorožitev je francoski delegat Jules Moch predložil načrt za pospešitev dela. Od začetka zasedanja so minili že trije tedni in to je približno polovica časa, ki ga je za sedanje zasedanje določil razorožitveni odbor OZN, ki je pri tem upošteval prejšnje izkušnje, ko so zasedanja ožjega odbora trajal^ več me-tgcfev in se naposled ^zaključila brez stvarnih uspehov. , Na sedanjem zasedanju ožjega odbora so bili predloženi trije načrti; francosko-bri-tanski, ameriški in sovjetski. Zadnji načrt je predložila Sovjetska zveza pred 14 dnevu Odtlej je bilo že več sej ožjega odbora in so imeli po francoskem mnenju delegati dovolj časa za eplošne razprave in obravnavanje predloženih načrtov. Francoski delegat Moch je svetoval, da bi se bilo treba zdaj lotiti stvarnejših razprav, in v zvezi s tem zahteval. naj bi predloge, ki jih vsebujejo omenjeni trije načrti, razdelili v 4 kategorije: 1. predloge, sprožene v vseh treh načrtih, o katerih so sporazumni; 2. predloge iz vseh treh načrtov, glede katerih so manjše razlike; 3. predloge, o katerih so razlike večje, in 4. predloge, ki m bili sproženi samo v enem ali dveh izmed treh načrtov. Britanija podpira te nasvete Julesa Mocha kot koristen prispevek k pospešitvi razprave v ožjem odboru. Tudi ZDA in Kanada so ugodno sprejele ta predlog. Voditelji delegacij Velike Britanije, ZDA, Francije in Kanade so imeli včeraj popoldne svoje skupno posvetovanje. Britanski delegat Nutting pa je imel posebej neuradne razgovore e sovjetskim delegatom Gromikom. List »Die Welt« objavlja danes intervju z zunanjim ministrom Zahodne Nemčije von Brentanom. »Zvezna vlada je pripravljena na vsakršno možno koncesijo in žrtev, ki bi pripomogla doseči sporazum o razorožitvi,* je izjavil Brentano. »Razorožitev, je dostavil minister, pa se ne more izvesti na račun življenjskih koristi nemškega ljudstva, temveč mora vključevati združitev Nemčije. Velika je zaskrbljenost odgovornih političnih ljudi v Bonnu, da lahko pride do sklenitve sporazuma o razorožitvi, ne da bi bila prej Nemčija združena« Von Brentano je dostavil, da bo branil to tezo na bližnjih razgovorih s francoskimi državniki in z britanskim in ameriškim zunanjim ministrom. Označil je za nesprejemljiv zadnji sovjetski predlog o varnostni coni v Evropi, kajti to je predlog, je dejal, ki se oelanja na razdelitev Nemčije in bi privedel do * nevtralizacije same Nemčije. italijanski socialdemokraciji — v nasprotju z angleškimi laburisti ali nemškimi, francoskimi in skandinavskimi socialdemokrati — še vedno zasidran duh hladne vojne. Borba PSI za mednarodno in notranje pomirjenje se je vedno oslanjala na vero v demokratično pot socializma. Centralni komite spominja, da se je PSI že pred desetimi leti zmagovito boril za republiko in konstituanto, da se je na svojem kongresu v Milanu 1953 izrekel za socialistično alternativo ter na kongresu v Turinu preciziral politiko dogovora s katoličani ter odprtja na levo. Obveza sttanke zahtevati zase, ko je v manjšini in spoštovati za druge, ko bo v večini, jamstva demokratične metode, bo ostala podlaga njene dejavnosti. V tem duhu PSI pristopa k problemom italijanske družbe, krajevnih Ujjrav in splošne politike. Glede upravnih vprašanj zahteva PSI predvsem izvajanje ureditve deželnih avtonomij in. ustanovitev pokrajinskih svetov ter reformo nadzorstvenih sistemov, tako da se krajevnim ustanovam zajamči avtonomija, ki je predvidena po ustavi. CK :e zavzema za pravično razdelitev davčnih bremen, za olajšanje posrednih davkov ter za vrsto izboljšav v komunalni politiki. Kjerkoli je potrebno in mogoče, želi PSI v demokratičnem duhu razširiti volilno bazo lokalnih uprav, kar naj bi nozneje privedlo do široke politične operacije odprtja na levo v vsedržavnem merilu. Cilj stranke je, da pridobi občine m pokrajine ljudstvu ter naredi iz njih primere vzorne uprave ter konkretnega odprtja na levo. PSI odklanja ideološke spore, izvaja objektivno kritiko krščanske demokracije, obenem pa lojalno podpira tiste sile, ki so sposobne iti po poti, ki jo je nakazal v svojem proglasu predsednik republike. Obsoja p'a nepošteno politiko socialdemokratske stranke, ki je najbolj ovirala obrat na levo in ki s svojim razbijanjem delavskega gibanja zavira ustvaritev socialistične enotnosti. •Ena izmed karakteristik sedanje volilne kampanje je od. krit poseg velikih delodajalskih organizacij pod pretveza obrambe privatne iniciative. Proti njihovemu izsiljevanju, korupciji in njihovemu denarju poziva CK PSI v borbo vse poštene demokrate in zlasti majhne in srednje proizvajalce, ki pač lahko pričakujejo od monopolov sama škodo. PSI poudarja, da odprtje na levo ni monopol nobene stranke in da bo odprtje napredovalo s splošnim napredovanjem delavskih in ljudskih vrst. Vsekakor pa se PSI zaveda posebne odgovornosti, ki jo ima za socialiste taka politika. Na koncu se CK obrača na vse delavce, na vs* volivce s prošnjo za zaupanje. V sporazumu z Unitji popoia* re vidi pozitivni prispevek lc odprtju na levo ter pozdravlja kandidate tega gibanja, neodvisne socialiste in ugledne demokratične osebnosti a kulturnega področja, ki nastopajo na socialističnih listah. Stavba v španskem mestu Pamploni proti skrajno nizkim delavskim mezdam Prvič po /efu 1953 španski delavci zopet stavkajo - Zaskrbljenost v Madridu, da se ne bi stavka razširila tudi v druga mesta PAMPLONA, 11. — Predvčer rajšnjim se je v španskem mestu Pamploni, blizu francoske meje, pričela v treh tovarnah stavka, kateri se je včeraj pridružilo še 33 podjetij; danes pa se jč stavka razširila na vse mesto. Vse tovarne glavnega mesta na-varrske pokrajine so prekinile delo. Toda uslužbenci javnih prevoznih sredstev so se pridružili stavki in v obratu je ostalo le nekaj avtobusov, ki služijo bolnišnicam periferije. Doslej ni bilo nikakih incidentov. Večina stavkajočih delavcev se mirno sprehaja po ulicah mesta. Opazno pa je, da se je znatno povečalo število policijskih straž, ki so bile pozvane iz drugih mest. Doslej pa jim ni bilo treba nikjer nastopiti za vzdrževanje reda. Domneva se, da se stavke udeležuje 15.000 delavcev. Splošna stavka v Pamploni ja prva delavska manifestaci- ja po decembru 1953, ko je 2.000 delavcev neke ladjedelnice v Bilbau prekinilo delo za 9 dni, ko so zahtevali povišanje plače in protestirali proti nekaterim ukrepom vod. stva podjetja. Se prej, marca 1951, so bile tudi stavke v baskovski deželi. Ker je Navarra v bližini baskovskih pokrajin, mislijo v madridskih krogih blizu vlade, da se stavka lahko razširi tudi na baskovsko deželo. V Španiji velja stavka za Ilegalno sredstvo in marca 1954 je sodišče iz Vitorie obsodilo na različne zaporne kazni razne osebe, ki so bile obtožene, da so leta 1951 orga. nizirale stavke v baskovskih pokrajinah. Stavka v Pamploni ima namen protestirati proti popolnoma nezadostnemu povišanju plač. Madridska vlada je v nekaterih primerih povečala plače tudi za 20 odstotkov prav z namenom, da bi preprečila izbruh stavk. Vendar je prišlo do ukrepa vlade vse prepozno; tudi znat. no večji povišek plač ne bo zadostoval vrtoglavi naglici naraščanja cen. Čeprav španski radio in tisk še nikjer ni omenil stavke v Pamploni, pa je v Madridu velik del prebivalstva že zvedel zanjo. Vsekakor pa je v Madridu tudi nekoliko vznemirjenosti, ker so v zadnjih dneh krožile vesti, da lahko zopet pride do študentovskih demonstracij ali pa tudi do poziva za splošno stavko po vsej državi med 12. in 16. a-prilom. Ti glasovi naj bi izvirali iz nekih skrivnostnih letakov, ki pa jih tuji opazovale še niso nikjer videli. V Madridu se je že tudi razširila vest, da se je stavka razširila na industrijsko mestece Tolosa v pokrajini Guipuzcoa, kjer naj bi delavci prekinili delo v nekaterih tovarnah. Vest pa že ni potrjena. Tolosa ima 15 tisoč prebivalcev in se nahaja 16 km od S. Sebastiana in kakih 50 km od Pamplone. Poskus u AvsHiii po r WOOMERA, U, — Avstralska vlada javlja, da so danea avstralski in britanski učenjaki z uspehom preizkusili po radiu vodeni izstrelek, spuščen iz zraka proti nekemu letalu. Izstrelek bi moral biti poslan z reakcijskega lovca »Meteor* proti letalu brez pilota «Jindivik». Toda med poskusom se je v elektronski posadki «Jindiv'ka» pripetila okvara, tako da je radar na zemlji izgubil z njim stik. Pilotu «Meteorja» so nato sporočili, naj nameri izstrelek na neki drug «Meteor» v določeni razdalji. Poskus je popolnoma uspel. Izstrelek se lahko s po. močjo radarja sam usmeri proti objektivu. Poskus so tu. di snemali s filmom, ki ga bodo proučili strokovnjaki v centru za raziskave o radijsko vodenih orožjih v Salis-buryju. SZ ponuja pomoč Indoneziji DJAKARTA, 11. — Sovjetski poslanik Zukov, ki je sporočil sovjetsko vabilo indonezijskemu predsedniku Soekarnu, naj obišče SZ, je tudi sporočil, da je SZ postavila indonezijski vladi konkretno ponudbo za gospodarsko pomoč tako v poljedelstvu kakor v industriji. Indonezija se bo morala sedaj odločiti, kakšno gospodarsko pomoč želi od SZ, VREME VČERAJ Najvišja temperatura U.8, najnižja 8,9, ob 17. uri 11,2, zračni tlak 1017.9 stanoviten, veter se-ver-severovzhodnik 9 km na uro, vlaga 76 odst., nebo oblačno, mori e mirno, temper, morja 8,4. n T}T ;J/ i g? nn \ IT 1 IV ! wwi wmM Milil IM Danes, ČETRTEK »• **"' Saba, mu«.. Sava 0„ Sonce vzide ob 5.25 in 2 18.47. Dolžina dneva M.«-vzide ob 5.47 in zatone Jutri, PETEK ». «*», Hermenegild, NA OSNOVI DEKRETOV KAČELMKA PREFEKTURE V NEDELJO 27. MAJA V TRSTU občinske in pokrajinske volitve Volitve se bodo nadaljevule v ponedeljek do 14. ure - Seznam volišč, kjer bodo volili volivci, ki niso vpisuni v volilni seznam Tržaško županstvo je včeraj izdalo naslednjo objavo: Glede na člen 1* enotnega besedila zakonskih predpisov o volitvah občinskih svetov, odobrenega z odlokom predsednika republike z dne 5. aprila 1951 št. 203, ki je bi! raztegnjen na Tržaško ozemlje s členom 3 odloka vladnega generalnega komisarja st. 80 z dne 24. marca 1955, in glede na člen 8 zakona št. 122 z dne 8. marca 1951, ki vsebuje predpise za volitve občinskih svetov in ki je bil raztegnjen na Tržaško ozemlje z odlokom vladnega generalnega komisarja št 81 z dne 24. marca 1956 župan sporoča da so bile z odlokom podpre-lekta, kot načelnika prefektu re — upravne službe z dne 6. in 12. aprila 1956 razpisane volitve v občinski in pokrajin ski svet za NEDELJO 27. MAJA 1956. Predhodne operacije volil nih sekcij se bodo začele v soboto 26. maja 1956 ob 16. uri in se bodo nadaljevale v nedeljo 27. maja ob 6. uri ter morajo biti končane najkasneje ob 8. uri. Volitve se začnejo takoj, ko se končajo omenjene operacije in bodo trajale v nedeljo do 22. ure. Na daljevale se bodo v ponede ljek 28. maja ob 7. uri in se bodo končale isti dan ob 14. uri. Volivci, ki niso vpisani v volilnem imeniku, a imajo volilno pravico na podlagi sodbe, ki Jim je priznala volilno pravico v tej občini, volijo v volilnih sekcijah štev. 7, 25, 34 54, 79, 113. 134, 148, 167, 182, 198, 223, 242, 250, 290 in 293. S kasnejšim razglasom bodo objavljeni seznami kandidatov za občinske volitve, seznam kandidatov za pokrajinske volitve in glavni predpisi za volilne operacije. Objava tržaškega županstva navaja tudi sedeže 324 volišč v tržaški občini. nišnicah in sanatorijih, Kjer je najmanj 200 postelj, bodo postavili posebna volišča. V zdravstvenih ustanovah, ki imajo manj kot ,200 postelj, ne bodo ustanovili posebnih volišč. Bolniki bodo oddali svoj glas neposredno predsedniku najbližjega volišča, vendar bodo morali svojo zahtevo po volilni pravici utemeljiti na prošnji, ki jo mora predstojnik zdravilišča dostaviti županu. Novi predpisi za volilno propagando Kot kaže, bodo tudi na našem področju veljali predpisi glede volilne kampanje za občinske in pokrajinske volitve po zakonu, ki ga je odobril italijanski parlament. Po razširitvi omenjenega zakona na niaše ozemlje bo o tem razpravljal še občinski odbor in dal točna navodila. Zanimivi so predvsem predpisi o lepljenju raznih propagandnih lepakov itd. Ce bodo predpisi stopili v veljavo in jih bodo vse stranke ter sicupine, ki se bodo udeležile volitev, tudi spoštovale ne bo v mestu tako prelepljenih zidov z različnimi lepaki kot pri prejšnjih volitvah. Zadovoljni bodo lastniki hiš, poleg tega pa bodo vse stranke prihranile precej denarja, ki so ga prej potrošile v ta nameri. Po novih predpisih so prepovedani napisi po zidovih, na cestnem tiaku, po plotovih itd.; prepovedano je lepiti tiskovine, razglase, stenske časopise in obvestila o volilnih zborovanjih izven določenega prostora. Za lepljenje propagandnih lepakov zakon določa dve skupini upravičencev: politične skupine in stranke, ki se neposredno udeležujejo volilne kampanje s svojimi listami ali posameznimi kandidati ter razne ustanove, ki se neposredno udeležujejo volitev. V Trstu bo najmanj petdeset in ne več kot sto mest določenih za lepljenje propagandnih lepakov. Zakon določa tudi površino teh prostorov, t. j. 2 m višine in 8 m širine. Vsaki stranki oz. politični skupini bo dovoljen po en lepak na vsakih 10.000 prebivalcev, v obcnlah z nad 30 tisoč prebivalcev po en lepak več na vsakih 20.000 prebivalcev. V Trstu bo torej dovoljeno za vsako stranko 15 lepakov. Interesenti bodo morali vložiti zadevno prošnjo na županstvo v roku 5 dni po objavi dekreta za volitve. Občinski odbor bo določil prostor vsaki stranki, in sicer ne manj kot 0,70 m x 1 m, Ce ne bi bilo dovolj prostora do obč. odbor določil izmene za lepljenje lepakov. Občinski odbori bodo določali prostor za lepljenje lepakov na določenih mestih po vrstnem redu kot bodo vložene kandidatne liste. Lepaki itd. političnih skupin in strank, ki se neposredno udeležujejo volitev, bodo ločeni od lepakov ustanov, ki se posredno udeležujejo volitev. Svetlobne napise itd. pa bodo lahko uporabljale samo politične skupine m stranke, oziroma kandidati. Dan pred volitvami in v dnevih volitev bodo prepovedana zborovanja za posredno in neposredno volilno propagando v javnih prostorih ter lepljenje lepakov itd. Na dan volitev pa je prepovedana kakršna koli volilna propaganda v območju 200 m od volišč. Kako bodo volili v bolnišnicah ■ Minister Tambroni je poslal včeraj vladnemu generalnemu komisarju okrožnico, ki vsebuje navodila za glasovanje bolnikov, ki ležijo v bolnišnicah in sanatorijih. Bolni volivci lahko po novem zakonu glasujejo v notranjosti bolnišnic bodisi za občinske bodisi Novi odloki vladnega komisarja Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal vrsto odlokov, ki so objavljeni v zadnjem Uradnem vestniku. Odlok št. 97 se nanaša na določitev kontingenta litega železa, za katerega se plača carina 8 odst. od vrednosti, za leto 1958; odlok št. 98 na spremembo zakonskega odloka z dne 11. jan. 1956 št. 2 o stalni erami pristojbini za posest vžigalnikov v zakon; odlok št. 99 na spremembo zakonskega odloka z dne 11. jan. 1958 št. 3, ki vsebuje predpise o zvišanju cene državnih značk za posode z alkoholnimi proizvodi in predpise za proizvodnjo in trgo-dno vermuta in drugih aromatičnih vin, v zakon z nekaterimi popravki; odlok št. 100 na carinske predpise za uvoz koksa in polkoksa iz premoga, drugih vrst in iz lignita iz držav evropske skupnosti za premog in jeklo od 10. -1. 1956 dalje; odlok št. 101 na značke za pobiranje prometne takse od vozil z živalsko vprego; odlok št. 102 na predpise za carine prost uvoz melase iz sladkornega trsa, ki je namenjena za proizvodnjo krmil; odlok št. 103 na dovoljenja za začasni u-voz; odlok št. 104 na uradno ceno bakra «Blister» zaradi odmere davka na poslovni promet po carinskem uradu, Neupravičen ukrep Qg SESTANKU SINDIKALNIH PREDSTAVNIKOV KOVINARJEV ravnateljstva Sv. Marka • 1 j • 1 • 1 1 i k x\iijnost enotne sindikalne borbe za izboljšanje mezd tržaških kovinarjev Ravnateljstvo ladjedelnice Sv. Marka je hotelo včeraj vsiliti električnim varilcem nove delovne izmene, ne *da bi se prej z njimi sploh posvetovalo. Ukrep ravnateljstva ja povzročil med delavci hudo razburjenje. Kakor hitro sta obe struji tovarniškega odbora zvedeli za ta ukrep, sta nastopili pri ravnateljstvu, ki ga je moralo preklicati. Danes se bodo predstavniki delavcev sestali s predstavniki ravnateljstva. Včeraj odplula l#Salurnia" Včeraj ob 10. uri zjutraj je odplula od pomorske postaje tržaškega pristanišča motorna ladja «Saturnia» na peto redno vožnjo na progi Trst-New York. Na ladjo se je v Trstu vkrcglo okrog 150 potnikov, medtem ko se bodo drugi vkrcali v vmesnih pristaniščih, tako da bo «Satur-nia» zapustila Sredozemsko morje s 1400 potniki. To je že druga vožnja omenjene ladje iz Evrope proti Ameriki,. ko vozi «Saturnia» z vsemi zasedenimi prostori in polnim tovorom. To dejstvo je še posebej razveseljivo, ker se letna sezona komaj pričenja. Prav tako je razveseljivo, da številni potniki nadaljujejo svojo vožnjo vse do Trsta. PO SHRILE1MEM DELOVANJU 1RŽAŠKEGA OBČINSKEGA SV El A Sinoči zadnja občinska seja pred skorajšnjimi volitvami Bartotijova samohvala o uspehih občinske uprave Sprejeti sklepi o ob-inčunu za leto 1953, davčnem izterjevanju ter o stavbi urada za delo Sinoči je bila zadnja seja tržaškega občinskega sveta izvoljenega pred štirimi leti. Zato je v začetku seje župan Bartoli podal obširno poročilo o delovanju posameznih resorjev in občinskega odbora sploh. Zal nam je, da ne moremo mnogo poročati o Bartolijevem poročilu, ker ga je prečital s takšno naglico, da mu je bilo skoraj nemogoče slediti. Od tega kar smo lahko razumeli, je bilo županovo poročilo posvečeno izključno «uspehom in demokratičnemu delovanju dosedanje občinske uprave pod njegovim vodstvom«. V njem nismo zasledili, kolikor je bilo mogoče slediti, nobenega namiga na številna nerešena vprašanja zaradi pristranske politike dosedanje upršve, čeprav je odbor v večini primerov reševanja važnejših vprašanj dobil izključno glasove svetovalcev štiristranske koalicije. Le v zaključku je omenil nekatera vprašanja, ki jih dosedanja uprava ni rešila in ki jih bo moral rešiti prihodnji občinski svet. Toda tudi za ta vprašanja je dobil ((ustrezen« izgovor in končal z ugotovitvijo, da je dosedanja občinska uprava štiristranske koalicije »uspešno zaključila svoje poslanstvo*. Tem njegovim »velikim* u-spehom ne maramo sedaj dodajati nobenih posebnih pripomb, ker menimo, da je Bartolijeva samohvala o u-pravljanju občine zadosten dokaz in potrdilo pomanjkanja priznanja od zunaj. Sicer moramo poudariti, da je šti-ristranska koalicija vsa poslednja štiri leta upravljala občino s pooblastilom manjšine glasov in da je opozicija predstavljala dejansko večino volivcev oziroma prebivalstva. Zato tudi dosedanja občinska uprava ni mogla dobiti priznanja večine občanov. Glede tiska pa je izrazil željo, naj bi bili opozicijski časniki v prihodnosti bolj »ob. jektivni*, a se kljub vsemu zahvalil vsem prisotnim časnikarjem. Na to njegovo željo pa lahko samo pripomnimo, da smo v našem listu vedno objektivno poročali o občinskih upravnih vprašahjih. Menimo pa, da smo z našo kritiko predlogov in načina upravljanja občinskih zadev, le pri. spevali k boljšemu upravljanju občih koristi tržaškega prebivalstva in da je bilo to naše ravnanje mnogo koristnejše od tištih, ki samo kimajo z glavo. Glede razprav o političnih vprašanjih v abčirč. skem svetu in še posebno o pravicah tržaških Slovencev, enakopravnosti in dolžnosti občinske uprave do slovenskih občanov, lahko mirne duše rečemo, da smo imeli v županovi osebi in nekaterih njegovih najožjih sodelavcih ne samo nasprotnike, ampak sovražnike do vsega, kar je slovenskega. Zato se je naš list proti njim in njihovim nedopustnim diskriminacijam odločno boril in se bo še nadalje boril, dokler ne bodo naši ljudje enakopravni z italijanskimi soobčani na vseh področjih javnega življenja. Popolnoma se strinjamo z Bartolijevo izjavo, da na tem področju ne bo miru, dokler ne bo prišlo do popolnega sporazuma s sosednim narodom. I i prav ta sporazum smo mi vedno iskali in zahtevali-Na žalost pa smo našli pri do. sedanjih občinskih upraviteljih lopolno nerazumevanje m načrtno zapostavljanje našega življa. Zato ponovno poudarjamo to, kar sme že mnogokrat izjavili; «Bartoli in njegovi najožji sodelavci bi morali začeti sodelovati z vladno politiko na področju izboljšanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Kot Tržačani pa bi morali prav tako v tržaški občini, ki so Jo do sedaj upravljali, vreči prvo seme mirnega sožitja in bratstva med italijanskimi in slovenski četi spoštovati in izvajati Posebni statu londonskega memoranduma*. Tega do sedaj niso napravili in niso niti poskusili napraviti. Poleg Bartolijevega govora so bili na seji predloženi v odobritev trije sklepi, in sicer; obračun za 1953. leto, ki je bil sprejet z običajnimi glasovi štiričlanske koalicije, ob. nova pogodbe s Tržaško hranilnico in posojilnico za izterjevanje občinskih neposrednih davkov, ki je bila soglasno sprejeta in sklep o dogovoru med občino in organizacijo italijanske mladine za razdelitev imovine na Trgu Oberdan, kjer je sedaj sedež urada za delo in dvorana gledališča »Teatro Nuovo«. Tudi ta sklep je bil soglasno sprejet. Ta imovina bo razdeljena na ta-le način: organizacija italijanske mladine dobi stavbo, kjer je sedaj urad za delo, občina pa dvorano gledališča ih ostalo prosto zemljišče med Ulico Fabio Severo in Ulico Cicerone. Hkrati pa bosta občina in organizacija italijanske mladine plačala dr. iovi vsaka po 100 milijonov lir za stroške gradbenih del, ki jih je imela država v poslednjih letih za zidavo stavbe in dVorane. Genovski kvalificirani delavci dobivajo na mesec 8.360 lir mezde več kot tržaški, specializirani težaki pa kar 10.154 lir več Zaključek šolskega lela na sredmh šolah Minister za javno šolstvo Rossi je določil, da se bo pouk na srednjih šolah in tečajih zaključil 30. maja. Izpiti na teh šolah se bodo začeli 7. junija, zaključni izpiti pa bodo 26. junija. OBVESTILO Vladni generalni komisar je s svojim odlokom it. SAL/.45-2^75 z dne 9. aprila 1956 odredil, da se katastralna parcela v občini Milje št. 591, ki je vpisana v javnem dobru občine Milje in ki odgovarja delu nove katastralne parcele 5/1 Milje in 4198 Sv. M. M. spodnje ter je v zemljepisnem narisu, priloženem zgoraj omenjenemu odloku modro očrtana, prenese od jaVne imovine na imovino državnega zaklada. Drevi oh 18. uri bo v Ulici Zonta 2 sestanek članov glavnega odbora pokrajinskega sindikata FIOM in članov notranjih komisij podjetij IRI struje FIOM CGlL. Na sestan ku bodo razpravljali o sklepih sestanka članov in tajništev CGIL in. FIOM ter Delavskih zbornic iz Genove, Livorna Ternija, Neaplja, Trsta in Tržiča, ki je bil 7. aprila Rimu-in na katerem so sklenili, da bodo v teh pokrajinah okrepili borbo proti nedopustnim ukrepom in proti disKriminacijski politiki ločenih sporazumov z manjšimi sindikalnimi organizacijami glede vprašanj, o katerih so potekala pogajanja z notranji, mi komisijami tovarn. Na sestanku bo tajnik nove Delavske zbornice CGIL Bonovr.o Tominez izčrpno poročal rimskem sestanku Sklepi tega rimskega sestanka so zlasti važni za tržaško delavstvo, saj je tu večina velikih industrijskih podjetij v rokah IRI. Ra :en tega pa so vprašanja, ki so jih obravnavali na omenjenem sestanku, pereča v Trstu tudi zato ker so v poslednjem času posebno v CRDA uveljavili sistem ločenih pogajanj, pri čemer so popolnoma zanemarili FIOM, čeprav je včlanjena v njej večina delavcev CRDA Ta ločena pogajanja so prišla do izraza tudi pri zadnjih raz. govorih za sklenitev sporazuma o proizvodni nagradi v CRDA. Zato je' razumljivdf da bodo predstavniki delavcev notranjih komisij in člani odbora FIOM obravnavali .vprašanja, ki so bila na dnevnem redu na rimskem sestanku zrasti v luči zadnjega sporazuma. V zvezi s tem sporazumom ugotavljajo kovinarji, sedaj ko so minuli prazniki in so že zdavnaj potrošili 10.000 lir proizvodne nagrade, da je nezadovoljiv v vseh pogledih. Zato smatrajo kovinarji teh 10.000 lir le za predujem, ker so prepričani, da bi lahko dosegli mnogo več, če bi e-notno nastopali. Sporazum je tudi odložil vprašanje doklade za menzo in ga prepušča rešitvi s pogajanji v vsedržavnem obsegu. Nadalje ni rešil vprašanja izenačenja mezd tr-žiških delavcev z mezdami tržaških, kar omogoča resne diskriminacije in izsiljevanje v škodo delavcev. Prav tako ne rešuje vprašanja vajencev in rednega delovanja notranjih komisij. Končno ne daje nobenega jamstva za pravilno uveljavljanje navadni!) in sku. pinskih akordov. Zato ostajajo vsa ta vprašanja odprta in je treba sporazum popraviti in spopolniti. Spričo tega poziva FIOM delavce, naj upoštevajo vse te pomanjkljivosti in naj se enotno borijo za izboljšanje mezd in plač, VPRAŠANJE TURISTIČNEGA RAZVOJA JE SE VEDNO PEREČE Od valorizacije naše obale odvisen nadaljnji razvoj turizma Kljub temu, da se turisti ustavljajo v našem mestu le za dan ali dva, se je število nočnin v zadnjih letih nenehno dvigalo pokrajinske volitve- V. bol-1 mi občani. Zato bi morali za- Pred dnevi je predsedstvo tržaške zbornice razpravljalo o pospešitvi turizma na našem ozemlju in še posebej o obširnem načrtu turističnega izkoriščanja področja med Barkovljami in Devinom. I-stočasno so tudi sklenili u-stanoviti posebno komisijo in več podkomisij, ki bodp razpravljale o tem vprašanju in pripravile podrobne načrte- Pobuda zbornice je nedvomno pozitivna, saj ;e v povojnih letih, kot so jasno poudarili na eni izmed sej občinskega sveta svetovalci opozicije, ni skoraj nič naredilo za to, da bi se izkoristila turistično zelo privlačna tržaška obala. Ni bilo zgrajeno niti eno novo -kopališče, kriška obala je brez cest in se je turisti ne morejo posluževati, zaradi česar tudi zasebniki nočejo graditi hotelov. Na celotnem področju manjkajo torej najosnovnejša javna dela, povrh tega pa oblasti in denarni zavodi ne nudijo zaselktikom ut lastnikom javnih obratov nobene pomoči ali ugodnejših kreditov za gradnjo novih in modernizacijo starih obratov. V Trstu se je zaradi tega ustvaril tak položaj, da tuji turisti sicer v vedno večjem številu prihajajo v naše mesto, vendar v veliki večini le v tranzitu in se ustavijo kvečjemu po en dan, nakar odidejo na pr. v Gradež in druga Italijanska odnosno jugoslovanska turistična, področja. Nemalo pa so že tako nezadovoljivemu turističnemu razvoju škodili znani šovinistični izpadi in omejitve avtobusnega prometa. Turizem se je po vsem svetu v zadnjih letih izredno okrepil, kar se je kljub vsemu ugodno odrazilo tudi v Trstu, saj razpolaga naše mesto s številnimi znamenitostmi in je poleg tega na pomembnem križišču. Število nočnin italijanskih turistov in zlasti tujcev se je v zadnjih letih zaradi tega zelo strmo dvigalo. Leta 1953 je tako turistični urad zabeležil 240.090 nočnin italijan-kih turistov, leta 1954 295-292 nočnin in lani 395 257 nočnin. Nočnine tujcev so rastle še hitreje: leta 1953 96.327 nočnin, leta večkrat prijavljen zaradi tat 1954 108.475 nočnin in lani 135.182 nočnin. Med tujci so na prvem mesu Avstrijci, katerih je prišlo v Trst 26.917, njim sledijo državljani ZDA 19.777. Jugoslavije 14643, Velike Britanije in Irske 10.873, Francije 9722, Švice 8336 in številni drugi. iz navedenih razlogov bi bijo torej. treba urediti vso obalo tako, da bo postala turistično privlačna ne samo za bežen ogled iz avtomobila, temveč da re bodo na njej ustavljali turisti dalj časa. Seveda pa bi bila v ta namen potrebna obsežna sredstva iz javnjii fondov. V tej zvezi se čujejo ostre kritike na račun razširitve obalne ceste, za kar bodo porabili približno milijardo in pol lir, češ da ta razširitev ni bila nujna in bi ta sredstva lahko porabili' za gradnjo vsaj nekaterih odsekov obrežne ceste. Načrti zbornice o krepitvi turizma pa vzbujajo tudi zaskrbljenost, ker se govori, da nameravajo porabiti večja sredstva iz rotacijskega sklada za turizem. To ne bi bilo pravilno, saj bi javna dela morali narediti iz javnih sredstev, medtem ko so sredstva rotacijskega fonda namenjena predvsem za okrepitev male, srednje in velike tržaške industrije. Turizem namreč lahko predstavlja pomembno postransko gospo- darsko dejavnost Trsta, vendar ne more na noben način zamenjati glavnih dejavnosti: pomorskega prometa, pristanišča, industrije in trgovine. Tega se je treba predvsem zavedati pri izkoriščanju sredstev rotacijskega fonda Končno za rešetkami Kakor smo že pred dnevi omenili, so se tatovi motornih vozil spet spravili na delo, obenem pa je tudi policija začela bolj paziti na te malopridneže. Med preiskavo so agenti letečega oddelka zasledili mladoletnega tatu motornih vozil. Romano P. je bil že vine motornih vozil in so ga zaradi tega spet zaslišali. Pri zasliševanju je priznal, da je ukradel dva motorja: enega pred kino dvorano «Cristal-io» že pred tremi meseci, ki ga je nato pustil blizu Ulice Ginnastica, drugega pa 8- t-m. pri gostilni Brocchetta. S tem motorjem, znamke «M\ », se je Romano nato odpeljal v Milje, a med vožnjo se mu je pripetila nesreča in se je nekoliko pobil po obrazu. Ker se je bal, da bi ga zapazila policija, se je po nesreči vrnil v mesto in pustil motor na Trgu Goldoni. Zdaj je fant za rešetkami in se bo moral zagovarjati na sodišču zaradi tatvine. V torek zvečer so agenti prometne policije aretirali tudi 17-letnega Giovannija B. iz Ul. Torrebianca. ki je vozil motor znamke «MV» z e-videnčno tablico TS 15598, katerega je prejšnji dan ukradel Brunu Scaramelliju iz U-lice Romagna 30. Policija vodi preiskavo, ker sumi, da ima B. vmes prste tudi pri drugih tatvinah. Zooet gozdni požari Pred dnevi smo poročali o velikem številu požarov v zadnjih mesecih in o ogromni škodi, ki so jo povzročili. Toda kaže, da se bo število še znatno povečalo. V torek so bili namreč v območju komisariata javne varnosti na Opčinah kar štirje požari. Ob 14.20 se je pri Konkonelu vnela suhljad na občinskem zemljišču in požar je zajel 1500 kv. m. Gasilci so pogasili požar po dobri uri dela. Skoda je precejšnja- Ob 1645 je verjeton zaradi isker iz železniške lokomotive nastal požar blizu železniške proge pri Repentaboru in je zavzel 4000 k v. m. Tu so gasilci i-meli opravka celo uro, ^preden so pogasili požar. Tudi blizu Orleka se je verjetno iz istih razlogov vnelo grmičevje in požar je zajel 3000 kv. m zemljišča- Pri Trebčah pa je bil okrog 18. ure manjši požar, ki je zajel 150 kv. m. Vnelo se je grmičevje in zgorelo je nekaj borovcev. ki vedno bolj zaostajajo za stalnim naraščanjem cen. Razen tega pa se je treba tudi boriti za priznanje zaostankov .doklade za menzo in za izenačenje plač tržaških kovinarjev s plačami genovskih. Glede zaostankov doklade za menzo ugotavlja FIOM, da so CRDA dolžne delavcem okrog ,21.000 lir in da jim bodo morale to vsoto izplačati, ker so že številna sodišča priznala utemeljenost zahteve po izplačilu zaostankov doklade za menzo. Kar se tiče razlike med plačami in mezdami tržaških in genovskih kovinarjev, poudarja FIOM, da je ta razlika zelo velika. Tako dobiva na primer v ladjedelnici Sv. Marka kvalificiran delavec, ki dela na akord 150,35 lire mezde na uro in povprečno 30,6 odstotka akordnega dodatka, kar znaša 46 lir na uro; skupno torej 196 lir na uro oziroma 39.270 lir na mesec. V ladjedelnici Ansaldo v Genovi pa dobiva delavec iste kategorije 155,55 lire mezde na uro in povprečno 53,1 odst. akordnega dodatka, to je 82,60 lire na uro. Tako znaša njegova mezda na uro 238,15 lire, kar pomeni 47.630 lir na mesec. Kvalificiran delavec dobi torej v Genovi 8.360 lir več na mesec kakor delavec v Trstu. Se večja je razlika za težake. V. ladjeSelnici Sv. Marka dobivajo specializirani težaki 142.35 lire na uro in 10 odst. dodatka, to je 14,23 lire na uro, kar znaša skupno 156,53 lire na uro ali 31.316 lir na mesec. Specializirani težak v Genovi pa dobi 147,25 lire na uro in 40,8 odst. doklade, to je 60.10 lire, kar znaša skupno 207.35 lire na uro, ali 41.470 lir na mesec. Specializirani težak v Genovi dobi potemtakem 10.154 lir več na mesec kot tržaški. Zaradi tega je nujno, da si tržaški kovinarji z enotno borbo pridobijo enake mezde in plače, kar so že zahtevali, ko so proglasili e-notno stavko, ki je imela tako velik uspeh. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Oproščena obtožbe prevare ker je dobivala pokojnino po možu Moža je pogrešala 6 let, a ko se je vrnil, je pokojnino odklonila - Obtožba na osnovi moževih trdilev Zahteva po izdaji prepisa vojaškega lista, ki jo je bivši narednik italijanske vojske Giusto Cussoli naslovil na tržaški vojaški upravni u-rad (bivše vojno okrožje), je precej presenetila zaposlene uradnike, ki so smatrali Cus-solija za pogrešanega v vojni. Prav zaradi tega je njegova 34-letna žena Nerina Fogar por. Cus-soli, stanujoča pri O-rehu prejemala od 1943. leta pa do junija 1946, to je tudi po osvoboditvi, denarno podporo, medtem ko ji je bila kasneje priznana celo pokojnina. 1. decembra 1943 je namreč Cussolijeva žena predložila u-pravi vojnega okrožja vse potrebne dokumente za dodelil tev podpore, do katere je i-mela kot žena narednika, ki je bil južno od Gotske črte, vso pravico. Tako je skupno prejela 147.077 lir. kasneje pa je ženska s pomočjo štirih prič sestavila pred funkcionarjem miljske občine notarki akt, katerega je nato potrdilo tudi poveljstvo civilne policije: v njem so priče potrjevale, da se Cussoli ni več vrnil k ženi in na podlagi tega akta so Cussolija vpisali v seznam pogrešanih, katerega je nato 24. 9- 1947 potrdilo tudi obrambno mi-histrstvo. S tem je bil položaj bivšega narednika Cussolija urejen in ženi so ne le izplačali preostanek denarne podpore, temveč ji tudi določili pokojnino, katero je prejemala vse do novembra 1949, ko se je Cussoli nepričakovano vrnil domov, a kmalu odšel, od koder je prišel. Dva dni kasneje je ženska odnesla pokojninsko ' knjižico oa občino in jo izročila tamkajšnjim funkcionarjem, ker se je zavedala, da do podpore nima več pravice. In ko je Cussoli leta 1953 zahteval vojaški list, ki ga je potreboval za ureditev rezidence v Čampo S. Giuliano Terme pri Pisi, kjer je živel z neko žensko, katera mu je celo rodila otroka, so seveda takoj uvedli preiskavo, med katero so ugotovili, da ni bil Cussoli nikoli pogrešan. Zaslišali so ga in ker je izjavil, da je njegova žena vedela, kaj je z njim, co Cussolijevo obtožili prevare, ker je z notarskim aktom izjavila, da pogreša moža, zaradi česar so ji izplačali ne le denarno podporo, temveč tudi 145148 lir pokojnine. Cut-solijeva je seveda zanikala obtožbo, izgovarjajoč se, da vse do leta 1949 ni vedela, da njen mož živi in ko je to zvedela, je takoj vrnila pokojninsko knjižico. Odločno je zanikala, da bi ji mož, kakor je ta stalno trdil, pisal ter omenila, da je njegovo zadnje pismo nosilo datum 16. junija 1943. Seveda so tudi priče, ki so podpisale notarski akt, obtožili lažnega pričevanja, vendar je postopek proti njim odpade! na podlagi amnestije. Nasprotno pa se je morala Cussolijeva zagovarjati pred sodiščem, ki pa je ugotovilo. da ženska resnično ni nič vedela o možu, zaradi česar jo je oprostilo s formulo, da njeno dejanje ni kaznivo. Preds. Fabrio, tož. De Franco, zap. Urbani, obramba odv. Sardos P. je zlomila levo nogo, ko je predvčerajšnjim zvečer nerodno padla na svojem domu. Zdravniki se glede njenega zdravstvenega stanja niso izjavili. Včeraj proti večeru so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 64-let-no Orsolo Babuder por. Bol-Ms iz Ul, Ghirlandaio 6, ki H ZAHVALA Vsem, ki so me ob 25-!etnici mojega gledališkega delovanja počastili s čestitkami iti darili, se najiskreneje zahvaljujem. RADO NAKRST Otvoritev pomladanske simfonične sezone v »Verdiju« Zelo lep koncert Shawovega ansambla Velik uspeh je imel včerajšnji koncert ansambla «Robert Shaw Chorale and Cou-cert (jrcnestras, s katerim je bila otvorjena pomladanska simfonična sezona. Zbor sestavlja 30 izvrstnih pevčev, ki so skoraj vsi solisti in se tudi kot solisti v raznih.sKl.ad-bdh. predstavijo, zlasti še v drugem delu. Zanimiva je svojevrstna postavitev pevcev, ki se popolnoma razlikuje od običajne postavitve pevcev, združenih po glasovih. Zbor zveni zelo polno in homogeno. Sodeloval je tudi majnen orkester, v prvem delu zgolj z godali, v drugem pa tudi z drugimi instrumenti. Seveda je zbor najbolj doma v ameriških sklad ban, zlasti v Ne-gro Spintuals, ki so bile res doživeto izvedene. Ansambel, ki je vsa dela izvajal v originalnih jezikih, je moral na koncu dodati še vrsto skladb. Gledališče je bilo lepo zasedeno, Zdi se nam, da je vodstvo zelo primerno izbralo za otvoritev ta ansambel. Sploh bi morali večkrat nastopati tudi zbori. Po koncertu je USIS priredila na čast umetnikom sprejem v hotelu «£icelsior». V prijetnem, neprisiljenem okolju smo imeli priložnost govoriti tudi z dirigentom Robertom Shawom, ki smo ga vprašali o vtisih z gostovanja po Jugoslaviji, od koder je ansambel pripotoval v Trst. Shaw je dejal, da je naletel na zelo topel sprejem in da je bil s publiko v Jugoslaviji nadvse zadovoljen. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju. Kakor vsak četrtek, tako bo tudi danes poslovala društvena knjižnica od 18. do 20. ure v društvenih prostorih. Skedenjska ulica štev. 122-1, — Vsi člani, ki še niso poravnali članarine, so na-prošeni, da to store za časa poslovanja knjižnice. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 11. aprila t. I. ob I*. uri na sedežu v Ul. Roma IS. OD UČENJ BO DPtIES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 11. aprila 1956 se ie v Trstu rodilo 8 otrok, umrla je 13 oseb. porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: mehanik Guido Moderc in postrežnrca As-sunta Cuducio, uradnik Massiini-liano Perlitz in bolničarka Nerina D’Este, delavec Ugo Brizzi in gospodinja Carla Pucciarelll, trgovec Armando Bisiani in gospodinja Loretta Varin. delavec Giovanni Zaninello in gospodi-n ja Francesca La Mattina. mehanik Attilio Brattornl in gospodinja Gemma Comuzzo, klepar Giorgio Farra in gospodinja Li-oia Fonn. zdravnik Cesare de St radi in učiteljica Nidia Bernardom UMRLI SO: 70-letnd Giusto Gregori, 68-letna Ida Zuliani vd. Bassi, 71-letni Francesco Mark-ner, 85-letna Rosalia Lusa, C4. letni Pasquale Fllograna, 36-let-ni Gla-n-nl Calcina, 53-letni Ore-ste Presti. 73-letna Marija Jernejčič vd. Pierazzi, 92-letrva Katarina Gerdina vd. Udovič. 44-letni Mario Ctari, 69-letni Fg(-dlo D’AIba. Rita Montagnari sia-ra 7 dni. NOČNA SLUŽBA LEKARN V APRILU Davanzo. Ul. L. Bernlni 4: G’u. sti. Strada del Friuli 7 (Gretah Millo. Ul. Buonarroti 11; Mizzan. Trg Venezia 2: Tamaro-Neri Ul Dame 7; Harabaglia v Barkov-ijah in Nicoli v Skednju. GLASBENA MATICA V TRSTU V PETEK 13. APRILA 1956 OB 20.30 URI ? v dvorani na stadionu »Prvi maju, Vrdelska c*sa Veseli večer Sodelujejo: "i - ZABAVNI ORKESTER RADIA LJUBLJANA pod vodstvom Bojana Adamiča FRAN MILČINSKI-JEŽEK ter solisti HELENA CVETEZAR, JANA OSOJNIK, M1SKO HOČEVA« in JOŽE KAMPIC V soboto 14. aprila 1956 ob 21. uri v isti dvoraB* PRVI PLES GLASBENE MATlCj * sodelovanjem ORKESTRA RADIA LJUBLJANA Vabila za obe prireditvi in rezerviranje J®** Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. Gledališče v Križu V soboto 14. t. m. ob 20.30 Luigi Pirandello HENRIK IV. Izvaja SNG PD „IVAN CANKAR" priredi v nedeljo 15. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« nastop najmlajših Na sporedu, ki ga bo izvajala skupina 35 otrok, so enodejanka in recitacije pod vodstvom Eme Starčeve (SNG), pevske točke pod vodstvom Fride Valetičeve, otroški plesi pod vodstvom Olge Banove in harmonikarji pod vodstvom Milana Pertota. Vabimo vse ljubitelje naših marljivih otrok, da s svojo navzočnostjo dajo spodbudo in priznanje malčkom ob teh njihovih prvih korakih. Pevski zbor «PRIMO RECa iz Trebč priredi • v SOBOTO 14. aprila Oti 20. uri ter v NEDELJO 15. aprila ob 17. uri v PROSVETNI DVORANI v TREBČAH Izvajal bo umetne, narodne in par'izanske pesmi. Dirigent: Prof. OSKAR KJUDER Solist: Miro C u k Kulturna pr iredite v mladine Dijaškega doma V nedeljo 15. t■ m. ob 16. uri bo v prosvetni dvorani v Borštu pod pokroviteljstvom društva «Slovenec» kulturna prireditev mladine Dijaškega doma iz Trsta. ' Razna obvestila OBVESTILO AK JADRAN AK Jadran sporoča, da bo V letošnji poslovni dobi priredil v svojih prostorih v ,U1. R. Manna 29 tudi razne koncerte reproducirane glasbe Mislimo, da bo ti novost zanimala vse ljubitelje glasbe. ((Jadran* razpolaga z odlično radiu-gramofonsko aparaturo. Uporabljale se bodo samo najboljše plošče. Zato bodo prav gotovo omenjeni koncerti deležni lepega uspeha. V prvih koncertih bodo na sporedu predvsem dela Mozarta, Beethovna, Čajkovskega in Gersh-wina. Natančne sporede bomo objavljali sproti. Na koncerte, ki bodo stalno ob petkih ob 20.30, vabimo člane in vse ljubitelje glasbe. Po možnosti bo klub poskrbei za uv<4ane besede z razlago izvajanih skladb. PLANINSKI IZLET SPDT V GLINSCICO SPDT priredi v nedeLjo 15. t m izlet v Glinščico, in sicer po progi, kjer bo naslednji teden planinski pohod. Proga gre iz Glinščice čez Mali Kras ali naravnost čez Jezero, v Bazovico. Zbirališče ob avtobusni postaji v Ul. Carducci (avtobus št. 25 za Katinaro) ob 13.45. Rossetti. 15.00: «Wichita», J. Mac Crea. V. Miles. Excelsior. 15.00; «Oče, mati, sobarica in jaz*. R. Lamoureux, G Morlav Fenice. 15.00: «Na Zahodu nič novega*. L Milestone. Nazionale. 15.00: «Tihotapci 'z Kenite«, L. Hayward. V. Hursi.. Filodrammaticu. 16.00: »Talci«, R Milland. M. Murphv Supercinema. 16 00: »Dober dan, miss Dove*. J Jones Arcobaleno. 16.00: «Tri lise na soncu*. A. Ra.v, P. Carev. Astra Rojan. 16.00: «Atonrkskt zločinci*, R. Denning, A, Stevens. Capitol. 15.30: »Izgubljeni sin«, L. Turner, E. Purdom. Mladoletnim prepov. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ*. Cristallo. 17.00: »Plemenski po- nos*. J. Russell. J. Chandier. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ* Grattacielo. 16.00: «Pustolovščl- na na dvoru*, M. Kock. M. Cramer. Alabarda. 16.00: «Bigamist», G. Ralli. V. De Sica, M Mastro-ianml. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ*. Ariston. 16.00: #Princesa iz Ba-lija*. B. Crosby, D. Lamour. Ob 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ*. Armonia. 15.00: f ka». T. Curtis, C M j# ■>i a«. ali i>ar’ url- 21.00: »Odnehaš »>* i|T Aurora. 16.00: <! Garibaldi. 15.30: sanj«, G. Gogers- ^ pada-Ob 20.30: «OdnehaS ljuješ*. ,oV zak1**11 Ideale. 16.00: «Rommel^>n D. Addams. P. c5Lg« Impero. 16.00: ((NeapeU*1^ & Toto. S. Loren. Ob nehaš ali nadaljUN*,]en, P* Italia. 16.00: »Priljubil yjrn(!( sem*. M. Vitale. A. Ob 21.00: ((Odnehaš lju ;eš». Ddpfii in*1?«* S. Marco 16.00: «Rde%D 11 T. Cu/rtis, P. Laurie. ^ ((Odnehaš ali nadalje \VIENER EISBEVL1, Drevi ob 21. uri v športni palači na lesejmu. --------------- Akcija * Kino ob morju. 16.00: « a qA larji*. E« Constantine. ^ Ob 21.00: »Odnehaš lju ješ*. A..- Ob2 Moderno. 16.00: «S3<5iuujeS>. m »Odnehaš' ali "af Savona. 15.30: «Očka 0° Leslie Caron. ,ge % Viale. 16.00: »Rofhan ne^ ji,i M. Felix, A. Vrila^^. , ((Odnehaš ali nada . ( Vittorio Veneto. D-00T« Hoifj je čudovita stv35%y »Od0 J. Jones. Ob 21.0U. ali nadaljuješ*. iiubezn,(i'- Belvedere. 15.30: «v ” A. Mi Sita dva», c•_G'r«naJ gibi. Ob 21.00. . nadaljuješ*. _ gonTj Marconi. 16.00: «To® r l' > val cev«. P. 0’Bričh’ J Massimo 16.00: «nefO-uk Rio«, J. Poell. L. 0 ,(Ulj“J t 21.00: «Odnehaš abTkJ V h Novo cine. 16.00: “pigusst V nem življenju*, "v ,0f Milland. Ob 21.w- ^ ali nadaljuješ*. ,tra*t*>’( Odeon. 16.00: «0^? ^ pt^. na Felix. Mladoletni dr, Radio. 16.00: «Bonzo. ca*. R. Reagan, U- jujeŠ*. »Odnehaš ali Il?r.Aoljen(,1|(*: Venezia. 15.00: <' 12.55 Melodije i* Gij. iJ-t, (T kester Srečka D^n pl«?V: ret ne melodije; H- ^s: Ji $ ba: 18.00 Saint J3 P za klavir in orl Slovenska P®r®S*i*: . Italijanska Pbi°c' jrf* 17.40. 22.30 j 5.00-6.00 Sp°redha. j.*0^ j L, - S5S 15.OW6.0O »Vil * li.UU CAA . Glasba po željah fjauef' 16 00 I>« fe«? Sergej Prokofjev 6 op. lil; ^ hod; 17.55 Spored iz LtutzL'9J, vijske melodije dre Kostelanetz: ^.I* red iz Ljubljane- lepših tangov. ,ji* t , , v «* }il* V 327,1 m, 2*H 00.’ Poročila ob - ,9.00. pclp 13.00 15.00. H-00 | ,,.05, j 5.00 Pester * ledar: 11.00 Radipkl * ,5 j* Vj 4 dom in žene, * jj.45 RiasJ>eni'h \K skladatelji — J poldanski o-peri* Igrajo soM-sti ' m b g & Sport-d popn^vi 'V,/ ^ s-kla-db: 14-30 f Poje meša-ni l’n h^to. / ImuI-iu r i i/trvi k 3 . c SO hoda* rudnika £5 bavna literature - vec Jemelja, I®: 5te ktiP ilJ, ke; D.15 ze^»če £tP:.|j£ te!: 18.00 fu/j/i s10! 18.10 Pesem g Družinski i^uiadt"^ l8. »i » Ivan Toličič: ’de): VJ f ni problem - ‘joO 5 *1*7) Mario Lanza- z rtKoV - l zorni-k; 20.15 Ri- mačih pesmi ci »"fijrtj f' 1 ujejo PriUUfjovi a y solisti: 21.00 NP,aJa). viefjii ti (literarna nest Bloch: So gn . klavir (J. Hel , ...M-;*; 9.13 Reportažni, x?,i 'sr&kiy 21.50 Po vašem ^ORSKI dnevnik — 3 — 12. aprila 195S Basanje nemške vujske in oborožitve v svojem razvoju Neustrezen instrument KGMTOASTI iVoi va nemška armada - rezultat nasprotij med bloki - Borba social- -------------------'».CM MJfJt uu 9UVIUI' m°kratske opozicije proti pariškim in bonnskim sporazumom - Vnosih P°Kojih združitev mogoča s pomiritvijo ter izboljšanjem odnosov do SZ Letos marca je zahodnonem- je žaru brijP--r ent sPrejel ter odo- vrsto vojaških zakonov, hori Crih bo slonela aoar- nriM^ ------- nova za- j, mika vojska. S tem se v not ^“° daljše poglavje >n,l^niem razvoju bonnske republike, ki 'j'* odražalo iisi ^"orodnih odnosov, boja ®*d Zahodno Nemčijo m.ri abmi državami, bodisi Pr h ■ državami j«, e,_ nekaj več kot petimi .1 “■ av £.Aden . . |....................._ ?jJU‘u dopisniku «New York (k, Sa® omenil možnost nem-Zah„j Prinosa za obrambo » B“° JO to v času bila sP°Pada, ko so se Nasprotja med Vzhodom žUnj*bod0m zaostrila do vr- Ptiliki Adena uer je ob tej s»ro(i../POUdar“' da se Je med- UsPeŠ; nemu komunizmu moč Slo j0 dostaviti po robu sa- Zak.j oomškim prispevkom vim 116 sile se tem njego-B>s 12lavam niso pokazale v tJ°}ne’ razen tistih, ki so Rodovini bile že nekajkrat Pfrdmpt naiiu« nemakega vojaškega ieptemv Z°A so takoj, že v lile istega leta, predlo- gi j»SVl^u atlantskega pakta. va 0l Obbska republika zno-tJiri ,0ro^i- Hkrati si ni težko 5trtkak° * žl° t0 V Piauk' vsem tistim bivšim storta «■ generalom in naci-»a 80 še vedno stali al'šču, da more samo Hoč, tov,- Pemška armada zagodite ,_Jemdiji vlogo branite- IJlCg * J 1 v IJldlllLC- bojjj dne civilizacije pred ■ . vl»ko nevarnostjo in Ho*-- nevarnostjo in pa tej n prve sile v Evropi, to-k0t 81 jE l° m0ral se je vse to nujno tiltodn °draziti tako v med-Potr?«ani merilu kot tudi v -*lh. aniem 'tsti: °dne političnem življenju ici N emčije. Zakaj, v Čer, t'i,n!.8‘0 samo za navali _ 'čno-vojaški problem Povirna- splošnem ne mogel Ku, ^ 'ti več kot toliko pra-Urije arveč za politično vpra-•i v "ujvečje važnosti, bodi Jketu I'lednar°dnem kot nem- Či obvn'erBu- Predvsem zara-lete eabosti, ki so bile spre-Postd lamu in na osno- »i k , . videia j1'*1 se b“a Pred- V, g rdemilitarizacija Nemč. \e'Prejetjem možnosti poti^ °“orožitve ter vzposta-r ftiorln°Ve ncmške armade, v pa bi morale Hiti „,.e. siie docela spremo- zanjo vsi oni militaristični in pronacistični krogi, ki so si od tega obetali določene koristi, v prvi vrsti Utrditev svojega položaja nasploh in pa svojo rehabilitacijo. Za dosego tega so se posluževali gesel, ki so Nemcem zelo pri srcu, v prvi vrsti, da bi ponovna oborožitev pomenila rehabilitacijo Nemčije in pa potrditev njene enakopravnosti. Spopad okrog tega vprašanja med vlado in opozicijo je temeljil na dveh nasprotujočih si tezah. Vlada je stala na stališču, da bi s ponovno oborožitvijo Nemčije laže izsilili od SZ tudi njeno združitev, vtem ko je opozicija trdila nasprotno, namreč, da bi oborožitev le-to resno kompromitirala. Zraven tega se je v tej polemiki pojavilo tudi vprašanje konstitucionalnosti, :n sicer, kp so socialdemokrati ob priliki parlamentarne debate glede ratifikacije pariških in bonnskih sporazumov, zadevajoč vključitev Nemčije v Zahodnoevropsko obrambno skupnost ter priznanje njene suverenosti (zahtevali za to dvetretjinsko parlamentarno večino. Zadeva je bila prepuščena presoji ustavnega sodišča. Politične volitve septembra leta 1953, ki so Adenauerju zagotovile dvetretjinsko parlamentarno večino, pa so tudi v tem primeru omogočile njegovo zmago. Z naknadno vključitvijo Nemčije v Zahodnoevropsko zvezo in NATO, potem ko je Zahodnoevropska obrambna skupnost propadla, se je dolgotrajno vprašanje okrog nemške oborožitve zaključilo. Obdobje mednarodne pomiritve, ki je zatem nastopilo, pa je le še bolj okrepilo občutek v nemškem narodu, da se je z oborožitvijo uveljavilo samo nekakšno nujno zlo, ki pa se v novih pogojih ne bo moglo izraziti v hujši obliki. Bržčas to deloma drži, na vsak način pa je treba v primeru Nemčije vselej ohraniti primerno budnost. Socialdemokratske zahteve po ureditvi odnosov s SZ, bi vsekakor dobršno prispevale k odpravi nevarnih teženj, ki so v Zahodni Nemčiji še vedno dovolj žive. Starinski in najmodernejši kosi pohištva, med njimi dekle v belem perilu iz perlona, ki skrbno pregleduje nogavico, pravtako iz perlona: vse skupaj — razen dekleta, seveda — se pridobiva iz črnega premoga Tudi če bi bilo tvegano trditi, da atomska energija razpolaga z dokončnimi rešitvami vseh problemov medicine, moremo z utemeljenostjo upati, da bo njena praktična uporaba omogočila kontrolo najhujših bolezni ?itodne*0’ na omeniene rried-‘lo P°8°dbe vezano po- Kot do Nemčije. ** v g^eno le možnost, da znova pojavi ne-•Hočar, armada, zbudila 'ili ,že (°dpor pri vseh, ki so * ž*fe na lastni koži obču- •h tistn,fna pest pruskih mi-r Franciji, biste- ^“ancosKi obrambni •fctbv '«Kratn- ’ FUSeDno • 1 Hancoski ^Irat^r’ Posebno v Franciji. 11 gr!r f'even je izjavil, da 4 •nci ‘ upoštevajoč po-*vtčje P lavezništva, na 'o Pristala, ko bi se (|tiš)to ^0 ob možitvijo ter ari>iado omogočila _u-rr' ŽDa ntrola. Predlog je >. brinaKtel na nerazume-J®*. R,,11 Adenauerju na od-*’P»cija "roljivo, da bi parte- ^°dnih Zabodne Nemčije v OhramKniK m/irtiVi "iti 'Hen:, obrambnih načrtih hV —: ...j, j_____ !»e ,a bkrati tudi dosego e'tbpac*^Veren°sti, t. j. konec Se a*^e nemške oboroži-,,**«lo v svojem razvoju s^ent , ,dveh aspektih: kot med -dne vojne V spo-Vzhodom in Zaho- h ■ “**uuuin in zLiariu- h* ^emaZn°ter same Zaliod- pa kot predmet d ^jih ° m nasProtij med vja-Toda Pozicijo. ,r,lslti ^''ratni socialdemo-j.* Btotj V°d'^eU Schumacher r0jtč - temu ni postavljal, h!6a »op, ,stg*‘šču tradicional-?,rVez lstič . —"učnega pacifizma, aabtevajoč najpre rra\»w za ai__ ____ 2a nemško enako- *lt “Odoče2 0stalimi dlani ne' Evropske obrambne še posebno zaradi n!e,10sb Nemčije v pri- molTeru. ?e*dH' • Samo v tem H. ali hit- Jal’ bl socialde-jj bit, Sv Pripravljeni spre-v* do °J® negativno stali-t^^mu n°Vne oborožitve in dru-j vPrašanju pristopiti Prot; 01 zornim kotom K1 ob0 "» u'aUerjur°Žitvi’ torei Proti * ^riii _ * a», "icije SC’ razen vlad_ «h": »n„; J.U| Postavili vsi o-!>»ka '“‘demokrati, prote- '>»]'. Mnenja" ka,0l“kega jav' h‘ ‘ LS°ciald aa.duh( ^dibske ‘n *W| "Jlart; dbbovščina, sindikati organizacije. V C v v nemški jav- Hi^fat.i?**0 razširilo social-k- ' obor„i . mnenie. da po- lje "tožn odpoved sle- h- ' ga °St‘ združitve, mne-je podpirala takisto (»i^ter i, a duhovščina. Zna-l, Se 'emoeller je takrat »1 ^ ^tei ‘‘'el Svojem' dejal v ne' o intervjuju pari-t|Ir j'AliPe Monde«: «Rear- 'a Bn n'BRne e est solleci-Snovno o-kev*ti m*ijo pomeni po- rejen°)no*-'1th,-°b0rei°.’ teJnje za ponov-‘Vke«a ptv‘j° Pri večini le ha naJUds‘va n's0 nale-'lih Slo °^ravanje. To se ^0 volil- o« a«m v‘aVarskem in Hes- oiheAtei jutri na Stadionu «1. maj» Direktorji holandskih gledališč, ae pravi gledaliških družin, so tudi danes hkrati i režiserji i igralci. Celotno gledališko življenje Holandije sloni na stalnih gostovanjih posameznih družin. Njihova organizacija in program zaslužijo, da jim posvetiš pozornost. Od devetih najvažnejših gledaliških ustanov, jih ima 5 svoj sedež v Amsterdamu, 2 v Rotterdamu, J v Haagu in 1 v Arnhemu. Te skupine štejejo po kakih 50 članov in so vse mobilne, pomeni, da svoje predstave dajejo zdaj tu, zdaj tam, kakršne imajo pač obveznosti. Povečini so stalno na poti, a za to imajo na razpolago svo. lišč, katerih dejavnost vodita centrali v Utrechtu in Amsterdamu. Tak sistem omogoča nedvomno zanimiv in obsežen repertoarski program. Holandija, kot znano, ni velika dežela, pa tudi zgodovina njene izvirne dramatike ni kdove kako pomembna in obsežna. Njeno sodobno originalno dramsko ustvarjanje ne presega ravni, kakršno so bile dosegle tudi ostale manj še evropske dežele. In vendar je holandsko gledališče v svetu zelo znano- To zaradi tega, ker se tu posveča velika pozornost temu, da se svet seznani s stvaritvami in je lastne avtobuse' in kamio-I Srieam to^nr11^683 - t| lisca, a to na ta način, da ne s katerimi imajo obiskati kakih 4Q najvažnejših holandskih centrov. Vsa ta mesta prispevajo za vzdrževanje teh skupin in vsa razpolagajo s tehnično najsodobneje opremljenimi gledališkimi dvorana? mi. Člani gledaliških družin po navadi stanujejo v poslopju, kjer je gledališka dvorana, z vajami začnejo okrog 11 ure predpoldne in končajo ob 3 uri. Ob 5 uri odpotujejo v kraj gostovanja, po predstavi pa se vračajo vsak na svoj dom. Tak »istem omogoča Holandcem, da v svojem gledališču lahko glidajo vsa nova dela z vedno novimi igralci. Na enak način sta organizirana tudi opera in balet. Nizozemska razpolaga s štirimi opernimi ustanovami, od teh sta dve v Amsterdamu, ena v Utrechtu in ena v Mastrechtu. Od baletnih ansamblov so štirje v Amsterdamu in eden v Rotterdamu. Poleg tega obstaja še precejšnje število amaterskih gleda- se o tem izdajajo v raznih jezikih številne publikacije, ki te stvaritve in razvoj osvetljujejo. V splošnem pa k temu prispeva tudi visoka kulturna raven samega holandskega ljudstva, ki izkazuje veliko ljubezen umetnosti in spoštovanje do njenih predstavnikov. Znano je na pr., kako je amsterdamska publika, ko je leta 1931 umrla v Haagu velika ruska plesalka Ana Pavlova, počastila njeno smrt. Tega dne je gledališki ansambel imel predvajati dogovorjeno predstavo. Ko je ta bila končana, je gledališki orkester začel z izvajanjem kompozicije za balet «Labudova smrti). Orkester je igral ob prazni sceni, plesalke, ki je v izvajanju tega plesnega dela ni nihče prekosil, ni bilo na oder. Tako je publika poča-stila spomin na eno največjih predstavnic baletne umestnosti vseh časov, a obenem dokazala svojo visoko raven človeike in umetniške kulture. Cefrlkov količek • Žena • olrok • dom • gospodinjstvo • moda • OD 12. DO 15. APRILA KONGRES UDI V RIMU Za emancipacijo italijanske žene in boljšo družbeno ureditev Italijanske žene zahtevajo izvajanje ustave*izboljšanje socialnih pogojev na Jugu-pravico do vseh poklicev in enako plačilo za delo PO DROBNOGLEDU IN ŽARKI X, NAJV Atomska energija ii n medicina Danes se bo pričel v Rimu V. kongres Zveze italijanskih žena, kateremu bodo prisostvovale poleg številnih tujih delegatk, tudi predstavnice jugoslovanskih žena. Na kongresu se bodo žene iz raznih krajev Italije — iz razvitega severa in zaostalega juga, kjer je položaj žene se vedno zelo težaven — pomenile o problemih, ki jih danes tarejo. V času, ko smo po vsem svetu in tudi v Italiji zabeležili ogromne uspehe v tehniki in se narodi vsega sveta vedno bolj vztrajno bore za samostojnost in neodvisnost, je tudi položaj žene postal drugačen. Zene v Italiji se zavedajo svojih pravic. ki jim jih je zagotovila tudi ustava z zahtevo po pravni in 'moralni enakopravnosti moža z ženo na delu, v družini in družbi. Toda še marsikje, posebno na delovnem torišču, zlasti pa na daljnem jugu so le-te pravice zapisane na papirju, ker jih ,pdgo-vorni ljudje iz svojih ozkih osebnih interesov ne izvajajo. Proti tem ljudem in proti vsem starim predsodkom, ki jih posebno nekatere verske organizacije branijo z vso vnemo, so napredne italijanske žene odločene izvojevati najodločnejši boj! Pravico do dela, to je ena izmed zahtev italijanskih žena. Z udeležbo v proizvodnji, bi žena doprinesla svoj delež k povečanju državne blaginje in bila lahko tudi boljši, odnosno bolj izobraženi vzgojitelj svojih otrok. Pravica do dela in enako plačilo kakršno prejema moški, sta upravičeni zahtevi italijanskih žena. Koliko borb imajo italijanske tovarniške in posebno kmečke delavke, da bi dosegle ostvaritev enega najvažnejših členov ustave. Veleposestniki pravtako nočejo kmečkim delavkam in najemnicam priznati, da je njihovo delo na posestvih in doma prav takšno ali še obilnejše od moškega. Pravico do vseh poklicev, do katerih imajo pristop ženske že v neštetih evropskih in ameriških državah! Zakaj naj bi bila samo delavka-tekstilna delavka, ko je vendar št toliko možnosti za poklic žene v tovarnah. Po mnenju nekaterih nazadnjaških in reakcionarnih elementov ne bi žena smela v sodstvo! Vloga gospodinje ni najlažja, zanjo ni plačila, pa je vendar potrebna in nenadomestljiva. Napredne italijanske žene se že leta in leta borijo za sprejem zakona, ki bi vsem gospodinjam zajamčil pokojnino na stara leta. Potrebno je obvezno šolanje za otroke obeh spolov do 14. leta in organiziranje analfa-betskih tečajev, ki bi z italijanskega juga odpravili zaostalost. katera je vidna predvsem pri ženah, ki so še vedno sužnje možu in domu. Prav tako je ena izmed velikih nalog žena, da pomagajo pri pobijanju naraščajočih življenjskih stroškov, in pri tem, da se sprejme nova ob-davčevalna politika, ki naj izvede radikalno reformo celotnega italijanskega davčnega sistema, zlasti pa reformo posrednega obdavčevanja najširših plasti delovnega ljudstva. Štruca za obložene kruhke 45 dkg moke, 2 dkg kvasa, 6 dkg surovega masla, pičla četrtinka vode ali mleka, *ol. Zdrobljen kvas zmešamo z nekaj žlicami tekočine, z žlico moke in ga postavimo vzhajat. Ko naraste, ga zamesimo med moko in ji dodamo nato še; raztopljeno maslo, ostalo mleko alP vodo In sol. Vse to na deski hitro vgnetimo v precej trdo gladko testo in ga pustimo, da vzhaja. Potem naredimo iz njega 2 ali 3 dolge in ozke štruce. Ko te ponovno vzhajajo, jih namažemo z raztepenim jajcem in na pomaščenem pekaču počasi spečemo. Zamesimo pa lahko tak kruh tudi brez masla kakor navaden kruh iz pšenične moke. Topla majoneza 8 rumenjakov, približno 1/4 1 olja, 1/16 kisa, sol, poper. Rumenjake, olje, kis, sol in poper stepamo v skledi nad soparo tako dolgo da se vse skupaj zgosti. Namesto olja vzamemo lahko surovo maslo. Otrok naj vz Ne odbijmo otrokove prošnje, ker mu s tem odzamemo možnost do tesnega sožitja, ki krepi v njem naklonjenost in nežnost Malokdo se spominja otroštva, ne da bi bili ti njegovi spomini povezani tudi s kakšno živalco, morda kanarčkom, muco, kužkom, veverico. Malo je staršev — p osebno po tesnih, pa tudi udobnih mestnih stanovanjih — ki bi z. veseljem ustregli otrokovim prošnjam, da bi imel doma kako žival. Gledajo namreč na stvar samo s praktičnega stališče, kako ni za živalco v stanovanju pravega prostora in kako je že brez nje dovolj posla s čiščenjem. Povsem pa pozabljamo, kako tesno sožitje otroka z živalco krepi v njem čustva naklonjenosti in nežnosti. Samo poglejmo kako pozorni in nežni so otroci do živali in prav to je neprecenljive vrednosti. Osemletnemu dečku na primer je že kar nerodno, da bi se prepogosto dobrikal očetu ali materi, toda svoji ljubljeni živalci izraža najnežnejša čustva pri- Ce imamo lepo postavo si bomo privoščile moder kostim z nagubanim krilom, h kateremu bomo sešile kratko moderno jouico. ki Jo bodo poživili beli gumbi in mornarski znak na rokavu Francoski parfumi A/e ugajajo samo ženskam po vsem svetu, ampak tudi državi, ker ji prinašajo letno lepe milijarde Prav kot obleke so tudi parfumi vezani na določena obdobja, vendar jih je nekaj, ki so se ohranili dolga desetletja. Mnogi francoski parfumi so vedno moderni, saj so se za nekatere navduševale že naše stare mame, a sodijo še danes v »železni repertoar« najbolj slovitih pariških modnih hiš. Francoska kozmetična industrija je osvojila svet. posledica tega pa ni samo francoski nacionalni ponos, marveč tudi to, da so kozmetična sredstva pomembna postavka v francoskem gospodarstvu. Francoski kozmetični saloni prodajajo vsako leto vsaj za deset milijard frankov svojih izdelkov, ki jim rrinašajo dragocene devize. To je pa že kar precej mar ne? | Parfumerijska industrija ima povprečno po oseminštirideset milijard letnega prometa. Polovico tega zavzemajo čisti parfumi, drugo pa razne kreme in pudri. Šmink prodajo Francozi vsako leto doma in po svetu skoraj za dvanajst milijard frankov. Ce k temu prištejemo še tisto industrijo, ki pripravlja prelepe stekleničke, škatlice in druge podobne reči, brez katerih parfum, šminka ali puder pri mnogih potrošnicah nimajo lista veljave kot sicer, pridemo do zaključka, da francoska kozmetična industrija posredno in neposredno pomaga tudi drugim industrijskim panogam. No, in zato se je Pariza povsem upravičeno prijel vzdevek «svetovno središče parfumov«. rrženoiti, brez sleherne zadrege. Njej lahko izkazuje ljubezen, ne da bi tvegal, da bo doživel tudi neodobravanje. Prav to pa je ena tistih velikih stvari, ki jih živalca s tori za otroka. Ona ga namreč sprejme, kakršen je in niti ne vrača nikoli z negodovanjem in grajo. Zato pametni starši dovolijo, da se oirok naveže na žival, ki si jo želi. C e jim ves prevzet od navdušenja za živali prinaša domov ljubke hrošče in žuželke, ga ne zavračajo z znanim: «Kaj si spet privlekel to umazanijo v stanovanje?# marveč delijo navdušenje z njim in mu poiščejo primerno berilo, ki govori o živali, ki je deležna otrokove pozornosti. Ce že govorimo o otrokovem navdušenju za živali se nam vsiljuje tudi vprašanje, koliko odgovornosti naj otrok prevzame v oskrbovanju živali, ki smo mu jo dovolili imeti v domu. Starši se namreč radi čudimo: «Tako navdušen je za svojega ptička, toda dati jesti in mu počistiti kletko pa vseeno tolikokrat pozabiš. Do S. leta starosti o-trok tej nalogi vsekakor ni kos, pa četudi ima žival še tako rad. Kmalu po S. letu pa mu že lahko zaupamo, da svojega ((ljubljenca« hrani, obenem pa mu postopno prepuščamo tudi ostalo nego. Seveda pa ga pri vsem tem še ne smemo pustiti čisto brez nadzorstva. So starši, ki se boje, da bi ljubljena žival otroku poginila in da bt ga to lahko preveč presunilo. Ta strah je gotovo pretiran. Predvsem se to redko zgodi, če otroka pri hranjenju in negovanju živali nadzorujemo in tudi vodimo. Ce se pa kaj takega le zgodi, ne smemo tega jema- ti preveč tragično, S smrtjo se bo otrok itak prej ko slej v življenju srečal, moral -o bo sprejeti kot enega od naravnih spremljevalcev življenju Razen tega pa so vrednote, ki jih prinaša v otrokovo življenje tesen stile z živaljo, dosti večje, kot bi utegnil biti udarec zaradi morebitne smrti. Ce bomo otroku po takšni nezgodi oskrbeli drugo mucko, drugega ptička, bo bolečina zaradi izgube starega «prijate!jčfca» vsekakor hitro otopela. Živali so nam lahko tudi izreden pomočnik pri spolni vzgoji otroka. Ko ima namreč otrokova žival mlade, pridobi olrok tudi vpogled » skrivnost rojstva in to dosti bolje, pravilneje in jasneje kot če bi mu razlagali zgolj s pomočjo besed in slik ter primerov. Kadar je otrok enkrat tako naravno doživel rojstvo, izostane vsaka nevarnost, da bi mu ga odevali v tajnost. Brez primera laže mu ga je po takem doživetju pojasniti preprosto in naravno. Živali imajo radi skoro vsi otroci in je to vselej dobro znamenje. Posebej pogosto va pokažejo željo po intimnem odnosu do živali kakorkoli c-samljeni otroci. Med temi so najpogosteje otroci edinci ali otroci iz ločenih zakonov. Ti velikokrat naravnost pritiskajo na starše odnosno mater, da bi kupila: psa, muco, ptička, zajčke. Oni potrebujejo živo bitje, ki bi mu lahko izkazovali nežnost in pozornost bolj kot otroci, ki žive v srečni in popolni družini obdani od bratov in sester. Zato je pri takih prikrajšanih otrocih posebej napak, če ne razumemo te njihove žive potrebe in kot gluhi in slepi odbijamo njihove želje. REZULTATI ANKETE PROF. HERTZA Ali bi se s svojo ženo poročili v drugo? Pod vodstvom ameriškega psihologa dr. Hertza je razpisal odbor zdravnikov in zakonskih strokovnih svetovalcev v 14 deželah anketno vprašanje: « Ali bi se s svojo ženo v drugo poročili?» Skupno je odgovorilo na vprašanje okoli 110.000 zakonskih mož, člani odbora pa so prišli do naslednjih zaključkov: Na vsakih 100 mož iz vneh družbenih plasti in poklicev je odgovorilo 64 zakoncev: «Da, s svojo ženo bi se ponovno poročil«. 24 moških je odgovorilo z odločnim ne, 12 pa se jih je zadovoljilo z odgovorom, da ne vedo. Čeprav so bili udeleženci, kot smo že povedali iz 14 dežel, je odstotno razmerje odgovorov v glavnem vsepovsod enako. Večina mož, ki so zatrdili, da bi se s svojo ženo vnovič poročili, je označila svojo zakonsko zvezo za «izvrstno», «sreč no«, »popolno« in celo »idealno«. Tisti zakonski možje, ki bi v takem primeru izbrali drugo življenjsko družico, pa niso vsi trdili, da je njihov sedanji zakon nasrečen. Mnogi izmed njih so odgovorili, da so poročeni »normalno«, «še kar posrečeno«, »kakor » večini zakonov«, in ((nikakor ne nesrečno« itd.. Med 110.000 zakonskimi možmi jih je bilo torej 69.000 takih, ki ne bi dali svoje sedanje žene za katero drugo, hkrati pa so ti možje vs.ij približno odgovorili na vprašanje, kako si predstavljajo «idealno» zakonsko družico. Vsekakor ni nujno, da bi bila izredna lepotica, tudi ne popolna gospodinja, pač pa vsi označujejo ljubeznivost in nežnost kot dvoje osnovnih zna-, čajnih potez, ki se ohranita tudi še potem, ko usahne lepota in izgine mladostna rdečica z lic. Najbolj pa so ti možje cenili odkritost in poštenost svojih žena, mnogi izmed njih pa so izrekli svojim ženam hvaležnost za pobude, ki so jih dobili doma za poklicno življenje in delo. Največ tistih mož, ki so označili svoj zakon za «uspelo zvezo«, je izrazilo prepričanje, da so «se poročili z edino žensko na svetu, ki jim je mogla zares prinesti srečo«. Volnena jopica s kratkimi rokavi, ki si Jo bomo spletla lahko iz ostankov stare volne. Belo bomo združile s svetlo-plavo in vmes dodale še nekaj vrst temnoplava volna L « ....... SESTANEK MEŠANE KOMISIJE ZA PRESKRBO GORICE Z VODO ZA OLAJŠANJE OBMEJNEGA PROMLTA DANES OTVORITEV dvojastnišhega bloka na Rafutu 0 0001 pravilnem izvajanju določil Pogostejše sestajanje zdravstvenih izvedencev bo preprečilo nevšečnosti s klorom V prostorih občinskih podjetij se je v torek sestala mešana italijansko-jugoslovan-ska komisija za izvajanje sporazuma o dobavljanju vode goriški občini. Od ustanovitve komisije je poteklo osem let. Komisija se je te dni prvi' sestala. Jugoslovansko delegacijo je vodil inž. Milan Vižintin, poleg njega pa so v komisiji še dr. Marušič, Vodopivec in dva tehnika. Predsednik italijanske delegacije je inž. Gio-vanni Prinzi, poleg njega pa so še dr. Bruno Cientaroli, dr Bruno Gregorig, doktorica Barnaba in inž- Sussi, Komisija se je sestala okoli 16. ure ter nadaljevala z delom pozno v noč. Delegati so soglasno ugotovili, da je bil sporazum na eni in na drugi strani pravilno izvajan. Spora, zumeli so se za vzpostavitev telefonske zveze, ki bo omogočala hitro zvezo, če bi morebiti nastale neprilike pri preskrbi našega mesta z vodo. Govorili so tudi o razkuževanju vode s klorom. Morebitne neprilike bo mogoče od. praviti s pogostejšim sestajanjem zdravstvenih izvedencev v tej komisiji. Kakor .,e znano, je bilo svoj čas precej pisanja v tukajšnjih listih na račun vode, ki je vsebovala pretirane količine klora, ki ga dodajajo vodi, da jo razkužu-jejo. Prihodnjič se bo komisija sestala v Jugoslaviji. glob, tržna policija 13, cestna policija 12 in poljski stražniki 11 glob. Zaradi kršitve gradbenega pravilnika je bila kaznovana ena oseba, pravilnika na pse 1, občinskega pravilnika pri prodaji na drobno 3, pravilnika pri urniku trgovskih obratov 3 o-sebe in 2 osebi zaradi neplačane prometne takse vprežnih vozov. V ietem mesecu je bilo zajetih še 17 psov, ki jih je občinski konjederec našel v mestu brez nagobčnika. Danes dopoldne bodo na Rafutu ob prisotnosti obmejnih organov obeh držav odprli nov dvolastniški blok. Ta bo služil izključno samo italijanskim in jugoslovanskim dvolastnikom. Ze pred leti, posebno pa po podpisu videmskega sporazuma za obmejni promet, se je pokazala potreba po dvolastni-škem bloku na vzhodni strani Gorice. Blok pri Rdeči hiši služi kot blok prve kategorije za prehod tujih in domačih državljanov, za promet z blagom, ki ga izmenjujeta obe državi na osnovi trgovskega sporazuma, sklenjenega pred leti v Vidmu in za IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODlSCA Pogojna Kazen šoferju jug. Kamiona ki m nenamerno imn nehena Koiesaria Globe v marcu Tudi v preteklem mesecu so mestni stražniki kaznovali več oseb, ki eo prekršile razne pravilnike. Skupno število glob je 342. Največ oseb je bilo kaznovanih zaradi prekrška prometnega pravilnika. in sicer 263; dalje je Nesreča se je dogodila na ovinku pri Mirnu, ko je šofer Nemec peljal opeko v Trst 15. junija lanskega leta se je na ovinku pri mirenskem bloku dogodila prometna nesreča, pri kateri je izgubil živ. lienje 58-letni Francesco Op-pedisano iz Tržiča. Oppedisano je prišel v Gorico s trikolesom prodajat ri be. Nasproti mirenskega bloka je neka hiša, kamor je šel pcnujat svoje blago.' Ko se ie vračal, je zavozil na državno cesto in jo skušal prečkati. Prav v tistem trenutku je iz Gorice privozil tovorni avtomobil s prikolico solkanskega avtoprevoznega podjetja, ki je peljal opeko v Trst- Ker je ovinek precej oster, 45-letne-mu šoferju Jožefu Nemcu iz Vrtojbe ni preostalo drugega, mestna policija zabeležila 33 kot Ja je pritisnil na zavore Zadnja pot Ivana Rijavca Množica ljudi, ki se je včeraj zadnjič poslovila od pokojnega Ivana Rijavca, bivšega ravnatelja Kmečke banke v Gorici, je bila dokaz, kolikšnega spoštovanja je bil deležen mož, ki je bil vse svoje življenje zaveden borec za pravice slovenske manjšine pod Italijo■ Se pred 16. uro so se pred hišo žalosti v Standrežu zbrali številni domačini in Goričam, med katerimi so bili tudi slovenski pokrajinski in občinski svetovalci. Stan- dreški pevski zbor je pred hišo žalosti zapel pokojniku v slovo žalostinko, nakar se je odvil pogrebni sprevod, pred katerim so domačini nosili 17 vencev, ki so jih pokojniku v čast poklonili poleg sorodnikov tudi predstavniki raznih podjetij in ustanop, ki so imela s pokojnikom poslovne stike. Iz cerkve je dolgi pogrebni sprevod krenil na domače pokopališče, kjer so pokojniku vnovič zapeli žalostinko. Naj mu bo blaga domača zemlja! i Pogrebni sprevod iz domače hiše na pokopališče in zavil proti levi na zunanjo stran ovinka, da bi preprečil trčenje. Vse prizadevanje pa je bilo zaman, kajti nekako na polovici ceste ie prišlo do trčenja: tovornik je prevrnil trikolo in Oppedi-sana, ki si je zlomil kolk ter se hudo poškodoval, zaradi česar je pozneje umrl, — zaradi velike teže (170 stotov) pa je na levi strani zavozil s ceste. Prikolica se e prevrnila, tovornik pa si je poškodoval prednji del, ker se je zaletel •’ cipreso. Oblasti so avtomobil takoj zaplenile ter zahtevale plačilo okoli enega milijona lir kavcije. Na razpravi v torek je sodnik upošteval razloge obtoženca, i.i ga je zagovarjal odvetnik Devetag., ter ga obsodd pogojno na šest mesecev zapora, plačilo sodnih stroškov ter 300.000 lir predplačila civilni stranki, vendar bo dokončno vsoto določilo civilno sodišče posebej. [promet z osebami, ki imajo propustnice. Razumljivo je bilo, da so morali dvolastniki, največkrat opremljeni z vozovi za Vprežno živino, čakati dolge ure, da so lahko prešli blok in odšli delat na svoja polja. Z odprtjem dvo-lastniškega bloka na Rafutu bodo pridobili na času tako kmetje-dvolastniki, kakor tudi potniki, ki se poslužujejo bloka pri Rdeči hiši. Pri tem bi omenili, da bi bilo potrebno, da ve enkrat reši vprašanje tudi bolnišnične mrtvašnice, ki je tik ob bloku pri Rdeči hiši. Večkrat je bilo že govora, da bodo oblasti poskrbele za drug izhod iz bolnišnice, vendar se zdi, da ne bo prišlo do tega, dokler ne bodo izvedli načrta, ki predvideva porušenje nekaterih hiš ob bloku in postavitev novih stavb za obmejno policijo in financo. MM : , i .. I !|| 1 j « \ DKUGI TEKMI XI EVROPSKI TUBMEJI Brazilija-Švica 1:1 (Q;l) Trener bruzilske enajsterice Flavio Costa hoče pomladiti reprezentanco in jo pripraviti za prihodnje svetovno prvenstvo finalna tekmovanja v namiznem ten®! Ogimura ali Tanaka novi svetovni prvahj Poletni urnik brivcev Zveza rokodelcev goriške pokrajine obvešča, da bo 16. t.m. stopil v veljavo sledeči poletni urnik brivcev; od torka do petka od 8- do 12.30 in od 15. do 19.30; ob sobotah od 8. do 12 30 in od 15. do 20. ure; ob nedeljah od 7.30 do 12.30. Urnik bo v veljavi do 15. septembra. ATOMSKA ENERGIJA IN MEDICINA (Nadaljevanje s 3. strani) Nesreča v tovarni piškotov 31-letni Guido Vattese z Ul. Cotonificio štev. 11 v Podgori se je včeraj dopoldne ponesrečil v tovarni biškotov v Ul. Malta, kjer ie zaposlen. Ko je delal pri stroju za izdelovanje etiket, mu je desna roka zašla med kolesje. Prisotni so mu takoj priskočili na pomoč ter nato poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v mestno bolnišnico. Pri zdravniškem pregledu so delavcu ugotovili globoko rano na dlani desne roke ter verjeten zlom desnega kazalca. Zaradi poškodb so ga pridržali v bolnišnici s prognozo okrevanja v približno 20 dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves aan in ponoči lekarna Pontoni-Baasi. Raštel 27 - tel. 33-49. CINO CORSO. 16.00: »Neizprosni«, cinemascope, C. Gable. VERDI. 16.00: »Brez izhoda«, R. Taylor. CENTRALE. 17.00: »Zvezda Ria«, M. Frau; 21. »Odnehaš ali nadaljuješ«. VITTOR1A. 17.00: »Flash! Crna kronika«, R. Cameron. Ob 21. uri »Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00:- »Srečanje ob zori«. / ločanje delcev alfa iz radio-lzotopov, ki jih je ustvaril tok «počasnih» nevtronov, preprečuje, da bi nastala kakršna koli škodljiva posledica za pacientov organizem. Izkoriščajoč sterilizacijske lastnosti jedrskih izžarevanj, se je nekaterim zdravnikom na kliniki michiganske univerze posrečilo izvršiti presaditev kostnih fragmentov, ki so jih odvzeli pri obdukciji in jih sterilizirali z žarki gama, ne da bi nastopile kakšne negativne posledice. Novi postopek radiosterilizacije kostnih fragmentov dopušča, da se uničijo bakterije in virusi, ne da bi pri tem povzročili okvare, ki bi prejudicirale zraščanje. Na področju atomskih instrumentov za zdravljenje in proučevanje bolezni je uporaba atomske energije tolikšna in tako raznovrstna, da je že sedaj nemogoče našteti vse načine te uporabe. Z elektrostatičnim generatorjem Van de Graaff — a-parat, ki so ga do sedaj uporabljali za raziskovanje in eksperimente jedrske fizike — je bilo pred kratkim mogoče uvesti v farmacevtsko industrijo neko novo metodo za sterilizacijo zdravil. Do 280.000 kilometrov na sekundo pospešene elektrone Van de Graaffovega stroja usmerijo na že izgotovljena zdravila, da uničijor žive mikroorganizme. Noyi postopek se imenuje hladna sterilizacija, v nasprotju z onimi običajnimi, ki temelje na termični podlagi. Učinkovitost hladne sterilizacije je večja od vseh drugih postopkov, ker se izogne temperaturam, ki bi u-tegnile prejudicirati trajnost in terapevtične lastnosti zdravil. Tudi če bi bilo tvegano zatrjevati, da razpolaga atomska energija z radikalnimi in dokončnimi rešitvami vseh pj-oblemov medicine, moremo z' upravičeno utemeljenostjo upati, da bodo mogle njene neskončne praktičpe uporabe omogočiti kontrolo najhujših bolezni, ki povzročajo smrt sto in stotisočev. ZUERICH, 11. — Današnje nočno srečanje na stadionu Hardturn v Zuerichu med reprezentancama Brazilije in Švice se je končalo z neodločenim rezultatom 1:1, potem ko je Švica po prvem polčasu vodila z 1:0. Prvo priložnost za dosego gola so imeli Brazilijanci, toda Roberto jo je zapravil. Švica je prišla v vodstvo v 20’ z ostrim strelom Pastege. Proti koncu prvega polčasa je vratar gestov Gilmar s krasno parado obranil svoje svetišče. V drugem polčasu je Evaristo zamenjal Walterja in pri Šv,-carjih Scheller Meyerja. Brazilijanci so izenačili v 8’ po Ginu, ki je v voleju preusmeril Sabarov predložek. V 23’ je Escurinho zapravil še eno ugodno priložnost. Gostje so poslej bili v terenski premoči, toda Švicarji so se potegnili v obrambo in uspeli obdržati neodločen rezultat. • * * Brazilska nogometna reprezentanca, ki je svojo prvo tekmo na evropski turneji v Lizboni proti Portugalski odločila v svojo korist, je prišla na turnejo po Evropi s pomlajenimi močmi in z dokaj skromnimi pretenzijami. Njen nekdanji in sedanji trener Fla. vio Costa, mož, ki ima največ zaslug za dvig kvalitete brazilskega nogometa na najvišji nivo, je ob prihodu na evropska tla izjavit: »Zadovoljni bomo če se bomo vrnili r domovino s pozitivno bilanco m vsaj tremi zmagami. Prišli smo v Evropo, da se učimo, da študiramo igro svojih nasprotnikov, da preizkusimo svoje mlade moči in da si pri dobimo izkustev za prihodnje svetovno prvenstvo, ki bo leta 1958 na Švedskemu. Ce vemo, da je Brazilija o-svojila naslov svetovnega prvaka l. 1950 in da je na lanskem svetovnem prvenstvu v Švici izgubila šele v finalu proti Madžarski, ko je bila ta na višku svoje moči, potem te skromne izjave naravnost presenečajo. Qe pa pogledamo sestav ekipe, ki so jo Brazilci pripeljali v Evropo, potem postane jasno, da so besede Flavia Coste nujno iskrene, saj gre v resnici za igralce, ki imajo razmeroma še zelo malo mednarodnih izkušenj. Pred prihodom v Evropo so brazilski reprezentativci sodelovali na dveh velikih tekmo, vanjih: na južnoameriškem prvenstvu v Montevideu ter na vseameriškem prvenstvu v Mexico Cityju z dvema povsem različnima reprezentancama. Razen teh tekmovanj niso imeli neposredno pred odhodom nobenih skupnih priprav in celo igralce so sklicali šele pred koncem prejšnjega meseca. Med njimi so samo trije od tistih, ki so nastopali na lanskem svetovnem prvenstvu v Švici: Dalma Santos, Nilton Santos in Dido. Obrambo sestavljajo igralci Sao Paolosa, v napadu pa prevladujejo igralci Cariocasa. Ob.i vratarja, Gilmar in Ca-becao, predstavljata skupno z branilcema Niltonom in Dalmo Santosom ter centerhalfom De Sordijem, ki se je posebno odlikoval na južnoameriškem prvenstvu v Montevideu, najmočnejši del sedanjega moštva. Največ skrbi pa povzroča brazilskim nogometnim strokovnjakom sestava napada. Flavio Costa je vzel v po. štev mlada nadarjena igralca iz Sao Paola Alvaroa in Del Vechia, vendar se zdi, da se bo še vedno oslanjal na bolj' izkušene igralce iz Ria kot so Sabara, Didi, Walter, Evaristo in Escurinho. Skupno bodo Brazilci na svoji 40-dnevni turneji odigrali sedem težkih tekem, težkih zaradi samiA nasprotnikov kot dudi zaradi vremenskih razmer. ki so povsem različne od tistih, na katere so igralci vajeni doma. Svoj tretji nastop (po srečanju s Portugalsko in Švico) bodo imeli ie n nedeljo na Dunaju proti reprezentanci Avstrije. Njihova evropska turneja obvezuje tudi nekatere njihove tokratne nasprotnike na revanžna srečanja v Braziliji-Tako bosta še letos nastopili v Riu reprezentanci Češkoslovaške in 1talije, prihodnje leto bodo obiskali Brazilijo Angleži, Avstrijci in Portugalci, medtem ko so pogajanja za srečanje z Madžarsko še v teku in se bodo po vsej verjetnosti nadaljevala v nedeljo na Dunaju. RIM, 11. — Brazilsko moštvo, ki bo 25. aprila nastopilo v Milanu proti reprezen- tanci Italije, bo prispelo v Milan v nedeljo 22. aprila z letalom iz Prage. 26. aprila bo iz Milana odpotovalo v Rim in od tod v Carigrad 28. aprila. Tekmo v Milanu bo sodil holandski sodnik Horn s pomočjo stranskih sodnikov Roo-merja in Van Leeuvvebda. NOGOMET Kopa k Milanu? PARIZ, 11. — Pariški športni dnevnik «L’Equipe» javlja, da naj bi francoski nogometni reprezentativec Kopa izjavil, da je 99 odstot. verjetnosti, da bo na koncu prvenstva zapustil svoj dosedanji klub Reims in se odselil v inozemstvo ter da ga najbolj mika, da bi pristopil k Milanu. Kopa naj bi tudi izjavil, da bi raje igral v Španiji, da pa je tam prepovedano angažiranje tujih igralcev. Tudi med ženskami bo naslov osvojila Ja* ponka - Uspeh Čehoslovakov v igrah dvojic reklo kazni proti igralce® J, KOLESARSKA DIRKA PO SICILIJI MA CILJU V CATANIJI prvi Cassano pred Komo V splošni klasifikaciji vodi po drugi etapi še vedno Zucconelli CATANIA, 11. — V današnji nih razmerah Zara ne bi iz- pa je popustil, vendar se je povprečna hitrost približevala drugi etapi kolesarske dirke po Siciliji je zmagal Cassano Colombo v času 2.28’42” s povprečno hitrostjo 39.543 km na uro. Vprašanje zmagovalca na 98 km dolgi progi od Messine do Catanie se je odločilo šele v zadnjih kilometrih, ko je Cassano najprej dohitel tri ubežnike in nato tik pred ciljem prihitel Romo za nekaj dolžin kolesa, medtem ko sta Assi-relli in Di Fiore za nekaj me trov prehitela glavnino, v kateri so bili vsi najboljši z Zucconellijem in PeFegrini-jem. V začetku etape je tempo presegel 45 km, po 50. km lar i i61>ž štiridesetim kilometrom. Zucconelli in Pellegrini sta tudi danes potrdila dobro formo. Jutrišnja 162 km dolga etapa bo kolesarje privedla od Catanie skozi SiraCuso v Ra-guso in bo precej težja oc^ današnje, posebno v zadnjem delu. Vrstni red na cilju današnje etape Messina - Catania je bil naslednji: 1. Cassano 2.28’42”, 2. Roma, 3. Assirelli z zaostankom 9”, 4. Di Fiore. 5. Reggiani z zaostankom 16”, 6. Calvi, 7. Zucconelli, 8. Pri-sco, 9. Pellegrini, 10. Gandini, 11. Tosato, 12. Gudrrini, 13. Pasotti in še ostali, vsi s časom Reggianija. V splosni klasifikaciji vodi Zucconelli pred Pellegrinijem z istim časom, nato pa so v razmaku od 1” do 8” Falaschi, Ciancola, Gianneschi. Polo, Massocco, Pasotti, Sartini ir Serena. Nepričakovana dvojna mera Zaro diskvalificiran TRST, 11. — Sklep razsodišča italijanske nogometne zveze o diskvalifikaciji člana tržaške enajstorice Zara za eno nedeljo, je močno presenetil vse one, ki so zadnjo nedeljo prisostvovali tekmi Triestina -Padova. Med to tekmo je namreč sodnik Zara izključil, ker je nepravilno reagiral zaradi nekega prekrška nad njim. Toda pri tem je bilo več kot očitno, da sodnik, v normal- ključil, ker njegov prekršek nikakor ni bil tako hude narave in dg je to storil zgolj zato, da bi pomirjevalno vplival -na Fadovance, ki so bili razburjeni zaradi gola, katerega naj bi po njihovem mnenju Triestina dosegla na nepravilen način in ker je sodnik zaradi protestov proti njemu malo prej izključil njihovega igralca Stivanella. Sklep razsodišča pa je še posebno presenetljiv zato. ker je bil ravno ta igralec, ki je s svojim ponašanjem dejansko izzval grobo igro celotne pa-dovanske enajstorice. kaznovan le z minimalno globo. Izključitev Zara, ki je poznan kot eden najbolj korektnih nogometašev, je za Trie-stino še toliko bolj neprijetna, ker 'jč' Zaro trenutno njen naj: boljši mož v napadu in ga bo v nedeljo, ko se bo srečala z Novaro, zelo pogrešala. Kolesarska dirka po Avstriji DUNAJ, 11. — 8. kolesarska dirka po Avstriji, ki bo od 30. junija do 7. julija, ho razdeljena v sedem etap v skupni dolžini 1340 km in z enodnevnim počitkom. Vrstni red etap bo naslednji: I etapa: Dunaj-Graz 184 km. II. etapa: Graz -Beljak 189 km. III. etapa: Beljak - Zeli am See 187 km, IV. etapa Zeli am See - Wat-tens 124 km, V. etapa: Wattens - Salzburg - Ried 232 km, VI. etapa: R.ed - Krems 207 km, VII. etapa: Krems - Eisenstadt - Dunaj 217 km. TOKIO, 11. — Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu je vstopilo v zaključno fazo. V polfinalna tekmovanja so se razen pri mešanih in moških dvojicah kvalificirali samo Japonci, kar dokazuje, da so na tem prvenstvu dosegli svoj doslej r.ajvečji uspeh. Rezultati polfinalnega tekmovanja žensk: Tokava - Egu-či 3:2 (21:17, 16:21, 21:15. 17:15, 17:21, 21:13), Vatanabe - Zeller (Romunija) 3:2 (16:21, 14:21, 23:21, 21:16, 21:15). Polfinalno tekmovanje moških: Ogimura - Tomita 3:2 (19:21, 21:19, 17:21, 21:17,24:22), Tanaka - Nohira 3:1 (21:13, 17:21. 21:6, 21:18). Polfinalno tekmovanje mešanih dvojic: Andreadis (CSR), Haydon (Britanija) - Beuter Zeller (Romunija) 3:0 (21:13, 22:20. 21:16), Klein Neuberger (ZDA) Fudzi. Tanaka 3:1 (21:16, 15:21, 22:20, 21:18). Polfinalno tekmovanje moških dvojic: Andreadis, Stipek (CSR)-Tanako, Tsunodo (Jap.) 3:1, Ogimura, Tomita (Jap.) -Tereba, Wyhnanovski (CSR) 3:1. V finalu se bodo torej srečali: med moškimi Ogimura in Tanaka, med ženskami Tokava in Vatanabe, pri mešanih dvojicah Andreadi (CSR), Haydon (Br.) in Klein Neuberger (ZDA), pri moških dvojicah pa Andreadis, Stipek (CSR) in Ogimura, Tomita (Jap.). moštvom za prekrške v njih prvenstvenih srecanJa S 100.000 lirami gl°be f° ... Rotha, Ve kaznovana moštva: ternazionale 50.000 lirami Genoa; s 40’ ,n Messina. -loa; s 15.000 lira* lirami Napoli i«"”” ; -.j, Legnano in 10.000 liranu fetta. Za tri nedelje ]e kvalificiran Rossi bil ram! .m mano (Inter) in Ca5-rizli (Roma), z 18.000 liram' omii), (Genoa) in Ghiggia ( n s 15.000 lirami Sentime enti V' • Test® (Lazio), z 12.000 liram. , (Saler.), Stivanello |(^au.. in Nvers (Roma), z 9.1 mi Giuliano (Roma) 000 l‘fJ* odgovorni ure«"* STANISLAV jfft Tiska Tiskarski zavod Z«* Izključitve, globe... MILANO, 11. — Razsodišče italijanske nogometne zveze je na današnji redni seji iz- KINKI SllKntf! ob^ru^i^epui«'"" DUNAJSKA DFKLE Agfacolor W. Forst - Dora Komat predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob !*• ufl RKO barvni film: in dokumenta™ C U D Eji ROPARSKE 2IVALI IZ WALT DISNEY-JEVIH MOČVIRIJ. Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ« AMol POZOR !!! 3 m volnenega blaga in podloga za moško obleko skupno L 4.950 „ 7.480 • in „ 10.700 dobite v trgovini . EiiimsIo i1?. lel. flJHHTOT Trst II Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 51. = Tretje poglavje* Trst sredi vojne ■ Prva ljubezen^Zgodba o Šakalu OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooo-oooo-oooooco000' mrziti si najde kdaj pa kdaj različne ventil«' ^ sprosti ah ublaži. Eden od takih ventilov je gotovo » „ n,a)d®,v sodobnem dovtipu ali »vicu« svoj najbolj uCiP d !?noZ; L pogodi v črno, ki zadene v eno iziPedcioV nrlU tegob’ učinkuje kakor olajšujoča eksplozija- ^ prasne v smeh in teža dneva se zvali vsaj za trenute*■ v mOra z njega. Takih »vicev«, ki so krožili v pr^ Sn «• vojni zlasti med čakajočimi v vrstah, sem slišal dovo J’jjj picni« so za dobo in trenutek in razsvetlijo neko ‘ j stanje kakor raketa v noči. Zal sem bil takrat preneizkusen, da bi bil mogel vedeti za njihov tipološki V^Q , iako si jih nisem bil niti zapisal in niti zapomni*: p»c genialoidnl, kdaj celo genialni prebliski, ki na s 6° osvetljujejo podobo časa. Zbirka takih dovtipov bi ne samo kolorit, marveč bi utegnila pomeniti celo ** seti' LUUi d.robce raztrgano njeno podobo, nekakšen « *e o pogled nanjo, kot bi se videlo na primer skozi *aS kačjega pastirja. , . tak ventil si najde trpeče in trpinčeno $ tem, aa se zateče v nekakšno svojevrstno kabalist katen si skuša raztolmačiti, kdaj tudi ne brez hutnotJ®’ dogajanja, potek vojne in njen Izid. Kajpada je taše« listika dokaj svojevoljna in povsem odvisna od last Ie Gotovo se marsikdo od čitateljev še spominja iz tovne vojne, kako je bil s pomočjo apokalipse (s„rineSa Janezovega razodetja) in »kaldejske« poštevanke A°f po&t «jasen» dokaz, da je Hitler v apokalipsi napovedan® ki bo sicer porušila pol sveta, a bo končno poražen«-ime Je 666 » f Iz prve svetovne vojne se spominjam take nas je, če že ne tolažila, pa vsaj zabavala in bi \ v % se utrjevala našo vero v zmago antante, če bi ta ver\e b°.0 ne bila že poprej neomajna. Verjetno jih bo malo, k* te »kabale« še spominjali; zato naj mi bo dovolje*1®' cP* tu obnovim kot nekakšen »tipološki utrinek« iz (Nadaljevanj* C0° V prejšnjem poglavju sem govoril o nekakšnem »zemljepisnem instinktu«, ki se je bil začel po izbruhu vojne razvijati kakor pn mnogih drugih tako tudi pri meni. Ta zemljepisni instinkt pa je utegnil biti samo eden izmed sestavnih delov tiste »štimung«, tistega ozračja, ki mu pravimo vojna atmosfera. Kajpada sem imel v drugi svetovni vojni priložnost, identificirati in zasledovati nastanek in učinkovanje te atmo sfere z vse bolj izostrenimi in izšolanimi sredstvi. Vendar ni moj spomin tako šibak in 'kolikor bi mi odpovedal, je tu poleg časopisja še nekaj drugih pripomočkov iz tistega časa, ki bi mi ga mogli obuditi in osvežiti. Fotografiji dr. Perhavca in prof. Nedopila, ki sta bili pred nekaj dnevi na tem mestu objavljeni, sta last mojega sošolca Maksa Skumavca, ki mi ju Je dal za objavitev velikodušno na razpolago. Posnel ju je najin sošolec Otto Brtickner v času prve svetovne vojne med poukom v razredu. Prijatelj Skumavec mi je Izročil še nekaj posnetkov iz tistih hudih časov, ki bodo postopoma objavljeni. Toda največje veselje mi je pripravil s tem, da mi je dal v uporabo nekaj strani iz svojih dijaških dnevnikov, iz katerih se jasno občuti tipologija in atmosfera iz prve svetovne vojne in ki jih mislim pozneje vključiti v te spomine, za kar sem prijatelju Skumavcu od srca hvaležen. K tej vojni atmosferi je pripomogel sleherni dan in sleherni drobec našega življenja. Radia takrat ni bilo. Zato smo zjutraj in zvečer planili na časopise in požirali vojna poročila, čeprav so bila še tako pomanjkljiva, v šoli ni minil dan, da ne bi bil ta ali oni profesor omenil dogodkov na fronti. Iz soseščine, iz sorodstva so odhajali na fronto očetje in sinovi. Pomanjkanje in glad sta v Trstu nastopila že v prvih mesecih vojne. Zmeraj pogosteje so se v mestu in okolici pojavljale žene v črnim: vdove in matere padlih vojakov. In povrh tega so oblasti zapovedale, da se ob vsaki še tako neznatni zmagi izobesijo zastave. Zaradi izobešanja teh zastav bi bil moj oče za vso družino skorajda drago plačal, če bi se ne bilo zgodilo to ravno v Trstu. Zapoved izobešanja je bila stroga in se ni dala obiti. Doma smo imeli samo slovensko zastavo in moji starši, zlasti mama, bi ne hoteli za nobeno ceno imeti in izobesiti čmozolte avstrijske. Izobešah smo torej samo slovensko. Neki naši sosedje so nas v tistih prvih mesecih vojne denuncirali kot srbo in rusofile in za dokaz navedli, da izobešamo ob avstrijskih zmagah — rusko zastavo, ki je bila, če se prav spominjam, takrat v dobi carske Rusije zares podobna slovenski. Pozneje mi Je mama povedala, da so nas tisti sosedje ovadili iz maščevanja oziroma ljubosumnosti ene od domačih hčera zaradi nekega našega sorodnika. Z našo družino niso imeli nikoli ničesar in mi, otroci, smo jih komajda poznali. Oče je prišel pred sodišče in kolikor se spominjam, je imel poleg prijatelja dr. Abrama še nekega italijanskega zagovornika. Oba sta ga izvrstno branila in ovaduhi so bili celo grajani zaradi svojega zoprnega dejanja. Ne vem, kako bi se bil iztekel proces, če bi bili bivali takrat v Ljubljani. V tistih prvih mesecih je padlo na Suhem bajerju dokaj žrtev zaradi podobnih ovaduštev. Opozorim naj, da je bila takrat, v začetku vojne vsaj, slovenska zastava pripuščena kot ena izmed zastav avstrijskih narodov. Očetu so na sodišču dobrohotno nasvetovali, naj bi poleg slovenske izobešali še avstrijsko. Toda mama ni hotela o tem nič slišati, šele ko je ob dnevih zmag prišel policaj, Slovenec, že drugič ali tretjič in mamo, ki se je sklicevala na zakon in zakonitost, prijazno opozoril, naj si, da bi se izognili nejevolji soseščine, nabavimo še avstrijsko zastavo, se Je končno vdala. Prav živo jo še vidim pred sabo, kako je vsa rdeča v obraz od jeze vzela škarje, razparala staro črno krilo in rumeno bluzo in oboje skrpala v nekakšno črno-bledorumenkasto krpo, ki smo Jo potem poleg ponosne slovenske zastave izobešali na okno ob dnevih zmag. Seveda dolgo to ni moglo trajati, pnšli so spet opomini od krajevne oblasti, češ da se nekateri v soseščini zgražajo nad takim omalovaževanjem avstrijstva, in končno smo si res nabavili skromno, toda dostojno čmožolto zastavo,’ Kajpada so take nevarne neprijetnosti samo še pripomogle k stopnjevanju vojne atmosfere. Razumljivo je, da se je iz vseh teh konkretnih materialnih in psihičnih silnic pogreznil na možgane nekakšen težak »vojnoatmosferski« pritisk, ki je deloval v nas skorajda neprestano, pa čeprav se ga zlasti otroci nismo zavedali. Podoben pritisk, ki izhaja iz vznemirjenih ljudi, se občuti že pn kakem političnem zborovanju ali kaki drugi podobni manifestaciji v dvorani, kjer je komaj nekaj stotin udeležencev. Toda v času vojne, kjer nastopajo milijonske armade na frontah in kjer žive celi narodi v nekakšnem stalnem nenormalnem in vzburkanem stanju, se ta »atmosferski« pritisk še postoteri in potisoceri.