feitoTn«
Kam piovemo?
Andre Siegfried, profesor za gospodarsko zemljepisje na pariški Sorbonni, Hi si je s svojimi deli o svetovni politiki in ekonomiji pridobil mednaroden sloves, se je nedavno izjavil o vzrokih sedanje gospodarske krize z vidikov* ki so zelo zanimivi in ki so dali povoda živahnim komentarjem v svetskem časopisju. Siegfried dokazuje, da je do sedanje krize moralo neizogibno priti, ker je celo kupni gospodarski sistem, ustvarjen v tej povojni dobi. v temelju zgrašen. iti Pravi med drugim:
Lani je mojo knjigo o angleški krizi vsa kritika tako v Angliji kakor v Franciji najostreje napadala, ker sem leto dni : prej napovedal padec funta, v času, ko živa duša rti v to verjela. Kar pa bi bi!
: lalvko videl vsakdo, da je le malo odprl °či. Angleška plačilna bilanca je bila že jeta sent negativna Irt sicer zato, čeprav je stara, ker svojega bogastva ne drži skupaj, in je v mladostnem Optimizmu tečaj funta previsoko postavila in živela Preko svojih razmer; sploh se vdajala Pretiranemu optimizmu, ko je mislila, da se bo mogla po petih letih vojne brez na-daljnega spet povrniti k normalnemu življenju. To pa je nemogoča stvar: države, ki so se aktivno udeležile vojne, ne morejo brez posebnih kirurgičnih operacij nazaj v normalno življenje.
Angleška kriza pa je sicer še zato posebno težka, ker se Angleži v hudi zmoti smatrajo za poseben del sveta, ki je do-siei na lasten račun zalagal prekooceanski svet z industrijskimi proizvodi. Temu pa že zdavnaj ni več tako, ker so se v teku naravnega razvoja industrializirali tudi drugi deli sveta; najprej Amerika, Potem po Rusiji, Japonski in Indiji tudi Azija in hkratu tudi Avstralija in Afrika, paties dobavljajo tudi te dežele množine industrijskih proizvodov in nakupujejo surovine. S tem sistemom pa se je seveda moralo zrušiti na tem zgrajeno gospodarstvo. In eriako morajo končati vsi zastareli gospodarski sistemi, ki so z večno mladostnim optimizmom svoje kal kulacije |n spekulacije gradili na neko svetovno tržišče, ki ga ni, in ki so se nasadih na lahko pridobljeno bogastvo, stekajoče se jim v naročje od zunaj.
Splošno slinimo trditi, da gre danes ne za krizo produkcije, ampak za krizo konzuma. 10 so san-1G prazne besede. Krjza je brez dyoma nastala k tega, da so v vojni vse države obubožale in da si ega nočejo priznati. jyj.x živimo še ved-Oo, kakor da smo bogati, v resnici smo ha revni. Takcp P° končani vojni se je Pričelo z mrzličnim Produciranjem, da se nadomesti, kar je v&jna ^,žr,a i„ tu smo zašli potem na naPačna potai jeli smo se v popolnoma napačno socialno politiko, vodih' spekulativno kremno gospodarstvo, kakor pač delajo to 'ahkomiselni ljudje. Skratka: živeli smo urcko svojih razmer.
Io se pa seveda maščuje. Zato sma-r,iin za pooolnoma napačno, če skušajo
Zesedanie Jugoslovanskega parlamenta
PRVA SEJA NARODNE SKUPŠČINE BO IS. t. m. PRVA SKUPNA SEJA S
SENATOM PA 18. t. m.
BEOGRAD, 9. januarja. Narodna skupščina se v petek, dne 15. t. m. dopoldne, sestane k rednemu zasedanju. Kakor do-znavamo, se bo skupščina na tej prvi seji definitivno konstituirala. Nova narodna skupščina bo imela predsednika, dva podpredsednika, štiri tajnike in več od-
sekov. Do dneva sklicanja narodne skupščine se bo konstituiral tudi senat, tako da bo mogla biti v pondeljek 18. t. m., tudi že skupna slavnostna seja obeh zbornic, na kateri bo prečitan kraljev prestolni govor.
Po atentatu na japonskega
cesarja
VES JAPONSKI NAROD SE MORA POKORITI ZA ZLOČIN NAD SVETO
OSEBO VLADARJEVO.
TOKIO, 9. jan. Prve vesti, ki so v zvezi z atentatom na cesarja. poročajo o demisiji kabineta lnukai. Pri tem pa ne gre morda za navadno formalnost, kakoršna je v navadi v drugih državah, ampak za izraz splošne pokore za strahoviti zločin, ki je bi! poizkusen nad »božjo in sveto osebo« mikadovo. Po starih določilih morajo namreč biti kaznovani vsi oni, ki so kakorkoli dolžni skrbeti za varnost in življenje vladarjevo. Ko je bil 1. 1922. i?vršen atentat na japonskega prestolonaslednika, ni bil odstranjen samo 116 tranji minister, temveč so bili odpuščeni tudi vsi policijski uradniki, ki so, pa četudi le. formelno. bili. odgovorni za red in mir v onem okraju, kjer je bil
atentat izvršen.
Atentatorjev oče je moral takoj odložiti svoj poslanski mandat. To pa Še ne zadostuje, ker se mora za zločin pokoriti tudi domači kraj atentatorja, in sicer tako, da več let ne sme slaviti vsakemu Japoncu svetega novoletnega praznika. Šolski voditelj in učitelj one šole, katero je atentator posečal, sta bila istotako odpuščena. Skratka: ves japonski narod mora spoznati, da je bil tudi v verskem oziru storjen strašen zločin, ki zahteva kazen in pokoro. Če bi sč bil atentat izvršil pred desetletji, ko so bili merodajni še stari običaji, bi bili morali vsi odgovorni činitelji izvršiti harakiri (preparati si trebuh).
Terorlstlini nakleoi Indijskih nacijonalistov
BOMBE ZA KALKUTO. USTANOVITEV POSEBNIH IZREDNIH SODIŠČ.
LONDON. 9. jaliUatja, Ko je predvčerajšnjih! prispel v Kalkuto Dardjeeling-Express, je policija našla’v nekem oddelku prvega razreda pet bomb', Ob tej priliki je bil aretiran neki indijski nacionalist, ki ie priznal, da so indijski revolucionarji sklenili vreči danes, v soboto, bombe v angleško cerkev. Bombe bi morale eksplodirati v času, ko bi se brala slovesna ameriška maša. Razen tega so
hoteli revolucionarji pognati v zrak tudi Evropski klub.
BOMBAY, 9. januarja. Angleška vlada je v svrlio sojenja onih deliktov, ki so naperjeni proti javnemu redu in miru v Indiji, ustanovila posebna izredna sodišča z dalekosežnimi pooblastili. Najvišja kazen, ki jo bodo ta sodišča mogla prisoditi, bo znašala sedem let zapora.
odprava suženjstva v abesi-Nljl.
LONDON, 9. januarja. Abesinski cesar Jc sklenil popolnoma zatreti tudi še zadnje ostanke suženjstva v svoji državi. V ta namen je povabil v Abeslnijo posebno strokovno komisijo za človeške pravice, katefo tvorijo lordi Polvvarth* Buxton in Scott.
BOMBE ZA MUSSOLINIJA.
NEWYORK, 9. januarja. Nek parnik, ki je včeraj zapustil tukajšnje pristanišče in odplu! proti Marseilieu, je bil po tukajšnji policiji brezžično obveščen, da sta med tovorno pošto tudi dva zavoja z bombami. Zavoja sta bila naslovljena eden na Mussolinija, drugi pa na italijanskega kralja.
zdaj odpomoči krizi z novimi kreditnim! akcijami. Ne potrošnja naj se zviša, marveč produkcijo treba zmanjšati.
Izhoda iz krize moramo iskati ne v novih finančnih trikih, ampak v vrnitvi k pametnemu štedenju. Z gotovim denarjem kupovati, z majhnim dobičkom oddajati, z dejanskim položajem računati. Ni nam treba žemijalnosti, ampak poštenosti v gospodarstvu.
Ali je ta modri nasvet dandanašnji ves zmešani svet sploh še zmožen poslušati, to je seveda drugo vnrašanje.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, silabosti, glavobolu, migljaju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevoiji do dela povzroči naravna »franz Josefova« grenčica odprto telo in lajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi It uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah lin sneceriiskih trgovinah.
GRADBENO GIBANJE V ZAGREBU.
ZAGREB, 9. januarja. Po sedaj objavljenih podatkih je bilo lansko leto zgrajenih v Zagrebu 2419 novih stanovanj. Od osvobojenja do danes je Zagreb napredoval skupno za preko 14.000 novih stanovanj.
GRADNJA MODERNE LADJEDELNICE V SPLITU.
V splitski severni luki so se te dni pričela prva dela za razširjenje terena, na katerem se bo gradila velika modema ladjedelnica za popravljanje in gradnjo novih ladij.
VELIKE POPLAVE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
PRAGA. 9. januarja. Zaradi velikih poplav nastala Škoda znaša več milijonov češkoslovaških kron. Pri reševalnih delih sta se ponesrečila tudi dva vojaka.
SILOVIT ORKAN NA SEVERNEM MORJU.
HAMBURG. 9. jan. Na Severnem morju divja že 4S ur silovit orkan, ki ovira vso plovbo in je po pristaniščih napravil veliko škode. Vihar razganja na obale velikanske valove, ki poplavljajo ulice in Pobrežja. V Oldenburgu so valovi nevarno poškodovali vodovodno centralo. Moč na obrežje butajočih valov je bila tako silna, da je poslopje skoraj docela porušila. Celo dva in pol metra debeli temeljni zid je razdrt. V Hamburgu je bilo treba del pristaniških skladišč izprazniti, ker je bilo blago v nevarnosti, da ga voda poplavi in pokvari.
TIHOTAPCI ZLATA.
DUNAJ, 9. jan. V tukajšnjem »Grand hotelu« so bili danes aretirani trije elegantni Angleži, in sicer prav v trenutku, ko so hoteli odpotovati. Aretacija se je izvršila na podlagi neke zaupne ovadbe. V njihovih kovčegih je policija našla 40 kg punciranega zlata. Zdi se, da so aretiranci mednarodni tihotapci velikega formata.
Dalmatinske cvetice in povrtnina.
Nuši listi, posebno zagrebški, s., že večkrat opozarjali na nepotrebno uvažanje cvetic in zgodnje povrtnine iz Italije, ki občutno obremenjuje našo trgovinsko bilanco. Predlagalo se je tudi, naj bi se cvetlice, južne rastline in vse vrste zgodnje povrtnine gojile v večji meri v Dalmaciji, ki ima za to vse pogoje.' Sedaj pa poročajo iz Splita, da se je tamkaj pričela obsežna akcija, ki namerava čimprej izvesti te načrte. V ta namen se bo na obširnem zemljišču pri Solinu uredil vzoren vrt, ki bo razsadi-šče za vso Dalmacijo. Tu se bodo gojile v prvi vrsti cvetlice in okrasne rastline. Če Se akcija posreči, potem bo lahko Dalmacija že v nekaj letih docela krila vse naše potrebe na cvetju in bo vsak uvoz iz Italije postal nepotreben.
VLOM V HERIČKOVO PISARNO.
V noči od včeraj ha danes je doslej še neznan zločinec preko dvorišča vlomil v pisarno Heričkove pečarske delavnice v Tattenbachovi ulici. Vlomilec je navrtal železno blagajno na isti način kakor pred dnevi v odvetniški pisarni dr. Rapotca in dr. Rosine ter odnesel'1200 Din gotovine. Razen tega je pobral tudi ves drobiž iz predala pisalne mize. Uvedena preiskava ic doslej še hrez rezultata.
Cena 1 Din
Leto VI
Maribor, sobota 9. januarja 1932
n
JUTRA
cc
izhat a razun nedelje in praznikov vaak dan ob t6. ur kaSun pri polinom' £#k. »«V. v Ljubljani fe. 11.400 Vel|a mesečno prejeman v upravi ali po polti 10 Din, ddatavljeft na dom pa 12 Din
Telefon:	I	Ur#dniitv0 in uprava: Maribor. Aleksandrova	cesta št. 13
1 Irnrtn 9AAO llnraua 9ASS I	Oglaai pa tarifu
urwxi.	uprava	|	0g)|ti|a	tprejama	tudi	ogiatni	oddelek	.Jutra-v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
mOm
Mariborski »VE C E H NI K« Jutra
umnim iiiiihiii m —im muoMajax3z*.:-:jM£zm
Rojstni dan kraljice Marije
Danes obhaja svoj rojstni dan kraljica Marija, družica našega vladarja in dobra mati malih kraljevičev Petra, Tomislava in Andreja. Na njeno izrecno željo, so se opustile vse zunanje proslave in tudi v prestolnici je bil kraljičin rojstni dan določen samo kot rodbinsko praznovanje kraljevskega doma. V maršalatu dvora je bila, kakor običajno, izložena knjiga za vpisovanje čestitk, v saborni cerkvi pa je patriarh Varnava opravil svečano službo božjo, katere so se poleg kralja, kraljice in ostalih članov kraljevskega doma udeležili tudi ministri, diplomatski zastopniki in drugi odličniki.
Zadnja pot profesorja Jemca.
Včeraj popoldne so ob izredno veliki udeležbi položili k večnemu počitku priljubljenega profesorja Valentina Jetneca. Pokojnika so spremili na zadnjo pot polnoštevilno njegovi stanovski tovariši; ravnatelja dr. Tominšek in Zupančič, pa sta se ob odprtem grobu v prisrčnih nagovorih poslovila od pokojnika. Ob grobu je izrekel iskrene besede v slovo blagemu pokojniku tudi prof. Bogovič. Pod vodstvom profesorja Schweigerja pa je zapel dijaški zbor dve žalostinki. Večna luč blagi duši!
Zn pomožno akcijo.
Namesto venca je Profesorsko društvo, pododbor Maribor, v spomin prof. Jemca darovalo 200 Din za Pomožno akcijo. Znesek je na razpolago v upravi »Večernika«.
poroka.
V stolnici sta se poročila g. Maks Tomažič, učitelj v Guštaniu in gdčna Angela Križeva, učiteljica v Mariboru. Obilo sreče!
Nočna lekarniška služba.
Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Vladovičeva lekarna »Pri zamorcu« v. Gosposki ulici.
Tridnevni kletarski tečaj.
priredi zveza gostilničarskih zadrug 14. t. m. v banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Iz železniške službe.
Premeščeni so uradniki; ligo Ferdinand iz Vuzenice-Mute v Maribor, Fr. Pihler iz Maribora h prometno-komer-djalnemu oddelku direkcije v Ljubljano, Emerik Kupljen iz Maribora v Celje, Ant. Škrobar, šef postaje v Dolnji Lendavi v Maribor, Franjo Cichovski iz Maribora v Ljubljano glav. kol., Mato Mihaljevič iz Čakovca za šefa postaje v Ormož, Fran Sovre, šef postaje Kraljevac-Prelog za šefa postaje Vuzenica-Muta; nadalje je premeščen uradniški pripravnik Bogomil Lašič iz Rakeka v Maribor.
Dr. Alfred Adler
je odgodil svoj prihod v Maribor za 14 dni. Napovedana predavanja o individualni psihologiji bodo torej šele 30. in 31. januarja. Podrobnosti o teh predavanjih objavimo pravočasno.
Policijska kronika.
je danes hvalevredno suha. Zabeležene imajo le tri aretacije, eno prijavo In tri poročila. Slikar Mavrič je prinesel na policijo majhen ročni kovček, v katerem je bil gumijast ženski dežni plašč in prazna denarnica iz rdečega usnja. Slikar je izpovedal, da je našel kovčeg včeraj popoldne na Schmiede-rerjevem travniku, tik ob Dravi. Ker so bile vse dosedanje poizvedbe o lastnici kovčega brezuspešne, sumijo, da je skočila obupanka v Dravo.
Mesarjeva nezgoda.
Včeraj popoldne je v mestni klavnici vlekel rejeno svinjo pod nož mesar Ferdinand Knapič. Svinja se je branila smrti in jo je mesar le s težavo obvladal. Pri tem pa mu je na poledenelih tleh spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Morali so ga prepeljati v bolnišnico.
Nezgoda v kamnolomu.
V kamnolomu blizu Oplotnice se je hudo ponesrečil 281etni kamnosek Matevž Črešnar iz Oplotnice. Pri vrtanju velike skale je zgrmelo na njega kamenje in ga pokopalo pod seboj. Dobil je poškodbe po vsem životu. Zlomilo mu je tudi desno nogo. Težko ranjenega so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Tečaj za strojnike in kurjače. Banska uprava je priredila v Murski Soboti štirinajstdnevni tečaj za strojnike in kurjače, katerega vodi inž. Debeljak iz Ljubljane. Tečaja se udeležujejo večinoma lastniki mlatilnic.
Občni zbor zveze gostilničarskih zadrug.
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru bo imela 'svoj redini letni občni zbor 14. t. m. ob pol 10. uri pri »Orlu«. Ob tej priliki bo razdelila zvezina uprava onim odbornikom zveze, ki načelujejo nepretrgoma deset let gostilničarskim zadrugam in onim, ki vršijo gostilniško obrt najmanje petintrideset let, v znak priznanja zveze, častne diplome. Ostalim članom zveze gostilničarskih zadrug, ki ustrezajo navedenim pogojem pa bo razdelila zveza častne diplome na slovesen način ob priliki občnih zborov pristojnih gostilničarskih zadrug.
Za povzdigo sadjarstva in vrtnarstva.
Mariborska podružnica sadjarskega in vrtnarskeg a društ. je imela preteklo sredo svoj občni zbor v tukajšnji vinarski šoli. Zbora se je udeležilo lepo število sadjarjev in kmetovalcev tudi iz mariborske okolice. Iz poročil društvenih funkcijonarjev je razvidno živahno delovanje društva na polju našega gospodarstva zlasti za povzdigo sadjarstva in vrtnarstva. Po občnem zboru je predaval ravnatelj vinarske in sadjarske šole g. Priol o novejših izsledkih iz biologije korenin sadnega drevja. Navzočim sadjarjem je razložil tudi celo vrsto praktičnih nasvetov, ki sledijo iz biologije.
•(•dalja	Medalja
popoldsta ob S. uri
Otroška varletna predstava
VELIKA	KAVARNA
Anketa o davčni zakonodaji.
Gospodarsko predstavništvo za bivšo mariborsko oblast, v kateri so zastopane vse naše stanovske zadruge je sklicalo za sinoči v Gambrinovo dvorano javno anketo o davčni zakonodaji. Predsedoval je podpredsednik predstavništva g. Andrej Oset, o davčni zakonodaji, posebej o nje kompliciranosti, pa je predaval g. višji finančni svetnik Mozetizh iz Ljubljane. Po predavanju se je razvila živahna debata, katere so se udeležili gg. Weixl, Albin Novak, Fran Novak, Volčič, Vahtar, Koražija, Meglič, Stoječ, Kolar, Vicman, Bureš, Lužnik iz Gornje Radgone in drugi. Poleg trgovcev, obrtnikov in industrijcev so bili navzoči tudi številni zasebni in državni uradniki s finančnim inšpektorjem g. dr. Sedlarjem na čelu.
Važno za delodajalce.
Davčna uprava v Mariboru opozarja vse delodajalce, ki morajo po členu 100 zakona o neposrednih davkih pobirati uslužbanski davek v davčnih znamkah, da v smislu naredbe ministra financ z dne 11. septembra 1929 št. 83.390 predložijo tekom meseca januarja 1932 knjižice u-službenskega davka na pregled davčni u-pravi, soba št. 10, sicer se proti njim postopa po čl. 139, odnosno ob zatajbi davka, po čl. 142. cit. zakona.
Nadalje se pozivajo vsi oni delodajalci, ki niso zavezani pobirati davka v znamkah, da se morajo prijaviti do dne 25. januarja 1932 davčni upravi, da jih vpiše v knjigo delodajalcev, ki izročajo usluž-benski davek v denarju. Najvišji kazni po členu 138. tega zakona zapade vsak delodajalec, ki ima povprečno preko 20 zaposlencev, a se do tega roka ne prijavi oblastvu.
mnmnimnn
'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■t
Pravoslavni verniki
s« v sredo 13. januarja L d— -mbra po sv. kol.) poslove od starega leta v restavraciji »Orel«. Vabljeni vsi
Lutkovni oder Sokola Maribor I.
Jutri, v nedeljo 10. t. m. ob 15. uri v telovadnici inž. podof. šole (kadetnica); »Gašperček, dvorni zdravnik«.
Dramatski odsek Sokola Maribor I.
pripravlja otroško pravljično komedijo »Kraljična z mrtvim srcem«. Preroijera bo začetkom marca. Na uprizoritev, že danes opozarjamo starše in deco!
Sobotni trg v znamenju dežja.
Zaradi deževnega vremena je bil današnji trg bolj slabo založen, posebno sočivja in povrtnine je bilo malo. Na Glavnem trgu je bilo 36 raznih prodajalcev. Kmetice so prinesle 47 kokoši po 25 do 35 Din, 312 piščancev po 25 do 64 Din par, 39 puranov po 60 do 85 Din in 12 kuncev po 8 do 30 Din eden. Jajca so se proda jala po 1.25 do 1.75 Din eno, mleko pa je stalo 2 do 3 Din liter. Na Glavnem trgu je bilo 27 mesarjev, 4 prekajevala in 3 vamparji. Govedina se je proda-jaia 4 do 12 Din, teletina 8 do 14 Din, svinjina 10 do 14 Din. slanina 12 do 14 Din. Na Vodnikovem trgu sta bila 2 voza zeljnih glav, ki so se prodajale po 2 do 3 Din; čebule je bilo 38 vreč po 5 do 6 Din kg, krompirja pa 50 vreč po 1 do 1.50 Din kg. Na Vojašniški trg je pripeljalo 6 poklicnih mesarjev dve govedi in pol in eno tele. Govedina je stala 5 do 6 Din. teletina pa 8 do 10 Din. Slaninarjev je bilo 40 s 147 prašiči. Cene so bile enake onim prejšnje sobote. Kupčija je bila srednja.
Svinjski sejem.
Svinjski sejem 8. t. m. je bil zelo slab. Prignali so komaj 69 svinj. Cene mladim prašičem, starim od pet tednov do enega leta, so bile 50—700 Din. Prodajali so en kfogram žive teže 5 do 6.50 Din, mrtve teže 8 do 10 Din. Prodanih je bilo 54 svinj.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 9. januarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar« ab. A.
Nedelja, 10. januarja ob 15. uri »Rdeča kapica«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Lutka«. Prvič.
Pondeljek, U. januarja. Zaprto.
Torek, 12. januarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar« ab. B.
Klic pragozda.
Še nobene filmske premijere niso v filmskem svetu pričakovali s tolikšno napetostio nego premijero »Trader Horna«, ki je bil posnet v najbolj divji afriški džungli. Vsebina filma je senzacijonalna. Horn, trgovec s slonovo kostjo, njegov kompanjon Peru ter njun črni spremljevalec padejo v roke fanatičnih domačinov. Na begu se sestanejo s karavano Edite Dend, stare Hornove prijateljice, ki potuje do naselbine neznanega plemena Isorgi, da tam najde svojo hčerko, ki ji je bila še kot dete ukradena. Horn sklene v primerni razdalji slediti Editi. A na potu jo najde mrtvo^ Zato sklene, da gre sam poiskat Editino hčerko! ki je postala skrivnostna bela boginja plemena Isorgi. Horna, Pe- 1 ruja in črnega spremljevalca ujamejo divjaki m jih hočejo žrtvovati malikom. Toda »bela boginja« sc zanje zavzame in končno se jim posreči, z njo vred pobegniti. Vse pleme Isorgi jih preganja, med potjo pa se zaljubita v dekle Horn in Peru. Hornu, kt Afriko dobro^ pozna, uspe, da prevara divje tolpe domačih plemen, črni spremljevalec umre med begom, toda Horn. Peru in dekle se rešijo. Horn končno uvidi, da je prestar za tako mlado dekle, pa pošlje Peruja in dekle v civilizirane kraje.
• ^ raj,er ^orn le eden tistih redkih filmov, ki nadkriljujejo celo najbolj rafinirano reklamo. 1 redvsem stoji neizmerno visoko nad vsemi dosedanjimi filmi iz črnega kontinenta. Tu vidiš Afriko v celi njeni okrutnosti in lepoti, ki se neprestano menjavata. To niso običajno nanizane slike z nekaj tamošniih rojakov in eksotičnih živali, to je potovanje skoz nevarnosti na vsakem koranu. Nikoli še nismo videli tolike lepote in obilja afriške favne, nikoli še nismo prisostvovali tako bli- ’ zu borbam za obstanek med posameznimi prebivalci džungle. Lev proti levu, neuspeli poskus leoparda, da se nahrani z mlado hijeno, ki jo brani njena hrabra mati, to so prizori, ki frapirajo. Vidiš in čuješ smrtne muke leva. zadetega od zastrupljene puščice, čuješ- topot tisočev slonov, ki rušijo tisoč- : letna debla pragozda, vidiš borbo krokodilov s prebivalci prašume, vidiš Pigmeje, napol^ ljudi, napol še zveri, ki so še danes Iju-dožrci iz navade in potrebe... Efekt vseh prizorov še povišuje mikrofon, ki je postavljen zelo blizu in verno reproducira vse glasove strašnih borcev.
Glavno ulogo igra Harry Carey, Junak mnogih filmov z divjega zapada. poosebljenost hladnega in prisebnega lovca, ki vliva poguma svojim partnerjem. Edvina Booth pa daje vse, kar se more dati v težki vlogi temperamentne in zagonetne bele boginje.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek. 11. januarja ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Nedelja v mariborskem gledališču.
Jutri popoldne ob 15. uri kot otroška predstava ponovitev Gorinškove zabavne otroške spevoigre »Rdeča kapica«. Predstava bo pri znižanih cenah. Zvečer ob 20. uri bo prva letošnja predstava Audranove »Lutke«, melodične in vesele operete, ki se je lani publiki zelo prikupila. Tenorsko partijo plahega Lan-celota poje novi tenor g. Sancin.
Jz Prekmurja
Avtobusi zopet vozijo. Ker je zaradi južnega vremena sneg po prekmurskih cestah že precej skopnel, obratujejo avto busi od včeraj dalje zopet normalno.
Mura narašča. Od poplav na avstrijskem Štajerskem in tajanja snega je reka Mura tudi v Prekmurju in Medmurju nevarno narastla in napravlja že sedaj veliko škode. V odseku med Murskim Središčem in Dekamocvem je voda spodjedla bregove in odplavila mnogo rodovitne zemlje.
Nova cesta Ljutomer - Štrigova. Ljutomerski okrajni cestni odbor je na svoji zadnji seji določil 100.000 Din za gradnjo nove ceste iz Ljutomera v Štrigovo. Določeno vsoto bodo uporabili samo za material, dočim bodo delovne moči preskrbeli ondotni prebivalci sami in brezplačno. Z novo cesto se bo razdalja med obema krajema zmanjšala od dosedanjih 15 na 6 do 7 km. Ker bo zgrajena po goricah, bo varna tudi pred poplavami.
Znižanje dopolnilnega davka na zemljarinO za L 1932.
Davčna uprava v Mariboru razglaša: Davčni zavezanci zemljarine, Ki imajo V i smislu zakona z dne 21. junija 1929 pravico j do znižanja dopolnilnega davka na zemlja- l lino, morajo vložiti prijave v mesecu januarju 1932, ozir. po čl. 4. zak. o neposrednih . davkih, (ako se zakasnitev pismeno opraviči I s posebno tehtnimi razlogi) najpozneje do 15. februarja 1932.
Dopolnilni davek se zniža ob sledečih pogojih: 1. Cc se davčni zavezanec bavi izključno s poljedelstvom (kmetijstvom), 2. če obdeluje posestvo sam ali s člani rodbine, 3. če rodbina takega zavezanca šteje več ko 5 članov, 4. da dopolnilni davek ni večji od 5000 Din, 5. da v navedenem roku vloži j prijavo na uradnem obrazcu.
Po tem zakonu se ne smatrajo za člane skupnega domačega gospodarstva:
1. Osebe, ki so stalno odsotne. (Sem pa ne spadajo oni, ki so le začasno odsotni, da odslužijo vojaški rok, zaradi šolanja, zdravljenja, kot obrtniški vajenci in podobno.) 2. Osebe, ki se poleg kmetijstva bavijo še s trgovino, industrijo ali obrtom ali drugim pridobnini zavezanim poslom. 3. osebe, ki so v stalni javni ali privatni službi, 4. žena in otroci oseb, omenjenih v 2. in 3. točki, 5. hišna služinčad in nameščencu Prijave je vložiti pri občinskem uradu na uradnem obrazcu (tiskovini), ki se dobi pri davčni upravi ali občinskem uradu.
Prijavo vloži oseba, ki se smatra za davčnega zavezanca zemljarine, lahko pa tudi njen pooblaščenec, če priloži pooblastilo prijavi. Na zahtevo davčnega zavezanca in P® njegovih navedbah izpolni prijavo občinski urad. Priiave. ki se predlože po določenem roku, se ne bodo upoštevale. Za resničnost prijavljenih podatkov je odgovorno poleg davčnega zavezanca tudi občinsko oblastvo.
Žlice.
Zdravnik (je zapisal recept); Tega zdravila vzemite dnevno štiri kavine žlice.
Pacijent (se praska za ušesom); Hm, hm... to bo pa težko šlo, gospod doktor.
Zdravnik; Zakaj?
Pacijent: Ker imamo pri nas samo tri kavine žlice!
Javna zahvala.
Kot oče se čutim primoranega, izreči tem potom svojo zahvalo In priznanje Kmetijski eksportnl zadrugi, r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta 44, za podporo “po smrti mojega sina, gospoda Karla Poliča iz Sp. Porčlča, ki mi je bila na prav ku-lanten način od Podporne sekcije gornje zadruge izplačana.
To točno izplačilo ml daje povod gornji zavod vsakomur najtopleje priporočati.
Sp. Porčič, dne 4. januarja 1932.	80
JANEZ POLIC.
Zimski šport in naša meja
Posvetimo vsaj malo pažnje našemu obmejnemu višavju na Kobanskem.
Smo sredi smučarske sezone. Vsako nedeljo, vsak teden in tudi ob delavnikih odhajajo množice naših smučarjev na Pohorje. Vse planinske koče so polne in se pripravljajo razne večje in manjše tekme. Vse to dokazuje, da se zimski šport pri nas leto za letom bolj razvija in da hočemo naglo nadoknaditi ono, kar smo zamudili in tako zaostali za drugimi narodi Evrope. Priznavamo nadalje tudi to, da je šport vseh vrst mednaroden in da ne bi bilo prav, če bi naenkrat in preveč odločno zapustil svojo neutralnost.
Kljub vsemu temu se nam zdi, da bi Posebno mariborski slovenski športniki morali usmeriti svoje delovanje tako, da bi bilo v prid tudi naši meji, ne samo te-fesuiin: zabavi. Zato ne bi smeli posvečati vse svoje pažnje samo Pohorju, temveč bi se morali vsaj malo zanimati tudi za obmejno višavje na levem bregu Dra-"ve, za naše Kobansko. Toda izgleda, da so -vsi dosedanji apeli bili zaman. Obmejnih predelov se vse izogiblje, dasi so za Izletnike, planince in tudi zimske športnike prav tako ali še bolj mikavni kakor je Pohorje.
Docela drugače pa se gibljejo avstrijski Nemci. Kakor poleti, tako posvečajo tudi pozimi izredno veliko pažnjo- svojim obmejnim planinam in prihajajo stalimo na našo stran. Tako so zadnje praznike pridno izkoristili, in iz Lučan, Ar veža, Ivni-ka ter celo iz Gradca, so romale dolge procesije smučarjev na Kozjak, Remšnik in Radelj. Posebno Gradčani imajo brez dvoma bližja in celo boljša smučišča, kakor so naša obmejna, a kljub temu prihajajo daleč sem dol na Kozjak. Zavedajo se pač, dla pri tem ne delajo samo za šport, ampak tudi za svojo nacionalno in državno stvar, kar ob vsaki priliki tudi neženirano pokažejo.
Nikakor ne mislimo, da bi bilo treba naenkrat spraviti vse naše smučarje s Pohorja na mejo, vendar bi se kljub temu mogla najti vsaj kakšna manjša skupina, ki bi od časa do časa pohitela na Kobansko. Mogoče bi se dala tam prirediti celo kakšna manjša tekma? S tem bi pokazali vsaj malo dobre volje in paralizirali bi sedaj prevladujoči upliv nemških izletnikov in športnikov. Merodajni športni faktorji naj o tem tnalo razmišljajo!
Sokolstvo
Lutkovno gldališče
Sokola-matice v Narodnem domu ponovi jutri v nedeljo ob 15. uri pravljično igro v 4. dejanjih »Gašperček v peklu«.
Smuški odsek Sokola Maribor-matica.
Napovedano smuško tekmo moramo radi neugodnih vremenskih razmer preložiti na nedoločen čas. Prijave za tekmo sprejemajo še nadalje zaupniki posameznih odsekov. Od že sedaj prijavljenih tek movalcev se nam obeta ostra borba za brva mesta* Kdor se še ni prijavil, naj to stori čim prej, ker s tem olajša pripravljalnemu odboru delo. Dovoljeno je tudi tekmovanje izven konkurence. Zdravo!
I.	smuška tekma Sokola Hoče.
Sokolsko društvo Hoče je priredilo na Praznik sv. Treh kraljev smuško tekmo 11 a daljavi 5 km. Proga je bila ob silno slabih snežnih razmerah dokaj težavna. Tekmovalcev je bilo 8. Prvo mesto je dosegel br. Vodnik Tonček (30’55”), drugo br. Mejovšek Milko (33T0”) in tretje br. Zorec Stanko (34’1$”). Najboljši čas (29’35”) je dosegel br. Apih Milan, ki je vozil izven konkurence.
£ovstvo
Kožni sejem v Ljubljani.
Lovcem se nudi najugodnejša prilika, da kolikor mogoče dobro vnovčijo svoj tozimski lovski pridelek, ako se posluži-jo za vnovčen je kož lovsko-prodajne organizacije »Divja koža« v Ljubljani. Dražba, po vrstnem redu XIII« bo dne 25. t. m. Za to dražbo vlada posebno s strani inozemskih kupcev veliko zanimanje in bo za blago dovolj povpraševanja. Uspeh je torej močno odvisen od lovcev samih. Cim več blaga bo na razpolago in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem večji bo uspeh dražbe. Oklenite se »Divje kože« in pošljite vse pridobljene kože nemudoma le njej v prodajo. V današnjih težkih časih posameznik še celo ne opravi ničesar, le v slogi in medsebojni podpori je moč in zagotovilo čim boljšega gmotnega uspeha.
Koledarček »Jadranske straže«.
»Jadranska straža « priporoča svojim članom koledarčke za leto 1932. Dobe se po Din 10.-— v društveni pisarni in trgovini g. H. Sax, Grajski trg.
lavna zahvala.
S hvaležnostjo in rade volie potrjujem, da je bila meni pripadajoča podpora od Podporne sekcije Kmetijske eksportne zadruge, r. z. z o. z« Maribor, Aleksandrova cesta 44, po smrti moje matere, gospe Marije Beranič iz Pragerskega, točno in v popolnem redu izplačana. Z ozirom na to, da likvidira omenjena sekcija svoje obveznosti kulantno in točno, priporočam vsakomur takojšen vstop y članstvo te Podporne sekcije.	82
Pragersko, dne 5. januarja 1932.
MIHELAK ELIZA.
Šport
SK Železničar, sekcija za table tenis.
V pondeljek 11. t. m. ob 20. uri bo v gostilni VoHgritber članski sestanek. Dnevni red: dbgovor glede treninga. Načelnik.
Mariborski smučarski klub.
Smuškega tečaja v Sv. Lovrencu na Pohorju od 10. do 17. januarja zaradi slabih vremenskih prilik ne bo.
Sankaška tekma za prvenstvo MZSP,
ki bi morala biti jutri pri Ruški koči, je odpovedana in preložena na poznejši čas.
Skaothem
Božičnica naših src.
Gori na Pohorju, sredi tajno stnega Somraka mladega drevja se je zasvetila v luči božičnih svečk s snegom pokrita jelka.
Zatekli smo se semkaj iz hrupnega mesta, da bi proslavili svoj Božič. Z gorečimi baklami smo šli skozi tihi, mračni gozd. Le rahel vetrič nam je govoril in se poigraval s kosmiči snega, plemanov. okrog plapolajočih, svetlih plamenov. Korakali smo po ozki stezi, drug za drugim; nihče ni pretrgal molka svetega miru.
Daleč za nami in pod nami leži mesto. Pozabljena so bleščeča', a minljiva darila, ki tam daleč razveseljujejo in osrečujejo ljudi, ki dajejo svoji ljubezni vidnih izrazov.
S spoštljivo plašnostjo smo se sestopili okrog božičnega drevesa, ljubi Bog sam ga je bil okrasil s sijajnim snežnim plaščem; naše preproste sveče so mu dale samo malo blišča in lesketa...
Govorila so naša srca. Razum je zmogel praznično razpoloženje, zmogel je smisel svetle luči v najdaljši zimski noči, čeprav ne povsem, srce pa ga je občutilo.
Črpamo moč za svoje delo, za vero in' zaupanje v večno silo.
In breme nam je lahko.	U.W.
Opombe.
Skavti! Krmite tičke — nosite jim drobtine in drugo hrano v tičnike po parkih, — storili boste dobro delo!
Skavti-smučarji! Jemljite na izlete in ture s seboj žepne lekarne in jih uporabljajte v pomoč vsakomur, ako je potreba, — storili boste dobro delo!
Skavti! Pripravljajte se za drugi jugoslovanski skavtski tabor julija 1932 v Zagrebu. Pomnožite svoje skavtsko znanje, pri tekmah boste za svojo edinico storili — dobro delo!	—rij.
Daruite za pomožno akcijo 1
Iščem prazno sobo
za takoj. Najraje v bližini parka. Naslov. v upravi.	94
Obrtno gibanje v Mariboru
Izdane in izbrisane obrtne pravice v decembru 1931.
Mestni svet je izdal na zadnji svoji seji naslednje obrtne pravice:	Lorenčič Anton,
trgovsko in umetno vrtnarstvo, Cvetlična ul. 28, tvrdka Lepoša Franc, družba z o. z., trgovina s kolesi, motocikli, šivalnimi stroji, pripadajočimi potrebščinami, muzikalijami in galanterijo, Glavni trg 1, Loebl Viljem, trgovina in izdelovanje tekstilnega blaga, Strossmajerjcva ul. 28, Ljudska tiskarna d. d., trgovina s šolskimi knjigami, Sodna ul. 6, Gajšek Ivana, trgovina z manufakturo. Glavni trg 1, Krois Ernest, čevljar, Koroška cesta 18, Kager Josip, zlatar in srebrar. Vetrinjska ul. 30, Šušteršič Karla, šivilja, Dušanova ul. 7, Hatner Frančiška, trgovina z delikatesami, Trstenjakova lil. 22, Verdnik Alojziju, izdelovanje perila, Aleksandrova c. 55, Ošlag Anton, trgovina z delikatesami. Glavni trg 17, Zebisch Josipina, branjarija ter prodaja piva, vina in sadjevca v zaprtih steklenicah, Stritarjeva ul. 15, Bračko Josip, trgovina z mešanim blagom, Zrinjskega trg 6, Franz Gizela, roj. Kiihar, trgovina z železnino in stavbnim materijalom pod imenom »Vincenc Kiihar«, Aleksandrova c. 1, Kiff-mann Oton, inštalacija plina, vodovoda, centralnih kurilnih naprav z izključitvijo konstrukcije kotelnih naprav. Meljska c. 23, Tvrdka »Singer šivalni stroji d. d.«, meha-niška obrt, Ulica 10. oktobra 2, Banovšek Leopold, rgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo, Ipavčeva ul. 55, Kosi Franjo, trgovina z raeš. blagom, Tattenbachova ul. 24, Kuhar Rudolf, izvošček. Slovenska ulica 22, Ehm Edvard, krojač, Dr. Verstovškova ulica 4, Draž Josip, mesar, Radvanjska c. 29. Vaupotič Boštjan, trgovina z galanterijo, urami in patenti pod imenom »Triglav Import«, Frankopanova c. 1, Lininger Viljem, trgovina z motornimi vozrli, njih rezervnimi deli ter prodaja lesa. Frančiškanska ulica 17. —
Nadalje je mestni svet izbrisal naslednje obrtne pravice: Jauk Miroslav, trgovina z mešanim blagom, Tattenbachova ul. 24, Kohn-stein, Arnošt, prodaja izgotovljenega usnja, specljalnih usnjatih in kožuhovinastih predmetov, kakor tudi vseh čevljarskih potrebščin ter nakupa surovih kož, Vetrinjska ulica 5, Wolf Eliza, trgovina s papirjem, Gosposka ulica 10, Fideršek Ivan, vozovni sedlar in vozovni ličar, Dvofakova ul. 15, Lorenčič Anton, trgovsko in umetno vrtnarstvo, Cvetlična ul. 28, Zwi!lag Ivana, trgovina z umetnimi In naravnimi cvellcami In zelenjavo in trgovina s predmeti za opremanje in vzdrževanje grobov, Samostanska ul. 11, Lorbek Martin, trgovinsko in umetno vrtnarstvo, Tržaška c. 59, Rescheneder Otmar, brivec, Aleksandrova cesta 13.
Iz Poljčan
Iz občinske pisarne. Občinski urad razglaša: Glasom odredbe sodišča Štev. Bistrica je Marija Detiček, posestnica iz Mahor-skq, radi zapravljivosti spoznana za omejeno. 2a skrbnika H je postavljen Josip Strmšek, delavec iz Mahorske vasi. Dolgovi, ki bi jih sama ali kdorkoli napravil na nien račun brez vednosti sodišča, se iz njenega premoženja ne poravnajo.
Osebne vesti. Železniški uradnik gospod Franc Heric, ki je več let deloval med nami, je premeščen v Pesnico pri Mariboru. Prlljub lienega uradnika bomo vsepovsod pogrešali. — Tukajšnji postajenačplpik g. Franc Lovrec je imenovan za občinskega odbornika.
Zahvala, Okrožni načelnik brat HmeJak iz Oplotnice je poslal našemu Sokolu, ki si postavlja lastno dvorano, večjo količino desk in drugega potrebnega lesa brezplačno. Tako njemu kot društvu »Zvon«, ki je Sokolu ob svoji likvidaciji darovalo 1000 Din, se Sokol Poljčane najtopleje zahvaljuje.
Kavarna »Evropa« danes nov program. Jutri družinska popoldanske predstava.
Tragedija v Indijskem oceanu
(Po zapiskih mladega ribiča Louisa Herlevana.)
Pred kakima dvema letoma je prišlo francosko podjetje za ribje konzerve »Compagnie des langoustes francaises« na misel, da preloži svojo tovarno tja, kjer je bv najbolj izdaten, ker s tem bi odpadlo tudi težavno prevažanje rib od lovišča v tovarno, — torej v Indijski ocean.
Ravnateljstvo družbe se je odtočilo, da zgradi tovarno ribjih konzerv na malem otoku Saint Paul, ki leži sredi Indijskega Gceana in Pripada Kergiuclskemu arki-Pehi. Ni pa pri tem odločevala niti zemljepisna lega tega otoka, niti njegov priročni značaj, ampak zgolj njegovo izredno bogastvo na rihah in morskih rakih.
Otok St. Paul je ma p oj razpadlo žrelo ugaslega vulkana, ki moli samotno iz Neizmernega morja. Stena tega žrela se ie na eni strani podrla, tako da ima se-
j otok obliko podkvd in se je na ta način stvoril miren zaliv, v katerem kar hirgoli rib in rakov. Na ta samotni otok k družba poslala 120 ribičev in delav-c6v. Od teh jih je bilo štirideset Francov iz Bretagne, štirideset trpljenja in
pomanjkanja vajenih ljudi, ter osemdeset črncev z Madagaskarja.
Razen teh stodvajset ljudi, rib in rakov, ni bilo na otoku dosti drugega žit-ja. Nobeno drevo, noben grm ne uspeva tu; trdo kamenje nudi samo nekaterim zeliščem nekoliko bornega življenja. Na več krajih otoka raste tudi bambus. Največja rastlina na tem otoku je takozvano kerguelsko zelje, ki služi človeku za hrano in zdravilo. Kot edina sveža hrana ozdravlja skorbut; uporabljajo ga pa le redko, ker ga je premalo. Kunci, ki so jih na tem otoku zaredili, da bi imeli vedno kaj sveže hrane, so ga namreč skoraj popolnoma iztrebili. Samo oni so ostali, se poskrili po razpokah, ter prihajajo ponoči iz svojih lukenj, da se najedd tega zelja. Človek jih le redkokdaj zagleda.
Toliko več preglavic pa delajo podgane. Teh niso uvozili, prišle so kar same od sebe z ladjo, v zabojih, in se na otoku neverjetno razmnožile. Drugače pa na otoku ne živi noben sesalec. Obiskujejo ga samo galebi, morske lastovice,, race, na enem kraju otoka pa gnezdijo
celo pingvini.
Na tem od neizmernega morja obvarovanem, sedem kvadratnih kilometrov velikem otoku ni nikjer pitne vode; samo vroči žvepleni vrelci prihajajo na dan. Tu pijejo ljudje samo destilirano morsko vodo ali pa deževnico, ki se je nabrala v mlakah. Dežja ne primanjkuje. Čeprav zemljepisna širina približno odgovarja zemljepisni širini Palerma na severni poloti, je vendar tam ostro podnebje. Pogosto ga pustošijo cikloni in snežni viharji; območje plavajočega Ie-dovja sega do sem...
Ladja, ki je priplula leta 1929. z uslužbenci tovarne, je prva po dolgih letih. Ladje, ki plujejo v Avstralijo in Vzhodno Indijo, ne pristanejo na otoku. Ribiče, delavce, stroje, gradbeni materijal in živež so prepeljali na obalo in sezidali ob pobočju zaliva tovarno iz opeke, za delavce pa kolibe iz desk, ki so ostale od zabojev. Družba ima namen, da pošlje, vsakega pol leta ladjo na otok; odpelje naj izdelane konzerve, ljudem pa naj pripelje svežega živeža.
Beli in črni nastavljene! družbe pridno love ribe im rake; tovarna, opremljena z najmodernejšimi stroji, prične obratovati. Od kraja gre vse tv. redu. Od pol še-
ste zjutraj do desetih dopoldne in od enajste zvečer dialje love in konzervirajo ribe. Ostali čas pa jedo opoldne in zvečer malo riža in nekoliko svežega sadja (proti skorbutu), ponoči pa spijo šest ur, ako baš ne divja vihar. Podjetje se lepo razvija in prinatša lep dobiček.
Polagoma pa prične delo nazadovati. Črnci, manj odporni kot njihovi trpljenja vajeni bretonski tovariši, prično od prevelikega dela in nezadostne hrame hirati. Ribolov se od tedna do tedna zmanjšuje.
Petnajstega februarja 1930 pride z ladjo na otok šef družbe. Prihod šefa da priliko, da izbruhne splošno nezadovoljstvo. Črnci izjavijo, da ne morejo več delati, Bretonci pa hočejo domov. Ravnatelj se od kraja trudi, da bi jih pregovoril, ko pa vidi, da nič ne pomaga, sklene odpeljati jih domov in pripeljati svežih delovnih moči.
Ravnatelj brzojavno naroči ladjo t otoka Rčunion. Parnik »Australie« pride. In delavci se vkrcajo. Na otoku pa jih ostane sedem; šest belcev in en čmec. Ti naj vzdržujejo stroje, dokler ne pridejo novi delavci. Po treh mesecih bo ladja pripeljala druge in še teh sedem odpeljala.
(Dalje prihj
Stran 3.
Mariborski »VECERNIK« Jutra
V M a r i b o r tj, dne 9. T. 1932.
Ouirrer Bell:
19
Lovvoodska sirota
Miss Temple si je z robcem otirala ustnice, kakor bi hotela zatreti smeh, ki jo je bil posilil. Sicer pa je izrekla primerno povelje, in ko je bil prvi razred pojmih kaj strogi gospod od njega zahteva, je siušal. Uklo-nivši se nekoliko nazaj, sem ujela poglede in zmrdljaje, s katerimi so gojenke izvajale ukaz. Škoda, da jih tudi ^pspod Brocklehurst ni mogel videti; nemara bi se bil uveril, da nič ne pomaga, ako se še toliko trudi z vna-njostjo lonca in piskra, ker se je notranjost bolj odmikala njegovemu vplivu, nego je mislil.
Motril je zadnjo plat živečih svetinj kakih pet minut, nato je izrekel sodbo. Njegove besede so učinkovale kot troblje sodnjega dne:
»Vse te kečke je treba odrezati!«
Gospodična Temple mu je menda prigovarjala.
»Gospodična,« je trdil, »služiti moram Gospodu, čigar kraljestvo ni od tega sveta. — Moje poslanstvo je, da uničim v teh dekletih mesenost; da jih učim, naj se oblačijo trezno in sramežljivo, ne pa da se kitijo in si kodrajo lase. In vsaka mladenka tu pred nami sh ovija glavo z dvema kitama, ki jih je bržkone sama ničemr-nost splela. Ponavljam: te kite morajo proč! Mislite vendar na potrato časa, na...«
Gospod Brocklehurst je nenadoma umolknil, ker v sobo so stopile tri dame. Škoda, da niso prišle nekoliko prej, da bi bile čule njegovo predavanje o obleki, ker so bile tako sijajno z žametom, žido in krznom opravljene. Mlajši dve — zali deklici šestnajst in sedemnajst let stari — sta nosili siv klobuk iz bobrovine, kakršni so bili tedaj v modi, ki ga je senčilo nojevo perje; izpod roba milovidnega pokrivala je sililo izobilje plavih, skrbno nakodranih las. Starejša dama si je bila ogrnila dragocen žametast šal, ki je bil obrobljen z gorno stajevino; čelo so ji kitili francoski kodri.
Miss Temple je dame kot gospo in gospodični Brocklehurst zelo spoštljiv® pozdravila in jih spremila k častnim sedežem v ospredju učilnice. Vse se mi je zdelo, da so bile prispele v kočiji s svojim prečastnim sorodnikom in so medtem iztikale in oprezovale v gornjih prostorih zavoda, dočim je vznešeni soprog in oče obračunaval z gospodinjo, izpraševal perico in strahoval prednico. Začele so obkladati gospodično Smith z raznimi očitki in opombami, ker je ta učiteljica imela na skrbi perilo in je nadzirala spalnico. Kaj so ji dejale, nisem utegnila poslušati. Drug pripetljaj mi je bi! priklenil in pritegnil nase pozornost.
Poslušajoč pomenek med Mr. Brocklehurstom in gospodično prednico, sem sicer hudo vlekla na uho, a pri vsem tem nisem zanemarjala svoje lastne varnosti; mislila sem, da ne bo nič hudega, če se mi le posreči, da ostanem neopažena. V ta namen sem se v klopi močno sklanjala nazaj; delala sem se, kakor bi bila za-
topljena v svoje račune in sem držala tablico tako, da mi je zakrivala obraz. Morda bi me vodja zavoda res ne bil opazil, da se mi ni izdajalska tabla nekako iz-meknila iz rok in treščila na tla. V hipu se me je bilo prijelo sleherno oko! Vedela sem, da je bilo vse izgubljeno. Sklonivši se, da poberem dva skrilnata od-krhka ,sem zbirala svoje moči za najhujše, kar bi me moglo zadeti. In zadelo me je!
»Nemarno dekle!« je zarohnel Mr. Brocklehurst in takoj nato — »aha, že vidim, to je nova gojenka!« In še preden sem mogla dihniti, je nadaljeval. »Ne smem pozabiti, da mi je povedati kako besedo tudi o njej.« Potem pa je glasno — oh, kako glasno se mi je zdelo — velel: »Naj stopi dete, ki je razbilo tablico, iz klopi!«
Po lastni volji bi se ne bila mogla premekniti » mesta, bila sem kakor omamljena; veliki dekleti, ki sta mi sedeli ob straneh, sta me postavili na noge in me rivali proti strašnemu sodniku, potem pa mi je Miss Temple rahlo pomagala do njegovih nog, medtem pa sem ulovila nje šepetani nasvet:
»Le nič se ne bojte, Jana, saj sem videla, da se Vam je to le pripetilo. Saj ne boste kaznovani!« Kakor nož me je bil zbodel nežni šepet v srce. »Le še minuto, pa me bo zaničevala kot licemerko,« sem si mislila, in v tem prepričanju mi je vzburkala krv silna mržnja na ujno, na Brocklehursta in vso lepo družbo. Jaz nisem bila Jelka Burns.
Krokodili v Evropi
Doslej so bili krokodili specialiteta tropičnih pokrajin. Njihovo najbolj zna no pribežališče je bila reka Nil v Egiptu, in nihče si ni mogel misliti, da bi živeli tudi v Evropi. Arheologi so med okameninami našli poleg ostankov raz nih izumrlih živali, in takih, ki živijo dandanes le še v Afriki, Indiji in v Južni Ameriki, sicer tudi okostja krokodilov ali njim podobnih reptilov, a to so bila le okostja. Doba, ko je bilo v Evropi tako toplo, da so v njenih rekah, ribnikih in jezerih živeli krokodili, je že davno minila. In vendar imamo tudi še dandanes na evropski celini jezero, v katerem žive pravi pravcati krokodili, kakor kje v jezerih Vic-toria, Nyassa, Tanganjika, Tumba itd. doli v Afriki.
Bilo je pred približno 35. leti, ko je mladi grof Alkala Valdepenas y Ca-ravaca, velik ljubitelj tropičnega živalstva, s potovanja po Afriki pripeljal dva mlada severnoafriška krokodila, samca in samico na svoje posestvo, ležeče ob jezeru Laguna de la ^anda, skozi katero teče južnošpanska reka Almadovar.
Izpustil ju je v domači grajski ribnik, kjer sta se očividno prav dobro počutila, tako da sta že v nekaj letih dobila potomce. Do svetovne vojne so se »novi naseljenci« že precej razmnožili ter se popolnoma aklimatizirali, danes pa tvorijo že precejšnjo družino, ki se ne zadovoljuje le s tesnim prostorom v ribniku, ampak se leto za letom širi še dalje.
O priliki neke poplave je skupina krokodilov grofa Valdepenas y Cara-vaca zašla po odtoku iz grajskega ribnika v jezero Laguna de la Janda, kjer
je tudi ostala in se dalje množila. Ker je jezero polno rib, so krokodili imeli dovolj hrane, tako da so se počutili prav dobro. Zaradi tega so se tako pomnožili, da so danes že prava pravcata nadloga in so španske lokalne oblasti bile nedavno prisiljene seči po obrambnih sredstvih. Množeči se krokodili so namreč skoraj popolnoma uničili ribe v jezeru Laguna de la Janda, od katerih so poprej živeli številni okoliški ribiči, a pojavili so se tudi že v spodnjem teku reke Almadovar, ki se pri kraju Barbate izliva v Atlantski ocean. Oškodovani ribiči jih neusmiljeno preganjajo in zahtevajo, da se iztrebijo do zadnjega, dočim se nekateri naravoslvci z vso vnemo zavzemajo za to; da bi se južnošpanskim krokodilom dovolil svobodni razvoj in bi se kot posebna znamenitost Evrope z zakonom zaščitili.
Kako se bo spor za in proti edinim krokodilom v Evropi končal, ni znano, vsekakor pa bi bilo škoda, če bi se živali pokončale, kajti potem bi Evropa zopet izgubila del svoje, četudi umetno ustvarjene tropične romantike.
Zločinec.
»Gospod, Vi ste preveč predrzni! Snoči ste me po sili poljubili, zdaj pa že spet poizkušate!«
»Gospodična, ali ne veste, da se zločinec vedno zopet povrača na kraj svojega zločina?«
Bogata obdaritev.
— Kaj pa je Milica prinesla domov z božičnice? vpraša teta.
— Tri knjige, tri žepne robce in pa ošpice, odgovori mati.
Skrivnostna kriminalna zadeva
Pred kakimi tremi tedni so našli v bougivalskem gozdu pri Parizu zapuščen, napol razdejan in ves okrvavljen avtomobil, ki je baje bil last mladega Amerikanca po imenu Rihard Wall. 24 ur pozneje je policija že imela v rokah morilca, mladega Francoza Davina. Da-vin je tudi priznal umor in je izjavil, da je Wallovo truplo vrgel v reko Seno. Iskali so truplo dan na dan, a niso ga mogli najti.
Zdaj pa je policija po vseh poizvedbah prišla do prepričanja, da tu sploh ne gre za umor, ampak da je vse skupaj samo mistifikacija, pri kateri je sodeloval Da-vin iz razlogov, ki še niso povsem pojasnjeni. Po informacijah, ki jih je pariška policija prejela od newyorške, je bil Wall agent sovjetskoruskega generalnega štaba. Nakupil je lani v Ameriki na ruški račun več letalskih motorjev. Poleg tega se je bavil tudi še z raznimi drugimi kupčijami, pri katerih pa je imeli velike izgube; baje okoli štiri milijone dolarjev. V Parizu je imel/Wall, ki se je veliko gibal v lahkoživem svetu, še precejšnja denarna sredstva, — odkod, to še ni dognano.
Pariška policija ne verjame več, da bi bil Davin res umoril Amerikanca, ampak domneva, da je Daviin le pomagal Wallu uiti ameriškim upnikom in da je zato prevzel vlogo morilca.
Raziskovanje Nove Gvineje
Nova Gvineja, največji otok v Južnem morju, na katerega bi lahko spravili najmanj šest Jugoslavij, je med vsemi kolonijami evropskih držav naj manj naseljen in raziskovan. Beli kolonisti, ^Holandci in Angleži, žive le na severni obali in na skrajnem vzhodu, v notranjosti pa gospodarijo po mili volji Kanaki in Papuanci, divji domačini. Ogromni pragozdovi so še nedotaknjeni, najmanj pa je raziskana velika južna nižina, ker je zaradi močvirij težko dostopna in skrajno nezdrava. Prva znanstvena ekspedicija si jo je ogledala leta 1928., letos spomladi pa jo bo naskočila nova, opremljena z vsemi modernimi pripomočki. Študirala bo topografijo, geološko strukturo ter favno in floro. Ekspedicijo bodo tvorili angleški in holandski znanstveniki.
Elegantno opremljeno sobo
s separiranim vhodom, z uporabo ko-palnice in vsem korofortom, z oskrbo ali brez, oddam takoj ali s 15. januarjem. Cankarjeva ul. 36, pritličje, desno-
40
Dve delavki
sprejmem na dobro hrano in stanova* nje. Koroška cesta 69.	74
Davna zahvala.
Podpisani se javno zahvaljujem Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge, r. z. z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta 44, za najtočnejšo in najkulantnejšo izplačilo meni pripadajoče podpore po smrti gospe Jonas Marije iz Celja.	83
Radevolje priporočam to institucijo svojim someščanom.
V Mariboru, dne 5. januarja 1932.
HINKO CIGOJ.
Davna zahvala.
Dolžnost mi je, da podpisana javno izrečeni zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge, z. z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta 44, za meni, prav kulantno izplačano pripadajočo podporo in sicer takoj po smrti gospoda Petra Langerja v Mariboru. Zato gori omenjeno sekcijo vsakomur priporočam.	81
Maribor, dne 4. januarja 1932.
GRADI NIK AVGUST.
Kupim majhno hišo
v Mariboru ali okolici. Ponudbe pod »Gotovama« na upr. Več ©mika. 62
Stanovanje
dveh sob in kuhinjo s pritiklinami oddam s 1. februarjem. Naslov v upravi lista.	38
Stanovanje,
soba in kuhinja z vsemi pritiklinami, električno razsvetljavo jn vodovodom, Oddam mirni stranki s 15. januarjem ali 1. februarjem. Vprašati pri upravi »Večernika«.	88
Krasno dvosobno stanovanje,
kopalnica, parket, elektrika, vrt, oddam s 1. februarjem. Natančnejše informacije da ing. Hermanko, Aleksandrova c. 19.	86
Prodam pekarno
in nekoliko zemljišča. Alojz Weingerl, Ceršak, p. Št. Ilj v Slov. gor. 53
Lepo opremljeno sobo
oddam takoj ali s 15. januarjem. Ob brodu 3.	64
Prazno sobo
oddam. Tezno, Jurčičeva ulica 7, Šva-gclj.	70
Boljša vdova z dvema otrokoma,
išče eno aH dvosobno stanovanje, suho in čisto. Ponudbe na Zofijo Schonbaum, Gosposka uk. 52, pri rodbini Cvitkovič.
44
Sobo s souporabo kopalnice
oddam gospodični. Prešernova 2, I. n., vrata 7.	89
Profesor poučuje srednješolce;
zlasti iz francoščine, latinščine, nemščine in slovenščine. Plača času primerno. Marijina ulica 25.	35
Šivilja
gre za Din 25— šivat na dom novo in staro perilo. Naslov v upravi »Večernika«. 	63
Šivilja
gre na dom šivat novo in staro perilo. Naslov v upravi	90
Učenko
sprejme Helena Kvas, modistinja, Aleksandrova c. 32.	 ?1
Vložke, madrace,
otomane v solidni izpeljavi in zmerni ceni vedno na razpolago pri tapetniku Novaku, Slovenska ulica 24.	73
Restavracija Plzenski dvor
A. Senica, danes sobota divji zajec s cmoki porcija Din 8.—. Prvovrstno vi no Kovaški vrh (prej Sohitzberger). 76
Dam v najem
dobro vpeljano strojno pletarno, za katero je potreben kapital samo za lokal. Ponudbe pod »Zastonj« na u-pravo »Večernika«.	-	87
Lokal za pisarno ali obrt
tik kolodvora oddani. Aleksandrova c. št. 48.	77
Boljši osebi
oddam lepo opremljeno sobo. Dr. Ro-. sinova ul. 23.	72
Oddam kuhinjo in sobo
s pritiklinami. Stritarjeva ul. 35.
75
Javna zahvala,
Podpisana izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo Podporni sekciji Kmetljsk* eksportne zadruge, r. z. z o. z» Maribor. Aleksandrova cesta 44, za točno, hitro i» kulantno izplačilo pripadajoče mi podpore, po za podporo prijavljeni gospe Julijani Dvoršak Iz Sp. Porčlča.	779
Glede na to smatram za potrebno gornjo sekcijo vsakomur najtopleje priporočati-Sp. Porčič. dne 4. januarja 1932.
ADOLF ČEH.
Večje stanovanje 4—5 sob
v pritličju ali v I. nadstropju v Mariboru blizu glavne pošte ali glavnega kolodvora iščem. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Veliko stanovanje«.	5440
GRAJSKI KINO
Tel.
2219
Danes
največji nemški zvotoi veiefiim!
Haivesjš zvočni film z divjimi zverinami na svetu f
Najgigantnelši lovski, ekspedicijski in pustolovski zvočni fiim iz afriških pragozdov.
Reiiser:
W. S. van Dyke.
TSADER
HORN
Pustolovščine pogumnega traderia (trgovca) Horna ua afriški Slonokoščeni obali.
Po največji filmski ekspediciji na svetu v po Evropcfh prej še ne preiskanih pragozdovih Afrike posnet zvočni film.
1. del:
Smrtna borba z zvermi pragozda.
2. del:
Dvoboj z zvermi v džungli.
3. del:
Vožnja v čolnu po Kroko-dflovi reki.
Vsi trije deli v eni predstavi!
NaJfinejši rum
en gros!
Brandy
in vse vrste likerja itd.
Pristna slivovka
en detail!
JAKOB PERHAVEC MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9
Telefon 25-80.______________Tovarna	likerjev,	desertnih	vin,	in	sirupov.
Sanatorij v Mariboru
Gospoda|Ulic3|49	Totgfon 3353
Lastnik in vodja
kirurg dr. Mirko Černič
Najmodernejše opremljen za operacije. Diatermija, vi. insko solnce, tonizator žarnica .Hala*, „en'erocleanei*
T. SOKLIČ]
)&, Maribor gl
lastopuiki se sprejmejo
tmmvnrnmrnJf
Inseriralte
v
Veterniku
Hana zahvala.
Rada in prostovoljno se zahvaljujem ter potrjujem, da ini je Podporna sekcija Kmetijske ekspertne zadruge, r. z. z o. z.. Maribor, Aleksandrova cesta 44, celo ml pripadajočo podporo po smrti mojega očeta, gospoda Tement Franca, Loka pri Št. Janžu na Drav. polju, točno in pred vsem kulantno izplačala.	784
Z ozirom na to hitro izplačilo, ki ie bilo v najboljšem redu likvidirano, se čutim dolžno to dobrodelno institucijo vsakomur najtopleje priporočati.
V Mariboru, dne 5. januarja 1932.
KRČEK OTILFJA.
Stanovanje/ soba in kuhinja v vili pri parku in
opremljeno sobo oddani. Trubarjeva ulica 11/1.	66
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. februarjem mirni stranki. Naslov y, upravi »Večernika«.	69
Sedaj ko prihaja zima
in vaših koles ne boste več rabili, nudi se Vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti, emajlirati, ponikljati, vsekro-gljične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motor-iev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkureačne cene. — Priporoča se mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridemo na dom po kolo.
5499
Sobo in črkosjikanje;
vedno najnovejši vzorci na razpolagi izvršuje poceni, hitro- in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Gospoda
sprejmem na stanovanje. Vrtna ul. 8. vrata 8.
Prodam
dve enodružinski stanovanjski hiši z vrtom in gospodarskim poslopjem. — Vprašati Studenci, Radvanjska c. 6.
42
Srečke za vse
Bančni
Gostilna Dergas, Koroška cesta 48!
V soboto im. nedeljo pojedina pečenih krvavih in jeternih klobas. Za suha grla je na razpolago prvovrstno vino od 7 Din naprej. — Tudi ribizfovo vino
ru blizu lodvora
upravo »Večernika« poa » vanje«.
razrede državne razredne loterije dobite v
poslovalnici Bezjak, Gomoika 25
V M a r i 6 o r u. 'dne 9. T. 1932*.	Mariborski	»VE C ERNI K« Jnfra	Stran	5/
vs&g&BegBst.	.	/,	-^ss^egassES'^	*
Pooblaščeni prodajalec srečk driavne razredne loterije
momooR
Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra
Obutev za vsako potrebo In priliko ki ne iull ne noge in iepa.
Znižali smo cene moški obutvi in opremili prodajalnice z novimi vrstami in modeli. — Pridite in prepričajte se!
Vrsta 3967-22
Evo Vam neobhodno potrebnih čevljev za delo. V lijih lahko hodite po blatu in ob vsakem vremenu, pa Vam bodo noge vedno suhe.
Udobni športni polčeviji Podelat in peta iz bele intifl prHegajo športnim obiekaSB.,
Vrsta 9977-27,
Čevlji iz finega telečjega boksa s trpežnim usnjatim podplatom. Polšiljasta oblika daje čevljem izrazito elegantno zunanjost. Primerni za vsak dan in praznik.
Vtarta 76S7-46
ftUjaata oblika a tipično široko peto daj« tem čevljem veliko eleganco. Imamo jih čtfae ali mabn-gonove barve. Izdelujemo jih v resnih Strinah.
Vrsta 9637-26
JtattiljasU moški polčevlji za izprehode ln Izlete.
perforacija daje čevljem elegantno zunanjost Imajo močne usnjate podplate in pete.
Vrsta 3267-00
Čevlji za lovee in za vsako delo na prostem iz rjavega boksa z močnim dvojnim podplatom. Vsem onim, ki so po svojem poklicu prisiljeni delati na prostem, so ti čevlji neobhodno potrebni.
Vrsta 8667-21
Udobni moški čevlji široke oblike iz najfinejšega boksa, podloleht z usnjem in s prišitim jezikom. Ker ne ptopuščajo mokrote, se boste v njih počutili vedno udobno.
Vrsta 9837-21
Ktagantfil moški čevlji šiljaste oblike. Lakaste čevlje potrebujete za ples in zabavo, a iz črnega ah rjavega boksa »promenado, samo Din 1W,—.
Opravilna številka: E IX 2130/ 31
bi nove žetve
Dražbeni oklic
Obiteljska rniUniu 11
1 utaja Konzorcij »Jutra« v. Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP ER. KNAFLIČ V Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribor?’