Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 164. V Ljubljani, v soboto, 19. julija 1913. Leto xli, s Velja po pošti: — Za oelo leto naprej . , K 26-— za en meBeo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 33'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese, „ . . „ 2'— V upravi prejemai mesečno „ 1*70 = Sobotni izdaja: = ssa celo lete ....... T— sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12'- Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . ■ po IS v za dvakrat...... 13 ,, za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst. Poročna oznanila, zatirale, osmrtnice lit: enostolpna potitvrsta po 18 vin. Poslano: enostolpna petitvrsta po 30 vin. lzbaja vsak dan, lzvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga Vozni red, K3" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Bačnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 14 strani. Nesrečna roka. Možje, ki vodijo našo državo in njeno politiko, sc nam zde, da ne razumejo narodnega pregovora, ki pravi: »Boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi«. Mi Avstrijci iščemo in lovimo svoje koristi po Albaniji, po Rumuniji, po Bulgariji, pri tem smo pa tako slepi, da ne vidimo, da nad nami samimi streha gori. Kakšen šunder smo zagnali zaradi Albanije. Skoraj bi rekli, da Albanija ni zaslužila, cla bi se zanjo tako izpostavili. Vse jc mislilo, da dobimo v Albaniji oporo za našo držav, politiko in trgovino. Kaj šc? Danes še njene meje niso določene, o kaki politični in trgovinski opori ni nobenega govora. Pač pa so se nam v Albaniji kar pred nosom usedli Lahi. Mi imamo na Dunaju svoj »albanski komite«, Lahi pa so doli ustanovili svojo banko. Po vsej Albaniji so se razkropili laški trgovci in agenti, ki širijo laško politično in gospodarsko kramo. Tako nam nc bo ostalo od Albanije veliko več kakor žalosten spomin na olajšane žepe. Druga stvar, ki mora Avstrijo kot ;elesilo zelo zadeti, je velika odtujenost, ki je nastala mecl nami in Nemčijo. Ko je pred leti Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, smo bili v nevarnosti, da bomo imeli z Rusijo opraviti. Nemška vlada se takrat ni pomiš-Ijala in je Rusijo takoj obvestila, da stoji ona za nami. Samo na ta način smo se že takrat izognili vojski. Od tega je minulo samo nekaj let in situacija jc čisto druga. Danes ne premore Avstrija na Balkanu ničesar zato, ker nas ne ščiti Nemčija in ker imamo takoj Ruse na vratu. Tukaj tiči pravzaprav vzrok, da ne moremo nikamor. Nemški listi zvračajo vso krivdo na Berclitolda, našega zunanjega ministra, a v teh razmerah bi državnik tudi s Salamonovo modrostjo ne mogel drugače krmila voditi. Vsled rezervira-nosti Nemčije smo popolnoma zvezani kakor lonec. Vsaka zveza ima tudi svojo slabo stran in ta trpki občutek ima danes avstrijska monarhija. Nemčija je sprejela v teh konfliktov polnih časih ruskega carja, angleškega in laške- LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d. I. del. Predgovor. Povest Arturja Grušcckcga: »Uporniki« obravnava eno izmed najžalost-nejših strani ruske in poljske zgodovine: nasilno spreobračanje kmečkega prebivalstva k ruski pravoslavni veri in krvavo preganjanje revnih ljudi, ki niso marali zatajiti katoliške vere svojih očetov. Povest se vrši v nedavno minulem Času, dvajset let, po odpravljanju unije, torej okrog leta 1894. v neki mali vasici blizu avstrijske meje. Poljska država se jc nekoč raztezala tudi čez takozvane maloruske dežele, to je čez celo sedanjo južno in zahodno Rusijo. Prebivalstvo po teli krajih govori rusinski jezik, ki se znatno razlikuje od ruskega; ko je pa prišlo pod poljsko vlado, se jc vpeljala po teh deželah cerkvena unija ali zjedinjenje. Ljudje so priznali papeža za svojega poglavarja, sprejeli vse katoliške resnice, papež jim jc pa dovolil, da smejo nadalje obdržati vse svoje cerkvene obrede in imeti zlasti sveto mašo po svojem starem načinu in v slovanskem jeziku. Ko jc ruska vlada te deželo spra- ga kralja, dočim naših ofieielnih krogov pri zadnjih slovesnostih v Nemčiji ob priliki poroke Viljemove hčere in njegove 251etnice niti zraven ni bilo. Najbolj občuten poraz smo pa dočakali zadnje dni v bulgarsko - srbski vojski. Grof Berchthold je bil vedno tega prepričanja, cla imamo velik interes na tem, da zagospodari na Balkanu Bulgarija, pri tem jc pa prezrl našo največjo prijateljico Rumunijo. Na Dunaju se kar niso mogli načuditi, kako je to mogoče, da sc vrše v Rumuniji protiavstrijske demonstracije in da koraka rumunska vojska v Bulgarijo. ln tako smo prišli, kakor pravi graška »Tagespošta«, v položaj »Buridanovega osla«, ki se ni mogel odločiti za nobenega izmed dveh snopov in je nazadnje poginil lakote. Sedaj nimamo za seboj nc Runiunov ne Bulgarov. In to je za našo politiko in trgovino bridka zavest. Grof Berchthold govori sicer, kakor bi nekaj pogruntal, ali navsezadnje bo konec kakor po navadi, veliko grmenja brez dežja. Pravzaprav lahko rečemo, da jc Avstrija silno osamljena. Nobena izmed velesil ni brezpogojno na naši strani in nobena se nc zavzema za našo koristi tako kakor bi bilo treba. Ob važnih momentih, kadar se gre za to, da res nekaj veljamo, ostanemo vedno — sami. Vae soli! Pravzaprav je bil to edini profit, ki smo ga dobili pri zadnjih dogodkih na balkanskem polotoku. Vse drugo je pasivno. Vendar za enkrat ni nič izgubljenega, izgubljeno pa bi bilo, ako bi iz tega primernih posledic ne izvajali. Zgodovina zadnjih dni nam jc dokazala, da smo navezani samo nase in da se moramo samo nase zanašati, vse druge sile so dvomljive. Zato je pa dolžnost države, da vse priklene nase s tem, da vse narode zadovolji in jim ne daje povoda, da bi iskali svojega cilja izven mej. Zaclovoljnost avstrijskih narodov in pa izpolnitev njihovih nacionalnih in gospodarskih zahtev, to je edino poroštvo avstrijske monarhijo, ln to avstrijska vlada odseclaj naprej tem lažje stori, ker so odpadli vsi momenti in oziri, ki jih je imela avstrijska politika dosedaj na Nemce in Madžare v monarhiji. Tista glorija, ki so jo gonili avstrijski Nemci z Nemčijo, se jc stopila kakor vosek. vila podse, je hotela odpraviti unijo in prisiliti prebivalce, da bi priznali ruskega carja za svojega verskega poglavarja. Delala je to počasi in zvijačno. Najprej je pregnala vse katoliške duhovnike, po farah je nastavila zlasti du-hovnike-oclpacinike, katere je dobila v Galiciji med Rusini. Tu je vladal v onih časih mecl duhovščino slab duh in mnogo jih je šlo za denar v rusko službo. Ti ljudje so sc zdeli ruski vladi za tako delo bolj pripravljeni, ker so znali jezik prebivalstva in njegove navade, pa tudi vse unijatske verske obrede. Rusini v Galiciji so namreč tudi uni-jati ali zcdinjenci in govore isti jezik, kakor njihovi rojaki na Ruskem. Ker je med Poljaki in Rusini v Galiciji veliko sovraštvo, jc mnogo oseb iz sovraštva do Poljakov šlo v rusko službo iu so na Ruskem pomagali zatirati svoje lastne rojake. Takega odpadnika »Galicijana« jo vlada nastavila v vasi Tesna in on je s pomočjo ruskega urad.ništva, policije iu kozakov hotel prisiliti ljudi, da bi odpadli od svoje vere. To nam pripoveduje povest »Uporniki«. Dr. L. L. T. Po po i':>!ii res t j > r je pel jal v okrajno mestece upravitelj pravoslavne fare Tesna, batjuška Mihael Vlaclislavovič Šolnik.1 1 Na Ruskem se poleg imena in priimka navaja še vedno takozvano »otc- Danes so si na Dunaju gotovo na jasnem o »Nibelungentrcuc«. Madžarska politika pa nam itak ni druzega prinesla kakor zasmeh inozemstva in pa to, da sc je Rumunija še preje odtrgala od nas, kakor bi se sicer. Z eno besedo: Nemška in madžarska politika j c napravila pri nas bankerot. Čas je, da začnemo nova pota! SlavBosi sv. Cirila in Metoda na Veleiradi. Slavnost na čast sv. Cirilu in Metodu se je ta teden nadaljevala. Prihajale so vedno in vedno nove vrste pobožnih romarjev, katere sprejemajo glasovi godbe in glasovi milih velegraj-skih zvonov. Tukaj ima človek priliko videti pobožno ljudstvo, ki kljub slabemu vremenu prihaja na slovanski Velegrad. Vsaki dan so shodi, na katerih izrekajo slovanski katoliški narodi svoje globoko zaupanje sv. Cirilu in Metodu, vsaki dan so slovesne službe božje. V torek, 8. t. m., jc imela duhovščina svoje zborovanje. Ob devetih smo se zbrali v slavnostni dvorani, kjer jc dr. Stojan otvoril zborovanje in predstavil visoke goste. Bili so navzoči: Škof bud-jejoviški Hulka, nadškof bulgarski Me-nini, škof olomuški dr. Karel Wisnar, sarajevski škof dr. Ivan Sarič, opat M. Zavorah Sledili so nato običajni pozdravni govori zastopnikov slovanskih narodov. Omenjati hočem pozdravni in obenem poslovilni govor sarajevskega škofa dr. Ivan Savica, opoldne je namreč odšel iz Velegrada. Rekel jc, da so raduje, da je spoznal dobro in pobožno moravsko ljudstvo na Velegradu, da jc spoznal dobro duhovščino. Raduje se, da se je nasrkal vode iz studenca, vode velegradske, katera je tako sladka in dobra, da ne bo nikdar pozabil na vele-gradski studenec. Čujmo in molimo, da bi sovražnike katolicizma premagali. Delajmo na soeial. polju, snujmo organizacijo proti organizaciji, akcijo proti akciji. Prosimo pa Jezusa in njegovo Mater Marijo, kakor tudi sv. Cirila in Metoda, da bi blagoslovili naše delo in nam dali zmago. Dalje bi še omenjal govor Francoza patra Pierre Eugene Moumousseau- Dobro rojena konja, vprežena v lahek koleselj, sta stopala v lahnem diru, ker so se kolesa vrezavala globoko v posek; ko sta se pa pričela vzpenjati po klancu, sta šc bolj odnehala v teku. Potnik sc jc zganil, a na njegovem suhem in odločnem obrazu se je zarisala nepotrpežljivost. Segel jc po žepno uro, a ko je zapazil, da jc šele enajst, je za mrmral: »Imam še čas.« Pogladil je z roko veliko temno brado, ki mu je padala na prsi in pogledal naokrog. Ker jo pogostoma hodil v mesto, .jo dobro poznal to okolico. Brezbrižno je gledal po razorih, pokritih s svežini smaragdnim zelenjem mladega žita. Vsled zgodnje, tople spomladi je rž zrasla že visoko, oves se razrastel, grah že pognal, a samo tuintam sc jo črncla razorana zemlja, pričakujoča, da .jo ob-sejejo z ajdo in prosom. V daljavi pa so stali na obzorju sinji iglasti gozdovi, od katerih je od časa do časa v velikem valu priplavala vonjava smole. Na polju jo bilo mnogo ljudi, ker spomladansko delo še ni bilo dovršeno in vsi so hiteli z dolom, hoteč dobro izrabiti lopo vreme in aprilovo toploto. čestvo«. to je ime očetovo ^ pritiklino ič. Vladislavovič pomeni: sin Vladisla-va. Beseda »batjuška« pomeni v našem jeziku »ate«. To ime se vedno daje ruskim duhovnikom. ja iz Toursa, ki je rekel, da imajo Francozi mnogo simpatij nasproti ideji sv. Cirila in Metoda. Sv. Ciril in Metod sta Slovanom to, kar jc sv. Martin Francozom. Omenja geslo pokojnega Stross-mayerja: Za edinstvo cerkev. Nato je šel sprevod v cerkev, kjer je imel znani češki pisatelj pater dr, Novak krasen govor, v katerem je duhovščino vzpodbujal k vztrajnemu, neumornemu delu za vero in za procvit ljudstva. Po tem lepem govoru jo imel pontifikalno mašo budjejeviški škof Hulka. S tem je bilo duhovniško zborovanje zaključeno. c Popoldne so prihajale matere, dečki in deklice, v lepih narodnih nošah, ker v sredo jc bil shod za matere in otroke. Zvečer sc jc nudil romarjem lep in ljubeznjiv prizor. Ko je začela godba igrati, je kmalu prišel na dvorišče bulgarski nadškof Menini, častitljiv starček s sivo brado. Naenkrat ga je obsto-pilo kakih 40 deklic, ki so imele vse enako narodno nošo. Zapele so več lepih narodnih pesmi z nedolžnimi, čistimi glasovi. Njegova prevzvišenost nadškof Menini se je tega petja silno razveselil, njegovo veselje se je bralo na smejočih licih. V spomin je podelil vsaki deklici lepe podobice. V sredo so se zbrale na slavnem .Velegradu matere in nedolžna deca, deklice in dečki, da se tudi ti poklonijo sv. Cirilu in Metodu. » Ob 8. uri je imela šleska mladina svoje zhorovanjo pod predsedstvom go< spoda Klimcša z Jarkovic. Gosp. Gela predsednik šleske mladine, je v lepih besedah pohvalil vernost Šlezanov in navduševal mladino, naj ostanie vedne zvesta veri, katero sta učila sv. Ciril in Metod. V imenu moravske mladine je pozdravil g. Zaoral. Za žensko mladino sta za njim govorile dve gospodični in nato je pater dr. Novak v vznesenih besedah povdarjal, kako velike važnosti je za narod, če jc mladina dobra in verna. — Ob pol 10. uri se je ljudstvo vsled slabega vremena zbralo v cerkvi, kjer j ebil postavljen oder. Okrog odra so se postavile deklice v mičnih nai-odnih nošah in v sredi med nedolžnimi srci jo stal nadškof bulgarski Menini. Dr. Stojan je predstavil zastopnike slovanskih narodov, kateri so pozdravili zborovanje. Pozdravne govore so imele dalje mlade deklice iz različn. krajev Mo- Popa1 na vozu so bližji in oddaljenejši komaj pogledali. Poznalo se je, da nalašč šc bolj hite z delom, da bi se izognili pogleda nanj. K bližnjim delavcem je zaklical batjuška po rusko: »Bog daj srečo!« Ženske niso prenehale z delom, samo neki kmet, je pogledal na potnika, poki m al molče z glavo in delal dalje. To hladno obnašanje ljudi, katere je pozdravil, je popa razdražilo. V njegovih temnili, bistrih očeh je zažarela jeza. nagrbančil je obrvi in sc zaničlji-vo obrnil na drugo stran. Slednjič sta konja spotena in za-< sopljena privlekla kolesje na vrh klanca, Voznik jc s palico udaril po konjih, cmoknil in koleselj je nekoliko hitreje zdrčal z grička po ugrezajočem se pesku. Z višine so so videle samo strehe stanovanj, raztrešenc brez vsacega reda, ena višja, druga nižja. Solnčni žarki so zalivali celo kotlino, v njihovi svetlobi so so pa ostro zarisavale barve in obrisi poslopij. Hiše so izgledale kakor kupi raznobarvnih in raznovrstnih gob. Največ jih jo bilo nizkih, črnikastih. takorekoč prilepljenih k zemlji z raztrganimi in pokvečonimi dimmiki. Tuintam so padale v oči hliščeče se plohnato streho, kot gobe mušnice, ponekod žareče se od jasne kovine, po-, jest sc nckol čez tu nč gor na držim, če eclen še tku diha. Dihajno je čluvek tku putrcbn, kokr sluvenskom časn-kem plačujoč naručniki, al pa še bi. O, lc kar dihi, kedr uš mou dost sape, pa puvej, pa uva naprej guvurla,« sm mu reku, se naslonu na Eberletu auslok in s začeu fajfa basat. Tku je pihu eneh dobreli pet me-nut in s tku sapa tku deleč reguliru, de je začeu lohka brez pousebne rnuje guvort: »Pepe, kokr ta narbl gvišn že veš, informiral sma se žc na useh plateh, pr gespudeh in kmoteh, pr učiteleh in pr uradnkeh, iz ena beseda, pr ušli pro* fesjunisteh, penzjunisteh, juristeh, mo-toristeh in automobilisteh, kua b ta al pa un narodu iz tistem gnarjam, iz tistem šedesetem taužentem, ke jh jc de-želn ud bor purabu za puštimajne notni j neh prustoru dcžclnga dvorca. Se-vede, če b jh mou. Udguvarc sma du-bival use sorte: edn je reku, de b s kupu nova fajfa, taka iz fajerber arska čelada namalana; ta clruli je udguvu-i-u, de 1) sc ga tku nažajfu, 'de b'mačk botrca reku; gespucličnc sa s želele pa-razole zidane, al pa nove klubuke. Use to udguvarc sma prubčval ket pušten žurnalisti u »Dane« dan za dnevam okoli Didičevega hotela in zgodi se, da po dva dni noben voz, še manj avtomobil, ne pride do Črnega Orla, ker je mimo Kršč. gosp. društva pot zaprta, Rožne ulice so preozke, druge poti pa nobene ni. Ta nedostatek se posebno sedaj pozna, ko avtomobili vozijo. Zato so modri ljudje že okoli leta 1876. napravili načrt, kako bi se Rožne ulice razširile, in so to delo tudi v teku let od gostilne pri dimnikarju proti cerkvi deloma uredili, kar bi bilo za, današnje razmere tem ugodneje, ker pelje nova cesta skozi Lcop. predmestje kot nadaljevanje Rožnih ulic. Ko je bila torej stara Strossova podrtija na razpolago, je gerent to priliko iz zgoraj navedenih vzrokov poprijel in se zadeve tem raje lotil, ker se je že preje napovedalo, da bo treba hišo radi spodaj skopanega rova podreti. Mož je tako računal, kakor se dela drugod, ni pa vpošteval znane idrijske žlahte, ki je imela od nekdaj našo javnost za molzno kravo, tako erar kakor mestno občino. Mestna občina je bila namreč nekaj let prej kupila od Fr. Kos hišo št. 136 za ogromno vsoto 24.000 kron; pri tem so gotovi ijudje hoteli posestnika nase navezati, obenem pa kupljeno stavbo erar ju še dražje naprej prodati, ker sc je govorilo, da bo svet erar za cesto proti Fran. jašku rabil. Erar pa ni sedel na lim, in ko se je gerent pri rudniškem predstojniku informiral in namen pojasnil, se mu je smehljaje zatrdilo, da bo erar svet višje gori in nižje doli rabil, nikdar pa na prostoru hiše št. 136, ki je tako »trdna« stavba, da jo žc kupna pogodba z mestno občino in Fr. Kosom določa, da jo je treba v dogled-nem času podreti. Pri zamenjavi stare Strossove hiše št. 121 z obč. stavbo št. >136 se je pri prvi cenil nr na 30 K, po najemnini je nesla 240 K na leto, nasprotni vrt se je cenil na 630 Iv; št. 136 pa se je cenila nv na 60 K — po najemnini na 565 K, tako da je iz tega rezultirana srednja vrednost hiše 136 10.595 K, hiše št. 121 4695 K, ostane 5900 kron. Terezija Stross sc je torej zavezala: izročiti svojo hišo z vrtom vred v znesku -4695 kron, doplačati 5900 kron, kupiti v regulačne namene vrt pred poslopjem Terezije Petkovšek po 5 K m3, pri kaki prezidavi št. 136 na dve strani za 2 metra cesto razširiti in hišo štev. 121 na svoje stroške podreti. lOmeniti moramo, da je hiša št. 136 sa-jmo pri tleh zidana, v nadstropju le-/sena in bo moral sedanji lastnik v doslednem času za popravo nekaj tisočakov šteti; v istem času se jc v Ljubljani (Gorjupova ulica) cenil svet na 32 K Strel. ul. 80 K m2, na Poljanah 15 K m', in v Gorici Lanthierijevo posestvo jl8 K m2. Kdor pozna hiše v Idriji in istavbe drugod, bo iz navedenih številk itakoj na jasnem. Ko je za gerentom prišla zopet »stara« družba v mestno hišo, so sevccla v prvi vrsti hitro zakrivali gerentove sledi, ker bodo ravno njim vedno v »slabem« spominu ostale. Uradno pogodbo med Strossom in mestno bčino pa vendar ni bilo mogoče uničiti, in so morali torej po štiriletnem cincanju vendarle hišo št. 121 podreti; pri tej priliki so tudi največji kratokvidneži spoznali, da je bila regulacija potrebna. Z zavlačevanjem pa je občina dosegla, da se jc Stross podiranja otresel in jc za podiranje morala tku, de sma zdej že skori pr konc. Un-kat pa pade gespude dohtar Lahe kar naenkat u glava, pa m prau: »Ti, Kurejne, ti večkrat videš Bol-tatuga Pepeta dol iz Kudeluga in prja-tla sta tud. Dej ga dej pr en prložnast prašat, kuat b on naredu iz tistem še-desettaužent kroncam, če b mu jh edn šenku. Jest srn fcrbčn, kua s on ta nar bi puželi in kuku b on ta gnar ubrnu. Naš naručniki nam uja ,za tu gvišn hvaležen, če jm uma tu puvedal. Viš, Pepe je med Sluvencem tku pupularn, kokr recima Bizmark med Nemcem; zatu u negau udguvar čez usc zanimu in u tud neki zalegu, če uma, iz nim klerekalcem pud nusam puribal.« »Tku m jc naroču — če sc na rao-trn, glih učeri — gespud dohtar Lah, no, in dons mu žc lohka izpounem ne-gava uroča žela. Astn, Pepc, puvej m zdej še ti: kua b ti naredu, al ukrenu, če b t edn clau tkula tisteh šcdescttau-žent krone, ke j h je deželn udbor za notrajne puprave deželnga dvorca tku rekoč zafrčkou. Puvej m, kua b ti naredu; kuku b ti ta gnar ubrnu!« »Prjatu, jest b t nasvetvu, de b preh prašu murde še gespud dohtar Žerjava., al pa enga ud tisteh gespudu, ke sa mel »Glauna pusujilnea« u rok. Te gespudi znaja gnar res prou ubra-čat! Kua um jest, srumak, kc še prou cele kronce nimam nekol n varžet. Če čš prou pametn udgovar dubit, se moreš na take gespude ubrnt, ke znaja tud iz večem šumam gnarja gespu-dart.« občina še nekaj kronic doplačati; po našem mnenju veliko premalo, ker bi bila za svojo nagajivost večjo kazen zaslužila. »Slov. Narod« imenuje to zamenjavo transakcijo »na goljufiv« način, češ da je gerent zadevo lc zato sprožil, ker jc hotel lastnico Stross nekega dolga rešiti; resnica je pa, da je gerent za terjatev šele tedaj zvedel, ko je bilo žc vse dogovorjeno in je, vso laž med liberalce zanesla oseba, ki bi bila rada do smrti v hiši št. 136 ostala, četudi je bila po pogodbi že nekaj let prej stanovanje sprazniti zavezana. — Tako sc v Idriji »politika« dela! i Maturo so na naši realki končali pretečeni torek. Oglasilo se jih je 22, dva sta padla, dva napravila z odliko. Nazunaj so jo končali v sredo s plesom tako temeljito, da so sc v četrtek zjutraj vračale plesalke na dom. i Veliko ln okusno razstavo smo občudovali na naši rudniški ljudski šoli. Od prvotnega začetka v šivanju, pletenju in vezenju, do precejšnje dovršenosti je bilo opazovati. Nekatere učenke so kazale izvanredno marljivost in veselje do ročnih del. Razstavljena sta bila tudi dva masna plašča. S pomočjo učiteljice so bolj spretne učenke same enega izvršile. A glej, kaj se zgodi! Obiskovalec jc prinesel seboj barvo ter jo po sprednjem delu plašča razlil in na koncu še malo otresel posodo, da se je še bolj na široko poma-zalo. Ker se drugih razstavljenih reči ni dotaknil, se lahko sodi, kakega mišljenja je bil dotičnik. Pokazal jc svojo oliko, a obenem tudi zelo škodoval učenkam. Učiteljica ročnih del bi rada izvežbala učenke tudi v predmetih, kjer si lahko več zaslužijo, kakor pri čipkanju. A bode se pa kdo prej dobro premisliti, preden bode poslal dragoceno blago, da se prikroji za cerkveno rabo. čc bode videl, s kako surovostjo ima opraviti. i Mestna občina je izbojevala svojo pravico pri hiši št. 509, tako hvali »Narod« napredno občino. Naša stranka je bila proti čitalnci na občinske stroške in je to tudi dosegla. Naprednjaki pa bodo svoj oder postavili v starem gledališču. Za tega so se poganjali soc. demokrat j c in omislili svoj oder za 1000 kron. A naprednjaki so jih prehiteli. Ko jc bila dvorana žc skoraj dovršena, so prosili ministrstvo, naj jim odstopi gledališče za svoje prireditve. Dovolilo se jim je, a demokratom samo za javne shode. Radi tega je veliko razburjenje pri demokratih, ker so jih njih zavezniki tako čez klobuk vsekali. Da bi jih malo potolažili, vpijejo sedaj po »Narodu«, kako so premagali klerikalce. i Nezaupnico našemu županu je izrekel občinski odbor v seji dne 16. t. m. Oddal jc pod roko popravo neke škarpe silno drago, po 24 kron od metra, medtem ko sc navadno po 16 kron računa. Odbor je pa oddajo razdrl. Kdaj se bodo pri nas naučili večja dela razpisavati in oddajati zanesljivemu mojstru, ki najcenejše izvršuje? Tako menda postava govori, a pri nas bolj podomače delajo, potem se pa čudijo, da kdo rekurz vloži proti takemu nezakonitemu postopanju. jRli ste že odposlali položnico »Slovenski Straži"? »Lc tih bod, Pepe; tud te gespudi prideja še na vrsta; a zdej mam tebe u rok in te na spestim preh, de m pu-veš, kar sm te prašu. Lcpu te prosm, kua u pa reku gespud dohtar Lah, čc um tku malumarn izvršvou negave naručila. Še za ušesa b rac znou prjet.« »No, če že ni drgač, nej pa bo. Scer sc iz šeelesetem taužentem še na da Buli ve kua use skumenderat, al gespe Kamilc b že lohka kupu ene par ška-tclc štolfedru, ke te, kc jh jc zdej mela, greja že precej h konc. En škaf tinte 1) ji znou tud prou pridet. Pol b najeu Cvda regementsbanda, de b ja šla iz muska na kuludvor čakat, kedr u pr-šla u Iblana in ja spremila du »Ele-fanta«; gespude dohtar Kokale pa ene pet kil ta fajn bate, de b s ušesa mašiu in tku ubvarvu ušesna mrenca, de b mu na počla, kedr ja u mogu puslušat. Use tu b blu hedu putrebn, al gnarja b m pa še useglih tulk ustal, de b se lohka pelu u Niirnberg pu tist trahtar, kc se pamet skus nega uliva ldcm u glava, kc ta trahtar b hedu putrebvou za urednike sluvenskeh lcberalneh ča-supisu, ke prubčujeja Kamilčne čenče.« »Lej, tu jc žc en udgovar, ke ga u gespud dohtar Lah prou gvišn veseu, ke mu ga um prnesu. Ampak jest, mišični, de b use tu, kar ms ti tle puvedu, še use glih na kuštal šedeset taužent krone in de b se lohka. še marskej ku-ristnga in putrebnga nakepil. Sej tist trahtar u Nurnberge mendc ni tku dra?,« »Slovenska sirar. Slomškov dar po 20 K: 218. Ivan Falur, trgovec, Rakek mesto venca na grob pokojni Zorki Jegličevi, 20 K. — 219. Po g. Fran Štu-ler, nadučitelju, Valtavas, nabrano na zborovanju dolenjske podružnice »Slomškove zveze« v Novem mestu dne 10. julija 1913, 21 K. Županstvo zn »Slovensko Stražo«: 18. Županstvo Srednja vas v Bohinju 40 Iv. Dar hranilnice: 14. Hranilnica in posojilnica Tomi šel j 20 K. Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar: Val. Sedej, Sv. Jošt pri Kranju, 2 kroni. — Lovrenc Sajovic, Križe pri Tržiču, mesto zahvale gospodu dr. Fr. Dergancu radi dobro izpadle operacije, 15 Iv. — Volil Jožefa, Hoče pri Mariboru, 1 K. — Ivan Jelšnik, kaplan, Čadram, 3 K. — Po g. dr. Hud. Vcble-tu in g. Franu Žalcr od predavanja v Celju 5 K. — Lovro Kuhar, Kotlje, Koroško, 2 K. — Jos. Nagode, župnik, Sv. Jošt nad Vrhniko 20 vin. — Po g. Ivanu Nepužlan, organist, Mirnapeč, darovala mlad. Marijina družba, 5 K. — Andrej Blažič, Krčanje, 1 K. — Družba v v »Unionovi« kleti v žalosti nad jugoslovansko razprtijo, namesto razprtim Balkancem »Slovenski Straži« 8 Iv. — Po g. dr. Ant. Jehartu od skioptičnega predavanja v Celju 9 K 40 vin. Iz nabiralnikov: Po podružnici v Hočah pri Mariboru iz nabiralnika gospoda Josipa Gsclmana 7 K 40 vin. — Podružnica v Spodnji Idriji 2 K 79 vin. Prispevek podružnic: Podružnica Žitaravas, Koroško, 26 kron. — Podružnica v Spodnji Idriji, 78 K. — Podružnica v Idriji 140 Iv. — Moška podružnica na Vrhniki 53 K 50 vin. — Po podružnici v Brežicah, nabrano na dekliškem shodu na Vidmu dne 13. julija 1913, 14 K. — Podružnica v Dramljah 24 K. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so v času od 19. maja do 10. julija t. 1. darovali: 400 K: Visoki deželni odbor kranjski; 50 K: g. Edmund Kavčič v Ljubljani od dijaških užigalic. in dr. Kari Ilinter-lechner, c. kr. geolog na Dunaju; 36 Iv: volilo g. Josipa Potokarja iz Kamnika; 20 K: Ignac Gruntar, c. kr. notar v Ribnici; po 10 K: Jos. Lenarčič na Verdu-Vrhniki, P. Miklavčič v Kočevju, dr. Fran Košmclj, nadšt. zdravnik v Ljubljani, Matija Skrajnar, nadz. j. ž. na Dunaju; 6 K: Dr. Fran Žižek, vseučil. docent in min. podtajnik na Dunaju; po 5 K: Dr. Jos. Kolšek, odvetnik na Laškem, Janez Klemenčič, vpok. poštni kontrolor, in Ivan Dolenc, gimn. supl., oba v Ljubljani; 3 K: Jos. Skrbinšek, c. kr. profesor v Pfibramu; po 2 K: Iv. Vodlak, c. kr. davčni kontrolor v Št. Lenartu v Slov. gor., in dr. Anton Mu-lcj, sodni predstojnik v Gornjemgradu. Skupaj 634 K, za katero svoto se društveni odbor vsem plemenitim darovalcem najiskreneje zahvaljuje. »Kulk kušta, tist glih na vem, tulk pa vem, de b mogu bt, ta trahtar edn ta nar večih, kar sc jh tam dubi, ke tem urednikem en lep perejon pamet manka in tak trahtar b biu gvišn drag.« »Tok druzga na misleš, de b blu še putrebn?« »E, putrebnga b blu še marskej; al iz šeelesetem taužentem tud na morš Buh vc kuku šart. Če b mou, recima, tkula eneh tristu du šter stu taužent krone, ki jih je iblanska mestna občna putrafnala za liutcl »Tibuli«, no, pol b se žc dal še kej nardit, pol b se dau še en tak butci pustaut zraven zdejšnga in b sc lohka iz tem gnar-jem prelubu tud Kenda nazaj iz Bul-garskega, de b biu u tem hutcle za birta; pr tem b pa gvišn še tulk gnarja ustal, de b se lohka iz nim plačva-le ubrest, ke jh ždcjšn butci »Tibuli« vsak let pužre.« »Ti, tu b blu pa res fajn. Zdej mor m pa gespuda, dohtar Laha še prošt, da u prubčvov u »Dane« udgo-vore, kua b kej druh Ide naredi iz tem gnarjem, ke sa ga zabil u hutcl »Tibuli« in kuku b ga kuristn ubrnil. Sej duvolš, de toj udgovor ta nar preh pr-občma.« »O, prosm, prosm! Čc ute pa pu-trcbval še kašne druge udgovore, kur se gnarja am tiče, ke sa ga lebcralci za res neputrebne rči vn vrgel, pa se ubrn kar na Boltatuaa Pepeta iz Kudeluna, Balkanski dogodki. BERCHTOLD LE ODSTOPI? Gradec, 18. julija. »Tagesposti« poroča njen dopisnik z Dunaja, da namerava Berchtold odstopiti. Cesarja jc o tem ob svoji avdicnci v Išlu obvestil. Ker je vprašanje naslednika zelo težavno, lahko še več časa preteče, da Berchtold odstopi. Najkasneje odstopi Berchtold jeseni, ker noče več ostati zunanji minister. List naglaša, da vzdržuje to poročilo kljub vsem dementijem in da pridejo kot kandidatje za Berch-toldovo mesto v poštev Tisza, Merey in Bilinski. XXX PRODIRANJE SRBOV V BULGARIJO. Belgrad, 18. julija. Bulgari so ope-tovano poizkusili napasti mejo proti Pirotu. Včeraj so bili odbiti pri Orlov-kamenu in Golešu, sinoči pa pii Sv. Nikolaju. Na svojem hitrem umikanju so Bulgari porušili železniške in cestne mostove. Z onstran Šukova so se poizkušali utrditi «a Vrloj Glavi, a bili pognani nazaj, o čemer jih je srbska ar-tiljerija grozovito podirala. Tu so vjeli mnogo Bulgarov v srbskih uniformah, ki so se hoteli s prevaro polastiti te važne postojanke. Srbski oddelki so od Bosiljgrada (v stari Bulgarski) zavzeli celo vododelno črto rečice Dragovešni-ce in od tam pognali Bulgare preko Klanca proti Kustendilu. Proti Krivi Palanki sc je opazilo umikanje Bulgarov deloma tudi s Cedilovskega. pogorja. Pretežni del bulgarskih čet se zbira in utrjuje na ozkem prostoru med KU-stendilom in Dupnico. Sem so bili Bulgari nagnani z raznih strani. Srbsko vrhovno poveljstvo je z razvojem dosedanjih pripravljalnih operacij jako zadovoljno. — Službeno sc še poroča: Neki naš oddelek, ki jc bil prodrl na bulgarsko ozemlje 20 km daleč, jc po kratkem boju zavzel mesto Izvor in potisnil bulgarsko armado pri Bosiljgra-du. Danes je. ta oddelek zadržal veliko močnejše bulgarske čete. Tekom dne so Bulgari, ki so tu koncentrirali vse svoje čete, navalili na inaše. Boj je trajal cel dan. Naše čete so se morale braniti na tri strani. Ko so naše čete po peturnem boju dobile pomoč, jim je uspelo odbiti Bulgare z bajonetom; Bulgari so imeli velike izgube. XXX GRKI ZASEDLI NEVROKOP. Atene, 18. julija. (Agence d'Athe-nes.) Načelnik generalnega štaba je vojnemu ministru brzojavil: Boj našega skrajnega desnega krila, ki jc včeraj sovražnika zopet prisililo, da se je umaknil, sc je završil tako, da so naše čete sovražnika v smeri proti Nevroko-pu zasledovale. Nevrokop so Grki zasedli. Major Mazarakis poroča iz Se-resa: V vladnem poslopju so našli nedotaknjene arhive bulgarskega glavnega stana, ki dokazujejo, da so bili napadi na Panghaicm ukazani. Najdena, poročila generala Hesapčjeva opisujejo, kako slaba je grška armada. Bulgarski general poroča, da se je neka grška oklopnica potopila. Poročilo obsega tudi izjave, ki žalijo princa Nikolaja. Spisi obveščajo, da šteje bulgarska armada, ki stoji nasproti grški, 80 tisoč mož pehote, 4 artiljerijske polke po devet bataljonov, in 7 eskadronov močni kavalerijski polk. Poražena bulgarska armada je torej štela nad 130 tisoč mož. (?) Izpred Čataldže došla deseta, divizija ni omenjena. Berolin, 18. julija. Iz Aten sc poroča: Iz Hatani Belika se poroča, da Grki na celi črti prodirajo, Bulgari se umikajo proti severu. Oddelek vzhodne armade jc pri Nevrokopu sijajno zmagal. Sovražnik se umika v nerednem boju proti severu. Berolin, 18. julija. Iz Soluna se poroča: S poučene strani se poroča, da nameravajo Grki zasesti Xanthi. XXX ALI RUMUNI PRODIRAJO DALJE ALI NE? Pariz, 18. julija. »Libcrte« objavlja senzačno brzojavko iz Bukarešta, po kateri jc rumunska zahodna kolona ob svojem prodiranju proti Sofiji, kmalu ko je odkorakala iz Lompalanke, v bližini vasi Ferdinandovo, zadela na prvo bulgarsko armado (Kutinčev). Med obrtna armadama sc jc vnel takoj hud boj. o katerega izidu še ni nič znanega. Isti list nadalje poroča, da je ena srbska kolona čez sedlo sv. Nikolaja prekoračila bulgarsko mejo. da dobi stik z bulgarsko donavsko armado, « tisto armado, ki se zdaj z rumunsko armado bojuje. Bulgari so tako v nevarnosti, da pridejo med dva ognja, ker je sedlo Sv. Nikolaja samo 30 km od Belograd-čika oddaljeno, London, 18. julija. Po iz Peterburga došllh brzojavkah je že oficielno znano, da pride rumunska armada danes pred Sofijo. Sofija, 18. julija. Rumunci so zapustili Varno in Ruščuk in prekinili prodiranje proti Vratci. Bukarešt, 18. julija. Listi poročajo, da prodira rumunska armada proti Sofiji, vsled česar je sklenil car Ferdinand zapustiti Sofijo in prenesti pre-stolico v Plovdiv. XXX RUMUNSKI NAMENI. London, 18. julija. »Daily Telegr.« poroča iz Bukarešta, da je kralj Karol carju Ferdinandu odgovoril, da želi, da bi se čimprej e podpisali mirovni preli-minarji med vsemi državami in da bo cerju mogel definitivno odgovoriti le po sklepih ministrskega sveta. Prevladuje mnenje, da bo Bulgarija morala sprejeti od Srbije zahtevane meje, nikakor pa ne odstopi Grkom Ivavalle. — Govori sc že o mestu, kjer naj bi se vršila mirovna konferenca. Na vsak način Rumunija vojaških operacij razun morebiti iz slučajnih taktičnih razlogov ne ustavi, dokler se ne zasigura mir. Bukarešt, 18. julija. Kralj Karol je danes odgovoril carju Ferdinandu, da so pogoji Rumunije znani celi Evropi. Kralj Karol se je istočasno skliceval na od Rumunije velesilam doposlano noto. Rim, 18. julija. »Tribuna« trdi, da ti je nek rumunski diplomat razodel, da bo Rumunija zahtevala, naj se Makedonija organizira kot avtonomna provinca, Bitolj pa priklopi Albaniji. — K temu se pripominja, da bi ta namera, če je resnična, položaj spričo odpora Srbije in Grčije le še bolj zapletla. Zlasti bi zahteva po priklopljenju Bito-lja Albaniji izzvala hud odpor Rusije. Bukarešt, 18. julija. Po sodbi mero-dajnih krogov so težkoče sedanjega položaja sledeče: Rumunska politika zavzema stališče, da se ima s prodiranjem rumunske armade doseči premirje med vsemi vojskujočimi se strankami. Dokler se premirje ne doseže, toliko časa se prodiranje ne more ustaviti. Brez vsake važnosti je, kdo zavira sklepasnje premirja. Velesile naj delajo v Sofiji na to, cla tam premirje sprejmejo. XXX RUMUNSKA VLADA STOPI V STIK S SRBSKO? Bukarešt, 18. julija. Da se hitro ustanove temelji, na katerih se lahko sklene mir na Balkanu, rumunska vlada najbrže že danes stopi v slik s srbsko vlado. XXX KAJ JE VOLJNA BULGARIJA ODSTOPITI. Sofija, 18. julija. Bulgarska vlada Je voljna odstopiti k večjem ozemlje na desnem bregu Vardarja, Kavale in Se-resa pa na noben način ne. XXX POGAJANJA MED BULGARIJO IN SRBIJO? Berolin, 18. julija. Tu se širijo govorice, cla neoficiclna pogajanja med Srbijo in Bulgarijo zelo dobro napredujejo. Vse sc dobro kcinča, če tega nc preprečijo notranje homatije. XXX POGAJANJA MED BULGARIJO IN RUMUNIJO. Pariz, 18. julija. Gešov, ki se nahaja v Vichyju, je včeraj nenadoma odpotoval v posebni misiji v Bukarešt. XXX SPOR MED SRBI IN GRKI? Solun, 18. julija. Med Srbi in Grki je nastal spor. Kakor znano, je dozdaj tvorila srbsko - grško mejo Gumenica. Ko so vdrli bulgarski četaši v Gevgeli in poklali 2000 mož močno srbsko posadko, so hiteli Grki proti Gevgeliju, da je zasedejo. Grki mesta dozdaj še niso zapustili in so namestili srbske upravne uradnike z grškimi. Pred nekaj dnevi je vojvoda Putnik pozval grški generalni štab, naj Grki Srbom zopet prepuste začasno zasedeni Gevgeli. Grki sicer zahteve niso odločno odklonili, a izjavili so, da sc uredi to vprašanje, ko sc konča vojska. Grki so kljub srbski zahtevi ostali v Gevgeliju In ne prikrivajo, da nameravajo zasesti tudi postaji Strumico in Demirhissar ter tako prodreti 50 km čez prej dogovorjeno mejo. Grozi torej spor, ki postane lahko nevaren. V Gevgeliju sc srbski in grški vojaki vsak dan spopadajo. Pripomniti se mora, da žele Gri pridobiti tudi Bitolj, češ, da v njem večinoma 3rki stanujejo. Bulgarska zahteva po tem mestu, ki je sedanjo vojsko v prvi vrsti povzročila, je grško zahtevo v drugo vrsto pomaknila. Zdaj pa hočejo zmagoviti Grki to mesto zase, češ, da je prebivalstvo v prvi vrsti grško in cla je ie malo srbskih rodbin v mestu. Končno je Bitolj končna postaja proge So-lun-Bitolj. Upajo pa, da se spor mirno reši, tembolj ker je znano, da sta se Pašič in Venizelos v Skoplju glede toga popolnoma sporazumela. XXX NAMENI BULGARSKE VOJNE STRANKE. Dunaj, 18. julija. »Siidsla\vische Korrespondenz« objavlja iz Sofije z bulgarske strani: Bulgarski vojaški krogi vztrajajo na stališču, da moreta vlada in car skleniti le časten mir ali stremiti za zadnjo odločitvijo z orožjem. Odkrito se v teh krogih govori o notranjih nevarnostih, ki lahko nastanejo, če se stvar drugače reši. Dolžnost vlade je, cla se sporazume z Rumunijo in zadovolji Turčijo in tako dobi proste roke, da obračuna s Srbijo in z Grško. Bulgarski vojni krogi nočejo vojske za vsako ceno, a mir za cono, katero zahteva Grška in Srbija, smatrajo za nesprejemljiv. Predvsem so razburjeni makedonski armadni krogi, ki nočejo, da bi se Makedonija razkosala. Ti krogi se močno za samoupravo Makedonije zavzemajo. XXX SPORAZUM MED AVSTRIJO IN RUSIJO. Berolin, 18. julija. »Vossische Zei-tung« poroča iz Peterburga: Oficiozno se izjavlja: Ob novem položaju na Balkanu jc mogoče, da bodo izginila na-sprotstva med Avstro-Ogrsko in Rusijo in cla bosta obe velesili skupno nastopili. »Berliner Tageblatt« poroča iz Pctrograda: Stremljenja velesil, da se vojska na Balkanu konča, se morebiti olajšajo, ker obstoja nekak sporazum med Avstro-Ogrsko in Rusijo, nastopiti proti pretiranim zahtevam sovražnikov Bulgarije. Seveda so na Dunaju proti srbskim, v Petrogradu pa proti grškim zahtevam. Sodi se, da ta solidarnost mora vplivati, da se tako Grki kakor Srbi drže srednje črte in da se nasprotstva med Avstro-Ogrsko in Rusijo omilijo. XXX RUSIJA MOBILIZUJE PROTI AVSTRIJI. Krakov, 18. julija. »Kurjer Scodci-enny poroča, da v Rusiji kljub vsem dementijem jako hitro mobilizujejo. Mobilizacija se ne omejuje zgolj na okraje ob avstrijski meji, marveč na vso evropsko Rusijo. Tovorni promet radi mobilizacije v Rusiji že zdaj trpi. XXX TURKI SO SE UMAKNLII? Sofija, 18. julija. Trdi se, da so se Turki ocl I iilc Burgasa umaknili na mejno črto Enos-Midia. X X X NOBENE DEMONSTRACIJE PROTI TURČIJI. Berolin, 18. julija. O francosko-ita-liianski brodovni demonstraciji v turških voclah ni tu nič znanega. XXX GRŠKE GROZOVITOSTI. Sofija, 18. julija. (Na Dunaj došlo 18. t. m. Poročilo »Agcnce telegraphi-que bulgare«.) Poveljnik čet, ki proti Grkom operirajo, brzojavlja: V boju za sosesko Rupel je streljala grška artilerija na bolnišnico, ki leži blizu kolodvora Demir Ilissarja, dasi je nad poslopjem plapolala zastava »Rdečega križa«. Del bolniških strežnikov je pobegnil, ostali strežniki in bolniki so bili usmrčeni. Nekaj bolnikov je plezalo po tleh, da se rešijo, a ni verojetno, cla bi se bili rešili, ker so Grki toliko časa streljali, da so vse porušili. Ko so Grki vmarširali v Kilkiš, so vse prebivalstvo poklali, zažgali mesto in celo vlomili v katoliško cerkev, clasi je vihrala na njej francoska .zastava. Grki so zasledovali nekaj Bulgarov, ki so v cerkev bežali, kjer so jih pomorili kakor tudi nekaj patrov. Nato so cerkev oropali in razdjali. V boju za Scres jc bil od Bulgarov en grški pop usmrčen, ker jc z zastavo v roki vodil neko grško četo. XXX BULGARSKE GROZOVITOSTI. Belgrad, 18. julija. Vlada je dobila sedaj službeni opis nezaslišanih bulgarskih zverstev v Knjažcvcu. Nasil-stva so se vršila nad dečki in celo nad starci, ki so jih grdo razmesarili; ženam so porezali prsa, nosečim odprli drobovje. Na pokopališču so polomili križe, razbili plošče in onesnažili grobove. Sestavlja se spomenica na sclo. sile radi teh zverstev. Novejše vesli. SKORAJŠNJI MIR ? — MIR JE LE MOGOČ EN BLOK. Dunaj, 19. julija. Med Bulgarijo in Rumunijo se sporazum še ni dosegel, pričakovati pa je, da se že začetkom prihodnjega tedna začrio pogajanja glede odstopa znanega strategičnega četverokota. Vesti, da bi se moglo doseči sporazumljenje samo med Bulgarijo in Rumunijo, so brez podlage. Obenem s pogajanji z Rumunijo se bodo namreč začela paralelna pogajanja med Bulgarijo na eni ter Srbijo in Grčijo na drugi strani. Izključeno je, da bi se mogel skleniti mir samo med Bulgarijo in Rumunijo ali pa med Bulgarijo in Srbijo, oziroma Grčijo. Predpogoj premirja je, da se doseže mir na celi črti. Velesile delujejo v tem smislu, tako v Carigradu kakor v ostalih balkanskih prestolicah. RUMUNSKA NOTA SRBIJI. Bukarešt, 19. julija. Danes izroči rumunski poslanik v Belgradu srbski vladi noto, v kateri Rumunija izjavlja, da je sedanji trenutek za sklep miru ugoden in da je Rumunija pripravljena se mirovnih pogajanj udeležiti. RUMUNSKE ČETE NE USTAVIJO PRODIRANJA. Bukarešt, 19. julija. Na pristojnem mestu izjavljajo, da bodo rumunske čete prodirale naprej, dokler sc nc zagotovi premirje. Namen rumunskega prodiranja jc že iz početka bil ta, da se pod tem pritiskom začnejo pogajanja. Eventualno ustavljenje prodiranja ima le začasni značaj in je strategičnega pomena. V Sofijo pa rumunska armada za zdaj še nc misli vdreti, da ne oteži stališča bulgarske vlade, ako je ta za mir pripravljena. Bukarešt, 19. julija. (Oficielno,) Rumunske čete nadaljujejo svoj marš in so dosegle Vraco, 60 km stran od Sofije. GRŠKO STALIŠČE. Atene, 19. julija. (Oficielno.) V včerajšnjem ministrskem svetu je Venizelos poročal o svojem sporazumu s Pašičem. Izjavil je, da se bosta Grčija in Srbija Rusiji za njeno ponudbo intervencije zahvalili in izjavili, da sta Srbija in Grčija pripravljeni začeti z Bulgarijo direktna pogajanja in z njo mir skleniti. Grčija in Srbija bosta Bulgariji sporočili svoje pogoje in na vsak način pripisujeta odgovornost za vojno Bulgariji. Venizelos je končno poročal, da je razpoloženje grških čet izborno. OPTIMIZEM V PARIZU. Pariz, 19. julija. Položaj na Balkanu se je zelo izboljšal. Pričakuje se, da bo mogoče še koncem prihodnjega tedna doseči premirje. EVROPSKA KONFERENCA. Pariz, 19. julija. Peterburški kabinet namerava velesilam predlagati, naj se skliče mednarodna balkanska konferenca, ki bo imela evetuelne mirovne določbe vojskujočih se strank na Balkanu s stališča interesov velesil pregledati. TURČIJA NE SME NAPREJ. Rim, 19. julija. »Tribuna« poroča: Prihodnji teden prične mednarodna komisija, koje zastopniki so že vsi imenovani, določevati bulgarsko-turško mejo. Velesile so trdno sklenile, da bodo Turčijo prisilile, da sklep londonske konference re-spektira. BULGARSKA ZMAGA NAD GRKI? Berolin, 19. julija. Tukajšnji listi vedo poročati o zmagi Bulgarov nad Grki pri Strumici. Potrjena pa ta poročila še niso. GROZODEJSTVA V MAKEDONIJI. Milan, 19. julija. »Secolo« poroča, da so bulgarski komitaši v Seresu iz avstro-ogrskega konzulata odnesli cele vozove plena in metali na konzulat ročne granate. Porušenih je blizu 4000 hiš. Samo neka ameriška tobačna firma ima šest milijonov škode. Atene, 19. julija. Grška vlada je naprosila konzule velesil v Kavali, da sc podajo v Doksato prepričati se o ondi izvršenih bulgarskih grozodejstvih. Mesto je skoraj popolnoma porušeno. Od 3000 prebivalcev so jih Bulgari poklali okoli 2500. Živih so našli samo 130 ljudi, ostali so pobegnili. FANTASTIČNA VEST. Dunaj, 19, julija. Vest, da je bulgarska kraljica Eleonora dospela v grad Ernst-brunn na Nižjem Avstrijskem, jc fantastična izmišljotina. Iz mflolsiromeoo oremija. Anton Težak ima sedaj gostilniško koncesijo v zakupu. Prosil je za lastno koncesijo. Občinski svet se je izrekel proti lastni koncesiji, a poročevalec je pripomnil, da pride Težak v poštev pri prvi prazni koncesiji. V včerajšnji gremijalni seji se jc pa konštatiralo. da ic nekdo to pripom- njo prečrtal. Na opozoritev svetnika Kre-garja, da je bila ta pripomnja v občinskem svetu sprejeta, odredi župan, da bo treba pogledati v zapisnik, kaj jc s to zadevo. Babk u Alojziju, knjigovezu, se podeli koncesija za prodajanje svetih in pokrajinskih podob. Prošnja izvoščka Jerneja Novaka za lastno koncesijo se odkloni. Dvema delavcema v klavnici se zviša dnina na 2 K 80 vin., enemu, ki ima 30 službenih let, se zviša na 3 K 30 vin. Čuvaja na Gradu dobita vsak po 20 stotov premoga. Pazniku tivolskega gozda se zviša plača od 60 na 70 kron na mesec. Vrtnarskima pomočnikoma se zviša plača od 80 na 100 kron. Za mestne delavce je v proračunu določenih 5000 kron za regulacijo. Gremij je odobril prdlog, po katerm se zvišajo plače vsem delavcem najmanje po 20 vinarjev na dan, bolje kvalificiranim in oženjenim brez otrok po 30 vinarjev, oženjenim z otroci pa po 40 vinarjev na dan. To znaša po sedanjem stanju 4056 K 25 vin. Številq delavcev pa se menja in je sedaj pod nor-malom. Neporabljen kredit je torej še na razpolago za delavce, ki jih bo treba najemati preko sedanjega števila. Rešijo se ugodno prošnje: Avguština Zajec na Poljanski cesti, Marije Frankheim v Rebru* Ivana Gačnilc na Krakovskem nasipu, Marije Mauer v Trnovski ulici, ing. Uhlifža v Hradeckega vasi, Ignacija Branko na Martinovi cesti, Ljubljanske delniške plinarne, Antona Bihtelič v Trnovski ulici, Franceta Sevnik v Kolodvorski ulici, tvrdke Kaste-lic in Žabkar na Dunajski cesti, Josipine Jančar Pred škofijo za razne male prezidave, prizidave, adaptacije, prizidke itd. Albertina Pire sezida novo vilo v podaljšani Glinški ulici. Profesor Ilešič Fran dobj uporabno dovoljenje za njegovo novo zidano vilo. Ravnotako se dovoli uporabno dovoljenje Pogačniku Vinko, posestniku v Hradeckega vasi, ing. Šturm Karlu na Bi-čevjem in pa Gruntar Mariji na Elizabetni cesti za njihove nanovo zidane vile. Ing. Šturm in posestnici Gruntar se dovoli, dal smeta ob svojih vilah napraviti betonske hodnike. Odkloni se ponudba Antona Gregoriča za popravo vogelne hiše na! Dunajski cesti ob vogalu bivšega vojaškega skladišča. Na razpis mestne občine za dobavo 800 kubičnih metrov trdih bukovih in 500 kubičnih metrov mehkih drv se je odzvalo šest ponudnikov. Najcenejši ponudnik za trda bukova drva je Kobi, po« sestnik na Bregu, ki je postavil ceno za kubični meter 9 kron. Za mehka drva pa je bil najcenejši Scagnetti, stavbenik v* Ljubljani, ki je postavil za kubični mete* mehkih drv 4 K 50 vin. Posestniki ii\ Hauptmance so prosili, naj bi se jarki iz^ trebili. Ker še druga košnja ni končana^ se bo to zgodilo pozno v jeseni ali pa spomladi. Vrhovec Franc, posestnik v Spod, Šiški, je imel od mestne občine ljubljanske že 13 let njivo in senožet v zakupu. Ta njiva in senožet merita 9 oralov. Plačal je letno za vseh teh 9 oralov celih 90 kron. Gremij jc sklenil, da se Vrhovcu polletno odpove in da se bo dala stvar na javno dražbo. Urbasova ustanova v znesku 255 kron 80 vin. se odda Marijani Marijanovič, Ustanova Marije Kosmačeve za revne služkinje se je razdelila na tri enake dele, Temu je deželna vlada pritrdila. Za koncerte v kavarnah, ako se isti vrše ponoči čez drugo uro, bodo morali kavarnarji od sedaj naprej plačevati po 4 krone pristojbine. Lavtar Marija bo smela postaviti navadno stojnico na Martinovi cesti zraven Marinkove hiše. Karbel Anton, snaži-lec okenj, bi rad prodajal na vogalu sv, Jakoba mostu in na Bregu od polnoči do 7. ure zjutraj hrenovke s kruhom. Tržni nadzornik je bil mnenja, da snaženje okenj in hrenovke ne gre skupaj. Gremij je prošnjo zavrnil. NI vse zlato, kar se svetil Imamo vse polno raznih odvajalnih izdelkov, ki sc ponujajo z velikim šumom in drago plačujejo, pa kakor so sc naenkrat pojavili, enako tudi hitro zginejo s prizorišča. Franc Jožefova grončica je pa nasprotno že svetovno znana, čista rudnica, ki izvira kot Franc Jožefov zdravilni vrelec pri Budimpešti brez vsakih primesi ter se taka, kakoršna priteče iz tal, zajema in napolni v nerabljene steklenice ter razpošlje pa svetu. Pristna Franc Jožefova voda, ki se dobi povsod v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda, je najidealnejše odvajalno sredstvo, ki tudi pri daljši rabi učinkuje in nikoli ne odreče ter odstrani tudi kronična zaprtja. Preizkusili so jo in odobrili mnogi učenjaki kakor: Bamberger, Bicrmcr, Cantani, Gerhardt, Giovanni, Klebs, Krafft-Ebing, Kussmaul, Lcubc, Loyden, Nussbaum, Porro, Rokitansky, Scanzoni, Semmola, Senator, Spiegel-berg, Zweifel in šo mnogi drugi raziskovalci na polju medicinske vede. —27— I Ako še niste, ^ I { pošljite naročnino! J Dnevne novice. I- Zaupnico deželnemu glavarju dr. šusteršiču zaedno s čestitko k petdesetletnici so nadalje poslale sledeče občine: Mavčiče, Homec, Rova. Občinski zastopi izražajo svoje obžalovanje nad nizkotnim početjem liberalnega časopisja. + Občn! zbor Kmečke zveze v Ribnici. V nedeljo, dne 13. julija, je imela Kmečka zveza občni zbor in javni shod, kije bil naravnost sijajen. Voditelj štajerskih Slovencev drž. poslanec dr. Korošec je orisal smotreuo delo poslancev S. L. S. v dejstvih, zlasti pa še v državnem zboru. Tajnik Škulj je poročal o delovanju Kmečke zveze v pro-šlem letu. Večjih" javnih shodov po raznih krajih je priredila 15, vrh tega nekaj predavanj in tečajev. Na shodih so govorili poslanci 25 krat in tajnik trinajstkrat. Zveza je vodila razne volitve. Novih članov jc pristopilo 148. Izvoljen je bil stari odbor. Posl. Jaklič je vabil na katoliški shod in jc pozival na boj proti slabemu časopisju. Z navdušenjem je bila sprejeta zaupnica načelniku stranke dež. glavarju dr. šusteršiču. .+ Političen shod je priredilo pic-teklo nedeljo politično društvo na Savi. G. poslanec vitez Pogačnik jo po-jašnjcval razmere v državnem zboru, zlasti vojaško predlogo, o kateri imajo socialni demokratje toliko govoriti. Naši ljudje so hvaležni, da so se tudi o tej stvari enkrat dobro poučili. Župnik Skubic jc govoril o lažnjivosti sedanjega liberalnega časopisja in jc pozival navzoče k udeležbi na kat. shod. Zglasilo se je takoj prav lepo število udeležnikov. Shod jc sprejel soglasno resolucijo zoper liberalno časopisje ter je votiral zaupnico poslancem S. L. S. in načelniku g. deželnemu glavarju dr. Šusteršiču. + Občinske volitve na Bučki. Bue-£a 18. avgusta. Pri včerajšnjih občinskih volitvah jc prodrla na celi črti liberalna stranka. Dozdaj je bila večina občinskega zastopa v taboru Slovenske Ljudske Stranke. Odzdaj žari v svitu kmečkega liberalizma. Vzrokov tega preobrata je več: lahkovernost, izda-jalstvo v lastnem taboru, silovito stra-Jhovanje in beganje volilccv po liberal-j nih agitatorjih, ki so v zadnjih urah \ Izsilili preklic mnogih prej danih po-1 oblastil, in pa nenadni naval naročenih volilcev iz sosednih občin, zlasti iz raške. Tukajšnja občina je sicer jako Skromna po svojem obsegu in imetju, a hoče biti sloveča po razdirajočem strankarstvu in medsebojnih sovražnostih. Kmečki liberalec je kakor ustvarjen za to, da neti s svojo krivično pri-istranostjo med občani razdor, prepir, Sovraštvo in povzroča večstranska oškodovanja. Kaj šele, čc ima oblast v tokah. rh Deželnozborske volitve na Gori- filsem. Socialna demokracija na Goriškem je sklenila v ožji volitvi v splošnem volilnem i'azredu abstinenco tako Da laški kakor na slovenski strani. [+. Slovensko gledališče na koncu. Liberalci so srečno pritirali slovensko gledališče na psa. Danes se nahaja slovensko gledališče v popolnem l-azdoru. Dramatično društvo je pokazalo, da je popolnoma nesposobno voditi slovensko gledališče; to je tudi samo izprevi-delo in proglasilo moraličen konkurz. Zdaj se preklja ljubljanski občinski svet zaradi te zadeve. Liberalci kriče na deželni odbor — namesto da bi trkali na svoja lastna prsa. Nihče drugi kot sami so spravili slovensko gledališče na kant. Če jc deželni odbor grešil, je grešil kvečjemu v tem, da je bil nasproti njim v tej zadevi preveč konci-lianten in ker jim je preveč zaupal. !To-le pa jim že lahko danes povemo: S psovanjem pri deželnem odboru nc boste prav nič dosegli. Sezitc rajši v svoje žepe za slovensko gledališče! cf: Značaji pa takil Ker je »Slovenec« v svojem poročilu glede zborovanja liberalnih učiteljev v Postojni omenil, da se tega shoda glavar in nadzornik nista udeležila, se je neki liberalen Učitelj v »Narodu« razkoračil in postavil na zelo demokratično stališče. Pra-,vi namreč zaničljivo, da kak baronček ni nobeno višje bit je. »Lakajem se zna seveda zdeti, da je tudi kak okrajni glavar ali kak okrajni šolski nadzornik že dostojanstvenik, ki daje zborovanjem sijaj, ali v naših demokratičnih časih se temu vsak razumen človek smeje, ker ve, da okrajni glavarji in okrajni šolski nadzorniki niso prav nič več, kakor navadni uslužbenci države.« Tako dopisnik. Da se pa poznajo ti značaji, pa povemo to-le v pojasnilo: Ravno pred desetimi leti je v Ilir. Bistrici v hotelu »Ilirija« tedanjemu glavarju baronu Rechbachu pri zborovanju učiteljeva držal e. uadučitelj .Cesuik tak kadilen govor, da jc neki doktor govorniku dejal v obraz, »da bi takega la-kajskega, poniževalnega govora ne imel za noben donar«. To pokličemo v spomin, da se ne pozabi. — Ernst Scbneider umrl. Na Dunaju je umrl včeraj znani odbornik nižjeavstrijskega deželnega odbora g. Ernst Scbneider. Umrl je za boleznijo na ledicab. Rojen je bil leta 1850. Pokojni je bil po poklicu mehanik, in sicer velik strokovnjak na tem polju. Poleg tehničnih študij si je s privatnimi študijami in potovanji zelo razširil svoje duševno obzorje. Bil je delaven pr-voborilec za pravice ljudstva na Nižje-avstrijskem in eden začetnikov anti-semitskega gibanja na Dunaju. Zlasti se je zanimal za malega obrtnika. V deželnem odboru jc imel referat, o šolstvu in o nižjeavstiijski deželni zavarovalnici. Prišel je tudi večkrat v svojem poslu tudi v Ljubljano, kjer smo ga spoznali kot jako inteligentnega, razboritega moža in zelo prisrčnega družabnika. — Imenovanja. Deželni sodni svetnik Aleksander Ravnikar v Litiji je imenovan za deželnega sodnega nadsvetnika. Okrajni glavar v Kočevju Ernst pl. Schonberger je prideljen deželni vladi v Ljubljani. Okr. nadkomisar v Kranju Oto Merk jc imenovan za voditelja okrajnega glavarstva v Kočevju. Koncipist deželne vlade Gustav Golja v Novem mestu je poklican k deželni vladi v Ljubljani. Koncipist deželne vlade Ludovik Klobčič v Črnomlju je prestavljen na okrajno glavarstvo v Postojni. Konceptni praktikant dež. vlade v Ljubljani dr. E. Schott je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Kranj in konceptni praktikant dr. K. Tekavčič je prestavljen od deželne vlade v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Črnomlju. — Deželni sanitetni svet. Za dobo 1913—1916 je izvoljen za predsednika dež. sanitetnega sveta dež. sanitetni referent dvorni svetnik dr. Franc Zupane, sodni zdravnik in ravnatelj otroške bolnice Eli-zabetinum dr. J. Schuster za podpredsednika; — Promocija. Dne 15. julija je napravil v Rimu na gregorijanski univerzi gosp. Janez Fabijan, gojenec zavoda »Germani-cum«, doktorat iz filozofije z odliko. — Sestanek katoliško - narodnih abiturientov. Pripravljalni odbor naznanja vsem katoliškim narodnim abi-turientom, da se bo vršil sestanek v dneh 2. in 3. avgusta v Logatcu. Vabijo se vsi katoliško - narodni abitu-rienti, da se udeleže tega sestanka za manifestacijo idealov slovenske mladine. — Glavni odbor »Slomškove zveze« jc imel svojo sejo dne 16. julija. Glavna točka dnevnega reda je bil kongres slovanskih katoliških pedagogov, ki se bo vršil v Ljubljani v torek, dne 26. avgust a. Določil se je že tudi dnevni red. ki ga z vabilom vred kmalu raz-pošljemo. Govorniki bodo: profesor dr. Josip Demšar; učiteljica gdč. Marica pl. Kleinmayr-jeva; nadučitelj Janko Grad; meščanski učitelj Miroslav Ga-lovič iz Zagreba; strokovni učitelj 01-dfich Otachal iz Pribora in en hrvaški pedagog iz Istre. Obenem se bo vršil ta dan tudi občni zbor. — Kongres bo jako zanimiv, zato pa drugi tovariši in tovarišice in vsi prijatelji krščanske šole in vzgoje, ta dan k nam! Pokažimo bratom vseh slovanskih narodov, ki so obljubili priti v obilnem številu, da se je ideja krščanske šole in vzgoje stalno ukoreninila med nami, da raste naše število — in združimo se z njimi v skupno vez. Kot vstopnica h kongresu je veljavna vstopnica h katoliškemu shodu. Priglasiti se je pa pravočasno posebno zunanjim glede preskrbe stanovanj. Kdor more, naj pride v narodni noši; posebno gg. učiteljice bi v naših narodnih nošah napravile zelo ljubek vtis na goste. Zglasila in vprašanja naj sc naslove na: Tajništvo »Slomškove zveze« v Ljubljani, Vrhov-čeva ulica 12. — Razen tega sc jc pri seji odobril račun »Žepnega zapisnika«, ki jc tudi letos prinesel naši zvezi nekaj kron dobička. Sprejelo se jc na novo 33 članov in članic, 6 se jih je odklonilo, par pa izključilo. — Umetn. fotogr. razglednice. Društvo »Klub slov. a mater- fotografov« v Ljubljani je založilo na-daljne serije brom.-srcbr. razglednice, in sicer: »S t en ar in Škrlatica«, »M i š c 1 j vrh nad Velim po« I j e m«, »Velika planin a«, »S r u-t a iz K a m n. B i a t r i c e«, »S k u t a iz K o p i š č«, »K a m n i š k a B i s t r i-ca«, »Skuta z Grintovca«, »Izpod kamn, sedla«, »Greben z G r i n t o v c a«, »G r i n I a v e i i z n a ti B r u s n i k o v«, »Iz blejske o k o -1 i c e«, »Iz ljubljanske okolice (I)« in »Zimski večer v Tivolskem parku«. — Razglednice bodo vzbudilo gotovo mnogo zanimanju med občinstvom, ker so delo prve kakovosti. — Društvo gotovo mnogo pripomore, z izdajanjem takih razglednic, k povzdigi tujskega prometa ter zasluži vsestransko podporo! — Razglednice se dobivajo po trgovinah, kakor tudi pri društvu. — Za ljudski sklad so prispevali meseca junija t. 1.: Poslanec Povše 210 Iv. — Po 20 kron: g. knezoškof, dr. Zajec, dr. Pogan. — Kaplan Majdič 6 kron. — Po 10 kron: poslanec Derma-stia in Košak. — Po 5 kron: dr. Der-ganc, dr. Stoje, prelat Kalan, dr. liše-ničnilc, župnik Petrič in dva neimenovana. — Urednik Krhne 't K; dr. Der-mastia 3 K. — Po 2 kroni: ravn. Traven, ravn. Jovan, ravn. Rašica, župnik Barle, dr. Natlačen, en neimenovan. — Po eno krono: J. Ložar in neimenovan. — Prispevki naj se pošiljajo na naslov: Tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6. — Darovi za katoliški shod. Henrik Dejak, župnik v pok. v Ljubljani, 5 K. — Bogumil Remec, ravnatelj, Ljubljana- 10 K. — Franc Zaje, finančni svetnik v pokoju, Spodnja Šiška, 5 K. — Janko Jovan, Ljubljana, 10 K. — Ferdinand Omejc, deželni računski svetnik, Ljubljana, 2 K. — Piccoli, lekarnar, Ljubljana, 20 K. — Inž. R. Remec 5 K. — Dr. Franc Detela, vladni svetnik, Ljubljana, 10 K. — Dr. Božidar Vodu-šek, Ljubljana, 5 K. — Inž. D. Sernec, Ljubljana, 15 K. — M. Kolar, stolni dekan, Ljubljana, 15 K, — Ivan Ferjančič, sem, nam. vodja, 10 K. — Kari Lipovšek, slikar, Ljubljana, 5 K. — Dr. VI. Pegan, odvetnik, Ljubljana, 25 K. — Franc Povše, drž. in dež. poslanec, Ljubljana. 20 K. — Ivan Karlin, župnik v pok., Škofja Loka, 10 K. — Frančišek Habe, Goče pri Vipavi, 10 K. — Ignac Ažnok, Ljubljana, 2 K, — Kari Čeč, Ljubljana, 5 K. — Dr. Iv. Svetina, Ljubljana, 15 K. — Andrej Kalan, prelat, Ljubljana, 25 K. — Pavel Magdič, trgovec, Ljubljana, 20 K. — Dr. J. Adlešič, Ljubljana, 5 K. — Prof. Ant. Janežič, 15 K. — Jerica Matjan, Ljubljana, 6 K. — Janko Marenčič. Kranj, 30 K. — Slovenski železničarji goriške proge! »Zveza jugoslovanskih železničarjev« sklicuje za nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. v Gorici velik protestni shod proti nem-škonacijonalnim mahinacijam na goriškem državnem kolodvoru. Ni nam treba drugega, nego da izgovorimo ime zloglasnega W i c s e r j a, goriškega postajenačelnika, pa bo slovenska javnost vedela, za kaj nam gre. Wieser je eksponent nemškega »Volksrata«, ki je bil poslan v Gorico, da dela tamkaj nemškonacijonalno politiko. Kot železniški uradnik je sicer skozi in skozi nesposoben, saj so ga celo Nemci sami kot takega označili; toda kot nemško-nacijonalni agitator je merodajnim faktorjem dobrodošel in zato ga tudi drže. Proti temu nemškemu nadutežu je žc svoj čas nastal pravcat vihar ogorčenja ravnotako med Slovenci kakor Italijani v Gorici. To je moža menda poučilo, da mora biti na vročih goriških tleh vsaj kolikor toliko previden, ako noče, da ga ljudska nejevolja požene tja, od koder je prišel. Ostal je sicer stari nemškonacijonalni na-dutež, toda delal je bolj pritajeno in previdno in pazil je vsaj toliko, da z javnostjo ne bi prihajal v preveliko nasprotje. — Wieser je začel slovenske delavce preganjati in po krivici odpuščati iz službe, na njihova mesta pa importira tuje železničarje. V zadnjem času se vrši na goriškem kolodvoru zistematična imporfacija drž. nemškega delavstva iz Koroške in iz drugih krajev, istočasno pa sc domači slovenski delavci izpodrivajo. To je nesramna nemškonacijonalna provokacija, proti kateri mora slovensko občinstvo kar naj-odločnejše protestirati. To Wieserjevo postopanje jc tako predrzno, da mora razburiti tudi najmirnejšega človeka, in to postopanje si slovenski železničarji žc v svojem socialnem interesu ne bodo dali dopasti. Od dne do dne nam prihajajo pritožbe nad Wieserjevimi mahinacijami. Proti tem razmeram moramo nastopiti z vso silo, ako nočemo, da nam oholi Wie-ser lepega dne zadnjega slovenskega delavca ne vrže na cesto. V to svrho sklicuje »Zveza jugoslovanskih železničarjev« omenjeni javni protestni shod. Slovenske železničarje goriške proge in goriške Slovence splch opozarjamo na shod, na katerega bodo vabljeni tudi državni poslanci, že danes in poživljamo vse naše zaupnike, da razvijejo za to protestno akcijo že sedaj najintenzivnejšo agitacijo. Vse potrebne podrobnosti o shodu pravočasno objavimo. Slovenski železničarji, skrbite za ogromno udeležbo! — Osrednji odbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. — Promocija. Ivan Sajovic, odvetniški kandidat pri c. kr. deželnem sodišču na Dunaju, bo dne 22. julija t. L, ob četrt, na 10. uro dopoldne v slavnostni dvorani c. kr. vseučilišča na Dunaju promoviran doktorjem prava. — Iz umetniške razstave. V sredo je obiskal razstavo ravnatelj c. kr. državne galerije na Dunjau g. vladni svetnik dr. Dornhdffer in si zabeležil nekoliko umotvorov v svrho nakuoa za c, kr. naučno ministrstvo. — Od privatnikov so bili do zdaj nakupljcni sledeči umotvori: »Egipčan^ od L. Dolinarja, >Don Juan« od M. Gasparija, »Anamarija« od R. Jakopiča, Križ pod lipo«, »Dama v rdečem« in »Na Krasu« od L. Perhavca, »Plein-air« od Iv. Vavpotiča in dva akvarela iz florentinske okolice od A. Zupančevc. — Razstava ostane lc šc malo časa odprta. — Umrla je v Krškem 18. t. m. gospa Marija Pfeffercr, davkarjeva vdova, v starosti 80 let. — Samoumor. Dne 10. t. m. ob štirih zjutraj si je 18 let stari trgovski so-trudnik Franc Resman iz Zabreznicc pri Bledu pred gostilno Amalije lvoc-mur v Št. Petru na Krasu pognal iz revolverja v prsi dve kroglji in takoj obležal mrtev. Resman je bil v zadnjem času odpuščen iz službe v 'todohovi vasi pri Št. Petru. Samoumorilca so prepeljali v mrtvašnico v Št. Peter. — Hotel Mencinger na Boh. Bistrici je včeraj, v petek, kupil na javni dražbi g. Rudolf Kokalj iz Kranja za 11.300 kron. — Kmečka zveza za kranjski okraj priredi jutri, v nedeljo, clne 20. julija, ob 11. uri dopoldne shod v Goricah, popoldne ob treh pa Preddvorom. — Nova orožniška postaja v Gori-čah obstoja od 1. julija I. I. in obsega to-le kraje: Golnik, Malijcvo Brdo, Novake, Senično, Spodnje in Gornje Vetrne, Gozd, Matičak iz kriške občine in Kamnik, Zavodo, Letenice, Spodnje in Zgornje Tenetiše, Goričc, Srednjo vas, Zalog, Sva rje, Trstcnik, Povlje, Babni vrt, Pangrčico, Cadovlje in Zabije iz preddvorske občine. — Odborova seja »Matice Slovenske« dne 12. julija. Predsednik se spominja t prof. Milana Pajka, ki je marljivo deloval na polju slovenske kulture, in f pisatelja Josipa Prcmka. — Spominska plošča pisatelju Jan. Trdini so vzida v Mengšu v novo šolo; društvo »Brada hrvatskega Zmaja« oskrbi pri tem na svoje stroške model reliefa. — Spominska knjiga »Matice Slovenske« bo poleg glavne študije Grafenaucrjc-vc obsegala tudi druge monografije, ki so s predmetom v zvezi. — V kratkem sc utegne rešiti vprašanje »Štajerske« (zemljepisja v »Slovenski zemlji«. — Sprejme sc belctristični spis »Gospodin Franjo«, odkloni pa načeloma prevod iz angleščine »Istinita Sibirija ter popis izleta na Mandžursko«, — Posebni vlak Ajdovščina—Gorica—Jesenice—Ljubljana ob priliki katoliškega shoda. Iz Ajdovščine odhaja vlak dne 23. avgusta ob 11. uri 47 min. ponoči, iz Gorice dne 24. avgusta ob 1. uri 5 minut zjutraj ter pride v Ljubljano ob 5. uri 27 min. zjutraj. Iz Ljubljane se vrača ta vlak v nedeljo, 24. avgusta, ob 8. uri 53 minut zvečer iz d r-žavnega kolodvora in pride v Ajdovščino ob 2. uri 48 minut ponoči. — Posebni vlak Trbiž—Ljubljana. Iz Trbiža odhaja vlak 24. avgusta ob 4. uri 10 minut, zjutraj in pride v Ljubljano ob 5. uri 50 minut. Iz Ljubljane odhaja ta vlak ob 9. uri 29 minut zvečer (državni kolodvor). Vozne cene še niso določene, ker so odvisne od števila udeležencev. Dobili pa bodo vsi udeleženci vozne cene kakor tudi natančen vozni red pravočasno v roke. Zato prosimo nujnih prijav, da sc lahko določijo vozne cene, katere bodo tem nižje, čim večje bo število udeležencev. Vozni listki za te vlake se bodo dobivali rna posameznih postajah pred odhodom vlaka. — Podeljena je župnija Zalilog č. g. Antonu Hribarju, župniku v Št. Gotardu. — Nevarna poškodba. Matevža Šile t, 36letnega posestnika iz Pekla pri Preserju, je dne 15. julija sunil konj s kopitom v trebuh. Včeraj so ga v deželni bolnišnici morali operirali. Težko da bi okreval. — Knjižnica »Zavoda za pospeševanje obrti« je sedaj odprta tudi za splošno uporabo. Namenjena je predvsem obrtnikom, ki se je morejo posluževati zaenkrat ob vseh uradnih urah (vse delavnike od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne), Knjižnica jc opremljena s časopisi vseh obrtnih strok, ki pridejo v poštev v naših razmerah ter ima tudi žc precejšnje število raznih strokovnih knjig in predlog, ki sc jih lahko poslužujejo interesenti v prospeh svoji obrti. Knjige se izposojujejo brezplačno tudi na dom. Vse podrobnosti sc poizvedo v pisarni »Zavoda za pospeševanje obrti«. — Vsprejem v mornarsko podčast niško šolo. C. in kr. poveljništvo mornarske podčastniške šole bode sprejemalo dečke, ki so dovršili ljudsko šolo, in siccr v starosti od 14. do 17. leta, v omenjeno šolo v Šibeniku. V to jc treba dovolila in reverza staršev ali varuhov, nravstvenega spričevala in znanje ljudskošolskih predmetov in zdravniškega spričevala kakega vojaškega zdravnika. Dečki morajo tudi napraviti vsprejemni izpit. Šolski pouk traja dve leti, potem sc gojenci porazdelc po vojnih ladjah. Če dobro izdelujejo, dobe vsako leto cn mesec dopusta. Med prakso jim olačuie crar po 16 K mesečno, s katerimi jim vodstvo preskrbuje vse potrebščine ter dobe vsak mesec obračun. Po dosluženih letih dobe ti gojenci uradniška mesta, preje pa tudi lahko vzamejo odpravnino. — Konj mu je zdrobil nogo. Včeraj popoldne so z gorenjskim vlakom pripeljali v tukajšnjo garnizijsko bolnico nekega topničarja celovškega topničarskega polka št. 9. Polk jc na potu na vajo in se je mudil ravno v Tržiču, ko je konj vrgel topničarja na tla ter mu s kopitom zdrobil desno nogo v členku. Rano so za silo obvezali ter poslali ponesrečenca v vojaško bolnico, kjer sc šele bodo mogle konšta-lirati prave poškodbe. — Voglje. V nedeljo, 13. t. m. jc priredila »Kmečka zveza» za kranjski okraj lukaj političen shod. Poročal je g. poslanec Demšar o delovanju poslancev S. L. S. v državnem in deželnem zboru. G. poslanec Zabret je pa govoril o važnejših zadevah tukajšnje okolice in pa o novem cestnem zakonu. Jako je tudi poslušalcem ugajal govor predsednika »Kmečke zveze g. J. Brodarja, kateri jc poudarjal zlasti važnost zadrug, posojilnic, kmetijskih društev in pa »Kmečke zveze . Shod jc bil dosti dobro obiskan. Sprejela sc jc tudi resolucija, s katero sc izreka zaupanje poslancem in deželnemu glavarju. — V pojasnilo, Z Brezij sc nam piše: Na »dodatno podane misli« g. I. P. v 160. številki vašega lista v dopisu: »Slavnost na Velegradu<, oporekamo prizadeti besedam: Utrujeni romarji morajo prebdeti celo noč v cerkvi ali pa spijo v zaduhlih in zakajenih gostilniških prostorih«. G. dopisnik I. P. menda misli, da je res, kar trdi, pa ni tako. S prenočišči je Brezje za romarje po potrebi dovolj preskrbljeno, vsaj imajo trije gostilničarji povprečno vsak okoli šestdeset postelj, dva druga jih pa tudi zmoreta do petdeset. Poleg teh jih jih sprejemajo na dobra in snažna prenočišča tudi domačini v svoje hiše. S cenami niso previsoki nc prvi, ne drugi. Dodatno k temu pojasnilu vprašamo: Ali bi bilo pametno in previdno vzeti domačinom z zidanjem doma njihov zaslužek in jim izprazniti prostore, ki so jih zidali za drag denar, vzemši ga na posodo? To bi bilo naravnost neusmiljeno. Pa tudi, če bi sc zidal tak dom za romarje , ali bi se ren-liral? No, pa dopisnik misli, da bi dal -gotovo rad vsak pošten Slovenec 1 K« za zidavo tega doma. Naj se spomni, da so poizkusili pred leti zidati nek imeniten zavod na ta način (računali so s krajcarji), pa ni šlo. Tudi na Brezju ne bi na ta način prišli do romarskega doma ,saj so še sedanja prenočišča redko popolnoma oddana. Ta teden jc bilo nad dvatisoč romarjev; neki gospodar je ponujal dobro posteljo v lepi izbi za nizko ceno, pa je ostala prazna in tudi gostilničarji niso vseh oddali. Iz vsega tega sc more sklepati, da romarski dom pri nas sedaj še ni potreben. Vsak vč, kdor je bil na Brezjah, da je s prenočišči za redne shode dobro preskrbljeno. — Razpis učiteljske službe. Na dvo-razredni šoli v Mošnjah sc bo stalno namestila služba nadučitelja s postavnimi prejemki in naturalnim stanovanjem. Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 20. avgusta 1913. — Omejitev izseljevanja v Ameriko. Senatu Zedinjenih držav v Severni Ameriki se v kratkem predloži zakonski načrt, s katerim sc namerava omejiti število izseljencev slovanske iu italijanske narodnosti. Američani se namreč boje, da bi ti izseljenci nc izkva-rili ameriškega plemena. Načrt določa, da bi se smelo iz Avstro-Ogrskc, Rusije in Italije izseliti v Ameriko odslej vsako leto le 10 odstotkov onega števila izseljencev iz teh držav, ki že žive v Ameriki. Avstro-ogrskih državljanov je n. pr. doslej v Ameriki 1,700.000, vsako telo prihaja na novo po 220.000 izseljencev. Po novem zakonu pa bi smelo iz naše državo priti na leto v Ameriko le po 170.000 izseljencev. Zato pa bi se kolikor mogoče podpiralo naseljevanje iz Anglije in Nemčije. — Sezona na Bledu. Letošnja sezona se jako lepo razvija ter jc dosedaj došlo že mnogo odličnih tujcev. Letoviški list z dne 11. t. m. izkazuje 1353 tujcev. Zdraviliški orkester, ki prireja izborne koncerte, uživa mnogo priznanja. V nedeljo priredi zdraviliški orkester dva koncerta. — Poštne razmere v škofjeloški okolici. Lansko leto smo dobili novega c. kr. poštarja v Skofjo Loko. Upali smo, da se nam z njegovo pomočjo vendar enkrat uredi dostavljanje poštnih pošiljatev v nekatere vasi starološke občine. A kakor sc kaže. ostalo bo tudi pod novim vodstvom vse pri starem. Vsem vasem dostavljajo se po selskih pismonoših vsaj trikrat na teden poštne pošiljatve brezplačno. Te dobrote pa niso deležne vasi Binkelj, Vcšter, Vir-log. Trnje, Križnagora in Popirnica. Prebivalci teh vasi morajo, ako jim pri-nesp poštni sel pismo na dom, plačevati od i do 10 h dostavnine. Ako kdo ne plača, mora sam na c. kr. poštni urad. Vprašamo: Zakaj so to vasi zapostavljene? Ali ne plačujejo davkov kot druge vasi? Kdo je vzrok, da se tudi tem vasem vsaj trikrat na teden pisma brezplačno ne dostavljajo kot drugim? Ali je res naša c. kr. poštna uprava tako na psu, da več nc zmore par kronic na mesec, s katerimi bi sc ta krivica takoj lahko poravnala? Ali je morda c. kr. poštni urad v Škofji Loki tako komo-den, da ne sporoči teh kričečih razmer c. kr. poštnemu ravnateljstvu? — Uvod k občinskim volitvam v Šmariji pod Ljubljano. Poroča se nam: Prihodnji četrtek, dne 24. t. m., se torej zopet vidimo na volišču pri volitvi občinskega odbora, ker so bile zadnje volitve razveljavljene. Ves volivni akt — z dostav-ljnjem legitimacij in glasovnic — ima sedaj c. kr. okrajno glavarstvo. En slučaj nepravilnosti pri vročitvi volivnih listov je bil, da so se dostavile za vas Šmarije kot volivno upravičeno juridično osebo, — bivšemu načelniku razpuščenega gospodarskega odbora, namesto postavno upravičenemu organu — gerentu. Ta in morebitne druge slučaje si bomo seveda zabeležili. — Danes se obračamo na zavedne in pametne volivce z ozirom na važnost volitev v gospodarskem oziru. Gospodarski talent one stranke, ki hoče priti v naši občini na površje, se zrcali najlepše v upravi šmar-skega vodovoda! Čujte! Ko je pred par ledni deželni tehnik pregledal vodovod, se je našlo pri zajetju vode 5 cm na debelo blata; vodnjaki so brez ventilov, pri katerih teče voda neprenehoma in prav po nepotrebnem (drugod se seveda zapira onim, ki največ plačajo, dočim drugi zopet doma perejo ž njo skoro zastonj!) Javne izlivke v vasi pa kažejo naravnost žalostno sliko zanemarjenosti in nereda. Vodnjaki so napol razbiti, napajalna korita razpadla, hidranti strašno zanemarjeni, kar se jc pokazalo, ko se je spustila voda, ki je bila popolnoma rumena, gosta in kalna. Čudno je, da šc ni nastala v Šmariji vsled tako zanikarnega oskrbovanja vodovoda kakšna epidemična bolezen (tifus). Deželni stavbni urad jc izračunil, da bodo samo najpotrebnejša popravila vodovoda veljala do 3000 kron. — Zato pa naj vsi pametni volivci in gospodarji — in teh jc tudi v Šmariji pretežna večina — na dan volitve z glasovnicami v rokah pokažejo, da hočejo pri občini popolnoma drugačno gospodarstvo, kakor jc bilo pri vodovodu, četudi je bila uprava v rokah najbolj brihtnih in najradikalnejših gospodarjev! — O denarnem gospodarstvu pri raz-puščenein vaškem gospodarskem odboru bomo še govorili, ko bodo računi natančno pregledani in urejeni. — Nova proga avtomobilne vožnje! Iz večjega število članov se je ustanovil na Rakeku »Konzorcij za av-tomobilno zvezo iz Rakeka na Cerknico, čez Bloško polico, skozi staro mesto Lož, Stari trg v Babno polje do hrvatske meje v Prezidu« in za okolico, ter začne žc s 1. avgustom letos z moderno opremljenim Puch - avtoomni-busom za 12 oseb voziti dvakrat na dan. Hojakom, posebno pa ptujcem bo odprla ta proga s prijetnim naglim potovanjem dvakrat na dan vse naravne krasote in romantični svet Rakovske-cerkniške ter loške doline v dolžini 50 kilometrov. Obenem se je tudi že osnoval odbor, ki bo šc turo iz Prezida do Cabra z avtomobilom zvezal ter nam odprl zanimiv svet skozi Plošče in Osil-nico do želoznične postaje v Delnicah, Od Cabra do Delnic vozi že avto redno dvakrat na dan, in tako bo proga čez 100 km od žel. postaje Rakek do žel. postaje Delnice — Roka — Zagreb zvezana. Ljubljanske novice. lj Izletnikom na Vrhniko z jutrišnjim vlako.n sc javlja ,da je za skupno kosilo vse pripravljeno v Rokodelskem domu na Vrhniki, vendar treba, da se ob dohodu vlaka javi prirediteljem izleta vsak, ki se hoče udeležiti skupnega kosila. lj Blago za ženske kranjske narodne noše v raznovrstnih barvah in isto-tako k narodnim nošam spadajoče ruto in predpasnike ima v voliki izberi tudi modna trgovina Janko Čcšnik, Liilgerjeva ulica. lj Nesreči. Včeraj jc v svojem stanovanju padla g. Gabriela Kremžarje-va, nadupraviteljeva soproga, in si zlomila levo roko in nogo. — Fran Rozman, hlapec i z Polšnika, okraj Litija, jo pa padci z voza in si pri tem zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Prijet tat koles. V zadnjem času je bilo po mestu ukradenih več koles, ne da bi policija zamogla priti tatu na sled. Pred kratkim se je pa pozornosti nekega stražnika lo posrečilo dobiti storilca menda vseh ukradenih koles. Mož sc jc zavedal svojega poklica in vedno skušal dobiti tička v roko. In trud ni bil zastonj. Zasačil jc namreč inflagranti čevljarja Antona Kapelja, ko jc hotel izmakniti neko kolo ter ga arctoval. Ko so izvršili v njegovem stanovanju na Glincah št. 20 hišno preiskavo, so našli v njegovi postelji in pod posteljo več delov različnih koles in več kolesarskih številk, iz česar je sklepati, da je možakar v ti stroki špe-cialist. Kapelj je oženjen a se je s čevljarstvom bolj malo pečal, ker mu je kolesarija več nesla, za kar dela sedaj pokoro pri deželnem sodišču. lj Revolucionarni korigendl. Paznik Mencej, ki jc sicer izučen čevljar, nadzoruje v prisilni delavnici korigen-dc, ki se uče čevljarstva. Ker jim pa ni posebno pri srcu, so sklenili včeraj njegovo nepriljubljenost maščevati. Ko vstopi čevljar v delavnico, skočijo vsi korigendi pokonci in začno paznika iz vseh strani obdelavati. »Fovči« so se jeli bliskati, stoli preobračati, kopita pa v Meneeja frčati, da jc bilo joj. Korigendi so bili sicer ugnani, a je bi! Mencej tako poškodovan, da je moral v deželno bolnišnico. Ij S trga. Včeraj in danes so Vipavci pripeljali na trg 270 škatelj sadja. Izredno veliko jo bilo na trgu novega krompirja in solate. Krompir je bil po 6 K 100 kg. Gobe-lisičke so bile posodica po 10 vin., jurčki pa komad po 10 vin. Jajca so bila 3 za 20—22 vin. Piščanci par po okoli 2 K 10 vin., kokoši po 2 K 40 vin., race pa po 3 krone. Splošno je bilo na trgu izredno mnogo živil. lj Preiskava jajc. Danes dopoldne jo tržno nadzorstvo z električno lučjo preiskalo 2240 jajc, med katerimi je bilo le 9 pokvarjenih. Zadnje vesli. TURKI ŽE PRED ODRINOM. Dunaj, 19, julija. C. kr. koresponden-čni urad javlja iz Carigrada: Turška konjenica je dospela pred Odrin. PAŠIČ OPTIMIST. Dunaj, 19. julija. »Siidslavisclic Kor-respondenz« poroča iz Belgrada: Ministrski predsednik Pašič se o položaju optimistično izraža. Upanje na mirno poravnavo je precejšnje. Že povodom potovanja v Skoplje sc je odprla pot direktnim razgovorom med Srbijo in Bulgarijo in se kon-verzacija nadaljuje zdaj potom Bukarešta. Namen bulgarske vojne stranke, da bi se sklenil bulgarsko - rumunski sporazum proti Srbiji in Grčiji, ne more uspeti. Ministrska izprememba v Sofiji se v Belgradu ugodno presoja. Ni res, da bi kabinet Radoslavov pomenjal zmago vojne struje. BOLGARIJA MIROLJUBNA? Pariz, 19. julija. Bulgarski minister za zunanje zadevo Genadicv je sporočil francoskemu poslaniku v Sofiji, da se bo trudil, da sc sklene skorajšnji mir. RUMUNSKA AKCIJA. Dunaj, 19. julija. Na merodajno mesto jc došla iz Sofije sledeča depeša: Rumunske Čete so pri Plovni razstrelile tri železniške mostove. Razstrelile so tudi most pri Vreti. Čete sc presrk-bujejo z rekvizicijami, ne da bi plačale ali izdale pobotnico. Pariz, 19. julija. Rumunska vlada izjavlja, da sc s pohodom na Sofijo noče prenagliti. AVTONOMIJA MAKEDONIJE. Pariz, 19. julija. »Petit Parisien < trdi, da grof Berchtold zagovarja avtonomijo Makedonije in da sta Rumunija in Bulgarija za ta načrt že pridobljeni. Dunaj, 19. julija. K zgorajšnji vesti sc našemu korespondentu od poučene strani zagotavlja, da pomenja le kombinacijo, ki nima več prave podlage, ker so dogodki na Balkanu žc predaleč dozoreli. Vest francoskega lista je nekak »ballon d'essai«. AVSTRIJSKO-RUSKA INTERVENCIJA. Pariz, 19. julija, Figaro«, ki pa je že zadnjič prinesel netočne vesti glede avstrijsko-ruskega sodelovanja, trdi, da bosta Avstrija in Rusija tc dni storile skupen korak v Belgradu in Atenah, da tc d^c vladi opustita odpor proti ruskemu stališču. TURŠKE INTRIGE. Catigrad, 19. julija. Včeraj se jc vršil izredni ministrski svet. Angleški poslanik je z velikim vezirjem konferiral glede prodiranja turške armade. BULGARSKE GR0Z0VIT05TI. Belgrad, 19. julija. (Uradno.) Lista bulgarskih grozovitosti se množi. Poveljniki srbskih čet vpošiljajo vedno nove slučaje. Inozemski korespondenti so sc o teh gro-zovitostih prepričali in sc nad njimi zgražali. KRALJ KAROL. Bukarešt, 19. iulija. Kralj Kftrol se je vrnil z bojIJčn, CAR FERDINAND BRZOJAVLJA. Stockholm, 19. julija. Na tukajšnjo kabinetno pisarno jc došla brzojavka cara Ferdinanda, ki pravi, da te dni bije Bulgarija boj za svojo svobodo in da bo za ta boj žrtvovala zadnjega moža. Car izraža prepričanje, da inozemstvo nc bo verjelo lažem sovražnikov Bulgarije o grozodejstvih bulgarskih vojakov, Bulgarija ne sklene miru, če se ne zasigura srečna bodočnost dežele. Armada, ki jc pri Lozen-gradu in Liileburgasu zmagovala, Bulgarije ne bo pustila na cedilu. ČRNA GORA SVETUJE ZMERNOST. Cetinje, 19. julija. Uradni ^Črnogorski Vestnik« svetuje zmagovalcem zmernost. Zmagovalci ne smejo posnemati Bulgarije, Katastrofa Bulgarije je nauk za vse Slovane, kako ne smejo postopati. VELEIZDAJALEC. Dunaj, 19, julija. Kasacijski svet je ničnostno pritožbo 19letnega Tržačana Mario Sterleta, ki jc bil zaradi veleizdaj« na pet let ječe obsojen, zavrnil. Primorske vesli. p Vojašnice v Gradišču. V torek jft predala uprava občine gradiščanske dograjene vojašnice poveljstvu lovskega bataljona. S tem ima zopet ena obmejna vojaška postojanka svoje lastno zavetje mesto provizornih ubikacij. p Okradeni pogrebci. Nekoliko nenavadno so okoliščine, v katerih je bila v četrtek popoldne v Vodnjanu pri ro-dovini Cristoforo Bonassin izvršena precejšnja tatvina. Po ulici Alighieri, kjer omenjena rodovina stanuje, se je premikal izprevod in Bo(nassinovi so tudi šli mod pogrebce; saj je umrl njih dober znanec. In žalovali so. Iz ene žalosti pa so prešli v drugo, ko so pri po-vratku našli doma vse razmetano. Za časa njihove odsotnosti jim je namreč nekdo pokradel vso zlatnino in dragu-Jje. Kam jo šol neznani tat, nikdo ne ve. n Morski volkovi. Ob pomolu sv. Terezije v Trstu so težaki vlovili poldrugi meter dolgega morskega volka iu ga potegnili na kopno. p Nevarnosti ribiškega življenja. V sredo proti večeru je zalotil precejšen vihar ribiške barke v piranskem zalivu. Lila je strašna ploha, švigali so bliski, vmes pa tulil vihar, da je bilo groza. Ribiči, ki so taki hudi uri žo vajeni, so se razkadili na vse strani in so iskali kopnega. Rešili so se vsi sami razun G. Giraldija in njegovega pomoč« nika, ki ga je morala oteti valovom druga barka, ker se je njegov čoln prci vrgel. Drugi dan so našli tudi Giraldi-jevo barko na morju, a kljub temu ima lastnik 200 kron škode, ker jc pogubi! ribiške sprave. p Samomorilec. V hotelu »Ali' Al> bondunza« v Trstu so jo ustrelil neki krog 30 let stari tujci. Prišel jc bil v hotel pred par dnevi brez spremstva in prtljage ter je zelo malo govoril, Vpisal so je v knjigo za G. Angelinija nekje z Italije. Čepel jo cela dva dneva v sobi in je nekaj pisal. Pred smrtjo jo še tudi napisat par pisem, v katerih enem prosi hotelirja, naj ne zameri, da, se mu gre v hotel ustreliti, vsaj si le tu lahko mirno napravi »nedolžno veselje«. Mož je gotovo zblaznel. Vzro« kov za Samomor ni navedel. ji Nove občinske volitve na Reki so bodo vršilo šolo decembra, ker bodo šole do takrat sestavljene liste volil-rov. Dobre štiri mesece še bo torej na Reki gospodoval vladni komisar. Cerkveni veslnik. Musica saera ob cesar Konstantinov^ slavnosti 20. julija v Šmartnem pri Litiji: 1. AAissa »Seraphica«, P. II. Sattner, meš. zbor, orgle in orkester. — 2. Ofcrtorij, v-Avc Maria«, Ernest Štojber, ženski- zbor s spremljavo orgel in orkestra. — 3. Ob koncu sv. maše: H. Wagner, »Jubilate Deo«, meš, zbor, orgle z okrestrom, ostalo spremenljive točke coralno. — 4. Popoldne: Tantuni ergo, Ant. Foerster, Hvalnica (Psalm), dr. Fr. Kimovec, orgle, meš. zbor in orkester. * Katehezo. Spisal Jožef Kragolj, dekan v Tolminu. I. zvezek. Drugi natis. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. — »Mir«, glasilo koroških Slovencev, jih je ocenil v svoji 6. številki z dne 8. svečana 1913 tako-le: »Veroučitelji imajo v 1. zvezku teh »Ka-tehez« navodilo, kako se dajo verske resnice s pridom pojasnjevati učencem, ki no znajo še brati. Med drugim imajo to prednost, da so kratke, a jasne. Vesolj jih bodo posebno tisti, ki imajo toliko stanovskega posla, da včasih ne utegnejo, kakor bi radi, pripravljati se (na pouk. In število teh ni majhno pri današnjem občutnem pomanjkanju du-hovskega naraščaja po raznih škofijah.« — Prodaja jih zraven II. zvezka prodajalna »Kat. tiskovnega društva v. Gorici«. Gosnoska ulica št. 2. Merske novice. š Bivši žandarm — duhovnik. V mariborskem bogoslovju imajo letos novomašnika Antona Bratkoviča, ki bo letos pri Kapeli blizu Radinec bral novo mašo. Rojen je leta 1862 v kapelski župniji, je torej star 51 let. Bratkovič je od 26. do 33. leta služil kot orožnik na različnih postajah. Nato je bil vpo-kojen in kot tak je začel pohajati gimnazijo ter se jc posvetil mašništvu. š Nova maša. Frančiškan novomaš-nik Alojzij Lipej bo daroval svojo prvo sveto mašo dne 20. julija v Cirkovcah pri Ptuju na Štajerskem. š Nov gostilničar v mariborskem »Narodnem domu«. Kakor se sliši, jc sedanji gostilničarki g. M. Vodenikovi posojilnica odpovedala. Za novega gostilničarja pride g. Starovašnik iz Slov. Bistrice. š Še tega bi bilo treba. »Marbur-gerca«, glasilo nemškonacionalnih sodnih uradnikov v Mariboru, besni, ker je bil slovenski župan iz šentlenartske-ga okraja Franc Vrbnjak pri sodni razpravi oproščen, ker se ni pokoril nekemu nemškemu vabilu mariborske sod-nije in okrajnega glavarstva. Po mnenju »Marburgerce« bi sc morali vsi slovensko čuteči župani obsoditi na vislice, slovensko uradovanje pa sploh prepovedati. š »Sloge« ni več. Vzel jo je zimski mraz! Poletni seveda. Pravijo, da bo izhajala zopet za časa volilnega boja. š Na prodaj je v Zavrču lepo posestvo z lepimi poslopji, vozno pošto, gostilno itd., kar bi neslo podjetnemu Slovencu lep dobiček na leto. Glej natančneje inserat! š Čarstnim občanom je imenovala občina Velenje svojega rojaka in državnega ter deželnega poslanca dr. Karola Verstovška radi zaslug, ki si jih je stekel za svojo občino. š Maturo na celjski gimnaziji so napravili sledeči Slovenci: Erhatič Stanislav, Gajšek Vladimir, Juhart Albin (z odliko), Kos Maks, Kranj c Fr., Poznič Blaž, Vasle Boltažar, Videmšek Jožef in Zupane Mihael. š Za nemško malho. V Gradcu obstoji nemškonacionalno društvo »Gra-zer Herbstmesse«, katero prireja leto za letom »jesenske sejme« (Herbstmesse). Ti »jesenski sejmi« imajo edini namen spraviti čim več denarja v nemški Gradec. V prodajalnicah jesenskega sejma sc prodajajo mnogi predmeti na korist Sudmarke in Šulferajna, ali pa se kar enostavno nadlegujejo došli obiskovalci s puščicami. Ves prostor se okinča z izzivajočimi frankfurtari-cami. Letos bo koncem septembra in začetkom oktobra zopet tak sejni, ki bi baje naj služil za alpsko kmetijstvo. Uprizoriti nameravajo »kmetijsko razstavo« za alpske dežele. Odbor »Herbstmesse« se je obrnil na poljedelsko ministrstvo za podporo in kakor poročajo nemški graški listi, je poljedelski minister Čeh di'. Zesikcr obljubil subvencije 10.000 K (deset tisoč kron) za to ne- Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 19. julija 1913. Pšenica za oktober 1913 . . . 1139 Pšenica za april 1914.....1190 Rž za oktober 1913.....8-99 Oves za oktober 1913 .... 8-28 Koruza za julij 1913.....8-15 Koruza za avgust 1913 .... 8T8 Koruza za oktober 1913 .... 7-26 JJ ii je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem barvanju las in brade. Dobi se v svetli, rujavi in od Bergmann & Co., črni barvi, steklenica po m«*«- * -kj K 2-50 v lekarnah, dro-Tesia Ob Labi gerijah in parfumerijali. Ovratnike Mino priporoča Joslpina Podkrajšek Ljubljana, čevljarska ulica štev. 2 ^ — Naročila po pošti se izvrše točno. — S potrebno in nemškonacionalno pripravo. Ako bi »razstava« res kaj koristila kmetijstvu, bi šc bilo, a znano je, da služi »Herbstmesse« v prvi vrsti le nemškim Gradčanom in nemškonacio-nalnim društvom. In v odboru te »kmetijske razstave« najbrž n i nobenega S 1 o v e n c a] Ali jc slovenski kmet samo za to na Štajerskem, da plačuje v nemško malho? š Toča jc napravila tudi na Spod. Štajerskem veliko škodo. Iz mnogih krajev se poroča o toči, povoclnji in drugih vrstah uime. Strela jc udarila na mnogih krajih. V Laporju je udarila strela v gospodarsko poslopje g. župnika A. Medveda. Cenovnike šolskih tiskovin in učil je ravnokar razposlala Kat. Bukvama vsem šolskim vodstvom. Ti ccnovniki sc lahko uporabijo kot naročilni listi, ker imajo za to pripravne rubrike. Po-šiljatvi šolskih tiskovin bomo priložili zopet en izvod cenovnika. iiiomoMI Laurin akc. družba, Tovarna v Mladi Boleslavi. Naročila sprejema: A. PARZER - Ml) HLBACHER, Imperial-garage, Graz, Pestalozzistrasse 37. MežeoroIocjI =H> 18 9. zveč. 7300 16-4 brezvetr. jasno 10 7. zjutr. 7355 12-2 brezvetr. megla 0-4 2. pop. 733-7 26-0 si. jvzh. del. obl. Srednja včerajšnja temp. 17-5°, norm. 19'8°. Gostilna in žganjetoč v Ljubljani, Poljanska cesta 37 se odda z vsem inventarjem in blagom ali tudi brez njega. Zadošča kapital par sto kron. Več se izve istotam pri A. Cerar. Prodam avtomat imam naprodaj tudi 10 vinskih sodov od 3001 do 7001 dobro ohranjenih in 10 opletenih balonov od 50 1 do 601, prodam tudi novo, lepo veliko lončeno peč Vse prodam po nizki ceni. Več se izve pri Leni Meden, Begunje pri Cirknici. ! Hiša napro V prijaznem kraju na Dolenjskem, kjer je petrazredna šola in okrajni zdravnik, v bližini železniške postaje in farne ccrkvc se proda iz proste roke radi obilc posesti dobro zidana hiša. Poleg nje obsežni vrt, oh katerem teče mirna voda. Hiša jc pripravna za vsake vrste obrti ali trgovino, pa tudi za gospode v pokoju. Cena in plačilo po dogovoru. Naslov sc izve Dri upravi lista pod št. 2182. (Znamka za odoovor.) pripraven za malo pisarno ali komptoar se takoj odda. Poizvc sc Miklošičeva cesta štev. 18, II. nadstropje. 2183 Kupi se v bližini sv. Jakoba do sv. Petra ali Poljanske ceste do sv. Petra mostu. Ponudbe na upravo lista pod Hiša št. 2181 3 Prevzamem mami-fakturno trgovino, srednje veliko, v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo tega lista pod Manufaktnrna trgovina št. 1872/2179. Znamka za odgovor. 2179 IŠČC SC izprašan, priden -i™ za prevažanje gramoza na ozkotirni lokomotivi za večmesečno službo. Prednost imajo dotični, kateri so žc bili pri gradnji železnice. Prošnje z navedbo dosedanje službe in z zahtevo plače naj se pošljejo na: Podjetništvo LONČARIČ, ČRNOMELJ, Belokranjsko. 1 r J 'i 36 let star, y lepem kraju in urauiiiK 2 ^v svr'10 } ženitve resne korespondence z zdravo gospico primerne izobrazbe. 2eli nekaj premoženja, vendar ni pogoj. Obširne ponudbe pod „Y avgustu 1C18/2105" na upravništvo ,,Slovenca". 'Molčečnost zajamčena. 2105 iuUH. Me, M iamstv. zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rontna in ljudska, nezgodna iu jamstvena zavarovanja. Zavod temelji na vzajemnosti. Absolutna varnost. Cene premijo, i-^iosobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj naslov. Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1780 vojaščine prost, zmožen tudi mešane špecerijske in galanterijske stroke, želi plemeniti služIlo. Gre tudi na deželo v kako večjo mešano trgovino. — Ponudbe pod »Manuiakturist 2115« na upr. „Slovenca'\ / Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim iti koam. zobo-čistil sred- _ Jt ■fr IzdelovotelJ Ljnbljana, Stritarjeva ulica 7 t— Poštena, ne pod 40 let stara gospodinja in Kuharica se takoj sprejme v župnišče Sv. Martin pri Celju. 2128 UČENCA; sprejme za mizarsko obrt Ivan Bučan, mizar, mojster, Vižmarje pri Ljubljani. Proda se in lepim velikim sadnim vrtom ter hlevi. Redi se lahko veliko perutnine in več glav druge živine. Natančnejše so poizvc pri Mariji Zdešar, Brdo pri Viču št. 18. 1140 Resni! ženitno ponudbo. ♦ t ♦ ♦ ♦ X ♦ ♦ # Oblastveno preizkušen zidarski mojster vdovec star 27 let, se želi takoj poročiti z gospodično brez, razlike stanu, v starosti od 18 do 27 let, katera bi imela blizu 10.000 kron, in katera bi se takoj poročila, ter ima veselje priti na Spodnje Štajersko. Ponudbe do 22. julija na upravo tega lista pod naslov: „Zi-d rski mojster št. 1886—2159". Slika .sc prosi, katera sc vrne. Tajnost zajamčena. 2159 'roda se vila z gospodarskim poslopjem, stavbiščnimi prostori, vrtom in sadonosnikom z nad sto lepimi sadnimi drevesi v skupnem obsegu enega orala zemljišča. Iz popolnoma ograjenega posestva jc krasen razgled v mesto in okolico. Ob posestvo meji lep smrekov gozd ter jc biizu mestnega parka in kopališč. V vili se nahaja vodovod, je na mirnem in zračnem kraju in posebno pripravna za penzioniste-duhovnike. - Ponudbe na naslov: „Viia št. 1718, Celje, Štajersko; poštno ležeže." 2170 Skoraj nov, dobro ohranjen 216C sfroj (Strick-Maschine), se po ceni proda, na Selu št. 7, II. nadstropje pri Ljubljani, za žrebčarno od 6. zvečer naprej. Razglas. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za cEo HI© za leto 1914., eveni. za leta 1914., 1915. in 1916. na dan 11. av» gusta konkurenčno razpravo. Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje do 12. ure dopoldne gori omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati. Popolna vsebina razglasa, kateri se tu uradno lahko vpogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zeitung". C. kr. tobačna tovarna Ljubljana, dne 16. julija 1913. aivi V najem se odda 2158 13 v kateri je stara gostilna, eventuelno tudi z njivami in travniki. Hiša je tudi pripravna za trgovino, zlasti pa še za mesarijo, ker ima urejeno ledenico in ni v celi fari nobenega mesarja. Ker je posestvo od kolodvora oddaljeno samo 20 minut, in ima vodovod, jc pripravno tudi za letovičarje. Cena po dogovoru. Več se izve pri Hranilnici in posojilnici v Cerknici. Znamka za odgovor. Izjava. Moj mož Jože Stegu, posestnik na Velikih Brdih št. 9. pošta Razdrto, ni upravičen delati dolgov na moje ime in v mojem imenu gospodariti z mojim premoženjem. Za njegove dolgove nisem plačnica. Na Velikih Brdih, dne 17. julija 1013. -'175 Terezija Stegu, posestnica, h. št. 9. 2095 Pozor! Vljudno naznanjam, da radi dolgotrajne bolezni raZprodaiain svojo zalogo raznih pristnih vin pod lastno ccno od 40 vinarjev naprej. Za cenjena naročila se najtopleje priporočam. Alojz Zajec, Spodnja Mi Oobroidoča trgovina V prometnem kraju blizu farne cerkve večje župnije se da s trgovinsko opravo za manufaktnrno ln špecerijsko blago takoj v najem. Več se izve pri načelstvu hranilnice v št. Ilju pod Turjakom, pošta Misllnja, Štajersko. 21135 a___H551E Bsis Popoln, brezhibno ohranjen aparat za izdelovanje plina | (Luftgas), sistem Syrius za 25 plamenov, z vsemi pritiklinami se zaradi uvedbe električne luči ceno proda. Proda se tudi Prachneriev sesalni stroj 2157 in slamoreznica. ===="—»—11 ' —— Zelezninar vojaščine prost, slovenščine in nemščine zmožen, razumen prodajalec z daljšo prakso dobi trajno mesto pod boljšimi pogoji. — A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. 2083 Prva slovenska izdela-valnlca mostnih, živinskih In drugih tehtnic za trgovino In obrt, stavbeno In umetno ključavničarstvo IVAN REBEK CELJE, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. — Ceniki na razpolago brezplačno in franko. 2163 ostiina v Vipavi H ^O oziroma hiša s celim gospodarstvom H (njivami in travniki) se da pod zelo Ml ugodnimi pogoji 2041 ^H s '.januarjem 1914 v najem. Vprašanja na: Jakob Šeme, Dunaj V., Einsiedlergasse št. 34, I V najem se d£ s 1. oktobrom 1913 Hotel Union na Dobrni pri Celju. Natančna pojasnila daje: Hranilnica in posojilnica na Dobrni. 2160 Kemična tonama Tralskirchen pri :: Dunaju, LIEBLElil 4 C O. Stearit najbolJSe sredstvo za zgostiteu malte za snaženjc in beton. Stearit malta da tudi 50—!00°/o oe£ moči, kot malta z drugimi primesi, nlrn«n,'u * ..nr.bnii *-> v>«i . T")______j_____i«. ..»_ . .. .. . ____ C. kr. prav. Splošna prometna banka podružnica Prcskrbovanjc vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shrn-njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 15 NajkUlantnejSe izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kupouov in izžrobanjo vrednostnih papirjev. — Kupovanjo in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodajn varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promesc za vsa žrebanja - - --------- ——--------- •—j— ...... , (jajjuju,, — i. luuiuai: /.u > »ti /.i uuuuju Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v linnčno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno. S«an|c denarnih vlon na hranilne knjižice dne 30 junija 1913. K 70,092.599-- 31. decembra 1912 na knjižice In tekočI račun K 214,160-9V9 —. Zaloga sukna' Manufakturna trsoulna piaraa ter na debelo in drobno manufakturnega blaga. LjuhEjana, Stritarjeva ul. za gladko slamo, s tresilcem za slamo, pripravo za presejanjo, enostavno ali dvojno snažilno pripravo, za obrat na motor, vodo ali gepelj, najnovejše in najtrpežnejše konstrukcije izdeluje in dobavlja Ph. Mayfarth & Co.. Dunaj tovarna poljedelskih in obrtnih strojev II., Taborstrassz šteo. 7f. Frankobrod ob m. Berolin. Parfs. 700 odlikovanj. Bogato ilustrovan cenik št. 97 zastonj in franko. Zastopniki se iščejo. RAZPIS. Za zgradbo dveh železobetonskih oMluski mostov čer potok Mošenik v Tržiču na skupno K 13.500-— proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 31. julija 1.1. ob 11. url dopoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe dveh železobetonskih mostov čez potok Mošenik v Tržiču." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5«/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nc glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po-uudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem tiradn, Turjaški trg št. i. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. julija 1913. 3142 Naznanilo. Vdano podpisani si usoja javiti, da je dne 7. julija letos vstopil kot in se priporoča najtopleje p. n. občinstvu Kot zdravniško preizkušen kopališki mojster, n\aser in operater za kurja očesa. 2112 Sotard SJtegler poprej kopališki mojster v ,,2)iana kopališču" na ^Dutiaju. faff šivalni s so priznano najboljši« Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen. __ Najnovejši brzošivalni stroj za ImOVOStt krojače, obrtnike brez čolnička do 3000 vbodlajev v 1 minuti. Dobi se le pri T 'f f | specialna trgovina šivalnih strojev in koles lfJH« W OH Ljubljana, Sodna ulica 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 1430 10 letno jamstvo. 10 letno jamstvo. Vabilo za udeležbo prt družabnem potovanju v Sveto deželo 2102 spojenim s posebnim izletom v Egipet. — Potne knjižice ni potreba. Obiskovala se bodo mesta: Beljak, Trst, Korfu, Patras, Atene, Aleksandrija, Port-Said, Bairut, Jafa, Jeruzalem, Nazaret, Jeriho (Jordan - Mrtvo morje). Začetek potovanja: 10. avgusta 1913. — Potovanje traja 34 dni. Vozne cene: I. razred 950 K, II. razred 750 K, III. razred 430 K. Vožnja, stanovanje in popolna hrana. — Omejeno število udeležencev, torej pravočasna prijava neobhodno potrebna. — Obširne vsporede pošilja vel. gospod Josip Sanegger, Beljak, Perava 35. — Prijave se sprejemajo do 20. julija 1.1. i priporoča se: MdNUMKTURN/I TRQOYINfl ZAHTEVAJTE j VZORCEI fRflNC 50 NIZKE CENE I SOLIbNA POSTREŽBA! MESTNI TKQ 22 ne obleke površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne Jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v ' Ijijami, na vosalu iiarsfie ulice in Pri usmili »it „Pri Sili" » podružnici ivrdhe B. llaiit. 767 J. KETTE Ljubljana, Franca Jožefa c. 3 priporoča srajce, vedno najmodernejše kravate, nogavice, žepne robce, klobuke, slamnike, čepice in kopalno perilo za letovišča, vse potrebščine za turiste in telovadbo< Izdelki državnega pletarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene kina-odeje, kopalni črevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus. Ilustrovani ceniki zastonj. Telefon štev. 16. 19 Telefon štev. 16. Leta 1873. ustanovljena delniška družba Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Pod peči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.