Posamezna Številka 10 vinarjev.
Š1SV. 39.	¥ Цомш т so№ 17. Mnrla №	LelO XI.
ss Velja po pošti: =
Za celo loto naprej . K 26'—
za	pol leta „ > „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50
vsa	en mesoo „ . „ 2*20
za	Nemčijo celoletno „ 28'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo lelo naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
f oprali prejeman niteSna K ?'70
■ Inseratl: .
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
Izhaja:
vsak dan, izvzemdl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
ШГ UredniStvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Dpravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 8. TE8 Avetr. poštno bran. račnn št. '4.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. Id8.
J*" Današnja števi'ka obsega 16 stran}.
Deželni glavar „Ljudski posojilnici" !
Načelstvo »Ljudske posojilnice« v Ljubljani je iskreno čestitalo svojemu načelniku dr. Ivanu šusteršiču ob njegovem imenovanju deželnim glavarjem. Na to čestitko je dobil podnačelnik »Ljudske posojilnice« stolni kanonik Josip Šiška pismo, ki ga objavimo dobesedno svojim čitateljem. Glasi se pa tako-le:
Velečastiti gospod kanoniki
Najiskreneje se zahvaljujem slavnemu načelstvu »Ljudske posojilnice« za prijazne čestitke k mojemu imenovanju deželnim glavarjem. Mej mnogobrojnimi čestitkami mc je baš ta prav posebno vzradostila, saj je prišla od mož, « kojimi me veže mnogoletno zvesto in uspešno sodelovanje. šc enkrat: iskrena zahvala!
Zajedno porabim to priliko, da formalno izvršim namero, ki sem Vam jo, velečastiti gospod kanonik, naznanil že ustmeno takoj potem, ko sem postal deželni glavar.
Po znanih splepih deželnega zbora v zadevi našega zadružništva in po ustanovitvi deželnega zadružnega urada smatram za nedopustno ali vsaj neumestno, da je deželni glavar obenem načelnik ali odbornik posamezne zadruge. Kajti vsled navedenih sklepov izvršuje deželni odbor vrhovno nadzorstvo nad vsem v »Zadružni zvezi« osredotočenim zadružništvom v deželi — iz tega razmerja pa sledi po mojem prepričanju jasno, ! da mora biti deželni glavar osebno neodvisen napram vsaki posamezni zadrugi.
Težko se ločim — četudi, kakor trdno upam, le začasno — od zavoda, kojemu sem načeloval neprenehoma veis čas, odkar obstoji, to je skozi več kot šestnajst let, in ki se je razvil v tem času iz malih začetkov v največjo in najuglednejo kreditno zadrugo na slovanskem jugu našega cesarstva. A prednost moram dati dolžnostim, koje mi nalaga visoko mesto, na katero me je postavilo Njegovo Veličanstvo.
Odlagam tedaj odbomištvo in s tem tudi načelništvo »Ljudske poso-
LISTEK.
Ove.
(Iz poljščine.)
Osličku v jasli dali smo na eno stran seno, na drugo oves . . .
Dve sta bili. Dve taki, po katerih jc hrepenel s srcem in z dušo, in ki o njih ni vedel, katero naj bi izbral. Obe sta bili mladi, krasni — obe pripravljeni, dati mu roko in srce na prvi njegov migljaj.
Prav v tem trenutku sta drseli z napol odprtimi očmi po svetli dvorani, upojeni od melodije valčka in cvetličnega vonja. — nanje pa so lili svetlobni prameni s števjlnih lestencev od stropa doli.
On pa jc begal z očmi po dvorani, ln sedaj se mu je ostavil pogled na krasnih licih lepe Irene, sedaj zopet na glavi druge, ki ji je opletal glavo clija-dem zlatih las.
Kar ga je nekdo udaril po rami s pahljačo, na uho pa mu je pošepetal v šaljivem tonu: »Osliču v jasli dali smo: na eno stran seno, na drugo oves...«
Ah, gospa sodnikova ga je opazo-
jilnice« — izjavljam pa takoj, da sem pripravljen povrniti se' v načelstvo tega uglednega zavoda v tistem hipu, ko odpade sedanja ovira - seveda pod pogojem, da bi občni zbor to želel.
Samo po sebi pa se umeje, da bodem tudi na svojem novem mestu, kot deželni glavar, spremljal z največjimi simpatijami nadaljnji razvoj veleugledne »Ljudske posojilhice« in da bode imel ta zavod v meni slej-koprej toplega prijatelja.
Zelo me veseli, da jc državni in deželni poslanec gospod komercijal-ni svetnik Povše izrekel svojo pripravljenost, prevzeti načelništvo »Ljudske posojilnice«. Ž njim bode vodstvo zavoda v najboljših rokah, tem bolj, ko bodete, velečastiti gospod kanonik, tudi njemu stali ob strani, kakor Ste to storili skozi vseh šestnajst let meni — za kar sprejmite, prosim, izraz moje globoke hva-ložnosti.
Pozdravljajoč najprirrčneje vse dolgoletne gospode sotrudnike in tovariše v načelstvu, proseč jih, naj mi izvolijo ohraniti svoje prijateljstvo, beležim najodličnejšim spoštovanjem udani
dr. Ivan šusteršič, deželni glavar v vojvodini Kranjski.
Ljubljana, 12. februarja 1912.
Glede na predstoječe pismo in utemeljene razloge, ki jih v njem navaja gospod deželni glavar, ni moglo načelstvo »Ljudske opsojilnice« storiti nič drugega, kot ukloniti se želji gospoda deželnega glavarja ter izvoliti si novega načelnika. To izvolitev jc izvršilo načelstvo v svoji seji dne 12. t. m., v kateri je svojim novim načelnikom izvolilo soglasno gospoda komerc. svetnika Frančiška Povšeta. Odstopivšemu načelniku, gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šusteršiču, pa je izreklo za tolikoletno požrtvovalno in spretno vodstvo opetovano najiskrenejšo zahvalo.
Gospodarstvo ljotuiaoske oDCioe.
III. Hotel »Tivoli«.
Ilustracija ženijalnosti našega stavbenega urada. Občinski svet je sklenil podreti staro »Švicarijo« in postaviti tam nov hotel »Tivoli«. — Je li bilo to umestno
vala tudi sedaj in si drznila pogledati v skrivne globine njegovega srca.
Spregovorila sta par brezpomembnih besedi . . .
Odhajaje mu je zagrozila s prstom in dodala svareče:
»Odloči se hitro, ljubi moj doktorl Sicer se utegne slabo skončati. Nc žabi, da je osle sredi ovsa in sena — gladu poginilo.«
In v resnici se je bilo treba v kratkem odločiti. Ona basen o oslu se je slabo končala in tudi njega utegne zadeti enaka usoda. In to še posebno, ker sta se dva ugledna mladeniča trudila za naklonjenost teh dveh deklet, ki sta prav sedaj z napol odprtimi očmi drseli po dvorani in se kopali v morju svetlobnih pramenov.
Obe sta bili lepi, mladi, veseli — obe pripravljeni dati mu srcc in roko.
Težka odločitev, težak izbor. Odločiti bi mogla samo duševna vrednost. Toda sdo bi mogel vedeti, katera je v tem oziru popolnejša? Toliko težje jc bilo to razsoditi med mladima clcvoj-kama s skoro še otroškim pogledom.
Bil je pozvan k bolniku. Sklenil jc, da sc odzove in odpove prihodnji ples, ki ga je bil že obljubil.
»Gospodična Irena,« je rekel, »poklicali so me k vnuku starega Siiss-
ali ne z ozirom na slabe finance, občinski svet z županom Hribarjem vred ni premislil. Stara »Švicarija« je bila nujno potrebna poprave; a to bi se doseglo z veliko manjšimi stroški, kakor pa s popolnoma novo zgradbo, ki ni imela nobenega temeljitega proračuna in se je tja v en dan delalo. Kakor pri vseh takih mestnih zgradbah, ima tudi arhitekt (!) Kocli svojo roko vmes in je kot mestni uradnik obenem posebej dobro plačani nadzornik stavbe in pa izdelovatelj podrobnih načrtov, ki so pa tako temeljito napravljeni, da bi se jih vsak najnižji polir branil. Poleg tega je pa še ta arhitekt (!) potoval po Gorenjskem in si ogledal, seveda na občinske stroške razne sloge kmečkih hiš, da jih uporabi pri tej nameravani zgradbi hotela »Tivoli«. V kolikor se mu je to posrečilo, je sodba že izrečena in sicer uničujoča.
Za zgradbo novega hotela je dovolil občinski svet nastopne kredite:
1.	V seji dne 17. marca 1908 za stavbo 150.000 K; to vsoto je zvišal v seji dne 21. julija 1908 na 140.000 K.
2.	V seji dne 5. junija 1908, mestnemu arhitektu Cirilu Kochu za napravo detajlnih načrtov 3000 K.
3.	V seji 2. marca 1909 za pohištvo 18.638 K.
4.	V seji dne 7. junija 1910 za prizidek k kuhinji 9585 K 78 v.
Skupaj torej: 171.223 K 78 v.
Nasproti temu dovoljenemu kreditu se je pa izplačalo: 208.448 K 40 v. TroSki so toraj večji za 37.224 K 62 v, ne da bi občinski svet bil o tem obveščen in dovolil nadaljni kredit ali pa krivca poklical na odgovor. Prekoračenje dovoljenega kredita se opravičuje: Takoj ob pričetku stavbe se je dognalo, da je projektovani temelj prešibek, zato ga je bilo izdatno okrepiti. Pri tesarskem delu so se napravila čez in čez tla v podstrešju, za kar ni bilo v proračunu nobenega kredita, vrhutega se jc napravilo nekoliko več stebričkov in okraskov. Pri ključavničarskem delu se je prekoračil dovoljeni kredit zato, ker so se napravile močnejše mreže in ograje, in pa za premikač v kleti.
Za pc/carska dela se je pa zato več izdalo, ker so se obložile straniščne stene z emajlovanimi ploščicami in ker se je položil po veži in kuhinji tlak.
Za pohištvo je bil dovoljen kredit 18.638 K le za hotelske sobe. Na kuhinjo in gostilniške sobe je pa arhitekt Koch popolnoma pozabil, zaradi tega
kinda. Oprostite prosim, ker ne morem plesati sedaj mazurke z vami.«
»Hvala lepa,« je odvrnila srdito. »Nazadnje mi bo še v veliko milost, če mi bo gospod dovolil, da bom smela peteršilj prodajati. In vse to zaradi koga? Zaradi koga? Zaradi malega, umazanega židka!«
Žaničljivo je skomizgnil z rameni.
»Oprostite, gospodična, poklicali so me k vnuku starega Stisskinda. Zna se prigoditi, da se nc bom mogel vrniti do kotiljona,« reče sestri.
Rdečica jo jc oblila, čudovito sc ji je zasvetilo v očeh.
»Tako mrzlo je . . . tak mraz je zunaj . . . prehladili se boste ... tako ste vroči,« jc šepetala vsa zmešana. »Toda težavno je, treba je iti; treba jc rešiti dečka. Kaj zabava, kaj ples...«
Sklonil sc je doktor in s častjo poljubil podano roko. »Potrudim se, bodisi karkoli, da se vrnem na kotiljon.«
Ko je hitel skozi dvorano, je od daleč zašepetal lepi sodnici:
»Ne bo me doletela ona tragična usoda osličkova. Sem že izbral . . .«
Trije pari oči so se zapičili z neizrazito bolestjo v vrata kabineta, ki so se hitro zaprla za prijateljem in dobrotnikom trpečega človeštva . . .
novi izuatek 3851 K 11 v. Veliko troškov so povzročila dela, katera so se izvršila okoli hotela, o katerih pa proračun nič no govori. Frvotna vožna pot se je morala popraviti in napravila še druga vožna pot k otroškemu igrišču; odko-palo se je veliko več hriba, kakor se ga je spočetka nameravalo in napravile so se stopnice od hotela do pod-turnske graščine. Vpeljava električne in plinove luiči se je morala izvršiti v večjem obsegu, kakor je bilo projekto-vano in so bili dotični stroški veliko večji.
Kljub tej veliki investirani vsoti se je branil najemnik g. Kenda plačati najemnino 14.000 K, ker je bilo v hotelu toliko nedostatkov, da je bil — nerab-ljiv. Če bi to nc bilo resnično, bi občina ž njim ne sklenila dne 1. decembra 1910 nove pogodbe in sicer za najemnino 7000 K, če se do 1. maja odpravijo sledeči nedostatki:
1.	Ledenica sc preuredi na ta način, da se odstranijo deske, ki so napo-jene s karbolinejem (!) in se obije ledenica na drugačen način, ki ni škodljiv pivu in jestvinam.
2.	Vinske kleti se popravijo, da bodo uporabne za shrambo vina, in se v ta namen primerno poglobe.
3.	Vodovod se tako preuredi, da bo dajal v pritličju in v I., po možnosti tudi v II. nadstropju zadosti vode za pijačo, za kuhinjo, kopalne sobe in stranišča.
4.	Vsa stranišča v hotelu se take urede, da bo voda avtomatično dotekala.
5.	Ventilacija se v restavracijskih prostorih popravi, postavi primerno visok oder v veliki dvorani na že za to namenjenem prostoru, priredi okns za zunanji oder, postavi v vse sobe peči, zavaruje odprtino na stopnjišču pri oknu med I. in II. nadstropjem.
6.	Temeljno zidovje se po možnosti zacementira, oziroma zabrani zamaka-nje in vlago v kleti.
7.	Napravi se na primernem prostoru greznica za smeti in postavi stojalo za stepanje preprog.
8.	Postavi se ob vrtu pred hotelskim poslopjem na primernem kraju stranišče.
Te poprave bodo stale nič manj ko 30.000 kron, tako da bo ta ponesrečeni hotel stal okroglo 240.000 K.
Ali niso to krasne gospodarske razmere? Ali se pravi tako gospodariti z občinskim premoženjem? Ali je to bil načrt in pa nadzorovanje, za katera
U revne od osme do devete zlulral brezplačno.
(Iz poljščine.)
Bil je v Berolinu, Parizu, Pragi, pridobil si je znanja, skušnje, njegovo srce je čutilo za revne, nesrečne. Vrnil se je v domovino.
Izdiral je zobe in korenine brea vsake bolečine po najnovejši metodi, po ameriškem sistemu, ustavljal je cele zobe, plombiral nagnite z zlatom amalganom, cementom — in ordiniral od osme do devete zjutraj brezplačno.
Vest o tem se je nenavadno hitro razširila tudi med ubogo, zaničevane množico, ki no bere novin.
Ura je bila blizu osme. V čakalnici se jc nabralo nekaj ljudi, ki so prihajali boječe, z nestalnim korakom in posedli krog peči. Njih ne zanima dragocena oprava, niti umetniške podobe razobešene po stenah, niti literarne novosti, razstavljene na majhnih mizicah. Vsak misli o svojem silnem bolu — in o tem, kako se zahvalijo temu dobrotniku, ki sc mu jc zasmililo njihovo trpljenje in nadloga, in jim take nesebično nudi pomoč. Njihov pogled jo uprt v vrata, ki vodijo v sosedni kabinet — in čakajo . . .
Ta delavec v modri bluzi, prepasan
napravi red. Proračun izkazuje 6,6U1.326 K potrebščine in 2,594.512 K pokritja; primanjkljaj »e pokrije m 40 % doklado na direktne davke in užitnino tfer deželno naklado na pivo, skupaj 2,430.000 K. Končni preračunani primanjkljaj znaša 1,576.814 krqp. Proračun je bil v celoti sprejet z glasovi S. L. S. Jn veleposestva. Dalje je deželni zbor sprejel zak<>n o uravnavi Kamniške Bistrice, o vzdrževanju ograj ob pašnikih in o izboljšanju pašnikov. V seji dne 14. t. m. so se med drugim za kmetijsko šplo na Grmu namesto dosedanjih štipendij ustanovila prosta mesta, in sicer za 50 učencev (doslej le 30). sprejel sc je nekoliko, a nebistveno izpremenjeni lovski zakon in zakon o varstvu ptic (odslej bo dovoljeno loviti cipe). Velevažen je bil tudi sklep, da se šo to jesen ustanovi v Ljubljani Gospodarska šola za kmečke mladeniče, ki bo trajala vsako šolsko leto od 1. novembra do 31. marca. Pogoj za sprejem: neomadeževano življenje, dovršena ljudska šola in dopolnjeno 16. leto starosti. —• Naš zunanji minister grof Aclirenthal umira. — V nemškem državnem zboru je predsednik dr. Spahn, član centra, odstopil, ker liberalci niso pokazali prave barvo, da li mislijo podpirali večino ccn-truma in konservativcev. Sedaj je za predsednika izvoljen svobodomislec K&mpf, za podpredsednika pa socialni demokrat Scheidemann in svobodomislec Dove. Nihče nc verjame, da bi taka večina bila poklicana in zmo-.na voditi kaj časa nemški parlament. — General Caneva se je vrnil v Tripolis; vlada jc odobrila njegovo taktiko. Izjavil je, da na prodiranje v notranjost dežele ni misliti, marveč je treba vojno na morju odločiti. Velesile pa seveda ne bodo dopustile laške akcije v Dar-danclah. — Velikanska napetost vlada mod Italijo in Francijo; obojestransko časopisja piše, kakor za časa Crispija, ko bi se bila skoro vnela vojna. — Na Kitajskem jc sedaj tudi vlada v Pekinu proglasila republiko; dinastija dobi npanažo in ostane ji cesarski naslov. Junnšikaj je izvoljen za začasnega predsednika republike. — Med Nemčijo in Anglijo se pogajanja nadaljujejo. — Občinski svet ljubljanski je imel sejo 14. t. m. Na dnevnem redu je bilo podržavljenje mestne policije, za kar zahteva država 130.000 kron letno in za vsakih 1000 ni novo naraslih prebivalcev še 1000 K. Soglasno je bil sprejet predlog, da je občina pripravljena dati 50 tisoč kron letno, brez ozira na naraščanje prebivalstva, ali pa 40.000 K in za vsak novi tisoč prebivalstva še 500 K. Glede izpremembe občinskega reda in občinskega volivnega reda za mesto Ljubljana je liberalna večina seveda bila proti; Nemci in socialni demokrat Kristan so pri točki o izpre-membi porazdelitve preostalih mandatov glasovali z občinskimi svetniki S. L. S. — Proporčni volivni red, kakor ga ima Ljubljana, jc nižjeavstrijski deželni zbor predložil za Dunajsko Novo me3to in \Vaidhofen. V francoskem parlamentu je istotako v razpravi reforma volivnega reda za parlament na podlagi proporca. — Stranka prava na Hrvaškem je sklenila, da bo pri novih volitvah nastopila proti vladi sporazumno s hrvaškn-srbsko koalicijo. V Zagrebu so večje in manjše demonstracije na dnevnem redu. V Pragi se je pa U. t. m. vršil velik protesten shod hrvaških dijakov proti nasiljem v domovini. Po shodu so se razvile velike demonstracije po praških ulicah, pri katerih se je sežgala mažarska zastava. Policija jc rabila sablje in nekaj dijakov ranila, — Ban Čuvaj je pri prestolonasledniku Franu Ferdinandu prosil za avdijenco, a je bil odbit. — Dalmatinski deželni zbor bo najbrže zaključen, ker pravaši ostajajo pri svoji zahtevi, da se uzakoni nov deželni red in deželni volivni red; od nove porazdelitve volivnili okrajev pričakujejo pravaši, da dobe večino. — Škandali ca železnicah na Štajerskem in Koroškem, ako kak potnik slovensko zahteva vožni listek, so se zopet začeli pojavljati. Tako nek predrzen uradnik v Št. Lovrencu nad Mariborom ni hotel poznati »Maribora«, ampak le »Marburg« in je šele postajenačelnik dal zahtevani vožni listek. Na postaji Bistrica v Rožu pa uradnik ni hotel poznati Celovca in so morali slovenski fantje, ki niso hoteli nemško govoriti, brez karte na vlak. Nemška predrznost pa je šla tako daleč, da so fante na kolodvoru v Celovcu izročili orožnikom, ki so jih kakor razbojnike odvedli na magistrat, kjer so morali fantje plačati dvojno globo in bili nato izpuščeni na svobodo. Upajmo, da bo v Avstriji minul čas za take nemške nesramnosti proti Slovencem. — Pivovarna nemških gostilničarjev v Lescah je prišla v kon-kurz; dolga je pol milijona kron. — Drugi avstrijski dreadnought spuste v morje v Trstu 21. marca t. 1. Nosil bo ime »Tegetthoffa. •— Pešpolk št. 32, sedaj na Dunaju, pride v Trst. — Prestolonaslednik Fran Ferdinand pride koncem tega meseca z družino na Brione ter ostane tam cel mesec. — Doktor prava je postal Vladimir Golja iz Novega mesta. — Grad Novo Celje pri Žalcu na Spodnjem Štajerskem so kupili usmiljeni bratje, da urede ondi bolnišnico, kar bo dobrota za tamkajšnje ljudsivo. —■ Zdravi-
lišče za {etične ustanovi solnograški dež, odbor v Solnogradu. — Gruberjevo nabrežje ob Gruberjevi cesti v Ljubljani se podira, ker ga jo izpodjedla voda. Treba bo Se velikih del pri poglobitvi kanala.
—	V cerkev Božjega groba v Jeruzalemu je bilo vlomljeno, a ukradenega menda ni bilo nič. Straženje cerkve je poverjeno kot dedna pravica neki turški rodbini. — Goriški deželni zbor je sklenil sezidati r.ovo bolnišnico in povečati umobolnico. — Irci in Angleži so započeli pravo križarsko vojsko proti nemoralnemu tisku. Bi bilo tudi pri nas potrebnol
—	V c. kr. deželni šolski svet je mesto odstopiv-iicga dr. Šustcršiča deželni odbor izvolil Bogumila Remca, ravnatelja elovenske trgovske šole, — Okrožni zdravniki so postali: dr. Kaiscrsberger v Senožečah, dr. Мауег v Tržiču in dr. Hočevar v Domžalah. — Za župana v Cerknici je izvoljen g. Ivan Lavrič. — Zagrebški nadškof dr. Juraj Posilo-vič jc daroval za verske, narodne in dobrodelne namene hrvaškemu ljudstvu 1,700.000 K. — Za zgradbo mednarodnega jamskega muzeja v Postojni je r.imcno ministrstvo dovolilo 20.000 K podpore.
—	V Brusnicah so fantje streljali v proslavo poroke svojega tovariša; možnar sc je razpočil in grozno razmcsaril tri fante, ki so jih prepeljali v bolnico usmiljenih bratov. — Iz učiteljišča v Kastvu je izstopilo veliko dijakov, ker vlada zavoda noče prenesti v kako primernejše mesto Istre. V Kastvu dijaki mnogo trpe vsled draginje, slabih stanovanj in hrane in drugih neprijetnosti. — V Kranju je pričel izhajali nov list za vrtnarstvo in rejo malih domačih živali pod naslovom »Prijatelj Narave«. Slam 4 K na leto in se naroča pri Franu Globoč-niku v Kranju. — Velika avtomobilna tekma se bo od 16. do 23. junija letos vršila z Dunaja čez Nižjo Avstrijo, Štajersko, Koroško, Kranjsko, Tirolsko, Solnograško in Primorsko. 21. junija bodo tekmovalci, med katerimi jc poleg drugih visokih plerai-čev tudi nadvojvoda Leopold Salvator, prenočili v Ljubljani, S pripravami za dostojen sprejem se je tudi v Ljubljani že pričelo. — Pri ponovnih občinskih volitvah v Mengšu je na celi črti sijajno zmagala S. L. S. — V Mehiki so vjeli mnogo revolucl-jonarjev, ki jih kar v celih skupinah streljajo. Na glavo vodje revolucionarjev je razpisana velika nagrada. — Republikanska portugalska vlada je izgnala tri škofe. — Slovenski Marijini dom se dne 18. t. m. slovesno otvori v Trstu; blagoslovljenje izvrši škof dr. Andrej Karlin. — Kranjsko muzejsko društvo je 14. t. m. imelo svoj občni zbor. Za predsednika je izvoljen g. deželni šolski nadzornik Fr. Leveč, — Kranjska podružnica avstrijskega mornariškega društva je imela svoj občni zbor 14. t. m. Šteje že 330 članov in je ena najmočnejših. Nova krajevne skupine se ustanove v Novem mestu, Postojni in Kočevju. — Nove orgije v ljubljanski stolni cerkvi so dovršene in se je ob tej priliki 14. t. m. vršil velik koncert s sodelovanjem domačih in tujih strokovnjakov, — V občini Podljubelj na Koroškem so pri občinskih volitvah v III, razredu zmagali Slovenci; doslej so tu neomejeno vladali nemškutarji. — Ladjedelnica v Tržiču (Mon-falcone) fe 1000 delavcev izključila od dela. — Na Angleškem preti splošen Štrajk premogokopov, ki jih je en milijon.
MM zUor kranjski.
Seja 16. februarja 1912.
(Nadaljevanje.)
Deželni glavar naznani, da je predloženo poročilo deželnega odbora glede neke izpremembe občinskega reda in volivnega reda za vojvodino kranjsko. — Se odkaže upravnemu odseku.
Deželni glavar odredi, da dr. Lam-pe in dr. Pegan odgovorita na nekatere v prejšnjih sejah vložene
Interpelacije.
Dr. L a m p e odgovarja na interpelacijo poslancev M a t j a š i č a in tovarišev glede slabe izvršitve d r a š i č-ke ceste, glede vodovoda v Sinjem vrhu in vprašanja, kako je sploh z velikim vodovodnim načrtom za Belo Krajino. — Podjetnik drašičke ceste res ni izvršil tako, kakor je bila pogodba, kolavdacijska komisija dela ni odobrila in vsled tega je podjetnik moral, izvršiti potrebne poprave. Kolavdacija, ki se v kratkem izvrši, bo pokazala, ali je zdaj cesta v
je bil arhitekt Koch plačan z 3000 K? Izdalo se je 208.-448 K in pokazalo se jo, da je temelj za nič, kleti za nič, ledenica za nič, stranišča za nič, vodovod za nič, ventilacija za nič, da ni za tako obširen vrt primernega stranišča, da nimajo sobe peči.
Že pri prvotnem načrtu, ko se je dovoljeni kredit prekoračil brez dovoljenja za 37.224 K, jo bil žc temeljni zid prešibek; v proračunu ni bilo kuhinjske in gostilniško oprave, vpeljava elektrike in plina nezadostna, mislilo se ni na regulacijo sveta okoli hotela, železne mreže in ograje so bile preslabe. Čemu se pa vendar delajo detajlni načrti in pa proračun, če se ne misli na vse potrebščine in se stavba temeljito ne prouči? Prvotno projektovani temeljni zid se je moral takoj izdatno okrepiti in pozneje še zacementirati, ker so bili vsi spod. prostori vlažni. V hotelu, ki je namenjen letovičarjem ne funkcionira vodovod, vsled tega so stranišča smrdljiva, na vrtu ni s;rani-šča, ko se vendar poleti tam shaja na stotine ljudi. Kaj tacega je le pri našem gospodarstvu in pri našem stavbin-skem uradu mogoče.
Najemnik g. Kenda ni tedaj vsled teh nedostatkov plačal najemnine 14 tisoč kron, in ni imela občina do 1. maja 1911 od hotela nobenih dohodkov. Če bi bila občina upravičena, bi gotovo ta znesek iztirjala. A pride še lepše. Tudi drugega najemninskega zneska 7000 K se je branil g. Kenda plačati, najbrže se niso izvršilo v pogodbi z dne 1. decembra 1910 pogojene poprave. Občina je tedaj izdala za to skrajno ponesrečeno stavbo okroglo 240.000 K. Ali ni to res klasično zavoženo gospodarstvo?
Da so se pokrili stroški te zgradbe, se je porabilo skupilo za prodani svet podturnske graščine v znesku 178.510 kron 40 v. Znesek 29.937 K 94 v se je pokril iz prodaje drugih me-stnih zemljišč, ostanek 30.000 K se je pa gotovo moral pokriti iz tekočih dohodkov.
Sedaj je hotel »Tivoli« zaprt. Ali bi ne bilo umestno, da bi se naš slavni stavbinski urad tja preselil in premišljeval- kako — se ne smejo delati proračun: in podrobni načrti. Davkoplačevalci pa naj premišljujejo, če bi ne bilo desetkrat bolje, ako bi imela mestna občina še zemljišča in podturnsko graščino v svoji lasti ali pa vsaj skupilo za to zemljišče v znesku 178.510 K in bi še stala stara švicarija na svojem mestu, kakor pa taka hotelska karikatura. Koliko koristnega bi se dalo za 240.000 K v Ljubljani napraviti. Sedaj pa naj pride še kedo in nam očita, da neopravičeno napadamo tako gospodarstvo. Kedaj se bodo vendar enkrat naši ljubljanski davkoplačevalci zdr^ mili?
Teflonski тШ
Deželni zbor kranjski je v svoji seji dne 13. t. m. »prejel med drugim nekoliko — a nebistveno — izpremenjeni zakon o šolskem nadzorstvu. V proračunski razpravi so poslanci Hladnik, Jarc in Pegan primerno osvetlili postopanje gotovega dela orožništva nasproti ljudstvu ob raznih prilikah, riatti pa tedaj, ako gre za politično prepričanje in pripadnost k S. L. S. Deželni predsednik eksce-lenca baron Schwarz se je lahko prepričal, da naša iiranka v tem oziru ne bo odnehala, dokler se ne
k debelo vrvjo, že tri dni sem ni zaslužil nobenega groša. Bole ga zobje, da se komaj vlači po sobi in kolne. Včeraj je v razdraženosti opsoval ženo, ki ima malega na prsih. Sedaj razmišlja o tem in žal mu je tega. Naj ga doktor reši te bolečine, pa se poboljša. Ženo poprosi odpuščanja, in ko bo imel zopet zaslužek, pa jej kupi poslikano skrinjo, za katero ga že toliko časa prosi . . .
Za plečami delavca pa se skriva mlad fant. Dobro jo skončal gimnazijo in čez par tednov postane akademik. Od nikoder ne dobi nobene podpore in računati mora edinole na lastne moči. Če bi imel kaj znancev, bi dobil lekcijo; toda tuj jc v tem velikem mestu — popolnoma tuj. Že dva tedna je samo po par žemelj na dan in pije vodo. Zmučen je, oi-labljen in komaj šc hodi po koncu. Sedaj ga pa vznemirja še ta zob, ki ga že cel teden močno boli. Toda, naj se ga le znebi, pa poprosi , starejše akademike za pomoč in protek-cijo, in šlo bo v božjem imenu...Kaj bi storil, če bi ne bilo tega poštenega zdravnika? Klinika še ni odprta, a v iem brezumnem bolu mu je vsaka minuta dolga kot večnost.
V kotu na otomani sedi mlado dekle. Ona jc pač najbednejša med vsemi. Ne samo sebe, ampak tudi oslepelo mater in sivega očeta mora preživljati — in za vse morajo delati te drobno, slabotne roke, ki jih tako krčevito stiska. Jutri mora plačati stanarino in za kruh v prodajalni. Brezsrčna je ta pekinja! Danes jo jo prijela
kar na ulici in glasno od nje zahtevala denarja. Toda jutri se to ne ponovi. Res je zakasnila z delom radi tega neumnega zoba. ki ji ne dovoli niti počitka, niti ji ne pusti delati. Ali sedaj bo po velikodušnosti tega usmiljenega človeka že čez trenutek prosta bolečine. Hitro bo pohitela domov in dokončala lepo suknjo, v kateri bo danes zvečer plesala mlada grofica. Da bi le že kmalu prišel doktor.
Uprla je pogled v duri, ki vodijo v zdravnikov kabinet . . .
V	kabinetu pa se je gugal na stolu mlad človek s črnimi brki in prav takšno brado na klin. Z belo roko si je gladil brke.
V	zvoniku je ura udarila tri četrt na dovet. Mladi človek je vstal, zazehal in se leno pretegnil.
»Ali se je veliko beračev nabralo?« je vprašal Starega služabnika.
»Da, mnogo jih je. Veliko zasluže-nje si boste pridobili pri Bogu in pri ljudeh . . .«
Doktor se je zganil. Ni mu bilo za zasluženje, ko je poslal razglas v časnike, nc za zasluženje — ampak . . za popularnost.
Duri kabineta so se odprle in prikazal se jc v njih mladi človek s črnimi brki in prav tako brado na klin.
Z nevoljnimi očmi se je ozrl po bolnikih, kot bi jih štel, in se umaknil zopet v kabinet.
Bolniki so tiho vstali, s spoštovanjem in čakali poziva.
»No, ali vas bom še prosil?«: je re-! kel zdravnik z ostrini klasom. V&tonila
je boječe ena ženska, potem druga, tretja . . .
Ostali so še trije.
»Prosim,« je rekel zdravnik znova.
Delavec v modri bluzi je dal prednost dijaku, ta pa mladenki.
Hitro je vstala in pogledala hvaležno mladeniča.
V tem je udarila Ura devet. Na obrazih bolnikov se je pokazal strah, na obličju zdravnikovem pa zadovolj-nost.
»Brezplačna vizita je končana,« je rekel, »lahko pridete jutri.«
Mal ud placrešpehtarjn, mal pa ud Ambata.
Tam pred »Fajmeštram« sm slonu za vudo na tist ugraj, pu premžlvou
redu. če je deželni tehnik nadzorsivo slabo izvrševal, ga bomo na odgovor poklicali. Prosim, da sploh vsi, ki na deželi opazujejo taka dela, deželni odbor opozore na nedostatke. — Kar se vodovodnega načrta za Belo Krajino tiče, je preiskava dognala, da so vsi studenci prešibki. Zdaj se študira projekt vodovoda iz Kulpe, pri čemer bi bilo treba vodo iz Kulpe 200 do 300 m visoko dvigati. Od strokovnega mnenja v tem oziru .in od finančne strani bo odvisno, ali so ta načrt izpelje. Čc ne, bo treba napraviti več manjših vodovodov, vodnjakov, k&pnic in napa-jališč.
Na interpelacijo poslanca Z a b r e-t a in tovarišev, da v kranjskem okrožju v vodovodu ponekod zmanjkuje vode, je vzrok ali v kaki poškodbi, najbržeje pa v tem, da se voda trati, zakaj ljudje pravijo, da se jc porabila voda v to, da se je napravilo drsališče in v druge industrijske svrhe, zakar pa bi se moralo plačati. Deželni odbor bo poskrbel, da sc iz občinskega odbora vasi, ki imajo vodovod, odslej povsod osnuje poseben kontrolni odbor. (Odobravanje.)
Dr. Pegan odgovori na vprašanje poslanca B a r t o 1 a in tovarišev, kaj je z občinskimi posredovalnimi uradi, ki jih ljudstvo tako pričakuje, da je zakon stopil v veljavo že 13. decembra 1911 in da bi se bili že od tistega časa lahko začeli posredovalni uradi osnavljati. Deželni odbor se bo obrnil do vlade, da bo sodišča opozorila, naj v stvareh, ki po zakonu spadajo v področje občinskih posredovalnih .uradov, ne poslujejo, da se tako ustanavljanje takih uradov pospeši.
Zagradba vipavskih hudournikov.
Poročevalec kmetijskega odseka Lavrenčič izvaja glede zakonskega načrta tega odseka, da se izvrši za-gradba hudournikov Močilnik, Pasji rep in B e 1 a na vipavskem ozemlju, sledeče:
Upravičeno se opeva vipavska dolina po svoji legi in naravni krasoti kot raj kranjske dežele. Le žal, da tako lepe pokrajine tarejo leto za letom razne vremenske nezgode, posebno po-vodnji. One preplavljajo vsako leto obsežna polja, razjedajo njive in travnike, prete vodnim napravam, posamnim hišam, vasem in spreminjajo vipavski trg v kranjske Benetke; nadalje motijo promet od Št. Vida, oziroma Vipave noter doli do Ustja in Uhanj, t. j. meje kranjske dežele, in nadalje po Goriškem. Ni moj namen opozarjati na velikanske poškodbe, vsaj je visoka zbornica že tolikrat priznala, da je uravnava voda in zagradbe hudournikov na Vipavskem v zasebnem in javnem interesu nujna potrebna; pa tudi s svojimi sklepi je dokazala, da hoče Vipavcem, ki že kličejo na pomoč nad eno dobo človeškega življenja, pomagati. Projekt za zagradbo hudournikov je napravila leta 1888 beljaška sekcija c. kr. gozdarsko - tehniškega oddelka za zagradbo hudournikov ter ta projekt sedanjim razmeram primerno leta 1909 prenaredila. Načrt za uravnavo reko Vipava in dotokov pa se obravnava posebej in se predloži visokemu deželnemu zboru, ko se zagotovi pokritje po-
sm tkula sam pr seb, a jc še kej pravice na tem svet, a ja ni.
Pumislte: zdej u pršou iz Rusu« skega en peuc na Duni in plačal mu uja šestndvejst taužent krone za tu, de u mal zjou en večer u enino duniskem tejatre. Jest sm — še ni prou douh ud tega — en ceu večer tulu tam ukul »Fajmeštra«, ke sm biu' mal bulš vole, pa sa m naloži na rotuže za tu deset krone pukore. Zdej pa, Ide boži, puvej-te, a je kašna pravica na svet, a nc. Jest se t matram in napejnam na use kriple in namest, de b m dal za tu kašna udškudnina, morm pa še jest plačat štrafenga za tu, ke Iblančanem tku pužrtuvalen douhčas pregajnam. Člouk b se ud jeze s.am sebe piču, ket škerpjon, če tula premešluje.
Tku sm premšlvou na tist ugraj in u Iblanca sm gledu, kar začutem na-enkat ena debela in težka roka na soj ram, in ke se ukul ubrnem in mislem, de um zagledu kašnga debelga, zava-lenga mesarja pred saba, pa zagledam samga gespuda placrešpehtarja.
»Ti, Pepo, a s me vidu u ,Ilustru-vanem Tednku' nadrukanga? A s vidu, kuku ga pihnem?« naguvuru me je.	, .
»Nč nism vidu. Jest malkcrkat du-bitii tist tednk pred uči! Kua s pa naredil, de sa te notr kuntruferal? A s kerga ukul prnesu, al kua?«
»Prou nč nism naredu; sam zatu sa me notr kuntruferal, kc sm biu iz deželnga dvorca vn vržen.«
»Tu je pa fajn! A usacga u ,Ilu-I struvanem Tcclnkc' kuntruferaja. ker-
trobščine. Iskreno se želi, cla bi se to skoro zgodilo in zakonski načrt predložil žc pri prvem zasedanju. Financi-elno je izvršitev projekta za zagradbo teh hudournikov Močilnik, Pasji rep in Bela ter nekaterih drč na južnoza-padnera pobočju Nanosa zagotovljena v skupnem pokritju potrebščine v svoti 80.000 K. — Po prizadevanju deželnega odbora iu posebno tovariša dr. Žitnika kot državnega poslanca prispeva v izvršitev tega projekta poljedelsko ministrstvo iz državnega melioracijskega zaklada 66%; dežela naj prispeva z vzirom na bedo vipavskih interesentov 34%. _ Vendar pa bode deželni prispevek nižji, ker prispeva državno-cestna uprava 11.000 K. Stroškov za vzdrževanje zagradbenih naprav bo dežela prosta. K njim bodo prispevali iu sicer: državno-cestna. uprava 25?«, okrajni cestni odbor vipavski '25%, ostalih 50 % pa interesovane krajne občine: Št. Vid 235%, Podraga 10%, Lože 7-5%, Vipava 315%, Slap 11 r/c, Vrhpolje 16'5 "/v.
V imenu kmetijskega odseka predlagam:
1. Dovoli se deželni prispevek 3-4% k potrebščini 80.000 K za zagradbo hudournikov Močilnik, Pasji rep in Bela. — 2. Tozadevnemu načrtu zakona se ustavno pritrdi. — 3. Deželni odbor se pooblasti, da izposluje sklenjenemu načrtu zakona Najvišjo sankcijo.
Perhavc izvaja: Vprašanje zagradbo vipavskih hudournikov je bilo že neštetokrat v tej zbornici na vrsti. Govornik navaja vse tozadevne predloge, resolucije in sklepe: 22. oktobra leta. 1881., 7. oktobra leta 1882., 18. oktobra leta 1884., 14. decembra leta 1885., 21. januarja leta 1887., 20. septembra leta 1888., 20. oktobra leta 1888., 31. oktobra leta 1889., 22. novembra leta 1889., 28. oktobra leta 1890., 15. januarja leta 1895., 31. januarja leta 1896., 21. februarja leta 1898., 7. aprila leta 1899., 22. septembra leta 1903., 18. novembra leta 1905. in 21. novembra leta 1905. Do pozitivnega rezultata pa ni prišlo. Načrti so se napravljali in popravljali toliko časa, da si je voda napravila vedno nove struge, čezdalje več razdrla in so proračuni vsled tega tudi vedno bolj naraščali. Zdaj imamo hvala Bogu zakonski načrt. Zahvaljujem se vladi, deželnemu odboru in zlasti dr. Žitniku, ki je za to stvar veliko prizadeval in dosegel pri ministrstvu 66 % prispevka. Govornik opisuje, koliko škode napravljajo vipavski hudourniki, koliko so njiv uničili, koliko pridelkov pokončali in kako je vsled tega tudi začela živinoreja padati. Šele gnojenje travnikov z umetnimi gnojili je žalostne razmero nekoliko izboljšalo. Zato bo zagradba hudournikov velikega narodno - gospodarskega pomena. Izraža pa tudi upanje, da se bodo merodajni faktorji po tem delu lotili glavnega, namreč regulacije Vipave! Zato predlaga sledečo resolucijo:
Deželnemu odboru se naroča, naj vse potrebno ukrene, da se že v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu
zboru načrt zakona za uravnavo reke Vipave.
Šele toda j, ko so tudi s tem začne, bomo rekli Vipavci: Deo gratias!
Zakonski načrt in resolucija Per-havčeva se sprejmeta.
Na vrsto pride poročilo kmetij-s koga o d s e k a o samostalnem predlogu posl. G a n g 1 a iu tov. glede na pospeševanje kmetijskega pouka po ljudskih šolah. Poročevalec Lavrenčič predlaga:
Samostalni predlog posl. E. Gangla se izroči deželnemu odboru.
G a n g 1 pra vi, da je s tem sklepom njegov namen dosežen. Utemeljuje potrebo kmetijskega pouka. Predlaga obenem sledeči resoluciji:
1.	Vlado so pozivlje, da reorganizira učiteljišča, da bodo sposobna vzgajati učiteljski naraščaj v zmislu kmečkih potreb;
2.	Uvede naj saj kmetijsko-nada-ljevalre toč'vje za učiteljstvo.
Proč'log odseka in resoluciji Gan-glovi se sprejmejo.
Pobata o alkohola.
II1 а d n i k kot poroč. u prav- | nega odseka poroča o prošnji; p r o t i al k o h o 1 n e zveze v Ljubljani, ki meri v glavnem na to, da bi tudi dežela neizmernemu pijančevanju stopila nasproti. Poročevalec naglasa velik pomen treznostnega gibanja v zdravstvenem, moralnem in narodnogospodarskem oziru, slika zle posledice pijančevanja, pohvali prizadevanje protialkoholne zveze, ki pa nujno rabi podpore dežele. Protialkoholna zveza prireja predavanja, hoče ustanoviti mlečne pivnice, brezalkoholne gostilne, želi, da bi se tudi okrožni zdravniki abstinenčnega gibanja udeleževali, priporoča sadjerejstvo, zlasti pa ji je na tem, da bi dežela gledala na to, da se postave o licencah in policijskih urah natančno izvršujejo. Z ozirom na tozadevno prošnjo protialkoholne zveze priporoča odsek sledeče:
Deželnemu cdboru se naroča; da vpošteva vse v tej prošnji navedene želje in nasvete. Zlasti se naroča: 1. da nakloni protialkoholni zvezi v Ljubljani izdatno podporo za uspešneje delovanje na treznostnem polju; 2. cla določi posebnega uradnika, kateremu bodi poverjeno alkoholno vprašanje; 3. da obrača posebno pozornost na to, cla se predpisi glede plesnih licenc in policijske ure v gostilnicali natančno izvršujejo.
Dr. Žitnik predlog podpira, a meni, da se v spomenici protialkoholne zveze na deželni odbor nahajajo nekatere stvari, katere mora popraviti. Tam se govori o davku na žganje, češ, da dežela vleče velik del svojih dohodkov iz žganjepitja. Meni, da je imel deželni zakonodajalec pri zvišanju doklade na žganje tudi namen žganjepitje omejiti. Sicer pa zdaj doklado na žganje pobira država in nima dežela na to nobene ingerence, samo da dobi svoj delež po ključu. Spomenica želi, da bi se postava zoper alkoholizem sklenila, a opozarjati je, da po cesarskem patentu
iz 1.1861. dežela nima sklepati o kaznih. To jo stvar državnega zbora, v katerem je zakon proti pijančevanju vložen. Govornik je mnenja, da deželni zbor zoper alkoholizem nc moro veliko storiti. Govornik stoji na stališču, da je to vprašanje izobraževalnega, vzgojnega značaja in da se da zoper pivsko strast narediti največ potom šolo. Zato priporoča resolucijo, naj deželni odbor iz nameravane podpore pokupi knjigo »Učitelj v boju zoper alkohol« in jo vodstvom ljudskih in meščanskih šol razdeli.
Dr. K rek: V boju zoper alkohol so vsi, kadar gre samo za besede, pripravljeni kaj storiti, ko pa gre za dejanja, se nič ne stori. Upanje, cla bi javni zastopi zoper alkoholizem kaj storili, je čisto jalovo. Odločno moram zavračati mnenja tovariša Žitnika, da se je sklenil davek na žganje zato, da bi se žganjepitje omejilo, šlo se je le za večje dohodke. (Splošna veselost.) Deželni zbori so že svojčas sklenili, naj se napravi postava zoper pijančevanje, ko pa je vlada tak zakou sklenila, so bili vsi proti. Parlament noče postave skleniti, za to absolutno ni sposoben. Jaz izjavim, da se morajo gospodje, ki vodijo boj proti alkoholu vojskovati sami, od javnih zastopov pa naj v tem oziru prav nič ne pričakujejo! Tu imamo obrtnike, ki izjavljajo, da bi se s protialkoholno postavo oškodovala njihova obrt, volk sit, koza pa cela, to pa ne more biti. Če bi se kazenske določbe zoper pijančevanje uvedle, je proti socialna demokracija, ki pravi, da bi to bila razredna justica, ker bi zadela po-največ ubožno sloje, civilna državljanska postavodaja pa se tudi ne da tako temeljito preurediti, da bi se alkoholizmu prišlo blizu. In kar se tiče financ, je žalostno, a je dejstvo, da je edina zarja boljših financ vseh dežela rdeči nos žganjarja. (Splošna veselost.) Jaz bom glasoval za predloge poročevalca iz discipline, da ne razžalim poročevalca, da so ugodi gosp. Janezu Kalanu, ki protialkoholno gibanje tako vneto vodi, ampak glasoval bom s prepriča njem, da to glasovanje ne bo nič, skoro nič pomagalo! Idealov ne podiram, a o tako resni stvari je treba izpregovoriti resno in odkrito besedo. (Pritrjevanje. Glasoval bom v upanju, da bo zrastel nov, krepkejši rod iz našega ljudstva, ki bo mogel boj zoper alkoholizem res izvojevati.
Poročevalec priporoča reso lucijo dr. Žitnikovo in izjavi, da je za svojo osebo bolj optimističen kakor predgovornik. Z nasvetovanimi predlogi se bo vendar nekaj doseglo.
Predlogi odseka in resolucija dr. Žitnikova sc nato soglasno sprejmejo.
Nato poroča P i b c r v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora o uvedbi novega načina zaračunavanja in plačevanja pri kranjski deželni upravi ter o preureditvi poslovanja deželnega knjigovodstva in deželne blagajne ter predlaga:
Deželni zbor izvoli vzeti poročilo deželnega odbora oclobruje na znanje.
Sprejeto.
ga ke vn vržeja? Pol um mogu pa tucl jest gledat, de me uja iz kašne štarijc lifral, de um pršou na kuntrufe u ,Te-dnke'. Tu pa morm puskust! Zdej grem pa prec kela u Prešernuva kavarna pugledat ,Ilustruvan Tednk'!«
»Čak no, Pe.pe, saj ga mam tlela pr seb še enga; sej sm jh mou deset, pa devet sm jh glih zdela bajnukam raz-talu, de uja vidle, kuku ga pihnem,« in pruleku je iz varžeta en ,Iiustruvan Tednk' in m začeu soj kuntrufe kazat.
»Pa ros s fejst! Taka glava maš, kokr kašna balinkugla; tku lepu ukro-gla je, de se ja kar na morm nagle-dat!«
»Mislem de; sej sm pa tud sam ta tedn duhu devetntrideset ženitvajn-skeh punudb na tala moja glava in iz tem use tiste na laž pustavu, ke prau-ja, de me nubena na mara.«
»Lej, loj; tu je pa dobr! A ma kera tud kej gnarja med tistem, ke sa se t punudle.«
»Gnarja, prmejš, gnarja pa ket če-pin!« in zasuku se je na pet in mošk udmaršeru naprej še drugem soj kuntrufe kazat. Jest sm ja pa mahnu pu Prešernu ule gor preke Tibuli pugledat, če je že gespud Kenda pršou nazaj iz urlauba.
Kumi pa ja prmaliam na Franc Jo-žefuva cesta ke du Mačka in kumpa-nije, ke mata gvante u auslog, pa zagledam pred auslogam Ambata, ke Je ugledvou zimske rokice in biu vs za-vervan vaj ne.
»No, Amba, kua pa ti tlela delaš; a misleš kašna sukna kupt?« naguva-rim Ambata in začnem še jest gvante liglfldvat,
»Iz kum pa Cm kupt sukna? Jest
še tulk gnarja nism mou nekol skp, de b en takla knof za gutou gnar kupu, kokr sa na tehla suknah pršit, ne pa cela sukna.«
»Kua s pa pol tku zavervan vaj-ne?«
»I, tlela premešlujem, ktilk b m dal tkula pr en glih u frzoceng na ena takala sukna, kokr sa tlela, če b bla moja.«
»Tu b mogu pa ti Škrla prašat; ta je take rči u mestn frzoceng prešac-vou; ta b t že puvedu.«
»Eh, sej nazadne je tku use glih, če vem al pa ne. Tako sukne tku na um mou nekol, pusebn zdej m slaba kaže, ke mislem pisajne na kou ubest.«
»Kuku pa tu? A misleš kašn druh antverh začet, de se uš preživu?«
»Za pisajne nism več! Jest na vem kuku je tu; če s še tku napejnam mež-gane in grizem plajbese; kokr kej zapišem, pa pride kašna naumnast vn. Tu more kej u moj glau bt falenga. Če iz glava pumigam, pa tku čudn notr zaplujska, kokr de b bla iz sama voda al pa iz petruleumam napounena. Sej sm žc dohtarja prašu, kua - m u glau; pa prjeu me jo za ušesa i pu-migu iz glava ene parkat ke pa sm, nazadtio jc pa kunštateru, de nimam prou nč u glau, prou nč, je reku. No, pol s pa pitmagi. če en dohtar na najde nč u moj glau, kuku pa čm jest kej najdet, ke nism učen na tu. Kua se čm pol matrat!«
»Ja, pa neki uš mogu vnder le začet, če čš žiut. Zaslušt morš, če čš jest, a ne?«
»Za zaslužek m je ta nar mn! Soj tud du zdej nism tulk zaslužil, do b bla, muja u tem za guvort. Kdu u pa ke;i
dau za moje kulubocje. Ževi se že, ževi; tu me na skrbi. Sej sm glih zdela pršou ud fruštka.«
»Ki s pa fruštku?«
»Pud Tibuli, kokr usak dan že čez cela zima,.«
»Ja, kaj je Kenda žc spet štarija udperu?«
»Kaj men mar Kenda! Kendata jest nč na ubrajtam, ke sam on je ur-žah, de sm ub kvarter.«
»Druge štarije pa tud ni pucl Tibuli.«
»Nej bo al pa ne! Al puznaš tiste lesone hišce, ke sa ih pud Tibuli na koleh naredi, de tičkem futr notr na-tresaja?«
»Puznam!«
»No viš; pu tisteh hišcali grem na-ukul, pa puberem bučuve peške vn in t ževim ket baron. Bučuve peške mam jest že ud nekdi rad.«
»Ja, al tički sa pa tud reučki, a ne?«
»Oli, sej kunople pa kaša šc usa tičkem pestim.«
»No, pol pa že, de maš le iz tičkem tucl usmilojne, pol te pa Buh Še na u zapustu; ampak kua u pa iz kvarter-jam? Za kvarter pa za gvant uš mogu pa le gledat, de uš kej zaslužu.«
»Za tist. me pa nč na skrbi, sej m je gespud dohtar Taučar že zdauni itblubu, de me u nastavu za rotuške-ga uradnka, de um električnem žarn-cam vole prlivu, do uja lepu gurele in pa upihvat jh um hodu, kodr u on že-pani Tu u pa že za kvarter, unifurm um duhu pa na rotuže.«
Boltatu Pepe iz Kudelnga.
Isti poroča o prošnji podobčine žažar glede ceste V r h n i k a — Z a-ž a r in predlaga:
Prošnja se odstopi deželnemu od-joru.
Sprejeto.
Isti poroča o prošnji županstva V r h p o 1 j e za popravo državne ceste od Vipave do Ajdovščine ter predlaga:
Deželnemu odboru se naroča, naj posreduje pri c. kr. deželni vladi, da se ta kos državne ceste nemudoma spravi v dobro stanje in tudi redno v dobrem stanju vzdržuje.
Perhavc izjavlja, da se ta cesta zelo slabo popravlja in nasipa. Tudi cesta Log — Ajdovščina je zelo slaba, cesta Col—Ajdovščina je pa v uprav škandaloznem stanju.
Predlog odseka se sprejme.
P i b e r poroča o svojem samostalnem predlogu glede različhili postaj na gorenjskih železnicah in v imenu upravnega odseka predlaga:
1. Deželni odbor sc poživlja, da upliva na železniško ministrstvo, naj zaradi vidno bolj nmožečega sc prometa razširi na državni železnici Ljubljana—Trbiž postajališča Žirovnica— Radovljica in Otoče v prave postaje.
Nadalje se naroča deželnemu odboru, naj vpliva na železniško družbo lokalne železnice Kranj — Tržič, da ustreže opetbvani prošnji občine Križe ter napravi prepotrebno postajo »Križe pri Tržiču«. — 2. Zastopniku deželnega odbora v upravnem svetu lokalne železnice Kranj—Tržič se naroča, da v upravnem svetu urgira napravo te postaje.
Sprejeto.
K o š a k poroča o samostalnem predlogu Matjašiča in tovarišev zaradi zgradbe mostu čez Kolpo pri Lušči-cah in v imenu upravnega odseka predlaga:
Deželni odbor naj se dogovarja a kr. hrvaško vlado zaradi mostu čez Kolpo pri Luščicah.
M a t j a š i č : Most čez Kolpo, pri Luščicah je ravnotako potreben kakor most pri Gribljah, o katerem je deželni zbor na moj predlog storil primeren sklep dne 14. t. m. Čez ta most bi šel promet na bodoči kolodvor Črnomelj. Tam je ljudstvo od Vinice do Luščic \ daljavi 50 km brez vsakega mostu. — Omenjam pri tej priliki še druge zadeve Bele Krajine. Ako načrt velikega vodovoda za sodni okraj metliški in za občine Suhor, Lokvica in Radovica ni izpeljiv, priporočam, naj deželni odbor nemudoma pošlje tehnika, da preišče studenec Kupo in napravi podrobne načrte ter proračun. Ako pa tudi tu ne bi bilo zadostne množine vode, naj se za dotične kraje napravijo manjši vodovodi in kapnice za ljudstvo ter na-pajališča za živino. Za vodovod Sinji vrh naj se še letos pošlje tehnika, na napravi načrt. — Glede drašičke ceste je omeniti, da je zelo slabo zgrajena, škarpe se rušijo; treba je dognati, če-gava je krivda. Menim, da je krivda na podjetniku in nadzorniku. Dežela plača, zatorej sme zahtevati, da se gradi pravilno.
Predlog odseka in predlogi Matja-šičevi se sprejmo.
Pogačnik poroča o poročilu de* želnega. odbora glede vpeljave in oddaje del pri razširjalnih zgradbah d e-želnc bolnice v Ljubljani in predlaga v imenu finančnegaodseka:
1. Sklepi deželnega odbora glede v deželni bolnici izvršenih in v izvršitvi se nahajajočih zgradb se v polnem obsegu odobre. — 2. Za. prizidanje opazovalnega oddelka k hiralnici v bolnici, nadalje za napravo novega vodovoda, gradnjo prizidkov za kopelji, napravo nove kanalizacije v blaznici se dovoli kredit 175.000 K, katerega sme deželni odbor v slučaju potrebe pokriti potom posojila. — 3. Deželnemu odboru se naroča, da sklepu pod 2. oziroma pod 1. eventualno izposluje Najvišje po-trjenje.
Sprejeto.
Dr. Žitnik poroča o prošnji D! -jaške k u h i n j e v Kranju in predlaga v imenu fin. odseka:
Prošnja se odstopi deželnemu odboru v rešitev.
Pire izvaja, da je Dijaška kuhinja v Kranju lani izdala za hrano nad 84.000 K. Letos reskrbuje 62 dijakov, stroški so pa zaradi draginje še večji. Računski zaključek izkazuje precej deficita. Priporoča ugodno rešitev.
Predlog odseka se sprejme.
Dr. Žitnik poroča imenom fin. odseka o prošnji »Deželne zveze gostil-ničarskih zadrug« glede odpisa užitnine na vino za delavstvo in njih družine in izvaja tozadevno:
Obrtne stranke, ki so v § 5. zakona Ea užitnino z dne 25. maja leta 1829. naštete in užitnini podvržene, imajo plačati užitnino od pijač za domačo potrebo, ker od tega po zakonu niso oproščene. (Dvor. kani. dekret z dne 26. januarja leta 1S30., št. 1502 in z dne 14. aprila leta 1830., št. 10.553.) Vinotoči, ki so objavili le prodajo vina in vinskega mošta, ne pa tudi prodaje sadnega mošta, tudi glede za dom porabljenega sadnega mošta, niso davka prosti. (Dvor. kam. dekret z dne 13. januarja leta 1841., št. (51.) Iz tega sledi, da je v državni (užitnini) zakupnini, katero plača zakupnik državi, zapovedan tudi davek od pijač, ki jih porabi za dom, tedaj zakupnik (dežela Kranjska) ni zavezan popuščati omenjeni davek, ker on ne dobi za to nobenega popusta na državni užitnini. Ko bi se pa morala poraba za dom upoštevati, bi odpis užitnine, oziroma znižanje zakupnine mogla dovoliti le c. kr. finančna uprava pri določitvi letne zakupnine tudi v prid zakupniku, eventualno če bi dovoljevala finančna uprava tak odpis od slučaja do slučaja, bi se moral isti upoštevati tudi zakupniku. Odpis samih deželnih doklad od napominjane užitnine na domačo porabo, bi se pa ne mogel izvršiti, ker je postavno in po pogodbi tudi deželno in eventualno občinsko doklado obenem z užitnino pobirati, torej je eno neločljivo od druzega. Prošnjo bi mogla rišiti le c. kr. finančna uprava in ko bi prošnji ugodila, regulirati državno užitnino.
Zato odsek predlaga:
Prošnja se zavrne, ker je v tem vprašanju kompetentna c. kr. finančna uprava.
Sprejeto.
Dr. 2 i t n i k poroča o prošnji »V i n c e n c i j e v e družbe« v Kranju za podporo k vzdrževanju dekliške sirotišnice v Kranju in v imenu fin. odseka predlaga:
Prošnja se odstopi deželnemu odboru v rešitev.
Poročevalec pohvali humanitarno delovanje takih društev, opozarja, da je finančni odsek naročil, naj se javnost opozori, naj se zasebne dobrodelne naprave ne obračajo do dežele, ker se ta ne more s tem preveč obremeniti.
Sprejeto.
У imenu finančnega odseka poroča nato poslanec dr. Žitnik o prošnji občine Radeče, da se odpravi mostnina in izvaja sledeče: Za zgradbo mostu pri Radečah je dežela kranjska koncem leta 1910 na posojilu bila dolžna še 17.167 K 88 vin., običina radeška pa 27.701 K 96 vin., torej je bilo koncem leta 1910 skupnega dolga za zgradbo mostu še 42.169 K 84 vin. Ta dolg se odplačuje s prebitki letne mit-nine.'Ta prebitek je koncem leta 1910 znašal 9407 K 17 vin. V zmislu deželnega zakona z dne 16. junija 1894, štev. 16, dobi dežela dve tretjini, občina Radeče eno tretjino. Ko bi torej tudi ugodili tej prošnji, morali bi ta zakon pre-narediti oz. razveljaviti. To je pa mnenju fin. odseka sedaj nemogoče, ko bi morala dežela pokriti dolga še 17.467 kron 8S vin., občina pa še 27.701 K 96 vinarjev. Pripomnim še, da imajo posamezniki mitnino pavšalirano. Tudi to vprašanje bi se moralo preje rešiti, na kateri način bi se ti pavšali z odplačili povrnili deželi in občini radeški. Z ozirom na to finančni odsek predlaga:
Prošnja se odstopi deželnemu odboru, da to vprašanje proučuje.
Sprejeto.
Bartol poroiea o prošnji občine Polšnik za podporo k gradbenim stroškim za šolsko poslopje in predlaga v imenu fin. odseka:
Prošnja občine Polšnik za podporo k gradbenim stroškom za šolsko poslopje se odstopi deželnemu odboru v nadaljnje poslovanje.
Sprejeto.
K o b i poroča o prošnji občine .Hrenovice za pobiranje 123 odstotne doklade in predlaga v imenu fin. odseka:
1. Občini Hrenovice ee dovoli leta 1912 pobirati po celem obsegu krajevne občine 123% doklado na vse direktne davke razen osebne dohodarine. — 2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Najvišje potrjenje.
Sprejeto.
Isti poroča o prošnji občine B u-k o v j e za pobiranje 150ods,totne doklade in predlaga:
1. Občini Bukovje, okraj Postojna, se dovoli pobirati leta 1912 v pokritje občinskih in stvarnih šolskih potrebščin in za obrestovanje in odplačilo dolga za šolsko zgradbo 150 odstotno uokiado na vse direktne davke, razen osebne dohodnine. — 2. Deželnemu
odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Najvišje potrjenje.
Sprejeto.
Isti poroča o prošnji občinerKne-ž a k za pobiranje različnih doklad in predlaga:	!
1. Občini Knežak se dovoli 1. 1912 pobirati od vseh direktnih davkov, razen osebne dohodarine po davčnih občinah Knežak, Bač in Juršiče 106 odsotno, po davčni občini Korit niče 169-odstotno iu po davčni občini Šembije 209 odstotno doklado. — 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu sklepu izposluje Najvišje potrjenje. — 3. Za slučaj vloženih pritožb proti proračunu se deželni odbor pooblašča pred iz-poslovanjem Najvišjega potrjenja, eventualno proračun prenarediti po zmislu zakonov o zgradbi in vzdrževanju šol in temu primerpo spremeniti tudi doklade za posamezne davčne občine.
Sprejeto.
•
Dr. L a m p e poroča o popolnitvi kuratorija in imenovanju s'.alnf,ga ravnatelja deželne banke ter predlaga v imenu fin. odseka:
1. Pritrdi se nasvetu deželnega odbora glede na imenovanje direktorja deželne banke. — 2. Pritrdi se nasvetu deželnega odbora glede na imenovanje kuratorjev. Za namestnika se izvoli kanonik dr. Ign. Žitnik.
(Kuratorij je torej sestavljen iz gg.: dr. Jodp Dermastja, Anton Rojina, Alojzij Lilleg, namestnik dr. Žitnik. — Ravnatelj: Gjuro Rašica.)
Sprejeto.
V	štirih osebnih zadevah se nato sklene na predlog fin. odseka: Prošnji vodstva deškega sirotišča Ma-rijanišča, da se svetnim učiteljicam, ki službujejo na tamošnji javni deški ljudski šoli, uštejejo službena leta od dneva usposobljenosti v pokojnino, se ugodi. — Prošnja Matije Rant, upokojenega nadučitelja, za draginjsko doklado se priporočilno odstopi deželnemu odboru. — Prošnji Marije Medič, prov. učiteljice v Radovljici, da se ji šteje službena doba od usposobljenost-nega izpita v pokojnino, se ugodi. — Prošnja Frančiške Skerlj, vpokojene učiteljice, za zvišanje pokojnine se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da jo primerno reši na podlagi poizvedb o rodbinskih razmerah in finančnem stanju prosilke.
Nekatere občinske zadeve.
J a k 1 i č poroča o zadevi ureditve farnih in občinskih meja v Osilnici in predlaga v im^nu ustavnega in občinskega odseka:
1. Deželnemu odboru se naroča, da stopi zaradi izločitve vasi Pungert in Črni potok iz občine osilniške in pri-klopitve k občini Trava s prizadetima občinama v dogovor v zmislu § 4. občinskega reda. — 2. Deželnemu odboru se naroča, da, zaradi v osilniško občino spadajoče vasi Srobotnik, vfarano sedaj v faro Borovec, stopi v dogovor s prizadetimi faktorji in vse stori, da se vas Srobotnik priklopi k farni občini Osilnica.
Grof Barbo se izjavi proti. Zdi se mu, da so za predlog odseka bili merodajni vse kaj drugačni razlogi kakor gospodarski.
Poročevalec predgovornika zavrača in naglaša, da govore za ureditev meja samo gospodarski razlogi.
Predlog odseka se sprejme z glasovi S. L. S. in narodnonapredne stranke.
Jaklič poroča o samostalnem predlogu poslanca Jakliča, Bartola, dr. Pegana in tovarišev o ustanovitvi nove občine Dvorska vas in predlaga v imenu ustavnega odseka:
1. Vasi Bukovec, Finkovo, Gornje Podpoljane in Dolnje Podpoljane (del davčne občine Dol. Podpoljane), Vel. Slevica, Mala Slevica, Dvorska vas, Kov, Medvedjek, Podkraj (Kožarji) in Prelesje (del občine Dvorska vas) in pa Črni potok, del davčne občine Sv. Gregor se izločijo iz občine Sv. Gregor in se iz njih ustanovi samostojna občina Dvorska vas. — 2. Deželnemu odboru ■se naroča, da potrebno ukrene radi ločitve skupnega premoženja in skupnih bremen. -- 3. Deželnemu odboru se naroča, da zakonskemu načrtu izposluje Najvišje odobrenje v zmislu § 3. občinskega reda.
V	i š n i k a r se izjavi proti, ker je sklep glede na davčne občine tako nepopolno formuliran, da ne bo dobil sankcije. Tudi nima predlog za podlago prošnje občanov. Predlaga, naj se samostalni predlog poslanca Jakliča in tovarišev odstopi deželnemu odboru v svrho nadaljnjih poizvedb.
Krek se izjavi proti l>esedilu točke III. pre d loga. Glasoval bo le, ako se besede »zakonskemu načrtu« naciomc-ste z besedama »deželnozborskemu sklepu«.
Bartol govori za predlog odseka in ga utemeljuje iz krajevnih potreb. Obenem stavi resolucijo, da se tudi meje sodraške in gregorske občine ure-de s farno in šolsko mejo.
Jaklič odgovarja* Višnikarju in izjavlja, da temelji predlog tudi na svoječasni prošnji ljudi.
Pri glasovanju se Višnikarjev predlog odkloni, predlog odseka pa sprejme •/. izpremembo besedila, kakor ga je predložil odsek, istotako se sprejme resolucija Bartolova.
V i š n i k a r poroča o načrtu zakona o pravnih s r c ds t v i h proti določbam in odredbam občinskih in drugih avtonomnih oblastev. Ta zakonski načrt je bil zelo potreben, ker se ljudstvo dozdaj ni skoro nikoli vedelo pravilno pritoževati zlasti proti odredbam občinskih oblastev, dasi se občanom nemalokrat godi velika krivica. Po novem zakonu se odreja za prizive in pritožbe zoper občinsko oblast rok štirinaj. tih dni in se morajo vložiti pri prvi instanci. Poročevalec predlaga v imenu ustavnega odseka:
Načrtu zakona o pravnih sredstvih se pritrdi. — Deželnemu odboru se naroča, da mu izposluje Najvišjo sankcijo.
Dr. Pegan povdarja, kako je bil zakon potreben.
Poročevalec predlaga še neko stilistično izpremembo.
Sprejeto.
Dr. Pegan poroča o prošnji vasi P o cl g o ra , Kleče in Z a j e v š e v občini Dolsko za izločitev iz te občine in priklopitev k občini Dol in v imenu ustavnega odseka predlaga:
Deželni odbor in c. kr. deželna vlada se pozivljeta, da storita vse potrebno, da se čim preje izvrši izločitev vasi Podgora, Kleče in Zajevše iz občine Dolsko ter priklopijo občini Dol.
Dr. Krek pravi, da je ta prošnja romala že bogvekod in pri vsaki oblasti par let obležala. Prosi, da bi se prošnje reševale tako, da bi saj tista generacija doživela rešitev, ki je proš-, njo vložila. (Velika veselost.) Če se to zgodi, potem ne bo treba zavlačevati sej s takimi govori, kakor je bil n. pr. ta-le. (Ponovna veselost.)
Predlog odseka se sprejme.
Deželni glavar da nato na dnevni red nujni predlog dr. Pegai>a in tovarišev v zadevi
Sladkornega podkartela nekaterih ljubljanskih trgovcev.
Nujni predlog se glasi:
Draginja, ki vlada zadnji čas ne samo pri nas, ampak tudi splošno v Avstriji, je zelo občutljiva. Nekateri ljudje pa skušajo to draginjo, ki je že itak dosti velika, povečati s tem, da cene raznih živil umetno draže potom kartelov. Karteli te vrste so sicer po zakonu nedopustni, vendar je to brez pomena, če državna oblast ne vrši nadzorstva. V pretečenih mesecih se je sklenila med nekaterimi večjimi ljubljanskimi trgovci na eni strani in pa med sladkornim kartelom na Dunaju na drugi strani pogodba, vsled katere se je sladkorni kartel zavezal, da ne prodaja sladkorja na Kranjsko nikomur drugemu, kakor samo konzorciju desetih ljubljanskih trgovcev, ki so na ta način napravili nov kartel, po katerem naj se sladkor podraži za celo ki-anjsko deželo. Sladkor se od novega leta 1912 naprej prodaja iz tovarn po 91 K 50 h meterski stot, v Ljubljani stane z ozirom na vožnjo 4 K 84 h več. vendar se od tega odbije popust po 50 h pri stotu pri večjem odjemu, tako da bi iz tovarn naročen sladkor stal ljubljanske trgovce 95 K 84 h. Gori navedeni kartel ali podkartel desetorice ljubljanskih trgovcev pa določa za meterski stot ceno 101 K, torej prodaja sladkor z dobičkom 5 K 16 h pri metei'-skem stotu, to zaračunjeno na vagon da dobička 516 K. V miilolem letu se je na Kranjskem porabilo nad 700 vagonov sladkorja, vsled česar se lahko izračuni, da bo desetorica ljubljanskih trgovcev na račun malih konsumentov napravila v letu 1912 na neopravičen in postavno nedopusten način dobička nad 360.000 K. Toliko denarja naj tedaj izgine na račun večinoma ubogega prebivalstva naše dežele v žepe desetorice trgovcev, ki so na ta način proti postavi in brez sodelovanja 4 državne oblasti pridobili na Kranjskem sladkorni monopol. Vsled tega kartela se morajo vsi drugi trgovci podvreči na milost in nemilost, navedenih desetih trgovcev ali pa dobiti sladkor po ovinkih na težaven način, da naroče sladkor potom tretjih oseb v kakem drugem mestu izven Kranjske, kamor mora iti sladkor in od tam šele v Ljubljano oziroma na Kranjsko sploh, na kateri način se blago vsled vožnje zopet v škodo konsumentov znatno podraži. Z ozirom na to predlagamo: Vi-
soka zbornica skleni: Deželni zbor kranjski izraža svoje prepričanje, da se dajo kričeče krivice, ki jih naprav-ljajo karteli konsumentov, odpraviti ali preprečiti le na ta način, da se take in enake združitve producentov postavijo pod nadzorstvo državne oblasti. V tem zmislu pozivlje deželni zbor c. kr. deželno vlado, da se z vsemi močmi podpira stremljenje osrednjega parlamenta na izdanjc kartelnega zakona, s kojim se uvede stroga državna kontrola nad karteli, oziroma tem podobnimi združitvami producentov.
Dr. Pegan dobi besedo in opisuje med velikim ogorčenjem zbornice manipulacije tega podkartela; njegov govor priobčujemo na drugem mestu lista.
Nujni predlog se sprejme soglasno.
Nato pride na vrsto nujni p r e d-1 o g barona Apfaltrerna glede
Tretje žpl^nlške Zveze s Trstom.
Baron Apfaltrern izvaja, da sedanje železniško omrežje gospodarskemu razvoju naše dežele nič več ne zadostuje. Bohinjska-kai'avanška železnica ni toliko vzhodnim alpskim deželam v korist, kakor severnim deželam. Iz Prage je vsled te železnice pot v Trst za nad 150 km krajša, kar pomeni velik dobiček. Naše dežele pa od te zveze nimajo skoro nič. (Splošno pritrjevanje.) In potem se zahtevajo od nas še kompenzacije (Res je!), kompenzacije za stvar, od katere nič nimamo! (Veliko pritrjevanje.) Prosi, da se sprejme nujnost njegovega predloga glede tretje železniške zveze s Trstom preko Polzele-Kamnika-Kranja-Žirov-Goriško-Trst. (Veliko odobravanje.)
Soglasno sprejeto.
Deželni glavar naznani, da bo prihodnja seja v četrtek, 22. t. m., ob 10. uri dopoldne. Na dnevni red pride med drugim izprememba občinskege volivnega reda za Ljubljano.
Seja se zaključi.
jeseniške novice.
j Izjava. »Slovenski Narod« z dne 14. t. m. je podpisanega kot vodjo orkestra Katoliškega delavskega društva na Jesenicah na nekvalificiran način napadel. Brezimni dopisnik preti namreč članom društvenega orkestra z bojkotom, če se udeležijo liberalne plesne veselice, katero priredijo »Kranjsko-goi'ski pevci« dne 17. t. m. v Kranjski gori. Zatčudil sem se, ker meni kot vodji omenjenega orkestra ni prav nič znano, da bi taisti sodeloval pri kaki prireditvi v Kranjski gori. Pač so mo kranjskogorski naprednjaki pred več kot enim mesecem po neki gospej z Jesenic naprosili za društveni orkester, čegar sodelovanje sem seveda že s stališča, katerega zavzemam kot duhovnik nasproti plesnim maškeradam, odločno odrekel. Če se pa zato sestavi orkester »ad hoc« in sicer iz godcev, ki so slučajno tudi člani društvenega orkestra, zato pa jaz nisem odgovoren, dasi me to boli, ker je to znamenje pomanjkanja discipline. Osebne svobode seveda pa nočem in tudi ne morem nikomur kratiti. Če bodo pa ta »ad lioc;: sestavljeni orkester, ki pa nima prav nobene zveze z menoj in društvenim orkestrom, liberalni naprednjaki bojkotirali, je to pač njihova stvar, ker meni bodo s tem le ustregli, našim god-cem-somišljenikom, ki bodo sodelovali, pa bodo dali bridek, a resničen nauk, da kdor se dandanes liberalcem meče pod noge, nima pričakovati hvaležnosti. Za to in druge posledice seveda pa ostanejo pri liberalni prireditvi sodelujoči člani orkestra Katoliškega delavskega društva sami odgovorni. Zanimiva pa je ta liberalna logika. Na eni strani za božjo voljo prosjačijo za godbo, in se poslužujejo vseh mogočih posredovalk in posredovalcev, da bi jo dobili, na drugi strani pa pošiljajo dopise v »Narod«, da jo bodo bojkotirali če pride sodelovat. Kar se pa tiče razpusta takoimenovane tovarniške godbe, ki pa je bila prav za prav delavska, pripomnim samo to, da mi je bilo vedno žal, da je razpadla. Krivca temu pa ni iskati v meni, ampak prav blizu listih, ki pošiljajo take surove dopise v »Narod«. — France Kogej, kaplan iu vodja orkestra Katoliškega delavskega društva na Jesenicah.
j Soc.-demokraška ol"ka. Preteklo nedeljo je šel duhovnik na Savi previ-deva bolnika. Vpričo velike množice ljudstva so se trije sociji tako neotesano ii ostentativno izzivajoče vedli, da se bodo morali zagovarjati pred sod-nijo.
j »Naša kr«, ki jo je vprizorilo preteklo nedeljo Delavsko društvo, je kar najsi ajnejše uspela. Cele množice ljudi od blizu in daleč ;o se morale vrniti, ker niso dobile več prostora. Vprizori-tev sama je bila popolna, da ne hvalimo posameznih igralcev. V nobenem
delu še nismo videli našega ljudstva slikanega tako verno, kakor v Finžgar-jevi drami. G. pisatelju in igralcem naše priznanje in čestitke! Predstava se kmalu ponovi in sicer se vprizori popoldne, kdaj, naznanimo kasneje.
j Kje vre? »Narod« tako-le piše: »Na Jesenicah vre. Poklican je haje že neki Egger, da bo predaval o moralni teologiji sv. Liguorija, pastor dr. Ilege-mann pa bo predaval o postanku rimske cerkve. Ta predavanja bodo menda še meseca februarija in se jih bo, čo smemo soditi po agitaciji, udeležilo več sto oseb.« Če smemo — in to je gotovo — soditi po agitaciji dopisnika, bo vse skupaj navadna prodpustna burka, samo to bi bilo dobro, da bi mu kdo pošteno predaval o njegovi morali!
j Zabaven večer z godbo in drugimi zanimivostmi priredi svojim članom in prijateljem jutri, v nedeljo večer Katoliško delavsko društvo v Delavskem clomu. Vstop prost!
mrliške novice.
j Ples naših realcev. Dijaki 6. in 7. razreda vabijo že nekaj let na dijaški plesni venček, ki se vselej vrši v soboto, traja celo noč, in v nedeljo se pride z mašo navskriž. To nedeljo so šele ob en četrt na peto uro zjutraj zapuščali godci plesne prostore, a petje se jc še vedno slišalo tik cerkve, ko so ljudje dohajali k jutranji službi božji. Naši ljudje so čudno gledali tako postopanje, in delali opazke, ki niso bile kaj v prospeh zavoda. Kako zamore profesorski zbor dovoliti 16- in 171ctnim mladeničem rajanje celo noč, ko vendar tako zelo potrebujejo spanja in počitka? Vedno se povdarja, kako zelo potrebuje dijak podpore, tu se pa pusti, da celo noč zapravljajo. Lansko leto je bilo pri tem plesu nekaj prebitka in poslali so ga društvu »Radogoj« v podporo vseučiliščnikom, letos smo pa brali, da prosijo deželne podpore za revne dijake pri deželnem zboru. To je vendar nedoslednost. Na eni strani igrati vlogo kavalirja, na drugi strani pa prosjačiti podpore. Tudi prostor, nekdanja klet gostilne »Pri črnem orlu«, radi nizke, zaduhlc dvorane in čudnega dostopa ne odgovarja iz higieničnih ozirov za take prireditve. In vendar se vse to prezre, ko se na drugih krajih tako skrbi za zdravje, za zračne prostore šolski mladini. V kako nasprotje pride profesorski zbor s svojim kolegom, profesorjem verouka. On uči, da je vsak katol. kristjan pod smrtnim grehom dolžan biti v nedeljo pri sveti maši. A tu se je V nedeljo konstatiralo, da vsaj tri četrtine dijakov-plesalcev ni bilo pri maši. Kako neki? Ako vso noč preraja, je zjutraj tako zdelan, da ni razpoložen za resno zadevo. So nam znani tudi zavodi, kjer' se pod nadzorstvom dopušča javni ples. A tu se povabijo le vzgledne družine in ob 11. uri zvečier je vsega konec. Dijak se lahko prespi, da je drugi dan za rabo. Tu smo pa še vedno videli v jutro kolovratiti zdelane dijake po mostu. Ako se tako ugled profesorja verouka uničuje, nc vedo li gg. kolegi, da tudi njih ugled trpi? Zahteva se natančno spolnovati šolske postave, tudi nedeljska maša spada pod te postave. Ni čuda potem, da nimajo dijaki veselja niti do cerkvenega petja. Ob pol deveti uri je šo-larska maša za ljudsko šolo in tu *se vedno poje, za realce je v isti cerkvi ob pol osmi uri tudi šolaraka maša, a je vedno vse tiho. Vendar bi pričakovali pri srednješolcih kaj napredka, a je ravno narobe. Bo li to kaj pomagalo za naprej ?
ШШ u pospeševanje (M no Kranjskem.
Včeraj popoldne je imel v razprav-ni dvorani deželnega muzeja plenarno sej o* kura torij zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem. Sejo je otvoril predsednik Ivan Ivregar, ki jo pozdravil navzoče, predvsem zastopnika ministrstva za javna dela dvornega svetnika W. Haasa.
Dvorni svetnik Haas jc omenil, da |c že ob ustanovitvi zavoda za pospeševanje obrti povdarjal, kolike važnosti je zavod za razvoj obrti. Ministrstvo si jc v svosti. da je dežela s to napravo naredila velik korak naprej. Žalibog je državni kredit za te namene tako omejen, da ni mogoče ministrstvu zahtevam vseh 18 zavodov za pospeševanje obrti v Avstriji popolnoma ustreči. Obljublja pa, da bo izposloval kot zavodov referent pri ministrstvu primerno subvencijo in da bo skrbel, da se ista tudi zviša. Predsednik Krcgar se zahvaljuje dvornemu svetniku Ilaasu za naklonjenost. zavodu ter poroča med drugim, da je zavod pozval vse zadruge in zveze zadrug na Kranjskem, naj pošljejo zavodu imena odbornikov, izmed katerih bi zavod imenoval dopisujoče
člane in ki bi jih,v slučaju potrebe tudi povabil k sejam kuratorija. Nekaj zadrug se je na ta poziv že odzvalo. Naznani, da sta se z ravnateljem udeležila kongresa srednjih stanov v Mona-kovu, da sc ravnokar vrši slikarski tečaj na državni obrtni šoli, da se bo v najkrajšem času vršil v Št. Vidu nad Ljubljano tečaj mizarjev ta kalkulacijo, da se bo priredil v Ljubljani tečaj za peke in za obrtno knjigovodstvo. Zavod so je obrnil na ministrstvo, naj ustanovi za Kranjsko posebni zadružni instruktorat in je ministrstvo za javna dela odgovorilo, da se bo to tudi zgodilo.
Nato se jc prebral in odobril zapisnik zadnje seje kuratorija ter jo ravnatelj inženir Remic poročal o dosedanjem delovanju zavoda. Iz tega poročila posnemamo:
Delovanje zavoda za pospeševanje obrti se jc začelo z ustanovnim zborovanjem zavodovega kuratorija dne 30. junija 1910.
.Ministrstvo za javna dela jc imenovalo sporazumno z deželnim odborom na predlog kuratorija, ravnateljem zavoda inž. V. Remcca ,ki jc prevzel vodstvo zavoda meseca maja 1911, ko je končal svoje študijsko potovanje in si ogledal uredbo obrtno-pospeševal-nega urada na Dunaju, nadalje zavode v Pragi, Gradcu, Celovcu in Gorici. Ena prvih nalog kuratorija je bila, da preskrbi zavodu pripravne prostore in jih opremi s primerno opravo za pisarne. Deželni odbor je sklenil z lastnikom hiše na Dunajski cesti št. 22, A. Dc-ghenghijem pogodbo o najemu prostorov za dobo poiih let, v katerih je sedaj nameščena pisarna. Zavod je imel v omenjeni poslovni dobi razun ustanovnega zborovanja štiri plenarne seje in pet sej izvrševalnega odbora. Prejel in oddal ie v tem času skupno 3060 spisov. Poleg tega je dajal zavod v mnogih slučajih informacije in pojasnila v tehničnih vprašanjih na osebno intervencijo, posredoval med proizvajalci in odjemalci za sporazum v tehnično kočljivih vprašanjih, kakor n. pr. prodaji in oddaji električnega toka. itd. V zavodovi pisarni so sc zglašali tudi prav pridno zastopniki različnih tvrdk. počastili so ga pa tudi ugledni činitelji javnih oblasti kakor tudi obrtno-pospeševalnih zavodov. Informativno delovanje zavoda raztezalo se jc na gospodarsko-tehnična. vprašanja. Posebno pozornost je zavod obrnil takoj v začetku svojega obstoja na izobrazbo obrtnikov, da se seznanijo z novimi metodami izdelovanja, s pomočjo katerih je mogoče doseči boljšo in cenejšo produkcijo izdelkov. Zavod je zato začel takoj skrbeti, da sc izobrazijo priznani domači mojstri za učitelje v strokovnih tečajih, kojih prireditve si je postavil zavod v nalogo. Z izobrazbo strokovnih učiteljev je dovolil zavod tudi v treh slučajih podporo domačim mojstrom. Zavod je priredil v dobi poročila več strokovnih tečajev in sicer: od 8. avgusta do 12. septembra 1911, tečaj za krojače, katerega se je redno udeleževalo ves čas do zaključka 22 udeležencev: 9 mojstrov in 13 pomočnikov. Istočasno se jc vršil tečaj za krojačice, kateri se je moral deliti vsled velike udeležbe v dva oddelka. Skupno se je udeleževalo obeh tečajev 43 udeleženk: 19 mojstric in 24 pomočnic. V obeh teča jih podučevalo se .je tudi knjigovodstvo. Tečaj za čevljarje od 16. avgusta do 16. septembra 1911, katerega je obiskovalo do zaključka tečaja 26 udeležencev: 11 mojstrov, 13 pomočnikov in ena pomočnica. Tečaj za knjigovodstvo na Bledu od 9. novembra 1911 do 7. januarja 1912, skupno z Zadrugo za blejsko okolico in Bohinj. Tega tečaja se jo udeležilo 28 prijav-Ijencev, med temi je bik) 12 žena in hčerk obrtnikov, 14 mojstrov in 2 pomočnika, kar kaže. da sc globoko čuti na eni strani potreba po trgovski izobrazbi tudi od strani obrtniških družin, na drugi pa tudi od obrtnikov samih. Da se seznani obrtništvo po deželi 7. ustanovitvijo »Zavoda za pospeševanje obrti«, je priredil zavod informativno predavanje na Bledu 8. januarja 1911. Zavod je v več slučajih posredoval med obrtniki in odjemalci za raz-pečavanje obrtnih izdeikov s tem, da je preskrbel obema strankama potrebne naslove. Zavod je s posebnim zanimanjem zasledoval poizkuse, izrabljati majhne vodne moči v obrtne namene. Tako je bilo njegovo posredovanje odločilno pri uredbi motoričnega obrata za »Sodarsko zadrugo« v Češnjici. Zavod je posvetil posebno pozornost tudi različnim obrtim po deželi, ki so vsled tovarniške konkurence začele propadati, a imajo še dovolj življenjske moči. cla se dvignejo in dosežejo še. ravno-tako svetoče stanje, kakor so ga zavzemale pred nekaj leti. Omenjeno naj bo lo lončarstvo in lesna obrt, za kojih povzdigo je za.vod žc uvedel primerne
korake. Zavod je zgodaj opazil pomanjkanje obrtnega glasila, ki naj bi vezalo ves obrtni stan in bi bilo vez med zavodom in obrtniki. Upati je, da se bo posrečilo zavodjt zbrati med obrtniki dovolj zanimanja za tako glasilo, ki naj bi se ustanovilo v doglednem času v sporazumu obrtnikov z zavodom. Zavocl je razstavljal v svojih prostorih brezplačno izdelke domačih mojstrov. Za svojo knjižnico, katero bo odprl tekom leta 1912 v vsakdanjo uporabo obrtnikom, si je nabavil zavod mnogo strokovnih knjig in ima naročenih 45 strokovnih obrtnih časopisov, tako da jo zastopana vsaka obrt. Zavod s>e je intenzivno zavzel za ustanovitev »Vajeniškega doma« v Ljubljani ter upe-ljal z drugimi uplivnimi činitelji akcijo, ki obeta že v bližnjem času pokazati lep vspeh. Zavod je bil ves čas svojega obstanka v tesnem stiku z osrednjim obrtno-pospeševalnim uradom na Dunaju kakor tudi z vsemi drugimi obrtno-pospešcvalnimi zavodi.
Za vzdrževanje zavoda sta prispevala pred vsem deželni odbor kranjski in c. kr. ministrstvo za javna dela, ki sta nosila veliko število stroškov, prispevala pa sta tudi mestna občina ljubljanska in Trgovska in obrtna zbornica in z manjšimi doneski tudi drugi činitelji ob priliki raznih prireditev. Z resnim, vstrajnim in smotrenim delovanjem upa pridobiti zavod naklonjenost t.udi tistih činiteljev, ki so do sedaj le šc v skromnem razmerju uvaževali njegovo delovanje.
O računskem zaključku zavoda je poročal blagajnik Fr. Pust. Dohodkov je imel zavod od začetka svoje ustanovitve 31.415 K 8 v. stroškov pa 31.797 K 31 v ter znaša primanjkljaj 382 K 63 v.
V	investicijskem fondu je 2117 K 37 v. Proračun za leto 1912. izkazuje skupnih 27.068 K ter rednih prejemkov 11.000 K. Nepokriti primanjkljaj jc pro-ročunan s 16.068 K.
Odobril se je. nato poslovnik zavoda ter sklenilo, da se zavod obrne na ministrstvo v svrho slovenskih razpisov raznih dobav.
Na predlog podpredsednika zavoda dr. Windischerja se sklene, da fc naprosi ministrstvo, naj imenuje za Kranjsko konzulenta za lesno in žagarsko obrt.
O prošnji Deželne zveze obrtnih zadrug. naj bi se ji dalo enega ali več zastopnikov v kuratoriju, se sklene, da so zvezi odgovori, da je zadeva zaradi imenovanja dopisujočih in zaupnih članov kuratorija s posvetovalno pravico že v tiru. — Prošnjo Zveze gostil-ničarskih zadrug na Kranjskem za denarno podporo se odkloni s principiel-nega stališča, ker nc more zavod, ki prosi od. raznih faktorjev denarne podpore, isto dajati drugim. Najboljše podpore so tečaji in enake prireditve, ki jih zavod vodi. Kot pa omenja g. Roji-na. Zveza gostilničarskih zadrug z ozi-rom na nesramne napade na zavod za pospeševanje obrti na njenem zadnjem občnem zboru, podpore ne zasluži. —
V	zavodu se nastavi uradnik Franc Pogačnik.
Sklene se. pozvati vojno ministrstvo, naj dobave za vojaštvo na Kranjskem. ne oddaje izven dežele pač pa kranjskim obrtnikom. Nadalje sc tudi sklene, naj se zavocl obrne do železniškega ministrstva in clo vodstva južne železnice, naj krijeta svoje potrebe z dobavami v deželi bivajočih obrtnikov.
Končno izreče zahvalo predsednik I. Kregar deželnemu odboru, mestni občini in trg. in obrtni zbornici za dosedanje podpore zavodu ter zaključi sejo.
Sladkorni potarsei v Lilijam
(Nadaljevanje poročila o včerajšnji seji
kranjskega deželnega zbora.)
V včerajšnji se ji kranjskega deželnega zbora je S. L. S. z vso odločnostjo nastopila proti u m e 111 e m u p o d r a-ž e n j u s 1 a d k o r j a , katerega jc povzročil sladkorni kar tel, ki ga jc osnovalo deset veletrgovccv v Ljubljani. Dr. Pegan je vložil nujni predlog in pri tej priliki v svojem govoru podraževanje živila, ki zadene najširše sloje ljudstva, najodločnejše ožigosal. Večina deželnega zbora je izražala nad postopanjem ljubljanskih kartelistov, ki delajo na račun kranjskega prebivalstva ogromne dobičke, skrajno ogorčenje in sklenila zoper to nastopiti. Debata o tej stvari se bo nadaljevala. Tu nadaljujemo poročilo iz včerajšnje seje po stenografskem zapisniku. Dr. Pegan je govoril:
Visoka zbornica! Razni ljudje na razne načine draginjo preganjajo in delajo eden tako, drugi zopet drugače,
V	Ljubljani so jo svoje dni preganjali z argentinskim mesom, v Logatcu gospod okrajni glavar (Klici: »Eckell«) in njegov »vicc", gospod okrajni komisar
s tem, da sta prepovedala predstave v korist Marijini družbi in prostovoljne prispevke zanjo. (Veselost.)
Visoka zbornica! Moj namen pri tem nujnem predlogu ni, da bi na tak način draginjo preganjal, pač pa hočem neko stvar javno v zbornici pribiti, da se ne bo reklo, da se iz zbornice nc vidijo stvari, ki se gode v njeni neposredni bližini, stvari, ki utegnejo imeti silno slabih posledic za naše narodno gospodarstvo.
Gospodje, o kartelih se je že veliko govorilo, toliko, da bi bilo škoda izgubiti le eno besedo. Vem in mislim pa, da je sedaj pri nas v Avstriji še vedno čas, proti kartelom kaj napraviti. Preprečiti se ne clajo, a prodno dosežejo tako osodepoln vpliv, kakor v Ameriki, je treba proti njim se oglasiti, ker sem prepričan, cla se bo nekaj že dalo napraviti, da ne bodo tako pogubni.
Gospodje, govoriti mi je o nekem kartelu ali pravzaprav p o d k a r t e 1 u, ki se je napravil v Ljubljani. Znano vam je, da je sladkorni kartel na Dunaju, katerega dirigira sloviti plemeniti Kniepp, cene sladkorja, enega izmed najvažnejših živil, v leku zadnjega leta vzdignil okroglo za 50 od-st.oikov, čeravno izdatki produkcije niti od daleč ne odgovarjajo temu povišanju. Tedaj že ti gospodje sami umetno zadosti ženejo ceno navzgor, v Ljubljani pa sc je znašla deseto-r i c a trgovcev, ki misli, da pri sladkorju veliko premalo zasluži in ti gospodje so rekli: Napravimo za Kranjsko podkartel na ta način da v dogovoru z osred. kartelom mi dobimo v roke izključno dobavanje sladkorja, in čo imamo mi tak dogovor z osrednjim kartelom, potem bomo gospodovali na Ki •anjskem in komandirali cene, kakor se nam bo zljubilo.
Značilno pri tem je to, da so se ti gospodje obrnili na osrednji kartel s ponudbo, da plačajo za sladkor za Kranjsko — vse to se da dokazati — višjo ceno, kakor jo dunajski osrednji kartel komandira za, ostalo Avstrijo. samo zato, da bi ti podkartelisti bolj gotovo dobili v roke izključno pravico, dobaviti sladkor za Kranjsko. Tako je torej desetorica ljubljanskih trgovcev sklenila. (Ogorčenje. — Klici: Čujte!) Toda osrednji kartel pa je bil še tako — recimo — pošten, da jc rekel: Višje cene Vam ni treba plačati, nego smo zadovoljni s ceno, ki smo jo določili za ostalo Avstrijo sploh. Prijazno pa pozdravljamo Vašo nam sorodno združitev, (Poslanec Jarc: »Roparsko združitev!«), tedaj Vašo roparsko združitev!« in tako so gospodje I cm trgovcem oddali izključno pravico dobava-nja sladkorja na Kranjskem. Proti temu bi končno ne imel ničesar ugovarjati, ako bi se šlo pri podkarlelu za bolj šo kvaliteto sladkorja, ampak šlo se ni za kvaliteto ali za kako varstvo upravičenih trgovskih koristi, temveč samo za to, da bi podkartelisti na, Kranjskem prodajali sladkorne produkte po cenah, katere sami komandira j o.
Ta podkartel (Poslanec dr. Zajec: »Ali so vse stranko, zraven?«) — kon-štaliram, cla pri tisti desetorici trgovcev n i n o b en e g a p r i s t a š a S. L. S. z r a v e n —- je imel st opiti v moč z novim letom 1912. Cena sladkorja je znašala takrat 91 K 50 v za meter-ski stot in na vožnjo pride 4 K 8i v, tako da bi bil meterski stot po ceni odločeni od osrednjega kartela 95 K, stal na Kranjskem 96 K 34 v. Pri tem je vzeti še v poštev, da. dobivajo trgovci na 24 vagonov, naročenih z letnim sklepom od 1. oktobra tega do 1. oktobra prihodnjega leta, po 50 v popusta,
3(ј^^лшпјтф
tuAi> /јшшп/ ммшгЈи /saocj/ <
A лпкху
,kot/ лххлхпмхигсУ anamko' Juv ru imartonv "KaJtfvvunen/. 'l^eftko' лгиЉмгигАлп&Ј јихжлтЈгои'.
jminaae/ лшга/лг AiaC-
tako da je torej stot prišel na 95 K 84 v. Gospodje ljubljanski podkartelisti so pa z novim letom 1912 izdali okrožnico, s katero določajo ceno s 101 K, kar po-menja pri meterskem stotu 5 K Iti v dobička, pri vagonu torej 516 K. (Čujte! Čujle!) Kartelni zasiopnik i \ Kniep od tvrdke Scholler & Comp., konstatiral, da Kranjska konsumira na leto 700 vagonov sladkorja. Pri dobičku 516 K na vagonu, znaša torej ob konsu-mu 700 vagonov ta dobiček 361.200 K na leto. (Živahni klici: »Čujte! Čujte!« — Ogorčenje. — liazUčni klici.) Pomislite pa, da je to šele začetek, da se pa po tistem znanem francoskem izreku »Г appetit vient en mangeant«, sme pričakovati zmirom večja diferenca, ker ne verjamem, da bo pri gospodih pod-kartelistih ta preobilni apetit tako hitro ali sploh kedaj zopet padel. Mirno lahko rečem, da je teh 381.200 K naravnost ukradenih kranjskemu malemu trgovcu in konsumentu. (Veliko pritrjevanje! — Klici: »Roparji!«) Ne hoste verjeli, če Vam povem še eno: da je namreč podkartel ob koncu leta razposlal svojo okrožnico, oziroma svoje ponudbe, ko osrednji kartel pri svojih cirkularjih ni bil prav točen, tako da še niso vsi kartelirani tovarnarji zvedeli za dogovor s podkartelorn. Bile so menda, tri tovarne, ki so imele še nekoliko časa po Novem letu na Krani-sko oddajati sladkor po stari ceni kakor in kamor so hotele. Posledica je bila, da so nekatere kunštne glave to zasledile in ti so dobili potem sladkor še po cenah, kakor prej, — na vsak način pa precej meni se zdi za 4 ali 5 K ceneje, — ena krona jc bilo še vedno diference, — kakor je to razvidno iz oznanil tvrdke »Mai«, to je tiste tvrdke, ki ima naslikane na štokih šmar-nice.
Seveda so morali kartelisti vsled tega s cenami nazaj iti, to pa ob času, ko je v resnici cena sladkorju na dunajski borzi stopala. S tem je tedaj dokazano, da se podkartelu ni šlo za navaden državljanski dobiček, ampak za dogovorjeno izžemanje konsumentov. (Pritrjevanje.) Kajti če gredo splošno cene navzgor, je nenaravno, da bi šli ljubljanski kartelisti znabiti iz ljubezni do ljudstva s cenami navzdol.
Ko postane dogovor podkartelistov 7. osrednjim kartelom pravoveljaven in cene stabilne, bo cela kranjska dežela od sladkornega podkartela za-plankana, kajti vsa večja prometna mesta Celje, Maribor, Trst, Dunaj, Gradec, torej vsa trgovska centra, oziroma dobavitelji sladkorja v teh centrih so dobili od dunajskega osrednjega kar-tela ordre, kjer se pravi: »Disposi-tionen nachKrainsind a u s -ljeschlossen!« Niti grude nezakar-teliranega sladkorja ne bo potem več prišlo v Ljubljano. (Poslanec Povše: Potem pa pravijo: Ljubljano odira kmečko prebivalstvo!)
Toda ti kartelisti ne bodo ostali pri tem dobičku 516 h pri meterskem stotu, ampak ko bodo začutili, da je Kranjska popolnoma zastražena in za-plankana, ni nič bližjega, kakor da bodo ti kartelisti komandirali ccne in da bodo te cene še znatno bolj zvišali, kakor so to storili zdaj v začetku.' Svoje tovariše bi opozoril na to, da trgovci splošno tožijo, da pri sladkorju premalo zaslužijo. Trdil sem, da teh 361.200 kron zaslužijo ti kartelisti z diferenco med ceno, katero napravijo pri blagu, ki ga dobivajo od osrednjega kartela in med tem, kar blago v Ljubljani v resnici stane. Sedaj pride pa, še nekaj drugega. Ljubljanski podkartel si je najel skladišče tvrdke Tomažič in Kri-sper na Dunajski cesti onkraj železni-. ce. To skladišče ima od visoke vlade oziroma finančnega ministrstva pravico, da sprejema v svoje skladišče ne-zadavčeni sladkor. Visoki zbornici je gotovo znano, da oddajajo kartelisti sladkor odjemalcem na ta način, da trgovcem - odjemalcem refundirajo sladkorni davek. Računa se pa sladkorni davek na dva načina. Na eni strani od brutto, na drugi strani pa od netto. Tara se pri sladkorju giblje med 3-8% do 4-2"o, torej znaša aritmetična sreda 4 odstotke. Na ta način profiti-rajo podkartelisti zopet 152 K pri vagonu. (Čujte! Čujte!)
Pa še nekaj drugega je pri tem. Podkartelisti se poslužujejo za svoj promet v Ljubljani dveh bank. (Poslanec dr. Triller: »Jadranska banka!«) Ne bom imenoval nobenih imen. Ena izmed obeh bank bo prejemala blago. Ta banka jc nemška. Ker pa ta banka zaradi nemštva na Kranjskem ne bi imela posebnega ugleda, so rekli, da naj blago prodaja, druga banka in so se torej obrnili na slovensko banko. (Poslanec dr. Triller: »Jadranska banka!« — Poslanec Jarc: »Saj banka ni nič kriva!«) Torej, gospodje, čisto gotovo je, da nobena teh dveh bank ne dela zastonj, ampak mora vsaka banka ne-
kaj zaslužiti. Kdor pa misli, da gre to na račun producenta, zasluži, da hodi po štirih, namesto po dveh. (Veselost,.) To gre torej zopet na račun konsumen-ta! Še nekaj novega: Banka, »katera blago prejemlje, je prevzela garancijo in je založila pri davčnem oblastvu, oziroma pri ministrstvu kavcijo v papirjih in zaradi tega pride podkarteli-stom v dobro zopet okolnost, da lahko plačajo sladkorni davek z respirom šestih mesecev. Pri današnjem denarnem trgu pomeni to 3c/o za pol leta ali 6% za celo leto. Vsled tega imajo ti gospodje nadaljnih 114 K dobička pri vagonu. Če prištejemo tem 114 K prejšnjih 152 K, vidimo, da imajo ti ljubljanski podkartelisti pri vsakem vagonu daljnih 266 K dobička. To proraču-njeno na 700 vagonov znaša 186.200 K.
Pride pa še tretji dobiček. Gospoda, srednji trgovec je prej jemal blago na letni sklep od oktobra do oktobra in je dobival za to 50 h popusta, pri meterskem stotu, torej pri vagonu 50 K, kar je sedaj nemogoče, ker ne more več naročevati sladkorja naravnost od tovarne, podkartelisti pa tega popusta ne dajo. Pri 700 vagonih znaša to zopet 35.000 K! Odšteje se 2% skonto, tako da pride tem podkartelistom v dobro 34.300 K.
Visoka zbornica! Še vedno ni konca! Svoj čas je imela vsaka tovarna, tudi kartelirane, svoje agente, ker je vsaka, kakor je pač mogla, prodajala svoje blago. Sedaj pa, ko je s tvor jen podkartel, ne rabijo več agentov, ker ljudje, kateri hočejo imeti blago, se morajo obrniti na podkarteliste. Poleg sladkornega se snuje še petrolejni in špiritni kartel, in zato so večje tovarne obdržale še nekaj boljših agentov, to je take, ki imajo trajne pogodbe in ki bodo agentje za špirit ter petrolej. Takih agentov je v Ljubljani pet in tem petim agentom je zasiguran letni dohodek 17.500 K! To je fiksum, katerega dobivajo, ne da hi jim bilo treba kaj delati. Kogar to zanima, tistemu so tudi imena na razpolago, številke, ki sem jih sedaj navedel : 361-200, 186 200, 34.300, 17.500, dajo skupaj 554.200 K in so popolnoma resnična — te številke glasno govorijo! Svota 554.200 K je naravnost ukradena iz žepov naših davkoplačevalcev. (številni medklici. — Ogorčenje. — Klici: Kdo so ti ljudje? — Dr. Zaje: To je Perdan, od liberalcev designirani bodoči predsednik trgovske zbornice! — Klici: Tako skrbe liberalci za malega trgovca! — Klici: Oderuštvo! — Roparji !)
Če tukaj napravite primero med tem, kar je ljubljansko mesto ali dežela kranjska z argentinskim mesom profitirala, in med tem*, za kar je okra-dena po tem kartelu, boste priznali, da je veliko važnejše spregovoriti o tem kartelu resno besedo v zbornici in javnosti, kakor pa o tistem argentinskem mesu, ki ni služilo za telesno lakoto konzumentov, ampak za politično lakoto nekaterih agitatorjev! Zato se mi silno čudno zdi, da sc dosedaj od gospodov one stranke nihče ni oglasil proti temu kartelu, katerega delovanje je po Ljubljani splošno znano; vsaj se gospodje danes nič več ne skrivajo in sem ravno prej dobil od tovariša Ko-bija cirkular, v katerem gospodje podkartelisti, oziroma »Jadranska banka« čisto odkrito naznanja, da so prevzeli dobavo sladkorja za Kranjsko. Silno čudno se mi zdi to zlasti od tistih gospodov, ki so svojčas imeli toliko besed o argentinskem mesu in proti našemu kmetu, češ, da je on tisti, ki dela. draginjo. (Poslanec dr. Triler: »Če je to res, se stvar ne da zagovarjati!«)
Visoka zbornica! Povdarjati moram tukaj, da moj predlog ne izvira, iz zasebnega ali strankarskega nasprotja proti trgovcem, kajti vsakemu priznavam pravico do državljanskega zaslužka, mu privoščim tisti »burgerllchen Gewinn«, toda proti takim izrastkom, kakor je ta ljubljanski podkartel, moramo protestirati in na tem mestu iz-pregovoriti odločno besedo, ker sicer se nam lahko pripeti, da vzrastejo tudi na Kranjskem in v Avstriji sploh taki nezdravi izrodki, kakor jih vidite v amerikanskih trustih. Če bi mi molčali, nas zadene sokrivda na izžemanju ljudstva! Visoka zbornica! Tukaj se moramo obrniti z resno besedo tako na tiste gospode, ki tvorijo ta podkartel, in sicer z resnim opominom, da naj ni-kari ne skušajo preveč našega prebivalstva in ne delajo reči, ki bi v njem vzbujale prehudo kri, na drugi strani pa tudi na visoko osrednjo vlado, da če že ne more preprečiti kartelov, vsaj razmere spravi pod primerno kontrolo. Čas je tak, da nobene postave in resolucije ne bodo draginje odpravile, ker draginja se da odpraviti le, če bo vlada in če bodo drugi poklicani faktorji skrbeli, da se racionalno razvijajo produkcijske razmere malega obrtnika,
trgovca in kmeta. ta zadeva domačega podkartela pa je vredna, da se spravi na razpravo, da naše ljudstvo, da naš konsument vidi, da se brigamo za njegove koristi in da dotični kartel in osrednja vlada spozna, da ljudje in da poslavodajne korporacije niso voljfie, mirno prenašati taka oderuštva, ka-koršna se danes dogajajo.
Gospoda moja, povedal sem, za kaj se gre. Odveč bi bila vsaka nadaljna beseda v utemeljevanje nujnosti! — Čim nujneje postopamo, tem bolje delamo — in zato prosim, da pritrdite mojemu predlogu, ki gre na to, da se stavljenemu nasvetu prizna nujnost. (Živahno odobravanje in ploskanje pri večini.)
O predlogu poslanca dr. Pegana se bo posvetoval odsek in stavil zbornici primerne predloge.
TržiSKe novice.
t Poroke. V ponedeljek sta bila poročena g. Just Vidav, bančni uradnik v Trstu z gdč. Marijo Theuerschuh, hčerko tukajšnjega trgovca in posestnika g. Ivana Theuerschuh. Poročal ju je brat, nevestin, g. Ivan Theuerschuh, k urat v Lokvi pri Divači. — V sredo je bil poročen g. Matija Marinček, c. kr. notar z gdč. Marijo Lončar, hčerko g. Mateja Lončar, hotelirja in lesnega trgovca.
t Društveno. V nedeljo je bilo ski-optičrio predavanje o Dantejevem peklu. Udeležba zelo velika. — V petih predavanjih nam je g. župnik govoril o štirih temperamentih in sicer o san-gviniku, koleriku, melanholiku in fleg-matiku in o našem ravnanju ž njimi. V zadnjem predavanju minoli torek nam je pojasnil, kako se ti štirje včasih med seboj mešajo in porazdele. Predavanja so bila dobro obiskana, povprečno jc bilo 60 do 100 oseb navzočih. — Prihodnje predavanje bo prvi torek v poslu.
t Predpustno veselico priredi telovadni odsek Orel jutri na pustno nedeljo ob sedmi uri zvečer v prostorih društva sv. Jožefa. — Na pustni torek bo v istih prostorih ob sedmi uri zvečer veselica s petjem in srečolovom ter svi-ranjem godbe. Prodajalo se bo pecivo in brezalkoholne pijače. Čisti dobiček je namenjen napravi novih godal in drugih godbenih potrebščin. K mnogo-brojni udeležbi vabimo vse somišljenike in prijatelje društva.
t Občni zbor gostilničarske zadruge za tržiški sodni okraj bo na pepel-nično sredo 21. t. m. ob dveh popoldne v gostilni pri »Bastelju«.
Nemški državni Mer o socialni demokraciji in пешШИ leralciii.
Pri proračunski razpravi v nemškem državnem zboru, ki se je pri'čela dne 14. februarja, se je oglasil včeraj tudi državni kancler Bethmann-Holl-weg, ki je z nenavadno odkritostjo in rezkostjo, obenem pa tudi neutrašeno povedal svoje mnenje o nemški socialni demokraciji in njenih zaveznikih pri zadnjih državnozborskih volitvah. Bethmann-IIolhveg je izvajal nekako sledeče:
Za me je velika uganjka, kako more liberalizem, ki jc š epred 5 leti znižanje števila socialno demokraških poslancev na polovico proslavljal, sedaj pozdravljati 110 socialnih demokratov, ki so v to zbornico prišli. Socialna demokracija se ni izpremenila, se ni pre-drugačila, spremenili so se samo liberalci, ki so šli bolj na levo. Škoda vaših političnih nasprotnikov ni daleko še zmaga vaše stvari. Ali bodo v socialni demokraciji prišli na vrh rcvizi-jonisti ali pa radikalci, moramo še čakati. Sicer se pa tudi revizionisti neprenehoma trudijo, da monarhični čut med ljudstvom spodkopljejo. Tucli ti uče razredni boj.'Kaj mislite, gospodje, da bodo na tem opuslošenem polju res zrastli sadovi, katere bi meščanski liberalizem rad videl, cla bi zrastli. V tej hiši sede nekateri stari parlamentarci. Po moji misli ni niti eden izmed njih doživel tako negotovega in raztrganega zborničnega položaja, kakor je sedanji.
Velik del poslancev obeli liberalnih strank je bil pripravljen postaviti na najčastnejše mesto, kar jih ima nemški parlament, na predsedniško mesto poslanca Bcbla. Ravno isti poslanci so se odločili za to, da sedi na podpredsedniškem stolu socialno de-mokraški polanec, ki je še pred leti napadal cesarsko hišo z najostrejšimi besedami in se je njegova stranka izrekla. proti nedolžni dolžnosti vljudnosti do cesarja. Ali je bil to pravi odgovor na mirni in zaupljivi prestolni govor?
Sedaj morda mislite, da bom zaradi izida volitev vladni politiki odka-zal nova pola, morda iz strahu pred
110 socialno demokratičnimi poslanci, ah pa iz sa-ahu pred 4 mili.oni volilnih glasov? V kopi teh volilnih listkov tiči veliko vere, da ni socialna demokracija nevarna. Jaz nc sklepam iz sedanjega položaja ničesar drugega kakor to, da mora vlada stati na lastnih nogah. Na noben način ne bom pripustil, da bi se volilna pravica še bolj demokratizi-rala (socialni demokraije so vložili predlog za razširjenje volilne pravice na ženske), niti pomagal, da bi se temelji naše državne ustave predrugači-li. Mir v Evropi je samo tedaj ogrožen, če pride Nemčija v nered. V naši politiki potrebujemo stalnosti in trdnosti in nc bomo delali stranpotij ne na desno nc na levo. Reakeijonarno se ne bo vladalo, pa tudi radikalno se ne bo. Velike naloge bomo samo tedaj rešili, če ho meščanstvo pozabilo na stare prepire in se prijelo praktičnega dela.
Za govorom kanclerja je govoril Poljak pl. Radzivvil, ki je izjavil, da so Poljaki pripravljeni sodelovati v parlamentu in da bodo vsako predlogo sodili samo iz stvarnega stališča.
XXX
Vprašanje avdijence predsedstva zbornice pri nemškem cesarju se namerava tako-lc rešiti: dosedaj je bila navada, da je šel predsednik osebno javit, da je državni zbor konstituiran. Ker pa tega izvoljeni socialno demo-kraški podpredsednik noče storiti, se je cesarju pismeno naznanilo, da je predsedstvo konstituirano; obenem pa nameravajo vsi trije pri cesarju samo svoje vizitke oddati.
DEŽELNI ZBORI.
Nižjeavstrijski deželni zbor je razpravljal včeraj o zakonskem načrtu glede regulacije, plač dunajskih učiteljev. Deželni odbornik Меуег je v imenu zastopnikov kmečkih občin izjavil, da se ne bodo z ozirom na novo obre-menenje udeležili niti debate, niti glasovanja o tem zakonskem načrtu, nakar so zastopniki kmečkih občin demonstrativno zapustili zbornico.
Predarlski deželni zbor je sklenil • ustanoviti deželni zavod za pospeševanje obrti kljub obstoječemu sklepu trgovske zbornice, tla sama osnuje tak zavod in kljub protestu trgovske zbornice proti sklepu deželnega zbora.
Gališki deželni zbor bo sklican meseca junija, kot se čuje, k novemu zasedanju, v katerem se bo vnovič razpravljalo o volilni reformi. Do tedaj, med državnozborskim zasedanjem, sta bodo nadaljevala pogajanja med Poljaki in Rusini v svrho sporazuma glede na vprašanje o volilni reformi. Gotovi krogi izražajo upanje, da bo možno doseči ta sporazum. Sporazum v gališkem deželnem zboru bi se izvršil enako kot v moravskem deželnem zboru na podlagi narodnega katastra.
JEZIKOVNA NAREDBA GROFA ST&RGKHA.
»Prager Tagblatt« poroča z Dunaja, da namerava Sturgkhov kabinet v svrho pospešitve sporazuma v jezikovnih sporih v avstr. kronovinah izdati jezikovno naredbo, ki bo vsebovala poleg splošnih določil tudi izrednim razmeram primerna detajlna določila.
PORTUGALSKA.
S portugalsko - španske meje po* ročajo preko Pariza, da sc portugalski monarhisli pripravljajo na nov vpad v Portugalsko. Pristaši Dom Manuela in Dom Miguela, kakih 700 po številu, so se že zbrali. Portugalska vlada .izjavlja z ozirom na ta poročila, da se popolnoma zanaša na zvestobo obmejnih garnizij.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Kitajski poslaniki v inozemstvu so dobili iz Pekina brzojavno obvestilo, da vodijo nadalje provizorično svoje posle kot zastopniki republike. Bavno-titko ostanejo tudi ostali člani kitajskih poslaništev in konzulatov na svojih dosedanjih mestih. Kitajski državni uradniki dobe uniformo po vzorcu uniform amerikanskih uradnikov. — Kakor poročajo iz Nankinga, je kitajska narodna skupščina soglasno izvolila Ju-anšikaja za predsednika provizorične vlade. Narodna skupščina zahteva, da je sedež provizorične vlade v Nankingu in da mora priti Juanšikaj v Nanking, kjer bi naj pred narodno skupščino prisegel na ustavo.
Glasom jed n ako se glasečih sodeb glavnih zdravnikov dunajske c.kr. splošne bolnice v Wiedenskem okraju se je naravna Frauc Jožef-ova grenčica izkazala odlično po prijetni lastnosti, da učinkuje zanesljivo razkrajajoče in odvajajoče že v tnalih količinah in brez vsakih drugih stranskih pojavov. 28
Dnevne novice.
+ Gospodje liberalci Ai šolstvo.
Naši liberalci so svojčas zagnali neznansko vpitje, ko je dr. Krek v deželnem zboru izjavil, da večina ne bo za meščanske šole ničesar več žrtvovala. Dno 16. t. m. pa se je vršila v koroškem deželnom zboru, ki je najbolj liberalen v celi Avstriji, debata o meščanskih šolah, v kateri je dr. Stein-wender izjavil, da kažejo meščanske šole tako malo uspehov, da bi bilo naj-pametneje jih opustiti. In glej, vsi poslanci so bili istega mnenja: Kapeller, GroDbauer, Pichler, Metnitz, Eich in celo veliki Portugalec dr. Angerer! Sprejel se je nato prodlog, da se razredi na meščanskih šolah, katerih je na Koroškem šest, skrčijo. — Koroški liberalci so tedaj vendarle za par procentov pametnejši od kranjskih.
+ Orožniki v deželnem zbora. V proračunski debati je, kakor smo poročali, prišlo v razgovor tudi orožništvo. Liberalni listi sedaj na ves glas kriče, dasi bi bolje storili, da bi molčali. Poslanci S. L. S. so navajali gotove podatke proti raznim orožnikom. Na-glašalo se je, da je velik del orožništva dober in vesten in zato bodo pač, kakor vse prebivalstvo, gotovo tudi dobri orožniki z veseljem vzeli na znanje to debato, kajti nam vsem mora biti do tega, da vlada med orožništvom in prebivalstvom dobro razmerje, ako se gotove izjeme odpravijo. Poslancc Hladnik, ki je to zadevo spravil pred zbornico, pa si je zaslužil hvaležnost prebivalstva ne le v okraju, ampak po celi deželi. Na kričanje in zavijanje liberalnih li&tov pa nihče nič ne da. Mislimo, pametni in objektivni orožniki, ki izpolnjujejo cesarske postave, ne pa liberalnih, sami odklanjajo hvalo, katero jim poje »Slovenski Narod«, ki je ob priliki septemberskih dogodkov ravno orožništvo najbolj psoval. »Narodova« hvala vsak stan le kompromitira.
-f Blagor deželi, v kateri vlada socialna demokracija I Na Francoskcm je vojni minister sodrug Millerand, ju-stični minister pa sodrug Briand. Gospod sodrug Millerand je zdaj navdušen militarist, pomnožila se bo armada, ravnokar dela na to, da se zgradi toliko vojnih zrakoplovov, kakor jih nima nobena druga država in na vso moč podpira svojega kolego, mornari Skega ministra, da se zgradi čimveč dreadnoughtov. Res, izborno se godi francoskemu ljudstvu, ki ga vladajo sodrugi Millerand, Briand, Clemen-ceau, Vivani etc. etc. Konfiscirali so cerkveno premoženje, ki je izginilo v žepe svobodomiselnih advokatov, sta rostnega zavarovanja za delavce nočejo skleniti kakor se tudi branijo uvesti dohodninski davek in kapitalizem pri striči. Gospod Jaures, voditelj sodru-gov, ki utegne tudi prejalislej ministrski frak obleči, pa zahteva, da se me sto 30 cm kanonov upeljejo na dread-noughtih 30 5 centimeterskL.Tu imamo klasičen zgled, kako se godi ljudstvu, katerega vladajo rdeči ministri v bratski slogi z meščanskimi. Kdor spričo tega ne uvidi, da je socialnodemokra-ško pisanje proti militarizmu in kapitalizmu le švindel, temu rcs(ni pomagati.
+ Proti kinematografom. Goriška učna oblast je odredila, da v kinematograf nima pristopa nihče, ki ni dopolnil 18 let. V Ljubljani pa kar mrgoli paglavcev pri kinematografskih predstavah. Tudi na lepake kinematografa bi bilo potrebno obračati večjo pozornost! Oblasti naj odločno nastopijo proti poneumnevanju ljudstva!
Pri obč nskih volitvah v Nev-Ijah pri Kamniku dne 14. t. m. je S. L. S. zmagala v vseh treh razredih z veliko večino.
+ Zaslugam čast! Iz občine Prečina nam poročajo: Ker se je gospod župan Franc Vintar, posestnik, lesni trgovec in okr. cestni odbornik iz Ilruševca žu-panovanju v občini Prečna odpovedal, je o priliki občinske seje večletni občinski odbornik in posestnik gospod Janez Planinšek iz Dol. Kamčne št. 16 predlagal, da. se naj gospodu Franc Vintarju, posestniku, lesnemu trgovcu in cestnemu odborniku i. t. d. izreče od strani obč. odbora zaupnica vsled njegovega večletnega neumornega in požrtvovalnega delovanja v korist občine. Na predlog g. obč. odbornika Janeza Planinšeka je izrekel občinski odbor g. Francu Vintarju popolno zaupnico. — To je najlepši odgovor na podle laži, ki jih kupičijo liberalci po svojem časopisju proti zaslužnemu "možu. Laži liberalnih listov pobije delo poštenjaka!
— Volitve županov. Od Sv. Gregorja poročajo: Dne 7. februarja je izvolil naš občinski odbor za župana Matevža
Oblak, ki je s tem nastopil že peto dobo županovanja. Sicer so' bile naše občinske volitve že 5. oktobra lanskega leta, pa se jc volitev župana vršila šele sedaj, ker je par »juristov« iz Dol. Pod-poljan in Dvorskevasi vložilo pritožbo zoper volitve, katera pa je bila vkljul) modrih svetovalcev propalega državno-zborslcega kandidata Ivana Pucelja in penzioniranega učitelja Cvara kruto zavrnjena. — S črnuč poročajo: V sredo, 14. t. m., se je izvršila volitev starešinstva. Za župana je bil izvoljen soglasno g. Ivan C i b a š e k , št. 37, navdušen pristaš S. L. S. Bog ga živi! Svetovalci so istotaki: gg. Franc Jerko, Matevž Kurent, Franc Pečar in Aleš Snoj. Živeli!
—	Občinski odbor na Mirni v rokah S. L. S. Z izvolitvijo novega odbornika pri dopolnilni volitvi na Mirni z dne 13. t. m., je dobila S. L. S. večino v odboru. Odpadel je namreč tudi Ivan Bule, ker jc bil po % 5. kaz. zak. in po § 1. zakona z dne 25. maja 1883, št. 78, kaznovan z zaporom 8 dni, poostrenim z enim trdim ležiščem. To je tisti Bule, ki je clivjc kričal na vseh Lampetovili shodih od Velike Loke do škocijana. Pa se je začelo vrteti kolo njegove sreče in namesto njega je vstopil namestnik Hrovat Franc iz Pečic, po domače Hren. Tako ima sedaj S. L. S. 14 mož izmed 25 v odboru. t
—	Pred 50 leti. — Cesar med slovenskimi vojaki. Ravnokar je minilo 50 let, odkar so slovenski vojaki v Borgoforti, na meji piemonteški pred cesarjem defilirali. Cesar je klical slovenskim vojakom v slovenskem jeziku: »Dobro Slovenci!« in zopet drugič »Prav dobro Slovenci!« Slovenske vojake je hvala cesarjeva v milem materinem jeziku silno navdušila in ganila do solz.
—	Županske volitve v Selcih so potrjene, liberalna pritožba je kot povsem neutemeljena ovržena.
—	Poročil se je danes v župni cerkvi na Viču odvetniški koncipijent gospod dr. Rok Jcsenko, predsednik celovške podružnice »Slovenske Straže« z gospodično Maksimilijano Penile. Naše najiskrenejše čestitke!
—	Iz Vipave. Zadnji sneg menda, ki je seveda že izginil, je privabil zvončke na dan. Tako imamo že tu prvi dih pomladi. — V Št. Vidu pri Vi pavi jc ustanovljena orožniška posta ja. D?a orožnika skrbita za varnost zgornje doline. — Rešitve rekurza zoper trške občinske volitve še nimamo v rokah. Kdo ve, kje jo zadržujejo?
—	Število kadilcev se je zvišalo. Ko so se lansko leto s 1. julijem podražili tobačni izdelki, so nekateri mislili, da bodo ljudje vsled te podražitve ka-jehje opustili. Zgodilo se je ravno nasprotno. »Fremdenblatt« poroča, da je za lansko leto dobila država iz tobaka 312 milijonov kron dohodkov, 12 milijonov več kakor je znašal proračun, ki je pa podraženje tobaka že itak upošteval. Ljudje so tedaj kljub podražitvi pokadili za 12 milijonov K ve<č tobaka.
—	Zanimiva novost v poštnem prometu. Brnska trgovska in obrtna zbornica je opozorila trgovinsko ministrstvo na uvaževanja vredno uredbo Londonskega poštnega urada, ki naj bi se uredila vsaj za poskus. Londonski generalni poštni urad je postavil namreč za poskušnjo automate za frankiranje pisem. Pismo se pritisne za tri četrtine v špranjo automata, v katerega se je vrglo določeni novec; nato se zavrti ročaj, kar povzroči kolekovanjc in vrže pismo v poštni nabiralnik, ki je zvezan z automatom. Ta zistem, ki pomeni velik prihranek v poštni manipulaciji, saj odpade cela manipulacija z znamkami — deluje baje v Avstraliji in novi Zelandiji v največjo zadovoljnost. Velikim tvrdkam, z obširnim prometom izroči poštna uprava automate za lastno 'rabo.
—	Ta presneta matematika. Na
novomeški gimnaziji je padlo 54 dijakov v matematiki, med temi tudi več bivših odličnjakov.
—	Glavna skupščina »Ma?.-"ce Slovenske« bo v nedeljo, dne 17. marca t. 1.
—	Medvedja nadloga. V svojih gozdovih na Kočevskem goji knez Auers-perg medvede, ki so sc v zadnjih letih zelo razmnožili, tako da štejejo že sedem medvedjih rodbin. Ti medvedi so postali velik strah in nadloga prebivalstvu v kočevskem in novomeškem okraju, ker prihajajo tudi v bližino človeških bivališč. Kolikor nam je znano, so od kranjske deželne vlade razpisane nagrade za ustreljene roparske živali in siccr za vsako medvedko 90 K, za medveda 70 K, za volkuljo 50 K in za volka 40 K. Te nagrade bi gotovo mikale prebivalstvo, da bi napravilo lov na nevarne zveri, toda če
se to ne zgodi, si lahko mislimo vzrok. Poživljamo pa prizadete oblasti, da ukrenejo potrebne korake, da se zveri v kočevskih gozdovih postreljajo in ne še umetno goje kot doslej, da se varuje življenje in imet jo prebivalstva, ako-ravno bi komu to ne bilo prav. Oblasti so v prvi vrsti poklicane, cla varujejo zakon!
—	Odpuščeni delavci v ladjedelnici v Tržiču. Delavci v ladjedelnici v Tržiču (Monfalcone) so zahtevali od podjetja skrajšanje delavnega časa za četrt, ure ter so zagrozili, da bodo v slučaju, ako se jim ne ugodi, opustili delo četrt ure pred zaključenim delavnim časom. Ker so svojo grožnjo uresničili, so našli včeraj zjutraj vrata v ladje-delniške prostore zaprta ter se jim jc sporočilo, da so vsi odpuščeni. Delavci, kakih 1000 po številu so nato priredili v mestu veliko demonstracijo. Oblasti so ukrenile obširne varnostne odredbe. Vrata ladjedelnice straži orožništvo. Vsi javni lokali so morali biti zvečer ob 8. uri zaprti.
—	Nesreča na gorenjski železnici. Ko je danes ponoči sprevodnik Franc Frank pripeljal v Podnartu železniške vozove, je prišel med odbijače, ki so ga prijeli in strahovito poškodovali. Naložili so ga na vlak, v katerem je pa že med vožnjo do Kranja umrl. Nesrečna žrtev poklica zapušča vdovo in 9 otrok.
—	Peklenski stroj v poštnem zavit ku pred poroko. Čitatelji se še spominjajo na znano zadevo, ko je Andrej Hočevar v Kastelicu pri Dolini dobil po pošti zavitek, v katerem je bila neka razistreljivna snov, ki je eksplodirala in ga ranila. Čitatelje bi utegnilo zanimati, da se Andrej Hočevar danes poroči v dolinski cerkvi z gco. Josipino Sfiligojevo.
—	Kdor želi 400.000 frankov zadeti naj prečita današnji inserat »Slovenske Straže« o žrebanju. Izredno ugodni pogoji!
C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt izkazuje za 1.1911 K 20,180.273 čistega dobička, proti K 16.112.874 v prejšnjem letu, pri K 150,000.000 glavnice, ter plača divi-dendo po K 33 za vsako delnico (za leto 1910; K 32). Računski zaključek tega prvega bančnega zavoda izkazuje zopet v vseh postavkah izvanredne prirastke.	492
Cerkveni letopis.
Kanonična vizitacija v tržaški škofiji. Tržaško koperski škof dr. A. Karlin bo vršil kanonično vizitacijo in obenem delil sv. birmo v sledečih štirih dekanatih: Pazin, Piran, Hrušica in Kerkavce. In sicer kakor sledi: 21. aprila v nedeljo Pazin; 22. aprila Gerdoselo; 23. aprila Stari Pazin; 24. aprila Žminj; 25. aprila Sv. Petar u šumi; 27. aprila Kringa; 28. aprila v nedeljo Tinjan;
29.	aprila Terviž; 30. aprila Kaščerga;
I.	maja Zamask; 2. maja Beram. — Dne 5. maja v nedeljo Piran; 6. maja Korte; 7. maja Strunjan; 8. maja Savu-drija; 10. maja Kaštel. — Dne 9. junija v nedeljo Hrušica; 10. junija Prcgarje;
II.	junija Golac; 12. junija Vodice; 13. junija Podgrad, Starada; 15. junija Mu-ne; 16. junija v nedeljo Jelšane; 17. junija Podgraje. — Dne 23. junija v nedeljo Kerkavce; 24. junija Koštabona; 25. junija Šmarje; 26. junija Pomjan; 27. junija Marezige; 29. junija Truške;
30.	junija v nedeljo Sv. Anton; 7. julija v nedeljo Isola. — V teku lanskega leta je bilo v štirih dekanatih preko 11.000 birmancev.
Glede odprave praznikov se drži tržaški škof papeževega odloka, vsled katerega se ne bo več slovesno obhajalo sledečih sedem praznikov: 2. februarja Svečnica; 19. marca sv. Jožef; 25. marca Oznanenje M. D.; Velikonočni ponedeljek; Binkoštni ponedeljek; 8. septembra Rojstvo M. D.; 26. decembra Sv. Štefan. Sv.Rešnjc Telo seveda ostane še vedno na četrtek, akoravno so tržaški mestni župniki izrazili željo, da bi prenesli procesijo z Najsvetejšim na nedeljo, ker v delavnicah, trgovinah delajo ta dan skoraj ravnotako kakor druge dneve, naj si bo iz potrebe ali nagajivosti.
Štajerske novice.
venske prosvete. Pogreh se bo vršil v nedeljo ob 4. uri popoldne.
š Poroke. Poroči se na Gomilskem Maks Cukala z gdč. Nežiko Šlander iz Grajske vasi, J. Logar iz Hrastnika z gdč. Malko Cukala, županovo hčerko iz Gomilskega. — V Slivnici pri Mariboru se je v ponedeljek poročila gdč. Roza Pišekova, hčerka državnega in deželnega poslanca Pišeka z g. Jožefom Brenčič, bratom državnega poslanca Brenčiča.
š V št. Andražu blizu Lipnice so zaprli skoraj 60 let starega nadučite-lja, ker se ga sumi nravnostnih prestopkov.
š S fižolom se je zadušila. V Pc-
krah pri Mariboru je prebirala žclez-ničarjeva vdova Ivana Lešnik fižol, 18-mesečni njen otrok je sedel pri materi in se igral s fižolom. Pri tem je vtaknil eno zrno v usta, ki mu je zdrknilo v grlo in obtičalo v sapniku ter otroka zadušilo.
š Ponesrečeni tovarnar. Iz Ruš pri Mariboru se nam poroča: V enem zadnjih večerov se je podal tukajšnji lastnik tovarne za vžigalice Maks Woschnagg k svoji tovarni z dvema zastopnikoma dunajskih tvrdk, ki sta hotela kupiti kotle iz opuščene tovarne, katero je Woschnagg prestavil na Koroško. V temi pa je Wosch-naggu spodrsnilo in padel je v neko štiri metre globoko globočino. Zadobil je pri tem pretresenje možganov in si zlomil tri rebra ter si stisnil tudi ledvico. Zaradi težkih poškodb, katere je dobil, ga niso mogli spraviti v bolnišnico v Maribor, ampak je moral ostati doma v zdravniški oskrbi. — Woschnagg, dasiravno Nemec, uživa za radi svojega mirnega značaja tudi pri Slovencih spoštovanje.
LMoiiske novice.
š Dekan Bohinc umrl. Danes zjutraj jc umrl v Braslovčah stolni mestni župnik v p. g. B o h i n c. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj ob 10. uri.
š Umrl Je včeraj v Slovenski Bistrici velezaslužen mož Lovro S t c -pišnik, v 78. letu starosti. Rajni je bil Slomškov osebni prijatelj ter jo poleg lani umrlega dr. Josipa Vošnjaka, bil eden prvih delavcev na polju slo-
lj Jutri zvečer pohitite na prvo veselico odseka S. K. S. Z. trgovskih sotrud-nikov, ki se vrši ob 7. uri zvečer v dvorani »Ljudskega Doma«. Raznovrsten spored jamči za dobro zabavo. Sodeluje tudi orkester »Slovenske Filharmonije«, ki to pot prvič nastopi v »Ljudskem Domu«. S tem je vsak povabljen, četudi morda pomotoma osebno ni bil vabljen. Vsi sc združimo jutri v »Ljudskem Domu«, da damo mladim, vrlim našim trgovskim sotrudnikom poguma k nadaljnemu delu!
Ij Petindvajsetletnima požara ljubljanskega deželnega gledališča je danes. O tem je »Slovenec« dne 17. februarja leta 1887. poročal: Deželno gledališče nam je danes zjutraj vpepelil požar, da ni drugega ostalo, kakor golo osmojeno zidovje. Sinoči je bila nemška predstava operete »Fatinica«. Zapazila sta ogenj najprej dva mestna stražnika, katerih eden je hitro tekel na magistrat nesrečo javljat, drugi pa gleda-liščnega hišnika budit. Gasilci so bili kmalu na mestu in so delali, kar je bilo v njihovi moči- da bi vsaj sosedno Kirbischevo in Kastnerjevo hišo obvarovali. Na rešitev gledališča tako ni bilo misliti. Silni mraz je brizgalce pri gašenju tudi jako oviral, kajti cevi so skoraj popolnoma zamrznile. Parna brizgalnica, žal da je morala tudi delo ustaviti, dokler ni dobila kropa vase. Iz gledišča udaril je pa med tem plamen pri oknih in skozi streho, kjer se je dvigal za stolp visoko proti nebu. Notranja stran gledališča je bila pa bolj peklu kakor prostoru podobna, kjer so še pred malo urami ljudje sedeli. Ogenj se jc pričel v gledališču, odkoder se je polagoma po drugih ložah in pa po odru razširil, kjer so se jele kulise in razni zastori ter vrvevje vnemati, ker je železna kurtina, ki prizorišče od gledališča loči, že zvečer pri nemški predstavi doli padla ter se je menda globoko v oder zarila. Plamen jel je po gledališču in prizorišču plesati kar naokroglo vsled silnega prepiha, ki se je takoj napravil vsled neenako razgretega zraka. Ponesrečil sc ni nihče drug kot nek gledališki igralec, ki jc z lestve padel in si ude polomil. Hišni-kova družina hotela jc v prvi obupnosti skozi okno na ulice poskakati. Pa so jo spodaj stoječi tolažili, da naj le še potrpi, ker moraio gasilci vsak čas tukaj biti. In res so prišli ter so takoj nesrečno rodbino z lestvami rešili. Kmalu za gasilci prišli sc tudi vojaki, deloma za rešitev in delo, deloma za stražo. Popoldne se je še vedno kadilo iz kvišku strlečega zidovja in sa imeli neutrudljivi gasilci pod osebnim vodstvom stotnika gasilnega (društva gosp. Fran ca Dobcrleta ves ljubi dan še obilo dela. Rešili so nekaj garderobe in pa majhen del knjižnice. Kako se jc užgalo, živa duša ne ve; morda spravi v ta ob vsakem drugem času za sosede naravnost po-gubljivi požar preiskava kaj svetlobe.«
Ij Društvena statistika. V preteklem letu jc bilo v Ljubljani 301 društvo; izmed teh je bilo 254 (tedaj dobrih 84^ć) slovenskih in 47 (torej dobrih 15'/c) nemških društev. Vsa društva so imela 143.416 članov (leta 1909. 94.784, leta 1910. pa 111.993), in sicer slovenska 137.616 (95^/), nemška pa 5f.0i) (5c/c) članov. Vsako slovensko dru-
Vaše zdrahe dosežete! Vaša slabost in bolefine izginejo. Vašo oCi, fclvcl, mišice, kite se ojaCiio. Vaše spanio postane zdravo. Vašo zdravje se zopet vrne. ako vporabljatc pristni Feller-jev fluid z znamko „Elsafluid". Dvanajstorica za poskušajo 5 kron franko. Izdeluje lo lekarnar E. V. Feller v Stubici. Elsatrg lito (Ilrvatekoi.	382o
ШДВ!
Brez vsakega drugega obvestila,
Ivanka Terpinc naznanja potrta najglobokeje žalosti vsem so rodnikem, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsega mogočnemu dopadlo njeno iskreno ljubljeno mater, oziroma sestro teto in svakinjo gospo
posestnico in gostilnsčarko
danes ob 4 uri zjutraj po dolgi in zelo mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere v starosti 51 let poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb predrage ranjce bo v nedeljo dne 18. februarja ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti Šutna št. 29. na pokopališče na Žaljah. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v raznih cerkvah.
Predrago pokojnico priporočam v pobožno molitev in prijazen spomin.
Kamnik, dne 17. februarja 1912.
3obna krema
štvo je imelo povprečno po 542 udov, vsako nemško pa povprečno po 123 članov. Vsak ljubljančan jc bil tedaj član treh do štirih društev. — Društva, ki se niso ustanovila, ali pa če niso več let naznanila svojega odbora, bodo oblastveno razpu-ščena.
lj Izjava. Z ozirom na napade na gospoda Ivana Ogrina, stavbenika v Ljubljani, kot načelnika »Obrtne kreditne zadruge« v »Slovenskem Narodu« z dne 12. in 13 februarja 1912 izjavljamo podpisani odborniki »Obrtno kreditne zadruge« sledeče: Gospod Iv. Ogrin je kot načelnik »Obrtno zadruge« deloval vsikdar požrtvovalno in brezplačno ter neumorno skrbel za prospeh in korist zadruge. Kot načelnik je gospod Ogrin vedno korektno postopal pri podelitvi kredita in je naravnost izmišljena trditev, da si je gospod Ogrin sam sebi brez odbora voti-ral kredit v znesku 58.000 K. Tako visokega kredita gospod Ogrin pri »Obrtni kreditni zadrugi« sploh nima. Kolikor kredita ima gospod Ogrin pri zadrugi, dovolil mu ga jc pravilno odbor proti temu, da je gospod Ogrin odstopil »Obrtno kreditni zadrugi« svoje račune v višjem znesku nego dovoljeni kredit. — V Ljubljani, dne 16. febiniarja 1912. — Anton Kojina, tača-sni podpredsednik načelstva. J. Černe, naič. nadzorstva.
lj Poročil se je geometer g. Fran Oetter 7. gdč. Ljudmilo Magolič. Mnogo sreče.
lj Cirkus Smolenski je naslov veseloigri, ki se bo uprizorila pri veselici katol-škega društva rokodelskih pomočnikov v nedeljo, dne 18. februarja ob 6. uri zvečei v Rokodelskem domu. Na sporedu so še druge vrlozabavne točke, tako komičen pc-terospev „Koncertni muzikantje", (izvajajo gg. Fr. Globelnik, Л. Jeločnik, Fr. Jager, J. Ložar in J. Vrečar), komičen dvospev «Na-vihana čevljarska vajenca (izvajata gg. R. Vrančič in Л. Jeločnik) itd. Društveni pevci bodo zapeli nove predpustnemu času primerne zbore. G. Lud. Bajde bo nastopil s solospevom »Oj vstani, solnce moje!" Spored priča, da je katoliško društvo rokodelskih pomočnikov poskrbelo za lepo, plemenito zabavo.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes prvič burleska »Miljon« (za par-abonente). — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. prvič v sezoni Fr. S. Finžgarja ljudska igra *-Divji lovec« (izven abonementa; za lože par); zvečer drugič burleska »Miljon« (izven abonementa; za lože nepar). — V torek popoldne ob 6. burka »Miljon« (za lože par). — V četrtek opera »Rusalka«, v soboto opereta »Caričine amaconke«.
lj Umrli so v Ljubljani; Frančiška Hribar, premogarjeva vdova. — Adolf Marko-vič, sin mitniškega paznika, 4 dni. — Alojzija Frank, delavčeva žena, 38 let. — Jurij Jesenko, delavec, 72 let, — Leopold Sedej,
železniški poduradnik, 34 let.--Ana
Schweitzer, zasebnica, 71 let, — Josip Uhlir, okrajni orožniški stražmojster, 46 let. — Terezija Mauer, služkinja, 60 let. — Franc Jure, rejenec, 4 leta.
lj Musica saera v stolnici. Jutri, tretjo predpepelnično nedeljo se bo pri veliki sv. maši ob desetih izvajalo: Missa in bon. s. Sopliiae, H. M. Koch, gradual »Tu se Deus«, zl. A. Foerster, ofertorij »Benedictu es. Domine«, zl. P. Griesbacher.
lj Ožje volitve v obrtno sodišče bodo v nedeljo teden, dne 25. februarja.
lj Poglofcenje v Gruberjevem prekopu bo to pomlad končano, a kakor je videti, se merodajni faktorji na pritožbe prebivalcev iz Hradeckega vasi v: našem listu, tičoče se naprave stop-njic za perice i. dr. nc mislijo prav nič ozirati. Nabrežje je skozi in skozi tlakovano, o stopnjica.h pa ni niti sledu. Kako bodo ljudje prišli v prekopu do potrebne vode, smo res radovedni.
l j Predpu.stnlca mesarskih pomočnikov bo v torek, dne 20. februarja, v Mestnem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K.
Prijet prisiljenec. Že lanskega leta je pobegnil iz prisilne delavnice 181otni prisiljenec Jožef .Torina rodom iz Pla-vicc, katerega je zimski čas prignal v obližje mesta in ga je včeraj dopoldne stražnik presenetil, ko jo je prisekal po Tržaški cesti. Fant se jc sicor izgovarjal, da gre delat k Gruberjevemu prekopu, a mu ni nič pomagalo in moral je s stražnikom na magistrat, kjer so ga, ko se jc dognalo kdo in kaj je, utaknili v zapor.
lj Sprejme se gospodična na hrano in stanovanje. Gosposka ulica št. (i, II. nadstropje.
PRORAČUN NEMŠKE DRŽAVE.
Državnemu zboru je predložen proračun in 14. februarja so je začelo prvo branje. Za leto 1912 je proračunjonih 2819 milijonov mark izdatkov; na vojsko odpade dve šestini, na mornarico pa ena šestina. Državnega dolga ima Nemčija okoli 20 tisoč milijonov mark.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Iz Carigrada poročajo, da jo nemški poslanik protestiral proti sklepu porte, da sc izženejo iz Turško vsi Italijani ter je obenem porti zagotovil, da Italija ne namerava raztegniti bojišča na Egojsko morje.
Razne stvori.
Dunajski krščanski socialci — dobri gospodarji. Magistralni Statistični urad dunajski je izdal zanimivo statistiko, v kateri obravnava davčne razmere mest z lastnim štatutom. Mesto Dunaj ima krasen vodovod, lepe šolske stavbe, najboljše in najbolj urejene oskrbovalne hiše za bolnike in reveže, ki služijo vsem drugim mestom lahko v zgled, najboljše plačane uradnike in učitelje v celi Avstriji in poleg tega ima izmed 30 avstrijskih mest, ki so vsa v liberalnih rokah, najmanjše občinske doklade, namreč samo 25 odstotkov. Najbolj pametno bi torej storili, ko bi svoje zabavljače črez dunajsko mestno gospodarstvo za par let v kako liberalno mesto poslali, da l>i na lastnem telesu dobrote liberalnega gospodarstva okusili.
Velika povodenj na Ogrskem. Szat-mar-Nemeti It?, februarja. Občina Pan-yola, ki leži na bregu reko Samos in ni proti povodnji z nasipi zavarovana, je pri zadnji povodnji silno trpela. Izmed 280 hiš je ostalo komaj 50 celih, vse druge je voda podrla in odnesla. Na pomoč je prišlo vojaštvo.
Zelo umestno I Občinski svet v Benetkah je sklenil, da se z ozirom na mednarodni promet kaznuje vsako pre-klinjevanje, prepiranje in vpitje na cestah.
OLAJŠAVE PRI VOJAŠKI SLUŽBI.
Dunaj, 17. februarja, Merodajni krogi so sklenili, da sprejmejo v brambno reformo olajšave za tiste, ki bolehajo na pel-lagri. (Pri tem pridejo v poštev le furlanski mladeniči in rezervisti.)
SAMOUMOR.
Gradec, 17. febr. Tu se je vrgla v Muro gostilničfirka Marija Schvvander in utonila. Končala si jo življenje iz žalosti, ker ji jo finančna direkcija naložila. veliko denarno kazen, ker jc protizakonito iztočila veliko žganja.
NOVI PREDSEDNIK KITAJSKE REPUBLIKE BREZ KITE.
Peking, 17. februarja. Novoizvoljeni predsednik kitajske republike .Tuan-šikaj si je dal odstriči kito. —Dosedanji provizorični predsednik dr. Suh-jatsen bo imenovan .za poslanika- v Londonu.
VELIKE GOLJUFIJE PRI ARMADNIH DOBAVAH V ITALIJI. Milan, 17. februarja. Pri dobavah za armado v Tripolisu so prišli na sled velikim škandalom in goljufijam. 5 častnikov
Telefonska ш brzojavna poročilo.
SIJAJNA ZMAGA S. L. S. V KNEŽAKU.
Knežak, 17. februarja. Pri obč. volitvah je zmagala S. L. S. v vseh treh razredih. V I. razredu večine 15, v II. — 78. v III. — 76 glasov. Izmecl šest podobčin so si liberalci ohranili z največjim terorizmom samo podobčino Bač — s par glasovi večine. — Cucek-Česnikova zvezda je v Knežaku za vedno zatonila. Čast našim zavednim volilcem!
ŠOLSKO VPRAŠANJE NA KOROŠKEM.
Celovec, 17. februarja. Z veliko nočjo se vpelje na šolah v Strojni in Št. Danijelu nad Pliberkom slovenski učni jezik. Torej vendar nekaj uspeha!
AEHRENTHAL V ZADNJIH IZDIHIH. NASLEDNIK GROF BERCHTOLD.
Dunaj, 17. februarja. Stanje grofa Aehrenthala je do skrajnosti opasno. Danes opoldne se je rapidno poslabšalo. Ofi-cielni buletin pravi: Stanje grofa Aehrenthala se je bistveno poslabšalo, moči pešajo neprestano in naglo, bolnik z največjo težavo diha. Smrt utegne nastopiti v par urah.
Dunaj, 17. februarja. Cesar bo z ozirom na brezupno stanje grofa Aehrenthala zdaj njegovo demisijo sprejel. Naslednik njegov bo, kakor je zdaj že popolnoma gotovo, groi Leopold Berchtold (rojen 18. aprila 1863, poročen z grofico Caroly, hčerjo bivšega poslanika v Londonu), ki je bil poslanik v Peterburgu.
OGRSKA ZBORNICA BO RAZ-PUŠČENA.
Budimpešta, 17. februarja. Tudi Košutova stranka bo začela z obstrukcijo v parlamentu. Vlada je pripravljena, da v slučaju, ako obstrukcija kmalu nc poneha, zbornico razpusti in ima baje od krone že dovoljenje za to.
jc dobilo povelje, da so na razpolago vojaški oblasti.
m
Hobene sile nasproti otrokom
ako se ne gre za svojeglavnost, ampak za resnično nevoljo. Na to, se večinoma zadene, ako se daje navadno ribje olje, katero postane zo-perno otrokom in odraslim že pri enkratnem zavžitju. Kdor pa mesto tega poseže po
SCOTT OVI emulziji
mu ne bode treba rabiti nikako sile. Scott-ova emulzija napravljena že po 35 letnem preizkušenem Scott-ovem načinu, je prijetnega okusa in tako lahko prebavna, da jo lahko prav dobro prenese celo vsak slab želodec. Preceniti se ne smo tek pospešujoči učiuek Scott-ove omulzije, ki se kmalu opazi po pridobitvi na teži in zboljšanju splošnega občutka.	2693
Vri nakupu nal ko zahteva izrecno Scoit-ovo emulzijo
Znamka	i- —-> <•.«-■.---*«--- .—«. - -->-
broto in
Pristna samo £ to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scoit-ovega ravnanja. -
Znamka „Soolt", ki je že nad И5 let vpeljana. jamCi za rlo-uSinek. — Cena izvirni steklenici it a-50. — Dobi
se v veeh lekarnah.
9
llsfna voda
vozovi
Model ,s«
12/14 HP
Model ,K«
28/32 HP
najboljši za trn vožnjo.
ki jim dajejo
prednost odlični krogi
izboren za vožnjo navkreber.
delniška družba SUtlada BolesUsua
IZJAVA.
Podpisani Franc Vintar, posestnik, gostilničar in lesni trgovec v llrušovcu pri Straži, sem bil v dnevniku »Jutro« z dne 18. januarja 1912 v članku »Ex župan Vintar zopet zasačen pri volilni slepariji« napaden po neznanem piscu, da so me v času od 16. do 19. januarja ob priliki občinskih volitev v Kandiji zasačili na dvorišču pred volilnim lokalom orožniki v trenotku, v katerem naj bi jaz skušal priti z nekimi pooblastili na volišče, da so mi pa orožniki pristop na volišče zabranili. Da sc pa dožene, koliko je resnice na tej vesti obljubujem Msakomur, ki mi dokaže, da sem bil v dneh 16., 17., 18. in 19. januarja. 1912 sploh v Kandiji jn imel kaj opraviti s kakimi glasovnicami 10.000 K nagrade.
Franc Vintar,
posestnik, gostilničar in lesni trgovec! v llrušovcu pri Straži.
Vse življenje greni mučni kašelj, ki slabi telo in obtežuje vsako delo. Hitro lajšavo in skorajšnjo odstranitev dosežetc /. okusnim sredstvom T h v m o m e 1 S c i 11 a e iz lekarne c. kr. dvornega dobavitelja B. Fragner v Pragi. Steklenice po 2 K 20 vin. se dobe skoro v vseh lekarnah, vendar naj se strogo pazi na ime preparata in izdelovatelja.
najfinejša in najdragocenejša alkalična grenčica je najsigurnejšo sredstvo ob prehudi tvoritvl kisline, pri obolenju sopil in prebavil, pri boleznih jeter in oblsti].
Ta voda se da Izborno mešati z vinom.
Glavni zastopnik za Kranjsko: Franc Schantel, Ljubljana, Franč škanska ul. 0
Zaloga v „I. ljubljanskem skladišču Krisper-Tomažič, družba r, o. z."
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa KošmerI, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
V svojem in vimenu svojih sorodnikov naznanjam vsem prijateljem in znancem tužno vest, da mi je po zelo hudi in dolgotrajni bolezni umrl stric, gospod
kanonik in stolnomestni župnik v pokoju
v 82. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v pondeljek. dne 19. februarja v Braslovčah na ondotno pokopališče.
Preblagega pokojnika priporočam v prijazen spomin!
LJUBLJANA, 17. februarja 1912.
Mr. Ph. And. Bohinc
lekarnar.
iz Me.
ZagrebSko vseučilišče je včeraj zaključilo prvi semester. Vesti nekaterih listov, da se je vseučilišče zaprlo, ne odgovarjajo resnici. Res je le, da se še ni naznanil pričetek predavanj za drugi semester.
Velik shod sklicuje za jutri dopoldne v Zagrebu na Vseučiliškem trgu pred deželnim gledališčem socialna demokracija. Shod se bo vršil na vsak način, tudi če ga policija prepove. _____ Novi vlak na progi Zagreb—Zidan most prične voziti s 1. junijem. Iz Zagreba bo vozil vlak ob i. uri popoldne in bo prišel na Zidan most ob 7. uri zvečer. Imel bo zvezo z vlakom na Dunaj in Trst.
Zaplembe. Včeraj prvič ni bil zaplenjen pod Čuvajem noben list.
Policijske odredbe ▼ Zagreba. Vsled ponovnih večernih demonstracij je mestna zagrebška policija odredila, da morajo biti ob 7. uri zvečer vsa hišna vrata zaprta. Otroci in razni učenci ne smejo biti po sedmi uri na ulici, za kar so odgovorni storiši in mojstri. Gostilne in kavarne se morajo takoj, če ee prično demonstracije, zapreti.
Zopetne demonstracije v Zagrebu. Sinoči po šesti uri so se zopet pričele na Ilici demonstracije. Množica je šla na Jelačičev trg, kjer so se med »ab-zug«-klici na Čuvaja mirno razšli. Aretacije ni bilo nobene.
DroSlva.
— Predpnstno zabavo priredi Slovensko katoliško izobraževalno društvo Selo-Moste v nedeljo, dne 18. svečana 1912, v salonu gospoda J. Oražma. Spored: 1. Deklamacija. 2. Burka »V skrinji zaprta laž. 3. Veseloigra v treh de.;anjih »Gospodična Mimi«. Začetek ob pol 7. uri zvečer. — Vstopnina: Sedež I. vrste 80 vin., II. vrste 60 vin.; stojišče 30 vin., otroci 20 vin. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Iz št. Vida nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čitalnica v St. Vidu nad Ljubljano priredi predstavo „Naša kri", igrokaz v 4 dejanjih, spisal F. S. Finžgar, režiser flleks. Jeločnik, v nedeljo dne 18. februarja 1912 v dvorani „Pri Ccbav". Začetek ob 4. uri, konec ob 6. uri. Vstopnina: Sedež L vrste 2 K, II. vrste 1 K, III. vrste 80 v, IV. vrste 50 v, stojišče 40 v. Predprodaja vstopnic v trafiki „Pri Kautman" (gdč. Zakotnik). Bla-gSjnica se odpre ob 3. url pop. Na pustni torek ob 8. uri zvečer: „Repoštev". Šolskim otrokom vstop ni dovoljen.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izv. hISa
Prokop Skorkovskf In sin
v Hurapolcu na CeSnem.
Vzorci na zahtevo Ггапко Zelo zmerne oene. Na ie Jo dam tekaj Izgotovlt: gospod, obleke.
Vabilo
na
redni občni zbor
Kršč. gospodarskega društva v Idriji,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil
v nedeljo, dne 25. februarja 1912 ob i. uri popoldne v dvorani g. Franc Didiča.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6. Potrjen je računa za leto 1911 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
6.	Dopolnilna volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Razni predlogi.
153	ElaCeSstoo.

s
Bolečine lajšati
in vnetje ter onesnaženje preprečiti moremo samo z antiseptično delujočo obvezo.
2e 40 let se je Izkazalo mefllno vlaCno mazilo tako-zvano praSiO domaČe mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruie rane, olH|Snie vnetja ln bolečine, hladi In pospeSujo zaceijen|e.
IUS" RarpoSIlia se vsak dan. "ЕД
t puSica 70 vin. Proti predplačilu K 3-lo se pofii|e|o 4 uu Slce, za K 7'- pa lu pus.c poštnine prosto na vsako »nstajo
avstro-ogrsKe monarhije. Vsi deli embalaie imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGBIER, c. In kr. dvorni doDovilelJ
lekarna „pri Črnem orlu"
Praga, fnaia sira a, vucbI Mdvb dIIcb št 283.
2alogt v lekarnah Avstro-Or.rske VLInbiJanli Or. G. Plccoll, Jos. Ciimaf, Rib. SuSnlk.
proda se
enonadsfropnci
493
hiša
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljilo nastalo gluhoto. leCenjo Iz u -:s, šumenje po uSeslh in nagluhos', tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri „črnem Orlu" na Novem trgu, Celovec.	494
s koncesijo vred, kjer se nahaja staroznana gostilna in prenočišče na glavnem trgu. Pri hiši je tudi koncesija za mesarsko obrt. Zraven je ledenica, 2 kleti, pripravna tudi za zalogo piva, hlev za živino in nekoliko vrta. Proda se zaradi odpotovanja za 12.000 kron. Ogleda so laliko pri lastniku ln gostilničarju v Višnji gori št. 50. Dolenj.
Glasoolr
490
kratek, Se nov, zelo trpežen iti krasnega tjlfisu, prikladen za kako društveno dvorano nli zasebnika, se takoj proda za vsako vspre-jemljivo ceno. Popraša se pri krojaču na KarlovSki cesti St. 3./I.
PREKLIC.
Vsled sodnega naloga z dne 17. februvarja 1912 se na dne 19. fe-bruvarja 1912 in nadaljne dneve določena
sodna prodaja premičnin na št. 3 v Cerknici
na nedoločen čas nreloži.
Cerknica, dne 17. februarja 1912.
Hubert ZavrSnik,
c. kr. notar kot sodni komisar.
499
C. hr. priv. avstrijs&i Siril zavod za trgovino in obrt na Dunaju.
Upravni svet c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovina in obrt je sklenil na predlog ravnateljstva v svoji seji z dne 15. februarja 1.1. predlagati rednemu občnemu zboru dne 11. aprila 1912 razdelitev dividende za leto 1911 po triintrideset kron za delnico (leta 1910: K 32.—) za od 120 milijonov na 150,000.000-— kron zvišano glavnico, nadalje vložiti K 1,000.000— v splošni rezervni zaklad (leta 1910: izredni rezervni zaklad K 1,000.000-—), K 600.000- v pokojninski fond (leta 1910: K400.000'-) ter prenesti K 2,131.000-(leta 1910: K 1,882.895' -) na račun dobička in izgube tekočega teta.
9 Uspehi konzorcijalnih kupčij so, v kolikor so bile dne 31. decembra 1911 popolnoma izpeljane, obračunani v letnem zaključku.
Primerjalna sestava šfevilk dobička In izgube za leto 1911. z onimi za leto 1910.
1911	1910
Dobiček pri efektih in konzorcijalnih kupčijah K 3,005.330-—	K	2,071.218-
obresti................. 20,050.835-—	„	16,175.148--
provizije (vštevši dobička pri blagu) . . . . „ 7,291.982 —	„	6,563.646--
devize.......... ..... „ 701.250—	„	634.780
dohodki realitet.......... . . . „ 332.755--	„	298.869--
dobiček pri realitetah.....,....„ —	„	5.000--
nedvignene dividende........... 1.148-—	„	1.148-
prenos dobička.............„ 1,882.895-—	„	1,786-086--
* K 33,266,195-—	K	27,535.895--
Po odbitku za . . . . ....... 1911	1910
uradniške plače.............K 6,036087-—	K	5,413.225--
stroške................. 2,337.220—	,,	2,161.086-
amortizacije pri realitetah, inventarju in slič. „ 392.735'—	„	349.093--
davke in pristojbine............. 3,864.880'—	„	3,066.617'-
pokojninski zaklad (prispevek)....... 455.000—	„	430.000-
člstl dobiček............. „ 20,180.273--	„	16115.874--
491 K 33,266.195 —	K	27,535.895--
novo urejena trgovina
Ljubljana C^ C^F&llClS Poljanska cesta šiv. 7
Priporočam najvljudneje slavnemu občinstvu v mestu in onemu prihajajočemu z dežele, naj me blagovoli počastiti s tem, da poskusi poslužiti se v moji trgovini raznega jedilnega, kolonialnega, delikatesnega ln druzega blaga ter sladčič.	496
Blago je prve vrste.
Cene zmerno. — Postrežba solidna in točna. — Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. - ■: ■ —
E 637/11
C. kr. okrajno sodišče v Postojni, odd. I.,
dne 16. februarja 1912.
rana
Ischias
(И- Odprto od 1. aprila do 1. decembra. Hlzke itn kakor loiltj, tkljib Cati primernim Mrestili,
Od 1. septembri do 1. innija 25"Miane ceno.
čudovlU zdravilni nspebll
Radioaktivna termalna kopel 35 — 44° C.
Krapinske toplice
Zdravljenja s pitjem termalna voda.
Raipollljdnlea termalna vode.
Hrvaško (Hrvaška Švica). Obisk 6000 oseb.	Obisk 6000 oseb.
li&iin, marmorne, piane, manovnato kopeli, tango, sa-ilari|». 1'rospokte in pO)aenila daje kopaliiko ravnateljstvo. 1'rav.lni naslov mno: 470 (10)
Krapinske toplice (Hrvaško).
Odprto od 1. aprila do 1. decembra.
Zdraviliški dom, 200 bogato opremljenih sob, prekrasni park, terasa, zdrav, salon, stalna vojaška zdrav, godba. Lift, telefon, avtomob. .•. garaža, posojevalnica avtomobilov.
O.i 1. maja do 1. julija na aoloamefci poetnji Bogateč (ЖГкохка postaja južno železnice progo Dimni - rr*t). Avtomobilhka »veiia pri vlaku oh S. uri 59 minut po. poiflno. V juliju in avgnitu voxl Rvtomobilni omnibun u Roga«ke Slatine, ki ima zvezo z vlakom ob s uri popoldne* Od t. fleptembra do |. oktobra zopet in Ko-gatca kot v mam in jnn!|U. Na železniški postaji Zabok zvena s konjskim omnlbusom pri vlakih ob 10. uri
H minut dopoidno in ob 4. url It minut popoldun, Itnzun tega vomio avtomobili in vozovi v vseh me-•ocih od t. aprila do t. decembra k vnem vlakom na naroČilo, ki jih odpošilja ravoatoljstvo
kopališča Krapinske toplice.
Pozor!
Pozor!
Kdor hoče imeti v soboto zvečer 17. februarja t. I. dobro zabavo, naj se poda na
v novo urejenem lokalu gostilne
„Novi Jork" 493
kjer bode igral dobro izurjen kvartet. Vstopnica 20 vinarjev.
Za obilen poset se priporoča z vsem spoštovanjem Beti Orehek, gostil-ničarka, Kolodvorska ulica St. 26.
Vabilo
na
ШШ fi m m	m m<a
Preklic oklica.
Od c. kr. okr. sodišča v Postojni na 20. februarja 1912 določena dražba premičnin se prekliče.
497
pogrebnega društva „Marijine bratovščine" v Ljubljani,
ki se vrši
¥ netiellG, đne 25. mlm 1911
dopoldne ob 10. uri v mali dvorani „Mest* nega doma" na cesarja Jožefa trgu.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predstojnika;
2.	Čitanje zapisnika poslednjega občnega zbora;
3.	Poročilo blagajnika;
4.	Poročilo računskih preglednikov;
5.	Volitev odbora in treh namestnikov v smislu § 20 novih društvenih pravil ter treh računskih preglednikov;
6.	Posamezni nasveti društvenih članov.
K polnoštevilni udeležbi vabi svoje moške člane
društveni odbor
489 pogrebnega društva »Marijina bratovščina*.
Va$a delžne$t
je da ostanete vi sam! zase, za svojo rodbino in svoj poklic zdravi, zato odstranite takoj v začetku vsak najmanjši kašelj, nahod itd. takoj z zdravniško priporočenim in okusnim sredstvom	9
Thijmomel Scillae.
Tudi pri oslovskem kašlju ga rabimo z najboljšim uspehom. Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRftGNER-ja lekarni
c. lu kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. j Prosimo, vprašajte svo|ega zdravnika!
1 steklenic« K 2-20. Po pošti tranko proti naprej posiljatvl K 2 90. i steklenice proti naprej poSiljatvi 7 K. U) steklenic proti naiirej poSiljatvi 20
Pozor na Ime sreditva, Izdelova-telja in varetveno znamko.
- Dobiva se v vseh lekarnah -V LJubljani: Rihard Sušnlk, dr. G. Plccoll, Jos. Cižmaf.


Službe išče marljiv
48fl
trgovski pomočnik
za specerijsko ali mešano trgovino v Ljubljani ali v bližnji okolici. Cenjene - o nudbe se prosi vposlati na naslov: »l)o. bra služba 312«. Poštno ležeče, Ljubljana.
Fran BInmaaer, tapetnik v Ljubljani,
Rožne ulice št. 24, išče
vajenca
za tapetniško obrt.
460
Redha prilika!
Preigran pianino
v dobrem glasu se proda za 350 kron na voglu Sv. Petra ceste, vhod Rade-ckega cesta št. 2, 1. nadstr. 48;
na Kranjskem ali Štajerskem. Cena do 10.000 K. • Naslov kupca pove uprava lista pod »433«.
banlra ti
oftad u Gosposki nize! 2.
Obrestuje hranilne vloge po
4 7* %
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polulotno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške listo po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim z as topom v
4 % %
komunalnih zadolžnicah.
Kol reprmUii ali тш Sinja
in vzgojiteljica išče službo starejša izobražena gospodična. Ne ozira se toliko na veliko plačo, kot na prijazno in fa-milijarno ravnanje z ponudnico. Ponudbe pod: »Fauiilijarna zaslomba 48« na upravništvo „Slovenca".	403
Ma prodaj siavtiišča v Kandiji
pri Novem mestu na jako lepem prostoru. Pojasnila daje upravništvo tega lista.	404
S cžba
v Št. Rnperiru na Dolenjskem je razpisana.
Nastop o sv. Juriju. Plača okrog 1200 K — z mogoče postranskim zaslužkom — prostim stanovanjem in vrtom. Oženjeni Cecilijanc.i imajo prednost.	465 (3)
Zupni urad v Št, Rupertu dne 15. februarja 1912.	Janez Mervec
župnik.
Pisalu
(že rabljen), amerlkanskega sistema in
Ini
v
skoraj nov, se proda za skrajno nizko ceno. — Vprašanja naj se dopošljejo upravništvu ..Slovenca".	461
Iz proste roke se proda
s 6 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, drvarnico in vrtom, vse v dobrem stanu. Natančneje se poizve pri lastniku L. PLANINA, dežnikarju, Škofja Loka, Gorenjsko.	334
Lepa prilika!
za neko večje podjetje, ne glede na zmožnost v delu, potreba le denarnih sredstev; za enako delno udeležitev bi bilo potreba 46.000 K, nadaljna založi-tev po sporazumu obeh ali tudi več strank. — Kje, se poizve natančneje, pri upravi „Slovenca" pod »št. 333«.
za veliko delo, dobro izurjena, sprejme takoj Anton Čebulj, krojaški mojster Jesenice, Gorenjsko.	421
Celje SiovensKa tvria! Celje
Izdeluje velike 198 26
vseh sistemov in velikosti za tehtanje vozov in živine. Prevzame iste tudi v
prenovljenje. IVAN REBEK, stavbeni in umetni ključavničar, Hermanova ulica št. 10.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%%
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režij e.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje
prenovljenje fasad
za proračun j eni znesek 11.000-— K
V svrho zagotovljenja omenjenega dela se razpisuje konkurenčna razprava s ponudbenim terminom do 14. marca 1912, do 12. ure dopoldne.
Natančneji pogoji so razvidni v uradni „Wiener Zeitung" in pa v kranjskem uradnem listu.
Podatki se vdobivajo pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani, med uradnimi urami.
C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije
Dunaj dne 3. februarja 1912. 456	C, kr. sekcijski šef in generalni ravnatelj:
__Sdieučhenstuel m. p.
HSraiMs ure ia slranke usak deSauflik od pol 9. ure do-poidne do I. ure popoldne.
I ............. Mil mu
Kupim posestvo,
na samem ležeče, obstoječe največ iz gozdov, za približno ceno od 50 do 80 tisoč kron ali tudi kaj več. — Naslov kupca pove uprava tega lista pod št. 423.
jako pripraven za vrtnarja se odda takoj v najem. Poizve se pri g. I. Hroneku v prometni banki. 422
374
Na prodaj!
Hiša so proda iz proste roke pri D. M. v Polju v bližini cerkve ob veliki cesti št. 38. — Iliša je nova, z 2 sobama, kuhinjo, vežo in kletjo in njiva zraveri. — Cena po dogovoru. Lastnik hiše je MATIJA DOVČ, Dolnja Zadobrovo 28, p. D. M. v Polju.
Marfartbovi selalni * * streli JiRICOU
■c
Najpriprostejšs sestava,	MoCna konstrukcija.
Enakomerna setev.
MM,
valji,
kakor tudi poljedelske
stroje najtrpežnejše, najboljše izvršene izdelujejo in dobavlja	300
Ph. Maorih & dr., Mmi II.
Frankobrod ob M. Berlin. Pariš.
Bogato ilustrovnn cenik 5t. 43 a zastonj in poštnine prosto. Zastopniki se išCejo.
Ljubljana,
Kongresni trg št. 7
Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleke. — Naročila se izvršujejo točno in vestno.
889
Št. 3943.
478
Podpisani deželni odbor razpisuj^
službe okrožnih zdraonikoo
1. v Cerkljah pri Kranju, 2. v Fari (Kočevski okraj sedež Petrinja),
3. na Grosupljem (Ljubljanski okraj), 4. v Kostanjevici (Krški okraj), 5. v Logatcu (logaški okraj, sedež Planina), 6. na Raki (Krški okraj) in 7. v Toplicah (Novomeški okraj).
S temi službami je združena za kraje pod 1., 4., 5., 6. in 7 letna plača 1400 K, za kraja pod 2. in 3. pa 1600 K, dalje za vse kraje letna aktivitetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K.
Zdravnik v Fari dobiva od / 'ntnega zdravstvenega okrožja tudi 2000 K pavšala za uradna pota	nico in Banja loko, zdravniku na
Raki gre po nekem volilu naturaino stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raki, zdravniku v Toplicah pa se navadno poveri tudi zdravniška praksa v tamošnjih toplicah po dogovoru z njih lastnikom.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 15. marca t. L
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, telesni sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Deželni odbor kranjski
IZPELJIiV Д
Izdajanje gehov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa rlavna i« stranska mesta tu- in inozemstva.
v Ljubljani, dne 15. februarja 1912. • i
Najcenejši
poročni prstani
lastnega najboljšega izdelka po meri sc dobo pri najstarejši domači tvrdki
52-1
srn s
jnoelir, frgauec z urami ter zapriseženi sstimjsBsi cenilec.
Ljubljana, \Ullm ulica štev. 3.
Zahtevajte najnovejši cenik. 355&
Proda se v bližini Poljčan na
Štajerskem srednje veliko
obstoječe iz stanovalne hiše, gospodarskega poslopja, travnikov (sladkakrma) vinogradov, njiv, lepega sadonosnika in gozda. Vpraša se pri g. Albinu Belag, Poličane.	384
na kub. meter, radi pomanjkanja prostora po jako znižani ceni. Odjemalci velikih množin popust. V. Scagnetti, parna žaga, Cesta na Rudolfovo železnico 16 (za drž. kolodvorom).	222
kg sivega skubljeneg« K -J-—, boljšega K 2-40, pol belega prima K I'80 belega K V—, finega mehkega pulia K 6 prvovrstnega K T —, m n 60 Sivega puha K b —, 7 —
belega finega K 10-—, prsnega puha 14 12--naprej franko.
od pet kg
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudeCega, mod ega ali belega inlet inanking) blaga. 1 pernica I8U cm dolga, 120 cm široko, z
2. vzglavnicama. vsaka, Ш сш dolga, 60 cm Široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16 s pol puhom K 20 —, s puh perjem K 24. Posamezne pernice K 10.-, 12—, 14-, 15— Posamezne vzglavnice K 3-—, 3 50, 4 —• Pernice 200X140 cm velike K 13, 15—, 18'-, 20-—. Vzglavnice »X"0 cm velike K 4 50, 5'-, 5-5). Spod. pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 13.-, 15-—, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu	2427
Maks Berger Dešenica343/a Češki les
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsegu postelnega blaga zastonj.
Po ugodni ceni se proda
skoro nov, s 40 ploščami,
z vso pripravo. „Slovenca".
- Naslov pove uprava 450

se vrši v
Hotelu Ilirija
v soboto dne 17. svečana 1912.
K obilni udeležbi vabi
475	velespoStovanjcm
Aleks. Heger.
C. KR. PRIVIL. BANČNA
Akc. kapital: 40,000.000 kron.

D
C
IN MENJALNlCNA DELNIŠKA DRUŽBA
Rezervni zakladi: 17,000,000 kron, «4	Osrednja menfalnlca:
DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnrlril /nipp" Ce5ka kamnica. Češka Lina, Brno, Gablonza, N. Graslilz, Krakov, Litomerice, Moravski i uui идшис. Zumberg, Miidling, Mera.i, Novi JiCin, Plzen. Praqa, Liberce, Teplico-Sonov. Dun.f
i.Novomesto, Cvltava.
NAKUP Ш PRODAJA
vseh vrst rent, oJligaclJ, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk L t. d., i. t. d.
= Zavarovanja moli ШШ pri ШШ sreCH in vredn. panirisv
Prospekte in cenike premij zastonj in tranko-
Gospodarstvo.
PREGLED.
Na svetovnem denarnem trgu se je položaj nekoliko izboljšal. Kot prvo znamenje tega -preobrata je bilo znižanje obrestno mere Angleške banke od 4 odstotkov na 3 in pol; upati pa je, da bo banka znižala svojo mero še bolj, ko dospejo v zaklad davki, ki se sedaj pobirajo. Ako bodo pomanjšanje napetosti na denarnem trgu trajno, bo kmalu sledila Nemška državna banka in zanjo seveda tudi Avstro-Ogrska, ki ima že od 23. septembra 1911 stalno 5 odstotkov ter so na ta način brani proti prevelikemu vlaganju menic. Da bi obe zadnje imenovani banki zaenkrat oiicielno mero nižje kot na 4inpol nastavile, je težko verjetno, ker morajo čakati gospodarskih razmer v prvih tednih marca in šele takrat definitivno razpolagajo s svojimi dohodki.
Avstrija je že dovolila Kitajski posojilo. Je sicer to nekaj čudnega, toda res je. Zaenkrat jc še mala vsota 72 milijonov kron, ki jih je dal konzorcij kreditnega zavoda, Nižjeavstrijskc eskomptne družbe in Skoclovih tova-ren, ki bodo naredili dobro kupčijo, če se politične homatije na Kitajskem na slabo ne prevržejo. Zadolžnica nosi poleg cesarjevega pečata, ki je vsled odstopa dinastije postal brezpomemben -- tud." podpise ministrov in Juanšika-ja, koi zastopnika in poverjenika republike in dvora. Drži torej na vsak način, posebno, ker so davki v Pekinu kot varnost zastavljeni; poleg tega je pa tudi važno, da je vodil pogajanja naš poslanik v Pekingu, Rosthorn, ki velja za dobrega diplomata. Posojilo bo vrnjeno v 5 letih in ee obrestuje s šest, oziroma sedem in pol odstotki. Ško-dove tovarne so si zagotovile od Kitajske naročil za orožje v svoti več milijonov, tako da bo v državo precej denarja zopet nazaj prišlo. Zato sta gori omenjeni banki na prigovarjanje to-varen Škoda tudi to posojilo preskrbeli.
Zadnjič smo poročali, da je avstrijski petrolejski kartel sklenil ostati pri svojih cenah; sedaj šele se je pa zvedelo, odkod ta nepričakovana rezer-viranost. Tvornice petroleja so se namreč obrnile na trgovinsko ministrstvo s vpiašanjem, če hi ugovarjalo morebitnemu povišanju cen njihovih izdelkov Ministrstvo ee je izreklo proti vsakemu povišanju, vsled česar je sledil tudi nenavadni sklep. Toliko torej k zgodovini zadnjega poročila, da bi morda kdo ne sodil petrolejske tvor-ničarje prevelike dobrosrčnosti napram odjemalcem. Česar ne morejo podražiti, tega tudi ne store.	Č.
Sleparije pri шт posmrtnih zadrugah.
K našemu poročilu o likvidaciji nekaterih posmrtnih zadrug na Hrvaškem se nam poroča iz Poljčan na Štajerskem sledeč zanimiv slučaj. V mi-nolem letu mesca marca je zbolela tukaj omožena gostilniičarka Ivana Maček rojena Majhen v Peklu pri Poljča-nah. Zdravniki so jo proglasili za neozdravljivo: komaj 27 let stare žene se je lotila sušica. Po svoji porodnici je izvedel za to bolnico neki Šimon Potočnik v Koprivnici na Hrvaškem. V upanju, da kmalu umre, jo je zavaroval še mesca marca m. 1. pri posmrtni zadrugi »Podravina«. Kako se je izognil pravilom, ki terjajo, da mora biti zavarovanec notranje zdrav, sicer je pa lahko kruljev, slep, gluh ali nem, nam ni znano, pač pa si je oskrbel rojstni list bolnice. Med letom je večkrat do Šla v Poljčane neka gospa iz Koprivnice opazovat bolnico. Ker jc bolezen ra-pidno napredovala, jo je (Ш Šimon Potočnik šc pri dveh enakih zadrugah zavarovati in sicer dne 16. in 20. okto hra. Ko jc dne 17. januarja t. 1. J. Maček umrla, je zahteval nekaj dni po smrti Šimon Potočnik od župnega urada v Poljčanah kar štiri mrtvaške listi, češ, da jih potrebuje za razne zava rovalnice, pri kojih je ranjko zavaroval. Ker se je zdela župnemu uradu vsa zadeva jako sumljiva in ker je ob-
enem mož ranjke prosil, naj se nc pošlje nobenega mrtvaškega lista, češ, da se je njegovo ženo zavarovalo proti njegovi in njeni volji, ni hotel župni urad sprejeti po pošti poslanega denarja za kolekovino ter je obenem vso stvar izročil okrajnemu glavarstvu v Mariboru s.prošnjo, naj ono izjavi, ali se smejo poslati zahtevani mrtvaški listi. Doslej še ni ilošlo nobenega odgovora, pač pa^ je prišla dne 10. februarja soproga Šimona Potočnik osebno v župnijsko pisarno v Poljčanah ter terjala štiri mrtvaške liste o ranjki Ivani Maček, češ, da jih mora imeti, sicer ne more njen mož dvigniti zavarovalnine; obenem je predložila tri zavarovalne police zadrug Podravina v Koprivnici, Balkan v Zagrebu in še tretjo, katere ime si župnik ni natančneje ogledal. Vsaka polica se je glasila na 1000 K. Obenem je še izjavila, da četrte police še nima v rokah, ker je njen mož zopet zavaroval Ivano Maček šele zadnji čas. Župnik je došlo gospo opozoril, da mu brez dovoljenja politične oblasti ni mogoče izročiti zahtevanih mrtvaških listov, ker se mu čudno zdi, kako bi mogle posmrtne zadruge sprejeti v zavarovanje osebe, ki so že tako blizu smrti, kakor je bila ranjka Ivana Maček. Ker je gospa zatrjevala, da se ravno obolele osebe zavarujejo, jo je opozoril na ono točko zavarovalne police, ki pravi, cla mora hiti zavarovana oseba notranje zdrava. Ko jo slednjič videla, da mrtvaških listov preje ne more dobiti, dokler nc dojele dovoljenje politične oblasti, je predlagala, da se pelje v Pekel po Jožefa Maček, češ njemu se bode pa vendarle izročil vsaj en mrtvaški list. Toda župnik je moral izjaviti, da tudi v' tem slučaju ne izroči nobenega mrtvaškega lista, dokler ne reši cele zadevo politična oblast.. Par dni potem je dobil župni urad poziv od bilježnika v Koprivnici, da naj pošlje mrtvaške liste, -češ, da so posmrtne zadruge na Hrvaškem postavno uvedene; mož gotovo ni vedel, zakaj se prav za prav gre. Ta dogodek nekoliko pojasni, zakaj je okoli SO članov posmrtne zadruge Podravina v Koprivnici zahtevalo likvidacijo te zadruge in zakaj je oblast že proglasila likvidacijo enakih zadrug Balkana in Jadrana.
Za otroške bolezni,
zs katere je teko pogostem potrebno kicline ima-jočih sredstev, posebno opo*arj»jo zdravniki сч
alkalična kislina
ter je posebno pripravna zaradi svoiega .uiie^a ?pliv» in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini ikrofeljnlh, krvloah, otoku šlez itd. in ravno tako pri katarn aapnlka in oslovem
kafiljti. (Dvornega svćtmka LOschnerja onom-grafija o Gieeshflbl Sauerhrunn.
Izvirek: GJesshiibl Sauerbrunn,
želez, postala, zdravilno kopališče pri Karlovih variš Prospekti aastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večji; špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinam in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-lu, Peter Lassnlku In Andrej Sarabonu, Ljubljana.	3997
Perje za postelje in
3317 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Biro itd.
Liubliana,
Sodna ulica.
Podpira) e domačo
industriio I Stara r.ojovlce se ceno podpletuje ol
Specialna mehanična pletilna industrija ln trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovlce, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delani brez agentov, so cene veliko nižje. 3445
Št. 847/V. u.
480
Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se letošnji glavni nabori ne prično dne 1. marca, marveč so se preložili na poznejši čas.
Vsled preložitve glavnih naborov se vrše meseca marca in aprila po štirje stalni nabori, in sicer meseca marca, 5., 12., 20. in 27., aprila pa 3., 12., 20. in 27.
Poslovanje stalnih nabornih komisij se ne razteza zgolj na naknadne nabore, marveč se tem nabornim komisijam morejo predstaviti tudi naborniki, ki letos pridejo k glavnemu naboru, če prosijo pri politični oblasti, da prej opravijo glavni nabor.
Mastni magistrat ifiiMfanski
dne 10. februarja' 1912.
Župan: dr. Ivan Tavčar 1. r.
157
Kil/tt/intS Motorji na surovo olje 1У10ШГ§1. in z močnim pritiskom ЕГК5Е2И23ЕЖ=ЈЕ1 "d 10 do 100 H P OBrutni strOiKi l—l Vi vinarja na uro za lmnfsko silo.
ali stoječi motorji na bencin, = petrolin ali bencoi =

od 1—50 H P, knknr tudi lokoraoblll od
2-20 HI'. Obratni stroški 6-0 vlimrlev im uro za konisko silo.
I. VVARCHA LOVVSHI
Dunal. III., Paulus-iassc 3. — BudapeSt'
VI , V&ci-kOrut 37.	11ВД
Ugodni plačilul pogoll. — Ceniki obiski odlemalccv zaston).
KlggPEemsfta ааиагааајна dražba za življenje
Ravnateljstvo: Dunaj I. ilspernplatz 1.
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
Sianje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. Rezerve	„ „ „ „ 112 „
Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcn I, Schmiedgisse 40,
kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. Nadzornik za Kranjska CIRIL GL030ČNIK, Ljubljana, Elizabetna cesta 4.
Županstvo občine Cerknica na Notranjskem naznanja, cla se vrši letos
v ponedeljek, dne 26. svečana 1912.
Kupci za govejo živino se vabijo da pridejo na semenj.
Županstvo Cerknica,
dne 14. februarja 1912.
Lavrič I. r.,
župan.
LjubJfana, Gruberjevo nabrežje št. 8
se priporoča za vsa v stavbeno stroko 299 spadajoča dela. — Zgradba zasebnih in javnih poslopij, raznih adaptacij itd. — Napravo načrtov in projektov ob po-verbi stavbe brezplačno. GelO SOlidnO. CSHS primemo nizk
KEOB
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv
Teleion št. 41.
Splošna prometna banka podružnica
Centrala na Dnnajn. - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. Itoga! marijin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital ln rsserve 52.000.000 Krsn.
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Provzemanje denarnih vlog na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje ln prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
NajkulantnejSe izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplučevanje kuponov in izžrebonjo vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov samosliramb« (aafes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
j Uitmena in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje dnarnih vlog na hranilne knjižice dne 31. prosinca 1911. K 72,246.391.
Najcenejše in najbol! učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
posiajenc odvajalne
IcFoglflce
(IMcustcinove Eltzabcine krogljice)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki Imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi, vporabljcjo so z nujvoojlm uspohom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ш ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečili izvor premnogih bokzni. Kadi pj-ZaOS^IsC	oblike jih radi uživajo otroii.
Skatlj ca s 15 krogljicaml stane so vin ovoj z 8 žkstljlc, torej 120 krogijic, stane le 2 K. Ce se pošlje napraj K 2"4o, se pošlje franka t ovoj.
шшш 5.-2ГЖЦ
Nujuo re sv.iri nred ponarejanji. Zahtevaj; Filipa . odvajalno krogljice'' Pristne 1г, če no i vsaka ikatlia in n.ivodilo r..žo rakoi'ito varstveno znamko v rdeče - črnem tisku »Sv. Leopold" in podpis „Filip NcuUeln, Apothckc". Naie trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo ivrdko
Filipa Neusisisa \тт
„pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Plankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rlhard Snžnik, lekarnar, 3301 in v več drugih lekarnah.
TRGOVINA
v lepem, zelo prometnem kraju tik okrajno ceste in železniške postaje na Spodnjem Štajerskem se proda, oziroma se pod ugodnimi pogoji da v najem.
Resnim reflektantom daje pojasnila Franc Vodenik v Poljčanali.	448
Pozor! Pozor!
Drože — Presgerm.
Cljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom n trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila ad 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim iz odličnim spoštovanjem	3641
Make 7п1п1грг prva ljubil- tovarna drož v lastnilili !UdKS» &diu&er gjfog ai.it. S ln Kiadazn ol. HM
Aiistro-Amerikana
Trst—New York—Bneaos Aires.
Za potnike v južno in severno JRmeciko najcene-ša in najprtpravns;ša črta.
po sredozemskem morju od S,—22. maja 1.1. z najhitrejšim in najboljšim brzoparnikom avstro-ogrske trgovinske mornarice „Cesar Franc Jožef I.", kateri obišče na tem potovanju sledeča pristanišča: Pulj,Dubrovnik,Xorla,MaltajTumis, Ajacco, Villefranche (Nizza, Monfe Carlo), Taormiua, Katakolon (01уш-pija), Kotor, Spljet in Zader.
Vozna cena s kabino in hrano od
310 K naprej. Članom „avstrijskega plovnega društva 10 o/o popust.
Prijave prevzema kakor tudi pojasnila daje generalni zastopnik
Simon JCmetetz, Sjubljana
kolodvorska ulica 26.
hsbestni Skrili (1HJBĐLJSI STREŠniK
Zastopstvo za Kranjsko in Spodnje Štajersko: нд
®odjefje° Zajec & Horn, Ljubljana
Dunajska cesta ši. 73.
Št 3374.
PIS
411 (3)'
Za zgradbo:
1.	dveh kapnic v vaseh Brezje in Gradac, občina Sv. Friž uri Kostanjevici,
na 20.000 K.
2.	vodnjaka v vasi Veliki Orebek, občina Šmihel-Stoplče pri Novem mestu na 2.300 K in
3.	kapnice v vasi Veliki Vrh, občina Bloke, politični okraj Logatec, na 22.000 K
proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna dela naj se predlože
do 9. marca f. 1«, mh 12. opgišdai©
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
„Ponudba za prevzetje gradbe
1.	kapnic za Brezje in Gradac, občina Sv. Križ pri Kostanjevici,
2.	vodnjaka za Veliki Orehek pri Novem mestu,
3.	kapnice za Veliki Vrh pri Blokah."
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadi j še 50;0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni popoji so na razpolago pri deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah
1.	za kapnice v Brezjah in Gradacu za znesek K 3*60;
2.	za vodnjak v Velikem Orehku za znesek K 1*50;
3.	za kapnico v Velikem Vrhu za znesek K 2-40.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, 10. februarja 1912.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu v mestu kakor tudi na deželi uljudno naznanjam, da sem pričel samostojno izvrševati
iii i Mio rti
v Mani, Hffibnslev trs št, 3.
Priporočam se za vsa v moderno vrtnarsko obrt spadajoča dela, kakor v napravo načrtov in v izvrševanje novih parkov, vilnih ln hišnih vrtov, drevoredov itd. Nadalje prevzamem v celoletno oskrbovanje tudi vse že obstoječe vrine naprave.
V blagohotno upoštevanje tega naznanila se uljudno priporočam	z odličnim spoštovanjem
Rnton Ferant
413	bivši večleint asistent mestnih na adov v Ljubljani.
Elegantne in trpežne so prave 230
ШШМ
pete iz kavčuka za čevlje.
najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 2022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Woifoua ul. 4
si usoja javiti proč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-htne, plašče, kazule, pluvljalo, dalmatiks, velrnno, аШе, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar so rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, požteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezanje, prenavljanje stare
obleko ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro In r,a|poJtenoJ3o postrežbo, prosi, da se pri naročilih izvoli oilratl na prvo domačo tvrdko.
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na rumenem papirju.
Doslej nedosežen!!! Pristno čisto
. MAAGER-Ja
(v zak. zajamčeni opremi)
rumeno stohlenica.. K 2 belo, „ .. „ 3
pri 3192
¥11 j, Maager-ju
na Danaja.
Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna zaloga in razpo-šiljalnica za avstro-ogrsko monarhijo:
W. Maager, Dunaj
HI/3, Heamarki 3.
Ponarejanja
se sodnijsko zasledujejo.
M, sodarshl mojster, lijilji
Cesta na Rndolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
ov.
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
3412
Ш postrežba.
inl!i
ftrlpaiejt, katar ln zasllzenjt, kreni ln oslovski Ш\\ slastne
Kaiserjeve prsne Karamele1
fAcn notarsko povcrjoui'a izpričoval od zdravnikov in zasebnikov ZRjKmoujo gotov uspoh. izredno prijetni in slastni bonboni.	309»
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Prodajajo jih v Ljubljani [цкагпв: Ubald pl. Тгпкосгу, Rihavd Sušnik, i'r. G. Piecoli. Deielnn lekarna, Sir. Ph. And. Bohinc. Л1г. Pb./os. Cižmar. Ant. K:\nc, drorrorija; H. Ovsr.čnra drorforija ,.AdrUiiu. — Lekarno na dažell: Damel Pire. Idrija. ,Г. Ber;;mann. Novomosto. O. Andr^ančič, Novo Mesto. .Inr llue, Vipava. Tlllan\Vach«. Metlika. A. Iloblek. Kadovljicu. Hirko iirilli, Litija. Karol Savnik, Lekarna pri Sv. Trojici, Kranj. F r. Baccaroich, Postojna, Jon. Močnik, Клшшк. E. Ilardveh, Skolja I.oka. Mr. H. Itoldok. Tržič. Ph. Mr. K. Kožo\i, .lesonice. V. Arko. tr^oveo, Senožeče, .los. Itudolf, droKorija. Litija. J. Kanduaar. tr«oveo, Mengeš,
Dunafska cesta št.
LJUBLJANA
копсез. podjetje za električno naprave, napeljavo eloktrične luči tn pren s mori, telefonske in brzojavno uaprave. Dobava ia montiranje motorjov na benc.n in pctrolln ter Dlesol-ovih motorjev. V zalont vedno v veliki Izberi: elektromotorji, ventilatorji, ooiocmce, žarnice, telefoni, vsakovrstni inStaiac matedjal, mazllna olja in masti, sesalno, svoUlnikl za elokiriko in plin ter saloh vse tobii. potrebščine
nasproti kavarne ,Evropa*
Mehanična delavnica
sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela so izvrše solidno, točno in po najnižjih cenab.	Proračuni na zahtevo zastonj.
Zavod za tehnično in elektrotehnično naprave.	748