TRST, torek 26. marca 1957 Leto XIII . Št. 73 (3608) PRiliORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini HH^«lSTVO: LL' MONTECCHI it. 8, n. nad. — TELEFON 13-IM JN »MM — Poitnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. M — TeL MALI OGLASI: 20 Ur beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; Četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. vitici PoArui- GORICA: Ul. S. PeU*co l-IL. Tel, 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vaak mm Pošt n t tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna založba Slovenije. we v Jtrlnl 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 130, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banici v Ljubljani 80 . KB . 1 - Z - 375 • izdata založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-tm Zaključki konference niso povsem zadovoljili Mac Millana EDA bodo odstopile Angliji določene usmerjevane izstrelke - Atomski poizkusi se bodo nadaljevali - Predlog Sovjetski zvezi - Egiptovski tisk obsoja vstop ZDA v vojaški odbor bagdadskega pakta HAMILTON, 25. — Predsednik E»enhower in Mac Millan sta včeraj zaključila svoje razgovore na Ber-mudih. v uradnem poročilu, ki so ga objavili, je Poudarjeno, da sta Eisenhower in Mac Millan »zelo zadovoljna s sadovi konference, na kateri so sprejeli določeno število sklepov*. Predsednik Eisenhower je odpotoval z Bermudov popoldne z letalom, Mac Mil-lan pa je ostal v Hamilto-nu, kjer se je danes sestal 8 kanadskim ministrskim Predsednikom St. Lauren-tom, s katerim bo razgovore nadaljeval jutri. Oba bosta zapustila Bermude v sredo. V poročilu je rečeno, da so Proučevali »skupne probleme 0 Srednjem vzhodu, atlantski zvezi, evropskemu sodelovanju, ponovni združitvi Nemčije in obrambi«. Državniki o-“eh dežel so »ugotovili pomen zvez za 'kolektivno varnost v okviru OZN, zlasti pa pomen eevernoatlantske zveze kot temeljnega kamna politike obeh dežel na Zahodu«. Potrdili so ‘udi skupne koristi v razvoju evropske enotnosti znotraj etlantske skupnosti. Ob tej Priložnosti so ugotovili tudi soglasje o pomenu tesnejšega Povezovanja Velike Britanije 2 Evropo. Uradno poročilo pravi, da sta Eisenhower in Mac Millan dosegla soglasje tudi glede koristi, ki jih bo evropska !n svetovna trgovina najbrž *mela od načrtov o skupnem trgu in coni svobodne trgovine v Evropi s pogojem, da načrti ne bodo povzročili 'Vlsokih carin. Nadalje je v Poročilu rečeno, da so ZDA »na podlagi nedavrio sprejete DANES Predvčerajšnjim je torej U,et zvedel o čem sta se 'Srednji vzhod, NATO, evropsko sodelovanje, združitev Nemčije in obramba) in ? cem se nista (trgovanje *. LR Kitajsko, Afrika in Pisk angleške kraljice v fUA) Eisenhower in Mac "*luan sporazumela na Ber-•uudih. Vendar pa je pri vsem tem morda važnejše st°, kar se je poluradno *?ndiskretno> zvedelo o podrobnostih zlasti glede: 1. nabavljanja usmerjevanih |zstrelkov v ZDA za Angli-in 2. glede Srednjega vznocia. . L Izstrelke so ZDA baje ® začele pošiljati v An-?**lo in to za obrambo ka-°r tudj tiste za napad, ki Režejo d0 2.000 km, t. j. ,uQi sovjetsko ozemlje, ta-~ pravijo — da Bul-ho■? ne 1)0 moSel več po-vjj-i grožnje s svojimi iz-reiki od 5. novembra la-1 Proti anglofrancoskim »Padalcem na Egipt. Toda . *atomski vžigalniki» za ost Usmerjevane izstrelke Dori ameriška last in Ird ameriškim nadzorstvom, zn kodo razmeščeni bli-ke ?ngleških baz za izstrel-rabm An§leži 3'h bodo upo-pQ 11 le v primeru vojne Posebni odobritvi pred-b0 mka ZDA, ki zanjo ne Urj^dral imeti posebnega ži k kongresa. Angleška 0 *e skrbeli za letal-d zaščito teh ameriških edin6 v Angliji, ki bo ta‘na država NATO, kate-izst, !. odslej razpolagala z Prtri6- 2ato se že sedaJ glij®Vldeva, da pride za An-hkrn* na vrsto Francija, vaia * pa da jih bo zahte-Žg -tudi Zahodna Nemčija Dju ^Prihodnjem zaseda- 8ue».,P*fde Gaze, Akabe in stvu ^e. Mac Millan v bi-PolitDnPristal na ameri®ko dvitaf : Ešipt ne bo smel svohrvi v Akabskem zalivu be ddne plovbe do razsod-Movh aaakega sodišča; za Veiiai0 slcozi Suez pa bo Serion, sP°razum med Na-dotn ln Hammarskjoel-tli v v nasprotnem prime-vršiio ZDA na Naserja s n. ^dolgoročen« pritisk sevgd^estitvijo naftovodov ?anb0d °d Sueza in z or-Da s U° sabotaže preko-okrnr, Pomaganjem plovbe Altist rike- Zdi se, da ta e8>Ptovcue 1)0 Potreben, ker r°ča vski tisk ponovno po-Pem’ } Naser v glav-s tainn dosegel sporazum laJhlkom OZN. * * • žiš^°dbe_o evropskem tr- včera.ln Evratomu so bile Vseb],las °vesno podpisane. Pa 'vi111 teh dokumentov bodo n a9ana Sele, ko jih DatoriiFe Poslanci in se-Ja,lfik. Zaradl razprave pred Je Pjegftkonbna ocena včerajš-Prejg^^a^nostnega podpisa Do takrat pa resolucije v ameriškem kongresu o Srednjem vzhodu pripravljene aktivno sodelovati v delu vojaškega odbora bagdadske izveze«. ZDA in Velika Britanija sta tudi ob tej priložnosti »potrdili svoj namen, da podpreta pravico nemškega naroda do skorajšnje združitve v miru in svobodi«. V tistem delu uradnega poročila, ki se nanaša na probleme Srednjega vzhoda, je poudarjeno, da se «obe deželi strinjata, da je treba hitro izpolniti nedavno resolucijo glavne skupščine OZN o področju Gaze in zaliva Akabe. Strinjata se tudi, da je treba dosledno izpolniti resolucijo Varnostnega sveta od 13. oktobra o Sueškem prekopu in podpreti prizadevanje glavnega tajnika Hammarskjoelda, da bi uredili to vprašanje v skladu z določbami te resolucije«. Objavili so tudi skupno deklaracijo o atomskih eksplozijah, v kateri je rečeno, da obe deželi za zdaj ne nameravata opustiti poskusnih eksplozij atomskega orožja. »Naši vladi sta zadnje mesece proučevali razne predloge o omejitvi atomskih poskusov. Zdaj smo prišli do sklepa, da spričo pomanjkanja širših sporazumov o atomski kontroli, sporazumov, ea katerimi smo težili in še težimo, sporazuma o omejitvi poskusov za zdaj ni moč učinkovito doseči iz tehničnih razlogov, ker kršitve sporazuma zanesljivo ne bi mogli ugotoviti«. Predsednik Eisenhovver in Mac Millan poudarjata, da 9i morajo dežele, ki delajo poskuse z atomskim orožjem, »same določiti meje«. Obe vladi nadalje opozarjata na to, da bosta nadaljevali poskuse, pripravljeni pa sta jih vnaprej prijaviti OZN 'n v omejeni meri dovoliti dostop mednarodnim opazovalcem, če bi v to privolila Sovjetska zveza. Deklaracija nadalje omenja, da si ZDA in Velika Britanija prizadevata doseči s Sovjetsko zvazo sporazum o razorožitvi. V tej zvezi opozarjata na sedanjo londonsko konferenco o razorožitvi. Na Bermudih je bil dosežen tudi sporazum, da bodo ZDA za skupno obrambo in obojestransko varčevanje dale angleškim četam na razpolago določene raketne izstrelke. V zaključnem poročilu je naposled rečeno, da so se razgovori razvijali z »odkritosrčnostjo, dovoljeno starim prijateljem v svetu čedalje večje medsebojne odvisnosti«. Državniki obeh dežel so ugotovili, da je njihova dolžnost, da si prizadevajo vskladiti svojo zunanjo politiko v korist miru in pravičnosti. Na koncu poročila je poudarjeno, da nameravajo državniki obeh dežel nadaljevati izmenjavo gledišč, ki se je tako dobro začela. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je v Wa-shingtonu izjavil, da sta zelo enostavno obliko končnega poročila o bermudskih razgovorih izrecno želela Eisenhower in Mac Millan. Zanikal je, 4a so bili sklenjgni tajni dogovori, ki niso omenjeni v poročilu. Dodal je, da bosta Eisenhovver in Dulles danes popoldne poročala parlamentarnim predstavnikom obeh strank o razgovorih na Bermudih. Mac Millan je po ameriško-britanskih razgovorih novinarjem izjavil, da »pomeni konferenca na Bermudih popoln uspeh«. Poudaril pa je, da nekaterih vprašanj, o katerih so se razgovarjali, niso uredili in da se niso sporazumeli o vprašanju trgovinskih odnosov z LR Kitajsko. Dejstvo, da so bili ti razgovori omejeni na Veliko Britanijo in ZDA, je nadaljeval Mac Millan, nikakor ne pomeni, da je postala zveza zahodnih dežel dvostranska, ker igra Francija življenjsko važno vlogo v zahodnem sistemu. Predstavnik francoskega zunanjega ministra je izjavil, da je Francija »zelo zadovoljna« z rezultati bermudske konference. »Konferenca, je dodal predstavnik, je pokazala popolno soglasnost o vseh glavnih svetovnih vprašanjih med obema največjima zaveznikoma Francije«. Zatem je predstavnik izrekel zadovoljstvo, ker so ZDA sklenile vstopiti v vojaški odbor bagdadskega pakta. Angleški komentarji o bermudski konferenci so prežeti s treznim optimizmom, čeprav so ostalo mnoge stvari nejasne in čeprav si ocene delno nasprotujejo. Konservativni «Sunday Times« poudarja, da je glavni cilj konference — obnova an-glo-ameriškega zaupanja — dosežen in pripominja, da nihče ni pričakoval sporazuma o vseh vprašanjih. V aoglo-ameriški politiki na Srednjem vzhodu so ostale po mnenju tega časnika nekate- re stvari nepojasnjene im gledišča obeh vlad o vlogi OZN v obravnavanju tega vprašanja se ne ujemajo. Ameriška politika naslonitve na OZN za ureditev položaja na Srednjem vzhodu je za Veliko Britanijo po mnenju tega konservativnega časnika nevarna. «Sunday Times« tudi piše, da je Dulles pojasnil Mac Mil-lanu, kakšne ukrepe bi storile ZDA, če bi Egipt ne privolil v «pameten» sporazum. Med drugim bi zaostrile gospodarske omejitve nasproti Egiptu, skozi Suešiki prekop bi poslali izraelsko ladjo. Če bi ji egiptovska vlada prepovedala plovbo, bi zadela na velike težave. Razen tega sta se Dulles in Selwyn Lloyd sporazumela o tem, naj bi predlogi štirih držav o začasni poravnavi sueškega spora ostali podlaga za pogajanja. Po njunem mnenju Naserjeva spomenica o plovbi po Sueškem prekopu še ni zadnja beseda Egipta. »Observer« pa piše, da se obe vladi strinjata s predlogom. da je treba okrepiti kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo in deželami Vzhodne Evrope. Časnik poroča z Bermudov o «široki stopnji sporazumov«, povzema potek an-glo-ameriške konference in jo ocenjuje takole: «V vrsti vprašanj sploh niso poskusili skleniti formalni sporazum. Počakati bo treba več mesecev, preden bo vsa težina sklepov te konference postala politika.« Tudi liberalni »Manchester Guardian)) poudarja, da glede Srednjega vzhoda ni bil dosežen popoln sporazum. «Daily Express» pa pravi, da bodo rezultati razgovorov povzročili istočasno »zadovolj- stvo in razočaranje«. List se namreč jezi. ker nista Eisen-hower in Dulles zavzela tako odločno protiegiptovskega stališča, kakor ga zavzema britanska vlada, izreka pa zadovoljstvo nad tem, da je bilo »a-ngleško-ameriško zavezništvo vzpostavljeno«. Egiptovski list »Al Nissa« piše, da pomeni vstop ZDA v vojaški odbor bagdadskega pakta »popolnitev «Tisenho-werjeve doktrine« za Srednji vzhod. »Eisenhowerjeva doktrina in bagdadski pakt imata namreč iste cilje,« dodaja list. ki na koncu pripominja, da so arabski voditelji svoj čas obsodili bagdadski pakt kot napadalni pakt, ki je u-smerjen proti neodvisnosti a? rabskih narodov. »Al Akhbar« poudarja, da so na konferenci popolnoma ignorirali poglavitno vprašanje Srednjega vzhoda, ki je palestinsko vprašanje in ne Gaza. »Najmanj kar se lahko reče o bermudskih sklepih, nadaljuje list, je to, da napravljajo konec upanju tistih. ki so si drznili upati v zmago modrosti nad samovoljo.« «A1 Ahram« pravi, da je bistvo bermudskih sklepov izraz politike očitnega favo-ritizma in poskus razdvajanja arabskega sveta. »Al Shaab« pa poudarja, da je pristop ZDA v bagdadski pakt v nasprotju z interesi svobodnih arabskih držav, ki so večkrat poudarile, da se ne mislijo oddaljiti od politike pozitivne nevtralnosti. List dodaja, da ta pristop grozi arabskemu svetu z resno razdvojenostjo, ki nikakor ne more biti v korist miru in tudi ne more odpraviti vzrokov napetosti na Srednjem vzhodu. Vedno večja kriza Ustavnega sodišča Sodniki Jaeger, Bracci in Cassandro nameravajo slediti De Nicoli in podati ostavko (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Pozornost vseh političnih opazovalcev v Rimu je bila danes obrnjena predvsem k podpisu pogodb o SET in Evratomu, }e že ne zaradi drugega, vsaj zaradi zunanjega slavnostnega obeležja in navzočnosti zunanjih ministrov držav podpisnic. Venčar pa kljub temu ni ostal neopažen dogodek, ki je zelo pomemben. Prvič, odkar obstaja ustavno sodišče, se je namreč danes zgodilo, da se je moralo zasedanje odložiti, ker ni bilo zadostnega števila navzočih sodnikov. Kar pet sodnikov je manjkalo in med temi so bili Bracci, Jaeger in Cassandro. To ni bil zgolj slučaj, temveč je treba vičeti v tem vsekakor izrednem dogodku znak za poslabšanje krize v ustavnem sodišču in obenem za zmanjšanje upanja, da bi se ta kriza kako premostila. Ustavni sodniki so imeli dolge razgovore o tem. kako naj uredijo odnose s predsednikom De Nicolo. Pri tem so zavrgli misel, da bi napravili pri predsedniku škupen korak, in so se omejili na to. da so mu poslali pismo, s katerim so ga prosili, da umakne svojo ostavko. Baje se je pri tem De Nicola ponovno močno užalil; ne toliko zaradi samega pisma, kolikor zaradi dejstva, da mu je pismo prinesel služitelj sodišča. Splošno se pa trdi, da je De Nicola izrecno zahteval, da pride k njemu v Torre de! Greco delegacija. To se ni zgodilo in tako se je gotovo položaj poslabšal. Ostavka je torej že skoraj gotovo postala nepreklicna. Za omenjene tri ustavne sodnike — Jaegerja, Braccija in Caissandra — se misli, da na- je gotovo nevzdržen in ne more voditi k nobeni zadovoljivi rešitvi. Take ostavke ne morejo namieč postati vsakdanja praksa. Ko so se poskusi, da se kriza reši, izjalovili, bo verjetno dežela le izvedela iz pravega vira, kakšen je pravzaprav pomen spora, ki je nastal v Ustavnem sodišču. Za ta spor pa baje nosijo glavno odgovornost katoliški sodnik: ki se upirajo razsodbi o svobodi nekatoliških bogoslužij. Predsednik De Nicola namerava baje podrobno razložiti položaj, zaradi katerega je moral dati ostavko, to hoče narediti že zaradi tega, da prisili k molku tiste, ki mu očitajo preveliko občutljivost. Taka njegova gesta ne bi bila samo zakonita obramba proti klevetnikom njegovega delovanja, temveč bi postavila pod obtožbo tudi navdihoval-ce hudega napada na Ustavno sodišče. Javno mnenje želi zvedeti resnico, da si lahko samo ustvari sodbo. Jutri bo delovno zasedanje sodišča, pojutrišnjem pa javno zasedanje. Verjetno bo pojutrišnjem ostavka De Nicole javno sporočena. A. P. «9 ------ Delegacija KPF na Reki ZAGREB, 25. — Delegacija KP Francije je na poti po Jugoslaviji obiskala danes v Zagrebu tovarno elektromotorjev »Rade Končar« kjer se je zanimala za način dela organov delavske samouprave. Popoldne je francoska delegacija obiskala mestni komite partije, kjer se je zanimala za delo krajevnih meravajo slediti De Nicoli in • oblasti. Zatem pa je delega-tudi podati ostavko. Položaj j cija odpotovala na Reko, iiiiiiiniiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiniiiiniiiinininiiinnnMiiiiiiiminniinmMHaiiinitiimniiitiiHiuininiiiianmitiiiiiimMtiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiii filai/ni tajnik OZN je včeraj zaključil razgovore v Kairo • Soglasje Naserja in Hammarskjoelda o ureditvi plovbe po Sueškem prekopu? Izraelska vlada ni povabila tajnika OZN - Nehru poudarja možnost zadovoljivega sporazuma • Francoski obrambni minister v Tel Avivn Gospodarska pomoč Francije Izraelu v okviru «francoske doktrine» Včeraj v Rimu podpisani pogodbi o skupnem tržišču in Evratomu Poleg Adenauerja in Segnija so bili med podpisniki zunanji ministri Spaak, Martino, Pineau, Luns in Bech KAIRO, 25. — Nasprotno s prvotnimi načrti sta predsednik Naser in tajnik OZN Hammarskjoeld včeraj nadaljevala razgovore. Razgovarjala sta se na ladji, ki je zasidrana okrog 20 kilometrov daleč od Kaira. Danes popoldne se je Naser vrnil v Kairo in se razgovarjal z zunanjim ministrom Favzijem ter s svojim svetovalcem Sabrijem kot pripravo na nov sestanek s Hammar- skjoeldom. Včeraj je Ham- marskjoeld skupno s svojimi sodelavci pregledoval rezultate svojih dosedanjih razgovorov. Informacijski center OZN javlja, da se Hammarskjoeld in Naser razgovarjata predvsem o razmestitvi varnostnih sil OZN na področju Gaze, o plovbi po Akabskem zalivu in o Sueškem prekopu. Danes se je Hammarskjoeld sestal z Naserjem ob 17. uri in to je verjetno zadnji sestanek. Zvedelo se je, da bo Hammarskjoeld ob povratku v New York potoval skozi Rim v sred', V poučenih krogih izjavljajo, da izraelska vlada ni povabila Hammarskjoelda v Izrael. Egiptovska agencija za Srednji vzhod je sinoči javila, da je bil dosežen sporazum glede Sueškega prekopa. Predstav-nijt informacijskega centra OZN pa Je “javi*, da Hammarskjoeld ne more skleniti sporazumov o vprašanju, pri katerem so zainteresirane mnoge države. V britanski spodnji zbornici je danes voditelj angleške delegacije v OZN Alan No-ble odgovoril na zahtevo nekega konservativnega poslanca, naj »pojasni, kakšni so sprejemljivi pogoji za angleško vlačo za plovbo angleških ladij po Sueškem prekopu, ter naj zagotovi, da noče naprtiti te odgovornosti OZN ali glavnemu tajniku Ham-marskjoeldu«. Noble je izjavil, da se angleška vlada drži šestih načel Varnostnega sveta. Voditelj laburistične o-pozicije je vprašal, ali so bili angleški lastniki ladij pozvani. naj sedaj pošljejo ladje po prekopu. Noble je odgovoril da vlada to vprašanje sečaj proučuje. Medtem javljajo, da je Sueški prekop od danes odprt za plovbo ladij, ki odrivajo do 40OO ton. Rar se tiče plovbe po A-ka-bskem zalivu, pa poročajo, da je danska trgovska ladja »Brigitta Toft« danes zjutraj plula skozi Tiransko ožino in je popoldne prispela v izraelsko pristanišče Eilat. Ladja je iz Gibutija pripeljala tovor oljčnih semen in bo ostala v Eilatu 14 čni ter bo od tod odpeljala v Cejlon tovor Izraelskega blaga. Ladjo je najela izraelska družba »Zim«. Ob prihodu ladje je bilo iz- raelsko mesto v zastavah, u-radi in šole so bili zaprti. Prihodu so prisostvovali tudi nekateri tuji diplomatski predstavniki. Predsednik indijske vlade Nehru je v spodnji zbornici ob otvoritvi debate o zunanji politiki izjavil, da se zdi, da bo mogoče doseči zadovoljivo rešitev vprašanja Sueškega prekopa, ki bo upoštevala hkrati pravice Egipta in interese drugih držav. »Cez nekaj časa, morda čez en teden ali dva, je dejal Nehru, bo prekop v celoti zopet odprt za plovbo. Ce se bo ta plovba uredila na zadovoljiv način, bo rešitev vprašanja Srednjega vzhoda lahko olajšana« Nehru je dalje dejal, da je položaj na Srednjem vzhodu napet ne samo zaradi tamkajšnjega položaja, pač pa, «ker se tu odražajo nekatere zunanje težave«. Končno je Nehru pozval ZDA in sovjetske voditelje, naj se sestanejo, da razpravljajo o načrtih za mir na Srednjem vzhodu. Veliko pozornost pa je vzbudilo potovanje francoskega obrambnega ministra gen. Bil-lota v 'iel Aviv, kamor ga je povabila izraelska vlada. Gen. Billot se bo sestal z izraelskimi državniki, da skupaj proučijo vojaški in politični položaj na Srednjem Vzhodu. Poleg tega pripisujejo pariški uradni krogi izrederf pomen francosko-izraelskim razgovorom o gospodarskih in političnih vprašanjih, ki so se začeli danes v Parizu. Poleg splošne izmenjave mnenj, bodo razgovori, po mnenju pariških krogov, omogočili tudi sporazume na gospodarskem področju. V Parizu poudarjajo, da je francoska diplomacija pripravljena vložiti skrajne napore za pomoč Izraelu. Politični krogi zato poudarjajo, da hodo razgovori z izraelskim ministrom Eskolom »utrli pot za izvajanje francosko «ddktrinc», vzporedno z Ei-senhowerjevo doktrino v arabskih državah«. Francosko doktrino ocenjujejo kot začetek nove faze v boju velesil za vpliv na tem delu sveta. Povečanje francoskega izvoza in investicije v Izraelu bodo zato glavni predmet razgovorov. Veliki francoski načrti za indusltializacijo Izraela so že na poti uresničitve. V Hai-fi gradijo francoska podjetja tovarno avtomobilov in podzemsko železnico, v Elatu pa razširjajo pristanišče. Franco- RIM, 25. — V slavnostno prirejena dvorani Horacijev in Kuriacijev v palači konservatorija na Kapitolu je bil danes slovesen podpis pogodb o skupnem evropskem tržišču in Evratomu. Ministri šestih eržav podpisnic so začeli prihajati malo pred šesto uro. Na trgu pred palačo je bilo nekaj ljudi in dež je lahko opravičilo, da jih ni bilo več. V glavnem so bili radovedneži, a nekaj je bilo tudi »evropeistov«, ki so prihajajoče ministre pozdravljali z zastavicami šestih držav. Vmes pa je bilo razdeljenih tudi nekaj letakov, na katerih je pisalo med drugim, ca so te pogodbe «sredstvo za politiko, ki naj še poglobi jarek, ki deli Evropo, in poveča mednarodno napetost«. Ni bilo težko uganiti, da pripadajo tisti, ki so te letake trosili, KiPI. Policaji so letake zaplenili, kolikor so jih mogli dobiti, in nekaj oseb aretirali. Točno ob šesti uri so ministri zasedli svoja mesta. Na splošno je veljalo, da podpisujeta pogodbe zunanji minister in šef delegacije, ki je sodelovala pri sestavljanju pogodb. Toda za Nemčijo se je namesto odsotnega ministra von Brentana potrudil sam stari Adenauer — ki pa svojih let res ne kaže — da je prišel v Rim za ta podpis. Poleg njega je Nemčijo zastopal še Hallstein. Tudi Se-gni je hotel dati dogodku s svojo navzočnostjo večjega poudarka; poleg njega je sedel Martino. Belgijo je zastopal zunanji minister Spaak s Snoyem, Francijo Pineau in Maurice Faure, Luksemburg Bech in Schaus ter Holandsko Luns in Homan. Za njimi so sedeli člani delegacij ter diplomatski predstavništva. Slovesnost se je pričela z govorom rimskega župana, senatorja Tupinija, ki je izrekel dobrodošlico in izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do tega podpisa prav v Rimu. Potem se je začela vrsta govorov vseh zunanjih ministrov; najprej je govoril Martino, ki se je v svojem govoru spomnil De Gasperija in Sforze. Za njim je v nemščini govoril Adenauer, ki je poleg De Gasperija omenil tudi Schumana. V svojem govoru je tudi mimogrede obžaloval, da pri tem alktu ni soudeleženih 27 milijonov vzhodnih Nemcev. Spaak je galerijo zaslužnih za obe pogodbi razširil še na Molleta, Monneta in von Brentana, medtem ko se je francoski zunanji minister omejil na čestitke glavnemu avtorju pogodb Spaaku. V svojem govoru je bil dokal previden; navajal je tudi razne težave, ki jih bo še treba premostiti, in izrazil je tudi željo Francozov, da bi se pogodbe razširile tudi na Veliko Britanijo, brez katere Evropa ne bi bila popolna. (Toda tudi z Veliko Britanijo bi bilo v tej skupnosti sedem držav, medtem ko jih je v Evropi le še kaj več.) Luksemburškemu ministru se je zdel primeren trenutek, da v Rimu uporabi kak rek starih Rimljanov. Izbral si je Katonov Ceterum censeo, ki ga je pa parafrazirano nadaljeval Europam esse aedificandarn■ Tudi holandski zunanji minister Luns se je zahvalil Spaaku ter za zaključek svojega govora napravil analogijo med evropskim skupnim tržiščem ter Evropo, ki «je bila združena, cvetoča in močna pod cesar-BEOGRAD 25. - Sovjetski skim Rimom Cezarjev«, veleposlanik Firjubin je izro- Govori so se sproti preva-čil danes sovjetska odlikova-1 jali in tisti, ki govornikov nja trem jugoslovanskim dr- niso razumeli v njihovem je-žavljanom, ki so med vojno ziku, so si lahko nataknili rešili ranjenega sovjetskega I slušalke in jih poslušali v podoficirja • svojem jeziku. Takoj po kon- čanih govorih se je pričelo podpisovanje. Prvi je podpisal Spaak in drugi belgijski predstavnik Snoy. Njima sta sledila Francoza, nato Nemca, Italijana, Luksemburžana in končno Holandca. Ob 18,50 je bilo podpisovanje zaključeno in ministri ter ostali so odšli v drugo sobano na zakusko. Neuspeh pogajanj za prekinitev stavk v Angliji LONDON, 25. — Optimizem, ki se je danes razširil v zvezi s pogajanji za rešitev spora, zaradi katerega stavka dve sto tisoč delavcev v angleških ladjedelnicah in nad en milijon kovinarjev, je proti večeru splahnel. Po petih urah pogajanj je bilo namreč javljeno, da pogajanja niso u-spela. Industrijci so ponudili 5-odstotno zvišanje mezd, predstavniki sindikatov pa so zavrnili to ponudbo in znižali svoje prvotne zahteve na 7,5 odstotka. Delodajalci zahtevajo tudi premirje glede mezdnih zahtev vsaj za eno leto. Zaradi tega so sindikati sklenili nadaljevati stavko, _ Zvečer so predstavniki delodajalcev in sindikatov obiskali ministra za delo in ga obvestili o neuspehu pogajanj. Minister za delo Macleod je sklenil imenovati anketno in arbitražno komisijo. Dalje je minister pozval sindikate, naj odredijo konec stavke, ki traja že deset dni. Izvršilni odbor sindikatov se bo sestal jutri zjutraj, da o tem odloča. Medtem se stavka nadaljuje in če ne bo do sobote kake rešitve, bo tedaj še poldrag milijon kovinarjev stopilo v stavko. Današnja pogajanja so se tikala delavcev v ladjedelnicah. Ker pa te delavce in kovinarje predstavljajo isti sindikati, je 'tališče ki so ga delodajalci zavzeli do zahtev kovinarjev enako. Voditelj opozicije Gaitskell, ki je govoril v Wellingtonu, je izjavil, da je za sedanji resni socialni položaj kriva vlada. Izjavil je, da mnogi sumijo, da je vlada privatno spodbujala delodajalce, naj bodo nepopustljivi. Gaitskell je dodal, da so se od leta 1951 dalje življenjski stroški v Veliki Britaniji zvišali za 28 odstotkov, cena živil je narastla za 41 odstotkov. spodarskega odbora Emile Ro che, jutri ga bo sprejel Mol-let, pojutrišnjim pa zunanji minister Pineau. Ska podjetja bodo tudi začela graditi železnico med Rdečim in Mrtvim morjem, kakor tudi graditi ladjedelnico v Hai-fi. Tik pred začetkom razgovorov je izraelski finančni minister Eskol izjavil, da je Izrael hvaležen Franciji za njeno pomoč, zlasti pa za dobave »defenzivnega« orožja. Francoski krogi poudarjajo, da bo izvedba gospodarskih načrtov v Izraelu potrdila Vlogo, ki bi jo Francija lahko imela v razvoju držav Srednjega vzhoda. Danes ni bi’l sprejet noben Sklep na razgovoru, ki ga je izraelski finančni minister Levi Eskol imel s francoskim finančnim ministrom Ramadie-rom. Med drugim sta govorila o znanem načrtu za zgraditev naftovoda, ki naj bi pe-lja iz izraelskega pristanišča Eilat do sredozemskega morja. Dalje sta govorila o možnosti francoskega finančnega sodelovanja pri javnih delih v Izraelu. Nocoj je ministra Eskola sprejel predsednik go- •ifiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiivinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiii Bur giba za konferenco med afriškimi Vecchictti in Valori prispela v Beograd BEOGRAD, 25. — Danes zjutraj sta prispela v Beograd dva člana delegacije PSI, Tullio Vecehietti in Dario Valori v spremstvu tajnika komisije za mednarodne zveze SZPLJ Marije Vilfan. Tretji član delegacije Vittorio Foa bo prispel jutri v Beograd. Na železniški postaji sta člane delegacije pozdravila Veljko Vlahovič in Anton Vratuša. MtiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiHtmmiiiiiitttiitiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiHumiiiiiiiiiHiitiiirr Švicarski funkcionar vohunil za 6re za vrhovnega državnega pravdnika, ki je izročal Franciji prepise prestreženih telefonskih razgovorov z egiptovskim poslaništvom Makariosu. Angleške čete so katedralo in ves grški predel mesta močno zastražile. Pozneje sta angleško vojaštvo in policija s silo razganjala številne manifestante, in prav tako tudi v Limasolu. V Atenah je ob proslavah dneva grške neodvisnosti predsednik vlade Karamanlis pozval prebivalstvo, naj se združi, zato da nride c> popolne neodvisnosti grškega naroda. Proslave dneva neodvisnosti so v Grčiji potekale mirno, le večja skupina študentov je skušala demonstrirati po atenskih ulicah, toda policija jih je razgnala. «»----------------- Danes volitve novega predsednika zvezne skupščine FLRJ BEOGRAD, 25. — Oba do-prepise telefonskih razgovo-1 ma zvezne skupščine sta na rov egiptovskega poslaništva, današnji komemorativni seji, ki so jih prestregli. ! k; je bila posvečena^ umrle- Poročilo vlade pravi, da : mu predsedniku skupščine Mo- BERN, 25. — Državni pravd-nik švicarske konfederacije Rene Dubois je včeraj napravil samomor. Ustrelil se je v svojem stanovanju. Ta samomor je povzročil v vsej Švici val nezadovoljstva in kritike na račun zveznih o-blasti, ki izbirajo visoke državne funkcionarje. Kakor je javila švicarska vlada v posebnem poročilu, je bil Dubois vmešan v vohunsko afero, o kateri je več časa pisal švicarski tisk. Gre za odkritje, da je policijski inšpektor Max Ulrich izročal francoskim a-gentom prepis telefonskih razgovorov egiptovskega poslaništva v Bernu za časa francoskega napada na Egipt in pozneje. Neki funkcionar policije je izjavil, da vzroki samomora državnega pravdnika še niso pojasnjeni, da pa vse kaže, da je Dubois, ki je imel nalogo voditi preiskavo, osebno izročil francoskim agentom Včeraj je Burgiba odpotoval na razgovore z maroškim sultanom V Franciji narašča odpor proti mučenju aretiranih alžirskih voditeljev • Nixon poroča Eisenhovuerju o potovanju po Afriki TUNIS, 25. — Predsednik tunizijske vlade Burgiiba je danes odpotoval z letalom v Rabat, kjer bo ostal pet dni in se bo razgovarjal z maroškim sultanom o morebitnem sklicanju konference med a-friškimi državami. Burgiba poudarja skupno z ministrskim predsednikom nove di^ žave Gana nujnost take konference, da se prouči vse, kar bi pripomoglo k utrditvi medsebojnih odnosov in omogočilo vsakovrstne stike ter uskladitev skupnih političnih tendenc. Burgiba je na nedavni tiskovni konferenci s tem v zvezi izjavil, da spada v ta okvir tudi težnja, da se pomaga doseči suverenost tistim afriškim narodom, ki so se odvisni. Po prvotni zamisli bi se morali te konference udeležiti Egipt, F.uopija, Gana, Libija. Maroko, Sudan in Tunizija. Pozneje so mislili, da bi povabili tudi Južno Afriko v upanju, da bi stiki z drugimi afrišaimi državami napo- tili to državo, da spremeni politiko. Medtem pa v Parizu vedno bolj narašča odpor proti metodam. ki jih v Alžiru uporabljajo proti aretiranim alžirskim voditeljem, ki jih v zaporu mučijo. V pariških intelektualnih krogih je povzročila veliko razburjenje vest, da je voditelj demokratične zveze alžirskega gibanja Ali Boumendjel napravil samomor v alžirskem zaporu. Docent za pravo na sorbonski univerzi in bivši minister za prosveto prof. Rene Capitant je podal ostavko. V pismu prosvetnemu ministru pravi mec drugim, da ga je smrt Boumendjela, ki je bil njegov učenec, zelo zadela, posebno zaradi okoliščin, v katerih je do nje prišlo. »Ta smrt na tragičen način potrjuje, poudarja profesor. kar sem pred dnevi čital v knjigi P-H Simona »Proti mučenju«. Dokler bo vlada moje države te metode, ki jih v vojni nismo nikoli uporabljali proti nemškim ujetnikom, pred- pisovala ali dovoljevala proti Alžircem, se ne bom čutil, da bi poučeval na kaki francoski pravni fakulteti« Iz Alžira javljajo, ca je tamkajšnji prefekt odredu preiskavo o samomoru omenjenega alžirskega voditelja. Enano je, da je komaj pred tremi tedni eden od petih alžirskih voditeljev, Ben Me-hidi, napravil samomor v prostorih francoske protivohun-ske službe, kjer je bil zaprt. Akcije alžirske osvobodilne vojske proti francoski vojski se medtem nadaljujejo in zadnja dva dni so na več krajih bili številni spopadi. Iz Washingtona javljajo, da je predsednik Eisenhower danes sprejel podpredsednika Nixona, ki mu je poročal o svojem potovanju po Ariki. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je Nixon dobil ugoden vtis zaradi prisrčnega sprejema, ki so mu ga priredili v Afriki, in da je mnenja, da bo Afrika imela vedno važnejšo vlogo y svetovnih dogajanjih. «zadnji • rezultati policijske preiskave kažejo, da je zvezni državni pravdnik Dubois lahko tudi osebno izročil tajne informacije, ki se ne tičejo Švice, neki tuji državi«. Edi se, da se je sum proti njemu povečal, ko je policija obsodila »nesodelovanje« omenjenega sodnika na zadnjem sestanku, ki je bil sklican, da se zberejo podatki o preiskavi. Ta sestanek je bil včeraj in poleg ministrov, sodnikov in drugih policijskih funkcionarjev je bil na njem navzoč tudi Dubois. Ta je v določenem trenutku nenadoma odšel in o njem ni bilo več sledu. Danes so Duboisa našli mrtvega v podstrešju njegovega stanovanja. Dubois je bil znan po svojih simpatijah za Francijo in kljub visokemu mestu, ki ga je zavzemal, je javno zagovarjal francoski napad na Egipt. Ko je dobil nalogo, da izvede preiskavo v vohunski aferi Ulricha, ki je baje z dajanjem podatkov omogočil tfd.i ugrabitev znanih petih alžirskih voditeljev, je -skušal to preiskavo zavlačevati. Dubois je bil novembra 195fi v Parizu skupno z nekim a-gentom francoskega diplomatskega predstavništva v Bernu, da prouč: mehanizem francoske varnostne službe. Švicarski tisk ostro obsoja ta škandal in poudarja, da presega vsako mejo, ker se spravlja pod obtožbo ves švicarski upravni sistem. S tem v zvezi našteva dnevnik «La Suisse« vse nedavne škandale v švicarski konfederaciji in poudarja, da je zvezni svet odgovoren za tako stanje, ker mora upoštevati značaj tistih, katerim prepušča največjo odgovornost v državi. Manifestacije na Cipru ob dnevu grške neodvisnosti ši Fijadu. V velikem revolucionarju in dolgoletnem voditelju jugoslovanskega parlamentarnega življenja je govoril podpredsednik zvezne skupščine Vladimir Simič. »Moša Pijade je bil mislec, državnik, politik in publicist, znanstveni delavec in umetnik in neustrašen borec in revolucionar, katerega življenje in vsestranska aktivnost sta neločljivo povezani z zgodovino naših narodov.« je poudaril Simič. Prikazal je nato njegovo delo med narodnoosvobodilno vojno in po vojni, zlasti na zakonodajnem področju, in je ugotovil, da je Moša Pijade vse svoje sile posvetil borbi za blaginjo delovnega človeka in delavskega razreda, borbi za socializem. za mir in za mednarodno sodelovanje. Po govoru Vladimira Simiča so poslanci obeh domov z enominutnim mlokom počastili spomin umrlega predsednika. Zvezna skupščina se bo ponovno sestala jutri popoldne na skupni seji, da izvoli novega predsednika. O kandidaturi novega predsednika so razpravljali na sestanku zveznega odbora SZDLJ. kateremu je predsedoval Kardelj. Dobro obveščeni krogi menijo, da bo za novega predsednika kandidiran predsednik skupščine Srbije Petar Stambolič. Usmerjcvani izstrelki tudi za Francijo? WASHINGTON, 25. — Bela hiša je nocoj objavila slede- čo izjavo, ki jo je prebral načelnik tiskovnega urada Ha-gerty: «Načrt za pošiljatev u-smerjevanih izstrelkov v Ve- liko Britanijo je začetni načrt, ki ga je treba še razviti bodisi s stališča orožja samega kakor tudi glede jasnih pogojev o pošiljatvi. To je lo- gična izhodiščna točka. Na-. daljnji razvoj bo treba seve-LONDON, 25. — Angleška I da še proučiti, in to se se- vlada je v odsotnosti Mac ! daj nujno proučuje.« Millana razpravljala danes na izredni seji o ciprskem vprašanju, zlasti pa o morebitni osvoboditvi Makariosa. Medtem so bile danes na vsem Cipru manifestacije ob dnevu grške neodvisnosti. V Nikoziji so bile trgovine, šele in uradi zaprti, v katedrali pa je bil slovesen verski obred, med katerim so udeleženci vakliikaili nadškofu V poučerih krogih izjavljajo, da je Eisenhovver danes z voditelji kongresa govoril o možnosti, da bi poslali usmerjevane izstrelke tudi Franciji. Eisenhovver jn Dulles sta namreč mnenja, da bi bilo nerodno odreči Franciji to, kar se daje Veliki Britaniji. Dalje izjavljajo, da na Bermudih ni bil sklenjen noben tajen sporazum, 26. marca 1957 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18,4, najnižja 11,3, zračni tlak 1014,3, Vlaga 23 odat., morje razgibano, temperatura morja 9,4. Vrem« dane?: Pretežno oblačno vreme, burja. Temperatura bo nekoliko padla. Tržaški dnevnik juuiueis ‘JJadnR eajeui 'u ‘vaaus 'umr 'ISTI 0° auojez ui r.7. C 0» apizA eun-T '9S7.1 EAaup euizion vr.SI qo auojzz ui rss qo apjZA aauofi tiepjfi Tantiema EDjern '9g ‘>13HOi ‘sauea 23. dan stavke uslužbencev Acegata Upravna komisija naj popusti in omogoči rešitev spora Kaj se skriva za političnimi spletkami? Danes bi se morala pogajanja nadaljevati Danes je že 23. dan stavke uslužbencev mestnega podjetja Acegat. Kljub temu ni bilo včeraj na sindikalnem področju nobenega sestanka ali stika. Včeraj bi se sicer morali sestati sindikalni predstavniki uslužbencev in nova upravna komisija, župan pa naj bi bil posredoval. Toda sestanek so odložili na danes, češ da se mora prej sestati vodstvo tržaške Krščanske demokracije ter da je treba počakati njegovih odločitev. Vsekakor čuden postopek, kot da ne bi stavka trajala že nad tri tedne ter kot da se ne bi nič mudilo! Ljudje so že kar ogorčeni in se sprašujejo, le kaj imajo za bregom. Saj gre za čisto sindikalen spor in bi morali o njem odločati sindikati in upravna komisija. Iti se pa jasno vidi vmešavanje strank. Politični računi se torej mešajo s sindikalnimi zahtevami ulužbencev, ki terjajo pravzaprav le to, kar so njihovi kolegi v drugih italijanskih mestih že dosegli. Kaj naj potem še razpravlja Krščanska demokracija o tem vprašanju, ko pa je imela Že nad tri tedne časa dovolj, da ga podrobno prouči, da niti ne omenimo dejstva, da se spor vleče že dve leti. Ljudem tudi ni razumljivo, zakaj ne more priti med sindikatoma in upravno komisi; jo do sporazuma, ko pa bi zadostovalo le malce več dobre volje te komisije, pa bi se spor rešil. Komisija pa odklanja tistih 23 milijonov, ki bi bili potrebni za podaljšanje dopustov uslužbencev, kar navsezadnje ni mnogo v primeri z ogromnim primanjkljajem v proračunu pcdjetja. Medtem pa v sindikalnih krogih pravijo, da ne bodo odnehali od svojih zahtev tudi zato, ker morajo pač u-poštevati mnenje delavcev, ki so na zadnjem zborovanju jasno povedali, kaj hočejo. Zato bi bilo prav, da bi se predstavniki podjetja že končno spametovali in popus':li ter se raje z vnemo lotili dela da izboljšajo položaj v podjetju z boljšim gospodarjenjem ter z odstranitvijo nepotrebnih stroškov, prebivalstvo na vsaik način pričakuje, da se spor končno reši, saj je že do grla sito prerivanja in gneče v zasebnih avtobusih. «» ----------------- Sestanek FIOM Drevi ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 sestanek odbora FI OM. Razpravljal bo o položaju v zvezi z zasedanjem kovinarjev, ki bo v maju. KS------- Madžarski vagoni skozi naše pristanišče Gospodarski odnosi z Madžarsko so se v zadnjem času popolnoma normalizirali in se sedaj redno pošilja madžarsko blago skozi naše pristanišče. V tej zvezi poroča tržaška agencija Astra, da bo danes odplula iz Trsta egipčanska motorna ladja «Star of Alexandria» last pomorske družbe MISR, na katero bodo naložili štiri želeeniške potniške vagone madžarske proizvodnje. Gre za prvo pošiljko železniških vagonov, ki so jih naročile egipčanske železnice. Skupno bodo poslali okrog 30 vagonov. Naslednje štiri vagone bodo vkrcali na motorno ladjo aStar of Luxor», ki bo odplula iz Trsta v sredini prihodnjega meseca. Te vagone so egipčanske železnice naročile v Madžarski že pred nemiri in se je njih dobava zaradi neurejenih razmer zavlekla. trčila v norveški parnik Ladji sta bili poškodovani, a sta lahko sami nadaljevali pot Tržaška 7215-tonska motorna ladja »Corallo* je včeraj ob 8. uri dopoldne zadela v 5055-tonsko norveško ladjo «Nopal Branco* v bližini otoka Scilly (južno/zahodni del Anglije). Obe ladji sta po radiu zaprosili pomoč, saj je v prostor za tovor ladje »Corallo* vdrla voda in je bil prednji del ladje »Nopal Branco* močno Doškodovan. Na mesto nesreče je z otoka takoj odletelo izvidniško obalno letalo angleškega vojaškega zrakoplovstva in iz Falmoutha so odpluli nekateri vlačilci. Vendar pa ladji nista potrebovali pomoči, saj je «Corallo» ob 10.49 sporočil, da je nadaljeval vožnjo s svojimi stroji in da namerava pripluti v Capolizard. Tja je tudi srečno priplul ob 12. uri. Ladja je precej poškodovana, vendar pa na srečo ni bilo na krovu nobenih človeških žrtev. Med mornarji je tudi več Tržačanov. Ladja «Corallo» je vpisana v tržaški pomorski register in spada v vrsto ladij «Liberty». Last je aSocieta di Navigazio-ne Libera Triestina* in jo je najela pomorska družba Si-darma iiz Benetk. Odplula je 12. t. m. iz pristanišča New-port News (ZDA) s tovorom okrog 10000 ton premoga m je bila namenjena v Rotter- države ne opustil svoje po- ^ _______________ _____________ gumne borbe. Berti, Pincher-. dam, kamor bi morala priplule.* 1 ti včeraj. Obisk predsednika pokrajine v miljski ladjedelnici Za zagotovitev naročil ladjedelnici Sv. Roka Prof. Gregoretti obljubil, da bo v okviru pokrajinskega sveta načel akcijo v korist miljske ladjedelnice Pokrajinska uprava sporoča, da je bila zaprošena, naj se zanima za položaj, ki vlada v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, ker preti nevarnost, da bodo popolnoma ustavili obratovanje te ladjedelnice. V zvezi s tem je včeraj pokrajinski predsednik prof. Gregoretti obiskal ladjedelnico Sv. Roka. Spremljali so ga miljski župan Giordano Pacco, pokrajinski svetovalec Giovanni Postogna in generalni tajnik pokrajinske u-prave dr. Amelio Leotti. V ladjedelnici se je pokrajinski predsednik sestal zl ravnateljem podjetja in predstavniki tovarniškega odbora ter se z njimi razgovarjal o vseh vprašanjih adjedelnice. Med razgovorom je predsednik pokrajine prof, Gregoretti prišel do prenričama, da ima ladjedelnica Sv. Roka vse pogoje za nadaljnji obstoj in za zagotovitev dela svojim delavcem. Sindikalni predstavniki pa so gostom obrazložili vse podrobnosti dela v miihiii atiiiiniiii iiiififimmiimnniiiimi n, V Trstu je bilo konec lanskega leta 5.900 brezposelnih mladincev Zakon o zaščiti vajencev naj se raztegne na Trst Novi zakon, ki’ je v republiki že v veljavi, loči vajence v tri kategorije in določa ustanovitev tečajev za njihovo izobrazbo Po uradnih podatkih trgo- vinske zbornice je bilo 31 decembra lani v Trstu 5900 brezposelnih mladincev. Samo to uradno število, da ne govorimo o vseh tistih mladih brezposelnih, ki niso vpisani na uradu za delo, dokazuje hudo krizo med mladimi delavci oziroma med vajenci, ki ne morejo najti zaposlitve. Pred leti je bivša Zavezniška vojaška uprava izdala izredne ukrepe, s katerimi je finančno pomagala ustanovam in podjetjem, ki so sprejela Kljub temu pa ni dvoma, da uk vajence. Ti ukrepi so še danes veljavni, kljub temu pa se ni dejansko položaj skoraj nič zboljšal. Za to so predvsem kriva velika in srednja podjetja, ki imajo sorazmerno zelo nizko število vajencev na število zaposlenih delavcev. Vsa ta podjetja se izgovarjajo, da jim gospodarski pogoji ne dovoljujejo zaposlitve večjega števila vajencev. češ da vajenci preveč bremenijo njihove izdatke. Obenem pa se od časa do časa pritožujejo, da v nekaterih panogah nimajo dovolj strokovne delovne sile. Zaradi tega imamo v našem mestu razne prekvalifikacijske tečaje, ki izobražujejo delavce in jim omogočijo nove poklice. Na ta način dobijo razna podjetja Že izučeno de'ovno silo in jim ni treba skrbeti za vajence. Vprašanje vajencev na vseh delovnih področjih ja prisililo tudi vladne organe, da so pripravili zadevni zakon, ki je bil v preteklih dneh objavljen v Uradnem listu italijanske republike, in s katerim hočejo zakonito zaščititi vajensko dobo mladega delavca. Zato zakon določa sledečo lestvico pri vpisovanju vajencev na uradu za delo: 1. brezposelni vajenci, ki so bili že zaposleni; 2. mladinci, ki niso bili še nikoli zaposleni in ki bi »e hoteli zaposliti kot vajenci; 3. mladi nekvalificirani delavci in vajenci, ki so bili že zaposleni, ki pa hočejo menjati poklic. Za vajence začetnike zakon določa zdravniški pregled, s katerim bo ugotovljena njihova fizična sposobnost. Poleg tega bo vajenec moral napraviti tudi psihofiziološki adravniški pregled, da bodo ugotoviil njegova strokovna nagnjenja Zakon določa tudi. da vajenska doba zaposleni)* vajencev traja, dokler vajenec ne opravi usposoblje-nostnih izpitov, ali pa do roka določenega v zakonu in v delovni pogodbi. Ta rok p« ne »me biti daljši oe petih let zaposlitve. Glede vajenskih izpitov za strokovno kvalifikacijo za delavce vajenci lghko zahtevajo od pokrajinskega urada za delo. da na posebnih izpitih ugotovijo njihovo sposobnost, če ni te »posobnoati ugotovil že delodajalec. Novi zakon določa tudi u- stanovitev posebnih tečajev za izpopolnjevalno izobrazbo vajencev. Iz teh tečajev bodo izključeni samo tisti mladinci ki imajo ustrezno spričevalo kakega strokovnega zavoda ali * tehnične šole, ki ustrezata zahtevam njihovega poklica. Ti tečaji, ki so obvezni, so brezplačni in učne ure bodo vštete v tedenski delovni urnik vajenca. Poleg tega bodo tečaji organizirani po potrebah 'n zahtevah posameznih podjetij. Obenem pa zakon določa da se ti tečaji ustanovijo lahko v podjetjih samih, kjer bo tudi to pripomoglo k omilitvi brezposelnosti vajencev. Toda da se reši vprašanje zaposlitve tržaških mladincev, bi morala pristojna oblast izdati ustrezne ukrepe, s katerimi naj bi prisilili vsa industrijska in trgovska podjetja in predvsem velika in srednja industrijska podjetja, da morajo sprejeti v službo sorazmerno število vajencev na število zaposlenih delavcev. Enak ukrep bi moral veljati tudi za pomorske družbe, bančne in zavarovalne u-stanov® za sprejem v službo mladih izobražencev, ker je znano, da Je v Trstu med mladimi brezposelnimi mnogo mladih ljudi s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo. je zaposleno določeno število vajencev- Za manjša podjetja in predvsem za obrtniška podjetja zakon predvideva u stanovitev konzorcijskih teča jev med delodajalci, Gornji zakon ni bil še raz tegnjen na naše področje. Zato upamo, da se bo vladn komisariat pobrigal za njegovo čimprejšnjo raztegnitev čeprav ne pričakujemo, da bo pripomogel k rešitvi tega hu dega socialnega vprašanja Rešitev spora v podjetju Zerial Ze dalj časa je trajal v mizarskem podjetju Zerial spor. ki se je tikal prehoda 11 delavcev iz ene kategorije v drugo. Včeraj so predstavniki sindikatov in delavcev spor rešili. O V nedeljo »o čistilci min odkrili 76-nvilimetrsko granato v bližini Dečjega doma (Casa del Fanciullo) v Križu, v Ul. Brandesia pa ročno bombo «Sipe». Zaradi golobov in puške prijavljen sodišču Da bi prišel do nekaj denarja, je simuliral roparski napad ladjedelnici in poudarili, da so delavci pripravljeni dati vse svoje sile za obnovitev tega velikega ladjedelniskega podjetja, ki bi moralo služiti ne samo njim, ampak celotnemu gospodarstvu področja. Pokrajinski predsednik, miljski župan in svetovalec Postogna so izrazili ravnatelju 'ladjedelnice m sindikalnim predstavnikom upanje, da bodo pristojni organi našli zadovoljivo rešitev za to veliko industrijsko podjetje. Obenem pa sta predsednik pokrajine in svetovalec Postogna obljubila. da bosta v okviru pokrajinskega sveta načela akcijo v korist ladjedelnice in vseh zainteresiranih delavcev. Obisk predsednika pokrajine je sprejelo miljsko prebivalstvo z zadovoljstvom, saj dokazuje, da le niso vsi brezbrižni glede bodočnosti ladjedelnice, ki je že dolgo časa v hudi krizi. Ta kriza pa se zdi prebivalstvu in delavstvu še toliko bolj nesmiselna, ker imajo vse druge ladjedelnice dovolj dela in naročil vse do leta 1961. Tudi ladjedelnica Felszegy v Miljah je vedno zaposlena. Res je, da so sedaj dodelili ladjedelnici Sv. Roka v prenovitev ladjo «To-scanelld*. toda to je vse premalo. Tudi ladjedelnici Sv. Roka je treba zagotoviti toliko naročil, da bodo delavci imeli za ve£ let zagotovljeno delo. Kot smo že večkrat pisali, se delavci in miljski občinski svet že dolgo časa borijo, da bi oblasti poskrbele za naročila. Občinski svet je poslal svoj čas celo delegacijo v Rini. Delavci ladjedelnice Sv-Roka, so sicer ostali kljub krizi na delu, toda dejansko so večinoma pohajali po ladjedelnici. Ker niso zaradi tega dobivali akordnih dodatkov, so znašali njihovi prejemki okrog 10.000 lir manj na me-kar je zelo mnogo, če T včeraj v „ V tržaškem glasbenem življenju je koncert Arturo Be-nedetti Michelangelija vedno poseben dogodek, kar je več kot očitno že tudi na zunaj. Čeprav je koncert priredilo Tržaško koncertno drnštoo, je pianist nastopil v gledališču «Verdi», medtem ko omenjeno društvo letos prireja svoje koncerte v iiTeatro Nuovo«. In popolnoma svojevrsten je bil pogled v samem gledali- SNG za Tržaško ozemlje Današnja predstava »Srebrne liije* v Sked n ju odpade. ( OtEDALIŽČA ) VERDI Danes ob 21. uri nastopa Ugo Tognazzi s svojo skupino, ki jO šču/ko je bilo celo na odru -sesinvljaj^o Lia ZoppeHi, Giannl pripravljenih skoraj dve ^ S ^ NtTZ^u sedežev za občinstvo. In te Komecjjja Hennequina in Duva-v parterju srno videli aoaat- ja; «ciovek pod kapom». Jutri ne sedeže. Ni treba posebej ponovitev. poudarjati, da je bilo gledališče napolnjeno tudi v vseh DAROVI IN PKISPKVKl) ostalih prostorih do zadnjega i ^ mest°' ... Izvršni odbor Slovenske-go&po- Benedetti Michelangeli si jc darsko-kulturne zveze bo imel za včerajšnji koncert izbral le svojo redno sejo jutri, 27. t. m. tri avtorje. Schumažina, De- ob 20.30 na sedežu. bussyja in Qhopina, Poleg _ VČERAJ DO DANES Ljubljane; 19.30 Poje Doris Day z orkestrom Paul VVeston; 20.00-33.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 5.00 Pester glasbeni spored; 8.05 Zborovske skladbe jugoslovanskih skladateljev; 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli; 9.20 St*, ri in novi Mozart; 10.10 Od P* pevke do popevke; 11.15 Za doa ir, žene; 11.30 Naši solisti vam igrajo; 12.00 Slovenske narodne poje Akademski oktet, vmes igra domači kvintet, pojeta Mojc* Lotrič in Jure Novak; 12.40 Jo-hannes Brahms: Madžarski plesi: 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Dvospevi iz Verdijevih oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.10 Gustav Mahler: Simonija št. 1 v D-duru; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni teonik; 18.30 Iz solistične glasbe; 20.10 Skladbe hrvaških skladateljev poje Ljubljanski komorni zbor; 21.30 Igra-a velika zabavna orkestra; 22.15 Iz komorne glasbe. ^"ELE VIZIJ A 17.30 Spored za otroke; 20.30 Poročila; 21.00 Giuseppe Ciabat-tlni: »Torbica*, iera; 22.50 AleS-sandro Perše n: «Pierrot osvaja Lunp», komedija. wank in Wien op. 26 v petih stavkih je pianist zaigral še I ROJSTVA, SMRTI IN POROKE drugo njegovo delo s podob- ^ jn 2S marca 1957 se no temo Carnaval op. 9. Je v ^rslu r{xtiio 17 otrok, umr-to eno izmed mladostnih av- ]0 je 22 oseb, poroke pa so bi-torjevih del, med katerimi j najdemo njegove najboljše POROČILI SO SE: reprezen- stvaritve za klavir. 7 nekakim tant Luciano Grego in pevka sentimentalnim iiumonzmom Laura Billi, težak Giovanni Maje tu Schumann obdelal raz- ria Vatta in gospodinja Giovan-no vrstno čustveno snov: lju- bežni, prijateljstva, mladostne ^cc° m gospodinja Maria ere sanje, študentovska navduše- UMKL1 SO: 53-letni Anton Svi- Kap jo je zadela V nedeljo zvečer je na svojem domu nenadoma umrla zaradi srčne kapi 68-letna Annunziata Mattiassi por. An-c' reattini iz Ul. Petronio 1. Truplo pokojnice so včeraj dopoldne položili v mrtvašnico glavne bolnišnice. Samomor s plinom Zaraci živčne bolezni si je včeraj vzela življenje 53-letna Brunetta Millo vd. Paolin iz Ul. Fabio Severo 82. Sedla je k štedilniku in odprla plinsko cev. Ko se je hčerka vrnila domov, je bila mati že mrtva. Prec dobrim tednom je Duilio Calligaris javil policiji, da je pekdo v Ul, Manzo-ni streljal na golobe, odnesel dva in se nato odpeljal z avtom. Policija je uvedla preiskavo in izsledila lastnika avtomobila, ki je priznal, da je njegov prijatelj Fulvio Armellin streljal na golobe s flobertom. Policija je po končani preiskavi prijavila sodišču Armellina. ker ni i-mel potrebnega dovoljenja za flobert in je kradel golobe. Organi javne varnosti so te dni aretirali in prijavili sodišču tudi 16-letnega tiskarskega vajenca Bartolomea S. iz Ul- Gambini, Dečko si bo verjetno zapomnil za vselej, da pravica ne pozna šale in lahkomiselnosti. V soboto zvečer je namreč prijavil policiji. da sta ga dva neznanca povabila v kino »Armo-nia* v Ul. Madonnina, med potjo pa da sta ga napadla in mu ukradla zapestno uro. Fant je zelo natančno opisal dogodek in napadalca. Policija je takoj uvedla preiskavo, a nikakor ni mogla izslediti dozdevnega krivca, pač pa je ugotovila, ta je bilo ob omenjeni uri v Ul. Madonnina precej ljudi, medtem ko je Bartolomeo trdil, da ni bilo sploh nobenega in ,;/ lnnocenza Nicolieh por. Mene- rio }ancico. In končno je b I hmj, 7IWetna tlaterina Olga tu se Chopin, kjer je pianist prec«jnzani vd. Tul, 58-letni Al-zopet na drug način dosegel freoo j,abriSi 43_ietna Vera Koz-uišek poustvarjanja, zlasti v bec pmter, 76-letna Elisa Baladi št. 1. Po dolgotrajnem zappetti vd. Gruhissa, 76-letna ploskanju občinstvu, ki ni ho-1 Giovanna Scamperle por. Loocar. telo iz dvorane, je koncertant di, 55-letni Alojz Adamič, 34-zopet sedel za klavir, vendar letni Carmine Ruggieri, 78-letna samo enkrat; občinstvo bi ga I Gmseppma Czapramzki vd. bus. pa rado še in še poslušalo. Včerajšnji koncert spada med vrhunce v letošnji glas „lt.,w , beni sezoni, če mu ne pripada | letna vittoria Levi vd. Moro. sploh prvo mesto. san, 75-letni Rodolto Seganti, 79-letna Anna Moratto vd. Steffe, 69-letni Giorgio Liveris, 95-letna Ottavia Brunner vd. Fischel, 95- Pretresljiv zločin v Šantomi pri Kopru NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AlTAlabarda, istrska cesta 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren-dini. Ul. Tiziano Vecellio 24. Iz Kopra poročajo, da se je včeraj zgodil v Santom: pretresljiv zločin. Nekdo, ver jetno njen zaročenec, je z nožem napadel In usmrtil 20-letno Kristino Kozlovič Santome. C RADIO TOREK, 26. marca 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahka glasba; 12.00 Sredozemske države in dežele: »Sinja*; 12.10 Za vsakogar nekaj; ... . , 12.45 V svetu kulture; 12.55 Domnevajo, da je zločin iz- ulast>a lz revjj; 17.30 Plesna ča- vršil Kristinin zaročenec 22- janka; 18.00 VViemavvski: Kon- letni Jože Vižintin, ki je ne- cert za violino In orkester št 2 v d-molu; 18.Zb Mozartovi sa- nadoma izginil. Mesečno poročilo občinskega higienskega urada Zadovoljivo zdravstveno stanje Tržačanov v preteklem mesecu Šolski zdravniki so februarja pregledali 333 učilnic in 5.449 dijakov in učencev mospevi — poje sopranistka Ilea-na Bratuž; 18.52 Kvintet George Shearing; 19.15 Zdravniški vede); 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Znani tangi; 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Janez Jalen: »Bratje*, drama v 4 dej., igrajo člani Radijskega odra; 23.00 Chopinove mazurke in po-loneze, TRST 1. 11.30 Koncert pianistke Mye Tannerrbaum; 12.10 Nove popevke; 17.00 Vivaldi: Koncert v A-duru št, b' op. 25; 17.15 Poje Knzo Amadori; 18.00 Simfonični Koncert; 21.00 Valentino Bompia-ni: «Skol.jka ob ušesu*, slušna Igra v 3 dej. 11,1,11 Tragično zaključen nedeljski izlet Smrtna žrtev asfalta zaradi prevelike hitrosti Dva mladeniča sta se s skuterjem zaletela v obcestni kamen: eden je ostal na mestu mrtev, drugi pa se je hudo poškodoval Zal se zadnja nedelja ni ! odpravila do Trbiiki cesti. končala, kot pretekle, brez smrtne žrtve motorizacije. Ze nekaj časa ni bilo treba zabeležiti nobene hujše nesreče, a sedaj, z lepim vremenom, se je nedeljski promet povečal in s tem se bodo povečale tudi nezgode. Ce bodo hujše ali manjše pa je odvisno od vozačev samih, od previdnosti in od zmerne vožnje. Nedeljska žrtev je komaj 17 let star dijak Sergio Pittalis iz Videmske ulice, katerega je hitrost s skuterjem omamila in ga tudi spravila v prerani grob Pittalis se je s svojim 18-letmm prijateljem Umbertont Cuuom iz Videmske ulice domenil za nedeljski izlet in mladeniča sta v ta namen najela skuter. V prvih popoldanskih urah je Pittalis zapustil dom, kamor se ni več vrnil. Cilj prijateljev je bila bližnja tržnika okolica in okoli 17.30 sta se domenila za povratek Zapustila sta Opčine in se Vzroki nesreče za sedaj še niso točno znani: toda vse kaže, da je hitrost eakrivila padec obeh prijateljev. Mladeniča sta prišla do 50 metrov od mostu pri Katinari, ko je Cau, ki je vozil skuter zašel z ovinka. Centrifugalna sila ga je namreč zanesla na levo, kjer je podrl nekaj drevesc in obcestni kamen (er končno silovito treščil in se ustavil ob drugem obcestnem kamnu. Sunek Je Pittalisa. ki je sedel na drugem sedežu, vrgel vznak na asfalt, kjer je negibno obležal, medtem ko se je Cau le hudo poškodoval- Pittalis Je umrl takoj, ker si je prebil lobanjo, medtem ko so morali hudo ranjenega šoferja odpeljati z resunim avtom v bolnišnico, kjei so ga zaradi zlomov Pru*„ s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku. Po končani preiskavi na mestu nesreče so truplo nesrečnega mladeniča odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjet je na razpolago sodnim oblastem. Higienski urad tržaške občine je izdal poročilo o delovanju oddelka za zdravstvo in higieno v preteklem mesecu. V bolniških ambulantah so v februarju opravili 7.941 pregledov, izvršili 322 obiskov na domu in poslali 71 oseb v bolnišnico. Medicinske sestre so v preteklem mesecu opravile 3.807 injekcij, obiskale-na domu 437 bolnikov, izvršile 833 poizvedb ter kontrol in 713 injekcij v ambulanti na županstvu. Predporočni posvetovalni u-rad so prvič obiskale 4 osebe, 5 pa se’ jih je na tem uradu ponovno oglasilo. Oddelek za sladkorno bolezen je sprejel 533 bolnikov, opravil 1383 injekcij insulina teh 1200 pregledov krvi in urina. Drugi oddelek, ki se ukvarja s higieno stanovanj je v preteklem mesecu opravil 492 pregledov in ugotovil v 343 primerih razne nedostatke. Od teh je bilo 61 primerov protizakonitih zasedb stanovanj, v 14 primerih so bile zgradbe v slabem stanju, v 58 primerih pokvarjene strehe, v 21 primerih vlaga, v 6 primerih je primanjkovala voda, v 127 primerih je bila slaba kanalizacija, v 7 stanovanjih pa so dobili parazite. Pregledali so 41 trgovin ter 39 javnih lokalov in 504 industrijske obrate. Komisariat za higieno je napravil 5.903 preglede ter ugotovil v 940 primerih razne nepravilnosti, zaradi česar je sledilo 33 glob ter 179 prijav1. V 6 primerih so naložili globo zaradi mleka, v 4 zaradi kruha, v 3 pa zaradi vina. Na različnih trgih, v trgovinah ter na glavnem ze-lenjadnem trgu so stražniki tega oddelka zaplenili med drugim 7 kg rakov, 44 kg rib, 11.048 kg sadja ter 17.181 kg povrtnine. Profilaktičnl urad je v februarju ugotovil 30 primerov davice (1 smrtni primer), 34 primerov škarlatinke, 4 primere paratifusa, 307 primerov ošpic, 42 primerov noric, 13 primerov oslovskega kašlja, 1 primer tetanusa, 1 primer srbečice. Zdravstveno stanje tr. žaškega prebivalstva pa je bilo na splošno zadovoljivo. fe- Solski zdravniki sio bruarju pregledali v osnovnih šolah 136 učilnic ter 3164 Učencev. Na srednjih in niž- KOPEH Poročila v slovenščini: 6.00 7.00. 7.15. 13.30, 14.15. 15.00. 19.00 22.00 Poročha v Italijanščini: 6.30 jih šolah so pregledali 79 12.30, 19.45 23.00 . učilnic ter 606 dijakov; v viš- 5.IHL6.15 Spored iz Ljubljane; jih srednjih šolah 33 učilnic «•» Jut,ranja glasba; ™0-7.15 ,.... er,u v nfrnivih Spored iz Ljubljane. 7.15 Glasba ter 750 Hiinknv V otroških sb°prd I* Ljubljane ter 7J9 dijakov, v otrosk n vmes ob 730 v^,h P11 ™ Ptre®ledoa'' Jutranji koledar; 11.00 Otroški ucilnic in 746 otrok. Skupno »0ticek; 11.30 Engelbert Hum so pregledali 333 učilnic ter perdinck: »Pantomima sna* 5449 dijakov in učencev. Iz. oPere «Janko in Metka*; 11.4; raz-nih šol so odstranili 411 orkester Freddy Balta; 13.45 učencev zaradi bolezni. Na lorkov operni oder; 14.30 Novo-okulističnem oddelku so pre- zgrajena podjetja na Koprskem gledali 90 učencev, v nevro- stopila na pot kooperacije; 14.40 psihološki posvetovalnici pa Pisan spored lahke glasbe; 15.10 90. F.obc teh nično ambulanto ie Zabavna glasba: 15.25 Narodne preteklem mesecu obiskalo | kar 2777 malih pacientov. Na Ambulanta za spolne bolez- -----------, -....~ r . ni je sprejela 809 oseb, od I tudi 18-letnega mizarskega 15.40-16.10 Spored iz Ljubljane „ I 16.10 Ritmi ln popevke; 16.45 kardiološkem oddelku so pre- t;(.rshwlnov'e melodije; 17 15 L. 01 n 11 1 nppnpRv V rt r*»- I . . , _______________ __ ..... 1: „ ~ KINO D Excelsior. 16.00: -«UCetje m sinovi*, Vittorio De Sica, Marcello Mastroianni, Antonella Lualdi, Marisa Merilni. Cinemascope. Fenice. 16.00: »Gangster išče ženo*, Tom Evvell, Edmond O Brien. Cinemascope. Nazionale. 15.30: «Vražjl ljudje* («1 diaboiici*) s s. SimoneL Vero Clouzot, P. Menrisse in C. Vanelom. Filodrammatico. 16.00: »Robin Hoodova sablja*, technicolor, D. Taylor, E. Moore. Grattacielo. 14.30: «Notre Dame de Pariš*, Gina Lollobrigida, Anthony yuinn. Supercinema. 16.00: «Nevesta je prelepa*, Brigitte Bardot, L. Jourdan. Arcobaleno. 16.00: »Uporna mladina*. Cinemascope. G. Rogers, M. Renme. Astra Rojan. 16.00: «Vedno j? lepo vreme*, G. Kelly in c-Charisse. Cinemascope, technicolor. Capitol. 15.30: «Ubijalec je izguo-ljen*. J. Cotten, Rhonda Fleming. Cristalio. 16.00: «Prepovedan planet*, VValter Pidgeon, J^esU' Nlelse in Anr.e Francis. Alabarda. 13.30: «Car» (»lncante-simo»). Najlepša predstava naše dobe v Cinemascope m technicolorju. T. Povver, Kim Novak in Victoria Shaw. Ariston. 16.00; »Napolltanci v Molanu*. Dve uri smeha. E. D' Filtppo, A. M. Ferrero m '• Latimore. Armonia 15.00: »Dogodivščine Marka Pola*, G. Cooper, J* Turner. Aurora. 16.30: «Vozel na vratu* («11 nodo alla gola*), J. 5^" wart, F. Granger, J. Chandiec-Ideale. 16.00: «Primula S«nittl»> L. Hovvard, M. Renme, T. S®-livan. _ Impero. 16.00: «Tigerček», J«‘ Chandler, T. Hovey. Zabavn zgodba o malem dečku. Italia. 16.00: «Labod». ljubezenska zgodba princese. Cinema- scope, Grace Kelly, Alec Guinness, Louis Jourdan. Marco. 16.00: «Igralka», S. Tracy, J. Simmons. Kino gledališče ob morju. 16w' «Mondo cane», S. Chaplin. Moderno. 16.00: «Picnic», Novak, VVUliam Holden in R°-salind Russei. _ Savona. 16.00; «lrski upornik*, Hudson in Barbara Rush. cinemascope, technicolor. Vlale. 16.00: «Neznana matiuj' Alberto Farnese, Janet VidOb Prvikrat. Vitt. Veneto. 16.00: «2ena in vo-Cervi, W. Chiari, n- lovi», G. Taranto. Belvedere. 1530; «Zasebna vojn* majorja Bensona*, C. Hesto>> G. Adams, T. Hovey. Zabavi*1 Technicolor. r Marconi. 16.00: «Cigan baron*, *»' Uuetary, P. Hoerbiger. Massimo. 16.00: »Zemlja Apasev » Audie Murphy, Anne Bancrot>-Novo cin«. 16.00: »Ameriška BU^ terfly», B. Grable in Dan D*'* ley, Technicolor. Odeon. 16.00: «Zavojevanje Pr štora*. Technicolor. Radio. 16.00: «MehiKanski bratj*’' Technicolor. MALI OGLASI AVTOMOTODIESEL, aelavnifd ureditev glav, brušenje, Mondif‘ bati Zastopnik izdelkov MOTUJ GUŽZ1. Dvosedežni ekonom«* motor|l. NOVOST LODOLA 19»" Galletto 192, »ERCOLINO*. f®. goncim na bencin, nosilnost JjTi ... « * • —- — «»T 11 • gledali 160 učencev, V preteklem mesecu so veterinarji tržaške občin« zasledili en primer slinavke in parkljev ite. V klavnici pri Sv. Soboti so pregledali 3418 glav goveje živine, 8739 kg zajcev ter 29405 kg piščancev. V klavnici pri Sv. Soboti »o zaklali 935 glav goveje živine, na Opčinah 489, v klavnici na Proseku 29, zasebniki pa so zaklali 136 glav živine. Na glavnem ribjem trgu so pregledali 112.805 kg rib, 59 tisoč 46 kg mehkužcev ter 19.816 kg rakov. Zaplenili so skupno 976 kg rib. Psi in mačke so v februarju ugrizli 22 oseb. V poročilu ni podatkov o porabi vode v preteklem mesecu. — Vplinjačl delorto, Nadomes1' Hui 1 lžho«tnito M. Škerjanc: Koncert za violino 1 deli. Razstava Cremascoli, ln orkester; 18.00-19.30 Spored iz | Severo 18, tel. 38-903. Nezgode na delu Včeraj se je na delu ponesrečil 36-letni Bruno D’Am-brosi z Elizejskih poljan 26 Zadel je ob železno ploščo v delavnici, kjer je zaposlen, in se udaril v dimlje. Spre' jeli so ga na 1. kir. oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Med delom v industrijskem pristanišču se je ponesrečil 23-letni Vittorio Bernazza iz Boljunca št. 9. Zareč kos železa je namreč zdrknil iz stroja in padel Bernazzi na desno nogo. Zaradi hudih 0-peklin so ponesrečenca takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kir, oddelek. Ozdravel bo v treh tednih. Na prvi kir. ocedlek so včeraj okrog poldne sprejeli katerih je bilo 19 novih gostov in od teh 4 spolno bolnih. Opravili sq 484 injekcij in 5 manjših operacij. V preteklem mesecu so razkužili 148 zasebnih stanovanj v mestu, 81 v predmestju in 8 v okolici; 144 učilnic, 1 javni urad. 13 taksijev, 26 hlevov ter 492 osebi. vajenca Franca Miliča iz Zgonika št. 12. Fant je delal v mizarski delavnici Grassi v no približal žagi, ki mu j» Ul. Perarolo, pa se je nerod-skoraj popolnoma odrezala sredinec desne roke. 7. rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti dva tedna, Vozni red avtobusov BAZOVICA - PADR1CE - GROPAUA - TREBČE (Odhodi s postaje na Trgu Liberth in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih: 7.30, 8.15, 9 30, 10,15 tl. 12, 13.10, 14, 15, 1«. 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. Ob praznikih: 7.25, 8.30. 10, 11. 12.30. 13.10, 13.50. 14.30, 15' 15.30, 16. 16.30. 17, 17.30, 13 18.30, 19, 19.45. 20,30, 22.30, 24. BLOK FERNETIČI (Odhodi s postaj-? ns Trgu Liberth) Ob delavnikih: 7.30, 10.15, 13 10, 15, 18. Ob praznikih: 7.25, 10, 13.10, 14.30. 18, 20.30. SEŽANA (Odhodi s postaje na Trgu LlbertS) Ob petkih in sobotah ob 7. in 17. uri, ob nedeljah >n ponedeljkih ob 9. 111 19. uri. Povratek iz Sežane ob petkih in sobotah ob 8.40 in 18.J9' ob nedeljah in sobotah ob 7.30 in 14.30. BLOK PESEK (Odhodi s postaje na Trgu Libertaj Ob delavnikih: 7.45, 13,10. 17 30. Ob praznikih: 11.30, 17.30. KOZINA HERPELJE Odhod s postaje na Irgu I.tberta ob 7. uri. Odhod iz Hep pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2. >n 4. tednu v mesecu. DOMIO - BOLJUNF.C - DOI INA - PREBENEG (Odhodi * postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.35, 1.25, 10 20*, 12.05, 13.05*,' 16.35, 17.09' 18.05, 18.35, 19.20, 20.45, 22 35. Ob praznikih: 9.05, 10.35. 12.35*, 14.35, 18.05, 17.05, 18 D' 19.35, 20.40, 22.05. N.B. ♦) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale «• u’ stavijo v Dolini. DOMIO - RICMANJE (Odhodi Largo Barriera Vecch(s) Ob delavnikih; 7.35, 10.35, 12 20, 13.35, 18.05, 19.20. Ob praznikih: 9.35, 14.05. 16.20, 19.35, 22.50. ADAMIČ MACKOVLJE (Odhodi s postaje Largo Berri«-ra Vecchia) Ob delavnikih: 11, 13.30. — Ob praznikih: 13, 22.30. OSP - MACKOVLJE (Odhodi s postaje na Trgu Libert*> Ob delavnikih: 18.15. — Ob praznikih: 18.30. PODLONJER - LONJER (Odhodi s postaje Largo B»f riera Vecchia) .» Ob delavnikih: 6.20, 6.40**, 7, 7.22**, 7.40, 8.07**, B.25, 8.52' 9.02, 930*» 9.40, 10.15, 10.30*, 11.02, 11.20**, 11.40, 12.W' 12.20, 12.40', 13, 13.20**, 13 40, 14.15*, 14.45*, 15.18*, 15.45; 18, 16.20, 16 40, 17, 17.20, 17.40**, 18, 18.30**, 18.50, 1920*’ 19.40 20.05»*, 20.30, 20.52, 21.10, 21.40, 22.15*, 22.45*. 23.2®' Ob praznikih: 8, 8.31, 901, 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, nato odhodi vsake četrt ure. N.B, •) Odhod s Trga sv. Frančiška. — **) Vožnje do V njerja, ostale do Fodlonjerja. PREB 158.910.079 PREB . T93.467.Tfl6 1163 254 jg SVET MINISTROV vrhovno telo RAZSODIŠČE Jlt1VESTICI7SKABAItKA N s kapitalom ]1 mili7ardgdolar;av EVPOPSKA K0MISI7A izvršni or^an skupščine UPORABL7AM7E XZ SKLAD ZA PREKOMORSKA 0ZEML7A SKUP5CINA 36 Itolijanov - 56 Francozov 36 Nemcev -14 Belgijcev 14 Holandcev- 5 Luksemb. KAJ POMENI ZAMENJAVA STRANKINEGA PREDSEDNIKA «Moderno republikanstvo» je geslo za veli V političnem Življenju ZDA Je ostala sprememba, do katerih je prišlo v vrhovih republikanske stranke, tako rekoč neopažena, pa čeprav bi ne mogli reči, da gre' za majhno spremembo oziroma za spremembo, ki bi ne imela mnogo večjega pomena, kot ,e ji pripisuje. Za kaj gre’ Ce gledamo samo z zunanje plati, je prišlo v republikanski stranki le do perso-nalne spremembe na položaju Predsednika nacionalnega odbora stranke. Namesto Leonarda Halla, ki je položaj za-vaemal skoraj štiri leta. je Prišel sedaj Aleorn mlajši iz države Connecticuc, ki je znan kot pristaj predsednika Eiscn-howerja. Samo po sebi bi to ne pomenilo nič kaj posebnega. saj je bil Hall predsednik nacionalnega odbora stranke ža dolgo let in je bil tudi v času »vojega mandata izrazit «Eisenhowerjev človek«, kot 50 ga vsaj ocenjevali v javnosti. Dejansko se je za Halla Predpostavljalo, da je prstaš desnice in da je bil izbran za ta važen položaj, za položaj 'Predsednika nacionalnega odbora zato. da bi z Eisenho-werjem, ki je bil do svoje Prve kandidature 1952 leta v republikanskih vrstah kot republikanec bolj malo znan, vskladil kombinacijo Eisenho-Weria s cilji in predvsem s Praktičnimi stališči strankinih konservativcev v republikanski stranki. Po vsem sodeč ie Hall vodil račune o dejanskem stanju. V tej situaciji pa je Prevladovala predvsem Eisen-bowerjeva velika osebna popularnost, to je činitelj, ki je bil izredno važen pri uspeš- nem republikanskem napadu na oblast leta 1952 in tudi lansko leto, kakor tudi v akciji *a ponovno pridobitev položajev v širokih ljudskih plasteh, Hall se je javno držal smernic popularnega predsednika, interese konservativnega krila stranke pa je ščitil na manj viden način in to v llavnem tako, da je postavljal na odgovorne položaje •aaupne strankine ljudi«, ki so po veliki večini bili zelo blizu strankini desnici. Novi človek na položaju Predsednika strankinega apar rata Aleorn pa predstavlja ^Pravega Eisenhovverjevca«. T° se lahko sklepa ne-le po tem, kar je bilo o njem pisano v ameriškem tisku, ampak , tudi po določenem odmevu v okoliščini vidi vodstvo repu- ali bolje prednostne možnosti, ki se republikanski stranki nudijo po lanskoletnih volitvah. Eisenhowerjev osebni prestiž je bil namreč tako velik, da bi republikanska stranka ne bila mogla računati z uspehom na volitvah, v kolikor bi ne postavila njega kot predsedniškega kandidata. Toda naj to republikanski strankini profesionalci priznajo ali ne, je ta Eisenhowerjev prestiž v določenem smislu tudi prebudil in povezal strankine vrste in pri tem dal večjega poudarka koncepcijam in vplivom liberalnejših elementov v stranki, katerim v dolgih letih opozicije ni uspelo priti do močnejšega izraza. Geslo ((modernega republikanstva«, ki je bilo poudarjeno po prvih dveh letih Eisenhowerje-vega mandata ali bolje ob prvem močnejšem incidentu s skrajno strankino desnico, je posebno pridobilo na svoji moči tik pred zadnjimi predsedniškimi volitvami in takoj po njih. Bistvo tega «modcr-nega republikanstva« še ni točno definirano, toda po vsem sodeč predstavlja to, da tudi republikanska stranka ali vsaj njen znaten del začenja sprejemati nove koncepcije o vlogi države v gospodarstvu in življenju dežele nasploh. Z druge strani pa to geslo pomeni tudi priznanje, da se nujno sprejmejo in razširijo procesi, ki so se začeli v Roo-sveltovi dobi glede koncesij, ki jih mora ameriški kapitalizem — pa čeprav proti svoji volj! — dati delovnim množicam. Danes bi se dalo težko zamisliti v ZDA politično stranko, ki bi se javno postavila proti pridobitvam New-Deala, ali ki bi-celo odkrito govorila, da je treba te pridobitve ukiniti. Ena izmed nalog novega predsednika nacionalnega odbora republikanske stranke je v tem, da čimbolj poglobi in poživi proces približevanja sindikatov k republikanski stranki, doslej so sindikati vedno kar v celoti pomagali demokratom. Pri zadnjih predsedniških volitvah pa so se mnogi krajevni sindikalni funkcionarji in še posebno članstvo opredelili za Eisenho-werja pa čeprav je osrednje sindikalno vodstvo odkrito podpiralo Stevensona. V tej krogih republikanskih konservativcev. S te strani se je B*nareč pokazalo slabo prikri-nasprotovanje proti Al-cornu. Aleorn ima kot novi pred-•ednik nacionalnega odbora *tranke pred seboj izredno *apl*teno nalogo: z ene Strahi mora v sami stranki zago-|°viti premoč liberalnega krila in to v tolikšni meri, da ta Premoč ostane liberalnega kr>-'a tudi po letu 1960. ko se bo hioral Eisenhower (v kolikor K® zdravstveno stanje ne bo Prisililo £e prej) umakniti; z druge strani pa ga čaka nalo-da okrepi splošne položaje svoje stranke v odnosu do Rlavnega strankinega nasprotnika — demokratov. Pri sled-Bl*m bi moral predvsem izkoriščati nekatere prednosti blikanske stranke določeno možnost ,da tradicionalno sindikalno podporo demokra*ski stranki pridobi zase. Koliko bo v tem republikancem u-spelo, je še vprašanje, toda vrhovi republikanske stranke žfc resno računajo z uspehom. Druga naloga novega predsednika je poglobitev razpoke, ki je nastala prav tako v tradicionalni podpori, ki so jo demokratski stranki dajati a-meriški volivci — črnci. Republikanci računajo, da bodo z bolj liberalno politiko glede državljanskih pravic in z nekaterimi drugimi sredstvi še še bolj konkretizirali Eisen-howerjeve uspehe pri črnskih množicah in tako mogli te u-spehe utrditi tudi v daljši in trdnejši opori, ki bi jo črnci dali republikancem. Končno je tu še perspektiva, da hi mogla republikanska stranka v prihodnjih letih svoj «vdor» v južne države federacije razširiti in poglobiti in tako v tem delu države potisniti demokrate s položajev, na katerih so že nad 100 let. Ako bi republikancem vse to uspelo, bi njihova stranka, ki je danes dejansko manjšinska stranka, postala večinska. In tako bi republikanci dosegli ono, kar jim ni uspelo že pri dveh volilnih kampanjah, ko so tako 1952, kakor tudi 1. 1956 dobili sicer svojega predsednika, vendar pa le kot manjšinska stranka. To je sicer velika ambicija, ki se pripisuje Eisenhowerju, hkrati pa je odkrita želja sedanjega vodstva stranke. Načelnik republikanskega štaba v teh daljnosežnih operacijah pa bi moral biti novi predsednik nacionalnega odbora republikanske stranke Aleorn. In če je šla v ZDA ta sprememba v vodstvu stranke sicer tako tiho mimo, nam gornja razglabljanja povedo, da ni šlo le za prav navadno personalno spremembo, ampak za mnogo več. Organizacijska struktura „male Evrope* DPZAVE ČLANKE EVR0PSKEGA6KUP-•MEGA TRŽIŠČA • Itali/a • Franci/a • Zap Hemči/a • Bel^i/a . Holandska . Luksemburg »KOVNO BREL* POSELNIH DELAVCEV Skupno tržišče in Evratom llllllllllllllllllllllllllllllllltlllllMIttlllltllllllllllllllllllltlllllllllllltflllllllltlllllllllllllltllllllllllllllllllllUlllllllllllllllltllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltltlllllltlltllltlllttlltlllllltiaillllltllllllllllllllllltllllllllltltlllHMIIIItlllltltllllHIIIIIIIII ERNEST HEMINGWAY NIMA SREČE V ITALIJI John Huston odpovedal svojo režijo Selznicko vega filma Slo v o od orožja Vzrok je verjetno iskati v različnosti stališč glede izbire glavnih junakov, predvsem pa glavne junakinje, ki naj bi jo po producentovi volji igrala njegova žena J. Jones Sloviti ameriškt režiser John Huston, največji režiser, ki jih ima danes Holly-wood, je odpovedal svoje nadaljnje sodelovanje pri režiji druge kinematografske verzije Hemingwayevega romana dSLOVO OD OROŽJA«, ki ga ameriški producent David O. .Selznick te dni snema v Italiji. Ta dogodek nam prikliče v spomin okoliščino, da He-mingway nima prevelike sreče v Italiji. Ta njegov roman, je moral čakali nad 26 let, da so ga prevedli v italijanščino; istoimenskega til-ma, izdelanega po tem romanu, niso v Italiji nikoli videli, ker fašizmu ni bilo všeč, da bi Italijani gledali film, ki mu Je vsebina poraz pri Kobaridu; eden njegovih poslednjih romanov •ONKRAJ REKE IN MED DREVJEM« čaka že sedem let na italijanski prevod (zdi se pa, da, da gre to pot za željo avtorja samega, ker junakinja te zgodbe spominja na dve beneški dekleti.) Sedaj pa Se ta zadeva s Seiz- nickovo verzijo Hemingwa- Gary Cooper in Adolf Men- yevega romana, ki nenadno izgubi svojega režiserja. Ves obupan se. Selznick obrača na najvetje ameriške režiserje, da bi rešil »in extremis«, film, ki bo stal nekai milijard lir. •SLOVO OD OROŽJA« Je zgodba nekega ameriškega častnika Rdečega križa, pomešana s porazom pri Kobaridu. V tem romanu, ki )e eden najboljših, kar Jih je nastalo v teh poslednjih JU letih, in ki nas spominja na Stendhalovo »Parmsko kartuzijo«, sc v prizore vojne krutosti meša idila glavnega junaka s prav tako ameriško bolničarko Katherine. V italijansko vojsko se je prijavil iz potrebe po pustolovščinah, v nekem določenem itenutku pa ima »u-mazane vojne« zadosti in zbeži s prijateljico v Švico. Tu pa Katherine umre na porodu. Prvi film po tem romanu so izdelali leta 1932 v režiji Franka Borzagea, v njem pa so nastopali Helen Haves, Jou v vlogi poročnika Hi-naldija. Po 25 letih se Je Hollvvvood ponovno spravil na ta roman. Toda medtem se je neorealizem mednarodno uveljavil, Združene države so se močno zbližale z Italijo in nastalo je tudi vprašanje, kako uporabiti toliko milijonov, ki so jih a-meriški filmi prinesli Italiji in so tn »zamrznjeni«. Od tod Selznickova želja, da bi vse to izkoristil in izdelal film v Italiji. Režijo pa je poveril genialnemu in krepkemu Hustonu, ki je med drugim tudi dokazal, da je kos prizorom iz vojnega življenja. Toda Selznickova napaka, ki je domnevno povzročila prelom s Hustonom, je verjetno v tem, da je Selznick sicer pristal na neorealistič-no lekcijo, a to le površno, namreč le kar zadeva kraje, kjer naj bi se zgodba vršila. Druga sporna tozka zadeva glavno junakinjo. Selznick vztraja, da mora biti nosilka glavne vloge njegova žena Jennifer Jones, ki pa nima s Katherine nič skupnega, niti kar zadeva zunanjost niti kar zadeva starost, te Hemingwayeve junakinje Ce se Grace Kel-ly ne bi bila medtem posvetila drugim stvarem, bi bi la to najprimernejša igralka za to vlogo. Pa tudi Rock Hudson v vlogi italijanskega oficirja ne ustreza povsem. Začasno j« režijo tega filma, ki ga snemajo v Dolomitih in v Furlanski nižini, prevzel Andrew Marton, ne vemo pa, če bo Selznicku u-spelo dobiti nadomestilo za Hustona, ki ga tako išče. Včeraj popoldne so imeli v Rimu velike svečanosti ■ ob podpisu dveh mednarodnih pogodb in sicer pogodbe o skupnem tržišču in pogodbe o Evratomu, O teh dveh načrtih se je že dolgo razpravljalo in pisalo. V zvezi z njima je bilo mnogo obljub in slavospevov, hkrati pa tudi mnogo kritik in neodobravanja. Z včerajšnjim podpisom pa pogodbi pravno še nista polnomočni. ker bodo morali pogodbe potrditi še parlamenti šestih držav, ki to skupnost sestavljajo. V to skupnost — v tako imenovano »Malo Evropo« — so se vključile Italija, Francija, Zapadna Nemčija, Belgija Luksemburg in Holandska. Zamisel za skupnost je bila dana v juniju 1955 na sestanku zunanjih ministrov v Messjni, ko je bilo rečeno, da se mora »stara Evropa« pobrigati, da bi bila lahko kos tekmovati v napredku ostalega sveta. Kot osnova za ta veliki načrt so služile izkušnje pri medsebojnem sodelovanju v tako imenovanem poolu za premog in jeklo. Po vrsti konferenc, na katerih so se premagovale številne ovire, je končno 20. februarja letos v Parizu prišlo do sporazuma, ki so ga podpisali včeraj v Rimu. Kaj predstavljata in kakšne cilje imata oba sporazuma? Oglejmo si naprej kaj predvideva načrt o skupnem tržišču: Skupno tržišče šestih držav Zapadne Evrope, ki smo jih že prej našteli, se bo uresničilo s pomočjo progresivnega manjšanja carinskih tarif in 1 s progresivnim večanjem izvoznih kontingentov. Končni cilj je popolna ukinitev tako carin kot tudi kontingentiranja blagovne izmenjave, seveda v okviru omenjenih šestih držav. Ukinitev carin se bo izvedla postopoma v tako imenovanem »prehodnem obdobju«, ki bo trajalo od 12 do 17 let. To obdobje pa bo razdeljeno v tri manjša obdobja, ki bodo trajala po štiri leta. Vendar se že sedaj računa, da bi se prvo obdobje moglo podaljšati na šest let, zadnje, tretje obdobje pa na sedem let. Carinske omejitve bi se morale ukinjati postopoma in sicer v vsakem obdobju bi se carinske tarife zmanjšale za 30 odstotkov tako da bi po končanem «prehodnem obdobju« torej po 12, oziroma 17 letih, bile popolnoma ukinjene. Kar se pa tiče kontingentov blaga v medsebojni izmenjavi v okviru šestih držav članic »Evropske skupnosti«, bi se ti kontingenti morali vsako leto povečati za 20 odstotkov. tako da bi ob koncu «prehodne dobe« kontingenti-ranje blaga sploh bilo ukinjeno in bi bila izmenjava blaga med državami-članicami povsem svobodna. Za izmenja- »Osservatore romanon cenzurira "''Hlinili, ............. mn,......imun«.................................................... ,h„„„im>i»ii„m„i>i>imhh»,......................... ...................................... „,„„„„„H„„„„„„UI„II,I........„»»»,,».........«»»»IIIIHIII,,,II,IIHHMIMIIHIIII,,,llllll,,,l,ll»,„„IH,1111,11 zborniku se oglaša devet pesnikov iti pet proznih pripovednikov. Med prvimi je nit Pruern mestu Alojz Gradilo' naistarejši izmed živečih kiti-ih Pesnikov, s tremi i. »Pred zimo», posne- n'mt zadnjim žarkom, vo-Jopami, rosnim biserom in 'Pominam, z željo: J^ar tvoj dar je, v bolečine *) naročju vse počiva. sr»!znem gradnik kot po-Jloualec tujih vrednot lepo •Pesnil dre Leopardijeut h,.*”1'- »Neskončnus t», kjer stse[ Ione v brezkrajnosti in zd' odolom v tem moriu n n Pr'leten. ter »Luni« s skle-li 'n' kako sladko je premtš-hid' stvari, «pa če so , “• vse žalostne in če brtd-‘I še trajaš. Vo ^številnejši so verzi Ed-j, da Kocbeku, d «Mesečin-o ‘ »‘aurici, se mu misel za-orf , * mesečine v tišino, im • v lemino, dalje v mili-»«ž 'n končno v bolečino. Ob-„ je »Vabilo na ples«, jj ec Petih pesmi, l:i jih no-barn>®°*C*no' * voznimi piv i- k/ J. prepletena miselnost, tzra > 81 drzen, svojevrsten ,(j * skozi pestre neubrano-kiJc *n vP'i°ču nasprotja. Pcs-ij,r .?* na vse tirani neba Jten in buden in zatrjuje; ^r°ije nosim puntarski n«K, posadi, »bito na življenje in na smrt. ko ^rUg' Postni šepeče zemlji, Jt ta zadovoljuje.' »Nikar Jo "* *br*th«nil» A bri nato ni ‘troti, vidci jo v grme-*°P°v, plamenih in dt--- i/ * bremeni »e, spremenil« pesmi čuti biblijsko ' ar„i mir in stare fhoč, vendar «kar sva in i, ",*! nikdar reč« — »nr. n* Pribije, »nekaj se se ' V’ četrti pesmi *jut '"T' 1 hudičem temi. u P« obsede prapodob« lepotica, »urezana n a * r**ž in »hiteča v ples«. s- V zadnji pesmi se telesa zavrtijo v £ are plesa; vedno bolj smo v žar zazrti... že smo zmagovalci smrti. Zdravko Ocvirk prisluškuje vase v dveh kiticah »Nekdo me kliče«, kjer nekdo« z menoj je vedno in me ljubi, ljubi«. Vmko Beličič ugotavlja v »Gmajni«: le kdor je odrinjen kakor ti, naslanja se rad na minulost ograd in gleda mračenje od vseli strani. Zora Tavčar se v «Jablani» pesniško zaplabtja v skrivnostno pretakanje sokov od korenin do krošnje za medeni napoj prvi čebeli, a v pesmi «Nocoj# pije »mleko razkošja« m «živ!jcnja srh«. — lz zbirke Ceneta Vipotnika »Drevo na samem» je v zborniku pesem »Jutro otožnega ribiča«, Kateremu »zaman vzdrhteva jadro in jo čuka«. — Miroslav Marje je zapel tri jedrnate stihe: «Prejel si me«. — Francu Jezo je navdihnila pomladna idila za »/zlet na Re-pentahor«, kjer se ob kukavičjem petju dekle stisne k fantu; »Si slišat? Štiri otroke, bova imela« — sredi pestro natrpanih kr,(iških motivov. Le ena teh lir je tržaška, tista s tremi stihi. Druge so razni tokovi usmerili v Tn-Kove, da se v svobodnem ustvarjanju uspešno družijo z njo in povezujejo tržaško občinstvo z raznovrstnimi lirskimi smermi in miselnimi območji. Pripovedništvo zavzema tretjino prostora v zborniku. Pri- zofska je satirična črtica istega pisatelja »Tržaški Zaratustra«, ki odvrne mladega človeka od samomorilnih namenov, razpravlja z umetnostnim kritikom in poučuje mladega politika o napadu na Madžarsko, o Suezu in Djita-su, z zaključkom o plemenitem boju, ki pomeni napredek: »Toda pri tem pazite, da ne bo iracionalni del po- povedniki so razen Napolitan-1 terih so pesmi nastajale, mi- polnoma premagal realnega m m * - 1- _ I 11 — 1 - mm 4M»nnl.i« I e) m n 7*j 1,2/, «1/ /inavo - 4 se— O literarnih prispevkih v L zborniku «Tokov» ca Michela Prisca vsi tržaški sli na Julijo, »Venero iz tr- domačini- Ker je zbornik, iz- govske hiše«, posebno pa na šel v času, ko v Trstu ni bi- Copa, ki ga v drugem nad- lo drugih podobnih publika- [ stropju liceja ni več. K Ant cij, je prav ta zvezek verno zrcalo sodobnega tržaškega slovenskega pripovedništva, Boris Pahor objavlja »Alge med prsti«, Črtico o rosno mladi plesalki, ki se v nedeljskem vlaku vozi z nekam orezupno zaljubljenim, zelo tenkočutnim in obzirnim častilcem v čudežno kraško jesen nabirat goreči rej. Lepota pokrajine in svežega dekleta se učinkovito prepletata in sta skrbno izdelano o-grodje še s krbneje izdelani zgodbi o njenih kitah, ki so pri cerkvi sv. Antona spravile v ekstazo nekoliko «u-darjenega« lasuljarja, zamikate ondan odvetnika, da jo je skušul zvrniti na zofo, nato plesnega učitelja v podstrešju in tenorista po predstavi. Njen spremljevalec se potrpežljivo vadi v zbujanju njenega zaupanja, o katerem ve, da ne bo moglo biti ljubezen, tf v podzavesti le ne upa, da morda vendar bo... Pero drega v najrahlejše globine iščočega deklištva in v moderno trubadmstvo prevešajočega se mladeništva. Črtica je posejana z iskrečimi se drobnimi čustvenimi in izraznimi dragotinami. Alojz Nebula se je v »Ljubljanski noči« zaglobil u Prešernovo notranjost ob času, ko mu je dr. Crobath prinesel rokopis Poezij z dovoljenjem cenzure za natis. »Doktor tirava, čeprav razvalina. alkoholik, ki je zabredel v divji zakon s pestunjo«, bega od veselja po Ljubljani, postaja pred hišami oseb, ob ka- ši ne upa, da ne bi znova zasršenela vanj, ki ji je vzel mladost, a ji ni dal doma. Nima se s kom porazgovoriti o svojem delu zapuščen stopa v strupeneči mraz, »tolsta osamela silhueta s klobukom nad očmi«. Te strani so pognale iz podobnih zmožnosti podoživljanja vaznih dogodkov v življenju naših slovstveni-kov, s kakršnimi je pisatelj segel v »Vinogradu rimske cesarice« v notranjost Srečka Kosovela in v mladost moderne. Podrobnosti ovajajo globoko poznavanje Prešernovega dela in življenja. Josip Tavčar je posvetil črtico »Via della Šalita« nevšeč-ni m pojavom tržaške brezposelnosti, ki izpodjedajo družbo in ustvarjajo ugodna tla za poganjanje nalomljenih, čudaških, ruzrvanih značajev. Prikazujit brezposelnega očeta z dvema otrokoma, ki ne dobi službe pri peku, tava obupan po mestu, obupa ob razveše-nih revijah spomine na boljše dni v Addis Abebi, izmakne Nori Mocchiafto denarnico s S550 lirami iz odprte torbice v trolejbusu, a se skesa in ji znesek vrne na domu. Ona sočustvuje, saj je kot tipkarica z bolno materjo v užaljenosti sama pred gospodarjem strgala denar in ga vrgla v morje. On se vrne k pekarni in bo še zahteval zaposlitev. Značilno je risanje razpoloženjskih prehodov v okoljih zastrte velemestne bede, ki neopazno mrvi svoje žrtve. Pol leposlovna in pol /ilo- To bi pomenilo pogubo« Josip Tavčar je napisal u-vorino poglavje o neapeljskem romanopiscu Michelu Priscu, ki je v zborniku zastopan s črtico »Crna haljica« v prevodu Vinka Beličiča. Prisco pripoveduje o nemških dečkih, ki so v vojni oslepeli zaradi bombardiranja in jih je na romanju po Italiji, ko so se vračali iz Pompejev, povozil vlak. Poudarjajo se občečloveški motivi, da so tudi Nemci ljudje in da smrt ne pozna narodnosti. Evelina Umek, ki je izšla iz Literarnih vaj, je objavila črtico »Poletnega dne je prišel k njej«. R'že napeto pričakovan je in prve dvome mlade pisateljice, ki z vztrajnostjo doseže svoj Prvi nastop na literarnem večeru. Uredništvo jo upravičeno predstavlja kot mlado moč, ki se odlikuje po nadrobnem opisovanju notranjih vzgibov Naj se leposlovni tokovi ie nadalje stekajo v klene zbornike! Lepa novost je v Tokovih »Beležnica iz naprsnega žepa« Alojza Rebule z zelo izvirni mi beležkami pod črto. V prvi z ironično *Molitvijo» so dobili tržaški Slovenci litanije o struhu za domače potrebe in neprilike. To je trideset duhovitih Vzklikov, ki zrcalijo vso duševno bednost nekaterih krogov in posameznikov kot klavrno posledico še zmeraj trajajoče neenakopravnosti. ~~ Druga beležka je »Naša obremenjenost«. Obsoja provincializem, ki se odeva v svetovljanstvo in se zdi pisatelju po tej opičji potezi tembolj zaničevanja vre- den, ker prerad poroča o Parizu, pri tem pa zanemarja pereča vprašanja domače kulture. Ce misli, da pri tem ni brez krivde »tisti današnji veliki provincialec v bizantinskem ornatu svetovljanskega papeža, ki mu je ime Miroslav' Krleža«, se bo zdel« večini Krleževih poznavalcev taka označba do krivičnosti prenapeta. — Humoristično satirična je razpravica »Tilen« v obrambo Tilnove svetostt in pridevka »sveti«. Zadeva se tiče vseh svetnikov, ki so začeli med Slovenci izgubljati svoj pridevek, včasih pa tudi ime, kakor se je zgodilo 142 članov, kater« določajo posamezni parlamenti. Italijo, Francijo in Zapadno Nemčijo ho v posvetovalni skupščini predstavljalo po 36 članov, Belgijo in Holandsko po 14 članov, Luksemburg pa 6 članov. Morebitne spore bo reševalo posebno razsodišče. Med neposredne organa skupnega tržišča spada še go-spodarsko-socialni odbor, ki je posvetovalni organ in je sestavljen od predstavnikov delavcev, podjetnikov in strokovnjakov. V sklopu tega načrta se daje velika važnost evropski investicijski bankii, ki bo ustanovljena zato, da bi se z njenimi sredstvi mogla dati večja možnost za razvoj manj razvitih področij dežel članic skupnega tržišča. Njen nadaljnji namen je podpreti in modernizirati podjetja, ki so skupnega interesa, nadalje u-resničiti načrte, ki so širšega, skupnega pomena ter dajati posojila in jamstva podjetjem, ki delujejo na ozemlju skupnosti. Osnovni kapital evropske investicijske banke bo znašal milijardo dolarjev. 25 odstotkov svojega deleža morajo države članice vložiti takoj. Ta banka pa bo lahko najemala posojila tako v okviru skupnosti, kakor tudi izven nje. Delež Zapadne Nemčije v banko je 300 milijonov dolarjev, prav toliko bo vložila Francija, Italija pa bo dala 240 milijonov dolarjev. Ostalih ICO milijonov pa bodo vložile ostale članice skupnosti. Načrt skupnega tržišča predvideva tudi ustanovitev evropskega sklada za strokovno u-sposabljanje delovne sile in za preseljevanje delovne sile. Doslej še ni bilo določeno, koliko bo morala vsaka posamezna država-članica v ta sklad vložiti, pač pa se določa, da bo 50 odstotkov stroškov, ki jih bo posamezna država-članica imela s strokovn.m usposabljanjem in ponovno zaposlitvijo brezposelne delovne sile krila iz tega sklada. Načrt predvideva še tretji sklad in sicer sfciad za gospodarski razvoj »prekomorskih dežel« držav-članic skupnosti. Tu pridejo posebno v poštev francoske prekomorske dežele, dalje Beljgijski Kongo, holandska Nova Gvineja in druge. Ta sklad ima na razpolago 581 milijonov dolarjev. Sporazum predvideva svobodno kroženje kapitalov v o-kv.ru držav-članic. Seveda je to šele v načrtu. Hkrati pa sporazum določa, i.a se ne bodo smele več pojavljati o-mejitve glede #svobodnega kroženja delovne sile«. Zadnje omejitve glede tega bodo morale povsem izginiti ob koncu že omenjene «prehodne dobe«. Edina omejitev pri tem bi morala biti ta, da bi preveliko preseljevanje ali naseljevanje tuje delovne sile v eni izmed držav-članic ne sme- sv. Petru na Pivki ali sv. Luciji v Mostu na Soči. — Beležka »Generacije« govori o stari, srednji in mlajši kulturni generaciji ter meni, da bi mogla naša kultura največ pričakovati od srednje. - V zadnji beležki «Značaji» se poudarja, da je naša literatura bolj ko druge «literatura jirepričanja in srca, literatura karakterjev«, kakršni so bili iruoar, Prešeren, Levstik, Cankar, Kosovel in Kocbek, »ki jim je bila družbena odrinjenost manj težka kakor ne-ANDRF.J BIJDAL (Nadaljevanje na 4. strani vo poljedelskih pridelkov pa , , , .... se predvideva poseben pošto-1 *° ,1?"*?;*™° pek, ki pa bi tudi ne smel iti preko «prehodne dobe«, le da se zanj ne predvideva večanje kontingentov, kot za o-stalo blago. Po končani «prehodni dobi« pa se bodo države-članice tega evropskega skupnega tržišča dogovorile za skupno trgovinsko politiko in določile enotno carinsko tarifo v njihovih odnosih do ostalega sveta.. Ves ta načrt nujno terja določene upravne organe. Glavni organi Evropskega skupnega tržišča bodo sledeči; vrhovni organ bo svet ministrov, v katerem pa bo francoski, italijanski in zapadnonemški predstavnik imel po 4 glasove, belgijski in holandski po 2 glasova, luksemburški pa 1 glas. Nadaljnji organ je tako imenovana evropska komisija, ki jo bo sestavljalo 9 članov in bo izuršilni organ evropskega skupnega tržišča: Nadalje ima skupno tržišče še posvetovalno skupščino, ki jo bo sestavljalo Do tu smo navedli bistvo, namen in organizacijo skupnega tržišča v okviru tako imenovane Male Evrope. Ce bi hoteli prikazati še načrte in sklepe v zvezi z Evrato-mom, bi- se morali pogosto ponavljati, kajti že sama posvetovalna skupščina kakor tudi posebno razsodišče in nekaj drugih organov skupnosti so skupni za oba sporazuma. Namen Evratoma je, omogočiti ekonomsko šibki Evrop,, da se s skupnimi materialnimi silami postavi toliko na noge, da se loti atomskega vprašanja bolj konkretno. Amerika in ZSSR kakor tudi Velika Britanija so glede vojaške kakor tudi miroljubne uporabe atomske sile že daleč. Sest držav članic Evratoma pa, razen prvih konkretnejših poizkusov Francije glede tega še ni storilo n.česar. Zato bodo sedaj pohitele, da hi s skupnimi sredstvi in strokovnimi močmi- nadoknadile zamujeno. AMERIKA SKUPNO TRŽIŠČE'* Sailer zmaguje v ZDA Zadovoljiv uipeh Marchellijeve in Albertija v Sun Valleyu SUN VALLEY, 25. — Avstrijec Toni Sailer je včeraj zmagal tudi v slalomu za pokal Harriman. To je že četrto zaporedno leto, da je pokal tega tekmovanja osvojil avstrijski smučar. V 1. 1953 in 1954 je to uspelo Pravdi, leta 1956 pa Moltererju. Italijan Bruno Alberti je bil peti, v kombinacij! pa četrti. Pri ženskah je v slalomu zmagala Norvezanka i Bjorn-bakken, Italijanka Marchelli-jeva pa je bila četrta. Vrstni red v slalomu in kombinaciji: Slalom moški: 1. Sailer (Avstr.) 77.2 in 78.4, skupaj 155.6; 2. Pravda (Avstrija) 77.6 in 78.4, 156 ; 3. Mol-terer (Avstr.) 79 in 77, 156; 4. Warner (ZDA) 78.4 in 88.4. 166.8; 5. Bruno Alberti (It.) 84 in 83, 167.6, itd. Kombinacija: 1. Sailer 0.00, 2. Molterer 3.04, 3. Pravda 5.28, 4. Alberti 9.75, 5. Marrot (ZDA) 16.10, 6. Woods (ZDA) 18.69. 7. Bon-iieu (Fr.) 20.06. Slalom ženske: 1. Inger Bjornbakken (Norv.) 57.8 in 58.2, 116; 2. Foley (ZDA) 118, 3. Ledue (Fr.) 118.4, 4. Carla Marchelli (It.) 58.8 in 61, 119.8; 5. Frandl (Avstr.) 120, itd. Kombinacija: 1. Leduc 1.92, 2. Foley 2.65, 3. Danzer (Švica) 2.90, 4. Marchelli 3.31, itd. «»------- Bruno Burrini najboljši v Abetone ABETONE, 25. — Kot v soboto v smuku, tako je Bruno Burrini zmagal včeraj tudi v slalomu ter taiko osvojil prvo mesto v kombinaciji za pokal «Nebrun». Na naslednja mesta v slaloma in v kombinaciji so se uvrstili Pedroncelli, Pompanin, itd. Langus zopet prvi ih v Planici PLANICA, 25. — V skokih za prvenstvo Slovenije, ki je bilo včeraj na 80-metrski skakalnici v Planici, je Langus še enkrat potrdil, da je najboljši slovenski skakalec. O-svojil je prvo mesto z 221 točkami in skokoma 74 m in 81 m. Vrstlni rea ostalih: 2. Rogelj 199 ( 69 in 72.5), 3. Adlešič 193,5 (69 in 73), Rojina 184 (65 in 67,5), 5. Gorišek 179 (63 in 65). Veleslalom na Matajurju TOLMIN, 25. — Na Matajurju je bil včeraj veleslalom, ki ga je priredila okrajna zveza goriškega «Partizana». Razen domačih so se tekme udeležili tudi smučarji iz Čedada. Zmagal je Disint iz Čedada s časom 2.17,5 pred Miklavičem iz Idrije in Podobnikom tudi iz Idrije. KOLESARSTVO Nencini zmagal na dirki po Kalabriji REGGIO CALABRIA, 25. — Na tradicionalni kolesarski dirfri po Kalabriji je na 269 km dolgi prog’ zmagal Nencini, ki je v sprintu prehitel Moserja. Nencini je prevozil progo v 7 urah, 25’ in 20" * povprečno hitrostjo 36.107 km na uro. Na tretje mesto se ie uvrstil olimpijski prvak Bal' dini z zaostankom 2’03”. PLAVANJT: Nov svetovni rekord MOENCI1EN - GLADBACH, 25. — Holandka Timeke La-gerberg 'e izboljšala lastni svetovni rekord v plavanju na 200 m v metuljčkovem slogu s časom 2'38”8, ki je za sest desetink sekunde boljši od prejšnijega rekorda. ______________TENIS MIAMI BEACH. 25. — A-merikanec Ferb Flam je zmagal na turnirju «Good Neigh-bors»». V finalu je premagal Avstralca Mervyna Rosea * 6:1, 7:5, 6:2. NAMIZNI TENIS • MOSKVA, 25. — Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju je Harangozo premagal Hrbuda z 2:1, Dolinar pa Vogrinca z 2:1. V ostalih srečanjih je Dolinar premagal sovjetskega i" gralca Grinberga z 2:1. Harangozo Saunorisa in Saulitisa s po 2:0. Vogrinc pa Rusa Meak-sa in Bolgara Kareneševa prav tako z 2:0. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Ttskarsk* zavod ZTT - Trst TUmjmDncinah predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 18. url barvni lilm ENIC: «Kočiševo maščevanje» SJOCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO [ LUIGI PIRANDELLO "j Zažgi s — Ognja slami? Le kaj je mislil Nazzaro s tem? Qb tej url so vsi ptički že spali po sobah v pritličju. To bo njihova poslednja noč v suženjstvu. Jutri bodo prosti, odfrčali bodo, razbeg-nili se bodo na vse strani, vrnili se bodo na polje, srečni in svobodni. Res je bil krut, Nazzaro ima prav — smrten grehi Bolje bi bilo jesti suh kruh. Privezal je oslico v hlev, prižgal leščerbo in sel gor, da počaka Nazzara, ki mora prešteti še sto zvezd. Norec! Le zakaj jih šteje? Čakal je in čakal in postal je zaspan. — Sto zvezd! Kaj pa še! Minile so že tri ure, — Zdaj bi lahko preštel že stokrat »to tvezd! Morda ga je pa potegnil? Neumen bi bil, če bi še čakal. 2e se je hotel vreči oblečen na posteljo, k0 je zaslišal močno trkanje na vežna vrata. Bil je Nazzaro, ves zasopel, a vesel in nemiren. ' — Si tekel? — Da! Končano je! — Kaj je končano? — Vse. Toda o tem bova govorila jutri. Don Simo, na smrt sem utrujen! — Zavalil se je na stol in si začel drgniti noge z obema rokama. Imel je čudne oči, kot oči gozdne živali, svetile »o »e mu od zadovoljstva, ustnice so se mu smehljale pod gosto brado, ki mu je neurejena padala na prsi. — Kje so ptički? -r je vprašal. — Spodaj: Spijo! ■— Dobro! Kaj niste zaspani? r- je zazdehal Nazzaro. — Seveda sem. Dolgo sem te čakal. — Nisem mogel priti prej. Vi kar lezite, jaz bom spal tukaj na stolu! Ne, ne, res ne, nikar se ne trudite, zame je dobro tako! Simone Lahko ga Je opazoval s postelje, kako je blaženo počival naslonjen na komolce. Vedno bolj mu je bil všeč ta blazni potepuh. Spanec ga je minil in rad bi se še pogovarjal. — Povej, Nazzaro, zakaj preštevaš zvezde? — Zvezde? Zato, ker mi je to všeč! Spite! — Poslušaj! Povej mi, — si zadovoljen? — Zadovoljen? S čim? — je vprašal Nazzaro in dvignil glavo, ki jo je imel zakopano v dlani. — Z vsem, — je nadaljeval Simone Lampo, — s svojim načinom življenja! — Zadovoljen? Vsi smo grešniki, don Simo! Toda nikar ne mislite na to! Tudi to bo prešlo. Zaspiva! Spet je naslonil glavo na roke. Simone Lampo je že obrnil glavo, da bi upihnil luč, a je zadnji hip zadržal sapo. Plašila ga je misel, da bi moral ostati v temi sam s tem norcem. — Poslušaj, Nazzaro! Bi hotel ostati za vedno pri meni? — Kaj se to pravi — za vedno? Za nekaj časa že, zakaj pa ne? — In... bi me imel rad? — Zakaj pa ne? Toda ne tako, da boste vi gospodar, jaz pa hlapec! Ali oba enaka ali Pa nič! Vem, da govorite z osličkom in »ami s seboj! Rekel sem si že večkrat: Kmalu bo zrel! Toda nisem se vam hotel približati, ker ste imeli ujete ptičke v hiši. Zdaj pa bom ostal z vami, kakor dolgo boste hoteli. Prijel vas bom za besedo in prvi korak je storjen. Lahko noč! Pomirjen je Simone Lampo upihnil luč in oba sta zaspala. Ko se je zdanilo, »o prvi glasovi zaprtih ptičkov prebudili potepuha, ki se je prevrnil s stola in spal na tleh. Simone Lampo pa, ki je bil ptičjega žvrgolenja navajen, je še vedno smrčal na postelji. Nazzaro ga je potresel: — Don Simo, ptički naju kličejo! — Ah, že? — je zagodrnjal Simone Lampo in široko odprl oči, ko je zagledal nad sabo kosmato Nazzarovo lice. Ničesar se ni mogel spomniti. Spremil je tovariša v. drugo sobo, odrinil zapah in skupaj sta šla dol v pritličje, kjer je grdo zaudarjalo po ptičjih odpadkih. Prestrašeni ptički so vsi hkrati začeli vreščati in se zaganjati proti stropu. — Joj, koliko jih je! — je vzklikal Nazzaro s solzami v očeh. Uboge, uboge živalce! — In koliko jih je šele bilo! — je pristavil Simone Lampo in kimal z glavo. — Zaslužili bi, da vas obesijo! — mu je N**iaro ra* grozil s pestmi. — Dajva. Najprej jih morava nagnati vse v eno sobo! — Ni treba. Glej! — je rekel Simone Lahpo in mu pokazal umetno prepletene vrvice, ki so vezale Okna med seboj. Potegnil je za vrvico in vse mreže so se na mah s peklenskim truščem odprle. — Zapodiva jih ven! Zapodiva jih ven! Sšššš, šššš! Svoboda, svoboda! Ptički, ki so bili že več mesecev zaprti, so bili vsi zmedeni in sprva sploh niso znali zleteti, Cez nekaj časa so se najbolj pogumni spustili prvi — kot puščice so Švignili v svobodo s krikom veselja in strahu obenem. Sledili so jim še ostali. Sprva »o se spreletavali okoli hiše, okoli strešnih žJebov, dimnikov, okenskih napuščev in balkonskih ograj. Nazzaro in Simone Lampo pa sta s solzami v očeh kričala po praznih sobah: — Sššš, ...ššš! Svoboda, svoboda! Oba sta uživala ob pogledu na ulico, nad katero so leteli osvobojeni ptički v zarjo novega dne. V sosednjih hišah »o se začela odpirati okna in nekaj dečkov in žensk je skušalo ujeti tega ali onega zakasne-lega ptička. Ko je Nazzaro to opazil, je začel rjuti kot obseden: — Pustite jih! Kaj sl upate, oh, vi, vi, p-odleži, tatovi! Pustite jih, naj gredo! Simone Lampo ga je skušal pomiriti: — Daj no! Bodi brez skrbi! Ti se ne bodo pustili več ujeti! Vrnila sta se v gornje nadstropje olajšana in zadovoljna. Simone Lampo je stopil k ognjišču in zanetil ogenj, da bi skuhal malo kave. Nazzaro ga je divje pograbil za roko: — Kakšno kavo, don Simo! Saj ogenj že gori! Sam sem ga zanetil to nočj Dajte, za-jašite oslico, da boste videli še drugi del. — Kakšen drugi del? — ga je zbegano vprašal Simone Lampo. — Spravni dar za vse ptičke, ki ste jih pojedli! Ogenj v »lamo, kaj vam nisem re- kel! Pojdiva, hitiva, pa boste videli! Simonu Lampu se je stemnilo pred očmi. Bal se je, da je razumel! Zgrabil je Nazzara za roko, mu jo stresel in zakričal: Kaj si storil? — Zažgal sem žito na vašem posestvu! — je mirno odgovoril Nazzaro. Simone Lampo je najprej prebledel, nato pa mu je vsa kri udarila v glavo. Zagnal se je proti norcu: Ti? Zažgal si žito? Zločinec! Povej po pravici, si mi res zažgal ves pridelek? Nazzaro se ga je z divjo kretnjo otresel. Don Simo, kaj pa govorite? Rekli ste, zažgi slamo, jaz pa sem jo zažgal, da rešim vašo dušo! — Na vislice te spravim! — je rju! Simone Lampo. Nazzaro se je na ves glas zasmejal in mu odgovoril: Saj ste blazni! Kaj pa duša? Tako ne boste rešili duše! N»č ne bo, don Sumol Noči — Uničil si me, ti, ti, 1°" pov, — je besen kričal Si" mone Lampo in skoro jokal od jeze. — Zažgati mi ves pridelek! Kje naj sedaj vzamem denar za davke? Nazzaro ga je gledal z zaničljivim pomilovanjem: — Otročiček! Prodajte hišo, ki vam tako nič ne nes*i in plačajte davke! To je brz storjeno. — Seveda! — se je ves i* sebe drl Simone Lampo. In kaj naj jem, ko nimam več ne ptičev ne žita? — Za to bom skrbel jazi — mu je mirno in preprosto odgovoril Nazzaro. — Kaj ne bom z vami? Saj imava os*8 in imava polje! Kopala bova. sejala, žela in jedla. Pogub1« don Simo! Simone Lampo je obstal ln občudoval preprosto zaupa' nje tega norca, lci j* st8* pred njim z dvignjeno rok0’ z očmi polnimi vesele brezskrbnosti in s smehljaj*1” na ustnicah, ki so mu iz8j' njale v divje zaraščeni brad1- KONEC. (*oriško-beneški dnevnik Seja mestnega sveta v Gorici Utrdimo avtonomistično zavest našega prebivalstva Na zadnji seji mestnega sveta so se številni svetovalci prijavili k besedi med razpravo o avtonomiji. Delno poročilo o seji smo že objavili v sobotni, številki, V želji, de bi naši čitatelji čim bolj dojeli smisel avtonomije, objavljamo še tisti del govora svetovalca Nerea Battella, ki je izostal v našem zadnjem poročilu. Battello je rekel, da se mora smatrati dežela, za nekaj bistveno važnega za gospodarski in socialni razvoj našega mesta, pokrajine in seveda tudi dežele. Pedronijeve izjave po njegovem mnenju bolehajo za pomanjkanjem občutka za resničnost. Vprašanje avtonomije je predmet diskusije v parlamentu, na mestnih in pokrajinskih svetih, v trgovinskih zbornicah. Razpravljamo o avtonomiji, da obogatimo člene že predloženega zakonskega o-snutka KD, in da še bolj u-trdimo avtonomistično zavest, ki se je zelo razvila od zadnje razprave v mestnem svetu spoihladi leta 1955. Na vprašanje, ki si ga je govornik zastavil, koliko lahko dežela koristi Gorici, je rekel, da so se z oddaljitvijo hladne vojne pri nas u-stvarili novi pogoji za razvoj. Poslanec Baresi nas je osebno pozival, naj sprejmemo to realnost. V tej realnosti je pričela delovati prosta cona, ki se je s časom izpopolnjevala, podpisana sta bila leta 1949 in 1955 sporazuma o obmejni trgovinski izmenjavi. Svoj čas je prevladovalo pri nas mnenje, da je najbolje reševati naša vprašanja s pomočjo Rima, kjei je bilo mogoče dobiti vsakovrstne podpore. Toda izkazalo se je, da to ni bila najboljša pot, kajti osrednji organi so sklenili sporazum o ribolovu, obmejnem prometu, gradnji avto-strade in izbiri letališča popolnoma ali skoraj brez predstavnikov našega ljudstva. Avtonomna dežela ne bo dovoljevala sprejemanja tako važnih odločitev, če se ne vprašajo izvoljeni predstavniki ljudstva. Toda, dežela bo morala dajati tudi podporo malim posestnikom, meliorira-ti bo morala zemljo, demokratizirati konzorcije, kjer so še vedno komisarji, urediti bo morala prometne zveze Gorice z njenim naravnim zaledjem. Dežela bo skratka predstavljala važen instrument, ki bo lahko mnogo koristil gospodarskemu in socialnemu razvoju naših krajev, če bodo ljudje, ki bodo izvoljeni v ta organ, razumeli njegov namen. Ce hočemo, da bo dežela res učinkovit instrument, moramo premagati nasprotja, ki okoli tega in drugih važnih vprašanj ne obstajajo med prebivalstvom, ampak med zainteresiranimi krogi. Goriški prosti coni ne na primer nasprotuje videmsko prebivalstvo, ampak zainteresirani videmski industrijci, ki so nevoščljivi našemu mestu. Govornik je dobro ocenil člen zakonskega osnutka de-mokristjanskih svetovalcev, ki govori o možnostih posega v zasebno zemljiško lastnino. Izrazil je upanje, da so se predlagatelji zavedali važnosti tega člena, ki daje dežel, moč, da na svojem področju reši vprašanje agrarnih pogodb, zaradi katerih je Se-gnijeva vlada zašla v agonijo. Diskusija o tem členu je spravila v javno nezadovoljstvo predstavnike skrajne desnice, ki ljubosumno čuvajo interese delodajalcev in velikih posestnikov. «»—— Nezgoda kolesarja Včeraj ob 19.30 so pripeljali v b%nišnico 69-letnega šoferja Ivana Lučnika iz Ul. Brass. Malce prej se je pre- vrnil s kolesom pri pevm-skem pokopališču, se potolkel po glavi in si pretresel možgane. Zdravniki so si pridržali prognozo. V Gorici aretirali tihotapca z mamili Goriška policija je na ukaz preiskovalnega sodnika gori-ške sodnije aretirala 33-letne-ga Albertina Visintina iz Ul-sv. Antona 10, ki naj bi bil soudeležen v znani aferi s tihotapstvom mamil. Visintin je sedaj priprt v goriških zaporih v Ul. Barzellini. «»------- Na povratku domov izgubil življenje V soboto ponoči se je skupina mladeničev iz Staranca-na, ki je prebila sobotni večer v Tržiču, vračala vesela domov. Med mladeniči sta bila tudi 23-letni Lido Zanan-dres iz Ul. Martiri della Li-berta 20 in njegov prijatelj 23-letni Josip Ferletič iz Ul. San Giorgio 40. Prijatelja sta z vespo zavozila na križišče pri Ul. Trieste, ko je Zanan-dres nenadoma izgubil oblast nad vozilom in zavozil ob pločnik. Vozilo se je prevrnilo in oba mladeniča sta padla na tlak, kjer sta negibno obležala, dokler jima niso priskočili na pomoč prijatelji, ki so ugotovili, da jim Zanan-dres in Ferletič ne sledita. Nezavestna mladeniča so spravili v bližnjo bolnišnico, toda že med potjo je nesrečni Zanandres umrl. Y bolnišnici so ugotovili, da si je šofer vespe prebil lobanjo. Ferletič pa si je le laže poškodoval levo roko, tako da bo ozdravel v 10 dneh. o-------- Z odlokom pravdništva aretirali dva Goričana Goriška policija je včeraj opoldne na ukaz goriškega državnega pravdništva aretirala 40-letnega Giovannija Mughellija iz Ul. G. Brass 30. Mughelli je bil namreč z razsodbo goriške sodnije obsojen na leto dni zapora, ker je ukradel kolo kaplanu cerkve sv. Justa. Ob 12.15 pa so agenti javne varnosti aretirali prav tako na ukaz goriškega državnega pravdništva 36-letnega Giovannija Puppolina, ki je bil zaradi dveh tatvin 23. marca obsojen na tri mesece in 4 dni zapora. Seja odbora CAFO Pred kratkim se je v Gradiški sestal upravni odbor CAFO, katerega se je udeležil tudi predstavnik goriške pokrajine dr. Rebula. Na seji je bilo podano poročilo o dosedanjem opravljenjem delu Vzhodno - furlanskega konzorcija za vodo in o bližnjih načrtih te važne ustanove. Odborniki so ugotovili, da ustanova lahko napelje vodovod tudi v Mariano. DEZURNA° LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna D Udine, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. *»------- — KINO — CORSO. 17.15: »Kakor listje v vetru* (iCome le foglie al vento*), L. Bacall, R. Hudson, v technicolorju in cine-mascopu. VERDI. IV.00: »Polkovnik Ho-lister*, G. Cooper, R. Roman. VITTORIA. 17.15: »Povest mladih žene«, A. Hepburn. CENTRALE. 17.00: »Zakon ceste«, R. Pellegrin, S. Pam-panini, mladini do 16. letu prepove iano. MODERNO. 17.00: »Sesti kontinent*. Eksplozija plina ožgala starčka Športni dnevnik ngi Hilli ....................... Na 12-urni avtomobilski dirki Fangio in Behra prva v Sebringn Velika zmaga hiše Maserati nad vozili Ferrari, Jaguar itd. Sele včeraj ob 15-15 so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 60-letnega Guida Pelli-zona iz Ul. Formica 14, ki ga je ožgal plamen, ki je nastal pri eksploziji plinske steklenice. Nesreča se Je pripetila v nedeljo zvečer, ko je Pelli-zon steklenico zapiral: iz neznanih vzrokov je utekočinjeni plin pričel uhajati. Tekočina se je razlila po podu in pričela naglo izhlapevati. Verjetno so hlapi prišli v stik z ognjem in se vneli. Pelli-zona je ožgalo po licu, nogah in rokah. V bolnišnici so mu ugotovili razne opekline. Ob 11.40 je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v bolnišnico Luciano Novak iz Ul. Castello 30. Novakova se je pri pripravljanju kosila urezala z nožem v desno roko. Žrtvi prometne nesreče sta bila v noči med nedeljo in ponedeljkom 231etni Aldo Štrukelj iz Ul. Leoni 24 in 25-letni Rodolfo Mocavez iz S. Andrea del Tagliamento. Prevrnila sta se z motosku-terjema, ko sta se vračala domov. Štruklju so ugotovili hujšo rano na ustnici ter več poškodb po obrazu, Mocavezu pa rane na desni roki in kolenu. IIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIII 0 literarnih prispevkih v I. zborniku «Tokov» (Nadaljevanje s 3. strani) zvestoba do priborjenega pre-pričanjas. Boris Pa bor razpravlja o eNašem gledališču» v Trstu. Misli, da je še nedavno gledališče samo zoževalo krog ljubezni do gledališča z apostolskimi smotri, pa je s svojo dejavnostjo le našlo pot h koreninam občestvenega čustvovanja in postalo skupr.a lastnina skupne ljubezni. (Ve prvi ne drugi del te trditve najbrž ne bo v polnem skladu z zgodovinsko resnico, čeprav je pisec te stvari tako dojel, kakor jih podaja; želeti pa je vsekakor, da bi se drugi del trditve čimprej uresničil. Njegove sodbe in želje o prvih treh igrah te sezone so zelo zanimive že zato, ker prihajajo izpod takega peresa, stvarnost in bodočnost pa bosta pokazali, ali se razna njegova mnenja o nekaterih i-gralskih umetnikih obnesejo. Posebnost Tokov je še v tem, da izhajajo v nekakšnem brezčasju, ker ni razvidno, kdaj je njihov prvi zbornik izšel. Na zadnji strani stoji, da je bila otvoritev Spaca-love razstave «V soboto 12. t. m.», a o mesecu in letu ni sledu. SEBRING, 25. — Argentinec Manuel Fangio in Francoz Jean Behra sta zmagala na 12-urni avtomobilski dirki v Sebringu. Z avtom Maserati 4500 sta prevozila 197 krogov dirkališča oz. 1648 km r povprečne hitrostjo 137,4 km na uro. Tako prevozeči kito-metri kot povprečna hitrost predstav'j s ta nov rekord dirkališča, k' sta postavila lan' Fangio in Castellotti s 194 krogi in 136 km povprecme hitrosti. Fangio, ki je prevzel vozilo Behre, ni samo z lahkoto ohranil tovariševo prednost, temveč jo je celo povečal. Njegova zmaga ni bila nikoli v nevarnosti, čeprav niti ni do kraja forsiral. Tudi borba za drugo mesto se je zaključila z zmago hiše Maserati katere avto 3000 z vozačema Mossora in Schellom je prehitel skorat za 2 kroga avto Jaguar, ki sta izmenično pilotirala Hawthorn in Bueb. Vozila Ferrari so tokrat razočarala. Najboljše od njih se je z vozačema Gregorjem in Hiveleyem uvrstilo ielc na četrto mesto. 25. kolo italijanskega nogometnega prvenstva 25. kolo Zadnja smučarska tekmovanja Neposredni kandidati za izpad: Palermo, Genoa in Lanerossi V. Srečna zmaga Triestme nad Genoo - Milan premagan v Vidmu - Gneča tik pod vrhom Šest zmag na domačih igriščih, trije neodločeni rezultati in skupno 26 golov, to je številčna bilanca 25. kola italijanskega nogometnega prven. stva, katerega pomen pa tudi sicer presega navedene številke. Pretekla nedelja je bila namreč izredne važnosti za s-inajstorice, ki se bore za obstanek v A-ligi, kajti prvenstvo se naglo bliža kraju in vsaka izgubljena točka pomeni korak bliže h katastrofi. To velja skoraj v enaki meri za Lanerossi, Genoo in Palermo, ki so tudi tokrat morali položiti orožje preid boljšimi oz. srečnejšimi nasprotniki. Njih položaj je slej kc prej zelo resen iin je zelo verjetno, da bosta prav od teh treh enajstoric dve morali dati slovo A-ligi. Lanerossi je bil tokrat žrtev prerojene Sampdorie (5:0). Palermo je moral pustiti kožo v Padovi (1:0), Genoa pa v Trstu (2:1) in to na dokaj tragičen način. Genoa je že takoj v začetku pokazala, da je tekmo vzela resno, pri čemer je bolj kot na zmago računala na skromen remi. Na to je kazala v prvi vrsti njena razporeditev, saj je igralec št. 11 takoj po sodnikovem žvižgu zavzel mesto standardnega branilca. Toda tudi Triestina se je zavedala važnosti srečanja, zato je takoj prevzela pobudo v svoje roke, računajoč na presenečenje. Tako so prve minute igre potekle v znamenju stalnih napadov domačih ir vrata Genovežanov so bila stalno v veliki nevarnosti. Toda nekaj zaradi odlične igre vratarja gostov, nekaj zaradi nespretnosti domačih napadalcev, nekaj pa tudi zaradi izredne smole, do gola ni prišlo in olenziva Triestine je polagoma začela ugašati dokler ni popolnoma ugasnila. Genoa, ki se je dotlej branila kot je vedela in znala, je začutila olsjšanje, uredila je svoje vrste in z dobro Igro na Kot je po dirki izjavil sam Fangio, so se avtomobili Maserati uveljavili predvsem zaradi boljših zavor. 2e v prvih urah vožnje se je moral ustaviti eksperimentalni avto ameriške hiše Chevrolet-Corvette ki poanejs dirke ni več nadaljeval. Tokratna zmaga v Sebrin-gu je bila že druga zmaga hiše Maserati na tej dirki, ki je ena od sedmih, ki veljajo za svetovno prvenstvo športnih vozilov. 1. JUAN FANGIO (Arg. in JEAN BEHRA (Fr.) Maserati 4500, 197 krogov; 2. Stirling Moss (V.B.) in Harry Schel! (ZDA) Maserati 3000, 195 krogov; 3. Mike Hawthorn (V.B.) in Ivor Bueb (V.B.) Jaguar 3800, 193 krogov; 4. Masten Gregory (ZDA) in Hively (ZDA) Ferrari 3500, 193 krogov; 5. W. Hainsgen in R. Ross (ZDA) Jaguar 3800, 188 krogov; 6. Peter Collins in Maurice Trintignant (Fr.) Ferrari 3800, 187 krogov; 7. Alfonso De Portago (Sp.) in Luigi Musso (It.) Ferrari 3800, 186 krogov, sredini igrišča prevzela najprej pobudo, nato pa je prešla v napad, ki je bil v 23. minuti tudi kronan z uspehom. Ne glede na to, da je bil neposredni Krivec tega gola neizkušeni debutant v vrstah Triestme (Trevisan), je bil vendarle gol gostov posledica njihove boljše in smotrnejše igre. Tudi po tem golu. ko bi bilo upravičeno pričakovati, da se bo Triestina vrgla v napad, je bila Genoa v premoči, vantdar brez učinlka. Drugi polčas je nudil v začetku reprizo 1.polčasa. Najprej nekaj nevarnih napadov domačih, nato zopet premoč gostov, ki pa so že začeli dajati znake utrujenosti. Morda je prav temu dejstvu pripisati, da se je Triestina polagoma le opomogla in da je dosegla to, v kar niti največji Optimisti niso mogli verjeti. Fer-rario, steber obrambe, je zapustil svoje mesto m se po svoji stari navadi vrgel v napad. To je bilo nekako na sredini drugega polčasa. Položaj na igrišču se je’ spremenil. Ferrario je diktiral tempo, ki je bil za očitno utrujene nasprotnike prehud. S svojo srčno ( a tudi trdo) igro je povzročil zmedo v nasprotnikovi obrambi in posledica te je bilo izenačenje v 22', ko se je od Petagne streljana žoga odbila od branilca tako nesrečno, da je prevarala Vratarja in zdrknila v mrežo. Toda ni se še poleglo navdušenje, ko je Triestina zopet po zaslugi Ferraria dosegla drugi gol. Ferrario jt zopet izvedel napad. našel prostega Brighent’-ja, ki je končno le našel pot do mreže. • V 1 minuti se je stanje obrnilo za 360 stopinj, toda do kraja je manjkalo še 22’ in Genoa še ni vrgla puške v koruzo. Bilo je še mnogo napetih situacij v glavnem sicer pred vrati gostov, toda nekaj im posebno ena zelo nevarna tudi pred Bandinije-vim svetiščem, ki se le po srečnem naključju ni končala z Izenačenjem, ki bi tudi sicer odgovarjalo razmerju moči na igrišču. Triestina ni zadovoljila gledalcev. Res je sicer, da so njeni napadalci mnogo vec streljali t:» vrata kot na drugih tekmah, res pa je tudi, da so še več grešili. O kakšni preračunani kombinatorni igri ni bilo niti govora in vse kar se je dogajalo je bilo bolj ali manj posledica naključja. Seveda pa je treba upoštevati, da tržaško moštvo igra ž.e tri nedelje zaporedoma brez treh svojih najboljših igralcev Bellcnija, Olivierija in Szokeja (tokrat po vrhu se brez Clementeja) in da njihovi namestniki ne morejo zadovoljivo zamašiti vrzeli. Tako se je tokrat skors) popolnoma ponesrečil poskus z 11. letošnjim debutantom — Tre-visanom, ki je bil posebno v prvem polčasu žrtev svoje neizkušenosti. Prav tako je komaj za silo mašil vrzel Toso v obrambi in tudi Mazzero je bil slab v napadu. Edina sreča spričo tega je pač bila, da tudi Genoa predstavlja le povprečno enajstorico. Z dvema srečno dobljenimi točkama, se je Triestina nekoliko popravila. Na lestvici je preskočila Torino, ki je kljub zen dobri igri izgubil proti Interju, in se s 23 točkami pridružila Padovi in Bo- 25. kolo pa Je spremenilo tudi položaj na vrhu Milan je bil porazen v Vidmu (1:2) in se je njegovo vodstvo zreduciralo na 8 vsekakor še ved- no nedosegljivih točk. Njegovi trije zasledovalci pa so vprašainje zasedbe drugega mesta še bolj zapletli, saj Imajo poslej vsi trije — Inter, Fiorentina in Lazio po 29 točk. «*---------------- Jutri v Bologni trening kandidatov RIM, 25. — Tehnični direktor dr. Foni je za jutri sklical v Bologno naslednje nogometaše — kandidate za sestavo nogometne reprezentance za tekmo s Severno Irsko: Giorcelli, Rota, Bernardin, Giacomazzi, Pandolfmi, Boni-perti, Muccinelli, Buffon, Gal-li, Giuliano, Losi, Pistrin, Ven-turi, Frignanii SeCchi. Kandidati bodo imeli trening v sredo ob 15. uri na stadionu v Bologni proti moštvu Bonde- lu jugoslovanskega nogometnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Partizan - Sarajevo 3:1. BSK -Vardar 0:0, Vojvodina - Rad-nički 0:0, Spartak • Crvena zvezda 1:1, Hajduk - Dinamo 3:0, Zagreb - Lokomotiva 2:2. Velež - Budučnost 3:1. Vodilna Crvena zvezda kljub zelo dobri igri ni megla doseči več kot eno točko. Gola sta dosegla Kostič za Zvezdo in Ognjanov za Spartak. V drugem polčasu je Crvena zvezda igrala le z 10 igralci zaradi poškodbe Cokiča. Najboljši so bili Mitič, Sekularac in Kostič. Ker pa je igrala neodločeno tudi Vojvodina, je Crvena zvezda ostala še vedno v vodstvu s točko več. Presenetljiv uspeh je dosegel Hajduk z veliko zmago nad Dinamom. Lestvica po 17. kodu je naslednja: C. zvezda 17 12 3 2 39:10 27 Vojvodina 17 12 2 3 46:20 23 Hajduk 17 9 4 4 28:16 22 Partizan 17 8 3 6 39:26 19 Dinamo 17 7 4 6 37:34 18 Spartak 17 6 5 6 34:26 17 Lokomotiva 17 8 1 8 33:34 17 Zagreb 17 5 5 7 22:26 15 BSK 17 5 5 7 27:35 15 Velež 17 5 4 8 26:38 14 Budučnost 17 5 3 9 20:32 13 Radnički 17 4 5 8 21:34 13 Vardar 17 5 3 9 15:35 13 Sarajevo 17 3 3 11 22:43 9 V prvi conski ligi sta slovenska predstavnika slabo o-pravila. Odred je izgubil proti Trešnjevki v Zagrebu, Ljubljana pa je na svojem igrišču izvlekla proti Šibeniku le neodločen rezultat. Ostali izidi: Reka - Grafičar 8:0, Turbina Split 1:3, Tekstilac - Metalac 3:2, Jadran - Uljanik 2:2. Lestvica po 13. kolu: Split 13 11 1 1 41:15 23 Reka 13 8 3 2 35:13 19 Šibenik 14 7 5 2 35:19 19 Trešnjevka 13 8 2 3 36:19 16 Metalac 13 5 4 4 24:18 14 Uljanik 13 5 4 4 26:21 14 Turbina 13 4 2 7 12:27 0 Tekstilac 14 3 3 8 21:34 9 Jadran 13 3 3 7 19:32 9 Ljubljana 13 3 3 7 17:31 9 Odred 13 2 4 7 12:19 8 Grafičar 13 2 11012:43 5 REZULTATI * Fio r en t ina-Roma 2-2 •Inter-Torino 3-0 *Joventus-Atalanta 2-2 "Lazio-Napoll 1-1 •Padova-Paiermo 1-0 "Sampdoria-Lanerossi 5-0 *Spal-Bologna l-» •Triestma-Genoa 2-1 •Udlnese-MUan 2-1 LESTVICA Milan 25 15 S 4 41 28 37 Inter 25 1 11 5 37 30 29 Fiorentina 25 11 7 7 39 32 29 Lazio 25 1« 9 6 34 29 29 Sampdoria 25 t 10 6 43 36 28 Napoti 25 J 9 7 31 28 27 Roma 25 I 0 t 42 31 26 Udinese 25 10 5 10 42 47 25 Spal 25 11 3 11 30 35 25 Juventus 25 7 10 > 35 35 24 Bologna 25 7 S 9 35 31 23 Padova 25 7 9 9 26 31 23 Triestina 25 S 7 10 25 29 23 Torino 25 t S 11 25 31 22 Atalanta 25 5 11 9 25 31 21 Palermo 25 6 t 11 22 32 20 Geona 25 5 10 10 24 36 20 Lanerossi 25 6 7 12 33 43 19 stavni STOLPEC X 1 X, X 1 , 1 1, 1 1 1 X Zmagovalci s 13 točkami prejmejo po 3.141.000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa po 107.000 lir. V Trstu sta dva srečnika s 13 točkami in 32 z 12 točkami. STOLPEC TOT1P X 2 2, 2 1 2, 1 2 2, X 2 X Kvote: 12 točk — 7 521.491 lir; 11 točk — 160.031 lir; 10 točk — 12.535 lir. V Trstu so 4 igralci z 11 točkami in 34 z 10 točkami. LIZBONA, 25. — V izločilnem srečanju za svetovni pokal je Francija premagala Portugalsko z rezultatom 1:0 (0:0). Ed ni gol tekme je dosegel v 9’ drugega polčasa Piantoni. NANTES, 25. — Francija B Portugalska B 1:1. WIESBADEN, 25. — V povratnem srečanju za vojaško prvenstvo je Italija premagala ZDA s 4:1. Gole za Italijo so dosegii: v 10’ Ronzon, v 31’ Pivatelli, v 32’ Arrigoni. (v 42’ Schnei-der ZDA); v 25 drugega poljjasa Pivatelli. LIMA, 25. — Južnoameriško prvenstvo: Urugvaj - Peru 5:3, Brazilija - Kolumbija 9:0, Čile Ekvador 2:2. BUENOS AIRES, 25. — Ri-ver Plale je sporočila neki italijanski erajstorici, da je njen sloviti igralec Omar Sivori naprodj. Italijanski klub naj bi zanj ponudil 100.000 dolarjev oz. 62 milijonov lir. KOŠARKA Poraz Italije v Španiji BARCELONA, 25. — Košarkarska reprezentanca Španije je premagala reprezentanco Italije z 59:57, čeprav se je prvi polčas zaključil z rezultatom 31:19 v korist Italijanov. MILAN. 25. — Simmenthal - Ginnast ea Triestina 86:52. BOKS D’A jata pripravljen COMERIO, 25. — Svetovni prvak petelinje kategorije Mario D’Agata bo v četrtek odpotoval v Pariz, kjer se bo v ponede''ek boril s Francozom Haiimijem za ohranitev naslova. Kot gledalec bo temu dvoboju prisostvoval tudi Mehikanec Macias, ki bo naslednji D'Agatov oz. Halimijev nasprotnik, D’Agata naj bi bil po izjavah njegovega prokuratorja Cecchija v odlični formi in zato zanesljiv zmagovalec. (V.B.) t logni. nese. ••■•••iiiiiiiiNaiiNiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiinmiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHii Jugoslovansko nogometno prvenstvo Samo polovičen uspeh vodilne Crvene zvezde Neuspeh Odreda in le polovičen uspeh Ljubljane v 1. conski ligi beograd. 25. - v 17 k