Ljubljana, sobota, 30. oktobra 1954 Leto XX. Stev. 260 GLAVNI [N ODCiCVOKNI u rudnik iVan Šinkovec ureja uredniški odbor Ust **1a3a vsak dan razen oetka. * Cena 10 dinarjev PROl.E T ARO VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SEI 1 l9t*q 0 D e/uudLskcu PRAYICA 1 IZDAJA ■ljudska j* a a v j c a. UStAAOvuc.NA ».OKTOBRA UM • MED NARODNOOSVOBODILNO SORBO J( izhajala KOT 14-DNBVNIK Ui rEI)M'K OD OSVOBODITVI OO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK n OD L JUNIJA 1951 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. s TISKOVNE KONFERENCE V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE neposredni stiki vodilnih predstavnikov ki bili koristni za razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo Predsf*^ v*' a °kt' (Tanjug), perspektive in ustvarja možnost riške uprave za poslovanje s tu-štva av . državnega tajni- za ureditev drugih vprašanj v jino Harolda Stassena, je pred- ko n. zadeve Bran- ....... - - .... šni,- .:.iaskovič je na dana- šnii «.iT . , Ic Je na dana-da k,- . konferenci izjavil, nikov TuJSSl vodilnih predstav-ristni i S°s*aviJe in Italije ko-zdaj L 5>r1a.Y \ te,ra smislu za pov konkretnih ukre- GlfvL ?0slovanskihZI?iia italljaJnskl°‘iu' J® Draškovt rek°J v Podrobnem odeovnrk- reKel. da ne more bil° mož n n “ti vp.rašanie. ali bi Tlado nnt i ^^enlti 2 italijansko lovu P°S«dbo o ribo- Ptoučujp;^01111?1' pa ie- da ■zdaj Sp°darskih C®!?tno vprašanje go-vijo in i*ni* med iu?°sla- Javil da i nJ°‘- ra*k°vi' do tega. nemi ka,ko ie 5 pr0' jarizu ; jje Po konferenci v je zdni ov"id odgovoril, bemči;e „ '!prafanJe združitve 6Pričo zadnkv , 0 otežkočeno aneiaogo?enJ dogodkov, ni pa Ia dejavnr,^;f bo orientaci-Zveze pravil 1 Zahodnoevropske ?ai*i » ‘odaj bi utegnili v? Wreditev ^°V°-Jivo in pravil' bemčije f p T>rasanja združitve ainištvn ;„redstavnik državnega fra,ncdet^zdravil sporazum- ^0^8rslf * D P TO C lf/» zvezi z evropskim sodelovanjem stavnik državnega tajništva za in tesnejšimi stiki evropskih de- zunanje zadeve izjavil, da so ob tej priložnosti obravnavali vse odnose med ZDA in- Jugoslavijo, žel. Na vprašanje, kaj misli' o sodelovanju med Jugoslavijo in Francijo, je Draškovič odgovoril: »•Sodelovanje med Jugoslavijo in zlasti pa njihove gospodarske vi di’ke. Olj bližnjega potovanja podpredsednika Zveznega izvr-Francijo je doslej zaostajalo za j šnega sveta Svetozara Vuikmano- objektivnimi možnostmi in la tentnimi potrebami obeh dežel. Menimo pa, da je normalno, da najdemo na eni in na drugi strani pota, ki bi to sodelovanje napravila bolj vsestransko in tesnejše.« Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Draškovič je na vprašanje glede konkretnih problemov, ki čakajo Jugoslavijo in vzhodnoevropske dežele v sedanji fazi' normalizacije njihovih stikov, odgovoril, da je takšnih problemov mnogo-Med drugim je rekel, da imamo še iz leta 1948 nekatere medsebojne terjatve v trgovinskih sti- vica v ZDA je dogovoriti se podrobno o obojestranskem sodelovanju in o tistem, kar so obravnavali med Stassenovim bivanjem v Beogradu. Kardelj in Bakarič v Ljubljani Ljubljana, 29. oktobra. Nocoj sta se generalni tajnik SZDLJ Edvard Kardelj in član predsedstva SZDLJ Vladimir Ba-karič po pettedenskem potovanju vrnila v domovino, V Ljubljani so ju sprejeli in pozdravili pred-SZDL* . . - ---------- sednik SZDL Slovenije Miha kih med Jugoslavijo in SZ. Potlej Marinko, predsednik Izvršnega je pozdravil nedavne izjave i sveta LRS Boris Kraigher in pod-uglednih madžarskih voditeljev, predsednik dr. Marijan Brecelj, ki so izrazili željo po nadaljnjem Tovariš Bakarič je po kratkem zboljšanju _ stikov z Jugoslavijo. | premoru nadaljeval pot v Zagreb, ‘ tov. Kardelj pa bo jutri odpotoval Rekel je, da je tudi poljska vla da dala pobudo za ureditev stikov z Jugoslavijo in da je bil sprožen predlog za razgovore o kompenzacijskih trgovinskih dogovorih s Poljsko. Glede agremaja za novega veleposlanika, je pred- nrarslCega vnAeiI^ko ■ ur&di'tev 1 stavnik tajništva pripomnil, da Pfepričan;e p,aSanJa in izrazil' bo »javnost o tem pravočasno ob-Pr^ki 29; »kt. (AFP) -tf«1 J8®*«« luSm v J“gosla- 2 ^ Po U-([n ^er je o^po- (etil ni Posvetovanju Vea oia i« Ne-^.’nikl sinodi z pnSi/Di.v.un i w ^ _________________ tudi tovariši Boris Kraigher, dr. teno ujx>stavljali našo ljudsko ga reda: Razvoj krajevnih skup Marijan Brecelj, Ivan Maček, Ivan oblast ob veliki pomoči naših nosti v smeri snovanja komun. Regent, Josiip Vidmar, Janko Ru- centralnih in republiških orga- Poročevalec komisije v prvi sku- dolf in dirugi. , nov ter vseh narodov Jugosla- P>'ni velikih mest je v 6vojem poročilu povzel razpravo v tej skupini V njej je sodelovalo 17 delegatov iz velikih mest. Ugotovili so, da je treba združevati mesta in njihovo okolico v skupnosti komun. Komuna je osnovna celica z družbeno in gospodarsko funkcijo, kar ne izklju- Razprava o ukrepih proti agresiji v političnem odboru in o posebnem skladu funLij^^KpnosT komu IT'- OZN za nerazvite dežele v gospodarskem odboru okraj naj ima politične in uprav- -n , ... „ ne funkcije, pa tudi nekatere Nevv York, 29._ okt. (Tanjug), ravnanje s prebivalci indijskega. Drugi, gospodarsko finančni družbene in gospodarske. DELO ODBOROV GENERALNE SKUPŠČINE OZN OBSODBA RASNEGA RAZLIKOVANJA R i J^irkua v Bw>?rad. Konec generalne debate v poseb- porekla' v Južnoafriški 'uniji V i odboi, d’ela°ia~zapnteii vratfin “^llzraženrso W^lični r im Ji1' so se r^ber?e.r. 1«L nem političnan odboru Generalne izglasovani resoluciji nalagajo pripravlja enotno resolucijo oco-o tem. kako i« *roh» mr., 6(. * v Washimv* "°ri’ J1 b Je skupščine OZN 6 ukrepih proti zainteresiranim vladam Indije, ni -na tržaški ’ neunaSaili zla- prebivalstvu indijskega porekla v Pakistana in Južnoafriške unije, i ’pJ^n je • .,vpra^anje. Novi- Južnoafriški uniji in izglasovanje naj z neposrednimi pogajanji V*, doseženi prePrieanje, da resolucije o tem vprašanju je bilo urede to vprašanje. {A1Vedel do 0uP°,razura o Trstu glavni dogodek včerajšnjega dne Na predlog indijskega delegata med Ti r-esa zlw'jSanj'a “a sedežu Združenih narodov, je bil sprejet spreminjevalni njo. minjo m Jugosla- Po debati, ki je trajala več dni. Dredlos k resoluciii. s kateriin 60 malone vsi delegati obsodili . Ameriško-nemska poqodba ^Sovini in plovbi je bila sinoči skle-°b obisku Adenauerja v Wa‘shingtonu p Washington pQ cih te£a vprašanje ne uredili, aedsednik okt- (AP). — govini in plovbi med dvema dr- imenoval posebnega posredovalca. “enauer, kj je nemške vlade žavama. | Danes je začel posebni poli priznavajo odobravanje uslug Generalne skupščine za ureditev tega vprašanja. Članica tega odbora je bila tudi Jugoslavija. Razen neposrednih razgovorov med tremi zainteresiranimi vladami resolucija tudi določa, da bo generalni tajnik Združenih narodov v primeru, da bi v šestih mese 1 ¥V,re ^ amprisC “««»Tjcvai naiorvw lmi ulluju, jv nviciičiuer fcuaj Id/AAClJtril nT er9 vodita Dom^x°. de(e8acijo, izjavil, da bi si moral Zahod pri- del se nanaša na splošno obrav- “ministra LivirT inik zunanje- zadevati, da zagotovi mir prek navanje sprejema novih članov, »j “tneriški vifv, Merchant pogajanj s sovjetskim blokom,1 drugi pa na dve indokitajski dr- a 1(ji James rZ1 komisar v, toda šele, ko se bo sam v voja-, žavi Laos in Kambodžo, v. Ameriški -j?11®1*' t škem in gospodarskem oziru | Po obči debati o razorožitvi mu es ni sodelnUi minister okrepil. »Varujmo se utvar,« je je politični odbor Generalne Ai 586 Pa ie Pn razg°vo- dejal Adenauer. »Mi v Nemčiji skupščine OZN danes prešel na dsnauerjem Bkrali z sm° zlasti dobro obveščeni glede | obravnavanje vprašanja kolektiv- Vo Pogodbo n ® an? P^Pisal težav, ki jih je treba prebroditi nih ukrepov proti agresiji Pro-pnjateljstvu, tr- (na poti k popuščanju napetosti, učil je poročilo odbora za ko-, ' Prav tako vemo, da sta potrebni lektivne ukrepe Generalne skup- I mokratske unije Adolfa Zilliena. skrajna čuječnost in pozornost.«, ščine, v katerem je tudi Jugosla- Adenauer je tudi poudaril, da I vija. Generalna skupščina je na- ] SoŽalifi MoŠG Piinda zadnji sovjetski predlog glede j ročila odboru, naj prouči, kako ' ________nazori pripravlja enotno resolucijo o po- o tem, kako je treba sprejemati sebnem skladu ZN za gospodarski plane komun in skupnosti ko-razvoj nerazvitih dežeL mun, kakor tudi glede načina Obisk nemških parlamentarcev odeoden zaradi smrti predsednika zveznega zbora Ellersa Bonn, 29. okt. Spričo nenadne skupščine Moša Pijade poslal smrti predsednika Bundestaga zveznemu zboru sožalno brzo- Ob 30-letnici turške republike dr. Hermanna Ellersa, ki ga je javko, zadela srčna kap in spričo debate v zveznem zboru o pariških sporazumih, ki bodo 11. novembra, so preložili obisk nemške parlamentarne delegacije v Jugosla- Beograd, 29. okt. (Tanjug). Pred-viji za nedoločen čas. sednik republike Josip Broz Tito Položaj predsednika zveznega Je poslal predsedniku republike zbora, ki je ostal prazen po ne- Turčije njegovi ekscelenci g. Djelalu nadnl smrti krščansko demokrat-! BaiarJu naslednjo brzojavko: skega prvaka Ellersa, je začasno] proslavi 31. obletnice veli- prevzel dosedanji podpredsednik _ke8£. Prazn'ka proglasitve republi-Bundestaga, socialni demokrat Karl Schmidt. Novega predsednika bodo izvolili na eni izmed prihodnjih sej zveznega zbora izmed članov parlamenta. Kot enega izmed najresnejših kandidatov za ta položaj omenjajo sedanjega podpredsednika parlamentarne sredine krščansko-de Vieme ke Turčije želim Vaši ekscelenci in zavezniškemu turškemu narodu izraziti v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu najboljše _ ______ želje za napredek in blaginjo repu- B kot eno največjih ovir v upo razpolaganja s sredstvi. Zmagalo je mnenje, naj bi komune upo-stavljali v skladu s konkretnimi pogoji okrajev, pa tudi mnenje, nai bi bili okraja kot celota vključeni v skupnost komun. Deljena so bila mnenja v vprašanju, ali naj imajo velika mesta komune — občine. Poročevalec komisije v skupini srednjih mest je poudaril da je bilo navzočih kakih 200 delegatov in v razpravo jih je posegalo 20. Značilno je, da so razen teoretičnih vprašanj, ki so jih dokaj razčistili, sprožili tudi več praktičnih. Vsa vprašanja še niso razčiščena. Večina delegatov meni, da bi' bilo treba komune upo-staviti po enotnih jugoslovanskih načelih, da pa to ni ovira, da bi komune upostavljali tudi v posameznih krajih postopoma. V celoti so potrdili naziranje, da bi bilo treba težiti po združitvi mest in okolice, s čimer bi zagotovili postopoma boljši razvoj. Po splošnem mnenju majhne občine ne morejo biti komune. VPRAŠANJE PRISTOJNOSTI KOMUN Med razpravo je bilo izraženo tudi drugo mnenje, po katerem za upostavitev komune ne zadostuje samo gospodarska kategorija, marveč je treba upoštevati tudi druge črnitelje. Tega vprašanja niso dovolj obravnavali. Posebno pozornost so posvetili vprašanju pristdjnosti komun in skupnosti komun. Strinjali so se z mnenjem ljudskega odbora Kranja, da bodi' komuna družbeno gospodarska kategorija, močno pa je prišlo do izraza tudi naziranje, naj bi tudi okraj imel družbeno in gospodarsko funkcijo. Zato naj bi razpolagal s precejšnjim delom sredstev, ki' dotekajo z njegovega področja. To je potrebno okraju, da bi lahko prelival sredstva iz razvitih v nerazvite okraje oziroma komune. Nerazvitim občinam in krajem je treba pomagati' s krediti, ne pa z dotacijami. Odobrili so načelo, naj imajo komune svoj plan in naj razpolagajo z znatnimi sredstvi. Glede krajevnih odborov je bilo izraženo malone enotno mnenje, da je treba prek njih zagotoviti krajevno samoupravo za manjše zadeve posameznih krajev. POMANJKANJE KADROV — NAJVECJA OVIRA Vprašanje kadrov so poudari- ?ap0VMJnska napoved blike Turčije, za dolgo in srečno življenje Vaše ekscelence in za nadaljnji razcvet naših zavezniških in prijateljskih odnosov. V posebno zadovoljstvo mi je, da lahko tudi ob tej priložnosti poudarim mednarodni pomen in vrednost zavezniške solidarnosti, ’^notiVI?0 nelcolllto konference štirih o združitvi j bi OZN najbolje zagotovila mir.! Beograd, 29. okt. (Tanjug). Ob izražene v trojnem sporazumu o Temp«atura°med 0 evr°Pski varnosti in Račun-ijo, da bo obravnavanje smrti predsednika zahodno-nem- z' ci, katere ideja miroljubnega ločnem času, po- I avstrijski državni pogodbi ne po- . tega vprašanja končano prihodnji j škega zveznega zbora Hermanna in vsestranskega sodelovanja tako 18 stopinj Celzija.' meni ničesar novega. I teden. I Ellersa je predsednik Ljudske globoko navdaja naše narode.« stavi jan ju komun in njihovem nadaljnjem delu. Zanimiv je predlog, ki se nanaša na dodatno šolanje sedanjih kadrov v odborih. Delegati so opozarjali na nevarnost skepticizma glede prenašanja pristojnosti na komune, na drugi strani pa tudi na nevarnost, da bi delale komune ločeno. Bati se je tudi upravnega načina upostavljanja komun v (Nadaljevanje na 2. strani) Jn odgovarjal sem tudi jaz...“ (Za šestdesetletnico dr. Ferda Kozaka) Dr. Ferdo Kozak se je rodil 28. oktobra 1884 v Ljubljani. V njegovem obsežnem kulturnem udejstvovanju je treba omeniti drami Peter Klepec in Vida Grantova, več novel, od katerih je bila po vojni najbolj opažena Naskok na Altesso, ter obsežno esejistično, publicistično in kritično delo, ki je zbrano v knjigi Članki in zapiski, ki Je izšla leta 1933. Bil je urednik Sodobnosti, Novega sveta in je danes urednik Naše sodobnosti. Takoj po vojni je postal minister za prosveto, sedaj pa je podpredsednik Ljudske skupščine LRS in član predsedstva SZDL Slovenije. Šestdesetletnica dr. Ferda Kozaka nas spominja na pot, ki jo je v zadnjih desetletjih prehodil slovenski izobraženec sploh in slovenski kulturni delavec še posebej. Vodilno misel za razumevanje jubilanta na tej poti nam daje uvodno pismo k Člankom in zapiskom, ki so izšli leta 1953: Za slehernega mislečega človeka, posebno pa še za nas, ki smo preživeli prvo svetovno vojno z zelo izrazitimi iluzijami in pričakovanji, so pomenila leta med obema vojnama burno razdobje. Bilo je polno presenečenj in tudi razočaranj, predvsem pa je zaradi dogajanj po svetu in doma pomenilo napeto borbo razuma in vesti za resnico, za prave kriterije, za jasne, tradicijam in potrebam ustrezajoče razglede. Komur je bila usoda našega naroda in človeka zares pri srcu, se je — na svoj način — trudil odgovarjati na vprašanja žive'problematike takratnih dni. In odgovarjal sem tudi jaz. Dr. Ferdo Kozak je odgovarjal s članki in razpravami, z dramami in novelami, z urejanjem revij in ne nazadnje s tem, da je po osvoboditvi kot aktivni kulturni in hkrati politični delavec prevzel soodgovornost za naš socialistični razvoj. Ni naš namen, da bi danes povezali njegove odgovore na vprašanja žive problematike v celotno razvojno podobo, obnoviti hočemo samo nekatere odgovore na nekatera vprašanja. Leta 1918 je dr. Kozak odgovarjal na probleme časa idejno še ne do kraja jasno, pa že z nedvomno usmerjenostjo v človeka iz ljudstva: Ta vojna je rodila zavest človeka: tistega, ki živi pred našimi očmi in se trudi za vsakdanji kruh, a še več onega, ki je še skrit v temnih globinah krvi in čigar prihod šele slutimo. Samoodločba narodov je negacij a avtokracije, suverenosti. In to je prvi korak novega človeka. In še: Nekaj je, kar je vedno vsem ljudem skupno, nekak temelj vsega ostalega. Ali je to samo človek-zver? Ali ni nasprotno združenje celote za svobodo v demokratizmu dokaz za višje, kulturnejše podlage splošnosti? Odgovor na šestojanuarsko diktaturo, na fašizacijo družbenega življenja in negacijo nacionalnih pravic, je bilo že politično dejanje. Leta 1933 se je dr. Kozak z grupo svobodomiselno usmerjenih pisateljev in publicistov ločil od Ljubljanskega Zvona, ki je izhajal v okviru konzorcija Tiskovne zadruge, in osnoval novo revijo Sodobnost. Dejanje je zahtevalo pojasnitve, ne več odgovora. V teh letih je dr. Kozak takole pojasnjeval svojo odločitev: Pred našimi očmi se je svet izrodil v individualistično, nenadzirano kopičenje materialne oblasti, razvoj se je prelomil, ker je ugasnil impulz vere in zaupanja. Politično delo je okostenelo v geslih brez zvoka, politično ravnovesje zaradi interesov vladajočih je trenotno edini nagib, zaradi katerega se države oklepajo mrtvih institucij, ki vsaj posredno ščitijo evropski družbeni ustroj. V tej idejni stagnaciji je mahoma oživela nacionalistična ideja pod znamko fašizma, oziroma hitlerstva. Čeprav je bilo po vojni videti, da se je nacionalizem kot ideja in politično gibalo izčrpal, se je zdaj pokazalo, da je bil vtis vsaj na videz zmoten. Nacionalistična ideja je sicer v svojem bistvu prenehala biti aktiven činitelj sodobnega življenja, vendar je ogrodje, družbena struktura, ki jo je rodila, ostala kolikor toliko nedotaknjena. Več! Moralna in gospodarska anarhija povojnih let je to strukturo okrepila in ji dala tako moč, kakršno v harmoničnem razvoju ni nikdar imela. In dalje: Kot maloštevilen narod nismo nikdar poznali tistih imperialističnih teženj, ki so bile pri velikih narodih skoraj sestavni del njihovega nacionalizma. Večno v obrambi smo se od nekdaj borili le za pravico do življenja, ker smo bili vedno, kakor nam priča naša zgodovina, izkoriščani. V nas se ni nikdar mogla utrditi zavest, da lahko s svojo politično močjo soodločujemo pri rešitvi svetovnih problemov, zaradi tega nam je tuja želja po tuji lasti. V svojem zadnjem bistvu je bil naš naroden boj v desetletjih pred vojno socialen, ker je šel za tem, da reši zemljo nasilstva in pripomore ljudstvu do tiste svobode na lastni zemlji, s katero se polni razvoj šele pričenja. Na temelju tega koncepta je dr. Kozak široko odprl strani .Sodobnosti tudi komunistom. S tem je Sodobnost opravila ogromno nalogo in dosegla tisti nesporni uspeh, ki ga je praksa potrdila s tem, da se je večina slovenskega izobraženstva odločila za osvobodilni boj pod vodstvom komunistov. Med njimi tudi dr. Ferdo Kozak. Zopet je bil odgovor hkrati dejanje. Misli tega izrazitega slovenskega intelektualca so postale jasnejše in prodornejše, bolj gesla kot razmišljanja. Tako v članku v Slovenskem zborniku 1942: Iz naše krvi in trpljenja pa je vstal resničen narod. Narod, ki je povezan s svojo zemljo in slovenskim ljudstvom na življenje in smrt. Ta narod se bori danes za kruh, za zemljo in svobodo. Bori se kakor vsako zdravo, niti moralno niti karakterno gnilo občestvo, ker je tak preprost ukaz življenja. Kajti biti živ ne pomeni samo, da ješ, piješ in spiš, biti živ pomeni tudi biti čist in raven pred samim seboj in pred ljudmi. Ta narod, ki se potika danes s puško v rokah po gozdovih, je postavil pri nas novo moralo o človeškem sožitju in o življenju v družbi. V svobodi je zaživel program, ki povezuje vrednote, ki jih je utrdila preteklost, z vero v novo življenje bodočnosti. Stvarnost in program slonita na istih temeljih. Sinteza preteklosti in bodočnosti je nenehna rast kulturne zavesti množic. V tej stvarnosti je 1. 1945 napisal dr. Kozak: Doba upadanja in razkrajanja je zaključena in vrata v noro razdobje so odprta na stežaj. Čeprav še ni videti novih oblik življenja, čeprav je še toliko ostankov včerajšnjega dne v nas — to vse ni važno. Važno je neizbrisno občutje, da smo se zavestno vključili v organizacijski proces novega sveta. To pa zaradi tega, ker je življenje našega naroda napolnil vroči žar centralne kulturne ideje, ki ustreza tradicijam vse naše kulturne dejavnosti in ki bo te tradicije še razvila glede na obseg in vsebino. In slednjič — prvič v vsej naši zgodovini smo si kot enovita družina delavnih in mislečih ljudi izbrali vrednote svoje kulturne dediščine za osnovo novega, skupnega življenja. Prvič zdaj postajajo resnice, dognanja, prividi in sanje naših tvorcev, zlasti pa človečanska vrednost in vsebina njihovega duha in srca živa oblikovalna sila v življenju našega ljudstva. Takšna je bila pot in takšni odgovori velikega dela slovenskih izobražencev v teh letih. Vselej na levi, kjer je srce In k čestitkam, ki jih jubilant dobiva iz vseh delov naše države, se pridružuje tudi uredništvo »Ljudske pravice«. Mesta in njih okolice naj se združijo V SKUPNOSTI KOMUN (Nadaljevanje s 1. strani) zaostalih krajih, ki bi utegnil privesti do frontalnega formiranja komun. V tretji skupini, v kateri so delali predstavniki majhnih mest, je govorilo 24 delegatov. Najvažnejše vprašanje v tej skupini je bilo, kakšen bodi tempo v snova-vanju komun v razvitih krajih in na nerazvitih področjih. Imamo vse pogoje, da takoj začnemo prenašati širše pristojnosti z okrajev na občine, da bi si gmotno opomogle. To je seveda treba storiti tako, da ne bo storjeno povsod hkrati in hitro, marveč v skladu z razmerami Eni sodijo, naj bi posle okraja prenesli na občine hkrati povsod, da bi bili ljudje v istem položaju, drugi pa pravijo, naj gre to postopoma. Nekateri so predlagali, naj bi združili majhne občine, ki same ne morejo živeti Ker je skupščina izključno posvetovalnega značaja, poročila teh komisij niso obvezna. O njih in o prvi točki dnevnega reda niso razpravljali. Podlaga za razpravo o drugi točki dnevnega reda — o položaju krajevnih skupnosti glede na določbe osnutka družbenega plana za leto 1955, so bile teze, ki so jih pripravili strokovnjaki iz administracije Zveznega izvršnega sveta. Teze je pojasnjeval Nikola Balog. Med drugim je rekel, da je njihovo izhodišče prvič to„ da je treba naše go- spodarske instrumente določiti tako, da bodo večali delovno storilnost in proizvodnjo, dalje, da je treba zagotoviti zvezne potrebe in razvoj zaostalih krajev, zlasti pa poskrbeti, da se plačni sklad nominalno ne bo povečal nad sklad, ki ga dopušča zvezni družbeni plan in naša gospodarska politika. Sledilo je nekaj Baiogovih pojasnil o obdavčenju na podlagi dobička gospodarskih organizacij. STANOVANJSKE RAZMERE Komisija za proučevanje stanovanjske problematike, ustanovljena pri tajništvu Stalne konference mest in mestnih občin, je pripravila za skupščino obširno poročilo z dokumentiranimi podatki. To vprašanje bo kot posebna, tretja točka dnevnega reda in o njem bodo razpravljali danes. Težavne stanovanjske razmere, podedovane iz predvojnih časov, so glavni vzrok sedanje stanovanjske krize. Mesta stare Jugoslavije so bila glede stanovanjske stiske prva v Evropi, kar so ugotovili tudi na mednarodnem kongresu za stanovanjsko kulturo in asanadjo mest leta 1935. Podedovano stanovanjsko stisko je vojno pustošenje še povečalo, ker je uničilo 29°/» vseh stanovanj Jugoslavije, še več pa poškodovalo. V 194 mestih in industrijskih krajih je naraslo število prebivalcev od 1948 do 1953 za blizu 600.000 in še zmeraj narašča. 12,6%. V tem času smo zgradili i Graditev stanovanj zavira si-vsako osmo stanovanje v mestih, stem njihovega finansiranja in industrijskih krajih in občinah, kreditiranja, pomanjkanje orga-To je velik uspeh, če pomislimo, nizacije, ki bi skrbela za enotno da so po podatkih OZN v 17 ev- graditev in za strokovno pomoč, ropskih državah do leta 1950 V večini mest niti zvišane na-zgradili samo 1,8'/« stanovanj, jemnine ne krijejo nujnih stro-In vendar je stanovanjska stiska škov za popravila in vzdrževanje čedalje večja. Raziskave so po- hiš. Treba je tudi upoštevati, da kazale, da so prenatrpana in ne- gradbeni stroški nenehoma na-zdrava stanovanja eden glavnih raščajo. Komisija je prišla do vzrokov, da je delovna storilnost sklepa, da je potrebna za gradi- padla. Zaradi pomanjkanja sta. novanj izgubi samo tovarna »Ivo Lola Ribar« v 2elezniku povprečno 1 milijardo 947 milijonov din bruto proizvoda vsako leto. Analiza kaže, da je v 69 mestih in industrijskih krajih, kjer je stanovanjska stiska najhujša, 184.319 gospodinjstev več kakor stanovanj, da je 70.488 stanovanj potrebnih generalnega popravila, 60.356 pa bi jih bilo treba podreti, ker ne ustrezajo več. Ce tev stanovanj pomoč vse družbe, pa naj gre za graditev hiš v družbeni ali privatni lastnini delavcev in uslužbencev. Krediti za graditev stanovanj bi morali biti oproščeni davkov in taks, ljudem bi morali dati na razpolago brezplačne stavbne parcele itd. Za to bi bilo treba ustanoviti namembni komunalni sklad. Glavni nosilec graditve stanovanj naj bi bila komuna. Na včerajšnji seji stalne kon- 'rodni dohodek povečal, bi bilo treba v prihodnjih desetih letih zazidati v industrijskih mestih in občinah 30 milijonov kvadratnih metrov stanovanjske površine v vrednosti 765 milijard din. Prvi del avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb dograjen Škofljica, 23. oktobra' V sredo ob 14. uri je del-™ kolektiv »Tehnike«, ki gradi a* ^ mobilsko cesto Ljubljana—Zagr < vgradil zadnjo granitno kocko® oddelku ceste Rudnik—Škofij®*' Za tlakovanje pet in pol kilometre dolge avtomobilske ceste od k® nika do Škofljice so P°j 12,000.000 granitnih kock. V nedeljo bo delovni kolektiv »Tehnik s posebno svečanostjo odprl ceS za promet. Odločba o obveznem razkladanju vagonov ob nedeljah in praznikih ter o zvišanju vagonsKib zamudnin Zvezni izvršni svet je odločil, morajo prejemniki, — zaradi P manjkanja voz, obvezno razkla vagone tudi ob nedeljah in PraZ . kih od 8. do 14. ure. Ta obvez®i velja na vseh postajah, del°v mestih ter industrijskih tirih na P dročju železniškega transport® 8 podjetja Ljubljana. „ Hkrati je zvišana pristojbina 100%. upoštevamo, da bi se lahko na- ference mest in mestnih občin je govoril tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Sveto- zamujanje ’ vagonov za ; f zar Vukmanovič-Tempo o xx>li-1 Odločba je bila objavljena tiki cen in o stanju na naših zveznem uradnem listu št. 45 i trgih. Njegov govor bomo obja- 27. t. m. je torej že v veljavi m vili v prihodnji številki. »veljala do 31. decembra t. L V vsej državi naj bi uvedli enoten prispevek za socialno zavarovanje S seje sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS Ljubljana, 29. okt. Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS je v zvezi s predlogom proračuna Republiškega zavoda za socialno zavarovanje razpravljal na včerajšnji seji o stopnji prispevka. Pri 45 odstotnem prispevku od ..plačnega sklada je imel Republiški skupno z okrajnimi zavodi za socialno zavarovanje lani 514 milijonov, v prvih 8 mesecih letošnjega leta pa 543 milijonov din primanjkljaja. Na tako visoke izdatke socialnega zavarovanja vpliva — po mnenju Sveta za zdravstvo in socialno politiko, industrijski sestav republike in njena industrijska tradicija, kar n. pr. povzroča, da ima v Sloveniji razmeroma mnogo ljudi pravico do pokojnine itd. Grobi izračuni kažejo, da bi se morala stopnja prispevkov zvišati od 45 na 48,6 %>, da bi socialno zavarovanje v Sloveniji lahko krilo vse svoje izdatke. Tako povečane dajatve pa bi postavile podjetja v Sloveniji v neenakopraven položaj s podjetji ponekod drugod, ki bi n. pr. plačevala le 43 ali 45 '/o prispevek za socialno zavarovanje, zlasti še, ker dejstvo, da je treba prispevati za socialno zavarovanje v višini skoraj polovice plačnega sklada, destimulativno deluje na podjetja in so V gospodarskem pogledu pozitivna tista prizadevanja, ki stremijo za tem, da bi se odstotek prispevkov za social-V desetih povojnih letih pa no zavarovanje zniževal. Zato se se je stanovanjski fond v mestih je Republiški svet za zdravstvo povečal z graditvijo za dobrih in socialno politiko izrekel za Vedno pripravljeni S prve redne skupščine Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije za Slovenijo Ljubljana, 29. okt. V prostorih kluba poslancev v Ljubljani so se zbrali danes na prvo redno letno skupščino Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije za Slovenijo delegati iz vse Slovenije. Kot zastopnik JLA se je skupščine udeležil generalpodpolkovnik Radivoj Jovanovič, dalje zastopnik Glavnega odbora UROJ za Srbijo Desimir Jovanovič, zastopnik Centralnega odbora UROJ Ljubovič Vuksan, v imenu Glavnega odbora Združenja rezervnih oficirjev iz Hr-vatske Uroš Vickovič, v imenu Izvršnega sveta Slovenije Milko Goršič in zastopnik Glavnega odbora ZB Mitja Ribičič. Skupščine so se udelželli tudi delegati iz priključenega koprskega področja. Poročilo o delu in stanju organizacije UROJ za Slovenijo je imel rezervni generalmajor in narodni heroj Viktor Avbelj. Poročal je o dosedanjem 'delu ter nakazal osnovne naloge za bodoče delo. Doslej v Sloveniji nismo imeli glavnega odbora Združenja rezervnih oficirjev, pač pa so Združenja delovala v okviru okrajev, delo pa je vodil republiški pododbor. Čeprav je ta organizacija še mlada, je vendar uspela pritegniti med članstvo večino rezervnih oficirjev, saj je sedaj od skupnega števila rezevnih oficirjev vključenih v združenje 76'/». sto, Postojna, Ptuj, Slovenjgra-dec in Šoštanj. Skupno deluje v Sloveniji 151 pododborov. Slabše pa so glede vključevanja članov delale organizacije po mestih, kot v Celju, Mariboru in Ljubljani. V Ljubljani je n. pr. vključenih le 69 •/« rezervnih oficirjev, v Celju 61'/o in v Mariboru 52»/». Stanje pa bi bilo prav v mestih lahko dokaj boljše, kajti tu ne Igra vloge oddaljenost članstva od pododborov, saj deluje na pr. v Ljubljani 21 pododborov. Tovariš Avbelj je v poročilu navedel, da se članostvo zlasti za- DVA PREDLOGA GLED® UDELEŽBE PRI DELIT*1 PRISPEVKOV Precej razprave je bil° ciaino Sveta za zdravstvo in s® ori-politiko tudi glede delita® .n spevkov med Republiški® okrajnimi zavodi za sociai^ ^ varovanje. Okrajni zavodi ._.v, doslej udeleženi na teh P. v fi-kih z 10%. Primanjkljaji^ nančnem poslovanju -gvo-okrajnih oziroma mestnih ^ dov pa po svoje kažejo. ^ j0 participacija ne ustreza u* ^st je treba spremeniti v„zprave okrajnih zavodov. Iz r ju|5itt okrog tega problema se ,l0gu dve stališči. Po prvem P ^.oina naj bi bili vsi okrajni tej mestni zavodi udeleženi^. rj delitvi enako z 11 ncnovatl čemer pa bi bilo treba republiški rezervni s*{la zasl®' ravnavo. Drugi predlog.Pr,aVodi dule to. da bi bili okrajni ,v[ duje to, da bi bili ok različno udeleženi pri ^gjansk'11 ed- zvezni predlog, po katerem naj bi se prispevna stopnja za socialno zavarovanje v vsej državi znižala v prihodnjem letu na 43%, pri čemer bi se primanjkljaji v posameznih republikah krili iz zveznega izravnalnega sklada. Hkrati pa je Svet za zdravstvo in socialno politiko zavzel stališče, da se je treba seveda boriti tudi za odpravo nepravilnosti, ki neupravičeno povečujejo izdatke socialnega zavarovanja IZREDNO NARAŠČANJE ŠTEVILA ZAVAROVANCEV Proračun Republiškega zavoda za socialno zavarovanje naj bi se prihodnje leto nekoliko povečal ter bi znašal nekaj nad 20 milijard din. Povečanje gre predvsem na račun večjega števila zavarovancev in zvišanja cen zdravstvenih storitev. Pri tem je zanimivo naglo naraščanje števila zavarovancev. Lani je bilo v Sloveniji povprečno 286.000 zavarovancev, za letos je Republiški zavod planiral 315.000 zavarovancev, vendar se bo njihovo povprečno število povzpelo do konca leta kar na 324.000, predlog proračuna za prihodnje leto pa računa, da bo znašalo povprečno število zavarovancev 340.000 (vključno z 8000 zavarovanci s koprskega področja), kar je več kot kdajkoli doslej. Za primerjavo bodi navedeno, da je bilo celo poleti 1950, v dobi administrativnega gospodarstva, ko je bilo dotlej zaposlenih največ delavcev in uslužbencev, le okrog 314.000 zavarovancev. Vprašanje zase pa je, če je tako planiranje tako visokega porasta zavarovancev v --------------- ---------j- - . se rm-- prihodnjem letu stvarno, če ra- nih zavodov. Bolniki naj ^ [jjer čunamo s spremembami v tarifni reč oskrbovali v boln:»n zejo politiki. Sedanji tarifni sistem I je oskrbni dan razrnekf)ijlcor »e namreč po svoje vpliva na pove-j drag, le toliko ea®a,,.nj0 oskrb° čevanje števila delovne sile v , nujno potrebno, naaaljnj rek0n' podjetjih. Nekatera podjetja za- ( pa naj bi našli v eeneJ jil> poslujejo več nekvalificirane de- j valescentnih zavodih, k*F" ^ans-lovne sile, kot jim je potrebno, bilo treba šele usta?aV -Hčni. P samo zato, da bi povečala obra-1 ni zavodi naj bi bili ra (i® čunski sklad plač. Z ustreznimi glede na razne vrste do spremembami v tarifni proble- pr. za operirance, invau ■ boirU' matiki pa bi ta vpliv na poveča- I kulozne, težje neoperir g nje delovne sile odpadel tke Itd.). tej.«1 prispevka, namreč P° ^ pri potrebah. Zagovorniki te® ^ loga smatrajo, da bi hu ^itvi udeležba vseh zavodov Pr neizrazito destimulativna, ,e ;z- kateri zavodi, ki imajo podatke zaradi subjektivni eSj- kov, ne bi bili dovolj za «kiji-rani za odpravljanje P°“*. jgtke. vosti, ki vplivajo navišJ® dota-ker bi se pač zanašali n c(alno nMrt Ctrttf 70 7H rmvcfcVO lfl m cijo. Svet za zdravstvo politiko glede obeh va' iriant še ni zavzel končnega stali^3, ^0ju V razpravi o stanju In T ^ so zdravstvene službe v Slov gjm se na seji pomudili m lesCent' okrog vprašanja rek0I?y?se pata' Važno rudarsko posvetovanje v Trbovljah V zvezi z ochocdo zveznega izvrs-i - t , „ n te velja Hini*', nega sveta, po kateri bodo okrajni' v praksi to povlS j fn(ml prov -tl 07i rnmn mostni vhorl nrnlvvalfllnov 80 z revidiranimi^ ^ Odgovo. nnioravičnejš ziast! Trbovlje, 29. oktobra. , volj potrebne delovna odločbo Zveznega lzvrl- velja oziroma mestni zbori proizvajalcev povečali premogovnikom obračunski plačni sklad do 30°/», Je sklical Glav-. , . , ni odbor sindikata rudarskih delavcev nima za stalno strokovno uspo-1 Slovenije širše posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki rudarjev Iz vseh slovenskih premogovnikov. Posvetovanje Je bilo potrebno zlasti zaradi tega, ker so se v premogovnih revirjih ln na terenu pojavljala najrazličnejša tolmačenja zvezne odločbe, pri čemer zadeva precej krivde tudi dnevno časopisje, ki Je objavilo ob Izidu odločbe nekoliko sabljanje. Čeprav so pri tem nekatere težave, različna izobrazba članov, različnost rodov vojske, ki jim pripadajo člani itd., so bila zlasti uspešna oblika strokovne vzgoje praktične vaje. Tudi v bodoče bodo morale organizacije združenja rezervnih oficirjev organizirati take praktične t&SSSjTS^ J&Sl vaje, predavanja ln ostale oblike so uvodoma ugotovili, da odločba si-strokovne vzgoje pa prilagoditi, da bo zanimiva za večino članstva. Doslej so rezervni oficirji zelo aktivno sodelovali zlasti pri predvojaški vzgoji, dobrodošlo pa je njihovo sodelovanje tudi v organizacijah Ljudske tehnike, pri strelskih družinah itd. Razna vprašanja glede na dosedanje delo in načrte za bodoče so na skupščini še podrobneje obravnavali med razpravo, potem zagotovi po dela objektivno grajevanj Ker najpravi« veTj a poviiflnle obr^tSriefnS plačnega sklada od začetka jgv leta, so se predstavniki ruaa to premogovnikov P^r«£neje vali, kako pl 1naJ,>°.1Jee. po oljili* stih 10*/. poviška, ki ga P postaN, pričakujejo. V tej zv®zln11h vrsto predlogov ter razpravljali. Večin odločila za predlog. ‘j- bJe ‘e'> bi bil 10V. povišek za obd vrsto predlogov ter oi nj slcdri) razpravljali. Večina se »terem ®s. odločila za predlog. P® Ka >e*„o bi bil 10*/. povišek za obd gx*s*L njih prvih osem mes£colekttve Nerazdeljen med delovne K stirlh Sh mogovnlkov, v naslednjih ,,, pre seclh pa bi ta povišek upora ieneJ»£ -a t-, rta bi na najra'- jno6‘ cer določa do 30-odstotno povišanje vgem za to. da bi na naj„,,vodi’° 0 obračunskih plač od letošnjega 1. Ja- | naeine stimulirali višjo PJ®i;vijsll ,c nuarja dalje, vendar pa Je v tem. Nadalje so rudarji razp«“ da i upoštevanih 20V. poviška na obračun- vprašanju cen. Poudarili g* ske plače, ki so Jih rudarji že doslej treba občutno poostriti kazn pe prejemali. Ob izvajanju te odločbe gpodarskl, trgovski gre torej le Se za dodatnih 10*/* po- doben kriminal, viška na obračunski plačni sklad. ben kriminal -.rtarJi v *rt?l- »».i , v posvetovanju so ru““IJ_0udar‘j. V razpravi so ugotovili, da bi bilo z razpravljanjem o fenan t^go*; v razpravi so ugotovili, oa di duo z razpiavij.iijc... « DremoB“-5r napak, če bi na to povišanje obra- da so po letu 1952J® Tudi * ,e-čunskega plačnega sklada gledali av-, ki znižali cene Pr®rN“gNsta» P^-ur1 tomatično, nekako tako, da se bo vsa- danjem položaju bodo o onovn' si komur pač za nadaljnlh lOVi povl- danjlh cenah. Se vec, toriinosti°,je šala Plača. Namen, kt ga ima povl- s-»iv..i»niiami ln višjo ston _od0u Sanje obračunskih plač, Je v tem, da se slednjič v rudarstvu uvede pra-1 znižali ce'*e bili kalkulacijami ln višjo ®t0, nad® hnrtrt nrl7.Af)ovall. dfl “1 f . no bodo prizadevali, da °L jVj- pa ','« _________________________________ , . znižali cene premoga. ZeUJo vllnejše nagrajevanje v takšni obliki, predlagajo, naj to ®;°L.ignnt, ki bo v zadostni meri spodbudno Industrija, ker so prePJi.* 8e n>® pa so izvolili glavni odbor UROJ _______ ______________________________________________________ Domala vse rezervne oficirje je' za Slovenijo, ki mu predseduje k* bo v zadostni' meri spodbudno industrija, ker jo P"T,izah š® organizacija zajela v okrajih Go-j rezervni generalmajor Viktor, noitrUr^a^gT rtr^n^tSd! 8«goI sfkje dalo znamo znižati cene. rlca, Kranj, Ljutomer, Novo me-1 Avbelj. M. N. ___________ drugi lovila naši premogovni Industriji do- Nehrujeva razmišljanja (OD POSEBNEGA DOPISNIKA »BORBE«) /—■New Delhi, oktobra ( ( / letih svobode se je Indija privadila Nehruju. Va- v-'! / jena ga je poslušati ali brati njegove spise, včasi posluša y dvakrat ali celo trikrat dnevno, ko govori ob otvoritvi zntn ftt&telistične razstave ali na dobrodelni prireditvi ali ko ali l.6 O atovati velikanska elektrarna, ko se kaj zgodi na svetu an °.nastanei° iiovi dogodki ali ko govori v parlamentu. Indija Erihrf1 P°.s^a>se navdušuje ob njegovih besedah, gleda slike se ™ost*> tih pričara s spretnostjo umetnika, ga gleda, kako Z oir°škim nasmehom, kako veselo in brezskrbno ali za-P Jen v probleme govori skrbno in premišljeno. »+^aYnost se je že navadila sli-S*.®a j6 »utrujen«, potem pa { zve’ je Nehru prevzel nic+2-i^r e<^ni^ položaj ali mi-^ -i ^esor- Trenutno je pred-ednik vlade, minister za narod-no obrambo, minister za zunanje .„?eve’ finančni minister (v od-ministra Dešmuka), Predsednik Planske komisije, Predsednik Atomske komisije in Vzlic zavidanja vrednim uspehom v razvoju Indije pa te samonikle ustvarjalne ideje zdaj ni. V vrtincu revolucionarnega poleta so množice delovale in delujejo še zdaj, toda razmere so se spremenile kakor so se spreme OD KOD BREZBRIŽNOST AMERIŠKIH VOLIVCEV rezbrižnost volivcev je značilna za predvolilno vzdušje v ( / ) ZDA. Kako daleč gre nezainteresiranost, se bo pokazalo \/ ) Sele po volitvah. Da pa so ljudje brezbrižni, vedo poli-tiki in opazovalci političnega življenja v ZDA. Vzroke nile tudi naloge. Indija je svo- brezbrižnosti nasproti volitvam in volilnim geslom strank lahko bodna in čakajo jo naloge, da začne, kakor pravi Nehru, »Novo fazo«. Indija, združena z geslom narodne osvoboditve, se je razcepila v celo vrsto strank in deluje pod vodstvom ljudi, ki že imajo različne cilje, med katerimi je često zelo malo stikališč. Napredni ukrepi dela vladajočega Kongresa zadevajo na hud odpor konservativnega krila. Od kolonialnih oblasti podedovani upravni stroj se je pokazal na mnogih mestih kot ovira na- vidi človek v luči poteka predvolilne kampanje in načina, kako se bije boj med dvema glavnima nasprotnima skupinama. »Ljudje nismo imeli priložnosti, da bi slišali vsaij en plemenit govor vsaj ene stranke v vsej kampanji,« je ugotovil znani komen tator James Res ton v »Nova faza« v razvoju dežele Indija je bila pod tujim gospostvom dolga stoletja gospodarsko razmeroma nerazvita in iz te zaostalosti se je skušala rešiti v ozkih okvirih iz tujine izposojenega upravnega reda. Nekoč umetno netenih in podpira- ’ predka. nih verskih in narodnih trenj še j Zdi se, da je v tem smisel niso odstranili in po mnenju1 Nehrujeve presoje, po kateri je mnogih ta .trenja slabe združe- Indija zaključila eno in stopila na ; komentator, »toda v takšnih raz-valno moč, ki bo Indiji nujno po- prag druge faze svojega razvoja j merah so politiki srečni. Kaj bi trebna, da se bo zavarovala pred in da je v tem tudi bistvo nje- . namreč bilo, če bi ljudje res po-vsemi razdiralnimi težnjami zno- govega razmišljanja. svečali pozornost tistemu, kar traj in od zunaj. I Ladislav Bruner politiki govore?« nost enih in drugih strankinih kandidatov. Tudi to je delno vzrok njihove nezainteresiranosti na volitvah. Ukrepi, ki sita jih storili obe stranki, da bi odstranili to nevarno epidemijo volilne brezbrižnosti, so po obsegu in spretnosti enaki organizaciji re-Demokrati so obdolžili vlado, i klamne službe v ZDA. Kdor pa da je gospodarstvo dežele pri-1 pozna sistem ameriške reklame vedla in da ga-vodi v polom, da in njeno učinkovito moč, ve, da je izdala koristi farmarjev in tega elementa ne kaže omalova- delavstva. V tem tednu, ki obe- ževati. Formalno ni nobenega »New York Timesu«. Pripomnil I ležuje petindvajsetletnico slove- demokratskega ali republikan- je, da so zahtevali od volivcev, čega »tedna zloma« na newyor- skega kandidata, ki se ne bi bil naj izbirajo med kandidati, ki Iški borzi iz mračnih dni 1. 1929, pojavil v televiziji Vsak tak jih enako cenijo in čeprav je so izbrali strašilo depresije kot program pa je enak politični kon- res močno orožje v rokah opozi- ferenci v stanovanju vsakega vo- cije. Demokrati so namreč takrat livca, ki ima televizijski aparat, rešili ZDA iz krize. Kaže pa, da Teh aparatov pa je v ZDA pri- volivci ne razumejo potrebe, da bližno 9 milijonov, bi se zda j borili proti nevarnosti, i >Ne morem vam povedati, ki če bi pametno delali ni tako kako sr(rfen sem> da se obračam velika, kakor je bila v tridesetih na vas neposredno v vaši hiši,« letih našega stoletja. tako se začenja večina tega poli- Republikanska stranka je po- Učnega prilizovanja volivcem. A če so volivci lem, da bi hodili, na njihova kakovost mera za lastno brezbrižnost volivcev, milijoni volivcev vendar hočejo, naj jih puste pri miru. »To je nesrečen položaj za republiko,« zaključuje ZAHTEVE FRANCOSKIH SOCIALISTOV za sodelovanje v vladi Pierra Mendšs-Francea Pariz, 29. okt. (Tanjug). Sklep že sodelujoče kakor tudi sociali-vodstva francoske socialistične ste. Če bi Mendes-France preložil stranke, da bo o njenem nepo- odhod v Kanado, bi imel dovolj 1 srednem sodelovanju v vladi časa utrditi vlado in tedaj bi se Mendšs-Francea odločil izredni lahko odpravil na pot čez ocean kongres stranke, ki je bil sklican v zavesti, da bo francoska skup-za 10. in 11. november, utegne ščina nedvomno ratificirala ne- ma v zvezi z vprašanjem udeležbe sindikalnih organizacij v izdelavi načrta o preusmeritvi gospodarstva z vojne na mirnodobna produkcijo. Nadalje terjajo, da bi ustrezno zvišali minimalne mezde, zvišali davke gospodar' Pandit Nehru privesti do tega, da bodo preložili davne londonske in pariške spo- skih družb, kakor ^ tudi nadalje-obisk francoskega ministrskega razume. . predsednika v Kanadi, kamor bi V krogih francoskih sociali-moral odpotovati 13. novembra, stov sodijo, da bo šest socialistič- ... . • • .. i 1 • m 1 Trt rt An vali politiko popuščanja in pogajanj s Tunizijo in Marokom. Francoski tišk komentira mož- stavila volivce pred izbiro: za predsednika Eisenhowerja ali proti njemu. Opozarja jih na to, da bi bila zmaga opozicije »kata- i strofaloa za Eissnhowerja in njegov program«. Volivcem znano dejstvo pa je, da je bila De- j (jvema mokratska stranka v Kongresu odločilni činitelj, ko je šlo za odobritev Eisenhowerjevega predloga. Dejstvo pa je tudi, da so ostale mnoge točke njegovega volilne sestanke in konference, se pa vendar teže odločijo, zapreti televizijski aparat. Mnogo je upanja, da bodo poslušali kandidatova pojasnila, kakor med programoma tudi razne programe proizvajalcev, ki te programe subvencionirajo. Ce pa ima kandidat »telegeničen« (to bi približno pomenilo televizijsko - foto gen ič en) obraz, tedaj bi programa zaradi republikanske-, nj nagto utegnil prklesti ga odpora neuresničene. [ kak glas Volitaa kampanja je bogata Največje televizijsko predvo-s takšnimi pojavi. In še več. Ka- J J - Poluradni krogi sodijo, da bi nih prvakov, ki jih je Mendžs- nost, da bi socialisti sprejeli bilo 36 ur, kolikor bi Mendes- France povabil, naj stopijo v vla- Mendes-Franceov predlog o vsto-— - - - ■ '—J-im kongresom pu v vlado. »Franc Tireur« sodi, z Mend&s-Fran- da bi vstop socialistov v vlado! generalnim tajnikom »omogočil politiko«, s katero bi “^jših1^ ^on.gresa’ da ostalih ^ ^ ^ ^ ________ _____________ __________ Rimo m™? 0!' sPloh ne ume- j Franceu preostalo”časa" odmeven- do, še pred izrednim kongresom pu v vlado. »Franc Tireur« sodi, Vročih v t J?rav zat0 P°“ , tualnih zaključkov socialističnega stranke skupaj - kor že mnogo prej, je zabeležila ponovno vnašanje metode »umazanega perila v politični boj«. Ta metoda pa je menda že postala lilno dejanje v tej kampanji in vsekakor prvo te vrste v zgodovini televizije v ZDA sploh je bila seja vlade predsednika Ei-senhowerja, na kateri je državni v Kanado, ceom in --luuno v 7 r mamin zaKij utr.uv su J^irjenja nietrnvr,1 Prece;l i kongresa do odhoda . =,------------- - * . l]em Konpritf , Pfmo vodlte' premalo za preosnovo vlade in za stranke Guy Molletom v glavnih preprečili nadaljnjo defetistično 0 Možnosti h ’ Tkaterem govori ! sestavo skupnega gospodarskega, obrisih sestavilo skupni delovni propagando in pomirili številne Sv°jih položaimr Se Umakn^ s finančnega in socialnega progra- program. Socialisti zlasti vztra- fanatike. Jev- ma, ki bi zadovoljil tako v vladi jajo na sestavi skupnega progra- Nehrujevo pismo svojih^1*13’ v katerem govori o *elo nJ^Tšljanjih> 23 zda3 v vzamem^ rf 6ni obliH lahko po-ne narnr, V0Je: prvič, Nehru se tičnega r-ava umakniti iz poli-zdrav« ^enja- »Jaz sem ti zdrav « >in nameravam osta- ^Sovornc^i^0183 leta- Delu ™ °gniti jn ^.se ne nameravam g°zd an ne želim oditi v pra-Menim j akniti se v planine, naloge ’ ja čakajo še velike | dana t’udirJlokler 110 Čutim, je “ lucll DOtroK,. j.i.. IZJAVA DOSEDANJEGA FRANCOSKEGA VELEPOSLANIKA V BEOGRADU BAUDETA PERSPEKTIVE SODELOVANJA med Jugoslavijo in Francijo Beograd, 29. okt. (Jugopress). je in treba je še veliko storiti v Francoski veleposlanik v Beo- obojestransko korist. Prihodnost »Aurore« vprašuje, zakaj socialisti zahtevajo od Mendšs-Francea poseben konkreten delovni program. Mar niso, pravi časnik, zadovoljni s programom, ki ga vlada izvaja že deset mesecev in katerega so tudi sami podprli s svojimi glasovi meseca junija? če bi ga pazljivo proučili, zaključuje časnik, bi videli, da vsfebuie vse možnosti za zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Ameriška naročila v Italiji Rim, 29. okt. (Tanjug). Ameriško veleposlaništvo v Rimu je ja,!3 tudi Potreb? nod^lnT’ tl gradu Philip Baudet, ki bo 30. se mi zdi zlasti bogata z možnost- ^osti.c 1X5 delu m de' oktobra odpotoval iz Beograda mi na kulturnem in gospodar- ra n drugič, Nehru se no namp ' na nov položaj, je dal uredniku skem torišču. Rad bi videl, da bi objavilo, da je ameriška vlada »TVu iti od Vlade in Jugopressa naslednjo izjavo: to sodelovanje zdaj prineslo sa- preklicala svoja naročila »off serr. reči da me trT Ha ni ' »Štiri leta, ki sem jih preži- dove v okviru zdmižene Evrope. | shore« v italijanskih tovarnah, v iiln Predsednik vlade ne hn ln" vel v Jugoslaviji, mi bodo ostala Iz vsega srca želim, je dejal katerih med delavstvom prevla-£u° 0(1 njene deiavnn’a+i otem, ko Ne-vide+? veii?* torej za zdaj tu in uPravičena. Nehru Lnekateriu “st31- Njegov umik * > da K; Položajev bi omogo- . stvom L86.^ njegovim vod- Predpisov. vine te dežele, kateri sem posvetil največjo pozornost. Spričo čedalje živahnejšega sodelovanja z zahodnimi narodi je na zunanjem torišču prišlo do utrditve njene neodvisnosti in varnosti. Na notranjem področju pa je bil vzpostavljen socialistični red na podlagi docela izvirnih ustavnih Ind razvili novi voditelji. 'ja in njene zadeve velika, prebivalcev vsako i«Jn n3ih število narasel Nehru - 23 5 mUij°nov,« je do*>re volie Jugoslovanski Misiji ?ke naloge ‘in *a^a3° nas velikan-“°rno težave. Ničesar ne težave kajti prikrivati v° Prem ni slab',ti sile za nji-»as fakama^°van''e' Predvsem ^oč te alj ®osP°darske naloge. ____________ ,_________________ .. gospodari de*ele je odvisna slovanskega sodelovanja je vlianov t i m°^i njenih dr- j dosežen v tem razdobju velik ^visna ;/ak°r je- Prijetno mi je, ker lahko ugotovim, da se Francija, tradicionalna prijateljica Jugoslavije, ni zadovoljila samo s tem, da je s simpatijami spremljala ta razvoj. Moja vlada sl je prizadevala sporazumno z jugoslovansko vlado, da bi ustvarila najboljše politične in gospodarske pogoje, ki bi prispevali k utrditvi v tem delu sveta. Uspehi, ki jih je Jugoslavija dosegla v obeh smereh, so razveselili vse Francoze. in se opirali drug na drugega. Konvencija z Belgijo o socialnem zavarovanju Bruselj, 29. okt. (AFP). Belgijski minister za delo in socialno zavarovanje Leon Troclet bo jutri odpotoval z letalom v Beograd. Med svojim obiskom v Beogradu bo podpisal konvencijo o sodelovanju na področju socialnega zavarovanja, ki so bile skle ko so se začele pošiljke na podlagi naročil »off shore«. Ukrepe takšne vrste bodo izdali zoper vse italijanske tovarne in podjetja, v katerih bodo ugotovili, da med njihovim delavstvom prevladujejo informbirojevski sindikati. Predstavniki ameriškega veleposlaništva so skušali preklicana naročila prenesti na druge italijanske tovarne, toda iz Wa-shingtona je prišel negativen od- katerkni se bije, še niso uporabili. Jaša Levi Neureien potniški promet med Avstrijo in Vzhodom Dunaj, 29. okt. (Tanjug). Navzlic ponovnim protestom avstrijskih oblasti prihajajo državljani vzhod- V EGIPTU PO SPORAZUMU O SUEZU Ali je Nagib še predsednik republike? Kairo, 29. okt. (AFP). Med po- uradni proslavi ob podpisu anglo- njene med belgijsko in jugoslo- govor in tako so naročila umak-vansko vlado. ' nili. Jitičnimi opazovalci v Kairu so začele krožiti vesti o odstopu predsednika republike Nagiba. Uradni krogi pa odklanjajo komentarje o teh govoricah, čeprav ne zanikajo, da je v vodstvu nastala kriza. Govorice o Nagibovem odstopu se deloma opirajo na dejstvi, da tisk že nekaj dni ne objavlja rednih poročil iz presedstva tepublike in da brzojavke, v kateri je Nagib čestital ministrskemu predsedniku Naserju, ker se je srečno izognil atentatu v Aleksandriji, sploh niso objavili. Nagib ni sodeloval na egiptovskega sporazuma o Suezu. Razen tega je tisk med vestmi o uradnih obiskih zelo kratko zabeležil včerajšnji Nagibov obisk pri Naserju. V nekaterih časnikih so - Z VSEH STRANI SVETA - VELIKA BRITANIJA CHURCHILLOV PARLAMENTARNI JUBILEJ stva.« od „ ... * i London, 29. okt. (AP) Predsednik Na področju francosko-jugo- britansek vlade Churchill praznuje bil danes 30-letnico svojega nepretrgane- 13- ! ga poslanskega delovanja. Churchill , , , , , * i je pravzaprav že mnogo dlje — skup- vsa politika1 predek in prišlo je do povečanja no 52 i6t _ ljudski poslanec, od leta njenega gospodar- izmenjave med dvema državama 1922 do 1924 pa je bil 6lan Spodnjega 1 na vseh področjih. Toda možno doma. VOLILNI USPEH veleposlaniku ZDA v Sovjetski zvezi no poročilo pravi, da je bilo orožje Charlesu Bohlenu ni uspelo pripraviti namenjeno teroristom v Casablanci sovjetske oblasti do tega, d« bi pre- Ob tej priložnosti so baje aretirali klicala izgon soproge drugega tajni- 14 Maročanov, ka ameriškega veleposlaništva Som- Težavna pogaianjja 2 Podajalci v angleških pristaniščih ralni°n4°”’ik29 .olrt. (AFP)- Gene‘ delavcev t/u?*3 Pristani-Richard Barett elike Britanije y°dstvo sindikat^6 lzjavll> da lo2e delodai^ Poučilo pred- ^nehairsfe da bi stavke PrUlo do l1 i6 Že kazal°. da je minktA?°razuma- Danes ^°nckton i2favif del° Walter d°mu, da dein^»- , y Spodnjem ^6ti> da bi se dnt noie^° sPre" £roittisna reSH« vor^ena kom“ Pristanišča v 7 .raz51rila na vsa n*Vci zahtevi avi’ kakor de-!3ala le w lo3°^marve{ da bi ve-?ot razlog ,ns.ko Pristanišče. Pristaniških Hoi ’ da sindikat ^Sajal z niirni ki se je *»«> KONSERVATIVCEV lerlattea. Sommerlatte in njegova soproga bosta morala prihodnjo sredo zapustiti Moskvo. ČSR OBTOŽBE PROTIDR2AVNIH ELEMENTOV . Dunaj, 29. okt. (AFP) Praški radio j« objavil, da je sodišče v Bu-djejovicah obsodilo sedem ljudi, ki jih je državni tožilec obtožil, da so Eldershot (Hampshire), 29. okt. — pripadali skupini državnih sovražni (Eeuter) — Konservativna stranka je kov. Trije obtoženi so bili obsojeni zmagala na nadomestnih volitvah za na smrt, ostali pa na dosmrtno ječo. Spodnji dom v Eldershotu (Hampshire). Konservativni kandidat je dobil IBAN 6407 glasov več kot njegov laburistični Minister Monckton je nadalje izjavil, da so delavci v ostalih britanskih pristaniščih stavkajo zgolj iz solidarnosti z londonski- tekmeo. SPOMIN NA NEKDANJO ANTANTO OBSODBA FATEMIJA NA SMRT POTRJENA Teheran, 29. okt. (AFP) Teheransko prizivno sodišče je potrdilo smrt- London, 29. okt. (Tanjug) Na po- no obsodbo, izrečeno nad nekdanjim mi delavci in da niso postavili Slopju francoskega veleposlaništva v zunanjim ministrom Huseinom Fate- nobenih svojih zahtev. ČISTKE V VOJSKI LAOS NEUSPEH OPOZICIJE Vientien, 29. okt. (AFP) Nekdanji finančni minister Kataj, ki mu je bil poverjen mandat za sestavo nove laoške vlade, se je davi po osemdnevnih pogajanjih odpovedal mandatu. Kataj je vodja dosedanje opozicije. JUŽNA KOREJA SEVERNO-KOREJSKA PONUDBA ZAVRNJENA Seul. 29. okt. (Reuter) Južna Koreja je danes zavrnila severnokorejske predloge, naj bi se sestali parlamentarci in občinski predstavniki, da bi olajšali združitev obeh delov Koreje. JAPONSKA POVRATEK ZUNANJEGA MINISTRA IZ AMERIKE Tokio, 29. okt. (AFP) Japonski zu / F Londonu so danes odkrili spominsko mijem. _ _ . 1 ploščo ob 50-letnici »prisrčnega spo- Generalni tajnik Zveze trans- razuma med Francijo in Veliko Bri- je danes pozval prisiamsKe de- gtva lord Besbor0ugh je prebral po- priilvno »odiščo v Teheranu je danes Tokio. lavce, naj se vrnejo na delo. slanico Winstona Churchilla, ki je potrdilo obsodbe 12 častnikov, med Davi je bila pod Churchillo- hkrati predsednik tega združenja, v njimi 4 polkovnikov tn 2 majorjev, vim Dredsedstvom seia britanske kat»ri je poudarjeno: z radostjo Ule- na smrt. Dne 15. oktobra so bili ob-vim preaseasivom seja DniansKe dam na mlnullh 50 1et tesnega so- sojeni na smrt zaradi izdajstva in vlade, na kateri so Obravnavali delovanja med Francijo in Anglijo, sodelovanja s stranko Tudeh. probleme v zvezi s stavko prista- ki je sedaj večje, kot kdajkoli poprej. niških delavcev N“j » nadaljuje tudi v prihodnosti! MAKOKO Danes je stavkalo v vseh pri- ZSSR | TIHOTAPCI OROŽJA NEZAŽELENA AMERIŠKA DIPLOMATA 8o odkrili Široko razpredeno družbo, _________ . _ _ --- Washlnaton, 29 okt (AFP) Zuna- ki je tihotapila orožje iz španskega sovjetski in kitajski veleposlanik nje ministrstvo ZDA j« objavilo, da Maroka v franooaki protektorat. Orad- Ulan Batoru. General Nagib v tej vesti izpustili naslov »predsednik republike« in napisali samo »general Nagib«. Aretacije v Kairu Kairo, 29. okt. (AFP). Tu so objavili, da je Mohamed Abdel Latif, član organizacije »Muslimanski bratje«, ki je minuli torek napravil atentat na predsednika egiptovske vlade Naserja, vse priznal in izdal svoje sodelavce. Spričo tega so sedem voditeljev te organizacije obtožili sodelovanja pri poskusu uboja egiptovskega ministrskega predsednika. Latif je priznal, da je že dvakrat skušal Izvršiti atentat brez uspeha. nanji minister Kacuo Okazaki se je Dan po podpisu anglo-egiptovskega davi po tritedenskem obisku v Južni sporazuma o Suezu je skušal vdreti 1 v palačo ministrskega predsednika, vendar se mu to ni posrečilo. Dne 21-oktobra pa je skušal napraviti nanj atentat med mitingom v Kairu, kar se mu prav tako ni posrečilo, ker je ZUNANJA MONGOLIJA ŽELEZNIŠKA ZVEZA S PEKINGOM zadetih pristaniščih 43.500 delavcev. Stavka traja že četrti teden. Zaradi nje se je ustavilo delo na 344 ladjah. Naser prišel na miting z eno uro zamude. , ................ aretiral Moskva, 29. okt (Tass) VfteraJ Je Egiptovska policija je Iz glavnega mesta Mongolije Ulan! okrog 600 članov egiptovske Batora odpeljal v Peking prvi vlak zacije »Muslimanski bratje«. Nobenih na železniški progi, ki bo vezala Ki-! vesti pa ni o usodi voditelj a te orga-tajsko in Sovjetsko zvezo. Ob sloves-; nizacije Hasana el Hodetoe, ki ga _ ni otvoritvi proge so bili navzoči, označuje vladni »Al Džamhurija« za so odkrili Široko razpredeno družbo, (predsednik Mongolije, člani vlade ter ^Itentatteroristom y or- ganizaciji »Muslimanski bratje«. Tržne inšpekcije naj poiščejo kršitelje dogovorov o odkupnih cenah V prizadevanju preprečiti neupravičeno dviganje cen kmetijskih pridelkov so odkupna podjetja v zadnjem času začela sklepati dogovore glede najvišjih odkupnih cen. Tako so se podjetja v Sloveniji dogovorila v okviru republiške Trgovinske zbornice glede najvišjih odkupnih cen za živino, krompir, jabolka, jajca in perutnino, ki veljajo tudi za podjetja iz drugih republik, kadar odkupujejo v Sloveniji. Te cene so dogovorjene v realni višini, ki ustreza današnjemu tržnemu položaju in se tudi ne smejo izigravati z morebitnimi naknadnimi bonifikacijami v obliki premij ali povračila prevoznih stroškov. Tudi odkupna podjetja iz sosednje Hrvatske so sklenila podobne ugovore, posvetovanja o tem pa sklioujejo tudi v Srbiji. Najvišje odkupne cene podjetij iz sosedne Hrvatske so v skladu s cenami, dogovorjenimi v Sloveniji. Dogovor med hrvat-skimi odkupnimi podjetji glede odkupne cene za krompir velja in »Vajda« te dni znižali ceno za jajca na zagrebškem živilskem trgu celo na 15 din. Podjetje Mesopromet je znižalo ceno gove-vejega mesa od 240 na 235 din, publik. Pri tem se je pojavila tendenca, da bi se odkupna cena zvišala. To prizadevanje, doseči višjo ceno pa ni upravičeno, kajti krompirja je dovolj za kritje vseh potreb in so še danes pri pridelovalcih velike količine tržnih presežkov. Vsekakor je treba preprečiti, da bi se ponovila situacija, kakor letos spomladi, ko so pridelovalci prišli na trg z velikimi količinami krompirja, ker so ga pozimi držali češ, da bo spomladi boljša cena. Med odkupnimi podjetji dogovorjena najvišja cena 8 din piri pridelovalcu in 8.50 din pri zadrugi (za sortni krompir pa 1 din več) je prodajnim cenam v sosedn m fižola ter zelenjave., ^-ie' iške trenvinp * s^vonski krompir, če pnde v ne- ostaU dogovori, ki se nanašajo i za 5 do 21 din pri kilogramu. oronalT,._ „„nnrn „ na odkup živine, jajc in perut-1 Nadalje so na trgu znižali cene vatski iMprn-niTnUhTn n* j, nime ter fižola, pa veljajo od če- jabolk in fižola ter zelenjave. v-atskL Nerazumljivo pa je, da se trtka. Rezultati teh ukrepov se Tudi zagrebške trgovine z živili že opažajo na zagrebškem trgu, so pocenile nekatera živila tako kjer so n. pr. trgovska podjetja! fižol od 75 na 65 din, trgovska znižala ceno krompirju na drob- podjetja s sadjem in zelenjavo no od 15 do 16 din na 13 din,1 pa so na primer znižala ceno jajca pa na 18 din, medtem ko zelja od 20 na 16 din in ustrez katere druge republike pretirano podraži, kakor na pr. v Boru v Srbiji, kjer ga prodajajo na drobno po 24 din, čeprav znašajo prevozni stroški največ dva din V:.-v •; Jesenski veter sta dve izvozni podjetji »Bobek« no -tudi ostale cene. Devetdeset1 i Priperov ,_______________________________________ registriranih pridelovalcev zelen- Beograjski sejem bo odprt jeseni leta 1956 Podjetje »Beograjski sejem« je predvidelo, da bo beograjski sejem odprt jeseni. Obsegal bo 180 do 200 tisoč m*. Sejem grade po načrtu arhitekta Pantoviča in nevarnosti, da bi izvajanje do-Maksimoviča, ki sta dobila prvo govorov v Sloveniji morda otež-nagrado na natečaju za idejne kočilo podjetja iz Hrvatske. To osnutke za zgraditev sejma. Po velja zlasti tudi za krompir. V jave je prav tako pocenilo svoje pridelke in med drugim znižalo ceno zelja od 25 na 21 din in solate od 30 na 26 din. KROMPIRJA JE DOVOLJ Glede na opisani razvoj cen v sosednji Hrvatski ni nobene načrtu bodo na sejmu zgradili veliko razstavno dvorano, v kateri bodo pozimi tudi koncerti, športne prireditve, filmske predstave itd. Ta dvorana bo merila 10 do 12 tisoč m*. prvi dobi odkupa krompirja v Sloveniji ni bilo večjega prometa, nekako sredi oktobra pa se je povpraševanje nekoliko povečalo, deloma zaradi nakupov za potrebe JLA in nekaterih drugih re- Mučilnica pri Urhu - muzej Pri Glavnem odboru Zveze doljubja, kot so zloglasne Begu- borcev je bila pred kratkim sestavljena komisija z nalogo, da pripravi in uredi stalni muzej v zloglasni belogardistični mučilnici, v cerkvi pri Sv. Urhu. Veliko gradiva za ta muzej je zbrala Zveza borcev v Polju in so mnoge muzealije, kakor mučilne priprave, spominske predmete po pokojnih mučenih žrtvah itd., imeli priložnost videti obiskovalci letošnje občinske razstave avgusta meseca v Polju. Za muzej pri Sv. Urhu bodo prispevali razne predmete še Glavni odbor ZB in tov. Podbevškova, učiteljica v pokoju, ki med drugim priprav- j lja tudi knjigo z opisom strahot, ki so povzročile smrt mnogih ro- j doljubov. Republiški odbor ZB se je poleg predvidene ustanovitve muzeja odločil postaviti tudi spomenik pri Sv. Urhu. Le-ta bo postavljen v spomin na mnoge žrtve in semkaj pripeljane, v nje na prelaz. Gorenjskem, Ljubeljski N. 2. bližnji zane. okolioi pokopane parti- Predvldevajo, da bosta otvoritev muzeja in odkritje spomenika vključena v niz proslav in komemorativnih prireditev v zvezi z 10. obletnico osvoboditve Ljubljane. Kakor smo zvedeli, bo spomenik pri Sv. Urhu, ki sta ga upodobila akademska kiparja Zdenko Kalin in Karl Putrih, odkrit 15. maja prihodnje leto. Razstavo pripravlja projektant inž. Boris Kobe. Kot kaže, se bo Sv. Urh pri Ljubljani sčasoma razvil v pomembno zgodovinsko točko, ki bo nedvomno pridobila na pomenu z omenjeno ustanovitvijo stalnega muzeja in z odkritjem spomenika. Tudi iz pozornosti MLO Ljubljana, ki jo le-ta kaže do ureditve okolja pri Sv. Urhu (gozd flkrog Sv. Urha bodo proglasili za zaščiten park) je moč SPV-f ■ fr i pa je še dovolj. V teh primerih bi morale poseči vmes tržne inšpekcije dotičnih republik. Nekatera podjetja v Sloveniji so po sklenitvi dogovora o najvišjih cenah za krompir skušala izigravati ta dogovor oziroma ga obiti s priznavanjem nekakšnih stroškov za prevoz v višini 0.50 ali 1 din, kar nasprotuje dogovoru. V glavnem pa se dogovor pravilno izvaja. Isto velja za odkup jabolk, čeprav so tudi glede odkupa jabolk prijavljeni nekateri primeri, da so podjetja odkupljeni krompir na mestu prodala po pretirano višji ceni. Večje nepravilnosti pa se dogajajo še vedno pri odkupu živine. Prav bi bilo, da bi tržne Letošnji hektarski donosi žita so bili po okrajih v Sloveniji precej različni Pridelali smo 8482 vagonov pšenice in rži mre? so všteti, vendar se s tem celotna roma manjši površini), nflr10. slika ne bi bistveno spremenila. 118,7 stota, sledijo okraji Tudi pridelek krmilnega žita ™er s 14,3, Gorica sto; se je gibal le malo pod lansko vi- ! okolica s 13,4 in Ptuj j,’tarski šino. Taiko je dosegel pridelek! *,a’ najmanjši pa je bu j. r je ječmena 142.800 ton nasproti |‘onos 7 (>kraJu PoSt°jna kje y 151.400, 128.800 in 119.200 tonam i d°se5el le 7,2 stota nadTolffljn I,Preji"jih„r± le«h’ ?ride!e.H S.!'Crnomeli 9e2Lško 9,4, No« Kakor je znano, je bil pridelek krušnega žita letos v merilu države zelo* slab in bomo morali uvoziti iz tujine mnogo več krušnega žita kakor lani. Tudi v Sloveniji, ki je v žitni proizvodnji pasivna, tožijo kmetje zaradi slabšega pridelka pšenice, vendar kažejo rezultati končne cenitve, da je sicer pridelek pšenice manjši, zato pa je mnogo boljši pridelek rži. inšpekcije ugotavljale vse prime- | Na skoraj nespremenjeni pore kršitve dogovorjenih cen in žeti površini smo letos v Sloveni- jih sporočale pristojni trgovinski zbornici, kjer ima odkupno podjetje svoj sedež, in podružnici Narodne Banke zaradi izvajanja dogovorjenih sankcij. Pri državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS so se prav te dni sestali predstavniki tržnih inšpekcij iz vseh okrajev Slovenije, da ugotove stanje na trgu ter nepravilnosti, ki se pojavljajo, in da se hkrati dogovore o ukrepili, ki jih je treba napraviti. Razpravljali so predvsem o načelnih vprašanjih, ki se jih morajo držati organi tržne inšpekcije pri izvajanju kontrole. Med drugim je bilo poudarjeno, da se morajo ti organi strogo držati predpisov in zakonitosti, na kar je zlasti opozoril državni sekretar inž. Marjan Tepina. S. Jugoslovanske železnice nabavljajo motorne vlake Beograd, 29. oktobra (Tanjug). Jugoslovanskim železnicam je bil odobren kredit za nabavo 10 mo j>i pridelali 584.300 stotov pšenice nasproti 654.600 v lansikem letu, pri tem pa moromo upoštevati, da je bil pridelek v letu 1952 in 1951 še slabši, saj je v teh dveh letih znašal le 535.100 oziroma 491.300 stotov. Seveda pa letošnja letina močno zaostaja za izredno ugodnim letom 1949, ko je žetev dala kar. 848.000 stotov, pšenice. Pridelek pa je bil kakor rečeno letos mnogo boljši, saj smo pridelali 263.900 stotov rži nasproti 188.700 stotom v lanskem letu, medtem ko smo leta 1952 in 1951 pridelali 209.300 oziroma 200.400 stotov, Ce vzamemo skupni pridelek krušnega žita, to je pšenice in rži, tedaj vidimo, da nismo zaostali za lanskim letom. Letos smo skijpaj pridelali 8.482 vagonov pšenice in rži nasproti 8433 vagonom v lanskem letu in 7443 oziroma 6917 vagonom v prejšnjih dveh letih (v rekordnem letu 1949 pa 12.583 vagonov). H gornjim podatkom moramo še pripomniti, da ocenjujejo pridelek posebne občinske in okraj- Cerkev pri Urhu, kjer je bila belogardistična mučilnica tornih vlakov in avtobusov na ne cenitvene komisije, rn sicer tračnicah. Sodijo, da bodo ta mo- i dvakrat: zadnji teden pred žet-dema prevozna sredstva prihod- vijo in po žetvi. Zaradi dolgo-nje leto prišla v promet na naj-, trajnega neugodnega vremena se važnejših turističnih zvezah. — j je letos žetev zakasnila. Po pr-Uprava železnic je dobila že več j vi cenitvi se je stanje nekolfko ponudb tujih podjetij, sedaj pa j poslabšalo, tako da je bila dru-proučuje možnost, da bi hkrati z 1 ga cenitev pridelka za 6%> nižja, nabavo vlakov odkupila tudi li-j Nekatere komisije pa so tudi po cence, na osnovi katerih bi takš-, drugi cenitvi oziroma po mlačvi ««/4oim»n ,, j«, ugotovile še nadaljnje primanjkljaje, ki v gornjih podatkih ni- ne vlake kasneje izdelovali v domačih tovarnah. Delavski sveti premalo obravnavajo politiko cen Člani Republiškega odbora sindikata grafičarjev Slovenije so se zbrali na plenum, kjer so se ob prisotnosti predsednika CO tov. Veljko Brkiča seznanili s prejemki v lanskem letu in to posebej za vsako podjetje grafične In predelo- sklepati, da se bo mučilnica pri valne stroke, upoštevajoč pri tem Sv. Urhu dostojno uvrstila med prejemke po tarifnem pravilniku, številne druge spomenike oku- izplačane presežke in nadure, vse patorjeve in kvizlinške krutosti ..ovprečno na enega delavca. Za ter slovenskega in evropskega ro- nadure je bilo lani izplačano Vložena je obtožnica zoper šesto skupino tatov iz Mariborske tekstilne tovarne Okrožni javni tožilec v Mariboru je pred nekaj dnevi vložil obtožnico zoper šesto skupino tatov, ki so počenšl z letom 1949 pa do poletja 1954 odnašali iz oplemenUnlce v Mariborski tekstilni tovarni razno blago, največ klot in podlogo. Kot ugotavlja okrožnica, je omenjena skupina odnesla iz tovarne in sl prisvojila najmanj 6.270 m blaga v vrednosti 3,726.000 din. Iz ugotovljene vrednosti blaga je moč mu gospodarstvu, kar obtožnica posebej naglaša. Tatovi so namreč odnašali blago iz tovarne in si ga prisvajali večidel v dobi, ko je naše gospodarstvo doživljalo razne blokade in je bilo čutiti splošno pomanjkanje industrijskih izdelkov. Jasno Je tudi, da je omenjena skupina iz MTT kradla blago iz koristoljubja, saj gre za velike količine in vsote. Tatovi iz MTT se bodo zago- 8,600.000 din, kar je precej. Razen di za te primere in ne morda sa-teg.i je bilo lani izplačanih 9.700 mo za tiste zaposlene, ki neposred-din povprečno na enega zaposlene- no delajo proizvode, 'ki so za žlv-ga ali približno Se ena povprečna Ijenjske potrebe nc ob hodni. S tem plača, medtem ko so v predeloval- v zvezi so obravnavali tudi presoditi da gre za očitno*brez- varjali pred Okrožnim sodiščem obzirnost do skupnosti, kakor tu- v Mariboru, ki bo razpisalo raz-dl, da je bila s tatvinami v MTT pravo bržkone v drugi polovici povzročena občutna škoda naše- novembra. N. 2. ni stroki papirja presežki precej viSji, Kolektivi tiskani so od ustvarjenih presežkov odvedli za lastne Investicijske potrebe skoro 33 milijonov din, predelovalna industrija papirja pa je dala tudi za komunalne potrebe blizu 6 milijonov din. V poročilu, ki ga je podal predsednik RO tov. Jože Jurač, je bilo posebej obravnavano delavsko upravljanje s posebnim ozirom na sedanje cene proizvodov sploh In dosežene nresežke v prvem polletju tega leta. Iz podatkov MLO Ljubljane je namreč razvidno, da so bili dobički nekaterih podjetij večji. kak< r so pa bili predvideni, kar posebn<■> velja za podjetje >Kuverta« in tudi Gorenjsko tiskarno. Presežki pri drugih podjetjih so manjši, toda kljub temu le nekoliko govorijo o premajhni pažnji na možnosti za znižanje cen. Plenum je pozval kolektive oziroma delavske svete, naj to vprašanje obravnavajo z večjo odgovornostjo, upoštevajoč pri tem socialistična načela in dejstvo, da je proizvajalce tudi kupec, kar seveda velja tu- plačni sistem oziroma predlog ter pripombe Centralnega odbora k izdelanemu osnutku, ki govori o zaslužkih na osnovi proizvodov, kar pa za grafično stroko ni primerno. Glede na naraščanje cen je plenum tudi sodil, la ll morali biti oblastni organi, pa tudi sindikati, bolj čuječi In ne bi smeli dopuščati, da s. dogajajo take nepravilnosti. Omenili so tudi zviševanje najemnine, ki j c precej večja, kakor 50%, kot ji bilo prvotno rečeno, saj stane dvosobno stanovanje sredi Ljubljane že dobro petino povprečne plače, kar je vsekakor preveč. Cl ml RcrubliSkega odbora so nadalje razpravljali le o izobraževalni.. .i delu članov sindikata, ki je precej zanemarjeno In so sprejeli ačrt za delo v zimskih mesecih. Zanimivi so bili tudi podatki o sestavu delavskih svetov in upravnih odborov, med katerimi je namreč lepo Število oseb starih do 30 let (nad 30%), Se vedno pa je premalo lena kar se te bolj pozna zato, ker je med zaposlenimi v grafični stroki skoro polovica žensk. ovsa pa 136.400 ton' i^oti 8,5 Črnomelj V2, Krško 9,^ 136.600, 105.800 in 147.400 tonaim j me®to 9f ,in ^,ranJ si ■pi«-! ^2^-2 Jf‘>r. šnem pa je kakovost zrnja letos ] 9^'st°*a r r< no zaradi slabega vremena, po-. hektarski donos rži’je leglosti ter rje. Seveda pa so raz- ““J® K" »^intomer l2-°J mnogo slabša in bo ponekod pri- j a na.sPr.0*1 ? rek°r4’ manjkovalo dobrega semensikega v Prejsnjih treh letih Mgsvežj* blaga. Zrnje je ostalo tudi drob- nem letu 1949 bek- like med posameznimi pridelo- ^ okraji Lju ~ -ana valnimi področji'. Prav dobro Manbor-okolica 11.?. j,e žitno letino go imeli na Sta j er-1 J i,1,11 , J Hj3, naJ11’ skem in v Prekmurju, kjer pride- tars^i donos rzi pa st g0. lajo največ rži, slabša pa je bila ^kraja Crnomelj 7,4 o predvsem v ainoHii in ir »»o s ir v v* cevj v alpskih predelih na Dolenjskem. in kraških I. e 7,7 stota. vje 7,7 stota. . [jek- Pri ječmenu, kjer Da , tarski donos letos ;n 9,2 Se nekaj podatkov o hektar- 10.6 stota nasproti HA Ttih so skih donosih. Pri pšenici je bil stota v prejšnjihtreh ‘eUD’ ed hektarski donos manjši in je prav tako velike raa«*® v 0(| znašal 11,3 stota nasproti 12,8, posameznimi okraji, in v 10,8 vn 10,0 v prejšejih treh letih 18,3, 15,7 oziroma lM .*? j ;u-(v rekordnem letu 1949 17,6 sto- mestu Mariboru in okraji ta). Precejšnje pa so razlike po tomer in Murska Sobota let posameznih okrajih. Naivečji manjšim donosom 7,6, 8.0 hektarski donos je bil ’ CrnO' je bil izikazan stota v okrajih Tolm>n- Jrč IV nn r«7mp- moli in * ’ v Mariboru (čeprav le na razme- melj in Novo mesto. Ali je takšna delitev pravilna 1 na P0' _ ----r-*" .r.Vx* »v»u»vi »mi n.umu- nvya yvspuuuranvyn -— nliflfo' nami in podjetji često po pravici pra* speševanju in povečanju Vr°^ e \)0 vlmo, da are za tiaganje veje, na ka- | Pritisk kumun na podjeM0 ter i sedet. To se dogaja, ko hočejo hitro maščeval tudi vatnim ^°n' mani’ zadovoljiti dnevne potrebe mesta ali Sčasoma se bo zrcalil v iedoh* ^ef okraja (kaj te bo zgodilo jutri, pa ni Uh dohodkih odborov, ki ‘ :zaod-vatno). Zato mnogo vel izgube, kakor imeli, če bi podjetja večala Pr0 j.jjito pridobe. Skratka, odbori nastopajo njo, česar s takšno davčno P° proti podjetjem kot davčni eksekti- nikakor ne bodo dosegli. ( (e- tor, ki jih s tem, da zaseiejo dobiček. Na takSne pripombe odbori ^ včasi do kraja >ostriiejot. sto odgovarjajo, da so primor0" V družbenih planih okrajev In češ da sicer ne bi zadostili » ^ mest Je predvideno, da vzamejo ljud- nujnejšim potrebam (vzdriovaJ skl odbori večji del dobička podjetij, bolnišnic, upravnega aparata da bi se povečali njihovi proračunski včasi tudi drli. Analisa dru izdatki. Zelo pogosto puste kolekti- planov in mest pa nam pokaie ef0v -------------------------------------------------- trt rn v,st pu * nrilfit’ vom neznatna tredstva, čeprav bi lah• čisto drugega: da v večini VT ko ponekod t minimalnimi investi- potreba ni prisilila komun- c,a ’ ((j. cljami pospešili in povečali proizvod- mejo. največji del dobička p0 aw njo, s tem pa tudi dohodke komune. Niso redki primeri, da *° te ^.nshiKti Del dobička, ki ga puste podjetjem, m odborov v primerjavi * ‘ ven pomeni včasi samo simbolično vsoto, povečali za četrtino ali Pa pr0-Naj omenimo samo nekaj primerov, na primer v počerskem okra^ ij^jers Ko so sestavljali družbeni plan račun večji za 90 milijonov, P° za letošnje leto, so računali « tem. va so pustili za povečanje * ^ da bo znašalo povečanje obračunskih 2,1, za samostojno ra3pH,affaJ‘i)neffl' plač it dobička podjetij kakih 10 */,. Kamo t sdobička. Neka) P° fcfiA To pa te ni zgodilo. Det dobička, ki se j0 tgn(iilo v Parafinu in ne ^ ^ so ga pustili podjetjem za zvišanje drugih krajih: To dokazuje, aa plač. Je znatno nižji od predvidenega ta ,vlljo ti/o«, ki naj bi bila P ((J povprečja. V vršaškem okraju znaša ra/a odbore delati tako, v'artfa!ef samo 1,1, v takovskem 1,1, v sombor- določene težnje, da bi postala skem 1,5, v šabaškem i.l •/«. Natanč- no skupnost nasprrtf p°die flj ff‘ neje rečeno; v žiškem okraju so pu- kakšen davčni eksekutor, M " stili kolektivom ta samostojno razpo- možnosti vzame čimveč dobic laganje od dobička, ki ostane podjet- jetjem. „ W jem (n komuni v tnesku Z09 milijon- Drži, da to vsa ta srčast ^.,j nov, samo dva milijona. V Leskov- prav Jih je vzela komuna. »P ^jl cu je vzel odbor od *S8 mi/IJonov i77 koristno (ponekod manj. drug milijonov, ostanek pa je pustil pod- la zgraditev zdravstvenih in jetjem. V nekem podjetju v Somboru komunalnih naprav, od česar pa Je komuna vzela od 7 milijonov korist tudi delavci It podjet 1-^ ^e. «,90«.000 din. Spričo takih računov komun bi morala podjetja na primer v ilSkem okraju ob ostalih instrumentih doseči za 100 milijonov večji dobiček, le ^ ..... 6« hotela povečati svoja sredstva za omogočili"Ja bodo slik* ”"'d. *W milijon ali dva. To Je (seveda ob u po- nQ (n podjelji pravilneje vskl< rab« nekaterih drugih gospodarskih jQ pa ena giavnih vprai instrumentov, o čemer tu ne bomo tranjl,ga mehanizma krajevne > govorili) destimulativno vplivalo na podjetja. Kolektivi niso int«H nobe- pri tem nl*o imeli zmeraj Pjr re, niso upoštevali možno> • so brez gospodarskega računa. Nesporno je, da bomo s spre ^ bami gospodarskih inslru to J« * ul"1' Berite ln naro£a|te »Ljudsko pravico« uprave. Toda ne glede na iniv,-potrebno tudi medsebojno razi nje, zlasti pa, da odbori ra ^ možnosti in potrebe podjetij " i„ih za njihov napredek kot koto jfo ustanov. To je tudi ena na)i>a .ofUt nalog mestnih in okrajn ^ llcg proizvajalcev &• Na zborih volivcev v Mariboru VOLIJO ŠOLSKE ODBORE 'f razgovoru s predsednikom veta za kulturo in nr os ve to pri ‘testnem ljudskem odboru Maribor, ov, Tonetom Ferlincem, smo zve-da je v Mariboru veliko za-imanj.a za uvedbo družbenega upravljanja v šolstvu. Nove šolske odbore ustanavljajo pri vsaki splošno izobraževalni in strokovni šoli n vrtcu, ki so proračunske ustanove. Invalidski pevski zbor bo nastopil v Mariboru vi+v«1 >J?r?slavo desetletnice ustano-stonii pevski zbor na- nici m Mariboru in v bolnlS- gostovni ,? ?a Pohorju. V mestu bo v UnionXi 3K> ’ 30' oktobra, zvečer v nedoHo^ a dvorani, na Pohorju pa siti zbor i poi e. Invalidski pev-Partizanskih"8^6 40 Bevcev- bivših Je večin«? borcev, med katerimi vijo , iJKWov- ciani zbora žile ob twS, ,^ al’h in se sestanejo o® posebnih prilikah za nastop. Bt°™VMdM!i povslcl zbor je znan ‘hozemstvu mi* movlni' pa tudl v h,j. vu. Njegovo petje so posneli tnofonske plošče. Za de-8>-amr‘mXn0 l\prlpr?vU Bogat pro Sole so se doslej posluževale šolskih in starešinskih svetov, roditeljskih sestankov in podobno, vendar to niso bila uzakonjena telesa kot so upravni odbori in delavski sveti v podjetjih, temveč le posvetovalni organi. V večini šol so odigrali sveti pravilno vlogo v razvoju in poglabljanju demokracije. Posamezni so vendarle bili nekakšna podaljšana roka profesorskih oziroma učiteljskih zborov in so bolj ali manj izpolnjevali samo njihova navodila. Ta so se odražala večinoma v skrbi za dodeljevanje sredstev posameznim šolam, ne glede na potrebe ostalih svetov in sploš-n potrebe v šolstvu. Nekoliko je to sicer razumljivo zaradi starih šolskih poslopij, potrebnih obnove, in izmenjave dosluženega inventarja, toda kljub vsemu so si sveti prei alo prizadevali, da bi postali družbeni organi, ki bi se zanimali za najvažnejša vprašanja v družbenem upravljanju šlostva. Pozabljali so, da je končni namen šole izobraževanje in vzgoja otrok. Samo zato se je moglo zgoditi, da so nekateri sveti pri materialnih stva- ha , V"« poanei seto obletaK ? e plošče. Za de gram; SlSS? I? P^Pravll bogat pro- Pesmi bo * borbenih partizanskih -------------- , - ?.kib puntarievi, , slov5n* I reh celo tako daleč, da so pod- ograke Pesml ^ časov blvle avstro! cenjevali vlogo sveta za prosveto o1 monarhije, “ i__n_____i_ »n n p. in kulturo in MLO. v Železniška nesreča v Hrastniku V v hrasf °k Je osebni vlak iz Maribora trčil pred j\i n*sko postajo v sklepni del tovornega vlaka. — v®° 8 je terjala eno smrtno žrtev, več tovornih gonov je bilo zdrobljenih, medtem ko je ostal potniški vlak nepoškodovan še nerazi^if’ okt" — P° doslej ter so železniški delavci začeli čl-°b 3,25 n , ?en? naključju je davi stiti zasuto progo in popravljati ti- Nepoznavanje vloge šolskih svetov je bilo tudi nerazumevanje kadrovske politike, ko so posamezniki menili, da bi moral svet za kulturo in prosveto upoštevati samo Na Ljubnem bodo na Dan mrtvih odkrili spomenik padlim borcem Dne 1. novembra bodo na Ljubnem ob Savinji na tamkajšnjem pokopališču slovesno odkrili spomenik vsem borcem NOV ia POJ, ki so na območju občine Ljubno žrtvovali svoje življenje. Le malo je krajev na Štajerskem, ki bi za NOV toliko pomenili kot Ljubno v Zg. Savinjski dolini. Razne enote so se borile po planinah Smre- njihove subjektivne želje pri do- j kovca, Tera, Kamna, Travnika, po za-J 1 seflkih in vaseh v Radmirju, Okonim itd. XVI. divizija se je po hribih okrog Ljubnega prebijala skozi poslednje sovražnikove obroče in zasede. Šlandrova brigada je po bližnjih hribih izvojevala mnogo zmag, končno je poleti 1944. osvobodila tudi Ljubno. Bračičeva brigada je spomladi 1945. izvojevala na planini Ter in Končiča eno največjih zmag NOV nad okupatorjem na Štajerskem. V brezštevilnih borbah z okupatorjem je izkrvavelo mnogo borcev. Njihovi grobovi so raztreseni po vsej občini. Po planinah okoli Ljubnega so grobovi padlih borcev. Dosti njihovih imen je znanih, še več je neznanih. Mnogo borcev je umrlo v bolnišnici v Podplanini, kjer so tudi pokopani. Mnogo borcev tudi počiva na pokopališču v Radmirju in na Ljubnem. Med njimi je tudi narodni heroj Milka Kerinova-Pohorska Milka, ki je padla ob osvoboditvi Ljubnega leta 1944. »Svoboda« v Bohinjski Bistrici bo razširila svoje delovanje Sinoči je bil v Bohinjski Bistrici i uspelo pritegniti na svoje °b 3 25 . "aaijucju je uavi hribom v vlak> k' odhaja iz ,k,ePni del » 22'4°’ trCil v zadnji stal tik tovornega vlaka, ki je Hrastniku r mt>nj nepoškodova-Pe'a na . j8. lokomotiva je utr-škodb pSP niem delu nekaj po- delu tovorni vagonov v sklepnem 'zgubil živi!« • , ■ Pri čemer Je že Perč«. wJe *klepni zavirač Jo-povzročil V ^ Potniki je sunek razen neke!'61 PreP,ah. vendar pa gamitn • Pra?k ni bilo v potni-lu po „ ri kuje prizadetih. Kma- mosla HjŽmj** prispela iz z-d' ane pomožna vlaka ^nepreviden šofer JJjks Knaus* dopo,dne Je šofiral S? na cesu avto skozi Sent- h? PrlnpH^^i^ttosaška Slatina. tod? i 0 Pravilno označena Ea Pre?a»? yar°vanega železnini111^ PrenHz-1? zmanjšal hltresti, P,r?«a. vT*' se ni, če je proga u ak- Šofer i 1® Pa privozil tovorni ustaVItl ln se nt mogel dovol] hltro e« Vri'° neki zaletel vanj. Avto bn' Človeških Pjetrov stran od pro-b i P« pa i« rtev prl uesrečl ni jo 0 za zon niS «a avtomobilu prt-gos?akrtv" šofS- ^.n škode. Nesrečo hit! "»selim k w le v0*11 skozi nth 1° tu ker z neprimerno Uez«,znakov kt upošteval promet- *Var°W žeVšTirera6Ul-Js°-V°f ° MU J® ODTRGALO noV°!;ni avtomointvaP Pisuik šofiral sProtta ,ceaU MnriK?rot,1, uasolju Brez-Slavi ^ PrimSitbor—Dravograd. Nata in ' tovorni avtomobil utk? ?rl tem V« avt°mobila sta trči- v°zil , l H21iJ.rka’0 roko sopot- baher < tčuiko^l rju, ki se je odni.te Bled avtomobilu. Alten-Je ,, okno t,!?tnJo držal roko skozi V®C ^aPft^liŽno 7n arh, Pri °bel1 VOZillh "rejČS?«k ?] »kt le vozil z v-prež- Ba AAk v Coljn r- °k PO Maribor-ta nlf rčevo {.n' Eo je hotel zariti . u,ulioo. «e je pripeljala *i i . hotoL*11 Ajojltja*-sfapšak koS' Pri tem rprohitetl P» desni Pal*J ki sta zavozila tik pred aebSj.8eVo*Blušila in jo p&o-*arko » Beto w ,a mogel takoj ScXa f« nekaj ak°nla vlekla kole-hosKi, le SlaD^lnrov Bo cesti. Pri v >,„?dbo m) glhvi . a dobila hujše s Kriv- 80 ker je krešam?1®®. KrWc!n 80 Prepeljali nem ker j« X. u,7:sode 8ta °“a! Vp2nt~bu cest! Brehltevala po des-dveh „ r>a zat0 t„ntn1ft,'° bo levem, kr i? i vozu' k” je v stlkallšču mobtlt 'kih^V lastnost > S8£ OTROtr vprtna»» LnlnliAM Rpn AlAoKn KeirtnAn ciKeo Ali le eden1 80 Jo z iVZ,lovaka Puška. 2«iodq, Slavka Madona HOTfšjgj8 OA 8ta se v Olje d°mov iz , ?k'aju TStarl ceUrw,Vorske restavra-U n«Da,rt‘??e Mohar „ V pevskem k8 Mohar11 tr>Je n»,in-J{arl »° k°rnolchar enega moškr 'kčr ?a)Brlj '?• N®7-nan??^n 1J'1Lh ZBd«l 8 na tla. nat„ „ Moharln vrgli ?ant a! z nožem k-iH le pa eden ?°Paa^ Za*ellTak^ ml,nallstlfm or ln so j[h , P? -Y,edovnl1 Zl kSn*in šopa la« ki na pod ec » lejania 1 *? «a naši « * Antnn 80 bili Tuno' Požgana Solčava oktobra 1944 Obiščite oskrbovance v Domu počitka v Ponikvah V Domu počitka ▼ Ponikvah pri jajo doma in po a vetu. Imajo tudi “si t» .^nton T? 5*9, Bill' Janez Su ®r*sa PM rK'n Mirko Zorko, K' * sa Dobrepolju Je 1#5 oskrbovancev, predvsem žensk. Doma so pretežno is kočevskega ln novomeškega okraja, delno pa tudi is ostalih krajev Slovenije. Rasen starSJAih oskrbovancev eo tudi mlajši s rasnimi teleenimi napakami. Oskrbnin« snaša mesečno 5500 din. od tega dobi veak oskrbovanec 500 za vsakdanje potrebe. V Domu imajo vso postrežbo ln obleko itd. Za večino oskrbovancev plačuje oskrbo-valnino ljudska oblast. Za sdravje oskrbovancev skrbi sdravnlk, ki jih enkrat tedensko redno obiskuje, po , potrobi pa tudi večkrat. Dom počitka l ima tudi svojo ekonomijo, živino itd Sprehod po Mariboru AVTOBUSNI PROMET ZADOVO- razpravljali, so seveda odkrivali še LJUJE POTREB druge potrebe. Končni rezultati pa Po Mariboru ni mogoče hoditi peš Bodo znani, ko bodo končani zbori z enega konca mesta na drugega, ker volivcev v vseh volilnih enotah, bi sgubiill preveč časa. Ker v Mari- VELIK0 ZANIMANJE ZA TUJE bojenem ozemlju le Tomšičeva bri- avtob£l S^^A^b^ni prelet«6 JEZIKE ~ KAJ PA SLOVENSCINAt gada, se je sprva posrečilo podivja- z avtobusi bi bili v Mariboru kar za- Na Klasični gimnaziji v Mariboru doveljni, če bi jih bilo več — to ee 80 se spet začeli večerni tečaji tujih pravi dovolj - in če ne bi bili tako Jezikov, ki jih je organizirala Ljud- stari, kar ovira reden promet. Sedaj ska univerza. Za te tečaje se je pri- pa imajo z njimi mnoge nevšečnosti. Javilo več kot 800 ljudi, ki so jih Kolikor bolj se gospodarstvo v me- razdelili v 28 oddelkov. Nekateri obi- stu razvija, toliko bolj pereče postaja skujejo začetne, drugi pa nadaljeval- vprašanje prometnih sredstev. tečajo. Največ Mariborčanov se .. , .. uči angleškega jezika: ti imajo 15 Na področju Maribora prevozijo , “ , ,.. « ..... oddelkov ali skupin. Italijanski, avtobusi v enem letu približno 800.000 kilometrov in pri tem prepeljejo približno poldrugi milijon potnikov. Za pot ali šest glavnih prog bi potrebo- , . . ., , , r, , , , manja za tuje Jezike, premalo pa za vali 17 avtobusov, ki bi imel vsak , .... , ... , . r«dio ter nekaj izvodov časopisov, Oskrbovanci pa zelo pogrešajo obiskov okoliških dramskih društev, da bi jim od časa do časa kaj zaigrali ali zapeli. Tudi množično organizacije so obiske popolnoma opustile. Vse to oskrbovance boli ln se Zaradi tega večkrat čutijo osamljeni. Uslužbenci Doma sami nrirede včasih krajše kulturne prireditve, ki so starim in betežnim ljudem v veliko zadovoljstvo. Kakšne skrbi ima pa uprava Doma počitka! Naj navedemo Samo glavno: neredno plačevanje oekrbovaonin s strani okrajev, primanjkuje jim dobre Sedi....................................* francoski in nemški jezik pa se nče v 13 oddelkih. Mariborčani kažejo mnogo zani- to, da bi izpopolnili svoje znanje materinskega jezika. Vsi poizkusi prejšnjih let, da bi ustanovili tudi tečaj „.. .. , . , slovenskega jezika, eo se izjalovili. Podjetje »Avtobusni promet« pa samo T , - . . , , _____________________a____M Letos 2® v®« upanja, da se bo začel prostora za 60 do 70 potnikov. Sedaj jih imajo premalo in večina Jih je že odslužila, saj so stari nad 10 let. , Pitne vode. Sedaj dovažajo' vodo iz Uprava Doma ima z oskrbovanci potoka Rašiča, ki ni niti malo hl-ne sestanke, kjer se pogovore o gieniftna. Tretje, kar bi še omenili, pa vsem. kar jllj teži. Tu,se tudi sezna- i je slgba oprema v nekaterih oddel- utajo a važnimi dogodki, ki ee doga • ni drhali zasesti nekatere kraje. Logarsko dolino, Solčavo, Novo Štifto, Sv. Miklavž, Šmartno ob Dreti, Bočno, Delce in Zg. Kraše. Vasi so požgali, ljudi pomorili ali pa odgnali s sabo. Ko je prišla Tomšičevi brigadi na pomoč še Bračičeva brigada, ki je ravno prihajala s Pohorja, sta skupaj z enotami IV. op. cone pod poveljstvom Jožeta Borštnarja ustavili sovražnika, prešli v protinapad in gonili sovražnika v izhodiščna gnezda. Najhujši boji so bili za prelaz Črnivec med Kamnikom in Novo Štifto, kjer je sovražnik zbral glavnino svojih čet. Z združenimi močmi sta brigadi ustavili sovražnikovo prodiranje. Po izredno srditi borbi so borci meter za metrom potiskali sovražnika od Nove Štifte proti vrhu prelaza Črnivec. Tu se je poskušal sovražnik z vsemi silami še enkrat upreti, a kmalu je tudi ta poskus propadel in se ,, ... spremenil v paničen beg, tako da kl “ jUlv n*kale"h ™ “T” ° kat°r!h 8° zap08'eal in , »t n« - ., ž® sklicali, v drugih jih bodo pa pri- nimajo domačega gospodinjstva. Men- so podile enote NOV sovražnika hodnje dnl _ ra2pravJJali 0 inv6gtl. za ^ nudil* ladostno hrano po ---------— oijah in predlagali! prioritetni red po- zmernih cenah. trebnlh gradenj. Da bi se volivci la- Mestni odbor Rdečega križa v Ma že seznanili s potrebami vsega me- riboru pa je poskrbel tudi za mlajše sta in to tudi upoštevali, je MLO šoloobvezno otroke in Je odpri prav naredil seznam potrebnih del. Volivci, tako na Rotovškem trgu šolsko ku- kl so na nekaterih zborih o tem že hinjo. P. J. ne more nabaviti dovolj novih, ker so za njihova razpoložljiva sredstva predragi. Zato bo možno nabaviti nove avtobuse le, če se bodo pocenili ali pa s pomočjo ljudskega odbora. VOLIVCI RAZPRAVLJAJO O PRIORITETNEM REDU INVESTICIJ točaj slovenščine, kar predvidevajo za začetek novembra. NOVA DIJAŠKA MENZA IN ŠOLSKA KUHINJA V centru Maribora, na Rotovškem trgu, so pred dnevi odprli dijaško menzo. V tej menzi bo iahko imelo celodnevno oskrbo več sto dijakov. Mestni ljudski odbor jo predlagal, ki so prišli v mariborske šole iz oko-naj bi na sedanijh zborih volivcev — lice in drugih okrajev, pa tudi tisti. berite in naročajte »LJUDSKO PRAVICO«! KULTURNI OBZORNIK Ugo Betti v celjskem gledališču »Zločin na Kozjem otoku« — druga premiera v letošnji sezoni Informacija o avtorju in delu: da, Od Ibsena, Maeterlincka, Čehova preko Firandella do Anouii-h«a, f ryja in Millerja, od vrste še mnogih velikih in manjših imen gre pot svetovne dramatike, ki jo po navadi označujemo z .moderno". Naj bo kakorkoli: v dra-gnatiki s to oznako je v sodobni Italiji brez dvoma eno najžiaht-neje zvenečih imen poleg Piran-della ime Uga Bettija, žal, ne po pameti, še manj po pravici, premalo znano. Betti je umrl lani, rodil pa se je pred nekaj več kot šestdesetimi leti. Bil je jurist — to je pomemben podatek za njegova dela, Pisal je taikorekoč vse življenje, ki je bilo burno in raznobarvno, popularen ni postal. Pesmi, drame, ieljtone, krituke — •vse pač, kar počno pisanja vešči' ljudje. A bil je slej ko prej rojen, nadarjen, globokoumen dramatik z lirično dušo in znanstveno strastno željo po razkritju resnice, ki se imenuje Človek. Življenje in ljudje so ga v drugi vrsti zanimali po svoji »fabulativni’« strani, obstal pa je zmeraj pred komplicirano preprostostjo notranjega življenja in notranjega človeka. Da bi to »notranje* pokazal, razkril, da bi »tamiziral človeško psiho«, je fabule konstruiral, tiral življenj. »ko situacijo v nerealne in nerealistične, a življenjsko odločilne in odiučujoče alternative ter simbolično »razdejal« človekovo duševnost, da bi jo potem v simbolični obliki strnil in nadvredno- til. Tako tudi v »Kozjem otoku«: tri žene žive na samotnem otoku, same in zapuščene. Mednje pride mladec. Začne se usodna afera v kateri imajo odločilno usodo prvobitni nagoni Da bi pokazal človeka z najbolj človeške plati, je Betti namenoma odtrgal svoje ljudi od vsakdanjega življenjskega vrveža. Ni bil banalen, le idilično kopreno nekega umišljenega življenja je snel Komu? Vsakomur in nikomur. socialističnega gledališkega pred sodiščem«, je Imel tudi to-obiskovalca. I krat srečno izbranp, zlasti psiho- Po tem zdi' se mi, na moč ak-1 loško zanimivo snov, ki v veliki tualnem ekskurzu, nekaj misli o | meri notranjo in vnanjo draima-uprizoritvi Bettijeve drame. ' tičnost že sama ponuja. Le da gre Za razliko od večine inozem- pri Bettiju za usodo bolj zzmo- skih teatrov, ki' so »Kozji otok« postavili na oklenjeno prizorišče, v interier, sta se režiser Branko Gombač in scenograf Marjan Pliberšek odločila za drugačno pot: celjska uprizoritev se namreč dogaja na »prostosti«, na »širjavi«, na prostoru, ki ga napolnjujejo le najnujnejši, problemsko in vsebinsko ustrezni scenski elementi. Pliberšikova likovno skrbna zamisel je pazljivo realizirana tudi g tehnične plati. Uvodoma sem omenil te misli o scenografiji zavoljo tega, ker so tanih človeških protislovij, za ljudi ki so domala vsi življenjsko dozoreli Ti ljudje — čeravno na videz razkrivajo zgolj svojo nagonsko čutnost — niso grobi in ne enodimenzionalni, marveč topli, dobri, nekonvencionalni, neizumetničeni, človeški. Zamotane odnose med temi zamotanimi ljudmi je režiser razmeroma močno, dovolj polnočutno, a idejno premalo nazorno, jasno izoblikoval. Kar zadeva obrtne, zlasti mizanscenske lastnosti režije, je Gombač s sprostitvijo in C S P 0 B1 IH TELESNA VZGOJA D v posebni, svojski, dramaturško j razgibanostjo obvladoval prostor in režijsko zasnovani povezavi s ! v večji meri kot pri »Mladosti«, celjsko interpretacijo Bettijevega Igralski del uprizoritve je bil teksta. Gre namreč za to, da Bet- j vseskozi na dostojni višini. Zlasti ti jeva drama po nekem internem, kaže podčrtati ansambelsko vi- Remigii Bratož razstavlja Jutri, v nedeljo bo odprl v Mariboru razstavo slik in karikatur znani mariborski karikaturist Remigij Bratož. Na sliki: Remigij Bratož: Mlin na Muri SVETOVNO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Urugvajci razočarali Rio de Janeiro, 29. okt. S tekmo med reprezentancama Jugoslavije in Kaira se bo nocoj začelo na drugem. svetovnem prvenstvu v Rio de Ja-j neiru tekmovanje tolažilne skupine. V tej skupini se Jugoslavija, Peru, Paragvaj in Cile borijo za razvrstitev od devetega do dvanajstega mesta. Tekme se bodo začele ob 20.30 po Greenwichu. Po razporedu se danes pomerijo: Jugoslavija—Peru, v ponedeljek Cile —Paragvaj, v sredo Jugoslavija—Paragvaj, v četrtek Peru—Cile itd. V finalni skupini so bili sinoči doseženi naslednji rezultati: ZDA— Francija 70:49 (32:21), Brazilija—Izrael 68:46 (31:21), Kanada—Urugvaj 67:66 (29:35). Danes se bodo pomerili: Filipini— Kitajska, Brazilija—Kanada, ZDA— ri}a, z Urugvaj. Julka: TEKMOVANJE ZA POKAL »LJUDSKE PRAVICE« Tek čez drn in strn v Medvodah Jul- »Ljudske, pravice« je. telesnovzgojno ;\Je£Strdt®!M«**«. 1 V okvira tekmovanj za pokal pionirji: 1. Ponikvar Ivan, *• društvo Partizan iz Medvod prired: svoj jesenski cross, ki se ga je članstvo množično udeležilo. V vseh disciplinah je nastoprilo več kot 150 tekmovalcev. Najlepša borba je bila v skupini mladincev, kjer je nadarjeni Skvarča v krasnem finiSu ima- Iskra Helena, 3. Premk Hilda; L ■ - ' 1. Skvarča Bogdan. mladinci Knifio Bajko, 3. Knifio Andrej; mladinke: 1. Jesih Irena, l Či8 Anka, 3 Hani: gal. Po tekmovanju so prvoplasirani' Lado, 3. Knifio Tone. prejeli diplome. Najboljši v posameznih skupinah Premk Magda; K g 1. Kos Franci. 2- N0 so se zvrstili takole: moški pomladek: 1. Zupanek Mišo, 2. Bregar Don, 3- Banič Ivan; lenski pomladek: 1. Hafner Ma-Jaro Jožica, 3. Arandjelovič Počastitev narodnih herojev Partizan Narodni dom P®* živa svoje članstvo, da udeleži žolne svečanosti v deljo, dne 31. oktobra o» * pred grobnico narodnih d jev. Zbirališče ob 10.30 P* Narodnim domom, Prešerno cesta. JUTRI POPOLNO KOLO ZVEZNE LIGE Na?zanimivejša tekma bo spet v Splitu j V nedeljo bo po daljšem času od- V Beogradu se bosta pomerila zad-igrano popolno kolo I. in II. zvezne \ nja na lestvici Lokomotiva in Rad- noaometne lige nički s Partizanom in Crveno zvezdo. Nalzanimivejša bo tekma v Spli- Dinamo bo igral z Zagrebom. Zani- tu med BSK in Hajdukom, saj sta gliva bo tudi tekmav Subotič, med ^ umja „ TrftU j«*" to moštvi, ki najbolj ogrožata Dina- Spartakom in 'Vojvodino. Sarajevo. vanJ^ w se ga bodo udeleži« ^ ^ mo. Beograjski »plavi« in »Hajduk« gostuje v_ Osijeku, Vardar pa g . slovanslti boksarji. Vrh t®®?_riia v so odigrali doslej 16 tekem. Splitčani Železničarjem v Sarajevu. . državna reprezentanca P°™jDtom v so zmagali desetkrat, pet tekem so sedmo kolo v drugi ligi ima dva | drugi polovici Januarja z fc=orezen' izgubili, eno pa igrali neodločeno. aerbyja, od katerih bo odvisna raz-1 Aleksandriji in v Kairu, z_r „]yi P°' _• vrstitev v jesenskem delu prvenstva, tanco Avstrije na DunaJ“ t,«ca A'r' V Mostarju se bosta pomerila Velež I lovici februarja (B reprezen laVjji), Pnrfi^an • Prnlpfpr 2*2 f2‘0'l in Mačva, v Titogradu Budučnost in stri J e pa bo nastopila v " t za- raruzan . rroieier £..£> Napredak. Mačva in Napredak sta s Francijo maja v Parizu > v geo- v četrtek 1e bila v Beogradu za- najbolj nevarna tekmeca Veležu. V j hodno Nemčijo 4- seP‘fI, troboj T. ostala tekma IV kola zvezne lige ostalih tekmah se bodo pomerili: Lov- gradu. Vrh tega bo tudi j jur med PartlTanom' in Proieter?em. V čen-R«botni6kl, Odred-Zenica, Me-1 prezentane Jugoslavije, Grčije prvem polčasu so imeli Beograjčani talac—BokelJ. čije v Atenah, več od igre, kar se vidi tudi iz re- Mednarodna tekmovanj8 naših boksarjev Beograd, 29. okt. (Tanjug)- riWxi' slovanski boksarji bodo imen v nje leto več mednarodnin rn< vanj. Evropsko prvenstvo v nu maja meseca bo najvecje miljejskem in razpoloženjskem ( granost in homogenost. Po zaslu- vzdušju ponajbolj ustreza tipu ibsenske drame. Le-ta pa terja specifično, idejno pomenljivo, »zaprto; prizorišče, ki je v tem primeru nad vse pomemben krea tiven faktor. Režiser Gombač pa dobe. gi vseh nastopajočih (Mare Černetove, Mine Jerajeve, Marije Goršičeve, Janeza Škofa in Avgusta Sedeja) so Bettijevi junaki dobili pretresljive človeške po- Celjsko Mestno gledališče je v j igralcem in sebi. To »gledališko« lanski sezoni nesporno opraviči- j pojmovanje in njega odrska rea-lo svoj eksistenčni' raison. In ne iizacija sta sicer obrodili zanimiv Celjska publika, kateri 6e je — tako je videtj — gledališče že močno priljubilo, je uprizoritev no«, idejno, moralno in vsebin-' spremljala z pozornostjo in zla-sko problematiko^ dal v roke i sti spričo zanimive problematike Bettijeve drame uspeh izvajal- je bržkone namenoma hotel to soustvarjalno »podporo« črtati ter je vso psihološko »atomizira' samo tol S kvalitetnim uprizarjanjem del, ki ne le živo zadevajo sodobno življenjsko problematiko, marveč plemenitijo, bogate in dvigajo v vseh pogledih gledališke obiskovalce, je postal celjski teater najbolj živo zrcalo sodobnega živiljenja. Vsi tisti glasovi, ki natolcujejo gledališču neko zapadno, idejno tujo miselnost, se pač nesrečno vključujejo v vrsto onih, ki ne dojemajo ali ne morejo doumeti ne vloge sodobnega gledališča, niti teženj njegovega obiskovalca. Brez dvoma je res, da obiskovalcu, ki prvič prestopa prag Talijinega hrama, ne bo na mah jasna vsa ' miselnost katerekoli dobre dra-' me. Da pa bo že spočetka šel iz gledališča bolj bogat, četudi z nekaterimi ne povsem razjasnje- v ZDA so poslali razstavo o n^mi pojmi, to je resnica, stara jugoslovanski gledališki umet-že tisoč let. Težnja in zahteva: \ nosti, ki jo bodo I. decembra od-delati tako kot deila celjsko gle- prli v gledališkem muzeju pri ko-dališče, pomeni, obujati nekam | lumbijski univerzL Na razstavi bo sitno pripovest o Krpanovi ko-1 prikazan zgodovinski razvoj gle- sad: v ospredje je bil postavljen igralec-lik-človek, zvijajoč se v raznolikih krčih notranjih protislovij, tenko niansirane psihologije in situacij, Bettijeva dramaturška kreacija posebnega vzdušja pa ie bila ohlapno prisotna šele v drugem planu. Kolikor je tedaj režiserjeva težnja po ospre-ditvi in psihološkem sredotežju na akterju pomembna in svetla, toliko je premalo intenzivna vez, tako rekoč disharmonija z betti-jevskim vzdušjem, slabost režiserjevega koncepta. Gombač, ki je v lanski seziji uspel s Tiemeyerjevo »Mladostjo cev prisrčno sprejela. Vasja Predan Priznanje zbiralcem Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU se želi spomniti tistih svojih sodelavcev, ki so se doslej odzvali njegovim vprašalnicam pri zbiranju slovenskih otroških iger, otroških pesmi in opisov igrač. Odziv osnovnih šol Je bil in je sicer še dokaj šibak, zato pa je Inštitut tem bolj hvaležen tistim učiteljicam in učiteljem, ki so doslej poslali kaj gradiva. To so bili (po vrstnem redu prispetja, v oklepaju ime učitelja (-ice) od 1953 dalje do letošnjega oktobra: Vuhred (vse učiteljstvo), Zavrč Razstava jugoslovanske gledališke umetnosti v ZDA , Klemenčič; bili. Iti še v naprej po stezi, ki jo je gledališče premerilo doslej, pomeni vzgajati, bogatiti našega, daliSke umetnosti pri nas, zlasti po vojni. Potem bodo razstavo prenesli tudi v druge kraje ZDA. VERDIJEV »RIG0LETT0« v mariborski Operi tRigoletto« Je uvrščen v letošnji ca to vlogo, je njegov tligoletto res- repertoar mariborske Opere kot pono- niten umetniški uspeh, ki ga tudi go-vitev. Ker sodim, da je postavitev i stovanje odličnega hrvaikega pevva »Rigoletta« na mariborskem odru ena najboljših opernih predstav po osvoboditvi, bom skušal na kratko posredovati bralcem njene umetniške vrednote. Reliser »Rigoletta« je bil Hinko Leskovšek, ki je stalni gost mariborske Opere. Njegova relija je bila sveža in na vsak način nekonvencionalna. Sporazumno z inscenatorjem Rijavcem sta ustvarila temačno (delu Ruldjaka v tej vlogi ni moglo omajati. Napredek so pokazali tudi mladi pevci Aleksander Kovač iŠpara-tucile), Anton Pucihar (grof Monte-rone), Nada Krakerjeva h uspehov. Lahko zapišemo, da je to zrela interpretacija Verdija, ki zasluži vso pohvalo, saj je rezultat intenzivnega. čustveno in razumsko razčlenjenega študija partiture. Jernej Plahuta je bil odličen vojvoda Mantovskt. To Je njegova najboljša vloga, odkar poje na mariborskem odru: bil je pevsko in igral študirala s solisti mariborskega baleta Irena Kirbosova. Zbor. ki ga je i*-vežbal Ferdo Pire, je dostojno rešil svojo nalogo. tRigoletto« je brez dvoma eden izmed najlepših uspehov mariborske Opere po osvoboditvi in. ena izmed najbolj oMskanih predstav. Direkcija Opere Je pripravila občinstvu mnogo presenečenj z gosfttvanjt. Do danes so gostovali v tRigolettu*: Vladimir Ruldjak, baritonist zagrebške Opere. Rudolf Franci, tenorist zagrebške Opere, Nada Vidmarjeva, sopranistka ževar; druga Velika Nedelja" (Vlado hkrati nekaj istrskega gradiva: Juli' Jana Tovstovršnik), Sv. Križ nad Je< senlcami (različno ljudsko blago: Julijana mster), Letuš (zapisi pionirjev). Višnja gora (nekaj ljudskih pesmi: Jožica Erjavec), Šmartno pri Litiji (France Gruden), Mozelj (Ivana Bartol), Gornje Jezero pri Starem trgu (Danica Tomšič), Velesovo (Jože Vir-nlk), Dornova pri Ptuju (prva pošiljka: Terezija Gojkošek, Lucija Doberšek, Marjana Kotnik, Vilma Vrtič, Nuša Kržan: druga pošiljka: Jlonirjl odreda Franca Kramberger-a), Škofja Loka (izštevalnice ln razno ljudsko blago: Anica Skuki, Huda-južna (Brigita Avguštin), Lancovo različno ljudsko blago: Julijana Fister). — V letu 1954: Cerklje ob Krki (Marija Golmajer, Boža Kavčič, Marica Dejak), Skomo (Viljem Zorn), Tezno (prva pošiljka: Fina Ilc; druga pošiljka: Nina Goranskl, Zmaga Jerovšek), Šmihel pri Novem mestu (Lucija Budna), Celje I (Tekla Oberstar, J. Švegl). Šmarje pri Ljubljani (Cvetka Jutriša, Jožica Jagodic). Grajena pri Ptuju, Cerklje na Gorenjskem (Niko Slapar ln nekaj pionirjev). Sentlovrenc na Doleniskem (vse učiteljstvo), Kočevje (zapisi pionirjev), Ajdovščina (Marija Kerkoč), Bodonci (Janez Kočar ln nekaj pionirjev), Vadarci (Zoltan Harl), Sodražica (Angela Vrtačnik), Bled (Ljudmila Burja). Nižje gimnazije zbirajo gradivo šele ob koncu minulega šolskega leta, pa so pokazale izredno zanimanje. Doslej so se odzvale (po vrstnem redu prispetja, v oklepaju Ime predavatelja): Herpelle (pesem z melodijo: Ana Zupan). Bovec (zapisi dHakov), IX. gimnazija LJubl1ana-Vlč (zapisi dijakov), Sodražica (zapisi dijakov), Preddvor (Ivo Zorman — zapisi dl-1akov). Litija (zapisi dijakov), . Žužemberk (Marila Korbar), Vrhnika (Stane Volk), Murska Sobota (zapisi dijakinje Valpotlč Silve), Cirkulane (Jnnez Pucko), Rogaška Slatina (dve pošiljki: Rudolf Godlcl), Šoštanj (zapisi dijakov), Dobrovo pri Gorici (zapisi dijakov), Žirovnica (Ivan Dodič), Vinica pri Črnomlju (Zofijo Vrhovec), Šentjernej na Dolenjskem fTBDls! dijakov), Bled (Rudolf Mtcu-llnič). Šempeter pri Gorici (dr. Jelinčič Zdravko: gradivo za Vrtojbo: Kazimir Savnlg). zultata 2:0, medtem ko so po odmoru popustili, tako da so gostje lz Osijeka izenačili in osvojili dragoceno točko. Jutri Zenica i Odred V nedeljo, 31. oktobra bo na stadionu Odreda prvenstvena nogometna tekma II. zvezne lige Zenica in Odred. Pričetek tekme je določen na 14.30. V predtekmi ob 12.45 se srečata v prvenstveni tekmi moštvi Svobode in Odreda B. Vstopnina običajna. Predprodaja vstopnic v društveni pisarni na stadionu in v soboto popoldne in nedeljo dopoldne tudi pred Veleblagovnico NA-MA pri pošti. * • Pričetek prvenstvene nogometne tekma Krim : Korotan bo ob 10 na igrišču Krima. Predtekma Krim B in Usnjar bo ob 8.30. PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V STRELJANJU Prijavljenih je 31 držav Caracas (Venezuela), 29. okt. (AFP). novo restavracijo, ki «? Dvajset dni pred začetkom letošnjega 600 oseb, ln 20 paviljo:“ y str£L svetovnega prvenstva v streljanju, ki komfortom, ki ga bodo 1 tvu bo v glavnem mestu Venezuele — med odmorom. Na prve gloves« Caracasu, Je novo strelišče, ki sodi nastopili v 19 disciplin® ■ noV„ 5, med najmodernejše na svetu, že pri- začetek prvenstva bo ■ ■ venezu® pravljeno, da sprejme športnike 31 bo predsednik republike w tre dežel. Naprave za vse vrste strelja- oddal častni strel. -iasile nja so gotove; švicarski strokovnja- jalo do 29. novembra. Pris ggp-tin ki, ki so jih gradili, so strelišče že naslednje dežele: Nemčija, Kolu«1 preizkusili Avstrija, Brazilija, Kanaaa. itlljsK>' preizKUsm. blj3i JKubai Kuomintanfitar EKf!” - Danska, Salvador, Egipt. & dor, Filipini, Finska, Fr?"hiKa, , Italija, Japonska, Me jjjjnsK ' Končane so tudi priprave za na stavltev strelcev v mestu In njih 1 razvrstitev na strelišču. Zgradili so glija VESTI IN DOGODKI a, Japonska, j nseo, Peru, Norveška, P^-ica, republika, Romunija, Šved jn JU ca, ZSSR, Urugvaj, Venezue* goslavlja. Organizatorja oli^P1 ade Zmaga odbojkarjev Partizana v Carigradu Carigrad, 29. okt. Odbojkarji »Partizana« so sinoči premagali moštvo »Galata Saraj z rezultatom 3:1. Zenska ekipa Železničarja pa je premagala žensko ekipo »Galata Saraj« v dveh setih. Nov rekord Lorgerja To so vsekakor Izvrstni rezultati. Razen tega je letos konec Julija dosegel v Pasadeni dva najboljša rezul tata vseh skem točkovanju po novem točkovanju 1960 iščejo ačeV niti * Tekmovalci se še n,'®®,iario V Odred : Krim 4:0 (1:0) V četrtek popoldne Je Odredu prijateljska tekma med Od- “r ‘.‘Ar redom in Krimom. Zmagalo Je teh- J ' nično boljše moštvo Odreda 4;0 (1:0). je Stanko Lorger dosegel nov rekord nije, Likozarjeva ulica 12. v teku na 200 m z zaprekami s časom 24,7. Richards še vedno zmaguje Olimpijski zmagovalec v skoku s palico, ki Je prav sedaj na turneji po svetu, se Je na Ceylonu udeležil nacionalnega prvenstva in si v dveh dneh .priboril nič manj ln nič več kot 6 rekordov. V svoji posebni disciplini — v skoku s palico Je zmagal z rezultatom 457 cm. Ostali rezultati: daljina: 696 cm; krogla: 13,23 m; disk: 40,26; kopje: 56,61; 110 m ovire: 15,9. bila na Ne glede na to, kdo {,tatl ^ XVII. olimplado, ni moi „ narodnemu olimpijskemu za or» da ni pravočasno poskroe Tekma reprezentanc Beograda in Ljubljane v košarki KoSarkarska reprezentanca Beo- Visok poraz IcL-ili nnfrniJietfl izraelskih no^orne v Angliji tVoolverhampton Angleški (AfP)’ 29. 0**odl«£ nogometni PrvalcslnoM Jtvo Wanderers« le ® ' m«!:« z reprezentanco Ljubljane. Tekma bo v dvorani na Taboru. •Makabl« iz Tel Aviva z 10:0 (4:0). MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V BEOGRADU V seiimem kolu — nezadovoljni Številni gledalci so predsinočnjlm Trifunovič je kot črni že v trinajsti Bronsteln remi nezadovoljni zapustili dvorano, teri Je bilo odigrano VII. kolo r-_ ---------__________ . . . „al„.- grajskega jubilejnega mednarodnega osemnajsti potezi sprejel od Pllnlka trosjan—Barcza re?l »»otanovl* turnirja. Prišli so, da bi videli trd ponujeni remi. Ivkov ln Porecca sta Wade 1:0, Trifunovič— boj, toda v precejšnjem številu par- tudi remizirala, čeprav Je bil Ivkov tij so videli le hitro sklepanje re- že v izgubljenem položaju, česar pa mljev ob polnih deskah figur. Ven- njegov nasprotnik ni znal Izkoristiti, dar so bile izjeme, n. pr. v partijah Barcza ln Karaklajlč sta po Izmenjavi Bronsteln—Czemlak, dr. NedelJkoviC— figur v 25. potezi sklenila remi. Pe-Petrosjan, Ivkov—Porecca. Vsekakor trosjan in Nedsljkovlč sta remizirala Je bilo devet remijev v enem kolu v 28. potezi. Milič in Rabar sta kma-veliko, tako za gledalce, kakor za lu po otvoritvi (16. poteza) delila organizatorje. točko. Wade ln Nievergelt sta se v | V dosedanjih sedmih kolih se Je 37. potezi sporazumela za remi. Tudi ; 37 partij končalo z zmago, 33 pa z Czemlak ln Bronstein sta po Iz-| remijem. Razmerje med zmagami ln menjavi materiala v 31. potezi remi-, remiji je bilo v prvem kolu 5:5, v zlrala. Djuraševlč je tik pred prekl-] drugem In tretjem 6:4, v četrtem In nltvijo kapituliral v izgubljenem po-petem 7:3, v šestem 5:5 ln v sedmem ložaju z Janoševlčem. 1:9. i vnm v VI. kolu mednarodnega šahov- I KOLO REMIJEV V BEOGRADU sKena turnirja so bili doseženi na- Matanovič ln Gllgorlč sta se že v slednji rezultati: Nievergelt—Pirc 0:1, dvajseti potezi sporazumela za remi. Pllnik—Janoševič 1:0, Djuraševlč— MOŠTVENI TURNIR II. ZVEZNE LIGE Majevi in Železničar - člana I.zvezne lige sko skladen lik razuzdanega lahko- ljubljanske Opere, Sonja Hočevarjeva. ven^°0nč ^»'^akcUa “’za livca Težavno in naporno vlogo Bi- sopranistka ljubljanske Opere, Irma zbiranje otroških Iger nikakor ni goletta Je podal Marcel Ostaševski Demoris. sopranistka reške Opere, in končana. telo dostojno in čeprav značaj njego- Gašper Dermota, tenorist ljubljanske I pri s”zu,° Ljubljana^ vega glasu morda ni najbolj Idealen Opere. D. M. I Novi trg 4. Maribor, 29. okt. — Včeraj Je bilo v Mariboru končano moštveno prvenstvo II. zvezne lige. Udeleženci so se zvrstili takole: Sarajevski šahovski klub 31, 2eleznlčar (Mrb.) 29, Novosadski šahovski klub 25,5. »Kurjačkli (Pančevo) 23,5, Ljubljanski šahovski klub 22, Študent (Skoplje) 20 ln Zagrebški Šahovski klub 17 točk. Po t>ro-pozlcijah sta se v I. zvezno ligo uvrstila Sarajevski šahovski klub in Železničar lz Maribora. Mariborčani, ki so nastopili z mladimi, v društvu vzgojenimi Igralci, so dosegli lep uspeh. Tudi v organizacijskem oziru Je prireditev, ki Jo Je izvedel mariborski okrožni lahovakl odbor, prav lepo uspela, za kar so dobili organizatorji priznanje tudi na zaključnem večeru, ko Je kapetan novosadskega moštva v Imenu sodelujočih izrekel priznanje prireditelju. Predstavniki sodelujočih moštev so v spomin prejeli albume s slikami Maribora. Rezultati VIJ. kola so bil! tile: Kurjačkl : Študent 4,5:3,B, Železničar : Novi Sad 4:4, Zagreb : Sarajevo 3:5. V tekmovanju žensk, ki so Igrale Izven konkurence, so prvo mesto zasedle Igralke Pančeva z 10,5 točke pred Ljubljano 9,5, Novim Sadom 8,5, 2eleznlčarjem 7 ln Zagrebom 4,5. se se . j« v isadem dva najooijsa rezul- pripravljati na XVI. ^^pij^.J^l-časov v desetoboju. Po fin- straliji, mednarodni J’ a nacl°lvj-covanju je zbral 7947 točk, mtte pa ■1e..ž?,pos'a' p”3iože p. m, »t«. Skupščina NZS preloženo Sg^ST^“iS*S»atf8' Izredna skupščina Nogometne zve- s,kl,h. komitejev lahko Pr mesta. ze Slovenije, ki bi morala biti dne didaturo tudi posamez v oHJ*!. 31. oktobra, je iz tehničnih razlogov Kot kandidate °me™liteiu K«, preložena na 7. november ob 8 zjutraj pljskem mednarodnem K02udimPe Na atletskem mitingu Kladivarja v prostorih Nogometne zveze Slove- sanne, Rim. Moskvo, ° Bruselj ln Los Angeles. ^ oii^j et>" grada, ki potuje v Pariz, se bo v hampton wanoerer»> j-m0 « nedeljo, 31. oktobra ob 20.30 pomerila magal Izraelsko nogome zUit»to ____ . nf nlpnUl .. J — rr>_ 1 AiHVA Z * J‘0l cnjim Trirunovie Je kot Cmi le v trinajsti Bronsteln remi, v ka- potezi ponudil Joppenu remi, kar Je Gligorlč—lvkov remi, rv r t>eo- slednji sprejel. Prav tako Je Pirc v remi, Rabar—NedclJkov*c rl n o tf n ncamnaleH m ruinl Dllnllrn tmsUn TJ o r n remi. .mirili . Jano5cvi6 Vrstni red po VII. kolu Je parcf nit: Bronsteln in Petros »n | 'orlj i Matanovlf, Trifunovičem ^i,, J«*,, Milic rani »nn v it, * * * *• - • Rabar in KarcklaJJe «,, • Sevič in Pllnik 3.5, Cz^r£^ j 6, % Pirc 3, Janoševič, recca ln Ncdeljkovič 2, * Nievergelt 2 točki. dnevne novice Cestlin« 7a ceste LRS sporoča: tec-Kairg(!l%CTKJ‘lce~Idrija ln Loga-met riJi tr , bosta odprti za pro-Cesta kJo ok‘obra 1954 °d 12 dalje. daljnleM sl~ ostane do na- Na odseirih zaprta za ves promet. WP0rtartfin cest’, ki” bo promet dela »ati se e vršijo gradbena vidno in m»°Zariam“ vozače na pre-° ‘d počasno vožnjo. Udarcev1 zobozdravstvenih da bodo ni +n ie °bvešča članstvo, Petek s J strokovnem sestanku v (TmH« P* n°vembra ob 20 v CHZ So bili Predavanja članov, ki S. novemhri v,m v s°boto, dne tehnične .rod ,v Prostorih Zobo- tov. Pečenko t ?°le ob po1 8 vodU teze za 2?, seminar parcialne pro- 9- url nadalUvt rf ln teraPevte. Ob Predavani (l k r' Logar ciklus zdravstva !? konzervirajočega zobo-mklus iz 'fikSoo Palčič pa prične njem »o vjjih, Prot etike s predava- lov na Jiva tkivaPr°tetiČnih materia” p E R i o N *o line tkanine S3 zbirko PreJ,sb! zborl! Opozarjamo Bornea: Slovmf^1 skladatelja Matije SSf S Pdru« Liuhnia pri »Ljudskem Ceaaizvodu1i2n0a'clitiiklošifova cesta 7- Sla brn l«rebllh.I?nIlnlcl ljubljanski JjSStnika hrln?lnll! ?V', ,2-02146 ln 223.946. J *8 Pri Mestni i? 'l. c haj se zgla-aradi prin1ii i,,hraailnlci ljubljanski . °bve«amn ne Vl°*e' Jb., *bvestltorio uS-e po!ilovne znanec Pdločbe q _ i rji ,se Je na podlagi Ptalmenovalo p MLO Ljubljana — n‘le. LJubliana161^11^0 gradb' P°d-?a Podjetje " r- P,?16 ~ v Gradbe-Lbisrtlnska ran a ^*’ Ljubi lana, lpravni odbor ’ teleton 31-0”. - GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 30. oktobra ob 20: Irvvin Shaw: »Dobri ljudje«. Abonma H. Nedelja, 31. oktobra ob 20: lrvvln Shaw: »Dobri ljudje«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 1. novembra ob 20: Ro-stand: »Cyrano de Bergerac«. Izv. in za podeželje. OPERA Sobota, 30. oktobra ob 15.30: Hristič: »Ohridska legenda«. Izven in za podeželje. Znižane cene od 150 din navzdol. Nedelja, SJ. oktobra ob 19.30: Puccini: »Madarne Butterlly«. Izven ln za podeželje. Ponedeljek, 1. novembra: Zaprto. Torek, 2. novembra ob 19.30: Hristič: »Ohridska legenda«. Abonma E. Zaradi ponovitve koncerta Slov. filharmonije odpade v Operi za danes zvečer napovedana predstava za abonente reda E. — Balet »Ohridska legenda« bo uprizorjen danes popoldne ob 15.30 izven abonmaja po znižanih cenah od 150 din navzdol. — Red E bo imel predstavo »Ohridska legenda« v torek, dne 2. novembra 1954. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 30. oktobra ob 20: Christopher Fry: »Gospa ne bo zgorela«. Izv. (Thomas — Trefalt Franek). Nedelja, 31. oktobra ob 15: Christopher Fry: »Gospa ne bo zgorela«. Izven. Popoldanska predstava. — (Thomas — Tiran Jože); ob 20: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. sTe J Ljubljani: žer-.e*a Sirec 5t?,r, ebar ln gosp. pom. ELetllka Ivana J i Anton Pravnt in Ročnik Jan«, S ?vee’ čevUarsk! vP„?!la LenčJk Zaleteli ln Sivllla *ln delavk. ^ovae Andrej Volo-niik0Sn|h Pavel v,a ,Ra*!t- čevljarski nli1! delavka ,^ nst ln tovar-žn?* ra8otln t uu Mrli, uslužbe-J? ?ar. mizarsk, r n gosP- Angela Fv?ek tn delavk p°mt>čnik Jožef Ko-Je«}® Jevnlkar m ^a,ri1a Jorc' mlzar atf!1". delavec A,d)c,.avka Frančiška bel v3 Mari?? nt lj Zupančič In Rv» p°valej i Brezovar, varilec Ja-ln i a’ delnvo P°sdstnica Matilda v. delavka Ju«? s,;,hir,Iav Kovačič £5? Tekavc ,ltlna K'alder. študent hardV’ a'rtoelekt1fxdio’ sestra Lucija Par »1 Poslov i nr Peter Rain-Palkn ef Podherf»°r^a Loraga, kle-Tofam Martina n e ln tlskah vla_ lave. jp delavki???’ mIzar Stane kitla •» bdolf ziru-K,rtstlna Cerln, dela a ?ga1nar rt?i. delavka Llud-Hai?, avka Arnani Andrej MrlJak dllmnnd Mladik1? Merlak. natakar *lvhi s’ elektrlča .natakarlca Ma‘ kor Zora ni. 5» s'° Kramar ln Pr, ®!1, to uslužbe^.1 ®tudent Jožef AnaVn'k VekosUv k StlU3a Anzeljc, Ih t, ,laP°vnlk ki Kocjan ln uradn. močnikar; Jullj’ana GmFrar)° KVkovli Grm , ,Janez R.vhl ; m!zarskl P°* *tre»vi ’®Par sw$ar ,n del- Marij! Vovk 'i8 Marl]a ^ aandv Accetto ln hilžar !n trg. Dnlbrk- brivec Jožei 1ela p Ivar> Mlakp^^ Ana Sušnik |nla Gruden, pl kk ln Pletilja Danl- lezn^8Podln a T. kar ,Mar'an Koma vil Jo*efar, WaeULg2?lda Dovgan, že-sPodfv. Lindič, oS- ^eVec ,n kuharica S6va,nJ? AlojiuPek Ivan T»1a3 In go-hiizar aglč ln 9ivul^e kHučavnlčar hrojster j^,Va Marl1a Lisac, b, U,C. l»K..r‘ . JUll1ao i„ Grm Janez mizarski po- *tre»vi ®Par parfbar >n del. Marija Vovk P8 Marl]a £ aandv Accetto ln hiižar !n trg. Turk, brivec Jožef 1ela i, Ivan Mlaka?^ Ana Sušnik, I,* Oruden, BteSl ln Pletilja Dani-lezn^8Podln a 7. kar ,Marlan Koma vil Jo*efar. Ignac,,LaoPPlda Dovgan, že-sPodtSi IPdlč DS. bevec in kuharica Savo 1? Alo1zi?,ek Jven H'la4 ln Ro-hiltar Gaglč ln g,^r*e kHučavnlčar Jiedlc' molster jS?.Va Mari1a Lisac. Vlneoč ,Iaborant ni Zadnlkar in letel) S l °v?a i °1»Ta„,Ger9ek, šofer dinji' ?elezn. j0?JSlvtl1a Angela Za-dian nn.vela Zuntnuoi3 ,u9 ln oik m 1e ln delnvi ' keramik Ma-MaJ-i^enr Aloi*n a^k? Marija Groz-ln knu?°re. abs Ga£n,k in delavka «olavccSn'«arka vi °Z. -r Jo*ef A1dl5 Ffanhs, erdinanrt o a Pogačnik, hn L 8 Peterk? ?’?°1 delavka Stanjuerič In ka kl1učavničnr Jo-8tudentk •'udent \nL*P°moS- Marlia C; Akički ,n ^^S>StT';,na*0,*a bonanie ne r°len P, le, kren? k°Peli- JELA a^JSav^lk’le°Ckafkn ' KROMOVIM sa Gn,t)e k OMov PRAŠEK. semenarnah i?bb* 86 v drogeri-m zadrugah. ,>K°1?ERT1 ? 201?1 abonmaf brt*CHC8a konc©rta eogral?- Dl«gem n.danes' 30- °k‘ n°* A?r solUt AntoiU£a Jaks‘č 12 S fi?' Koncert ?oler lz Bue' ?Sg3Ž* p£S5ta!tSS: alužbene tovariš srnrtno po- J02E PERčic 'SKiSisnsa 0kVS^4ttti!„°aoki: P E R I 0 N za volno °b Izumm2AMVALA i* “eS5i in rnu “ 2® n val a so2alJe. prav no- ^'ekt8ievbuJb za ve*''trud ‘J? tja •* tn uornun delovnemu 90h»UnlstC„VetJe ln nakl'oUn|0dboru pod-eb8khn cV 1,1 Zvezi hl ' Zvezi - m Pevcem. borcev ter tl. kujoča tena ŽCna 7 družino Ka{le. Ponedeljek, i. novembra ob 20: Ivan Cankar-Dr. F. Smerdu: »Martin Kačur«. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 30. oktobra ob 20: Spicar-Pišl; »Naj bo stara al' pa mlada«, spevoigra. Nedelja, 31. oktobra ob 18: Splcar-Pišl: »Naj bo stara al’ pa mlada«, spevoigra', popoldanska predstava; ob 20: Spicar-Pišl: »Naj bo stara al' pa mlada«, spevoigra, večerna predstava. Ker tudi pri zadnjih uprizoritvah te spevoigre mnogo obiskovalcev ni dobilo več vstopnic, jih kupite že v predprodaji v Mestnem domu. Rezerviranje na tel. št. 30-860. Prihodnji teden bo premiera 21žkove ljudske Igre »Miklova Zala«. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za soboto, 30. oktobra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 ln 22.00. 5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Tržni pregled — 6.35 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 7.10 F. Liszt: Preludiji — E. Grieg: Boslednja pomlad — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—6.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Pisan drobiž za pionirje — 11.35 Janez Krstnik Novak: Scenska glasba k veseloigri »Matiček se ženi« — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Polke in valčke izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora) — 12.35 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Okno v svet — 13.10 Za vsakogar nekaj — 14.00 Iz Uradnih listov — 14.10 Opoldanski koncert — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Tečaj esperantskega Jezika — 5. lekcija — 15.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos lz Zagreba) — 16.00 Glasbena medigra — 16.10 Utrinki iz literature: Milo Dor: Balada o človeškem telesu n. — 16.30 2elell ste — poslušalte! — 17.10 Glasbene uganke — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Pesmi za naše male — 18.30 Iz naših tovarn in obratov: Največjt praznik delavcev ladledelnlce »Tretji maj« na Reki — 18.45 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Sljakoviča — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Pisan sobotni večer — 22.15 Igra Ljublianskl plesni sekstet — 22.30 do 23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m. 22.15—23.00 UKV program: Za vesel konec tedna — plesna glasba. 23.no—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos lz Zagreba). CELJSKE VESTI Poročili so se v Celju: Jovan Vukovič ln Gabrijela Godunc, Milan Pleterski ln Stanislava Frank, Alojz Kel-bič ln Marija Križnik, Rado-Pavel Jenko in Marija Mravljak, Konrad Zupan ln Stanislava Zupan, Frančišek Regoršek ln Marija Zavšek, Jožef Konkolič ln Marija Pec, Slro Cah ln Rozalija Škrubej, Jože Pungaršek n Marija 2upanlč, Ciril Cesar ln Olga Podrenlk, Frančišek Rožič ln Ivana Ule. Umrli so v Celju: Franc Kopušar, 50 let; Rado Jelovšek, 29 let; Alojz Lepenar, 54 let; Ivan Jazblnšek, 77 let; Franc Smodiš, 39 let; Alojz Terbovc, 78 let; Vincenc Kordiš, 54 let. • V celjskem okoliškem okraju so se poročili: Franc Sopotnik In Viktorija Prlslan, Janez Bel) tn Frančiška Kovač; Martin Padežnik In Helena Do-brotlnšek, Rudolf Jurjaševič in Danica Ritonja,. Konrad Kidrič In Matilda Mešiček, Franc Domanjko ln Leopoldina Peček, Anton Čebular ln Marija Šeligo, Avguštin Matej ln Ana Grobln, Stanislav Kltek ln Magdalena Kuzman. V celjskem okoliškem okraju so umrli: Ivan Golež, 85 let; Marija Golež, 72 let: Janez Zaveršek, 72 let: Marija Vrečko, 90 let: Leopold Klančnik, 64 let; Maks Frlm, 63 let: Frančiška Vizjak. 57 let; Ivan Coper, 1 mes. MARIBORSKE VESTI Umetnostna galerija, Strossmayer-jeva ulica 6. — Razstava akvarelov in risb zagrebškega slikarja Petra Slnage. Razstava je odprta dnevno od S—16 do 29. novembra. Prijave za skupinske obiske pošljite na tel. 25-45 Dežurna lekarna: Sobota, 30. okt. lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. KINO PARTIZAN«: Amer. film: »Beneški tat«. UDARNIK: Ameriški barvni film: »V vrtincu«. POBRE2JE: Amer. film: »V vrtincu«. POBRE2JE: Amer. film: »Vodnjak«. STUDENCI: Ameriški barvni film: »V vrtincu«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 30. oktobra ob 20: Vojnovič: »Nevihta« (Ekvinokcij). Izven. Nedelja, 31. oktobra ob 15: Shakespeare: »Othello«. Izven; ob 20: Smetana: »Prodana nevesta« Poročili so se v Mariboru: Dragotin Macherl in Ana Potočnik, Stanislav Ukmar ln Nevenka Reher, Franc Toplak ln Marija Fijan, Rudolf Mehle ln Antonija Kurnik, Mirko Lukaček in Marija Pozvek, Henrik Čebašek ln Kristina Šeruga, Anton Pajtler ln Marija Polenc, Vladimir Roter ln) Frančiška Tkavc, Anton Plohl in Marija Hemet, Matija Viher in Martina , Kores, Stanislav Jelerčič in Silva Jur-, kovič, Jožef Potočnik ln Marija Mach- , ner, Bazillj Gravnar in Angela Sitar, . Alojz Kos ln Verona Pukl. Umrli so v Mariboru: Leopold Bu-rijan, 45 let; Stefan Bele, 78 leti Karel Gradišnik, 74 let: Jožefa Križanec, 74 let; Ana Novak, 36 let. Vesti iz Kranja PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 30. oktobra ob 20: H. Tieme-yer: »Mladost pred sodiščem«. Izv. Gostovanje v Kropi. Nedelja, 31. oktobra ob 16: Sidney Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Izven in za podeželje. Torek, 2. novembra ob 29: H. Tte-meyer: »Mladost pred sodiščem«. Izven. Gostovanje v ljubljanski Drami. Petek, 5. novembra ob 20: S. Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Red B in izven. Sobota, 6. novembra ob 20: S. Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Izven. Gostovanje na Jesenicah. Nedelja, 7. novembra ob 16: Sidney Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Izven ln za podeželje. NAROČILNICA Podpisani kraj ulica pošta naročam »Ljudsko pravico« in prosim, da mi jo začnete z redno pošiljati. Naročnino bom nakazal po položnici katero priložite prvi številki, oziroma Jo bom plačal po inkasantu. Datum Podpis: “Odrežite ln nam pošljite! P E R I 0 N za svilo, nylon, perlon VESTI IZ TRBOVELJ Zdravniško dežurno službo Ima od sobote od 14, ure, v nedeljo ln ponedeljek primarij dr. Virgll Krasnik 1 v splošni bolnišnici. Kino »Svoboda-Center« predvaja od sobote do ponedeljka ameriški film: »21g preteklosti«. Kino »Svoboda II« predaja od I sobote do ponedeljka Jugoslovanski film: »Daleč Je sonce«. — v nedeljo ob 10 Isti film za mladino po znižanih cenah. Kino »Svoboda-Zasavje« predvaja od sobote do ponedeljka amer. film: »Kapitan Kldd«. Potujoči kino »Ljudske prosvete« predvaja ameriški film: »Male lisice« v soboto ob 17 v Zidanem mostu, ob 20 v Loki pri Zid. mostu; v nedello ob 11 v Podkumu, ob 15 na Dolah pri Litiji, ob 18 v Jagirienlcl; v torek ob 18 na Izlakah, ob 20 v MUnšah. DROBNI OGLASJ OBVEŠČAMO svojce padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ter ostalo prebivalstvo mesta Maribora in okolica, da bo dne 1. novembra ob 10 dopoldne komemoracija pred spomenikom talcev v Ulici talcev s polaganjem vencev. Isti dan ob 15 bo komemoracija na pobreškem pokopališču. — Okrajni odbor ZB NOV — Maribor. M 401 MOŠKA ROČNA URA je bila najdena ob priliki proslave prve konference aktivistk na Štjaku 6. Jun. 1954. Lastnik ure naj se zglasi v tajništvu za notranje zadeve Sežana, kjer Je ura shranjena. KOVINSKO STRU2NICO, polavtomat, z Norton ležajem, ca. 15 do 800 obratov, stružna dolžina 1500 m/m, glavni vretenjak z luknjo, na električni pogon 380 V, kupi Pivovarna Union, Ljubljana. 3640 MESTO DIREKTORJA Zadružne mlekarne v Novem mestu razpisuje Okrajna zadružna zveza Novo mesto. Pogoji: Ing. agronomije s petletno prakso ali mlekarski strokovnjak z najmanj desetletno mlekarsko ln komercialno prakso. — Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Stanovanje v gradnji. Ponudbe z življenjepisom ln navedbo dosedanjega službovanja poslati do 30. novembra 1954 na naslov OZZ, uprava Novo mesto. N 65 Vsem gospodarskim organizacijam V vseh podjetjih, zavodih, inštitutih gospodarskih združenjih in ustanovah, zadrugah, posestvih Itd. bodo nameščenci in delavci laže ln uspešneje delali, če bodo vedno Imeli pri roki »Gospodarski koledar 1955«. To bo važen gospodarski priročnik, ki bo vseboval vse polno tabel, podatkov, praktičnih navodil, pojasnil in člankov naših najsposobnejših gospodarstvenikov ln tehniških strokovnjakov vseh strok. Za vse pisarne In obrate naročite čimprej potrebno število izvodov po prednaročniški ceni 500 din za izvod. »Gospodarski koledar 1955« bo kot v preteklih letih zopet izdalo uredništvo »Nove proizvodnje«. »Nova proizvodnja« bo Izdala z vednostjo Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS s sodelovanjem Zavoda za statistiko ln evidenco LRS ter po pooblastilu vseh republiških gospodarskih zbornic posebej tudi »Gospodarski adresar LR Slovenije«. Prednaročniška cena je 1000 din za izvod. Obe tl dve publikaciji bosta trajnega pomena, koledar bodo naročniki uporabljali vse leto, adresar pa nekaj let. Zato se zavedajte, da vam bodo reklamni ali propagandni oglasi v teh dveh publikacijah In uvrstitve naslova vaše gospodarske organizacije v »Gospodarski adresar« LR Slovenije« kar najbolj popularizirali vašo gospodarsko organizacijo, vašo proizvodnjo, trgovsko blago, obrtniške Izdelke, usluge itd. Naročite torej uredništvu »Nove proizvodnje« ali njenim akviziterjem čimprej, dokler je še čas, objavo oglasov ln uvrstitev naslovov v teh dveh publikacijah. — Naročilu ustrezne zneske nakažite takoj na bančni račun »Nove proizvodnje«, Narodna banka Ljubljana 601-T-160 in na hrbtni strani označite namen plačila. — Uredništvo »Nove proizvodnje«, Ljubljana, Trubarjeva cesta 15, poštni predal 407, telef. 22-951 KINO »TRIGLAV« Angleški film »Vidim mračnega tujca« ln tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. V glavnih vlogah nastopata Deborah Kerr tn Trevor Howard llll!lllll!lllllllllllllilllllllllllllllll!!l!llll!!!ll!lllllllllllll! KINO »UNION«: Švedski film: »Zaradi moje ljubezni«. Brez tednika. Predstave ob 15.30, 17.45 in 20. — Ob 22 francoski film: »Državni sovražnik št. 1«. KINO »KOMUNA«: Argentinski film: »Zena morja«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od lo—li in od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Premiera ameriškega filma: »Štirinajst ur«. Tednik. Predstave ob 15. 17, 19 In 21. — Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9—10 za matinejo, za popoldanske predstave pa od 10—11 in od 14. ure dalje. KINO »SOCA«: Ameriški film: »Točno opoldne«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 17 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Francoski film: »Plačilo za strah«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. JESENICE: »RADIO«; Argentln. film: »Zena morja«. — Predstavi ob 18 in 20. — »PLAVŽ«: Nemški film: »Jaz in moja žena«. Predstavi ob 18 ln 20. CELJE: »UNION«: Slov.-neraški film: »Greh«. Predstavi ob 18 ln 20. — »DOM«: Angleški film: »Berlinska zgodba«. Predstavi ob 18.15 ln 20.15. KRANJ: »STORZlC«: Mehiški film: »Vedno tvoja«. Tednik. Predstave ob 16, 18 In 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — »SVOBODA«: Arg. film: »Omadeževana«. Tednik. — Predstavi ob 18 in 20. PTUJ: Nemški film: »Gospodična Casanova«. KINO »ŠIŠKA« Angleški film »Vidim mračnega tujca« in tednik, Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. NARTA kolonjske vode, NARTA toaletne kreme so priznano najboljše — zato ne pozabite zahtevati Izrecno SEKRETARIAT ZA KOMUNALNE ZADEVE MLO NOVI SAD razpisuje natečaj za sprejem v službo: a) za urbanistično - geodetsko sluibo MLO GEODETA ali IZKUŠENEGA GEOMETRA b) VEC GRADB. INŽENIRJEV ali ARHITEKTOV za gradbeno inšpekcijo MLO s potrebno izobrazbo po predpisih o gradbeni inšpekciji DVA ARHITEKTA ali INŽENIRJA GRADBENE STROKE za operativno nadzorstvo C) VEC SAMOSTOJNIH ARHITEKTOV PROJEKTANTOV za urbanistično-projektivni biro MLO Plača pod a) ln b) po uredbi z dopolnilno plačo, plača pod c) pa po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite sekretariatu za komunalne zadeve MLO NOVI SAD, II. nadstr., soba 25, telefon 34-78 ELEKTRARNA ZAGREB — Zagorska ulica 1 razpisuje javni anonimni natečaj ZA IZDELAVO IDEJNEGA NAČRTA ARHITEKTONSKEGA DELA 110/30 kV TRAFOPOSTAJE ZAGREB II ki bo zgrajena na vzhodnem delu pristopa k Zagrebu NAGRADE: I. nagrada 100.000 din II. nagrada 60.000 din III. nagrada 40.000 din Udeleženci natečaja, ki ne bodo nagrajeni, a bodo izpolnili pogoje natečaja, bodo dobili za kritje svojih stroškov znesek 5000 din. Natečajni elaborat je treba izročiti do 20. decembra 1954 na naslov: »Elektrarna Zagreb«, Zagorska ulica 1. Potrebno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo vsak delovni dan od 8. do 12. ure v Elektroprojektu, Zagreb, Gunduličeva ul. 32-IIL, soba 301, pri ing. Marhoferju. Z-82 ELEKTRARNA ZAGREB Gozdarskega inženirja i večletno prakso — sprejme GOZDNO GOSPODARSTVO GORICA V NOVI GORICI - R02NA DOLINA Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. — Družinsko stanovanje na razpolago pri sedežu podjetja v Rožni dolini. Nastop takoj. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 30. oktobra ob 19.30: Petrovič: •Vozel«. Nedelja, 31 oktobra ob 19.30: Petrovič: »Vozel«. Zadnjič. — Zveza s vlaki ugodne. Objava - hmeljarji! Hmeljarska vzorčna razstava, katero smo, kakor Je bilo v »Hmeljarju« 8/54 objavljeno, nameravali prirediti konec meseca septembra t L, se zaradi tehničnih vzrokov mora preložiti na pozneje, tako da bo razstava odprta dne 31. oktobra 1954. Na tej razstavi bo razstavljalo 106 hmeljarjev iz vseh kmetijskih zadrug hmeljarskega okoliša. Za najbolje ocenjene vzorce hmelja bodo razstav- # ljavci prejeli praktične nagrade. Razstava bo v prostorih Hmeljarskega inštituta v Žalcu. Hmeljarji, oglejte si razstavo, ki bo odprta vsak dan od 31. oktobra do 7. novembra 1954 od 8—18. Hmeljna komisija za Slovenijo 2 a 1 e c »ISKRA« — TOVARNA ZA ELEKTROTEHNIKO IN FINO-MEHANIKO — KRANJ razpisuje JAVNI ANONIMNI NATEČAJ za izdelavo idejnega osnutka za novo upravno poslopje podjetja Pravico udeležbe imajo vsa projektanska podjetja kakor tudi posamezni projektanti. Rok predaje natečajnih osnutkov je 31. december 1954 do 12. ure. Komisija, sestavljena iz predstavnikov razpisovalca in strokovnjakov Društev arhitektov bo izbrala 4 načrte, katere bo smatrala za najboljše, in podelila naslednje 4 nagrade: I. NAGRADA 120.000 din II. NAGRADA 90.000 din III. NAGRADA 60.000 din IV. NAGRADA 40.000 din Nagrajeni načrti ostanejo last podjetja. Podjetje je pripravljeno po predlogu komisije odkupiti tudi načrte, ki bi le delno ustrezali. Vse informacije in gradbeni program so na razpolago v podjetju. 8 tem razpisom se razveljavlja razpis, objavljen dne 17. oktobra 1954. Uprava 10 din »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Poštni predal 42 rtdr«ft!t» in o*rr» cm>A| Podružnica »Ljudske pravice« v Kranju ■prejme dva raznašalca-kolporterja za raznašanje Časopisa po mestu in okolici Kranja OGLAŠUJTE V »LJUDSKI PRAVICI« ŽELEZARNA SISAK razpisuje natečaj za konstrukcijo spojnih elementov, ki bodo uporabljeni za konstrukcije iz jeklenih cevi (zidarski odri, montažne konstrukcije itd.) Pravico sodelovanja pri natečaju imajo vsi državljani FLRJ. Določene so naslednje nagrade: I. NAGRADA 100.000 din II. NAGRADA 70.000 din III. NAGRADA 50.000 din IV. NAGRADA 30.000 din V. NAGRADA 20.000 din Pogoji natečaja se lahko dobe v Projektivnem biroju Železarne Sisak, Zagreb, Bogovičeva ulica 1-a, poštni predal 341. Dela bo ocenjevala in podelila nagrade posebna strokovna komisija, sestavljena iz strokovnjakov fakultet, projektivnih birojev, gradbeništva in Železarne Sisak. Natečajna dela je treba izročiti najpozneje do 1. januarja 1955, — Rezultati natečaja bodo objavljeni v dnevnem tisku najpozneje do 1. marca 1955. Z-84 ELEKTRARNA ZAGREB - Zagorska ulica 1 razpisuje I. javno pismeno licitacijo za montažo vrvi-vodnika in barvanje stebrov na 110 kW daljnovodu Zagreb—Karlovac—Ogulin—Tribalj Licitacija bo 3. dec. 1954 ob 11. uri v Elektrarni Zagfeb, Zagorska ulica 1. Predračunska vsota za montažo vodnika od Zagreba do Triblja znaša 38,000.000 din. Predračunska vsota za barvanje znaša 15,000.000 din. Pismene ponudbe je treba v zapečateni kuverti izročiti neposredno ali poslati po pošti Komisiji za licitacijo pri Elektrarni Zagreb, Zagorska ulica 1. — Ponudbe so lahko ločene, t. j. posebej za montažo in posebej za barvanje. Pogoji kakor tudi potrebna dokumentacija se lahko dobe v Elektrarni Zagreb, Zagorska 1, vsak delovni dan od 8. do 12. ure v oddelku za kapitalno izgradnjo. Z-83 ELEKTRARNA ZAGREB V počastitev »Svetovnega dneva varčevanja« 31. oktobra 1954 razpisuje Mestna hranilnica ljubljanska nagradni natečaj za najboljše razprave o varčevanju Razprave naj obsegajo eno naslednjih tem: i 1. Razne nove oblike varčevanja. 2. Pomen varčevanja za naše gospodarstvo. 3. Varčevanje kot vzgojno sredstvo. Najboljše razprave bo ocenila posebna komisija in podelila: TRI NAGRADE PO 5000 DIN IN Sest nagrad po 3000 din Razprave pošljite na naslov: MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, Ljubljana, Čopova ulica 3 — z označbo šifre in naslova v zapečatenem pismu do 30. novembra 1954. KOMISIJA ZA RAZPIS NATEČAJA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Svet za prosveto in kulturo — GORICA razpisuje OFERTALNO LICITACIJO za izdelavo 400 šolskih mizic, 800 stolčkov* 60 listnih šolskih tabel, 80 katedrov, 100 omtf in 80 stolov za odrasle Šolske mizice in stolčki morajo biti izdelani po Pre<^ sanih načrtih, odobrenih od CHZ — LRS. Licitacija bo dne 20. novembra 1954 v prostorih tajniš^8 Sveta za prosveto in kulturo OLO Gorica. Ponudbo je treba poslati po pošti licitacijski kornl?riO do določenega roka za licitacijo, ali pa jih izročiti oseD v pisarni tajništva SPK. . ,itv3 Vse morebitne informacije dobite v pisarni tajni® SPK v Novi Gorici, I. nadstr., soba št. 12. Tajništvo SPK /y^: —- S - ■»v; t ® okus/ ti K A AA* 1 to m p Priprava kalupov, v katere bodo stisnili čokoladno maso • JEDILNA ČOKOLADA VSEH VRST • MLEČNA ČOKOLADA > • MLEČNA LEŠNIKOVA ČOKOLADA • ČOKOLADA V PRAHU • ČOKOLADNE FIGURICE I UMAG ČOKOLADA • GEANDUJA • N0UGAT MASA , • KAKA0 V PRAHU so izdelki Del strojnih naPraV r„. "0 Praženje kakavovca Gorenjske tovarn« čokolade LESCE PRI BLEDU ki slove po vsej državi, posebno zaradi okusa in obstojnosti, čokoladni izdelki so napravljeni iz najboljših surovin, kr0Z kakršnih koli nadomestkov. Zahtevajte povsod le priznano čo»o Gorenjske tovarne čokolade! * List Izdaja časopisno lalointAko podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 8/IIL, telefon St 39-181 — Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon Stev 21-613 In kulturn ra4uf telefon St 21-887, Nazorjev® ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino In oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Ceko pri NB 0O11-T-19, pofttnl predal 42 — Tlak tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v goto vini — Rokopisi se ne vračajo MEDVODE očistiti PO 1 flO tovarna barv in lakov MEDVODE POSTA: MEDVODE — TELEFON: MEDVODE 32 — TELEGRAMI: »COLOR« MEDVODE — TEK. RAČUN 6103-T-2 NB MEDVODE — ZEL. POSTAJA MEDVODE V lucšalnici nitrolakov Posodhah čakajo barve in laki na odpremo Upravni odbor redno zaseda in rešuje tekoče probleme tovarne , Tovarniške zgradbe »Colorja v Medvodah TRZISCE ZAHTEVA VEC, TODA STROJNI PARK NE DOPUŠČA Čeprav se je proizvodnja tovarne povečala za petkrat glede na predvojno stanje in bodo izdelali do konca letošnjega leta čez 4000 ton, ne more zadostiti »Dofcip. ^. nega j , ne Vdelate special- te luir» a’ bo Oladko pokril k prib},106’ Ue Orern od tod!« tovarne ■ 0*avn* inženir neke ^Tektor'12 ^a^eva pokazal *Col0rjgU *n tehničnemu vodji Zvrtan ^ cevko, Iulenji,„ ° z neŠtetimi drobnimi nas X1' ‘^»este, da je pri teh Ce„,x- Proizv°dnje ravno pri zaradi 1 ^ ^ ne moremo In res < U n^c Oladfco lakirati.« e ostal inženir d tovarni. V tovarniškem laboratoriju so mešali, tehtali, kuhali, merili, preizkušali, ponavljali postopke in končno dobili ustrezajoč specialni lak, ki je zadovoljil inženirja iz Valjeva. Zadovoljen se jim je zahvaljeval, kajti posrečilo se mu je odpraviti grlo proizvodnje in sprostiti 50 ljudi, ki so doslej delali pri tem. Takih in podobnih zgodbic doživijo v »Colorju« več, skoraj bi rekli, da so na dnevnem redu. Novourejena kuhinja lakov STODVAJSETLETNA TR Anin TA OD PREPROSTIH KMEČKIH OLJARN DO VELIKE TOVARNE BARV IN LAKOV Ce se ozremo nazaj in pobrskamo po zgodovini, bi lahko našli začetke te naše pomembne tovarne le nekako pred 120 leti. V okolici Medvod so kmetje imeli preproste domače oljarne, kjer so stiskali v glavnem laneno olje. Zaradi dobrih prometnih zvez in pa dolgoletne tradicije so postavili pred vojno v Medvodah oljarno in tovarno barv. V tovarni so izdelovali v glavnem polproizvode, dočim so ostalo pripravljali v Ljubljani. Ob nacionalizaciji so bili stroji temeljito izrabljeni. Leta 1948 je v tovarni pogorela kuhinja lakov. Kolektiv pa ni držal rok križem, temveč so z lastnimi silami v delavnicah obnovili kotle ter popravili stroje, kajti tržišče se je bolj in bolj oglašalo. KVALITETA — GLAVNO MERILO Pri izdelavi svojih proizvodov gleda kolektiv v prvi vrsti na kvaliteto, ker se zaveda, da lahko s slabimi izdelki izgubi ugled pri svojih odjemalcih. Zato se pri kupcih stalno zanimajo, kako se obnašajo njihovi proizvodi. Z jugoslovanskih ladij, ki so prebarvane s »Color-jevimu barvami in laki, redno pošiljajo v tovarno poročila, kako ti premazi prestajajo preizkušnjo. »Colorjeve« strokovnjake najdemo tudi na gradbiščih naših hidrocentral. Pod Vsak izdelek v tovarniškem njihovim nadzorstvom barvajo opremo central. — Za sedaj opravljajo poizkusna barvanja, kmalu pa bodo začeli izdelovati tudi specialne barve za hidro-centrale. laboratoriju vsem naročilom, ker so kapacitete popolnoma izkoriščene. — Kolektiv že delj časa misli na razširitev tovarne. V letošnjem letu mu je uspelo zagotoviti si nekaj sredstev, s katerimi bo napravil najnujnejše. Za celotno razširitev tovarne bo potreboval okoli 200 milijonov din. 20% CENEJŠI Zaradi dobre organizacije dela in produktivnosti, saj zaposluje tovarna le 110 delavcev in uslužbencev, jim je uspelo znižati stroške, da lahko sedaj nastopajo na trgu s cenami, ki so za 20% nižje od cen konku-temeljito preizkusijo renčnih podjetij. V KORAK Z RAZVOJEM INDUSTRIJE NAD 600 VRST BARV IN LAKOV Novo nastajajoča industrija je zahtevala in zahteva še zdaj vedno več novih specialnih zaščitnih snovi. Zato se kolektiv »Colorja« trudi ustreči tem zahtevam. Nad 600 vrst barv in lakov, od navadnih do specialnih, je že na njihovem seznamu. Od barv in lakov za industrijo fine mehanike, preko nitrolakov in lakov za lesne dele avtomobilske industrije do konservnih lakov za živilsko industrijo, dalje specialnih barv in lakov za barvanje ladij, za vojno industrijo, železnice itd. Kolektiv »Colorja« si je namreč zastavil nalogo, napraviti čimveč izdelkov, ki jih mora naša industrija še uvažati. Preden prebarvajo ladijske dele, jih morajo temeljito TOVARNA BARV IN LAKOV m e d v o d e • m I M (Nadaljevanje.) Zlasti ni Beearevič povsem zaupal Lazarju Dožiču. Njegov nenaraven prihod k policiji mu je nezaupanje utemeljeval. Razen tega so v bližini postaje našli pri neki preiskavi več velikih paketov, v katerih je bil bilten Vrhovnega štaba in še drugo tiskano partijsko gradivo. To jih je napotilo k temu, da so vedno bolj verjeli, da je tiskarna nekje v tem rajonu. Po mnenju policije je bilo namreč nemogoče prenesti semkaj toliko gradiva iz kakega oddaljenega predela Beograda. Razen tega sta bili v tem delu Beograda dve tiskarni — Državna tiskarna in Zavod za izdelavo papirnega denarja. V teh tiskarnah bi bilo dobro organizirani skupini mogoče tiskati partijsko gradivo. Gradivo, ki je bilo sežgano, je bilo tehnično dobro izdelano. To je potrjevalo sumnjo. Konec koncev pa bi bilo seveda mogoče, da je bilo zaplenjeno gradivo pripeljano z dežele. Tako je Dožičev načrt, pa čeprav bi lahko dal dobre uspehe, ostal zanemarjen. ZA DOBRO VOLJO V TRGOVINI Neka žena gre mimo modne trgovine in zagleda v izložbi klobuk. Brž stopi v trgovino in pravi: »Ali bi lahko vzeli iz izložbe tistile zeleni klobuk s perjem in češnjami in ga položili na stran?* »Z veseljem, gospa* odgovori prodajalec. »Hvala lepa,« pravi žena in se obrne, da hi odšla. »Ne morem namreč več gledati te modne spake, ko hodim mimo vaše trgovine.* Zenske v letalu Dve *fo« že ni se hočeta prvikrat psljati s letalom. Ustavita pilota, ki le^e v svojo kabino, in prva mu pravi: »Nikar ne letite s hitrostjo, večjo od zvoka. Me bi namreč radi med poletom izmenjale nekaj besed.* Dožič je opozoril policijo še na novo sled, na občinskega uslužbenca Miroljuba Parezano-viča. Parezanovič je bil, kot je pripovedoval Dožič, pred vojno komunist. Po okupaciji pa se je pasiviziral. Kot je Dožič slišal, je to storil zaradi posebne naloge. Tudi po tej sledi je preiskovala policija, toda uspeha ni bilo. Lazar Dožič, oziroma Sotir So-tirovič, s tem ni mogel pomagati policiji, ji je pa drugače še mnogo bolj koristil Izdal je ilegalno stanovanje v ulici Draže Pavloviča, v ka- PO PRIPOVEDOVANJU TOSE POPOVSKEGA da je prijela nekatere tovariše in ko je policijskim preiskovalnim organom pojasnjeval funkcije posameznih aretirancev, kakšne naloge so imeli in s katerimi je bil povezan. V tem času se je počutil precej varnega, zato se je odločil za drznejše akcije. Policiji je na primer prijavil kraj sestanka rajonskega komiteja, ki naj bi bil 1. marca 1942 v ulici Georga Clemenceauja. Na sestanku so bili navzoči sekretarka Jelena Cetkovič, član ■> v. • p n ■sii Vim* i ^ IR To ga je vznemirilo. Po telefonu je zaprosil Bečareviča za sestanek. Sestala sta se v bifeju. — Zasumili so, — je dejal Dožič. Zahtevajo, naj pismeno pojasnim, kako je bilo pri aretaciji rajonskega komiteja. Pokazal je Bečareviču pismeno naročilo partijske organizacije. Bečarevič je pogledal naročilo. — Dožič, nisi bil dovolj previden. Nekako moramo to urediti. — Najtežje jim je pojasniti,, kako je policija zvedela za se- j stanek. Moj pobeg lahko veliko \ laže opravičim. Morali bi najti nekoga, ki bi ga osumili, da je iz- , dal stanovanje, v katerem je bil j sestanek. I Sipine v Sahari i viharii v Sahari terem se je poprej sam skrival. Policiji je pokazal zelo važno skrivališče ilegalcev v Splošni dr- j žavni bolnišnici. Narisal je načrt skrivališča, ki je bilo v kleti od-! delka za nalezljive bolezni. Izdal je svojega brata, sekretarja par- j tijske celice, in zahteval, naj bo j policija proti njemu prav tako brez vsake milosti kot proti drugim članom Partije. j Največjo uslugo pa je policiji napravil v znani marčni izdaji! 1942. leta, ko je policiji pomagal, Pero Pesonello: komiteja Marko Jankovič in Lazar Dožič. Policija je iznenada vdrla v stanovanje. Aretirala je Jeleno Cetkovič in Marka Jankoviča, kako je njemu uspelo pobegniti. Partijski organizaciji se je Dožičev beg ob aretaciji rajonskega komiteja zdel sumljiv. Začela se je preiskava. Tovariši so zahtevali, naj pismeno po jasni, kako je prišlo do aretacije Jelene Cetkovič in Marka Jankoviča in kako je njemu uspelo pobegniti. letos poleti Srednjo like poplave in da je po c DUšČa-ne deževalo. Katastrofe vi so po njunem mnenju T jj na atlantske, skandinavs islandske vremenske froD pretresi. so zasuli s peskom več oaz, živali in ljudi Karavanska pot iz Agadesa rišče Agades. Sokoto je podoben Bertox in dr. Ourvelle vi- proti Sokotu v Britanski Severni’ velikemu begunskemu taborišču, je treba predvsem puščavs je. Nigeriji *je že več tednov polna Sedem oaz so prebivalci v paniki harjem in katastrofam v za(jele beguncev. Na tisoče prebivalcev, zapustili in se razbežali na vse lu Sahare pripisati, da telesih, žilavih Arabcev, pripad-j strani. Peščeni viharji so vse nikov plemena Air, Tasi'lov in za-' oaze zasuli s peskom, da ni ni-morcev beži pred besnečimi pu-1 kjer več videti zelenja. Viharji ščavskimi viharji, kakršnih niti; so divjali nepretrgoma 96 ur. najstarejši ljudje ne pomnijo. Na j Zlasti strašno je pogledati obrazih se jim poznajo sledovi oaze Bostal, Guwi in Stadur. Na boja proti doslej najhujšemu pu- tem področju je divjal vihar tašča v^kemu viharju. Na begu pred ko, da je dvignil cele valove : njim je obležalo več sto mrtvih,1 drobnega peska in zasul z njim \ žrtev vremenske katastrofe, po ljudi in živali. Mnoge je pesek strahotah mnogo hujše od 'leto- zagrnil za vedno. Severno od šnjih silnih poplav v Evropi. i Agadesa je skušala puščavska sheik„Et arabskih puščavskih jezdecev, ki označiti •področja, kjer grozi lju-ze več let varno voda karavane j (]enj smrtna nevarnost. Peščeni po Sahari, je moral z 2000 svojih j viharji divjajo v tem delu pu-podložnikov, pripadnikov pleme-' ščave že več mesecev. Sejk Mosal na Air, zapustiti puščavsko opo- ben Amadur je naposled prispe) s 100 prebivalci puščave z oazne-ga področja okrog Bilme v Sokoto, kjer je pripovedoval, da so se komaj rešili, da jih ni zasu'1 puščavski pesek. Francoska meteorologa dr. Oba prijatelja, Benvenuto in Do- • nato, sta se vneto potegovala za (ljubezen mlade vdove Adeline. Bi-. le so je same ženske vrline, razen * tega pa je bila zelo pametna, kar \ ni posebno žensko, in vse običajno , je sovražila. Povrhu je imela še [svojega konjička: moški, ki bi ga 'vzljubila, bi moral imeti bujno do-I mišljijo. Tako bujno, da je ne bi i nikoli dolgočasil. Nobenih neumnih 'kapric ni imela, ne, res ne. Kratko lin malo: bila je vredna dvoboja. »Ce ima moški bujno domišljijo, si lahko pri priči izmisli lepo ' zgodbo o katerikoli stvari«, je dejala, ko sta bila neki dan oba nje-, na oboževalca spet pri njej na obi-' sku. »Tako je«, je takoj sledila istočasna pritrditev iz Benvenutovih in ' Donatovih ust, ko da sta jo izstrelili veš, ženica, kaj najbolj ) lila iz pištole, občudujem na tvoji torti? Da si \ »No prav, pa preizkusimo, kako jo sploh lahko razrezala.« ( je z vajino domišljijo. Prvi je na JURE NAPISAL BRODAR. RISAL JEZERNIK vrsti Donato. Predenj položimo, no, kaj neki, da. tole škatlico. Oprostite, vsebina je nekoliko vsakdanja. V njej je namreč jedilna soda.« Donato je zatisnil oči, potem pa odgovoril: »Saj veste, da imam v Dolomitih majhno lovišče. Lani jeseni sem tri ure čakal srnjaka, ko me je iznenada začelo strašno peči v želodcu. Bila je — oprostite, Adelind — bila je čisto navadna zgaga. Smešno, seveda. Toda sredi velikega gozda, daleč od drogerije, no, rsaj vsi vemo, kako se človek v takšnem primeru počuti. Tedaj pa sem skozi daljnogled opazil srako, nesočo v kljunu nekaj srebrn-kasto bleščečega. Hitro sem potisnil v puško naboj s šibrami in ustrelil pc njej. Pes mi jo je prinesel. In kaj mislite, kaj je imela sraka v kljunu? Škatlico in v škatlici je bila jedilna soda.« »Dobro ste se odrezali«, je deja-1 Adelina, »Ker pa že govorimo o sraki, naj tudi Benvenuto preizkusi na njej svojo domišljijo.« In iz vitrine je vzela lepo porcelanasto figuro, ki je predstavljala srako. Stala je na mizi pred drugim oboževalcem, ki se je dvobojeval z domišljijo. Ne da . le trenutek pomišljal ' je Benvenuto začel svoj izpit: »Da-1 vi navsezgodaj, komaj sem verjel / svojim očem, je priskakljala skoz odprto okno v mojo sobo sraka. Ležal sem še in nisem se ganil. Hoti ' sem opazovati to vražjo navihanko. Ozirala se je po sobi in iz-1 nenada je začela stikati po mojem , hranilčku, ki sem ga bil zvečer pozabil zapreti. Vanj spravljam tudi I star družinski nakit. In teda j se je i zgodilo: Kakor bi trenil je držala sraka v klju.iu zaročni prstan mo-1 je rajnke matere in bliskovito od- | l"tela z njim skoz okno.« »Kam je pa odletela?« je vprašal' Donato osuplo. »r*r^r ti bi bil moral opustiti | 11 vprašanje«, je dejal Benvenuto t zmagoslavno. »Odletela je k Adeli-ni, da bi ji ponudila prstan!« Adelina je viharno padla z buj- ( no domišljijo obdarovanemu pripovedovalcu okrog vratu. In poljubljala ga je, vmes pa zmeraj / znova iztegovala svoj majhni prstanec in vzklikala: »Prstan čutim I na rokil In ko da je vlit na moj | prsti« Donato pa je vzel svoj klobuk in odšel, rekoč: »Prekleta srakal« I »Radioaktivni dež« Predsednik sveta za raziskave v Britanski Kolumbiji je sporočil, da je v Vancouveru na kanadski zahodni obali padal na zemljo »radioaktiven dež«:. Najbrž gre za posledice eksplozije vodikove bombe v Sibiriji. Radioaktivnih delcev, pa ni bilo dovolj, da bi napravili škodo. Na zemljo je padlo v minuti kakih 300 delcev, biti pa jih mora približno 10.000, da povzročijo škodo. Vodikova bomba je morala eksplodirati nekje v Sibiriji v drugi polovici septembra. Nov hormon Mnogim doslej znanim živinskim ledvičnim hormonom se je pridružil še eden, potem ko se je pred nekaj leti posrečilo pomembno odkritje Cortisona. Z Nobelovo nagrado odlikovani dr. Reichstein iz Basela ga je s svojimi sodelavci ne le izoliral, marveč tudi pojasnil njegovo sestavo. Novi hormon je dobil ime Aldosteron in brž ko bodo odkrili racionalno metodo izdelovanja, bo prišel v splošno rabo. MALI leksikon Kje se ženske predpražniki pred pragom? , Alt je imel kat^J ^ znam znanstvenik r«*u kavarniški orkester? Alt Je res kje n»s pr**' čaj, da se ženske oraS0®.; pražniki pred hlS»11® 0branU Takšen običaj se 3*. jjone?: pri Cdrusiii v srednl' et8 bčj liji. Tam se vsak* P- pred omoži s predpraznlK . « liSo Po* — obi* Potem ravno Izenačeno * t„i žaba je na«X N« radi pomanjkanja n>o® čudR* domačo hifio pravno izen Ta obiftaj je radi pomanjkanj« . cikju-svetu pa so Se drus urai!i običaji. V nekaterih Indije se dekleta Pragom * Hffip JSS ‘h%£- mena Sundra v 12 te1*’ morajo najti ženine do> g gon-drugače postanejo nev 'ffl0jiti' ca in se ne i®*!1., čud®1 Lahko bi rekli da J? ,e n®' običajev toliko, kolik01 • rodov, če ne že veo. Mihajlo Petrovič S ^tekom Nika Alas, dokh£oirraisk® matike in profesor .D „fljyeto6 —1 i jned n -- »a- te- li ni verze, sodi lu«70 oazen xr srbske znanstvenike. ~ 1 • 1 o n at Vc u ga, da jo bit da je napisal mnogo *'matik*; nih dol s področja maj je bil tudi strasten M ribič Najel je nekefta ngUS;l god boni k a. da ga ee J® igrati na gosli. 2ro igra11' kmalu naučil tako dot>r j ka-da je ustanovil oe'u„t0riB! l varnISki orkoster, ? grna*1’ igral po beograjskih k gam je večidel na DordJolo- r(JJinib znal igrati kakih 7”^fh posiiij’ plesov in 240 narodnin Potem ko se je na je zmeraj nosil na PJJ (Jde)£ ss r;.v,S‘b odprav m H SS. ture {e tedcl poleg kuharja Janeza, ki je pripravljal skromno večerjo. Čez čas mu je glava lama od tebe zlezla na prsi. Utrujen od preobilice dogodkov in preslanega napora je zaspal. Kuharju se je prikradel na lice rahel smehlja]. Prijel je spečega Jureta In ga poloiil v mehki mah pod drevesom. Toda ni mu bilo usojeno dolgo spanje. Prihitel je deiurnl in ga jel tresti za rame. »Jure, v štab te kličejo!« mu je dejal, ko je odprl oči. »Komisarju se Javi.« S4. Stab se je utaboril ob nizki, koiati smreki. Tu je bil razpet lep iotor, ki ga je bil ia-plenil tovarii Stane Italijanom ie takrat, ko je poveljeval majhni udarni skupini osmih ljudi. Raztresene skale okoli iotora so nudile izvrstno kritje — za vsak slučaj, če bi lovrainlk nepričakovano napadel. In to se ]» ie zgodilo. O tem je zgovorno pričala zadnja stena iotor«, ki Je bila na več mestih pievrtana od krogel in spet skrbno zalita. E5. Bataljonski politkomisar se je pravkar obrnil k Stefu. »Pa res mislil, da bo fant zmogel?« je vpraial. »Kurirska dolinost je naporna In povrh tega je tista relacija ena najbolj nevarnih.« Stef te je nasmehnil: »Brez skrbi. Gledal sem ga v borbi. Napori ga ne bodo nikdar zvili, ustraiitl te pa menda sploh ne zna.« »Mlad je,« je ie pomiiljal bataljonski. »Seveda,« je pritrdil Stel. »Pa menda nisi mislil poslati na tisto relacijo kakega revmatičnega starega gospoda?« 5<. Jure je strumno stopil pred iona in dvignil pest k titovki. Poleg * ielj taljona in avignu pesi k m»».. c" so sedeli na tleh ie komandant bata j komisar Stef In ie nek partizan, ki 9» poznal. »AH bi hotel biti kurir?« ga J jnjja ^ vpraial komisar. Jureta je na mah ™ utrujenost. Že marsikaj Je bil t£ »In- skih kurirjih In v njegovi domiiij JI11« „| i« slika drznega In prekanjenega Pn'!‘* inik«v „ sam samcat nesliino giblje mimo *o .|no patrol in zased. Razburjeno je pozri prikimal.