Posamezna številka; 60 vinarjev.
,TABUii* nh^ju ru* dan, razve* aedolje id p ra/ »kov. ob 18. turi z d,i. umom naHletinjega c'n e Iti tUnt celoletno 120 K, polletno &0 K, četrti el oo 80 A, met-ečno 10 K. In b or.iti po oojrovoro. Pri večkrat«, objavi popast.
ft»rov su txt aprevi .TABORA-, MARIBOR. Jurčičeve ulica $tev. 4.
o a o POgTNrSTA PA.V3AIiIRA3STA
TABOR
O o
Leto: I.
Maribor, pete: M oktobra 1920.
t«itvrr»wi« ww&* ** uivdt« m
\	Posamezna številka;
;	60	vinarjev.
J	tntBDNiSTvo «*> Q»a«ja ▼ JPT»jri-
»	bora, Juiotoeru ul. št. 4, i. nail •
5	alropje. Toletou iatorurb. št. 276.
■	UPRAVA 38 uubija ▼ Jurfiiuen
]J	ulici štet. 4, pritličje, levo. Tele«
*	ou 4i. 24. SHS poatnočekoTui jaf
.	otm	štev. 11.787.
«	K* naročila brez denarju m n«
£	u»ir*~ — Bokonisi s* im moajo.
Številka: 42.
ftgrv^CTi<^fjS-^faTTnTTir‘**^**,J'1' IMT*“	——™——rrormiv ■rgaa^.iMilin
lila eete se zasedle v srede ponoči glasovalno ozemlje.
flrafao persSlo o izid« glasovanj«. — Demonsiratije in izgredi a Mariboru. — ' Demonstracije » Ljubljani.
Demonstracije.
14. oktobra.
Zadnje dn! pred koroškim plebiscitom ie naraščala v nsšnm mesfu vedno več a nervoznost, tako med Slovenc', kakor 1udi©ned Nemci .in nemčurii. Posebno Nemci in nemčurji so poslali vedno bolj be?n’; napadali in izzivali so nos Slovence, kjerkoli so le mogli. Niti pri-pogrebu nedolžne žrtve njihove podivjanosli niso mog'i ostati mirni. Ko pa je prešla nedelja usodnega glasovanja na Koroškem in so nem-škeavstrijski časopisi počeli prinašati prve vesti v njihovi s lajni zmagi na Koroškem, niso poznali nobenih obzi-rov več. Pričeli so očitno gonjo proti nam ter napovedovali, da bomo morali v štirinajstih dneh zapustili Marmor. Teda to nas še ni razburjale, ker 'smo po k-:vdi naših merodajnih fak-toviev bili do zadnjega momenta misli c'rani o izidu glasovanja na Koroškem ter radi tega tudi nismo mogli verjeli, da b? bilo "sploh mogoče, da bi bdo glasovanje res lzpad!o proti nam. Končno pa so prišla žalostna poročila, da je to res, da smo na Koroškem propadli. Nemci so postali še bolj predrzni ter so si upali ceio pred upravništvo našega lista groziti, da nas vržejo iz Maribora, kar se je dogodilo. včeraj zjutraj.
Vsled tega in vsled vesti, ki so iprihn ale iz L:ub!jane, le naše ljudstvo zahtevalo zborovanje na glavnem trgu, kjer raj se protestira proti ncsilstvu in krivici na Koroškem, kjer naj se pozove našo vlado, da zasede cono A ter ss obenem tudi protestira prot! izzivanju naših mariborskih Nemcev satnih. Ob 19 uri zvečer se je zbralo
j na Glavnem trgu ri^desetlisoč ljudi, j ki so pričakovali, ksRfco. Razburjenje * ja naraščam od minute do minute fn j bilo je očitno, da se to ogromno j maso ne bo dalo obdržat' na vajetih j ter prepričati izgredov. Vsled tega si 'ni u*al nihče stopiti pred nje ter ' govorit?.	i
! Da reši situacijo, je pričel govoriti urednik Pirc. V svojem govoru je pojasnil zbranim vse podrobnosti o plebiscitu na Koroškem, kako so nas v Ljubljani h v Velikovcu do v tor. k zvečer zagotavljali, da je zmago naša in kako je potem prišlo do žalostnega razočaranja. Dalie je pojasnil tudi. da smo na Koroškem propadli le vsled sleparijp in krivice, ki se nam je prizadela. Po tem situ?c'iskem porečPu je hotel uplivati na množico, naj se razide ter naj se zbere danes na istem mesfu ob štrnajsti uri, lder bo; z zbranim in nvrnim duhom protestiralo proti krivici, toda bilo je vse zaman. Množica ie bila že tako razburjena, da se ni dalo z lepo besedo pri niej nič opraviti. G. Pirca ni nihče več poslušal, pot srfa? so ga v stran in nastopilo je par govornikov iz ijud tva, ki so pozivali na izgrede proti Nemcem.
Takrat je sredi množice počil nenadoma strel in Psa ogromna masa 'se je razlila v Gosposko ulico, kjer je razbila nekaj šip in napisnih desk. K sreči so bile trgovine zaprte ter se železna vrata tuli pod močnimi udarci niso hotela udati. Od tu je drvelo ljudstvo po Slovenski ulici Čez Graj*
| ski trg na Aleksandrovo cesto, kjer Ije istotako razbijalo napise nemšk;h trgovin in drugih lokalov. Do večjega razdejanja je prišlo šele v kavarni
»Meran« kjer so demonstranti udrli! v kavarno ter razbili šipe stole. mize j in drugo opravo. Od tu so so se; obrnili nazaj ter razb:jali dalje. V j Vetrinjski ulici so udrli v gostilni; Ha!bwidl In Holzknecht ter razdejali] nekaj oprave. Od tu se je vsula mno-j i žica na Glavni trg, kjer si je Dostavila 1 za cilj »Veliko kavarno«. Nekaj kamnov je razbilo šipe že s trga, demon-' strsnti pa so kmalu za tem, ko so i 1 potisnili v siran policijo, vlomili vrata ter udrli po stopnicah v kavarno.! Pričelo se je razdejanje. Popokale šoj j vse velike šipe ter s truščem zletele' i pa trg, za njimi ra stolice in mize. Za to je prišla na vrsto kavarna j j »Neger« in nekaj drugih gostilu in trgovin na Glavnem trgu ter v Gosposki ulici. Ista usoda je doletela tudi kavarno »Rotovž«.
I	*	\
i Demonstranti so se z Glavnega trga podati zopet v Gosposko ulico, kjer so hoteli razbiti trgovino Rose |Leyrer. Močna vrata so precej dolgo! j kljubovala, toda kljub temu bi se bilo! • demonstrantom posrečilo vdveti v lokal,-j da ni v Istem momentu pridrvelo vojaštvo ter demonstrante pregnalo. Po deveti uri je potem pričel nastopata mir. Po mestu je palruliralo vojaštvo z nasajenimi bajoneti. Gostilne in kavarne so se zaprle že ob 18 uri zvečer, j Istotako je odpadla tudi predstava v ! gledališču.
j Pri tem pobijanju pa je trpelo tud! j nekaj čisto slovenskih podjetij. «Tako ‘so razbili šipe na pisarnah naših od-i vetnikov dr. Kodermana in dr. Miillerja ter še nekaterim drug'm.
Nam se zdi ta gnev našega težko preizkušenega ljudstva umeven, moramo pa kot trezno misleči strogo ob-
'soiati izgreda in obžalovati, da je p* tem troelo premoženje naših someščanov. Bilo bi se delo manifestiraj tudi na drug, dostojen način. Konsta-^ tiramo pa, da se tega razbijanja n{ udeležil noben res zaveden in prev-daren Slovenec. '
Stališče Jadranskega zbora k pl strankam In volitvam*
| Jadranski zbor je že ob svojem I prvem početku delovanja zastopal | točno, absolutno nestrankarsko sta-' lišče, kar je skušal uveljaviti tudi s' tem, da je volil v odbor osebe, ki so' se kolikor mogoče malo strankarsko-| politično eksponirale. Tudi je že na prvem kongresu sprejel gotove načelne točka v svoj program, ki dolo< čujejo smer njegovega delovanja.
Vzrok njegove ustanovitve, glavni in takorekoč edini cilj vsega njegovega delovanja in udejstvovanja je, josvobojenje vsega etnografsko našega j ozemlja,. osvobojenje in popolno jujedinjenje danes še neosvobojenega [dela našega naroda; ter podpora vsa-! kega njegovega dela, kakor tudi njegovo celoto v njegovem boju za svoj obstanek in ujedinjenje.
Jadranski zbor je zastopstvo in politično vodstvo vsega našega naroda, ki je še neosvobojen, *in kot tak se ne more spu čati v strankar* ko-politične notranje boje svobodnega dela naroda, razven v toliko, da skuša vplivati na ta boj blažilno in uveljaviti v tem boju kot nedotaljivo nesporno, in zato iz strankarskih boiev izločeno temeljno točko vseh političnih programov Vseh strank in struj odločno stališče v vprašanju našega popolnega ujedinjenja.
L. Jadranov:	*	\
Poglavje o Jadranu.
(Konec).
To, kar ste čitali sedaj, to je bilo. O prožlosti nam ni treba tarnati. Bila je za nas ugodna in nam ne vdahne tako otožnih soominov kakor Jenku. Našo pozornost mnramo pa sedSj predvsem posvečevati sedanjosti, ki je mnogo bolj ugodna, k.kor je bila pro-šlost. Strah za bodočnost pa je tu ravno tako neumesten, kakor tarnanje, o prošlosti.	'	j
Jadransko vprašanje! Tako se na-, življe oni problem, ki čaka nujne re-žitve, žal že leto in dolge mesece m ki še vedno ni odločen. Vedno se naj-j de kak vzrok, ki vso stvar zavleče na nedoločen čas, izza demarkacijske črte pa gledajo obrazi naš h podjarmljenih bratov, ki vprašujejo: No, ali bo kmalu kaj? Ganite se vendar enkrat. Mi čakamo in vas pričakujemo.
Pod tem naslovom prinašajo časopisi dnevno ^'zanimive in nezanimive članke, prinašajo razna poročila, na-, rodno nerazveseljiva iz naše neodre-šene domovine,a nikdar nič posebnega,' Stvar se čita in — odloži. Koliko jih' je, ki pazno zasledujejo vsato gibanje!
podjarmljenih bratov. Nekaj beguncev, a vedno premalo.
Problem je kočliiv. Mirovni konferenci je delal že sive lase in pustila je prizadete, n-j se pohotajo sami, kar je tudi edino prav in kar se bo zgodilo. Od mirovne konference ne moremo pričakovati ničesar, kar bi odgovarjalo našim pravičnim zahtevam. Na pravico se dandanes ne ozira več; nihče. To žalostno, a žal preresnično, detstvo lahko podpiram z dokazi. Moč j je f ktor današnjega časa, ki je lahko1 različen. Me nazadnje moč mamona.' Kier ie moč, tam je pravica, je naj-j novejši predgovor. Pojm nasilja ni ni-; kakor nov. pač pa še vedno aktualen.!
To smo opazili v zadnjih mesecih,* m ,s5-.s.a d'ktirale mirovne pogodbe Nemčkiiri Nemški Avstriji (Tirolsko!) »n občuti i bomo morali najbrž to tudi na lastnem telesu. Pritiska se nas od j vsehi utram, pošilja ultimate sem pa tja in kljub vsem protestom in manifestacijam se bi sodilo. Kaj hočeš ? Slabič si in to ie tvoj greh. Pokoriti se mo-! raš vsemu, hočeš ali nočeš. Tudi zveza ' narodov, toli hvsUsana in prerešetena, j nas ne bo dovedla do nikakega ciljaj pač na nas od tega oddaljevale. Nje-’, nih šestindvajset točk, katere obsegajo '
program zveze narodov, je le na papirju in treba bo velikanskega truda, da se. udejstvfjo in izvedejo v praksi. (Ako so sploh kedaj izvedljive!) O te;n predmetu je izšla pred par meseci pri rsas.brošura, ki pa ne odgovarja popolni točnost', ker so se pravila med lem časom izpremenila.
(Jsodepolni trenotek se bliža in pogajanja, barantanje za naše kraje se bo pričelo. Tirolska je srečno anektirana, sedaj pa pride na vrsto drugi del te jadranske komedije. Kaj nam bodo ta pogajanja prinesla ? Bog ve. To leži Še v meglenem naročju usode. Da nam ne priaeso to, kar pričakujemo od pravičnih pogajanj, to smq*že omenili. Tu ne pomaga nobena čus^iost, nobene iluzije, Le • nase smo navezani, prijateljev nimamo in zato ne moremo nikomur zaupati. Taki, ki ndm bi lahko pomagali, se nahajajo v stanju, v katerem so sami potrebni pomoči. Le v nas samih je ona moč in odporna sila, ki nss Uhko privede do zabeljenega cilja. Naš cilj pa je, da ';se kar je naše, mora pripadati nam. Mi tajnih dogovorov in nepravičnih paktov ne pri-priznamo, ampak zahtevamo le ne-krinkovaho resnico in svojo pravico. In to ne more biti nič druaesa kakor
samoodločba narodov, plebiscit, Ako torej mirovni sodniki, niso bile vaše obljube satpo fraze in komedija, podla; zahrbtna komedija, potem izvršujte j samoodločbo. Bojimo se pa, da so bile' Ste res samo fraze, da pridete potom teh preje do svojega cilja, ki bazira na [lastnih interesih. Vedite pa, da mi ne
* bomo mirovali, naši minerji bodo za-! | čeli svoje delo in njih delo ne bo fra-zersko*
j Essetai emar .., Prišel bo dan ... j Ako pohitijo moje misli na Adrifo,; ki sem jo vzljubil kot drugo domovino, tedaj se spomnim vedno onih zvestih slovenskih src, ki ob njenih obalah vroče bijejo naproti svoji novi jugo-slovenski domovini. Kraji, v katerih bivajo in kjer jim je tekla zibel, so se zanje ižpremeniii v ječe, kjer ne mo-rejo svebodno Uretatl in govoriti, kjer j se jim ropa in požiga imetje, kjer niso I varni svojega življenja, odrezani od 'ostalega slovenskega sveta, predvsem ; jugoslovenske domovine.. j Kaj se pač Italija briga za geološko-geografske, kaj za jezične ali etnograf *ske razloge?
| Prišla je kot osvoboditeljca avstrij--skega jarma; kot prijateljica, ki hoče ».priti rta nomoč za vzdrževanje reda in
HSSim
i -Zatojliee na^seji poslovnega odbora jdne, i;>Kt4m.tv|Zagrebu#enog!asno
spreier.fglede^bli|^oče|se ^politične borbe^sledeee|fzaključke, ^kateri se priobčijo fvseml-fnarodnim strankam fcotomI^SosebnlgaWpozivaV sledeče
psebine:^	’ • C"'Mf
1. Da<*'v svojih molilnih programih Sh vseh proglasih ptssebno in svečano poudarijo svoje ■? zahteve I v *-]adran-jskem vprašanju,‘^da^.pozovejo tudi ivse svoje kandidate $ in, agitatorje, ,da Jues čas % volilnega boja v temsmislu jpostcpajo, da nobena ^stranka ne izrablja jadranskega vprašanja tv.‘dama-goške svrhe proti drugim / strankam, da vse stranke postavijo':: primerna mesta svojih kanditatnih ' listv ugledne in. zaslužne osebe iz okupiranih krajev
2. Da v vseh okrajih, kateri neposredno mejijo na okupiramo ozemlje ublažijo način strankarske 'borbe in Jvsaj v nekaterih iščejo zporazuma v tevrho postavitve enotne,.sporazumne gliste in s tem povzdignejoizaupanje in tmoralo našega . naroda Tv i sosednjem okupiranem ■ ozemlju ter ^manifestirajo proti Italijanom našo;pripravljenost in sposobnost, za1 edinsivo >in složnost ipreko vseh strankarskih ■ interesov v občnih nacijonalnih vprašanjih. y ;;'v ,
3. Da pozove vse begunce in.pripadnike okupiranih krajev, kateri žive v svobodni domovini, da se udeleže volilnega boja konstitpante vsak v svoji stranki ali skupini vedno na tak način, :da čim najbolje in predvsem koristijo paši jadranski stvari.
Plenum izvršnega odbora z obžalovanjem ugotovlja, da izvestine skupine in stranke, naše kakor italijanske, katere reprezentirajo eksploafirane socijal-ne razrede, dajejo jadranskemu vprašanju samo nacijonalistične značenje in značenjo boja dveh meščanskih imperi-jalizmov, med tem, ko je nastalo v resnici iz boja socijalno potlačenih in gospodarskih izsesavanih razredov ijugoslovenske krvi in jezika za ^enakopravnost, svobodo samoodločbe jn gospodarskega razvoja, ter je rezultat njihovega odpora proti aneksijo-hizmu, s katerim skušajo italjanske meščanske skupine na vzhodnem in severnem Jadranu rešiti in učvrstiti svoj pa" rasitski položaj.
,7H; .‘V
in miru. Kmalu za njenim prihodom, pa jje padla krinka z obraza. Videlo se je Ida ji. ni za Wilsonova načela o samoodločbi narodov, ki bi se morala vršiti potom plebiscita^ Prodrl je njen „sacro egoisme* in imperializem, ki ne bo prav nič manj brezobziren kakor oni ranjke Avstrije, ,
Važno sporno vprašanje pa je posest Jadrana. Ker poseduje morje le-ta, ki ima obal, zato vse to stremljenje po tu-jjem ozemlju; pristna posnemovalka svoje prednice Venecije. Morje je široko — prošlora na njem za vse. Pa poznamo se! Raz morja naj izginemo, ker smo jim na poti do njenih imperialističnih težnjah. Stavili so si za cilj, da bodo lahko nekdaj vzkliknili': »Glejte, Adrija ge naša. Jugosloven je naš suženj!“
i Jasno je, da je morska pot velikanske važnosti za državo in ljudstvo v njej, zato se ni čuditi tej italijanski želji. V jcovejšem času je pokazala tudi očito to Avoje stremljenje s tem, da.ojačuje svojo trgovinsko mornarico,-v kateri ima tudi ■svoje najjačje orožje. Svojega tekmeca linoramo poznati in le tedaj smemo u-'pati na vspešno tekmovanje.
Živo se spominjam besed,\ kiv' sem Jih nedolgo od tega čul iz ust- nekega Hrvata-mornarja:
»Doklegod se budu na ovim obalama sretni ragjali, kao kremen tvrdi na golom kamenu, neustrašivi mornnri 2e-Ijeznih mišica, plamenog oka i lavskoga fcrea, nijedan saro'd'osim jugosl.ovr ,'skog neče Jadranj$zyati »mare nu. u
— Včerajšnji izgredi in demokratska stranka. Načelstvo * demokratske stranke je svoj protest proti nečuvenim nemškim nasilnostim in goljufijam že podalo. Temu protestu se seveda v polnem obsegu pridružujemo. Naglašamo tudi, da so postali maribo: ki Nemci zadnje čase zelo objestni in dvigajo zopet ošabno svoje glave. Navzlic temu pa smo mnenja, da izgredi, kakor so se dogajali sinoči, niso primeren način, da pokažemo svoje sočustvovanje z zatiranimi koroškimi brali in svojo krepko voljo, obdržati' to, kar je našega. Krajevno vodstvo demokratske stranke izjavlja, jla ni bilo s sklicanjem shoda in prireditvijo demonstracije v nobeni zvezi, temveč da slej ko prej take izgrede obsoja, ki samo blatijo in ponižujejo narod, v kojega imenu se vršijo.
• Mariborska organizacija demokratske stranke.
— Demonstranti razbijajo slovenske firme. Na včerajšnjih izgredih so razbili okna med drugimi tudi sledeč. Slovencem: dr. Sernecu, dr. Rosini, dr. Koderinann, dr. Rapocu, Mariborski esk. banki, Jadranski banki. To je znamenje da demonstrantom ni šlo toliko za proteste, kakor pa za slepo razbijanje.
— K izgredom v sredo je treba £e ponovno povdariti, da se jih ni udeležil noben trezno misleči Slovenec. Naravno je, da se je med gledalci, ki so se udeležili razdejanja iz radovednosti nahajalo tudi več znanih in odraslih oseb, ki so pa skušale vplivati pomirjevalno, kar pa je ostalo seveda brez uspeha. Radi tega bi bilo popolnoma neumestno, da bi se sedaj zvračalo krivdo na te ljudi. Razbijanja so se udeležili večinoma sami temni elementi, ki se najdejo žal povsod, tako umevno tudi v Mariboru. Med temi temnimi elementi, ki jim je bilo v glavnem le do tega, da si na ne-postaven način prisvoje blago razbitih podjetij, se je, kakor smo konstatirali, nahajalo tudi mnogo takih, ki so vse prej, kakor pa zavedni Slovenci. To izpričuje tudi dejstvo, da so razbijali isto-tako tudi slovenska, kakor nemška podjetja.
-— Na izgredih v sredo ne zadene kakor smo se sami uverili naše policije, nikaka 1 krivda. Policija je skušala povsod preprečiti vandalizme, bila pa je žal prešibka in se je morala umakniti premoči. Pri tem se je pokazalo, kakor že večkrat, da je naše mesto premalo oskrbljeno z varnostnimi organi.
— Za v četrtek zjutraj ob 8. url napovedani shod se ni všl Naglavnem trgu se je ob določeni uri zbralo sicer mnogo dijaštva in druge šolske mladine, toda policija jih je razgnala. Trgovine in gostilne so ostale po večini ves dan zaprte.
— Demonstracije v Ljubljani. Vesti iz Koroške o napadih na slovensko prebivalstvo s strani nemških tolp in o požigih so povzročile veliko ogorčenje med tukajšnjim prebivalstvom, ki je itak razburjeno zaradi presenetljivo neugodnega izzida na Koroškem. Popoldne so bile vse trgovine in kavarne zaprte. Mnogo tisočev broječa množica js zasedla Krekov trg pred Mestnim domom, kjer se je vršil ogromni manifestacijski protestni shod. _ Vsi govorniki so vehementno zahtevali, da se ne sme priznati slepar-stveno izvedeni plebiscit in da se mora zaščititi domače prebivalstvo na Koroškem pred nasilstvi nemških tolp. Resolucije, ki so bile na burno preteklem shodu sprejete, ugotavljajo, da ljudska volja, ki naj bi jo izražal koroški plebiscit, - ni resnična in ni pridobljena s poštenimi sredstvi, ker se je rodilo nasilje in sleparstvo. , Z nobenim pogojem ne sme ostati v veljavi,' kar se je zgodilo z nasiljem in osleparjenjem našega naroda m naše zemljo in zato zahtevajo resolucije, da naša osrednja in deželna vlada ukreneta z vso energijo in neizprosnostjo nemudoma vse, da se prepreči katastrofa in da ostane ta naš narod in naša zemlja trajno in nerazdružno zvezana z Jugoslavijo. Predvsem pa zahtevajo resolucije od noše vlade, naj v varstvo našega, zavednega in do zadnjega hipa zvestega' ljudstva in v varstvo njegovih domačij, njegovega življenja in imetja na plebiscitnem ozemlju stori ^vse,~kar je .vinjeni
moči in v naši volji. To je vlada dolžna storiti vse lastnem ugledu in v življen-skem interesu vernega koroškega ljudstva. To varstvo pa je fnogoče in uspešno le, ako naša vojska takoj zasede vse plebiscitno ozemlje. Zalo pozivajo vlado, naj brez odloga odredi, da stopi naša vojska na plebiscitno ozemlje. J o shodu je šla tisoč — in tisočglava množica v o-gromni povorki pred komando Dravske Divizije, kjer so zopet razni govorniki, zastopniki Dobrovoljcev, Sokolov in Orlov poživljali narod, naj se pripravi, da stopi eventualno dejanski na branik zatrtih Korošcev. Od Dravske Divizije še je valila ogromna množica v delnih povorkah pred palačo deželne vlade, kjer seje zbrala daleč naokoli po vseh cestah. Tudi tukaj so se oglasili razni navdušeni govorniki, medtem ko je depu-tacija šla k predsedniku deželne vlade, da mu predloži pravkar na shodu sklenjene resolucije. Kakor deputaciji, tako je predsednik deželne vlade dr. Brejc tudi raz balkona svojega urada pozdravil navdušeno žrtev voljno množico in sporočil, da je deželna vlada ukrenila vse korake pri centralni vladi, da naj pošlje našo vojsko v koroško cono A, da zaščiti življenje in imetje našega naroda. Po telefonskem poročilu iz Beograda je sporočil predsednik, da se baš v tem č,asu posvetuje ministrski svet o korakih, ki naj jih stori vlada v tem pogledu. Predsednik je obljubil manifestantom_, da bo takoj telefonično sporočil osrednji vladi v Beogradu zahteve prebivalstva, naj vlada odpošlje vojsko v cono A v zaščito domačega ljudstva. Manifestantje so sprejeli z burnimi vzkliki zagotovilo predsednika in zahtevali po svojih govornikih in z burnim vzklikanjem, naj vlada oboroži dobrovoljce ter Orle in Sokole in jih odpošlje takoj na Koroško v obrambo slovenskega prebivalstva v coni A, ki je skrajno ogrožena od nemškega terorja. Po nadaljnjem nagovoru koroškega prvoboritelja Vah-tarja, ki ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo, se je množica polagoma razšla s pozivom, da se ob 7. uri zvečer zopet zbere pred palačo deželne vlade, da čuje odgovor centralne vlade.
— Stanovanjske korupcije še ne
bo konca. Juvan %e drži svojega neplačanega predsedništva kot klop, drug se pa tudi nijiče ne zgane. Bogataši in nemškutarji so torej na varnem. Tako ima n. pr. nemški milijonar, advokat dr. Mravlagg v mestu luksurijozno stanovanje iz 9 sob, katero pa rabi s svojim sinom le kot »Abstcijejuartier*'', ker ima pravo stanovanje na svojem posestvu v Leilers-bergu, od koder se dnevno vozi. s konji ali avtomobilom v Maribor. Juvan je bil na to opozorjen, pa je odklonil zasego, čeprav bi Mravlagg ne smel imeti tu nekakega stanovanja, ali pa kvečjemu z 2 ali 3 sobami. Juvan je torej zato pred* Tehpk stanovanjske komisije, da ščiti celo pangermane a la dr. Mravlagga. Hujše korupcije še svet ni videl.
— Iz Juvanovega pašalika. Poročali smo že, da ima posl. Kejžar sicer, svojo 'ulico v Mariboru, ne more pa dobiti stanovanja, ker-mu ga Juvan ne da, kot sploh nobenemu, če ni klerikalec ali bogat Nemec. Posl. Kejžar je zato sam iskal stanovanje in ga tudi našel: prosil je Juvana, raj zaseže eno stanovanje Nemcu-zdravniku dorju Krausu, ki ima dvojno stanovanje, a je v Avstrijo pristojen. Juvan je res zasegel; on sploh vse obljubi. Ko pa je Kraus proti zasegi rekurziral, je Juvan zopet kar sam ugodil rekurzu. čeprav v to ni opfavičen. In tako ima v Avstrijo, pristojen Nemec dr.
Kraus še naprej dvojno stanovanje, ________
naš rodoljub Kejžar pa celo ulico. — Ali res nimamo pasjega biča, ki bi očistij stanovanjski urad, ker drugače se Juvan menda res ne bo zganil.
—— Darovi. ^ Za vdovo nemške žrtve podnarednika Čuša je nabral v torek zvečer med posetniki kavarne »Central* g. Franjo Picelj, vojaški stavbenik, znesek 926 K, katerega je odda! našemu uredništvu^ kjer naj ga blagovoli ga. vdova dvigniti.
•— Ustanovno zborovanje DZU
strokovne skupino industrije, trgovine i obrti je bilo z ozirom na koroški plebiscit skromno obiskano. Iz Ruš je bilo skoro več udeležbe kakor iz Maribora saiaega.-. Izvolil. sp.ie^Drovizgjdčou^odb^r,-:.;
Zidenšek predsednik, Schwenk podprr d.’ Lukse, Lavrenčič, Ičapfel in gč. Sluga. V nedeljo se vrši v Rušah ustanovni občni zbor kraj. organizacije. Za konec tega meseca je sklicano ponovno zborovanje v Mariboru.
— Promet izletniških vlakov 4'!7a in 414b, ki sta vozila na progi Maribor —Grabštanj vsako nedeljo in praznik je z današnjim dnevom ukinjen.
— Redni osebni promet Gornja Radgona—Ljutomer. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Danes se ja oivoril redni osebni promet na progi Gor. Radgona—Ljutomer. Vozijo nastopni vlaki:	1.	Odhod	iz	Ljutomera
ob 6.22, prihod v Gor. Radgono ob 7.12;
2.	odhod iz Ljutomera ob 17.31, prihod v Gor. Radgono ob 18.21; 3. odhod iz Gor, Radgone ob 7.57, prihod v Ljutomer ob 8,46; 4. odhod iz G. Radgone ob '19.03, prihod v Ljutomer ob 19.52.
— Dolžnost nabora čehoslovašlcih podanikov, letnikov 1898, 1899 in 1900. Cehoslovaško Ministrstvo Narodne Obrambe je odredilo, brambnim zakonom z dne 19. marca 19l9 št. 194 S. z, a. n. paragraf 60,. razpisane dolžnosti nabora leta 1920, letnikov 1896, 1899 in 1900. Vsi čehoslovaški (^bdaniki ime^ novanih letnikov, stanujoči v oblasti deželne vlade za Slovenijo, tudi isti( kateri so se že svoječasno pri konzulatu čehoslovaški Republike v Ljubljani zglasili, naj se dostavijo pred naborno ko-misisijo pri čehoslovaški konzulatu v Ljubljani, Breg št. 8. I. dne 20. oktobra 1920 ob’8. uri dopoldne. Vsaki mora prinesti seboj razen potnih listov in drugih legitimaciji o svoji identiteti, tudi vojaški listine kakor dopustnice in izkazi o zadnjem vojaškem preglcdavanju. Zoper vsakega, kateri ne izpolni svoje naborne dolžnosti, bode vpeljano kazenji sko postopanje v smislu paragrafa 43 brambnega zakona z dne 19, marciju 1920. Konzulat čehoslovaške republike v Ljubljani.
— Generalni konzulat Kraljevine* SHS ria Dunaju je prejel od državnega urada za zunanje zadeve na Dunaju verbalno noto od 29. avgrsta t. L, v kateri se sporoča, da je v zadnjem Času' dospelo na Dunaj na »Kriegsgefangeneg und Zivilinternirtenafnt" iz Angleške mnogo prtljage, ki je last bivših av-r strijskih in ogrskih civilnih internirancev iz Amerike. V kratkem ima. razven tega dospeti še nova pošiljatev, take prtljage iz Angleške. Ker je dunajski državni urad za zunanje zadeve mnenja, da se med to prtljago nahajajo tudi stvari naših državljanov, kateri so se v poslednji dobi vrnili iz Amerike se interesenti tem potom na to opozarjajo.
— Posebne pristojbine za koven-čijonalne In agenturne posle. Generalna komisija^ posrednjih davkov'je sporočila sodiščem, da se mora pri protokoliranju plačati posebna pristojbina za konvencijonalne in posebna pristojbina za agenturne posle, ker je to dvoje različnih poslovanj.
— - Nova francoska iznajdba. Fram coski ingenier Leth je iznašel električen kabel, ki je v zvezi z električno lučjo iz zvonilnim aparatom. S tem kablom je omogočeno ladjam tudi v najgostejši mogli, da najdejo pot in dospejo v pristanišča. Te kable se bode v najkrajšem času položilo v vsa francoska pristanišča. Poskusi so se v navzočnosti pomorskega ministra izvrstno obnesli. Upati je, da vsled te važne iznajdbe pomorski promet med Anglijo in Francijo ne bo več trpel radi mogle.
— Izjava. Odbor izobraževalne zveze »Svoboda* obžaluje tem potom kar najgloblje neljubi incidenti vojaštva na nedeljski prireditvi in prosi vse one udeležence, ki imajo kako škodo, da isto nemudoma prijavijo v pisarni Svobode. Tem potom se zahvaljujemo vsem društvom in posameznikom za udeležbo tef jih prosimo oproščenja. Za dogodke, ki so napravili ogromno škodo, ,ne moremo, nositi odgovornosti in upamo, da nam ostanejo vsi naši prijatelji zvesti. V bodoče se bo znalo društvo pač tudi proti temu primernejše zavarovati.
Odbor izobraževalne zveze »Svoboda*.
— Seznam v mesecu septembru 1920 izdanih obrtnih pravic. Pečar Josip;
Kacijanerieva. ulica 2i..ukova^yfczawypi
rove. Skvarč Franc, Einspielerjeva ulica St. 19, kovač za vozove. Zelzer Franc, Jugoslovanski trg 3, starinar. Bubnjar Matilda, Pod mostom št. 16, trgovina s sadjem itd. Bosanac Mihael, Orožnova ulica, sejmar. Glaser Katarina, Dravska Ulica 15, trgovina z mešanim blagom n. dr. Reismann Josip, Prečna ulica 6, trgovina z lesom in premogom. Vabič Alojzij, v Loki okraj -Maribor, trgovina k sadjem itd. Petz Karol, Slovenska ulica 26, branjarija. Lesjak Teodor, Aškerčeva ulica 13, trgovina z mešanim blagom n. dr. Lampe Franc Stritarjeva, Ulica 20, branjarija. Hobacher Alozij, Slomškov trg 16, dežnikar. Vlasič Vladimir, Jos. Vošnjakova ulica 19, fotograf. Wicher Ivana, Tvorniška ulica 10, izdelovanje oblek. Zakrajšek Mileva, Aleksandrova cesta 45, izdelovanje oblek. Kouter. Stefan, Vojašniška ulica Št. 19, mizar. Ernešek Anton, Wilsonova ulica 25. brivec. Janžek Martin, Smetanova u i a 48, miza". Kuhar Ferdinand, Tržaška cesta 14, tapetnik. ■ Leskovšek Josip, Krčevina 151, krojač. Rebernišek Ivan, Marijina ulica . 25, izdelovanje oblek. Trofenik Ferdinand, Studence, Gor. Radvanjska ulica 12, mesar. Oman Hinko, Barvarska ulica 1, kotlar. Stopei-nik Kamila, Iv. Kejžarjeva ulica 8, mo-distih ja. Lasič Tomaž, Smetanova ulica št. 62, mesar. Meglič Franc, Mlinska ulica 1, ključavničar. Mohorko Ivan. Slovenska ulica 8, trgovina z rudninskim oljem itd. na debelo. Škorjanc Karolina, Meljska cesta 55, trgovina s sadjem itd. Stiplošek Marija, Vetrinska ulica 7, trgovina s sukneiiimi odpadki. Smeh Terezija, Kadjanerjeva ulica 17, trgovina s s djem itd. Go1t'i:h Ivan, Koroška cesta št. 128, trgovina s sadjem itd. ' Kopič Dragotin, Tottenbachova ulica 24, trgovina z mešanim blagom na debelo. Vidovič Franc, Cvetlična ulica 15, trgovina s špecerijskim blagom na debelo. Kuhar Alojzij, Glavni trg 1, trgovina s kolo-nijalnim blagom na debelo. Kodrič Franc, Majšberg okraja Ptuj, kostanjar. Klemše Ivan, Aleksandrova cesta 12, prevažanje tovorov z avtomobilom. Vizjak-Maks, Frankopanska ulica 1, trgovina z mešanim blagom na drobno. Skvarča Franc, Orožnova ulica 1, starinar. Sulz Anton, Aleksandrova cesta 44, trgovska agentura in komisija na debelo. Pregrad Ivan, Prešernova, ulica 29, trgo-v vina z kolonijalnirn in špecerijskim blagom na debelo. Kremp^l Josip, Meljska cesta 9, trgovina z mešanim blagom na debelo. Haas Anton, Gregorčičeva ulica 10, trgovina izvoza in uvoza kolonijalnega blaga. Vice! Albert, Koroška cesta 27, trgovina z mešanim blagom na debelo. Nerat Marko, Gosposka ulica št. 58, trgovina z mešanim blagom na debelo. Podgoršek Janko, Vetrinjska ulica 14, trgovina s špecerijskim in ko-lonijalnim blagom ter deželnimi pridelki pa debelo. Thiel Karl, Meljska cesta 28, trgovina ž mešanim blagom na drobno. Supančič Marija, Slovenska ulica 3, izdelovanje belega perila, nredtiskanje in vezenje. Artinger Ivana, Trg svobode. 6, trgovina s sadjem itd. Pall John Koroška cesta 24v trgovina s stroji itd. Duh Terezija, Gregorčičeva ulica 8, trgovina s sadjem itd. Tvrdka P. & A. Uher, Vetrinjska ulica 30, podružnica spediciie glavnega obrtu v Ljubljani
Kultura in umetnost.
-f Zemlja, v torek je podalo noše Jftarodno gledališče znano Sehčnherijevo ikomedijo življenja v 3. dejanjih »Zemlja”.
V celoti je bila uprizoritev mnogo boljšo nego premijera Hebblove »Marije Magdalene*. Pred vsem pa moramo pohvaliti dekoracijo in režijo. »Zemlja* ni ni-kaka vesela komedija, kakor bi se dalo iz podnaslova sklepati, ampak je trpka tragedija življenja dežele, ki je, čeprav zasnovana na nemških tleh, vendarle doma povsod. Moč zemlje je najvažnejša in odločilna moč v življenju kmetov vsega sveta, To svojo rodno grudo, to svojo zemljo ljubijo bolj nego svoje lastno življenje. Iz nje srkajo moč in silo za borbo, včasih trdo in kruto boibo življenja.
To svojo lastno grudo ljubi oče, ljubi j« sin, 'J0!5']0 Jo celo. hlapci in dekle, ki bo v dolgih letih življenja na njej k njej prirastu, čeprav ni njihova last. Vseh foh	gl	ob.Ije. hr ep e	,
ništvo se v prvi številki obrača do vseh, ki so dobre volje, da vstopijo v krog sotrudnikov ter tako pomagajo vstvariti revijo, ki bo kleno zrnje v zorane njive naših dni. To našo najmlajšo revijo priporočamo vsem ljubiteljem umetnosti in kulture.
-j- Marko Car v Zagrebu. G. Marko Car, inspe’tor umetniškega oddelenja v Beogradu, bo te dni odpotoval v Zagreb’ da kot .odposlanec ministrstva prosvete prisostvuje proslavi zagrebškega gledališča. Pri tej priliki se bodo večjemu številu umetnikov, dramskih pisateljev, igralcev'in igralk izročila odlikovanja.
Slov: n na od o nVaiišSe
nenje je, imeti, posedati košček svoje lastne zemlje, biti na njej neomejen po spodar. To zemljo ljubi star Kremen, jeklen nadčlovek, to zemljo ljubi, in hrepeni po njej njegov sin Janez, čeprav slabič. Po tej zemlji hrepenita dekli Pmza in Katra, in po njej hrepene tildi vsi drugi, ki v drami nastopajo, čeprav tega z besedami tre povedo Schonlierrj' va »Zemlja* ni srce in dušo pretresajoča tragika pa tudi komedija ni, ona je samo enostavna resnica, ki se jo more sprejeti le kot tako in v celoti, kakršna je. Stari Kremen je trda krem eni ta'korenina, ki ga niti lastna slabost in onemoglost ne moreta odvrniti od misli na svojo zemljo, na svoje posrsivo, ki mn jp prvo in zadnj«. On hoče biti gospoda te zemlje in se zato bori tudi z boleznijo, ki jo s svojo jekleno energijo in ljnb,>z nijo do lastne grude tudi res premaga. Njegov značaj polaga na igralca težko breme, toda g Skrbinšek ga je zmaval skozi v a tn dejanja popolnoma, tri dasi smo ga videli še nedavno v Hebbelovem mojstru v »Mariji Magdaleni*, je bil tu, čeprav, šla si znač' ja tako podobna — vendarle čisto drugi. Tako, kakor ga je pogodil g. Skrbinšek, more pogoditi K temena resnično velik in globok umetnik. Njegov sin Janez jo čisto nasproten- značaj, on'sicer tudi ljubi zemljo, ali ljubi jo bolj radi t^ga, ker bi mu nji na pogost omogočila z kon; on je na ram svoj'mu očetu le žalosten slabič, ah kljub temu je še vedno kmet. G. Grom pa je hotel doseči to nasprotstvo med i 'Četnih in sinom s tem. da s' je napravil po medno ler tako popolnoma napačno intoipretiral svojo vlogo, čeprav se'mu je mest rna v igri posn či o podati nekaj dobrih prizorov, nasprotno p■: je bil v par slučajih jako prisiljen. Gospodinj i Reza je dobila v g. Rukšekovi, dobro intei preti jo, čeprav je bila v prvih dveh demnjih po zunanjosti isto-ta-ko pregesposkn, k; k >r g. Grom. Slab ' je bil njen nastop/- ko se je v drugem j dejanju vrgla v objem Janeza. Najbolj pa je pogodila R-zo v zadnjih prizorih tretjega dejanja. Sploh pa sd toke uloge mnogo bolj zanjo, kakor pa ub ge mladih : dekle'. Pasivno vlogo Ledenega Grun-j.farja je podal g. Rasheiver po njegov' j navadi — pasivno. Napov< dov lk;t ga j Hrngutindvideva je naprav.la v splošnem j dober ut s. V malih nlogi h sn -e odlikovali trije: g. Povlie kot. konj ki hi ipec. j Gabrič kot grobar ter Janko kot miznp Vsi trije so pokazali, da se da tpdidž majhnih ulov nekaj napr viti. Zdravnika je podal g Velušček tako, kakor lari-ko sezono razne poslance in župane ler nadučitelja v »Hlapcih*. Sploh pa njegov nastop, ki je v vseh ulogah ‘eden in isti, kaže nrav mam upanja, da. bi so kdaj dvignil do resničnega umetnika G. Šimenc je podal velikega hlapca še precej primerno, malo slabši pa ja bil g Mikolič kot srednji hlapec. Končno naj omenim še g. Železnika, ki je kot pastir pad I na oder ter napravil smeši o stilizirano figuro, ki nikakor ni spadala v okvir lei istetnko tudi — hvala bogu — izginil Občinstvo je s svojim nerazumevanjen precej molilo.	 1V
-j- „Zrnje.“ Uprava našega mariborskega narodnega gledališča je pričela pod gorenjim naslovom izdajati gledališki vestnik, ki bo izhajal tedensko na 8 straneh. Posamezna številka bo stala 3.K. Prva številka je že izšla ter prinaša: Kovačev: Iz dnevnika; — Dr. O.: Hinko Nučič; — Milan Skrbinšek: Cankar na slovenskih odrih; — Antun Ivanovič-Mecger: Jubilej hrvatskeopere;
— Hinko Nučič: Friderik hebbel ter gledališke upravniške in uredniške vesti. »Zrnje* urejuje prof. dr. Pavel Strmšek. Uprava želi s listom zamašiti vrzel, ki zeva med odrom in dvorano- ter želi potom njega pripravljati občinstvo na nnio .ra,zutrt,iiva dela dramske umet-
0-nče nff0*^a b° imelo kolikor modrimi	u£‘*ek	°d predstav. Na
P® bo ta list verna kronika našega gledališča. List na nikakor ne
1-mve£nebTildira,gih 'P»j™»
J n mn etnn Jf 1 firi f ^ 0 «aSi kulturi in umetnosti katerekoli vrste Pa tudi literarne umetnine v vera,",®’,1 Tekom meseca bo obsegal list 32 sirarn! tako, da bo mogel postati kulturno glasilo ob severni naši mejil Vsebino bodo oživljale tudi ilustracije Ured-
Rpperioire bodočih cini:
Danes v četrtek »Marija AT-gda-Iena“. Ab. B—5.
V peteli I V. : Zaprto.
V so' oto 16 : »Tirat. Martin*. A'h C—2.
V nedeljo 17.: PopoMne ol> 15. uri ljudska predstava ob '.nižrnih cenah »Hlapci*. Zvečer ob pol 20 uri:	»Kralj	na	Betajnovi*.	Izv.	ab.
V pond-ljek 18so Zaprto
V lorelc 19.: »Zemlja*. Ab. A—5.
Ker ni dospel Se or estrahii materijal za »Sen krekne noč * se repertoire za soboto v toliko ?p emeni. da se vrSi ta dan »Bral. Martin* na aboiierrient C—2, katera predst tva je včeraj odpadla. Vstopnice včerajšnje p-edstave-veljajo za sobotno predstavo.
Uprava gledališča je začela izdajati revijo .Zr-je“, koje prva šte\ilk,a e izšla v soboto. List bo izhajal vs?ko soboto in so eč po prvi številk? bo jako dober pre led nnšcfza kuiluniega delovanja. Urejuje jo dr. Strmšek. Cena K 3:-—. K-listu so še povrnemo.
Najnovljša pprpčita.
Naše čete zasedle glasovalno ozemlje.
Ljubljana, 14. oklobj-a. Deželna vlada sporoča, da so preteklo noč zasedle naše čete vse' ozemlje cone A, ki je v nedeljo odglasovalo.
Velikovec, 14. oktobra. »Naše čete so inoči zasedle cono A ter tako preprečile zasedbo po Avstrijcih, ki so isto nameiavali. Zatrjuje se, da bodo naši diplomati napeli vse sile, da ostane con i A nam, ker mi naših Slovencev, ki bi p.o krivično izvedenem plebiscitu morali pripasti Avstriji, nikakor ne prepustimo v milost m nemilost volksverovc^v.
Položaj v Celovcu.
DKU Celovec, 13. oktobra. Ob 7. uri zvečer se je zbrala pred slovesno razsvetljenim magistratom velika množica ljudi. Ob pol 8. je objavil avstrijski zastopnik plebiscitne komisije stotnik Peter izid glasovanja in citiral določila mirovne pogodbe glede Koroške. Plebiscitna komisija bo uradovala začasno kot doslej in sicer tako dolgo, dokler ne prevzame posle glasovalnega ozemlja nemško-avstrijska vlada. Izrazil je upanje, da se prevzetje izvrši kolikor mogoče hitro in naprosil prebivalstvo, naj uvažuje določila plebiscitne komisije z isto vestnostjo kot doslej. Za prvim je govoril predsednik Heimatsdiensta Schumy, katerega izvajanju je sledilo burno odobravanje. Na to se je slavnostni shod podal k poslopju Heimatsdiensta, kjer se je obdržalo več govorov, nakar se je ljudstvo razšlo.
Urr.dno porcčšlo o izidu glasovanja.
LDU Celovec, 13. oktokra. Pri seji plebiscitne komisije, ki se je vršila danes zvečer ob 22-30 uri in ki je bila zelo kratka, je predsednik komisije Peck^ proglasil rezultat plebiscita v koroški coni A, ki je nastopen :
Rožek: za Avstrijo 1980, za Jugoslavijo 2318, skuiftj 4298;
Borovlje: za Avstrijo 6427, za Jugoslavijo 4981, skupaj 11.408;
Velikovec: za Avstrijo 8306, za Jugoslavijo 2444, skupaj 10.750;
Plioerk: za Avstrijo 5312, za Jugoslavijo 5535, skupaj 10.847;	‘	,
Skupaj 1 za Avstrijo 22.025, za Jugo slavijo 15.278, skupaj: 37.303.
Avstrija ima torej 6747 glasov večine ali 59%. Na Jugoslavijo odpade 41% oddanih glasov. Na vprašanje, ali je to oficijeini razglas, je predsednik to potrdil in nato je podal naš zastopnik, minister Jovanovič izjavo, da bo svojo vlado o tem obvestil in počakal njenega odgovora. Kopstatiral pa je že sedaj, da je 15.278 Slovencev glasovalo za Jugoslavijo in da kraljevina Srbov, Hrvatov, in Slovencev na te Slovence ne bo nikdar pozabila in jih tudi ne bo zapusti ja. Na to izjavo se je. gospoda od plebiscitne komisije čudno spogledala. Predsednik Pečk je bil očitno razburjen in je izjavil, da bo prihodnja seja jutri ob 11». mLJlL^Roldne,
Demonstracije v Ljubljani.
Ljubljana, 13. oktobra. Ob 7. uri zvečer se je zbrala .zopet velikanska množica pred poslopjem Deželne vlade, da bi čula odgovor predsednika deželne vlade, kaj je ukrenila centralna vlada v Beogradu radi slovenskega Korotana. Pred deželno vlado je govorilo več govornikov,. ki so protestirali proti raznim nepravilno-tim, ki so se zgodile na Koroškem. Na burno zahtevo množice je stopil na balkon predsednik dr. Brejc,! ki je povedal, da deželna vlada že od nedelje neprestano posreduje pri odločilnih činiteljih, naj bi zasedle Koroško naše čete. Govoril je tudi tekom popoldneva telefonično z min. predsedn. dr. Vesninem ter delegatom pri plebiscitni komisiji, Jovanovičem. Nalo je povabil, naj pride iz množice k njemu deputacija, da se na lastne oči prepriča o resničnosti njegovih besed. Govor dr. Brejca je bil sprejet z odobranjem. Po dalj-šem odmoru, med katerim so množice demonstrirale za Korbško, je član de-putacije, dobrovoliec, naznanil zbranim,1 da se je deputacija prepričala o resničnosti besed dr. Brejca. Govornik je pozval vse prisotne, naj se jutri do-1 poldne zbero v dobrovoljske čete, prir* pravljeni za odhod na Koroško. Pozval je množico, naj se mirno razide in loti pozitivnega dela za osvobojeno Koroško. Množica se je nato brez nadaljnjih pripetljajev mirno razšla.
Dobrovoljske legije.
Ljubljana, 14. oktobra. Danes dopoldan so se formirale dobrovoljske legije, ki odidejo najbrže že tekom današnjega dne na Koroško.
Vprašanje Gorenje Slezije in Tešinja,
LDU Varšava, 12. oktobra. Včeraj je med debato v državnem zboru izjavil posl, Moraczevvski v imenu, poljske socijalistične strane, da ne bo opustila boja za Gorenjo Slezijo in Tešim. Zadnja je večjidel izgubljena, ali mi, je dejal govornik, ne moremo vzeti na znanje izgube ozemlje, na katerem prebiva v večini poljsko ljudstvo. Ta izjava je bila sprejeta z dolgotrajnim ploskanjem na vseh straneh, tudi na desnici. Govornik je zahteval od vlade n H stori. potiebne korake pr. t' češkemu naTsivu, ki se izjavi nad poljskim- prebivalstvom. Isto stališče zavsema poljska socialistična stranka v vprašanju Vilne ki ima 30% Poljakov. Mi ne želimo tuje zemlje, pa si tudi ne damo odvzeti naše, je zatrdil bivši predsednik zbornic med živahnim odo» bravanjem Posl. Adamski je podal v imenu kluba narodno-krščanskih delav* cev enako izjavo.
Trgovska pogodba med Jugovi,
in Čchoslovaškc.
. LDU Dunaj, 12. oktobra. (C i ;j). jugoslovenski minister Popovič je do-spel v Prago, da dokonča trgovinska pogodbo med Čehoslovaško in Jugo
Ali 'ste že pristopili
k
Jugosfmrenski Matici?
I asu/z*	rezan in tesan, drva,
Lb©§^ kupuje in prodaja
Ssvsr“, finili!) lesam Irpvoiv teiste isli
Maribor, Aleksandrova cesta 45.	408	10-7
1 ' 1	  rSHZ—TiSU----L^TTUfi- , tS
Mala oznanila.
Slran €.'	__________
»■......~	.1 ■■*!■■—■ ■■■■ yi. ■lan-m«« ■ ■■■■■■■ —
Razno in humor.
Jetika v Češkosloyašk?. v Češkoslovaški republiki je umrlo za jetiko lani 53 062 oseb.
XII. svetovni espcrantski kongres se ie vršil pretekli mesec v Haagu. iNavzočih je bilo nad 400 esperanti-istov iz raznih dežel, kljub temu, da je bila izbrana za kongres dežela z naj-ivlšio valuto. Drugo leto se bo vršil kongres v Prag’.
500.000	novih stanovanj v Parizu. Francoskemu 1 :mentu je bil pred kratkim prediv, s načrt zakona o gra-idnji 500.000 novih stanovanj v Parizu. !Ta stanovanja bi se morala dograditi 'do leta 1930. V svrho zagotovitve 'stavbenega kapitala se izdajajo obligacije, od katerih naj bi polovico vzela država, druga polovica pa se prepusti privatnemu kapitalu, Troski so proračunjeni na sedem in pol milijard frankov.
Iz življenja 1301etnega moža. »Revue Nondisle« objavlja zanimive podatke Iz 'življenja 130 let starega jAmerikanca John Schella v Greavs iCreek v državi KentuckY. Roten je bil leta 1788. Ko je bil star 19 let se je [oženil ter je živel v srečnem zakonu »9 let. Imel je 29 otrok. Najstareiši sin, ki še živi je star 100 let. Ko je dovršil 125. leto, se je v drugič oženil in se smatra sedai za očeta šestletne-dečka. Stointridesetletni mož še a'eze sam na konja, vidi še dobro in tje tudi duševno še tako svež, da seje v dolgem govoru zahvalil za čestitke 'povodom svojega stointridesetega godu.
Zadnje ure zasutega. Pri zadniem potresu v Italiji je bil zasut neki učitelj, katerega se le te dni mrtvega izkopalo. Med krčevito skrčenimi prsti se je našlo tudi zmečkan listič, na katerem je opisal v obliki dnevnika poslednje dneve pred to grozno smrtjo: »Četrtek. Obupal sem že nad vsako pomočjo. Čutim in sbšim, da hodijo jkomai par metrov nad menoi liudje [Od neprestanih klicev ml je glas za-grljen, niti najmanjšega glasu ne Spravim več iz mojega suhega grla. tačen in žejen sem. Petek: Skušam še izkopati, vst prsti rok mi krvavijo. Ne smem odnehati. Nad menoj slišim jokanje nekega otroka. Sobota-^ Or' j slabosti se mi blede. Zdi se mi, raj dl na mojem suhem, izsušenem te-su vampir in mi sesa zadnjo kr:; v moji odprti lobanji ml nekdo z nohii gtrže možgane. V kotu me gledajo zelene oči ter se mi rogajo. Na pomoč.«
Visokd starost. Po statistiki Prejšnjega stolet’3 je bilo lata 1890. v Nemčiji 78 ljudi starih nad 100 let, to Franclji 213. v Španiji 401, v Anglm n46, v Irski 578, v Rumuniji nad ICO, v Zedinjenih državah 3971. V mrh Srbiji je bilo leta 1837- ljudi 434 sta-iFh od 105 do 140 let. V Livonsku v; ipusiji je živel leta 1850 mož, ki je imel 168. let.
Važna iznajdba. Dne 7. Julija so 9 Vashlngtonu s polnim uspehom
izvedli poskus, krmiti vodno letalo s postajo na suhem proti cilju, ki ?e pilotu nepoznan, in sicer potom brezžičnega spoia. Letalo se je dvighilo na postaji Hampton Roads in je letelo rroti ameriški bojni ladii „Oh!o", ki je bila oddaljena 100 milj. Pot se je vršil brezhibno v ravni črti prati ladji. Pravtako brez pogreška se je letalo vrnilo.
80.000	ogeb jje umrlo za vročinsko boleznije v mestu Krasnoiarsku v Sibiriji v mesecu juliju 1920, ker ni bilo na raspolago potrebnih zdravil in j zdravnikov.
Klub molčečih. V Londonu kar mrgoli najrazličnejših ekscentričnih klubov. Med najbolj čudne pa sradc »klub molčečih«. Med člani tega kluba so tudi osebe najvišje aristokracij. Na perferiji mesta imajo najeto vilo,( v katerega ne more pr ti noben ne-! pokllcanec, ker je vhod znan samo: članom. Člani se sestanejo navadno zvečer ter ne poznalo drug drugega, ker nosijo na obrazu krinko. V klubovih prostorih ima;o čitalnico, kadilno sobo, biljardno sobo, igralnico, kavarno, bufet itd. Število članov ne sme presegati 50. M slučaju da kdo umre, se vpokliče novega člana, ki se mora zavezati s častno besedo, da se bode. ravnal po klubovih pravilih. V tej hiši vlada največja tišina, pod najstrožjo kaznijo ne sme ne član, ne služinčad spregovoriti besede. Baje ta mir zelo dobro vpliva na živce onih, ki imajo po dnevi mnogo dela.
iProsforofi. sodna dražba
Počivalnik, Tezno.
SSstSsSm dekSa, ki bi biia t sposobna za vsako delo v manjšem posestvu na deželi, se sprejme takoj. Plača 80 K in eno novo obufMo na teto. Vpraša se Zaff na Pobrežju. 611 5—3
Sk.oeaj nova tevcMa puška
se no jako nizki ceni proda. Vprašati Krčevina 152. 618
Večjo množino e!?V£»?a St®* sšsrcjev in UšSja proda Kr. vojna .realka u Mari-
' boru. Vpraša se pri intendantu iste šole.	617
E^zompar, lep, suh, na cele vagone prodaja franko vsake postaje v Sloveniji po 150 kron za 100 kg dokler traja zaloga. Za mestno prebivalstvo oddajal bodem že od 100 kg naprej po enaki ceni. Fran Ogrizek, trgovec, Maribor, Vetrinjska ulica št. 11.	549 3-1
439sg»0(3i&R8i vešče arreje-j
pisja, slovensue in nemške j	.	n	,	,	„
■ koresponden-re in sioven- se ' rš dne 25. oktobra 1920 ob 9. uri dopoldne skega tesnopi a, zmožna na jjcu me^a v Ložansh pri Mariboru. Proda se
slovenskega, nemškega m	„
hrvaškega jezika v govoru j h Ša, klet !tl hlev, ter posestvo zaDUSCine Gr Ciin pisavi, išče službe, če j h e r n i k, ki meri 4 ha, 35 a, 95 m*, ter je sodno mogoče s 1. novembrom.	.	'	’
Naslov v upravništvu. 619	centcno	na K 43.590,	kop	znesek	tvori	ob lednsm
Staw5*eni l*MMŽawnI2cir, sa-!Cf.nf5’	,,
mostojen, starejši, se takoj j Zemljišča	so arondirana,	ter	odpade na vtno-
spreime v jovami vozov	g,,ac?e 7	lepem	stanu	2 ha,	15	a, 87 m*,	ostalo površino tvorijo travn'ki in ? jive.	'	626	2—1
Pogoji so razvidni Iz dražbenih ^ogoje •. Natančnejša pojasnila daje podpisani zastopnik#
Dr. Franjo Rosina
odvetnik v Mariboru.
| Ztifoga suslolh sob po najnižjlfo cenah
<š Ernest Zdenka, Ipilitt »
O	Šolska ul-ca št. 5 3^1 20—20 ;!|
Glavni urednik: K a d i v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Spalna oofea, staro kolo, šiyalni stroj in visoki ženski čevlji št. 36, 39 in 40 za prodati. Ruška cesta 2. 621
Zahtevajte povsod dnevnik „Tabod\
t
i Krasna konjska oprema
z niklastimi obitki se po nizki ceni proda. Na ogled pri Jos. Ulaga, Aleksandrova j cesta.	614	3—2
lice se stanovanje z 2—3
sobami, kuhinjo in mogoče z vrtom v mestu ali okolici lahko pol, ure oddaljeno. Ponudbe na upravništvo pod »Stanovanjem
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. SttiskSer. .
~f C=3Si=3 11 cnSCT il c£qE51
_ 	 . . 	..T,	
j noojuuiJUL fl NaiboH?! lUNDE , n stana san- d Naroča H Ludovik ^ □	Prelsrr □	Zastopnik „Un □	pomnožev. apa □	Tol. 14S. Brzo' ■ iirrrmmr	JUUUUULIJUJi i pisalni strni 3 MOOS J 0	18.000 K. □ 1	pri tvrdki 4 >ef, Maribor R iova ul. 1 565 0 lerwoodu-stroja in [j rata „Opalosraph". „ .: Papiršci Maribor * miicmiD
	
jf Pohištvo
Spalne, jed!'ne In gosposke sobe, kuhinjska
P oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, Železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
mmi p®m, Maribor
SICRtSaltov trg 51. 8
Svoboden ogledi	217	Ceniki zastonj!
Proda se
Zavod za zaklepanje
straženfe in
v Mariboru
na prostovoljni dražbi dne
;17. oktobra Ob 14. uri j	prevzame	,
v Jurovcih pri Ptuju i	.	*	*	.	.	.
hiša št. 7, in posestvo od vsako V««© atraSenja y mestu, na kolo. 15 oralov, travniki, njive, dvoril«, kakor tudB sj3r®m3|an|e železnic k3h vozov. — Pojasnila v pisarni: Pri« s t a n i 3 k a ulica 2.
gozd. pašnik. Več pove lastnik ]oš Korber v Lajteršperk. 616 2—2
Izdaia: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.
Tovarna in zaloga Koroška cesta 46—53 |
Pater Hoshnegger In drugovl	[a
prlporočsio	>	••	Ef
svojo bogato zalogo kompletnih spalnih sob, kuhinjske oprave it tneh- Rj kega in trdega lesa, kakor posamezne dele flflF* po znižanih cenah. ^       ^
Podružnica ljubljanske kreditne banke v Mariboru
«we«t«ie vloffc b« trntiilee In b« tchoči raftta « S ed»totlr#v »re« #*povcitl,	trz«nke	tr«ate*pod nfrodnlml »egojt la frtdai«* M vrednoitne papirje
**	IM-	“	bUt0UnWe	«.	».riae trmakcU«.
vizo, vrei3ab»ta6 papirje Ud.