z Primorski Št. 30 (15.132) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil: Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.___________________________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600_____ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ POSTNIMA PLAČANA V GOTOVINI SPB). IN ABB. POST. GR. 1/50% J500 LIR TOREK, 31. JANUARJA 1995 Prvi znaki otoplitve odnosov Bojan Brezigar Obisk delegacije državnega zbora Slovenije v skupščini avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine bi lahko bil le vljudnostno srečanje sosedov, ki se kljub bistveno različni ravni - državni parlament na eni strani in deželna skupščina na drugi - občasno pogovarjata o medsebojnem sodelovanju, ker ju paC povezuje skupna meja. Gasi, ki jih preživljajo slo-vensko-italijanski odnosi, pa dvigajo tudi to srečanje na raven spletanja niti, ki naj bi poCasi znova zbližale državi in njune odnose dvignile na raven, ki jih je označevala še pred dobrim letom dni. VCerajšdnje srečanje jasno izraža to voljo. Predsednika Cruder in Skolc sta bila previdno optimistična, pri Čemer je treba poudariti predvsem prvo besedo. To velja tako za Cmderja, ki je ob želji za pospešitev približevanja Slovenije Evropi le ugotovil, da je vprašanje premoženja istrskih ezulov sporno, ni pa o tem zavzel stališča; pa tudi za SkolCa, ki je ponovil, da Slovenija ne pristaja na povezovanje večstranskih pogajanj o pridružitvi EZ Z dvostranskimi odnosi Z Italijo, dejal pa je tudi, da želi Slovenija odnose z Italijo Cimprej urediti. Poleg te »pozitivne previdnosti« je omembe vredno vzdušje: obveza celotne tržaške delegacije v zvezi s slovensko manjšino v Italiji, ki jo je slovenski deželni svetovalec razložil v slovenščini (pred petimi leti predsedujoči tega ni dovolil in je takratnemu svetovalcu odvzel besedo), sodelovanje pri izdelavi in uresničevanju številnih evropskih programov ter potrditev pomena srečanj županov obmejnih občin so dokaj jasni znaki otoplitve odnosov. Dežela Furlanija-Julij-ska krajina je že v Času osamosvajanja Slovenije odigrala pomembno vlogo pri pritisku na rimske oblasti. Tudi Rim je bil pozoren na dogajanja v tej deželi in je poCasi pristajal na njene zahteve. Zato očitno ni vseeno, kakšni so odnosi ob meji. To seveda ne pomeni, da vodi pot iz Ljubljane obvezno skozi Trst, nedvomno pa pomeni, da ta pot Trsta ne more obiti. Otoplitev odnosov na tržaški ravni je torej dragocen delček mozaika, ki ga bosta v prihodnjih dneh zaCela sestavljati nova ministra Agnellijeva in Thaler. TRST / OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA ZBORA SLOVENIJE V DEŽELNEM SVETU F-JK Po petih letih ponovno srečanje med skupščinama Poziv za globalno zaščito in financiranje kulturnih ustanov TRST - Pet let po obisku delegacije takratne skupščine SR Slovenije je bila vCeraj na uradnem obisku v Trstu delegacija slovenskega državnega zbora, ki jo je vodil predsednik Jožef SkolC. Po njegovih besedah in po besedah njegovega gostitelja, predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, Giancarla Cmderja, je bilo srečanje zelo uspešno. Pogovori so tudi izzveneli kot spodbuda vladama Italije in Slovenija, da premostita sedanja razhajanja in končno ubereta pot dialoga in sodelovanja. Delegaciji pa sta govorili tudi o sodelovanju na področjih prevozov, gospodarskega sodelovanja, okolja, kultu- re in informiranja ter namenili še posebno pozornost možnosti sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji. Včerajšnje srečanje je med drugim zelo jasno izpostavilo nenadomestljivo vlogo obmejnih krajev v odnosih med državama ter vlogo obeh narodnih manjšin. Školč in Cruder sta v tem okvim pozvala Rim, naj Cimprej odobri zakon za zaščito slovenske manjšine v Italiji in naj vključi v državni proračun ukinjena sredstva za slovensko manjšino, o kateri je med pogovori v slovenščini obširno govoril podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. NaS.strani Bomba vAHm: 54 mrtvih in 250 ranjenih ALŽIR - V samem središču alžirske prestolnice je vCeraj odjeknila eksplozija avtomobila-bombe, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 35 ljudi, približno 250 pa je bilo ranjenih. Avtomobil-bombo naj bi, kot meni alžirska policija, pred policijsko postajo postavili muslimanski fundamentalisti. Ogenj je zajel nekaj avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini, popokala so stekla na bližnjih zgradbah, na pločniku Amirouche ulice, ki teče skozi središče mesta, pa je nastala velika luknja. Na 19. strani SKLEP CONIJA / PO UBOJU V GENOVI Nedelja brez športnih tekem TRST - Zaradi uboja navijača Genoe (domnevnega morilca so vCeraj že aretirali) pred nedeljsko tekmo italijanskega nogometnega prvenstva A lige med Ge-noo in Milanom v nedeljo v Italiji ne bo športnih prireditev. Sklep o tem je včeraj soglasno sprejel italijanski olimpijski odbor CONI pod vodstvom predsednika Maria Pescanteja, na zasedanju pa je sodelovalo tudi vodstvo italijanske nogometne zveze s predsednikom Matarresejem na Čelu. Danes dopoldne se bosta predsednik Conija Pe-scante in predsednik nogometne zveze Matarrese sestala tudi z italijanskim notranjim ministrom Bran-cacciom in vodstvom policije, da bi se dogovorili, kakšne ukrepe je treba sprejeti, da bi izkoreninili nasilje na italijanskih stadionih. Italijansko nogometno prvenstvo bodo zato nadaljevali 12. februarja, glede ostalih panog pa se pristojne zveze še niso odločile. Se pred sklepom Conija so se za ustavitev nogometnega prvenstva zavzeli tudi poklicni nogometaši in trenerji. Na 27. strani Morilec v zaporu GENOVA - Po hitri preiskavi so karabinjerji včeraj ugotovili istovetnost morilca mladega genovskega navijača Vincenza Spagnola, niti 19-letnega Milančana Si-moneja Barbaglia, ki je zločin priznal. Na. 2. strani Danes v Primorskem dnevniku V senatu razprava o zaupnici V senatu se je zaCela razprava o zaupnici vladi Lam-berta Dinija. Senat bo o zaupnici glasoval v sredo. Stran 2 Obnovili konzorcij za fiziko v Trstu Včeraj so na tržaški univerzi obnovili Konzocij za pospeševanje študijev in raziskav v fiziki. otraD u Sindikati za obmejno sodelovanje V Gorici se je včeraj začel mednarodni seminar sindikatov o sodelovanju v obmejnih regijah. Stran 9 Priznanje za TKB Po analizi dnevnika 11 Sole 24-Ore, je Tržaška kreditna banka med tistimi malimi zavodi, ki se jim ni treba bati konkurence baCnih velikanov. Stran 11 Ilustracije dveh umetnic V prostorih openske Zadružne kraške banke se že izteka razstava ilustracij Magde TavCar in Darje Čelik. Stran 15 Tisi: izvolili vodstvo občinskega sveta TRST - Svetovalec Ljudske stranke Ettore Rosato je bil sinoči izvoljen za novega predsednika tržaškega občinskega sveta, za podpredsednika pa je bil izvoljen listar Marco Drabeni. Rosato, ki izhaja iz katoliških vrst, je prevzel mesto dosedanjega predsednika Giorgia Mar-chesicha, ki je večkrat zelo po svoje tolmačil skupCinski poslovnik. Ob izvo-litvi je prišlo do hudih sporov v vrstah večine. Kritični so bili predvsem predstavniki DSL in Zavezništva za Trst. Na 5. strani VREME / KATASTROFALNE POPLAVE V ZAHODNEM IN OSREDNJEM DELU CELINE Evropa ječi pod dežjem stoletja BERLIN, PARIZ, HAAG - Včeraj se je položaj zaradi katastrofalnega neurja nad zahodno in srednjo Evropo še poslabšal, saj so tisoči morali pred poplavami zapustiti svoje domove. Neurje je do sedaj v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in v Belgiji terjalo 22 življenj, gmotna škoda pa je neprecenljiva. Ren je vCeraj pri Kolnu dosegel rekordno višino 10, 66 metra, kar je najvišji vodostaj v zadnjih 69 letih. NajveCja nemška reka je tako zalila ves zgodovinski del Kolna. NiC bolje ni v porečjih Mena, Mozele in Neckarja. V Franfurtu je voda Maina že preplavila mestno obrežje. V Koblenzu je dobršen del mesta brez električne energije, vlake med Kolnom in Mainzem so preusmerili, vCeraj pa so zaradi poplav zaprli tudi ameriško veleposlaništvo v Bonnu. Sena je v Parizu skoraj za 5 metrov presegla normalni vodostaj. V Franciji je bilo do sedaj 15 mrtvih, pet oseb pa še vedno pogrešajo. S poplavljenih območij so že evakuirali 5.000 ljudi, 40.000 hiš je voda zalila, medtem ko je brez električne energije 233.000 gospodinjstev, kakih 8.000 delavcev pa so poslali na prisilni dopust. Na Nizozemskem so z dveh polderjev pri Nimvvegnu izselili že 25 tisoč ljudi, pri Maastrichtu pa 9.000. Danes bi lahko izselili še nadaljnjih 47 tisoC ljudi. V jugovzhodni Belgiji je najbolj dramatično pri mestu Dinant, ki ga je Meuse delno preplavila, vse sedaj skrbi, kaj se bo zgodilo v spodnjem toku. Na 20. strani : A .. .. . H 1 Si fc &}*£ imi. . i'§8 . SSmŽT:* — :~čr-" ■ ■ I riJlBV’#* "V GENOVA / HITRA IN USPESNA PREISKAVA KARABINJERJEV Komaj 1 Metni fant je morilec mladega genovskega navijača GENOVA - Genovski in milanski karabinjerji so včeraj dopoldne ugotovili istovetnost morilca, ki je v nedeljo pred vhodom v genovski stadion Marassi do smrti zabodel 25-letnega Vin-cenza Spagnola. Aretirani je 19-letni Simone Barbaglia iz Milana, ki je baje že priznal zločin. Istovetnost mladega morilca so preiskovalci Večina ljudi za prekinitev prvenstva RIM - Velika večina Italijanov je naklonjena prekinitvi nogometnega prvenstva. Tako je ugotovil Data-media za televizijski dnevnik TG2. Po izsledkih raziskovalcev je 79,7% anketiranih naklonjenih prekinitvi prvenstva. Od teh 18, 4% za celotno sezono, 49, 8% za eno nedeljo, 11, 5% za več kot eno nedeljo. Prav tako večina (59,7%) meni, da bi morali navijačem gostujoče enajsterice prepovedati vstop v stadion gostiteljev. 43% anketiranih je genovske izgrede pripisalo navadnemu kriminalu, 21% medijem, 15% pa nogometnim društvom. odkrili na osnovi pričevanj in fotografij in potem ko so na stadionu pod stolom tribune, kjer so sedeli navijači Milana, našli okrvavljeni nož, s katerim je bil umorjen Spagnolo. Barbaglia je bil namreč med tistimi navijači Milana, ki so bili do pozne ure zabarikadirani v genovskem stadionu, da bi protestirali proti prekinitvi nogometne tekme Genoa-Milan po umoru mladega genovskega navijača. Barbaglia, vrtnarski vajenec, ki živi z družino v četrti San S ir o, je bil dokaj miren, ko so ga karabinjerji pozvali na zasliševanje. Mislil je, da bo rešilo dejstvo, da je včeraj s prijateljem zamenjal suknjič. Najbrž pa ga je prav to pokopalo. Ko se je razširila novica, da je bil ubit genovski navijač, so očividci opazili v gruči mladih navijačev Milana razburjenje. Skupinica je zapustila trubuno in se vanjo vrnila po daljši odsotnosti. Barbaglia je preiskovalcem povedal, da je s prijatelji prišel v Geno- vo okoli 11. ure. Kmalu naj bi prišel navzkriž z navdušenci genoe. Med prerivanjem naj bi ostal nekaj minut osamljen in zato naj bi prestrašen izvlekel nož ter nekajkrat zamahnil na slepo. Po prvih izsledkih mladi Barbaglia ni član nobenega političnega gibanja in baje ne sodi med organizirane navijače milanskega moštva, ki se združujejo v Milanovih klubih. Tako vsaj trdi predsednik zveze Milanovih klubov Alessandro Capitanio. Baje naj bi sodil v eno od manjših neorganiziranih skupinic navijačev, ki se oblačijo v suknjiče znamke bar-bour. V to so prepričani tudi preiskovalci, saj je na primer genovski kve-stor Antonio Pagnozzi jasno ločil umor mladega navijača od izgredov, do katerih je prišlo pred in po tekmi. Genovski in milanski župan Adriano Sansa in Marco Formentini pa se s tako razlago nista zadovoljila. Izrazila sta svoje globoko sožalje družini umorjenega Vincenza Spagnuola, Žrtev - 25-letni Vincenzo Spagnuolo Morilec - 19-letni Simone Barbaglia obenem pa zahtevala, naj stadioni ne bodo več neke vrste »prosta cona za nasilneže«. Župana sta zahtevala, naj nogometna društva enkrat za vselej obračunajo s skupinicami nasilnežev, obenem pa sta vse obiskovalce stadionov pozvala, naj ne trpijo več absurdnega kriminala na tribunah. Rezilo, s katerim je Barbaglia zabodel Spagnuola (Telefoto AP) Družina Spagnuolo ne more veneti GENOVA - Sorodniki 25-letnega Vincenza Spagnuola so zaprepadeni in še ne morejo verjeti, da je fant izgubil življenje na tak način. Spagnolovi prihajajo z Juga, živijo pa že vrsto let v Genovi. Oče je geometer, mati gospodinja, Vincenzo pa je bil diplomirani zobni tehnik in je čakal na zaposlitev. Sosedje ga opisujejo kot mirnega, dobro vzgojenega, vedno nasmejenage mladeniča, ki je bil navdušen navijač. Okoli genovskega nogometnega stadiona se stanje postopoma umirja. Smetarji so v rekordnem času počistili ulice, kjer je v nedeljo zvečer divjala mestna gverila, vendar nekatera znamenja nasilja ostajajo: zgoreli nabiralniki, nekaj razbitih šip, napisi na zidovih. Z najlonskimi prevlekami so pokrili ostanke dveh avtomobilo z milan- sko in pavijsko registracijo, ki so jih v nedeljo zažgali. Druge poškodovane avte so odpeljali. Okrog stadiona se potepajo številni radovedneži, promet je zelo gost, vendar so zvoki nekje zadušeni. Eden od radovednežev pripoveduje, da je v nedeljo opazil skupino 30 navijačev Milana, ki so komaj stopili z vlaka. Bili so mladi, brez zastav, vsi pa so bili oviti v šale. Pozneje je še opazil, da so bili namenjeni k vhodu tribun, namenjenih navijačem Genoe. Kar naenkrat pa so se razkropili, medtem ko je policija ustavila skupino Ge-novežanov, ki jim je skušala preprečiti beg. Prodajalna časopisov v neposredni bližini stadiona je bila včeraj zaprta: v nedeljo so razbili vse šipe in odnesli časopise... r RIM / PO IZGREDIH V GENOVI n Notranji minister proti prekinitvi nogometnega prvenstva Brancaccio zahteva od športnih klubov večjo strogosti navijači pri zakonski predlog proti nasilju v stadionih, o katerem razpravlja senat. Dodal pa je, da vlada nasprotuje prekinitvi nogometnega prvenstva, ker se boji, da bi ta ukrep povzročil še hujše izgrede. Sindikat policistov Siulp je predlagal, naj bi kot preventivo nasilnim navijačem prepovedali vstop v stadione. Za prepoved naj bi zadostoval odlok kvestorja. Pojav nasilja je vse bolj zaskrbljujoč. Od začetka prvenstva do 22. novembra lani so organi pregona aretirali 40 navijačev, 110 jih ovadili sodišču, v izgredih pa je bilo 260 ranjenih. Zavod lard, ki je raziskal problem nasilja pa trdi, da je vsaj tretjina mladih navijačev potencialno nasil- RIM - Novi notranji minister Antonio Brancaccio, ki je dopoldne na vladni seji poročal o nedeljskih izgredih v Genovi, je včeraj popoldne sklical sejo vsedržavnega sveta za red in varnost, da bi skupaj z izvedenci preučil pojav nasilja v stadionih in morebitne nove preventivne ukrepe. Med pogovorom z novinarji je Brancaccio povedal, da namerava poseči pri vodstvih nog-metnih klubov in nogometne zveze. Opozoril jih bo, da se med navijači razvijajo skupinice nasilnežev in pozval k strožjemu nadzorstvu. Po njegovem mnenju imajo klubi »objektivno odgovornost« za nasilje v stadionih. Brancaccio, ki je zvečer poročal v poslanski zbornici, je tudi pod- na. RIM / GLASOVANJE V SREDO V senatu razprava o zaupnici novi vladi Dini bo spregovoril jutri v repliki diskutantom RIM - Po razpravi v poslanski zbornici je včeraj tudi zgornji dom italijanskega parlamenta začel razpravo o programu nove vlade, ki jo vodi Lam-berto Dini. V senatu imajo sile, ki so podprle vlado v zbornici, krepko večino. Zato ni pričakovati presenečenj. In tudi razprava bo najbrž bolj umirjena, saj se je zdel lider Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini manj ostro ultimativen v zahtevi po predčasnih volitvah in je vsaj delno sprejel premiero vo vabilo za premirje. Dini je včeraj senatorjem izročil programski govor, s katerim je v zbornici orisal glavne štiri točke svoje vlade. Kazalo je, da bo govor nekoliko dopolnil, nato pa se je odločil, da bo raje sprego- voril v sredo zjutraj v repliki. Po uvodnih besedah predsednika Carla Sco-gnamiglia, ki je obsodil nasilje v Genovi, se je začela razprava, ki se bo končala danes zvečer. V sredo dopoldne po pre- mierovi repliki in glasovalnih izjavah bo senat izglasoval zaupnico. Za zaupnico bodo glasovali progresisti, Ljudska stranka Severna liga, predstavniki SVP in ao-stanski senator. Predstavniki Kartela svoboščin pa so napovedali, da se ne bodo udeležili glasovanja (po pravilniku senata je vzdržan j e skoraj enakovredno negativnemu glasu). Stališče bi lahko spremenili, so povedali načelniki skupin, če »bi Dini poudaril, da bo končal z delom v katkem času, na primer v aprilu«. Toda malo verjetno je, da bi Dini lahko v tem pogledu povedal kaj več kot v zbornici, saj bi si z obvezo o volitvah zapravil podporo centra in reformistične levice. FAŠISTI / PO 13 LETIH PREISKAVE Tožilec Casson sumi, da Rauti pozna zakulisje atentata pri Petovljah BENETKE - Tožilec Felice Casson, ki vodi preiskavo o petoveljskem atentatu, je zaslišal nekdanjega misovskega poslanca Pina Rautija. Rauti je dve uri odgovarjal beneškemu preiskovalcu, ki sumi, da je skrajno desničarski politik obveščen o zakulisju atentata iz leta 1972, pri katerem je ubilo tri karabinjerje, enega pa je hudo ranilo. Zadnji izsledki preiskave namreč kažejo, da so se okrog atentata pri Petovljah vrteli tajni agenti iz Italije in ZDA, predvsem pa tajna polvojaška organizacija Gladio. Rautija, ki ni prestopil iz Msi k novi Finijevi stranki Nacionalnega zavezništva, ker je zvest svojim fašističnim koreninam, so že pred leti obtožili lažnega pričevanja: po izjavah Vincenza Vinciguerre, ki je obsojen na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri petoveljskem atentatu, naj bi Pino Rauti imel informacije s prve roke o atentatu. Vendar mu takrat niso sodili, ker je prekršek med dolgo preiskavo zapadel. Tokrat pa ga je Casson zaslišal zaradi izjav, ki jih je pred dnevi dal milanskemu Corriere della Sera o odnosih med skrajno desnico in tajnimi službami. Prav pripadniki tajnih služb in novofašisti naj bi sodelovali tako pri izginotju rastreliva iz nabrežinskega skladišča Gladia, kakor tudi pri samem atentatu. Za Cassona je nabrežinsko skladišče razstreliva »ključ za razumevanje odnosov med fašističnimi skrajneži, tajnimi službami in državnim aparatom«. TRST / ZELO USPEŠNO SREČANJE DELEGACIJ SKUPŠČINE FJK IN SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA Cruder in Školč jasno potrdila pomen ob meji sodelovanja TRST - Pet let po obisku skupščinske delegacije takratne SR Slovenije se je včeraj mudila v Trstu delegacija slovenskega državnega zbora, ki jo je vodil predsednik Jože Školč. Slovenski parlamentarci so bili gostje deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, ki je tako po daljšem premoru in po velikih spremembah, ki so nastopile v teh letih, končno navezal stik z najvišjim zakonodajnim telesom sosednje države. Skupščini si seveda nista enakopravni, srečanje pa je bilo vseeno zelo pomembno, saj je potrdilo vlogo, ki jo igrata Trst in FJK v ita-lijansko-slovenskih odnosih. Školča so spremljali podpredsednik državnega zbora Miroslav Mozetič, predsednik komisije za gospodarska vprašanja Feri Horvat, poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli, odgovorna za stike z manjšinami v zunanjepolitičnem odboru Jadranka Sturm Kocjan ter elan tega odbora Ivo Hvalica. Delegacijo je spremljal slovenski generalni konzul Jože SuSmelj. V delegaciji gostiteljev, ki jo je vodil predsednik Giancarlo Cruder, so bili podpredsednika sveta Miloš Budin in Matteo Bor-tuzzo ter elani predsedstva in načelniki vseh političnih skupin, ki so zastopane v deželni skupščini. Cruder je v pozdravnem nagovoru podčrtal, da hoče skupščina FJK spet vzpostaviti prekinjeni dialog in sodelovanje s slovenskim parlamentom. Vloga obeh skupščin je, kot reCeno, različna in omejena, ne pa postran- ska, saj odnosi med državama ne morejo mimo obmejnega prebivalstva. Predsednik je v tem sklopu izrecno omenil vlogo slovenske manjšine v Italiji ter italijanske v Sloveniji ter njune težave, med katere je izpostavil vprašanje italijanskega finansiranja kulturnih ustanov, ki ga je Berlusconijeva vlada Crtala iz državnega proračuna. Cruderjev poseg je izzvenel tudi kot poziv deželni vladi FJK, naj odločneje pritisne na Rim za premostitev finančne stiske slovenskih ustanov v Italiji. Školč je v celoti podprl politična izhodišča, ki jih je izpostavil predsednik Cruder, še posebno, ko je poudaril vlogo obmejnega prostora v odnosih med Italijo in Slovenijo. V Rimu in v Ljubljani je marsikdo mislil, da se bodo lahko odnosi med država--ma reševali zgolj na tej osi, izkazalo pa je se, da je vloga mejnega sodelovanja nenadomestljiva. Budin je v slovenščini govoril o manjšinah in specifično o slovenski, o italijanski manjšini pa je spregovoril Battelli, medtem ko je Jadranka Sturm Kocjan predstavila gledanja slovenskega parlamenta na to problematiko. Zanimivo je, da Cruderju in Budinu ni oporekal niti predstavnik Nacionalnega zavezništva Giancarlo Ca-sula. Med pogovori so trije elani slovenske konzulte Severne lige na trgu pred deželno palačo s transparenti opozarjalij »da nihče nima pravice predstavljati zamejcev, dokler ne bodo predstavniki izvoljeni na svobodnih in demokratičnih volitvah«. Odslej skupni napori za obnovitev dialoga TRST - Giancarlo Cruder in Jožef Skolc (na sliki-Foto KROMA) sta novinarje seznanila o poteku srečanja, ki je bilo, sodeč po njunih izjavah in ocenah, zelo uspešno. Cruder, ki pripada Ljudski stranki, je podčrtal, da so pogovori izpostavili želje in pričakovanja obeh skupščin do politike miru, sožitja in vsestranskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo. To so želje politikov in upraviteljev, a tudi in predvsem velike večine prebivalstva, predvsem mejnih krajev, ki zaskrbljeno spremlja zastoje in težave v odnosih med državama. Deželni svet Furlanije-Julij-ske krajine enotno podpira pridruženo članstvo Slovenije v Evropski uniji, čeprav so nekateri - predvsem Lista za Trst - vztrajali, da mora Slovenija »pokazati dobro voljo« pri vprašanju vračanja nepremičnin istrskim beguncem. Cruder je tudi poudaril, da se skupščina brez večjih razlik poteguje za zakonsko zaščito slovenske manjšine. V to je pritrdil tudi zastopnik Nacionalnega zavezništva Gianfran-co Casula, ki je povedal, da se statut nove stranke zavzema za prijateljstvo in sodelovanja med državami ter tudi za zaščito Slovencev, »vendar samo v krajih, kjer je manjšina dejansko prisotna«. Tudi Školč je pozitivno ocenil včerajšnje pogovore. Petletnega zastoja v srečanjih in v odnosih med skupščinama po njegovem ne gre dramatizirati, saj se je Slovenija v tem Časa ukvarjala predvsem z utrjevanjem lastne samostojnosti. Tržaško srečanje je vsekakor dokazalo, da Rim in Ljubljana ne moreta kar tako mimo Trsta in Furlanije-Julijske krajine ter neprecenljivega bogastva, ki jo v odnosih med državama predstavlja mejni prostor. Med konkretnimi obvezami sodi vsestranska obnovitev ne samo političnih odnosov med skupščinama, a tudi delovnih srečanj med posameznimi skupščinskimi telesi in komisijami. Cruder je napovedal, da bo aprila v Trstu plenarno srečanje predstavnikov deželnega sveta FJK, slovenskega parlamenta ter koroškega deželnega zbora. Skupščini bosta tudi po svojih pristojnostih spodbujali razvoj obmejnega gospodarstva in sodelovanja županov mejnih občin, posebno komisije pa se bodo ukvarjale z vprašanji prometnic in sodelovanja med koprsko in tržaško luko. Gre vsekakor za proble- ■ me, ki sodijo v pristojnosti posameznih vlad. Na srečanju niso govorili o načrtovanem tržaškem finaC-no-zavarovalniškem centru »off-shore«, medtem ko je predsednik Skolc na izrecno vprašanje navezal na napovedani obisk »zunanjega ministra« Evropske zveze Hansa Van den Broeka v Ljubljani, do katerega bo najbrž prišlo marca. Govori se, da namerava član izvršnega odbora EZ posredovati med Rimom in Ljubljano. Predsednik državnega zbora o tem ni seznanjem, rekel pa je, da se Slovenija gotovo ne bo izogibala obravnave tega aktualnega vprašanja. Delegacija slovenskega parlamenta si je popoldne ogledala sinhrotron pri Bazovici, kjer so jo predstavniki Raziskovalnega centra seznanili z že dobro utečenim sodelovanjem s slovenskimi znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami. Za kroniko naj še dodamo, da je svetovalec Liste za Trst Gianfranco Gambassini po obisku slovenskih parlamentarcev izdal tiskovno sporočilo, v katerem zahteva preštevanje slovenske manjšine. Desničarski predstavnik polemizira z Jadranko Sturman Kocjan, ki je dopoldne omenila uradni podatek italijanskega notranjega ministrstva, po katerem živi v Italiji približno 80 tisoC Slovencev. Po Gambassi-nijevem mnenju jih je dosti manj. Vodjo Liste za Trst je hotel najbrž »popraviti« relativno spravljiva staliSCa, ki jih je desnica zagovarjala na srečanju s Školčem. S.T. REGGIO EMILIA / OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE Scalfaro: ustava je bila in bo tudi v prihodnje glavno vodilo Predsednik republike je na ta način vsaj posredno spet potrdil, da ne namrava vnaprej določiti datuma razpustitve parlamenta Andreotti o zadevi Gladio RIM - Rimska tožilca Giovanni Salvi in Pietro Saviotti, ki raziskujeta zadevo tajne strukture Gladio, sta včeraj zaslišala bivšega premiera Giulia Andreottija. Dosmrtni senator je bil zaslišan kot priča in kot »oseba, ki je informirana o dogodkih«. Sodnika je zanimalo predvsem, kdo je odredil, naj vojaška obveščevalna služba Sismi, uniči del gradiva o Gladiu, poleg tega pa sumita, da so bili tudi seznami gladiatorjev, ki jih je objavil Andreotti, krepko prirejeni. Andreotti je včeraj potrdil, da je kot predsednik vlade naročil obveščevalnim službam, naj izročijo vse gradivo sodnikom. Kdo je torej, proti volji premiera, uničil gradivo o Gladiu, da bi speljal sodnike na slepi tir? REGGIO EMILIA - »Prisegel sem zvestobo ustavi in te prisege ne mislim prelomiti.« Tako je poudaril vCeraj med obiskom v Reggio Emilii predsednik italijanske republike Oscar Luigi Scalfaro. Državni poglavar je v emilianskem mestu sodeloval na simpoziju o Odporništvu in ustavi, pred vrnitvijo v Rim pa je obiskal še muzej Cervi, ki je posvečen mučenikom odpora proti nacistom in fašistom. Scalfaro je včeraj v Emilii spet razvijal vprašanje odnosa med odporništvom in ustavo, o katerem je velikokrat spregovoril v letu 1994. Temeljna listina italijanske države je po Scalfa-rovi oceni »vodilo za danes in za jutri«, saj vsebuje »veliko pomembnih odgovorov na aktualna vprašanja o pomenu in vrednosti svobode«. Čeprav je po zaupnici Dinije- vi vladi v poslanski zbornici politična napetost nekoliko popu- stila in Kartel svoboščin ne pritiska veC tako ostro na predsednika republike, je včerajšnji Scalfarov nastop v Emilii izzvenel kot jasno sporočilo bivšemu premieru in njegovim zaveznikom. Predsednik republike je dejansko podčrtal, da je pri reševanju krize, ki je bila posledica Berlusconijevega odstopa, dosledno spoštoval ustavo. In tako namerava ravnati tudi v prihodnje. Skratka parlamenta ne misli razpustiti, dokler bodo sile, ki so v njem zastopane, sposobne oblikovati neko vlado. In prav tako ne namerava vnaprej določati datuma razpusta parlamenta, kot so zahtevali Berlusconi in njegovi zavezniki. In ob koncu tudi opozorilo. Za svobodo so Italijani plačali visoko ceno. Vedeti pa je treba, da »svoboda ni darilo, ki nam je bilo dano za vselej«. Od vsakogar je odvisno, ali jo bo mogoče ohraniti. H RIM / PRED KONGRESOM »LUMBARDOV« n liga vabi Maronija, naj kar sam izstopi Bivši notranji minister je preslišal vabilo RIM - Severna liga se pripravlja na kongres, ki bo ob koncu prihodnjega tedna v Milanu. Gre za kongres, ki bo velikega pomena za »Lumbarde«, saj se je Liga razdvojila v odnosu do Kartela svoboščin in do bivšega premiera Silvia Berlusconija. Večina poslancev je sicer sledila liderju gibanja Umbertu Bossiju, toda del njih je zapustil Ligo, ker je ocenjeval, da Liga mora sodelovati s Kartelom svoboščin in mora biti del desnosredinske koalicije. Lider te skupine je bil bivši notranji minister Roberto Maroni, ki ni hotel zapustiti Lige in si je dolgo Časa prizadeval, da bi oporečniki ostali v gibanju. Njihov odhod, tako je sam priznal, je doživel kot politični poraz. Kljub temu pa je napovedal, da bo na kongresu nastopil s predlogom, naj se Liga vrne v okvir Kartela svoboščin. Svojo oddaljenost od Bossija je bivši minister podčrtal tudi s svojo prisotnostjo v Fiuggiju na ustanovnem kongresu Nacionalnega zavezništva. Maronijeva stališča motijo vodstvo Lige. Včeraj sta Ligin glasnik Lugig Rossi in milanski župan Marco Formenti-ni (oba sodita v ožji krog Bossijevih sodelavcev) povabila bivšega drugega moža »Lumbardov«, naj zapusti Ligo, ker ni več v sozvočju z naCeli gibanja. »Mislim, da je prav, če povem, kar mislim, ker me je tako učil Bossi,« je odvrnil Maroni. »Ge je izražanje lastnih mnenj zločin zoper njegovo prevzvišenost, pomeni, da bom nosil posledice za svoja dejanja.« Od izida Liginega kongresa (Čeprav ne kaže, da bi imel Maroni možnosti uspeha) bodo v precejšnji meri odvisna ravnovesja na italijanski politični sceni in torej usoda vlade Lamberta Dinija. Torek, 31. januarja 1995 TRST ODPRTA VPRAŠANJA POLEMIKE / KAMPANJA ITALIJANSKIH MEDIJEV Kdaj bodo volitve jusarskih odborov? Junija meseca jim zapade mandat Ni številk, da bi ovrgli špekuliranje o fojbah M. Verginella: »Slovenski arhivi so bili vedno zaprti« Meseca junija bo jusar-skim odborom zapadel mandat, vendar zaenkrat Se ne vedo, kakšna bo njihova nadaljnja usoda. Doslej namreč še niso prejeli nobenega konkretnega obvestila s strani občinske uprave o sklicanju volitev, zaradi česar je povsem utemeljen dvom, da jih bodo letos sploh lahko izpeljali. Tako ugotavlja predsednik Združenja odborov za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja v tržaški pokrajini (sicer sekcije Koordinacijskega združenja kraških vasi) Bruno Rupel. Združenje odborov je imelo v zadnjem času kar precej dela: med drugim je prvič navezalo stike tudi z deželno upravo in z deželnim komisarjem za jusarska vprašanja. V imenu deželne uprave je ju-sarsko delegacijo sprejel odbornik za krajevne uprave Oscarre Lepre. Poleg drugih vprašanj so ju-sarji deželnemu odborniku predočili predvsem zahtevo, da bi deželni svet čim prej odobril zakon, ki naj bi dokončno uredil dokaj razpršeno in neurejeno jusarsko problematiko. Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine se je sicer za to že obvezal, in sicer ob podpisu sporazuma za namestitev sinhrotrona pri Bazovici, 13. oktobra 1990, medtem ko je zakonski osnutek v tem smislu dve leti pozneje vložil deželni svetovalec Bojan Brezigar, vendar stvari se v vsem tem času niso premaknile iz mrtve točke. Odbornik Lepre se je vsekakor strinjal z zahtevo, obe strani pa sta na se- stanku tudi soglašali, naj bi v najkrajšem času prišlo do srečanja med Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Tržaško občino, deželnim komisarjem za jusarska vprašanja in seveda jusar-skimi odbori, na katerem bi se sporazumeli za začasno ureditev jusarske problematike pred dokončno rešitvijo, ki naj bi jo uzakonil deželni zakon. Po novih navodilih bi morala namreč deželna uprava nadzorovati vse, kar se dogaja na jusar-skem področju. Sicer pa obstajajo velike razlike glede delovanja jusarskih odborov; v videmski pokrajini imajo na primer široke pristojnosti, v sosednji deželi Veneto so že sprejeli zakon, po katerem je njihovo delovanje že urejeno, na Tržaškem pa so vse prejšnje občinske uprave zavirale delo jusarskih odborov in tudi sedanja uprava še ni razčistila odnosov. Kako bo na tem področju ukrepala deželna uprava, še ni znano, ker se vse premika zelo počasi. V tržaški pokrajini še ni bilo urejeno vse tisto, kar zadeva uporabo jusarskih zemljišč; zgovoren primer so zgradbe Avtonomnega instituta za ljudska stanovanja (IA-CP): ustanova jih sedaj prodaja, stanovanja tako preidejo v last kupcev, slednji pa niso lastniki zemljišč, na katerih so zgradili stanovanja; odprto je torej vprašanje vknjiženja. Obstaja tudi vprašanje športnih objektov, ki so bili zgrajeni na jusarskih zemljiščih; za izdajanje dovoljenj za njihovo upo- rabo so pristojni jusarski odbori; na jusarskih zemljiščih so bila zgrajena športna igrišča v Bazovici, v Trebčah, na Opčinah in na Proseku. Odbori so prejeli zagotovila s strani občinske uprave, da bodo prejeli vso dokumentacijo in začeli upravljati najemnine za uporabo teh objektov. Kljub vsem tem in drugim podobnim birokratskim vprašanjem, ki bremenijo delovanje jusarskih odborov -ugotavlja predsednik Združenja odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja- bo treba vsekakor poživiti delovanje posameznih vaških odborov, da bi bili tako dejansko kos nelahkim nalogam, za katere so jih izbrali volilci. Oživljanja polemik v zvezi s fojbami še ni konec. Začelo se je s sporno oddajo Combat film na raievi prvi tv mreži, v kateri je »zgodovinar« Luigi Papo, ki se je kot sodelavec nacistov in »črni bri-gatist« udeleževal naci-fašističnih racij po Istri in Primorski, pogrel stare teze o tisočih nedolžnih, ki so jih »slavo-comunisti« pobili, ker so bili dobri in zavedni Italijani. V polemiko je posegel tudi tednik z milijonsko naklado Famiglia Cristiana, ki je partizanom pripisal nič manj kot 16.500 infojbi-rancev; za katoliški dnevnik Avvenire pa naj bi partizani »infojbirali« celo 50 tisoč nedolžnih Italijanov. Gre torej za pravo tekmo, kdo bo »ustrelil« večjo številko, kar nima ničesar skupnega z zgodovino, za brezvestno in nedokumentirano propagando, pri kateri pa se nikoli ne omenja dejstva, da je bilo nasilje oh zaključku vojne posledica nasilja, ki se je na Primorskem začelo že s samo italijansko zasedbo leta 1918 in ki se je krvavo stopnjevalo do samega zaključka druge svetovne vojne. Kako je sploh mogoče, da se tako neresno potvarja zgodovina? Zgodovinarka Marta Verginella ugotavlja, da je »potvarjanje teh dejstev možno z italijanske nacionalistične strani predvsem zato, ker slovenska historiografija ni poskrbela, da bi bilo medvojno in povojno nasilje primerno razsikano. V odsotnosti podatkov in analize slovenskih virov, Marta Verginella lahko ti krogi v bistvu rečejo karkoli. In če so se nekateri zgodovinarji na italijanski strani zavzemali, da bi bila ta tematika čimbolj objektivno raz-sikana, so se znašli pred dejstvom, da niso imeli primernega gradiva, ker so bili do lanskega leta arhivi jugoslovanskih oblasti nedosegljivi. Molk s slovenske strani je dovolil in še vedno dovoljuje špekuliranje. Tak pristop je bil zgrešen in je izražal prepričanje, da se lahko mini-malizira ali zamolči, in se bo potem pozabilo na vse. Tega dela se sedaj nekateri zgodovinarji lotevajo, na primer raziskovalki Tro-harjeva in Nemčeva, ki delujeta v okviru mešane slovensko-italijanske komisije zgodovinarjev. Velja podčrtati tudi vzporednico: nekateri zgodovinarji in nacionalisti podobno špekulirajo s številkami eksodusa iz Istre, tudi tam številk iz arhivov ni.« S podatki seveda ne razpolagajo niti slovenski zgodovinarji v zamejstvu. Ravnatelj Narodne in štu- Milan Pahor dijske knjižnice Milan Pahor parvi, da so pri odseku za zgodovino »pred leti s tako raziskavo začeli in sicer uredili kartončke, na katere smo vnesli imena, ki so bila objavljena v knjigi nekdanjega tržaškega župana Giannija Barto-lija, kjer navaja imena pet tisoč ‘infojbirancev’. Nameravali smo preveriti tista imena, ki so se nam zdela ‘sumljiva’, imena onih, za katere smo vedeli, da so mirno živeli se po vojni, da so bili na telefonskem imeniku Trsta ali Gorice. Toda potem žal tega dela nismo dokončali. Tudi iz zadnjih pričevanj izhaja, da jih ni bilo toliko, na tisoče, kot so nekoč trdili. Danes žal nimamo nobene podatkovne baze, da bi to dokazali. Vemo, da jih je bilo nekaj sto, osem ali morda devet sto, samo to bi bilo treba dokazati. Da bi začeli danes? Trenutno žal ne zmoremo tega dela, razen če se ne bi domenili drugače, da bi dobili nekoga, ki bi nas vsaj malo podprl pri tem delu...« r GOSPODARSTVO / OB PRODAJI PODJETJA n Srečanje Stock-sindikati V poldrugem letu 90 zaposlenih zapustilo delo Na sedežu Združenja industrijcev je bil včeraj sestanek med predstavniki podjetja Stock in sindikati. Na njem so govorili o dosedanji preosno-vi podjetja in o bodočih načrtih. Sestanek so sklicali še pred objavo vesti o prodaji tržaškega podjetja nemškemu podjetju Eckes. Sindikalni predstavniki so vzeli na znanje, da poteka preureditev podjetja po začrtanem planu. Le-ta je predvideval krčenje delovne sile: v poldrugem letu je zapustilo podjetje 90 zaposlenih. Podjetje je vsekakor potrdilo, da bo uvedlo »turn-over«, zaradi česar bo moralo v kratkem začasno zaposliti deset novih delovnih sil. Ravnatelj oddelka za osebje podjetja Stock De Paoli je sindikalnim predstavnikom orisal tudi temeljne točke dogovora o prodaji podjetja nemškemu Eckesu. Vso pro- ceduro bi morali zaključiti v roku 50 dni. Srečanja so se udeležili sindikalni predstavniki Di Stefane (CGIL), Clapiz (□SL) in Coslanich (UIL). Domenih so se tudi, da se bodo z novim lastništvom sestali predvidoma v začetku aprila. Celotna operacija prodaje znanega tržaškega podjetja ho - po napovedih -zagotovila Stocku popolno operativnost menedžerskih ter industrijskih struktur na tržaškem in vsedržavnem ozemlju, hkrati pa tudi nadaljnji razmah in uveljavitev proizvodnje. Družba Eckes je kupila podjetje Stock, da bi na ta način prodrla s svojimi alkoholnimi pijačami na italijanski trg, a tudi na vzhodnoevropsko območje, kjer so Stockovi proizvodi že dalj časa prisotni. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121. fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697' Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice,zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ODMEVI / PO UMORU NAVIJAČA V GENOVI »To ni šport, to je le golo nasilje« Vest o umoru navijača v Genovi je odjeknila tudi v Trstu. Marsikdo se je spomnil, da je bilo mesto že prizorišče podobnega dogodka: smrti navijača Triestine Stefana Furlana po spopadu s policijo, ki je posegla, da bi preprečila nerede med tržaškimi in videmskimi navijači. Za predsednika Koordinacijskega centra navijaških klubov Triestine Federica Di Vite nedeljskega umora v Genovi ne gre enačiti s smrtjo Stefana Furlana, ker je bil Furlan žrtev policijskega napada. »Umor v Genovi lahko le obsodimo. To ni navijanje. V skupinah navijačev prihajajo do izraza vse slabosti današnje družhe. Nekateri to izkoriščajo za spraščanje destruktivne energije, ki jo nosijo v sebi. To počenjajo tam, kjer je največ ljudi: množica jim zagotavlja anonimnost. A vse to ni mogoče povezati z nogometom,« je zatrdil Di Vita. »V Trstu smo lahko še zadovoljni, saj je navijanje zelo umirjeno v primerjavi z drugimi večjimi centri, kot sta naprimer Milan in Genova. Med skupinami iz teh dveh mest poteka že nekaj let pravcata vojna: navijači komaj čakajo na športno srečanje, da bi se maščevali nad nasprotniki-sovražniki,« je poudaril. Koordinacijski center navijaških klubov Triestine združuje sedaj vsega 16 klubov. Ko je ekipa igrala v B ligi jih je bilo 80. Klubi štejejo od 30 do 100 ljudi, paradoksalno pa je najbolj številčen klub iz »zasovražene« Furlanije: klub Bassa Friulana šteje 150 članov. »Naše organizirane navijaške skupine zavračajo nasilje. Ge pride do izgredov, jih gre pripisati skupinam, ki niso vključene v Koordinacijski center,« je obrazložil Di Vita. »Res je, da so nogometni klubi, tudi manjši, priskočili na pomoč navijačem z nekaterimi olajšavami, na primer za ogled tekme v gosteh. Tudi Triestina je nekajkrat to storila, a le zato, da bi navijačem omogočila ogled tekme, ne pa zato, da bi podžigala nasilje,« je zaključil predsednik Koordinacijskega centra navijaških klubov Triestine Federico Di Vita. Adriano Kovačič je odbornik tržaške sekcije Italijanske zveze športa za vse UISP. »Smrt navijača v Genovi me je prizadela, čeprav se danes izgredi na stadionih večkrat ponavljajo. Pri tem me je osupnila izjava predsednika Italijanske nogometne zveze Mattarreseja, ki je posredno povedal, da bi morali tekmo nadaljevati. Sedaj se zastavlja vprašanja ukrepov, a to se ponavlja vsakič, ko kdo umre. Mislim, da gre odgovornost za take izgrede iskati znotraj društev samih, ki z brezplačnimi vstopnicami, abonmaji in organiziranjem gostovanj podpirajo določeno vrsto navijačev. Mesečnik UISP II Discobolo v zadnji številki obširno piše o nasilju na stadionih, kot da bi bil zaslutil tragedijo v Genovi. Iz prispevkov izhaja, da so navijaške skupine preproste delinkventske bande. Me- nim, da bi prekinitev nogometnega prvenstva senzibilizirala javnost, a s tem problema ne bi rešili. Pred leti so bili pri nas nekateri nogometni derbiji zelo živahni. Na primer med Gaj o in Primorcem, ali pa med Vesno in Primorjem. Predsednik Vesne Franc Cattonar je povedal, da izgredi v derbijih med slovenskimi ekipami nimajo opravka z umorom v Genovi. »Na derbijih je prišlo dvakrat ali trikrat do izgredov, a bilo je več kričanja kot drugega. Bog varuj, da bi se kaj takega ponovilo v nižjih kategorijah. Po tekmi so bili navijači in igralci spet prijatelji kot prej.« Predsednik Primorja D ari o Kante se je spomnil izgredov med tekmo Primorje-Zarja pred nekaj leti. »Takrat so se pretepli nogometaši na igrišču, v Genovi so se pojavili delinkventi. Taki pojavi nimajo zveze s športom, ne zadevajo pa zgolj nogometa. Prena-peteži izkoriščajo množična srečanja, kot so na primer nogometne tekme, da se lahko nasilno znesejo nad drugimi. Prekinitev prvenstva bi ne bila učinkovita: nasilneži bi se preselili iz stadionov v športne palače. Mislim, da gre izvor takih pojavov iskati v osamljenosti mladih. Prav zaradi tega se zatekajo k mamilom, kadar nimajo kaj početi, pa gredo na stadion, da bi se pretepali, ali pa gredo metat kamenje z nadvozov na avtocesto,« je povedal predsednik Primorja Dario Kante. TRST / KONČNO IZVOLILI NOVO VODSTVO OBČINSKEGA SVETA NOVICE Ettore Rosato predsednik in Mario Drabeni podpredsednik Pri izbiri kandidatov je bil odločilnega pomena lllyjev poseg Svetovalec Ljudske stranke Ettore Rosato je bil sinoCi izvoljen za novega predsednika tržaškega občinskega sveta, za podpredsednika pa je bil izvoljen listar Marco Drabeni. Rosato, ki izhaja iz katoliških vrst, je prevzel mesto dosedanjega predsednika Giorgia Marchesicha, ki je večkrat zelo po svoje tolmačil skupCinski poslovnik. Novi predsednik je bil izvoljen soglasno, ne pa podpredsednik Drabeni, ki ni dobil glasov Zavezništva za Trst in nekaterih svetovalcev Ljudske stranke. Kandidata za ti funkciji sta bila skoraj do vCeraj Giuseppe Dell’Ac-qua (DSL) in predstavnik Slovenske skupnosti v Zavezništvu za Trst Peter MoCnik. Kandidaturi sta v zadnjih dneh propadli zaradi ostrih nesoglasij v večinskih vrstah in tudi zaradi županovega posega, ki se je na koncu izkazal za odločilnega. Illy je ta svoj politični poseg jasno priznal v sinočnjem uvodnem poročilu, ko je potrdil, da so pogovori za izvolitev predsednika in podpredsednika potekali v zastrupljenem političnem vzdušju, ki je že moCno naCelo verodostojnost občinskega sveta. Zupan je tudi obžaloval, da je v večinski koaliciji prišlo do hudih političnih razkolov. Najbolj razočarani nad potekom dogajanj so sve- Ettore Rosato tovalci Zavezništva za Trst. Po mnenju Arielle Pittoni je tako predsednika kot podpredsednika vsilila pravzaprav opozi- Marco Drabeni cija, kar je nedopustno. Zelo ostro kritiko na račun tega sporazuma pa je izrekel MoCnik, po mnenju katerega smo priča hudi diskriminaciji na raCun slovenske manjšine. Medtem ko so v Kopru in v Izoli pred kratkim izvolili župana italijanske narodnosti, se v Trstu nekateri celo bojijo podpredsednika občinskega sveta slovenske narodnosti. Precej nejevolje je bilo opaziti tudi med svetovalci DSL. Bivši kandidat za predsedniško mesto Dell’Acqua je dejal, da je v svetovalski skupini prevladal Cut odgovornosti v upanju, da bo občinska skupščina pridobila izgubljeno verodostojnost. Svetovalci DSL so se vsekakor odpovedali vsem predsedniškim funkcijam v svetovalskih komisijah. S.T. ZNANOST / NOVA POGODBA BO VELJALA NADALJNJIH 30 LET Obnovili Konzorcij za fiziko Včeraj so na rektoratu tržaške univerze slovesno obnovili Konzocij za pospeševanje študijev in raziskav fizikanih inštitutov tržaške univerze. Gre za ustanovo, ki že 30 let skrbi za razvoj fizikalnih študijev in raziskav v Trstu, tako znotraj univerze kot izven nje, saj je odigrala bistveno vlogo tudi za nastanek in razvoj Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru, Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri PadriCah, pa tudi sinhrotrona pri Bazovici. Novo pogodbo so podpisali rektor tržaške univerze Giacomo Bormso, predsednik Tržaškega konzorcija za fiziko Claudio Villi, tržaški župan Riccardo Illy, izredni komisar Pokrajine Trst Domenico Mazzurco, predsednik Fondacije Tržaške hranilnice (CRT) Renzo Piccini, dekan tržaške prirodoslovne fakultete Luciano Fonda in predsednik Tržaške trgovinske zbornice Giorgio Tombesi. Povedati velja, da je Tombesijeva pristotnost izražala novost, saj Tržaška trgovinska zbornica doslej ni bila soudeležena v Konzorciju za pospeševanje študijev in raziskav fizikalnih inštitutov tržaške univerze. Nova pogodba ima 30-letno veljavo, se pravi enako dolgo, kot jo je imela prva pogodba, ki je v teh dneh zapadla. Podpisali so jo ob navzočnosti notarja Giulia Flore. Ob podpisu je bilo tudi nekaj priložnostnih nagovorov. Govoniki so izpostavili predvsem pozitivno vlogo, ki jo je konzorcij opravil v svoji dosedanji zgodovini, saj se je treba tudi njemu zahvaliti, če se je Trst v zadnjih desetletjih razvil v pomembno znanstveno središče. Seveda so izrazili tudi upanje, da bi konzorcij tako uspešno deloval tudi v naslednjih 30 letih. In dejansko se v svetu znanstvenih in tehnoloških raziskav vedno kaj rojeva ali dogaja. Tako so npr. včeraj dopolne pri PadriCah s krajšo slovesnostjo uradno otvorili družbo Techna. Gre za podjetje, ki se bo specializiralo na področju diagnostike v širšem pomenu besede, se pravi ne samo medicinske. Preučevalo bo inovativne reagente, s katerimi naj bi določali tudi kakovost kmetijskih pridelkov in na splošno živil. Podjetje bo delovalo v tesni povezavi z oddelkom za kemijo tržaške univerze, z oddelkom za fiziologijo in veterino ter z oddelkom za živilske vede videmske univerze, pa tudi s farmacevtskim inštitutom Mario Negri iz Milana. »Za nas je bistvenega pomena povezava med svetom znanosti in industrije,« je ob otvoritvi dejal ravnatelj družbe Techna Maurizio Paleologo. »Prav zato smo se tudi odločili, da se vključimo v padriški Center za zna-notvene in tehnološke raziskave,« je še pristavil. Italija, Slovenija in zapuščena imovina Italija-Slovenija: vprašanje zapuščene imovine je tema okrogle mize, ki bo v četrtek, 2. februarja v dvorani Ras na Trgu Republike 1 (Ul. Mazzini) ob 16. uri. Pobude novinarskega krožka, dnevnika Piccolo in mesečnika Lettere Triestine se bodo udeležili predsednik slovenske komisije za zapuščeno imovino in nekdanji predsednik italijansko-jugoslovanske komisije za videmski sporazum Tone Polšak, konzul Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič, predsednik nacionalnega združenja Julijska krajina in Dalmacija Lučio Toth, predsednik združenja istrskih skupnosti Ruggero Rovatti, predsednik krožka Istria Marino Vocci in Vladimiro Kosič za revijo Lettere triestine, ki je v svoji zadnji številki objavila veliko gradiva o vprašanju zapuščene imovine. Okroglo mizo bo vodil novinar Mauro Manzin. Boljša kakovost zraka v mestnem središču Tržaška občina je sporočila podatke o onesnaženju zraka v mestnem središču: v zadnjih dneh niso merilne naprave na Goldonijevem trgu nikoli zabeležile kritičnih podatkov, saj količina ogljikovega monoksida ni nikoli presegla 40 miligramov na kubični meter zraka oz. poprečno 10 mg/kub m, kar je po zakonu skrajna meja, po kateri je treba prekiniti promet. Tako so v soboto zabeležili 8,3 mg/kub m, v nedeljo pa 11,9. Nasploh se je delna zapora mestnega središča dobro obnesla, saj v letošnji zimi še niso zabeležili, da bi ogljikov monoksid presegel varnostno mejo. Izgubljeno - najdeno Na ekonomatu tržaške občine (soba 110 občinske palaCe na Trgu Unita) so na razpolago lastnikom naslednji predmeti, ki so jih našli na mestnih ulicah: vžigalniki, ure, listnice in italijanska valuta. Več izgubljenih predmetov, ki so jih našli na avtobusih, pa je na razpolago pri prevoznem podjetju ACT. Rok za pokrajinske podpore Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da bo danes zapadel rok za dodelitev podpor, ki jih predvidevajo zakoni za razvoj kulturnih dejavnosti, za mir in sodelovanje med narodi, za glasbene tečaje, za športne dejavnosti, za prizadete občane in za varstvo narave. Tisoč dni združenja Zlata nit - Auser Združenje Zlata nit - Auser, ki se ukvarja s podporo ostarelim občanom, praznuje tisoč dni delovanja. Obračun triletnega delovanja bodo podali danes ob 10.30 v središču Itis v Ul. Pascoli 31. Občni zbor Krožka Miani Krožek Ercole Miani, ki je v preteklem letu priredil več zanimivih srečanj z vidnimi osebnostmi italijanskega političnega, sodnega in informacijskega življenja, prireja v Četrtek občni zbor. Odprt je vsem občanom, potekal pa bo od 19. ure dalje na sedežu krožka v Ul. S. Michele 8/1. PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI NA TRŽAŠKI PRETURI SE JE PRIČEL NOV PROCES Promet ohromljen zaradi trčenja avtomobila v pešca Prof. Pahorja dolžijo žalitve časti in prestiža kvesture Pahor trdi, da je kvestor skupaj z Občino skušal preprečiti zborovanja društva Edinosti na Trgu Unita Na Miramarski drevored so včeraj okrog 18. ure morali poklicati tudi gasilce (prihiteli so iz starega pristanišča), ki so s posebnimi zračnimi blazinami dvignili avtobus in omogočili osebju Rdečega križa, da je izpod vozila potegnilo težko ranjenega Bruna Matteia (76 let, Ul. S. Ci-lino 77). Potem ko so nesrečnežu na kraju samem nudili prvo pomoC, so ga odpeljali v katinar-sko bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 30 dneh sprejeli na kirurškem oddelku. Mattei je prečkal cesto ob železniški postaji, ko se je vanj zaletel avtomobil fiat 500 z goriško registrsko tablico, ki je bil namenjen proti centru. Moškega je vrglo nekaj metrov naprej, proti desni, kjer je bil ustavljen avtobus št. 6. Padel je pod težko vozilo, ki se je ravnokar premaknilo. Nekdo je zaklical šoferju, naj se ustavi, tako da je ostal Mattei vklešcen med prvimi in zadnjimi kolesi, z glavo pod avtobusom, ranjen, a živ. Zaradi nesreče je v prometu prišlo do velikih zastojev, kot sicer že prej, ko so okrog 17.30 na Nabrežju, v višini bazena Bruno Bianchi, trčili štirje avtomobili (citroen AX, fiat uno, mercedes in alfa 164; slednji je bil iz Trevisa, ostali iz Trsta). Na sreCo pa ni bilo nič hujšega, le voznici fiata so nudili prvo pomoC. To pa ni bila edina včerajšnja nezgoda. Ze zjutraj so se na Trgu Gioldoni poškodovali priletni Giuseppina Bu-dicin ter Gianni in Vale-rio Pestrin, ki so jih s prognozo okrevanja od 1 do 20 dni sprejeli v kati-narski bolnišnici. Budi-cinijeva je bila v avtobusu, ki je podrl oba pešca in je padla, ko je šofer pritisnil na zavore. Na preturi se je včeraj zaCel nov proces proti prof. Samu Pahorju, ki ga tokrat dolžijo, da je žalil »Čast in prestiž tržaške kvesture«. V nekem pismu, ki ga je naslovil tako kvestorju kot drugim oblastem, namreč Pahor med drugim trdi, da »je bila kvestura vpletena v prizadevanja v njegovo škodo, z odkritim kršenjem zakonov, tako da bi ovirali in prepredli manifestacije, katerih je bil pobudnik« in da je »kdo od funkcionarjev kvesture spodbudil predstavnika združenja ”la Piccola Italia” Bonettija (da je vložil "obvestilo o manifestaciji” na Trgu Unita)«. Dogodek je dokaj zapleten, saj gre po eni strani za zadržanje kvestme in Občine, po drugi pa za pravico do manifestacije, ustreznih prošenj, njihove veljavnosti, datumov predložitve itd. Pahor je v omenjenem pismu podrobno navedel, kako so se odvijali dogodki in trdil, da je tržaški kvestor s sodelovanjem občinskega odbora na vsak naCin skušal preprečiti društvu Edinost, da bi manifestiralo na Trgu Unita. Potem ko so mu zavrnili prošnjo za manifestacijo 2. maja, je 6. 5. vložil novo, za manifestacijo 9. maja. Tega dne je nameraval manifestirati tudi Luigi Bo-netti, ki pa je prošnjo vložil dan kasneje, 6. maja. Občina je tedaj odgovorila Pahorju, naj kvestura sama odloči, ker sta obe manifestaciji istočasno. Pahor je pri tem vztrajal, da ima njegova prošnja prednost, ker je bila prej predložena, a kvestura je zavrnila obe, kot bomo videli kasneje. Proces pred pretorico Manilo Salva (javni tožilec je bil Santa-catterina, tolmač Miran Košuta, zapisnicarka Sara Ukmar) se je pričel s posegom Pahorjevega odvetnika Giovannija Ghezzija, ki je trdil, da je bil dekret, s katerim so Pahorja obvestili o procesu, neveljaven, ker ni bil v slovenščini. Javni tožilec se je zahtevi uprl, sodnica je osvojila njegovo stališče, češ da Člen 109 kazenskega postopnika predvideva rabo slovenščine šele na izrecno prošnjo zainteresiranih. Pahor je pri tem omenil razsodbo ustavnega sodišča št. 62 iz leta 1992, po kateri bi morali tudi za Slovence postopati kot za Nemce, z dekretom, a parlament ni nic ukrenil. Zato se je obrnil do sodni- ce, naj poseže pri ustavnem sodišču, da upošteva pravice slovenske narodnostne skupnosti na podlagi omenjene razsodbe. Na vrsti je bil zatem kvestor Giliberti, ki je podrobno obrazložil, kako se ravna kvestura v primeru, ko prejme prošnjo za manifestacijo. Praksa je, da se zainteresirani zglasijo vsaj tri dni prej, nakar prošnjo ocenijo glede na vprašanja javnega reda (Ce so istega dne v istem kraju dve manifestaciji, kje sprevod poteka, ob kakšni uri je najavljen, tematika manifestacije, kaj pomeni, koliko ljudi bo privabila itd.). Pretorico je zanimalo, Ce ima prednost tisti, ki je prošnjo prej vložil. Giliberti je pojasnil, da jih običajno skoraj vsi vlagajo tri dni prej, Pahor pa tudi veC mesecev in celo leto dni, ker najavi več manifestacij hkrati. V teh primerih vzamejo v poštev le prvo od najavljenih in jo ocenijo na podlagi omenjenih kriterijev, iz Cesar se razume, da Cas predložitve ne igra glavne vloge. Samo obvestilo na kvesturo pa še ne zadošCa, potrebno je tudi dovoljenje Občine za »zasedbo javnega prostora«. Do ma- ja 1993 je zadoščal žig Občine, da je bila prošnja predstavljena in ni bilo treba Čakati na pismeni odgovor. Zatem je bil govor o konkretnem primeru, ki je privedel do sedanjega procesa. Za 2. maj 1993 sta tako Pahor kot predstavnik »la Piccola Italia« Bo-netti nameravala prirediti manifestacijo. Slednji je imel žig Občine, Pahor pa ne in zato so njegovo zahtevo zavrnili. Oba sta nameravala manifestirati tudi 9. 5., a tedaj so oba zavrnili z utemeljitvijo, daje bila istega dne na sosednjem Borznem trgu manifestacija MSI (v teku je bila namreč volilna kampanja in so privilegirali volilne shode). Kvestor Giliberti je še dodal, da so Pahorju večkrat dovolili prihod na Trg Unita, čeprav je bil brez dovoljenja Občine. Zanimivo pri vsem tem je, da Pahor dovoljenja Občine sploh ni mogel dobiti: prošnjo so mu namreC zavračali, ker je bila v slovenščini. In tako se je znašel v začaranem krogu. Prihodnja obravnava, na kateri bodo nadaljevali s pričevanjem Gilibertija, bo 14. februarja. ____OPČINE / OB PRAZNIKU JANEZA BOŠKA_ Marijanišče spet odprio svoja vrata Dokončan prvi del temeljitih obnovitvenih del GODBENA DEJAVNOST / OBČNI ZBOR Uspešno leto proseške godbe Možnost nastopa na državnem tekmovanju Marijanišče na Opčinah stopa v novo fazo svojega življenja. Kot je znano, so v njem že dobro leto v teku temeljita obnovitvena dela, to nedeljo pa so dejansko otvorili prvi prenovljen del, in sicer dvorano Finžgarjevega doma ter prvo in drugo nadstropje s sobami za seminarje in študente. Prava uradna otvoritev bo na sporedu ob zaključku vseh del predvidoma čez leto dni. Predaja svojemu namenu prvega dela prenovljenega Marijanišča je potekala v okviru Dneva odprtih vrat, ki ga je vodstvo Marijanišča priredilo ob praznovanju goda mladinskega vzgojitelja sv. Janeza Bosca. Prenovljene prostore je ob navzočnosti res številne publike blagoslovil škofov vikar msgr. Franc Vončina, sledil pa je pester kulturni program, v katerem so prevladovale glasbene točke. Pod vodstvom g. Franca Pohajača sta nastopila mladinski in mešani zbor Vesela pomlad z Opčin, pod vodstvom g. Be-denčiča pa Otroški zbor iz Repentabra. Poslušalce je nato pozabaval harmonikar Denis No vato, svetovni prvak v svoji kategoriji v igranju tega priljubljenega instrumenta, za lepo presenečenje je po- skrbel ansambel Taims, ki je nastopil v stari postavi, njeni člani pa so obudili spomine na davne čase izpred 20 let, ko se je ansambel rodil in shodil. Udeležence prireditve je v imenu upravnega odbora Marijanišča pozdravil Sergij Pahor, daljši govor pa je imel ravnatelj Marijanišča g. Tone Bedenčič, ki je govoril o pomenu praznika, o pomenu vzgoje mladih, pa tudi o pomenu gradnje, ki je še v teku. Bedenčič je med drugim poudaril, da bodo mladi z Opčin in okolice imeli v prenovljenem Marijanišču vedno »odprta vrata« in v njem tudi človeka, ki jim bo pripravljen prisluhniti zlasti v težavah. Omenimo naj, da sta se nedeljskega praznovanja med drugimi udeležila g. Slavko Pajk v imenu slovenske salezijanske province iz Ljubljane, ki je prevzela odgovornost za ureditev in potem za vodenje Marijanišča, ter načrtovalec in voditelj gradbenih del inž. Adolf Močnik. V petek, 27. t.m. so se na sedežu v Soščevi hiši na Proseku zbrali na rednem občnem zbom člani Godbenega društva. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik Marko Rupel, ki je uvodoma podčrtal, da si je društvo v letu 1994 po- leg obveznosti za razne nastope zadalo dva cilja, to je sodelovanje na prvem deželnem tekmovanju godb v Bertiolu in proslavitev 90-letnice ustanovitve društva. Godba je pozitivno izpeljala obe nalogi z dobrimi rezultati. V Bertiolu je v najzahtevnejši kategoriji zasedla solidno drugo mesto, kar se tiče praznovanja 90-letnice pa je vse izteklo v najboljšem redu. Za to priložnost je godba prvič v zgodovini izdala bogato brošuro o dolgoletnem delovanju in priredila tudi prvo zgodovinsko razstavo slik in dokumentov, ki je pritegnila pozornost ne le domačinov, temveč tudi številnih ljubiteljev godbene dejavnosti. Na proslavi je tudi prvič nastopila godba iz neke druge dežele, in sicer iz Groma pri Bergamu. Rupel je med drugim tudi povedal, da so izkupiček 90-letnice, razne prispevke in "dobiček” štiridnevne "osmice” ob sv. Martinu, porabili za kritje stroškov za nakup ritmične baterije, latinskoameriških bobnov in stolic. Odbor se je obvezal, da bo v teku leta priredil produkcijo gojencev glasbene šole, ki deluje že več let v okviru godbenega društva. Prav v teh dneh bodo trije gojenci te Sole, ki trenutno šteje 13 mladih godbenikov, prestopili k godbi, ki ima letos že štiri nove člane. Iz tajniškega poročila Aljoše Blasona smo zvedeli, da je imela godba letos skupno 27 nastopov in, če upoštevamo, da vadi dvakrat tedensko, lahko sklepamo, da so bili prosešld godbeniki zelo aktivni. To je v svojem poročilu podčrtal tudi dirigent Aljoša Starc, ki je obenem pozval godbenike, da bi redno in vestno zahajali na vaje, ker ima godba možnost, da se prijavi tudi na državno tekmovanje prihalnih orkestrov, ki bo v Torinu. Iz poročila blagajničarke Isabelle Cipollino je bilo razvidno, da stanje blagajne ni rožnato, se zlasti, ker mora godba mora nabaviti nekaj instrumentov in zato upa na razumevanje in naklonjenost privatnikov in ustanov. Bruno Rupel Trebemka godba v Bazovici V nedeljo je v župnijski dvorani v Bazovici nastopila godba na pihala iz Trebč, ki jo uspešno vodi Leander Pegan. Godbena dejavnost se v zadnjem času lepo razvija, kar gre pripisati tudi dejstvo, da so posamezne godbe začele misliti na naraščaj s prirejanjem tečajev za mlade glasbenike. To velja tudi za Trebče, ki imajo na godbenem področju dolgoletno tradicijo in kjer je v godbene vrste stopilo precej mladih sil. Ba-zovskemu občinstvu so godbeniki postregli z živahnim programom skladb iz domače in svetovne zakladnice ter bili deležni toplega sprejema.(Foto Križmančič/KROMA) TEČAJ ZA VODNIKE PROSLAVA / V PROSTORIH JK SIRENA Jutri bo v Mleli predavala prof. Milica Kacin-VVohinc V prostorih gledališča Miela se nadaljuje tečaj za vodnike po Rižarni, ki ga prirejajo mestni muzeji za zgodovino in umetnost pod pokroviteljstvom tržaške občinske uprave. Pobuda, ki je vzbudila veliko pozornost in nepričakovan odziv profesorjev in študentov, tako da so morali poskrbeti za večjo dvorano, odpira nedvomno novo poglavje v odnosu tržaških oblasti do zgodovine in bo dragocena obogatitev za poznavanje enega najbolj turobnih in tragičnih razdobij tržaške preteklosti. Številni obiskovalci Rižarne, zlasti pa šolarji in dijaki bodo odslej z ogleda tega uničevalnega taborišča odnesli veliko več znanja. Med predavatelji na tečaju bo ta teden na vrsti slovenska zgodovinarka prof. Milica Kacin - VVohinc. Predavala bo jutri od 16.30 do 18.30 o Slovencih in Hrvatih Julijske krajine med leti 1918 in 1945. Pojutrijšnjem pa bo o Tržaškem vprašanju, vojni in mednarodni politiki predaval prof. Gianpaolo Valdevit. Tečaj se bo zaključil prihodnji teden. V sredo bo o Rižarni govoril prof. Matta, v četrtek pa bosta prof. Apih in prof. Marina Rossi vodila tečajnike po Rižarni. Lepa dramska uprizoritev na Colu Člani dramske skupine KD Rovte-Kolonkovec so bili v soboto gostje repentabrskega KD kraški dom. V kulturnem domu na Colu so uprizorili lepljenko »Jn še smua lete«, ki v narečni govorici prikazuje navade in potek vsakdana na območju Rovt in Kolonkovca. V imenu domačega društva je goste pozdravila Katja Gra-nier, ki je podčrtala pomen tega prvega stika med društvoma in je pohvalila prizadevanje predvsem starejše generacije, da ostaja v tržaškem predmestju še tako živa slovenska kulturna prisotnost. (B) Dan slovenske kulture v Baikovljah S svojo nedeljsko prireditvijo v prostorih Jadralnega kluba Sirena je Kulturno društvo Barko-vlje nekako odprlo letošnje proslavljanje »Dneva slovenske kulture«. Proslavo je spremljalo številno občinstvo, med udeleženci je bil tudi predsednik ZSKD Boris Pangerc. Slavnostni govornik dr. Rafko Dolhar je najprej poudaril pomen vsakoletnega proslavljanja praznika slovenske kulture, ki povezuje vse Slovence in jim daje možnost, da pokažejo javnosti, kaj zmorejo na vseh področjih kulturne ustvarjalnosti. Letos bomo počastili tudi 50-letnico slovenske šole, zato je izrazil mnenje, da jo bo treba dostojno počastiti, samemu občinstvu pa je priporočil, da v okviru društev čim bolj sodeluje, da bi ta obletnica izzvenela ne le kot spo- min na težke čase, ko je bilo treba postavljati na noge nov slovenski šolski sistem, temveč kot zavzetost, da v prihodnje »ne bo praznih razredov, pa tudi ne praznih dvoran«. Sledil je nastop dveh naših že priznanih pevcev solistov. Tenorist Mario Simič, ki sicer poje v zboru Vasilj Mirk s Proseka-Kontovela, je zapel skladbi »Ukazi« na besedilo F. Prešerna in »Rožmarin« Hrabroslava Volariča, Edith Kocjan, ki jo naše občinstvo že pozna iz raznih solističnih nastopov in iz njenega sodelovanja pri TPPZ P. Tomažič, pa je zapela narodno pesem »N’mau čez izaro«, Vilharjevo »Smiljane« in Dvorakovo arijo iz opere Ru-salka. Pri klavirju ju je spremljal prof. Aleksander Vodopivec. Tej točki bi moral slediti nastop učencev osnovne šole Finžgar. Na žalost jih je večina zbolela in tako je nastop odpadel. Ni pa odpadel aplavz, s katerim je občinstvo nagradilo učence, ki so prejeli nagrado iz Sklada Albina Bubniča za raziskavo o starih poklicih. Za konec je bil na programu še nastop mešanega pevskega zbora Ja-cobus Gallus, ki je pod vodstvom dirigenta prof. Janka Bana zapel pesmi Brede Sček »Pojdem na prejo«, na besedilo Otona Zupančiča, Ivana Grbca »Pesem s Krasa« na besedilo Srečka Kosovela, Marija Kogoja »Kupa življenja«, na besedilo Simona Gregorčiča in Ubalda Vrabca »Slep je, kdor se s petjem ukvarja« na besedilo Franceta Prešerna. Prireditev je zaključila prijetna družabnost, za katero so članice domačega društva pripravile vrsto dobrot. Celotno prireditev je lepo in smiselno povezovala Aleksandra Poljšak. Neva Lukeš ■\ V KULTURNEM DOMU FR. PREŠERNA Prvi javni nastop bodočih godbenikov Glasbena šola deluje v okviru ricmanjske godbe V Ricmanjih, v okviru domače godbe na pihala, že 14 let deluje glasbena šola, ki se danes lahko ponaša z dokajšnjim številom uCencev. Nastala je še v sodelovanju s tedanjim kapelnikom Kri-sanovskim, in sicer za dejanske potrebe godbe-niškega sestava, ki si je na ta način začel ustvarjati svoje naravno nasledstvo. Pred nekaj leti je šola z Darijem Pobego, ki je nasledil tudi kapelnika, doživela nekakšen "preporod”, utrdil se je pouk po sekcijah in razredih, profesorskemu zboru so se dodali novi mentorji, uveden je bil tudi glasbeni pouk za najmlajše. Letos ima ricmanjska glasbena šola tudi didaktičnega ravnatelja v osebi kapelnika Marina Mar-sica, ki obenem vo'di tudi mladinski šolski orkester. Solo urejuje pravilnik, po katerem najboljši gojenci polagajo izpite tudi na Glasbeni matici, in to na osnovi ministrskih učnih načrtov. Nedeljski nastop v dvorani občinskega gledališča v Bolj uncu je za mlade gojence ricmanjske Nastop mladih gojencev v Boljuncu (F. Ferrari/KROMA) glasbene šole pomenil prvi nastop v širši javnosti. Doslej so se namreč zvrstili predvsem redni nastopi, a vendar v "zaseb-nejši” obliki. Dovolj številnemu občinstvu so se tako posamezno, v manjših zasedbah in ob spremstvu pianistke Tatjane Jercog, ki v ricmanj-ski šoli uči klavir, predstavili gojenci razreda flavt, klarinetov, trobil in tolkal. Pouk v posamez- nih razredih vodijo profesorji Ettore Michelazzi, Roberta Schiavone, Plavio Sgubin, Luka Grego in Fabian Perez-Tedesco. Koncert je otvorila skupina flavt in trobil, dopolnile so ga flavtistke, ki jih na tržaški šoli Glasbene matice uči Erika Slama, prijetno pa ga je sklenil šolski pihalni orkester, ki je pod vodstvom Marina MarsiCa podal splet lažjih skladb, paC v skladu z VCERAJ-DANES □ LEKARNE Danes, TOREK, 31. januarja 1994 JANEZ Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.07 - Dolžina dneva 9.38 - Luna vzide ob 6.41 in zatone ob 16.58. Jutri, SREDA, 1. februarja 1995 BRIGIDA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1007,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 95-od-stotna, v jutranjih urah je padlo 0,4 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Riccar-do Kodan, Sofia Beltrami, Sofia Lanotte, Elettra Specogna, Andrea Ruber-to, Gabriele Labinac, Luča Vidotto, Teo Petronio. UMRLI SO: 85-letni Sergio Pinto, 69-letni Franco lacch, 91-letni Carlo Gentilli, 93-letna Angela Civita, 74-letna Maria Košuta, 91-letni Angelo Stabile, 86-letna Elena Cucchierato, 75-letni Giuseppe Stani, 72-letni Timoleone Grassa, 76-letni Antonio Keber, 86-letni Alberto Cheber, 74-letni Boris Bianco, 61-letni Aldo Rendina, 66-letni Paolo Bronzino, 75-letna Anna Cosoli, 82-let-na Antonia Guštin, 81-letna Aliče Pertoldi, 89-letni Giorgio Logar, 78-letna Redenta Cobolli. Od ponedeljka, 30. januarja, do nedelje, 5. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commercia-le 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg sv. Jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg sv. Jakoba 1 639749). (tel. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »On-ce Were VVarriors«, i Rena Owen. EXCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazio-ni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.20, 19.40, 22.00 »Rivelazioni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. AMBASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Rus-sell. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Mask«, r. Jim Carrey. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Kika«, r. Pedro Almodo-var, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Terminal velocity«, i. Charlie Sheen, Nastassja Kinsky. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delit-to«, i. Mia Farrovv. MIGNON - 16.00 -22.00 »La locandiera vi-ziosa«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Assassini nati« (Natural Born Kil-lers), r. Oliver Stone, i. Juliette Lewis, Tommy Lee Jones. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sirene«, i. Hugh Grant. začetniško ravnijo gojencev. Ricmanjska "godba v malem” je sicer že večkrat nastopila, nazadnje tudi na občinskem novoletnem prazniku za starejše občane. Pripravlja pa se že na svoj prvi nastop ob ricmanjskem zavetniku sv. Jožefu, ob katerem domača godba že več let redno prireja samostojne nastope v vaški cerkvi, (dam) KINO \M PRIREDITVE IDENTITETA DANES, VČERAJ, JUTRI - KD F. Prešeren in KD V. Vodnik vabita na tematsko soočanje ob izidu knjige Borisa M. GombaCa TRST - TRIESTE, DVE IMENI, DVE IDENTITETI, ki bo v petek, 3. februarja t.L, ob 20. uri v mali dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Poleg avtorja bosta sodelovala tudi Ciril Zlobec in dr. Pavel Fonda. SKD TABOR - Opčine vabi v soboto, 4. februarja 1995, od 20. ure dalje na predsputni plesni večer. KNJIŽNICA ”P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI” - Prosvetni dom Opčine. V petek, 3. februarja, ob 20. uri bosta avtorja z univerze v Bologni S. Bianchini in F, Privitera predstavila knjigo ”6 APRILE 1941 L’ ATTACO IT ALI ANO AL-LA JUGOSLAVIA”. VeCer bo vodil R. Kodrič. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v koprodukciji s STALNIM GLEDALIŠČEM FURLANIJE-JUUJSKE KRAJINE Peter Handke Oas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem Režija GIORGIO PRESSBURGER SLOVENSKA PREMIERA: danes, 31. januarja, ob 20.30 - ABONMA RED I Slovenski klub, Združenje aktivistov NOG na Tržaškem in Zveza vojnih invalidov NOB v Trstu prirejajo jutri, 31. t. m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, spominski večer: BRANKO BABIC - VLADO in njegov čas O liku in delu Branka Babiča - Vlada bo spregovoril Jože Koren. Tekste bo brala Kostanca Filipovič. Na kitaro bo igral prof. Igor Starc Vabljeni SKLAD MITJA CUK vabi na uprizoritev igrice MESTNI GODCI izvaja Mladinska skupina SKO Primorec iz Trebč V nedeljo, 5. i*. 1935. ob 17. url v Marijin dom pri Sv. Ivanu SKLAD Mitja Cuk vabi na ogled razstave ilustracij Magde TavCar in risb Darje Čelik v Dvorano openske Zadružne kraške banke do 1. februarja 1995, od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter od 17. do 19. ure. ŽUPNIJA sv. Jerneja -Opčine prireja v nedeljo, 5. februarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah koncert, ki ga bosta izvajali Silvia Di Martino - flavta in Luisa Antoni -orgle in čembalo. KD in ZPZ I. Grbec -Skedenjska ul. 124 vabita elane in prijatelje na "Veselo srečanje” v nedeljo, 5. februarja, ob 16.30. Vabljeni - Caka vsa presenečenje. SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v župnijski dvorani v Nabrežini v petek, 3. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Vabljeni! SKK razpisuje ob dnevu slovenske kulture literarni likovni in fotografski natečaj. Tema in tehnika sta prosti. Svoje prispevke lahko oddate do vključno Četrtka, 9. februarja na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 vsak delavnik v jutranjih urah ali ob sobotah zvečer, lahko pa jih oddate referentom SKK na slovenskih srednjih šolah. Danes praznujeta srebrno poroko Stojan in Silva Mami Se mnogo srečnih skupnih dni jima želijo mama Stana, sin Vasja in brat Sergij z družino E3 ČESTITKE Včeraj je praznovala svoj rojstni dan SAMOA. Želita ji zdravja in mnogo veselja ter vse, kar si sama želi nona Marta in nono Bruno. □ OBVESTILA H ŠOLSKE VESTI STRANKA KOMUNISTIČNA PRENOVE - Krožek Kras vabi na praznik včlanjevanja, ki bo jutri, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. SKD SLAVEC Ric-manje - Log sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v sredo, 1. februarja v Kulturnem domu v Ricmanjih ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - obvešča vzgojiteljice in profesorje nižjih srednjih sol, da je rok za predstavitev prošenj za premestitev podaljšan do 5. 2.95. Vabi učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež na pripravljalni tečaj. Prvo srečanje bo v petek, 3.2.1995, ob 16.30 v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predavala bosta uC. Rosana Tul in uc. Stanko Salvi na temo: “Nove oblike ocenjevanja". Prijave in vpisovanje pol ure pred pričetkom predavanja. Cena tečaja je 30.000 lir za elane SSS in 40.000 lir za nečlane. ObveSCa vzgojiteljice in učitelje, da so na sedežu na razpolago obrazci za vključitev v pokrajinske lestvice za suplence v ot. vrtcih in osnovnih šolah za Sol. leta 95/96, 96/67 in 97/98. Rok zapade. 28. 2. 1995. IZLETI SKD Cerovlje-Mavhinje prireja v nedeljo, 5. februarja, smučarski izlet na Monte Elmo - Šesto (Val Pusteria). Odhod z avtobusom iz Sesljana POPUSTI pri “ DR.IOLI TRG S. ANTONA 4 - TRST TEL. 040 - 63869 1 12. FEBRUARJA. xz Primorskem dnev/niku bar-vna priloga: OBČIIMA. D d LI IMA Izkoristite priložnost za x/aš oglas: pokličite Rubliest: tel. "7"ZB G G 8 8 (pred bencinsko Črpalko Esso) ob 6.15. Zbirališče ob 6.00. Za nesmuCarje je možen ogled vasice Šesto in drsaliSCa. Informacije in rezervacija na tel.St. 299798. SZ JADRAN prireja v soboto, 4. februarja, avtobusni izlet v Citadello ob prvenstveni tekmi Cl lige Pio X Cittadella-Jadran TKB. Cena 20.000 lir. Odhod ob 16.30 s Proseka. Vpisovanje vsak dan od 11.30 do 13.00 na sedežu SZ, tel. 213403. MALI OGLASI SLUŽBO dobi mladenič za določen čas (contratto formazione) kot pomočnik v hotelski recepciji, z znanjem nemščine in angleščine. Ponudbe poslati na: Palače Hotel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica. FARMA Kraljic - Prebe-neg 99 prodaja kokosi po 3.000 lir in gojene sveže gobe. Telefon 231846. ZADRUGA isce Zensko osebje z italijanskim državljanstvom za CiSCenje uradov in stopnic. Telefon 228556. GOSPA NEMŠKEGA materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Telefon 772155. ISCEM zazidljivo parcelo na Krasu (PadriCe -Opčine). Tel. 662023 ali 280891. PRODAM novo hišo z dvoriščem v dolinski občini: 3 spalnice, dnevna soba, 2 kopalnici, kuhinja in shramba. Telefon 228390 PRODAM avtomobil Lancia Delta GT I.E., v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 229373 PRODAM fiat uno fire, rdeče barve v dobrem stanju, letnik ’88 po ugodni ceni. Tel. St. (040) 229353 v večernih urah. V DEVINU dajemo v najem 4-sobno stanovanje v pritličju, na glavni cesti, primerno z poslovne prostore kot npr. urade, možnost polovičnega najema. Tel. na St. 229191 ali 208592. OSMICO je odprla Marija Gombač v Lonjerju 291/1. Toči belo in Črno vino s prigrizkom. OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku. OSMICO ima odprto Marjo Pahor v Jamljah. Toci belo in Crno vino z domačim prigrizkom. t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga Maria Ivanka Košuta por. Cecchi Pogreb bo danes, 31. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgonisko cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Franc, hci Vanda z možem Francom, vnukinja Olga ter ostali sorodniki Trst, 31.1.1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) Žalovanju družin Cecchi in Manzato se pridružujejo družine Gruden VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA l/RSTA SMER URA l/RSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogruaro (5.56), Tržič (6.47). Portogruaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero- (9.18). na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogruaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)’ Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 (IC) SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). 14.09 (IC) SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). 17.12 (E) Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.35 (D)* Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. 14.47 (IR) (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portognjaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogmaro (15.15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 2028 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado- (IR) (16.03). va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), (18.23). Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). 20.10 (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portograaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR) (19.43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), 22.47 (R) Mestre (19.40), Tižič (21.21). Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogruaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (1927), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). ' Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grijanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). 13.56 (R) praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 (D) 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob 13.20 (R) Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 19.25 20.00 (R) (D) (R) (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob 19.58 20.39 21.28 (D) (R) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), (18.05), Budimpešta (22.58). Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). IC- ntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak SOVODNJE / KULTURNI DOM SPET ODPRT S pevsko revijo obnovili delovanje 12. revija Sovodenjska poje odlično uspelo Drušivo bo letos praznovalo svojo 50-letnico V letu pomembnih obletnic je 12. revija Sovodenjska poje izvenela hkrati slavnostno in domače. K prijetnemu vzdušju je prispevalo številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano pred kratkim odprtega Kulturnega doma. Nedeljska revija je bila v bistvu prva prireditev Kulturnega društva So-vodnje v letošnji sezoni, čeprav se jeseni kljub prostorski stiski niso odpovedali organizaciji dveh tradicionalnih srečanj: martinovanja (na trgu pri cerkvi) in mik-lavzevanja (v šolskih prostorih). Skratka zaprtje Kulturnega doma ni docela prekinilo društvene dejavnosti, Čeprav gre pripomniti, da bi morebitne komplikacije oziroma podaljšanje del nedvomno preprečile izvedbo tako Sovodenj ske poje kot drugih prireditev (npr. gledaliških predstav, družabnih večerov in podobno), ker za take pobude ni primernejšega prostora v vasi. Nedeljska številna udeležba je torej dokazala pomembnost vloge Kulturnega doma v vasi in potrdila uspeh pevske revije, ki je srečanje vseh odraslih zborov iz sovodenjske občine. Letos je našim pevcem nekoliko ponagajala gripa. Bolezen je še posebej prizadela dekliško vokalno skupino Sovodenjska dekleta (pod vodstvom Sonje Pelicon) in nekoliko tudi gosta večera t.j. Zenski zbor Ivan Grbec iz Skednja v Trstu (pevovodja Boza Hrvatic), ki sta z rahlo spremembo repertoarja kljub tem nevšečnostim zelo dobro izpeljala svoj program. Poleg omenjenih skupin sta uspešno nastopila še moški zbor Skala iz Gabrij, ki ga vodi Andreja Konjedic, in mešani zbor Rupa-Pec pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Napovedovali sta Danja Bagon in Katja Ožbot.Uvodoma so se poklonili spominu vaškega pesnika Franja Rojca, ki je preminil v začetku septembra. Program pesmi je bil raznolik, nekateri zbori pa so vanj vključili nekaj partizanskih pesmi, v počastitev 50-letnice osvoboditve. Tudi Kulturno društvo Sovodnje obhaja letos 50-letnico rojstva: 25. avgusta 1945 je namreč skupina navdušenih ljubiteljev prevzela skrb za vaško kulturno dejavnost, ki se je najprej odvijala v “baraki”, nato v Kodermacevi domačiji, nazadnje pa od leta 1972 v novem Kulturnem domu. V tem dolgem obdobju so se kdaj pa kdaj pojavili tudi krizni trenutki, ko je društvo mirovalo, z otvoritvijo Kulturnega doma pa je dejavnost polno zaživela in se nadaljuje še danes. Obletnico bo društvo Sovodnje proslavilo verjetno jeseni, ob dnevu slovenske kulture pa načrtuje dve predstavitvi knjig: gre za brošuro o mladinskem raziskovalnem taboru v Sovodnjah in za publikacijo Marka VValtritscha o tiskani besedi na Goriškem. Na tem večeru bo novinar podal tudi kratek pregled zgodovine Sovodenj. AF Na sliki (Fotostudio Reportage) mešani pevski zbor Rupa - Peč KINO i| PRIREDITVE H RAZSTAVE GORICA VITTORIA 16.SO-IS.20-20.10-22.00 »The mask«. Igra Jim Carrey. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Rivelazioni«. Igrata Michael Douglas in Demy Moore. iž KONCERTI OBČINSKO GLEDALIŠČE V TR2ICU: danes ob 20.30 koncert pianista Enrica Paceja. Koncert je v okviru abonmajske sezone, proste vstopnice so v prodaji pri blagajni gledališča od 17. do 19. me. ^ GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: jutri in v Četrtek ob 20.30 »Porcile« Pierpaola Pa-solinija v izvedbi skupine »I Magazzini« iz Firenc. V četrtek ob 18. mi bo v dvorani Pallazzetto Veneto srečanje z glavnimi igralci. DRUŠTVO JADRO IZ RONK vabi na ogled diapozitivov o naravi, ki jih bo predvajal Viktor Selva iz Standreža jutri ob 20.15 na sedežu društva v Romjanu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo pustovanje 25. februarja v gostišču Al Fogolar v Gal-lianu pri Čedadu. Poskr-beli bodo za glasbo in zabavo s kabaretnim duom Boris Kobal in Sergij Vere. Prijave na sedežu društva in pri poverjenikih od 1. februarja. KD BRISKI GRIČ IZ STEVERJANA vabi na pustovanje z večerjo, ki bo 18. februarja v domu na Bukovju. Igral bo ansambel “Štirih vetrov” Rudija Komavlija iz Pev-me. Prirejajo tudi nagradno razstavo pustnih slaščic, srecolov, šaljiva tekmovanja, nagrajevanje najlepših mask. Vpisujejo Maja Humar (tel. 884187), Tamara Mizerit (884110) in Emanuela JuretiC (81163). V KULTURNEM DOMU V GORICI je postavljena razstava slik in skulpturumetnika Rada Jagodica iz Trsta. Razstava je na ogled do nedelje, 12. februarja, vsak delavnik od 9. do 12. me in v večernih mah med raznimi kulturnimi prireditvami. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 POGREBI Danes ob 10.15 Isidoro Lorenzon iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 13.15 Luigi Cividin iz splošne bolnišnice v Medejo, ob 13.15 Olga Golob vdova Bemardis iz splošne bolnišnice v Dolenje. GORICA / DVODNEVNI SEMINAR SINDIKALNIH ODBOROV OSI GORICA / DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA Sindikati za sodelovanje med obmejnimi območji Povezovanje v Evropi in nove naloge sindikatov Plače upraviteljev ovira za upravo Na dnevnem redu sklep o poviških, ki so go zarodi nesoglasij v koaliciji enkrat že umaknili Tudi sindikati so vključeni v proces evropskega združevanja. Ne toliko v političnih aspektih ampak v prizadevanjih za hitrejši in bolj usklajen gospodarski in splošni družbeni razvoj, za odpravljanje razlik in izkoriščanja, ki so prisotne na obrobju EU ali na mejnih območjih posameznih Članic. Ze nekaj let delujejo v okviru sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL posebni organizmi (CSI - Comitati sindacali interfrontalieri), na evropski ravni pa posebno tajništvo evropskih sindikatov v Bruslju. V Furlaniji - Julijski krajini so tak organizem ustanovili šele pred kratkim, kljub temu, da gre za obmejno deželo s številnimi zelo občutenimi vprašanji. Eno od teh je recimo zaposlovanje, legalno ali na Cmo, delavcev iz sosednje Slovenije. V Gorici se je včeraj začelo dvodnevno posvetovanje predstavnikov odborov CSI iz številnih italijanskih dežel in predstavnikov sindikalnih zvez s Koroške in Slovenije. Gre za srečanje vsedržavnega in mednarodnega značaja, ki mu daje poseben pomen tudi prisotnost tajnice Evropske sindikalne zveze Beatrice Hertogs. Prisotni so predstavniki odborov CSI s Sardinije, iz Ligurije, Piemonta, Lombardije, Veneta in seveda FJK. Vsaka od omenjenih dežel se ukvarja s specifičnimi vprašanji. Prvi del zasedanja so zato namenili prav predstavitvi specifičnih vprašanj na posameznih področjih, med- Goriško občinsko upravo Caka na seji občinskega sveta, ki bo danes ob 16. uri, najbrž težka preizkušnja. Na dnevnem redu je namreč tudi povišanje odškodnin za upravitelje. Gre za kočljivo vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu že pred dvema mesecema, a ga je morala takrat uprava umakniti zaradi nesoglasij v vrstah večine. Predlog uprave je namreč, naj bi povišali (retroaktivno od 1. januarja) mesečne zneske, ki jih prejemajo župan in odborniki. Zupan naj bi prejemal 2 milijona 928 tisoč lir, podžupan 2 milijona 196 tisoč, odborniki pa po milijon 756 tisoč. To poleg rednih dohodkov od poklicne dejavnosti. Kdor pa se slednji odpove in se tem ko so v drugem delu predstavili naCrt E URES, ki ga že izvajajo na območju nekaterih mejnih dežel v Italiji in tudi v drugih državah Članic Evropske unije. E ures je računalniško vodeni sistem, nekakšna banka podatkov o prostih delov^ nih mestih v obmejnih deželah v EU. Cilj je seveda odpravljanje nezaposlenosti in zmanjševanje razlik med posameznimi regijami. O zaključkih dvodnevnega seminarja bo govor na današnjem novinarskem srečanju, v opoldanskem Času, medtem ko bodo zjutraj na okrogli mizi razglabljali o problematiki, ki jo odpira širjenje EU proti srednji in vzhodni Evropi ter o možnih rešitvah. Seminar poteka na pokrajinskem sedežu sindikata CISL. Enotne vstopnice za ogled vseh muzejskih zbirk na gradu Pokrajinska in občinska uprava v Gorici sta se dogovorili za tesnejše sodelovanje na področju kulturne dejavnosti. Tako bodo spet uvedli enotno vstopnico za ogled muzejskih zbirk v samem gradu in v bližnjih pokrajinskih muzejih. Skupne vstopnice bodo veljale tudi za ogled razstav, ki jih bosta priredili poleti in jeseni obe upravi. Konec junija bodo namreC na pobudo pokrajinskih muzejev odprli razstavo o devetnajstem stoletju z naslovom “Ottocento di frontiera”, občina pa dela za postavitev razstave o Gorici v srednjem veku, ki jo bodo odprh pred koncem leta. Z uvedbo enotne vstopnice naj bi tudi pri goriških občanih spodbudili zanimanje za obisk muzejev in pomembnih razstav v mestu. Predvsem pa je ponudba seveda namenjena turistom, v želji da bi jim pokazali Cimveč zanimivosti iz muzejskih zbirk in da bi tudi po tej poti privabili v Gorico številnejše goste. V ta namen, so podcrtah upravitelji, pa bo potrebno, da se aktivno zavzamejo tudi turistični delavci, gostinci in trgovci, ki bodo od tega imeli največ koristi. Srečanja o sodelovanju obeh krajevnih uprav so se udeležili predsednica pokrajine Monica Marcolini, pokrajinska funkcionarja dr. Giuseppe Esposi-to in dr. Annalia Delneri, občino pa sta zastopala odbornik za kulturo Antonio Devetag in dr. Mario Ascari. Ob tem velja dodati, da uvedba skupne vstopnice ni novost, saj so nekaj podobnega mesnicili že pred leti čeprav le za omejen Cas. posveti upravljanju s polnim umikom, ima pravico do podvojitve navedenih zneskov. Marsikdo ugovarja, da so te vsote previsoke in da upravitelji ne dajejo dobrega zgleda, ko si v Času suhih krav za občinske finance sami višajo plače. Takega mnenja so ob prvi predložitvi predloga bili zlasti nekateri svetovalci Nacionalnega zavezništva. Danes bomo lahko preverili, ali so se medtem premislili in se zaradi koalicijskih obvez odpovedali načelnemu stališču. Za odobritev sklepa o povišku odškodnin je potrebna absolutna večina (21 glasov). Nobenih težav ne bi smelo biti za imenovanje občanovega pravobranilca. Edini kandidat je namreC dosedanji pravobranilec dr. Francesco lentile, ki ga bodo poleg večinske koalicije najbrž podprle tudi nekatere opozicijske skupine. Na seji, ki bo v začetnem delu posvečena sporočilom župana in svetovalskim vprašanjem, so predvideni še nekateri drugi pomembni sklepi. Tako naj bi odobrili finančne nacrte za urbani-zacijska dela na naselitvenih območjih v ulicah Cordaioli (vrednost del: 275 milijonov), Torriani (385 mil.) in Palladio (470 mil.). Nadalje je pre-divena odobritev statuta in pristopne pogodbe Občine v Univerzitetni konzorcij, odobritev pravilnika za civilno zaščito in vrsta drugih sklepov s področja urbanistike. NOVICE Župan in občinska odbornica pri skupnosti “La Tempesta” Terapevtska skupnost za zdravljenje zasvojenosti z marnih “La tempesta” deluje v Gorici že skoraj deset let. V tem Času posodabljajo in širijo sedež na kmetiji zraven nekdanje psihiatrične bolnice v Ul. Terza armata, kjer nameravajo urediti prostore za še nekaj gostov, saj danes ne morejo sprejeti vseh, ki to žehjo. Sedež skupnosti bo danes obiskal go-riški župan Valenti skupaj za odbornico za socialno skrbstvo Franciosovo, da bi se seznanil s potekom obnovitvenih del in delovanjem skupnosti. Pri sindikatu CGIL prirejajo tečaj za razpisani natečaj za gasilce Tajništvo sindikata uslužbencev v javni upravi CGIL obvešča, da se jutri pričenja tečaj za pripravo udeležencev za sodelovanje na natečaju za 588 mest v gasilskem zboru. Srečanje bo jutri ob 20. uri na sedežu sindikata v Drevoredu 24. maja 1. V kratkem se bo zaCel pripravljalni teCaj tudi za zidarje in inštalaterje. Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu CGIL - tel. 33411. Občni zbor združenja “La Salute” GLASBA / POBUDA DRUŽIVA R. LIPIZER KRONIKA / VLOMI V STALNE BLAGAJNE Godalni trio pokazal učencem OŠ Župančič pot v zanimiv svet glasbe Kulturno društvo R. Lipizer je tudi v šolskem letu 1994/95 poskrbelo za niz obiskov in srečanj na osnovnih šolah. Cilj srečanj je približati glasbo otrokom in zbuditi zanimanje za študij glasbe. Za uresničevanje pobude skrbi godalni trio "R. Lipizer". Včeraj je ansambel gostoval na dveh goriških šolah, na šoli Pitteri in na šoli O. Zupančič. Srečanje je bilo namenjeno spoznavanju prvih korakov v svetu glasbe. (Foto Studio Reportage). V priporu štiri mlajše osebe V skupini tudi zakonca iz Tržiča in zapriseženi nočni čuvaj Preiskovalci so na Goriškem prišli na sled štiričlanski skupini, ki jo sumijo, da je vpletena v kar nekaj vlomov in tatvin v neprekinjene blagajne in okenca Bancomat. Člani skupine naj bi se poleg tega ukvarjali tudi s prodajo oziroma tihotapljenjem orožja. Slo naj bi za dva zakonca iz Tržiča, stara 39 oziroma 38 let, za 29-letnega zapriseženega čuvaja in nekega 28-letnega moškega. Vsi so v priporu že od začetka decembra vendar je zadeva prišla na dan šele pred kratkim, ker bi objava novic utegnila otežiti ali celo ogroziti potek preiskave. Domnevati je mogoče, da je s skupino, ki je za zapahi, sodeloval še kdo. Podrobnosti, kako so Četvorico izsledili žal niso znane, kakor tudi niso znan imena priprtih oseb. Zdi se pa, da skupina sodi v krog osum-ljenih ljudi, ki so jih policijski organi vzeli pod drobnogled in da so proti njim uspeh zbrati dovolj obremenilnih elementov za pripor. Kakor se bralci najbrž spominjajo, je bilo v začetku lanskega leta in leta 1993 na Goriškem kar nekaj vlomov in poskusov vlomov v neprekinjene banCne blagajne. Zhkovci so bili na delu v Krminu, v Podturnu, pa tudi v nekaterih drugih krajih v deželi. Se storilci teh kraj skrivajo med osebami, ki so v priporu? Najbrž še, za dokončni odgovor pa bo treba počakati na in zaključek preiskave. Združenje La Salute sklicuje v nedeljo, 12. februarja redni občni zbor. Potekal bo v prostorih loC-niškega socialnega centra na Trgu sv. Jurija ob 11.30. Razpravljali bodo o obračunu dejavnosti, o finančnem načrtu, poslovanju v lanskem letu ter o programu za letos. Zadnji dan za plačilo televizijske naročnine Večina televizijskih naročnikov je prav gotovo že poskrbela za plačilo televizijske naročnine. Danes je namreC zadnji rok za plačilo. Na to opozarja pokrajinsko ravnateljstvo finančne službe. Celoletna naročnina znaša 158.000 lir, mogoče pa je plačati tudi v obrokih. V tem primeru znaša šestmesečna naročnina 80.630 lir, trimesečna pa 42.000. Plačati je treba s položnico po pošti na poštni tekoči račun št. 3103, ki ga imajo naroCniM že doma. Novi naročniki pa se morajo za plačilo poslužiti posebnega obrazca, ki je na razpolago v poštnih uradih. Prometna nesreča pri Sabličih V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne na državni cesti pri Sabhcih, je bila laže ranjena Ehsa Grudina iz Rupe št. 54/e. Peljala se je v avtomobilu, ki ga je upravljal 21-letni Ivo Koršič iz Gorice, Tržaška ul. 36. Avtomobil je na ostrem ovinku zaneslo s ceste. Avtomobilistka umria za volanom Tragičen dogodek se je včeraj sredi dopoldneva pripetil v Tržiču na Drevoredu San Marco, v bližini veleblagovnice Štanda. 72-letno avtomobihstko Lo-redano Grimm je obšla nenadna slabost za volanom avtomobila. Bila je še toliko prisebna in pri moči, da je z avtomobilom zapeljala k pločniku in ustavila. Kmalu zatem je na kraj pripeljala ekipa za hitro pomoč, vendar je bila slabost za Grimmovo usodna in ji reševalci niso mogb vec pomagati. URBANISTIKA / KLJUB POZITIVNEMU STALIŠČU DEŽELNE UPRAVE TRBIŽ / SREČANJE Ministrstvo odbilo načrt za marino v Šlarancanu Zadovoljstvo skupine zelenih v deželnem svetu, ki poudarja potrebo po doslednejši ombientolni politiki Zeleni o skupnih pobudah na tromeji Ripct Di Meona po nevarnosti desnice TRST - V teh dneh je ministrstvo za kulturne dobrine izdalo odlok, s katerim je razveljavilo dovoljenje deležne uprave Furlanije-Julijske krajine za uresničitev marine v Starancanu. Vest, ki je bila doslej znana le ožjemu krogu javnih uprviteljev, je včeraj v daljšem tiskovnem poročilu objavila skupina zelenih v deželnem svetu, ki je ob tem izrazila tudi svoje zadovoljstvo, da je projekt propadel, Ceš da se ni skladal s sodobnimi zahtevami po varovanju okolja, pa tudi ne z deželno urbanistično politiko. Po mnenju deželnih svetovalcev zelenih je bil namreč načrt za štrancansko marino v nasprotju z določili starega in snujočega se deželnega urbanističnega oziroma teritorialnega načrta, poleg tega pa je bil tudi v navzkrižju z nekaterimi že opravljenimi posegi za sanacijo okolja, ki jih je financirala deželna uprava, zlasti na področju izliva Soče. Na vse to so zeleni že dalj časa opozorjali pristojne deželne upravitelje s svetovalskimi vprašanji, interpelacijami in še drugače. Deželna svetovalska skupina zelenih pa v svojem tiskovnem poročilu tudi podčrtuje, da se zdaj, po dokončnem propadu načrta za štarancsko marino, deželnim upraviteljem nudi edinstvena priložno- st, da celotno zadevo na novo vzamejo v roke in jo boljše premislijo. Po mnenju zelenih bi bilo nujno, da bi štarancansko obalo uredili v okviru zaokrožene vizije varovanja in razvoja širšega območja, ki gre od Pancanskega zaliva pa vse tja do Gradeške lagune. Pri tem bi lahko tudi v večji meri segali po sredstvih, ki jih nudi Evropska zveza prek nekaterih svojih programov. Pri vsem tem pa je bistvenega pomena, da se vzpostavi spoštljiv odnos do naravnega okolja. Zeleni se bodo v tem smislu še naprej zavzehnali bodisi v deželnem svetu kot v raznih krajevnih upravah, v katerih so prisotni. TRBIŽ - »Spričo sedanjega zaskrbljujočega političnega položaja in dejstva, da se italijanska družba usmerja v desno, se moramo truditi, da bi ustvarih levosredinsko zvezo strank in gibanj, ki bi znala biti protiutež desniča-skemu liberalizmu. Zato je potrebno, da se tudi gibanje Zelenih primemo opremi in sodeluje pri realizaciji takšne zveze zmerno levičarskih in demokratičnih sredinskih strank in gibanj. Javnomnenjske raziskave potrjujejo, da Zeleni sodimo med poglavitne stebre takš- ne koalicije in da vrednote in programi, ki predstavljajo našo osnovo, sodijo v ta kontekst«. Tako je podčrtal nekdanji državni koordinator Zelenih in evroparlamenta-rec Carlo Ripa di Meana na srečanju Zelenih in naše dežele, Slovenije in Koroške, ki je potekalo na Trbižu. Ripa Di Meana je še podčrtal, da je treba levosredinsko koalicijo zgraditi na trdnih temeljih in to čimprej, saj Italiji res preti nevarnost za močan zasuk v desno z vsemi posledica- NOVICE Zeleni o odnosu do Istre TRST - Načelnik svetovalske skupine Zelenih v deželnem svetu FJK Elia Mioni je odboru zastavil vprašanje o istitucionalnib odnosih med deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Istro. Predstavnik Zelenih se je skliceval na vest, da je sosednja dežela Veneto v prejšnjih dneh na ravni Evropske zveze predstavila projekt o sodelovanju z Istro. Gre za precej obsežen projekt, ki bi ga bilo treba po zamisli predlagateljev vključiti v okvir tako imenovanega drugega evropskega programa in za uresničitev katerega bi potrebovali nekaj milijard lir, zadeva pa sektorje raznih servisov, zaščite okolja in ribolova. Po oceni Mionija je predstavljeni projekt zelo zanimiv in pomemben, zato sprašuje odbor FJK, če je storil kaj podobnega oz. če načrtuje razne oblike sodelovanja z Istro. »Vzgojni« tečaj za fotografe VIDEM - Fotografi, ki so včlanjeni v furlansko Združenje obrtnikov, se bodo lahko udeležili posebnega tečaja, na katerem jim bodo do potankosti razkrili potek raznih cerkvenih slovesnosti in obredov. Osnovni namen pobude je, da ne bi več fotografi in snemalci motili poročnih in drugih obredov. POKOJNINE / PREDČASNE UPOKOJITVE SPET ZAMRZNILI Zapleti z upokojitvijo Parlament je prav v zadnjem trenutku vključil v spremni zakon finančnega manevra za leto 1995 neke vrste »rešilni pas« za nekatere zavarovance-odvisne delavce v zasebnem oziroma javnem sektorju, katerim je priznal (na papirju) pravico do predčasne upokojitve od 1. januarja 1995 dalje pod pogojem, da so 31. decembra 1993 že imeli 35 let delovne dobe. Na ta način je zakonodajalec hotel popraviti krivico zlasti za tiste nameščence, ki so ostali brez zaposlitve in so zaradi začasne zamrznitve predčasnih upokojitev dejansko ostali brez vsakega vira dohodka. Predvideno je bilo, da se bosta o postopku za uveljavljanje te pravice dogovorili ministrstvi za delo in zaklad, ki naj bi izdali skupni izvajalni odlok. Cim so poglobili to vprašanje, pa so ugotovili, da so delali račune brez krčmarja (beri -brez finančnega kritja). V proračunsko postavko so namreč za te upokojitve vključili pavšalni znesek 500 milijard lir, sedaj pa so ugotovili, da je teh upravičencev kar 65.000 in skupni strošek naj bi tako predvidoma poskočil kar na 2.000 milijard lir. Zato so začasno še dodatno zamrznili prvotno »odmrznitev« in to vprašanje naj bi rešili v sklopu splošne pokojninske reforme do junija letos, v nasprotnem primeru pa bodo z odlokom predvideli upokojitev najbrže v dveh tranšah v drugi polovici leta ali celo s prihodnjim letom. Vsekakor je minister za delo obljubil, da bodo najprej upoštevali tiste primere, ki jih obremenjujejo utemeljene »objektivne težave«, nato pa se bodo postopoma lahko upokojili še ostali upravičenci. (B) Thaler na Radiu Koper Novi slovenski zunanji minister Zoran Thaler bo danes, (31. t.m.) med 18.00 in 19.00 uro gost slovenskega programa Radia Koper-Capodistria. Beseda bo še posebej tekla o odnosih z Italijo in z drugimi sosedami ter o slovenskem približevanju evropskim integracijam. Vodji slovenske diplomacije bodo lahko postavljali vprašanja tudi poslušalci in sicer na številki 33012 in 31416 s klicnima številkama 066 za poslušalcev izven koprske omrežne skupine in 0038666 za tiste iz zamejstva. mi, ki bi ga takšna usmeritev imela. Srečanje Zelenih na Trbižu pa je pomenilo predvsem priložnost, da so spregovorili o skupnih pobudah, ki bi jih bilo potrebno izpeljati na tromeji in še posebno v zvezi z mednarodnim parkom, ki naj bi nastal na območju, ki je bilo izbrano za zimsko olimpijado leta 2002. S tem v zvezi je trbiški župan Carlo To-niutti, ki pripada gibanju Zelenih, zavrnitev kandidature za olimpijske igre ocenil kot izgubljeno priložnost, da bi tudi na tako odmevni manifestaciji lahko izstopile vrednote, kot sta prijateljstvo med narodi in mir. Toniutti pa je bil mnenja, da bo treba kandidaturo vložiti za olimpijske igre leta 2006. Podčrtal pa je prizadevanje občinske uprave, da je tudi za tako odmevno svetovno športno manifestacijo treba upoštevati vprašanja varstva narave. Naglasil je potrebo, da bi olimpijske igre, če bo čez enajst let tromeja izbrana za njihovo realizacijo, potekale v duhu spoštovanja okolja, kar bi bil močan signal dosedanjim tovrstnim izkušnjam, ki so se malokdaj usklajale s skrbjo za varstvo okolja. Zeleni iz treh sosednjih dežel so bili mnenja, da bi realizacija mednarodnega parka bistveno prispevala k utrjevanju dobrososedskih odnosov in obenem zaorala ledino za nadaljne skupne načrte na območju treh držav. Rudi Pavšič ISTRANOVA PPRIZMA Večkrat sem se vprašal - na straneh tega časopisa in tudi v kratkih pogovorih z njegovim direktorjem - če je ta Berlusconijeva in Finijeva Italija taka, kakršna je že od nekdaj: nacionalistična, retorična, bolj občutljiva za besede kot za dejanja, bolj pozorna na videz kot na bistvo in bolj nagnjena k obljubam kot pa k spoštovanju dane besede; država, ki je vedno rada govorila o zmagah nikoli pa o porazih, pri čemer je povsem ignorirala dejstvo, da postane narod bolj resen in odgovoren, kadar razmišlja o svojih nesrečah. In te so tolikokrat prizadele Italijo na vseh njenih koncih, pa naj gre tu za vojaške, politične ali gospodarske nesreče. Po mojem mnenju lahko potegnemo neko črto, ki gre od Rattazzija do Depretisa, od Crispija do Giolittija in vodi do Sicilijanca Orlanda (Italijani ga imenujejo »predsednik zmage«, v resnici pa je bil južnjaški politik, ki je bil že v zgodnjih dvajsetih letih povezan z mafijo), nato do Mussolinija in končno do Craxija ter Berlusconija. Ta je kot politični človek najbolj podoben »socialistu«, ki se je zatekel v Hamamet, kjer v tem kaotič- nem vzdušju italijanske dekadence, ki morda vzbuja večjo zaskrbljenost med civiliziranimi narodi po svetu kot v sami Italiji, čaka na svojo rehabilitacijo. Sam spor s Slovenijo je bolj bolan produkt italijanske retorike kot pa dejanski vidik neke stvarnosti, ki mora biti pojasnjena in rešena. In če je že treba govoriti o krivdi, potem se je treba z veliko resnostjo lotiti problemov na teh naših ozemljih - italijanskih in slovanskih - najmanj od leta 1918 naprej. Spregovoriti je treba o fizičnih in psiholoških napadih, umorih in izgonih mnogih nedolžnih, spregovoriti o tem, kako se je v Slovencih in Hrvatih, ki so bili rojeni na teh ozemljih, ki pripadajo enim in drugim, videlo sovražnike, ki jih je treba eliminirati ali asimilirati in odtujiti od rojstne grude, da bi se končno počutili tujce v svojih lastnih hišah. Enako neobčutljivost je zaznati ob vseh drugih problemih, ki bi morali neki državi pokazati pot do civilizacije: šola, ki je ves čas prepuščena sama sebi, z učnim Spor s Slovenijo bolan produkt italijanske retorike Gumo Miglia kadrom, ki je razen redkih izjem neustrezen na vseh nivojih od osnovne šole do univerze, ki je prišel do kateder brez resnih izpitov, brez potrebnih kulturnih in didaktičnih kvalitet in brez konfrontacije med tistimi, ki nekaj veljajo in tistimi, ki ne veljajo nič, kot se je to vedno delalo v vseh državah z visoko razvito civilizacijo, kjer so pomembna samo dejstva. Iz te »ne-kulture« v veliki meri izhaja splošna nezainteresiranost mladih, njihova žgoča vsakodnevna razočaranja, mentalna lenoba, ki se je pokazala tudi v teh zadnjih mesecih s sramotnimi zasedbami in uničevanjem šolskih poslopij. Take sramote ni mogla zaustaviti nobena sila javnega reda, vse to pa bo italijansko državo stalo veliko milijard, ki iz ure v uro povečujejo javni dolg. Vse se nadaljuje z veliko retoriko besed, ki jim daje fizično podobo trio, ki, kot kaže, prevladuje v Italiji besed: Ber-lusconi-Fini-Previti. To pa so samo najbolj vidni obrazi po-stfašistične Italije. Za njimi so razni Giuliani Ferrare in Gian-niji Lette; prvi s Craxijevimi zobmi in jezikom, drugi z medenim in farskim duhovniškim nasmehom Andreottija v znaku kontinuitete in transformacije italijanske tradicije. Toda glavni problem na začetku leta 1995 je v dejstvu, ali bodo ti vidiki, ki so od nekdaj označevali Italijo, še naprej všeč desetinam milijonov Italijanov, ki so se zanje izrekli celo na volitvah v odločilnih zgodovinskih tre- nutkih. Meni se zdi, da bo tako, saj je v vsakem od njih tudi nekaj tistega, kar je povprečnemu Italijanu všeč: velike in nikoli izpolnjene obljube, minljivo izkazovanje neobstoječe moči, samo videz in nikoli bistvo, nepriznavanje vrednosti drugih, nestrpnost, nesposobnost razumevanja drugačnega, zapiranje v svoj svet, ki velikokrat vodi v egoizem. Zaradi vseh teh stvari je bil fašizem političen pojav, ki se je rodil v Italiji, ubil svobodo in človekovo dostojanstvo in v celotnem narodu vzbudil prepričanje, da je nepremagljiv, ter ga nato pripeljal do popolnega poloma, ko se je drznil spopasti z drugimi narodi z dejstvi in nič več z govoričenjem. Tukaj, na italijanski vzhodni meji, smo dolga leta -napadalci in napadeni- skupaj doživljali te dogodke. Skupaj smo bili priča krutim spopadom in nato maščevanju, kot suženj, ki se osvobodi svojih spon in končno občuti svobodo, ki pa je na žalost nepopolna. Zdi se mi, da se lahko tudi s temi grenkimi spomini reši- mo tesnobe neke tragične preteklosti; ničesar ni mogoče zgraditi v prihodnosti, če globoko v zavesti nas vseh niso prisotni ti nauki zgodovine. To še posebej velja za mlade, ki odraščajo, ne da bi razmišljali o teh stvareh, ki so zastrupile življenje očetov na eni in drugi strani. In tu moramo spregovoriti o vlogi šole, ki pa je doslej opravljala svojo nalogo neprimerno, če ne celo porazno, vseh sredstev obveščanja, državljanske vzgoje -vseh dejavnikov, ki se namesto tega raje usmerjajo k minljivim stvarem, lahkomiselnosti in umikanju pred realnostjo. V dolgem času, ki sem ga preživel v šoli, sem pri mladih vedno naletel na pripravljenost in željo po učenju in diskusiji. Toda to njihovo pripravljenost bi moral zaznati tisti, ki naj bi jih vodil k spoznavanju resnice, svobode, k oblikovanju človekovega dostojanstva, ki se pa nikoli ne more roditi iz mentalne lenobe, sovraštva ali prezira, temveč ga je treba dograditi s ponižnostjo in s priznavanjem vrednot. V nasprotnem primeru bomo imeli opravka z zaprtostjo, mržnjo, izgubo idealov. Torek, 31. januarja 1995 TRENDI / V PRVIH DEVETIH MESECIH LANI Prodaja na drobno lani zrasla za 3,8% Istatova analiza dokazuje, da mali trgovski obrati kljub črnim napovedim niso v zatonu RIM - Po podatkih, ki jih je včeraj objavil statistični zavod Istat, se je obseg prodaje na drobno v prvih mesecih preteklega leta glede na enako obdobje leta 1993 povečal za 3,8 odstotka. V tretjem trimesečju lanskega leta, torej poleti, je trend naraščanja nekoliko popustil, saj so pradaje v primerjavi z istim odbodjem 1993 zdrknile za 0,6 odstotka, kar gre po interpretaciji Istata pripisati zmanjšanju obsega prodaje v malih trgovskih obratih, potem ko'so tri zaporedna trimesečja doživljali znatno naraščanje prodaje. Če prodajna gibanja razporedimo po blagovnih sektorjih, opazimo, da se je julija, avgusta in septembra glede na tri mesece prej najbolj skrčila prodaja živilskih izdelkov, in sicer za 0,4 odstotka, medtem ko je ostalo blago doživelo 0,3-od-stotni padec prodaje. Največje razlike je videti pri prodaji v srednjevelikih trgovskih obratih (od 0,1-odstotnega porasta v drugem trimesečju do 1,2-odstotnega upada v tretjem) in v velikih distribucijskih strukturah (od +7,7 na +3,2 odstotka). V prvih devetih mesecih lanskega leta je živilski sektor doživel veliko opaznejši porast (za 6,5 odstotka) kot ostali blagovni sektorji (za 2 od- UveljavitevTKB v analizi malih bank dnevnika II Sole 240re TRST - V banki je lepo tudi »majhno«. Pod tem naslovom je ekonomski dnevnik II Sole-24 Ore včeraj posvetil vso stran 18 manjšim denarnim zavodom in mednje uvrstil tudi Tržaško kreditno banko. Po kazalcih, ki so jih avtorji analize uporabih za ponazoritev odnosa malih bank do svojih klientov, se je slovenska banka zelo dobro odrezala, saj ponuja boljše pogoje od marsikaterega konkurenčnega zavoda. Na splošno pa iz analize izhaja, da velikost nikakor ni kriterij, na osnovi katerega naj bi klienti izbirali banko, saj so male banke tako po raznolikosti ponudbe kot po ceni storitev povsem sposobne tekmovati z velikimi bančnimi kolosi. stotka), vendar je ta rezultat sinteza nasprotujočih si trendov: v malih trgovskih obratih se je prodaja živilskih izdelkov povečala za 7,5 odstotka, ostalega blaga pa za 1,4 odstotka; v srednjevelikih distribucijskih enotah se je prodaja živil povečala za 0,6 odstotka, prodaja ostalega blaga pa se je zmanjšala za 1,2 odstotka; v prodajnih enotah z več kot 20 zaposlenimi pa je prišlo do večjega porasta prodaje neživil-skih blagovnih vrst (za 7 odstotkov) kot živil (za 2, 8 odstotka). Za srednjo in veliko distribucijo velja za prvo devetmesečje lanskega leta 2,9-odstotno povečanje prodaje glede na enako obdobje leta 1993; levji delež imajo pri tem gospodinjski, radijski in televizijski aparati (+9,9 odstotka), medtem ko je najbolj upadla prodaja v knjigarnah in papirnicah (-3,3 odstotka) in v trgovinah s stanovanjsko in pohištveno opremo (-0,9 odstotka). Plačilo davka Tosap preloženo na april TRST - Pretekli teden smo opozorili trgovce in druge podjetnike, da morajo do konca januarja plačati občinski davek na zasedbo javnih površin TOSAP (v praksi na sončne zavese obratov) za tekoče leto 1995, kmalu nato pa je iz Rima prišla vest, da se je finančno ministrstvo odločilo rok za plačilo te obveznosti podaljšati do 28. aprila letos. Občutno podaljšanje roka za plačilo davka Tosap inz njim tudi dajatev na reklamo in na pravico do izobešanja javnih sporočil, je narekovalo več razlogov. Med najpomembnejšimi je brez dvoma dejstvo, da približno tisoč italijanskih občin še ni sprejelo pravilnika o krajevnih dajatvah, svoje pa je prispevala tudi precejšnja zmešnjava pri interpretaciji zakona št. 507/93, ki je lani korenito reformiral in občutno povišal zneske krajevnih dajatev. Uradni odlok o sicer gotovi preložitvi roka za plačilo občinskih dajatev bo finančni minister Augusto Fantozzi podpisal v teh dneh, medtem pa je že napovedal, da bo preučil tudi možnost obročnega plačevanja teh davčnih obveznosti. Nespremenjen pa bo ostal dosedanji način plačevanja, torej s položnico na poštne tekoče račune domače občinske uprave ali neposredno v občinskih in poverjenih izterjevalnicah. VINOGRADNIŠTVO / STIKI MED KONZORCIJEMA KRAS IN BRDA Kraški vinogradniki načrtujejo sodelovanje z briškimi kolegi Strokovno srečanje s tajnikom konzorcija Brda Albanom Bidasiom Boris Smoneta TRST - Člani konzorcija kraških vin z zaščitenim poreklom so v tem obdobju zelo dejavni in opravljajo sicer prve, vendar dovolj zanesljive korake, da bi tržno uveljavili svojo organizacijo in žlahtno kapljico, ki jo pridelujejo. Na operativnem sedežu v prostorih Kraškega muzeja v Repnu si vsak konec tedna sledijo strokovna srečanja, ki so priložnost za pridobivanje znanja, novih spoznanj, sugestij in pogledov na vinarsko stroko. Konzorcij Kras si je med prve naloge zastavil navezavo stikov s »sosednjim« briškim Konzorcijem Brda -Collio. Pred dvema tednoma so se pogovorili z agroturističnim operaterjem Stankom Radiko-nom z Oslavja, pretekli petek pa je prišel v goste tajnik konzorcija Brda Al-bano Bidasio (na posnetku - foto Križman-čič/KROMA). Strokovno srečanje je bilo zelo zanimivo, poučno in je nakazalo konkretne perspektive za delovanje in uveljavljanje konzorcija Kras, ki se od »starejšega brata« (konzorcij Brda ima že 30-let-no tradicijo in igra vodilno vlogo v deželi FJK) lahko marsikaj nauči in smotrno izkoristi z leti nabrane izkušnje, tako da ubere bližnjico in se izogne začetnim »otroškim boleznim«. Opredeljevanje vin in določanje vinorodnih okolišev z zaščitenim poreklom je po zakonu v pristojnosti deželnih organov, vendar pa se mora vsak DOC up- ravljati sam in se razlikovati od drugih na osnovi specifičnosti posameznih območij, kar je pogoj in obenem porok za uveljavitev na vse zahtevnejšem trgu. Kraški vinogradniki naj se torej ne predstavljajo kot posamezna kmetijska podjetja, ampak kot enote geografskega okoliša. Ker je na steklenicah označeno isto geografsko ime, je v interesu vinogradnikov, da s sku-pimi prizadevanji čimbolj složno prispevajo k uveljavljaj u in razvoju celotnega območja, brez vsakršnega medsebojnega ljubosumja in vzgibov nelojalne konkurence, kajti tako obnašanje deluje negativno na imidž vseh vin s tega območja. Za valorizacijo vinskega pridelka je prav tako obvezna udeležba na pomembnejših vinskih sejmih z najboljšimi primerki, ker le tako lahko relativno »nov« in ozemeljsko dokaj omejen vinorodni okoliš opozori nase in pridobi ustrezno mesto na trgu. Na strokovnem sreča- nju je Bidasio nanizal osnovne naloge konzorcija vin z zaščitenim poreklom: poleg prizadevanj za zaščito okolja in spod-budjanja harmoničnega razvoja ozemlja je bistvenega pomena zagotavljanje strokovnih tehničnih posegov v vinogradu in enološke pomoči v kleti. Laboratorijske analize in znanstveni pristop k načrtovanju, urejevanju in obdelovanju vinogradov so izhodišče za izboljšanje proizvodnje in zvišanje kvalitete. Veliko je bilo govora o razporeditvi vinorodnih okolišev in o poimenovanju vin po kakovostnih pasovih, pri čemer je čutiti določen pritisk furlanskih proizvajalcev, da bi s svojim zaščitnim zakonom potisnili nekako na obrobje vina z manjših območij. Prav zato so kraški in briški vinogradniki prišli do spoznanja, da morajo biti zavezniki in navzven skupaj braniti svoje interese, obenem pa med seboj čim tesneje sodelovati. V deželni pravilnik bodo mo- rali vnesti ime namiznih vin (oznaka Furlanija-Ju-lijska krajina ne bo več dovoljena), prepovedana je navedba manjših območij (npr. Dolina ali De-vin-Nabrežina). Konzorcij bo sprožil postopek, da bo poleg vin z zaščitenim poreklom DOC mogoča tudi komercializacija belega in rdečega kraškega vina brez omejitev, nujna pa je tudi revizija dovoljene stopnje kisline. Ključnega pomena za razvoj vinogradništva je opiranje na strokovno pomoč izvedencev, ki na osnovi objektivnih podatkov in izsledkov analiz svetujejo prave izbire. Padel je tudi predlog, da bi konzorcija Brda in Kras s skupno ekipo tehnikov oblikovala organski projekt za spodbujanje razvoja. Takojšnjih rezultatov seveda ni mogoče pričakovati, nedvomno pa se bo obrestovala srednjeročna in dolgoročna naložba, še posebno, če bodo goriški in tržaški vinogradniki strnili svoje vrste in nastopali skupaj. IfMlT0R SRE ČET PET PON "H $3,0 15£ 16,7 160 H 0,2 160 I5,9 160 0,1 10 48/) 10 53,2 10' •4,5 10= 8,8 105 7/1 Hi Lira še naprej šibka v menjavi z marko MILAN - Dolar, ki je popustil na vseh mednarodnih trgih, je včeraj marki pomagal ohraniti prednost, ki si jo je pridobila v menjavi z liro in s francoskim frankom. Lira ostaja šibka, čeprav -in to je edina pozitivna nota - se je eku končno spet vrnil pod raven 2.000 lir. Marka je v primerjavi s petkovim tečajem Banke Italije izgubila 1,4 lire, dolar pa se je razvrednotil za skoraj 6 lir, vendar se je pozno popoldne spet okrepil. Menjalni trg medtem še naprej previdno čaka, da Dinijeva vlada konča svoj parlamentarni iter in se pospešeno loti dela. NOVICE Žensko podjetništvo se krepi BOLOGNA - Enoletni obračun dela posebne službe, ki je bila v Emiliji-Romagni ustanovljena za pomoč ženskam podjetnicam, je »roza podjetništvo« v vztrajnem razmahu: leta 1980 je delež profesionalk in podjetnic med samostojnimi delavkami znašal 3, 6 odstotka, deset let kasneje pa se je povišal na 7, 2 odstotka, medtem ko znaša enako razmerje pri moških 10 odstotkov. Pri tem razmahu je ženskemu podjetništvu nedvomno pomagal tudi evropski program Now (»nove priložnosti za ženske«), v katerega prvi fazi, ki se je končala decembra lani, je v petletju 1990-94 nastalo kar 150 popolnoma »ženskih« podjetij. Iz analize izhaja tudi zanimiv podatek, da je med novopečenimi podjetnicami tudi veliko mater, ki so uresničile izvirne »protikrizne« zamisli. Polemike okrog davčnih kontrol RIM - Medtem ko se nadaljujejo sistematična davčna preverjanja pri zobozdravnikih, zobnih tehnikih in upravnikih stanovanjskih skupnosti, se je vnela živčna polemika o tem, ah so to res kategorije davčnih utajevalcev. Prizadeti seveda tako etiketo zavračajo, ostajajo pa prvi začasni podatki, po katerih je bilo doslej odkrito 90 popolnih utajevalcev, kar 122 milijard neprijavljenih obdavčljivih dohodkov in za več kot 11 milijard lir utaj pri davku Iva. Številke se nanašajo na 8.300 že končanih od 9.000 začetih kontrol (od tega 4.800 pri zobozdravnikih, 2.800 pri zobnih tehnikih in 700 pri upravnikih stanovanjskih sosesk). Povrhu so finančni pregledniki ugotovili tudi 206 primerov nezakonitega opravljanja poklica, in sicer 75 »črnih« zobozdravnikov in 131 zobnih tehnikov. Refoima borzne komisije Consob MILAN - Modernizacija in racionalizacija delovnih metod je glavni namen notranje reforme Consoba, ki bo odslej razdeljen na osem oddelkov. Reforma, odobrena novembra lani, pa se ne nanaša samo na reorganizacijo dela, ampak vnaša tudi nekatere novosti za večjo učinkovitost borzne komisije. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^JUBLlANg V pRANKFURT pONDON J^UNCHEN pTANBUL jyj0SKV0 J^OPENHAGEN pARIZ jJIM gKOP.IE gPLIT TIRANO QUNAJ ^URICH Rezervacije In Informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 diplomate. Ostaneta tudi oba državna sekretarja, kar je konec koncev tudi del dogovora LDS - SKD, po katerem je Thaler prišel na MZZ. Kakšno bo sodelovanje s predsednikom države, ki s svojo simbolno fun- Thaler, Se bolj učinkovit pa bi bil, če bi ga izvršna oblast ves Cas dosledno spoštovala. Na nekaterih mestih je jasno razbrati Thalerjevo kritičnost in objekt, na katerega je usmerjena. Mnogi z zanimanjem pričakujejo srečanje italijanske zunanje ministrice Agnellijeve in novoizvoljenega slovenskega ministra, češ da bo vizualno učinkovalo kot pogovor babice in vnuka. Thalerju se zdi to predvsem vprašanje domišljije, saj svoje mladosti nikakor ne šteje za oviro, prej nasprotno. Iz svojih izkušenj ve, da utegnejo takšne posebnosti sprostiti ozračje in pospešiti dialog, čeprav se že od daleč izogiba napovedi, da bo od »babice« Agnelli iztržil kaj posebnega. kcijo posega tudi na zunanjepolitično področje? MZZ bo, v skladu z zakonom, koordinator zunanje politike, vendar ne-tako, da bo omejeval ali preprečeval dejavnost drugih najvi-Sjih predstavnikov države na tem področju. S predsednikom Kučanom bo vzpostavil normalno komunikacijo, kar pomeni, da ga bo sem in tja, po potrebi paC, tudi spremljal na kakšni poti v tujino. Glede državnega zbora namerava Thaler določiti Človeka, ki bo odgovoren za sodelovanje na osi MZZ- V nečem so si komentatorji Drnovškove odločitve, da za zunanjega ministra postavi Zorana Thalerja, enotni: 33-letni Skofjeločan si je nadel težak križ. Stolček zunanjega ministra je namreč ta trenutek vroč skoraj tako kot tisti na obrambnem ministrstvu, na katerem se je ravno minule dni nemirno presedal Jelko Kacin. Thalerju se (upajmo) bržkone ne obetajo tako naporne preizkušnje kot Kacinu, jasno pa je, da bo moral pobrati kar nekaj kostanjev iz razbeljene zunanjepobtične žerjavice. Thaler s prevzemom zunanjega ministrstva v mnogocem postavlja na kocko svojo politično kariero, ki se je sicer zdela dokaj premočrtna. Diplomirani mednarodni politolog, elan predsedstva ZSMS, odgovoren za mednarodne odnose, namestnik zunanjega ministra v pionirskih časih samostojne Slovenije in predsednik najbolj uglednega odbora v državnem zboru bi slejkoprej postal tudi zunanji minister. Kot predsedniku odbora za mednarodne odnose mu ni bilo hudega: imel je dovolj velik manevrski prostor za dokazovanje in utrjevanje svoje kompetentnosti in hkrati razmeroma »udobno« stopnjo odgovornosti. Po katastrofalnem padcu ugleda slovenske zunanje politike (nekateri trdijo, da je to njena resnična raven), ki se je zgodil v zadnjih dveh letih, bodo politični zavezniki in nasprotniki, pa seveda javnost, od mladega ministra zahtevali rezultate. Dogovor z Italijani in Hrvati, podpis Evropskega sporazuma, odprava embarga, konsolidacija zunanjega ministrstva in uskladitev delovanja vseh zunanjepolitičnih faktorjev v tej državi. Thalerjev bivanjski imperativ za obstoj v politični vrhuški je, da izpolni vsaj enega od teh pričakovanj. Neprijazno okolje ministrskega »jastreba« Zdi se, da mu okoliščine niso najbolj naklonjene: velika koalicija se maje in je tako rekoč v konstantnem procesu razpadanja, njena agonija pa se v dobršni meri dogaja ravno na zunanjepolitičnem polju. Pre- mier Drnovšek je izrazit solist (mnogi ocenjujejo, da bodo tudi po Thalerjevi izvolitvi diplomatske vajeti ostale v njegovih rokah), za nameček bo novega ministra v parlamentu nadzoroval njegov predhodnik Lojze Peterle. Gledano z druge strani Thalerjevo tveganje morda niti ni tolikšno, saj je slovenski kadrovski bazen tako plitek, da je za politično ambiciozne (in sposobne) ljudi vedno dovolj funkcij. To dokazuje tudi njegova izkušnja iz časov prve Demosove vlade, ko je kot opozicijski poslanec sodeloval v Peterletovi vladi kot namestnik ministra Rupla. V stranki so ga takrat skoraj izobčili (»vrgli« iz vseh organov stranke, Čeprav ne tudi iz stranke same), vendar se mu je očitno izplačalo potrpeti. Marsikaj bo moral potrpeti tudi na ministrskem stolčku; prav zanimivo bo spremljati njegovo prvo srečanje s hrvaškim zunanjim ministrom GraniCem, ki seveda še ni pozabil ostrih »prosvjedov«, ki jih je Zagreb pošiljal v Ljubljano zaradi obiska takratnega parlamentarca Thalerja v zaselkih na nikogaršnji zemlji ob Dragonji. Tudi italijanski tisk ob njegovem priimku ne pozabi zapisati, da je »falco« (jastreb). Zoran Thaler odgovarja, da v tem ni nic slabega in da mu takšen sloves omogoča, da stopi pol koraka nazaj. Najslabše je namreč, Ce si ne znaš izboriti manevrskega prostora, Ce se pogajaš tako, da je tvoja zahteva hkrati minimalna in maksimalna. Po prvem dnevu na svojem novem delovnem mestu je opa- zil predvsem liCno prenovljene prostore, medtem ko na ministrstvu vlada mrtvilo oziroma, kot se je popravil, manjša živahnost kot takrat, ko je bila na MZZ Se dvojica Rupel - Thaler. Časi so bili res drugačni, res pa je, da je veliko ljudi iz prve garniture odšlo. Razlogi so številni, materialni in prestižni, ugotavlja Zoran Thaler. Minister si je zastavil nekaj prioritet: MZZ naj spet dobi ustrezno mesto v vladi in državni upravi, da bo lahko maksimalno delal za slovensko zunanjo politiko. Thaler bo natančno prebral vse dosjeje, v katerih so zbrane informacije o odnosih s sosedi, in v sodelovanju s kolegi v vladi skušal pognati ta voz naprej. Marsikaj bo moral potrpeti na ministrskem stolčku; prav zanimivo bo spremljati njegovo prvo srečanje s hrvaškim zunanjim ministrom GraniCem, ki seveda še ni pozabil ostrih »prosvjedov«, ki jih je Zagreb pošiljal v Ljubljano zaradi obiska takmtne-ga parlamentarca Thalerja v zaselkih na nikogaršnji zemlji ob Dragonji. Tudi itahjanski tisk ob njegovem priimku ne pozabi zapisati, da je »falco« (jastreb). Zoran Thaler odgovarja, da v tem ni nič slabega in da mu takšen sloves omogoča, da stopi pol koraka nazaj. Kadrovskih Čistk ne bo, ker je hiša že preveč »počiščena«, veliko dobrih ljudi je v tujini. Kadrovsko se bo treba okrepiti, s pomočjo javnega razpisa, vnovič bodo uvedeni tudi izpiti za DZ. Zakon o zunanjih zadevah, pri pripravi katerega je sodeloval, je za zdaj še vedno primerna osnova za delo. V skoraj petih letih veljavnosti je dosegel svoj namen, ocenjuje minister Kakšno bo srečanje »babice« in »vnuka«? Mnogi z zanimanjem pričakujejo srečanje italijanske zunanje ministrice Agnellijeve in novoizvoljenega slovenskega ministra, Ceš da bo vizualno učinkovalo kot pogovor babice in vnuka. Thalerju se zdi to predvsem vprašanje domišljije, saj svoje mladosti nikakor ne šteje za oviro, prej nasprotno. Iz svojih izkušenj ve, da utegnejo takšne posebnosti sprostiti ozračje in pospešiti dialog, čeprav se že od daleC izogiba napovedi, da bo od »babice« Agnelli iztržil kaj posebnega. Zavedati se je treba, trdi Thaler, da funkcija ni vezana na leta, telesno višino ali druge osebne okoliščine. Zunanji minister paC zastopa svojo državo in ima ustrezna pooblastila ne glede na te okoliščine. Televizijski kolega je duhovito opazil novo vodilno dvojico na MZZ: ob Golobu imamo zdaj še jastreba? Thaler smeje odmahne z roko, Ceš, o spremembi priimka res še nisem razmišljal. Saj res, kako očkovo imenovanje komentira štirimesečna edinka? Samo smeji se, pravi Zoran Thaler, saj ne ve, da bom poslej imel še manj Časa. Boštjan Lajovic Foto: Srdan Živulović VSAKDANJE SENZACIJE država A —-p IMa vca Ka Inhl/A ivGO V5w do ion IVO Inctnilf inrAlniAO lOoiiiiiv i^roinio ■ LJUBLJANA- Poslanci državnega zbora vCeraj niso nadaljevali z obravnavo zakona o igrah na srečo, ki so jo prekinili prejšnji teden, ker še niso prejeli poročila matičnega delovnega telesa. Po sklepu zbora se je namreč dopoldan sestala komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene Foto: Srdan Živulovič lastnine in obravnavala vladna dopolnila k zakonu. Sporno je predvsem dopolnilo k 54. členu zakona, ki določa lastniško strukturo igralnic. Predlagano besedilo določa, da naj bi bili delničarji igralnic le Republika Slovenija, državni skladi in lokalna skupnost, kjer je sedež igralnice. Ta del zakona je v dolgem parlamentarnem postopku ( kar tri leta in pol!) doživel največ sprememb. Najprej je vlada predlagala, da bi postala država večinski lastnik igralnic. Nato je mnenje spremenila, češ, da bi bila država slab gospodar. Za- to predlaga širitev možnih delničarjev tudi na pravne osebe s sedežem v Sloveniji, ki med seboj niso kapitalsko in upravljalsko povezane, in na zaposlene. Pravne osebe bi bile lahko lastnik največ dvajsetih, zaposleni in bivši zaposleni pa desetih odstotkov delnic. S tem naj bi tudi v igralniški deja- vnosti dopustili podjetniški interes, saj bi bilo po mnenju vlade bolje, da ima država v igralnici le kontrolni delež, »javni interes pa naj uresničuje z davčnim zajemanjem in koncesijsko dajatvijo«. S tem se že na zasedanju državnega zbora niso strinjali opozicijski poslanci, ki so zatrjevali, da so se v zakon o igrah na srečo vtihotapili elementi lastninskega preoblikovanja igralnic, čeprav je zbor sklenil, da bo to obravnaval poseben zakon. Podobno so razmišljali tudi na seji komisije, kjer so sklenili, da ne podpirajo vla- dnega dopolnila k zakonu o igrah na srečo, ker je v zakonodajnem postopku še zakon o lastninskem preoblikovanju igralnic. S sprejemom vladnega dopolnila bi vnaprej potrdih sporno lastninjenje o obstoječih igralnicah, so menili. (Spomnimo se, da so pri obravnavi zakona o lastninjenju igralnic po- slanci vlado zadolžili, naj opredeh način odkupa kapitalskih deležev oseb, ki po sistemskem zakonu ne morejo imeti kapitalskih deležev v igralnicah.) Ko- alicijski poslanci pa so na seji komisije trdili, da s sprejemom vladnega dopolnila ne bi posegli na področje lastninskega preoblikovanja obstoječih igralnic oziroma novogoriškega Hita. Z zavrnitvijo vladnega dopolnila bi iz lastniške strukture izločili le zaposlene delavce v igralnicah. Odločitev komisije seveda ne pomeni dokončne zavrnitve vladnega dopolnila, čeprav so ji nasprotovali tudi poslanci krščanskih demokratov. O bodočih lastnikih igralnic bo namreč odločal državni zbor, kjer pa ima koalicija tudi brez SKD, s pomočjo nekaterih drugih poslancev, še vedno večino. Bodoče lastništvo igralnic pa ni edina sporna točka zakona, h kateremu je vloženih že preko 140 dopolnil. Poslanci imajo različna mnenja tudi o deležih, ki naj bi jih od koncesijske dajatve, ki jo bodo plačevale igralnice, prejele lokalne skupnosti. Osnovno besedilo zakona predvideva razdelitev dajatve med državni proračun in lokalno skupnost. Vlada predlaga spremembo, po kateri bi deset odstotkov dajatve bilo name- njeno promociji turizma. Skupina poslancev krščanskih demokratov bi namenila lokalnim skupnostim, kjer je sedež igralnice le 25 odstotkov, enak odstotek pa za investicije v družbeno in gospodarsko infrastrukturo v vseh občinah. Druga skupina, ki jo vodi tudi krščanski demokrat, predlaga štirideset odstotkov dajatev tudi lokalnim skupnostim, ki mejijo na občine, kjer je igralnica. Združena lista pa predlaga, da po dva odstotka dajatve dodelijo najprej posebni fondaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter fondaciji za financiranje športnih organizacij, ostanek pa naj si razdelita državni proračun in lokalna skupnost. Zanimivo pa bo tudi določanje osnove za izračun koncesijske dajatve. Vlada sicer predlaga višje stopnje obdavčitve za dobiček od prirejanja iger na srečo, vendar le za igre s kroglico (rulete) in za igralne avtomate. Za vse ostale igre s kartami, kockami, na igralnih panojih in stave, pa naj bi znašala koncesijska dajatev le deset odstotkov osnove. Matjaž Albreht Demokratični tomm o igralništvu LJUBLJANA (STA) - Demokratični forum Slovenije (DFS) je včeraj, kot je dejal predsednik DFS Jernej Jung, "v sklopu tem, ki zadevajo korupcijo" pripravil novinarsko konferenco o odprtih dilemah pri sprejemanju igralniške zakonodaje, o čemer je spregovoril Miran Lipovec, krupje portoroške igralnice. V interesu sedanje oblasti je, da sprejme zakon v predlagani obliki, saj tak omogoča manipulacije in zlorabe, so zapi- sali že v napovedi novinarske konfe-rence.Zakon ne določa meril ali prioritet za dodelitev koncesij, ne določa standardov, kot so velikost igralnice ali najmanjši obseg iger kot pogoj za odprtje igralnice. Pri tem obstaja bojazen, da se bo igralništvo kot zelo donosna dejavnost zelo razmahnila, saj bi igralnico lahko odprl že vsak gostilničar, ali pa bodo koncesije podeljene samo pripadnikom določenih strank. Zakon o denacionalizaciji povzroča škodo LJUBLJANA (STA) - Predstavniki Konzorcija zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja menijo, da je sedanji zakon o denacionalizaciji "neevropski in že povzroča pri gospodaskih subjektih v vlogi zavezancev precejšnjo gospodarsko škodo, ima pa tudi negativne socialne posledice". Zato pričakujejo, da se bo vlada čimprej opredelila do njihovih predlogov za spremembo obstoječega zakona, parlament pa o njih razpravljal na februarski seji. Kot je na novinarski konferenci včeraj pojasnil Jožef Šketa, predsednik upravnega odbora Konzorcija, so se pričakovanja o hitri rešitvi denacionalizacijskega procesa pokazala kot nerealna, čeprav je vlada sprejela za zavezance, ki so začeli s procesi lastninjenja, "vrsto represivnih ukrepov, da bi jih prisilila k hitrejšemu sporazumevanju z upravičenci". Predlogi konzorcija za spremembo obstoječega zakona so se vselej vrednotili s poudarjeno čustveno in strankarsko obremenjenostjo, čeprav so bili strokovno podkovani. Legitimnost svojih predlogov so skušali zato doseči z uporabo instituta "ljudske iniciative". Za podporo k pobudi za spremembo zakona o denacionalizaciji se je izreklo 12.564 volilcev (zadostovalo bi jih 5000), kar zadostuje za uvrstitev njihovega predloga na sejo državnega zbora. Menijo, da je bil kršen poslovnik DZ, saj je komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja podjetij zavrla postopek parlamentarne obravnave njihovega predloga, sklicujoč se na vlado, ki da ni podala svojih stališč na predlog. "Gre za ignoriranje volilcev," je še zatrdil Šketa in na očitke, zakaj šele po dveh letih od sprejetja zakona zahtevajo njegove spremembe, odgovoril, da so vsi njihovi dosedanji poskusi "naleteli na gluha ušesa". MINISTRSTVO ZA KULTURO Za ministra pol mandata, za kulturo sedem zakonov Ministrstvo se srečuje tudi s prostorskimi težavami LJUBLJANA - Pa kaj zato, če ministru za kulturo očitajo, da prisostvuje premalo kulturnim prireditvam. Sergij Pelhan je kljub temu najbolj delaven izmed ministrov, ki so se med osamosvojitvijo Slovenije in po njej ukvarjali s kulturo. Sele pol mandata je za njim, pa se že lahko pohvali, da je na svojem področju »pridelal« sedem zakonov, devet pa jih Se čaka bodisi v osnutku bodisi na zaključek razprave v parlamentu. Bera, s kakršno se njegovi predhodniki težko pohvalijo. Sergij Pelhan je v svojem delovnem zanosu tradicio-nalfii novoletni sprejem za novinarje prestavil kar na datum, ko se je iztekla polovica njegovega mandata in včeraj dopoldne hkrati z njim pripravil tiskovno konferenco. Čeprav pripravlja pravno podlago za življenje slovenske kulture, pa prisega na »distanco države do kulturnih vsebin. Praktična vrednost zakonov se bo šele izkazala.« Ob neki drugi priložnosti je povedal, da je kulturna vsebina stvar izvajalcev, država pa ima v svojih rokah le formo. Ce bo še naprej tako, se bo pokazalo z delovanjem Sveta za nacionalni kulturni program, ki naj bi ga v skladu s sprejetimi zakoni usta-novili prihodnji mesec. Sergij Pelhan kot prenovitelj tiči v obisti slehernega kulturnega ustvarjalca na Slovenskem, njegova podjetna naglica pa jemlje sapo tudi njegovim sodelavcem. Na Ministrstvu za kulturo pomakajo peresa v pravo paleto različnih področij: privatizacija, denacionalizacija, proračunski odnos občina - država, alternativa, sponzoriranje, davčna politika, javna dela v kulturi, evropsko povezovanje... Minister je najbolj ponosen na zaustavitev padanja deleža za kulturo iz proračunskih sredstev, saj je bil ta leta 1994 za 5-10% večji kot prejšnje leto, in je obljubil, da si bo za to še vnaprej prizadeval. Sergij Pelhan je novinarjem na sprejemu zaupal, da ima ob vsem tem še težave s prostori za lastno ministrstvo. Najbolj verjetno je, da se bo del kulturnega ministrstva preselil na Metelkovo, kjer bi zasilno lahko začelo delovati nekaj pisarn, čeprav razmišljajo o reprezentančni prenovitvi ene izmed zgradb za potrebe ministrstva. Vima Lešnik Torek, 31. januarja 1995 Sindikati proti višanju poslanskih plač LJUBLJANA - Delovni osnutek predloga finančnega načrta, ki ga bodo poslanci sprejeli v okviru zakona o proračunu za leto 1995, predvideva, da se bodo poslanske plače letos povečale za 64 odstotkov. Tako bi povprečna plača vsakega poslanca mesečno znašala kar vrtoglavih milijon tolarjev bruto. Za vse plače s povprečnim funkcijskim dodatkom in povprečno delovno dobo, pa bi tako davkoplačevalci letos odšteli kar 1, 2 miljardi tolarjev bruto oziroma 15 milijonov nemških mark. Zato je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič včeraj na novinarski konferenci izrekel svoj najostrejši protest proti novemu povečevanju poslanskih plač, kajti poslanci so si konec lanskega leta že povečali plače za več kot dvajset odstotkov. Semolič je opozoril, da v Sloveniji te dni tečejo zelo delikatna pogajanja o novem dogovoru o politiki plač, ki bi veljal za letošnje leto. Pri teh pogajanjih se delodajalci, delojemalci in vlade še vedno ne morejo uskladiti za le malo povišane najnižje plače, kajti delavci naj bi razumeli v kako težkem gospodarskem položaju je Slovenija. Zato se je Semolič včeraj vprašal, kako pa gospodarski položaj Slovenije razumejo poslanci. Član predsedstva ZSSS Branko Mišič je včeraj spregovoril o pomenu novele zakona o ureditvi obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij, ki jo je državni zbor sprejel prejšnji teden. S to novelo zakona so končno uveljavljene zahteve ZSSS, da se premalo izplačane plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti do 100 odstotkov, priznajo vsem dejavnostim kot potrdilo za notranji odkup podjetij in to v obliki zadolžnic. Dose-daj je bilo namreč mogoče uveljavljati le razliko med dejansko izplačano plačo in tisto, ki jo je določala kolektivna pogodba. To pa je pogosto omogočalo le 80-odstotno izplačevanje plač. Neto znesek ugotovljene razlike premalo izplačanih plač se bo po novem uporabljal za notranji odkup podjetij, in sicer kot lastninski delež delavca. Davki in prispevki iz pripadajočega deleža nei-zplačnih plač pa se po kolektivnih pogodbah do 1. januarja 1993 prenesejo v Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Mišič je včeraj pojasnil, da sprejete zakonske osnove pomenijo, da bo bistveno zmanjšan odliv kapitala iz podjetij, ki ga je po ocenah ZSSS za približno mi-Ijardo in pol mark. Tolikšna je namreč razlika med 80 in 100-odstotnim zneskom plač po kolektivnih pogodbah, ki je nastala v procesu lastninjenja zaradi premalo izplačanih plač. Mišič je včeraj poudaril, da bo tako povečan lastninski delež delavcev pomenil, da bo delo sindikatov moralo biti še bolj odgovorno, kajti omenjeno pravico bo treba uresničiti tudi v praksi. V ta namen ZSSS zdaj vodi seminarje za delavce delničarje in spodbuja k ustanavljanju sporazumom med delavci, ki so z delnicami notranjega odkupa postali solastniki podjetja. Mateja Bertoncelj Pergam za prekinitev pogajanj o plačah LJUBLJANA (STA) - Ravnanje delovne skupine, ki je mimo pooblastil socialnih partnerjev posredovalo v javnost delovno gradivo o določitvi osnov za izračun plač za letošnji januar ter zlasti poziv urada vlade za informiranje podjetjem, da spoštujejo na delovni ravni usklajene usmeritve glede izplačila plač v januarju 95, v Pergamu ocenjujemo kot precedens v dosedanji praksi pogajanj in kot pritisk na sindikate, ki se doslej do tega vprašanja še niso opredelili, je povedal na včerajšnji novinarski konferenci Konfederacije sindikatov Slovenije (KSS) Pergam predsednik Dušan Rebolj. V nadaljevanju je predsednik Pergama poudaril, da dogovora med socialnimi partnerji o načinu izplačevanja plač v letošnjem letu še ni, saj se pogajanja o morebitnem dogovoru glede politike plač niso še niti začela. Vsi pogovori na to temo so doslej potekali le na ravni delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov treh socialnih partnerjev, ki pa nima pooblastil in ne mandata za sprejemanje kakršnihkoli zaključkov in predvsem nikakršnega mandata za posredovanje delovnega gradiva sredstvom javnega obveščanja, meni Rebolj in dodaja, da tako Pergam kot drugi sindikati do danes še vedno niso prejeli gradiva delovne skupine, tako da nimajo možnosti uskladitve in strokovne presoje na delovni ravni sprejetih rešitev glede dogovora o politiki plač in določitve osnov za njihovo izplačilo v januarju 95. Na novinarski konferenci je sicer tekla beseda o stališču KSS Pergam do socialnega sporazuma in dogovora o politiki plač za tekoče leto ter pogojih, ki jih je potrebno uresničiti, da bo Pergam pristopil k podpisu omenjenih dokumentov. Pogoj za podpis socialnega sporazuma in dogovora o politiki plač je sklenitev nove tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi (KP) za gospodarstvo za leto 1995, pravi Rebolj, ki opozarja, da morata biti oba dokumenta podpisana sočasno. SOSEDNJE REGIJE Torek, 31. januaija 1995 POLITIKA »AUSTRIAN WATERGATE« / ODSTOPIL TUDI POSLANEC MARIZZI Mate Granić: »Mirna rešitev« Kdo je še vpleten v provizijsko afero? Ministrica Rauch-Kallat v težavah - Preiskovalni odbor Ivan Lukan DUNAJ - Hrvaški zunanji minister Mate Granić se je včeraj med svojim obiskom na Dunaju izrekel za »mirno osvoboditev trenutno zasedenih ozmelj Republike Hrvaške«. V pogovoru s predsednikom Kle-stilom in zunanjim ministrom Mockom je Granić hkrati zagotovil, da Hrvaška v Krajini ne namerava vojaško posredovati, »čeprav obstaja nevarnost vojne«. Mock je pokazal določeno razumevanje za odločitev hrvaškega predsednika Tuđmana, da Hrvaška ne bo vec podaljšala mandat modrim čeladam. Rok se izteka konec marca. DUNAJ - Provizijska afera, ki jo je odkril politični magazin »News« in v katero sta vpletena (vsaj) dva politika iz vrst Velike koalicije, je konec tedna terjala drugo žrtev: državnemu poslancu ljudske stranke (OVPJ Hermannu Kraftu, ki je svoje poslansko mesto oddal takoj, ko je javnost izvedela za njegovo vlogo v načrtovani kupčiji v obsegu približno 70 milijonov šilingov, je konec tedna sledil njegov pogovorni (in pogajalski) partner Peter Marizzi; - državni poslanec in vrhu tega tudi še zvezni poslovodja socialdemokratov (SPO). Odločitev je padla po razgovoru med Marizzi-jem in šefom SPO, kanclerjem Vranitzkym. Slednji je - predvsem zaradi močnega pritiska javnosti - sprejel Marizzijev odločitev, da odstopa tako kot državni poslanec kot tudi zvezni poslovodja SPČ. Marizzi je pri tem poudaril, »da ni ravnal ne pravno in tudi ne človeško napačno (ponudbo svojega kolega ni sprejel -op. ured.), da pa je »medijem uspelo iz žrtve napraviti storilca«. Ker bi v podočnosti bil za stranko stalno breme, se je odločil za odstop. Diskusija o ozadjih spodletele kupčije se medtem nadaljuje; - nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi poleg Krafta in Marizzija bila v afero v-pletena še ta ali ona višja oseba. »Gonilna sila« pri načrtovani kupčiji naj bi bil - vsaj po včerajšnjem poročilu pohtiCnega tednika »profil« - grof Mensdorff-Pouilly, mož ministrice Odstopil:poslanec in poslovodja SPO Peter Marizzi. za okolje Marie Rauch-Kallat (ljudska stranka). Grof je namreč svetovalec britanskega proizvajalca vojaških letal in helikopterjev British Aerospace. Mensdorff-Puilly naj bi že decembra leta 1993 stopil do poslanca Krafta s prošnjo, naj v zvezi z načrtovanim nakupom helikopterjev za avstrijsko vojsko »končno stopi do Marizzija«. Kraft je to storil februarja leta 1994, javnost pa je zato izvedela sredi preteklega tedna iz magazina »News«, ki je objavil posnetek pogovora med Kraftom in Marizzijem, v katerem politik OVP svojemu koalicijskemu kolegu Marizziju ponudil provizijsko kupčijo. Kraft je Marizziju sporočil, da je British Aerospace v primeru naročila pripravljen plačati dvo-odstotno provizijo, ki bi jo stranki lahko medseboj delili; pri naročilu v višini 3, 8 milijarde šilingov bi to pomenilo provizijo v višini 70 milijonov šilingov. Marizzi ponujeno kupčijo ni sprejel, do nakupa helikopterjev pa do danes ni prišlo. Kako je bil posnet pogovor med obema politikoma v prostorih avstrijskega parlamenta je velika neznanka. Opozicija, predvsem svobodnjaki, zeleni in Liberalni forum, toda tudi nekateri socialdemokratski politiki medtem zah-tevaho takojšnjo ustanovitev preiskovalnega parlamentarnega odbora, ki naj bi raziskava! tako najnovejšo provizijsko (in prisluškovalno) afero kot tudi morebitne kupčije v zvezi z nakupom orožja v preteklosti. Vrh ljudske stranke se je izrekel proti raziskovalnem odboru, dokončno odločitev pa želi poslanski klub stranke sprejeti ta četrtek. NOVICE Avstrijska vlada vztraja pri hearingu o varnosti JE Mohovce DUNAJ - Kljub odpovedi za pretekli teden v Aust-ria Center na Dunaju predvidenega hearinga, avstrijska vlada vztraja pri izvedbi javnega zasliševanja glede varnosti nuklearke Mohovce na Slovaškem. To je včeraj poudarila ministrica za varstvo okolja Maria Rauch-Kallat. Temu je še dodala, da za danes načrtovani hearing v Bratislavi tudi nikor ne more biti nadomestilo za odpovedano prireditev na Dunaju. »Če prireditve v avstrijski prestolnici ne bo, tudi ne bo denarja za dogradnje nuklearke s strani Vzhodnoevropske banke«, je dejala avstrijska ministrica za okolje. 45-minutne učne ure ne bo DUNAJ - Protestne akcije učiteljev so zalegle: minister za pouk Erhard Busek je vCeraj v okviru pogajanj z učiteljskim sindikatom odstopil od svoje zahteve po skrajšanju učne ure od trenuto 50 na 45 minut. Nove zahteve ministra: učitelji naj ne bi več dobivah pavšalo za nadure, zastopstvo bo plačano le tedaj, če bo tudi dejansko upravljeno, število šolskih prireditev naj se bi znatno zmanjšalo. Busek hoče privarčevati 1, 5 milijarde šilingov. Je grof Mensdorff-Puilly (na sliki s soprogo ministrico za okolje Marijo Rauch-Kallat) bil »gonilna sila«? OB 50-LETNICI OZN VValdheim ne bo povabljen v NewYork Odločitev je dokončna NEW YORK/DUNAJ - Organizacija združenih narodov (OZN) nekdanjega dolgoletnega generalnega tajnika Kurta VValdheima (slika zgoraj) ne bo povabila na veliko slovesnost ob 50-letnici obstoja te svetovne organizacije 24. oktobra letos v New Yorku. Govornik OZN Faw-zi je konec tedna sporočil, da so se znotraj OZN zedinili, da na slovesnost ne bodo povabili nobenega od nekdanjih generalnih tajnikov. Pri tem je poudaril, da - poleg VValdheima -tudi njegov naslednik Perez de Cuellar ne bo Častni gost slovesnosti ter da se je le-ta strinjal s to odločitvijo. Zadeva VValdheim je kočljiva predvsem zaradi dejstva, da vloga nekdanjega generalnega tajnika OZN in kasnejšega avstrijskega zveznega predsednika med 2. svetovno vojno še vedno ni popolnoma razčiščena. Slej ko prej obstajajo očitki, da je kot elan nemške vojske na Balkanu bil udeležen pri deportaciji ljudi. Združene države so Kurta VValdheima prav zaradi te njegove sporne preteklosti dali na t.i. watch-list, seznam oseb, katerim je prepovedan vstop v ZDA. VValdheim k odločitvi OZN: »Poglavje je za me zaključeno, odločitev, da me ne povibijo na proslavo, za me tudi ne pomeni žalitev. Kot privatnik sem v položaju, da se mi ni treba več udeležiti prestižnih in protokolarnih razprav«. Ivan Lukan ISTRA IN KVARNER Kriza spodbuja izseljevanje Goran Moravcek REKA - Več kot dve tretjini mladih Hrvatov namerava po koncu študija zapustiti Hrvaško. Tema, o kateri se doslej ni govorilo, pa je vznemirila tudi Franja Tuđmana. Pozval je mlade Hrvate, ki živijo stalno ah začasno v tujini, naj se začnejo vračati v domovino. Vojna in gospodarska kriza sta seveda spodbudili izseljevanje prebivalcev v druge države; ocenjujejo, da je v treh letih vojne državo zapustilo več kot 94 tisoč ljudi, največ mladih. Polovica med njimi se najbrž ne bo nikoli več vrnila. Samo iz Istre je odšlo približno 20 tisoč ljudi. Tuđman razmišlja o ustanovitvi ministrstva za vrnitev, saj v nasprotju s pričakovanji nekaterih »pravih« Hrvatov z nastankom nove države eksodus ni bil zaustavljen. Teza vladajoče Hrvatske demokratske skupnosti (HDZ), v skladu s katero je najpomembneje vzpostaviti državo in šele potem reševati vse drugo, se je pokazala kot slaba. Kajti država, ki se ne more pohvaliti z uresničevanjem človekovih pravic, medijske svobode in svobodnega podjetništva, ki se vpleta v prav vse, se je navsezadnje zapletla tudi v lastno nesposobnost. Parole o tisočletnih sanjah Hrvatov o lastni državi so javnost zadovoljevale le kratek Cas. Marsikdo je pričakoval, da bo država ponudila več, kot je obljubljala. Ker pa se to ni zgodilo, je na tisoče ljudi spakiralo svoje kovčke in sprejelo status zdomca. Posledice za Hrvaško utegnejo biti hude, saj v večini odhajajo mladi in izobraženi kadri, hkrati pa se je med 3, 5-milijonsko hrvaško diasporo vrnilo le simbolično število izseljencev. V Istri je novi eksodus vroča politična tema, saj Istrski demokratski sabor (IDS) Ivana Jakovčiča, ki ima podatke o približno 20 tisoč izseljenih, s prstom kaže na Zagreb, ki je kriv, da jih je toliko odšlo. »Hrvaška država je povsem odpovedala in ne stori prav ničesar, da bi ljudi zadržala v Istri,« meni Dino Debeljuh, zastopnik istrskih regionahstov v hrvaškem državnem parlamentu Saboru. Debeljuh predlaga, naj Istrska županija sredstva, ki jih ima na voljo, preusmeri v odpiranje novih delovnih mest. Ker pa hrvaške županije nimajo velikih pristojnosti, saj ima zadnjo besedo država, je malo verjetno, da bo mogoče v sedanji centralizirani praksi kaj storiti. Istrski turizem je izgubil svoje najkakovostnejše kadre, medtem ko v italijanskih picerijah pomivajo posodo Istrani s fakultetno izobrazbo. Liberal Ivan Herak meni, da je temeljni odhod Istranov v tem, da zaradi vojne leta 1991 turizma skoraj ni bilo; zadnji dve leti pa nista dovolj, da bi nadomesti-li primanjkljaj. »Kadri so najvažnejši, saj so temelj vsakega turizma, in z njihovim odhodom je Istra zagotovo zelo veliko izgubila,« poudarja Herak. Stanje v istrskem gospodarstvu je slabo. Turizem posluje z velikimi težavami, ladjedelništvo in druge industrijske veje životarijo. Številni Istrani so ostali brez dela ali pa so »na čakanju«. Aktivisti hadezeja pa obtožujejo simpatizerje Ivana Jakovčiča, da zavestno delujejo zoper interese Hrvaške, ko zahtevajo avtonomijo in demilitarizacijo tega polotoka. S tem se, kot zatrjujejo nasprotniki istrskih regionalistov, Hrvati v Istri »izločujejo iz naroda«, in da bi se izgonih vojaškim obveznostim, odhajajo čez mejo. Raziskovanja, ki so jih izvedb hrvaški sociologi pod vodstvom dr. Benjamina Culiga iz Zagreba, so potrdila predpostavko, da je država preprosto zanemarila problem množičnega izseljevanja prebivalstva. Za oblast, kakor tudi za številne. Hrvate je bilo povsem normalno, da državo zapuščajo tisti Srbi, ki niso pristali na življenje v »ustaški državi«. Ko pa so začeli odhajati iz države Hrvati, iz tiste države, ki naj bi pomenila uresničitev »tisočletnih sanj«, se je zgodilo nekaj nezaslišanega. »Eden od resnih razlogov odhoda mladih kadrov je ukvarjanje države z drugimi posli. Po mednarodnem priznanju Hrvaške in konstituiranju države so bili glavni problemi politični, vojaški, tudi socialni, saj v zadnjih Štirih letih ne živimo v normalnih okoliščinah. Zato so nekateri problemi ostali zanemarjeni, pojasnjuje dr. Culig. Mladi strokovnjaki so prepričani, »da hrvaška država ni storila ničesar, da bi jih zadržala«. Rezultate teh raziskav sta objavila le opozicijska Feral Tribune iz Splita in reski Novi list. Mediji pod državnim vplivom o izidih teh raziskav, ki so skrajno neprijetni za sedanjo oblast, enostavno molčijo. Namesto dejanskih problemov, povezanih z izseljevanjem, mediji prenašajo Tudmanove pozive izseljencem, naj se vrnejo. Franjo Tuđman s svojimi sodelavci pripravlja tudi načrt demografske obnove Hrvaške, saj v tej državi danes živijo le štirje milijoni ljudi. Tako maloštevilna država zelo težko doživlja vojne in migracijske izgube, kritiki pa Tuđmanu zamerijo, da skuša spodbuditi povečevanje prebivalstva s konservativnimi metodami. Za liberale Dražena Budiše, poglavitne opozicijske stranke, rešitev sedanjih demografskih težav ni v prepovedih, paC pa v ustvarjanju boljših življenjskih pogojev na Hrvaškem. V skladu s temi zamislimi bi morala biti država demokratična, z zagovarjanjem človekovih pravic in svobodnim podjetništvom, kar bi Hrvatom omogočilo, da bi poiskali svojo srečo tukaj in ne v vrstah pred tujimi veleposlaništvi. KULTURA Torek, 31. januarja 1995 ILUSTRACIJE 2e tretje leto zapovrstjo prireja Sklad Mitje Cuka likovno razstavo ilustracij: univerzalna govorica podob uspe sporočati večkrat prej kot beseda. Barvni objemi in igrivost črte nas pozivajo k zaupanju, nas vabijo k odkrivanju lepote; radostni občutki, ki jih v vsakdanjem vrvežu tako radi zatiramo, nas smejo tu končno preplaviti. Magdo Tavčar poznamo kot večstransko umetnico, različna področja kot ilustratorstvo, oblikovanje, tkanje ali scenografija se medsebojno dopolnjujejo in oplajajo. Izkustva se prepletajo, kot niti, ki jih spretno spleta, ovija, vozla v izvirnih kombinacijah in prostorskih rešitvah. Niti stenskih preprog, niti, ki postanejo v risbi črta. Pravljične barvne podobe zaživijo lahko tako na papirnati podlagi, kot na tkaninah iz različnih vlaken. Tako v tapiserijah, kot v ilustracijah začutimo umetničin poetični navdih in toplino, istočasno pa konkretnost, ustvarjalno pot namenskega načrtovanja, zasledovanja bistvenih likovnih prvin in njihovih učinkov v različnih prostorskih kombinacijah. Raznolikost v kompozicijski izbiri in izvirne grafične rešitve sporočajo vedrino, veselje, ki vpleta gledalca v iskanju igrivega dialoga. Teksti postanejo v ilustracijah Magde Tavčar aktivni protagonisti, ki se dinamično vpletajo v celotno podobo. Zasledimo jih lahko v globini morskih barvnih prelivov, v tišini zasnežene nočne krajine... Vsak tekst postane nov ustvarjalni izziv, za katerega dobi umetnica vedno nove oblikovne rešitve. Magda Tavčar se rada poslužuje mešanih tehnik. Z vodenimi barvami največkrat izdela osnovo, na kateri nato gradi podobe z različnimi sredstvi: s čopiči, peresi, z barvnimi pasteli, celo nedotaknjene bele površine podlage posta- Toplina vsakodnevnih občutkov Magde Tavčar in samozavestno doživljanje drugačnosti Darje Čelik Jasna Merku ne jo važen sestavni del celote. S flomastrom črtno nakazuje oblike, ki se komaj zaznavno za-slutene spajajo z barvno podlago. Ubrane barve zablestijo iz prosojnih prelivov v bolj snovne površine. Prav preko spretne uporabe izaznih sredstev uspe umetnica posredovati toplino vsakdanjih občutkov, ki se porojevajo v podobah kot utrinki spomina. Darja Čelik se v katalogu sama predstavlja. O njej izvemo, da je doma s koprskega, rada piše, riše, veliko bere. Razmišlja o življenju in drugačnosti. Z ustvarjanjem je začela pred desetimi leti, ko jo je za to navdušila sestrična z Dunaja. Z risanjem izraža svoje notranje občutke, ki jih tako neposredno sporoča preko igre barv in oblik. Risbe izrisuje na papirnato podlago, s tušem prostorsko črtno določa posamezne nepravilne like, ki jih sestavlja v bolj razvojne kompozicije. Posamezne tako nastale oblike obarva s pestrimi barvami. Prav po bleščečnosti in čistosti nas spominjajo na srednjeveške vi traže ali na igro kaleidoskopa, kjer nas barvasta stekla popeljejo v skrivnostno doživljanje igre barvne svetlobe.Vsak drobec je okno v neskončnost, okno, ki se odpira v notranjost globljega doživljanja občutkov. Obudijo jih raznolike barve v živih kontrastih. Crnina konture jih zamenjuje, jim ne dopušča, da bi se svobodno izlili, vendar prav v intenzivnosti zgoščene barvne izraznosti zablestijo kot biseri z neskončnimi odsevi. Poetične misli Darje Čelik bistveno dopolnjujejo'razstavo in nam govorijo o njeni občutljivosti, o samozavestnem doživljanju svoje drugačnosti. Ima Daw-nov sindrom: preko ustvarjanja pa razmišlja o drugačnosti in se vprašuje: »O svet, moj lepi svet zakaj drugim si napoti, ki hodijo po tvoji poti. O, mama, zakaj drugačna sem na svetu!« Te misli niso izraz trenutnega svetobolja (piše v predstavitvenem govoru Stanka Cuk) kakega vsega-sitega-pozerja, ki na vsak način išče novih osupljivih izraznih načinov, marveč so jedro mnogim zastrte vsakdanje resnice Darjinega življenja. Življenja, v katerem je slikanje prvenstvenega pomena: odprlo je Darji nove razsežnosti, nove poti... Dovolj pozoren gledalec bo prav gotovo znal odkriti podobne nove razsežnosti. Na sliki (foto KROMA) obiskovalci si ogledujejo slike razstavljene v prostorih openske Zadružne kraške banke. TRST / PREJŠNJO SOBOTO V GLEDALIŠČU MIELA Množica gledalcev na prireditvi ob stoletnici filma Organizatorji so vsepovsod namestili ekrane, sa se je lahko v nekaj urah zvrstilo sto najboljših za sto iet Pretekla sobota je že od zgodnjega popoldneva obetala siv in deževen dan. Nič ni kazalo, da bi bil lahko večer kako drugačen. Nekateri se ob takih zimskih dnevih zatečejo v kino in večer preživijo ob uživanju pri lepem filmu. Tem je prejšnja tržaška deževna sobota ponujala enkratno možnost: ogled stotih filmov v enem večeru ob stoletnici filmske umetnosti. To je bila ugodna rešitev za tiste, ki se niso znali odločiti za nobenega izmed filmov na sporedu v kinodvoranah, ne-zamudljiva priložnost za kogar obžaluje, da ne razpolaga mesto s kineforumi, kjer bi si lahko izpopolnil filmsko kulturo z ogledom filmskih mejnikov, ki predstavljajo klasiko filmografije, a jih televizijske mreže ne predvajajo več (in če že, ob nemogočih urah). Zadruga Bonavventura je v sodelovanju z vsemi deželnimi filmskimi krožki in kinotekami ob tako pomembni obletnici poleg filmov in dvorane »najela« tudi primerno vreme. Že pred začetkom prireditve je bila dvorana tržaškega gledališča Miela nabito polna, tako da so zamudniki morali na balkon, pa tudi ta je postajal vse bolj tesen. Toda veliki ekran je ostajal v temi, v zameno so se prikazale figure na vseh stranskih stenah dvorane, na stropu so si v hitri sekvenci sledili najrazličnejši posnetki. »Pink panter« se je z ene stranske stene režal protagonistom iz »Sedmega pečata« na drugi strani dvorane, za gledalci pa so se »zahrbtno« smejali tisti, ki so na zadnji steni odkrili posnetke prvih nemih filmov. Končno je oživel tudi glavni ekran, na katerem so se prikazali prvi posnetki filma, ki nikakor ni želel odstopiti prostora ostalim stotim na sporedu. Stvar je postajala vedno bolj zaskrbljujoča, pa tudi film je bil vedno bolj dolgočasen, tako da se je dvorana začela prazniti. Ljudje so zapuščali svoje sedeže in odhajali na lov za preostalimi najboljšimi filmi stoletja. Po stopnicah se je vila vrsta z nerazumljivimi zastoji, v stranišče je bilo skoraj nemogoče priti. Po kratkem inšpektorskem ogledu je bilo takoj vse jasno: celotno poslopje je bilo posejano z ekrani vseh velikosti in vseh vrst, moral si izbrati svoj najljubsi film in si izboriti prostor pred ekranom, sesti na stopnice, postajati pod s stropa visečim ekranom ali si najti udobno mesto v kopalnici. »Diktator« je oponašal diktatorja s stene na stopnišču, Vivien Leight in Clarck Gable sta se objemala na steni pri baru, vanje je zrl Zelig (Woody Allen), Jeams Dean pa je bil tam izključno za zadnje sedeže desnega krila dvorane... Tatjana Dolhar Med najpomembnejše filme prvih sto let so uvrstili tudi film Citizen Kane O. VVellesa Klavirski duo štiriročno Klavirski duo Emanuela Bellio in Massimo Somerni, pianistov, ki sta se oblikovala v znani komorni Soli Sergia Lorenzija in ki danes štejeta med vidne in uveljavljene izvajalce skladb za klavir štiriroCno, je pretekli ponedeljek predstavil obiskovalcem glasbenih večerov tržaškega Koncetnega društva tri zanimiva glasbena dela Schuberta, Schummana in Brahmsa. Številni skladatelji so posvetili svoje ustvarjalne mod tudi delom za klavir Štiriročno, a v glavnem kot občasni prispevek tej zvrsti klavirske literature, nekateri pa so intenzivneje posegli na to področje. Tako v klasiki že Mozart s svojimi čudovitimi sonatami. Se v večji meri pa to velja za nekatere skladatelje romantičnega obdobja, med katerimi posebno Franz Schubert (1797 - 1828). V njegovem opusu predstavljajo Stiriročne klavirske skladbe pomembne stvaritve. Prvo tovrstno delo je Schubert napisal že kot 14-letni deček - skladbo Fantazija, ki je tudi njegova prva stvaritev. V svojih zrelih letih pa je napisal nekatere skladbe za klavir štiriročno, ki sodijo med vrhunska dela zgodnje romantike. To velja poleg ”Gran Dua“ tudi za "Divertissement a la hongroi-se“ vg-molu op. 54, skladbo, ki je nastala leta 1826. - Emanuela Bellio in Massimo Somenzi sta zahtevno, obsežno Schubertovo stvaritev izvedla tehnično in muzikalno prepričljivo ter smiselno podčrtala značaj umetnine, ki ni tipičen koncertni komad, ampak predvsem prijetno, neobremenjujoče muziciranje. Ne manjka pa ji tudi virtuoznih efektov, pri čemer bi se na ritmično in dinamično nasičenih mestih morda prileglo manj uporabe pedala. V drugem delu smo poslušali "Plesne scene - Devet karakternih skladb op. 109“ Roberta Schummana (1810 - 1856). Avtor sam jih označuje kot "Ples v maskah", sestavljen iz devetih, razmeroma melanholičnih komadov. Skladba je bila bržčas namenjena instruktivnim namenom. Pianista sta z inteligentno, zrelo interpretacijo oblikovala čudovita lirska občutja, tako značilna za Schummanov ustarjalni svet. Koncertni večer je zaključila skladba "Variacije v Es-duru na temo R. Schummana op. 23“. Gre za ritmično razgibano glasbo, ki ne zataji skladateljeve epske naravnanosti in ki ob lirični tematiki učinkuje mestoma trpko, temačno. Občutljivo tonsko tkivo Brahmsove umetnine sta pianista oblikovala dovršeno, s pristnim muzikalnim občutjem. Gojmir Demšar NA KRATKO Razstava Giacomettijevih del MILANO (AFP) - Ob 30. obletnici smrti Švicarskega kiparja Alberta Giacomettija so v milanski Pallazi Reale odprli razstavo najpomembnejših umetnikovih del, med njimi 30 skulptur in kakih 60 slik in skic, ki jih je ustvaril med leti 1925 inl965. Ker gre za retrospektivno razstavo, so predstavljena vsa njegova različna ustvarjalna obdobja, od prvega, ko je slikal pod vplivom oCeta, post-impresionista Gi-ovanmja Giacomettija, preko obdobij, ki sta jih zaznamovala post-kubizem in surreahzem do zadnjih del, za katere je značilna filigranska oblika. Orgelske skladbe za božični čas LJUBLJANA - Pri založbi Astram iz Tržiča je nedavno izšla partitura orgelskih skladb za božični čas. V zbirki so zbrane nekatere skladbe evropskih avtorjev, kot so Boelmann, Brod, Charpentier, Franck, Frescobaldi, Lidon, Liibeck, Murchauser, Seifert, Stainer in Strens. Pri izbora so založniki posegli v zakladnice predvsem starejših skladateljev, pri tem pa niso upoštevati literature, ki je nastala na slovenskih tleh. Slednje bodo na voljo v posebni zbirki Slovenskih skladateljev. Sicer pa skladbe v omenjeni zbirki niso opremljene z navodili za registracijo, za menjavo manualov in za uporabo pedala, saj izkušnje kažejo, da imamo na slovenskih korih instrumente različnih kvalitet, različnih registracij in podobno. Organist si tako lahko sam izbere, na kakšen način bo izvajal posamezne skladbe, kdaj bo dodal kak jezicnik in kdaj bo primerna igra s pedalom. Namen zbirke Orgelskih skladb za božični čas pa je, da prinese v slovenske kore nekaj svežine in pristnega božičnega razpoloženja. (T. F.) Sedem Kompozicij Kandinskega NEW YORK (AFP) - V newyorškem muzeju modeme umetnosti (MOMA) je od 26. januarja letos prvič na ogled sedem Kompozicij, najpomembnejših del ruskega slikarja Vasilija Kandinskega (1866-1944). Dela so nastajala med leti 1910-1939, vendar so bile prve tri Kompozicije uničene med prvo svetovno vojno. Ohranjene so le čmobele fotografije in študije, od katerih jih je 31 tudi razstavljenih. Večina del je iz zbirk evropskih muzejev, največ iz pariškega centra Geoiges Pompidou in sankt-peterbur-škega Eremitaža. 25. aprila se bo razstava preselila v County Museum of Ari: v Los Angeles. ■ LITERATURA / ZENSKE REVIJE NEKDAJ IN DANES »Prepir ruši, pomnite to, žene« LJUBLJANA - Pri nastajanju vzorcev ženskosti sodelujejo tudi množični mediji, ki z oblikovanjem ženske zavesti reproducirajo njeno stvarnost. Pomembno vlogo pri posredovanju idealnega ženskega lika imajo ženske revije, o Čemer priča tudi nedavni Janin izbor Slovenke leta. Današnje ženske revije so imele svoje predhodnice že v obdobju med obema vojnama, predvsem v revijah Zenski svet (1921-42) ter Zena in dom (1930-41). Iz njih so razvidni kulturni stereotipi, ki so sev modificiranih oblikah ohranili do danes. »Poglavitno za vsako žensko je, kako pazi na svojo pojavo. Ne pokaži se nikdar možu taka, da bi on lahko primerjal tvojo pojavo z dragimi ženami, pa bi ta primerjava bila za tebe neugodna. V govoru in občevanju bodi vseskozi dostojna. Kot dobra gospodinja in predstavnica hiše moraš biti vedno mirna, hladnokrvna in stanovitna. Osnovno pravilo lepega vedenja je premagovanje. Bodite ljubeznive in prijazne. Bodite naravne in preproste. Poslušajte in se smehljajte. Prepir ruši, pomnite to žene.« (Zena in dom, 1935/5) Takšni in podobni nasveti so polnih rubrike ženskih revij, ki so se tematsko sukale predvsem okoli gospodinjstva, negovanja in higiene, oblačenja, vzgoje otrok, življenja znanih Slovenk, bontona, pojavov ženskega sveta po svetu, pisma bralk... Življenje žensk so prežemati nacionalni, religiozni in družinski stereotipi, po katerih je bila ženska ustvarjena za ženo, mater in gospodinjo. Ce je bilo delo dokaz prave moškosti, pa je bila predanost otrokom in soprogu dokaz prave ženskosti. Zaradi težkega preboja v javno življenje so bile avtorice člankov v glavnem anonimne. Za njihovo pisanje je značilen osebni ton, ki vzpostavlja občutek bližine in ženskam posreduje intimno vedenje, s katerim se reproducirajo norme ženskosti. Pri tem je potrebno poudariti, da je svet estetike, kulture življenja in dobrodelnosti pripadal premožnejšim meščanskim slojem, delavke in kmetice pa so se borile le za preživetje. Kakšna je bila torej idealna podoba meščanske ženske v obdobju med obema vojnama v ženskih revijah? Zenska je morala obvladati predvsem gospodinjstvo in ugajati moškim oCem, saj ji je zakon predstavljal normalno obliko preživetja. Zato so v ženskih revijah recepti za uspeh žensk najštevilčnejši in se nanašajo na urejeno zunanjost, lepo vedenje in gospodinjske spretnosti. V reklamah za kozmetiko so bile ženske izigrane ena proti drugi v neskončni konkurenci v bitki za moškega. Dobila ga je tista, z lepšo poltjo in bolj lesketajočimi lasmi. Za obdržanje moškega pri domačem ognjišču so biti kot vzdrževalci domačega miru pomembni tudi kuharski recepti. Prek pripravljanja hrane se je namreč izražala ženska ljubezen in odvisnost. Iz rubrike pisma bralk v reviji Zena in dom je razviden pomen zakona in materinstva kot glavnega smisla življenja, strah pred samskim stanom, dilema zaposlitve, tabu zakonske ločitve... Kljub pisanju žensk o zasebnih problemih, pa v takratnih revijah ne zasledimo člankov o spolnosti, ki danes polnijo ženske strani. K ustrezni ženski podobi je namreč sodila »aseksualnost«, kar je posledica močnega vpliva cerkve v takratni dražbi. Sele po dragi svetovni vojni se je zaCelo večje razkrivanje intimnih podrobnosti spolnega življenja. Ce so danes ženske revije, katerim naklada se je občutno povečala, dostopne skorajda vsaki ženski, pa se njihova vsebinska zasnova ni bistveno spremenila. Zenske revije še vedno polnijo predvsem modni kotički, gospodinjski napotki, reklame za kozmetiko, »trač institucija«, pisma bralk, socialna problematika... Danes so ženske ekonomsko in politično v drugačnem položaju, vendar središče ženskega sveta še vedno ostajajo želje in užitki, ki podpirajo moške privilegije. Ženske so predvsem estetski spol, zato so za njihov uspeh in priljubljenost odločilni vizualni vtisi. Številne fotografije in nasveti za zdravje ter lepoto vabijo ženske k idealom popolnega telesa. Fantazma idealov vabi in konstituira ženske kot objekte za pogled, od katerega je odvisno njihovo narcistično samopotrjevanje. V revijah pa se ženskam ne dvori samo z ideali popolnega videza, paC pa tudi z ideali odnosov, doma, družine, obeda... Tako so še vedno ženske tiste, ki skušajo iz družine ustvariti prostor, ki bi zagotavljal vso Čustveno podporo. Seveda je sodoben Cas prinesel s seboj tudi distinkcije, ki so med drugim očitne v rubrikah o bontonu. Te so bile včasih nepogrešljive v ženskih revijah, danes pa pravil o kulturi obnašanja ni mogoče nikjer zaslediti. Pojavile so se tudi nove tematike, denimo ezoterika, alternativna medicina, horoskopi, predvsem pa se je povecia informacijska odprtost za svetovno dogajanje, ki je bilo nekdaj omejeno na ožji prostor. Svet škandalov, seksualnih spletk, cene o znanih osebnostih postaja vse dominantnejši in odseva ženski svet, ki mu še vedno pripada domena zasebnega življenja. Tisočletna delitev na javno-mo-ško in zasebno-žensko sfero, ki je bila očitna v bližnji preteklosti, je še vedno aktualna. Zenske revije so samo drobec te zgodbe. Andreja Paljevec Luksemburg odpira vrata LUKSEMBURG (dpa) - Luksemburg je 13. januarja uradno odprl svoja vrata v »evropsko kulturno mesto 1995«. Nadvojvodina, ki leži med Nemčijo, Francijo in Belgijo, se bo predstavila z več kot petstotimi prireditvami, ki se bodo vrstile vse leto, hkrati pa bo tudi gostiteljica evropskih in mednarodnih kultur. Glavno mesto nadvojvodine Luksemburga želi kot »evropsko kulturno mesto« v svojo novo vlogo vključiti vso deželo z njenimi 390.000 prebivalci. V središču prireditev naj bi bila skupaj s predstavitvijo luksemburške kulture tudi proslavitev stoletnice kina. Luksemburg želi s svojim programom, ki ga sestavljajo koncerti, gledališče, film, ples, kabaret in animacija, poudariti predvsem položaj majhne države v vlogi posrednice kultur Evropske zveze. Po Atenah, Firencah, Amsterdamu, Berlinu, Parizu, Glasgovvu, Dublinu, Madridu, Antvverpnu in Lizboni je Luksemburg že enajsta kulturna prestolnica Evrope. Vsakega od sledečih mesecev bo označevalo posebno težišče dogajanja. Tako bo februar potekal v znamenju gledališča, marec bo pomlad pozdravil z glasbo, aprila pa se bo začela vrsta festivalov. Predstavitve se bodo v državi, v kateri vsak tretji prebivalec izvira iz tuje države, jezikovno prelivale, saj luksemburžani razen lastnega jezika luksemburšCine (letzebiirgisch) govorijo tudi nemško in francosko. Uvod je v petek 13. januarja, označil oratorij Otrok našega Časa sira Michaela Tippetta, dva dni kasneje pa se je s premiero nemškega tekmovalnega prispevka Sončna točka (Sunny Point) VVolfganga Vogla začel 16. filmski festival za nagrado Maxa Ophiilsa, ki je sprožil niz festivalov ob stoletnici filma. Po podatkih vodje festivala Christel Dravver je za tekmovanje »v podporo nemško govorečih mladih režiserjev« nominiranih devetnajst igranih filmov. S predstavo so zaključili konec tedna, s katerim se je začel niz prireditev pod geslom Luksemburg - evropsko kulturno mesto 1995. S 50.000 nemškimi markami dotirana prva nagrada, z 20.000 markami dotirana nagrada ministrskega predsednika nemške dežele Saarland in druge nagrade bodo 21. januarja podelili v mestu Saarbriicken. Festival Maxa Ophiilsa se bo posvetil tudi sodobni belgijski kinematografiji, »katere filmska industrija ni znana, vendar pa je kljub temu vredna odkritja«, kot se glasi v naCrtu programa. Za tekmovanje je razen omenjenega programa nominiranih tudi dvajset kratkih filmov. Simfoniki RTV - Mozart PRISLUHNITE R.E.M. Dvojna laserska plošča Simfonikov RTV Slovenija z Mozartovo glasbo, ZKP RTV Slovenija; Ljubljana 1994; cena 2.625 SIT. R.E.M.: Singles Collected (I.R.S., 1994) CD, rock, 67 min. Distribucija Nika, prodaja RecRec, Resljeva 2, Lj., cena 2.800 SIT Se pred Novim letom je ZKP RTV Slovenija očitno pohitela z izdajo številnih laserskih plošč, ki so jih v večini natisniti in izbrati kar iz bogatega radijskega arhiva. Drugače lie bi mogli razumeti zdaj še tretjega dvojnega predstavljnene-ga albuma laserskih plošč. Ta je tokrat izpolnjen z odlično Mozartovo glasbo, od orkestrske, preko koncertantne do vokalno-instrumentalne, duhovne skladateljeve apoteoze z Rekviemom. Malce manj sreče so imeti sicer redko podpisani avtorji te plošče, včasih v izvedbenem pogledu, marsikdaj pa tudi v tehničnem; vsaj kar zadeva tisti primerek, ki sem ga sam poslušal. Na začetku, ob Mozartovi Mali nočni glasbi, je namreč kar preveč šumov, pokov...ki bi jih lahko še dandanes tolerirati digitaliziranemu zvoku. K sreči je umetniškost tega zalogaja v ninogo boljšem položaju, kar so tokrat s Simfoniki RTV Slovenija dokazati še pianista L. Hokanson in Dubravka T. Srebotnjakova ter dirigenti Aleksander V. Pitamic, K. Redel, A. Nanut, I. Dražinid skupaj z Mešanim zborom Libertas, Festivalskim orkestrom Dubrovnik (to je posnetek s koncerta v Dubrovniku?), in V. Cemušenko (Rekviem, KV 626) s solisti (?) in Akademskim zborom »Mihail I. Glinka« iz Sankt Petersburga. Vec kot dve uri odlične glasbe, Mozartove prelestne svilene umetnosti, torej prav tiste, ki jo na javnih koncertih Simfonikov RTV Slovenija bolj poredko slišimo je torej za nami. (F. K) Pa ne že spet! Ati je sploh še možno zbrati toliko materiala, da nova zbirka skladb R.E.M. ne bi temeljila na prejšnjh kompilacijah? Težko, vendar je rezultat lahko še vedno prav simpatičen, kar potrjuje tudi njihova najnovejša kompilacija. Naslov je dovolj zgovoren: na CD plošci je zbrano deset singlov R.E.M., kisov obdobju od 1983 od 1988 izšli za založbo LRS., oziroma glasbena podoba skupine v Času prvih petih albumov od Murmur doo Document. Res je bila večina materiala, objavljnega na plošci Singles Collected, dodana CD izdajam regularnih LP plošč, vendar je res tudi to, da še ni bila zbrana na enem mestu z delno izjemo kompilacije Dead Letter Office, ki je izšla leta 1987. Kdor dobro pozna R.E.M. na novi kompilaciji ne bo slišal nič novega, zato pa plošča ponuja odlično možnost seznanitve z glasbo R.E.M. vsem, ki skupino poznajo le od daleč. Hkrati predstavlja nekakšno zbirko redkosti, saj skupina ni izdajala običajne single. Na B straneh so bile skladbe, ki jih niso objavili na velikih ploščah, in tudi tiste, ki so jih z albumov »sneti« za A strani singlov, so radi objaviti v rahlo drugačni verziji. Posamezni singli so predstavljeni tudi s krajšimi, vendar zelo informativnimi zapisi na ovitku. Izdaja za zbiratelje m vse, ki si želijo best-of začetnega obdobja R.E.M. (D. C.) Therapy Therapy?: Troublegum (A&M, 1994) CD, rock, 45 min. Distribucija Multimedia, prodaja RecRec, Resljeva 2, Lj., cena 2.600 SIT Produktivni severnoirski trio Therapy? iz Dublina se je v zadnjih letih na račun svoje energične glasbe in MTV-ja uspešno prebil iz začete anonimnosti do široke populamo-' sti. Pri tem je njihova na začetku bolj radikalna glasba izgubila del svoje originalne inovativnosti, vendar so Therapy? vseeno ostati dober sodoben rock’n’roll bend. Ohraniti so svojo udarno ostrino, jo le nekoliko poenostaviti in ji dodati že veC melodij. Formula je enostavna in Therapy? niso prvi, ki so jo uporabiti. Kljub temu so glasbeno edinstveni, kar jim ne bi uspelo brez glasbene jeze in energičnosti, svoje pa je verjetno prispevalo tudi okolje, v katerem delujejo ; Therapy?. Severna Irska pač ni dežela zasanjanih ljudi, ki bi igrati in peti o lepotah bivanja. Zadnja plošča Therapy? je podobno kot prejšnje nabita z energijo ritmov in kitar, ki podpirajo večinoma melodični vokal. V tem preprostem vzorcu je nekaj izstopajočih skladb, medtem ko nekatere drage kljub kompaktnosti in energičnosti ne odstopajo od povprečja Therapy?. Tako osnovni vzorec ostaja isti, znotraj njega pa skupina ustvarja različno privlačno glasbo. Morda so boljše skladbe predo-■ bre ati so drage premalo izzivalne? Vsakega malo, vendar I se celotna glasbena podoba Therapy? vseeno nagne na : stran prvih. Odlična priredba skladbe Isolation angleške skupine Joy Division to samo potrdi. (D. C.) Tomaž Lorenz, Jerko Novak in Trio viribus unrtis ... ZKP-RTV Slovenije je s še nekaterimi sponzorji izdala lasersko ploščo z deli za zasedbo violine, kitare in harmonike. To je prva plošča dua Tomaža Lorenza-violina in Jerko Novak-kitara v njunem 15-letnem skupnem in komomoglasbenem duu. V dveh delih se jima pridružuje Se harmonikar Franc Ziherl; Ljubljana 1994; cena: 1.562. - SIT. Dobrih šestdeset minut komorne glasbe za violino, kitaro in harmoniko predstavljajo na plošci dela skladateljev A. Coreltija in G. F. Handla z dvema baročnima sonatama, pri izvedbah sodobnih ustvarjalcev pa se violini in kitari v dveh delih enakovredno pridruži še harmonika (J. Feld in P. Ramovš). Pomembna opusa spet za violino in kitaro pa sta namenjena delom skladateljev P. Mihelčiča in N. Paga-ninija. Glede za dovolj sodobno zastopani instumentarij je marsikatero delo od predstavljenih zgolj priredba (z kitaro, za izvedbo bassa continua, kar velja za baročno glasbo). Sklepni Paganinijev opus za violino in kitaro pa je spet izviren, saj je znano, da je bil spretni goslač Paganini enakovreden virtuoz tudi na kitari. Precejšnja ekipa tonskih sodelavcev je omenjeni opus pripravljala kar nekaj časa, njihov skupni zalogaj pa je ob umetniškem prikazovanju glasbe za violino, kitaro in harmoniko kar zanimiv prerez evropske in slovenske ustvarjalnosti in nenazadnje odlične igre vseh treh instrumentalistov. Ze njihova zasedba pa pomeni pravo redkost ne le na našem-slovenskem, paC pa tudi na evropskem glasbenem tržišču. (F. K.) IZŠLO JE Sandro Sproccati: Vodnik po slikarstvu likovni priročnik, Založba Mladinska knji-ha, Ljubljana 1994, trda vezava, 288 strani, 24, 5 x 15 cm, 7.161 SIT. Prevod knjige Guide -Cul tura Arte, teamske-ga dela italijanskih strokovnjakov (uredil ga je Sandro Sproccati), ki je izšlo leta 1991 pri milanski založbi Arnoldo Mondadori, prinaša dobrodošel lapidaran pregled razvoja slikarstva v zahodni kulturni sferi med poznim srednjim vekom oziroma Giottom in sodobnostjo, ki jo zaključuje pregled novih slikarski smeri do izteka osemdesetih let. Posebno obširna je predstavitev številnih estetik 20. stoletja. Tekstovni prispevek, ki ga bogato ilustrira vec kot 600 barvnih reprodukcij, obsega pregled splošnih potez časa in prostora, v katerem je zaživel določen slogovni pristop, bistvene razvojne poteze slikarskih problemov, ki so okupirali umetnike v zadnjih sedmih stoletjih, ob osnovnem tekstu pa so dodani še biografski podatki umetnikov, ki so najpomembneje zaznamovati določeno obdobje oziroma slog, in zgodovinske tabele. Knjigo zaključuje predstavitev najpomembnejših svetovnih muzejev in terminološki slovar. (V.U.) GLEDALIŠČE / RECENZIJA HANDKEJEVEGA ČASA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM Interpretacija, prepuščena gledalcu TRST - Slovensko stal- so skupnost. Trg, ki je bil Prizor iz Handkejeve scenske igre Čas, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem (Foto: Kroma) no gledališče v koprodukciji s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine Mittelfest Čedad 1994: Peter Handke, Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem. Prevod v slovenščino Nina Souvan, režija Giorgio Press-burger, režiser asistent Boris Kobal, scena in kostumi Pier Paolo Bisleri, gib Marta Feni, luc Clau-dio Schmid, ton Carlo Turetta, skanerji Paolo Giovanazzi. Igrajo: Maja Blagovic, Livio Bogateč, Livia Bonifazi, Patrizia Bund, Stojan Colja, Luci-ano Delmestri, Umberto Di Grazia, Andreina Ga-rella, Vladimir Jurc, Aleš Kolar, Giorgio Lanza, Gojmir Lešnjak, Alessan-dro Mizzi, Lučka Počkaj, Massimi Seppi, Monica Samassa. Sodelujejo mladi igralci gledaliških akademij Torsten Ondrejo-vic, Regina Stotzel, Adam Navvojczik, Olga Przekla-sa, Tomaž Gubenšek, Gi-ovanni Carta, Edvin Live-riC-Bassani. Pripovedovalec Tone Gogala (na premieri Boris Kobal) Handkejeva »scenska igra« Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem je po premieri ob otvoritvi lanskega Mittelfesta na Trgu Pavla Diakona in po italijanski premieri sredi januarja v tržaškem gledališču Rossetti, v soboto pristala na odru Kulturnega doma v Trstu, kjer je našla sebi doslej najbolj ustrezno prizorišče, bodisi zaradi dimenzij prostora bodisi zaradi položaja občinstva v dvorani na-pram nastopajočim, tako da njene vizualne prvine najbolj učinkovito pridejo do izraza. Dogajanje na odru - trgu, prihajanje in odhajanje različnih likov, živih, mrtvih in izmišljenih, ki eden mimo drugega prečkajo isti oder, vsak zatopljen le v lastno življenje, tako da drug drugega sploh ne vidijo, polagoma pritegne gledalčevo pozornost in tudi čustvovanje. Za vsakogar si skušamo zamisliti, kaj počne v življenju, po Cern hrepeni, kaj ga tare: za lepotico v veCerni obleki, za mlado poslovno žensko, za starko z nakupovalno torbo na kolescih, za nerodno natakarico, ki ji skodelice padajo s pladnja, za mladi par z nemirno ljubezensko zgodbo. Mednje so pomešani liki, ki institucionalno spadajo na trg: smetarji, Čuvaji, poštarji, a tudi osebe iz mita, Svetega pisma in literature, ljudje iz sedanjosti in ljudje iz preteklosti. Na trg, ki ga scenografsko nakazuje le starinski kamniti tlak, namesto ozadja pa so le goli zidovi zaodrja, se vrstijo letni Časi in zgodovinska obdobja brez kronološkega reda, tudi sodobna svetovna dogajanja silijo vanj s televizijskih ekranov, vendar ljudje živijo vsak zase, vsak ločeno od ostalih, brez zavesti, da nekoč prostor, kjer so se ljudje srečevali in navezovali medsebojne odnose, je izgubil lastno vlogo, na odru pa le napoči trenutek, morda samo v sanjah, ko ljudje na trgu naposled pretreseno resnično »vidijo« drug drugega. Handkejevo zadnje gledališko delo paradoksalno ne predvideva besednega izražanja igralcev, temveč je le opis njihovih dejanj, nekakšna dolga didaskalija pod sliko trga, medtem ko Cas mineva. Režiser Giorgio Pressbur-ger pa se ni hotel odreči bogatemu tekstu, polnemu metafor, onomatopo-ij, stilističnih fines, ki stalno sili k opredeljevanju, kot sam poudarja v gledališkem listu, in si je zato omislil lik opazovalca - Handkeja, ki zre v trg in pripoveduje. Vendar so najbolj učinkoviti trenutki, ko vidnih in slušnih vtisov ne moti razpoznavna beseda, ko je interpretacija povsem prepuščena gledalcu. V delu nastopajo igralci obeh tržaških stalnih gledališč, ki jim stojijo ob strani gojenci igralskih akademij iz Bratislave, z Dunaja, iz Krakova, Ljubljane, Rima in Zagreba. Med izredno številnimi nastopajočimi izstopajo starejši in bolj izkušeni elani Slovenskega stalnega gledališča (Vladimir Jurc, Lučka Počkaj, Maja Blagovic, Livio Bogateč, Stojan Colja, Gojmir Lešnjak), medtem ko iz Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine nastopajo zlasti mlajši igralci, med katermi bi posebej omenili Giorgia Lanzo zlasti kot mestnega norčka, ki edini »vidi« ljudi na trgu, in Monico Samassa. Med dosedanjimi tremi verzijami predstave, v Čedadu, v gledališču Rossetti in slovensko v Kulturnem domu, je nedvomno prav zadnja najbolj učinkovita in je tudi naletela na najbolj pozitiven odziv pri občinstvu, ki jo je toplo sprejela kljub neobičajni zasedbi, kakršno klasičnih postavitev vajeno abonmajsko občinstvo italijanskih stalnih gledališč vCasih zavrne. Bojana Vatovec NA KRATKO Razširitev muzeja Prado MADRID (dpa) - Gradbena dela za razširitev muzeja Prado v Madridu naj bi se začela leta 1997. Po besedah španske kulturne ministrice Carmen Alborch so za dela namenili sredstva v višini dvajset milijard pezet, s katerimi bo ena najpomembnejših svetovnih galerij dosegla velikost 49.000 kvadratnih metrov. Pinakoteko pri dosedanji velikosti 29.000 kvadratnih metrov pesti pomanjkanje prostora. Čeprav muzej trenutno premore preko sedem tisoč šeststo slik, štiri tisoC risb in petsto skulptur, pa niti polovice le-teh ne more razstaviti obenem. Razstavljene umetnine, ki vključujejo velike zbirke španskih slikarjev Valazqueza, Goye, El Greca in Zurbarana, pa tudi dela italijanskih in flamskih mojstrov, si je v letu 1993 ogledalo 1,6 milijona obiskovalcev, veC kot Četrtina iz tujine. Razstava kot izziv za obiskovalce CHICAGO - V chicaškem Muzeju za sodobno umetnost so v sodelovanju z londonsko Serpentine Gallery nedavno odprli razstavo del štirinajstih mlajših umetnikov (-med njimi A. Bickerton, A. Lane, H. Sugimoto in D. Hirst) iz Evrope, ZDA in Japonske. Naslov razstave Nekateri so znoreli, drugi so zbežali, je povzet iz eseja o morali srednjega veka, ki ga je napisal britanski umetnik A. Fairhurst in v katerem je skušal odgovoriti na moralno dilemo tedanjega Časa. S podobnimi vprašanji, ki zadevajo strah, negotovost, upanje, smrt in fantazijo se srečujejo tudi razstavljajoči umetniki, po besedah organizatorjev razstave, pa naj bi razstavljena dela izzvala obiskovalce, da tudi sami poiščejo odgovore na ta in podobna vprašanja. (M.T.) Po koncu sovjetske oblasti MOSKVA - Heroji klasične ruske literature so še vedno domena države. Ko se je lani junija bližala 195. obletnica rojstva Aleksandra Puškina, je bil to uvodnik večernih televizijskih poročil. Predsednik države Boris Jelcin je na ta dan demonstrativno obiskal knjigarno. To dejanje pa so spet izrabili za predstavitev prvega zvezka nove izdaje del stilita ruske literature. Čeprav je v Moskvi dela svetovno znanih ruskih avtorjev 19. stoletja mogoCe kupiti na vsakem uličnem vogalu, in Čeprav v skoraj vsakem stanovanju stene krasijo grdi plastični hrbti knjig Puškina, Lermontova, Gogolja, Dostojevskega, Čehova ati Tolstoja, svet ruskih klasikov ni veC tako intakten, kot mislijo na Zahodu. S koncem Sovjetske zveze je prišlo tudi do spodkopavanja teh spomenikov. »Klasiki so se sovjetski oblasti zdeli najmanj nevarni in so jih radi izdajali«, meni kritik Alexander Agejev. »Sedaj so se stvari spremenile.« »Naša klasična literatura je v marsikaterem pogledu negativno vplivala na msko pojmovanje sebe«, pa je povedal znani pisatelj Viktor Jerofejev. »Velika ruska literatura je bila v marsičem zelo naivna. To je v prene-katerem pogledu pripravilo boljševistično revolucijo«, pojasnjuje stališče, ki ga zastopa že nekaj Časa. »Ce spremenimo vse, kar je slabega, dobimo novega človeka«, naj bi propagirali avtorji preteklega stoletja. »Filozofija upanja« literarnih prednikov se zdi Jerofejevu usodna: »Vedno smo iskali posebne poti do novega raškega Človeka in v izdelavo modela nacionalne kulture je bilo vloženega veliko truda«. Dostojevski je upanje iskal v Bogu, Čemisevski v revoluciji, Tolstoj v posebnem odnosu do življenja in Cehov v redu. »Ruska literatura je umetno ustvarjala upanje.« Zato Jerofejev misli, da obstaja nevarnost, da bi klasike izrabili za politične cilje skrajne nacionalistične opozicije. »Naša literatura je bila vedno zaprt duhovni svet; obravnava duhovno svobodo, in sicer ne tu, temveč v nekem drugem, prihodnjem svetu,« kritizira tudi kritik Agejev, ki si je s tem nakopal jezo kolegov. »Gogolj je tipičen primer taksnega razvoja«, pravi Agejev. »Začel je kot umetnik in konCal kot pridigar. Tudi Tolstoj je zaCel kot pisatelj in na koncu zanikal umetaost.« Agejev jim očita rusko orientirano prepričanje: da so velikokrat hoteli biti veC kot »samo« umetniki - to sta bila zanj zgolj Puškin in Cehov. »Med njimi so bili le pridigarji, ki so iskali ideal.« Kljub takšnim debatam pa literarne dediščine nihče v Rusiji noCe vred na grmado zgodovine - niti Jerofejev niti Agejev, kot oba poudarjata kljub kritičnim pripombam. Avtor Andrej Dmitrijev je to v »Literatumaja Gazeta« označil kot »ekstravagantno stališče«, »da za vse nesreče v Rusiji krivijo klasiko«. Dmitrijev se drži tradicionalnega obravnavanja klasike, kajti: »Ona nas podpira. In sicer ne samo v literaturi, temveč tudi v življenju«. Ralf Bartoleit/dpa (prev KaS) L________________________________________________ Zbirka ženskih zgodb, izbranih na natečaju Urada RS za žensko politiko in časnika Republika v knjigi ZAZNAMOVANE Založbe Mihelač, Ljubljana. Na prodaj v vseh večjih knjigarnah. Cena 2.310,00 SiT. SVET 18 Torek, 31. januarja 1995 DAVOS / GOSPODARSKI FORUM Mehiška repriza v drugih državah? Svarila srednjeevropskim državam pred »vročim denarjem« DAVOS (AFP, Reuter) -Ameriški finančnik George Soros, zvezda ponedeljkovih razmišljanj o svetovnem gospodarstvu v švicarskem letoviškem mestecu, se boji, da bo mehiška kriza prestopila bregove in vplivala na gospodarstva drugih držav. Najbolj ranljivi sta Italija in Kitajska, je na tiskovni konferenci ocenil Soros, ki se boji, da se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu ne bo posrečilo spraviti skozi republikanski kongres nujno potrebnih štirideset milijard dolarjev kreditov, s katerimi naj bi si Mehika povrnila zaupanje mednarodnih vlagateljev. Odhajajoči predsednik Evropske komisije Jacques Delors je zato v Davosu predlagal svetovni svet za gospodarsko varnost, voditelj Svetovne trgovinske organizacije Peter Sutherland pa je menil, da bi se lahko pro-' ti kaosu na tržiščih bojevali tudi njegova ustanova, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in G-7, če bi dovolj uskladili svoje delo. V Davosu zbrani ugledni finančniki, gospodarstveniki in politiki so razpravljali tudi o Čedalje bolj zapletenem položaju Kitajske, ki številnim tujim bankam ne vrača vec svojih dolgov, predstavnik ugledne nemške Dresdenske banke Emst-Moritz Lipp pa je srednjeevropske države posvaril pred navalom »vročega« denarja, ki je pravkar spravil na kolena Mehiko. V Evropi sta samo Nemčija in Francija sposobni obvladovati pritok špekulantskoga kapitala, meni Lipp, druge države pa bi z njim padle v začaran krog umetnega vzdrževanja vrednosti svojih valut, povečanja primanjkljaja in na koncu kolapsa po mehiškem vzorcu. Jacques Delors je predlagal ustanovitev Svetovnega ekonomskega sveta Čakajoč na svetovno vlado Osemdeset odstokov vsega denarja, ki s pritiski na računalniške tipke kroži po svetu, menda nima nobene zveze s proizvodnjo, trdijo finančni strokovnjaki. To je živčen denar, občutljiv kot nežna rastlina mimoza. En sam napačen ukrep nacionalnih vlad zadostuje, da se ustraši in plane v beg. Najmočnejši politiki sveta, zbrani v sedmerici, petnajsterici ali delegirani v Mednarodni denarni sklad ali Svetovno banko, se lahko ob tem postavijo na glavo, pa ne bo pomagalo. Tudi na letošnjem sestanku najpametnejših ekonomskih glav sveta v švicarskem Davosu se je pokazalo, da nihče še ni našel pravih odgovorov na sodobne finančne in gospodarske zahteve, ki ne priznavajo vec nacionalnih meja. Nič Čudnega, če Jacques Delors, odhajajoči vizionarski predsednik Evropske komisije, v Davosu govori o mednarodnem ekonomskem svetu, ki bi si ga bilo treba izmisliti, še preden se virus, ki je razsul mehiški finančni sistem, preseh drugam. Večina davoških pogovorov, vsaj tistih, ki so jih zabeležile tiskovne agencije, je bila variacija na mehiško temo. Ko je mehiška državna blagajna pred nekaj tedni odpovedala podporo svoji valuti, ki jo je zamajalo preveh-ko obleganje tujih investitorjev in pretesna povezanost s Čedalje dražjim ameriškim dolarjem, so tuji investitorji to srednjeameriško državo kazno- vali z množičnim begom. Skupaj s pezom so se resno zamajale tudi valute številnih drugih držav, predvsem tistih, ki se »ponašajo« s proračunskimi ah zadolžitvenimi šibkimi točkami. Med žrtvami mehiškega finančnega potresa so se znašle na primer Italija, Švedska, Madžarska in številne druge, pezo pa grozi z novimi sunki, ki lahko porušijo še kaj več. Prav ta trenutek skušajo najbolj velikopotezni mednarodni špekulanti zaslužiti stotine milijonov dolarjev z mehiško ruleto, to pa je tudi vse, kar je zanesljivo pri nevarni mehiški finančni krizi. Vse drugo je še neznanka: se bo zasebni ameriški in zahodnoevropski kapital, zbran v skupnih in pokojninskih skladih, ki je v zadnjih letih v mednarodnih investicijah daleč presegel banke in mednarodne finančne ustanove, odločil za varnejše naložbe in prenehal poganjati gospodarski razvoj v hitro razvijajočih se državah tretjega sveta? Kako bodo ti investitorji odgovorih na očitno nesposobnost ameriškega predsednika Clintona, da bi republikanski kongres prepričal v nujnost 40 milijard dolarjev vredne finančne injekcije za trdnost mehiškega peza? Pri vsem tem pa je Mehika samo prvi veliki vprašaj, s katerim se bodo morali v bližnji prihodnosti ukvarjati politiki. Naslednja velika kriza bo najverjetneje nastopila v Rusiji, ki zdaj Mednarodni vojaški sklad prosi za sredstva za krpanje proračunskih lukenj, zahodni opazovalci pa se bojijo, da se bo vojaška avantura v CeCeniji spremenila v finančno jamo brez dna in pohticno krizo zaupanja. Ta morilska kombinacija bi tudi Rusijo zapisala na seznam žal še neobstoječega mednarodnega urgentnega oddelka. Med potencialnimi bolniki je tudi Kitajska, ki je svoje dolgove tujim upnikom prenehala redno odplačevati, vsa Južna Amerika, ki jo daje mehiški sindrom, pa tudi Vzhodna Evropa s svojimi težavnimi reformami in še številni drugi. Med njimi vsi preveč zadolženi z ZDA, Italijo in Švedsko na Čelu, ki jih pri spopadanju s težavami omejuje dolžniški mlinski kamen okrog vratu. Razvite države imajo za te napovedujoče se težave samo spodbudne besede, ad hoc rešitve in malo denarja. Poleg tega je večina zavarovana v svoje težave - ZDA noCe biti svetovni poticaj niti finančnik, Evropa je zaverovana sama vase in v svoje nacionalne pristojnosti, Japonska pa je do vratu zakopana v svoj nekam »korporativnu« in pomanjkljivo kapitahstiCni finančni in gospodarski sistem. Tu je seveda se nezaposlenost, ki v razvitem svetu grozi že desetini vsega za delo sposobnega prebivalstva. Toda kot kaže Davos, so se zaCeh vsaj pogovarjati o diagnozah za bolehno mednarodno gospodarstvo. Barbara Kramžar EKSPLOZIJA V ALŽIRU Krvavo praznovanje islamskih skrajnežev ALŽIR, TUNIS - Avtomobilska bomba, ki je včeraj zvečer eksplodirala v središču Alžira, je ubila na desetine ljudi, veliko pa jih je tudi ranila. Na pločniku ulice Amirouche je nasproti policijske postaje zazevala velikanska luknja, državni radio pa je vCeraj zvečer v imenu notranjega ministrstva pozival zdravnike, kirurge in drugo medicinsko osebje, naj se takoj javijo v bližnji bolnišnici. Priče dogodka so povedale, da je bombo razneslo prav v trenutku, ko je mimo avtomobila z bombo pripeljal avtobus, poln potnikov. Morilska bomba je v središču alžirske prestolnice eksplodirala samo 24 ur potem, ko je oboroženo krilo ilegalne organizacije Islamske fronte rešitve (FIS) ukazalo svojim elanom, naj ob začetku muslimanskega praznika ramazana podeseterijo ubijanje. Islamska vojska rešitve (AIS), kot se imenuje ta gverilska organizacija, je v časopisu al-Hayat al Arabia preroško napovedala: »Oblasti, ly so danes prezaposlene z varnostjo, naj počakajo na ramazan, ko se bo začel veliki boj!« Utica Amirouche teče mimo dobro zastražene policijske postaje in povezuje Trg prvega maja s Trgom mučencev, to pa je pot, po kateri so v nedeljo tisoči Alžircev protestirati proti terorizmu v državi in s procesijo podprti predsednika Liamina Zerouala. Predsednik se je pred Časom poskusil pobotati z zaprtimi islamisticnimi voditelji, toda porogovori so se zaradi »nespravljivosti« končali neuspešno. Zato pa je Zero-ual napovedal, da bodo še letos organiziral nove predsedniške volitve, s katerimi naj bi rešiti hudo politično krizo v državi. V ponedeljek dopoldne so tiskovne agencije se pred eksplozijo bombe v središču Alžira objavile mnenje francoskega vojaškega strokovnjaka, da so alžirske oborožene sile Čedalje uspešnejše v boju proti islamskim gverilcem, toda ti uspehi naj bi bili samo taktični. »Terorizem se nadaljuje, še posebej ponoči, poleg tega pa bo zaradi te vojne propadlo gospodarstvo,« meni francoski vojaški strokovnjak. Agencije niso navedle njegovega imena. Za dokaz, kako močni so islamski gverilci, je bilo treba počakati samo nekaj ur. Tudi brez takšnih eksplozij pa tuji diplomati domnevajo, da v Alžiriji v bojih med vladnimi silami in islamisti vsak teden pade med 600 in 800 ljudi. Nenadzorovano nasilje se je v Alžiriji kot kuga razširilo pred tremi leti, ko so se oblasti ustrašile zanesljive zmage islamskih fundamentalistov na prvih svobodnih parlamentarnih volitvah po nekaj desetletjih enostrankarske diktature. Namesto da bi sodelovali z novimi političnimi silami, so se alžirski voditelji raje odločiti za razveljavitev volitev. Od takrat je v tej severnoafriški državi v bojih in atentatih umrlo že trideset tisoč ljudi. Boje oboroženega političnega podzemlja vodi Islamska fronta rešitve, ki še posebej prizadevno pobija vse tujce, ki se znajdejo v Alžiriji. Lamine Ghanmi / Reuter HRVAŠKA / DIPLOMATSKE POBUDE Vnovič o zasedeni Hrvaški Predstavniki skupine Z-4 seznanili Tuđmana z novim predlogom ZAGREB - Veleposlaniki Rusije, ZDA, Evropske zveze in mednarodne ženevske koneference o nekdanji Jugoslaviji so hrvaškemu predsedniku Tuđmanu v ponedeljek izročili nov predlog za rešitev vprašanja okupiranih hrvaških ozemelj. Ob tem je Tuđman dejal, da je pripravljen sprejeti le tiste dele omenjenega naCrta, ki se nanašajo na vrnitev zasedenih ozemelj pod hrvaško upravo ter vrnitev pregnancev. Zasedenim območjem naj bi zagotovili lokalno samoupravo, kot jo predvideva hrvaška ustava. Tuđman je ob tem poudaril, da bo upošteval le hrvaško ustavo in resolucije VS ZN, ki potrjujejo pravico Hrvaške do suverenosti nad vsem njenim ozemljem. Dodal je še, da se zavzema za mirono ureditev odnosov s Srbijo. Sočasno je v Zagreb pripotoval tudi nemški podkancler in minister za zunanje zadeve Klaus Kinkel, ki se mora med drugim s hrvaškim vod-stvomn pogovoriti tudi o njihovem vztrajanju pri odhodu modrih Čelad iz države. Čeprav se Kinkel v Zagrebu mudi le prehodno, na poti v Sarajevo, je očitno, da je njegov obisk pomemben tudi za Zagreb, še posebej, ker Bonn Zagrebu ni odobril znane zavrnitve nadaljnje prisotnosti sil ZN v državi. Ko se je Zagreb o tem odločal, zaveznikov ni prosil za mnenje. Zdaj si vseeno želi njihove podpore. Tako se hrvaški zunanji minister Granid mudi na Dunaju pri kolegu Mocku, ki je tudi kritiziral Zagreb. Mock je dejal, da se ne strinja s hrvaško potezo, razume pa potrebo po vrnitvi za- sedenih ozemelj. To pomeni, da bo moral Zagreb v prihodnjih dneh pozorno prisluhniti vsaki besedi, ki jo bosta Nemčija in Avstrija rekli na to temo. Granid je sogovorniku zagotovil, da se še vedno zavzema za mirno rešitev spornih vprašanj. Hrvaški mediji so poročali tudi o napadu jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve Jovanoviča, ki jih je omenjeni izrekel v pogovoru za italijanski II Giornale (lastnik časopisa je Silvio Berlusconi). Jovanovič je sogovornikom dejal, da mora Italija Hrvatom odvzeti Istro, ki da je italijanska in torej Hrvaška zaseda tuje ozemlje. Zdi se, da Beograd na ta način odpira »drugo fronto« zoper Zagreb v trenutku, ko se je zdelo, da bi utegnili spore rešiti z dogovarjanjem. Na Jovanovičevo izjavo je ostro reagiral pomodnih hrvaškega zunanjega ministra Ivo Sanader, Ceš da Istra paC ni latlijanska. Ta teden bodo v Zagrebu na vseh ravneh še veliko razpravljali o omenjenem nacrtu za ureditev vprašanja zasedenih ozemelj. Darko Pavicic Izrael inPLO spet na začetku? GAZA (Reuter) - Voditelj PLO Jaser Arafat je obsodil izraelsko odločitev o podaljšanju zapore med predeli v katerih živijo Palestinci in tistih z večinskim židovskim prebivalstvom, Ceš da ukrep pomeni oddaljitev od mirovnega sporazuma iz leta 1993. Izraelske oblasti so zaporo uvedle po zadnjem samomorilskem uboju enaindvajsetih Izraelskih vojakov pred dobrim tednom. Zgroženi nad uspehi islamskih skrajnežev so izraelski predstavniki zaceli razpravljati celo o popolni razdelitvi države, nekateri pa so zahtevati celo gradnjo nekakšnega ločevalnega zidu med skupnostima. Izraelska vlada je obenem odobrila tudi gradnjo novih naselij na zasedem Zahodnem bregu Jordana, ki bi moral sčasoma preiti pod palestinsko samoupravo, kar prav tako ne prispeva k umiritvi napetosti. Omejena židovska] ekspanzija Izraelska vlada je odobrila gradnjo več kot 3.000 hiš v treh naseljih, vojska pa je zaustavila gradnjo v dveh drugih naseljih. Palestinci pa se zaradi odobritve razburjajo in pravijo, da bi lahko ta odločitev vlade ogrožala mirovna pogajanja ■ Odobrene gradnje Arabska Zidovska naselja naselja • 0-5.000 ° • 5.000-70.000 ° # 70.000-125.000 O SVET Torek, 31. januarja 1995 ČEČENIJA / HUMANITARNA KATASTROFA Po obisku komisije OVSE Rusi napovedujejo skorajšnji »dokončni obračun« z uporniki GROZNI, MOSKVA (AFP, Reuter) - Ruska vojska je tudi včeraj silovito obstreljevala prestolnico uporne kavkaske republike. Kljub temu ni dosegla večjih premikov svojih enot. Mestu se približujejo okrepitve in rusko vojaško vodstvo napoveduje dokončen napad, Id naj bi zaključil mesec dni trajajoče neusmiljeno, a tudi neuspešno obleganje Groznega. Ruska vojska je včeraj popoldne na mesto izstrelila topniško ali minometno granato vsakih deset sekund. Vojaški predstavniki zagotavljajo, da ne obstreljujejo civilnih objektov, toda Čečenski inženir Lehar Khatujev, ki mu je vCe-raj uspelo zapustiti mesto, je novinarjem povedal, da granate padajo tudi po naseljeih predelih mesta in predmestij, kjer ni drugega kot živina, starci in otroci. Novi ruski guverner Čečenije Nikolaj Semjonov je trdno odločen, da se z Dudaje- vom neposredno ne bo pogajal. Pripravljen je sprejeti le katerega od njegovih predstavnikov. Rusko ministrstvo za izredne razmere pa je Čečeniji namenilo pošiljko hrane, zdravil in drugih nujnih potrebščin, ter napovedalo, da bo po koncu vojaških spop-dov za obnovo osnovne infrastrukture v Groznem namenilo milijardo in tristo tisoč rubljev (323 milijonov dolarjev). Predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so se s tridnevnega bivanja v Čečeniji vmi- Spor zaradi timorske nafte HAAG - Portugalska je pred mednarodnim sodiscem v Haagu obtožila Avstralijo, da krši pravico Vzhodnega Timorja do samoodločbe. Avstralija je namreč z Indonezijo leta 1989 podpisala dogovor o Črpanju nafte v Timorskem morju. Toda Lizbona meni, da je Črpanje v bližini spornega Vzhodnega Timorja, nekdanje portugalske kolonije, ki jo je pred desetimi leti napadla in nasilno priključila Indonezija, »prepojeno s krvjo«. To je izjavil portugalski profesor prava Jose Ma-nuel Semilo Correlo, ki zastopa v Haagu svojo vlado. Christopher Lamb, odvetnik avstralskega zunanjega ministrstva, meni, da Portugalska nima pravice začenjati pravdanja o tem vprašanju. Portugalska pa je prepričana, da lahko samo ona zastopa - naftne in drugačne - interese Vzhodnih Timorcev, saj Združeni narodi Se vedno beležijo Lizbono kot administrativno gospodarico Vzhodnega Timorja. Indonezija na zashša-nje, ki bo trajalo nekaj prihodnjih tednov, ni poslala predstavnikov. Mednarodno sodiSCe pa bo o sporu razsodilo Sele Cez nekaj mesecev. (Reuter) ZDA za zmanjšanje jedrske nevarnosti VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton bo Se podaljšal Cas, ko njegova država ne bo izvajala jedrskih poskusov. Kot je povedal Anthony Lake, predsednikov svetovalec za državno varnost, bi radi s tem poveCah možnost za podaljšanje veljavnosti Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in se z drugimi državami sveta dogovorih o vsesplošni prepovedi jedrskih poskusov. ZDA in 168 drugih držav se pravkar pogajajo o podaljšanju NPT za nedoločen Cas. Temu predlogu najbolj nasprotujejo nekatere neuvrščene države, ki bi se tudi rade vpisale v klub lastnikov jedrskih bomb, kamor ta Cas uradno sodijo ZDA, Velika Britanija, Rusija, Francija in Kitajska. Tudi za dogovor o koncu jedrskih poskusov bodo potrebovah Se veliko Časa, saj neuradni sporazum nekatere države, predvsem Kitajska, nenehno kršijo. Ameriški predsednik bi poleg tega rad podaljšal zasedanje ženevske konference o razoroževanju vsaj do avgusta, pa Čeprav bi mora-li pogajalci svoje delo dokončati že do aprila. (Reuter) Francoski frank se šibi pod korapcijskimi obtožbami PARIZ - Francoska valuta je včeraj v primerjavi z nemško marko padla najnižje po zgodovinskem pretresu evropskih valut leta 1993, ker se investitorji bojijo, da bodo namigi o korupciji spodkopali najverjetnejšega naslednika predsednika Mitterran-da, sedanjega ministrskega predsednika Edouarda Balladurja. Iz premierove pisarne so sporočili, da so strahovi finančnih trgov in govorice o Balladu-rjevem izstopu iz predsedniške tekme zaradi korupcije »absurdni«. (Reuter, AFP) h vidno pretreseni. Zahtevali so takojšnjo ustavitev spopadov in dejah, da Grozni spominja na Dresden leta 1945, nemško mesto, ki so ga do tal pomsile granate zavezniških hombnikov. Gre za »humanitarno katastrofo«, »predimenzionirano« vojaško posredovanje in hude »kršitve človekovih pravic«, so med drugim dejali pred- stavniki OVSE, pri Čemer pa Rusije niso odkrito kritizrali za nastale razmere, saj jim je omenjeno potovanje omogočila prav Moskva. Ena od delegatk je celo pohvalila »pogum« mskega vodstva, ker je komisiji omogočilo snidenje s Čečenskimi ujetniki, zaprtimi v dveh železniških vagonih v bližini ruskega vojaškega oporišča v Muzdeku v Sever- ni Osetiji. Ena od Strašljivih ugotovitev omenjene komisije je, da 150.000 civilistov, v glavnem žensk, otrok in starcev, živi po kleteh razrušenega Groznega. Za kršitve človekovih pravic naj bi bili po ugotovitvah komisije krivi obe strani, vendar pa elani niso mogli preveriti trditev ruske in CeCenske strani o mučenjih ujetnikov. SPOPAD NA MEJI MED PERUJEM IN EKVADORJEM Peru nasprotuje posredovanju OZN Spopadi v amazonskem pragozdu se nadaljujejo LIMA, QUrrO (AFP, Reuter) - Predsedniki Številnih latinskoameriških držav so se tudi v ponedeljek zaman truditi, da bi pomirili spopade v amazonskem pragozdu na meji med Perujem in Ekvadorjem. Incidenti so se razširili v skoraj pravo vojno, v kateri sodelujejo letala in helikopterji, na obeh straneh pa je bilo že veliko mrtvih. V Quitu trdijo, da so sestrelili že dva perujska helikopterja, v Limi pa, da so zavzeli ekvadorsko obmejno vojaško postojanko. Nekateri voditelji držav Srednje in Južne Amerike so ponuditi tudi svoje posredovanje, vendar je mirovne predloge doslej podprl samo Ekvador, ki bi bil tudi pripravljen sprejeti mednarodne opazovalce. Perujski predsednik Alberto Fujimori še vedno zavrača vsakršno »vmešavanje« Organizacije združenih narodov in Organizacije ameriških držav, pripravljen pa se je pogovarjati s predstavniki štirih dr- Vojne za meje Ko so morah v prvih desetletjih devetnajstega stoletja Spanci in Portugalci zapustiti svoje kolonije v Latinski Ameriki, so se med novimi gospodarji mladih neodvisnih držav takoj vneli spori zaradi meja. Bolivija, Peru in Čile so se leta 1879 zapletle v »pacifiško vojno«, ki je trajala Štiri leta. Čilska vojska je bila močnejša. Perujcem je odvzela pokrajino Taparaca, ki je potem desetletja pomenila čilsko zlato jamo, saj so tam najvecja nahajališča nitratov. Bolivija je izgubila pokrajino Antofagosto, s tem pa tudi izhod na morje. Vladarji v Sucreju oziroma kasneje v La Pazu se z izgubo niso nikoli sprijazniti in Bolivija ima Se dandanes ministrstvo za mornarico. Največ je v vojnah za meje izgubil Paragvaj, ki se je leta 1865 spopadel z Brazilijo, Urugvajem in Argentino, pri tem pa izgubil ne samo velik del ozemlja, ampak tudi veC kot polovico prebivalstva. V tem stoletju sta se Paragvaj in Bolivija najprej v dvajsetih, potem pa še v tridesetih letih spopadla za pokrajino Chaco. Bolivija je prvo vojno izgubila, v drugi pa je dobila nazaj del spornega ozemlja. Argentina in Čile, ki ju deti veC kot pet tisoč kilometrov dolga meja, sta se od proglasitve neodvisnosti pa do nedavnega prerekala zaradi Lagune del Desierto na jugu Patagonije. Lani oktobra se je Čile odrekel 532 kvadratnim kilometrom. Leta 1984 pa sta Buenos Aires in Santiago ob posredovanju Vatikana zgladila spor zaradi pretiva Beagle. Honduras in Salvador sta se leta 1969 spopadla v vojni, ki se je začela na dan nogometne tekme med državnima reprezentancama, zato so ji rekli »nogometna vojna«. Mednarodno sodiSCe v Haagu je spor zgladilo pred dvema letoma, ko je Honduras dobil pravico izhoda na Tihi ocean. žav, ki v skladu s spora-zmom iz Ria iz leta 1942 veljajo za garante miru med sosedama. Veleposlaniki Argentine, Brazilije, Čila in Združenih držav Amerike so se včeraj že srečati v brazilski prestolnici. Argentinski zunanji min-ster Di Tella pa je predlagal, da bi se danes v Brasiti-ji sestati tudi zunanji ministri Četverice, ki bi na srečanje povabiti tudi perujskega in ekvadorskega kolega. V Limi se skušajo izogniti vsakršni mednarodni arbitraži, zato je perujska vlada že predlagala, da bi se v Limi pogovorila namestnika zunanjih ministrov, navzoči pa bi biti ministri držav podpisnic sporazuma iz Ria. Predlog se zdi nesprejemljiv za Quito, saj negira veljavnost sporazuma, ki je Ekvadorju preprečil dostop do porečja Amazonke in s tem tudi izhod na Atlantski ocean. O čem pišejo dmgje po svetu O arabskih skrajnežih »Obstaja veliko Arabcev, ki ne bodo nikoli sprejeli obstoja Zidovske države. Tudi slovesnosti ob 50. obletnici osvoboditve Auschvvitza so za Arabce spomin na to, da nikoli ne bi smeli z ozemljem Palestine plačati grehov, ki so bili storjeni v Evropi. Prav zato pa morajo evropske vlade tudi v prihodnje podpirati mirovni proces med Izraelom in Palestinci, saj je le na ta način mogoče doseči mimo sožitje na tem območju. Le s pogajanji lahko popravijo napake, ki so jih zagrešili palestinski skrajneži. Vnovič je treba ustvariti palestinsko družbo, ki v zadnjih letih dejansko sploh ni obstajala. Samomorilski napadi njenih sinov so le izredno krvave napake.« (The Independent, London) O Auschwitzu »Upravičeno lahko trdimo, da je Poljska skušala iz Auschvvitza narediti univerzalen, ne pa nacionalen simbol. Za Žide pa je Auschvvitz najveeje židovsko pokopališče, simbol holokavsta, eno najpomebnejsih mest, kjer so nemški fašisti uresničevali nacrt popolnega uničenja vseh Zidov. Slovesnosti ob 50. obletnici osvoboditve Auschvvitza so bile izredna priložnost za izbojsanje poljsko-židovskih odnosov. Zal se zdi, da je niso izkoristili. O tem bi morali razmisliti Varšava in Jemzalem kot tudi vse večje Zidovske skupnosti v tujini.« (Trybuna, Varšava) O Kitajski »Najvecji problem moštva, ki bo nasledilo Deng Kiaopinga, je gospodarski položaj Kitajske, za katerega so predvsem značilna velika nasprotja. Na obalnih predelih se Kitajska izredno hitro razvija in dosega že raven modernega gospodarskega življenja. V notranjosti države pa ima državni aparat Se vedno vodilno besedo in zato je ta predel izredno zaostal. Nedavno je bilo slišati poročila, da je na Kitajskem 230 milijonov brezposelnih, kar jasno priča o trenutnem položaju kitajskega gospodarstva. V primem, da novo moštvo ne bo našlo izhoda iz te situacije, je pričakovati socialne nemire velikih razsežnosti. Novi voditelji Kitajske ne morejo kar tako prevzeti vloge, ki jo ima Deng Xiaoping.« (El Pais, Madrid) O sporazumu o neširjenju jedrskega orožja »ZDA in njeni zavezniki morajo izhajati iz dejstva, da Časovno neomejeno podaljšanje sporazuma o neširjenju jedrskega orožja ni mogoče. Poglavitni problem je ostal nespremenjen: veliko držav, ki nimajo jedrskega orožja, zavračajo sporazum, ki bi veljal za nedoločen Cas, saj bi se po njihovem mnenju na ta način ovekovečila nepravična porazdelitev moči... Najverjetnejša je možnost, da bodo sporazum podaljševali za določen Cas in ga nato vsakih deset let obnovljali. Jedrske velesile bi morale ob vsakem podaljšanju sporazuma potrditi prepoved jedrskih poskusov in obljubiti nadaljevanje zmanjšanja obsega jedrskega potenciala. Države, ki ne razpolagajo z jedrskim orožjem, pa bi imele možnost, da grozijo z zavrnitvijo podpisa sporazuma, Ce jedrske države ne bodo dosegle zadovoljivega napredka pri razoroževanju.« (Financial Times, London) O italijanskih neofaSistih »Pet let po spremembi imena italijanskih komunistov, so zdaj na vrsti tudi neofašisti... Potem ko je demokristjansko vodstvo Italije odplavila operacija »ciste roke«, iščejo antiko-munisticni glasovi volilcev novo politično zatočišče. Razlog za spremembo imena je torej le eden: glasovi volilcev! Ni dvoma o tem, da je bila stara MSI stranka s tradicijo in vrednotami, ki je bila zvesta Mussolinijevim idejam. Slednjega se pa ne da kar tako izbrisati in zato lahko mimo trdimo, da bo tovrstna miselnost prenesena tudi v novo stranko. Do zdaj Se nismo doživeli resničnega obračuna z vsemi različnimi obrazi fašizma.« (Information, Kopenhagen) O Hrvaški »Hrvaška zahteva umik mordih Čelad z njenega ozemlja. Ta poteza je sicer izredno nevarna, toda upravičena in zakonita. Odločitev Hrvaške je logična reakcija na nemoč mednarodne skupnosti v zvezi z balkansko krizo. Konkretno gre za nezmožnost Združenih narodov, da bi zagotovili vrnitev Krajine pod okrilje Zagreba... Zadnji razvoj daje le malo razlogov za optimizem. Kljub temu pa se iz tega lahko marsikaj naučimo: bistvo balkanskega konflikta ne leži v Bosni, temveč v hr-vasko-srbski zgladitvi sporov.« (Mlada fronta dnes, Praga) Perujski vojaki se zbirajo v Ipuitosu, ki velja za prestolnico perujskega dela Amazortije (Telefoto: AP) ŽRTVE IN OGROMNA MATERIALNA ŠKODA V FRANCIJI, NEMČIJI, BELGIJI IN NIZOZEMSKI Voda zalila Evropo Na vsem območju strah pred novimi padavinami BERLIN, HAAG, PARIZ - Na začetku drugega tedna katastrofalnega neurja nad zahodno in srednjo Evropo se je položaj včeraj Se poslabšal, saj so tisoči morali pred poplavami zapustiti svoje domove. Neurje je do sedaj v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in v Belgiji terjalo 22 življenj, gmotna Skoda pa je neprecenljiva. Meteorologi napovedujejo delno izboljšanje, a že v prihodnjih dneh novo poslabšanje. Ren je včeraj pri Kolnu dosegel rekordno visino 10, 66 metra, kar je naj-višji vodostaj v zadnjih 69 letih. Najvecja nemška reka je tako zalila ves zgodovinski del Kolna, tako da se ljudje lahko premikajo le po brveh ali pa z gumenjaki in Čolni. NiC bolje ni v porečjih Mena, Mozele in Neckarja. V Franfurtu, finančnem srcu Nemčije, je voda Maina že zalila mestno obrežje. Vojska, gasilci in reševalci se ob pomoči prebivalstva borijo proti naraščajoči vodi z vrečami peska in upajo, da se bo vreme izboljšalo. V Koblenzu (na sotočju Mozele, Lahna in Rena) je dobršen del mesta brez električne energije. Vlake med Kolnom in Mainzem so preusmerili, vCeraj so zaradi poplav zaprli tudi ameriško veleposlaništvo v Bonnu. V Nemčiji po štirih mrtvih v prejšnjih dneh, med katerimi je bil tudi neki otrok, ni bilo novih žrtev. Nemške oblasti pa se sedaj morajo ubadati Se s tako imenovanimi »poplavnimi turisti«, ki trumoma prihajajo gledat povodenj. V Koblenzu in v Kolnu so jim stopili na prste z visokimi globami, saj je marsikdo celo ploskal, ko so vode porušile zadnje obrambne nasipe. Sena je v Parizu skoraj za 5 metrov presegla normalni vodostaj, v Franciji pa je bilo do sedaj 15 mrtvih pet oseb pa še vedno pogrešajo. S poplavljenih območij so že evakuirali 5.000 ljudi, 40.000 hiš je voda zalila, medtem ko je brez električne energije 233.000 gospodinjstev, kakih 8.000 delavcev pa so poslali na prisilni dopust, ker je voda zalila njihove obrate. NiC Čudnega torej, da Balladurje-va vlada že načrtuje izredne ukrepe, tako da bi priskočila na pomoč priza- V Francoskem Jeumontu so gasilci evakuirali ljudi kar s čolni. (Telefoto AP) V podtaknjenem požaru v Londonu umrli 3 otroci LONDON - Včeraj nekaj minut po polnoči je na hodniku tretjega nadstropja neke šestnadstropne stavbe v londonski četrti Southvvark izbrunil požar, ki je terjal življenje treh otrok, druga dva in njihova mati pa so za-dobili hude opekline. Scotland Yard je zaradi podtaknjenega požara, v katerem je bil ranjen tudi neki gasilec, že aretirala neko sumljivo osebo. V Černobilu ustavili tretji reaktor MOSKVA - PredsinoCnjim so v ukrajinskem Černobilu ustavib tretji reaktor, tako da sedaj od nekdanjih štirih reaktorjev deluje le prvi. Četrti reaktor je namreč eksplodiral 26. aprila leta 1986 in povzročil najhujšo mirnodobno jedrsko katastrofo, drugi je ustavljen zaradi požara leta 1991, sedaj pa je izpadel tudi tretji. Kot je sporočil odgovorni za vzdrževalna dela Stanislav Gri-gorjev, je do izpada prišlo zaradi banalne človeške napake. Nekdo je po pomoti aktiviral sistem za avtomatični izlop reaktorja, tako da bodo sedaj potrebovali dva dni za varno obnovitev obratovanja. Kot vedno poskušajo ukrajinske oblasti pomiriti domaCo in tujo javnost, ker je Černobilska jedrska elektrarna zaradi svojih zastarelih grafitnih reaktorjev skrajno nevarna. Pri Taipehu padel tajvanski ATR-72 TAIPEH - Včeraj je pri Taipehu strmoglavilo potni So letalo ATR-72 tajvanske letalske družbe Fu Hsing Airii-nes, ki je imelo na krovu le štiri elane posade. Prvotno so mislih, da je letalo strmoglavilo v morje, kasneje pa se je izvedelo, da je letalo izginilo z radarskih zaslonov, ko se je nahajalo na goratem območju pri taivanskem mestu Linkuo. ATR-72 je letel z otokov Pescadores v Taipeh, ko je nad celotnim območjem divjala tropska nevihta s silovitim dežjem. Procesa proti Simpsonu ne bodo prekinili LOS ANGELES -Procesa proti O.J. Simpsonu ne bodo prekinili, kot je zahteval tožilec, in se bo zato nadaljeval danes, pač pa je sodnik »kaznoval« tudi zagovornike in odločil, da ne bodo smeli pripeljati pred poroto štirinajstih novih prič, ki jih je obramba zahtevala ob začetku razprave. Te priče naj bi, po zagovornikovih besedah, lahko zagotovile Simpsonu alibi za cas, ko se je zgodil zločin. Zagovornik Cochran si je tako zapravil zaupanje porote, ker je nekorektno prijavil nove priCe. detim območjem. Po Seni, ki trenutno ne naraSCa, ljudi najbolj skrbita reki Mama in Oise, ki sta včeraj že zaceli prestopati bregove. V Ardenih je položaj še vedno skrajno dramatičen, saj je tudi vCeraj deževalo. Na Nizozemskem so z dveh polderjev pri Nimvvegnu izselili že 25 tisoč ljudi, pri Maastrichtu pa 9.000. Danes bi lahko izselili še nadaljnjih 47 tisoC ljudi. Štirideset let po katastrofalnih poplavah leta 1953, ko so popustili nasipi in je morje vdrlo v polderje, se Nizozemci sedaj ubadajo z nepričakovanim sovražnikom, z rečno vodo. Ljudje, ki so ponosni na svoj stoletni boj z morjem, saj so mu iztrgali ogromne površine, sedaj tudi na lastno pobudo bežijo z območij, ki bi jih lahko prizadele poplave. V jugovzhodni Belgiji je najbolj dramatično pri mestu Dinant, ki ga je Meuse delno preplavila, vse sedaj skrbi, kaj se bo zgodilo v spodnjem toku. Na udaru je predvsem mesto Liege, kjer so že sprožili preplah. POPLAVE V EVROPI Zaradi poplav v severni Evropi, ki so na nekaterih območjih najhujše v tem stoletju, se je moralo preseliti okoli 100 tisoč ljudi. Na zemljevidu so najbolj prizadeta območja. Maas: Evakuirali so 8000 ljudi. Bruges: Promet po kanalih je zaustavljen. Dinant: Evakuirali so 50 ljudi, iz doline rek£ Lessejužno od Namurja pa 250. Poplave so zahtevale šest življenj. Charleville-Mezieres: Gladina reke Muese je narasla na šest metrov, zaradi česar so razglasili izredne razmere. REUTER Mačehovski odnos do narave kriv za sedanje katastrofalne poplave BERLIN - Za sedanje katastrofalne poplave v porečju Rena in Maina ni kriva samo muhavost narave s svojimi izrednimi vremenskimi pojavi, temveč tudi človek, ki je s svojimi posegi porušil naravno ravnotežje. Nedvomno je 13 mesecev po zadnjih katastrofalnih poplavah prišlo ponovno do neugodnega spleta naravnih pojavov, do naključnega sovpadanja treh fatorjev: ob izredno moCnem dežju, je namreč prišlo do istočasne odjuge v predgorju, povodnji pritokov Rena in Maina pa so bile prav tako skoraj istočasne. Vse to pa vseeno ne more pojasniti poplav takih katastrofalnih razsežnosti, ker Ren in Main nista prestopila svojih bregov samo v spodnjem in srednjem toku, temveč tudi v zgornjem. Nič Čudnega torej, da je tednik Spiegel odkrito zapisal, da je poplav kriv predvsem človek. Nemška zvezna ministrica za okolje Angela Merkel je morala priznati, da so posegi na nemških rekah in betonizacija površin porušili naravno ravnotežje. Ministrica ni odrito obtožila krajevnih upraviteljev, a za prizadete ljudi je vsega kriv predsem njihov egoizem. Redke so namreč krajevne uprave, ki pristanejo na draga sanacijska hidrogeoloska dela v zgornjem toku rek in potokov, ker bi od njih imeli koristi predvsem drugi. Poleg krajevnih upraviteljev pa je na zatožni klopi predvsem industrializacija, ki je porušila tako imenovani vodni ciklus. Gozdni ekosistem, ki je nekoč zadrževal ogromne količine vode, je zaradi prekomerne seCnje in kislega dežja zašel v krizo in ne opravlja veC svoje funkcije. Drugi krivec je drenaža zemljišč, s katero so že res pridobili nove orne površine, a so obenem povečali in pospešili odtok vode. Se bolj kot drenaža pa je pa je ta pojav pospešila betonizacija površin, saj so ceste, industrijski obrati in urbanizacija odpravili travnate površine, ki so prav tako zadrževale vodo. Da bi bila mera polna, so vse vodne tokove za potrebe rečne plovbe regulirali in tako Se pospešili pretok rečnih voda. Meuse je preplavila tudi belgijski Anseremme na meji s Francijo, kjer je položaj še vedno izredno dramatičen. (AP) JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA Afričani pišejo novo zgodovino Besede »črnuh« ne bo več v šolskih knjigah JOHANNESBURG - Južnoafriška republika, ki je lani postala demokratična in svobodna država, se pripravlja na temeljito reformo Šolskega sistema. Južnoafriški osnovnošolci in dijaki se bodo odslej namreč učili, da se njihova zgodovina ni zaCela Sele leta 1652 s prihodom prvih belih, nizozemskih priseljencev. Iz Šolskih učbenikov bodo izgnali tudi besedo »kaflir« (Cmuh), s katero so beli rasisti omalova-ževalno imenovali črne Afričane. »Prvič v zgodovini se bodo morali tudi beli otroci učiti, da ima naša država zelo dolgo in bogato zgodovino, ki se ne začenja šele s prihodom burskih naseljencev,« je izjavil tiskovni predstavnik ministrstva za izobraževanje Lincoln Mali. Leta 1652 se je namreč v zalivu Table izkrcala skupina burskih kmetov pod vodstvom Jana Van Riebee-cka. Mali je zbranim novinarjem zatrdil, da južnoafriške oblasti ne nameravajo vnovič pisati južnoafri- ške zgodovine, saj je ta že napisana. »Resnično zgodovino juga Afrike je belski režim popačil in zanemaril, toda obdobje rasnega razlikovanja se je končalo z zmago Nelsona Mandele na prvih svobodnih volitvah v južnoafriški zgodovini. V južnoafriško zgodovinopisje bomo vnovič vključili dogodke, ki jih je rasistično zgodovinopisje nacrtno zamolčalo. Zavzemamo se za holistični pristop k zgodovinskemu raziskovanju in pouku,« nam je pojasnil Mah. Nekdanje belsko zgodovinopisje je povsem zanemarilo zgodovino Črnskega nacionalizma, tako da je učitelj, ki je svojim učencem še pred tremi leti omenil Nelsona Mandelo, tvegal izgubo zaposlitve. Južnoafriške oblasti so sicer že pred petimi leti začele postopno odpravljati ločeno šolstvo, toda šele z začetkom letošnjega akademskega leta imajo belopolti in čmopolti študentje skupna predavanja. »Izpolnjujemo le naloge, la so zapisane v prehodni ustavi. Vsi, ne glede na jezik, raso, kulturo in spol, smo enakopravni pred zakonom,« pravi Mali. Avtorji južnoafriške šolske reforme bodo skušali v najkrajšem možnem Času odpraviti rasno pogojene ra- zlike v stopnji izobrazbe, ki so predvsem posledica dejstva, da so rasistične oblasti šolam za belopolte otroke namenjale desetkrat več finančnih sredstev kot šolam za temnopolte otroke. Tudi Aubrey Matlole, predsednik Demokratične zveze južnoafriških učiteljev, ki združuje predvsem temnopolte učitelje, se zavzema za poučevanje »integralne« južnoafriške zgodovine v vseh šolah v državi. »Takšna zgodovina je pomemben korak na poti k spravi med različnimi etničnimi in rasnimi skupinami, ki živijo v naši državi. Te skupine so vedno soobstajale in se mešale, le da je rasistično zgodovinopisje to zanikalo,« pojasnjuje Matlole. VVouter Hoffman, organizacijski sekretar rasistične Konservativne stranke, pa takšnim pogledom odločno nasprotuje in meni, da bi se morali temnopolti otroci še naprej učiti »Črnsko« zgodovino, belopolti otroci pa zgodovino »belske« Južne Afrike. Po njegovem mnenju so rasno mešane šole obsojene na propad. »Nikoli se ne bomo sprijaznili s spremenjenimi šolskimi načrti. HoCemo, da se belopolti otroci še naprej učijo našo, afrika-nersko zgodovino. Ne vem, čemu naj bi se naši otroci učili o črnskemu nacionalizmu?«, se sprašuje Hoffman. David Tucker / Reuter ZAMBIJA / TRAGIČNE POSLEDICE USPEŠNIH GOSPODARSKIH REFORM Polne police v trgovinah in obupno prazni žepi LUSAKA - Tri leta po zambijskih gospodarskih reformah in uvedbi tržnega gospodarstva so izginile dolge vrste Čakajočih pred vedno slabo založenimi trgovinami. Prehod, ki so ga finančno podprli Mednarodni denarni sklad in nekateri tuji vlagatelji, je bil uspešen, vendar ekonomisti opažajo, da večina od 8, 5 milijona Zambijcev živi slabše. Najbolj so se zvišale cene prehrambenih izdelkov, zato ne preseneča policijsko poročilo o neki materi, ki je do smrti pretepla svojo Štiriletno hčerko, ker je pojedla sadje, iz katerega je hotela pripraviti neko jed. Ljudje morajo za Sest jajc odšteti 1, 42 dolarja, tolikšno vsoto pa ima v denarnici le malokateri Zambijec. Veliko ljudi že več mesecev ni imelo na krožniku niti koščka mesa, saj stane kilogram najcenejsega mesa približno Štiri dolarje. Večina Zambijcev, celo tistih, ki imajo zaposlitev, poudarja, da komaj zasluži za hrano in preživetje. »Imam velike dolgove,« je priznal 32-letni strokovnjak za računalništvo Lester Mvvansa, ki mora preživljati petčlansko družino. Zaposlen je pri zambijski letalski družbi Zambia Air Force in na mesec zasluži 70 dolarjev. »Včasih ostanemo brez hrane ves dan,« je pripovedoval Martin Zulu, zaposlen v neki zavarovalnici. Čeprav zasluži več kot številni drugi Zambijci - 35 dolarjev na mesec - pa bi za spodobno, a skromno preživetje potreboval vsaj 85 dolarjev. Večina državljanov zasluži občutno manj, zato ni presenetljivo, da precej nekdanjih iskalcev zaposlitve zdaj berači. Kljub naraščajoči brezposelnosti so cene prehrambenih izdelkov in stanovanj v zadnjih dveh letih kar štirikrat višje kot leta 1993. Večina prebivalcev 1, 2-milijonske prestolnice živi v zanemarjenih predmestjih, brez tekoče vode in sanitarij. Na ulicah prodajalci pogosto ponujajo staro, pokvarjeno hrano, ker pa je vedno več kupcev kot prodajalcev in nobene sanitarne inšpekcije, ljudje pokupijo tudi razpadajoče in smrdljivo meso. Revščina pesti večino prebivalcev Zambije že vse od njene neodvisnosti leta 1964, čeprav so ljudem takrat voditelji obljubljali boljše Čase, ko naj bi po zagotovilih zambijskih politikov do konca stoletja nihče ne ostal bosonog, vsak državljan pa naj bi si za zajtrk celo privoščil jajce. Zgodilo se je prav nasprotno - vedno veC ljudi je bosih in eno samo jajce na mizi v celem tednu je pravo razkošje, o katerem lahko večina ljudi le sanja. Zambija ima velike zaloge svinčene rude, vendar je njena cena na svetovnem trgu zelo pa- dla. Se vedno je Čutiti posledice vladanja Kennetha Ka-unde, ki se je preveC zadolževal in trošil. Reformist Fre-derick Chiluba, ki je postal predsednik novembra 1991, je obubožanemu ljudstvu obljubil boljše Čase. Čeprav si večina ljudi sploh ni predstavljala, kaj pomeni tržno gospodarstvo, se nekateri vendarle zavedajo, da je moralo priti do korenitih sprememb in ukinitve vseh vrst državnih subvencij. »Res je, da so vsi izdelki občutno dražji in si jih veči- na ne more privoščiti, vendar nam vsaj ni treba Čakati v dolgih vrstah na primer za košček mila. Spoznali smo, da je treba za preživetje tudi delati,« je izjavila ulična prodajalka Agnes Banda. Veliko Zambijcev se zaveda, da najhujši Časi šele prihajajo. »Problemov se moramo lotiti pri koreninah in žal bo njihovo reševanje za veliko ljudi boleCe,« je izjavil diplomant Thomas Chafumam-punda, ki že več kot leto dni neuspešno išCe delo. Chola Chimbano /Reuter 500 litrov bencina za pločevinko piva SOVO - V Angoli je zaradi dolgotrajne vojne cena goriva med najnižjimi na svetu. Za pločevinko piva, ki stane manj kot dolar, boste na primer lahko kupili celo 500 litrov bencina. Angolci, vajeni takšnih cen, bodo neprijetno presenečeni, ker bo odslej gorivo nekoliko dražje, saj skuša država obnoviti naftno industrijo, ki je zaradi državljanske vojne v zelo slabem položaju. Jose Magueira, direktor nacionalne naftne družbe, že v kratkem napoveduje korenite spremembe. Po krhkem premirju, podpisanem s Sa-vimbijevim gibanjem Unita, si bo angolska oblast prizadevala obnoviti svojo nekdaj močno naftno industrijo. Posledice vojne so najbolj vidne prav v tej industrijski panogi, predvsem naftnem središču Soyo, ki je po Magueirovi oceni izgubilo vsaj 330 milijonov dolarjev. »Ce k tej številki pripišemo tudi škodo, ki je nastala na celotnem območju Soya, bo številka presegla pol milijona dolarjev,« .je poudaril. V mestu sta od nekdaj močne naftne industrije ostali nepoškodovani le 500 tisoclitrski cisterni v terminalu Quinfuquea. Mesto so na začetlu leta 1993 zavzeli pripadniki gibanja Unita in uničili veC sto tisoC dolarjev vredno opremo, ki je služila obratom rafinerije v bližnjem pristanišču Kvvanda. Predstavnik pokrajine Joaquim Bundi je v poročilu vladi zapisal, da so uporniki popolnoma uničili opremo. Družba Fina Petroleos, podružnica belgijske Petrofine, je pred vojno na dan načrpala skoraj 30 tisoč sodčkov nafte. Ko so maja uporniki spet napadli Crpalno plošCo družbe Texaco, so morali vnovič prenehati s Črpanjem. Od konca lanskega leta je to območje spet pod nadzorom vladnih sil, vendar so se izselili skoraj vsi prebivalci, ostah so le moCno oboroženi vojaki in nekaj taksistov, ki prevažajo ljudi Cez reko Zaire. Nekoč je imelo v mestih svoje urade vec kot 50 zasebnih družb; vse so delale za potrebe rafinerije v Kvvandi. Portugalska družba Catermar že razmišlja o vnovičnem odprtju svojega urada. Ker je pomšena večina skladišč in poslopij, kjer so bili nekoč uradi, bo potrebna Čimprejšnja obnova. Mnogi se bojijo, da so uporniki nastavili razstrelivo, čeprav ljudje doslej na mine niso naleteli. Bundi meni, da bi morali celotno območje Cimprej pregledati strokovnjaki, šele potem bi dobili zaupanje potencialnih investitorjev. Črpališča Texaca so ostala nepoškodovana, zato naj bi že v začetku februarja spet začela obratovati. Nekatera, bolj oddaljena od obale, že zdaj načrpajo take količine nafte kot nekoč. Zaradi spopadov so v zelo slabem stranju črpališča ob obali, zato bo treba najprej usposobili vitalno pomembne naprave. Seveda nihče ne pričakuje, da bodo načrpali enake količine nafte kot v času pred angolsko državljansko vojno, ki se je začela, ko je Portugalska leta 1975 priznala angolsko neodvisnost. Po sporazumu iz Lusake naj bi bila uresničena določila iz leta 1991 podpisanega mirovnega sporazuma, tega pa po izidu volitev - potekale so pod nadzorom ZN - vodstvo Unita ni pripravljeno spoštovati. Nicholas Shaxson / Reuter ZIMBABVE Tujcev s polnimi mošnjami pa od nikoder HARARE - Ko je zimbabvejska vlada pred štirimi leti začela uvajati gospodarske reforme, je upala, da bo postala država privlačna za tuja vlaganja. Zaradi slabih telekomunikacijskih povezav in majhnih davčnih olajšav, težav pri pridobivanju delovnih dovoljenj in nejasne vladne politike se tujci pod pričakovanji zanimajo za vlaganje v državi. »Mislim, da je v državo smiselno vlagati, ker ima velika naravna bogastva, vendar se za naklonjenost tujih investitorjev potegujejo tudi sosednje države,« je izjavil Jeffrey Goddard, predstavnik razvojne družbe britanskega Commomvealtha. Kljub temu nihče ne more zanikati, da se gospodarski položaj ne izboljšuje. Vlada je sredi decembra sprejela odločitev, da lahko družbe v tuji lasti dobiček, ki ostane po plačilu vseh davkov, vložijo v tujini. Pred tem je zakon dopuščal stoodstotni odtok denarja le tistim družbam, ki so v državi vlagale po maju 1993, tiste, ki so delovale v državi že prej - gre predvsem za britanske - pa so lahko v tujino odvajale le 50 odstotkov dobička. Nova zakonodaja je tako že privabila nekaj tujih investitorjev, med katerimi sta najpomembnejši avstralski premogovniški družbi Delta Gold in BHP Mine-rals. V rudnik, v katerem bodo kopali rudo za pridobivanje platine, so vložili dvesto milijonov dolarjev, kar je najveCji novi projekt po letu 1980, ko je postal Zimbabve neodvisen. Državni investicijski center je lani zabeležil vlaganja v skupni vrednosti 250 milijonov dolarjev, leta 1991 pa so investitorji v razvoj gospodarstva vložili 108 milijonov dolarjev. Tuji in domači strokovnjaki poudarjajo, da se je položaj na tem področju izboljšal po letu 1991, ko je predsednik Robert Mugabe ukinil zakonitosti socialističnega gospodarstva. Omejil je nadzor nad menjalniško trgovino, nacionalna valuta je postala bolj cenjena. Družbe lahko obdržijo 60 odstotkov zaslužka na bančnih računih v tujini. Najbolj spodbudna za tujce je dostop na zimbabvejsko borzao vrednostnih papirjev, ki je pripeljala do odprtja manjše borze, pomembne za razvoj gospodarstva po letu 1992, ko je državo prizadela najhujša suša stoletja. Po drugi strani pa ima Zimbabve previsoke davke na dohodek, saj se gibljejo od 42 do 60 odstotkov, kar občutijo predvsem manjša podjetja, ki ne morejo biti konkurenčna, predvsem v primerjavi s sosednjimi državami - Botcvano in Namibijo, ki ponujata večje davCne olajšave. Prav zaradi nejasnosti glede poteka nadaljnih reform, ne beležijo večjega števila novih vlaganj v zimbabvejsko gospodarstvo. Cilji štiriletne reforme niso bili dosežem, prav tako niso bila ukinjena uvozna dovoljenja za tekstil. Vlada bi morala zmanjšati tudi državni proračun, ki predstavlja 50 odstotkov brutto domaCe proizvodnje. Profesor Anthony Havvkins iz hararske univerze meni, da bi morala vlada svojo politiko cimprej spremeniti in pospešiti uresničevanje reform, sicer se bodo potencilani investitorji raje usmerili na sosednji, južnoafriški trg. Opozoril je tudi na nedavne izjave nekaterih »nestrpnih« predstavnikov Črnske skupnosti, ki zagovarjajo ostrejši nadzor nad belimi trgovci, kar je vznemirilo predstavnike bele manjšine. V Zimbabveju živi približno sto tisoč belcev in po Havvkinsono-vem mnenju taksne izjave samo odganajo možne investitorje. Emelia Sithole / Reuter SLOVENSKI PROGRAMI fr* SLOVENIJA 1 ® RAI 1 10.00 10.10 10.30 10.55 12.35 13.00 13.05 13.25 16.15 16.45 17.00 17.10 17.35 17.45 18.00 18.45 19.10 19.30 20.05 20.35 21.00 22.00 22.20 22.40 22.55 23.30 Videostrani Zverinice iz Rezije, 4/13 del lutkovne serije Indijanske legende. 1/12 del kanadske nanizanke Beatlomanija. pon. ameriškega filma Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja, pon. Poročila Video strani Sobotna noč, pon. Mostovi Podarim - dobim, pon. Tv dnevnik 1 Otroški program Sest ta pravih in rojstni dan, 4/6 del nemške nanizanke Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnjivi kljukec, 5/6 del gledališke predstave SLG Celje Moja enciklopedija živali: Indijski slon Regionalni studio Koper Lingo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme, šport Gospod Kohn: Samo da smo zdravi, češka humoristična oddaja Zadnje novice, ameriška humoristična oddaja Osmi dan Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme, šport VPS 2200 Žarišče Poslovna borza Sova Z eno nogo v grobu, 8/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 23/33 del ameriške nanizanke IT SLOVENIJA 2 12.50 13.00 15.00 16.00 16.30 17.30 18.00 18.45 19.10 19.20 20.05 20.35 20.55 21.45 22.40 23.15 Video strani Euronews Video strani Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do boeinga, pon. 3/4 dela dokumentarne oddaje Karaoke, razvedrilna oddaja TV koper - Capodistria, pon. Sova, ponovitev Murphy Brovvn, 6. del ameriške nanizanke Stikotni trikotnik Severna obzorja, 22/33 del angleške nanizanke Iz življenja za življenje Da ne bi bolelo: Žejna sečila Podarim - dobim Videošpon R&R, znanstvena oddaja Krajinski park Glinščica Roka rocka D. Shavv: Afera Stonehouse, škotska drama Svet poroča Video strani A KANALA 07.00 12.00 12.05 12.25 13.15 13.55 14.25 14.30 16.00 16.05 16.25 16.55 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.40 21.20 21.25 22.15 22.45 22.50 23.10 01.00 Video strani Spot tedna Na velikem platnu Luč svetlobe, ponovitev 351. dela ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, ponovitev kontaktne glasbene oddaje Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Spot tedna CMT Spot tedna Na velikem platnu Dežurna lekarna, ponovitev 10. dela španske humoristične nanizanke Igra solz, ponovitev filma Dogodivščine male koale, risanka Poročila Risanka Luč svetlobe, 352. del ameriške nadaljevanke Rodeo, kontaktna glasbena oddaja Divje palme, 3. del ameriške nanizanke Poročila Karma, oddaja o duhovnosti Upravljanje, 15. del dokumentarne nanizanke o manage- mentu Spot tedna Na velikem platnu CMT Video strani SHBf MMTV (62. kanal) 13.30 15.00 16.00 19.00 19.05 19.30 20.00 20.30 22.10 23.40 00.00 01.00 Video strani - panorama MMTV shop, televizijska prodaja Vesela nedel’a, glasbeno razvedrilna oddaja, pon. Obvestila Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Domači zdravnik, kontaktna oddaja z zdravstvenimi nasveti In Line Of Dutv fil., film Treasure Of Macuma, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani Deutsche VVelle 6.45 9.35 11.00 11.05 11.20 12.25 12.45 13.30 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta, 10.05 Ai confini dell’al-dila, vmes (10.00) TG1 Dnevnik Oddaja koristnih nasvetov Utile Putile SP v smučanju Vreme in dnevnik Nan.: Moj stric Buck Dnevnik 14.00 Aktualno: TGl Motori 14.20 14.50 15.45 17.30 17.55 18.00 18.20 18.50 19.35 20.30 20.40 23.05 Kviz: Sala giochi Nan.: Pustolovščine mladega Indiane Jonesa Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto Variete: Numero Uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Film: Investigazione letale (krim.. VB ’86, i. M. Caine, N. Havers) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere: Grčija RAI 2 Variete za otroke, risanke Nan.: Doogie Howser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Fra le righe, 11.00 Lo sportello del cittadino TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie ra-gazzi, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme Sereno variabile !8 Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport 8 Variete: Ventieventi 'g TV film: Butterfly (krim.. It. ’94, r. T. Cervi, i. D. Poggi, J. Nitsch, 1. del) Aktualno: Italija sprašuje Dnevnik Pregled tiska, vreme Odd. o zimskem športu Avtorska glasba: Umbria Jazz ’94 A, RAI 3 6.30 6.45 7.00 10.15 11.15 12.00 12.30 12.40 14.00 14.50 15.15 16.30 18.00 18.30 19.00 19.50 20.30 22.30 22.55 24.00 0.45 Pregled tiska L’altra edicola Oddaje DSE: Filozofija, angleščina, Videosapere, Zenske in glasbi, Euro-nevvs Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Šport: sankanje, namizni tenis, umetnostno drsanje, rokomet Aktualno: Alfabete TV, 17.00 Parlato semplice Dok.: Geo - Erebus Sport, Insieme in vreme Dnevnik, Deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Speciale 3 Aktualno: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska S? RETE 4 §8 Koper Hrvaška 1 Nan.: tre cuori in affitto, Euronevvs 7.30 Jeffersonov! Ponedeljkov športni pre- Nad.: Diritto di nascere, gled, ponovitev 8.30 La mia seconda ma- globus dre, 9.00 Guadalupe Slovenski program Variete: Buona giornata, Studio 2 - pogovor vmes 100 Grandi Magaz- Primorska kronika zini, 10.30 nad. Catene Tv dnevnik d’amore.ll.OO Febbre Tv šola d’amore, 12.00 Manuela, Euronews 13.00 Tre cuori in affitto. Vsedanes - aktualnosti vmes (11.25) dnevnik Rhythm & News - vodi Dnevnik Andrea F. Rubrika o lepooti Projekt, dokumentarni Nad.: Sentieri, 15.10 film Cuore selvaggio, 15.55 La Vsedanes - Tv dnevnik donna del mistero Sportel - oddaja o zamej- Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: She Devil (fant., ZDA ’89, i. M. Streep) Film: i peccatori di Pey-ton Place (dram., i. L. Turner), 23.30 dnevnik skem športu in športnikih S CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Shovv Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia lanotizia TV film: 36 ore di paura (dram., ZDA ’93, i. Karl Malden, J. Harris) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani # ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.dl mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke (□IMF Avstrija 1 09.05 09.30 10.30 13.00 13.10 13.35 14.00 14.50 15.00 17.00 17.10 18.00 18.05 19.00 19.30 20.15 21.15 21.25 23.00 23.05 01.00 Naš hrupni dom, pon. Poročila iz parlamenta Predzadnji dvoboj, pon. am. - kanad. vesterna Cas v sliki Palec Nielsa Karlssona, 2. del Pravica do ljubezni Ordinacija Bulovvbogen Pogled od strani Otroški program Mini Cas v sliki VVurlitzor Cas v sliki Naš učitelj dr. Specht Naš hrupni dom Cas v sliki, vreme, šport Hunter, am. serija j Pogledi od strani I V zadnjem trenutku, av-! stralsko - ameriški triler iz leta 1981 Igrajo: Trisha Noble, Bruce Spence, Barry New-man in drugi I Cas v sliki Mirni čkovek, ameriška I komedija, 1952 j Igrajo: John Wayne, Mau-reen O'Hara, Victor j.McLaglen in drugi Rezija: John Ford Video strani (□IMF Avstrija 2 Q Nan,: Cobra investigazio-■ ni (i. M. Dudikoff) Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani # TELE 4 19.30, 22.25, 0.05 Do- godki in odmevi Nadaljevanka (•) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport 21.30 Umetnostno drsanje (EP) Tappeto volante The Lion Trophy Shovv vrni Variete: Tappeto volante NLP Trojica s štirimi pestmi Lipova ulica Leteči zdravniki Moč strasti, serija Odkrivanje zemlje, dokumentarni film Orientacija Cas v sliki Studio Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Žival človek, angl. serija Zunanjepolitično poročilo Večerni studio Studio Ambo terna Peklenska trojica, franc. -it. - nem. erot. triler, 1974 Igrajo: Romy Schneider, Michel Piccoli, Maschka Conska in drugi Vrtnice za gospo, ameriški film, 1968 Videostrani 08.00 10.00 10.05 10.35 11.00 11.30 12.00 12.05 12.50 14.40 15.00 15.30 16.05 16.30 16.40 17.10 17.45 18.00 18.35 19.30 20.10 21.00 22.50 23.30 00.00 00.05 Dobro jutro Poročila Šolski program: Ekologija: Sedanjost za prihodnost Kemične reakcije Mehanično vesolje: Potencialna energija Deklica iz prihodnosti, 7/24 del serija Poročila Cesarica, 85. del serije Nora zapornika, ameriški film,1980 Igrajo: Gene VVilder, Richard Pryor, George Stan-ford Brovm, Jobeth Wil-liams, Miguelangel sua-rez, Craig T. Nelson in drugi; režija: Sidney Poi-ter Šolski program, pon. Kemijske reakcije Mehanično vesolje Otroški program Trodnevni rok, 13., zadnji del serije Mali veliki svet Poročila Misionarkine ljubezni, dokumentarna oddaja Iz sveta znanosti Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 923. del ameriške serije Dnevnik, vreme, šport Vojaška policija, 2., del dokumentarne oddaje Parlament Slika na sliko j Nature By Desighn, 5/6 del dokumentarne serije Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Video strani Tv-koledar Iskalci, 1/4 nanizanke Arena, oddaja o športu Risanka Dnevnik 2,4 otroka, 6., zadnji del humoristične serije Iskalci, 2/4 del nanizanke V iskanju pustolovščin, 9., zadnji del dokumentarne serije Sestre, 13/22 del serije Nocoj z vami: Toni Cetinski Video strani (“™) Madžarska Igra, nad. ob 11.20 Maigretov prijatelj iz mladih let, kriminalka Mejno mesto, serija Zvon Posel Sotrpini Prirodno zdravilstvo Fizika za šolarje Poročila Analiza pesmi Gospodična, serija Drugače misleči Za boljši jezik Katoliška kronika Posel Maček v Žaklju, kviz Pravljica Muza, novice iz kulture Dnevnik Zakaj ravno Aljaska Studio '95, kulturni tv -dnevnik Dnevi obleganja Budimpešte Sporočilo kamnov Heine, francoski film Dnevnik BBC TV SLOVENIJA / ŠPORTNI PROGRAM Govorice zmagujejo nad resnico Pogovor z Marjanom Lahom Živimo v Času senzacij, afer in napihnjenih dogodkov, v Času, ko polresnice postajajo resnica, ko imata tisk in televizija moc, da vplivata na mnenje posameznika, v Času, ki postaja nevaren, saj postopno podpira negativno mišljenje in razpoloženje. In prav zato smo poiskali odgovore na obtožbe Zmaga Sagadina Se pri obtoženih. Pred nedavnim je Zmago Sagadin, nedavni trener slovenske košarkarske državne reprezentance, izjavil, da odstopa zaradi medijske vojne proti njemu. Kako ste to njegovo izjavo sprejeli, ko ste prvič slišali zanjo? »Osebno sem izjavo sprejel s precejšnjo mero nejevere in jo seveda opredelil v smislu opravičevanja njegovega odstopa.« S svojimi izjavami pa g. Sagadin nadaljuje Se naprej. Najprej je poimensko imenoval krivce v intervjuju, ki ga je objavila Mladina, nato pa v pogovoru za Jano. Kaj menite o obtožbah pristranskosti komentatorjev Petra Vilfana in Mihe Žibrata? »Za Vilfana in Žibrata lahko zagotovo zatrdim, da nista pristranska. Konec koncev imamo v našem arhivu dokazno gradivo. Pred začetkom sezone pa smo se v uredništvu in z zunanjimi sodelavci (ni samo Peter Vilfan naš zunanji sodelavec, sem sodita tudi Žagar pa Drvarič, ki je med drugim tudi trener ekipe iz Most) dogovorili, da delujemo za dobrobit slovenske košarke in ne posameznega kluba, kar seveda pomeni, da, kolikor je mogoče, ponavljam, kolikor je le mogoče objektivno ocenjujemo trenutno razmerje sil na igriSCu. Za to so reporterji in za to so strokovni komentatorji. Pri tem pa bi rad dodal se misel: dostikrat lahko gledalci upravičeno reagirajo in kritizirajo nase delo, najbrž tudi delo drugih novinarjev v drugih medijih, da smo celo nekoliko premalo kritični. Moje osebno mnenje je, da je potrebno v tem subtilnem trenutku slovenskega športa delovati konstruktivno in nikakor ne razdiralno. Zato Se enkrat poudarjam, da TV Slovenija niti v preteklosti, Se manj v sedanjosti, niti v prihodnosti, Ce govorimo o slovenskem športu, ni delovala, ne deluje in ne bo delovala destruktivno.« Zmago Sagadin napeljuje, da so novinarji krivi za njegov odstop. »Mislim, da novinarji nikakor niso in nismo krivi za odstop gospoda Sagadina. Moje osebno mnenje je, da je gospod Sagadin opravil pomembno delo v Času, ko je bil trener našega najboljšega in najbolj elitnega kluba v Sloveniji. Veliko je naredil tudi z reprezentanco in to delo je treba oceniti zelo pozitivno ter pri tem upoštevati, da je bil pri večini akcij sam. Poznam namreč delo Košarkarske zveze Slovenije, ki mu ni vedno stala ob strani. Ko govorim o klubu, bi dejal, da so seveda sledili njegovim željam in da se je gospod Sagadin najbrž utrudil. Novinarji pa do zdaj, po mojem prepričanju, niso bili krivi za noben tovrsten odstop v Sloveniji.« Prav gotovo ste v »zakulisju« sliSali, kaj naj bi bil glavni vzrok taksnih obtožb. Za kaj v bistvu gre? »Seveda se v zakulisju sliSi marsikaj. Sliši se tudi, da so v vodstvu Smelta Olimpije razmišljali o tem, da je treba zamenjati nekatere elemente v igri, da je treba zamenjati trenerja in tako naprej in tako naprej. Vendar to so govorice. Medij, kot je TV Slovenija, na govorice ne da veliko in tudi ne bo dala nikoli. Gre za realno oceno stanja na igriSCu, stanja nekega kluba ali reprezentance in tu, Se enkrat poudarjam, smo bili korektni.« Trener Zmago Sagadin je bil vendar zelo uspešen trener, zato so morda kritike na njegov račun neutemeljene? »Vsakdo, ki je javna oseba, vsakdo, ki je ali trener ah novinar ali politik ali na vodstvenem in vodilnem položaju, je izpostavljen kritiki javnosti. Zato je seveda nesmiselno govoriti o tem, da ne smemo kritizirati dela kogarkoli. Res je trener Zmago Sagadin uspešen trener, tega mu nih-Ce ne oCita. Njegovih uspehov in uspehov igralcev, ki jih je vodil, nihCe ne kritizira. Mislim, da je Zmago Sagadin prav v našem mediju doživel tudi tiste lepe trenutke in tudi velike pohvale, ko govorimo o kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, o nastopu na evropskem prvenstu naših košarkarjev, o tekmi za prvo mesto pokalov pokalnih zmagovalcev. Zanimivo, reporter s te tekme iz Lausane je bil prav Peter Vilfan in takrat ni bilo nobenih kritik na njegov račun.« Ce bi morda lahko predvidevali »neporavnane račune« med g. Sagadinom in Petrom Vilfanom, ko je slednji še igral pri Smelt Olimpiji, pa taksna predvidevanja in ugibanja niso na mestu, ko razmišljamo o Mihi Žibratu in Stanetu Trbovcu. Oba novinarja sta ugledna komentatorja že desetletja. Kaj bi lahko bil vzrok za napad nanju? »Neporavnavni raCuni med Sagadinom in Vilfanom - zame je to pretekla zgodba. Zakaj Peter Vilfan na TV Slovenija? Ne poznam televizije, pa naj gre za komercialno ali nacionalno, ki ne bi svojih programskih izdelkov želele nadgraditi s kakovostnimi komentarji, tako rekoč iz prve roke; te pa lahko dajo vrhunski strokovnjaki -v našem primeru Športniki - ki so Se včeraj preživljali neuspehe in uspehe na Športnem polju. In Ce Peter Vilfan ne sodi mednje, v tisti najožji možni krog slovenskih košarkarjev, ki so na vseh mednarodnih ravneh to doživeli - potem je najbrž nekaj narobe z gledalci, ki imajo zgodovinski spomin, in ne s Televizijo Slovenija ali mojo odločitvijo, da bo Peter Vilfan delal za nas in za gledalce. O zgodovinskem spominugledalcev pa nisem nikoli dvomil. Njegove opredelitve na TVS pa so bile vedno korektne. Ce govorimo o Mihi Žibratu, pa mislim, da so obtožbe preprosto smeSne, o Stanetu Trbovcu pa ne bi želel komentirati, kako in kaj je pisal.« Ste se z gospodom Sagadinom skušali pogovoriti in pomiriti nastalo situacijo? »Z gospodom Sagadinom sem govoril lani oktobra. Takrat je dejal, da TVS deluje proti njemu. Moja dokazila proti takim obtožbam so bila posnete tekme. Tudi vsa sporočila v naših Športnih informativnih oddajah niso bila destruktivna do njegovega dela. Zato se je takrat pomiril in sprejel moje argumente.« Kaj predlagate, saj tovrstna medijska vojna škodi vsem: športnim novinarjem, trenerju Zmagu Segedinu in slovenski košarki?! »Najprej mislim, da to ni bila nobena medijska vojna. To je bilo pač mnenje nekoga, ki je bil prizadet. To je njegovo osebno mišljenje, ki ga pa vsakdo v tej mili Sloveniji in v demokratični družbi lahko ima. Da pa taki zapisi, take izjave ne vodijo nikamor, se pa strinjam. Mislim (tudi mi smo se zamislili in sli iskat nase napake), da se moramo ob takih ocenah vsi zamisliti, da moramo svoje delo temeljiteje analizirati, da moramo biti vsi skupaj bolj sprejemljivi za kritične misli, da jih moramo realno ocenjevati, realno sprejemati in iz njih izluščiti pozitivno resnico, ker samo to nas vodi na višjo raven sodelovanja in dela na poti do višjih ciljev.« TV STIK TV SLOVENIJA 2 21.45 AFERA STONEHOUSE, škotska drama Scenarij: Don Shaw Igrajo: Tony Anholt, Allie Byrne in drugi Režija: Alan Macmillan To je igra o človeku, ki se odreče svojim obveznostim in izgine, zgodba o nezvestobi, o prevari, o pobegu in o aretaciji. V ospredju dogajanja je John Stonehouse, uspešnež in neustavljivi šarmer, ki za lepim videzom skuša prikriti polome in poraze. Ko gre vse skupaj predaleč, se odloči za usodni korak... Ob njem je vsekozi mlada in zaslepljena Sheila, njegova intimna prijateljica, ki precej naivno verjame lepim besedam in ga noče zapustiti... RETE 4 20.35 SHE DEVU, ameriški film, 1989 Režija: Susan Seiselman Igrajo: Meryl Streep, Roseanne Bar, Ed Begley Jr. in drugi Frustrirana in žalostna gospodinja se popolnoma spremeni, ko odkrije, da jo hoče mož zapustiti in oditi k slavni pisateljici. Zato uniči življenje obeh in nato začne svoje novo samostojno življenje. Film je režiserka posnela po romanu pisateljice Fay Waldon. V njem ostro biča družinsko življenje, a se izogne tragičnemu koncu, ki ga je De Vito prisodil zakoncema Roses.__________________ KANAL A_______________20.40 DIVJE PALME, ameriška nanizanka Režija: Keith Gordan Igrajo: Jamem Belushi, Dana Delany, Robert Loggia, Kim Cattral, Angie Dickinson, Ernie Hudson in drugi Okoli družine Fiarrya Wychoffa se zateguje zanka. Fiarry ima kot uslužbenec senatorja zvezane roke, delo pa ga vse bolj povezuje s skrivnostno Paige Katz, nekdanjo ljubico. Zato se žena Grace pogreza v depresijo in si celo poskuša vzeti življenje. Obhaja jo strašen sum, da sin Loty ni njen, da so ji ga podtaknili.______________________ MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greatest Hite; 14.00 Popoldanski mix; 16.30 Coca Cola Repat; 16.45 CineMatic: 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hite; 21.00 Most Wanted; 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End? SKY ONE 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Eisevvhere; 15.00 Shaka Zulu; 16.00 Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 The Last Mafia Mariage, 1 /2 del am. serije PR0 7 05.20 Serije; 11.30 Moško gospodinjstvo; 12.00 Hart; 13.00 Chariijevi angelčki; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.55 Kremenčkovi; 18.25 Rock 'n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.55 Poročila; 20.15 Skrivna priča, nemški triler; 23.05 Kung Fu - v znamenju zmaja; 0.00 Vojna svetov; 00.55 Poročila; 01.05 Ponovitve PREMIERE 14.00 Corentinove fantastične pustolovščine; 14.50 Lorenzovo olje, ameriška drama, 1992; 17.00 Zgodba rock opere Tommy; 18.00 Premiere, napoved progama; 18.15 Rich In Love, ameriški film, 1992; 20.00 Program; 20.15 Plezalec, am. akcijski film, 1993; 22.00 Made In America, ameriška komedija; 23.50 Red Rock West, am. triler SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.30 Falcon Crest, 14,30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 Macgy-ver; 17.00 Tvegaj! 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila; 19.15 Šport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Vpij če lahko, am. film, 1992 22.10 Ulrich Meyer EUROSPORT 08.30 Evrogolf, posnetek; 13.00 EP v umetnostnem drsanju, prenos; 16.30 Evrogol; 18.00 Evro-ski; 19.00 EP v umetnostnem drsanju, prenos; 20.15 Športna poročila; 20.45 SP v umetnostnem drsanju; 23.00 Snooker RTL 05.30 Jutranji program; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 15.00 llona Chri-sten; 16.00 Hans Melser; 17.00 Jeopardyi; 17.30 Med nami, 46. del; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 20.15 Hart To Hart, ameriška kriminalka; 22,00 Quincy; 23.10 Gottechalk RTI 2 05.30 -17.30 Ponovitve; 17.30 Zorro; 18.00 Umile 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19.05 21. Jump Street, 17. del; 20.00 Poročila; 20.15 Presneto zapleteno, ameriška kriminalka; 22.45 »L« ne pomeni ljubezni, ameriška grozljivka SKY MOVIES 15.00 Columbo: Undercover; 17.00 Give My Re-gards To Broad Street; 19.00 Straight Talk; 20.30 Glose Up: Three Of Hearte; 21.00 Fatal Friend-ship; 23.00 The Liaris Club MOVIE CHANNEL 13.05 My Man Godgrey; 15.00 The Innocents; 16.35 The Magic Voyage; 19.00 Mom And Dad Save The VVorid; 21.00 Groundhog Day; 22.45 Passenger 57 FILMNET + 12.00 Year Of The Comet; 14,00 Moming Glory; 16.00 K-TV; 18.00 The Sea Wolf; 20.00 American Me; 22.00 Exclusive SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Market Wrap; 14.00 Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Times; 18.00 Danes; 19,00 Poročila; 19.30 ZMjenski slog; 20.00 Entertainment X Press; 20.30 Dateli-ne; 21.30 Inside Edition; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno CNN 06.00-23.00 VVorid News; 07.30 Moneyline; 11.30 VVorid Report; 12.30 Business Report; 13,30 Business Day; 14.30 Business Mornlng; 15.00 Larry King Uve; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorid Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVorid šport; 01.30 Shovvbiz Today Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar prireditev; 10.15 SP v smučanju; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, SP v smučanju; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.20-23.00 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RIS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93.8 - 100,3 - 100.6 - 104,3 - 107,6 MHz) 6.00 Otvoritev; 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve;, 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 Pesem tedna Modrega vala; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega v.; 22.30 Torkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19,30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9,50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d’ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Ak- tualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7,35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Tema; 23.00 Egosfyle. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 informacije, zaposlovanje; 10.40 Informacija, zaposlivanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni program; 20.00 911 Turbo. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio Študent 9.00 Jajčkova lestvica; 12.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo); 15.00 Recenzije & Napovedi + Radio Metelkova; 17.00 Jocula-tor; 19.00 TB: Dub Syndl-cate; 20.00 Undergorund International, Hard'n'Heavy; Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00. 19.00 Dnevnik; 8.00, 10,00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Lovski zbor FJK Doberdob; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igra: Prekinjena zveza; 18.45 Soft Musič; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin - Iskal je sonce, potopis (M. Bogataj). GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V nedeljo, 5. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt -ZRCALJENJE, premiera. Predstava bo še v petek, 10. februarja, ob isti uri (DP). SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V sredo, 1. februarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMA-CE, za abonma dijaški 5 večerni in izven. V četrtek, 2. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič -UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 4 večerni in izven. Predstava bo še v petek, 3. februarja, ob isti uri, za izven. V soboto, 4. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven. IMALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V sredo, 1. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven in konto. V četrtek, 2. februarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. V petek, 3. februarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 V soboto, 4. februarja, ob 19. uri: P. L Čajkovski - HRESTAČ, zadnjič v sezoni za izven in konto. V torek, 7. februarja, ob 11. uri: B. Adamič -SNEGULJČICA. Predstava bo še v sredo, 8. februarja, ob isti uri, zadnjič v sezoni. MGL, tel: 061/210-852 Danes, 31. januarja, ob 19.30: T. Bemhard -PRED UPOKOJITVIJO, predpremiera za abonma red U. Predstava bo še v sredo, 1. februarja, ob isti uri, predpremiera za abonma sreda. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V petek, 3. februarja, ob 19.30: J. Jurčič/A. Inkret - ZGODBA O DESETEM BRATU, za abonma red A in izven. Predstava bo še v nedeljo, 5. februarja, ob 16. uri, za abonma nedeljski popoldanski in izven. LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER V četrtek, 2. februarja, ob 17. uri: B. Stampe-Zmavc - CIRKUS CJGUMIGUS, za izven. V soboto, 4. februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. Predstava bo še v nedeljo, 5. februarja, za izven. FESTIVAL LJUBLJANA, tel.: 061/226-544 Danes, 31. januarja, Viteška dvorana ob 20. uri: B. Brecht - GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI. Predstava studentov IV. letnika dramske igre pod mentorskim vodstvom prof. Dušana Mlakarja. CEUE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 DNEVI KOMEDIJE od 3. do 26. februarja V petek, 3. februarja, ob 19.30: J. Mortimer-B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. V soboto, 4. februarja, ob 19.30: W. Bauer -CHANGE. Gostovanje SNG Drama iz Ljubljane. Predstava bo še v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri, za izven. ODERPODODROM V nedeljo, 5. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar -SMEJCI, za izven. Predstava bo še v sredo, 8. februarja, ob isti uri, premiera. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 31. januarja, ob 19.30: G. Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za abonma zeleni in izven. Predstava bo še v sredo, 1. februarja, ob isti uri, za abonma rdeči, izven in v četrtek, 2. februarja, ob isti uri, za abonma sobota II in izven. V četrtek, 9. februarja, ob 19.30: F. G. Lorca -DOM BERNARDE ALBA, za izven in konto. MARIBOR OPERA, tel.: 062/221-206 V četrtek, 2. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - RI-GOLETTO, za red beli in izven. V soboto, 4. februarja, ob 19.30: J. Massenet -MANON, za red sobota 1 in izven. V sredo, 8. februarja, ob 18. uri: L. Minkus -DON KIHOT, za red torek, tam in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V soboto, 4. februarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: B. Štampe Žmavc - CIRKUS CIGUMIGUS, za abonma malega polžka in izven. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V soboto, 11. februarja, ob 10. in 16. uri: MOJCA POKRACULJA, za Piki abonma (4). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 31. t.m., ob 16.00 (red I) - Peter Handke »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem». SSG v koprodukciji s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. Ponovitev jutri, 1. februarja, ob 20.30 (red D) in v Crtrtek, 2.februarja, ob 20.30 (red E in F). Gledališče Rossetti Od 2. do 12. februarja bo gledališka skupina Piccolo Teatro iz Milana predstavila L. Pi-randellovo »I giganti della montagna« (predstava 3). Režija G. Strehler. V glavnih vlogah Andrea Jonasson in Franco Graziosi. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra». Umik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 31. t. m., ob 16.30 bo na sporedu predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopriva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Alessandro Marinuzzi. Ponovitev jutri, 1. februarja, ob 20.30. Jutri, 1. 2. ob 18.00 - Srečanje z dr. Paolom Quazzolom na temo »La riscoperta delle ori-gini ebraiche nel teatro di Denise Chalem«. Sodelovali bodo režiser in igralci La Contrada. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 1. in v četrtek, 2. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine I Magazzini s Pa-solinijevim delom »Porcile«. VIDEM Gledališče Contatto Do 13. februarja »Učitelj in Marjetica« Bul-gakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 31. t. m., ob 10.30 »Das Dschungelbuch«. BEUAK Studijski oder (KellertheaterJ: Danes, 31 t.m., ob 20.00 - »Aladin und die VVunderlampe«. ŽELEZNA KAPLA V Zadrugi bo danes, 31. t. m., od 10. do 16. ure »Servisna služba strojnega krožka«. TINJE Dom prosvete: jutri, 1. februarja ob 19.30 -Tradicionalna kitajska medicina in zahodna šolska medicina«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 31. januarja, ob 20. uri: izraelski film Čudovita milina (1992). Od srede, 1., do 5. februarja, ob 20. uri: EKSOTIKA, Kanada 1994 (LD). V četrtek, 2. februarja, ob 19. uri: literarni večer Društva slovensldh pisateljev - PREŠERNOVI NAGRAJENCI ZA KULTURNI PRAZNIK. Sodelovali bodo: Andrej Brvar, Aleš Debeljak, Milan Dekleva, Evald Flisar, Maja Haderlap, Dušan Jovani-vič, Boris Pahor, Franček Rudolf, Zorko Simčič, Rudi Šeligo in Marjan Tomšič. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV, Tomšičeva 12 Danes, 31. januarja, ob 19. uri: predavanje sinologi-nje MAJE LAVRAČ o kitajskem jeziku, pisavi in književnosti. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE Danes, 31. januarja, ob 18. uri: promocija pesniške zbirke za mladino in odrasle NEBEŠKE KOČIJE avtorice BINE ŠTAMPE ŽMAVC. GORNJA RADGONA V torek, 7. februarja, Kulturni dom ob 19. uri: osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Uvodni nagovor bo imela KAROLINA KOLMANIČ. Nastopila bosta VTTAL AHAČIČ (harmonika) in MILOŠ GENORIO (tenorist). MARIBOR V sredo, 1. februarja, dvorana Rotovž ob 18. uri: pogovor z literatom BORISOM A. NOVAKOM PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 3. februarja, ob 19. uri: Center za duhovno kulturo Ljubljana - predavanje KARMA - KAZEN AU PRILOŽNOST. SLOVENSKA BISTRICA DOM KULTURE V četrtek, 2. februarja, ob 18. uri: ponovitev DRUGEGA LJUDSKEGA VEČERA. Večer, na katerem bodo prepevati stare slovenske pesmi ljudski pevci iz Slovenske Bistrice, Kovače vasi, Zgornje Ložnice, s Tinja, iz Makol in Poljčan. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V sredo, 8. februarja, ob 19. uri: SVEČANA AKADEMIJA ob kulturnem prazniku in 20-letnici delovanja Kulturnega centra Ivana NapotniJsa Velenje. RAZSTAVE SLOVENIJA _ LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V torek, 7. februarja, bo ob 18. uri v Galeriji CD otvoritev razstave skulptur in risb DRAGA TRŠARJA. Razstava bo na ogled do 20. marca. V ponedeljek, 6. februarja, bo ob 19. uri v 1. preddverju otvoritev razstave SLOVENIJA IN DUNAJ. Razstava bo na ogled do 5. marca. Razstava fotografij DEJANA HABICHTA je na ogled do 12. februarja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mali galeriji je do 12. februarja na ogled razstava švedskega umetnika UEFA ROLLOFA. V spodnjih prostorih Modeme galerijeje do 2. februarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava madžarskih umetnikov Arpada Szabadosa in Andrasa Markosa je na ogled do 4. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava skulptur IRENE BRUNEC je na ogled do 6. februarja. GALERIJA AVLA NOVE LB, Trg republike 2 Razstava risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN je na ogled do 7. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Danes, 31. januarja, bo ob 18. un otvoritev razstave del slikarske skupine ARTI. Razstava bo na ogled do 17. februarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 V četrtek, 2. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave stik MAJE POGAČNIK. Razstava bo na ogled do 23. februarja. GALERIJA SKUC, Stari tre 21 Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V četrtek, 2. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov MIHE PIRNATA ml. Razstava bo na ogled do 28. februarja. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Pregledna razstava del DUŠANA LIPOVCA je na ogled do 10. februarja. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE V četrtek, 2. februarja, bo ob 18. uri otvoritev pregledne razstave stik AVGUSTA LAVRENČIČA. Razsta- va bo na ogled do 31. marca. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja. 1ZOIA GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20 Razstava stik MAJDE SKRINAR je na ogled do srede meseca februarja. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Razstava del BOŽIDARJA JAKCA - Risbe iz obdobja 1918-1966. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava likovne skupine MI je na ogled do 11. februarja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava del DALIBORJA JELAVICA je na ogled do 8. februarja. Retrospektivna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 13. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava litografij MARCA CHAGAILA je na ogled do 20. februarja. PTUJ V razstavišču na ptujskem gradu je do 21. februarja na ogled razstava prilagojena za slepe in slabovidne PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV. SLOVENSKA VAS PRI MOKRICAH GALERIJA HAMER V petek, 3. februarja, bo ob 17. uri otvoritev razstave slik TOMAŽA GOSTINČARJA in predstavitev knjige PAVLA ČELIKA - Na južni strani. TACEN Danes, 31. januarja, bo ob 17. uri v dnevnem prostora Srednje policijske sole otvoritev razstave risb predšolskih otrok iz vrtcev enote Rožnik. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA Razstava slik TEREZIJE BASTELJ je na ogled do 21. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V soboto, 11. februarja, ob 19. uri: TURANDOT, premiera (GD). Dirigent: Andrea Licata, Turandot: Sophia Larson, Kalaf: Alberto Cupido. Prva ponovitev - premierna zasedba - bo v ponedeljek, 13. februarja, ob isti uri. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/226-544 V nedeljo, 5. februarja, ob 19.30: koncert ELENE FILIPOVE (sopran). Program: Verdi, Puccini, Rossini. K4, Kersnikova 4 V petek, 10. februarja, ob 21. uri: koncert CHRISA VVOODA in ANDY]A CUTTINGA. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V sredo, 8. februarja, ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABY CAN DANCE. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ V nedeljo, 5. februarja, ob 19. uri: koncert ob 25- letnici AKADEMSKEGA ZBORA FRANCE PREŠEREN KRANJ. MARIBOR V četrtek, 9. februarja, STUK ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABY CAN DANCE. MURSKA SOBOTA V torek, 7. februarja, Gimnazija ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) B AB Y CAN DANCE. PIRAN CLUB MAONA, Arze 5 V petek, 3. februarja, ob 20. uri: hišna zabava primorskih jazzistov. V soboto, 4. februarja, ob 21.30: nastopa skupina KEITH SECOLA & THE WILD BAND OF INDI-ANS. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V ponedeljek, 6. februarja, ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V soboto, 11. februarja, ob 20. premiera baletne predstave - G. Rossini »II Tur-co in Italia». Režija Stefa-no Vizioli. Danes, 31. t.m., prične prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9- 12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (UL Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižama: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: do 3.2. razstavlja slikarka Elettra Metallind. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Gallery: Se danes, 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«. Studio Nadia Bassanese: do 7.2. »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/A): do 3.2. razstavlja slikarka Mirna. Studio PHI: Se danes, 31. t. m., je na ogled razstave umetnikov Alpe-Jadran »Le catte-drali-Stolnice«. OPČINE: dvorana openske Zadružne kraške banke: na ogled je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik. MILJE: občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): do 7.2. razstavlja slikar Sergio Kostoris. "koroška- CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«. Galerija Slama: do 4.2. razstava del Benetik, Čarobne, Kummer, Popelka in Straub. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertrude Kres-se. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 21. februarja, ob 21. uri enkratni koncert Fiorelle Man-noia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 6. fe-braurja, ob 20.30 bo nastopil Kvartet Alban Berg. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brothers Jack Mc Duff. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 31. t. m., ob 20.30 nastop pianista Enrica Pače. MENJALNIŠKI TEČAJI 30. januar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,40 81,20 11,39 11,54 7,60 7,85 A banka Koper 80,00 81,45 11,30 11,57 7,52 7,79 A banka Nova Gorica 80,40 81,40 11,28 11,58 7,59 7,81 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 80,20 80,99 11,30 11,65 7,20 7,75 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,30 81,20 11,40 11,60 7,50 7,80 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,50 81,42 11,18 11,65 7,60 7,71 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,70 81,10 11,20 11,50 7,50 7,90 Come 2 us* Tel: 061/ /5-92-635, od 8-15, sob od 9-12 80,61 81,05 11,40 11,52 7,60 8,75 Creditanstalt d. d. 80,60 81,50 11,40 11,70 7,60 8,00 Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 80,70 80,90 11,45 11,47 7,70 7,78 Hida, od 7-19, sob od 7-14 80,80 80,85 11,46 11,50 7,70 7,74 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 80,81 80,84 11,47 11,49 7,71 7,73 Kompas Hertz Celje* Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-15 80,60 81,00 11,40 11,50 7,50 7,75 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 80,60 81,00 11,40 11,50 7,50 7,75 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,70 81,20 11,40 11,50 7,50 7,75 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,70 81,20 11,40 11,50 7,50 7,75 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 741-519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 80,70 81,20 11,40 11,50 7,50 7,75 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 80,70 81,20 11,40 11,50 7,50 7,75 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 80,70 81,20 11,40 11,50 7,50 7,75 Nova kreditna banka Maribor d.d,* 79,95 81,70 11,30 11,60 7,47 7,85 Lemo Šempeter*,!: 065/ 32-250 80,57 81,40 11,32 11,58 7,62 7,71 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,50 81,00 11,40 11,50 7,60 7,80 Poštna banka Slovenije* 79,10 80,95 10,90 11,50 7,20 7,73 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,78 80,82 11,46 11,47 7,68 7,72 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,63 80,92 11,40 11,48 7,60 7,70 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,50 81,00 11,35 11,50 7,40 7,79 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,35 80,80 11,42 11,46 7,45 7,80 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,80 81,60 11,30 11,59 7,35 7,80 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,62 81,19 11,43 11,63 7,61 7,69 Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,60 80,99 11,41 11,53 7,65 7,85 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,20 81,00 11,35 11,50 7,20 7,80 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,30 80,98 11,35 11,52 7,30 7,80 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,70 81,05 11,42 11,52 7,58 7,82 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,60 81,19 11,40 11,50 7,55 7,80 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,65 81,25 11,32 11,55 7,65 7,79 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,60 81,48 11,35 11,60 7,55 7,85 SKB d.d.,*** 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,60 80,90 11,47 11,53 7,70 7,83 SZKB d.d. Ljubljana 80,75 81,09 11,42 11,53 7,62 7,88 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,55 81,55 11,40 11,60 7,55 7,85 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,88 80,93 11,45 11,48 7,65 7,70 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"* Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 30. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1575,00 1625,00 nemška marka 1045,00 1068,00 francoski frank 299,50 309,00 holandski gulden 927,00 956,50 belgijski frank 50,45 52,00 funt šterling 2500,00 2575,00 irski šterling 2475,00 2515,00 danska krona 263,00 271,50 grška drahma 6,50 6,95 kanadski dolar 1114,00 1148,00 japonski jen 15,85 16,35 švicarski frank 1232,00 1270,00 avstrijski šiling 147,75 152,50 non/eška krona 237,00 244,75 švedska krona 211,00 218,00 portugalski escudo 9,90 10,35 španska pezeta 11,85 12,35 avstralski dolar 1195,00 1233,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,20 hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 30. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1573,00 1818,00 nemška marka 1045,00 1065,00 francoski frank 300,00 309,00 holandski gulden 927,00 945,00 belgijski frank 50,40 51,60 funt šterling 2501,00 2571,00 irski šterling 2471,00 2556,00 danska krona 263,00 271,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1113,00 1148,00 švicarski frank 1239,00 1266,00 avstrijski šiling 147,80 151,80 slovenski tolar 12,60 13,10 17. JANUAR 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Riberk 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,35 9,30 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,70 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,60 13,10 Italija Tržaška kreditna banka 12,60 13,20 27, JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5146 francoski Irank 28.8390 nizozemski gulden 89.2280 belgijski frank 4.8487 španska pesela 1.1495 danska krona 25.3270 kanadski dolar 1.0705 japonski jen 1.5238 švicarski frank 18.8500 avstrijski šiling 14.2140 italijanska lira 0.9445 švedska krona - 20.3050 - ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 31.1.1995 1. Redni prodajni letaj m DEM 82.05 2. TeCaj zn teminsko-valutne pogodbe za DEM 8133 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 24.1.1995 MENJALNICA HIDA 061/ 1-353-553 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 020 z dne 30. 1. 1995-Tečaji veljajo od 31. 1. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 šiling 100 056 frank 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 Krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji 93,9340 1161,8629 396,4556 87,5627 2069,9386 2617,9718 2354,3764 8173,4990 7,7337 125,0545 7292,5593 1865,1107 79,0541 1662,8984 9701,9433 196,4746 123,7059 154,3606 94,0280 94,2166 1165,3590 397,6485 87,8262 2076,1671 2625,8493 2361,4608 8198,0933 52,6072 194,6227 7,7570 2200,0000 125,4308 7314,5028 1870,7229 79,2920 1667,9021 9731,1367 197,0658 124,0781 154,8251 94,3109 prodajni 94,4992 1168,8551 398,8414 88,0897 2082,3956 2633,7268 2368,5452 8222,6876 52,7650 195,2066 7,7803 125,8071 7336,4463 1876,3351 79,5299 1672,9058 9760,3301 197,6570 124,4503 155,2896 94,5938 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 31. januarja 1995 št. dni do zapadlosti 1) BLAG veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM MAJNIŠKI ZAPIS cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj , IZPLAČLJIV 12. 5. 1995: 1,500,000 801,108 808,284 1,609,392 101 106.8145% 107.7711% 107.2928% 150,000 80,111 80,828 160,939 Vrednost obr. papir ntaiv. papir Q2£3 LEKC PRB SAL SKBR tirna RSOl RS02 RS08 RS11 RSLlD RSL2D SKB1 ES2 BTBR DAD FMD GPGR Hi® MKZ m im nrna mr PFNP RGSP IBKP VIPP . OBE LEK2 OZG PCE PLj PGO RSGSl L J U B U A N S L A utimvi sion pcmvccrc st- 18 Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana Datum: 30. 1. 1995 796 1.000 500 458 JE 8,0 9,5 5.0 7.0 8.0 9,5 10,0 10.000 218 4.000 4000 ex kupon stdat(3) (4.5.93) (6.6.94) (7129.8.94) (16.5.94.) BBB 4.(31.12.94) 8.(1.10.94) 3. (30.11.94) 4. (15.1.95) 4.(31.12.94) 8,(1.10.94) 4.(1.11.94) (1.6.94.) (8) (30.3.93.) (8)110.6.94.) (5) H (23.5.94) (6) 4.(1.11.94) 4.(1195] 6. (1,12.94) 7. (1,1.95) 1.(16.94) 4.(1.6.941 enotni tečaj 11.000 15.199 20.060 36.966 98,5 103,2 90.0 100.4 .97,7 105.0 97,9 trm 12.993A 132,707” 20.900A 16.869 14.570* 8.975 4.921 770.5 PilT 42.231 48.159 2.700 13.487 41.298 Obveznice 99,OA 86,0 102,9 99,OA 99,OA 95,OA IZVENBORZNO POSLOVANJE Odprti tre C - Redne delnice GEAR GRDO HBRO INTR RDR0 RGSR HBP0 KBPI KBPP UBKC BEJTg GORO LOK MLJ0 OSMO OLSO Offli OPO USKK VP10 C - Obveznice 10,0 (8.3.94.) 3.500 3.475 18.000 592,0 C - Prednostne delnice 3203 44.916 7.600 96,5A 82,1 94,OA 81,0 86,9 86,1A 81,6 98,5 9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1195) (15.10.94) (1.10.94) SEGMENT KRATKOROČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV - »i« 99,2 14.11 BSl 99,5 3.11 BS3 98,7 7.10. BI® (1,6,95) 92,2 ,03 30.1. B8M B8MA 107,6 12.1. B8MB B8V B8VA B8VB SEGMENT KRATKOROČNIH VREDNOSTNIH PAPI 32.207 6.173 % sprem. 1,01- 12,46 10,53 datum 19.1. 30.1. 30.1. 30.1. 30.1. 30.1. 27.1. 9.1. 30.1. 23.1J 30.1. 30.1. 30.1. 30.1. 27.1. 30.1. 30.1. 30.1. 30.1. 30.1. 30.1. 30.1. 30.1. 25.1. 30.1. 27.1. 30.12. 30.1. 30.1. 30.1. 27.1. 30.1. 23.1. 30.1. 27.1. 20.1. 27.1. 30.1. 24.1. 30.1. 27.1. 30.1. 30.1. 17.1. 30.1. 30,1. 30.01 povpraS 10.95( 14.E 20.00C 36.571 94,5 102,i ■ 93,1 97,1 12.710 132.000 18.200 8.751 4.680 760,0 40.011 47.601 2.531 13.501 41.151 2.001 410.1 3.421 6.000 590.1 3.211 MM lilj ssd 90.0 79,q sd 86.0 25.0 91.0 32.451 6.371 11.000 14.950 20.400 36.700 98,8 104,4 90.0 99.0 98.0 98,0 13.000 132.700 20.900 16,800 8.950 4.700 769.0 41.800 48.2«) 2.980 14.450 41.300 86,5 5.900 3.650 3.480 19,800 650.0 3.300 46.000 10.500 35.000 6.450 Max. 15.300 20.290 39.500 99,2 105,3 98,1 98.2j mm 147.900 20.900 14.570 8.990 5.300 771,Oj lioool 49.400 2.700 13.500 99.0 3.480 650,0 92,8 33.000 6.790 Min. 14.940 20.000 36.100 98,0 102,7 97.0 97.1 12.990 127.600 20.900 14.570 8.750 4.700 770.0 40.000 47.600 2.700 13.200 99,0 3.470 550,0 Nakupni boni 31.000 5,600 1«MT 5.973 5.015 18.261 5.584 5.408 1.013 5.263 117 64.363 42 4371 3.025 15.522 478 8.953 2.504 3 310 1.390 592 1.795 173 836 20.285 3.575 67.217 30.1.95 preišnii d T d% 1.300,16 1.305,21 -5,05 -0,39 |SBI Vse pravice pridrtane .Opombe: Obveznice, komornim zapisi in blaga JI iški zapisi kodrajo v ottiotldli (osnova je napiigja nominacija), delnice kodrajo v tokajih; obvemke kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sedine; (0) ■ izkoriščena davčna olajšava; A - apbkarijdd tečaj bor/ni pcsrednik je hkrati kcgiil in prodal isti papir za različni steanki; S-suspendirano trgovanje; Z-zaditanotigovanje: ’ -dosežena Itindsfotna dnevna sprememba tečaja; * * - drsezena 3(hxistotna omejitev' - trgovanje: je zadizano. Obveznice z aneiitehiim oeipladkem glavnice: RSOl, RS08, RSL1, SKB1, OZG, PCE, PGO, iAf, RGS1; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti bltga; (3) ■ obveznice kotirajo brez kupona vkljuCM) 4 (ieioveie deli pred zapadlo-tijo kelega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapade] Ig). 93 dalje niso bike izplačane; (5) - od 1^4111 delnica kotira brez kupona za L93; (6) ■ od 2623,94 delnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7)-izplatilo akontacije dividende za L(R; obr. en. - obvestila mera (obveznice}; div. ■ dividenta (delnke) v SH, Ce ni navedeno dnegace; nea\. - naj-visji tečaj dolocaeega vrednostnega papieja; enim-najnizji teCaj dokgen^avTediMsbi^apapieja MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 31 januarja 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kon u deviz oz. 100 100 100 100 1 1 kretnih »seben 1164,2085 2359,1295 8190,0000 7,7494 196,8712 123,9557 raslih je možno ods doaovor. 1167,0515 2364,8905 8210,0000 7,7683 197,3520 124,2584 opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,55 81,91 panje. 82,00 82,06 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij banka valuta nakupni prodajni Bank Austria DEM 81,65 82,10 Banka Creditanstalt d. d. DEM 81,95 82,05 Banka Noricum DEM 81,75 82,05 SZKB DEM 81,95 82,15 UBK banka DEM 81,80 82,10 Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tečaji veljajo za odkup prilivov In prodajo deviz do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prilivih in nakupih se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto po objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa di prodaje. 30. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1600,100 — ECU — 1996,600 — nemška marka — 1057,360 — francoski frank — 304,580 — funt šterling — 2542,560 — holandski gulden — 943,400 — belgijski frank — 51,277 — španska pezeta — 12,161 — danska krona — 267,750 — irski funt — 2512,320 — grška drahma — 6,784 — portugalski escudo — 10,227 — kanadski dolar — 1132,410 — japonski jen — 16,171 — švicarski frank 1255,670 avstrijski šiling — 150,300 — non/eška krona — 241,250 — Švedska krona — 214,970 — finska marka — 338,430 — avstralski dolar — 1214,160 — 30. JANUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,4500 10,9500 kanadski dolar 7,3500 7,7500 funt šterling 16,6000 17,4000 švicarski frank 816,5000 848,5000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 199,0000 207,0000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,0000 716,0000 italijanska lira 0,6510 0,6850 danska krona 173,5000 181,5000 non/eška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 139,2000 145,8000 finska marka 219,5000 229,5000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 7,9300 8,3700 japonski jen 10,4500 10,9500 slovenski tolar - - hn/aška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute, NOVICE Program alpskih smučarjev se ne bo bistveno spremenil OBERHOFEN (STA) - Kljub odpovedi svetovnega prvenstva (SP) v španski Sierra Nevadi se program tekmovanj alpskih smučarjev in smučark v svetovnem pokalu ne bo bistveno spremenil. Tiskovna predstavnica Mednarodne smučarske zveze (FIS) Sonja Reichen je dejala, da je tekmovanja nemogoče prestaviti, ker televizijske mreže ne morejo v tolikšni meri spremeniti programa prenosov. Prva naslednja tekma svetovnega pokala bo 4. februarja v švicarskem Adelbodnu, kjer bodo v veleslalomu tekmovali fantje. Tekma bi morala biti že pretekli teden, vendar je zaradi slabega vremena odpadla. Naslednje tekme pa se bodo odvijale po prvotnem programu. Dekleta bodo ponovno nastopila šele 18. in 19. februarja v Areju na Švedskem. Koledar tekmovanj v svetovnem pokalu - moški: 4.2. - Adelboden (Svi), veleslalom; 18./19.2. - Fura-no (Jap): veleslalom, slalom; 25./26.2. - VVhistler Mountain (Kan): smuk, superveleslalom; 4./5.3. -Aspen (ZDA): smuk, superveleslalom; 11./12.3. -Kvitfjell (Nor): smuk, superveleslalom; 16.-19.3. -Bormio (Ita) - finale svetovnega pokala: smuk, superveleslalom, veleslalom, slalom; ženske: 18./19.2. - Are (Sve): smuk, veleslalom; 25./26.2. -Maribor (Slo): veleslalom, slalom; 4./5.3. - Saalbach (Avt): smuk, superveleslalom; 11./12.3. - Len-zerheide (Svi): smuk, slalom; 16.-19.3. - Bormio (Ita) - finale svetovnega pokala: smuk, slalom, veleslalom, superveleslalom. Španci želijo SP med 11. in 25. febraarjem 1996 ZURICH (STA) - Španski organizatorji, ki so bili prejšnji teden prisiljeni odpovedati letošnje SP zaradi pomanjkanja snega, želijo, da bi bilo to prvenstvo prihodnje leto od 11. do 25. februarja. O tem so se v Sierra Nevadi že dogovarjali s predstavniki Mednarodne smučarske zveze (FIS), ki je vanj načeloma privolila. Termin pa še ni dokončen, saj mora FIS uskladiti tudi koledar tekmovaj za svetovni pokal in druga tekmovanja prihodnje sezone, je sporočila FIS. Agassi zmanjšuje zaostanek MONTE CARLO (STA/ARA) - Zmagovalec odprtega prvenstva Avstralije v tenisu Američan Andre Agassi je zmanjšal zaostanek za vodilnim na svetovni teniški lestvici (ATP) rojakom Petom Sam-prasom. Agassi, ki ga zaradi novega videza (dolge lase si je ostrigel in nosi ruto, s katero prikriva plešo) imenujejo Pirat, zaostaja za 817 točk ah skoraj dvakrat manj, kot pred turnirjem v Melbournu (prej 1.696). Na tretjem mestu je še naprej Nemec Boris Becker pred Spancem Sergijem Bruguero. Nova lestvica ATP (v oklepaju prejšnje mesto): 1. (1.) Pete Sampras (ZDA) 4.725 točk, 2. (2.) Andre Agassi (ZDA) 3.908, 3. (3.) Boris Becker (Nem) 3.237, 4. (4.) Sergi Bruguera (Spa) 3.007, 5. (5.) Goran Ivaniševič (Hrv) 2.845, 6. (6.) Michael Chang (ZDA) 2.770, 7. (8.) Alberto Berasategui (Spa) 2.470, 8. (9.) Michael Stich (Nem) 2.423, 9. (7.) Stefan Edberg (Sve) 2.277,10. (12.) Jevgenij Kafelnikov (Rus) 2.139, 11. (13.) Wayne Ferreira (JAR) 1.968, 12. (11.) Jim Courier (ZDA) 1.911, 13. (10.) Todd Martin (ZDA) 1.831, 14. (15.) Andrej Medvedjev (Ukr) 1.815, 15. (14.) Marc Rosset (Svi) 1.754, 16. (18.) Magnus Larsson (Sve) 1.528. AMERIŠKI NOGOMET / FINALE ZA »SUPER BOWL« V skladu z napovedmi visoka zmaga S. Francisca Zmaga »49-ersov« je rekordno visoka - San Diego Chargers ni imel praktično nikakršnih možnosti za presenečenje MIAMI - »Quarter back« Steve Young in »running back« Jerry Rice sta v hram San Francisco 49-ersov prinesla peti Super Bowl. Za Chargerse iz San Diega ni bilo pomoči: končni izid 49:26 je morda še preveč blag, vsekakor pa rekorden, saj gre za najvišje število točk doseženih v finalu NFL-a. Izid finala je povsem pričakovan, saj je bilo moštvo iz San Francisca izrazit favorit že pred finalom. San Francisco je takoj zanesljivo povedel, prva dva »touch dovraa« pa je omogočil Young s podajama za 44 oziroma 51 jardov. Za poznavalce pa podatek, ki priča o raz-ličem potencialu moš- H NOGOMET h Brazilija prvak Južne Amerike V kategoriji do 20 let SANTA CRUZ (STA/dpa) - Brazilija je osvojila naslov južnoameriškega nogometnega prvaka za igralce do 20 let. V finalu v bolivijskem Santa Cruzu so premagali Argentino z 2:0 (1:0). Brazilci so imeli več od igre in njihova zmaga je povsem zaslužena Zadetka sta pred 20.000 gledalci dosegla igralec sredine igrišča Emerson (31) in napadalec Muri-lo (70). Na svetovno prvenstvo (SP) do 20 let, ki bo marca v Nigeriji, se je iz Južne Amerike poleg obeh finalistov uvrstil še Čile. tev. »49-ersi« so dosegli »end zone« v treh oziroma štirih igrah (akcijah), Chargersi pa v trinajstih. Monolog se je nadaljeval do najvišjega vodstva 48:10, ko je San Francisco vidno popustil in celo dovolil neverjeten »kickoff return« dolg 98 jardov. Po tekmi so bile izjave iz San Franciscove-ga tabora navdušene in nekateri so celo ugotavljali, da so najboljša ekipa vseh časov. Kdo ve? Steve Young je spomin na Joeja Montano, legendarnega »quarter backa«, ki je s »49-er-si« osvojil prejšnje štiri naslove in je letos obesil čevlje na klin, nekako že spravil v anale, (dk) NBA / SENZACIONALEN IZID GLASOVANJA Novinec Grant Hill najbolj priljubljen! »Rookie«, ki ga že primerjajo z Jordanom, je prejel največ glasov za Ali Starš Game NEW YORK - V košarkarskem prvenstvu NBA so nekatere ekipe že odigrale 42. tekmo, kar označuje polovico predvidenih tekem v kvalifikacijskem delu. Zadnji konec tedna je bilo na sporedu nekaj zanimivih dvobojev, prestižno zmago pa so po podaljšku zabeležil Laksrsi v Seattlu. IZIDI - petek. Boston - Golden State 117:91 (Minor 31; Gatling 18); Charlotte - New Varit 105:90 (LJohn-son 39; Majerle 29); Cleveland - Portland 77:87 (J.VVilliams 14: Drexler 20); Philadelphia - Phoenhc 107:108 (Barros 39; Majerle 29); Denver -New Jersey 96:90 (Ellis 17; K.Anderson 19); Dallas - Minnesota 94:102 (J.Jackson 24; Laettner 21); Mihvaukee - Miami 87:96 (Day 20; Coles 25). PRVIČ V NBA: Bliža se tradicionalna ekshibicijska tekma Ali Starš in kot običajno so ameriški ljubitelji košarke preplavili urade NBA z glasovnicami z imeni najbolj priljubljenih posameznikov. Prvič v zgodovini NBA je največ glasov prejel novinec v figi, in sicer izredni univerzalni igralec Pistonsov Grant Hill (201 cm), ki je zbral kar 1.289.585 glasov in tako prehitel nič manj kot Olajuvvona, O’Neala, Barkleya ter ostale zvezde. Hill, ki ga že primerjajo s Pippenom, Magic Johnsonom in celo z Jordanom, je z Detroitom podpisal osemletno pogodbo za 44 milijonov dolarjev, njegov dosedanji'učinek pa je 37 minut in 19 točk na tekmo. Vsi so mnenja, da bo o njem se mnogo govora, zaenkrat pa ga bomo lahko občudovali v prvi peterki AH Starš game. IZIDI - sobota: Seattle - Lakers 121:128* (Schrempf 26; Campbell 27); Orlando - Mihvaukee 107:103 (D.Scott 27: Baker 27); Houston - Minnesota 114:93 (Olajuvvon 25; Laettner 14); Utah - New Jersey 111:94 (K.Malone 20, Stockton 20; Morris 23); San Antonio - Denver 103:77 (Elliot 31; Pack 12); Indiana -Philadelphia 106:103* (Smits 30; Barros 27); Dallas - Sacramento 84:87 (Mashbum 21; B.Grant 23); Atlanta -Čharlotte 93:102 (Augmon 22; LJohnson 20); Detroit - Miami 89:85 (Ovvens 26); VVashington - Clippers 93:87 (Hovvard 25; Murray 24). RADJA POČIVAL: Zaradi nove, sicer lažje poškodbe stegenske mišice je Dino Radja moral preskočiti tekmo z Golden Statom, najbrž pa bo spet na igrišču že nocoj. IZIDI - nedelja: Chicago - Golden State 116:94 (Pippen 27, Armstrong 19, Kukoč 16; T.Hardaway 18); New York - Phoenhc 107:88 (Ewing 35, Starks 22; Ainge 22, Barkley 20). Vanja Jogan _______TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA_ V Španiji v boju za naslov le Real Madrid in Deporfivo MADRID - Zadnje kolo prvega dela španske Lige je postreglo z marsikaterim presenečenjem, kar je pravzaprav samo potrdilo, da se lahko za naslov borita le Real Madrid in Deportivo. Galježani so se tokrat doma pošteno namučili z žilavim (a nič več od tega) Albace-tejem, še posebno potem ko so zaradi izključitve kapetana Frana ostali le z desetimi igralci na igrišču. Veselili so se pa vseeno, ker je Real Madrid v Sevilli proti Real Betisu igral samo neodločeno: tako atomski napad, kot ga ima Madrid, ni uspel prebiti najboljše obrambe prvenstva. Ostala domnevna tekmeca sta v krizi. Barcelona je po seriji bledih nastopov vsaj zmagala (1:0 proti Athleticu Bilbao), Zaragoza pa je morala v Valencii trikrat pobrati žogo iz lastne mreže. V... devetnajsto gre rado. Tako skovanko bi lahko uporabih za Lo-grones, ki je po šestih remijih in dvanajstih porazih vendarle zmagal. Verjetno mu tudi ta uspeh ne bo preveč koristil v boju za obstanek, za navijače pa je še dodatna smola, da so njihovi ljubljenci zmagah v gosteh. Nasploh je bilo na dnu tokrat zelo živahno, kot že nekaj let pa je v škripcih tudi slavni Atletico Madrid. VRSTNI RED PO PRVEM DELU: Real Madrid 29, Deportivo La Coruna 27, Barcelona in Zaragoza 25, Real Betis 23, Sevilla in Athle-tic Bilbao 21, Espanol in Tenerife 20, Real Sociedad, Valencia in Compostela 18, Oviedo in Ceha 17, Albacete, Sporting Gijon in Valladolid 15, Atletico Madrid in Racing Santander 14, Logron.es 8. STRELCI: Zamorano (RM) 17, Kodro (RS) 13, Mijatovič (Val) 10, Suker (Sev) in Cuellar (RB) 9, Amavisca (RM), Esnaider (Zar) in Carlos (Ovi) 8, Koeman (Bar), Gu-delj (Cel) in Bebeto (Dep) 7. V Franciji je usoda prvenstva že v arhivu. Nantes tokrat ni igral, svojo prednost desetih točk pred edinim možnim tekmecem Pariš Saint Germainom pa je vendarle ohranil. Parižani so namreč ostah praznih rok v Monacu, kar je nedvomno precejšnje presenečenje, saj enajsterica iz Ranierijeve kneževine letos ni konkurenčna. Na drugo mesto se je tako povzpel celo Lyon, ki pa prvega mesta še zdaleč ne more ogrožati. Glede na razmere niti ni najbolj presenetljivo izredno nizko število gledalcev - povprečno samo 12 tisoč na tekmo. VRSTNI RED: Nantes* 51, Lyon 43, PSG* 41, Cannes 40, Bor-deaux, Strasbourg in Auxerre 36. (*tekma manj) Angleški nogometaši so igrali osmino finala državnega pokala, 26. kolo pa že v teku tedna, razen Blackbuma, ki je v nedeljo premagal Ipsvvich (4:1 s temi goli Shea-rerja) in se spet oddaljil od Manchester Uniteda. V pokalu so začeli izpadati drugo in tretjeligaši, saj je ostal le VVatford. Štiri tekme, ki so se zaključile brez zmagovalca pa bodo vnovič odigrali. Tako se godi tudi Liverpoolu, ki je igral brez golov proti dmgoligašu Bumleyu. VRSTNI RED: Blackburn* 58, Manchester Utd 54, Liverpool* 46, Nevvcastle* in Nottingham 45, Leeds** 37. (*tekma manj) (dk) AVTOMOBILIZEM / FORMULA 1 Pri Trevisu predstavili novi Benetton-Renault »BI 95« Cilj ekipe je osvojitev naslova svetovnega prvaka TREVISO - Včeraj so v Ponzanu Venetu predstavili novi bolid formule 1 Benetton-Renault »B195«. Glavno novost predstavlja motor, ki ni več Fordov, temveč desetvaljni Reanultov motor, katerega bo imel tudi glavni konkurent Wil-liams. Benetonov šef Flavio Briatore je povedal, da ima moštvo letos en sam cilj: osvojitev naslova svetovnega prvaka med posamezniki in avtomobilskimi hišami. Na sliki AP: vozniki Michael Schumacher, Johnny Herbert, Jos Verstappen in Luciano ter Alessandro Benetton. ŠPORT Torek, 31. januarja 1995 SKLEP CONI JA / PO TRAGIČNI SMRTI V GENOVI V nedeljo brez športnih tekem RIM - V nedeljo ne bo v Italiji nobene Športne manifestacije na državni ravni. To je včeraj odločil predsednik itabjanskega olimpijskega odbora Mario Pescante po nedeljskem uboju mladega navijača Genoe pred nogometno prvenstveno tekmo z Milanom. »S to pobudo želimo odločno zavračati vsako obliko nasilja in braniti podobo Sporta in avtentičnost njegovih nenadomestljivih etičnih in družbenih vrednot,« je rečeno v brzojkavki, ki jo je Pescante naslovil na vse športne zveze, ki bodo morale zdaj samostojno odločati, kako izvajati ustavitev prvenstev. Nogometna federacija je že sporočila, da bodo nedeljsko kolo prestavili na 12. februar, kolo, ki bi moralo biti 12. februarja pa bo devetnajstega. Ukrep ne zadeva mednarodnih prireditev (na primer srečanje za Davisov pokal med Italijo in Češko v Neaplju) in konjskih dirk, ni pa še jasno, kakšna bo usoda deželnih, pokrajinskih in mladinskih tekmovanj ter pomembnejših sobotnih prvenstvenih tekmovanj. Prihodnji stolpec Totocalcia ostaja nespremenje, mogoče pa ga bo izpolniti do 11. februarja. Sklep Conija je zgodovinski, ker v povojnem času ni še nikoli prišlo do ustavitve športnih tekmovanj. Sprejet je bil po dobroh dveh urah posvetovanj »Na področju boja proti nasilju je bilo mnogo že storjenega, vendar pa še vedno premalo. Nikomur noCemo naprtiti odgovornosti za tragične dogodke, vendar pa zavračamo teze, da gre pac za naključja. Naš sklep ne pomeni predaje, hoče pa biti opomin proti nasilju, začetek reševanja tega problema. Sport ni otok radosti, hoče pa biti vsaj oaza miru«, je pojasnil Pescante. Coni je sklep o ustavitvi prven- stev sprejel le nekaj ur po izjavi novega notranjega ministra Bran-caccia, da prekinitev nogometnega prvenstva ni oportuna, ker bi lahko bila v nedeljo povod za še hujše izgrede. Člani italijanskega olimpijskega odbora so takoj pohiteli z izjavo, da vladi ne mečejo polena pod noge, že danes pa bo na Viminaleju prišlo do srečanja med športnimi oblastmi z ministrom in vrhom policijskih sil. Pescante je dejal, da bi lahko sklep umaknili samo v primeru, da bi to zahtevala vlada zaradi javne varnosti. Pred odločitvijo Conija so ustavitev prvenstva že zahtevali tudi nogometni igralci, katerim so se po krajšem obotavljanju pridružili še trenerji, ki so si bili dotlej precej deljenih mnenj. Kaže pa, da je predsednik nogometne zveze Matarrese nasprotoval ustavitvi, vendar je moral naposled kloniti pred Pescantejevimi pritiski. Po treh regatah Arianna Bogateč osma AUCKLAND - Jadralka Tržaškega pomorskega kluba Sirena Arianna Bogateč zaseda na svetovnem prvenstvu v razredu Evropa na Novi Zelandiji v skupnem seštevku točk po treh regatah osmo mesto. V Aucklandu lovi veter 93 jadralk iz 26 držav, poleg Bo-gatčeve pa nastopa tudi Izolčanka Vesna Dekleva, ki zaseda trenutno 30. mesto s posamičnimi uvrstitvami na štirinajsto, 33. in triinštirideseto mesto. V zadnjih dveh regataj je bil veter močnejši kot v prvi. Prvenstvo se bo končalo 2. februarja. NOVICE Buckler brez Abbia Benetton že danes Italijanska moštva čaka v evropskih košarkarskih pokalih pomemben teden. Poleg povratnih četrtfinalnih tekem v Koračevem pokalu (IllycaflB, +11 točk, bo v sredo igral v Španiji proti Caceresu, Stefane!, +14, v Grčiji proti Panioniosu in Filodoro, -4, doma proti berlinski Albi) sta v ospredju tekmi eu-rocluba Scavolinija in Bucklerja. Peterka iz Pesara bi si z zmago v Tel Avivu proti Makabiju bržkone že zagotovila eno od prvih dveh mest v skupini A, BolonjCani pa bodo skušali v Barceloni nadoknaditi proti Giboni izgubljeni točki. Pod vprašajem je nastop Alessandra Abbia, ki si je na nedeljski prvenstveni tekmi v Trstu izpahnil levo ramo. Benetton se bo v okviru četrtfinalnih tekem za evropski pokal že drevi pomeril s španskim Taugres Vitoria, vodilnim v B skupini. Obe moštvi sta se že uvrstili v polfinalno fazo tega pokala. Bogat Totogol Nova športna napoved Totogol je vse bolj vabljiva. Dva zmagovalca zadnje nedeljske stave bosta namreč prejela več kot milijardo lir. Denarni sklad: 6.014.019.082 lir. Zmagovita kombinacija: 4-5-6-7-8-11-15-23. Dobitki, 8 točk (dva dobitnika): 1.202.803.000 lir, 7 točk (588 dobitnikov): 3.068.000 lir, 6 točk (29169 dobitnikov): 65.800 lir. Zadovoljni Udinesejevi navijači VIDEM - Udinesejevi navijači si končno manejo roke. Po lepih zmagah proti Ascoliju in Andrii je Galeonejevo moštvo v tekmi s Pescaro prikazalo tudi dopadljivo igro. Le zaradi naglice Marino in Banchelli nista dosegla večjega števila golov. Šibka točka moštva pa ostaja obramba, saj sta Calori in Ri-pa proti nasprotnikovemu presingu v velikih težavah. Vendar pa je to problem, ki ga trener verjetno ne bo mogel odpraviti, razen če ne bo popolnoma spremenil sestave moštva. To pa se po tretji zaporedni zmagi prav gotovo ne bo zgodilo... ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM Korting potegnil krajši konec po več kot dveh urah boja Korting - Pallavolo Trieste 2:3 (9:15, 16:17, 15:12, 15:4, 8:15) KORTING: Pulitano (4+15), Delise (9+4), Veljak (10+16), Miot (7+11), FurlaniC (1+2), Čuk (1+2), Germani (2+2), Šušteršič (0+0), Volčič (0+0), Glavina, Mica-lessi, Pertot. Servis (tocke/napake): 10+22. Napake: Korting 34, Pallavolo 29. Trajanje setov: 20, 29, 25, 22 in 12 minut. Skoraj dve uri je trajal sobotni mestni derbi med dvema od kandidatov za napredovanje v D ligo. Začetek ni bil spodbuden, saj je Pallavolo osvojil prva dva seta, čeprav je imel Korting v drugem setu kar pet zaključnih žog. V tretjem setu pa so se gostitelji prebudili (tudi zaradi posrečene menjave drugega centra). Potem ko so zgubljali z 10:6 so s solidno igro nadoknadili razliko in z dobrim napadom osvojili 15. točko. Četrti set je bil enosmeren in »modro-rdeči« so pokazali, da znajo igrati dobro, če so dovolj zbrani. Tie break pa je bil za Dra-sičeve varovance prehudo psihično breme in nekaj banalnih napak jih je obsodilo. Korting je občasno igral dobro, preveč pa je še neko-stantne igre. Zgrešene servise in sprejeme ter druga napake pa je mogoče odpraviti samo z resnejšim treniranjem. V soboto so nekateri standardni igalci zatajili. Več kot dobro sta svojo nalogo opravila Veljak in Miot, poleg njiju pa tudi nekatere menjave. (Marij) Vrstni red: Nuova Pallavolo in Pallavolo 4, Volley club in Korting 2, Prevenire, Volley 80, Old Cats in Le Volpi 0. Mladinci: po skromni igri proti Tomani danes nova priloBiost za Olympio Torriana - 01ympia 3:0 (15:5,15:5,15:9) OLYMPIA: Braione 0+2, Brisco 1+0, Černič 1+0, Guzzon 0+0, Jelen 1+0, P. Komjanc, Makuc 1+0, Mik-luš, Mucci 3+3, Pipan, Squadrito 1+3, E. Komjanc 2+6. V svojem drugem nastopu so mladinci 01ympie po pričakovanjih klonili pred solidno in bolj izkušeno Torriano, ki je glavni konkurent Espega v boju za naslov prvaka. Kljub temu bi lahko Goričani nudili nasprotniku nekaj več odpora, saj s svojim nastopom tokrat niso povsem zadovoljili. Preveč je bilo namreč napak v skoraj vseh elementih igre (posebno pa sprejem in podaje), vse to pa je bilo bržkone posledica dejstva, da so se fantje že pred tekmo prepričali, da Tomani ne bodo mogli do živega, kar pa pomeni, da pristop do tekme ni bil pravilen. 2e danes zvečer (ob 18.30 v Slovenskem športnem centru) imajo mladi igralci trenerja Rada Lavrenčiča, ki jim prvenstvo mladincev služi v bistvu kot priprava na prvenstvo »dečkov«, priložnost, da pridejo do novih točk v dvoboju s krminskim VBL Cormons. Slogini dečki po prvem delu še nepremagani (KROMA) MLADINKE Bor Friulexport - Nuova Pallavolo Trieste 3:0 (15:4, 157,15:11) BOR: Pitacco, Zadnik, Gruden, Martina in Ivana Flego, Bogateč, Rogelja, Stemad, Macho, Orel. Borove mladinke so osvojile še eno prvenstveno zmago na račun šibkega nasprotnika, ki je tokrat dosegel v zadnjih dveh setih več točk izključno zaradi napak naših deklet, ki so se prvem setu nekoliko dekoncentrirale. V zadnjem nizu pa je zaigrala postava deklic, ki se je na začetku nekoliko zmedla. Po time outu in vstopu nekaterih starejših igralk se je tehnica spet dokončno prevesila na Borovo stran in suverena zmaga ni bila več v dvomu. (Dejan) SGT - Koimpex 2:3 (15:11, 12:15, 16:14, 12:15, 9:15) Koimpex: Babudri, Ban, Blažina, Furlan, Grgič, Ku-fersin, Molassi, Sosič, Ten-si, Viđali. Koimpex je na gostovanju pri tržaški ekipi dosegel tesno zmago, ki pa ne odraža dejanske razlike v kvaliteti med obema še-sterkama. Domačinke so se sicer vrgle v boj z vso vnemo, da bi presenetile boljše nasprotnice. Naše igralke pa so zaigrale dokaj lagodno. Poleg tega je trener Peterlin domala v vsakem setu poslal na igrišče drugačno postavo, da so se v različnih vlogah preizkusile vse njegove varovanke. Kljub temu, da je SGT osvojil dva seta pa o končni zmagi slogašic ni bilo nikoli dvoma. Vsa razlika med šestericama je prišla na dan v »tie breaku«, ko si je Koim-pex takoj nabral visoko prednost in jo potem upravljal do konca tekme. (Inka) Ostali izid 13. kola: Sant’Andrea - Pallavolo TS 0:3, Sokol ni igral. Vrstni red: Bor Friulex-port 18, Pallavolo Trieste 16, Sokol 12, Koimpex 10, Nuova Pallavolo 6, Sgt 4, Sant’Andrea 0. DEČKI Koimpsx - Virtus 3:0 (15:3,15:5,15:5) KOIMPEX: Babudri (2+0), Bogateč (3+0), Drasič (9+7), Milič (5+0), Peterlin (3+1), Ritossa (2+9), Stopar (1+1), Marko Viezzoli (3+0), Mauro Viezzoli (0+0). V zadnji tekmi prvega dela prvenstva je v Repnu gostoval zadnjeuvršCeni Virtus. Po tem, kar so tržaški igralci pokazali pa je njihovo zadnje mesto povsem zasluženo. Virtus se je Po 1. delu nepremagani Slogini »dečki« na dobri poti do naslova Borovci bi lahko imeli nekaj točk več - Kontovelu derbi deklic z Bregom v B skupini, v kateri premočno vodi Koimpex -Se en uspeh Borovih mladink sicer požrtovalno boril, vendar tehnično krepko zaostaja za Koimpexom. Slo-gašem pa moramo priznati, da so kljub svoji absolutni premoči skušali svojo tekmo čimbolje odigrati. Večkrat so izvedli hitre protinapade, saj je bil sobotni nasprotnik kot naročen za preizkušanje tega, kar vadijo na treningu. Na igrišče so tokrat stopili vsi igralci, tudi najmlajši, ki imajo občiajno manj možnosti, da se izkažejo in prav vsi so odigrali solidno tekmo. Po prvem delu prvenstva je tako Koimpex brez izgubljenega seta še vedno trdno na prvem mestu lestvice in če mu ne bo prrekrižala računov kaka bolezen ali poškodba, mu pokrajinski naslov skorajda ne more več uiti. (Inka) VolIey 80 - Bor 3:2 (15:9, 11:15,15:12,13:15,15:12) BOR: Mauri (9+6), Bosari (5+3), Jančar (2+1), Krmec, Lunazzi (1+1), Mikolj (0+0), Pussini (2+3), Savarin (12+4) Borovi dečki so proti Volleyu 80 doživeli v sila izenačeni tekmi tesen poraz, ki pa toliko bolj pušča grenak priokus, saj bi lahko naši, kljub slabemu dnevu in celi vrsti napak, slavili zmago, le če bi v končnicah izgubljenih setov nekoliko manj grešili. Volley 80 fizično prekaša naše, ki pa so tehnično dokaj boljši tekmec. Vendar pa so tokrat borovci s stalnimi napakami v vseh elementih odprli pot do zmage domačinom, gostitelji pa so to izkoristili in na koncu zmagali. Borovci so tako zaključili prvi del z dvema zmagama in štirimi porazi. Prav gotovo pa bi lahko imeli z bolj preudarno igro kakšno točko več. (Dejan) Ostali izid 7. kola: Vol-ley club - Ricreatori 3:0. Vrstni red: Koimpex 12,. Volley club 10, Pallavolo Trieste in Volley 80 6, Bor 4, Ricreatori 2, Virtus 0. DEKLICE Skupina A Pallavolo - Sloga 3:0 (15:3,15:6,15:6) SLOGA: Canziani, D’Agostini, Ferluga, Kete, Milič, Sosič, Stranj, 2agar. Druga Slogina postava deklic se je pomerila s Pal-lavolom, ki je po tem prvem delu prvenstva še vedno nepremagan. Razlika med ekipama je bila očitna, vedar so naše igralke, kljub gladkemu porazu dobro zaigrale. Njihova bera točk v posameznih setih je bila sicer skromna, saj so jih starejše domačinke tudi fizično prekašale. Za nabiranje tekmovalnih izkušenj pa tudi nastopanje proti objektivno boljšemu nasprotniku zelo dobrodošlo. (Inka) Ostali izid 5. kola: Ricreatori - Sgt, Bor ni igral. Vrstni red: Pallavolo Trieste 8, Bor Friulexport 6, Ricreatori in Sloga 2, Sgt 0. Skupina B Kontovel - Breg 3:0 (15:6,15:5,15:1) KONTOVEL: Stoka, Obad, Businelli, K. in S. Kante, Starec, Sossa, Ferluga, Kobau, Škrk, Strekelj, Milič. BREG: Mauro, Družio-na, Rocco, Fior Rosso, I. in J. Sancin, Carboni, Rodel-la, TerCioon, M. in S. Zehali, Bet. Bolj izkušene Konto-velke so bile premočne za Brežanke, ki v tem prvenstvu nastopajo s v povprečju eno leto mlajšimi igralkami. Zaradi prevelike razlike med ekipama tekma tudi ni mogla biti kdove kako privlačna, čeprav je treba gostje pohvaliti za požrtvovalnost. Trener Kontovelk Kušar je poslal na igrišče vse igralke in rezultat kaže, da so se tudi menjave dobro odrezale. Koimpex - Orna 3:0 (15:5,15:13,15:9) KOIMPEX: Babudri, Ban, Criti, Furlan, Kalc, Kocjančič, Molassi, Sossi. To tekmo bi morali odigrati že prejšnjo nedeljo, vendar so jo odpovedali zaradi odosotnosti sodnikov. Društvi sta se tako domenili za zamenjavo igrišča in srečanje je bilo na Opčinah, povratno pa bo v Trstu. Po predvidevanjih je zmagal Koimpex, ki je tako vknjižil četrto zaporedno zmago. Srečanje je bilo vseskozi enosmerno in visoko število točk, ki so jih gostje dosegle v drugem setu, gre pripisati prej la-godnejši igri Koimpexa kot realni moči VolleyaA 93. (Inka) Koimpex - Altura 3:0 (15:2,15:6,15:4) KOIMPEX: Ban, Criti, Furlan, Kalc, Kocjančič, Molassi, Sosič. Zadnja tekma prvega dela prvenstva je predstavljala za Koimpexove deklice malo več kot golo formalnost, saj je bilo tekme konec po dobri pol ure igranja. Slogašice so nasprotnicam takoj vsilile svoj ritem igre in tako dosegle še eno, tokrat peto gladko zmago. O prvem mestu v tej skupini bo bržkone odločalo drugo povratno kolo, ko bo v pro-seški telovadnici derbi med Koimpexom in Kon-tovelom. Tekmo so anticipirali in bo na sporedu že v petek. (Inka) Ostali izid 5. kola: Oma - Virtus 3:0. Vrstni red: Koimpex 10, Kontovel 8, Altura 6, Oma 4, Virtus 2, Breg 0. KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI KOŠARKA/NARAŠČAJNIKI Lep podvig Kontovela proti Italmonfalconeju Zmagal je po zelo razburljivi tekmi in po dveh podaljških V zaostali tekmi so Kontovelci tesno izgubili z Latte Carsom Dom se je močnemu Don Boscu upiral le v prvem polčasu NOGOMET Deželno mladinsko prvenstvo IZIDI 17: KOLA: Cormonese - Staranzano 1:0, For-titudo - Juventina 2:1, Gradese - San Giovanni 1:1, Ronchi - Portuale 2:0, San Canzian - Ponziana 0:1, San Luigi - Ludnico 3:1, San Sergio - Bala S. Marco 3:2. VRSTNI RED: Ronchi 30, San Sergio, Ponziana 24, Cormonese 23, Rala S. Marco 20, Juventina 18, San Giovanni 17, Staranzano, San Canzian 16, Fortitu-do 15, Lucinico 11, San Luigi 9, Gradese 8, Portuale 5. PRIHODNJE KOLO: Juventina - Ronchi. : Pokrajinsko mladinsko prvenstvo IZIDI 15. KOLA: Chiarbola - Muggesana 2:2, Olim-pia - Vesna 14:1, Edile A. - Opicina 1:2, Domio - M. D. Bosco 4:0, S. Marco - Primorje 5:0, Zaule -sanr’Andrea 0:0, Costalunga prosta. VRSTNI RED: Opicina 25, Domio 24, Costalunga 19, Olimpia 18, Muggesana 15, Sant’Andrea 14, San Marco 13, Zaule, Primalje 12, Edile A., Chiarbola, M. D. Bosco 11, Vesna 1. PRIHODNJE KOLO: Muggesana - Vesna, Edile A. -Primorje. ' lil i Kontovel - Italmonfal-cone 110:108 (46:47, 92:92, 98:98) KONTOVEL: Jagodic 12 (0:7), Senizza 26 (6:11), Petaros, Starc 16 (8:12), Slavec 28 (11:12), Caser 4, Velinsky 16 (4:8), Stokelj 8 (2:7), Lista, trener Furlan. PM 31:57. TRI TOČKE: Slavec 1. PON: Caser, Senizza in Velinsky. Kontovelci so po izredno razburljivi tekmi in kar po dveh podaljških doma zasluženo premagali solidno ekipo Ital-monfalconeja. Kot kaže sam izid, je bilo srečanje izenačeno od prve do zadnje minute. Le okoli 10. minute so si gostje z delno razliko 10:2 priigrali prednost 8 točk, ki pa so jo Kontovelci nadoknadili ob koncu polčasa. V nadaljevanju sta si ekipi izmenjavali v vodstvu do končnih sekund. Ko je že vse kazalo, da bo naše moštvo le zmagalo, so gostje prav v zadnji sekundi izenačili in si priborili podaljšek. Končni zmagovalec ni bil znan niti po prvem podaljšku, v drugem pa so bili Kontovelci le prisebnejši in z Devanom Jagodicem v zadnjih sekundah dosegli odločilni koš in s tem tudi končno zmago. Za zelo pomembno zmago zasluži pohvalo prav vsa ekipa. (A. Petaros) ZAOSTALA TEKMA Kontovel - Latte Carso 87:88 (35:40; 73:73) KONTOVEL: Jagodic 21 (6:12), Senizza 5 (5:6), Starc 29 (4:14), Slavec 5 (3:4), Caser 19 (2:4), Ve-linsky 8 (4:8), Stokelj 1 (1:4), Petaros, Lista, trener Furlan. TRI TOČKE: Caser 1, Jagodic 1, Slavec 1. PON: Jagodic (45), Starc (45). Kontovelcem se je na zaostalem srečanju tega prvenstva le za las izmuznil velik podvig, da bi premagali visokouvrščeni Latte Carso. Izgubili so sicer po podaljšku, vse fante pa je treba pohvaliti za zelo požrtvovalno in borbeno igro. Zlasti pa se je izkazal Boštjan Starc, ki je dobro vodil igro in obenem dal tudi 29 točk. Ce bi bili le malenkost boljši pri izvajanju prostih metov, hi gotovo osvojili zelo prestično zmago. Pri prostih metih pa so bili naravnost porazni (25:52) in to jih je zelo drago stalo. (A. Petaros) Dom - Don Bosco A 62:130 (35:45) DOM: Hrovatin 10 (2:2), Guštin 17 (6:4), Pavletič, Bukavec 3 (1:2), Valente 2, Stefančič 20 (4:7), Bmndula 2, Fonda 8 (0:2), Mura, Crisettig, Bogateč, trener Gregori. PM 13:27. PON: Valente (30), Hrovatin (38). TRI TOČKE: Stefančič 2, Guštin 1. Domovci so doživeli že tretji zaporedni poraz. Tokrat pa so se dobro odrezali in kljub visokemu porazu so z igrišča odšli z dvignjeno glavo, kar se pa po tekmi proti Poggiju v prejšnjem kolu ni zgodilo. V prvem polčasu so naši predstavniki zaostajali samo za 10 točk, toda gostje so igrali s svojo slabšo postavo. Gostitelji so se v tem delu enakovredno borili z gosti in tudi dosegli nekaj lepih košev. V drugem polčasu pa je stopila na igrišče prva peterka Don Bosca in za do-movce so se seveda začele velike težave. Gostje so namreč takoj visoko povedli in tudi visoko zmagali. Vseeno pa so se naši fantje zelo požrtvovalno upirali in tudi zapustiti dober vtis. (M. Guštin) Odsotnost Zobina (Dom) se je poznala ________KOŠARKA / V PRVENSTVU DEČKOV__________ Borovci in jadranovci praznih rok Bor je izgubil proti Barcolani, Jadran pa v Gradišču proti Itali - Oboji okrnjeni Bor Edi Auto - Barcolana 83:96 (43:49) BOR: Kafol 3 (1:2), Zobec 10, Verri 2, Gaburro 6 (0:2), Santi 11 (1:2), Floridan, Bosari 12 (0:2), Lombardo 5 (1:2), Tolentino, Smi-lovich 26 (5:9), Lovriha 8 (0:4), trener Krečič. PM: 8:23. TRI TOČKE: Smilovi-ch 1. PON: Zobec. V soboto so Borovi košarkarji izgubiti na domačih tleh proti Barcolani, ki je pred to tekmo imela šest točk prednosti pred našimi prestav-niki. Krečičevi fantje bi lahko dosegli dosti boljši rezultat, če ne bi v igri toliko nihati, saj so se v nekaterih trenutkih enakovredno boriti z nasprotniki, v drugih pa se neverjetno zgubljati po igrišču, grešiti podaje in se slabo braniti. Tako je med ekipama nastala velika razlika, katere borovci, kljub agresivni obrambi v zadnjih minutah, niso uspeti nadoknaditi. Poleg Smilovi-cha zaslužita tokrat pohvalo za igro v napadu tudi Ivan Zobec in Devan Santi. (Niko Stokelj) Itala San Marco - Jadran Farco 94:55(28:7,44:22,72:40) JADRAN: Brce, leram, Špacapan 12, Kalc, Hrovatin, Labbate, Sibelja, Taučer 15, Kocjančič 9, Žagar, Gregori 19, Grom, trener Vremec. Jadranovci so nastopili z zelo okrnjeno postavo. Poleg tega so tudi slabo igrali, tako da so že po dveh četrtfinah zaostajati kar za 22 točk. Naši košarkarji so začeti izredno slabo, saj so v prvi četrtini dosegli le 7 točk V nadaljevanju so se sicer malo bolj potrudili, zaostanek pa je bil previsok in tako so zasluženo zmagati domačini. (M. Guštin) »EWIVA MINIB ASKET « FINALNA SKUPINA Kontovel - SGT 30:54 (4:11, 10:13, 2:17,14:13) KONTOVEL: Stoka 6, O. Turco, Privileggi 8, Matjačič, G. Budin 10, Zavadlav 4, Furlan, Jazbec, Picutin 2, A. Budin, M. Turco. Kontovelovi minikošarkarji so proti še nepremaganemu SGT doživeti pričakovan poraz. Gostje so biti v prvih treh četrtinah boljši, le v zadnji četrtini je bilo srečanje povsem enakovredno. Zaradi velike borbenosti zasluži pohvalo Robert Stoka, za natančnosti pri metu na koš pa Nicholas Privileggi. Prvenstvo CSI Kolibri Breg Farco - San Sergio A 1:7 (0:5) STRELEC za Breg: Ota. BREG FARCO: Bemetič, Ota, Sancin, lozza, Franco, Mihelčič, Klun, Cheber, Lovrečič, Merlak. V zaostalem srečanje so mladi Brežani na domačih tleh doživeti hud poraz. Ekipa San Sergia je bila tehnično in telesno boljša, razpolagala je z nekaterimi posamezniki, ki so brez težav preigrati tudi po tri domače igralce. Prvi polčas se je zaključil z izidom 0:5, drugi polčas pa je bil bolj izenačen in Ota je v 16. minuti z lepim zadetkom dosegel častni zadetek. (E.B.) Obvestila ZSSDI sklicuje v petek, 10. februarja 1995, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 24. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev organov občnega zbora; 3. sprejetje nove članice; 4. poročila; 5. pozdravi in razprava; 6. razno. Občni zbor bo v Domu Andreja Budala, Standrež, ul. Montello 9. SZ JADRAN obvešča, da se bo danes končala nabiralna akcija za begunce iz Bosne in Hercegovine, Id se je začela 1. januarja t.l. Kdor želi dati svoj prispevek z zdravili, oblačili, posteljnino in suho hrano, ima na voljo še dva dni, in sicer od 15. do 18. ure v telovadnici doma Ervatti pri Briščkih. SZ JADRAN obvešča da bo ob prvenstveni tekmi Cl lige Pio X CStta-della - Jadran TKB v soboto, 4. februarja priredilo avtobusni izlet v Cittadello. Cena je 20.000 lir. Odhod ob 16.30 s Proseka. Vpisovanje vsak dan od 11.30 do 13. ure na sedežu SZ, tel. 213403. MLADINSKI NOGOMET / V PRVENSTVU NAJMLJASIH IN NARAŠČAJNIKOV Bor Farco odvzel prvo točko Fani Olimpii - Zarjani potrdili dobro formo NARAŠČAJNIKI Zarja Adriaimpex - Fani Olimpia 3:1 (2:1) STRELCI ZA ZARJO: Šušteršič, Ota, Lorenzi. ZARJA ADRIAIMPEX: Damjan Gregori, Bukavec, Zomada, Jan Gregori (lozza), Križmančič, Blažina (Miliani), Kariš, Lorenzi, Gurman, Šušteršič, Ota, Damjan Gregori. Naraščajniki Zarje Adriaimpex so dosegli novo zmago, ki je po prikazani igri povsem zaslužena in bi bila še višja, če gostje ne bi imeti v vratih zelo razpoloženega vratarja, ki je domačim napadalcem preprečil še marsikatero veselje. Zarjanom že sam začetek tekme ni bil najbolj naklonjen, saj je sodnik že v drugi minuti gostom iz Trsta dosodil sumljivo 11-metrovko, in to je bilo tudi vse kar so gostje pokazati tokrat na bazovskem igrišču. Reakcija je bila odločna in priložnosti za domačo ekipo so se vrstile kot po tekočem traku. Kmalu je tokrat odlični Šušteršič z močnim strelom izenačil, nato pa je požrtvovalni Ota dosegel še drugi zadetek in dejansko rešil vprašanje zmagovalca. Se bolj živahen in za oko privlač- nejši je bil drugi polčas, v katerem so se naši fantje popolnoma razigrati in izvedli nekaj res privlačnih kombinacij. Se najlepši je bil tretji zadetek Lorenzija, ki je po kotu skočil najvišje in zadel v polno, kar je v mlajših kategorijah prava redkost. Tulova vrsta je bila v celoti za razred boljša, zato trenutno tretje mesto na začasni lestvici ni slučajno. Pravo vrednost in moč naše združene ekipe bomo lahko preverili v naslednjem kolu, ko se bodo zarjani pomerili s prvouvrščeno tržaško ekipo Sant’Andrea. (d.gr.) IZIDI 18. KOLA: A. Muggesana -Ponziana 4:0, Chiarbola - Portuale 6:2, Domio - S. Andrea 1:8, Esperia -Fortitudo 1:7, J. Aurisina - M. D. Bosco 0:15, Opicina - Costalunga 2:0, S. Sergio - CGS 1:3, Zarja Adriaim-pex - Olimpia 3:1. VRSTNI RED: S. Andrea 34, Fortitudo 33, Zarja Adriaimpex 29, Opicina 28, A. Muggesana 23, Domio 21, Costalunga 19, Olimpia 18, Chiarbola 17, S. Sergio 15, M. D. Bosco, Portuale 13, CGS 11, Ponziana 8, Esperia 6, J. Aurisina 0. PRIHODNJE KOLO: S. Andrea -Zarja Adriaimpex. NAJMLAJSI Fani Olimpia - Bor Farco 1:1 (0:0) STRELEC za bor: Primosi (11-me-trovka) BOR FARCO: Jaš Gregori (Hrovatin), Guštin (Babudri), Batič, Berce, Grgič, Primosi, Škabar, Pahor, Zotti-ch (Kapun), Cemjava (Giraldi), Lon-go (Martini). Derbi kola med prvouvrščeno Fani Olimpio in Borom Farcom se je zaključil z remijem inje v celoti potrdil moč naše združene ekipe. Naši nogometaši bi lahko celo osvojili obe točki, saj so zmago zapravili v zadnjih sekudnah tekme, ko so domačini, ki doslej še niso izgubili točke, nepričakovano remizirali. Čeprav so imeli Tržačani v začetku tekme nekaj zrelih prilik za gol, ki jih niso izkoristitli, lahko rečemo, da so bili naši fantje v nadaljevanju vsaj enakovredna če ne boljša ekipa in z nekoliko več sreče bi lahko borovci celo zmagali. Potem, ko se je prvi polčas zaključil brez zadetka smo v nadaljevaju videli res dobro nogometno predstavo in živahne akcije so si sledile na eni in drugi strani. Več od igre so imeli vsekakor »plavi«, prevsem je bil nevaren Giraldi, ki si je tudi priboril 11-metrovko, katero je Primosi uspešno izvedel. Domači so se nato z vsemi silami vrgli v napad, vendar večjih priložnosti niso imeli. Zelo dobro je delovala obrambna vrsta, ki je vse hitre napadae domačih lepo zaustavljala že pred kazenskem prostora, tako da vratarja nista imela težjega dela. Domači so se proti koncu spet zbrali in ko je že vse kazalo, da bo našim uspelo zmagati, so igralci Fani Olimpie v zadnjih sekundah izid izenačili. Ne glede na izid je naša združena ekipa tokrat z igro presenetila in odigrala daleč najboljšo prvenstveno tekmo. Zato prav vsi s trenerjem Zežljem na čelu zal-sužijo najvišjo oceno. (d.gr.) IZIDI 17. KOLA: A. Muggesana -Ponziana 2:1, CGS - S. Sergio 0:15, Costalunga - Opicina odi., F. Olimpia - Bor Farco 1:1, M. D. Bosco -Fortitudo 6:2, S. Andrea - Domio 0:2, San Luigi - Esperia 1:3, Chiarbola prosta. VRSTNI RED: F. Olimpia 33, S. Sergio 30, M. D. Bosco 27, Bor Farco 25, Opicina 22, A. Muggesana 19, Fortitudo 14, Esperia in Domio 13, Costalunga 11, Chiarbola, CGS 10, S. Andrea 9, Ponziana 8, S. Luigi 6. PRIHODNJE KOLO: Bor Farco -Sant’Andrea. ZANIMIVOSTI Torek, 31. januarja 1995 Nadškof umirajoče škofije BEOGRAD - Tehtnost, ne pa tudi zadržanost pri analizi položaja, v katerem so se znašli katoliki v ZRJ, mi takoj potrdi, da sem se prišel o tej temi pogovarjat na pravi kraj s pravim človekom, ne samo zaradi dolžnosti, ki jo opravlja, pač pa tudi zaradi njegovega znanja in moorosti. Dr. Perko, ki je sicer Slovenec, je med pogovorom, na željo novinarja, naslovil tudi svoje sporočilo vsem Slovencem in oblastem v Sloveniji. »Brez dlake na jeziku« je izjavil, da se Slovenija ne bi smela tako zlahka odrekati svojim sinovom, kot se to dogaja s sonarodnjaki v teh krajih. Nadškof si je že prej prizadeval in je tokrat znova poudaril, da bi morali v Beogradu odpreti nekakšno pisarno, urad Republike Slovenije, ki bi skrbel za Slovence v Srbiji in Črni gori. »Ni točnih podatko o tem, koliko je tu Slovencev, a že njihovi priimki pogostokrat izzovejo določeno distanco, tako da so prepuščeni sami sebi,« meni dr. Perko in ob tem navaja primere Slovencev, ki prihajajo k njemu z vprašanji, kakšne so možnosti, da bi dobili državljanstvo, ter o drugih formalnostih, pri katerih pa je nadškofija popolnoma nemočna. Omenja mi primer nekega Slovenca, ki je živel v Tuzli, poročen s Srbkinjo, znašel pa se je v Beogradu, od koder ne more »ne naprej ne nazaj«, saj je brez dokumentov, in se sprašuje, kako rešiti takšne primere. Dodaja še, da Slovenci, ki tukaj živijo, niso vedeli, denimo, da bi se morali prijaviti do 25. junija leta 1992. Zdaj pa lahko pridejo do državljanstva le pred komisijo, ki s temi posli zavlačuje tudi po leto in veC. Nadškof omenja, da ima v Beogradu katoliška cerkev dve slovenski maši ter da je to pravzaprav vse, kar druži Slovence. Nobenega združenja ni, prav tako nikomur ni mar, da bi ga ustanovili. V tem vidi verjetno možnost hitre asimilacije Slovencev v teh krajih, dasiravno meni, da so Slovenci tudi nasploh manj odporni do asimilacije kot, na primer, tukajšnji Hrvati. Tisti, ki prihajajo v cerkev, so v glavnem starejši, njihovi otroci pa so že asimilirani. Samo nekateri si prizadevajo pridobiti državljanstvo, pri Čemer pa je vse prepuščeno posamezniku. Tegobe katolištva sredi pravoslavja Z razpadom SFRJ se je v tem delu nekdanje države veliko spremenilo, kar zadeva sestavo prebivalstva. Včasih je bilo, kot pripoveduje dr. Perko, okrog 550 tisoC katolikov, kar je bilo pet odstotkov prebivalstva Srbije in Cme gore. V zadnjih letih pa so se številni izselili, tako da je zdaj ostalo približno 450 tisoC katoliških vernikov. Katoliška cerkev je administrativno razdeljena na šest škofij: beograjsko, zrenjaninsko in subotiško, ki predstavljajo beograjsko metro-polijo, ter barsko nadškofijo in kotorsko škofijo. Posebna škofija za Kosovo formalno še ni določena, škof pa je ordinarij. Obstaja tudi uprava vzhodnega Srema, ki pa spada po Cakovsko škofijo. »Tu smo ostali brez pravih središč. Redovniška središča so vsa v Sloveniji ali na Hrvaškem. Nobenih teoloških šol nimamo. Nimamo oziroma imamo zelo malo tiska, tako da smo pri tem odvisni od drugih in se moramo znajti,« pripoveduje nadškof Perko. Omeni, da so že pred dvema letoma sprejeli tudi statut škofovske konference za to območje, ki pa se še ne izvaja, tako da še ne obstaja škofovska konferenca Srbije in Cme Gore. Nasploh so tukaj okoliščine posebne. To zlasti velja za položaj tukajšnjih vernikov. Ne gre sicer za kakšno pregnanstvo ah kaj podobnega, a celotno vzdušje do katolikov je negativno, kar je seveda številne napeljalo na to, da so se izseliti, meni dr. Perko. Po njegovem je najboljši položaj v Vojvodini, z izjemo Srema, od koder se jih je veliko izselilo, saj je bil »pritisk na Hrvate, na katolike v preteklih letih velik in surov, a je zdaj popustil«. Vsega tega je bilo manj v Bački in Banatu, kjer so verniki večinoma Madžari (v slednjem je teh kar 90 odstotkov). V subotiški škofiji so Madžari prav tako v večini, močna pa je tudi hrvaška skupnost. V Kotorju so se Hrvati večinoma izselili, Čeprav jih je bilo nekdaj tam precej. Tudi duhovniki so se zamenjali. Nekateri so se izselili, novi ne pridejo, tako da jih zelo primanjkuje, razen na Kosovu, kjer jih je toliko, da jih je nekaj odšlo tudi v Albanijo. Nadškof je pesimist Po teh podatkih in »pregledu stanja na terenu« preideva na vzrok tega stanja - vojno. »«Nič bistvenega se ni zgodilo, kar bi vlivalo upanje v rešitev tega položaja. Zame bi pomenilo tak bistveni premik, Ce bi ZRJ priznala BiH in Hrvaško, ker bi potem lahko govorili o urejanju stvari, lahko bi nagovoriti Srbe na Hrvaškem, naj se za svoje pravice borijo znotraj Hrvaške. Ves svet bi jim pri tem pomagal. Ali Ce bi se Srbi v Bosni dogovorili za svoje pravice in ustrezno mesto med narodi BiH kot celovite države, tudi pri tem bi bil ves svet na njihovi strani. Večkrat sem že rekel, da bi morala biti Bosna protektorat. Ne verjamem, da bi se biti voditelji Srbov, Hrvatov in Muslimanov sposobni sporazumeti. Koraka v to smer ni sposobna napraviti nobena stran, niti ZN,« ocenjuje nadškof Perko. Na vprašanja o obtožbah iz Beograda na račun Zagreba o domnevnem prisilnem prekr- ščevanju, o Čemer je minister za zunanje zadeve ZRJ Vladislav Jovanovič pisno obvestil generalnega sekretarja OZN, dr. Perko odločno odgovarja: »Srbi so se osramotiti s svojimi pritožbami, ker niso poznati položaja.« Potem on opiše ta položaj:«Ve-rouk je na Hrvaškem izbirni predmet, kar pomeni, da se starši o tem odločajo skupaj z otroci. To je fakultativni predmet. Ce pa se zanj odločijo, postane obvezen predmet. Tudi pravoslavci imajo pravico, da bi se tako orgam-zirati, toda tam ni pravoslavnih duhovnikov. Zato so nekateri srbski starši svoje otroke prijaviti h katoliškemu verouku, toda to ni nobeno prekrščevanje. Teh srbskih otrok je na Hrvaškem med petsto in tisoč. Gre za stvar osebne odločitve, in Ce bi to prepovedali, bi kršili njihove osebne pravice.« Tako imenovano pravoslavno Crto, ki jo tukaj toliko omenjajo, nekakšno zamisel združitve pravoslavnih držav dr. Perko komentira z besedami, da se »sleherni lahko svobodno povezuje«. Potem opozarja, da je »to teritorialno težko doseCi, ker so ljudje pomešani. Ce se bomo odločili za enotno Evropo, bo ta pomešanost še večja. Da pa se povezujejo z namenom, da bi zaščitili pravoslavje, je dobro. Takšna povezovanja pa niso perspektivna, Ce so naravnana proti drugim. Ce gre torej za povezave, ki naj bi okrepile krščansko pravoslavno vero kot fronto proti katoliški cerkvi ali muslimanom, to gotovo ne bo uspe- lo,« je trdno prepričan dr. Perko. Nadškof potem omenja razlike med obema krščanskima cerkvama. Poudarja, da je srbska cerkev nacionalna cerkev, da pa je hkrati večina srbskih eparhij zunaj Srbije. V sarin Srbiji in Crni Gori je le tretjina eparhij, dve tretjini pa sta zunaj: v BiH, na Hrvaškem, v ZDA, Kanadi, na Madžarskem... Pravoslavna cerkev kot nacionalna cerkev povezuje Srbe po vsem svetu. Katoliška cerkev pa je izrazito internacionalna, zato ne vleče mej, poudarja Perko. Po njegovem katoliška cerkev meni, da je tudi pravoslavje Kristusova cerkev, in si želi, da bi prišlo do večje skupnosti in medsebojnega sodelovanja, sobivanja, zlasti med verniki. Za osebne stike in odnose med katoliško in pravoslavno cerkvijo meni, da so prijateljski, a hkrati dodaja, da uradnih odnosov skorajda ni. Časi so te- žki in kot primer za to omenja, da se lani, ko je bila v beograjski stolnici maša za mir v Bosni, na katero so povabiti predstavnike vseh veroizpovedi, srbska pravoslavna cerkev temu povabilu ni odzvala. Njen patriarh je kasneje v osebnem pogovoru z dr. Perkom rekel, češ, saj vendar ne moremo motiti skupaj. Predvsem pa, rad bi šel domov Katoliškemu nadškofu tukaj ni ne lahko ne prijetno, resigni-rano govori nadškof Perko, ki še doda, da so posamezne tegobe tem večje, ker gre za škofijo, ki »umira«. »Vse manj nas je, problemi pa so vse večji. Med drugim tudi finančni. Številni so prepričani, da dobivamo ne vem koliko od Vatikana, toda vseh osem let, kolikor sem tu, od Svetega sedeža nisem dobiti niti dinarja. Cerkve vzdržujejo s svojim denarjem verniki, vendar od njih ni mogoče veliko pricako- KATOLIKI V ZRJ vati, saj so plače majhne, pokojnine pa še manjše. Zato je moja dolžnost, da po svetu‘prosja-čim‘, da bi preživeli.« Ob omembi Svetega sedeža sta se vsiliti tudi vprašanji papeževega obislca v Sarajevu in Ljubljani ter konkordata med Vatikanom in Ljubljano. »Znano je, da papež še zmeraj hoče obiskati Sarajevo. Poglavitna ovira pri tem je enaka, kot je bila septembra - vrhovi pravoslavne cerkve si takšnega obiska ne želijo,« pripoveduje dr. Perko. Kar zadeva obisk Ljubljane, pa je že določeno, da bo papež Slovenijo obiskal leta 1996, Čeprav še ni znan točen datum. Za konkordat med Vatikanom in Ljubljano pa meni, da bi ga težko imenovali konkordat, prej sporazum. V zvezi z imenovanjem Vinka Puljiča za kardinala, dr. Perko meni, da papež skrbi predvsem za to, da so kardinali geografsko razporejeni po vsem svetu. »Sam sem že večkrat rekel, da bi bil, če ne bi prišlo do tega položaja v Bosni, nadškof Šuštar bržkone imenovan za kardinala, toda zaradi razmer v Bosni je papež na to mesto imenoval sarajevskega nadškofa, tako da ni bilo prostora za še enega kardinala v balkanskem prostoru,« pojasnjuje. Ob koncu pogovora se dotakneva še nekaterih bolj ali manj »zasebnih reči«. Dr. Perko »potoži«, da mu zavrnili že dva odstopa. Sam dodam, da gre pri tem pravzaprav za izkazano zaupanje in čast, toda nadškof je vztrajnejši in že govori o mirnem življenju v Sloveniji, na Krki, kamor bi se rad vrnil, ko bo nehal opravljati to dolžnost. Tam bi rad še naprej kuhal svoje zdaj že znamenito zdravilno žganje »Perkovino«, sestavljeno iz »stotih molitev, stotih psalmov in stotih zelišč«. Na nalepki piše, da je njen rok uporabnosti »dokler ni popita«. Tu so se razširile govorice, da so mu srbske mejne oblasti pred kratkim odvzele potni list. Povprašam ga o tem, a meni, da to ni pomembno. Gre pravzaprav za »rdeCi« potni list, ki je bil izdan v Sloveniji že prej, medtem pa je dobil novi slovenski potni list. Po besedah obmejnih organov menda »nihče ne more imeti dveh potnih listov«, zato so mu odvzeli »rdečega«, ki mu je tudi že potekla veljavnost. Zdaj si ureja »papirje«, da bi si pridobil dovoljenje za stalno bivanje kot slovenski državljan. Izključim magnetofon. Zgodba se nadaljuje in ljubeznivi gostitelj prinese na mizo domače pecivo in - »Perkovino«. Srkava in pogovor se odvija naprej... Toda že en sam kozarček »Perkovine« je močno čutiti v krvi. Sicer pa, saj veste, rok trajanja... Katoliškemu nadškofu tukaj ni ne lahko ne prijetno, resignirano govori nadškof Perko, ki še doda, da so posamezne tegobe tem večje, ker gre za škofijo, ki »umira«. »Vse manj nas je, problemi pa so vse večji. Med drugim tudi finančni. Številni so prepričani, da dobivamo ne vem koliko od Vatikana, toda vseh osem let, kolikor sem tu, od Svetega sedeža nisem dobiti niti dinarja. Cerkve vzdržujejo s svojim denarjem verniki, vendar od njih ni mogoče veliko pričakovati, saj so plače majhne, pokojnine pa še manjše. Zato je moja dolžnost, da po sve-tu‘prosjačim‘, da bi preživeli.« Davor Kriška Ob koncu pogovora se dotakneva še nekaterih bolj ali manj »zasebnih reči«. Dr. Perko »potoži«, da mu zavrnili že dva odstopa. Sam dodam, da gre pri tem pravzaprav za izkazano zaupanje in čast, toda nadškof je vztrajnejši in že govori o mirnem življenju v Sloveniji, na Krki, kamor bi se rad vrnil, ko bo nehal opravljati to dolžnost. Tam bi rad še naprej kuhal svoje zdaj že znamenito zdravilno žganje »Perkovino«, sestavljeno iz »stotih molitev, stotih psalmov in stotih zelišč«. Na nalepki piše, da je njen rok uporabnosti »dokler ni popita«. ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Torek, 31. januarja 1995 Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4: Nekoga boste poklicali na zagovor in ga mimogrede, preden si boste dovolili izpad, potipali še po njegovem mnenju o vas. Namesto izpada bo sledila mila moralka. BIK 21.4-20.5.: Kljub splošnemu direndaju se boste vendarle počutili nekoliko osamljene. Preveval vas bo občutek, da vas nihče ne razume. Res; še sebe je težko razumeti, kaj šele drugega! DVOJČKA 21.5.-21.6.: V objemu izbranca boste začutili omamo naslade, kakršne doslej niste doživeli niti v sanjah. Ker boste pristni, se bodo vaše sanje zavlekle dolgo v noc. RAK 22. 6. - 22. 7.: Spremembe, za katere se boste odločili danes, bodo resnične in trajne, kajti vaše oči bodo odprte, očala, ki realnost spreminjajo v iluzijo, pa boste zalučali v kot. LEV 23. 7. - 23. 8.: Vaša skromnost bo marsikoga presenečala, le vi boste vedeli, da je igrana Ko boste pokazali svoje sadove, bodo zavistneži pozeleneli, vi pa boste blesteli. DEVICA 24 8.-22.9.: Na delovnem mestu boste z domiselno potezo dosegli spremembo, ki vam bo pričarala občutek, da ste zamenjali službo. Spremenite se še vi, pa boste zamenjali življenje. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Znašli se boste v središču pozornosti. Ne boste igrali tistega, kar niste, ampak se boste prepustili svoji bujni domišljiji - in poželi uspeh. Se se ji prepuščajte. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vživeli se boste v težavo bližnjega in mu pomagali iz zagate. Iz hvaležnosti vam bo ponudil pomoč, vendar jo boste odbili. Kar zmorete sami, lahko drugi le pokvarijo. STRELEC 23.11. - 21.12.: Spustili se brste na tla resničnosti in sprejeli dejstva, pred katerimi ste si doslej zatiskali od. Uvideli boste, da so veliko manj kruta, kot so bila videti skozi zaprte veke. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spoznali toste, da je v ozadju vašega interesa do drugih boj za njihovo naklonjenost, zato si jo boste odslej pridobivali s tistim, karto godilo tudi drugim. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Posvečali se boste svojim zamislim, medtem ko boste vsakdanje banalnosti malone zanemarjali. Toda nikar ne zanemarite tistega, kar je temelj vašega zdravja. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Razjezili se boste nad neodgovornostjo tistih, s katerimi potujete v lepšo prihodnost Ne spreminjajte jih z grožnjami; zaigrajte raje na njihove skrite želje. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Lunin mlaj, Mars in Merkur nam bodo povzročali nevšečnosti Vpliv mlaja, ki je nastopil zadnji dan prejšnjega obdobja, bo čutiti tudi v prvih dneh tega tedna, saj gre za dokaj ne-harmonicno kombinacijo s planetom Marsom, ki je v Času blizu mlaja v opoziciji z Luno. Aspekt opozicije je vsekakor težaven že sam po sebi, ker pa imamo tokrat opraviti z retrogradnim Marsom, bo ozračje še bolj zahtevno. Do izraza bodo prišle predvsem bolj zapletene lastnosti Luninega mlaja in Marsa, kar nas utegne presenetiti s preglavicami. V svojem ravnanju bomo pogosto prenagljeni in neplodni. V bežanju pred obveznostmi bomo kaj hitro zašli v sebičnost, zato bodo možnosti zdrave komrmikacije občutno zmanjšane. K problematičnosti odnosov bo pripomogel tudi Merkur, in sicer zaradi svoje retrogradnosti. Občutili bomo pogoste blokade pri izražanju svojih notranjih vzgibov, za- to bo marsikatera misel ostala nedorečena ali preveč dvoumna, da bi omogočila vzdrževanje skupnega jezika. Na splošno bo to obdobje za naše Čustveno življenje polno dramatičnih zapletov, ki se ne bodo vedno dobro končali. NiC Čudnega, saj bo pomanjkanje vodnih kvalitet prav očitno. V vodnem znamenju (Ribah) bo le Saturn, pa še ta je v tem znamenju v egzilu in je zato njegova pomoč minimalna. Venera bo 5. februarja prešla v znamenje Kozoroga, kjer je njeno delovanje v upadu. Kozorog je torej ozadje, v katerem pridejo na dan temne stani tega planeta. Opaziti bo težnjo po izolaciji, razredčeni odnosi pa bodo dobili neprijeten prizvok izkoriščanja. Potrebna bosta torej velika strpnost in posluh za bližnjega, Ce želimo uspešno prebroditi to obdobje. (A. O.) LABIRINT marnja Ime in priimek:----------- Telefon in naslov:-------- Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA d Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. mm POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ..x X o o o z z šport ..O z o o o o o post, dieta ..x X o o o o z težja fizična dela ..z z z o o X X izlet ..o o z z z o o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..z z o o o X X domača zabava ..o o o o z z o družinski posvet ..z z z o o o X družabne igre ..o o X X X o o urejanje uradnih zadev z z o o o o X POSEL, DENAR poslovno srečanje ..o z z z o o X naložbe in nakupi ..z z o o o o X zamenjava službe -X X X o o X X izposoja denarja ..o o z z z z o igre na sreCo ..z o o o X X X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o o o z z z o iskren pogovor ..o z z z o o o zmenek ..o o o o o o o ljubljenje ..o z z z o o o prekinitev zveze ..x X X o o o z UMSKE DEJAVNOSTI branje ..z z z o o o X učenje, Sirjenje obzorja. ..z o o o o X X raziskovanje ..o z z z o o o umetniško ustvarjanje . • •X X o o o z z reševanje težav ..o o z z z z o LEGENDA: Z ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan SKANDINAVSKA KRIŽANKA 194 JAMA, KJER SE KOPLJE GRAMOZ ZVEDAV ČLOVEK PREBIVALEC IZOLE KAM BOŠKI GENERAL (LON) ŠPORTNA VADBA AVTOR: SIMON BIZJAK BIVŠI ANG. DIRKAČ STEVVART ANGLEŠKO SVETLO PIVO ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO KOŠČEK SUKANCA NAUKO TUMORJIH PREDANOST IVANO EDALINI KOCINA NEMŠKI KANCLER (HELMUT) BLOMDAHLO-VA OPERA Z ELEKTRONSKO GLASBO / RAKEV IT. IGRALKA MASSARI OSEBNI ZAIMEK IMPRESIJA DEL NOGE POD GLEŽNJEM ROD ZELIK IZ DRUŽINE KOŠARIC ZENSKA, KI NAPOVEDUJE PRIHODNOST CIRKUSKI BJRKEZ GORA V JULUCIH FRANCOSKI IGRALEC DOHODEK OD KAPITALA SL TOLAR (0KR.1 PRITOK IL-MENSKEGAJ. MLADOST- NICA NENASILJE V HINDUIZMU OLAJJOZE IVAN ROB PREBIVALKA AJDOVŠČINE OTOŽEN TONOVSKI NAČIN HOKEJIST ZUPANČIČ bivši rr.paiT. (GIUSEPPE) IK0N0B0REC SIMONA VODOPIVEC NEM. FILOZOF (GEORG F.) JAVNI PRIKAZ VNETJE JAJČNIKOV, 00F0RITIS TROPSKA RASTLINA PREDUJEM, NAPLACILO GORA V SRBUI NEM. PISEC N EGIPTOLOG (GEORG MORITZ) RADIKALNI VODJA FR. REVOLUCIJE (JEAN-PAUL) GRŠKI FILOZOF, PARME-NIDOV UCENEC ADAM IN SREDISCE VRTENJA VZH. RIŽEVO ZKANJE ROKOMETA- ŠICA KAPDZIC UGASEL CENTRALNI VULKAN ANTON AZBE ESTONCI IGRALEC CEJVAN NEODIM MARJETA GREGORAČ KARL SCHRANZ NAJVECJI MORSKI SESALEC OPERNA SOPRANISTKA PUSAR-JERIC ZGODNJA OBLIKA JAZZA ZMIKAVT DEBELA PALICA AMERIŠKA IGRALKA GARDNER STANOVANJSKI PROSTOR PERUJSKI INDIJANEC BOGOMILOM SOROD. SEKTA NACE SIMONČIČ PRASKA TONČKA MAROLT DRUGO IME MESTA KALININ PRISTOJBINA ZA UPORABO CESTE KIRGIŠKI PISATEU (CINGIZ) RUMENO RJAVA BARVA AVGUST ŽIGON RADIOAAKTI- VENKEM. ELEMENT (Ati DVORNA KLIKA NASTAVA, ZANKA LJUBLJANA Slovenska prestolnica ima bogato zgodovino <$) V dobi baroka je mesto dobilo novo podobo V 17. stoletju Ljubljana, ki jo lahko vidimo v upodobitvi Giovaimia Pieronia iz leta 1639, ni imela zidanih stavb. Hiše so bile lesene, Se vedno pritlične ali enonadstropne z lesenimi ah celo s slamo kritimi strehami. Večinoma so bile zavarovane s plotovi in pripadajočimi gospodarskimi objekti, hlevi in skednji, zato so v mestu pogosto izbruhnili požarji, ki so se z bliskovito naglico razširili. Pogosti pa so bili tudi potresi. Zaradi uničujoče moti potresov in požarov so morah večkrat popravljah ali na novo sezidah stavbe, to pa je bil tudi eden od razlogov za razvoj umetnosti in arhitekture v mestu. Ljubljana poslane izrazito baročno mesto Konec 17. stoletja je Ljubljano prevel renesančni duh, ki se je še naslonil na poznogotsko tradicijo. Stare lesene hiše so večinoma nadomeščali z zidanimi. Ker so takrat zidali predvsem iz neobdelanega lo-mljenca, so bile stavbe masivne. Pojavljale pa so se tudi že prve lahkotnejše oblike, zlasti prve dvoriščne arkade. V zgodovini Ljubljane je pomembno leto 1693, ko je bila ustanovljena Academia operosorum, ki je imela namen po italijanskem vzoru ure dih kulturno življenje v mestu v jpovem, baročnem duhu. Njen vpliv se še posebej kaže v umetnosh. Tako je v nekaj desehetjih Ljubljana postala izrazito baročno mesto. Odstranih so vse vidnejše srednjeveške spomenike ah pa jih vsaj barokizirali in zabrisali gotski značaj. V prvem obdobju se je barok opiral zlash na italijanske gradbenike, v drugem pa nastopajo že domače moči, kjer je potrebno omenih Gregorja Mačka in kamnoseško delavnico Luke Misleja ter njegovega zeta Francesca Robbo. V renesansi in baroku je Ljubljana kot mesto glasbe še bolj zaživela. Mestni glasbeniki so nadaljevali delo iz 16. stoletja. V 17. stoletju so poštah v glasbi zelo pomembni jezuiti. Glasbo in ples so zelo spretno vključevali v svoje gledališke predstave, te pa so se odlikovale tudi po odlični kostumografiji in dekoraciji. V. S. (Se nadaljuje) G. Pieroni, Ljubljana leta 1693, perorisba /meh za smeh\ Judovske šale Rabina obišče nadležen možakar, da bi dobil njegov nasvet. Tri ure teži, na koncu pa vpraša: »Rabin, kaj naj storim?« »Najbolje bo, Ce se daš krstih,« mu odvrne rabin. Možarak je presenečen in tudi užaljen:»Rabin, kaj naj to pomeni?« Rabin pa nazaj:»Ce se prekrstiš, boš naslednjič kradel čas župniku in ne meni.« Znani šaljivec Hersch Ostropoher je nekaj Časa služil pri uglednem rabinu. Nekega dne obišče rabina ženska in mu potoži, da jo je mož popihal. Rabin pogleda v svoje bukve, nato pa ženski obljubi, da se bo mož spet vrnil. Vmeša se Hersch in pribije:»Vašega moža zanesljivo ne bo več nazaj.« Ko ženska odide, rabin pokara Herscha. Ta pa mu odvr-ne:»Rabin, vi ste morah pogledah v svoje bukve, da ste prišli do spoznanja, da se bo mož spet vrnil. Jaz pa sem si ogledal žensko samo in zato trdim: mož je odšel za vedno.« Rabin sede in začne razmišljah. Pri vratih se pojavi ženska in vpije:»Gorje, rabin, moj mož se hoče lotih od mene!« Rabin pogleda v prve bukve, nato v druge in potem še v tretje. Končno najde hsto, kar je iskal: naočnike. Posadi si jih na nos, pogleda Judinjo in izjavi:»Pa še prav ima!« GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH Carl von Ossietzky (1889-1938) Vpliv slabih šolskih ocen na življensko pot je bil v različnih časovnih obdobjih različen. Nasploh bi lahko rekli, da imajo spričevala vse večji vpliv na usodo posameznika, čeprav se je tudi v malo bolj oddaljeni preteklosti dogajalo, da so slabe šolske ocene za tega ah onega utegnile poštah nepremagljiva ovira. Na to opozarja tudi primer Carla von Os-sietzkega, nemškega protifasista, Nobelovega nagrajenca za mir in Hitleijeve žrtve. Mlademu Carlu von Ossietzkemu, ki velja danes za enega od osrednjih nemških simbolov odpora proti nacizmu, se je prav uradniška kariera, ki jo je Hider s taksnim studom zavračal, vsaj nekaj časa kazala kot raj na zemlji. Vendar pa ta mani nemški časnikar in Nobelov nagrajenec ni mogel stopih na to življensko pot, ker njegovi dosežki v soh niso zadoščali.Ossietzky, ki se je rodil 3. oktobra 1889 v Hamburgu, je imel resnično revno otroštvo in mladost. Oče, ki je prihajal z območij ob nemško-poljski meji, je bil najprej poklicen vojak, nato pa se je preživljal kot stenograf v pisarni hamburškega odvetnika in kasnejšega mestnega senatorja in župana. Umrl je zelo mlad, ko je bil Carl star komaj dve leh. Mah, ki je sebe in otroka preživljala z majhno kavarno, v kateri je servirala tudi hrano, se je šest let kasneje vnovič poročila s kiparjem in -rezbarjem, kar pa ni ozdravilo že tako ah tako hudo bolehnega družinskega proračuna. Tudi poslej je družina zvečine živela od dohodka, ki ga je prinašala kavarnica. Tako je mlademu Carlu von Ossietzkemu obisk višje srednje šole omogočil hsh odvetnik, pri katerem je delal njegov oče. Se nadaljuje Wl A R 1 N A F U B L A N Amritsar - središče sikhovstva (2) Glede na to, da je Punjab »domovina« sikhov, Amritsar pa njihovo versko središče, sem pričakovala, da tukaj ne bom videla moškega brez turbana - da so skratka takorekoC vsi tukajšnji prebivalci sikhi. Toda pričakovanje se je tudi tokrat - kot večinoma - izkazalo za nezanesljivo: med prvo vožnjo po zapletenih, sodobnih nadvozih in blatnih, še od prejšnje poplave lužastih cestah, se mi dozdeva, da med domačini sikhov ni kaj prida veC kot ostalih Indijcev V ostalih predelih Indije sem venomer videvala sikhe, ki so živeli vsaj v povprečnih, če že ne kar zelo dobrih zivljenskih razmerah, kar mi je porodilo zmotno predstavo o Amritsarju kot nadpovprečno bogatem in urejenem indijskem mestu. V resnici so morda ceste res nekoliko boljše, veC je nadvozov in drugih trikov, ki bolje ali slabše urejajo promet, vendar je prav tako kot drugod vse preveč umazanije, stavb v slabem stanju in invalidov brez tega ali onega uda, ki polni upov stegujejo roke pred vsakega mimoidočega, še posebej, Ce gre za zahodnjaka. V Amritsarju se lahko med prometom indijskih motornih koles tipa »vespa«, večjih motornih koles ter avtomobilov, voziš trdno se oprijemajoč sedeža neudobne rikše na kolesarski pogon ter pri tem opazuješ z vrečami otovorjeni voz na konjsko vprego, ki se neokretno pomika med sodobnim prometom sedemstotisoCgla-vega prebivalstva, ali reveže, ki s premočenimi srajcami in Celi pred sabo porivajo vozove, naložene kot manjši tovornjaki. Po raznih peripetijah, nenehnemu povpraševanju ter za indijske razmere zelo »slani« kazni zaradi vzvratne vožnje po enosmerni ulici je taksi končno pristal pred stavbo, ki - sodeč po napisu nad vhodom - ustreza naslovu, ki smo ga iskali. Od zunaj stavba ne obeta posebnih komfortov, še veC: glede na priporočilne besede, ki so nas napotile semkaj, se nam zdi prav ogabna.Toda že ko prestopimo prag, ugotovimo, da je pravkar deležna temeljitih obnovitvenih del in da je prav zato trenutno videti še huje kot sicer. Baje je to eno izmed najboljših prenočišč v okviru kategorije s sprejemljivimi cenami. Sicer pa imam srečo, da si amrit-sarsko popotniško usodo delim s tremi sopotniki: tako se lahko porazdelimo v dve sobi in si po dva in dva delimo strošek za streho nad glavo. Enoposteljnih sob seveda nimajo in če sam spiš v dvoposteljni, plačaš le za spoznanje manj kot za dva. Cena pa ni nizka.Temperatura je v Amritsarju krepko nad trideset stopinj Celzija, kar se odraža na količini tekočine, ki jo moramo neprestano vlivati vase. Po osvežilni prhi se pred hotelskimi vrati kmalu zopet začnem potiti, prav tako pa tudi ostali. Najbolje bo, Ce se kar najhitreje kam odpeljemo z rikšami. Po dva in dva se razporedimo na za zahodnjake preozke sedeže dveh vozil. Ko se končno zedinimo glede cilja, nas voznika, ki sta s trgovskim pogledom izvohala, da pravzaprav nismo popolnoma prepričani o tem, kam naj bi se peljali, skušata pregovoriti za bolj oddaljeni cilj, ki bi jima seveda prinesel boljši zaslužek. Navajeni indijskih zvijač »se ne damo« in konCno voznika opustita prepričevanje ter se osredotočita na vožnjo. Se nadaljuje Agatha Christie l\l e m g j s k i I g v (3) Sir Joseph je opravil potrebno predstavljanje in rekel: "No, monsieur Poirot, pustil vas bom, da boste sami nadaljevali." Kratko je pokimal in odšel. Lady Hoggin je bila obilna žesnka zlovoljnega izraza in s heno pobarvanih las. Njena družabnica, plahutajoča gospodična Camaby, je bila zalito bitje prijaznega obraza, staro kakih štirideset ali petdeset let. Do lady Hoggin se je vedla nadvse ponižno, in bilo je očitno, da se je na smrt boji. Poirot je rekel: "Zdaj pa mi povejte, lady Hoggin, vse podrobnosti o tem gnusnem zločinu." Lady Hoggin je temno zardela. "Zelo sem vesela, da ste to rekli, monsieur Poirot. Ker je bil res zločin. Pekinški psički so strašno občutljivi, prav tako občutljivi kot otroci. Ubogi San Tung bi bil lahko umrl od strahu, če od ničesar drugega." Gospodična Camaby je zasoplo pritrdila: 'Da, bilo je zlobno, res zlobno!" "Prosim, povejte mi dejstva." "No, bilo je tako. San Tung je šel v park na sprehod z gospodično Camaby..." "Ojoj, da, jaz sem vsega kriva," je pritrdila družabnica. "Kako sem mogla biti tako neumna, tako malomarna..." Lady Hoggin je jedko rekla: "Ne želim vam očitati, gospodična Camaby, vendar res mislim, da bi bili morali biti bolj pozorni." Poirot je pogledal družabnico. "Kaj se je zgodilo?" Gospodična Camaby je začela gostobesedno in malo zmedeno pojasnjevati. "No, bilo je res nenavadno! Pravkar sva se bila sprehodila med cvetjem, San Tung je bil seveda na vrvici, že prej se je malo preletal po trati, in ravno sem se hotela obrniti in oditi domov, ko sem zagledala otročička v vozičku, tako srčkanega otročička, nasmejal se mi je, rožnata lička in takšni kodrci! Nisem si mogla kaj, da ne bi varuške vprašala, koliko je star, rekla je, da sedemnajst mesecev, in prepričana sem, da se nisem pogovarjala dlje kot minuto ah dve, in potem sem nena- doma pogledala navzdol, in Sana ni bilo več. Vrvica je bila prerezana..." Lady Hoggin je rekla: "Ce bi bili mislili na svojo dolžnost, se ne bi bil mogel nihče prikrasti in prerezati vrvice." Zdelo se je, da bo gospodična Camaby bruhnila v jok. Poirot je naglo rekel: "In kaj se je zgodilo potem?" "No, seveda sem ga iskala vsepovsod! In klicala! In Čuvaja v parku sem vprašala, ah je videl kakšnega moškega, ki je nosil pekinškega psička, pa ni videl nič takega, in nisem vedela, kaj naj naredim, in iskala sem naprej, ampak nazadnje sem, seveda, morala domov..." Gospodična Camaby je hipoma umolknila. Poirot si je lahko prav dobro zamislil prizor, ki je sledil. Vprašal je: "In potem ste prejeli pismo?" Zgodbo je nadaljevala lady Hoggin. "S prvo pošto naslednjega dne. Pisalo je, da moram v nepriporoCenem zavitku poslali dvesto funtov v bankovcih po en funt na naslov kapetana Curtisa, Bloomsbury Road Square 38, če hočem San Tunga še kdaj videti živega. In da bodo, Ce bo denar kako označen ah če bo za to izvedela pohcija, San Tungu odrezali ušesa in rep!" Gospodična Camaby je zaCela smrkati. "Tako grozno, " je zamrmrala. "Kako morejo biti ljudje tako hudobni!" Lady Hoggin je nadaljevala: 'Pisalo je, da se bo San Tung še isti večer vrnil živ in zdrav, Ce bom denar takoj poslala, če pa... če pa bom šla pozneje na pohcijo, bo zaradi tega trpel San Tung..." Gospodična Carnaby je jokaje zamrmrala: "Ojoj, tako se bojim, da bi lahko še zdaj ... monsieur Poirot seveda ni ravno pohcija ..." Lady Hoggin je zaskrbljeno rekla: 'Torej vidite, monsieur Poirot, da boste morah biti zelo previdni." Hercule Poirot jo je hitro pomiril. 'Toda jaz nisem pohcija. Zelo diskreten bom, zelo tih. Bodite prepričani, lady Hoggin, da bo San Tung popolnoma varen. To vam jamčim." Zdelo se je, da je po tej čarobni besedi obema damama odleglo. Poirot je nadaljeval: "Imate pismo tukaj?" Lady Hoggin je odkimala. "Ne, naročeno mi je bilo, naj ga pošljem skupaj z denarjem." "In ste to storili?" 'Da." "Skoda." Gospodična Camaby je živahno rekla: "Imam pa pasjo vrvico. Naj grem ponjo? " Odšla je iz sobe. Hercule Poirot je izkoristil njeno odsotnost in zastavil nekaj vprašanj. "Amy Camaby? Oh, ona je Cisto v redu. Dobra duša, čeprav, seveda, neumna. Imela sem več družabnic, in vse so bile popolne trape. Ampak Amy ima San Tunga zelo radau, in vsa stvar jo je grozno pretresla - čisto po pravici - da tako visi nad otroškim vozičkom in zanemari mojega malega srčka! Te stare device so vse enake, nore na majhne otroke! Ne, popolnoma sem prepričana, da ni imela s tem nič." Se nadaljuje Torek, 31. januaija 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / PREHODNO BOLJ SUHO ALPE JADRAN / RAZJASNITVE, BURJA Vremenska slika: Nad srednjo Evropo in Alpami se krepi greben visokega zračnega pritiska. Od severovzhoda k nam doteka hladnejši in bolj suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidremeteoroški zavod C A sredISCe središče ciklona anticiklona OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan * * pod 10% pod 5 44** 10-30% 5-10 **4 *** 30-50% 10-30 ******** 50-80% 30-60 O nad 80% VETER *** *** *** *** nad 60 NEVIHTE 5-10 m/s MEGLA nad 10 m/s BIOPROGNOZA Ig SNEŽNE RAZMERE dne 30.1. gg PLIMOVANJE Cez dan bo vpliv vremena ugoden in spodbuden, ponoči pa bodo vremensko občutljivi ljudje slabse spa- RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so ponekod mokre in spolzke. Na mejnem prebodu Jezersko je obvezna zimska oprema. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka brez posebnosti. Rogla Krvavec Vogel Kranjska Gora Mariborsko Pohorje Velika planina Soriška planina on 70-90 Kanin cm 50 do 170 do 60 Straža na Bledu 20 120 Zelenica 20-70 15-35 Golte do 40 do 70 Cerkno 50 do 25 Podkoren 35 60 Kohla 10 na 40 Na omenjenih smučiščih, razen na Rakitni, naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju in na Straži na Bledu je možna nočna smuka. Tekaške proge so urejene na Rogli, Mariborskem Pohorju, Soriški planini in v Kranjski Gori. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Vogel, na Koblo in v Kranjsko Goro, Danes: ob 3.35 najnižje -25 cm, ob 9.18 najvisje 47 cm, ob 15.52 najnižje -65 cm, ob 22.25 najvisje 47 cm. Tutri: ob 4.11 najnižje -27 cm, ob 9.52 najvisje 44 cm, ob 16.22 najnižje -61 cm, ob 22.55 najvisje 47 cm. Slovenija: ^ Sosednje pokrajine: Razjasnilo se bo. Pihal bo se- Razjasnilo se bo, le na Hrva-verovzhodnik, na Primor- škem bo še bolj oblačno. Ob skem zmerna burja. Najvišje Jadranu bo pihala burja. dnevne temperature od 2 do 6, na Primorskem do 9 °C. V Sloveniji: Obeti: V sredo bo delno jasno z V Četrtek popoldne od za- zmemo oblačnostjo. hoda novo poslabšanje vremena. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... 5/9 TRST........ 9/10 CELOVEC....... -2/4 BRNIK....... 3/6 MARIBOR....... 9/11 CELJE....... 7/10 NOVO MESTO.... 4/11 NOVA GORICA.. 5/9 MUR. SOBOTA... 8/11 PORTOROŽ..... 10/9 POSTOJNA..... 6/6 IURSKA BISTRICA. 7/7 KOČEVJE...... 8/- CRNOMEU.......- 20/11 SLOV. GRADEC.. 7/6 BOVEC........ -/- RATEČE....... 0/5 VOGEL.........- -1/-1 KREDARICA.... -6/-6 VIDEM....... 5/9 GRADEC....... -1/6 MONOŠTER..... 5/10 ZAGREB........ -/10 REKA....... -/- TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... -11/-3 STOCKHOLM.... -10/-5 MOSKVA....... -2/0 BERLIN........... 7/9 VARŠAVA...... 5/7 LONDON....... 3/12 AMSTERDAM.... 2/9 BRUSELJ...... 5/10 PARIZ........... 9/Tl DUNAJ........ 3/10 ZuRICH........... 5/9 ŽENEVA....... 2/6 RIM............. 9/16 MILAN........... 1/13 BEOGRAD...... 6/16 BARCELONA.... 8/9 ISTAMBUL..... 8/9 MADRID....... 9/11 UZBONA....... 15/18 ATENE........... 7/15 BUCAREST..... 0/7 MALTA.......... 10/17 PRAGA........ 6/8 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Pariški modni kreator perila Lejoby ponuja kombinacijo čipk in plastike (AP) V ZDA kar 6 milijonov revnih otrok NEW YORK - Kar šest milijonov ameriških otrok mlajših od šestih let Živi v revščini. To je ugotovila neka zasebna ustanova, ki skrbi za revne otroke (National center for children in poverty). Po njenih ugotovitvah je teh šest milijonov kar 26% vseh otrok, ki niso še dopolniti šestega leta starosti. V primerjavi z letom 1972, ko je bilo takih otrok le 3, 4 milijona, se je število skoraj podvojilo. Ustanova poziva oblasti, naj kaj storijo, ker bo to imelo dramatične posledice za ameriško družbo. Nič mondenih porok! K0BENHAVN - Lise-Lot-te Rebel, edina danska luteranska ženska škof, je v intervjuju za danski Poli-tiken izjavila, da so cerkvene poroke postale pre-romanticne in modene, končajo pa se z razpo-roko, ker pare zanima le bogati scenarij cerkvenih porok, ne pa prava zakonska zveza. Prav zato je Re-belova napovedala, da ne bo veC poročala parov, če bodo poroke prebogate in premondene. rforosi preaeoeiin policijskih rekrutov NEVV YORK - Sest poticij-sih rekrutov toži newyorško policijo, ker so jim svetovali, naj si poiščejo drugi poklic, ker so predebeli. Šestorica je po večmesečnem policijskem šolanju uspešno opravila vse izpite razen telovadnega. VVASHINGTON - V svojo herojsko divjezahodno epopejo zaverovani Američani so se zgrozili. Little Big Horn, bojišče, kjer so Indijanci premagali generala Georga Armstronga Custerja in njegovo konjenico, bi laho skazila McDonaldova restavracija. Peron Iron, zviti in-dijanec plemena Crow, ki je lastnik 80 hektarjev pašnikov, namerava svojo posest prodati najboljšemu ponudniku. Ironovi pašniki se nahajajo prav na kraju, kjer je neki belec zadnjic videl še Živega generala Custra. To je bil trobentač Gio-vanni Martino, v Ameriko prieljen bivši garibaldinec, ki mu je Custer ukazal, naj gre po okrepitve. Znani grič, kjer je general Custer s svojimi vojaki poskušal leta 1876 preprečiti dokončni zlom, potem ko so ga Indijanci prilisičili in ga stisnili v past, je last ustanove National Park Service, ki je celotno območje spremenila v muzej. Little Big Horn obdaja rezervat indijanskega plemena Crow (več kot 5.500 hektarjev}, ki so se obvezali, da ne bodo skalili pogleda na nekdanje bojišče.Feron Iron je sedaj prelomil dano besedo, prav zato je prišlo do neobičajnega zavezništva indijanskih plemen Crow, Siouksov in Cheyennov z odborom Little Big Hornovega bojišča, ker bi restavracija oskrunila spomin na padle. McDonald naj bi »oskrunil« kraj smrti generala Custerja »Happy birthday« Gorila Vip je v bostonskem živalskem vrtu praznovala 16. rojstni dan z obilnim zalogajem slaščic (AP) Na Japonskem ukinili revijo, ki je zanikala holokavst TOKIO - Japonska založniška hiša Bungei Shunju je za nedoločen C as ukinila izhajanje mesečnika Marko Polo, ker je v februarski števili objavil članek s provokativnim naslovom »Ni bilo nacističnih plinskih celic«. Direktorja mesečnika, so odslovili, številko s spornim elanom pa umaknili iz prodaje. Članek je napisal japonski zdravnik Masanori Nišioka, ki trdi, da so nacistične plinske celice »le propaganda, ker jih nikoli ni bilo, po vojni naj bi jih zgradili komunisti, tako da bi kriminalizirali nacizem«.