Ajdovo zrno
                             (Narodnapripovedka.)
aši pradodi so živeli na izhodu, v tako imenovanej ^svetoj deželi," kjer žarno solnce pripeka leto in dan, kjer je vsega obilo, zlata in srebra. Ali v tem kraji so se ljudje časouia takii pomn6žili,  da so se zaradi prostora morali ruvati in pobijati, ter so nekateri prisiljeni bili svojili stanovauj si v drugih ki-ajih poiskati.
Najpral se napravijo na pot naši pradedi, ki so miroljubnost čez vse cc-uili. Zapustili so kraj preblage sreee. ter se podali proti zahodu. Boginja. ki jih je zavoljo niiroljubnosti zelu ljubila, dala jim je zrno, rekoč : rKoderIioli bo-dete popotovali. vsadite to zrno; kjer bode kalilo, zelenelo in raslo, ondu se na-selite. Ako pa zrno ne ozeleni y treh dneh, izkopljite ga in poraeknite se dalje." Zrno ni nikjer ozelenelo : ne na bregu črnega inorja, ne na ogerskej ne na poljskej planjavi, no na gorah nemSkih, sara6 v zemlji slorenskej jc zaželo kaliti, zelencti in cveteti; rodilo }i> oliili-ga sadu in bilo na veliko korist Slo-vencem. Od iste d6be seje slovenski kmot ajdo, katera je polovica niegovega premoženja.                                                                           Fr. Ksav. Krušić