Stev. 35. Poštnina plačana v gotovini. V llubllanl. dne V septembra 1927. Mesečna priloga »Novice v slikah-. Leto 40,
*M

Glasilo JUKOSloTunsko kinetske zvezo. — Cen* 88 Din z« celo let«. — Za inozemstvo t>0 Din. — Posa inezna Številka 1 lrtn. — V insoratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 l)ln.
l/.liaja vsako sredo ob (I zjutraj. — Spisi in donisi naj se |luaiMnjw UIDUJlUltU ..UUlUtfJUVR , reklamacije In Inserati pa llpravnIStvu „l>omaIjiibn" v l,juMJnnl, Kopitarjeva ulica Stev. 6.
io UrednUtvn ..Domoljuba", narofnlc«.
Od moža do moža !
Volitve so tik pred durmi.
Vsake volitve so važne. Volitve v narodno skupščino, katera odloča o napredku pa tudi o propadu našega gospodarstva, katera bistveno posega v razvoj našega kulturnega in verskega življenja, pa so najvažnejše.
Vsi vemo, kaj so poslanci Slovenske ljudske stranke dosegli samo v desetih tednih, kar so bili na vladi. Ne samo velikih gospodarskih uspehov za Slovenijo (znižanje dohodnine, ukinitev carine na galico in znižanje iste na gospodarske stroje, znižanje procentov pri dediščinah, nove železnice, deželno premoženje, odpravo kazni
j	Na
Kranjskem
je naša skrinjica
pri naznanitvi vina itd.). Glavno, kar so dosegli, pa je, da se je v Belgradu po osemletni najljutejši borbi prvič z najvišjega odgovornega mesta izrekla beseda, da je Sloveniji treba Se prav posebno pomagati, da se gospodarsko postavi na noge.
To je največji uspeh osemletnega boja. Jasno vidimo, da nismo zastonj hodili k voli vnun skrinjicam ter metali kroglice za
Slovensko ljudsko stranko.
• * * _
V vsako hišo Domoljuoa!
Besedo, ki se je izrekla z najvišjega odgovornega mesta v Belgradu, pa je treba spraviti tudi v življenje.
In prav zato so važne volitve 11. septembra. Zakaj zgornje besede so bile izgovorjene vprav na podlagi dela in bojev naših poslancev, zlasti dr. Korošca. Dr. Korošec je nam Slovencem v Belgradu zopet priboril tisti ugled, ki nam gre, tisto upoštevanje, ki ga potrebujemo, tisto mesto, ki ga Slovenci moramo imeti.
Popolnoma jasno je, da se bodo zgornje besede udeistvovale le, če naši poslanci zopet polnoštevilno pridejo v Belgrad. Le potem bo mogoče res do konca dobojevati boj Slovenije za tiste pravice, ki so nam jih v Belgradu koncem 8 letne borbe vsaj z besedo priznali. Beseda pa mora preiti v dejanje. Dejanja pa ne bo, če dr. Korošec ne bo mogel pripeljati v Belgrad celega
števila svojih poslancev.
• » •
Nasprotniki delajo s polno paro. Hodijo od hiše do hiše, od gostilne do gostilne, od volivca do volivca ter trosijo tisoč najzlobnejših in najneumnejših laži in obrekovanj. Ničesar ne znajo povedati, kaj so tekom osmih let storili za slovensko ljudstvo — vsa njihova agitacija obstoji v neprestanem zabavljanju in lažeh proti Slovenski ljudski stranki.
Vse gospodarske grehe, ki so jih tekom let sami zagrešili nad slovenskim ljudstvom, v zlobni lažnivosti nalagajo na ramena Slov. ljudske stranke.
Glasovali so za velesrbski centralizem _ danes obdolžujejo naše poslance tega centralizma, dasi se že osem let vztrajno in z uspehom bore proti njemu.
Glasovali so za zvišanje davkov — danes pripisujejo vse zvišane davke naši stranki, dasi ni nikdar zanje glasovala.
Glasovali so za zamenjavo 4 kron v en dinar - danes lažejo o SLS, da je zakri-
vila to, dasi je SLS glasovala proti.
Glasovali so za vojni davek, edino naša stranka je glasovala proti — danes trosijo laž, da je SLS uvedla ta davek.
Laži brez konca in kraja. • • •
Nasprotniki nimajo ničesar pokazati, kaj so naredili za slovensko ljudstvo.
Nasprotno. Ponujajo nam može, ki se jih mora vsak Slovenec, ki res gospodarsko misli, naravnost prestrašiti.
Žerjavovci so oškodovali pri državi in pri propadli Slavenski banki Slovence za stotine milijonov. In danes se nam Se ponujajo za gospodarje.
Na
Štajerskem
in v Ljubljani je naša skrinjica
Radičevci nam ponujajo hrvatskega Radiča, kakor bi Slovenci ne premogli lastnih mož. Zadnji slovenski hribovski kmet pa je bolj zmožen za državnega poslanca, kot pa je Radič. To ve danes ne samo cela Slovenija, temveč cela država. Z Radičem nobena vlada ne more nič delati in ne bo delala. Dokler bo Radič hrvatski voditelj, bo Hrvatska tepena. Zato danes hrvatski kmetje trumoma zapuščajo Radiča. Sedaj naj se ga pa poprimejo Slovenci? • t •
iP
Možje in fantje volivci I Manj kot kate-rikrat preje more danes Slovenec dvomiti, kje jo njegovo mesto.
Boj za Slovenijo, ki so ga z odločnostjo započeli ter ga z vztrajnostjo in uspehom nadaljevali naši poslanci, se mora završiti s popolno zmago. Zato je danes dolžnost vsakega Slovenca:
1.	da gre golovo volit in ne oslane doma,
2.	da voli v skrinjico Slovenske ljud-
ske stranke, z listo našega voditelja dr. Korošca.
Te zadnje dni naj gredo vsi naši naj-zavednejši volivci od moža do moža, ter ga pouče o veliki važnosti sedanjih volitev, pa tudi o skrinjicah Slovenske ljudske stranke.
Dobro in jasno naj razlože, da je na vsem bivšem Kranjskem naša skrinjica druga, na vsem bivšem Štajerskem, v Prek-murju in Ljubljani pa prva.
Somišljenikom m zaupnikom SLS.
1.) Nasprotniki delajo z vsemi silami, da bi odtrgali kaj volivcev od SLS, ali pa jih vsaj zadržali doma.
Ali je pri vas vse tako ur? jt.n, da ?ro prav vsak volivec na volišče? No mislite samo nase, ampak na vse sosede in znance, na vso vas in vso občino.
2.) Glavno orožje demokratov in radi-čevcev v volivni borbi je laž. Ti ljudje zmeraj računajo, da bo nekaj ostalo. če so krep-
ko zlažejo. Poskrbite, da bodo ostale skrinjice teh sleparjev prazne. Pobijajte povsod goljufive novice, ki jih trosijo naši sovražniki po svojih listih in po svojih agentih.
3.) Ali ste že povedali vsem, da je skrinjica SLS pri teh volitvah na Kranjskem ,lni?a. na Štajerskem pa prva. (Mesto Ljubljana ima tudi prvo.)
Pob. Košar, vinogradnik:
SLS ta vinogra*
Ako promofrivamo delovanje raznih strank Slovenije, ki so bile dosedaj na vladi, moram i pač priznati, da je SLS idealno in praktično največ siorila za dobrobit našega vinogradništva in vinske trgovine. Ki bila dolgo v vladi, a tudi v tej kratki dobi ima pokazati lepe uspehe:
L .Njen poljedelski minister dr. Kulo-vec ie n. pr. takoj ob nastopu svojega re-sora sklical jugoslovanske vinogradnike in trgovce, da zasliši njih mnenje glede vinsko krize, svest si, da je vinogradništvo važna panoga našega narodnega gospodarstva.
2.	Izrečenih smernic st- jo drža! in prvič se je zgodilo, da je Lil pod njegovim ministrovanjem navzoč pri trgovinskih pogajanjih z drugimi državami tudi ekspert za vinogradništvo. Z Avstrijo se je dosegel sporazum, da smemo iz Slovenije izvoziti 1 na loto 80.000 lil vina in mošta po polovični : Carini 30 z\. K, (ločim je bila prej tarifna ! postavka 6(1 zl. K za 100 k« vina pod 13'; I alkohola. Začetek je storjen in samo na ! vinski trgovini in organizacijah vinogradnikov je ležeče, da izkoristijo to veliko'pri- l dobitev. Ena vrata so se orprla.
3.	SLS je tudi podpirala dosledno vse domače o-ganizacije in prireditve vino- ' gradnikov ter je tudi gmotno podprla vinske zadruge.
4.	Dejansko pa je pomagala vsakemu vinogradniku s tem, da je odpravila carino na gahco in žveplo ter na čilski solifer, ki tvori yazno gnojilo naših vinogradov. V sedan.it hudi denarni krizi se to že pozna m prihranjene vsote rastejo v milijone
5.	Vinogradniki smo posebno trpeli radi visoke osebne dohodnine. Kdor je pridelal dva do tri polovnjake vina, se je že ujel v mrežo dohodnine. V vinorodnih kraka l\TZ]-e f°v R,kora-i ni hilo vinogradnika M ne b. plačal tega davka. Z zvišanjem
eksistenčnega minimuma se je oprostilo 40 do 50" vinogradnikov tega plačila, ker prevladujejo pri nas majhna posestva. Vsem drugim pa je olajšano plačilo z odpravkom pribitka na osebno dohodnino. kar znaša lepo vsoto letnih 12 milijonov dinarjev prihranka za Slovenijo.
6.	Naj še omenim tudi doseženi prispevek 4 milijone dinarjev za popravo cest, ki so posebno v goričkih krajih v tako slabem sianju, da so žo ovirale dovoz in izvoz blaga.
7.	Pridelanega vina nam (udi ni treba več javili finančni konlroli. S toni odpade marsikatera sitnost, prihranijo se pota in stroški.
8.	Pri dedščinah so se znižale takse in istotako pri nakupu posestev. Vinogradi, ki imajo skoraj najvišjo cenilno vrednost' bodo lo dobroto tudi občutili.
, , , Ti kratki podatki naj zadostujejo v dokaz uvodnim besedam.
i
Kdo ie zviševal davke?
1 Žerjavovci, ki so oropali veliko šte-I Vilo slovenskih milijonov pri svojih propadlih bankah in ki so založili svojo stranko z denarjem davkoplačevalcev, na vse pretege ponujajo svoje kundidate slovenskemu ljudstvu.
Kakšni gospodarji so v bankah, to nam glasno govorijo cela vrsta novih davkov
Kakšni državni gospodarji so, nam gasno govorijo cela vrsta novih davkov, ki so jih naložili ljudstvu, a vendar je država ostala - brez denarja.
V proračunskih desetinah za junij— december 1921 so povišali zemljarino Štirikratno, Jtisno razredarino trikratno.
Ta zvišanja so obveljala tudi še naslednje leto s podpisi žerjavovih ministrov . Z a leto 1920 so je pobiral še ogromni vojni davek, dasi je bilo v prvotnem zakonu, da se bo pobiral samo do 1. 1919 Nova določba nosi podpis žerjavovskih mi-

V finančnem zakonu 1922-23 Sp i , ločilo, da se pobira invalidski davrt/, od dohodnine. Določba nosi podpis * 1 vovskih ministrov.	' ria-
Uvedba davka na ročno delo noei pis žerjavovskih ministrov.	1 xl"
Uvedba vojnic v vojnem zakonu i„ bila sklenjena z zerjavovskimi glasovi! ti glasovom Slovenske ljudske stranke
In vendar je država - brez denarja Kam je šel?
Slovenski volilci, kdo bo voli] dr java?	' r'
Kako Radscevc? vabijo,
Pucljevi ali Radičevi pristaši vabijo ljudi, da bi volili v njihovo skrinjico ki e letos na Kranjskem prva. Naša je kot vsak ve, na Kranjskem druga. Pošiljajo poseh na vabila, s katerimi hočejo kmete prešle-pariti, da bi jim spet nasedli kot leta 1920
, t	/>V boj za kmetsko
vlado!« lo bi bilo zelo lopo, ko bi ti radi-cevci ne pozabili, da je bil njihov gospod Pucelj dve polni leti kmetijski minister Kje je bila takrat kmetska vlada? Zakaj takrat gospod Pucelj ni povzdignil našeea kmetijstva?	8
Naprej modrujejo tako-le: Proč s stran, ko, ki je glasovala za korupcijo in nasilje Dve leti je bil g. Pucelj minister. Kaj da takrat ni videl korupcije! šele sedaj,'ko ni več v vladi, se je spet spomnil nanjo, j i a krat, takrat, gospod Pucelj, je bil čas. da I bi se delalo proii korupciji! | Pa nasilje! Ali je že kak pristaš SLS ubijal pristaše radičevcev radi volitev, kot se je zgodilo na Hrvatskem. Predstavnika skrinjice nam sorodne hrvatske ljudske stranke so divjaško ubili s krikom: Umri, ker si Jezusove stranke. Tam naj bi šli naši samostojneži preganjat nasilje.
In spot se razkoračijo rekoč: Prof s stranko, ki je izročila Slovence srbijanskiui radikalom. To si upajo zapisati tisti ljudje, ki so leta in leta sedeli skupaj s srbskimi radikali. Gospod Pucelj je bil minister skupaj s Pašičem. Še več: samostojni so glasovali skupaj z radikali za vidovdansko centralistično ustavo. Pa si danes predre-nojo govoriti proti SLS, ker bo šla v jeseni v vlado skupaj z radikali. Hinavščina je la-g?la sama sebi.
Na koncu se ta-kole junačijo: ;Ne odnehamo, dokler ne zmaga kmetsko-delav-ska misel.« Mi jim nato povemo: Ste že odnehali. Odnehali ste, ko ste bili za centralizem proti našemu kmetu in našomu delavcu. Odnehali ste, ko se je pod minisfrom Pucljem zmanjšal proračun kmetijstva. Odnehali ste, ko ste se združili z Radičem. Samo kričati še niste nehali. 11. septembra pa vam bo temeljito zaprl usta.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union.
Obresiovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
Za Racfiča.
»Kmetski liste se navdušuje sedaj za Kadiča. Leta 1920 je zapisal »KmtV.dki list«, da je Radič »nevaren hujskač«. Zahtevali da se ga postavi pred sodišče. Danes pa ga hvalijo. To so šviga-švaga možje. Kdo bo volil z njimi? Pravi, nepremakljivi možje volijo s Slovensko ljudsko stranko.
In zopet piše »Kmetski list«: Radič je Anan kot neresen človek.« Tega neresnega človeka sedaj kandidirajo na Slovenskem.
"'ucljeva skrinjica je zato skrinjica neresnih volivcev._
Radičevci ubili našega kmeta.
Vsa država stoji pod groznim vtisom, la so na Hrvatskem radičevci ubili našega kmeta samo zato, ker je bil pristaš naše stranke. Prvič se je to dogodilo v politični zgodovini Hrvatske, da je kmel ubil svojega tovariša sotrpina samo radi njegovega prepričanja. Radičevska stranka, ki na HrvaŠkem silno hitro propada radi popolne nesposobnosti njenega voditelja Stjepana Radiča. se je poprijela zadnjega sredstva: nasprotnika ustrahuj s silo in ga ubij, če ne gre drugače. Stranka ne more zmagovati s svojim programom, ker ga nima, ne s svojimi načeli, ker jih dan za dnem spreminja, ne s storjenim delom, ker je v vladi samo lenuharila in polnila žepe gotovi žlahti. Zato pa naj zmaguje pest in leol.
Ta uboj ni slučajen. Radičevci so izdali okrožnico, v katori pozivljejo svoje pristaše, naj preženejo vse iz družbe, ki so proti Radiču.
V selu čučerje pri Zagrebu so to radi-čevsko okrožnico takoj izvedli.
Poslušajmo, kako popisuje dogodek preiskovalni sodnik svetnik Janko Nežič, ki se je takoj podal na lice mesta ter zadevo preiskal:
>Ko je sodišče zvedelo za ta žalostni dogodek, sem se takoj podal v čučerje. Tam sem videl, kako se ljudstvo zbira v gručah in sestaja na posameznih mestih in se živo razgovarjajo o tem. Sel sem pred gostilno Valenta Božeka. Tam sem zvedel, da je v nede)jo prišel popoldne od dveh do treh Ljudevit Talan. V gostilni sta bila dva radičevca Stjepan Micudaj in Nikola Rustan. Ker sta vedela, da je Talan pučkaš, sta ga začela izzivati. Talan pa se za izzivanje ni zmenil in je polglasno pel »Lepa naša domovina«. Ker sta videla, da to ne pomaga, sta radičevca začela klicati: »Živela Rac i-čeva stranka!« Talan je odvrnil z vzklikom: »Živela pučka strankal« To je bilo radičevcem dovolj. Takoj sta skočila proti njemu, ga napadla in ga vrgla s^ stola na tla. Eden izmed njih mu je začel tiščati glavo med noge, a drugi je vlekel noge proti glavi, dokler jima ni končno uspelo, (la sta mu noge prekrižala okoli vrat". Tako sta ubogega Talana zvila v klopčič, ga začela kotaliti po gostilni skozi vrata po stopnicah na prosto. Zraven sta ga z nogami in koleni neprestano suvala. Ves ta čas Talan niti glasu ni dal od sebe. Ko sta mislila, da sta svoje delo opravila, sta mu hoge zopet razkrlžal" in ga zleknila preko
Jlmvnivi MWM

f U p«""«
ttf§te Izprati s Schichtovim V__/ TERPENTINOVIM MILOM.
ceste, pustila nezavestnega ležati in šla nazaj v gostilno, kjer sta naprej pila in pela. Talan je nepremično ležal, dokler ni prišla žena, ki ga je kasneje odpeljala domov. Talan je ležal v nezavesti vse do ponedeljka zjutraj. Tedaj se je prebudil in z ženo zpregovoril par besedi. Nato je zopet padel v nezavest, iz katere se sploh ni več prebudil.« Tako pravi o dogodku sodnik.
Očividci poročajo, da je eden izmed morilcev potem, ko je Talan že ležal na cesti, istega še brcnil z besedami: »Ker si Jezusove strank", umri; mi bi te razpeli, pa nimamo kam«.
Vse hrvatsko časopisje je enodušnega mnenja, da je umora kriva radičevska stranka, ki je izdala znano hujskaško
okrožnico.
Mi pa vemo, da je glavni srd radičev-ske stranke naperjen proti Ljudski stranki vprav zato, ker se ljudska stranka bori za uveljavljanje krščanskih načel v javnem življenju. Klic morilca: »Umri, ker si Jezusove stranke«, dovolj jasno to dokazuje.
In to radičevsko stranko, ki poziva na poboj kmeta proti kmetu, naj volijo trezni in pošteni Slovenci? Slovenski kmetje naj bi volili š tujo brezversko stranko, ki ubija svojega nasprotnika samo zato, ker priznava Jezusova načela? Ali smo mar res že v Mehiki?	.
Slovenski kmetje! Kakor ste svoj čas z vso odločnostjo odbili in odklonili ubijalske bande žerjavovske stranke, tako 11. septembra pokažite, da ne marate nobene skupnosti s stranko, ki v svojem sovraštvu do vere poziva na poboj proti kmetom, ki so krščanskega prepričanja.
Volilni drobiž.
Najvažnejše poglavje. Pod tem naslovom priobčuje v zadnjem »Kmetskem listu« g. Ivan Pucelj uvodni članek. Pravi, da imata z Radičem tri glavne naloge: ubiti strahovlado, korupcijo in izenačiti davke. _ Vprašamo g. Puclja, kdo pa je; kriv, da niso davki še do danes izenačeni? Al' ne ustava, ki je dala centralistom vso moč v roke? In ali ni za to ustavo glasoval in te centralisti podpiral tudi g 1Pucelj? - In korupcija. AH ni sedel g. Pucelj ve« let v vladi z najhujšimi srbskimi korupdfoni-
sti, pa mu še na misel ni prišlo, da bi tedaj korupcijo pobijal. Zakaj ne, g. Pucelj že sam ve. — In strahovlada? Ali ne vlada največji terorizem ravno na Hrvatskem pri radičevcih? Ali niso Radičevi pristaši te dni mučeniško umorili kmeta Talana samo zato ,ker je iapovedal, da je pristaš hrvatske ljudske stranke? Gospod Pucelj, skrijte se!
»Kapital ima organizirano Slovensko ljudsko stranko,« piše zadnji »Kmeteki list«, čeprav samostojneži sami dobro vedo, da je to drzna laž in da se je edino SLS vedno borila proti kapitalističnim izkoriščevalcem revnega stanu. Zakaj pa vendar tako pišejo? Zato, da bi z lažjo ujeli kako kroglico. Obupali so nad zmago, saj celo mnogi samostojneži trdijo, da bo pravi čudež, če Pucelj kot .losilec radl-čevske liste to pot ne — propade. Vse pa kaže, da bo in da bo g. Pucelj postal po volitvah zopet to, kar Je bil: mesar V domači vasi.
*
»Kmetje, dva tabora se borita za oblast in gospodarstvo v državi,« pravi
glasilo samostojnežev. — Resnično, na eni strani ogromna večina kmetskega in delavnega ljudstva, ki gre v Sloveniji v boj pod zastavo Slovenske ljudske stranke, na drugi strani pa adruženi dovražndiki našega ljudstva pod raznimi firmami, od žerjavovske, socialistične pa do puclje-vsko-radičevske gospode. Pa naj še tako lažejo, še tako obrekujejo, slovensko ljudstvo je do dobra spoznalo svoje sovražnike. Poraženi bodo 11. septembra vsi in zmagoslavno, kakor še nikoli, bo zaplapolala ta
dan zmagovita zastava SLS.
♦
Vojnica — nova huda davščina. »Domovina« vpije, da so tega davka, ki ga bodo plačevali tisti, ki so nesposobni za vojaško službo — krivi »klerikalci«. Opozarjamo že na tem mestu, da bodo pucljev-ci in žerjavovci zadnje dni pred volitvami raztrosili med ljudi še mnogo takih in podobnih laži. Nič jim ne verujte! - Kdo je torej kriv — vojnice? Le poslušajte resnico! Ta zakon je bil z vojnim davkom vred sprejet v Belgradu 14. julija 1923 8 159 glasovi proti 16. Za ta davek so glasovali radikali, demokrati (tudi zerjavoV-ot). zemljoradnikl, Turki In Nemci. Frofl
B
Usmrtitev dveh italijanskih anarhistov v Ameriki. Veliko razburjenje med komunisti in ss^ialisti. Pred sedmimi leti 15. aprila 1920 sta v mestu South Brauntree v Ameriki nesla blagajnik neke čevljarske tovarne in njegov spremljevalec delavcem tedensko plačo v znesku 15.000 dolarjev. Sredi mesta se jima približata dva čedno oblečena moška, potegneta revolverje in že sta ležala blagajnik in njegov spremljevalec 3 kroglo v glavi mrtva na cesti. Roparja pa sta jima hitro pobrala denar in skočila v že pripravljen avtomobil ter se odpeljala. Policija je takoj napravila pogon za drznimi roparskimi morilci in sled je vodila do dveh italijanskih anarhistov po imenu Sacco in Vanzetti. Postavili so ju pred poroto, kjer sta dejanje tajila, toda vsi dokazi so govorili za njuno krivdo in bila sta obsojena na smrt. ki se je imela izvršiti na električnem stolu. Usmrtitev pa se je zavlekla 7 let. Za obsojenca se je pričel zanimati italijanski konzul, nato pa še komunisti in socialisti po vsem svetu. Trdili so, kazensko postopanje zoper obsojenca ni
(emu zakonu pa je glasoval nas Jugoslovanski klub ter en socialist. 1'ucelj se ni hctel : nikomur zameriti in je pri glasovanju — pobegnil iz zbornice. To je gola in čista resnica, razvidna iz zapisnikov. Povejte to vsem ljudem, zlasti nasprotnikom!
*
Radičevski kandidat Prcpeluh se jezi, k< r je dr. Korošec na shodu povedal, da g. Prepeluh rad izpreminja obleke, menda politične. Ne vemo ali je g. Prepeluh tako pozabljiv ali tako poreden, da sedaj pred volitvami noče priznati, da jc bil najprej socialist, nato je bil zelo blizu SLS. kjer seveda ni dobit mandata, kmalu je prišel od avtonomije k federaciji, ne-dolgo potem je razgla-il Avtonomist kot edino našo rešitev republiko in se je list prelevil v .Slovenskega Republikanca^, končno se je g. Prepeluh približal hudemu monarhistu Radiču, ki ga prej ni posebno obrajtal. Zdaj se jima je pridružil v strahu, da popolnoma propade, še gosp. Pucelj. Pred volitvami seveda vsi trije, kot navadno doslej, zmagujejor, 11. septembra pa bodo dobili prav krepko — po hlačah . Slovenci nismo komedijanti, ampak resni ljudje, zato si bomo izbrali za poslance resne može, ne take, ki izpretni-
njajo politične barve.
*
Kmetski list . — Hrvatski kmetje, ki so svojcas zaupali Radiču, trumoma odstopajo od n;!egcve stranke. Že pri zadnjih volitvah je radicevce zapustilo nad 200.000 hrvatskih kmetov. Ta razkroj se nadaljuje in cisto gotovo je, da bo Radič 11. septembra tako malo potegnil, da ne bo imel nobenega vpliva. Zato ima .Kmetski list« prav, ko pise, da naj Slovenci posnemajo hrvatske kmete. Jih bodo, ker bodo tudi mnogi samostojnem zapustili radičevskega Puclja in glasovah sedaj za dr. Korošci
pravilno vršilo in da sta bila obsojena bolj ardi politike, kakor pa radi dokazane krivde. Vsled številnih protestov je porota ponovno preiskala celo postopanje in nato še vrhovno sodišče, ki je ugotovilo, da je bilo postopanje pravilno in krivda morilcem dokazana. Smrtna obsodba je bila potrjena in usmrtitev določena na 20. avgust o polnoči letošnjega leta. Znova je zavrelo med komunisti in socialisti. Po vsem svetu so prirejali demonstracije, v Ameriki metali bombe na železnice in druge državne naprave, mnogo nedolžnih ljudi je na ta način po krivdi komunistov prišlo ob življenje. Z bombami, ki so jih metali na nedolžne ljudi, so hoteli prisiliti ameriško vlado, da pomilosti na smrt obsojena. Toda s tem so obsojencema prej škodovali kakor koristili. Ameriška vlada je odgovorila, da bi to pomenilo njeno slabost, če bi se udala protestu komunistov in obsojenca pomilo-stila. Potrdila je končnoveljavno obsodbo in odredila usmrtitev, ki se je izvršila o polnoči med 20. in 21. avgustom t. I. na električnem stolu. Ta pa je povzročila novo velike razburjenje med komunisti. V Ameriki so po več mestih izbruhnile pravcate revolucije. Razbijali so okna in trgovine, napadali policijo tako, da so se vnele prave poulične bitke. Do velikih nemirov je prišlo tudi v Parizu, kjer so komunisti napravili po javnih lokalih milijone škode. Nastopiti je moralo vojaštvo, kateremu se je posrečilo demonstracije zatreti. Več sto demonstrantov je bilo aretiranih in so jih vsled javnega nasilja in poškodbe tuje lastnine postavili pred sodišče.
Moskva poziva delavce v boj. Ob priliki usmrtitve italijanskih anarhistov je izvršilni odbor komunistične stranke v Moskvi izdal oklic na delavstvo vsega sveta, v katerem ga poziva, naj odločno nadaljuje borbo radi usmrtitve Sacco in Vanzetti :a.
Bolgarski kralj se ženi v Romuniji.
Listi poročajo, da se bo bolgarski kralj Boris še letos zaročil z romunsko prince-zinjo Ileano, sestro naše kraljice Marije. V tej zvez; delajo merodajni diplomatski krogi tudi nato, da bi se na Grškem vzposta-v.'.'a z°Pet monarhija in da bi se kralj Jurij, ki je tudi poročen z romunsko prince-zinjo, povrnil na grški presto!. S tem bi se ustvarila med balkanskimi državami' našo državo, Bolgarijo, Romunijo in Grčijo močna rodbinska zveza in z njo mir na Balkanu. Ta zveza bi bila krepak protiutež italijanskemu prodiranju na Balkan, vsled česar bi je Italijani gotovo ne bili veseli.
★
Ahmed Zogu bi rad »Veliko Albanijo«,
Albanski državni predsednik, ki je na or-junski način prišel do vodstva države je te dni obiskal Skader. Kako je priljubljen se vidi iz tega, da so ga čakali z bombami in se ima le srečnemu slučaju zahvaliti, da je ostal zdrav. Enemu agitatorju je padla bomba na tla in se razpočila, nakar je policija hitro Zoguja dobro zavarovala. Kljub temu pa se je delal zelo korajžnega in je napovedal, da bo s pomočjo velesil (Italije) razširil meje Albanije do Skoplja in Pri-!epa ter da bo osvojil del jugoslovanske in
grške Macedonije. Dobro bi bilo, da b' 7 guju povedal kdo tisto o žabi in volu
Mussolini na Slovenskem. Te dni
pripeljal v Trst italijanski ministrski'orli® sednik Mussolini. Iz Trsta se je odpel" ] avtomobilom na Kras z veliko brzino'3, ' zil je skozi Postojno proti naši raeji ^'l0, vil se je tri kilometre pred našo mejo » par minut, nakar je zopet z veliko brzin! oddrdral nazaj proti Trstu. Spremljalo «1 je pet avtomobilov oboroženih častniko
Fašistovska gonja proti slovanskim duhovnikom. Zadnje tedne so vprizorili fi šistovski listi veliko gonjo zoper slovanske duhovnike, ki bi se jih radi iznebili, da b! tako lažje poitalijančevali naše ljudstvo Hudo so prizadeti Hrvati v Istri, kjer italjanska vlada 13 duhovnikom odklonila prošnje za državljanstvo in bodo morali zapustiti svoje ljudstvo.
Slovenske duhovnike preganjajo i: šole. Italijanski šolski nadzornik za Pri. morsko bi rad vse slovenske duhovnike izrinil iz šole. Po njegovem predlogu naj poučujejo verouk italijanski učitelji. Uspel je nadzornik že v toliko, da je vlada pre. povedala župniku Vodopivcu iz Nabrežine vstop v šolo.
Slovenec zastopnik naše države pri zasedanju Društva narodov. Med zastop. niki naše države, ki bodo te dni odšli pod vodstvom zunanjega ministra dr. Marinko-viča v Ženevo na zasedanje Društva narodov je tudi Slovenec — vseučiliški profesor dr. Pitamic.
★
Grčija odpovedala pogodbo z našo državo. Še za časa grškega državnega predsednika Pangalosa, ki je sedaj v ječi, je bila sklenjena med našo državo in Grčijo prijateljska pogodba, po kateri so bili urejeni medsebojni odnošaji obeh držav. Naši država je imela po tej pogodbi prosto luko v Solunu. Sedanja grška vlada, ki se kaže nam vedno bolj neprijazno, pa je to pogodbo odpovedala, vsled česar se bo razmerje
med obema državama gotovo poslabšalo. *
Zavezniki zapuščajo nemško rorenje,
Nemci morajo še vedno plačevati visoko vojno odškodnino, ki so jim jo zmagovalci naložili ob sklepu miru. Poleg odškodnine v denarju, morajo Nemci dobavljati zmagovitim zaveznikom tudi velike množine pre-moga in raznih industrijskih izdelkov. Da se Nemci ne bi uprli izpolnjevanju 6Vojih obveznosti, so zavezniki zasedli Porenje, kjer so veliki rudniki in velike tovarne, s svojim vojaštvom. Nemška vlada se neprestano trudi, da bi se tuje čet umaknile z nemškega ozemlja. Posrečilo se ji )e končno vendar pregovoriti Angleže, Francoze in Belgijce, da bodo vsaj zmanjša" svoje posadke v Porenju, kjer imajo okrog 70 tisoč vojakov. Po sporazumu, ki so g« sklenile prizadete države se bo posadka V Porenju znižala za 10 tisoč mož.
Najcenejše
in najboljše modroce, spalne dlvane. zofe, olotnano, žimo dobite pri tvrdkl
Fran Jager, tapetni*.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 pri Zmajskem niosto.
feasM
Vestfalski Slovenci v naši domovina.
v sredo so se pripeljali v Slovenijo, v svojo rodno zemljo na obisk naši vrli Slovenci z Vestfalskega in iz Holandije. Naše rojake je spremljalo 19 nemških duhovnikov ki vsi z ljubeznijo skrbe za nje v dušnem oziru, ter še nekaj prijateljev naših
izseljencev.
Domovina je svoje dalnje rojake povsod z veliko ljubeznijo in genljivo prisrčnostjo sprejela. Tudi našo oblasti so povsod gostom čimbolj šle na roko, tako, da so izseljenci mogli čutiti, da so res prišli med svoje domače ljudi, ki niso pozabili nanje.
,Slovesen je bil pozdrav na Jesenicah, kier so rojaki prestopili jugoslovansko mejo. Sprejem je priredilo katol. delavsko društvo z vsemi odseki in z godbo. Pozdravili so rojake jeseniški župan, oblastni poslanec Amež, izseljeniški nadzornik Fink, Franc Klinar v imenu jeseniškega delavstva. Zahvalil se jo za pozdrave in veličastni sprejem predsednik zveze vestfal-skih slovenskih društev g. Anton Koncilja. Nato so bili gostje od Delavske zbornice povabljeni na večerjo, po kateri so se zbrali v Delavskem domu, kjer je ob zvoku godbe prekmalu minul prisrčen medsebojen razgovor vestfalskega in jeseniskega
delavstva.	, , . i
Drugo jutro je vlak odpeljal izletnike na Bled, kjer jih je sprejelo Kat. prosv. društvo, v katerega imenu jih je v lepih besedah pozdravil g. nadučitelj Rus in tri male deklice. Prevoz na otok je preskrbela blejska občina. Zastopstvo slovenskih rudarjev iz Vestfalije je bilo sprejeto tudi v Suvoboru, v kraljevem gradu.	.
Nato so se odpeljali Slovenci na Brezje, kjer so opravili svojo romarsko poboznost.
Slavnosten je bil sprejem na ljubljanskem kolodvoru. Kljub dežju innevihti je prihitelo na kolodvor polno občinstva, ki e goste prisrčno pozdravljalo. Sprejema se je udeležil tudi veliki prijatelj in dobrotnik vestfalskih Slovencev knezoskof dr. A. B. Jeglič. Ko so voditelji izleta - nemški duhovniki - iskreno pozdravili g. knezo-škofa, je goste kratko pozdravil v imenu slovenskega naroda predsednik ljubljanske oblastne skupščine dr. Marko Natlačen Nato se je razvil slavnosten sprevod v Union, kjer je mestna občina ljubljanska vsem gostom pripravila skupno kosilo Obeda so se udeležili med drugimi tudi knezoskof dr. Jeglič, veliki zupan dr Vo-dopivec, oblastni predsednik dr. Natlačen, mestni komisar dr. Mencinger, minister n.
r. dr. Gosar in drugi.	mM»„5
Prvi je povzel besedo gostitelj mestni komisar dr. Mencinger, ki je goste iskreno pozdravil v imenu slovenske pre;stolice ter Jih pozval, da poneso sloves naše domovine
med tuje narode.	,•*.•„„
Knezoškof g. dr. A. B Jeglič je v svojem govoru posebno podčrtaval dejstvo, da so Slovenci v tujini ostali zvesti kato-
liški veri, ki je edina trajna moč in tolažba v težkem delu.
V imenu vlade je govoril veiiki župan dr. Vodopivec, ki je povdarjal misel, da je nova država naša država in da jo zato Slovenci tako ljubimo, čeprav zaenkrat ni še tako udobna, kot je lahko kaka starejša država.
l'rav tako prisrčno je pozdravil rojake zopet oblastni predsednik dr. Natlačen, ki se je obenem zahvalil nemškim duhovnikom za njihovo požrtvovalno skrb, ki jih je gnala tako daleč, da so se celo priučili slovenskega jezika samo zato, da bi pomagali osamljenim izseljencem.
Potem je železničarska godba »Sloga« zaigrala »Lepo našo domovino«, ki so jo vsi poslušali stoje, pevsko društvo Ljubljana« pa je zapelo nekaj najlepših slovenskih pesmi.
Ko so potem še govorili gospa prof. Dolenčeva v imenu ženskih organizacij, vse-učiliški profesor dr. Slavič, v imenu pripravljalnega odbora ter dr. Gosar, se je v imenu došlih rojakov iskreno zahvalil za prisrčni sprejem g. Babič, potem pa g. vikar Tensundern, nemški duhovnik, ki je očrtal lepoto slovenske domovine. V imenu trgovske zbornice je pozdravil došle Slovence dr. Pretnar, istotako dr. Janko Pretnar v imenu Jugoslovanske matice, na kar je odgovoril g. dekan Wenker, ki je izrazil lepo priznanje Slovencem za njih pridnost poboznost in ljubezen do rodne grude.
Ko sta končno še govorila v imenu Delavske zbornice g. Terseglav ter za sklep konz. svetnik Janez Kalan, so se vsi dosli rojaki razšli ter se odpeljali na svoje domove.
d Vlak, ki je pripeljal vestlalske Slovence, se vrača nazaj proti Nemčiji v po-
-. .i i m ___J.__T« einor AHIMA 17
nedelje k 5. septembra. In sicer odide w Ljubljane ob 1.10 popoldne. Tisti, ki se morajo voziti po dolenjski železnici, morajo priti v Ljubljano že z jutranjim vlakom; od vseh drugih strani: z Gorenjskega, Kamnika itd. lahko pridejo z opoldanskim vlakom. Na postajah od Ljubljane do Maribora bo vlak odhajal tako-le: Zalog 111 Laze 1.20, Kresnice 1.31, Litija 1.41, Sava 150, Zagorje 2.00, Trbovlje 2.08 Hrastnik 2.15, Zidani most 2.29, Rimske Toplice 2.39, Laško 2.48. V Celje pride ob 3, in potniki gredo skupno k Sv. Jožefu, kjer bo kratka poboznost. Iz Celja odpelje oi 4.45, štore 4*52, št, Jurij 5.00, Grobelno 5.06, Ponikva 5.13 Poljčane 5.31, Slovenska Bistrica 5.41, Pragersko 5.M, Račie-Fram 6.00, Orehova vas 6.05, Hoče 6.10 Maribor prihod 6.18. Na izkaznicah, la so Kotniki dobili v roke, so te številke na-značene. če bi je pa kdo ne .me ali jo zgubil, prosimo, da ga opozorite, da ne bo vlaka zamudil! Vsak naj prinese izkaznico seboj, in tudi nemško železirfško karto, in s to ga morajo spustiti na vlak ne da bi kaj plačal. V Mariboru bo postevilni večer, potem bodo prenočili tam, večinoma v vlaku Iz Maribora odpelje vlak dalje proti
Spodnjemu Dravogradu ob pol 5 zjutraj. Prosimo, naznanite to vsem, ki so Vas prišli obiskat iz Nemčije, če bi kdo tega še ne vedel, da ne bo kake zmote in zmede!
d Korošcev shod v liadovljici. Na praznik Mali Šmaren bo v Ljudskem domu v Radovljici ob treh popoldne shod Slovenske ljudske stranke, Govori načelnik naše stranke dr. Anton Korošec, Vsi okoličani naj pridejo ta dan v Radovljico, da zaključimo javne shode v tej volivni borbi z lepo manifestacijo za načela naše stranke.
d Shod na Jesenicah. V torek 6. sept. ob 8. zvečer se bo vršil v Katoliškem delavskem domu na Savi javen shod SLS, na katerem bodo govorili: predsednik oblastne skupščine dr. M. Natlačen, urednik »Slovenca« Terseglav in kandidat inž. D. Ser-nec.
d Bohinjska Bistrica. V nedeljo 4. septembra bo v Bohinjski Bistrici »Na Gori-čici« ob 11. dopoldpe shod Slovenske ljudske stranke. Pridite polnoštevilno.
d Katoliški dan se je preteklo nedeljo z veliko slovesnostjo in ob ogromni udeležbi izvršil v Dobrepoljah. Nastopile so vse naše organizacije, Pri sv. maši je govoril g. dekan in poslanec Skubic o Kristusu Kralju, pri zborovanju pa sta navduševala ljudstvo za katoliška načela oblastni predsednik dr. Natlačen in urednik Terseglav. Popoldan se je izvršila blagoslovitev novega društvenega doma ter je ob tej priliki govoril poslanec Skulj. Končno se je vršila tekma pevskih zborov Ribniškega pevskega okrožja.
d Popravek. Dragi g. uredniki V zadnjih številkah »Domoljuba« priobčuje Ra-dovan Hrastov »Popotna pisma«, ki so jako lepa in zanimiva, posebno za našo dolino. Najdem pa v teh »pismih« več netočnosti in bo prav, če se za naprej popravijo. N. pr.- voda, ki teče iz Sorice (župnije) po naši dolini v Škofjo Loko, se imenuje Sora in ne Sorica (»Samotna je sprva pot ob Korici« str. 527) (»bo moral vso to zemljo ob Sorkn« str. 545 itd.). Cela dolina od Škofje Loke pa tja gori do Sonce (župnije) se imenuje Selška dolina, kakor jo tudi pisatelj imenuje, ne pa sorska dolina, kakor se večkrat imenuje v spisu. Oprostite,, g urednik, da sem Vas opozoril na te ne-dostatke v spisu, ki je sicer pisan s tako prisrčno in toplo ljubeznijo do naše zemlje. Pozdrav! Fr. šušteršič, župnik.
d Posredovanje za delo in službe v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komen-skega ulica čt. 12. Prosta mesta so za po-dobarsktsga in kamnoseškega pomočnika in za vajlnce, ki se žele učiti mizarstva, pletarstva, usnjarstva, sedlarstva ah bnv-ske, mesarske, steklarske m pasarske obrti (izdelovanje predmetov za cerkveno bogoslužje). V nekaterih slučajih je mogoče dobiti vajencem tudi stanovanje m hrano pri mojstrih. Službe iščejo kot pomočnik : slikarji ključavničarji, žele^strugarfl mi-zarji, avtomehanikl, tesarji, ji, usnjarji, Sčetari, čevljarji in krog Učnega meeta iščejo vajenci, ki se Me učiti ključavničarstva, krznarstva peko^ eke ln fotografske obrti. Mojstrom in delo-dajalcem priporoSamo, da sporoče pisme-
no vodstvu Rokodelskega doma v Ljubljani, kadar žele dobrega pomočnika ali pridnega vajenca; uai-iiiene prijave pa se sprejemajo vsak dan od (i do 7 zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 do 12 dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma.
d Zlato mašo je z veliko slovesnostjo uaroval 26. avg. goriški nadškof dr. Sedej. Ob tej priliki je prihitela skoraj vsa duhovščina goriške nadškofije v Gorico, da izrazi svojemu sivolasemu nadpastirju svojo ljubezen in neomajno zvestobo. Slav-nosti so se udeležile tudi italijanske oblasti. Nato je nadškof odpotoval v svojo i-ojstno vas Cirkno, kjer je pred 50 leti pel svojo novo mašo in je ponovil slovesnost zlate sv. maše. Bog ohrani gorečega ter svojemu narodu tako iz srca iidanega nadpastirja še dolgo vrsto let!
d Novi celjski župan dr. Goričan je bil 25. avg. slovesno zaprisežen. Žerja-vovski odborniki se zaprisege niso udeležili v znak žalosti, da se je celjsko mesto za vedno oprostilo žerjavovskega »gospodarstva«,
d Nevarna past. Iz Maribora vozi goste in izletnike v Rogaško Slatino ob ne-dljah mestni avtoomnibus. Malo pod Polj-čanami so bile žlezniške zatvornice odprte in avtoomnibus se je spustil na tir. Ko je bil na sredini dvotirne proge, sta se zaprli na obeh straneh zatvornici in avtomobil je bil na sredini in od Poljčan je že pihal brzovlak. Šofer avtoomnibusa je imel še toliko prisotnost, da je kriknil potnikom, naj skočijo z avtomobila, par moških je dvignilo zatvornico, šofer je krenil avto preko tira in v tem trenutku je že bil mimo brzovlak. Tako je šofer v zadnjem trenutku preprečil strašno nesrečo. Pri omenjenih zatvornicah ni čuvajnice, ampak jih zapira čuvaj, ki jc precej daleč od križišča in ni vedel, v kako grozno past je ujel maribor. mestni avtoomnibus, ki je bil poln izletnikov.
d Blaznica na Studencu postaja premajhna. Vodstvo blaznice na Studencu pri Ljubljani javlja, da je zavod napolnjen do zadnjega kotička in da so nadaljnji sprejemi za nekaj časa ukinjeni. Število blaz-nikov se množi in to ni dobro znamenje za telesno in dušno zdravje našega naroda. Poleg slabih socialnih razmer prav mnogo doprinesejo v zvišanem številu teh nesrčnih bolnikov alkohol in spolne bolezni, Čim manj zdržnosti in samodiscipline, tem večje je duševno razsulo in da bas ti ljudje največkrat končajo v blaz-nici, je naravno. Zdržnosti in samodiscipline pa je toliko manj, kolikor manj je vrskega življenja v ljudeh. Zato je boj proti brezverstvu, ki ga tako zelo skušajo vcepiti naši liberalni časopisi v naše ljudi, obenem boj za telesno in dušno zdravje ljudstva.
d Silen učinek strele, V petek 26. avg. popoldne je nad Ljubljano začelo grmeti m se bliskati. Malo po poldnevu je v Mostah silen udarec strele preplašil ljudi. Električna napeljava je po vsej občini odpovedala. Kmalu se je razvedelo, da je strela strašno opustošila hišo g, Franca Ogrina v Vodmatu. Strela je udarila v električno napeljavo pod streho ter jo razbila. Ogromen zračni pritisk je popol-fi
noma razbil streho, tako da ni niti ena opeka ostala na svojem mestu. Stropi so vsi udrti in lesovje zlomljeno, da leseno zlomljeno lesovje s stropa štrli v notranje prostore. Šipe na oknih so večinoma vse razbite. Pritisk je bil tako silen, da je zlomil in prekla- skoraj vsa vrata. Kuhinjska vrata je odlomilo ter vrglo v kuhinjo na gospodinjo, ki je stala pri štedilniku s svojim sinkom. Strela je s podstrešja predrla strop v eži pred kuhinjo ter po vodovodu izginila v zemljo. Zelo je poškodovano tudi pohištvo. Strela je v podstrešju tudi užgala, toda so ogenj takoj pogasili.
d Smrtna nesreča. Ivan Stopar, 11-letni sin posestnika iz Gor, Sušice, obč. Toplice je našel v omari staršev manjšo količino smodnika z vžigalno vrvico, za kar starši niti več vedeli niso. Vse to je vtaknil v hlačni žep in vzel 19. avg. seboj na pašo. Tam je zakuril; pri tem pa se mu je vžgala tudi vžigalna vrvica, nakar je smodnik v žepu eksplodiral ter dečka po vsem životu strašno ožgal. Pripeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer je pa vsled dobljenih ran umrl.
d Boga zahvalite, da ni bilo hujše. V
petek zjutraj (26. avg.) so kmetje iz vasi Bukovci pri Ptuju peljali zelje na mariborski tr^. Ko so privozili drug za drugim do križišča Ptujske ceste in železniškega tira pri Mariboru, sta bili obe zatvornici odprli. Na prvem vozu je sedel kmet Kekec Franc s svojo ženo. Ko je bil z uprego na sredi tira, se ozre in vidi, da mu drvi v bok osebni vlak. Mladi posestnik je še zbral toliko prisotnosti duha, da je udaril z bičem po konju; ta je skočil preko tira in v tem trenutku je že butnila lokomotiva z vso silo ob voz. Kekeca in njegovo ženo je vrgel sunek preko konja, voz razdrofilo in razpršilo zelnate glave. Kekec, njegova žena in konj so ostali nepoškodovani. Za Kekecovim vozom, in s> cer tik za njim je bil drugi, na katerem so sedele tri ženske. Lokomotiva je zagrabila konja, ga takorekoč odrezala od voza in ga vlekla pod seboj. Truplo živali je bilo popolnoma razmesarjeno. Ženske je sunek vrgel z voza in jc dobila lažje poškodbe edino 52 letna Meznarčič Terezija iz Bukovcev. Na ravno istem mestu se je že zgodilo več nesreč in opisana je podobna nesreči leta 1911.
d Smrtna nesreča v planinah. Avgust rrohmar, trgovski sotrudnik v Kamniku star 28 let, je v četrtek 18. avg. odšel v Kamniške planine, a vrnil se ni. Poizvedbe so dognale, da je hotel preplezati južno steno Brane. Rešilna ekspedicija ga je sla iskat pod Brano in ga v resnici našla pod steno ležati mrtvega. Kakor je bilo sklepati iz nabranih planink ter Čevljev
ki so ležali poleg nahrbtnika, ponesrečenec pa je bil bos, je Prohinar nabiral planinke ter pri tem zdrčal * stene v
pri tem zdrčal
prepad.
. , 1 ??žar' Y Razvanju pri Mariboru je izbruhni ogenj y gospodarskem poslop u posestnika Lešnika. Dasi so bili gasilci iz Maribora z motornimi brizgalnami takoj na mestu, niso mogli nič opraviti, ker ie bila struga, v kateri mimo teč potok
suha. Zato so iznašali Iz poslopja ka je dalo rešiti. Poslopje pa je pogorefo d Nesrečna družina. V Melju pri ju riboru stanuje družina železničarja M i" lerja. Nedavno se je njegovi ženi omrači um in odpeljali so jo v ljubljansko bla? nico. Mož je ostal sam z dvema nedolet nima otrokoma. Strašno ga je potrla h lezen njegove žene in težko je šlo doma brez gospodinje. Upal pa je, da mu bo žena kmalu ozdravela m to upanje je • okrepilo veselo sporočilo iz blaznice d' se je stanje žene zboljšalo ter da se bo kmalu zdrava vrnila domov. Pred , dnevi je žena res prišla domov v naj! j večje veselje moža in otrok, toda kmalu I je veselje prepodila žalost, ko je mož | opazil, da žena ni normalna, da se še vedno kažejo znaki blaznosti. To ga je tako potrlo, da je postal sam čimdalje bolj zmešan in nekega dne je sklenil napraviti konec svojemu življenju. 22. avg je neznanokam izginil od doma in pred par dnevi je dobila mariborska policija obvestilo od orožnikov iz Vurberga, da so potegnili iz Drave truplo moža, ki jo po opisu popolnoma sličen pogrešanemu Mullerju, V duševni depresiji si je končal življenje v valovih Drave. Na njegovo ženo je vest, da je mož izgnil od doma, tako vplivala, da je popolnoma zblaznela, skočila skozi okno ter se hotela vreči v Dravo. Komaj so jo sosedje ukrotili ter jo vnovič izročili bolnici, od koder pride sne' v blaznico. Največji reveži so mali otroci. Zanje se je zavzel mestni mladinski svet ter jih oddal v mestno otroško zavetišče.
d Prešičja kuga se je začela širiti v' Prekmurju. Zdi se nam, da v Prekmurju živina zaradi tega pogostokrat tako boleha, ker kmetje nimajo moderno in zdravstveno urejenih hlevov in svinjakov.
d Zopet roparski napad na kočevski vlak. Lansko leto se je prvič izvršil drzen napad na poštni voz kočevskega vlaka, Takrat so osumili spremljajočega poštnega uradnika, da je sam odnesel vso veliko vsoto in hotel z izmišljenim roparskim napadom tatvino prikriti, toda sumnja se je pred sodiščem izkazala kot neutemlje-na. Dne 25. avgusta zvečer pa se je podoben napad, dasi z razlikujočimi se okol-nostmi ponovil. Ko je namreč kočevski vlak prispel v Ljubljano, so našli v poštnem vozu poštnega uradnika Franca Bra-tušo, zvezanega na rokah in nogah, na glavi pa je imel nametanih polno vreč. Bratuša je v vozu stokal in se sploh ni mogel ganiti. Ko so ga spon oprostili, je začel razlagati, da je neznani maskirani ropar med predoroma Šmarje - Škofljica udri v voz, mu nastavil orožje, podrl na tla, zvezal in mu na glavo nametal polno vreč. Kaj da se je pozneje zgodilo, se niti namanje ne more spominjati. Niti tega ne ve, kdaj je ropar zginil. Policijsko ravnateljstvo z dvema višjima poštnima uradnikoma je takoj uvedlo preiskavo, ki je trajala preko cele noči. Ugotovilo se je, da je bilo denarja preko 200.000 Din v vozu in da je Ie malenkostna vsota še ostala. Uradnik Bratuša je bil postavljen takoj pod nadzorstvo. Sodišče pa zagoneten rop kar najnatančneje preiskuje,
d Nova tatinska iznajdba. V okolici ^asi Elleri v Perugi so tatovi odnesli precej robe, ne enkrat, ampak večkrat. Kmetje so trdili, da so vse tiste noči bili v težkem spanju, kakor nikoli prej. Drugi dan so pa ugotovili, da so bil tatovi odnesli ali odpeljali to in ono: konje, vozove, jedila. Preiskava je dognala, da so bili tatovi cigani, ki so ponoči potrosili v zrak uspavalnega plina, ki ljudi nekako opijani. Ko so vsi ljudje trdno spali, so cigani izvršili svoje delo. Roka pravice jih je že zagrabila.
d S sekiro mu presekal glavo. V noči od nedelje do ponedeljka se je izvršil v Smarci pri Kamniku težek zločin. 271etni Anton Šinkovec, delavec v Pavličevi opekarni pri Kamniku, je bil zvečer v neki gostilni. Ko se je je ob 1 ponoči vračal domov, ga je na cesti počakal neki njegov stari sovražnik, ki je udaril Šinkovca z ostro sekiro po glavi in mu preklal lobanjo. Šinkovca so kasneje našli njegovi prijatelji nezavestnega na tleh in ga pobrali ter odpeljali v Kamnik, kjer mu je tamkajšnji zdravnik nudil prvo pomoč. Včeraj zjutraj so težko ranjenega Šinkovca prepeljali z avtom v ljubljansko bolnico. Stanje Šinkovca je smrtno nevarno,
d Vojašnica se je podrla. V noči od nedelje na ponedeljek se je ob 3 zjutraj udrlo podstrešje velike vojašnice v italijanskem mestu Livorne, Vsled teže se je udri strop nad veliko vojaško spalnico in se podrl na speče vojake. Nato so se udrla tla spalnice in se zrušila na vojake v prvem nadstropju. Nastala je strašna panika. Izvlekli so več mrtvih in težko ranjenih. V Livornu služi več slovenskih vojakov.
d Vojna priprava Rusije. Ruska vlada dela z vso silo na to, da se vse ljudstvo oboroži. Po vseh šolah se dijaki obvezno poučujejo v streljanju, po vseh šolah imajo redne vojaške vaje. V Rusiji imajo posebno društvo, ki ima več milijonov udov, in ogromne kapitale. To društvo vrši samo vojno propagando. Vojaške parade so na dnevnem redu, prirejajo se vojaške veselice; pri teh se vršijo boji tudi s plini. Udeleženci dobijo vsak svojo masko. Tako se Rusija pripravlja, ker ne mara več imeti samo redne armade, ampak dela na to, da bo vse ljudstvo v orožju.
d Na Trški gori pri Št. Petru bo dne 8. septembra velik romarski shod. Na predvečer bo ob 5. uri pridiga, litanije in spovedovanje. Na praznik bo sv. opravilo ob 6., 10. in 3. uri. Ob 10. uri istočasno dvojna služba božja: v cerkvi in zunaj cerkve. Dolenjski božjepotniki — za mah Šmaren na veselo svidenje na Trški gori!
d Slovenska umetnost. I. del. Slikarstvo. Spisal Viktor Steska. Založila Družba sv. Mohorja. Str. 432 z 72 slikami. Cena. broš. za ude 30 Din, za neude 40 Din; vez. za ude 39 Din, za neude 52 Din. Kdor vidi sliko kakega domačega umetnika, si želi kaj več izvedeti o slikarju, ki je sliko ustvaril, kakor si tudi želimo poznati pisatelja zanimive povesti ali učenega spisa. Toda v slovenskem slovstvu doslej nismo imeli knjige, ki bi nas natančneje seznanila z domačimi slikarji, V pričujoči knjigi pa nas vodi pisatelj skozi zgodovino našega slikarstva od gotske dobe do sedanjega časa; Izvzeti so le najnovejši umet-
PO DO/nOVlNTH
IMMlBMBBWMMMMIIIWWMWBWllHBWilBBBIIMI IH IIIII II UM ■■'■■■IIHHfl HHIilliil II mil lili II I lili1 W fj
Radovan Hrastovi
Popotna pisma.
IV.
Tisti dan je bila v Selški dolini zbrana mladina.
Dve dolini obsega »Krekovo orlovsko okrožje«: Selško in Poljansko. Skoro na meji so Železniki v eni, prav tako Ziri v drugi. Od povsod je dolga pot v Selca. Ali kratka je, kadar kliče dolžnost in lastna zavest skupne moči. Da ste jih videli ta dan, fante ponosne in vedre I Nad 80 je bilo rdečih srajc, malo manj belih bluz.
* * #
Ali ni nekaj posebnega, ko zavoziš v Selca in vidiš v pozdrav dve besedi, naših mladih idealistov spoznavni klic: Bog živil Nič več. Ne zlatih črk in verzov skovanih; le dve besedi skromni, ld sta pozdrav ln posvetilo obenem; dve besedi, živi in krepki, iz srca v srce vsajeni, našim fantom posvečeni, le dve besedi so dali Selški fantje med slavolok, da povedo vsem tistim, ki pridejo: prišli ste k bratom svojimi Bog z Vami I
Kako lepo ubrana Je t« preprostost, kako silna je sladkost vsega z vsem. O Selška dolina.. .1 * * *
V zornih urah dneva so speli od vsepovsod okrašeni vozovi. V klanec pod cerkvijo se pno konji, ki vozijo vesele izletnike — po šest ur in več so se vozili fantje, da se jim jo razodel skromni selški pozdrav: Bog živil
Gledam t« fante iz Poljan in Trate ln Žirovi čudovita je njihova veselost in njihovih oči odsev žari v ponosno zavest, ki jo je treba priznati: Vsi smo tu in ni ga, ki bi zamudil vstati ob treh in bi doma ostal! Šest ur po razritih cestah in samotnih soteskah, da bi bilo samotnega strah — ko so nas poklicali, smo prišli 1
Vprašujem to in ono: kako delajo, koliko jih je? Kakor bi sekal, govori fant: prvaki smo okrožja in podzveze v prosvetnih tekmah! In ves navdušen govori fant še o delu in delu — kdor je Orel, ga pozna; kdor ni, ga ne bo iz besed doumel.
Ali veste, kaj so prosvetne tekme? Po načrtu izvedene Sirom Slovenije, po vseh naših vaseh, še tako skritih, koderkoli se je usidral orlovski odsek. Ali veste, da je to tekma vseh tisočev naših fantov — zato, kdo bo več znal in bolje umel in povedal: o socialnem vprašanju, ki je vprašanje našega časa? Ali veste? da se to pravi vzgajali fi temelja kader voditeljev za bodočnost, ki bodo prežeti socialnega duha in še vseh drugih potreb, bi rastejo iz dneva v dani? Ali veste, da bo iz teb fantov zrastel rod borcev, bi bo kazal pot narodni kulturi z razpetim krilom, jasnim čelom in odkritim pogledom!
Ali boste po vsem tem še rekli, da je Orel kal tako? Boste še trdili, de je vse to le Igračkanje in prazno govorjenje, kadar se govori in piše, da Je t« organizacija kvas slovensko mladine?
O Vi čroogledcd! Mar ne veste in ne verjamete, da bi nas bilo še enkrat toliko in še enkral, ko bi ne bila tako trda ln strma naša pot? Da bi se pridružil še ta ln oni, bo ne bi vedel že v naprej, da bo omagal pod prvim klancem.
In bi res! Zakaj veliho zahteva ta organizacija od fanta, pa tudi res hoče, d« iz nJega n«H pravi in vzgoji — fanta. Fanta od fare, ki bo «am sebe vesel in bo vriskal in pel ob toplih, sanjavih večerih — ne pa kvari tal in, klel in popival do pozne noči ln še dolgo v noč po gostilnah. In i® fanta, ki bo znal sebe ceniti in se ne bo pustil izneveriti od kogarkoli. Ki bo spoštoval sebe in vero svojih očetov ln bo ljubil ln cenil vse, bar je čisto in pošteno; tudi dekleta, že ga bo rado imelo »ato, ker Je fant od fare in ne veternjak. Ker veter-
niki. Nad 30 slikarjev nastopa pred nami in nam kaže svoja dela. Najzanimivejše je 18. stoletje, ko so delali naši veliki slikarji Valentin Mencinger iz Bohinja, Franc Ilov-šek iz Mengša, Fortunat Wergant (Brgant) iz Mekinj in Anton Zebey (Cebej) iz Ajdovščine. Tudi pozneje smo imeli velike umetnike: Kavčiča iz Gorice, Langusa iz Kamne gorice, Leop. Layerja iz Kranja, Tominca iz Gorice, Marka Pernharta s Koroškega, Janeza Wolfa iz Leskovca, brate Šubice iz Poljan in še druge. Glavna podpornica umetnikov v prejšnjih časih je bila cerkev, To in še marsikaj drugega izvemo iz te knjige. Kdor hoče torej svoj okraj in zlasti cerkve dobro poznati, naj seže po tej knjigi, ki jo krasi 72 slik.
d Nova knjiga. Dr. Fr. Vatovec: 9 starejši upravni in gospodarski zgodovini laškega okraja Ta 96 strami obsegajoča knjiga se dobiva pri Hranilnici in posojilnici v Laškem, ki je knjigo založila, za na polovico znižano cemo M Dm. V njej je temeljta razprava o upravi laškega urada v 13. stoletju, o tedanjih gospodarskih razmerah v laškeon in celjskem okraju, o zemljiški ta parcelni odmeri. Navedena so v zvezi s tem »mena vasi iin zaselij, tudi Imena kmetov, ki so se veči-noma ohninila vsaj kot hišna, do danes 'Ta)tal-ca prva o tej tvarini v našem jealfcu, bo budila veliko pozornost narodojrfscev ta vseh, W se> «a-nimajo za upravni in gospodarski razvoj laškega ln celjskega okraja.
d Pri žrebanju Orlovabe loterije v Solčavi SQ
bile izžrebane naslednje številke: Olavna dO-bitka: 996, 3296. - Dobitki druge vrste: 4239, 2693, 156, 1770, 9946, 4627, 2266, 8678, 4611, 4769 2726, 619, 2093, 4469, 8634, 1074, 179* 4640 433, 26, 1964, 1544, 4136, 1866. Dobitki tretje vrste: 489, 2182, 2061, 684, 4216, 208«, 3410, 120, 4220, M, 4863, 2188, 9690, 4942, 9664, 1788 983, 4222, 2046, 570, 1298, 1040, 1496, M, 4818 017, 633, 4612, 706 4728, 4839, «44, 336, 4607 605, 3990, 4026, mi, 4644, 4481, 4017, 8048, 4028 2609, 2964, 8675, 4886, 156£ 1248, 1670, 1026, 4078 2698, 1626, 260«, 9930, 3409, 149, 2470 8266, 966, 140, 54, 4150, 460, 682 2046 4689 ^76, ^4, 878, 73, 2761, 5d, 3640, 2575, MJ1, 1162, 2346, 1789, 4066, 134, 3539, 182^ 1213, 3405, 2780, 8674, 11, 2786, 276, 1992, »761, 66, 1807, 4106, 2600, 4352, 1937. — Dobitki naj se dvignejo dne 11. septembra sicer zapadejo.
d »Ljudska samopomoč«. Pojasnilo o tem podpornem društvu med oglasi.
d Pomnite! Čim dalje ima Ženska hvala časa, da razkraja nesnago, tam lažje jo bo odpravilo Schichtovo milo.
d Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz - Josef« grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem ozira zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Josef«-vode. Dobiva se v lekarnali, drogertjah ln specer. trgovinah.
lijakov iuiamo veliko, veliko preveč — pa tudi delt let takih, ki se obešajo nanje. In trditi smemo celo, d« obstoji neoficielna zaščita teh in takih — pod firmo visoke pesmi neznanemu tujemu mislecu.
Orel ima v programu vse, ker naj dvigne narod in javno moralo; tudi boj, neizprosen boj vsemu, kar podpira gnilobo širokih mas. Ta boj je trd- — zato je četa takšna, kakršna je in ne večja. In prav zato ji gre čast!- Prav zato, prav posebno zato, in prav je, da je tako — se poudarja in priznava, da je to elita naše mladine.
Tako bi rad povedal, pa nisem. Povem pa tu, da jih bo čulo še več in vedelo, kaj je Orel. In kaj hoče. — Zakaj prečudna resnica je, da je vse premalo še usidrana med ljudstvom prava misel in resnična potreba te organizacije. Sicer je res, da ljudje Orla poznajo — ampak bistveno napačno: po rdeči srajci. Ko je vendar rdeča srajca samo oblečena, ki jo slečeš lahko vsak hip. Eno pa je, ki se ne da sleči in se tudi ne bo dalo: orlovska misel t srcih slovenskih Jantov, ki vedo, da jo prvi in uutnji cilj in Jedra vse;«: v naša srca Koga!
LITIJA — ŠMARTNO.
Dva dogodka je doživela preteklo nedeljo naša župnija: versko zborovanje in sokol-sko prireditev. Obojno je vplivalo porazno na nasprotnike. Boli jih lep uspeh našega zborovanja in to jezo so pokazali v »Jutru«, kjer skušajo zborovanje osmešiti. Zastonj. Mi smo z zborovanjem nad vse zadovoljni. Možje in fantje si želimo še več takih zborovanj. Cel teden se je po fari govorilo o tem in se slišala samo pohvala in zadovoljstvo nad govori. Vidimo pa po dopisu, kakšni ste m vedite da ste osmešili sebe. Sokolska prireditev je bila velik neuspeh za Litijo in Šmartno. Kljub vabilom na vse strani je korakalo poleg naraščaja 30 članov in 33 članic. Molče je sprejela Litija Sokole in molče so korakali skozi, pa saj niso mogli drugače, ko je viselo le neka; zastav, ni pa bilo nobenega navdušenja in špalirja po cesti, kot je bilo to prejšnje čase. Tudi Šmartno je bilo mrtvo, še celo otrok ni bilo. Ni bilo pozdravljanja, ne navdušenja in tudi ne občinstva. Zdravo-klici iz vrst korakajočih so žalostno odmevali in niso izzvali nobenih živio-klicev. Nekaj radovednežev je molče gledalo sprevod, ali bolje, poslušalo godbo. Zastav je bilo malo, ena samo en četrt ure. Ljudstvo se čudi, da so nekateri trgovci, ki nimajo od Sokolov nobenih koristi, v lastno škodo pokazali, kot tudi navadno ob drugih prilikah, da bije v njih demokratsko in sokolsko srce. Ko je sprevod prispel do kapelice pri mostu, se je obrnil in razočarani so se Sokoli vrnili k nastopu. Občinstva so zastonj čakali. Zato so eni telovadili, drugi pa gledali. Res, žalostno je bilo. Tu se je pokazalo, koliko pristašev imajo. 2drav razum in naraven čut se upira obleki, v kateri so nastopili telovadci in članice na orodju. AH je to v smislu ženskega poklica, da ženska telovadi na orodju? Zvečer Je veselični prostor in plcšišče oživelo, kakor pri vsaki taki priliki.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
V nedeljo 21. avg. se je vrlil na Tolstem ▼rhu ahcd SLS, kateremu je prisostvovala ogromna množica ljudi. Govorila sta dr. Cam-pa in poslanec Kulovec. Shod se je vrSil popolnoma mirno, 1« nekaj nergačev, ki nikomur drugemu ne verjamejo kakor samim (ebi in ki
pri uglednih ljudeh nimajo nobenega vpliva, je
nekaj sitnarilo. Kandidat SKS Žagar Radkovič je menda svoj politično agitatorski spored dokončal in upamo, da sedaj že mirno spi na svojih lavorilcah in sanja sladke sanje o svoji blesteči poslanski karieri. Na njegovem težkem junaškem pohodu ga je spremljal kot adjutant neki študent Gabršek. Ker je fant še mlad, se je seveda večkrat kaj »malega« zmotil. Tako je n. pr. na shodiču na Prekopi grajal samo SLS, o SKS pa ni vedel kaj povedati. Ko ga je naš pristaš opomnil na nekatere ugodnosti, ki jih je dosegla SLS, kakor n. pr. odpravo carine na galico in sol, se je fant »zmotil« in pripisoval to Puclju, nakar ga je naš pristaš zavrnil: Vi ste kakor ona žena, ki je pri spovedi pripovedovala samo grehe moža, nakar je spovednik rekel, da so odpuščeni moževi grehi, njeni pa ne. Tako bo tudi pri volitvah. SLS bo dobila odvezo, samostoj-neži boste vlekli pa »ploh«. — Glede Pireta še to. Vse šolsko poslopje so letos prebelili. Na hodniku je bil prej napis: »Hrani vero, dete moje, hrani jo vse dneve svoje. Blarfor potlej dete Ti, svojih Bog ne zapusti.« Čeprav jc bilo v pogodbi, da mora biti po pre-novljenju zopet isti napis, ga pozneje ni bilo. Že sam ta napis preveč diši po klerika-lizmu. Zato bo pa tudi Piretova skrinjica pri volitvah prazna! Vsi volite v drugo skrinjico!
ZAGORJE OB SAVI.
Volivni shod Slovenske ljudske stranke se vrši v Zadružnem domu v nedeljo 4. septembra ob 7. Popoldne ob treh pa bo shod v Kotredežu pri Učakarju. Na obeh shodih govori poslanec g. Kremžar. Na shod v Kotredežu so še prav posebno vabljeni volivci iz okoliških vasi. — V Zagorju imamo novega gerenta g. Aniona Prosenca iz Toplic, ki je kmet in vpok. rudar. Kmete zaslopa v ge-rentskem sosvetu tudi g. Hrastelj iz Sela. Občina je torej res v rokah stranke združenih kmetov in dclavcev. — Demokratski agitatorji že agitirajo po okoliških vaseh za 2er-javovo stranko. Zlasti priden je mlinar Wein-berger. V Zagorju ne upajo napraviti shoda kot so ga 1. 1925., ker sedaj ne morejo dobiti na razpolago cel regiment žandarjev. V Št. Lambertu je pa menda imel Weinberger shod. No, poslušalo ga je samo nekaj zagorskih or-junašev in pa par domačih političnih zaslep-Ijencev. — Kako demokratje podpirajo svoje pristaše na škodo občine, nam jasno kaže krajni šolski svet v Toplicah, v katerem gospodarijo demokratje. Ta šolski svet še danes pusti na šoli stanovanja učiteljema Golobu in Pivku, dasi je bil prvi že pred poldrugim letom, drugi pa pred šestimi meseci stalno premeščen iz Zagorja. Novi učitelji pa morajo stanovati izven šole v dragih stanovanjih, — Med westfalskimi Slovenci je prišlo tudi 16 Zagorjanov v domovino. V nedeljo jim bo Strokovna zveza rudarjev v Zadružnem domu priredila prijateljski sestanek.
NBVLJE PRI KAMNIKU.
Bližajo se volitve za narodno skupščino. Važne so te volitve za vse državljane Jugoslavije, zlasti tudi za nas Slovence. Ako bomo volili može, ki i m« jo kaj smisla In srca za slovenski narod, smemo trdno upati, da se bodo polagoma razmere za nas Slovence zboljšale. Naj se nikdo ne izgovarja: Saj volimo in volimo, a vendar ni nič boljše. Ce se ne bi zavedali svoje državljanske dolžnoott, ko gre vendar za naSo laatno korist, in
no bi šli na volišče, ali če ne bi prav volili tem bi ee gotovo razmere za na« še Kakor si bomo postlal!, tako bomo ležali t kako naj volimo, da bo za nas prav? Vsem novom v Sloveniji se vedno bolj odpirajo Ji stanovi vedno bolj spoznavajo, da ima edin' J*' smisel in srce za ljudstvo, in sicer za nove, tudi za delavstvo. Druge stranke imaio daj ob bližajočih se volitvah polna usta ]epiil £ sedi in obljub, ko je pa treba kaj storiti sivo, tedaij so vso obljube i>ozabljenc. vsakega zavednega volilca, ki hoče našenmL, du dobro, je, da na dan volitev, <lne 11. ^ . voli SLS. Torej možje in fantje, tudi tisti, ki t, * padate delavstvu, spustite na dan volitev'kro ' v drugo skrinjico! Druga skrinjica je naša.' /Domoljubov« naročnik naj bo agitator za 0UJ in naj agitira pri svojih sosedih in znancih, voliv. nih upravičencih, ki nimajo »Domoljuba«, najjj I gotovo vsi udeleže volitev in naj spuste'krofc j v drugo skrinjico. Volivci, ne dajte se premoliš po morebitnih poizkusih nasprotnih strank, (|a y na dan volitev ostali doma, ali da bi celo volili katero nasprotnih stranki
ŠMARJETA PKI NOVO! MESTU.
V nedeljo 21. avgusta smo imeli v naši ob-čini kar dva shoda, na kalerih je govoril naš po ! slanec g. SuSnik. Prvi shod se je vršil zjutraj 1 pred cerkvijo. Govornik je govoril tako lepo ii prepričevalno, da so se jk> shodu nekateri i» I žili, da bi ga poslušali kar cel dan. Popoldne it treh je g. poslanec imel shod v Zagra iu, Tam so se zbrali tudi naspro'niki poleg naših pristaše*. Ko je g. poslanec povedal, koliko je SI„S storili za kmebski s'an, smo poavali radičevca Povšetj, naj pove, kaj jo njegova stranka dobrega storila. Ta mož je kvasal o nekili graščinah in da noben poslanec nič dobrega ne stori; pri tem je mislil menda na Puclja in Radiča. Nazadnje je parkral pohvalil našega poslanca g. Sušnika, češ, njemu pa vsa čast!
Vsi Smarječani bomo 11. septembra volili ( Sušnika ne samo iz preprjčania, ampak tudi v k hvalo, ker nam je po tolikih težavah preskrbel novo cesto Zabor?"t-Zbure.
IZ ŠINKOVEOA TURNA.
Zgradba gasilskega doma bo kmalu dokončana s požrtvovalnostjo članov, ki so po večini delali s kulukom. Tekom dveh let ima drošlvo novo brizgalno Ln dom. Blagoslovitev doma bo 8. septembra, prlčetek ob pol 2. (»poldne. Vabimo vse prijatelje našega društva, da se udeležijo naše prireditve.
IZ MIRNE PECI.
Preveč prostora bi Vam vzeli v tem listu, g. urednik, ko bi vse novice tu navedli. Sp_ejniilO vsaj sledeče vrstice: Dne 3. julija smo imela tu novo sv. maSo, katero je daroval tukajšnji rojak g. Jožef Rozman, slovesen govor je imel Prcf' Pavel, nam dobro znani in priljubljeni ljudski govornik. Vsa slovesnost se je prav lepo in vzpo ' budno izvršila, vsa čast fantom, ki so toliko mlajev postavili, in dekletom, ki so toliko lePih v® cev napletle, najprisrčnejša zahvala vsem drugi laranom za različne darove, podeljene g. novonl niku. - 24. julija t. 1. je imelo tu orlovsko okrožje popoldansko prireditev 1 1 telovadbo in prosto zabavo, pri kateri je neumo svirala St. Jernejska orlovska godba. Vsi smo čudovalj spretnost, gibčnost in točnost orlov orlic. Bog jih živi. Morda bo ta prireditev naš orlovski odsek oživila, da bo začel delov ^ zato fantje na plani — 7. avgusta je lmeI tu
livni shod g. Pucelj, radovednost je gnal« ljudi na ta shod, pogreval je stare pravljice; zabavljal je jez g. Korošca, naSe poslance in našo stranko, govoril o visoki carini, o neznosnih davkih, česar da so naši poslanci krivi, dalje čujte in strmite, branil je celo vero, češ da je g. Korošec isto prodal Turkom, ker so je baje z njimi zvezal itd. Niti besedice pa ni povedal, kaj je on storil za kmeta sploh, ko je bil vendar več let poljedelski minister, kaj šele za našo župnijo. Mi pa vemo, da je naš poslanec g. Kulovec Izposloval pri ministru ver podporo 5000 Din za odplačilo dolga na glavnem oltarju, po njegovem prizadevanju je brezplačno prejelo kmet. društvo žitni čistilnik (trijer), ki izvrstno deluje, Globokem je obljubljena cesta, ki se je že merila po državnem inženjerju in se bo tudi začela v d ogledne m času graditi. Zato bomo vsi zavedno volivci vrgli 11. septembra kroglico v 2. skrinjico. — Novo je tudi to, da smo lani dobili šestrazredno šolo, preje je bila trirazredna g vsporednicami, nihče ni vprašal ne občinskega odbora, ne krajnega šolskega sveta, ali se sme ustanoviti šeetrazrednica; preje so imeli otroci v četrtek prost dan, sedaj morajo vsak dan v šolo, in tako je ponavljalna šola nekako izginila. Sedaj slišimo, da bo šola za en razred manjša, torej bo petrazrednica. Zato upamo, da bodo otroci vsakdanje šole imeli zopet ob četrtkih šole prost dan. Razume se, <lc smo z razširjenjem šole dobili skoro vse novo učiteljsko osobje, ki politično ni našega mišljenja, kar sklepamo že iz tega, ker nikoli nobeden od učiteljev ne sodeluje pri naših prireditvah v izobraževalnem društvu, ampak se mora le sam g. kaplan truditi. Nekaj posebnega na naši šoli je to, da imamo več učiteljev in učiteljic ženinov in nevest. Na šolsko in odraslo mladina fco zelo dobro vplivalo, če se to učiteljstvo čim preje poroči. Zelo nam je žal po bivšem, sedaj vpokojenem upravitelju g. Juvancu, ki je držal strog red v šoli in skrbel za ugled učiteljstva.
ŠENTJURIJ POD KUMOM.
Zadnji >Dotnoljub« št. 34 poroča, da so v tej občini nastale tri liste za občinske volitve le iz nesporazuma glede gospodarstva, ter da so na nasprotnih dveh listah, t. j. na >Svibanjskk In jZasebni Št. Jurski« brez izjeme edino le pristaši SLS. — Da se bosta slišala oba zvopa, je po-Irebno k temu še tole pripomniti: Slovenska ljudska stranka obstoji iz samih dobrih in zanesljivih mož. Zato nikakor ne sprejme v svojo družbo nasprotnikov, čeprav se navadno pred volitvami pokažejo v drugi obleki in prtiv lepi luči, katera pa zgubi svoj svit takoj po volitvah. Kako se morete torej šteti nasprotni dve listi za SLS, če so na njej žerjavovci in vse, kar je hotelo v to družbo? —■ Prihodnje državnozborske volitve bodo pokazale, da je res tako. Ali se je bodo člani teh Ust polnoštevilno udeležili in volili dr. Korošca?
DOB.
Shod Slovenske ljudske stranke se bo vršil v nedeljo 4. sept. po rani sv. maši v Društveni dvorani. Govoril bo g. dr. Rožič, kandidatov namestnik. Naj se volivci shoda pol-tloštevilno udeleže.
BEVKE.
NaSa nova 8ola se bliža dograditvi. Lepa bo <a stavba, v ponos Bevkam in okolici. Na obeh stranskih fasadah je pomenben napis. V noči od Sobote na nedeljo pa je neki zllkovec poškodoval napis s em, da )e razbil črke pod verzom, .. j. avtorjev priimek. Neglede na to, da Je zagraSil kaznivo dejanje, moramo označiti to, kot najskrajnejšo surovost. AH fe to sad orjunaSko-demokrat-
ske politične gole? .— Kaj |e moj priimek tako strašen, da se ga tako bojite? Ali vas je strah mrtvih črk, da jih razbijate? O, junaki teme! —
S. F. K.
JEŽICA.
V	nedeljo 11. septembra zopet vsi na volišče. Naša skrinjica je to pot druga. Čuvala jo bosta gg, Lovro Kos in Janko Dolničar. Kakor smo pri občinskih volitvah pokazali, da nas ne more noben nasprotnik s svojimi lažmi prevariti, tako bomo vztrajali tudi nadalje v vrstah SLS in drugo nedeljo vrgli vse kroglice v drugo skrinjico!
VODICE.
Podružnica ZSV v Vodicah odkrije spomenik vsem v svetovni vojni padlim vojakom iz vodižko fare v nedeljo 4. septembra popoldne. Farani, domače in sosednih fara, počastite tudi Vi spomin tistih, ki so za Vas največ žrtvovali — življenje svoje! Izkažnte žrtvam zadnjo čast z obilno udeležbo.
SKOMUE PRI BREŽICAH.
Fantje našega izobraževalnega društva so se letos že dvakrat postavili na gledališkem odru, in sicer 18. aprila in 10. junija z igrami: »Skriven zaklad«, »Krojač in čevljar«, »Pred sodnikom«, »Tihotapci«, »Lažizdravnik« in »Trije tički«. Zaslužijo tem več pohvale, ker se sami vadijo. 21. avgusta pa so priredili naši dijaki s pomočjo igralcev iz Pršeč krasno šaloigro »Skapinove zvijače«. Čast jim. — Slovenska ljudska stranka bo imela pri nas volivni shod na Mali Šmaren. Govori eden najboljših govornikov, kandidat g. Tratnik, župnik iz Rajhenburga. Pri nas bo SLS dobila veliko večino glasov, kajti tudi nasprotniki so spoznali, da je edino naša stranka prava ljudska stranka, zato bodo spuščali svoje kroglice večinoma v prvo Skrinjico.
IZ MAVČIČ.
Tudi v naši fari se pozna, da potekajo zadnji dnevi volivne borbe. Vse se giblje. Sa-mostojneži napenjajo vse sile, da bi obdržali svoje postojanke zadnjih oblastnih volitev; toda ljudstvo je že spoznalo njihovo delo in uspehe in nobeno »odprto pismo« jih ne bo rešilo pred blamažo. Na najslabšem so pa brezdvoma demokrat je; nobena »žavba« jim ne bo pomagala, da bi jih spravili skup več kot je prstov na roki. Ljudstvo že ve: Vi ste nič, Vaše delo je zanič, Vas voliti bi bila sramota. — Na Mali Šmaren priredi Šmartinska orlovska srenja pri nas svoj nastop. Po petih litanijah se vrši javna telovadba. Posebno zanimive bodo vaje na orodju in tek, ker nastopijo pri teh točkah priznano spretni telovadci. Vsi okoličani ste vabljeni, od blizu in daleč; za zabavo pri veselici bo skrbela godba in pevci. Na svidenje! — Bog živi.
LOŠKI POTOK,
V	kratkem prideta k nam dva inženerja, da pričneta z deli pri odpiranju poži-alnikov. V Retjah poplave vsled zamašenih požiralnikov delajo vsako leto veliko škodo! Na vpliv SLS je ministrstvo sedaj nakazalo 104.000 Din, tako da se z delom takoj prične. Volivci, he verjemite raznim Radič-Pucljevim agitatorjem, ki sedaj delajo neko novo stranko pri Vas. S to stranko se hoče pomagati samo propadli liberalni stranki, da se z Vašimi glasovi obdrži. V nedeljo, dne 4. septembra ste vsi vabljeni na shod v društveno dvorano na Hrib. Tam bode dovolj prilike, da zveste, kaj Je Ra-dič-Pucelj. Vse ga zapušCa, ali ga bode Loški potok volil.
Nemška Industrija.
(Kratko razmišljanje o priliki obiska naSih rojakov iz Nemčije.)
V	teh dneh smo pozdravili naše ro« jakc iz Nemčije, ki so zaposleni v največjih' nemških industrijskih krajih. Morebiti nI odveč, če pogledamo najvažnejša nemška industrijska okrožja in njih razvoj.
Že v 14, in 15, stoletju je nemška industrija cvetela. Kmalu pa jo je nadkrilila holandska in angleška ter je zlasti v južni Nemčiji industrija zelo nazadovala.
Odkritje Amerike je odprlo Atlantski ocean ter ga dvignilo do svetovne prometne ceste. Umevno, da je to nemško industrijo še bolj omejilo, le izdelovanje platna je ostalo še na stari višini.
Razdejanja 30letne vojske so zadala nemški industriji zadnji udarec, V 18. stoletju je industrija v splošnem oživela, a so jo mnoge vojske zelo ovirale v razvoju. Šele po vseh bojnih viharjih je industrija zopet vzcvetela. Skoro 50letna mirna doba ji je pomogla do razmaha. Vojska 1. 18661, in 1870.—71. sta ta razmah začasno zopet prekinili.
Mir, ta prvi pogoj za vsakršen razvoj, in razni drugi predpogoji so na industrijo kaj ugodno vplivali. Od leta do leta so nove iznajdbe, zlasti pa uporaba pare in elektrike v industrijskem pogonu vedno ugodneje vplivali tudi na razvoj industrije.
Od 1, 1871. se je razvijala industrij« vedno bolj in bolj; k temu je v prvi vrsti pripomogla porast kapitala, razvoj splo)> ne in zlasti še delavske izobrazbe in ž njo tudi sveža podjetnost,
V	izrabi premoga in izdelavi sirovega železa prekaša Nemčijo samo Anglija In
	
1« KaflEESHRffSMf^	NAZNANILA
n Orlovski odsek v Sostrem priredi v nedeljo dne 4. septembra 1927 celodnevno prireditev. Spored: dopoldne ob 9 sprevod čez Za -dvor, kjer bo najpreje skušnja za javni nastop. Ob 10 sv, maša v župni cerkvi, po maši je>na pokopališču govor, položitev vencev umrlim članom in žafostinke, ki jih bo igrala godba I* D. M. v Polju, nato se vrši govor pred ccr« kvijo. Popoldne: ob 2 litanije, ob 3 javna tej lovadba, po telovadbi prosta zabava, koncert godbe, srečolov, šaljiva pošta, cvetlični teki itd. Prijatelji naše organizacije od blizu In da« leč uljudno vabljeni. Bog živi. — Odbor.
n Dol pri Ljubljani. Dramatični odsek pripravlja za nedeljo 25. septembra »Lupacija vagfr bunda«, čarobno burko v 0. slikah.
n Na Planinski gori se vrši letos shod mesta 11. septembra, ko bodo volitve, 18. septembra. ml predvečer spovedovanje in večernice; v nedeljo 18. septembra služba božja ob 6. in 10. url. Prehod J9 prost.
n Školja Loka. Za notranje uršulinske šoto bo šolska sv. maša v torek 6. septembra ob 8., k*)} nato redni šolski pouk. Gojenke naj pridejo naf pozneje v ponedeljek 5. septembra v zavod. — Samostansko predstoiništvo.
j. *
n Župni urad na Kalobfu prt št. Jurfu qh .. naznanja, da se shod Marijinega Imena n« vrši 11. sept., ker bodo ta dan volitve, tem« več dne 18. sept. Vsi romarji, ki radi pridete počastit Kalobško Mater božjo, so vabljeni « obilnem številu. _ «... t> «« n Iz št, Jerneja n* Dolenjskem, Rom&ragl shod v Lurdu na Mali Šmaren. Ob 10 »v, maK in govoR
lijakov imamo veliko, veliko preveč — pa tudi deklet takih, ki se obešajo nanje. In trdili smemo celo, da obstoji neoficielna zaščita teh in takih — pod firmo visoke pesmi neznanemu tujemu mislecu.
Orel ima v programu vse, kar naj dvigne naiod in javno moralo; tudi boj, neizprosen boj vsemu, kar podpira gnilobo širokih mas. Ta boj je trd- — zato je žeta takšna, kakršna je in ne večja. In prav zato ji gre čas!!- Prav zato, prav posebno zato, in prav je, da je tako — se poudarja in priznava, da je to elita naše mladine.
Tako bi rad povedal, pa nisem. Povem pa tu, da jih bo čulo še več in vedelo, kaj je Orel. In kaj hoče. — Zakaj prefudna resnica je, da je vse premalo še usidrana med ljudstvom prava misel in resnična potreba te organizacije. Sicer je res, da ljudje Orla poznajo — ampak bistveno napačno: po rdeči srajci. Ko je vendar rdeča srajca samo oblečena, ki jo slečeš lahko vsak hip. Eno pa je, ki se ne da sleči in se tudi ne bo dalo: orlovska misel v srcih slovenskih fantov, ki vedo, da je prvi in zadnji cilj in jedro vsesa: v naša srca Boga !
LITIJA — ŠMARTNO.
Dva dogodka je doživela preteklo nedeljo naša župnija: versko zborovanje in sokol-sko prireditev. Obojno je vplivalo porazno na nasprotnike. Boli jih lep uspeh našega zborovanja in to jezo so pokazali v »Jutru«, kjer skušajo zborovanje osmešiti. Zastonj. Mi smo z zborovanjem nad vse zadovoljni. Možje in fantje si želimo še več takih zborovanj. Ce! teden se je po fari govorilo o tem ir. se slišala samo pohvala in zadovoljstvo nad govori. Vidimo pa po dopisu, kakšni ste in vedite da ste osmešili sebe. Sokolska prireditev je bila velik neuspeh za Litijo in Šmartno. Kljub vabilom na vse strani je korakalo poleg naraščaja 30 članov in 33 članic. Molče je sprejela Litija Sokole in molče so korakali skozi, pa saj niso mogli drugače, ko je viselo le nekaj zastav, ni pa bilo nobenega navdušenja in špalirja po cesti, kot je bilo to prejšnje čase. Tudi Šmartno je bilo mrtvo, še celo otrok ni bilo. Ni bilo pozdravljanja, ne navdušenja in tudi ne občinstva. Zdravo-klici iz vrst korakajočih so žalostno odmevali in niso izzvali nobenih živio-klicev. Nekaj radovednežev je molče gledalo sprevod, ali bolje, poslušalo godbo. Zastav je bilo malo, ena samo en četrt ure. Ljudstvo se čudi, da so nekateri trgovci, ki nimajo od Sokolov nobenih koristi, v lastno škodo pokazali, kot tudi navadno ob drugih prilikah, da bije v njih demokratsko in sokolsko srce. Ko je sprevod prispel do kapelice pri mostu, se je obrnil in razočarani so se Sokoli vrnili k nastopu. Občinstva so zastonj čakali. Zato so eni telovadili, drugi pa gledali. Res, žalostno je bilo. Tu se je pokazalo, koliko pristašev imajo. iZdrav razum in naraven čut se upira obleki, v kateri so nastopili telovadci in članice na orodju. Alt je to v smislu ženskega poklica, da ženska telovadi na orodju? Zvečer je veselični prostor in pleSišče oživelo, kakor pri vsaki taki priliki.
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
V nedeljo 21. avg. se je vršil na Tolstem rrhu shod SLS, kateremu je prisostvovala ogromna množica ljudi Govorila sta dr. Cam-pa in poslanec Kulovec. Shod se je vršil popolnoma mirno, 1« nekaj nergačev, ki nikomur drugemu n« verjamejo kakor samim sebi in ki
pri uglednih ljudeh nimajo nobenega vpliva, je nekaj sitnarilo. Kandidat SKS Žagar Radkovič je menda svoj politično agitatorski spored dokončal in upamo, da sedaj že mirno spi na svojih lavorikah in sanja sladke sanje o svoji blesteči poslanski karieri. Na njegovem težkem junaškem pohodu ga je spremljal kot adjutant neki študent Gabršek. Ker je fant šc mlad, se je seveda večkrat kaj »malega« zmotil. Tako je n. pr. na shodiču na Prekopi grajal samo SLS, o SKS pa ni vedel kaj povedati. Ko ga je naš pristaš opomnil na nekatere ugodnosti, ki jih je dosegla SLS, kakor n. pr. odpravo carine na galico in sol, se je fant »zmotil« in pripisoval to Puclju, nakar ga je naš pristaš zavrnil: Vi ste kakor ona žena, ki je pri spovedi pripovedovala samo grehe moža, nakar je spovednik rekel, da so odpuščeni moževi grehi, njeni pa ne. Tako bo tudi pri volitvah. SLS bo dobila odvezo, samostoj-neži boste vlekli pa »ploh«. — Glede Pireta še to. Vse šolsko poslopje so letos prebelili. Na hodniku je bil prej napis: »Hrani vero, dete moje, hrani jo vse dneve svoje. Blagor potlej dete Ti, svojih Bog nc zapusti.« Čeprav je bilo v pogodbi, da mora biti po prc-novljenju zopet isti napis, ga pozneje ni bilo Že sam ta napis preveč diši pu klerika-lizmu. Zato bo pa tudi Piretova skrinjica pri | volitvah prazna! Vsi volite v drugo skrinjico!
ZAGORJE OB SAVI.
Volivni shod Slovenske ljudske stranke se vrši v Zadružnem domu v nedeljo 4. septembra ob 7. Popoldne ob treh pa bo shud v Kotredežu pri Učakarju. Na obeh shodih govori poslanec g. Kremžar. Na shod v Kotredežu so še prav posebno vabljeni volivci iz okoliških vasi. — V Zagorju imamo novega ' gerenta g. Aniona Prosenca iz Toplic, ki je kmet in vpok. rudar. Kmete zastopa v gc-rentskem sosvetu tudi g. Hrastelj iz Sela. Občina je torej res v rokah stranke združenih kmetov in delavcev. — Demokratski agitatorji že agitirajo po okoliških vaseh za 2er-javovo stranko. Zlasti priden je mlinar Wein-berger, V Zagorju ne upajo napraviti shoda kot so ga 1. 1925., ker sedaj ne morejo dobiti na razpolago cel regiment žandarjev. V Št. Lambertu je pa menda imel Weinberger shod. No, poslušalo ga je samo nekaj zagorskih or-junašev in pa par domačih političnih zaslep-ljencev. — Kako demokratje podpirajo svoje pristaše na škodo občine, nam jasno kaže krajni šolski svet v Toplicah, v katerem gospodarijo demokratje. Ta šolski svet še danes pusti na šoli stanovanja učiteljema Golobu in Pivku, dasi je bil prvi že pred poldrugim letom, drugi pa pred šestimi meseci stalno premeščen iz Zagorja. Novi učitelji pa morajo stanovati izven šole v dragih stanovanjih. — Med westfalskimi Slovenci je prišlo tudi 16 Zagorjanov v domovino. V nedeljo jim bo Strokovna zveza rudarjev v Zadružnem domu priredila prijateljski sestanek.
NEVLJE PRI KAMNIKU.
Bližajo se volitve za narodno skupščino. Važne so te volitve za vse državljane Jugoslavije, zlasti tudi za nas Slovence. Ako bomo volili može, ki imajo kaj smisla In srca za slovenski narod, smemo trdno upati, da se bodo polagoma razmere za nas Slovence zboljšale. Naj se nikdo ne izgovarja: Saj volimo in volimo, a vendar ni nič boljše. Ce se ne bi zavedali svoje državljanske dolžnosti, ko gre vendar za naSo lastno korist, in
ne 1>1 šli na volišče, ali če no bi ],rav ,., tem bi se gotovo razmere za na« fe -*0."''&>•
Kakor Bi bomo postlal!, tako bomo ležal" t kako naj volimo, da bo za nas prav? v 11 novom v Sloveniji se vedno bolj odpirajo ^ ^
stanovi vedno bolj spoznavajo, da smisel in srco za ljudslvo, in
vsi
8wer za vs.
nove, tudi za delavstvo. Drugo strauke im do j ob bližajočih se volitvah polna usta lepj|° u sedi in obljub, ko je pa treba kaj storili j sivo, ledaj so vso obljube pozabljene, nji vsakega zavednega volilca, ki hoče našcmil J** du dobro, je, da na dan volitev, dne 11. seplemT udi SLS. Torej možje in fantje, tudi tisti, kj padate delavstvu, spustite na dan volitev krer v drugo skrinjico! Druga skrinjica je naša. Vat i Domoljubov« naročnik naj bo agitator zg gja in naj agitira pri svojih sosedih in znancih, voli,, nih upravičencih, ki nimajo »Domoljuba;, naj M gotovo vsi udeleže volitev in naj spuste krogli, v drugo skrinjico. Volivci, ne dajte te premoliš po morebitnih poizkusih nasprotnih strank, da jj na dan volitev ostali doma, ali da bi celo volii katero nasprotnih stranki
SMARJETA PRI NOVEM MESTU.
V nedeljo 21. avgusta smo imeli v naši ob-čini kar dva shoda, na kalerih je govoril naš po. slanec g. Sušnik. Prvi sli ml se je vršil zju|„j pred ccrkvijo. Govornik je govoril tako lepo ii prepričevalno, da so se jo shodu nekaleri izrazili, da bi ga poslušali kar cel dan. Popoldne rt treh je g. poslanec imel shod v Zagra lu, Tam si se zbrali tudi naspro'niki poleg naših pristaše*. Ko je g. poslanec povedal, koliko je SLS storili za kmebski slan, smo poavali radičevca Povšel* naj jx>ve, kaj je njegova slranka dobrega storila. Ta mož je kvasa! o nekih graščinah in da noben poslanec nič dobrega ne stori; pri tem je mislil menda na Puclja in Radiča. Nazadnje je parkrat pohvalil našega poslanca g. Sušnika, češ, njenu pa vsa časti
Vsi Šmarječani bomo 11, septembra volili f Sušnika ne samo iz preprjčania. ainpak tudi v zahvalo, ker nam je pa tolikih težavah preskrbel novo cesto Zaboršt-Zbure.
IZ ftINKOVEOA TURNA. Zgradba gasilskega doma bo knialu dokončana s požrtvovalnostjo članov, ki so p« delali s kulukom. Tekom dveh let ima društvo novo brizgalr.o in dom. Blagoslovitev doma bo 8. septembru, pričetek ob pol 2. popoldne. Vabimo vse prijatelje »»Sega društva, da se udeležijo naše prireditve.
IZ MIRNE PECI. Preveč prostora bi Vam vzeli v lem MU g. urednik, ko bi vse novice tu navedli. Sprejmi vsaj sledeče vrstice: Dne 8. julija smo imelu tU novo sv. mašo, katero je daroval tukajšnji roia" g. Jožef Rozman, slovesen govor je im«1 Pavel, nam dobro znani in priljubljeni ljudski govornik. Vsa slovesnost se jo prav lepo in vzP> ' budno izvršila, vsa čast fantom, ki so toliko mlajev postavili, in dekletom, ki so toliko lePih T® cev napletle, najprisrčnejša zahvala vsem faranom za različne darove, podeljene g- novonl niku. - 24. julija t. 1. je imelo tu llovon!c^ orlovsko okrožje popoldansko prireditev i J8 telovadbo in prosto zabavo, pri kateri je neumor^ svirala St. Jernejska orlovska godba. Vsi smo ^ čudovaU spretnost, gibčnost in točnost orlov orlic. Bog jih živi. Morda bo ta prireditev , naš orlovski odsek oživila, da bo zafel deovM zato fantje na plan! — 7. avgusta je imel ,u
livni shod g- Pucelj, radovednost je gnala ljudi na ta shod, pogreval je stare pravljice; zabavljal Je Jez g- Korošca, naše poslance in našo stranko, govoril o visoki carini, o neznosnih davkih, česar da bo naši poslanci krivi, dalje čujte in strmite, branil je celo vero, češ da je g. Korošec isto prodal Turkom, ker se je baje z njimi zvezal itd. Niti besedice pa ni povedal, kaj je on storil za kmeta sploh, ko je bil vendar več let poljedelski minister, kaj šele za našo župnijo. Mi pa vemo, da je jiaš poslanec g. Kulovec lzposloval pri ministru ver podporo 5000 Din za odplačilo dolga na glavnem oltarju, po njegovem prizadevanju je brez-plaCno prejelo kmet, društvo žitni čistilnik (trijer), ki izvrstno deluje, Globokem je obljubljena cesta, ki se je že merila po državnem inženjerju in se bo tudi začela v doglednem času graditi. Zato bomo vsi zavedno volivci vrgli 11. septembra kroglico v 2. skrinjico. — Novo je tudi to, da smo lani dobili šestrazredno šolo, preje je bila trirazredna s vsporednicami, nihče ni vprašal ne občinskega odbora, ne krajnega šolskega sveta, ali se eme ustanoviti šestrnzrednica; preje so imeli otroci v četrtek prost dan, sedaj morajo vsak dan v šolo, in tako je ponavljalna šola nekako izginila. Sedaj slišimo, da bo šola za en razred manjša, torej bo petrazrednica. Zato upamo, da bodo otroci vsakdanje šole imeli zopet ob četrtkih šole prost dan. Razume se, da smo z razširjenjem šole dobili skoro vse novo učiteljsko osobje, ki politično ni našega mišljenja, kar sklepamo že iz tega, ker nikoli nobeden od učiteljev ne sodeluje pri naših prireditvah v izobraževalnem društvu, ampak se mora le sam g. kaplan truditi. Nekaj posebnega na naši šoli je to, da imanio več učiteljev in učiteljic ženinov in nevest. Na šolsko in odraslo mladino bo zelo dobro vplivalo, če se to učiteljstvo čim preje poroči. Zelo nam je žal po bivšem, sedaj vpokojenem upravitelju g. Juvancu, ki je držal strog red v šoli in skrbel za ugled učiteljstva.
ŠENTJURIJ POD KUMOM.
Zadnji >])omoljub< št. 34 poroča, da so v tej občini nastale tri liste za občinske volitve le iz nesporazuma glede gospodarstva, ter da so na nasprotnih dveh listah, t. j. na »Svibanjskk in j Zasebni Št. Jurski* brez izjeme edino le pristaši SLS, — Da se bosta slišala oba z vojni, je potrebno k temu še tole pripomniti: Slovenska ljudska stranka obstoji iz samih dobrih in zanesljivih mož. Zato nikakor ne sprejme v svojo družbo nasprotnikov, čeprav se navadno pred volitvami pokažejo v drugi obleki in prav lepi luči, katera pa zgubi svoj svit takoj po volitvah. Kako se morete torej šteti nasprotni dve listi za SLS, če so Da njej žerjavovci ln vse, kar je hotelo v to družbo? — Prihodnje državnozborske volitve bodo pokazale, da je res tako. Ali se Je bodo člani teh list polnoStevilno udeležili ln volili dr. Korošca?
DOB.
Shod Slovenske ljudske stranke se bo vršil v nedeljo 4. sept. po rani sv. maši v Društveni dvorani. Govoril bo g. dr. Rožič, kandidatov namestnik. Naj se volivci shoda polnoštevilno udeleže.
BEVKE.
Naj a nova Sola se bliža dograditvi. Lepa bo <a stavba, v ponos Bevkam in okolici. Na obeh »transklh fasadah |e pomenben napis. V noči od Sobote na nedeljo pa je neki zlikovec poškodoval lapis a em, da je razbil črke pod verzom, ), ftvtorfev priimek. Neglede na to, da t« zagraMl kaznivo dejanje, moramo označiti to, kot najskraj-«e|So surovost. AH |e to sad orjunagko-demokrat-
ske politične Sole? — Kaj |e moj priimek tako strašen, da se ga tako bojite? Ali vas je strah mrtvih črk, da jih razbijate? O, junaki teme! — S, F. K.
JEŽICA.
V	nedeljo 11, septembra zopet vsi na volišče. Naša skrinjica je to pot druga. Čuvala jo bosta gg. Lovro Kos in Janko Dolničar. Kakor smo pri občinskih volitvah pokazali, da nas ne more noben nasprotnik s svojimi lažmi prevariti, tako bomo vztrajali tudi nadalje v vrstah SLS in drugo nedeljo vrgli vse kroglice v drugo skrinjico!
VODICE.
Podružnica ZSV v Vodicah odkrije spomenik vsem v svetovni vojni padlim vojakom iz vodlške fare v nedeljo 4. septembra popoldne. Farani, domače in sosednih fara, počastite tudi VI spomin tistih, ki so za Vas največ žrtvovali — življenje svoje! Izkaždte žrtvam zadnjo čast z obilno udeležbo.
SROMLJE PRI BREŽICAH.
Fantje našega izobraževalnega društva so se letos že dvakrat postavili na gledališkem odru, in sicer 18. aprila in 10. junija z igrami: »Skriven zaklade, »Krojač in čevljar«, »Pred sodnikom«, »Tihotapci«, »Lažizdravnik« in »Trije tički«. Zaslužijo tem več pohvale, ker se sami vadijo. 21. avgusta pa so priredili naši dijaki s pomočjo igralcev iz Pršeč krasno šaloigro »Skapinove zvijače«. Čast jim. — Slovenska ljudska stranka bo imela pri nas volivni shod na Mali Šmaren. Govori eden najboljših govornikov, kandidat g. Tratnik, župnik iz Rajhenburga. Pri nas bo SLS dobila veliko večino glasov, kajti tudi nasprotniki so spoznali, da je edino naša stranka prava ljudska stranka, zalo bodo spuščali svoje kroglice večinoma v prvo Skrinjico.
IZ MAVCIC.
Tudi v naši fari se pozna, da potekajo zadnji dnevi volivne borbe. Vse se giblje. Samostojneži napenjajo vse sile, da bi obdržali svoje postojanke zadnjih oblastnih volitev; toda ljudstvo je že spoznalo njihovo delo in uspehe in nobeno »odprto pismo« jih ne bo rešilo pred blamažo. Na najslabšem so pa brezdvoma demokratje; nobena »žavba« jim ne bo pomagala, da bi jih spravili skup več kot je prstov na roki. Ljudstvo že ve: Vi ste nič, Vaše delo je zanič, Vas voliti bi bila sramota, — Na Mali Šmaren priredi Šmartinska orlovska srenja pri nas svoj nastop. Po petih litanijah se vrši javna telovadba. Posebno zanimive bodo vaje na orodju in tek, ker nastopijo pri teh točkah priznano spretni telovadci. Vsi okoličani ste vabljeni, od blizu in daleč; za zabavo pri veselici bo skrbela godba in pevci. Na svidenje! — Bog živi.
LOŠKI POTOK.
V	kratkem prideta k nam dva inženerja, da pričneta z deli pri odpiranju požiralnikov, V Retjah poplave vsled zamašenih požiralnikov delajo vsako leto veliko škodo! Na vpliv SLS je ministrstvo sedaj nakazalo 104.000 Din, tako da se z delom takoj prične. Volivci, he verjemite raznim Radič-Pucljevim agitatorjem, ki sedaj delajo neko novo stranko pri Vas. S to stranko se hoče pomagati samo propadli liberalni stranki, da se z Vašimi glasovi obdrži. V nedeljo, dne 4. septembra ste vsi vabljeni na shod v društveno dvorano na Hrib. Tam bode dovolj prilike, da zveste, kaj |e Ra-dlč-Pucelj. Vse ga zapušča, ali ga bode Loški potok volil.
Nemška industrija.
(Kratko razmišljanje o priliki obiska naSih rojakov iz Nemčije.)
V	teh dneh smo pozdravili naše ro« jake iz Nemčije, ki so zaposleni v največjih' nemških industrijskih krajih. Morebiti nI odvei, če pogledamo najvažnejša nemška industrijska okrožja in njih razvoj.
2e v 14. in 15. stoletju je nemška in« dustrija cvetela. Kmalu pa jo je nadkrilila holandska in angleška ter je zlasti v južni Nemčiji industrija zelo nazadovala.
Odkritje Amerike je odprlo Atlantsld ocean ter ga dvignilo do svetovne pro< metne ceste. Umevno, da je to nemško industrijo še bolj omejilo, le izdelovanje platna je ostalo še na stari višini.
Razdejanja 30letne vojske so zadala nemški industriji zadnji udarec. V 18. stoletju je industrija v splošnem oživela, a so jo mnoge vojske zelo ovirale v razvoju. Šele po vseh bojnih viharjih je industrij« zopet vzcvetela. Skoro 50letna mirna doba ji je pomogla do razmaha. \ ^jska I. 18661, in 1870.—71. sta ta razmah začasno zopet prekinili.
Mir, ta prvi pogoj za vsakršen razvoj, in razni drugi predpogoji so na industrijo kaj ugodno vplivali. Od leta do leta s O nove iznajdbe, zlasti pa uporaba pare i« elektrike v industrijskem pogonu vedno ugodneje vplivali tudi na razvoj industrije.
Od 1. 1871. se je razvijala industrij« vedno bolj in bolj; k temu je v prvi vrsti pripomogla porast kapitala, razvoj splošne in zlasti še delavske Izobrazbe in ž njo tudi sveža podjetnost.
V	izrabi premoga in izdelavi sirovega železa prekaša Nemčijo samo Anglija in
	
a| CfiKvaBBeaVS?	NAZNANILA ----------- ------= JJ
n Orlovski odsek v Sostrem priredi v nedeljo dne 4. septembra 1927 celodnevno prireditev. Spored: dopoldne ob 9 sprevod čez Za-dvor, kjer bo najpreje skušnja za javni nastop. Ob 10 sv. maša v župni cerkvi, po maši jena pokopališču govor, položitev vencev umrlim članom in žalostinke, ki jih bo igrala godba D. M. v Polju, nato se vrši govor pred cer« kvijo. Popoldne: ob 2 litanije, ob 3 javna telovadba, po telovadbi prosta zabava, koncert godbe, srečolov, šaljiva pošta, cvetlični teK itd. Prijatelji naše organizacije od blizu ln da« leč uljudno vabljeni. Bog živi. — Odbor.
n Dol pri LJubljani. Dramatični odsek pripravlja za nedeljo 25. septembra »Lupaclja vagfr bunda«, čarobno burko v 6. slikah.
n Na Planinski gori se vrti letos shod mesto 11. septembra, ko bodo volitve, 18. septembra. predvečer spovedovanje ln večernice; v nedeljo lr septembra služba božja ob 6. in 10. uri. Prehod ; prost.
n Skofja Loka. Za notranje uršulinske bo šolska sv. maša v torek S. septembra ob 8., nato redni šolski pouk. Gofenke naj pridejo n» pozneje v ponedeljek 5. septembra v zavod. — Samostansko predstoiništvo.
n Župni urad na Kalobju pri St. Jurfu oD j, i. naznanja, da se shod Marijinega Imena nO vrši 11. sept., ker bodo ta dan volitve, teim več dne 18. sept. Vsi romarji, ki radi prideta počastit Kalobško Mater božjo, so vabljeni T obilnem številu.
n I; St, Jernela n* Dolentskem. Roman shod v Lurdu na Mali Šmaren. Ob 10 »v, mi in govoA
Stran 566.
»DOMOLJUB« 1927.
jštev. 35,
Amerika. V pridobivanju soli je Nemčija prva. Glede blagovnega prometa jo samo Anglija nadkriljuje. Nekako dve tretini izvoza iz Nemčije so industrijski izdelki. Polovica vsega uvoza v Nemčijo so siro-vine. Uvoz hranil in okrepčil znaša samo eno tretino.
Nemčija je izključno industrijska država, t. j. potrebo hranil in sirovin, ki jih nima zadosti v lastni državi, plačuje v inozemstvu z izdelki svoje industrije.
Najvažnejše industrijske pokrajine leže v Porenju, na Westfalskem in v Hannovcr. lu najdemo vse, kar pospešuje industrijo: premog, rude, posebno železno rudo, sol, gozdove in mogočne vodne sile.
Industrija v Nemčiji je mnogostranska. V kovinski industriji je pridobivanje in predelavanje železa in jekla v prvi vrsti. Največja podjetja te vrste so v Porenju, na Westfalskem in v Šleziji. Na čelu vseh je še vedno Kruppova tovarna v Essenu, znana po izdelavi topov Železne in jeklene tovarne izdelujejo največ tračnice, plošče, pločevino, cevi in žico. Livarna za trdo jeklo v Magdeburg-Buckau pa izdeluje oklopne plošče. Izdelovanje strojev je zelo razširjeno po vseh industrijskih okrajih. Najvažnejša mesta za izdelovanje strojev so: Chemnitz, Berlin, Stuttgart; lokomotive izdelujejo največ: Chemnitz, Berlin, j
Hannover, Kassel, Esslingen, Miinchen; razne stroje, zlasti za proizvajanje elektrike; Berlin, Niirnberg, Koln. Dresdcn, Berlin in Bielefcld so glavna torišča za šivalne stroje. Berlin, Spandau, Suhi, Sommerda, Oberndorf izdelujejo puške. Aachen, Iserlohn izdelujejo šivanke. V Krušnih gorah (t. j. na Saksonskem) in v Niirnbergu izdelujejo pločevinaste stvari. Stenske ure izdelujejo prav posebno v Črnem lesu, žepne ure v Glashiitte,
Železniške vagone izdelujejo poleg železniških podjetij tudi privatna podjetja v Berlinu, Kolnu, Niirnbergu, Hannovru. Ladje za plovbo po rekah izdelujejo v vsej pokrajini ob Labi (Elbe) in ob Renu, morske ladje pa v Hamburgu, Bremenu, Stet-tinu, Danzingu, v Kielu in Elbingu,
Zelo mnogovrstne produkte iz bakra, medenine, srebra in bronza nudijo Porenje, \Vestfalsko, Frankfurt na M. in Bavarska.
Zlatnino in srebrnino nudi Berlin, izza davnih časov Augsburg, dočim v Pforz-heimu, Hanau, Gmiindu, Heilbronu dragocene kovine vprav tovarniško obdelujejo.
V raznih panogah tekstilne industrije je že davno prekosila bombažna predelava domačo volneno in platneno industrijo. To je vse odtlej, ko se v vseh obratih rabijo Ie stroji.
Ta industrija zlasti cvete v Renski
provinci, na Saksonskem in v Šleziji i novejšem času Gornja Alzacija z oko? V Miihlhausna. V vseh imenovanih kraji!,'00
gojita predenje in tkanje kar
vzPoredn0.
Sirovine za to pa ;ogo industrije prihaja' preko Bremena iz Združenih držav ° Vzhodne Indije in Egipta. Do svetovne vojne so tudi Nemške kolonije skušale kriti potrebo domače industrije.
Industrija obdelovanja volne v Nem. čiji je med vsemi evropskimi državami na tretjem mestu; le Anglija in Francija staji naprej. Izdelovanje volnenih stvari se vrši skoro na istih industrijskih mestih kakor izdelovanje bombažnih. Na Saksonskem zlasti ob Krušnih gorah so znane tovarne sukna, kamgarna, flanele. V Berlinu v Člsnitzi, Hanau, Schmiedebergu so glavne tovarne preprog. Uvoz volne prihaja v glavnem iz Avstralije, Argentinije in jz Kaplanda.
Pridelovanje platna je od srede 19, stoletja v boju s pridelovanjem bombaže-vine. Glavni kraji za pridobivanje lanu in prediva so istočasno tudi središča platnene industrije, namreč Šlezija, Westfa!sko in Hannover.
Poleg kovinske in tekstilne industrije so še mnoge druge, ki pa daleč zaostajajo za tema dvema in veljata ti dve za najvažnejši v celi Nemčiji.
f - v.. * ZHSKSflB
O
LISTE
Mm ZA .JUNAŠTVO".
(Resnična zgodba. Napisal Tone Podklanšek.)
Zasukal se je in legel na trebuh. Napel je moči in dvignil, da je zaškripala deska.
Trden pa je ta vrag!« zakliče nejevoljen nad neuspehom. »Kaj pa, ko bi bilo to...?« Prestrašil se je ob misli. >Ampak vendar bo res..popolnoma enako, in oblanci...«
Temna slutnja ga je obdala. Sedaj je bil prepričan, da leži v rakvi, toda kje leži rakev, še vedno ni vedel.
»Kaj sera mogoče pokopan? Norci so menili, da sem umrl. — E, ne boš! V zemlji pa nisem, ne, ne. Ha, to bobni! Pod zemljo bi ne bilo tega.« Navdal ga
kljubujoč pogum.
»Le čakajte, smrdljivci! Ko pride Alfonz iz ječe, kamor ste ga zaprli, to vam pokaže, le potrpite! — Najbrže so to naredili tiste ničvredne škarte iz jeze; ker sem jih spodil spat. Pripravite svoje grbe in svoje puhle glave, da bodo vajene sprejemati udarce, kajti Alfonz ne bo štedil gorjače!«
Zopet je napel moči in skušal odtrgati pokrov s krste.
Kaj pa je tole?« je otipal klin pod pokrovom. >Boje se pa zame, lej, lej!«
Privzdignil je s pleči ter izruval s pleči klin s špranje.
>Sedaj bo pa druga pela!« je vzkliknil zveseljen, a začudenje, da pade pokrov svobodno na krsto, mu vrine v glavo novo uganko.
>Saj ni zabita. Hm! Zdi se mi, da so se vsi vragi »pravili na trugo in jo drže. Vražji svet! — No potr-P™°» je še dovolj ves dan. Ampak, kaj še vedno m dan? Zdavnaj je že zvonilo.«
Si,^®1 Špranjo, razgledati in se prepriča«, kje leži. Slabo se mu je posrečilo, ker mrtvašnica
je vedno temna, če so zaprla vrata. Dvoje zelo malih oken tiči v zidu, ali puščata bore malo svetlobe na znotraj. Preko enega raste stara brinja ter ga docela zakriva, preko drugega pa je vedno zaprto še dobro ohranjeno polkno, za kar se ima zahvaliti le svojemu nedostopnemu mestu. Na vzhodni strani cerkve je namreč visok kamenit zid, na katerem stoji v oglu mrtvašnica in je zategadelj s te strani nedostopna.
»Nenavaden kraj mora to biti, modruje Alfonz, »ker je še ob tej uri temno. Da bi vsaj to vedel.
Privzdigoval je pokrov, kolikor so to dopuščale vrvi ter delal s tem ropot, da je odmevalo po malem prostoru.
»Čudno doni, na prostem nisem,: je spoznal. >Majhen prostor bo, kaka klet,:: ugiblje polagoma. Čez kratek čas se mu pa zasveti v glavi. > Jaz neumnež, da nisem tega že poprej spoznal! No, v lepem kraju se nahajam, prav res!« je vzkliknil. »Celo noč sem torej spal tukaj? Na tem pustem kraju, jaz, in to radi nore misli teh mojih prijateljev!: je zakričal, na-glašujoč besedo ^prijateljev« z glasom največjega zaničevanja.
Sedaj ga je obšla groza ob misli, kje je prenočil. Alfonz v resnici ni bil tako pogumen in junaški, kakor se je tako rad kazal pred ljudmi, posebno med svojimi sovrstniki; v srcu je še vedno nosil ostanke tistega prirojenega, ali bolje, vcepljenega strahu, ki se jo ohranil od mladih let, in kadar je zašel v neprijetne okolščine, kjer ni videl izhoda, je tudi to, četudi (> junaško« srce, zatrepetalo v tihi grozi. Tudi sedaj, ko je vedel, da sije že svitlo solnce od zunaj, ga je spreletelo mrzlo po hrbtu. Dejstvo, da leži v mrtvašnic m - kar je najhuje - zaprt v temno rakev iz katere ni upanja na rešitev, ga je navdalo s strahom. Polagoma je zrčel čutiti neznosno žejo. Usta suha in lepljiva, da se ;e jezik prijemal na nebo, neblagi vonj sline nikjer. Jsti hip si je zaželel vode A kje jo dobiti?
Kakor besen je butal ob pokrov, bil z nogami ob
ToT™ Z 8UVal Z r0kami na vse mogoče načine. Toda močne vrvi so nemo opravljale svoj posel in že
čez kratek čas umirile nemirnega razsajalca.
Razno.
V Italiji jo bilo lani 20.000 družin, ki so imele IX) več kot deset otrok.
Oober priilelk. Na posestvu italijanske Vojvodini* MnilvMTliin s« posejali poldrug hektar zemlje s 103 Ks: plenice. Žetev je dala r>4 meter-»kili atolov pšenice, Mua-solini je vojvjdinji brzojavno čestital in je dcjnl, da bi bilo italijansko krušno vprašan ie že davno ieženo, fe bi polovica i*alijan»kih kmetov posnemala vojvodinjo.
Gora MusHolini. Na meji mod Italijo in Francijo je Mont Rlanc. najvišja gara Evrope, 4H10 metrov visoka. Na vrhu je vremenska francoska opazovalnica. Sedaj je pa Mira-solini ukazal, da se mor« gora imenovati po njem. MussoHnl pa res hoče v nebesa zrasli
Pogovor. »Ti, Marjana je neumna gosi: — »To si pa že propovem; rekla je, da me bo vzela-. -»No, vid iS, to je ravino najboljši dokaz, da je neumna gost.
Vajenci. »Strašno je s sedanjimi vajenci. T"vajence imam, pa pri d6'" neprestano žvižgajo« — »Boga zahvali! Moji P* sploh samo žvižgajo.« To fe mož! Soproit
vpraša postrežmeo:
»Ali
kaj veste, kam bo sla moja žena na letovišče'« — »Na Bled, ini je kla.« - »Ali kaj v,-ste, če bo vzela mene a sobo)?«
Nič in niči« jo siknil v srdu, ker rakev jo držala ,«iiiiaino. »Tako se mučim, a drugega ni kakor ropot, c! še kdo sliši in pride pogledati. To bi bilo lepo! S; nobeden ne sme vedeti, da sem tukaj, Kakšna sramota bi bila zame!« se je zdrznil ob tej misli. »A ti,ti ki so me spravili semkaj, naj si drznejo komu Ledati o tem, gorje jim! - Uf, te trde deske!« jc vzkliknil in se obrnil na trdi postelji; vse kosti so ga bolele. Že polrpim, časa je še dovolj za premišljevanje-«	. v , , » . .
Zaglobil se je v svoj mučni položaj in ga premislil Da dobrega konca ne bo iz tega, je slutil že takoj v začetku, sedaj pn je to izfcrevidel za gotovo. To dejstvo ga je napolnjevalo z vedno večjm srdom. Mislil je na osveto, a tembolj na svojo sramoto, v kateri tiči in katera ga še čaka. Oče ga bo pikro zmerjal, brat se posmehoval, posmehoval s tistim pomilovalno ponižujočim smehom, ki zbada v srce. In sploh vaško mnenje. Šepetajo za hrbtom, opazke, hudomušno posmehovanje, zavijanje izrazov, prikrivanje resnice, a to na tako neolikan jačin, da se je Alfonzu že vnaprej gnusilo: prikriva, kakor da noče niti namigniti, a vendar mu žilica ne da miru, dokler ne podreza v skelečo rano, sicer z majhno opazko, toda tako, ki pove vse in ki tako mučno boli! Ob taki misli, ki mil je predvidevala te neljube prizore, ga je stisnilo v grlu, nohti so se zapičili v les in zobje so zaškrtali
v onemogli jezi.	_ v
>Iz te vražje truge se pa tudi spravim, ni sment!-: Toda vsi napori, vsa togota in vse obljube na
maščevanje ga niso rešili iz rakve. Čimbolj je napenjal moči, temmanj je imel upanja na rešitev, zakaj udje so boleli čezdalje bolj, tako, da je slednjič omagal ter se udal v usodo.
Počasi so tekle ure. Prešlo je pol dneva in soln-ce so je nižalo k zatonu. Cerkovnik se je vračal s polja s težkim vozom, naloženim z različnimi poljskimi pridelki. Poganjal je utrujene kravice, ki so počasi vlekle težki voz in jih neprestano opominjal k hitrejši hoji.
Baš ko je imel zaviti s ceste na kolovozno pot, držečo proti cerkvi, ga sreča vaščan, zgovoren in vesel, že nekoliko osivel mož, ga nagovori in se zaeno ustavi.
»Le poženi, da boš preje doma,« mu reče.
»Nič hudega, če ne bom,« odgovori cerkovnik Janez.
;>Ti, ali že veš?« mu hiti pripovedovati najnovejšo novico, ki se je zgodila v vasi, »Alfonz je izginil čez noč, nikjer ga ne morejo najti.«
;>Alfonz...?«
Alfonz, da. Kaj še ne veš? Sinoči sta zopet prinesla na vas pare in rakev, z onim ... onegavim ... Maksom. V gostilno sta jo nesla, Ženta pa ju je, ali prav za prav njegova žena ju je vrgla na cesto. Danes pa ni Alfonza nikjer, ne doma no v tovarni, nekateri pravijo, da jo je popihal čez mejo. Maks pa do-' raa spi. To so nepridipravi, kajl Sedaj ti bodo zmiraj razkopavali doli pri cerkvi.«	(Dalje.)
Koliko tehta pika na L
Pred leti enkrat smo pisali, kako fine tehtnice imajo sedaj. Že na poŠti ti s tehtnico dokažejo, da pismo ne tehta 20 gramov, temveč še desetin« ko grama zraven, in morij doplačati. Desetinka grama ie pa desettisoči del kilograma. Platina in demanti so izredno dragi in moramo že zato imeti fine tehtnice; kajti desetinka grama že nekaj sta^ ne. Nedavno so napravili na Nemškem tehtnico, ki tehta težo pike na i. Napisali so na papir besedo s črko i, pa so piko izpustili; ta papir so stehtali, Nato so napravili pi-ko na i in so papir še enkrat stehtali. Razlika v tehtanju kaže težo pike. Koliko je težka? Gram je tisoči del kilograma, miligram je tisoči del grama ati milijonski del kilograma. Če vza-meš od miligrama desettisoči del, pa imaš težo pike na i. Je seveda lahko tudi malo težja ali lažja, kakor je pač velika ali kakršno je črnilo aH svinčnik.
Janko je prišel vesel k zajtrku: Danes sem že storil dobro delo.« »Kaj že? Tako zgodaj? Kako pa to? ; ga je izpraševal oče.
—	Mehne in ona sta se pogovarjala, da bosta komaj ujela vlak ob osmih. Zato sem pa našega psa Cezarja za njima spustil, in dobila sta vlak.«
*
Moderna, na pol oblečena dama, starejši dostojno opravljeni znanki: »Prihodnji teden se peljem v Pariz po obleko.«
—	Zato se mi je čudno zdelo, kje si jo pustila.«
Bolni: »Gospod doktor, ali mi morete dati kako zdravilo proti smrčanju?« — Zdravnik: »Ali vsako noč smrčite?« — >Da, in sicer tako glasno, da samega sebe prebudim.« — Zdravnik: »Pa pojdite v drugo sobo spat, da ne boste smrčanje sli-6ali.<
* . ,
»Saj ste rekli, da hočete kupiti aero-plan?« — »Ne. Če se vreme ne izboljša,
oom kupil raje podmorski čoln.« ★
Imel je prav. »Kupite kolo, da se bo-dete vozili na vaše oddaljeno posestvo,« ie prigovarjal agent kmetu. »Sedaj so kolesa zelo poceni, že za dva tisoč dinarjev dobite .« — »Ne, raje si bom za ta denar kupil kravo,« je odvrnil kmet. — »Pomislite,« nadaljuje agent, »kako smešno bo Izgledalo, ako bodete kravo jezdili.« — »Zdi se mi, da ne bolj neumno, kot pa, ako
ki bicikelj molzel,« se je odrezal kmet. ★
»V skupščini je sedaj predložen načrt zakona, da se starine ne bodo smele izvažati.« — »Pa ravno sedaj, ko je moja leta hotela odpotovati.*
»Mlinarica, ali nimate nič strašila v vašem vrtu?« — »Ne, čemu tudi, saj sem
celi dan sama tam.«
★
Ona: »Nežka mi je ravnokar odpovedala službo. Pravi, da ne more prenašati surovosti, katere si ji dopoldne po telefonu rekel.« — On: »Škoda za njo. Toda
jaz sem mislil, da s teboj govorim.« ★
Jakec je šel preko ceste z odprtim dežnikom, v katerem pa je bila velika
luknja. Sreča ga učitelj ter nagovori: »Jakec, zakaj pa imaš v dežniku tako veliko luknjo?« — Jakec; »Zato, da skozi vidim, če še dežuje.<<
•A*
Na smrt obsojenega so peljali na mo-rišče. Deževalo je v potokih. »To je pa že pasje vreme,« pravi obsojenec. — »Tebi je lahko govoriti,« mu je odvrnil spremljajoči vojak, »kajti ti greš to pot samo enkrat, mi bomo morali pa še nazaj.«
^fP.KEHBiSE, a vendar dobro kupite samo pri
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
lff LJUBLJANI
potrebščine za šivilje,' krojače, čevljarje, sedlarje, tapetnike; žepne robce, nogavice, dežnike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje, cepilne nože, nakit za obleke.
Hoj Se ,lfudsha samopomoč ?
Zakonitim lcdieo.il Din 1000-2000 -4(100-11.000 podere. - Za o podporo plača vsok član v slučaju smrti posameznika 4: para, 1 2, oztr. 5 Din članarine. - Sprejmejo m Ho nadalJneni vse cdrave osebe brez razlike stanu n staro"tf. tora?tudi otroci tn starci ZahtovaJIczastonj uravila in pristopno izjavo od »LJUUSKh bAMUlU MOCr"v Mariboru, Aleksandrova «»'««■ - Tov, rjemki za vsak kraj dobrodošli.
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Trgovska hiša,	Hrastov želod in la-
stropna v Trebnjem na prodaj. Poizve se pri gosp. Mastnak, notarju v Trebnjem.	neno seme * upravi „DOMOLJUBA" pod štev. 6613.
l/airnrii za sodarsko ■ojcncu „hr) mn	Kmečko posestvo £
pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana Trnovo. Ponudbe na naslov.	za več let v najem. — (Njive, travniki, dve hiši za tri družine, kmetijsko orodje in pohištvo.) Dražba bo 9. septembra na licu mesta v Kriški vasi pri Višnji gori.
Krojači vajenec	
priden in posten se sprejme pri Simon Kli-manek, Ljubljana, Še-lenburgova ulica šl. 6.	Posestvo Obstoji iz 5 oralov ko-šenine, 4 mernike posetve in 3 oralov zaraščenega gozda. Natančni pogoji se iivedo na HruSevem štev. 10, pošta Dobrova p. Ljubljani.
Lepo posestvo^™,	
pri Ljubljani, liiša in zidani svinjaki z opeko krito, gospodarsko poslopje, obokan hlev, tik hleva vodovod, takoj naprodaj. Zelo rodovitno polje za 50 mernikov posetve, v gozdnih parcelah je dovolj drva. — Redi se lahko 8 glav živine. Proda se radi odpotovanja. Naslov pri upravi pod Stev. 6751.	
	Mlin na stalili vodi iu !""" nekaj zemlje se ugodno proda eventu-elno se da tudi v najem. Cena Din 40.000. Pojasnila daje posestnik I. Pretnar, Zabrez-nica 24, p. Žirovnica, Gorenjsko.
Pošljite naročnino!	
Augu
Ali se hočete temeljito osvoboditi
protina in resmatizma?
Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot revmatizem. Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj zopet otekli udie, sključene roke in noge, trganje, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oči so prav pogosto posledice revmatičnih in prolinskih boli.
Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mnogoslranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila me-anice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji de! med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je nekaj naravnega.	Prinašamo Vam gotovo pomoči
Naše zdravljenje je izborilo in učinkuje naglo. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše
poslali popolnoma zastonj
našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes!
st Marzke, Berlin-Wilmersdor
Bruchsalerstrasse 5, Abt. 305.
■e | s! ■
I
HEMEROIDI!
20.000 uspešnih ozdravljenj samo v Avstriji
s »0RI0L« - SVEČKAMI
proti hemeroidom !
Sklarfište: »ISIS« d. d., Zagreb,
FF.OGRAD, LJUBLJANA. IBSSitiiaiiaBaHGHBHHHaHHaBBH
Edino
najboljši Jj^j j^jj p;etj|nj |vj[
„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrl in industrijo so le
los. Pefelinca
Gritzncr. Adler
Najnižje cene! Tudi na obroke'
Uubltano
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
ALKO

99
druiba z o. z.
Ljubljana, ftolzej
Stiskalnice in mtini »a
grazcije, Koili zal^^-
po najnižjih cenah pri tvrdkl FR.~ŠtuČ>i.
UUBL'A»A, Gosposvetska testa s»cv \
Tvrdka	~~
F. in I. Goričar, pri »Ivanki«
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
nudi ccnj. odjemalcem raznovrstno blago Li-. temu, da se je isto povsod žc znatno podnJil- ,
po starih nizkih ccnah. Dobi sc vsakovrstn"" java, bela in pisana kotenina od Din g najboljša več vrst po Din 12.— do H._ Via^h^^'' za perilo po Din 10 do 16, fine modne barhcnl,"'' obleke od Din 16 do 22; prvovrstno hlai " štofe za moške obleke in vrhnje suknje, naimod"1' nejSe blagove za damske plnjfe in obleke, volu «'" jopice, flanelaste rjuhe in deke, kovtre, cvilh'' postelje itd. po tako nizki ceni kot nikjer drtiij'
Pazite dobro na nai nasloT in na Številko
25,
GOSULICH - Linija - TRST
naznanja, da vozi dne 21. septembra •lajmoderne&i zgrajena, največja in najhitrejša ladja BvelaznoJ tornim pogonom „Saturnia" 24.0;X) ton, 33.(XKi p q 5 21 milj hitrosti - v Južno Ameriko (vožnja Trsi-i Buenos-Ayres 15 dni). — Vozne liste prod«H
Simon Kmeiec,
Miklošičeva cesta šter. 13,
Ljubljana.
Pristni in pravi
KAVČIČEV
RASTLINSKI
zna i m preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
E D I NO L E
Rastlinska destilacija „ FLORI AN"
(izdelovalec Kdmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Ciosposveitaka cesta šlev. 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
Za pristnost Jamfit
ciu^^c^Z..
Varujte ae ponaredb. ki se prodajajo namesto pristnega Kavčičevega „Floriana"l
REVMATIZEM!
Revmatizem? Kostobolje? Bodljaje? Trganje v glavi in zobeh? Kra	Omotico ozdravite z zdravilom „alga".
V«aki steklenici je priloženo točno navodilo o uporabi. - Naslov za poštna je: Laboratorij BALQA«, SuSak 12.
77 Din. R alnlrlanln «. 101 T,!-	«r
naročila
4 steklenice za 77 Din, 14 steklenic za 205 Din,
8 steklenio za 131 Din. 26 steklenio za 820 Din.
V ceni je uračun.iona poštnina. zabojček in zavojnina.
Zdravilo, ki snio v redu pr
javiva zahvala.
p. n. Laboratorij „ALGA", Sušak 12.
"	P* v Kft I>os,Rli in "icer -Alf!*" proti rovmatizmu itd.,
AlS i 1 ,,;ft(1° potrjujemo, da »rno uspohom /olo ,ue° flmo rabilo ^n/nn ....»».m.. u: :„ ini.nn vfliVKl
zadovolTno"''Ai'^" tlVftBl MftUo rotrjujomo, da smo z unpehom
stoklentoi" ČlfiL T. riil,ilc t0<"° P" navodilu, ki je priloženo vsak.
preskrbimo fo dibJo^vUo 'Alga"' ker "" mn0Si IirosiJ0' Jft J1"
...
.	SpoStovanjom Usmiljene sestre v bolnloi.
Vol. Kikinda (BanM), m. januarja 1987.
Urednik: Franr Zabret.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel