PRIMORSKI DNEVNIK S"S&TgVpPr,“ Cena 60 lir Leto XXV. St. 32 (7226) TRST, sobota, 8. februarja 1969 jggfl TISOČ DELEGATI IN ŠTIRI TISOČ GOSTI V BOLOGNI Danes poročilo tajnika Longa na otvoritvi kongresa KPI Longo bo bral poročilo dopoldne in popoldne - Kongres bo zasedal do sobote, 15. februarja - Polemike o govoricah o zvišanju cene bencina - Vlada napoveduje razgovore s sindikati glede pokojnin 7. — V Bologni so končali z deli za ureditev športne jr6sc^. bo jutri dopoldne o b 10. uri pričel dvanajsti kon-!a nKPl' Veliko okroglo dvorano so razdelili na več sektorjev: ^edsedstvo kongresa, za tuje delegacije, za predstavnike t,r Partij, za povabljence in tisk, medtem ko je obširen par-rezerviran za delegate, ki so razdeljeni po deželah. otvoritveni dan bo Jj^večen skoro izključno čita-Ita »"počila generalnega tajni * guuutaiiiuga tajili °tvcrcn®a' Kongres bo namreč k« fuPan Bologne Fanti, na- in Jjpdo izvolili razne komisije sledil ^ za ^em bo že dopoldne ii0 J*0 poročilo, ki bo razdeljena dva dela. Na dopoldan-tiotra .^e*u bo Longo obravnaval !kemnja vprašanja, na popoldan-(il0n Pa zunanja vprašanja. Poro-šitaiyS °Sa okrog 100 strani in bo ■grajalo dobre tri ure in pol. Soki se bo pričela v nedeljo Sobota r in _se bo nadaljevala do SfL, 15. februarja in se torej \ V"? ne bo zaključil resolucijah ter izvolitvi novega centralnega komiteja in nadzorne komisije. V Bologni je že velika večina delegatov in vodilnih predstavnikov KPI, prispele pa so že tudi številne tuje delegacije, ki so se skoro vse odzvale vabilu in pred stavi,ja edino vidno izjemo stališče albanske in kitajske partije, ki se na vabilo na kongres nista odzvali. Danes je potoval skozi Trst načelnik delegacije Zveze komunistov Jugoslavije član predsedstva Edvard Kardelj, v delegaciji pa je tudi Mika Tripalo. V pričakovanju na kongres je po Mitično ter parlamentarno življenje v Italiji praktično zamrlo, saj je danes prenehal z delom senat in vlada nima ničesar resnejšega na programu do konca kongresa in po- err uij za-iujucu 14. januar-, so prvotno predvidevali. k|w dan bo posvečen odgovori: m glasovanju o zaključnih ^kešitev krize na srednjem vzhodu Ivi stiki med predstavniki štirih velesil pri OZN lant je izrazil zadovoljstvo za uspešen začetek Izgovorov - Poslanici Nixona in Brežnjeva Naserju Manifestacije solidarnosti s palestinskimi ženami 'ifeniNOTON, 7. — Ameriški J>ill ?! departma je uradno spo-'ii L.a so se včbraj v New Yor- jji ^eli preliminarni dvostran-J>i rovari med štirimi veleslla- ?ŽMi.^fednjem vzhodu v skladu kj jo je državni departma JEP v odgovoru na francosko 'tevniP. Posvetovanjih med pred-ištirih velesil pri OZN. teCln-i državnega departmaja Iterist. ^ je povedal, da je imel MrkCVi je poveuai, aa je Svatlt egat pri OZN Yost po- Ifte '?nJa s francoskim, sovjet -• butanskim kolegom ter z r^kuJern Jarringom. O samem „ razgovorov ni glasnik ni-, denPojasnil. S žvMalni tajnik OZN U Tant izrazil svoje zadovolj- svoje !?> tiw|a® dvostranskih razgovo-štirimi veiesiiami , , ----- ---------- o sred- .,«(( , v‘!hodu. Glasnik tajništva fetešhj Rjavil, da smatra U Tant be razgovore za uspešen za- 3a\nv skupnem iskanju pravic « Rajnega miru na Srednjen iNto,.' rajnega miru na Srednjem ftll Si.Po listini OZN - je iz- y, o| ^ U&UU1 — je ic- 3i0Jt~srbk — imajo stalni člani No5ttlle8a sveta posebno odgo-ri„,a omogočijo svetu učin- k! k 5®)ovanje v primeru sporov, tu rt)h°aan-li na Srednjem vzhodu. tiLftlnie3,u generalnega tajnika Sk^i01'® svet izvrševati svojih og \,VuZvezi s problemom Sred- esa ,, ‘vezj s prooiemom » hoda brez aktivnega 'teth ^a Ve!PCiI in shrnni L-- SO- velesil in strani, ki so j,' in7 zainteresirane v sporu. ,vjuju z listom «Maariv» hjte Jski zunanji minister Aba teteg j??, drugim izjavil, da ni n ^ velesil, da se sesta- licija je razpršila demonstrante. Pet oseb je bilo aretiranih. Ravnatelj lista «A1 Ahram» IJus-sanein Hejka-1 je v današnjem u-vodniku napisal, da bi sprememba v politiki ZDA v smislu manjše podpore Izraelu nedvomno vplivala na potek krize na Srednjem vzhodu, da bi pa ne pomenila odločilnega faktorja za rešitev spora. Arabska moč na političnem, vojaškem in gospodarskem področju — piše Heykal — ostaja najbolj važen element v katerikoli morebitni rešitv.i spora, člankar sicer izraža prepričanje, da ne bo prišlo v ameriški politiki do bistvenih sprememb in da bodo ZDA ostale še vedno «bllzu Izraelu in daleč od Arabcev«. Glasnik ameriškega državnega departmaja McCloskey je izjavil, da ne bodo ZDA spremenile sklepa bivšega predsednika Johnsona, da dobavi izraelskemu letalstvu petdeset nadzvočnih lovskih bombnikov «Phanton». novnega pričetka zasedanja parlamenta, ki se bo pričelo v ponedeljek 17. februarja Med tem časom bosta ostali na dnevnem redu dve izredno pomembni sindikalno - gospodarski vprašanji: cena bencina in pokojnine. Kaže, da sedaj ti dve vprašanji na čuden način povezujejo in se govori o nenadnem občur-nem zvišanju cene bencina, s čl mer naj bi naili sredstva za kritje zahtev po zvišanju pokojnin. Na zasedanju zahodnoevropske zveze Zadeva okoli bencina se vleče že dalj časa, ker prodajalci na črpalkah trde, da nikakor ne morejo shajati s sedanjo maržo :n zahtevajo tri lire pri litru več. Petrolejske družbe se upirajo in trde, da ne morejo znižati prodajne ce ne in da je zato edina rešitev, da država zniža svoje takse, kd dosežejo okrog 70 odstotkov prodajne cene. Zadeva je zapletena, ker so dosedaj na vseh razgovorih o raznih številkah samo poročali, niso pa predložili dokumentacije. V ponedeljek se bo sestala na ministrstvu za industrijo posebna komisija, v kateri so zastopniki petrolejskih družb in bencinskih črpalk in kjer bodo predložili u-•strezno dokumentacijo. Na vsak način pa gre v zvezi s tem sindikalnim sporom samo za trj lire razlike pri ceni bencina, medtem ko se vztrajno širijo govorice, da nameravajo podražiti bencin kar za 15 lir, odnosno kasneje za deset Ur. S tem bi država prejela na leto 100-120 milijard lir več, od česar bi slo okrog trideset milijard lir za prodajalce bencina, ostalo pa za kritje stroškov za pokojnine. Tiskovni urad italijanskega avtomobilskega kluba je odločno protestiral proti zvišanju cene bencina, pri čemer pravi, da je sicer prišlo do uradnega zanikanja o zvišanju cene za 10 lir od ponedeljka dalje, vendar pa se «nekaj kuha«. Zvišanje cene bencina bi bilo gospodarsko zelo nevarno, i-stočasno pa bi se na tak način u-darila ljudska potrošnja- Medslndikalnl odbor prodajalcev bencina je prav tako ostro nastopi, ,------ - in je ugotovil, da zvišanje cene bencina nj potrebna za uredi- tev njih zahtev in da bi privedla do znižanja potrošnje z vsemi posledicami. NAROČNIKI! BRALCI! Med tiste, ki bodo porav nali celoletno naročnino za Primorski dnevnik do 20. februarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! Glede pokojnin je danes v senatu minister za delo Brodolini potrdil, da namerava vlada predložiti zakonski predlog, takoj ko bo v ponedeljek 17. februarja parlament ponovno pričel z delom. Do takrat pa bodo sledili razgovori s sindikalnimi organizacijami. Brodolini je dejal, da gre za dve ločeni vprašanji: 1. Zvišanje minimalnih pokojnin in ustanovitev socialne pokojnine za starejše. 2. Splošno reformo pokojninskega sistema, tako da bi država sprejela bremena za socialni fond. Predvsem je treba rešiti sporno vprašanje postopka in datuma uveljavitve 80 odstotne pokojnine na zadnjo plačo. Brodolini je tudi o-menil «resna finančna bremena države, kj ne smejo prekoračiti določeno raven«, vendar pa je dodal, da se vlada zaveda, da gre v končni meri za ekonomsko pozitiven ukrep, ker se bo zvišala notranja potrošnja. Ncnni o rešitvi spora na Srednjem vzhodu V ponedeljek 17. februarja se prično na ministrstvu za reformo državne uprave razgovori o preureditvi plač državnih uslužbencev. BRUSELJ, 7. — Na zasedanju ministrskega sveta zahodnoevropske zveze, ki se je začelo včeraj v Bruslju, so bili danes na dnevnem redu različni politični problemi, v prvi vrsti Srednji vzhod, nigerijska vojna in vstop Velike Britanije v EGS. Voditelj italijanske delegacije zunanji minister 'Nenni je v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu podprl predlog, ki ga je dal včeraj britanski minister za zunanje zadeve Stewart in po katerem naj bi imele članice zahodno, evropske zveze posvetovanja o tem vprašanju, preden bi prišlo do sestanka med štirimi velesilami. Po Nenndjevem mnenju obstajajo na poti proti rešitvi krize na Srednjem vzhodu tri glavne ovire. Prva je spor med Izraelom in arabskimi državami glede tolmačenja resolucije varnostnega sveta OZN iz 22. novembra 1967. Arabci trdijo, da je resolucija postavila neka pravila, ki jih je treba izvršiti, Izraelci pa so mnenja, da je samo nakazala nekatera načela, na podlagi katerih se je treba pogajati. Druga ovira je v težavi za vzpostavitev razgovorov med sprtimi stranmi, tretja pa je v boju palestinskih organizacij. Nenni je trdil, da je treba uporabiti vsa sredstva, da pride do pogajanj in da se situacija ne zaostri, ter zaustaviti spiralo atentatov in represalij. Italijanski zunanji minister je pozitivno ocenil sovjetske in francoske predloge v tej zvezi, vendar je izrazil mnenje, da bo najbolj učinkovit poseg OZN oziroma varnostnega sveta. Zato — je dejal Nenni — podpiramo misijo, ki jo je generalni tajnik OZN zaupal Jarringu, kot to predvideva resolucija iz 22. novembra 1967. Svet je razpravljal nato o položaju v Biafrj. Britanski predstavnik lord Chalfont je trdil, du je največ.) a ovira za dosego miru biafrski voditelj polkovnik Ojuk-wu, ki izkorišča — je dejal — težavni gospodarski položaj v Biafri v vojaške in politične namene. Chalfont je tudi izjavil, da podpira Velika Britanija zvezno vlado v prepričanju, da bi pomenila se cesija korak proti razcepitvi Nigerije in proti njenemu izginotju. Britanski predstavnik je končno pozval vse države, naj izvajajo pritisk na Ojukvvuja, ker je to edino sredstvo za dosego miru. Sledila je nato diskusija o gospo darskih problemih, kjer je prišlo v poštev vprašanje pristopa Velike Britanije v EGS. Po poročilu člana izvršnega odbora Edoarda Martina o gospodarskem položaju v državah članic EGS je Lord Chal-fond govoril o britanski ekonomiji in predvsem o plačilni bilanci, ki se po njegovem mnenju postopoma izboljšuje. V kratkih obrisih je podal tudi gospodarsko sliko članic EFTA. O gospodarskih problemih sta govorila tudi De Lipkow-ski in Zagari. Carapkin proti izvolitvi predsednika ZRN v zah. Berlinu BONN, 7. — Sovjetski veleposlanik v Bonnu Carapkin je v intervjuju s «Kbkuische Rundschau« izjavil, da ne bo Sovjetska zveza pri- stala na izvolitev novega zahodno-nemškega zveznega predsednika v zahodnem Berlinu. Carapkin naj bi bil tudi napovedal »stroge ukrepe«, če bi do tega res prišlo. Zvezni podtajnik za informacije Diebl je izjavil, da pomeni včerajšnja protestna nota Pankovva »hud udarec politiki pomiritve«. Novi člani SAZU LJUBLJANA, 7. - Na redni skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila danes v Ljubljani, so bili izbrani novi dopisni in redni člani. Za nove dopisne člane so bili izvoljeni med drugimi: dr. Jože Goričar, redni profesor za sociologijo na pravni fakulteti v Ljubljani, dr. Peter Košar, izredni profesor na prirodoslovni fakulteti, dr. inž. Šuklje, redni profesor na fakulteti za arhitekturo, stavbarstvo in geodezijo v Ljubljani, dr. Franc čelešnik, redni profesor medicinske fakultete v Ljubljani, dr. Maks Vrader, znanstveni svetnik na inštitutu za biologijo Slovenske akademije zna nosti in umetnosti, inž. arh. Ravnikar, redni profesor za arhitekturo v Ljubljani. Za novega rednega člana akademije je bil izvoljen dr. Stanko Škerl, redni profesor za italijanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani. ZA ZADNJO KNJIGO cV S1BIL1NEM YETRU» , Tržaški pisatelj A. Rebula nagrajenec Prešernovega sklada Svečana |>odelilev Prešernovih nagrad v Slovenski filharmoniji oh prisotnosti najvišjih predstavnikov iz domovine in zamejstva - Med nagrajenci tudi naši rojaki: igralka Elvira Kraljeva, skladatelj Karel Pahor in arhitekt Edo Mihevc Prof. Alojz Rebula LJUBLJANA, 7. — Tržaški piša | višjo slovensko nagrado: prvi je telj prof. Alojz Rebula je prejel nagrado Prešernovega sklada za svojo zadnjo knjigo «V Sibilinem vetru* s sledečo utemeljitvijo: »Snov za izredno obsežen roman je pisatelj zajel iz zgodovine rimskega imperija v drugem stoletju našega časa — v glavnem junaku romana, v porimijanjenem barbaru, in v celi množici človeških oseb in osebnosti, ki spremljajo in sooblikujejo njegovo usodo, pa je odkril notranje dileme sodobnega človeka. Z mislijo, da zgodovina pravzaprav ni preteklost, marveč naš odnos do nje, gre tudi življenjska pot glavnega junaka. Ta se povzpne od osvobojenega sužnja do posinovljenca rimskega vojskovodje in senatorja Po neuspeli zaroti, v kateri se glavni junak opredeli za svojo vizijo družbe, se dokoplje do tistih spoznanj, ki mu šele omogočijo notranje ravnotežje. Razen temeljite zgodovinske vrednosti pisatelja kaže kot posebno odliko romana omeniti še njegov umetniški izraz*. Prof. Rebula je tako že drugi tržaški Slovenec, ki je prejel naj- iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii V UMIRJENEM IN OPTIMISTIČNEM TONU V Tiskovna konferenca Cernika o perečih vprašanjih CSSR Zavzemal se je za tuje kredite za modernizacijo industrije, oprezen pa je bil glede delavskih svetov in razpisa volitev - Ceausescu obsoja teorijo ^omejene suverenosti* PRAGA, 7. — Predsednik vlade Cernik je danes na tiskovni kon-lercnci odgovarjal domačim in tujim novinarjem na vprašanja o po- BONN, 7. — 47-ietai demokrščan-ski poslanec Heinrich Windelen je danes prisegel k,ot novi zvezni minister za begunce. Windelen nadomešča Von Hasseia, ki je bil včeraj imenovan za predsednika Bun-destaga. Aiji^apravijo konec sporu pač pa da ta kvŠDii ^tiče štirim sosednim dr-s_e udeležile vojne: iNster 2.ar. Jordaniji in Siriji. \Sn„le--tUdi dejal "....... da spada-v prete- ij, in 3r°dna jamstva je 1{riza maja 1967 po-V^tovuH0 ta iamstva veljajo. tb*6S' '”aaS^i list ! v.,, ozemljih. Do manifesta- F je aptlosti s palestinskimi že- tudi v Libanonu. & Tluau v Cisjordaniji se že j«.— nadaljujejo stavke v V Va>l tovarnah in šolah. Izrs-VQsiu n°stne čete so na vsem Vite tJLalarmnem stanju, ven vVto^^to danes do nobenih ^l^n? Predelu Jeruzalema so ^tj^jUediii protiizraelsko de- cLOli1 pi L/UiliZiI ttCidAU uc- Ss tiso?’ 'iatere se je udeležilo ^ te1 - s° oseb. Nekateri demon- ^vzklikali Naserju, drugi S1u jordanske zastave. Pc- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin mi 111111111111111111 iii iiiiiiiii iiiiiiiiiiiii m 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiuiiiiii RES «LEPI» NAUKI DIJAKOM SLOVENSKIH SOL da v Šolski skrbnik Angioletti trdi Beneški Sloveniji ni Slovencev Včeraj zvečer je delegacija slovenskih dijakov, ki so zasedli trgovski tehnični zavod »žiga Zois«, bila pri šolskem skrbniku, prof. Angiolettiju, in mu orisala zahteve, ki so jih dijaki formulirali v svoji resoluciji. Na tem srečanju je po trditvah dijakov, ki so se udeležili razgovora. prišlo do dokaj zanimive razprave in izjav, ki so po našem mnenju nesprejemljive. Naj omenimo le, da so na skrbništvu med drugim dejali, da jih čudi tale »novi« odnos med italijanskimi in slovenskimi dijaki, tale »solidarnost«, ki jo «starejša generacija težko razume«. Dijaki so pokrajinskemu šolskemu skrbniku najprej orisali posamezne zahteve. Glede zahtev po demokratični notranji ureditvi življenja na šolah, v nasprotju ž o-krožnico prosvetnega ministra Sul-la, je skrbnik dejal, da nima pripomb. Očital pa jim je, da so solo zasedli iz političnih razlogov. Dijaki so mu nato orisali točko, v kateri zahtevajo, naj se čim-prej ustanovi slovenski strokovni zavod. V odgovoru se je prof. Angioletti skliceval na to, da po njegovem ne bi smelo priti do slovenske strokovne šole, dokler se jugoslovanske oblasti upirajo zahtevi po ustano vitvi italijanskega klasičnega liceja v Bujah. Dijaki so odločno odklonili načelo recipročnosti Glede dijaških zahtev v zvezi '■ imenovanjem italijanskega tajniku ravnatelja v repentabrski šolski patronat je skrbnik najprej dijake posvaril, ker da niso dovolj poučeni o zadevi, ki jo — po njegovem — poznajo predvsem s strogo politične plati. Glede imenovanja učiteljice Fortunove pa je dejal, da je to storil na osnovi nekega dekreta, po katerem je v primeru enakega števila glasov, ki jih prejmejo kandidati, odločilna starost enega izmed dveh. Glede zahteve po ustreznih učbenikih se je skrbnik skliceval ria italijanski sistem, ki prepušča tiskanje učbenikov zasebnim založbam, in da pač ni založb, ki bi tiskale slovenske učbenike. Pa tudi to bi se dalo, a da je glede tega med samimi slovenskimi profesorji precejšnja neenotnost. Dijaki so nato orisali zahtevo po uvedbi slovenskega šolstva v Beneški Sloveniji. Skrbnik jim je odgovoril, da je glede tega zadeva bolj zapletena, ker da je odvisna od dobre volje vlade. Glede teh področij namreč ni nobenega medvladnega sporazuma, podobno kot za Pulj in Reko v SFRJ. Tako je navedel kot primer obstoj slovenskega šolstva v Gorici. Po pripombi dijakov, da Gorica ni v Beneški Sloveniji, je skrbnik nadaljeval, da mu ni znano — na osnovi podatkov, ki jih ima — da bi v Beneški Sloveniji živeli Slovenci. sicer bi se le našli starši, ki bi to zahtevo postavili. Vsekakor, pa je dejal skrbnik, ,*ii to pristojnost provedftorja vlad SFRJ in Italije in do rešitve kakega bistvenega vprašanja. Skrbnik je baje dijakom dejaL da so dosegli, kar so hoteli. Opozorili so nase javno mnenje in dosegli sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi šolami. Nesmisel bi torej bil — po njegovem — nadaljevati akcijo, ki bi nasprotno postala škodljiva. Parlament t>-namreč v kratkem moral razpravljati o vprašanjih slovenskega šo1-stva. Taka dejanja pa bj škodovala temu cilju. Končno je na izrecno zahtevo dijakov dejal, da ne bo odredil na-sline izpraznitve zasedenih šol, če ne bo v teh »degenerirala morala«. Spomnil je dijake na enega izmed < varoval aŽJTpSSSa« Dobro bi bilo, da bi dežela Pj?w vala potne stroške tudi za ki odhajajo na neobvezne srednje šole v Čedad. Turizep1; pomagal mali skupinici ljudi v rističnih vaseh, kar bi bilo tu® J ristno, toda turizem ne more re® niti 10 odstotkov prebivalstva-Toda nobenih utva> si ne s®, delati, da bi že nagle in bolj ne prometne zveze s Čedadom. . triom in Manzanom, kamor ® doslej le nekaj desetin delav_( uv-ioicj ic i iciNdj ucocun ^ povečalo število tistih emigran, ki bi zaradi dela v teh treh 1 • strijskih krajih, ostaii doma vsak dan vozili, kot pendolarj'-cingavci, na delo pri nizkih V*.; in pri najnižjih delovnih mest®' jih odstopajo našim hribovce®-^ Specognovo poročilo, ki je, jf pravzaprav sestavljeno samo h govorov, kako bi blažili ne Pa ‘(i sevali iz propasti Nadiške j je naletelo na podobne drobnjak^ ske nasvete v razpravi, kak® kmetijski tehniki reševali se“8 propadajoče kmetijstvo, ko so, korenine zla globlje 1 emigracij janjp ten venskih hribovcev, v emigracij1' u • . nil je nastala, ker se ni v 24 letih * temeljnega napravilo v teh ^7j Na tem špetrskem demokrščan-skem zborovanju političnih aktivistov in preplašenih občinskih birokratov so povedali, da bodo leta 1971, pri 11. ljudskem popisu prebivalstva v Italiji, to je čez dve leti, našteli za tretjino manj ljudi kot so jih pri desetem popisu leta 1961. (To pomeni, da bo padlo število prebivalstva v sedmih slovenskih občinah v Nadiških dolinah od 14.792 ljudi leta 1961 na komaj 10 tisoč 461 prebivalcev leta 1971, to pomeni, da pridemo na število prebivalstva, ki je bilo pred 160 leti v napoleonskih vojnah. A.R.). Nadaljnje točke ki jih je razvijal Specogna, so nebistvene, obrobne zadeve, ki ne zaustavljajo emigracije ali so pa nekatere pri sedanjem razkroju, ki so ga povzročile povojne oblasti, popolnoma nerealne. Zelo potrebno bi bilo boljše cestno omrežje, da bi lahko prišli ‘z hribov v doline Dobre ceste bi olajšale pot delavcem, ki bi odhajali laže na delo v industrije v Furlaniji. Štiri leta že poslušamo pesem o cestah, posebne o krožni cesti preko Stare gore r.a Dreko in nazaj .............'"'"“"‘""'i'...........................»•»■»'•»»»>.........■»■mn...........................................................................m........................... GORENJSKA V Bohinju je zaseden hotel Pod Voglom, Mladinski dom pa bo zaseden do 8. februarja. Hotel na Voglu bo zeseden 8. februarja. V drugih hotelih in v zasebnih sobah je še dovolj prostora. Vse žičnice in vlečnice v Bohinju redno obratujejo. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Jezero je zamrznjeno. Žičnica na Stražo ne obratuje. V Kranjski gori je dovolj prostora v hotelih, počitniških domovih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Turistična zveza Zagreba priredi danes, 8. t. m., IV. mednarodni turistični ples. Slika kaže skupino udeležencev na II, plesu, ki je bil pred dvema letoma. Gre za del nagrajenih narodnih noi: prva z desne je škotska, nato gorenjska, tri na levi pa is okolice Zagreba. V sredi je Mikica Marinovič, ki ja tedaj dosegla drugo mooto aa tokmovraju aa lepotico sveta v Londonu Podkorenu in Gozd-Martuljku. Parkirni prostori so očiščeni. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta, vendar pot še ni shojena. V Ratečah je prostor v zasebnih turističnih sobah in v gostilnah. Samo gostilna Pri Žerjavu je zasedena. Dom v Planici ima 25 prostih postelj. Planinska koča v Tamarju je oskrbovana Vlečnica v Planici redno obratuje. V Mojstrani sta zasedena hotel Triglav' in Sonja-Marinkovič. Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah in v gostilni Pod Kepo. Vlečnica v Mojstrani obratuje. V Tržiču, Podljubelju, na Lju belju in na Zelenici je dovolj prostora. Prostor je tud; v Domu pod Storžičem. Dom na Kriški gori >c odprt samo ob sobotah in nedeljah, Dom na Dobrči pa je zaradi previsokega snega zaprt Vse žičnice in vlečnice redno obratujejo. V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. V hotelu na šmar-jetni gori je gostom na voljo samo bife. Dovolj prostora je na Krvav cu in v Domu na Joštu. Z Jezerskega nimamo poročil. Nova smučarska vlečnica na Joštu redno obratuje. Obratujeta tudi žičnica in vlečnica na Krvavcu. V jezeru črnava v Preddvoru je odprt ribolov na postrvi. Ribolovni pribor izposojajo v hotelu Grad Hrib. Zimsko kopališče v Kranju je odprto vsak dan, razen ob po- pra vs nedeljkih in torkih. PRIREDITVE — V Bohinju bodo imeli v sredo, 12. februarja zvečer folklorno prireditev v hotelu Jezero. Danes, 8. februarja, dopoldne bo na Blejskem jezeru prvenstveno tekmovanje vzhodne cone v kegljanju na ledu. Jutri, v nedeljo, 9. februarja, dopoldne, bo mednarodni turnir v kegljanju na ledu. Dne 12. februarja dopoldne bo na Bledu slovensko prvenstvo v kegljanju na ledu. Na Joštu nad Kranjem bo danes dopoldne sindikalno prvenstvo Iskre v veleslalomu. Grad Hrib v Preddvoru priredi v soboto, 15. februarja, pustovanje. Rezervacije sprejema recepcija hotela, cena s konzumacijo pa je 40.— din. V Kra- nju bo v soboto, 15. februarja tradicionalna maškarada v domu Partizana v Stražišču. Rezervacije sprejema gostilna Benedik v Stražišču, telefon 22-888. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je dovolj prostora v vseh hotelih. Dovolj prostora je tudi v zasebnih turističnih sobah. V Mednem je prostor pri Cirmanu m v motelu, prostor je tudi v Domu na Kureščku in v turističnem domu v Polhovem Gradcu V Kamniku, na Starem gradu, nad Kamnikom in v Kamniški Bistrici je dovolj prostora. Hotel Šimnovec .ia Veliki Planini bo zaseden do 9. februarja. V Domžalah, Litij’ in okolici je povsod dovolj prostora Prostor je na Vrhniki in v Logatcu. Dovolj prostora j s tudi v Rovtah m v turističnem drtmi. na Goropekah. PRIREDITVE - V Slovenskem etnografskem muzeju je odprta razstava, ki prikazuje slovensko ljudsko kiparstvo od 15 stoletja do današnjih .mi. V malih dvoranah Moderne galerije ji? odprta retrospektivna razstava grafika Rika Debenjaka. V Mali galeriji razstavlja slikar Janez Bernik. Odprti so tudi vsi drugi muzeji in galerije. V dvorani Tivoli bo danes dopoldne in popoldne republiško prvenstvo v umetnostnem drsanju; na programu so obvezni liki. Danes zvečer se bosta v dvorani Tivoli pomerila v okviru zvezne košarkarske lige Slo van in Zadar. Jutri, 9. februarja, bo v dvorani Tivoli od 17 do 20. ure republiško prvenstvo v umetnostnem drsanju: na programu so proste ”aje. V hotelu Slon v Ljubljani bo danes I. mednarodni lov-sko-kinološki ples Na Veliki planini bo danes medobčinsko tekmovanje gorenjskih občin v smučanju in sankanju. DOLENJSKA V Novem mestu je dovolj prostora v obeh hotelih. Prostor je tudi na Otočcu, v gradu Mokrice, v Črnomlju, Metliki, Trebnjem in Sevnici. _ V Dolenjskih in šmarjeških Toplicah je dovolj prostora, med- tem ko je v čateškib Toplicah skoraj vse zasedeno; nekaj prostora imajo samo v depandansi. V planinskih domovih na Lisci, v Bohorju, Frati in Mirni gori je še dovolj prostora, vendar priporočajo rezervacije. Cesta do Doma na Lisci je prevozna. Domova Miklavž in Gospodična sta zaprta. ŠTAJERSKA V Celju in Mariboru je povsod še dovolj prostora. Mozirska koča na Golteh je odprta. Cesta do Celjske koče je enosmerna, vendar pa je obvezna uporaba snežnih gum ali verig. Na Mariborskem Pohor ju sto do 9. februarja zasedena Železničarski dom in Dom na Glažuti. Kagarjev dom je zaseden do 10. februarja. V drugih domovih in hotelih je dovolj prostora Prosto je tudi v Lovrencu na Pohorju Slovenski Bistrici in Ptuju PRIREDITVE — Turistično dr-i štvo v Mariboru prireja danes v hotelu Slavija prvi turistični ples. Potovalna agencija Transturist >■ Ljubljani prireja v nedeljo, 16. februarja potovanje v Ptuj kjer si bodo gostje ogledali tradicionalna ckurentovanje« Prevoz, ogled prireditve in muzeja ter kosilo stane vse skupaj 55 dinarjev KOROŠKA Nekateri so citirali, kako naj ,f znameniti zakon 614 pomagal P8^ nim krajem, ne da bi ta 88 ^ sploh prebrali, ker predvideva ^ zakon razne davčne olajšav® ^ druge ugodnosti le za kraje. »L, nekaj imajo, tod pa m ne obrto"j ne raznih terciarnih, dejavnost*-bi lahko posamezniki uživali k J sti tega zakona Ta zakon j® , kaka politična fata morgana, rLj bil njegov prednik zakon o Pa^ u krajih in so zaradi tega PoSL(i pasivni kraji še bolj pasivni,,PL, bankrot, da jim ni tnogio- ®c ' magati. Senator Pelizzo, ki dobro gospodarske razmere v Nadiškj^ linah, je pa razočaral s svbyt predlogi, ki bi sicer resevan -* obrobno vprašanje občin, na®j da bi dobili novi občinski in jinski zakon. Spustil se je ce‘°M kočljivo pot, da bi bilo treba * -j zevati razne občinsKe storitve službe, ker jih občine že kaj naj M rejo več vzdrževati. Samo ob-sveti naj bi ostali, kaj naj 1 delali občinski sveti pri okrrt« občinskih samoupravah, kot Pa Jl. gali velike občine, ki bi imele JL, no besedo v združenih rne“°llStr skih storitvenih in službenih 10 novah. * Pokrajinski predsednik od'®.^ Turello je razgrnil pred navz®;, občinskimi upravljavci načrt stičnih cest, ki jih pa kajpada. £ krajina ne more graditi in ™ glavno oreme na deželo. ^ Berzanti je seveua pohval'* L ročevalca Specogno za «realn°’F,j ročilo in občinske zastopnike, "Lji rlT''/ 1 1 /y»r\n I m) L .. — -1 -a rtC-f 1 U se držali «realnih» možnost'- zakonu o Pa^|ji)* Berzanti vidi v krajih možnosti, da bi se - ^ nekaj denarja za kanalizacij® dovode ir, ceste T„ in nic »»-Govoril jt celo o turizmu za j tajur in šele nato o anketi ^ - ____ _ _______ Jm deželnem okviru izvajajo glede gracije, da bi ugotovili deja'% in nagibe, ki jo povzročajo ‘ bi se je lotili in jo premagal1, ^ Kar so pa ob začetku tedna govorili o tem, da n,aJ,|? vsi sodelovati v reševanju P1: i) mov, ki tarejo Nadiške dob" ^ sleherno občino posebej, kak° ra vse ljudi prežemati trdna v ji da se premagajo težave rešitev, da bi Nadišk, doline i' ( li jasnih oči in polni zaup*™^ bodočnost, je milo rečeno retorika, da ne uporabljamo ga izraza. >jl To toliko bolj kei se j® l0pd tiste dni deželni odbornik "Ls# opravičevati pred misinom 'Lj-sK’ jem, da se dežeia it g°sP^j|, (P angažira v vprašanju Nadišk jjJ lin in ne pa v tem, aa |U’ jiii' slovensko skupnost Nadiških ^jf pred propadom kot je bilo ® jjjd' no v resoluciji, odobreni od nega sveta. Berzanti v Spetru se m gaziral, da bi Nadiške doli"® cijč-pred propadom zaiadi ernii^ ^ ničesar pred internim ra:r M slovenskih ljuai v Nadiških .J nah, ker ni mislil ali misliti, ,toj sploh ostane od ■ dolin, ča njeni slovenski -* njej propadejo. Ostali govor"^ ;( V Slovenj Gradcu je prostor v obeh hotelih. Prostor je v Smučar ski toči in v hotolu Rimski vrelec pri Ravnah na rljan sprejeti samo v % režima klasične demokra- ,, Pa sd danes postavljajo Praianje, ali bi se utegnilo Vik’ da bi se Franco še pred ki 5! , Pbipovedal svojemu položaja e 2a življenja imenoval svo-**»(, Rednika. Domala vsi špan-to tega skeptični. ", (v . v njegovem stilu, pravi-bl, j vedno spletkaril in va- ^ tia vladal, nič ga pri tem kate50 zadržati To je tajna Jijujg se je bil obkrožil in kt H hjegovo moč. Nikoli ni jujT^ban k temu, da bi bil dikcij ** uničuje svoj monopol JlflVj, ^ga se Franco, razen iz jjč°Ve*1Ih razlogov, sam ne bo V Umaknil. Ai|, VIru režima oziroma vlade ^ tudi skupina tako imeno-^ tehnokratskih« ministrov, ki S J° k modernemu liberalne-H v°ju, zagotavljajočemu re-Nt^uiočeno minimalno konti-v^/ar bi jim omogočilo, da * {(^rankističnem obdobju osta-tejj Odarji situacije. S tem v zanimiva tudi zadeva ta-p°v*>« operacije «intervju %,Carl°sa». Govori se, da Je Jj, ^j-Lzjave pregledal Lopez Eo-pjr^ter za načrtovanje, pod-S 8a je sam admiral Car-!%]f, rahCO. v Madridu pa zatr-^a princ Juan Carlos v v Primeru ne bi bil mogel 1C* subtilnih odgovorov. uče, Don Juan, pa se je Jflej .“razil, da sploh nič ni tL^ler izjave njegovega si-'Itj Lile objavljene v tisku. .-•J, l.1® v časopisih priobčil pi- $L5 & «, is ^®bitne manevre in na to, ga je oktobra lani poslal IW, s Vi mo*nost: Franco bi pri-j ij kraljevski svet, da imenu-Vr°Sa 3uaina za vladarja. če ii 'c>iidiii?I?lailova1, bi to v trenutku ' smrti storila skupina ' lobi7 ali civilistov, ki bi imeli J S v rokah. J if P* i« 1» d iii it' i « 0» K il ji D' (» d' lit I* I 1 it n It n Ji * t I) t il « » i It i« ■t t t ? ^ “Juanitun, opozarjajoč ga JjsVbitne manevre in na to, jj imhjegov predstavnik v Spa-f' Juana je namreč nje-NvI,Alfonz XIII. v izgnanstvu za naslednika prestola) ar se mora ograditi od ; Oi^-Poizkusa, katerega cilj bi 'J da bb monarhistično instlituo'-Jh smemo ter ozko pot, ki ■ te, ravila ot) vsako učinkovi-V odvzela njen avtentični Jte tf1® značaj, ki je osnova Vlasti.,, kaae’ da v talcemls S?taili teinega rovarjenja, med-M Prepirov, splošne nestrp-Vsfe^birov na vseučiliščih ;n stavk, omenjene pobud? J l(evolucionistov» groze, (\ režim privedle na ne-“Liberalizacija« 1. 196fi ^la ru.m' zakon o tisku) ni iz- Pričakovanj, vendar ljudje, Vjo ‘zvajali, še vedno pred-gibalni element v vladi. > morejo mnogo napra lo odpravo ovir najbolj «trdi» v, re-s simpatijami ža tSti^e7ai° odpravo ovir. Y*2° na, l ^neraii It stare ideje falange, in nedvomno tudi sam Franco, verjetno gledajo naoje kot na odgovorne za «vzduš-je nepokornosti«, ki je privedlo do izjemnega stanja. Pobude, ki jih pripisujejo ministru Lopezu Rodu v primeru Juana Carlosa, se takisto vključujejo v okvir omenjenega pritiska «tehnokratskih ministrov«, da bi se našlo na osnovi razvoja, ki bi se pretrgal z režimom, ono, katr Španci imenujejo asaldida«. Z drugimi besedami,-da bi se našla vrata izhoda, ki bi nekako opravičil možnost nekega upanja. HORVAT lil HIŠE V SNEGU ■ IIIIIIIIIIIIII||||||||||il|||||||||||||l|||l|,,|||||n|||||||||||||||||||||||||[|||||||||||)|||||n|||||||||1||||||||||||||||||||||||||||||||||||n||||||||||||||||||||||||||||||m||||||||m||||i||||i||ii||||||U1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| NOVE KNJIGE Josip Vidmar Gledališke kritike Najbrž pri nas ni gledališkega ustvarjalca, igralca, režiserja, dramaturga, niti pisatelja-dramatika, pa tudi ne prijatelja gledališke umetnosti, ki ne bi po premieri nekega odrskega dela z zanimanjem, tesnobo, radovednostjo ali kakorsibodi že, pričakoval kritike Josipa Vidmarja. Njegovo o-stro, a pravično, večkrat karajoče kot pohvalno pero kot izraz njegovega pronicljivega duha, nam v skopih a jedrnatih besedah pove več kot dolgovezna poročila, nekaterih drugih gledaliških poročevalcev. Pove nam vse o nekem delu, pa o njegovi uprizoritvi, pove nam dramaturgov, režiserjev koncept dela, oceni nam podobe, ka kor so jih ustvarili igralci., lp tako si po Vidmarjevih gledaliških kritikah lahko ustvarimo o nekem odrskem delu sodbo, ki je navadno taka, da se z njo povečini strinjamo, če je morda avtor kritike na splošno malce pre-črnogled in preveč ošter, če torej avtorjevim sodbam odbijemo' nekaj ostrine, pa je za gledališkega entuziasta Vidmarjeva kritika tako točna, da lahko rečemo, da je žebelj zabit na glavo, Strokovnjaki imajo seveda o posameznih odrskih stvaritvah svoje sodbe. Na splošno pa lahko rečemo, >da so Vidmarjeve sdftd«-:., liške kritike tiste, ki nam pomenijo kažipot v slovenski gledališki ustvarjalnosti. Zato, Sjo i tudi Vidmarjeve kritike tako brane, tako težko pričakovane in tutji tako upoštevane. Za mirno prebiranje in tehtnejšo presojo Vidmarjevih kritik zad- • njega časa bo močno koristna knjiga, ki jo je pod naslovom GLEDALIŠKE KRITIKE izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. V sicer preprosto resni, a okusni opremi, (Matjaž Vipotnik,), kakršne smo pri izdajah te založbe že vajeni, je v knjigi v kronološkem redu razvrščenih 99 gledaliških kritik, napisanih od decembra 1953 pa do junija 1968, kritik, ki zadevajo avtorje vsega sveta od Euripida, Aishila, preko Shakespeara, Moliera, Goldonija do Pl-randella, Čehova, Salacrouja in Arthurja Millerja; od Linharta. Cankarja do Smoleta, Primoža Kozaka in Mihe Remca; kritik, ki se tičejo uprizoritev na odru ljubljanske Drame, mariborske Drame, ljubljanskega Mestnega gledališča, tržaškega Slovenskega gledališča, Celjskega gledališča, tu di Šentjakobskega gledališča, tr rej vseh slovenskih poklicnih gledališč. Tako nam knjiga Vidmarjevih kritik prikazuje skoraj petnajstletno slovensko gledališko življenje, gledano skozi oči ostrega rečen zenta. Predvsem nam prikazuie slovensko moderno dramatiko, njena prizadevanja in razvoj. Pri kazuje nam umetniška prizadevanja in umetniško ustvarjalnost slovenskih poklicnih gledališč, ka že pa nam tudi dejavnost slovenskih gledaliških umetnikov, pred- v; n? UMETNOSTIM H GA LEKU Subotič pri Russu Aier.. fnfu (Ja Rus.so in Rossonijeva V^&t0p0t enosa^°.fe' r tijaj^bisce. Kjer vise številna s,.,6®*? srbskega slikarja Vla-V Vr^a' dogaja se menda lotile ,Trstu, da tu razstavlja r°slQJZ tako oddaljenega kraja C Pa ^ kof je to Kragujevac. A, slikar po rodu iz Beo 0°QiJ?r ie tudi dovrši' umet % i, Kade I)?1 Pod znanim Lazar- V %,lrev^em bii po letu V]et 1,?1ner; prvih povojnih no-tA; ,sdkarstva. Ne uhaja pa (.l|(|i,jr,i nee v toliko ekstremno $»*),. Ho St krt iij!\ j'0st kot ta njegov učitelj, *ieSe l0 že za seboj tozadevne (tes,,^ Puč vsi mladi iz zad- i,e’ Pozna se mu nam- k\k0 le obogatel barvno kot i< ebii0 0 na potovanjih po tujini, p° obisku Pariza, kajti kSka dei ve& neka vPrav i^i. vedrost moderne likov-t*» ni sledu jugoslovan- \-9hinCne°a realizma, kaj šele iJ%jLinia- Prekipevajo svetlo-S t: sončnih dni in v pritrje-Spiske radosti. V(i Je zelo enotnega vide- za. pa čeravno je slikar, da ugodi tukajšnjemu občinstvu, nalašč zanj naslikal nekaj večjih in manjših olj s slikovitimi razgledi na mesto z griča Sv. Justa So pa v ostalem vsa ia platna z golimi dekleti na prostem in v interjerjih. pokrajine ob morju z drznimi oblaki in hišami, prikrita pretveza za vnaša nje v slike raznih, elementov ab straktizma iz slikarjeve prejšnje ustvarjalnosti. Ti vložki pa se v celotnosti slike izgubljajo v pastelni rahlosti barv, ter tako vključujejo v figurativno zasnovo kot nekaki okraski, so zelo drzno, a vendar obenem tud: okusno podani ter bi izrezani sami po sebi predstavljali dobro nevredmetno sličico. Je pa slikar v svojem najintimnejšem Listvu zelo pesniški, kar izstopa posebno i slikah cvetlic, kjer ni tožna njih barva. temveč slika kot taka. Subotič se torej prvenstveno umetniško izpoveduje z barvo, kjer. je pravi mojster, obetajoč še mnoga slikarska presenečenja na že tako uspešno pričeti slikarski poti do popolnosti. MILKO BAMBIČ vsem igralcev in režiserjev, pa tudi inscenatorjev in kostumografov. Skratka, poleg prikaza slovenske dramatike nam Vidmarjeve kritike kažejo tudi vse petnajstletno snovanje slovenskih gledališč. , ; , i; Nič manj *pomembne pa .niso te kritike za razvoj gledališke kri- , Učne misli. Avtor nam v svoji zad-nij kritiki sam,'pave, kakšen na men ‘imh'fijegoijd kritičho spremljanje slovenskega gledališča in kaj naj bi s' svojimi kritikami dosegel. Tako nam izrecno nakazuje, v vseh kritikah pa posredno prikaže-, kakšna naj bo gleda- • liška kritika Knjiga Gledališke kritike Josi-pa ‘Vidmarja je torej tehten pri* spevek k sfovenslci .gledališki kiil-turi. Dramatika in gledališka u-stvarjalnost sta v teh kritikah.na-šla svoj i,strogi a resni in pošteni odmev, porajajoč se iz ljubezni do gledališča in umetnosti sploh. Torej pravo zrcalo s loven-' skega gledališča zaetnjih petnajst let. - Sl; JW: HAMBURŠKI TEDNIK «DER SPIEGEL» PIŠE Vatikanske finance javnosti nedostopne Nemogoče je zvedeli, kako bogata je Cerkev Kdor je kolikor toliko sledil italijanskim notranjim dogajanjem pred letom ali dvema, pa tudi le prej, se prav gotovo spominja :> stre polemike v zvezi z olajšavami, Id sta jih Cerkev in Vatikan Uživala pri plačevanju davščin na razne vloge, delnice jn druge kapitale. Ta zadeva je sedaj ’ iz mimo, pa čeprav ni bila rešena tako, kot bi bilo pričakovati, Samo ob sebi se ob tem vsiljuje vprašanje, koliko Je Cerkev bogata. Ne mislimo ‘pri tem na Cerkev v ožjem, pomenu besede, na bogastva, na umetniške za-, klade raznih katedral, bibliotek muzejev, ki praktično nimajo ce ne, kajti tako veliko je to bogastvo, da se oceniti ne da. Pač pa mislimo na konkretno finančno bogastvo Cerkve, na njene vloge v bankah, v podjetjih, v poslovnih združenjih, na njeno dejavnost na borzah itd. Kdo bi TRST ;A fHRVARM mi, . -m: Bartokove skladbe; 13.45 čelist p. 7.15, -«.15, “13.15, 14.15, 20.13 Po- ft1?'KlavimkeS skTadbe^ ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Nemščina 1?45 Gledališče inU Slov. narodne; 12.10 Tul: ,Iz sta- ^1915’ Koncert' M Enodb-rih časov; 12.20 Za vsakogar ne- ?alika 21 30 S k»ncert kaj; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.10 Janka’ Valčki; 16.45 Roman; 17.30 Za BLODIFUZIJA mlade .poslušalce, 17.45 Vzori in 8.45 Rahmaninov, Sonati op. 19' zgledi: 18,15. Umetnost in pnre- 9.20 Liszt in Dvorak; 10.20 ditve; 18.30 Melodije 18.50 Zbo- . Hofftnannovi sonati; 12.45 MOzar rovske pestfit; 19,-10 Rebula: Pre- tov Kvartet K. 478 in Schuman sermiv cas v -njegovih bodicah; nove variacije; 14.35 Skrjabinove 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 | skladbe Šport; 20.50 Jeza: Kam je izgi- ' c, nila Annmarie; 21.35 Vabilo na ■ SLOVENIJA Ples. . 6.00, 7.00,10.00,13 00,15.00,19.30 TRST Poročila; 6.50 Dares za vas; 7.25 „ n, -• i-> «<.„„„■■.< Telesna vzgoja; 7 45 Inform. od- daia: 8-08 Glasbena matineja; 8.55 14.00 Fra> gh amici della mušica. prešeren; 9 25 Čez travnike KOPER zelene; 9 50 «Nas avtostop»; 10.15 6.30,' 7.30, 12:30. 14.30, 16.00, 19.15 va.s„ ,d™a:T12.10 Mandel; Kon ^OGPreno7s1()RLUtToni5 dobniki:; 12.40 DdrnataSSuS) 10.35 Prisluhnimo jinr, skupaj; ^’p°r°ča,^ varn . Glasbe 11.15 Celentanov klan, 11.30 Da 4<;nL V, vedJ'e.m našnji pevci; 12.00 in 12.50 Glas- A-,(-Sr,ndvJa,k: . Neiz‘ ba po željah; 14.00 Ritmi; 15.30 ‘fdhnjf"Vr£e' 16-00 Vsak dan Od Sočo do Drave; 16.40 Pesem X® A!;35 PRvf. zb^ra' 18'00 Ak za pesmijo; 17 00 Izbran ste; 18.00 lo i cTnli'8 -l t7°PA°aPnn AT1 in 19.30 Prenos RL; 19 00 Poje F. 2858 ? itfm8!/,1«00**8,11' Bongusto; 22.10 Plesna glasba. ko_noc,_ ct.oci., 19.15 Metka Štok, te tajnosti v svoji knjigi «Pinan-oe Vatikana«: Država z osmimi lastnimi akademijami, z radijsko postajo, z lastnim dnevnikom, z dvema zvezdamicama, z raziskovalnim centrom, z lastno «vojsko» in lastno policijo, z diplomatskim zborom, gasilsko četo, poštno sliižbo, kovnico, z lastno zdravstveno službo itd. in vse to na zelo ozkem, mikroskopskem ozemlju, merjeno v državnih razmerjih, potrebuje mnogo, zelo mnogo denarja »Cerkev je bogata, zelo bogata. 2e v srednjem veku je Cerkev prihajala do denarja z davki in carinami. Bilo je to v dobi, ko je bila Cerkev kot državna for-i niacija nekaj več kot je današnji Vatikan. Toda prebrisani cerkveni funkcionarji so se tudi v naj-liujših letih znašli in ko so finance nekaterih močnejših držav propadale, so bile finance Cerkve trdne. Prvi in najbolj zanimiv hkrati pa tudi najpomembnejši vit dohodkov Cerkve je bil tako. imenovani Petrov novčič. To je bilo tedaj. Danes pa je to le prostovoljni prispevek, ki še zbira po cerkvah po enkrat na leto. In vendar samo od tega neznatnega vira dohodkov dobi Vatikan samo iz ZDA na leto okoli pet milijonov dolarjev to se pravi tri milijarde Ur. »Nekaj drugih podatkov, ki nam bodo pokazali, da Vatikan zna voditi svoje gospodarstvo. V letu 1967 je Vatikan investiral V, delnice 90 milijard Ur. Od tega dobi na leto v obliki dividend od 3 do 4 milijarde Ur. To jje eden izmed podatkov, za katere javnost ve. Toda posli, o katerih točno vesta edinole kardinala Cioognani in Testa, niso dtostopni nikomur. 17 knjigovodij ‘ vodi še danes lf -ustne transakcije, za' katere ni -piša- • nih osnov«. Nato je »Der Spiegel« navajal vrstb' bank, ki so izrazito banke’ Cerkve in zaključuje , «Denar teče v obilici. Angleški cerkveni proračun je pred dvema Jetoma znašal 21,234.000 .funtov, kar, je -v naši, valuti okoU, 32 milijard lir, samo leta 1965 je \z Zahodne Nemčije prišlo v vatikanske finančne ustanove, 3 milijarde 200 milijonov mark kat Je okoli 480 milijard lir.« nuja. Besedni dvobo- / nekim sosedom! STRELEC tod 22.11- do 20.12.) , Pobotali 'se poste , z nekim Svojim p starim so'delavčem,: kar bo obema l do zadovoljivega razgovora med va deMetlS vas^pOTsem^oOTojil6''6^8 mi in novim poslovnim partnerjem aeKleta vas no povsem osvoji. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13 00. 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranji pesmi; 9.30 Filmske novosti; 10.35 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Mezzosopranistka Maria Rota; 12.05 Kontrapunkt; 20.00 Nove melodije; 21.30 Radio Koper; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden ITAL. TELEVIZIJA 10.30 in 15 00 Šola; 12.30 Leo nardo da Vinci: 13.00 Komični fil 13.15 Radijske kronike: 14.40 Ev 13-30 Dnevnik; 17.00 Giocagič, ropsko glasbeno tekmovanje; 16.30 '7.30 Dnevnik, 17.45 Program za Znanstvena oddaja; 17:10 Coupe- 18-45 Skriti umotvori; rinove skladbe; 18.00 Veliki va- 19-10 V parlamentu, 19.35 Nabož riete; 19 30 Luna park: 21.05 Vic- «a oddaja; 19 30 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbena komedija; H cenerentolo- 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Nemščina- 21.00 Dnevnik; tor De Sabata II. PROGRAM 7.30, 8,30, 13.30. 14.30. 19.30 Poročila; 8 40 Orkester; 10.00 Kolesa in motorji: 10.40 Glasbeni va- 21.15 A. Mondadori, 22.15 Umet-riete; 11.45 Izbrane pesmi; 13.00 nostno drsanje na ledu Namišljeno glasbeno potovanje; • > tbi buitiih 13.35 Caterina Caselb; 14.45 Glas- Jut’' «*=UfcVIZIJA beni kotiček; 16.00 Izbrana glasba; 20.00 in 23.50 Moiočila; 9.35 TV 17.10 Tehnologija in znanost; 17.40 v šoli; 17,45 Po domače s Henč Plošče za najmlajše; 19.01' Motiv kovjm ansamblom; 18.15 L. Suho motiva; 20.00 Roman; 20.35 Naj- dolčan: Srečna hiša Doberdan; novejše; 21.10 Jazz; 22.40 Folklor- 19.15 Nova obdebja Jugoslavije: na glasba. 19-40 Pet minut za boljši jezik; lil. PROGRAM J?'l5 Cikhcak‘ 2038 3~2~1; 28-35 Garmisch: Evropsk- drsalno pr 10.00 Boccherini, Mozart, Bee- venstvo; 23.00 Sherlock Holmes — thoven; 11.15 Baletna glasba; 12.20 film. to vedel? Morda pa bi nam, pa čeprav posredno mogli posredno odgovoriti podatki, ki jih je objavil pred nedavnim hamburški tednik «Der Spiegel«, ki je o financah Vatikana zapisal tole: , «Finančno upravljanje rimoka-toliške cerkve je še danes nedostopno, podobno kot v najbolj mračnem obdobju srednjega veka. Vatikanske finance so tajnost. Uprava, ki vodi finance Vatikana, nikoli ne objavi točnih šjtevilk, točnih podatkov. «Na svetu živi okoli pol mili- jarde katoličanov. Mnogi katoličani menijo, da je v Rimu, takoj za ZDA, največji »Fort Knox» na svetu (Fort Knox je ameriška zakladnica). Pet milijonov duhovnikov, redovnikov, redovnic in laikov, ki so v službi Cerkve, vedo o imovinskem stanju Cerkve prav tako malo kot ve zadnji borzni agent o finančnem bogastvu Wailstreetat. »Predpostavlja se marsikaj. Seštevajo se prispevki, odštevajo stroški prištevajo poslovni dohodki, itd. in tako prihajajo do letnih obračunov, ki gredo seveda v mili-jaTde. Corrado Pallem- fcJv. berg, dopisnik «Sunday Telegra-'' pha« iž Rima je skušal proučiti OVEN (od 21 3 do 21.4.) Navdiha za svoje nadaljnje umetniško delo vanje poiščite v naravi. Ne razka zujte tako očitno svojega stremi-štva. BIK (od 22 4. cio 20.5.) Prenaglo nad vsakim neuspehom obupate, dvignite glavo in skušajte biti po-gumnejši S svojim sončnim nasmehom vam bo osvetlila dušo. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Počakajte do jutri, če se stvari ie spremenijo, potem neusmiljeno u-darite. Varljive so čednosti dekleta, ki ste ga spoznali. RAK (od 22 6 do 22.7.) Za podvig, ki ga imate v mislih, ne potrebujete tako velike vsote, kot se vam zdi. Za dobro spanje ni odveč nekaj dobrega zraka. LEV (od 23.7. do 22.8.) Prišlo Do JUGOSLOVANSKI NAIVCI NOCOJ V TORBANDENA Potem ko so obšli pol sveta so «Hlebinci» prišli v Trst Nocoj ob 18. uri otvoritev razstave del skupine najbolj znanih kmetov - slikar jev hlebinske šole V vrsto najpomembnejših , raz stav, kar jih je bilo v zadnjem času v našem mestu, spada prav gotovo razstava, ki jo je ne brez težav pripravila tržaška umetnostna galerija Torbanaena, ki se je doslej prav gotovo uveljavila kot najbolj zahtevno in najpomembnejše razstavišče in stičišče visoko kakovostne domače in tuje sodobne likovne ustvarjalnosti, s katero se more srečati tržaško občinstvo. Komaj so s sten te središčne galerije sneli olja enega najpomembnejših likovnikov naše dežele Vi-demčana Giuseppa Zigaine, so v galeriji v Ul. Tor. Bandena 1 začeli pripravljati razstavo, za ka tero bo vodstvu galerije, po vsej verjetnosti, hvaležen ves tisti Trst, ki se kakorkoli ukvarja ali vsaj zanima za likovno umetnost, kajti galerija Torbandena tokrat omogoča Trstu, da se pobliže spozna z jugoslovanskimi naivci, ki so se s svojimi deli uveljavili malone po vsem svetu in ki predstavljajo da nes eno največjih bogastev tovrstne umetnostne zvrsti na svetu, saj je tako imenovana hlebinska šola znana daleč po svetu že kot nekakšen izreden primer, ko si človek stežka more zamisliti, da se v nekem kraju, v neki čeprav nekoliko večji vasi in njeni bližnji okolici more skoraj hkrati roditi in delovati cel kup preprostih ljudi, kmetov in nelavcev, ki se s tolikšnim uspehom lotevajo umetniškega izživljanja. Ko smo se pred dnevi prav v zvezi s tem malone čudnim hle-binskim primerom pomenkovali >. nekim znanim in visoko cenjenim tržaškim likovnim mojstrom, si > ta ta pojav hlebmskih naivcev razlagal takole! ljudje Hiebin, vasi v bližini Koprivnice na Hrvaškem, pa tudi vsega lega področja in Hrvaške splol. so se skoz' stoletja ukvarjali z najrazličnejšimi po na vadi umetelnimi pogosto pa tudi povsem umetniŠKim,' ročnimi deli, med drugim na prime' tud' z vezenjem ,,arodnih nos, barvno bo gatih ročnih del in podobnim, tako da jim je okus za skladnost barv, za lepoto že preše, v kri in ta tako rekoč prirojeni okus prenašajo sedaj lilebinski mojstri — naivci na platno, na les na steklo, kar pomeni, da so ti ljudje izbrali sedaj le drugi način" že stoletja starega umetniškega izražanja 1 Naj bo ta razlaga točna ali ne, Hlebine, hlebinske naivce«-hiebin., sko šolo pozna danes malone ves. svet-10 tenj. pričajo razst^j?Jjlet binskih umetnikov ne le,,po vseh najpomembnejših centrih Jugoslavije, ampak tudi razstave po številnih mestih in prestolnicah zahodne in vzhodne Evrope kot na primer v Londonu, Edinburgu, Dortmundu, Muenchnu, Milanu, Turinu, Genovi, Parizu, Moskvi, Leningradu, na Dunaju, v Bratislavi, Zuerichu, Ferrari, Frankfurtu, pa tudi na oni strani Atlan tika v kot na primer v New Yorku, v prestolnici Mehike, v Caracasu, v Filadelfiji in drugod Sicer bi morali sedaj spregovoriti še o tem, kaj so naivci, kaj je zvrst, ki jo uvrščajo v to zelo zanimivo in v zadnjih letih celo nekoliko «modno» področje likovne ustvarjalnosti, vendar prepuščamo to poznejši strokovni kritiki, ki bo IlllllllllillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIllllllllllllllll JV Žarki laser vrtajo diamant MOSKVA, 7 — Znano je, da je diamant izredno trd Diamant po gosto služi celo kot konica poseb rtih svedrov za vrtanje izredno trdih snovi. In vendar so našli tudi način, kako v delcu sekunde prevrtati sam diamant. V trenutku sekunde namreč snop žarkov laser prevrta skozi diamant luknjico, po kateri morejo diamante nizati na nit. Diamante so dosiej po navadi okovavali, če so ti služili za o kras. Prav tako so diamante oko vavah, če so ti služili kot del orodja pri izredno zahtevnih de lih. Le redkokdaj so diamante tudi vrtali in sicer po tako ime novanetn elektrolitskem postopku. Seveda je to vrtanje trajalo dolgo, ure in ure Sedaj, kot. vidimo, pa se more diamant prevrtati v delcu sekunde s pomočjo snopa žarkov laser. V konkretnem primeru pa diamantov niso vrtali, da bi iz njih delali ogrlice ali kak drug podoben dragocen kine, pač pa so diamante vrtali za namestitev teh v nekatere drobcene instrumente za fina dela Postopek vrtanja diamantov s snopom žarkov laser so preizkusili v Jaroslavu na področju Smolenska kjer imajo delavnici ZcrtFAiNAvSnje' zelo preciznih naprav. Strokovnjaki pra-vjjo, da t* s teni postopkom delo veliko olajšano... m. f ... iu HOROSKOP Uskladite svoja dejanja in besede. DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Vse kaže, da se vam to pot sreča ne bo izneverila, uspeh ne bo izostal Na dogovorjeni sestanek pride gotovo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kar presenečeni boste, ko vam bo nekdo povrnil denar ki nanj niste več računali. Draga oseba preveč izkorišča Vašo dobroto. ŠKORPIJON (oo 24.10. do 21.11.) Bolje bo za vas, če ne boste vzeli tega, kar vam nekdo vztrajno po- KOZOROG (od 21.12* do 20.1.1 Ne zanašajte se ve; na osebo, k\ vas je že nekajkrat pustila na cei dilu. Vaše'zdravje ni več taki trdi no, kot se zdi. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Pre“ tehtajte š( enkrat vse možnosti, po‘ tem se dokončno odločite Srečanje, ki vas bo precej vznevoljilo. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Bližate se koncu svojega programa, pomislite, česa se boste nato lotili. Ljubka soseda čaka, da storite vi prvi korak. rw\ STOLPEC INA 12 MILIJONOV Z ENIM ZAVOJČKOM CIGARET NA DAN • Z 200 lirami na. dan, kolikor stane en zavojček cigaret, more tnladi, frideseletni oče zagotoviti družini, da, v primeru njegove rane smrti v naslednjih 15 letih, takoj izterja znesek 12 milijonov lir. • Tako se da doseči z »ZAČASNIM ZAVAROVANJEM ZA PRIMER SMRTI«: torej z zavarovanjem, ki ob majhnih stroških omogoča zagotoviti precejšnjo vsoto. • «ZAČASNO» zavarovanje je zavarovanje mladih, torej tistih, ki so si šele pred nedavnim ustanovili družino, ki imajo otroke Y .nežni starosti, IjUso v začetku kariere; v’bodočnosti si bodo ustvarili trddn gospodarski* P0ld?aj(' toda' danfes 'njihovi dragi potrebujejo žaščilo: dovolj je... en »zavojček cigaret« na dan, da bi rešili vprašanje in ši zagotovili mirno življenje. kJU . :•%» - ■ , { , , - * 1 tj. 'tH', 4JJ ,, • »ZAČASNO* Zavarovanje je na ' razpolago Hudi v obliki , »družinskega« zavarovanja, ki predvideva posfehne ugodnosti za preostale člane zavarovančeve družine. • Za pojasnila in nasvete, se obrnite na predstavništva ,, Isjitujo Nazionale. detle Assicuražioni ali pa nam pošljite spodnji odrezek v zalepki, ali prilepljen na dop-lsnlči. VEDNO DOBRO POSKRBI KDOR SE ZAVARUJE r~ Ime I Priimek | Ulico.. | Poštni kodeks in mesto.. Pokrajino.............. J PD/69 Spoštovani ISTITUTO NAZIONALE * DELLE ASSICURAŽIONI | Via Sdllustiana 5! . 00100 ROMA ^ I spregovorila o umetniški plati razstave, vendar pa bomo mimogrede omenili, da • spadajo med takšne naivce v preteklosti tudi znani danes še vedno visoko cenjeni likovni ustvarjalci kot so na primer brata Limbourg nadalje Bosch, sloviti Liirer, še bolj slavni Brii-gel in drugi. Ob sedanji razstavi, ki jo bodo nocoj ob 18. uri odprli v Torbandena, bomo na kratko predstavili nekatere umetnike naivce hlebinske šole, ki sodelujejo na tej izredno zanimivi tržaški prireditvi. Začeli bomo z JOSIPOM GENE-RALIČEM, sinom slovitega Gene-raliča, kt je začetnik hlebinske šole. Josip Generalic ima komaj 32 let in kljub temu da izhaja iz šole velikega očeta, si je ustvaril povsem osebno noto in njegova umetnost je žela velika priznanja na številnih razstavah vse Evrope in tudi onstran Atlantika. IVAN VEČENAJ je iz vasi Gola blizu Hiebin. Po poklicu je kmet. Spada med velike mojstre hlebinske šole in v njegovih slikah imamo nekaj realnosti pa tudi misticizma, in je po svojem likovnem izražanju povsem oseben in neponovljiv. Tudi Ivan Veeenaj je že razstavljaj po vsem svetu. Njegov mlajši brat STJEPAN VEČENAJ je po poklicu prav tako kmet in ubira pot svojega brata. Doslej je razstavljal po številnih mestih zahodne Evrope in tudi v Filadelfiji. Tokrat se pa prvič predstavlja v Italiji MIJO KOVAČIČ je prav tako kmet, star okol, 35 let in spada med najpomembnejše slikarje hlebinske skupine. Smatrajo ga za enega največjih sodobnih slikarjev-naivcev na svetu Razstavljal je po vsej Evropi in Ameriki. Njegova značilnost je do skrajnosti podrobno izdelan motiv in v tem se še posebej ločuje od drugih. IVAN LACKOVlč r.i kmet pač pa poštar. Bliža st 40 letom, živi sicer v Zagrebu, rojen pa je kmet. Za njega so značilne izredne barve, pa indi sama risba Tudi LaC-kovič je razstavljal že po vsem svetu. PETER GRGEC je po rodu kmet, sedaj pa je delavec. Zelo rad izbira motive v cvetju, njegov pogost motiv so tudi konji. V svojih delih je do skrajnosti prepričljiv. Razstavljal je veliko po vsej Evropi in Ameriki JOSIP KOVAČIČ je med sedanjimi -.izstavljava v Trstu naj-mlajši. Po poklicu je kmet. K slikanju ga je navedel njegov svak Mijo Kovačič. Strokovnjaki menijo, da kaže izreden talent in da bo mladi Kovačič postal eden najboljših jugoslovanskih naivcev. Tudi njegova dela so sJa že široko « svet. / , JOSIP HORVAT je po poklicu pleskar, seveda pa izhaja s kmetov. V svojih delih se krepko loči od ostalih svojih rojakov Posebno zanimive so njegove barve, še posebej njegova neponovljiva sinja barva. JOSIP D2ALSK1 HORVAT je prekoračil 40 leto. Po poklicu je kmet in spada med stebre hlebinske šole. Po značaju je zelo občutljiv. To se kaže tudi v njegovih delih, ki izražajo težavno življenje na kmetih Tudi njegova dela so si mogli »gledat: že v mnogih evropskih in tudi v ameriških središčih. NIKOLA KOVAčFVlc m Hlebi-nec, pač pa iz bližnje okolice. Njegove pokrajine so fantastične in čeprav se ne ukvarja več s kmetijstvom, ker je sedaj redar v Zagrebu, slika še vedno v pretežni večini le domača, podeželsko motiviko. Tudi Nikola Kovačevič jo že razstavljal doma in v tujini. ANTUN BAHUNKh |e po rodu iz Varaždinskin Toplic. P<> poreklu kmet, se danes ukvarja pleskarstvom. Ko se je v svoiero poklicu srečal z barvami, je poslat iz pleskarja slikar Razstavljal je tudi drugod po sveto in ne >amo doma. Med do sedaj omenjene hrvaške naivce se je vrinil na tej razstavi tudi slikar naivec - Slovenec. Je to JOŽE PETEHNELJ, k' je po poklicu čevljar m ki j- značilen po svojih velikih drevesih, ogromnem cvetju in po izredni fantaziji. Peternelj je edini izmed v Trstu navzočih naivcev ki se ni razstavljal v tujim Na koncu oomo na kratko predstavili se DJOKI-JA KKKČA, r.i pa ni slikar pač pa kipai seveda kipar naivec Spada m«; večjo skupino tovrstnih jugoslovanskih u-kovnikov in ga smatrajo kot enega najboljših vi.:,ko uspehov j« žel s svojo raz^avn p< Z L) A. U-stvarja izključno v ipsu Za njega pa velja, da je opusti) svoj prvotni poklic redarja in se posvetil >• umetnosti Rekli smo že, de )e s to razstavo galerija forbanoena napravila tržaškemu občinstvu veliko uslugo. 10 moremo soditi tudi il podatkov, ki smo jih doslej navedli, saj gre za razstavo del slikarjev, ki so se uveljavili žt širom po svetu. Nocoj ob 18 uri, bodo dela ten preprostih kmetov in delavcev — umetnikov dostopna javnosti. Prvič v Trstu' Razstave teh likovnikov so do vsem svetu vzbudile izredno zanimanje zato smo prepričani, da ce 'azstave ne do obiskalo veliko judi ze na sami otvoritvi, par pa da si jo bodo ljudje ogledovali vse do 28. februarja, dokler bo razstava trajala. Zares nedopustno bi bilo, da bi takšna priložnost sla neopazno mimo nas. Fn Vreme včeraj; najvišja temperatura 5.4, najnižja 0.8, ob 19. uri 3.3, zračni tlak 1('12,9 rahlo pada, veter 4 km jugovzhodni, vlaga 57 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, *. februar)1 JANEZ > Sonce vzide ob 7.18 in 17.21 — Dolžina dneva 10.03 na vzide ob 0.00 in zatone Jutri, NEDELJA, 9. februa'1 POLONA Dr. Jože Dekleva sedemdesetletnik Vedno se radi spominjamo na-Sih zaslužnih in požrtvovalnih mož, zlasti ob njihovih življenjskih jubilejih, ko se zamislimo nad vsem, kar so požrtvovalno in nesebično storili v našo skupno korist. Med te Meje iudi naš priljubljeni dr. Jože Dekleva, ki ima danes 70 let. Na žalost, že nekaj let močno čutimo, kako velika vrzel je nastala med nami, ko ga je huda bolezen strgala iz naše srede in iz naše vsestranske dejavnosti, ki je bila našemu dragemu Jožetu vedno tako pri srcu. Psi, ki ga poznamo od mladih nog, in tudi poznejši njegovi prijatelji, se nočemo ukloniti kruti realnosti in vidimo našega dragega Jožeta zopet med nami, takega, kakor smo ga bili navajeni. Dolga življenjska doba 70 let je bila našemu Jožetu tako na gosto posejana z dogodki, delom in s trpljenjem, povezanimi z usodo našega primorskega ljudstva, da so sledovi njegovega dela povsod tako vidni, da je ta dolga doba potekla, kakor da bi bil vse bo danes med nami, in se nismo niti zavedli, kako leta neusmiljeno potekajo. Dr. Jože Dekleva se je rodil 8. februarja 1899 v Baču pri Materiji. Študiral je v nemški klasični gimnaziji v Trstu in zatem v goriški gimnaziji. Iz obeh pa je bil izključen zaradi svoje narodne zavednosti. Študije je nadaljeval v Ljubljani, kjer je maturiral in nato študiral na pravni fakulteti. Leta 1925 je promoviral za doktorja prava na pravni fakulteti v Sieni. S svojim 18. letom je moral v avstroogrsko vojsko, pozneje pa je pristopil kot prostovoljec v jugoslovansko vojsko. je 12. decembra 1942 obsodilo na štirinajst let zapora. Po kapitulaciji Italije so ga iz zaporov izpustili šele decembra 1943. Vrnil se je v Ljubljano, po osvoboditvi pa se je vrnil v Trst. Kakor v mladih dijaških letih, ko je v Trstu bil predsednik ferialnega društva Balkan in zveze borbenih mladinskih društev, iz katerih so izšli bazoviški junaki, tako se je tudi ob ponovnem povratku v Trst vrgel z vso vnemo na delo. Bil je najprej pri pokrajinskem odboru, zatem v odboru S1AV, izvršnem odboru OF in izvršnem odboru Neodvisne socialistične zveze. Izvoljen je bil štirikrat v tržaški občinski svet na listi Ljudske fronte in Neodvisne socialistične zveze. V občinskem svetu je dolgih deset let v najhujših trenutkih pred podivjanimi šovinisti in fašisti odločno in neustrašno zagovarjal naše pravice. Po ustanovitvi SKGZ je bil dolgo let njen predsednik, sedaj pa je njen častni predsednik. Bil je tudi član odbora za Kulturni dom ter je deloval v mnogih gospodarskih in kulturnih ustanovah. Jože je bil vedno z vsemi prijazen in z vsemi se je rad prijateljsko pogovoril ter pomagal, kakor je mogel. Priljubil se je širokemu krogu ljudi po naši primorski zemlji, ir. vsi skupaj se ga na današnji dan še posebno hvaležno spominjamo in se mu zahvaljujemo za vse, kar je storil za naš skupni blagor, ter pri tem ponavljamo, da nas še vedno navdaja trdno upanje, da bo premagal kruto usodo, ki ga tepe, kar mu iz vsega srca želimo. Zahteve italijanskih in slovenskih dijakov predložene šolskemu skrbniku prof. Angiolettiju Neresnične vesti o slovenskih višjih srednjih šolah - Slovenska skupnost solidarna z dijaki Nadaljuje se gibanje, ki so ga | «ki jih širita tržaški dnevnik «11 *“* ---1 piccolo« in radio o tržaških šo- lah, ki so zasedene, še posebej pa o slovenskih srednjih šol ah.» Po nekaterih sporočilih je prišlo do izpraznitve nekaterih šol. Na drugih šolah pa se 'kljub pritisku, ki so ga začele šolske oblasti in odbor »staršev«, nadaljuje redno notranje življenje s študijem, razpravami in resnim delom. pred tednom začeli v tržaških srednjih šolah. Se vedno so zasedene glavne tržaške srednje šole, italijanske in slovenske, kljub nekaterim neresničnim vestem, ki jih je objavil tukajšnji italijanski dnevnik. Po zasedanju dijakov na tržaški filozofski fakulteti so glede teh vesti Objavili sporočijo, v katerem Obsojajo neresnične vesti, Načelnik obmejne policije dr. Patarino izroča šop cvetja Kardeljevi soprogi na prehodu pri Fernetičih iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiii um iiiiiiiiiiii mi Hiiiiiiiiiiiii umil iiiiiiiiii ii ii ii iimiiii,iiiiiuiiiiiiiiin im ii iiimiini um, Sporazum med KD, PSI, PRI in SS o novi večini v občinskem odboru Do preureditve občinskega odbora bo prišlo jeseni, ker so sedaj na vrsti nujna vpra-sanja, ki jih morajo takoj rešili - V sporazumu tudi slovenska vprašanja Delegacija slovenskega trgovske- februar, za osnovne pa 24. februar V preteklih dneh so se zaključili razgovori med strankami leve sredine in Slovensko skupnostjo za večino v tržaškem občinskem odboru in za sestavo skupnega programa občinske uprave za prihodnja tri leta. Podpisani sporazum vsebuje vse programske točke bodočega delovanja sedanje občinske u?r®vfc* n.ia, ki so bila načeta že ob umestitvi sedanjega odbora. m » .<%» odvtfntške pripravniške dobe. ko so ga itali- I nem redu nujna vprašanja, ki jih janske oblasti 4.8.1928 v Trstu are- bo treba rešiti, kot so razprava o tirale. Po preiskavi pred posebnim I letošnjem občinskem proračunu, do-sodiščem so ga poslali v konfina- pojnilcv petletnega načrta, in druga. cijo za pet let na otok Ponzo. Tu so ga dvakrat aretirali: prvič leta 1929 kot organizatorja protestne gladovne stavke; obsojen je bil na štiri mesece zapora; spomladi 1910 pa so ga aretirali v zvezi s tržaškim procesom proti Bidovcu in tovarišem. Ko je prebil več me- secev v rimskih zaporih, so ga poslali zopet na Ponzo. Po vrnitvi iz konfinacije mu niso dovolili bivati v Trstu in so ga konfinirali v Materijo. Onemogočeno mu je bilo vsako poklicno delovanje, ker mu niso dovolili vpisa v advokatsko zbornico. Neprestano so ga preganjali. Leta 1931 so ga znova aretirali pod obtožbo, da je organiziral rdečo pomoč za politične preganjance. Podredili so ga strogemu policijskemu nadzorstvu. Ker mu je bilo s tem na- daljnje življenje in delo onemogočeno, se je avgusta 1935 preselil v Jugoslavijo. Po enoletni praksi je v Ljubljani položil odvetniški izpit in odprl svojo pisarno. Po italijanski okupaciji se je lepo srečnem naključju rešil aretacije in je zbežal v Zagreb, zatem v Beograd, Kragujevac in Lesko vac, kjer ga je decembra 1941 aretiral gestapo in ga odpeljal v koncentracijsko taborišče c Niš, konec decembra pa v gestapovske zapore v Beograd, zatem pa v taborišče na Banjici kjer je ostal do marca 1942. Gestapovci so ga nato izročili italijanskim oblastem. Bil je zaprt na Reki. v Kopru,, zatem pa zopet v ljubljanskih zaporih. Septembra 1942 so ga poslali v Štiri delegacije so sc dogovorile, da bo uradno vsebino sporazuma prečital župan na prihodnji seji občinskega sveta. Prihodnji teden bodo sporazum odobrile posamezne stranke. V zvezi s tem sporazumom je socialistična stranka objavila sporočilo, v katerem pravi, da sta sporazum med silami leve sredine v Trstu tajništvo in izvršni odbor PSI pozitivno ocenila. Sporočilo poudarja, da čeprav ima občinski odbor gotovo večino, PSI meni, da bo ta večina še vedno skušala pridobiti ostale ljudske sile v občinskem svetu in ne bo nikoli izvajala diskriminacije na področju upravne politike. PSI, pravi sporočilo, daje velik politični pomen zlasti dejstvu, da sta sporazum podpisala tudi PRI in Slovenska skupnost. Glede slovenske manjšine pa socialisti poudarjajo svojo privrženost dokumentu, ki je bil sprejet na kongresu. Tudi Krščanska demokracija je objavila sporočilo z izjavo pokra; jinskega tajnika Colonija v zvezi s podpisom tega sporazuma. Coloni pravi, da so po tolikih letih politične sile, ki se sklicujejo na levi center, podpisali sporazum, ki določa celotni program občinske uprave za prihodnja leta. Coloni poudarja zlasti dejstvo, da so se KD, PSI in PRI obvezale, da bodo proučile in načele osnovna gospodarska vprašanja mesta tudi pri vladi in pri njihovih parlamentarnih skupinah. Polep tega je Coloni izjavil, da je politično važno tudi dejstvo, da je k temu sporazuma pristopila Slovenska skupnost, potem ko je odpovedala prejšnji sporazum, ki je bil dosežen ob izvo- rimske zapore. Posebno sodišče ga i iitvi župana. Rešitev vprašanj slo- NAGRADE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kdor plača naročnino za 1.1969 Do 20. februarja imate čas poravnati naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1969, da bi bili uvrščeni ined nagradne izžrebance. Pohitite in ne zamudite lepe priložnosti. Dobite lahko: 1. prenosni pisalni stroj «Tops» 2. pirotsko preprogo — 73x 150 cm 3. zbirko partizanskih pesmi - poje Partizanski invalidski zbor — 4 plošče (33 obratov) — 22 pesmi 4. Opero ((Gorenjski slavček« — skladatelja A. Foersterja 5. Roman A Rebule — V Sibilinem vetru 6. Iz slovenske glasbene zakladnice - Francč in Tončka Marolt — plošča (33 obratov) 7. knjigo Sodobna kuharica - uredila Andreja Grum 8. Domovina — Ansambel Franca Korbarja = plošča (33 obratov) 9. i. Hmelak: Soška fronta 10. Stara domačija — Ansambel Toneta Kmetca — plošča (33 obratov) Nagrade so na ogled v izložbi Tržaške knjigarne, Ulica sv. Frančiška 20. venske manjšine, poudarja Coloni, je bila vedno politična skrb Krščanske demokracije, ki vidi tudi v tem priložnost, da sc uveljavi dejanska napredna politika. Dejavnost KPI * Fedefrfttii odbor in federalna nadzorna komisija KPI, ki sta se 1. in 5.( # februarja sestala s taj-ništopim , aiiadinske komunistične fenlračfl#, ’ sta odobrila poročilo federalnega tajnika Antonina Cuf-fara o razpravi med vodstvenim odborom federacije in mladinskimi voditelji. Odbor in komisija odobravata sedanjo usmeritev ZKMI o okrepitvi osrednje politične in organizacijske dejavnosti ter dejavnosti po krožkih, o razvoju širših stikov in pobud z drugimi mladinskimi gibanji in o podpiranju vseh mladinskih demokratičnih dejavnosti na enotni podlagi za uresničenje stvarnih smotrov na podlagi katerih se bodo lahko mobilizirale vedno širše množice mladincev, delavcev in dijakov v borbi za specifične ter za širše socialne in politične zahteve, za uveljavitev svoboščin in demokratičnih pravic v italijanski družbi, za socializem, za mednarodno s obda r nost z vsemi osvobodilnimi gibanji. * * # V četrtek 6. februarja so na sedežu KPI v Trstu počastili spomin Leopolda Gasparinija ob navzočnosti pokojnikove vdove Sante. Spominski govor je imel ravnatelj «Lavoratora» Mario Colli. V slovenščini je spregovorila bivša poslanka Marija Bemetič, v imenu ZKMI pa Willer Bordon. Na koncu pa se je bivši senator Vittorio Vidah spomnil s kratkim govorom tudi znanega, pred kratlum umrlega, antifašista Petra Degras-sija, čigar vdova je bila tudi prisotna. * * * V Bologno je odpotovala delegacija tržaške federacije KPI, ki se bo udeležila XII. kongresa stranke. V delegaciji so Cuffaro, Cre-vatin, Donadel in Skerk. Kongresa se bodo udeležili tudi Bacicchi, Ca-labria in Vid ali, kot gostje pa Laura Weiss, Caittonar in Bordon Willy. Pobudo za ustanovitev takšnih e-not so pozdravili goriški občinski odbornik Tomassdch, odbornik go-riške pokrajine Bottegaro, videmski občinski odbornik Toso in tržaški podprefekt Molinari. Na koncu je odbornik Stopper zagotovil, da se bo deželna uprava odločno zavzela za izboljšanje socialnega skrbstva. Razna obvestila ga tehničnega zavoda «2iga Zois« je včeraj zvečer obiskala županstvo, jugoslovanski konzulat KPI ip Slovensko skupnost. Daljši sestanek so imeli s šolskim skrbnikom dr. Angiolettijem, o katerem poročamo na prvi strani. Na včerajšnjem sestanku medšol-skega odbora, ki združuje predstavnike vseh zasedenih tržaških in slovenskih sredniih šol, so dijaki sestavili pismo, ki so ga poslali šolskemu skrbniku prof. An-giolettiju. V pismu je rečeno: «Dijaki tržaških šol so po nekaj dnevih preučevanja izdelali seznam svojih osnovnih zahtev, zaradi katerih so vstopili v borbo. 1. a) Decentralizira naj se oblast šolskih upravnih organov z ustanovitvijo organov (podobnim ministrstvom) pri avtonomni deželni ustanovi. Delujejo naj v duhu skupnih splošnih smernic za vso državo. b) Ustanovitev urada, ki naj na deželni ravni vzdržuje neposredne odnose s študentskimi zborovanji na deželni ravni. c) Razširi naj se oblast kolektivnih organov na zavodih. č) Odpravi naj se šolsko skrbništvo, kot bi se sicer morale odpraviti prefekture na osnovi norm o deželni ustanovi. Osebje skrbništva naj se vključ' v stalež novega deželnega organizma 2. a) Priznanje pristojnosti študentskih zborovanj po zakonski poti in ne z uredbami b) Ustanovi naj se na vsakem zavodu svet, ki naj bo sklepčen. ! V njem naj bodo ravnatelj, vsi profesorji in enako število dijakov, ki naj jih izvoli zborovanje po javni razpravi. c) Sklepe zborovanja naj prejme pristojni organ v odobritev (svet zavoda ali novi deželni organ). 3. Preosnova šolskih načrtov, reforma načina poučevanja in kot posledica tega odprava zrelostnega izpita, na osnovi predlogov študijskih komisij in izkušenj z zasedenih šol. 4. Takoj naj se rešijo posebna vprašanja posameznih šol (zgradbe, higiena, didaktični material) in prizna naj se pravica dijaškim organizmom, da nadzorujejo uporaD-ljanje skladov, ki jih šole prejemajo. Pričakujemo neposredna pogajanja z najviš.jimi pristojnimi oblastmi. Šolski skrbnik je spočočil tisku in posameznim ravnateljem slovenskih srednjih šol, da je «pre-klical pridržek, ki ga je bil navedel v okrožnici štev. 1463 in določil za slovenske šole naslednje proste dni: za višje srednje šole druge stopnje 10. februar in 24 in 1. marec.« šolski skrbnik je svoj sklep o-brazložil s tem, da bosta 24. februarja in 1. marca šoJe prosta dneva zato, ker bo tedaj seminar za slovenske šolnike. Na ta način se reden pouk ne bo motil Glede «odbora staršev», ki ga je sklical notar dr. Vladimiro Clarich, je šolsko skrbništvo poslalo tisku pismo, v katerem demantira vest, da se je zadnjega sestanka tega odbora udeležil tudi predstavnik skrbništva. Skrbništvo poudarja, da je za ustanovitev tega odbora izvedelo iz tiska. Na zasedenih 'slovenskih Višjih šolah je stanje normalno. Notranje življenje poteka v popolnem redu. šole so večkrat obiskale predstavnice higienskega urada in z zadovoljstvom ugotovite, da so šole res čiste in da je iz higienskega vidika stanje popolnoma normalno. V dijaškem domu so včeraj dijaki prejeli toplo hrano, ki jo je brezplačno zagotovila SKGZ. Na zasedenem trgovskem tehničnem zavodu in klasičnem ter znanstvenem liceju se medtem nadaljujejo priprave na slavnostno Prešernovo proslavo, ki bo danes, po skupnem zasedanju vseh dijakov v telovadnici Na trgovskem tehničnem zavodu pa so organizirali tudi prve učne ure. Tako so dijaki četrtega in petega razreda imeli po dve uri knjigovodstva. Tiho, kot še nikoli, so dijaki sledili ter razpravljali o vprašanjih, ki bodo brez dvoma prišla v poštev pri zrelostnem izpitu. Za danes je predvidenih več učnih ur. Tako bodo imeli ure italijanščine. trgovinstva, knjigovodstva, angleščine in nekaj ur, ki iih bodo posvetili vprašanjem, ki sicer ne spadajo v šolski učbeni načrt, a so bistvene važnosti za dijake trgovskega zavoda. Tako bodo razpravljali o novih sistemih knjigovodstva, o poslovanju bančnih zavodov in verjetno tudi o tržaškem gospodarstvu. Slovenska skupnost je poslala dijakom sledeče pismo: Višješolcem slovenskega znanstvenega in klasičnega liceja ter slovenske trgovske akademije, «2iga Zois« — Trst SLOVENSKO GLEDALIŠČE - GLASBENA MATICA' SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KULTURNI DOM V nedeljo, 9. februarja ob 16 uri OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Sodelujejo: Josip Vidmar Stane Sever Janez Rohaček Mira Sardočeva Stane Starešinič Akademski pevski zbor «Tone TorR^11 iz Ljubljane Prodaja in rezervacija vstopnic danes v Tržaški knjigarni, sv. Frančiška 20, tel. 61792. V nedeljo eno uro pred začstko® proslave pri blagajni Kulturnega doma. Cena 300 l)r' Gledališča Stalno gledališče Drevi ob 20.30 in jutri ob 16.30 v Avditoriju ((Bertoldova zgodba« Ful-via Tomizze. Jutri ob 11. uri pa bo v Avditoriju »Bertoldova pravljica« po izredno znižanih cenah (otroci 200 Ur, odrasli 400 lir). Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. Verdi Drevi ob 20.30 tri enodejanke: «11 Cordovano« Goffreda Petrassija (prvič na odru v Trstu), ((Zgodba matere« Romana Vlada (novost za Trst) in ((Izlet v naravo« Maria Peragalla (novost za Trst). Vse tri opere bodo izvajali pod vodstvom dirigenta Fran-cesca Cristofolija. Predstava z,a abonma A za vse rede. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Nazlonale 16.00 «Non alzare il ponte, abbassa II fiume«. J, Levvis, P. Thomas. Technicolor. Grattacielo 16.00 «C’e un uomo ned letto di manama«. Doris Day, Brian Ketth. Technicolor. Eden 16,00 «11 momento di uccidere«. George Milton in VValter Barnes. Technicolor. Fenice 15.30 «Arrest!». Rod Taylor, Christopher Plummer. Technicolor. Excelsior 15.30 «La fredda alba del commissario Joss«. Jean Gabin, Darij- Carrell. Technicalor. Prepovedano mladini pod 18. letom. 1 Ritz 16.00 »DilJinger 6 morto«. Michel SPDT javlja, da zaradi snežnih zametov ne bo 9. februarja smučarskega tečaja v Črnem vrhu. niiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiii »Svet Slovenske skupnosti z za-i Piccoli, Anite Pallemberg. Techni-dovoljstvom ugotavlja, da s svojim j color. Prepovedano mladini pod 14. demonstrativnim nastopom opozar- letom. jate oblasti in javnost na nerešena ! -Mabarda 16.00 »Shalako«. Sean Con-vprašanja. slovenskega šolstva kot! nery, Brigitte Bardot. Technicolor. so šole v Beneški Sloveniji, sloven- j Moderno 16.00 «11 giorno della tiska induštnjškš šola, šolski učbe- j vetta-i. Claudia Cardinale, Franco niki, pravična ureditev patronata na RepentabfU in ureditev staleža slovenskih šolnikov. <» Prepričani smo, da bodo tud^ Vaša prizadevanja pripomogla k ureditvi nerešenih, vprašanj slovenskega šolstva. Obsodba grškega in španskega fašizma O hudem položaju, v katerem živijo španski in grški antifašisti ter njihove družine, so razpravljali v Trstu na številnih sestankih raznih političnih organizacij. Člani sekcije KPI «Mario Matjašič« v Barkovljah 60 poslali brzojavko španskemu poslaništvu v Rimu, v kateri obsojajo Francov fašistični teror. Podobno brzojavko so poslali tudi grškemu poslaništvu v Rimu. V njej barkovljanski komunisti protestirajo proti terorju grških polkovnikov. Podobne protestne brzojavke so 'poslali omenjenima poslaništvama tudi upokojenci, kj so se zbrali na zborovanju, ki je bilo 4. t. m. Na deželi sestanek o socialnem skrbstvu Deželni odbornik za delo in načrtovanje Stopper je predsedoval sestanku, ki so se ga udeležili odborniki za socialno skrbstvo po krajin in glavnih mest teh pokrajin. Namen sestanka je bil, da bi pripravili načrt za raziskavo o položaju socialnega skrbstva, v de želi, zlasti pa o ustanovah, ki se ukvarjajo z njim z namenom, da bi pripravili novo organsko politiko sporazumno med deželno upravo in krajevnimi ustanovami. V tem okviru bodo lahko preuredili so dalno - skrbstveno dejavnost z u-vedibo ((krajevnih socialnih enot«. SINOČI V KULTURNEM DOMU Odličen komorni koncert Merlakove, Klopčiča in Lipovška O komornih koncertih, ki jih je val se je v tujim, kjer je tudi že mnogo koncertiral. V spored sinočnjega koncerta je vključil skladbe, ki so si stilno med seboj zelo različne; izvajal je zelo zahtevno Debussgevo «Sonato za violino in klavir», Hačaturjanovo skladbo nChant poeme?,, Saint - Saensovo «Havanaise» ter skladbo skoraj neznanega slovenskega klasičnega skladatelja Matije Babnika «$ona'-,o za violino in klavii v f-duru». Ob odlični spremljavi znanega pianista Marjana Lipovška se je Rok Klopčič izkazal kot odličen umetnik, ki svoje glasbilo popolnoma obvlada in iz katerega lahko izvabi nqj-lepše glasovne odtenke; odlikuje ga zelo lep in pastozen ton ter zelo temperamentno izvajanje najtežjih virtmzističnih odlomkov, kakor tudi zelo občutena muzikaličnost ter spevnost melodične linije. tukajšnja Glasbena matica vključila v letošnjo sezono moramo reči, da so res skrbno pripravljeni in izbrani z velikim posluhom za kakovostno izvajanje, kakor tudi za res zanimivo sestavo sporedov. Na sinočnjem solističnem koncertu, ki je bil v mali dvorani Kulturnega doma, so se nam predstavili pianistka Neva Merlak - Corrado, violinist Rok Klopčič in pianist Marjan Lipovšek. Mlado pianistko Nevo Merlak Corrado, ki je diplomirala z velikim uspehom pred dvemi leti na tržaškem konservatoriju «Tartinh, kjer se je učila pri znani pianistki Maureen Jones, smo že večkrat slišali na raznih koncertnih prireditvah, a sinoči se nam je prvič predstavila kot popolna solistka in moramo reči, da čeprav smo že pred časom opazili njene pianistične odlike nas je tokrat še v večji meri prijetno presenetila. Z že kar samozavestnim nastopom se je izkazala kot zelo nadarjena pianistka. z izrazito poudarjeno mu-zikaličnostjo ter z zelo dobro izpiljeno tehniko, kar ji ornogoča premostiti najbolj zahtevne odlomke. Skladbe, ki jih je izbrala za svoj nastop, so bile vse zelo zahtevne tako iz tehničnega kot interpretativnega stališča Zaigrala nam je nToccato v e molu* J. S. Bacha v Montanijevi priredbi. Chopinovo <(Balado v g-molu», rScherzo? Demetrija Žebreta, znanega slovenskega dirigenta in skladatelja — njegov cScherzo* je včeraj doživel krstno izvedbo — ter zahtevno De-bussgjevo skladbo «Pour le piano*. Ob koncu vsake skladbe je bila pianistka deležna za svoje res kakovostno izvajanje dolgotrajnega in prisrčnega ploskanja. Prav tako je občinstvo navdušil znani violinist Rok Klopčič, ki je ljubiteljem glasbe prav gotovo že dobro znan, saj srečujemo njegovo ime na številnih koncertnih sporedih ter radijskih in televizijskih oddajah. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnje- Občinstvu, /ci je bilo s koncertom zelo zadovoljno in ki je svoje pri-zanje izkazovalo z res navdušenim ploskanjem, so se umetniki oddolžili z dodatkom; pianistka Neva Merlak - Corrado je dodala kratek, a učinkovit Gershivinov «Preludij», violinist Rok Klopčič va je dodal Debussgjevo skladbo v Heifetzovi priredbi «Bonsoir» SD BREG PRIREDI DANES, 8. T. M. OD 20.30 DO 4. URE ZJUTRAJ V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ« 4. PREDPUSTNI • PLES Igra orkester «The Lords« BOGATO ZALOŽEN BUFET ZAŽELENE SO MASKE Vabljeni I SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU VLJUDNO VABI NA XVI. SLOVANSKI PLES DANES, 8. FEBRUARJA 1969 OB 21.30 V HOTELU EXCELSIOR PALAČE Vabila in rezervacija miz vsak dan od 10. do 12. ure v Ulici Machiavelli 22 ali v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 od 16.30 do 19. ure ln pri vhodu v dvorano. Uspela Prešernova proslava v Skednju Škedenjsko prosvetno društvo se je sinoči zelo lepo spomnilo našega velikega pesnika Franceta Prešerna in proslavilo slovenski kulturni praznik. Dvorana na sedežu društva je bila polna občinstva, ki mu je Drago Pahor v začetku prikazal pomen praznovanja tega vseslovenskega praznika, ki se je začel proslavljati mec. narodnoosvobodilno vojno leta 1944 Nato je o Francetu Prešernu spregovoril dr. Drago Dolgan ki je svojemu zelo dobremu predavanju dal na slov «Prešeren in mi*. Številno in zelo pozorno občinstvo je dr. Dolgan popeljal še v dobo pred francosko revolucijo, da bi nazorno prikazal tedanje razmere v Evropi in pri nas Nato je po kratkem razdobji svoboščin, ki jih je slovenski človeK užival v dobi Napoleonove Ilirije, prešel v dobo Metternichove diktature, ko je tudi pri nas ponovno zavladalo mračnjaštvo. In v la zgodovinski okvir je dr. Dolgan vključil Franceta Prešerna, in njegovo vlogo, da je do tedaj tako zaostali slo venski narod popeljal na pot, ki ga je v malo več kot sto letih pripeljala na raven, da je povsem enakovreden slehernemu evropskemu narodu, tudi tistim, ki se dičijo z veliko starejšo kulturo. Nemogoče pa je, čeprav na kratko, povzeti misli, ki jih je v svojem temeljitem predavanju povedal dr. Dolgan, ki je zelo lepo analiziral tragedijo našega velikega pesnika v tedanjem nerazumevanju in v občutku usameljenosti, v kateri vidi predavatelj osnovni razlog tega, kar mnogi tolmačijo s pesnikovo zagrenjenostjo zaradi neizpolnjene ljubezni do Primičeve Julije. Dr. Dolgan je na kratko in zgoščeno prikazal Prešerna tudi z umetniške plati, namreč kot romantika, ki je hkrati že tudi realist. Predavanju so sledile recitacije in pevski nastopi. Baritonist Darij Zlobec je zelo lepo zapel tri Prešernove in sicer «Ukazi», «Kam?» in «Mornar». Na klavirju ga je spremljala Mojca šiškovič. Skupina mladih in sicer Graciela Luin, Anica Žerjal, Mojca šiškovič, Ravel Kodrič, Sergij Cerk-venič, Igor Sancin in Melita Valli pa so recitirali cel niz Prešernovih poezij. Program pa je povezovala napovedovalka Patricija Houiie. Pred proslavo in po njej pa si je občinstvo ogledalc razstavo knjig, ki jo je društvo priredilo ob tej priložnosti. Na mizah in policah ;e vrsta otroškega in drugega novej šega slovenskega čtiva, ki kot smo opazili, zelo zanima nase ljudi. Nero. Technicolor. Filodrammatico 15.30 «1 berrettl ver- . di« i;John, Wayne. Technicolor. Aurora 16.30 «Viva, viva ViUa«. Yul Br.vnner, Robert Mitchum. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 15.30 «C’era una volta 11 WeSt». Claudia Cardinale in Henry Fonda. Technicolor. Capitol 16.00 «La ragazza con la ■pištola«. Monica Vitti. Stanley Baker, Carlo Giuffre. Technicolor. lmpero 16.30 «Les blches«. Jacquellne Sassard, J. L. Trintignant. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Dolce novembre«. Anthony Newley, Sandy Den-nis. Technicolor. Garibaldi 16.30 «E1 Dorado«. John Wayne, Robert Mitchum. Technicolor. Astra 16.30 «Bambi». VValt Disney. Technicolor. Ideale 16.00 «Mare caldo«. Clark Gable, Bur-. Lancaster, Jack Waren. Abbazia 16.00 ((Angelica e H gran sultano«. Michele Merclcr, Robert Hossein, Jean Claude Pascal. Technicolor. ŠPORTNI KR02EK iz Zgonika vabi na kRaS PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v prostorih danes dne 8.2. 1.1. ob *>* Na sporedu je govor, reC> j je in nastop pevskih zbore Repna, Saleža in Zgonik®' Odl>or V FIN2GARJEVEM na OPČINAH io v nedeljo, 9. ob 20. uri DO^ febru®^ PREŠERNOVA PROSI*1' Nastopajo: Mladinski P vod' zbor Glasbene matice V°a stvom Nade 2erjal, B°v0 in recitatorji. j pUf V počastitev kulturnega nika bo RAZSTAVA SLOVENS^ KNJIGE v prosvetnem društvu v ~ f nju odprta danes od U. ® j! ure, v nedeljo od 10. ------- , Uii Danes pride ob ie; j na razstavo Rdeča kaP|C,v(. svojim spremstvom. Za*® ji bimo na obisk vse $ osnovnih šol in iz otroški*1; cev. Tudi zanje bo nog31 bor mladinskih knjig , kanic. Vstop P* KINO «1R|S» PROSEK Danes ob 19.30 cinemascope barvni — briljantni film: «11 marito e mio e 1'ommazzo quando mi pare« Igrajo: Festa Campanile, C. Spaak in H. Griffith Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. februarja 1969 se je v Trstu rodilo 15 obrok, umrle pa so 4 osebe. UMRLI SO: 47-letni 2elko Babič, SHetna Giuseppina Škamperle vd. Venuti, 54-letna Guerina Degiu-sto vd. Pellegrin, 84 - letna Maria Kaiian vd. Cavagna. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14 Man-zoni, Largo Sonnino 4. INAM Al Cedro ,Trg Oberdan 2. D’Ambrosi, Ul Zorutti 19/c NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 0.30) AlFAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul. Ginnastica 44. Mi ari 1, Drevored Mi-ramare 117 (Barkovlje). PUSTNI KOSTUMI za odrasle in otroke Velika izbira! Plačilo tudi na obroke v roku 6 mesecev. PAPIRNICA - IGRAČE BERNARDI OPČINE, Narodna 87 TRST, Ul. S. Ermacora 2 i« t-*11' KASTA priredi v nedeljo, v Prosvetnem društvu Ije pustni ples z maS*18 Začetek ob 18. url. y Ljudska prosveta Prosvetno društvo «1. Can,n ( vešča, da bo v ponedeljek ob 20,30 odborova seja. Darovi in prispevki pf Ob sedemdesetletnici dr. J^jj)O0 ^ kleve daruje Angela Pahof za Dijaško matico. Prosvetno SOŽALJE društvo Iva*1.,, j# izreka svoje globoko sožaUe,,a f ni Kokoravec ob smrti koravca. Wri> Ob hudi izgubi nepozaP? " f1, rija Kokoravca izreka dri1® ^,v čar svoje globoko sožalj® Kokoravec Corradetti. d/ Primorski dnevnik izrelc80t) Kokoravec iskreno sožalj® bi dragega Marija Kokorav 6. t. m. nas je za vedn® Želko Babič Pogreb bo danes, 8. t. n® gt iz glavne bolnišnice narav*1*' tinarsko cerkev. . Žalujoči žena, sin, sestra, % drugi sorodniki in prijat®1-1 Trst, 8. februarja 1969. POROČILO MESTNIH REDARJEV 0 CENAH V JANUARJU Ponovno zvišanje življenjskih stroškov zaradi podražitve raznih vrst živil Precej so se zvišale cene rib, povrtnine, sadja, vina m svinjskih mesnih izdelkov ,.Te dni je izšlo mesečno poro-p10 Poveljstva mestnih redarjev o ,er>ah na drobno in na debelo v . iia ui uijiiu in na ueueio v ™iuairju. Iz tega poročila se vidi, Sr so se v januarju življenjski woški ponovno zvišali zaradi po-r?®vve rib, zelenjave, sadja, vi-mli? raznib vrst klobas in salame, Jpfet€im ko so se le malce zn’-' K L5ene perutnine, jajc in fižola ž temu je treba še dodati podrti-ftleh gorve-iega mesa v preteklih ,^retekli mesec se je cena govo-M mesa na debelo ponovno zvi-"la. kar pa še ni takrat vplivam cene na drobno z izjemo »ravnice Standa, kjer je pri-.0 do nekaterih poviškov. Toda 5 f 7“ nerK.di.erin poviškov, roua s •februarjem so poskusno ukinili cenik 1»"-" mesa in združenje mesarjev *,_•*.°'°čilo nove cene, ki so se firfš5le v Primeri z januarskimi od ■- ao 160 lir za kilogram. To se ‘Sodilo kljub temu, da uvažajo ,'kateri grosisti četrtino mesa iz Jugoslavije t>rez carine. Cerna tele- av Se n' zvršala, ker je bilo po JSj.tiUdi malo povpraševanja, ker ltO0 v zadnjem času Sonato hrano, ra_—v, iiittuu, kateri uuuajaru komične snovi, ki baje slabo t™vajo na moškost. V januarju teleta z dodajaio j „ Uvozili manjše količine jagnjeti-iz Toskane in iz Bolgarske,' ki n’ Jo prodajali po 1480 lir za kg fin ^uajaiu pu itou m ,ebelo. Cena perutnine se je *?liko znišala, prav tako tudi IjCze svinine. Končno se je nekO' ^‘0 znižala tudi cena konjskega Olivno olje se je nekoliko po JJ"*'0, cene semenskega olja pa se J niif' c.rvrprn<>rn1p VpcI da, J6 izv-. ni6 spremenile. Vest, ^vrsna k rim i c.i pvrnnsikppa n 'sna komisija evropskega skupaj?4 tržišča predlagala, naj bi zn' 0. ceno surovega masla za 30 je vzbudila mnogo zanima-lJa med trgovci, ker bodo lahko na ta način konkurirali z jugo- 1, «anskim maslom, ki ga hodijo J“ttJe kupovat čez mejo ..^ut smo dejali že v začetku, so f' Podražili svinjski mesni izdelk' ,, cene so se zvišale za 50 do 150 v, kg. To je bilo opaziti tudi Pii “Pašah. Niso se pa zvišale cčne lir g. ■^serviranih mesnih izdelkov Cene jaj so se nekoliko znižale j® debelo in na drobno, ker jih tak °il0 vef na razPo!a»° zaraQ' 1*9 imenovane «kurjs pomladi" , inozemstva sploh niso uvozili ' Cane sira so v glavnem osta- lo nes-premenje-ne in zvišala Se -je nisuSna tako imenovanega »mlekai la8Kega» sira. Cena fižola je osta Nespremenjena in tudi za teste-ne ni sprememb .^ne jajc so se nekoliko znižale ‘debelo, kar je vplivalo tudi na - e na drobno. Tako so na pri- med drugim podražili tudi vi Vrste «Cooperator» v Delavskih jaJrUgah. Cena sladkorja se je zvi- saimo za dve liri. nib je bilo manj na razpolago Pria/ievajle so DIJAŠKO MA lini! kakor decembra in cene so se na splošno zvišale. Na trgu je bilo prva dva tedna v mesecu precej plošč (passere) Lov na ciplje v Painzanu je bil letos zelo slab, zaradi česar je bila višja tudi cena te vrste. Na trg so prihajale precejšnje količine drobnih rib. ki na so bile vseeno drage. Dobava žlahtnih rib’ iž Istre je redno potekala Isto velja tudi za zamrznjene in globoko zamrznjene ribe. Kljub velikemu dotoku povrtmn. t j. 71.640 stotov nasproti 70.57,7 stotom v decembru, se niso cene nič znižale in na drobno so se celo za nekatere vrste zvišale, kot na primer za peso, zeleno, solato in radič, ki so se povprečno podražili od 50 do 310 lir. Zeleni ra dič je stal kakor v decembru t.j. 2800 lir kg. Znižale so se samo cene mandarinov, artičokov in šp; nače. Cene pralnih praškov so ostale v glavnem nespremenjene; tako tudi cene raznih vrst kuriva. Tudi cene o-blačil in obutve se niso spremenile. Začela se je tudi že sezonska razprodaja. imiiiiiiiiiiiiriiiiimMimiiiiiiiiiiiiiiiMimMHiiiiiiiiimiMiiifiiiiMiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMMiiiiit VPRAŠANJE POSLANCA ŠKERKA MINISTRU ZA ŠOLSTVO Krivično in žaljivo ravnanje pri imenovanju nadzornih komisij za slovenske šolske radijske oddaje Protestno pismo Sindikata slovenske šole šolskemu skrbniku Komunistični poslanec Albin ral v nadzorno komisijo tudi dva Skerk je pred nekaj dnevi naslovil na ministra za šolstvo pismeno vprašanje glede imenovanja nadzorne komisije pri šolskih radij skifa oddajah. Poslanec Skerk najprej vprašuje ministra, če ve za zadevo in kaj namerava ukreniti. Nato pravi: «Solski skrbnik v Trstu prof. Angioletti je kot pokrajinski predsednik centra za avdiovMvna sredstva imenoval dva odbora za slovenske šolske radijske oddaje. Za predsednika odborov (eden za osnovne šole in eden za srednje šole) je bil imenovan namestnik šolskega skrbnika dr. Martuscelli. Poleg teh dveh odborov, s katerih so upravičeno člani tudi slovenski .profesorji, in. učitelji - sta faili imenovani drugi dve komisiji s funkcijo nadzorstva nad imenovanimi odbori. Tema nadzornima komisijama predseduje šolski skrbnik prof. Angioletti in jih sestavljajo izključno člani italijanske narodnosti, čeprav so namenjene samo šolam s slovenskim učnim jezikom. Vprašujem g. ministra, če se mu ne zdi, da je ta ukrep šolskega skrbnika diskriminacijski, ponižujoč in žaljiv, ne samo za učitelj« ln profesorje slovenskih šol, ampak tudi za slovensko etnično skup nost v deželi Furlanija • Julijska krajina. Poleg tega, upoštevajoč, da je prof. Angioletti član mešane italijansko - jugoslovanske komisije za pravično uveljavljanje določb posebnega statuta londonskega memoranduma, to še bolj zaostruje prej omenjeno dejstvo, ki prav gotovo škoduje dobrim odnosom med Italijo in Jugoslavijo.« O zadevi smo že obširno poročali, v četrtek pa smo objavili vest, da je šolsiki skrbnik koopti- slovenska šolnika, in sicer prof. Janka Ježa ter šolskega nadzornika Oskarja Boleta. Sindikat slovenske šoie pa je poslal šolskemu skrbniku naslednje protestno pismo: «Naš sindikat je na svoji seji z dne 4. 2. t. I razpravljal o Vaši določbi prot. št 13/69 •/ dne 14. januarja t 1., s Katero ste imenu vali v dve nadzorni komisiji za slovenske ladijske šolsk« oddaje za srednje in osnovne slovenske šole, katerim Vi načelujete, šolnike in izvedence italijanske narodnosti. S to diskriminacijsko odločbo ste Vi, g. šolski skrbnik, ponižali slo venske šolnike Ta žalitev je toliko hujša, ker se pridružuje še prejšnjim in ker se Vi v svojem odgo voru sindikatu na vlogo zaradi krivične ureditve repentabrskega šol skega oatronata pritožujete, kako Vam sindikat očita, da ne zaupate slovenskim šolnikom Zvedeli smo, da ste pred nekaj dnevi skušali to krivico popraviti, ko ste, po pritožbah v časopisju, imenovali v vsako od omenjenih komisij, po enega slovenskega šol nika. S tem poznim dejanjem in po skusom niste niti zdaleč popravili storjene krivice, kajti v komisijah za radijske oddaje za slovenske šole morajo biti vsi šolniki in izvedenci slovenske narodnosti. Zato ogorčeno protestiramo proti takemu diskriminacijskemu postopanju in zahtevanji), da to krivico in žalitev v celoti popravite. S spoštovanjem j n.iiii-j, Tajnik (dr Franc Škerlj)« ZASEDENO ŽUPANSTVO V TRŽIČU S tržaške strani še vedno blokiran dohod v Tržič Prometna policija usmerja promet na avtocesto - Policija je v pripravljenosti, a ni ves dan nastopila - Dijaki solidarni s stavkajočimi delavci županstvo v Tržiču je že drugi dan zasedeno s strani stavkajočih elektrovarilcev. Zasedba je sicer vzorna, kajti vsi uradi delujejo (čez noč so bili vsi uradi zaklenjeni in za njih varnost so skrbeli občinski stražniki ki so bili razporejeni na hodnikih magistrata). Delavci so zasedli le dvorano občinskega sveta, na glavni balkon županstva so razobesili transparente s katerimi opozarjajo javnost na njih dolgo borbo. Delavci, ki so zasedli županstvo skrbijo, za red v dvorani in jo celo polpeta jo ter sa ’ njih reditelji prepovedali ce'o metati cigaretne ogorke po tleh. rncev Iz ladjedelnice v Trstu, ki, zjutraj sianje snega na raznih go naj bi prišli solidarizirati z elek- riških smučiščih naslednje: trovarilei iz Tržiča. j Lokve 50 cm pršica in — 4 sto-Delavcem, ki so zasedi1 župan-, pinje; Lažna 65 cm pršiča in — 5 stvo, so se pridružili tudi študenti stopinje; črni vrh nad Idrijo 50 "l........................... IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsojen nemški državljan ki je z avtom ubil pešca Zaporna kazen tudi za dva tatova, ki sta kradla v nekem stanovanju tržaškim kazenskim sodi-ftj11 . (predsednik Corsi, tožilec |aetk'» zapisnikar Chiarelli) je bi-45, veenu zjutraj obravnava proti 'letn.-.,tju Gideonu Karlu Dunkla- fj:lu. 'z Muenchna (Zahodna Nem-Nšitie 'e obtožen, da je ne- erno ubil nekega moškega, ki n Nred njim prečkal Ul. Carduc-k,v bližini Goldonijevega trga. PiJSi-eč« se je pripetila nekaj »u~‘7 uro 22. junija lani, V ti-l:?n ,irenutku je nemški držav- av:() Karl Dunklage upravljal svoj l\> n, 'hamke «v ol k s w a g e n - k omb i» U(l ”■ Carducci v smeri proti Tr-deii. ai''ihaldi Na križišču «Ponte str'a, 1'ahhra« je opazil na desni bj| n' eestišča gručo ljudi. Ker je tist nremičan da ne bo nihče, v trenutku prečkal cestišča, je nadaljeval brezskrbno svojo vožnjo. Namera pa je bila neosnovana, ker je eden izmed pešcev nenadoma stopil na cesto ter jo začel preč- kat j Nesrečni pešec je bil 76-letni Silvestra Mannu, ki je zašel pred «volkswugen». Avto ga je podrl na tla ter hudo poškodoval. Štiri dni pozneje je nesrečnik umrl v bolnišnici zaradi poškodb ki jih je dobil pri nesreči. Nemški šofer je pozneje izjavil, da se ne čuti krivega nesreče. Po njegovem je ta nastala le zaradi neprevidnosti pešca. Policijski or; gani so ugotovili, da je bilo tedaj lepo vreme, cesta suha in vidljivost zelo dobra. Obtoženec ni prisostvoval včerajš-I nji obravhavi. Sodniki so ga spo- znali za krivega ter so ga obsodili na 10 mesecev in 20 dni zapora ter na odvzem vozniškega dovoljenja (v Italiji seveda) za 1 leto. IZŠLO JE PRVIH PET KNJIG IZ DRUGEGA letnika krasne zbirke slovenskih Književnih mojstrovin mm [»»a IZBRANO DELO Antona Aškerca A o j z a Gradnika Ivana Tavčarja UuUlta bniigaitul TRST lil. kv. Frančiška 20, tel. 61.792 s Grand Hotel TOPLICE lILbll A «at. 206 ležišč popolnoma renoviran. vse sobe s kopal nicami - Apartmati - Dru žabru prostori - Termalne kopališče 23° C - Savna -Masage - V ami drsališče na zmrznjenem lezeru - 2ič niča prt hotelu - Izposoja nie smuči sank in drsalk -Prvovrstna domača ln tuja suhln.la in izbrana domača vina - Rezervacije sprejema uprava notela ln vse potoval ne agencije. — Telefon 77222 77223 77224. Pred istimi sodniki se je morala zagovarjati tudi skupina 4 oseb, ki so bile obtožene tatvine, oziroma pomaganja pri prikrivanju plena, ali odkupa ukradenega blaga. Včerajšnja obravnava je zadevala tatvino ki so jo nekatere osebe zagrešile 7. novembra lani v stanovanju 59-lclncga Alessia Lodigia-nija iz Ul. sv. Katerine 7. Po skrbni preiskavi so policijski organi ugotovili, da sta tatvino zagrešila 26-letni A Ido Abbate iz Ul. Crispi 49 ter 33-letni Aldo Giri-baldi iz Ul. C. Belli 2. Tatinski dogodek je bil zavit v tenčico vsakdanjega dogajanja. Policisti so ugotovili, da jc eden izmed obtožencev prišel na stanovanjc žrtve tatvine nekaj dni prej v družbi neke ženske katere istovetnosti niso mogli ugotoviti. Tedaj je baje proučil ureditev stanovanjskih prostorov žrtve. Potem pa je s sopajdašem vdrl v stanovanje, in sicer v trenutku, ko je bil gotov, da lastnika ni doma. Tatinska pobuda je potekla ugodno, ker sta tatova vlomila vhodna vrata v stanovanjc prišedši iz bližnjega zabavišča «Montello». Iz Lodigianijevega stanovanja sta tatova odnesla številne dragocene predmete: 6.700 din, 6 zlatih ur, 4 zlate narokvice, 2 zlati verižici, 1 zlat prstan, eno zlato zaponko z dragocenim kamnom, en zlat kovanec in druge predmete v skupni vrednosti okoli 400.000 lir. Zlikovca sta prišla v Lodigianijevo stanovanje potem ko sla razbila šipo na vhodnih vratih. Ze v četrtek so delavci, medtom ko je ena skupina zasedla županstvo, blokirali dohod v Tržil i z zapadne strani na križišču Anpp-netta. Cesto so blokiral! z de:ka-mi in ostalimi pripomočki bkštr njega delovišča: kmalu potem ):^o mestni stražniki te ovire .odstranili in promet je ■ potekal njima/nc; Včeraj pa »o delavci popolnoma blokirali dohod v mesto s tržaške strani. Od opoldanskih ur ni vstopilo v Tržič s te strani niti ?no vozilo Prometna policija usmerja’ ves promet pri štlvanu In pri Mq-ščenicah na avtocesto. Prav , tako so vozila prometne policije pri Re-dipugll in tudi tu usmerjajo promet proti Trstu na avtocesto Na avtocestnih vhodih pri Moščen'cV:i in pri Redipugli so ojačili službo biljeterjev zaradi • zelo povečanega prometa sehe.š Kuesteniand« Reinčr. ki 'e hotel na tak zverinski način odgovoriti na partizanski napaci na videmske napore Partizani so 7. februarja 1945 odsvobodil iz videm skih zaporov 73 političnih pripornikov, med katerim, so bili tudi nekateri duhovniki Blok na državni cesti prot) Trstu so stavkajoči postavili pri tovarni Bon. Podrli so mejno obzidje na kraškl površini poleg ceste in napravili skoro meter visok zid čez vso cesto, tako da ne more preko niti motocikel. Nekaj sto metrov dalje proti Trž'ču je druga barikada v kateri sta tudi dva. stara poškodovana avtomobila. Pri bencinski črpalki AGIP. še nekaj sto metrov proti Tržiču, pa je tretja barikada, kier je tudi podrt avtomobil, Ob 18. uri zvečer so stavkajoči postavili čez cesto tudi kamionsko prikolico Na barikadah so sinoči gorfli ognji. Policija' ni naet-oplla čeprav je v centru Tržiča pripravljenih o-krog 50 Tpolici.jsk1h!)Vb2ii z več sto agenti v polni bojni pripravljenosti. Na ploščadi poleg veleblagovnice feialto čakalo ves dan u-kazov Včeraj zjutraj so tudi dijaki in profesorji znanstvenega liceja v Tržiču stopili v solidarnostno stavko in zasedli stavbo liceja. Zasedba je trajala ves dan Jn zvečer so bile v vseh razredih poslopja prižgane luči. Vsa ladjedelnica ,je včeraj stavkala, čeprav niso sindikalne dffca-nizacije napovedale stavke. Zjutraj so stavkajoči elektrovarilci postavili kordon pred ladjedelnico in nihče ni vstopil v tovarno. V znak solidarnosti je stopila v stavko tudi tovarna Detroit. Včeraj so se v Rimu nadaljevali pogovori med sindikalnimi organizacijami in vodstvom ladjedelnice. Pogajanja so se pričela zjutraj, nadaljevala so se po 17 url. Pri vsej akciji Je zanimivo, da so stavkajoči nekako prehiteli sindikalne organizaciie in vodijo svojo, borbo samostojno. Med stavkajočimi so bilt včeraj razni politični voditelji. Med njimi smo opazili deželnega svetovalca PSIUP Rizzlja. med dijaki je bil tajnik FGCI Duca. poslanec Fortuna od PSI je stavkajočini, pa županstvu Izrazil solidarnost deželnega komiteja socialistične stran, ke. Pozno sinoči se je na izredni seji sestal tržiški občinski svet v dvorani Palazzetto Veneto. Napovedujejo da bo danes akcija zavzela še ostrejše oblike, kajti Di-IČakuje se prihod eiektrova- Kot smo že dejali so policijski agenti ugotovili istovetnost tatov. V preoepu pa sta se znašli tudi njuni ženi. Med drugim so ugotovili, da jo Giribaldijeva žena prodala nekaj ukradenega blaga v Jugoslaviji (v okolici Zadra). Abbatejeva žena pa je zanikala vsakršno krivdo. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki spozna- jo Abbateja in Ginbaldija za kriva ter naj ob isodijo vsakega na 2 leti zapora in 100.000 lir globe. Abbate-jevi ženi pa bi morali prisoditi 8 mesecev zapora in 100.000 lir globe, Ciribaldijevi ženi pa 8 mesecev zapora. Sodniki so spoznali prva dva obtoženca za kriva in so ju obsodili ha I leto in 4 mesece zapora ter 40,000 lir globe. Prav tako so spoznali za krivo tudi ženo drugega obtoženca (obtožbe namernega nakupa ukradenega blaga) ter so jo obsodili na 4 mesece zapora V njenem primeru je kazen pogojna ter je nc bodo vpisali v kazenski list. tehničnega zavoda «Fermi» oddelka industrijskega zavoda «Galilei» ;n strokovne industrijske obrtniške šole «Ceriani», ki so v znak solidarnosti z varilci zasedli šolske stavbe, medtem ko so dijaki liceja Buo-narroti sklenili, da ostanejo v raz-jredih, toda brez pouka, študenti in 'delavci so v povorkah demonstrirali ipo mesiu in pred županstvom ter ;izrazili svojo solidarnost z varilci. V Vidnju počastitev ubitih partizanov - Jutri ab 11., uft bo pri spominski plošči na zunanjem zidu videmskega .pokopališča svečana spomin ska slavnost na kateri se bodo spomnili 23 partizanov ki so jih pripadniki «črnih brigad* ustrelili 1 1945. esaiijo je odgovoren vr-hovpi nemški komisar za, «Adriati Za repre Pred spominski svečanostjo, 'n sicer ob 10 30 bi. duhovnik Erino Agostinis. bivši oartizar in depor tiranec. v nacističnih taboriščih, bral mašo zaduši.ieo za žrtve, nacističnega terorja Ob ll uri bo bivši partizan prof Luigi Raimon di počastil spomin padlih žrtev. Natečaj za socialne asistentke v OPP V pokrajinski umobolnici v Gorici je razpisan natečaj za službo več socialnih asistentk za začasno na mestitev. Pogoji so: starost od !8 do 32 let ter diploma višje srednje šole in še diploma socialne asistentke. cm pršiča na 10 cm podlage; pri zgornji vlečnici 60 cm pršiča na i5 cm podlage in — 7 stopinje; Log pod Mangartom 40 cm pršiča na 40 cm podlage in —2 stopinji. Vlečnice fiovsod obratujejo in tudi cesta je prevozna. Cesta za Črni vrh bo prevozna jutri v nedeljo. SLOVENSKO GLEDALIŠČE - GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PROSVETNA DVORANA Jutri, 9. februarja ob 16. uri OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Sodelujejo: Gorazd Vesel Stane Raztresen Miranda Caharija Lfvij Bogateč Zlata Rodoškova Klavirski trio in solisti (A. Vodopivec, L. Križmančič, L. Rizzatti) Pevski zbor JEZERO iz Doberdoba Prodaja in rezervacija vstopnic danes na sedežu SPZ, Ul. A-scoli 1, V nedeljo eno uro pred začetkom proslave pri blagajni dvorane. ..................................................................................................................IMIIIII.......milili......... 111111111 »i 11111.......... OB PRISOTNOSTI PODTAJNIKA SALIZZONIJA Danes uradna otvoritev državnega arhiva v Gorici Stavbo je zgradila pokrajinska uprava - V arhiv bodo prišli tudi vsi dokumenti, ki zanimajo Goriško Danes bo v Gorici. Kot gost po , žavnim prispevkom in velja 120 mi krajinske uprave podtajnik za notranje zadeve Salizzoni, ki bo ob 10,30 svečano otvoril zgradbo državnega arhiva v Ulici DelTOspitale blizu Placute Zgradbo so dokončali že lani in v njej so že uradniki pod vod stvom ravnateljice dr. Jone, delovanje arhiva pa je šele v zamet kih, ker prihajaji. sedaj vanj razni dokumenti iz uradov, kjer so bili dosedaj shranjeni Vanj bodo prišli vsi dokumenti, ki so sedaj v kleteh goriške sodnijt, številni dokumenti, ki zadevajo našo pokrajino in ki se sedaj nahajajo v državnem arhivu v Trstu itu Zgradbo je na lastnem zemljišču zgradila pokrajinska uprava z dr lijonov lir. Stroški so se nekoliko znižali, ker je država sama prispevala za ureditev metalnih polic. Stavbo vidimo na priloženi sliki, je zelo moderna, ima eno podzemno in dve nadzemni nastropji V podzemnih prostorih so nastanjene servisne službe, v pritličju pa so uradi in čitalnica, v prvem nadstropju pa so drugi uradi in stanovanje za hišnike Arhiv je nastanjen v samostojni dvonadstropni zgradbi, ki pa se lahko dvigne še za eno nadstropje, če bi za to nastala potreba. Upamo, da bodo v ta arhiv prinesli v doglednem času vse doku mente, ki zanimajo Gorco in njeno pokrajino, tako da bomo mogli v Frošnje {# 4D0 lir. na kolkovanem papirju z9 -4B0 lir, ki jim je treba priložiti diplomo socialne asistentke in potrdilo o stalnem bivališču, je treba vložiti na personalnem oddelku pokrajinske uprave v Gorici, Corso Italia 55. Nesreča Števerjanca pri delu iiiiiiiMiitiiiiiiMiMMiiiiiiiiiiiiiiMiiniMiiiiiiiKitiuiiiiiiiiiiiiiMiifHMiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiniimtHM VESTI Z ONSTRAN MEJE Ureditev mejnih prehodov na Robiču, Predelu in Uče ji liilunca ob zaključku lovske sezone Obnova v «Eruetalu» dobro obela Sinoči nekaj pred 18. uro so sprejeti v goričko splošno bolnišnico za 9 dni na zdravljenje 60-letnega Antona Vogriča, kmeta iz števerjana, Uklanci št. 17. Zdravniki so mu ugotovili rano na prstih desne roke in zlom kazalca. Vo grič se je ponesrečil pri delu s traktorjem na polju, kjer mu je traktor stisnil roko ob neko drevesno deblo. V tovarni se je ponesrečila Včeraj nekaj pred 13. uro se je na delu v tovarni Giulia ponesrečila 16-letna Maria Tonut iz štovren-ca, ki dela tam kot vajenka. Ko je imela opravka pri stroju za mešanje, je zašla z roko med kolesje, ki ji je stisnilo roko. Zdravniki so ugotovili, da si Je zmečkala roko ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju Snežne razmere na goriških smučiščih Goriška turistična zveza iz Nove Gorice sporoča, da je bilo včeraj Občinska skupščina v Tolminu je posvetila na svoji zadnji seji posebno točko dnevnega reda nekaterim obmejnim vprašanjem. Odborniki so se v razpravi zadrževali predvsem pri obmejnih prehodih prvega reda ter prehodih za mali obmejni promet. Izhajali so iz dejstva, da se je promet med Jugoslavijo in Italijo povzpel na območju občine že na več kakor milijon 250.000 prehodov letno v obe smeri. Tak promet pa predstavlja za Soško dolino že pomembno turistično postavko. Z ozirom na to. da je tik pred začetkom uresničitev zamisli o ureditvi bovško-kaninskega turi stičnega centra, so menili odbor niki, da je treba odstraniti vse ovire, ki so na poti k še večjemu prometu ob meji. Predvsem je tekla beseda okoli prehoda pri Robiču. Cez ta prehod je šlo minulo leto več kakor milijon potnikov. Prehod je dokaj nesodobno urejen. Po podatkih, ki so jih navedli na seji, pa ga bodo že letos posodobili. Na njem bodo uredili tripasovno cestišče. Dva pasova bosta vodila iz Italije v Jugoslavijo, eden pa v obratno smer. Sredi ceste bodo postavili tudi kiosk za kontrolorje, tako da bo moč hitreje in učinkoviteje uravnavati promet potnikov Povemo naj tudi, da nameravajo prehod pokriti, kakor so to storili v Rožni dolini. OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Občinski predstavniki iz Tržiča so bili obtoženi podkupovanja Z njimi je avtoprevoznik Bonezzi, ki naj bi jih skušal podkupiti Nadaljevanje razprave bo 20. t. m. popoldne Za včerajšnje zasedanje okrožne totousne službe v Tržiču, katero je ga sodišča v Gorici je bila na dnevnem redu samo ena razprava in sicer proti štirim obtožencem iz Tržiča. Pred sodniki so se.morali zagovarjati 49-letni Ottorino Marchesan iz Tržiča, Ul. Dandoio 6, 53-letni Vittorio Semola iz Tržiča, Ul. Battisti 5, 58-letni Goliar-do Saggini iz Tržiča, Ul. Toti 10 in 38-letni Tazio Bonezzi iz Tržiča, Ul. IV. novembra 6. V obtožnici je rečeno, da sta prva dva, Marchesan in Semola, kot občinska odbornika v Tržiču in Saggini kot svetovalec občinsKe-ga sveta sprejeli ponudbo denarja od strani tržiškega avtobusnega prevoznika Tazia Bonezzija, da bi zagovarjali njegovo stališče v okviru občinske uprave glede na nameravano poobčinjenje mestne av- do takrat imel v zakupu Bonezzi. Bonezzi je s svoje strani bil obtožen, da Je napravil omenjenim trem gornje ponudbe Obtožnica se nanaša na obdobje zadnjih mesecev leta 1964 in prvih mesecev leta 1965. Preiskovalni sodnik je zaključd) preiskavo v zadevi 27 ma ja lani. O zadevi so nekateri časopisi ob svojem času obširno pisali; obtožnica se opira na telefonske razgovore med štirimi obtoženci iz katerih naj bd bila razvidna utemi ljenost take obtožbe, razgovorov, ki naj bi jim nekdo prisluškovat in jih registriral. Obtožence so zagovarjali odv. De vetag iz Gorice in Amigoni iz Trs'a Marchesana; Fortuna iz Vidma m Bonadonna iz Tržiča za Semolo, Gianquinto tz Benetk in Battello iz Gorice za Saggini j a ter De Carli iz Vidma in Mayo iz Gorice za Bonezzija. Za razpravo je vladalo precejšnje zanimanje in zlasti smo opazili med občinstvom precej ljudi iz Tržiča Na samem začetku razprave Je odv. Fortuna oporekal pravilnost postopka in med drugim trdil, da so obtožbe preveč splošne in površne ter predlagal ponovno preiskavo, ki naj bi točneje ugotovila obtožbe. Sodniki pa so po daljšem posvetu zavrnili njegove pripombe ter je predsednik odredil, da se bo razprava nadaljevala v četrteK 20. t.m. ob 15.30 z zaslišanjem obtožencev Drž. tož. La Greca; preds. sodišča: dr. Cenisi; sodnika Mancuso in Gridelli, zap. Nodetti. Za prehodom na Robiču bo prišel na vrsto predelski prehod. Tudi na njem nameravajo uvesti razne izboljšave. Med drugim bodo tudi ta prehod pokrili s streho, da bo delo obmejnih organov laže. Odborniki občinske skupščine so se zavzeli, da bi čimprej napravili tudi načrte za preureditev prehoda Učeja, ki je v najslabšem stanju. Prav tako so poudarili, da je treba modernizirati cesto od Kobarida do Robiča ter od Žage do Učeje. Kar se tiče prehodov malega obmejnega prometa, so menili odborniki tolminske skupščine, da je treba izvesti nekatere manjše izboljša ve. Ponekod pa naj bi tudi spremenili urnike, da bi potniki tudi v poznejših večernih urah lahko šli čeznje. Posebej so opozorili, da bi bilo potrebno začeti postopek za dovolitev prehajanja italijanskih m jugoslovanskih državljanov čez liv-ški prehod tudi s potnimi listi. Na obeh straneh meje namreč rasteta tod pomembni turistični središči, ki bosta vsako leto privabljali več gostov. Na Goriškem so zaključili lovsko leto. Bilanca je ugodna. Pod streli lovcev je padlo nad 7000 glav raznovrstne divjadi, največ zajcev, fazanov in srnjadi. To dokazuje, da so bila lovišča dokaj polna. V go-riška lovišča je prihajalo stalno 125 tujih lovcev, predvsem Italijanov, ki so plačali za odstrele okoli 27 mili jonov deviznih dinarjev. Seveda lovske družine že razmišljajo tudi o tem, kako nadoknaditi, kar je bilo odstreljenega. Za več milijonov dinarjev so naročili zajcev in druge divjadi iz vzhodnih krajev države, ki jih bodo spustili v lovišča. Ob razmeroma ugodni bilanci pa ne gre pozabiti na veliko škodo, ki jo bo lov verjetno utrpel v prihodnjih letih zaradi gamsje slepote na Tolminskem, črede gamsov, ki so štele nad 2500 glav, so močno razredčene. Po nekaterih podatkih jih je padlo, pod streli lovcev ali pa poginilo do zdaj kaka tretjina. Najprej so upali, da bo bolezen, ki jo prenaša mrčes, prenehala s hladnejšim vremenom. Toda prav v zadnjih tednih so pazili nove primere bolezni. Vprašanje je, kako bo spomladi. Sedaj šteje 36 lovskih družin, ki so vključene v goriško lovsko zvezo, približno 1200 lovcev. njem dobiti tudi tiste dokumente, ki zanimajo slovensko prebivalstvo naše pokrajine Z goriške prefekture so nam sinoči sporočili, da je minister Re-stivo zadržan in danes ne pride v Gorico. Zastopal ga bo državni podtajnik Salizzoni. Ob 9.15 ga bodo sprejeli na prefekturi, ob 10. uri bo sprejem na goriškem županstvu, ob 10.30 pa bo uradna otvoritev novega poslopja državnega arhiva v Ul. Ospitale. Iz Goriškega matičnega urada Dne 5. in 6 februarja je bilo v goriški občini rojenih 9 otrok in umrlo je 5 ljudi. ROJSTVA: Elena Fabbri, Maun Zambon, Francesca Zamar, Giam-piero Michelam, Claudio Trifilo, Lu-cio Iordan, Tiziano Zollla nirtv >-rojen Paolo Tomsie in Andrea Bosch. UMRLI: 82-letni Stefano Orzan; 81 - letna Augusta Spangher por. Secolin; upokojenec 75 letni Gia como Marchi gospodinja 81 letna Francesca Velišček vd Persoglia in kmet 73 letni Angele Canriussi. (iorica COKSO. 17.15—22: «La bambolona«, U. Tognazzi in I. Rei; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan VKRDI. 17.15—22: «Teorema», S. Mangano in T. Stamp; barvni film, mladini pod 18 letom prepovedan. MODKRNISSIMO. 17.15-22: «Gun-gala, la pantera nuda«, K. Swan in J. Otangen; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Vittoria. 17—21.30: «Fino a fartl male«. I. Thulin in J Sorel; francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «La cor-sa del secolo«, Bourvil in R. Hirch; kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «L’incendlo dl Mosca« (Guerra e pace) — Bon-Sovjetski kinemaskope darčuk v barvah. l..\CH.si()l(. 16.00: «Bora, Bora«, C. Fani. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30. «1 quattro del- TAve Maria«, E VVallach, T. Hill, B Spencer Kinemaskope v barvah Nova (iorica: «Soča» — Nova Gorica: «Vojna in mir II. del«, sovjetski film - ob 18. in 21 «Svoboda» — Šempeter: »Vojna in mir« I del, sovjetski barvni film - ob 17. in 20.15, Šempas: »Prijateljstvo«, indijski film — ob 20 Deskle: «Agent Sigma tri«, italijanski barvni film — ob 19 30 Renče: »Potujoči pevec« — ob 19. Kanal: »Vsakemu eno rožo«, ame-riško-italijanski barvni film — ob 20 uri Prvačina: Zaprto. Rekonstrukcija v »Fructalu* v Ajdovščini dobro napreduje. Kaže, da jo bodo zaključili do sredi maja in da bodo začeli novo sezono z močno razširjenimi zmogljivostmi. Po rekonstrukciji, ki bo veljala skupaj blizu dve milijardi starih dinarjev. Zmogljivosti bodo večje za kakih 40 odstotkov. 60 odstotkov vse proizvodnje bodo predstavljali sadni sokovi, po katerih v Jugoslaviji vse raje segajo potrošniki. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Cristofoletti. Travnik, tel 2972 TR21C Danes ves dan m ponoči je v Tržiču odprta lekarna »Centrale* — Trg della Repubhlioa - tel 7234. RONKE Danes je odprta iskarna »Alla Stazione« dr Matltti - Vlale Garibaldi 3 - r.el 77046 DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Voigtlander, IX Agosto S, tel. 24-33. NOGOMET l AMATERSKA LIGA Enajsterica Primorca trd oreh za Primorje Union in Breg sla favorita - Težka tekma za Zarjo - Vesna ima težave z igralci Komentarji prejšnjega razburlji- benega neljubega presenečenja, kaj- vega kola se še vedno niso polegli. Nogomet je pač danes zajel širši krog zanimanja naših ljudj in je to razumljivo. Sicer pa si raje oglejmo, kakšno bo jutrišnje peto kolo tega prvenstva. Zarja - Inter SS Predvidevanja so tvegana Po spodrsljaju s Primorjem bodo Bazovci gostili jutri ekipo Inter SS, ki je po nedeljski zmagi nad Vesno z 2:0 dohitela na lestvici Tecnoferramento, s katero deli zdaj z 20 točkami tretje mesto. Inter ima torej še enkrat toliko točk, kot Bazovci, ki so s svojimi 10 točkami na spodnjem delu lestvice. Na videz torej kaže, da ne more gojiti Zarja jutri nobenega upanja, a v resnici ni tako. Zarja se je namreč že često izkazala prav v tekmah., ko je igrala z močnejšimi ekipami. Res pa je tudi, da Bazovci še vedno nimajo uspešnega strelca, ki bi znal izkoristiti vse veliko delo, ki ga opravijo krilci in zveze. Napovedovati igro Zarje je vedno tvegano. Ta ekipa je doslej dosegla mnogo premalo, če upoštevamo njene igralce. Upajmo pa, da bo jutri zaigrala bolje in ne bo prišlo do incidentov, kot v prvi tekmi, ko so izgredi drago stali ekipo In-terja: štirje igralci Interja so bili suspendirani za skupno 9 dni. Coop - Union Visoka morala Podlonjerci bodo v nedeljo gostovali pri ekipi Cooperativ. Po treh zaporednih zmagah, s katerimi so se prerinili do sredine lestvice, merijo zdaj Podlonjerci celo na častna mesta. Ce pa hočejo doseči ta cilj, seveda ne smejo doživeti no- šo postavo. Okrnjena postava do go ti tri točke, ki jih delijo od Tečno- mačinov proti popolni postavi ferramente in Interja bi se lahko' stov! Kdo bo zmagal? Na to vprašanje lahko odgovo- DOMAČI SPORI DANES Sobota, 8. februarja 1969 ODBOJKA Moška U liga 21.15 v Moden! Minellj — Bor JUTRI Nedelja. 9. februarja 1969 NOGOMET 3. amaterska liga 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Zarja — Inter SS * * * 11.45 v Trstu, Sv. Sergij Coon •— Union * * * * 15.00 v Trstu, stadion «1. maj» Primorec — Primorje * * * 10.30 v Nabrežini Vesna — Libertas Prosek * * * 13.30 v Trstu, Sv. Sergij Breg — Esperia • * * Mladinsko prvenstvo 10.00 v Miljah Breg — S. Giovanni * * * 13.30 v Trstu, Ul. Flavta Edera — Gaja ODBOJKA Prvenstvo mladink 08.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Breg OMA — Breg FARI — Bor zopet spremenile v večje število. Podlonjerci pa se še vedno ubadajo s postavo svojega moštva. Po odstopu La Pasquale imajo težave z obrambo. Nastop Fortezze prejšnjo nedeljo ni zadovoljil, saj še ni povsem okreval. Za jutri računa trener Maver na Visintdna, ki bi moral nastopiti po daljši odsotnosti. Drugih hujših težav v tej ekipi ni. Med igralci je razpoloženje dobro in tudi optimizem je na višku, saj je ekipa le korak pred zastavljenim ciljem. Zato lahko predvidevamo, da bodo Podlonjerci tudi jutri dosegli na igrišču pozitiven izid. Primorec — Primorje Borbeno srečanje? Čeprav deli na lestvici Primorje od Primorca kar 16 točk, bo verjetno ta derbi najzanimivejše srečanje nedeljskega kola. Trebenci so bili za Prosečane vedno trd o-reh, in o tem pričajo tudi rezultati. V prvem delu tega prvenstva je uspelo Trebencem v Nabrežini izsiliti neodločen izid. Ce pa pogledamo, kako so potekale stvari v štirih prvenstvenih tekmah prejšnjih let ugotovimo, da so enkrat zmagali Trebenci, trikrat pa Prosečani, toda vedno s tesno razliko v izidu. Slabo vreme je obema ekipama v preteklih dneh preprečilo, da bi trenirali. Ker oba trenerja nista mogla v tem tednu preskusiti svojih igralcev, seveda skoraj ne moremo govoriti o postavah, s katerimi bosta enajsterici nastopili jutri. Pri Primorcu bosta gotovo odsotna Fontanot in Saina, Primorje pa bo verjetno igralo s standardno postavo in bo nastopil, kot kaže, tudi poškodovani Cadelll. Predvidevanja? Kljub temu, da je Primorec, kot smo že dejali, trd oreh za Primorje bo slednje verjetno nekoliko prevladovalo. S tem seveda nočemo reči, da bodo Trebenci vrgli puško v koruzo. Nasprotno! Prav zato bi moraj ,biy zelo bor- ben, Primorje pa se mora zavedati, da osvajanje točk v tem srečanju ne bo lahko. Vesna — Libertas Prosek Težave s postavo Po hudi kazni disciplinske komisije bodo Križahi jutri igrali pred svojim domačim občinstvom. Komentarji o dogodkih prejšnje nedelje se v Sv. Križu še vedno niso polegli. Toda prvenstvo se nadaljuje tudi za ekipo Vesne, ki mora zaradi številnih izključenih i-gralcev zapolniti nastale praznine. Poleg štirih izključenih igralcev, ki so bili kaznovani preteklo nedeljo ne bo mogel nastopiti niti igralec - trener Mandanicci, kateremu se še ni iztekla nekoliko starejša kazen. Odsotnih ho tako kar 5 standardnih igralcev. Za jutrišnjo tekmo bi prišli poleg preostalih sedmih igralcev iz prejšnje nedelje v poštev še Ten-ce B. Coltellino in Košuta Z., toda ostane prazno še eno mesto. Tako bo moral stopiti na igrišče jutri kak mladinec ali pa eden od veteranov: Košuta R., oziroma Sul-čič D. Kaj pa nasprotniki? Proseški Libertas je po slabem začetku izboljšal svojo igro. V štirih tekmah povratnega dela prvenstva je zbral kar 6 točk. Gostje tudi nimajo podobnih težav, kot Vesna in bodo nastopili z najbolj- rijo le igralci Vesne, če je nedeljski poraz načel njihovo moralo, potem bi to lahko delovalo na igralce negativno. Ker pa igrajo pred domačim občinstvom, jim verjetno tudi v okrnjeni postavi zmaga ne bo ušla. Breg — Esperia Favoriti so «plavi» Nedeljski nastop Brega z Espe-rio bo imel dvojni pomen: predvsem morajo Brežani dokazati, da je bil nedeljski spodrsljaj s S. Ser-giom slučajen, maščevati pa se morajo tudi za točko, ki jim jo je odvzela Esperia v prvem delu prvenstva po desetih zmagali. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da merijo predstavniki dolinske občine jutri le na zmago. To tem bolj, ker si odslej res ne morejo več privoščiti nobenega spodrsljaja, če hočejo s prednostjo, ki jo imajo na lestvici,. tudi v preostalem delu prvenstva mirno nadzorovati ostale ekipe. Ker za jutrišnje srečanje tudi trener Sušelj nima nobenih večjih težav s svojo ekipo, bi moralo tudi v tej tekmi nastopiti enako moštvo, kot' prejšnjo nedeljo. Po predvidevanjih bi zato moral Breg iz te tekme odnesti ves Izkupiček. Bruno Rupel NA SVETOVNEM ČASNIKARSKEM SMUČARSKEM PRVENSTVU V BADGASTEINU Gorazdu Veselu za las ušel naslov svetovnega prvaka Atalanta - Fiorentina Bologna - Vicenza Cagliari - Va.rese Milan Verona Napoli - Inter Palermo - Juventus Koma - Piša Torino - Sampdoria Catanzaro • Foggia Como ■ Catania Padova - Brescia Savona - Monfalcone Brindisi - Mesina Poročali smo že o velikem uspehu našega urednika Gorazda Vesela, ki ga je dosegel na svetovnem časnikarskem prvenstvu v Badga-steinu, kjer je osvojil v veleslalomu odlično drugo mesto. Ob njegovem povratku iz Badgasteina smo ga prosili, da bi nam nanizal nekaj svojih vtisov in podatkov s te prireditve. «Kako se je zaključilo to prvenstvo? Kakšen je bil končni vrsti red v kombinaciji.« «Prvo mesto v kombinaciji, za katero sta veljala veleslalom in slalom (z dvema spustoma), je osvojil predsednik Mednarodne časnikarske smučarske zveze Marcel Pa-sche iz Švice, drugi je bil dr. Die-ter Seefranz (Avstrija), tretji Peter Pilsl, četrti Jugoslovan Janez šušter, peti pa Jugoslovan Božo Mejevšček » «Kakšna je bila pa tvoja uvrsti- žaporednih tev na lestvi« “ kombinacijo?,. «Z menoj je bilo pa tako: bil sem ’ že tik pred’ tem da mi uspe osvojiti prvo mesto v slalomu, kar bi mi seveda prineslo tudi zmago v kombinaciji. V prvem spustu slaloma sem imel namreč med vsemi tekmovalci, drugi, najboljši čas (38”8), takoj za Dietrom Seefran-zom (38”4). Nato sem pa v driv gem .teku storil taktično, napako. Ce bi vozil bolj umerjeno in premišljeno ter se zadovoljil tudi s. poprečnim časom, bi si povsem gotovo zagotovil prvo mesto v slalomu iri s tem- seveda tudi prvo mesto v kombinaciji. V drugi vožnji slaloma je prišlo namreč med nastopajočimi do velike selekcije. Jaz sem pa tudi v drugem teku vozil zelo hitro in, sem padel na sicer povsem ravnem terenu, ker se mi je smučka pri močnem odskoku odpela Ta nezgoda je seveda odločilno posegla v moje možnosti, saj mi je odvzela naslov svetovne- X 2 1 1 ga časnikarskega smučarskega prvaka.,, Lestvica tega prvenstva 13 odigranih kolih naslednja le po 1 «To je bila res izredna smola, saj Čelana 13 12 1 37 15 24 1 X 2 bi v nasprotnem primeru Imeli za- Gasilci TS 13 11 2 37 14 22 X mejski Slovenci danes svojega pr- 'Pagnin 13 9 4 33 21 18 1 X vega svetovnega prvaka.. Ge je to- Minelll 14 9 5 31 25 18 1 rej že itak velik športni uspeh, za- Bor 13 6 7 27 29 12 1 radi zapravljene še večje možnosti Ciam 13 6 7 25 26 12 1 za osvojitev naslova svetovnega pr- Mazzoni 13 6 7 24 26 12 1 X 2 vaka nekoliko grenak, pa upam da Scaiola 13 5 8 23 29 10 1 X so bili ostali vtisi s te prireditve CRDA 13 1 12 11 38 2 1 X bolj prijetni?,, Gfidioz 14 1 13 14 39 2 »Tekmovanje se je odvijalo v res izredno prijateljskem vzdušju. Organizacija je bila zelo dobra, tako, da sem odnesel s tekmovanja res dobre vtise.» «KaJ pa prihodnja svetovna časnikarska smučarska prvenstva?,, ((Prihodnje leto bo v Švici, za leto 1971 pa so svojo kandidaturo predložili Japonci. Seveda bi se bilo lepo udeležiti tudi teh dveh prireditev. Sicer pa je o tem še dovolj časa za razmišljanje.,, ODBOJKA ŽENSKI PREDPRVENSTVENI TURNIR V TRSTU Jutri na stadionu «1. maj» Bor, AGI in Partizan (Poreč) Turnir se bo začel ob 14.30 V nedeljo 9 februarja bo na | te igralke ni potrebno posebej pred stadionu «1. maj» zanimiv ženski | stavljati, to je sesterka, ki zna odbojkarski turnir. Udeležile se ga zaigrati na zelo visoki tehnični in bodo šesterke: Partizan iz Poreča, taktični ravni. Če tema dvema last- AGI iz Gorice in organizator BOR. Z ozirom na imena nastopajočih društev se pričakuje zanimiva in kakovostna odbojka Če na kratko predstavimo vse tri nastopajoče ekipe je prvo mesto že v naprej oddano ekipi Partizana iz Poreča; IIIIIIMIIIIIIIfllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllinilll MOŠKA ODBOJKARSKA R LIGA Sesterka Bora drevi v Modeni Moška odbojkarska Sesterka Bora bo danes Odpotovala v Modeno, kjej se , bo pomerila z Minellijem, svoj,m sosedom na lestvici. Bo-rotfči bodo odpotovali, s,popolno postavo, vendar pa bodo .imeli',v! Mo-denr kljub temu težko nalogo, saj sodi Minelli med močnejše šesterke tega prvenstva, Za Bor-izid tega srečanja i\i' ne-porhemben. Z zmago ' se sicer' na lestvici ne bi vidno okoristil, saj ga loči od MineMija kar 6 tqčk. Zato pa bi bil poraz tem usodnejši, ker. bosta ostali dve ekipi,' ki 'imata/na lestvici enako število '12'točk, CIAM in Mazzoni, Igrata proti šibklmg nasprotnikoma, 1 nanšječ proti CR.DA. oz. Godfozui in" bosta torej zelo verjetno prišla do obeh ■točk. V tem primeril Cin seveda ob porazu Bora) bi se «plavi;> znašli na lestvici za dve mesti nižje. Nogometaši Juventine nastopajo v letošnjem prvenstvu s spremenljivo srečo. Na sliki sta mladinska in članska ekipa tega društva iz Slami reža pri Gorici Ženski pokal prijateljstva Breg-Bor 2:0 V okviru ženskega tekmovanja za Pokal prijateljstva sta se sinoči pomerili v Trstu šesterkj ŠZ Bor in ŠD Breg. Zmagale so Bre-žanke z 2:0 (15:10, 15:7). Ekipa Brega, ki je nastopila brez ipodajafrice Tamare Foraus, je v tej tekmi zaigrala tehnično dokaj dobro in je-dosegla svoj uspeh brez izdatnega naprezanja. Borovke so tudi v tej tekmi pokazale svojo stalno napako: iz igre premalo zalagajo svoj napad z u-porabnimi žogami in tako tolkači-ce ne pridejo do izraza. 1; “ 3. — 4. — 5. — «. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 - 2 1 2 1 1 1 1 X 1 2 nostima dodamo Porečankam še njihovo atletsko pripravljenost !e za vlogo favorita več kot dovolj. Zadnje čase pa so svoje vrste okrepile z državno mladinsko reprezentantko Mijandrušičevo iz Pulja in se tako upravičeno potegujejo za vstop v prvo jugoslovansko zvezno ligo. Z ozirom na vse naštete lastnosti jim ta kakovostni skok ne bi smel biti nepremagljiva ovira. Podcenjevati pa ne smemo niti AGI. To društvo je vedno razpolagalo z dokaj solidnim igralskim kadrom in neizčrpnim zaledjem. Za letošnje prvenstvo B lige so se go-ričanke vestno pripravljale in to bo njihov edini predprvenstveni na stop. To je edina prilika, ko jih bomo videli «pri delu» in odkriti bodo morale dosedanje skrivnosti. Pripomniti moramo še to, da je AGI letošnji velik favorit B skupine ženske B lige. Preostanejo nam še igralke organizatorja troboja Š Z BOR. Ta ekipa nastopa letos v dokaj spremenjeni postavi. V nedeljo bomo videli njihovo resnično pripravljenost in pravo moc pred skorajšnjim prvenstvom B lige. Vrstni red tekem: PARTIZAN - BOR PARTIZAN - AGI BOR - AGI Turnir se bc začel jutri, v n*' deljo, ob 14 30. F. G- KOLESARSTVO Smrt kolesarja zaradi dopinga GRENOBLE, 6. — Francoske oblasti so obtožile dva mlada fr**’" coska kolesarja - amaterja, da st* prekršila zakon o dopingu. 0b» obtoženca sta priznala, da sta v Italiji kupila sredstvo za dopingir*' nje in ga posredovala svojemu 23' letnemu sotekmovalcu Ivesu Mo*-tinu, ki je umrl 36 ur potem, 110 je zmagal na neki dirki v ciW°‘ krosu lani 1. novembra. Pri obdukciji trupla nesrečnež* kolesarja so zdravniki kasneje našli sledi amfetamina, ki deluje kot poživilo, pri večjih količinah pa J* lahko smrtno nevaren. NOGOMET MLADINSKI TURNIR Dukla-Bolojjna 2:1 VIAREGGIO, 7. — Na mednarodnem mladinskem nogometno11' turnirju je v prvi tekmi Du-kla ** Prage premagala Bologno z 2:L Brežani so preteklo nedeljo doživeli prvi poraz v letošnjem prvenst''1* ........."....................................................................................miniMii... ROMA Ginulfi; Scaratttl Carpenetti; Salvori. Splnosi (Sirena ali Cappelli), Santarlmi; D’Ama-to, Guido. Landini, Capello, Peiro. PIŠA Annibale; Casati, Gasparroni; Gašperini, Lenzi, Gonfiantinl; Placeri. Guglielmoni, Manser-visi, Joan (Mascalaito), Cosma. BOLOGNA Adani; Roversi, Ardizzon; Fur-lanis, Battisodo, Gregori; Pace, Bulgarelli, Muiesan, Turra, Sa-voldi. L. VICENZA Luison; Volpato, De Petri; Tumburus, Carantini, Calosi; Menti, Cinesinho, Reif, Bia-siolo, Gallina. MILAN Cudicini; Anquilletti, Schnel-linger; Maldera, Malatrasi, Ro-sato; Hamrin, Lodetti, Sorma-ni,: Rivera, Prati. VERONA De Min; Ranghlno, Ripari; Pe-trelll, Battistoni, Madde; Sega (Vanello ali Bonfanti), Maz-zanti, Traspedini, Bonati, Bui. PALERMO Cei; Sgrazzutti, Furino; Lan-cini, Giubertoni, Landri; Pel-lizzaro, Reja, Troja, Bercelli-no, Ferrari. JUVENTUS Sarti; Pasetti, Leoncini; Sal-vadore, Castano, Del Sol; Fa-valli, Benetti, Anastasi, Haller, Žigoni. TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Agroppi; Carelll, Fer-rini, Combin. Moschino, Fac-chin. SAMPDORIA Battara; Sabadini, Sabatini; Delfino, Morini, Vincenzi; Salvi, Vieri, Cristin, Frustalupi, Novelli. CAGLIARI Albertosi; Martiradonna, Lon- Nene, Brugnera, BoninsegJ19' Greatti, Riva. VARESE Da Pozzo; Sogliano, Maro#; Della Giovanna, Dolci, Sari1' Leonardi. Tamborlni, CapPel' lini, Cattai, Gol-In. NAPOLI Zoff; Nardin, Pogliana; Zuri* ni, Guarneri, Bianchi; Can*’ Juliano, Altafini (Nielsen fll Sala), Montefusco, Barison. INTER Girardi; Bedirt, Facchetti; tini, Burgnich, Cella; J® Suarez, Mazzola, Domengh'11' Vastola. ATALANTA De Rossi; Poppi, Dordonl; beri, Dotti, Bertuolo; NastaSj®' Lazzotti, Clerici, DeirAng®10’ Incerti (Novellini). FIORENTINA Superchi; Rogora, Mancin; ® sposito, Ferrante, Brizi; R'ZT,' Merlo. Maraschii, De Sisti, * marildo. Pavla Hočevar POT SE VIJE 11 Spomini «Si jo videl? Dobro jo poglej, ko si bo nesla vodo! Ti bom potem nekaj povedala.,, Nič se ni lepotica ozrla, ko se je vračala. Teta pa: «Si jo videl, to je Zofka Kvedrova, prijateljica naše Mile*), učena ženska! Sinoči je imela predavanje v Ljubljani: kako da ženske nimajo nič veljave, kako da jih moški zafrkavajo, če se hočejo kje izkazati, kakšne pravice da imajo ženske po drugih državah in ne vem kaj še. Davi sem že slišala v mesnici, kako imenitno je govorila, dedcem pa da ni bilo nič kaj povšeči, samo nekateri mlajši da so ji pritrjevali... Iz Loškega potoka je, kdo bi si mislil...!,. Oče je seveda poslušal teto, nič pa se ni čudil. «No, zdaj bo pa treba iti, moram še nekaj kupiti.» Požirala sem tetine besede, razumela pa nisem, da je kaj posebnega to, kar je govorila Zofka. Mislila sem le na njen obraz, tako lep in zdrav, na njene temne oči in na lase — zakaj se ni bila še splela? Pri nas doma bi ne mogla stopiti pred ljudi nepočesana... Zdaj, ko sem že marsikaj spoznala iz Slovenskega naroda, *) Mila Vdovičeva, sestra znanega prevajalca iz ruščine Bogomila Vdoviča, znanega pod psevdonimom George, ter Staneta Vdovica _ Janeza Rožencveta. študirala je v Pragi in se veliko družila z Zofko Kvedrovo in dr. Dermoto. ko so mi bili znani avtorji podlistkov, zdaj se mi je razodela še Zofka Kvedrova. Odslej so mi bili njeni spisi kažipot v novo stran življenja: v leposlovje, v vzgojne in feministične probleme. Domači prijatelj, ki ga je Zofka začela urejevati v Pragi 1904, je bil kmalu ne samo meni marveč velikemu delu naše odrasle mladine, tudi kmečkim in delavskim ženam, priljubljen, težko pričakovan list, čeprav je bil v prvi vrsti reklamno glasilo za Vydrovo žitno kavo na Češkem. Kvedrova mi je prva povedala, da je namen ženskega izobraževanja lahko več, kot da postaneš prodajalka, poštarica ali učiteljica, kar je bila takrat edina možnost ženskega izobraževanja. To, da mi je bilo dano, čeprav po golem naključju, osebno spoznati Zofko Kvedrovo, sem imela za prvo veliko srečo v življenju. Misel nanjo me je dvigala, mojemu duhu so se razmahnile peruti. Same od sebe so me med drugim začele boleti še misli: zakaj slisim po mestu toliko nemščine, vse starejše gosposko oblečene ženske govore nemško, ulični napisi so dvojezični, v križanski cerkvi molijo in pojo samo po nemško. Ali bo vse to brez konca? Dobila sem nekaj prav prijetnih sošolk, imele smo skupno pot v šolo. Pripovedovale smo si svoja doživetja in vtise, se čedalje bolj zbliževale v skupnih ugotovitvah in zgražanjih, hvalile prebrane knjige, blagrovale tiste, ki hodijo vsako nedeljo z očetom na izlete in prinašajo v solo nepoznane cvetice, kakor takrat Uka Burgerjeva... Sedmi razred! Same novosti, v šoli in na stanovanju. Preselili so me k bratrancu prof. Kunu Hočevarju Ln njegovi materi, ki je imela pri sebi nečakinjo siroto. Oče mu je bil pisal, če bi me vzel na stanovanje: ((Plačeval ti bom tako kakor drugje. Saj vem, da s prvo profesorsko plačo težko živite trije...,, Kako mi je bilo tam lepo! Hrana tako dobra, stanovanje zdravo, ljudje dobri in izobraženi. Vsako nedeljo smo hodili na sprehod sami ali z njihovimi znanci. Nekoč je bil v tej družbi študent Lojz Zalokar iz Velikih Lašč, pa se dotlej še nisva poznala. Dosti sva si imela povedati, posebno on je mar sikaj vedel, saj je študiral na Dunaju. Tam, je razlagal, so naši študentje organizirani po strankah kakor doma, le narod-noradikalna organizacija Slovenija nima ozke politične zaslombe, njen program pa da je najbolj realen. Poleg narodnoobrambnega dela proučujejo zlasti narodno gospodarstvo, prosvetni položaj v domovini, pa nove literarne in sociološke struje v Evropi, posebno še v Rusiji itd. Bila sem šele novinka na teh področjih, marsičesa nisem razumela, rada bi ga bila kaj vprašala, pa nisem vedela kako. Mislila sem si: ce bi ti vedel, komu to pripoveduješ! Moji pojmi o rajfajznovkah —• kreditnih zadru gah, ki so bile takrat posebno aktualne na Štajerskem — so bili hudo površni. Mimogrede sem jih bila nekaj pobrala iz Omladine, glasila dunajske Slovenije, ki sem jo včasih prelistavala pri bratrancu. Sama nisem vedela, kdaj sva se ločila od drugih. Na lepi gozdni poti se ustavi in obrne: . «Ali ste pogledali tistega gospoda in gospo, ki sta šla pravkar mimo? Veste, kdo sta? Govekar in žena Minka Gove karjeva. Oba sta pisatelja, pa tiste tri punčke imata. Ali jih ni lepo videti! Gospa Govekarjeva piše, predava, prevaja iz ruščine in ureja list Slovenska gospodinja...,, Koliko mi je še ‘govoril o njej in o sreči, če se najdeta v življenju dva človeka, ki razumeta drug drugega, se izpopolnjujeta, imata iste ideale in skupno uživata srečo z otroki. Ko smo se posla v ljali, je stopil k meni: «Kdaj se bomo pa zdaj kaj videli? Se bova še kaj pogovorila.,, Pa se še dolgo zatem nisva več videla, šla vsak po svoji poti, vsak proti svojemu cilju, oba pa so vodili življenjski ideali iz tistih mladih let. Bratranec se je zanimal za moj duhovni razvoj. Nosil mi je knjige iz gimnazijske knjižnice, in ko sem ga nekoč vprašala, kaj je to filozofija pa klasična filozofija, je posredoval pri. svojem kolegu dr. Šlebingerju, da mi je prinesel Lampetovo goni; Cera, Niccolal, Longo; Modroslovje. Počasi sem prebirala to knjigo, vrtala in vrta1® po težkih odstavkih, cele popoldneve sem bila ločena od vsa)5, danjega življenja. Kaj še more mladega človeka tako osre^' kakor lepa knjiga! V hiši je bilo tudi obilo smeha in pe^i®' Visokošolski doživljaji z Dunaja, belokranjski običaji, črn0' maljsko slovensko-nemško sožitje, naše, hrvaške in stare ne*11' ške narodne pesmi — koliko nove snovi za mojo vedoželj^f in zabavo! Bratrančeva mati, ki je bila brez šol in se je vzgaj*1.® in izobraževala po nemških romanih, je meni in svoji nečaki'11 prikazovala življenje v najlepši romantiki. Težko ji je b!'° prej vsa leta. Po možu, mojem stricu, ni imela penzije, Pre' zgodaj je bil umrl, le skromno miloščino ji je dajala občln®ff S poučevanjem ročnih del in s pismenimi prošnjami je verw® sina visoko izšolala, in zdaj ji bo bolje Mož je trpel od do prezgodnje smrti. Z ganljivim sočutjem je pripovedova njegovo usodo — usodo naših prvih kmetskih, študentov mučenikov sproščene misli. Njegova mati, moja stara je z malho in košarico hodila po vaseh prosit fižola, k®s.j moke, jajc... in to je vse nosila peš v Ljubljano gospodinj' pri kateri je stanoval sin Jerneje! Rad bi bil visoko studi1'®-’ pa je bil prereven in je šel potem za učitelja. Dobil je me®1 v Črnomlju, se oženil in imel dva otroka. Bil je izvrsten PeVeJ prvi organizator slovenskega prosvetno-družabnega življenja .'j tem nemškutarskem mestecu. V šoli pa se je bil pregrešil- ^ j je o zvezdah, soncu, stvarjenju sveta, pa vse tako, da 11 bilo popolnoma v skladu z zgodbami Sv. pisma. Obsodili so & in kazensko prestavili daleč tja v Trn na Kras. Potem S o K še poklicali k vojakom, kjer je umrl v trpljenju in oslabeloSjg «Enkrat pojdemo pa na sodnijo prosit,,, je rekla teta, <(d bi nam pokazali tisto dvorano, kjer visi slika Jernejevega b£® tranca Hočevarja. Ta je bil predsednik deželnega sodišča-je bil 1895 v Ljubljani tisti hudi potres, je kar sam tekel 11 grad in izpustil jetnike iz sodnih zaporov. (Nadaljevanje sledi) W M. UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTEOCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA:. Ulica 24 Maggio l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 (i* vnaorei četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln ’ nedeljo 50. para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubllana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi beseda - Oglasi ?,a tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh - drugih pokrajin Italije pri «Societš Publlcitš Italiana,, - Odgovorni urednik: STANISLAV, RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ^