Političen list za slovenski narod Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 vid., za en mesec 1 gld. 10 kr. T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta i 3 gld.. za en meseo 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. T Posamezne številke veljajo 7 kr. »aročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. 288. V Ljubljani, V torek 17. oktobra 1893. Letnilt XXI. Občili zbor katol. polit, društva v Konjicah. Da nam se nihče ne bo čudil, ker smo poročilo o zadnjem zboru tega društva postavili na odlično mesto, moramo povedati, da je to društvo blizu 23 let staro ter — kakor se je pred leti izrazil vladni komisar — jedino v vsem okraju celjskem, ki ima vselej dobro obiskane zbore. Zadnjo nedeljo obhajalo je pa to marljivo društvo zbor, ki se sme imenovati prav sijajen tako po številu, kakor po odličnosti njegovih udeležencev. Sledeče poročilo razveselilo bo gotovo vse prijatelje verno-slovenske stvari po vseh naših pokrajinah. Podamo ga, kakor nam se je poslalo iz Konjic. Dne 15. oktobra t. 1., že pred 3. uro, bila je društvena dvorana do zadnjega kota polna udov našega katol. političnega društva. Gospod nadžupnik in dekan Voh otvori kot prvomestnik zborovanje s krščanskim pozdravom: ^Hvaljen bodi Jezus Kristus I" Potem predstavi čč. društvenikom deželnega in državnega poslanca g. Miho Vošnjaka, deželnega in državnega poslanca g. prof. Fr. Robiča in deželnega poslanca g. dr. Iv. Dečka. Prvo besedo podeli g. državnemu poslancu Vošnjaku, ki tukajšnji okraj že 9 let zastopa v štajarskem deželnem zboru. Gospod deželni poslanec poroča o treh deželnih postavah (zakonih), katere bi Slovenci kakor nemški konservativci radi videli uvedene ali vspremenjene, a nemški liberalci v Gradcu jim ne pritrdijo. Te postave so: 1. Prosta ženitev nemaničev. Naj bi se smeli ženiti le takšni ljudje, ki svoji občini dokažejo, da bodo zamogli svoje rodbine pošteno pre-živiti. 2. Lovska postava, ki je dozdaj bolj za zajce, kakor pa za kmeta. 3. Volilni red za okrajne zastope (pri Vas cestni odbori imenovan'), ki se ne ozira na ; davkoplačevalce, ampak samo na koristi nemških liberalcev po trgih in mestih. Gospod poslanec se je poprosil, dčlati na to, da se prva teh treh postav kmalu napravi, ostali dve pa zboljšata ali popravita. Gospod poslanec M. Vošnjak poročal je potem tudi o splošnem položaju v državnem zboru. Stališče slovenskih poslancev v državnem zboru je pripoznano jako težavno. Sami za-se ne opravijo nič. Treba jim močnih in zvestih zaveznikov. Dokazal je g. govornik, da lepo število nemških poslancev, t. j. konservativcev, pripoznava tudi nam Slovencem pravico do jednakopravnosti v uradu in šoli, nam nasproti so le „nemški hujskači". Nad tričetrturno poročilo svoje sklenil je g. poslanec z zagotovljenjem, da bo delal, dokler ostane na tem častnem mestu, v duhu pravega Slovenca, ki mora biti dober katoličan, požrtvovalen Avstrijan in neustrašen Slovan. Viharno ploskanje bilo je ži? dokaz splošnega zaupanja, katero imajo volilci do svojega izkušenega g. poslanca. G. prvomestnik se zahvali g. poslancu ne samo na obširnem poročilu, ampak tudi na neumornem njegovem delovanju ter podeli besedo državnemu poslancu g. profesorju Robič-u, ki je ravno pred jednim letom poročal tudi v tem društvu o svojem poslaništvu, Gospod poslanec povdarja, da se je on prav po načelu našega društva vselej poganjal za versko šolo, ki bo otroke poučevala na podlagi materinega jezika in jih vzgojevala v verne kristijane, zveste državljane in značajne Slovane. Dokazal je, da sedanje šolske postave ne vstrezajo našim pravičnim zahtevam. S številkami je pojasnil, kako grozovito da naraščajo šolski troški na Štajerskem. Pred tridesetimi leti znašali so komaj 120.000 gld., a pred 8 leti znašali so že dosti nad 2 milijona, in pri vsem tem je še veliko pomaujkanje učiteljev, in ti, ki so, niso zadovoljni s svojim stanom. Živ dokaz so preobilne prošnje za „judeževe groše", s katerimi se nadaruje napaka, da javni učitelji v učnih urah slovenske otroke mučijo z njim nerazumljivo nemščino. Tudi tega gospoda poslanca poročilo vsprejelo se je z jednakim navdušenjem ter je prvomestnikov namestnik g. Rudolf izrekel v imenu našega društva gospodu poslancu srčno zahvalo in splošno zaupnico. Odbornik g. dr. J. Rudolf vpraša gosp. poslanca, kdaj da dobimo na celjski gimnaziji slovenskih paralelk. Gospod poslanec Vošnjak pojasni v daljšem odgovoru zgodovino slovenskih paralelk z zagotovilom, da slovenski poslanci ne bodo mirovali, dokler se ne vpeljajo po vseh gimnazijah na Slovenskem. Gospod interpelant se zadovolji z odgovorom ter pojasnuje v prav poučnem govoru mršave šolske razmere v Konjicah, odkar se je naša stara „ljud-ska šola" razcepila v „nemško šolo" za trg konjiški in v ^slovensko šolo" za okolico konjiško. Tudi ta govor bil je vsprejet z veliko pohvalo. Gospod prvomestnik vpraša gospoda poslanca Vošnjaka, ki je ud železniškega odseka v deželnem odboru Staierskem, kako bi ee okraj zamogel obvarovati občutljivih plačil, ki mu pretijo zavoljo nove, premalo rabljene deželne železnice iz Poljčan v Konjice. Gospod poslanec dal nam je dober svet, ki utegne vsemu okraju veliko koristiti. Društveni tajnik č. g. vikar Tomažič poročal je o letošnjem romanju Slovencev v Rim. Poleg njega bila sta še dva druga udeleženca tega romanja navzoča, namreč č. g. kapelan vitanjski in oče župan šentjungerski. LISTEK. Vsakdanje dogodbe. (Napisal Josip Jaklič.) 2. Gospod Peter. (Konec.) „Brez šale, Katrica, kaj bi ti k temu porekla, če bi te jaz snubil pri očetu", povzel je zopet besedo gospod Peter in čelo se mu je nekoliko potemnilo. „Snubili! Ha, ha! Vi se znate res dobro šaliti, gospod Peter". In zopet se je zasmejala. „Hi, hi, hi!" Njen smeh privabil je starega Lipeža v sobo. „No, kaj pa imaš tako dobrega, da se smejaš, kakor bi bila novo sekirico našla?" „.Kaj bi se ne smejala, ko so mi gospod Peter rekli, da me bodo pri vas snubili"". In zasmijala se je na novo. Sedaj ni preostalo gospodu Petru ničesar druzega, kakor da se je tudi on pričel grohotati na vse grlo. „Kaj mislite, oče Lipež, da bi bila mi dva res tako slab par? Mlad res več nisem, toda v najlepših letih". In sedaj se je pričel tudi Lipež smejati. „Hej, trdni ste še, trdni, gospod Peter. Toda za ženitev pa že niste več, kot jaz ne. Kaj ne, gospod Peter, mi dva se ne bova več ženila, razven s smrtjo, če naju bo marala?" In kaj je hotel ubogi naš snubač. Pritrditi mu je moral, hotč ali nehote in smejali so se vsi trije. Ko pa je vstopil v sobo mladi gozdar, plačal je gospod Peter svoj račun in jezen odšel domov. Srdil se je, da so mu splavale po vodi najlepše nade. „Toda, morebiti me zato ne mara, ker sem preveč zanemarjen", mislil si je. „Ko se bodem drugače nosil, bo uže tudi Katrica drugače mislila. Saj mlada dekleta tako ne gledajo na nič druzega, kot na zunanjost". In gospod Peter je začel manjkrat zahajati k Lipežu in devati denar na stran. V nekaj mesecih nabralo se je dovolj, kupil si je novo obleko. In sedaj je stal celi dve uri pred zrcalom, kakor kak šestnajstletni mladič, uravnal si vlasuljo in česal si brado. Obupal še ni bil in hotel je vnovič poskusiti svojo srečo. Napotil se je k Lipežu, kjer ga uže skoro tri mesece ni bilo. Tamkaj je uže našel vaškega kovača Martina, onega, ki je vedel vse, kar se je zgodilo v devetih farab ua okrog in tudi ono, kar bi se bilo vsaj moglo zgoditi. „Hej, gospod Peter, kam pa kam, tako praz-niško? Pa menda vendar ne v snubce?" Gospod Peter mu ni odgovoril, naročil je Katrici poliček črnine. In le-ta je odšla iz sobe. „Aha, zdaj pa že vem, zakaj ste si kupili tako lepo črno obleko, menda bo vas vabili za svata uže kar naprej." „Kaj govoriš, kedo me je povabil v svate?" „Ej, kedo drugi kot mladi gozdar. Saj bo imel s Katrico poroko, to menda ja uže veste." Tedaj pa so se zasvetile gospodu Petru oči in planil je v Martina in ga zgrabil za vrat. „Reci, lažnjivec, da ni res, sicer to zadavim kakor mačka". Toda Martin je bil močnejši, otresel se ga je in ga vrgel v sredo sobe. „Kako bom rekel, da ni res, saj to ve že lahko cela vas, da je tako. Lipež že cel mesec pripravlja gostijo in se baba, da take ženitve še ni bilo, kakor gozdarjeva z njegovo Katrico in stoče, da se Bogu usmili". Gospod Peter ni ničesar odgovoril, stiskal je pesti in oči so se mu tako divje svetile, da je bilo Martina skoro groza. Mej tem je prinesla Katrica vina. Bila je ble-dejša, nego sicer in bolj zamišljena. Postavila je molče polič na mizo, potem je pa zopet odšla. Tedaj pa je planil gospod Peter, ki jo je od strani opazoval, venkaj in zaloputnil vrata za seboj. „Kaj mu je neki to mari," ugibal je kovač Martin in nikakor mu ni šlo v glavo, zakaj si je gnal gospod Peter to novost tako k srcu. „ Menda je spet pijan ali je pa znorel." Plačal je svoj račun in odšel. Kur je zborovanje trajalo že dve uri, odložil je g. govornik podrobno poročilo ua prihodnji zbor ter je samo prečital dva važna dopisa, ki sta načema društvu došla po zadnjem zboru. Prsi bili so naš sveti oče, ki so se telegratičnim potom dali zahvaliti na častitki, katero smo jim bili poslali k njihovi škofji zlati sveti maši. Pa tudi svetli cesar ukazali so našemu društvu irreči zahvalo za spodobno ča-stitko, katero smo bili poslali povodom rojstva njihovega najmlajšega vnuka-nadvojvoda Franca Karola Salvatorja. C. kr. okrajno glavarstvo celjsko izvršilo je ta najvišji ukaz v lepem slovenskem jeziku. Gospod prvcmestnik, ki je že pri svojem pozdravu se spominjal sv. očeta rimskega papeža in svetlega cesarja, sklenil je sijajen zbor s trikratnim živio-klicem na papeža Leona XIII. in na svetlega cesarja Franca Jožefa I. Mnogoštevilni zborovalci pritrdili so z velikim navdušenjem in se razišli s srčno željo, da bi se kmalu vršil temu podoben zbor. Iredenta. Iz Istre, dne 15. oktobra. Kakor štajerski in koroški Nemci mislijo, da je prava zemeljska sreča mogoča le pod prusko »pikelhaubo", sodijo naši lahoni, da se jim more dobro goditi le pod vlado »zjedinjene Italije". Znano je, kako je laška iredenta razširjena po vsem Primorskem, — ne da bi se merodajni krogi za to dosti zmenili. Premnogi pojavi jasno svedočijo, kam teži hrepenenje in poželenje naših lahončkov. »Hrvatska" je baš nedavno objavila zopet več zanimivih podatkov o tem. Iz isterskega mesteca se ji poroča na pr., da se „nadebudna mladež bodoče velike Italije" prav .odlikuje' s protidinastičnimi izrazi. A glavna opora tega gibanja je sam učitelj te mladeži, ki je, da dokaže svoje simpatije do laške vladarske hiše, dal svojo hčerko krstiti za Mar-gherito! Mladina nosi na prsih cvetlice »margherit-lina" in laške boje; ostentativno se pojejo proti-avstrijske, prekomorske pesmi in viče se »Viva Italia" kakor za stavo, — a oblasti se niti ne ganejo! Še značilnejši je ta-le dogodek: »Na cesarjev rojstveni dan stalo je pred cerkvijo več mladeničev, med njimi J. Battestini, sin tamošnjega poštarja, dijak na c. kr. učiteljišču (laški oddelek) v Kopru. Nekdo ga vpraša, gre li k slavnostni maši, a on odgovori (laški): ,Ne grem; da bi bila maša za Garibaldija, kralja Umberta ali kraljico Margherito, onda da'!" »Nimamo besedij", pravi k temu omenjeni list, »da ožigošemo ta odgovor učiteljskega pripravnika, ki uživa še podporo od okrajnega odbora v Poreču in 300 gld. na leto od — ,Lega Nationale'. Ta hoče jednoč postati učiteljem dece avstrijskih podanikov, da hoče jih bržkone učiti, da je Oberdank mučenik italijanske ideje in da se njihov kralj zove Umberto! Čestitamo zanaprej vladi na takih uzornih učiteljih ! Drugod tak dijak niti tre- Drugi dan ni bilo gospoda Petra nikjer in tudi tretji dan ne. Sosedom in vzlasti Andrejaševemu Francetu se je to čudno zdelo in šli so gledat v njegovo stanovanje. Vrata so bila zaklenjena. Vlomili so jih, toda gospoda Petra ni bilo notri. Iskali so ga povsod, a zaman. Polagoma so ga popolnoma pozabili. In ko smo se vaški otročaji neko nedeljo popoludne podili po gozdu, zagledali smo pod staro hruško drobnico nekaj črnega. In vrane so poleta-vale krog drevesa. Šli smo nekoliko bližje. Pod hruško ležal je gospod Peter. Komaj smo ga še spoznali, vrane in drug mrčes je bil uže vsega obral. In neprijeten duh razširjal se je okoli. Prevzela nas je nekaka groza in tekli smo v vas in pripovedovali vsakemu, kedor nas je hotel poslušati — in teh je bilo mnogo — da leži pod staro drobnico gospod Peter. In šli so z nami tjekaj in našli mrtvo truplo. Pokopali so ga za mrtvašnico. In ugibali so, kaj bi pač bilo vzrok tako nenadni žalostni smrti, a nihče gotovega ni vedel. »Najbrže se ga je preveč navlekel", sodili so ljudje. »Najbrž se je preveč zagledal", govoril je kovač Martin. Preden pa je zelena ruša obrasla gospoda Petra grob tam za mrtvašnico, pozabili so nanj vaščani. Le neporedne otroke so stariši včasih še prestrašili z leskovko gospoda Petra. nutek ne bi smel biti v državni šoli; ali pri nas je vse mogoče, da, gospdda v Poreču povečati hoče ma podporo, dočim hoče jo vzkratiti lojalnim hrvatskim dijakom, koji se šolajo na reški gimnaziji." Istotako — recimo — čudno je, kar poroča »Edinost" (št. 80), da imajo namreč na tržaškem slavnem magistratu v oni sobi, kjer plačujejo uradnike in druge malenkostne svote — tedaj v javnem prostoru — zemljevid Italije, kjer je meja tauo risana, da spadajo južna Tirolska, Primorska in Dalmacija z vsemi otoki vred pod Italijo. Ker ima naša (t. j. tržaška) slavna policija vsakega Slovana na indeksu, kateri ima sliko cesarjevega tajnega svetovalca Stross-mayerja, menim, da pozna tudi oni zemljevid. Vprašam le, ali je to prav? — Le tako naprej, sodni dan ne bode izostal! * m. Politični pregled. V Ljubljani, 17. oktobra. Občna volilna pravica in levičarji. Skoro še hujši nego dunajski listi so zaradi Taaf-fejeve volilne reforme nemški listi na Češkem. Vsi zabavljajo pred vsem proti predpravicam veleposestnikov, prav kakor bi te predpravice se še le z vladno predlogo uvesti hotele. Če so Nemcem tako zoperne te pravice, zakaj pa neso že poprej kdaj predlagali, da se odpravijo. Sicer pa dajo ti listi razumeti, da bi se dali pač potolažiti s to predpravico, samo velikim tovarnarjem bi se morale privolili kake podobne predpravice. Iz tega torej jasno vidimo, da je levičarjem le na tem, da bi si zagotovili nekoliko mandatov. Sicer pa ti listi nam jasno spriču-jejo, da mnenje nemškega prebivalstva se nikakor ž njimi popoluoma ne vjema. Priporočajo namreč levici da naj se sama odločno potegne za splošno in iednako volilno pravico, ker le tako je mogoče, da liberalni Nemci ne zgube nobenega mandata, ko bi Taaffe razpustil državni zbor. Po tem takem nemški meščani niso tako v strabu za svoj vpliv, kakor levičarji v državnem zboru. Trutnovska predloga. Poljski listi so večinoma proti trutnovski predlogi. Po njih mnenju Poljaki ne morejo glasovati za njo, ako se v njej izrecno ne določi, da je vlada zavezana držati se mnenja deželnega zbora. Tako stališče poljskih listov je čisto naravno, ker se Poljaki boje razdelitve okrajev po narodnosti v Galiciji. Levičarjem in grofu Taaffeju bi pa s tako predlogo, kakor si je žele Poljaki, ne bilo nič pomagano. Če bi Poljaki vrgli trutnovsko predlogo, bi le grofa Taaffeja spravili v veliko zadrego. Levičarji bi mu očitali, da je baš s svojo neokretnostjo onemogočil osnovo nemškega okrajnega sodišča v Trutnovu. Ko bi se bila vlada postavila na levičarsko stališče, bi bila lahko osnovala dotično okrožno sodišče, ne da bi še kaj bila vprašala kak postavodajni zastop. Bekla bi bila, deželni zbor sem vprašala za mnenje, če se ne izreče, kaj meni mari, vsaj tako njegovo mnenje ni mero-dajno. Mladočehi. Alfonz Stdstnj v svojem listu zopet hudo napada mladočeške vodje. Mej drugimi pravi, da so izginili rodoljubi, kakeršni so bili Pa-laeky, Rieger, Brauner, Trojan, Thune, Klam-Mar-tinec, Nostici in Schvvarzenbergi prejšnjih časov. Sedaj išče vse le osebnega dobička, in narodna požrtvovalnost je preminola. Odvetniki vladajo ves narod. Zadnji čas se je jasno pokazalo, da je gospodom le za mandat in za to, kar je ž njim v zvezi. V teh besedah je precej resnice in tudi ne veljajo le za Čehe, temveč tudi za druge avstrijske narode. Dobro bi pa bilo, da bi se splošno razširilo mnenje, da vladanje odvetnikov nikjer k dobremu ne pelja. Mi nismo proti odvetnikom, pač pa smo za to, da se njih delokrog na najpotrebnejše omeji, kakor tudi delokrog notarjev; tudi ne ugovarjamo, da bi odvetniki ne smeli se mešati v politiko, ker ne odrekamo nobenemu stanu pravice politikovati, kakor jo nekateri duhovščini, ali proti temu smo in bomo odločno, kakor da bi odvetniki že bili nekako odločeni za narodne voditelje. Knez Ferdinand in Stambolov. Buski listi, k i so že marsikako debelo raco o razmerah v Bolgariji poslali v svet, sedaj vedo povedati, da je knez bil že trdno sklenil odstraniti Stambolova. Ministerski predsednik se mu je bil jako zameril, ker kneginje ni nikdar obiskal, ko je bil on v inozemstvu in ker je na povelje Stambolova on ravno tako moral vračajoč se iz inozemstva nekaj časa na meji ostati v karanteni, kakor drugi potniki, ki pri- hajajo iz krajev, v katerih je kolera. Ko je bil Stambolov nekaj časa iz Sredca, se je proti njemu snovala cela zarota, pombno kneginja in princesinja Klementina sta delali »a vse kriplje. Dogovorili so se bili, da ga s silo odstranijo. Knez bi bil imenoval NaČeviea ministerskim predsednikom, šef generalnega štaba je imel nalog pridobiti sredčevsko posadko za tak prevrat. Načevič bi dal 8tambolova takoj zapreti, ker je za svojega vladanja kratil pravice kneževe. Vojni minister je pa vse te naklepe sporočil Stambolovu, ki se je takoj povrnil v Sredec in s tem spridil vse nakane proti njemu. Iz Sredca se je vsa posadka poslala v oddaljene kraje in več častnikov se pa moralo zaradi tega celo odpovedati službi. Nam se vsa dogodba zdi malo čudna. Dvakrat čudno je pa, če jo prinašajo listi, ki dan na dan dokazujejo, kako je Stambolov nepriljubljen pri narodu. Če je res, da je treba tako organizovane zarote proti njemu, da se odstrani, da se morajo seli polki klicati na pomoč, potem mora pač Stambolov biti tako priljubljen pri narodu, kakor je le malokateri državnik v Evropi. Nepriljubljen ministerski predsednik se lahko odpravi z jednim samim i vladarjevim lastnoročnim pismom, brez vse vojaške sile, saj se ne bode n kdo vlekel zanj, še veseli bodo vsi, da pojde. Rusija in Francija. Slavnosti v Toulonu j so v tem posebno znamenite, da se pri njih na-■ glaša posebno miroljubnost Francije in Rusije. Pri-j jateljstvo mej tema državama pač nema druzega j namena, kakor ohraniti evropski mir. Vse to se bere ' nekako čudno. Ni dolgo tega, kar so Francozi zveze j z Rusijo si le želeli zaradi tega, da si zopet pridobi j Alzacijo in Lotaringijo. Sedaj se pa kaže, da so | Francozi na ti deželi že popolnoma pozabili. Če je j Rusija s svo)im prijateljstvom nakrat naredila Fran-i coze tako miroljubne, potem se pač nimajo rusko-j francoske zveze nikjer bolj veseliti, nego v Berolinu, ; kjer gotovo ne mislijo napadati Francozov in so ve-| seli, če ohranijo to, kar so si pridobili leta 1870. j Če je rusko-francoska zveza le mirovnega značaja, • pač ne bode imela kmalu prilike pokazati svojega ; vpliva, ker izmej evropskih velevlastij pač nobena | ne misli rušiti evropskega miru. Socijalne reforme na Bavarskem. Ka-| toliška stranka je predlagala v bavarskem deželnem ; zboru razne socijalne reforme. Po njenem mnenju ; se mora pred vsem popolnoma preustrojiti sedanja : davčna sistema in vpeljati progresivni davek, tako, j da nižji stanovi ne bodo preobdačeni. Posebno se . mora ponižati zemljiški davek. Osnovati se morajo državne zavarovalnice za živino in premičnine. Sno-j vanje poslednjih naj bi se podpiralo z državno po-i močjo. Napraviti bi se moralo nekako središče teh : posojilnic, ki bi posredovalo v denarnem prometu in 1 skrbelo za nadzor. Omejiti more se škodljiva trgo-, vina na obroke in pa ohraniti sedanja pravica do > stelje, drv in paše. Ti predlogi kažejo, da katoliška j stranka se posebno ozira na potrebe nižjih stanov, j zlasti kmetijskega. Socijalne stvari. Socijalistični shod v kazini. V nedeljo ob dveh popoldne vršil se je v ka- > zinskem steklenem salonu od delavskega izobraževalnega društva uprizorjen delavski shod. Udeležencev našteli smo nad poldrugi sto, mej njimi tudi kakih deset žensk. Na dnevnem redu sta bili le dve točki: mejnarodni shod socijalistov v Curihu, in občna volilna pravica. Ne razpravljali bi sicer obširneje o tem shodu, če bi se nam ne zdelo umestno baš sedaj, v dobi absolutne narodnosti, izpregovoriti par besedic tudi o slovenski internacijonali in odpreti oči onim, ki trdijo, da socijalnega vprašanja pri nas ni. Inter-nacijonalna socialistična frakcija je pri nas res še v otročjih povojih, toda je li mar zato treba roke križem držati in čakati, da se zlo razširi ? Ni-li mar naša sveta dolžnost, priti temu še izza časa v okom? Toda »in medias res"! Gosp. Belič otvoril je zborovanje v slovenskem in nemškem jeziku. Predsednikom izvolili so njega samega, podpredsednikom Bajdeka, zapisnikarjema Gotthardta in Simnoviaa, rediteljem pa Vadujala, Richterja, Klaro in Bartla. Ros Bel iz Gradca, zastopnik ljubljanskih socijalistov v Curihu, poročal je /j delovanju kongresa nemški nekako tako-le: »Mi ne poznamo ni državnih, ni deželnih meja, ni narodnosti. Tega mnenja je bil kongres, in po pravici. Le s pomočjo inter- Naš boj je pa tudi neednak, ker vlada ni naklonjena težnjam slovenskega naroda. Odveč bi bilo našteti krivice, katere moramo prenašati ravno od one strani, kjer bi imeli pričakovati varstvo svojih pravic. Volilci! tega boja se niste bali dosedaj — tudi se ga ne bodete bali za naprej! V slogi je moč! le ako smo edini in združimo vse naše moči, mora zmaga biti naša! V boju se skušajo moči; brez boja ni zmage. Pridite toraj volilci na dan volitve vsi brez izjeme ter brez izgovora na volišče in volite soglasno kandidata, ki ga vam priporoča »Slovensko politično društvo za Štajersko." Dnevne novice. V Ljubljani, 17. oktobra. (Deželui predsednik kranjski) birou Hein, vrnil se je včeraj s svojega popotovanja v Ljubljano. (V tržaški mestni zbor) je bil pri dopolnilni volitvi za okolico v tret;em okraju v nedeljo izvoljen g. J. Vatovec, kaud dat slovenskega političnega društva »Edinost*. (Sad katoliškega sli oda.) Ik Idrije: V soboto smo dobili od okrajnega glavarstva logaškega veselo vest, da so pravila katoliške delavske družbe potrjena. Klevetuikov zlobnost ni ničesar dosegla in z veseljem popravljamo, kar smo izrekli v zadnjem svojem poročilu; skazalo se je, da nasprotniki niso nikakor v bližji dotiki z vlado, iu poročilo v »Narodu", da so naša pravila že v drugo ovržena, je bilo kar na celem zlagano. Pošteni idrijski delavci se sedaj z večjim navdušenjem oklepajo nove družbe, ko vidijo, da so pro-tivniki brez sramu z lažjo stopili prt d celi slovenski svet, hoteč razdružiti, kar je spojila vez mejseboj-nega prijateljstva, utemeljena na katoliške vere načelih. — Bog blagoslovi novo družbo in njene utemeljitelje in ude. Bog daj, da bi tudi v drugih krajih, koder jih je muogo delavskega stanu, osnovali požrtvovalni prijatelji ljudstva jeduake družbe! Predvčerajšnji socijalisučni shod v ljubljanski kazini je jasno dokazal, da so jako potrebne. (Osnovalni shod) katoliške delavske družbe v Idriji vršil se bode dn6 29. t. m. v prostorih zaslužnega g. žugana Fr. Didiča. (Kočevska pošta) je prišla 10. t. m. zadnjič iz Ljubljane v Kočevje. Ljudje si bodo lahko zapomnili ta dogodek, ker je bil združen z nesrečo. V naglem diru se je vozila pošta skozi mesto, na trgu pa povozila učenca Blaža Zlatiča, ki se ni mogel dovolj hitro umakniti. Ranjen je na glavi in nogi. Zdravnik upa, da okreva. (Domača umetnost.) Gosp. Janez Bajde iz Ho-tiča je pripeljal v muzej glasbeni stroj v podobi amerikanskega harmonija (samo malo ožji je), kateri popolnoma posnema citre, harpo in godala. Bojda je vse to izumil sam in stroj je tudi njegovo ročno delo. Ima pa dve klavijaturi in pedal, s katerim se vrti mehanizem. Mož, kakor pripoveduje sam, je mislil in poskušal dolgih sedem let, kako bi dosegel svoj namen. Ker ni imovit, je seveda celi stroj bolj priprost, ali ideja je genijalna. Godalo posnemati bi ne bilo težko, ali kako dati glasu tajnost? In vendar se je Bajdetu posrečilo, da je iz-umel mehanizem, po katerem vsak ton poje, dokler hočeš. O,tre v resnici presenetijo, igraš s tipkami, veodar imaš popoluoma značaj citer, celo tremolo delaš s tipko. Sploh so tipke zelo občutljive; forte in piano imaš v rokah. Tudi harpni glas je pristen. Izmed godal posebno odgovarja resničnosti celi o, v i j o I i n a je prerezka. Sploh cela stvar še ni dovršena, a da se na tej podlagi spopolniti. Seveda StreicLquartett-a noben stroj ne more nadomestiti, a zanimivi so poskusi in napredek v mehaniki. 6. Bajde je popolnoma prepričan, da se dfi njegov stroj dokaj zboljšati, a sredstev nima na razpolago. Zitorej je vreden priporočila in podpore. Kakor čujem, skazoval bo te dni v muzeju svoj stroj ob določenih urah, pojdite in poglejte. P. H. (Imenovanje.) čast. g. kanonik dr. Jos. Pajek je imenovan člinom mariborskega mestnega šolskega svžta. — Poštni koutrolor g. Franc Ferlinc v Mariboru je imenovan za poštnega oskrbnika v Ju* denburgu. (Krstili so) 13. t. m. v Kočevju g. odvetnika dr. Bernarda Gottlieba, (Električno razsvetljavo) so poskusili v kočevskem premogokopu 14. t. m. zvečer. Odslej bo razsvetljevala elek rika ponočno delo. S časoma jo uvedejo morda tudi v mestu kot nadaljevanje rudniške razsvetljave. (Ponočni nemiri.) Neprestano se ponavljajo po-nočni nemiri po Florijauskih ulicah in ob voglu Rožnih ulic. Zlasti ob sobotah in nedeljah ni miru in pokoja prav vso noč ne. Včeraj štirinajst dnij, to je 1. oktobri, so celo po 4. uri zjutraj nadlegovali ponočnjaki ljudi, ko so ti šli k farni službi božji k sv. Jakobu; poprej pa je bilo vso noč vpitje iu razgrajanje. Sinoči se pripodi ravno ob 7. uri druhal z dvema vojakoma z Dolenjske ceste v Rožne ulice. To je bilo zmerjauja iu preklinjanja; pa tudi spopadli so se parkrat nekaj malega. Gledalcev se je nabralo v ozki Rožni ulici do 40 ; le od policije ni bilo nikogar videti, dasi je dober četrt ure trajalo to razgr»janje. — Pomnožilo se je zadnji čas število pol.cije, a videti je, da še premilo; ah pa ni policije tam, kjer bi jo bilo treba. Naj bi se nastavil stalni policaj pri Florijinski cerkvi ob vhodu v Rožne ulico. Vsaj ga je treba za varstvo ljudij sploh. Največji vozovi še vedno vozijo pa ozki Rožni ulici, ki zamaše prav vso pot, da večkrat ljudje ne morejo ne naprej, ne nazaj. (Blag dobrotnik.) Iz Studenca pri Krškem dne 14. oktobra. Gosp. Jernej Lisec, posestnik pri sv. Primožu in cerkveni ključar oudotne podružnice, je zopet omislil lepe darove naši župnijski cerkvi. Do leta 1888 nismo imeli obhajilne mize, takrat smo napravili za silo leseuo. Ou je letos naročil kamenito, ob enem podaril je eden kehh in dva mala lestenca, sosednji župnijski cerkvi pri sv. Duhu pa je daroval veliki zvon z opravo vred. Obhajilno mizo izdelal je kamnosek g. Viuko Čimernik prav mojstersko. Klečalnik, vrhni in spodnji del imajo po 3-4 m. dolgosti in so iz kraškega marmorja. Iz kraškega marmorja so tudi stebri in balustri. V Btebre so vdelane plošče iz kararskega marmorja. Delo je jako fino in stana le 180 gld., eden ljubljanskih kamnosekov pa je za to delo zahteval I 330 gld. Tudi s kelihom in lestencema smo prav j zadovoljni. Ne bom dela popisoval, a tudi umetnika ; g. Ivana Kregarja smem gledč dela in cene cerkvenim predstojnikom z mirno vestjo priporočiti. Pri sv. Duhu so imeli do letošnjega leta prej ko ne naj-, slabejše zvonenje na Kranjskem. Pred kakimi 10 leti jim je strela razbila manjša zvonova. Pri zdanji J revščini, katero je provzročila največ trtna uš, ni bilo misliti na napravo novega zvonenja. Usmilil se | je Svetoduščanov gosp. Jernej Lisec in jim podaril veliki zvon, z ubitima so napravili malega, stari veliki ostal je za srednjega. Veliki zvon ima pomen- ' ljiv napis: »Daroval me je Jernej Lisec, posestnik pri sv. Primožu, fare studeniške v letu 1893 s pogojem, da se za duše v vicah in njegov dober namen oskrbi sv. maša, kadar bo ž njim zvonilo mrliču." Za našo župnijsko cerkev bo te dni gosp. J. Lisec naročil vel k lestenec, včeraj in danes so se pa otrokom v šoli delile molitvene knjižice, katere je on plačal, dobil jih je vsak šolski otrok iz vsakdanje šole, kateri je vešč branja. Koliko veselja nam je ta 681etni, neoženjen kmet napravil. Kako so otroci v šoli obetali za njega moliti. Bili so vsi ginjeni. Navedel sem le nekaj njegovih darov. Vsega vkup je blagi dobrotnik podaril že pri 6000 gld. vrednosti. Naj mu mili Bog povrne vse tisočero! To poročilo naj bo znak hvaležnosti, naš mecen pa bogatinom v vzgled. (Občinska volitev v Voloskem.) Iz Opatije dne 15. oktobra: Včeraj se je končala občinska volitev v Voloskem. Volil je včeraj I. razred. Niirodna hrvatska stranka je zmagala s 26 glasovi proti 9, katere je nasprotna stranka spravila na dan. V II. razredu, ki je volil v petek, zmagali so združeni Lahoni in Nemci z 9 glasovi proti 6 niirodne stranke. O izidu v III. razredu, ki je volil dn^ 11. in 12. t. m. sem Vara že poroča). Prišlo je v tem razredu 203 volilcev. Nasprotni kandidati dobivali so 100 do 102 glasova in tako — na videz zmagali. Le jeden odbornik hrvatske stranke je v tem razredu s 100 glasovi prodrl. Zmaga nasprotnikov je, kakor sem omenil le navidezna, kajti dejanski so propadli! Zato se pa svoje zmage prav nič ne veselo, marveč jih peče slaba vest, da so do večine prišli le po krivici, in da njih slavlje ne bo dolgo trajalo: Zato pa jadikavo premišljuje sedaj oholi tujec: »Es wiir' | zu sohon gewesen, es hat nicht sollen sein!" Ži-dovsko-liberalni Nemci hoteli so si s pomočjo laho-I nov pridobili večino v Voloskem, da bi potem slo- viti nemški most od Hamburga do Adrije pričel graditi tudi od te strani! A spodletelo jim je in zadovoljiti se morajo že Še precoj časa z dejanskimi razmerami, da ostane pošteni Hrvat na godnih svojih tleh sam svoj gospodar! — Hrvatska stranka bode proti volitvi v III. razredu vložila priziv, ker je pet nasprotnih glasov nezakonitih! Vršila se bo torej za ta razred nova volitev, katere se pa Hrvatom nikakor ni bati, ker se dotlej povrnejo mnogi domačini, ki morajo sedaj radi vinske trgovine biti odsotni. m. (Iz Rima) se nam poroča: Pietro Tonlongo, sin generalnega ravnatelja propale rimske banke, je objavil v posebni izdaji več listin, ki se tičejo bančnega škandala. Mej drugimi je nekaj telegramov kralja Viktorja Emanuela in mnogih ministrov, ki so priporočili svoje politične pristaše ali čestitali Tonlongu ob raznih prilikah, kakor n. pr. ob njegovem imenovanju za senatorja. Crispi in Zanar-delli dajala sta mu svčte kot pravnika. Natančnejših podatkov v dogodkih pri banki Tonlongo ml. doslej še ni objavil. Nekateri časniki imajo navadno polno ono rubriko, ki je po večini plačana s solzami revnega ljudsha iu ki v sočutnem srcu vzbuja gnev in strah. So pa slučaji, ko je taka objava potrebna in koristna, posebno če se tiče oseb, ki hočejo živeti ob imenu svojih pradedov na troške druzih. Jeden tak slučaj je nedavno objavil uradni list v predelu za »javne dražbe": Sin »svetovnega junaka" Menotti Gariboldi, član italijanskega parlamenta in bivši »general", je znan kot slab plačnik. Doslej so mu iz zadreg pomagali ministri iu razne banke, ker se je rodil »očetu domovine". A mož se je preveč zanašal na spomin rajnega očeta, kajti v denarnih zadevah se spro tudi najboljši prijatelji, in tako je prišel na boben. Država terja 3190 lir zaostalega davka, kreditni zavod v Milanu pa 61673 lir dolga. Te dni se vrši javna dražba njegovih hiš. — Nekateri listi so te dni objavili vest, da sv. oče sostavljajo spomine iz časa svojega vladanja. V teh spominih hočejo baje podati popolno podobo o položaju sv. stola po Binrti Pija IX. in o razmerah do posameznih držav ter pojasniti vzroke svojega postopanja v zadnjem času. Ti spomini ne bodo objavljeni, temveč bodo le pojasnilo in navodilo nasledniku na stolu sv. Petra. Koliko je resnice na tej časnikarski vesti, ne vem. Relata refero. — Zadnjič sem Vam ob kratkem poročal o »žalostni obletnici" zjedinjene Italije. V naslednjem spopolnim svoje poročilo. 2e 1. 1861 je v Turinu zborujoči parlament Rim proglasil za prestolnico Italije. Toda cel6 naj-radikalnejši tedanji politiki niso imeli poguma, da bi izveli svoj sklep. Zato so dnč 2. oktobra 1870 vprizorili v Rimu isto komedijo, kakor preje v Parmi, Modeni, Toskani in obeh Sicilijah, namreč ljudsko glasovanje. Trebalo je le zvijače in spretnosti. Dne 20. septembra je 40.000 mož zaselo Rim, ob jednem pa na tisoče ljudij iz vseh kotov Italije, ki so iskali dobička v revoluciji. Začasna vlada je zasela vse papeževe upravne urade ter hitro naredila vse priprave za ljudsko glasovanje. Dne 2. oktobra 1870 so drle množice brez legitimacij na volišče z glasovnicami, na katerih so z besedo »Si" izjavljale, da pritrdijo združenju Rima z ostalo Italijo. Glasovanje se je vršilo brez vsake kontrole. Vsakdo je lahko glasoval, kolikorkrat je hotel, ali je bil Rimec ali tujec. Tako je bilo mej volilci tudi mnogo umetnikov iz raznih tujih držav, ki so za »šalo* od jutra do mraka hodili od enega volišča do drugega ter oddajali svoje glasovnice. S 40.855 glasovi proti 46 je bil na ta način potrjen »fait accompli" z dne 20. septembra. To glasovanje je pravni naslov savojske hiše za posest mesta Rima. Na čelu deputacije, ki je kralju Viktorju Emanvelu v Florenciji naznanila izid glasovanja, je bil vojvoda Gaetani, iz čegar rodoviue je bil papež Bonifacij VIII. Pomenljivo je to, da je bil Caetani slep in kot. tak je označeval slepoto ljudstva. Na enak način so 1. 1860 papežu vzeli Umbrijo in Marke. Ko sta minister Farini in general Cialdini mogočnega Napoleona III. prosila za dovoljenje, odgovoril je njima: »Delajte hitro!" V treh tednih je bilo vse izvršeno, dočim so Francozi v Rimu stražili papeža in njegovo vlado. Izpolnile pa so se tudi besede papeža Pija IX., katere je govoril pri neki priliki francoskemu generalu Goyonu: »Vaš cesar izdaja mene, izdaja ves svet, izdali ga bodo njegovi prijatelji". Gotovo ni le slučaj, da so Francozi zgubili prvo bitko pri Weissenburgu dne 4. avgusta, ko je isti dan francoska posadka zapustila Rim; da se je general Dumont dne 6. avgusta poslovil od nacijonalizma moči Dam je preustrojiti človeško družbo, ki nas sedaj zatira in nas bode vedno zatirala, dokler bode stala ua sedanjem temelju. Narodnosti ne smatramo za nikako dobro, tem-več za zlo, ker nas ovira v občevanju. Na kongresu odločiti se nain^Je bilo najprvo, koga je smatrati za pravega zastopnika delavcev. Izključili smo tedaj anarhiste, ne zato, ker so njihovi nazori strašni, — , vsaj z4 me uima to ime nič groznega na sebi, — temveč, ker ne priznavajo nikake političue akcije, ker ne računajo z danimi razmerami. Anarhistov ui bilo dosti, iu ker so nam skušali onemogočiti zborovanje, bilo je njihovo izklju-Čonje naravnost potrebno. Mi priznavamo politično akcijo v smislu Bebelovem. Najprvo smo razpravljali ob osemurnem delavniku, ki je vsekako potreben, ker sedanji čas dela prouzroča na jedno stran velikansko število ljudij , brez dela, na drugo Btran pa brezmejno izkorišče-vanje ostalih. Dela in kruba je dovolj za vse, le primerno treba oboje razdeliti. Pri takih razmerah pa večina ljudij (pred vsem seveda vsi delavci) le životarijo, eksistirajo pa r.e. i Država morala bi varovati slabejšega pred izkorišče- j vanjem in mu garantirati eksistenco; no, ona tega j ne samo ne stori, ona celo to izsesavanje podpira, i zato je ustvarila zakon o potepuhih. i Ce se nočeš pustiti izkoriščevati, pa te iztirajo. I Sicer pa kaže država najbolje, da nima resne volje, j pomoči nam, s tem, da se nam baš v njenih podjetjih najslabše godi. Poglejte le v bližnjo tobačno tovarno 1 Delavke so take, kakor bi ravnokar iz groba ušle. Delavec je sploh na milost in nemilost prodan podjetniku, deloma iz strahu pred gladom, deloma iz strahu pred zakonom o potepuhih. Z mejnarod-nimi pogodbami dal bi se osemurni delavnik povsod vpeljati, ali vlada v delavskem vprašanju ne pozmi mejnarodnih pogodb, izven kadar treba preganjati socijaliste. Z zakonskimi določbami in delavsko organizacijo dala bi se ta zahteva uresničiti, Pravijo, da smo sovražniki rodbinskega življenja: ali vprašam Vas, je-li možno rodbinsko življenje pri sedanjih razmerah, ko oče ne vidi svojih otrok po cele tedne, izven spečih? Pravijo, da smo neomikani. Zakaj pa nam ne dado časa, da bi se izomifcali? Sevč, neumno ljudstvo je ložje vladati, nego prosvetljeno. (Odobravanje.) Da pa je osemuren delavnik mogoč, kaže nam Avstralija, kjer je že vpeljan. Gledč praznovanja 1. maja se je na shodu tudi razpravljalo. Pri nas je ta praznik potrebnejši, nego kjerkoli, dasi nam vojaštvo in policija dela vselej največje ovire. Toliko policistov pa vlada vendar nima, da bi mogla k vsakemu delavcu jednega postaviti. (Odobravanje.) Ko smo prvič praznovali 1. maj, se nas je bourgeoisija bala, drugo leto pa so jej že zrastli rogovi in pričela se je vesti nedostojno, zato, ker smo se mi obnašali dostojno. (Pritrjevanje.) Naj nas tudi odpuščajo, praznovali bodemo 1. maj vsejedno. Pokazati moramo oholemu kapitalizmu, da mi vzdržujemo gibanje sveta. Naj nas tudi odpuščajo, to nas ne straši: glad moramo trpeti že tako ali tako, in če ga malo več ali manj, to je naposled vsejedno I (Odobravanje.) Sklenilo se je organizovati strokovna društva. Podjetniki se vselej brez razlike narodnosti, — naj bodo Slovenci ali Nemci, — združijo, da morejo proti nam postopati. Cemu bi se tedaj m i oklepali narodnosti? Narodnost nam je deveta briga. (Gro-movito odobravanje.) Tudi podjetnik — pa uaj še tako narodno govoriči — ne vpraša nikdar delavca po narodnosti, temveč samo, kako cen6 da mu hoče delati. Boj bodi torej internacijonalen 1 Različne stroke v posameznih deželah nam je tedaj združiti in ustanoviti vrhovni sindikat, ki bode skrbel, da se skupno postopa. Glede žensk odobraval je konkres njihno emancipacijo. Prav je, da delajo v tovarnah, ker so tako samostojnejši in tedaj možu bolj jednake, toda njihovo delo ne sme biti tako, da se s tem samo moškim plača znižuje. i Shod je sklenil, delati na to, da dekleta pod 18. letom delajo samo šest ur na dan. Ženske naj bi v obče ne smele delati po noči in v zdravju škodljivih podjetjih. — Država ni v to dosedaj storila nič, da, ona daje podjetnikom samo slab vzgled ; poglejte le tobačno tovarno I (Odobravanje.) Razpravljalo se je tudi o taktiki v političnem delovanju, in na Angleškem so te sklepe poslej že izvršili. Skleuili smo tudi kmetsko prebivalstvo pridobiti za internacijo-n a 1 o , saj kmet trpi pod kapitalizmom tako, kakor mi. Pridobiti ga je torej za skupnost imetja. (Klici: Delali bodemo v to!) Glede ti ga, kaj hočemo prav za prav mi internacionalni socijalisti, zdelo se nam na kongresu ni potrebno, napraviti posebue izjave: naša smer je tako povsod jedua in ista. (Odobravanje.) Izrekli smo se proti odpovedi pokorščine glede vojaštva. Postrelili bi nam najvrlejše naše pristaše. Izrekli pa smo se seveda za odpravo vojska: saj korist od njih imajo le kapitalisti, mi pa ogromno škodo. Izrekli smo se proti svetovni stavki vseh branehes, odobrili pa smo tak strike v posameznih državah, ako je umesten in potreben v dosego političnih pravic. Skleuili smo delovati na vse kriplje za občno direktno volilno pravico. Prihodnji kongres bo čez tri leta na Angleškem. Delati nam je na vse pretege, da se kongresovi sklepi realizujejo. Ne bojmo se, saj zgubiti itak nimamo ničesar, dobiti p» vse. Na delo tedaj 1" (Odobravanje in klici: To bodemo!) Govor je trpel nad poldrugo uro. Grablovic je nato ponavljal isto v slovenskem jeziku. (Konec sledi.) Slovstvo. Zbrani dramatični in pripovedni spisi dr. Jos. Vošnjakovl (sic). Narodna knjižnica. II. zvezek. Celje 1893. Tiskal in založil D. Hribar. Cena brošuri 60 kr. Str. VII. + 96. S pesnikovo sliko in muzikalno prilogo. Prvi zvezek te knjižice obsega roman: »Po-bratimi", drugi pa kratek opis dr. Jos. Vošnjaka iz peresa dr. P. Turuerja iu »Lepo Vido", dramo v petih dejanjih. Vsebina: Martin Sodja, svetovalec v pokoju, pride s svojo hčerjo Vido k prijatelju Kogoju, trgovcu v pomorskem mestecu. Kogoj ju prjjazno vsprejme, manj njegova mati Urša. Vida, ki je Albertu grofu Jadolla prisegla večno zvestobo, se udi na prošnjo svojega zadolženega očeta Kogoju. Pri tem koraku jo potrjuje misel, da ji je postal Alberto nezvest, katero slutnjo okrepi njegova mati, ko ji vrne Albertu pisana pisma. Vida se poroči. Oče umrje. V tej žalosti jo tolaži nje prvi otrok, Urša pa jo zaničuje in ji greni življenje. V tej bridkosti se prikaže Alberto, ki ji vse materine spletke razjasni in jo seboj odvede. Kogoj pride domov in najde samo pismo, ki mu razloži beg Vidin. Vida upa, da Alberto razruši prejšnji zakon in jo kot ženo popelje pred altar. To mnenje ji omaje grofica Gadolla, ki jo zopet najde. Slednjič ji sam Alberto povč, da taka ločitev zakona ni mogoča. Vida sama spozna, da jo Alberto ne ljubi več in da jo je prevaral. V razburjenosti ga pahne v morje, sama se pa odpelje s strežnico v grozni nevihti domov, da bi odpuščenja prosila svojega moža. Ker jo ta osorno sprejme in ji otrokovo smrt naznani, zblazne in umrje blodeča o zakonski sreči. Mornarji v daljavi pojo narodno pesem o lepi Vidi. Snov sama na sebi je tedaj zelo polzka in nevarna. Kakšen nestvor bi se dal napraviti iz iste snovi! A naš pesnik se giblje v pravih mejah, slika čednost kot čednost in greh kot greh. Vsebina je jasna, značaji niso najjasneje risani. Zdi se nam pa, da je pesnik zašel v drugo skrajnost. Včasih je le prekratek, nekatere stvari niso popolnoma utemeljene, recimo na str. 57. »In ti mi bodeš oskrbel, da se razruši nesrečni ta zakon?" — »Gotovo!" Katera katoliška žena ne vč, da je zakon ne-razrušljiv? Vida prehitro izpregovori te besede; bralec ali opazovalec ni nanje pripravljen. — Na str. 78: »Alberto" (za kulisami strašno zakriči), ta stavek je temen. Res, da se dd iz Vidinih besed: »Odpusti mi Bog" sklepati, kaj se je zgodilo, a jasno ni, in utemljeno tudi ne. Kakor vsebina kaže, je snov podobna nekoliko pripovedki o lepi Vidi; osebe, ki nastopajo v Voš-njakovi igri, niso sicer vzete iz te pripovedke, a šablonske so brez izjeme. Samogovori in dvogovori so zanimivi in živi, in prav ta živahnost nadomestuje mnoga dejanja. Pesnik imenuje »Lepo Vido dramo v petih dejanjih. Ta naslov je presplošen. Drama pomenja žaloigro (tragedijo), igrokaz in veseloigro. Kaj je „Lepa Vida?" Po naši sodbi igrokaz. Zakaj? Ne oziraje se na to, da so žaloigre navadno pisane v vezani besedi, je razlika med žaloigro in igrokazom iskati v tem, da v žsloigri junak umre nezaslužene ali vsaj ne tako zaslužene smrti, v igrokazu pa umr-jejo nam sočutne osebe naravne smrti, nesimpatiške pa posilne smrti. Iz tega vzroka je Calderonov »Stanovitni kraljevič" žaloigra, nasprotno »Križno češčenje" in »Zalamejski sodnik" igrokaz. Shakespearov »Julij Cesar", »Macbeth", »Kralj Lear", „Hamlet", »Othelo" so žaloigre. Kdo ne vidi, da je torej »Lepa Vida" res igrokaz. Vida junakinja te drame umrje dornd, Alberto pa utone v morju. Jezik je pravilen, jasen in gladek. Splošno moremo torej reči, da smemo šteti »Lepo Vido" med dobre slovenske drame. Slovanska knjižnica. V Gorici je izdal vrednik in tiskar g. Andr. GaberŠček prvi zvezek »Slovanske knjižnice". Prvi snopič obseza povest: Ratmir, katere snov je vzeta iz češke zgodovine, h češkega je spis poslovenil Petrovič.,— Vsakih 14 dnij izide po jeden snopič, ki velja 12 kr. Za celo leto velja naročnina 2 gld. 60 kr. — Naroča se v g. Andr. Gaberšček-a »Goriški tiskarni" v Gorici. Cerkveni letopis. Novosti v kranjski cerkvi. Dne 9. oktobra 1892. leta so mil. gosp. knezoškof ljubljanski posvetili mestno župno cerkev v Kranju in delili zakrament sv. birme. Z radostjo smo se spominjali letos ob obletnici tega slavnostnega dneva. Cerkev, lansko leto na zunanje že dovršena in okusno v gotiškem slogu prenovljena, je dobila v enem letu še zaljše lica. V presbiteriju smo dobili nov kamenit tlak in po g. Tomanu izdelano gotiško obhajilno mizo. V teku tega leta še sv. križevi pot v basreliefu, nove orgije, dva nova kropilnika pri vhodu v glavno ladijo cerkve, v stranski kapeli pa dve umetni sliki: najdenje in po-vzdiguenje sv. križa, delo domačega umetnika g. Bradaške. Sedaj je kranjska župnijska cerkev enotno gotova, kakor je bila pred štiristoletji, ko je bila dozidana in prvikrat posvečena. Preč. gospod dekan kranjski je pokazal, kako se morejo cerkvene stavbe složno preustrojiti in umetniško ožaljšati. —g. Blagoslov križevega pota. V Smartinu pri Kranju je v nedeljo cerkvenega posvečevanja blagoslovil preč. g. Jožef Bizavičar novi sv. križevi pot. Slikal ga je kranjski slikar g. Bradaška, okvirje je oskrbel g. Vurnik iz Radovljice. Delo dela čast umetnikoma. Slavnost je povzdigovalo posebno krasno petje na koru pod vodstvom domačega organista g. M. Mohorja. Pela se je Švajcerjeva sv. maša, v kateri se je odlikoval posebno impozantni »Kjrie". Besede gosp. govornika so segle globoko v srce, ker do poznega večera si videl muogobrojno množico pobožno moleč in premišljajoč sv. križevi pot. —g. Slovenci, volilci! Dne 21. novembra t. 1. volila bodo mesta in trgi Celje, Brežice, Laški trg, Sevnica, Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Žalec in Vojnik poslanca za deželni zbor. Po soglasnem sklepu zaupnih mož iz imenovanih krajev, katere je podpisano društvo v ta namen pozvalo, proglasil se je kot kandidat naše stranke g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celji. Taisti izvršuje svoj poklic že dalje časa med nami na spodnjem Štajerskem; njemu so povsem znane razmere, v katerih žive naši meščani in tr-žani; on je mož mirnega in jeklenega značaja, navzet čiste ljubezni za domovino in svoje rojake. Njemu sme toraj vsak volilee z mirno vestjo in veselim srcem dati svoj glas! Volilci! O tej prevažni priliki dokažite, da se prebivalstvo v mestih in trgih zaveda svojih političnih pravic in tudi svoje narodnosti. Dolgotrajen in težaven je boj, ki ga bije slovenski narod sploh za svoje pravice in sicer na vsakem polju. Vsakemu rodoljubu je znano, kako nas povsod izpodriva nasprotna stranka, kako se še vedno prezira naš jezik v uradih iu šolah, kako skuša v zadnjem času brezobzirno društvo naše ljudstvo celo gmotno uničiti, odpoditi iz dežele. papeža in da so isti dan bili Francozi tepeni pri VVorthu; da je bilo dne 2. septembra pri Sedanu zajeta francoska armada, ko je n® isti dan deset let preje Napoleon lil. agentu italijanskega kralja dal dovoljenje, da zasedejo papeževe dežele. (Po dolenjskih želeuaic ljubljansko — kočevski progi) izvozilo se je od otvoritve sem že dokaj lesa iz ribniške doline in obližja na Trst in Reko, a vendar primeroma malo, nego bi se ga bilo, da niso tarife za blago na imenovani progi tako visoke. Vsakako bode železnična uprava morala prej ali slej resno spoprijazniti se z mislijo na vpeljavo nižjih tarifov, kar bode v prvej vrsti le njej v korist; nikakor pa ne gre tu, delati na račun deželne garancije! — Kakor čujemo ima upravni svet dolenjske železnice v soboto sejo, v kateri se bode razpravljalo o tarilib, ki se bodo že sedaj najbrže znižali. (Za uboge sirote postojinskega okraja.) Pri cesar Prane Josipovi ustanovi, ustanovljeni ob praznovanju štiridesetletnice slavnega vladanja Njegovega Veličanstva za uboge sirote postojinskega okraja je s tem za leto 1898 razpisanih šest mest z darilom 300 gld. Do užitka teh daril imajo pravico v prvi vrsti maloletne sirote bivših vojakov, kateri so padli v vojni ali umrli na posledicah vo-jinskega truda, potem sirote takih vojakov, kateri so umrli v vojaški službi, in slednjič sirote roditeljev, ki so imeli domovinsko pravico v postojin-skem okraju. Maloletnim sirotam je kot jeduake prištevati polnoletne sirote, ako so te popolnoma nepreskrbljene. Prošnje, katerim je po teh opombah pridejati potrebne priloge, morajo se vložiti do dne 4. novembra 189 3. leta pri c. kr. okr. glavarstvu v Postojini. (Reške novice.) Dne 12. t. m. je imela trg. kamora prvo sejo, v kateri so se novoizvoljeni izbrali predsednika in podpredsednika. Težko, da je ne bode vlada po pritisku židovskem razpustila. — Dne 15. t. m. je bila tukaj razstava umetnih cvetlic, Ogledalo si jo je mnogo oseb ter se povoljno o njej izrazilo. — Nedavno ste poročali v svojem listu o samomoru na železniškem mostu blizu Trsata. Te dni je prišlo na dan, da je bil oni Ivan Berdar umorjen in potem vržeu z mostu na železniški tir. — Vina smo letos pridelali nenavadno veliko. Ljudem manjka posod, da bi ga spravili. A dobro je tudi. Takega vina že ni bilo kmalu okolu Reke. Trsat, Kostrena in Bikar imijo letos kapljico, katera prekosi metliško in hrvaško vino okolu sv. Ane. Kupci kar tekmujejo med seboj. Silno veliko so ga že pokupili in odpeljali. (Letošnje novačenje) Letos jih je v vseh treh razredih prišlo k novačenju 764.330 vojaških novincev in od teh so jih vzeli v vojake 171.310. Po tem takem se je število za vojake sposobnih mla-denčev pomanjšalo za 12 odstotkov. (Ustrelil jo je.) V Trofajah na Gorenjem Štajerskem je pri peku Heilandu dekla dnč 7. t. m. pogrinjala mizo, in pekovski učenec Ilich je v šali nanjo pomeril s puško. Puška se je sprožila in dekla se je zgtudila s prestreljeno glavo. (Vina iz Italije) se letos manj izvaža, nego prejšnja leta. Prejšnje zaloge so se izpraznile, ali letošnja letina pa ni daleč tako dobra, kakor je bila prejšnja leta. (Vednostno potovanje.) Včeraj je odpotoval v Lun d on pisatelj in zgodovinoslovec g. Peter pl. Radics, da ondi prepiše Valvazorjeva pisma in nekatere važne listine. Denarno podporo za to potovanje prejel je od kranjskega deželnega odbora in kranjske hranilnice. (Nagla smrt.) V Skalah pri Velenju je, kakor se nam od tam piše, žegnansko nedeljo pri zgodnjem sv. opravilu ravno pri zavživanju kap (Gehimschlag) obletel tamošnjega vč. g. dekana Janeza Š rib ar-j a, ki je po 12. uri opoldne umrl. Raujki se je rodil dne 21 decembra na Dobravi v mestni fari celjski. V mašnika je bi) posvečen v St. Andražu v Lavan-tinski dolini dne 27. julija 1851. Kapelanoval je po raznih farah, najdalje v Ljubnem v gorenji Savinjski dolini. Župnik bil je v Pamečah, od koder je prišel v Škale meseci avgusta 1. 1886. N. p. v m.l (Nesreča.) Iz Velikih Lašč: V soboto, 14. t. m. je peljal posestnik Alojzij Peterlin steljo domov. Videč, da se hoče voz prevrniti, je začel opirat', iu ko je šel ravno memo nekega drevesa, se je voz nagnil ter nesrečneža pritisnil čez prsi in vrat s tako silo na drevo, da se mu je polomilo več reber ter da je takoj na mestu izdihnil dnšo. Ponesrečeni je bil star še le 32 let in je zapustil dvoje nedoraslih otrok. (Občinska volitev.) Na Toplicah pri Novem Mestu je voljen Jožef Šušteršič s Toplic za župana, Frauc K u lovec iz Gorenje Šušice, Anton Staniša s Toplic, Janez Kline iz Gorenjega polja, Jožef Novina iz Podturna in Matija Klop-čar iz Uršnega sela pa občinskimi svetovalci. (Premovanje živina v Doftrepolju) je bilo dne 14. t. m. Razsodniki so bili gospodje podpredsednik kmetijske družbe Friderik Seunig, c. kr. deželni ži-vinozdravnik J, Wagner, Franc Žnidaršič iz Zdenske vasi, Janez Drobnič iz Vidma in Janez Steh iz Male vasi. Premovani so bili biki Jožefa Šteha iz Male vasi s 25, Antona Znideršiča iz Zdenske vasi s 15 in Bernada Kovačiča iz SodraSice s 10 gld., Antona Babiča iz Bruhanjevas s 10 gld., potem krave Janeza Drobniča iz Vidma s 20, Antona Grma iz Zagorice s 10, Janeza Prusnika s Turjaka s 10, Franca Berdavca z Vidma s 10, Franca Adamiča iz Brankova s 10 gld., potem telice Franca Jakliča iz Audola z 20, Marjane Mesojedec iz Bru-hanjevasi s 10, Valentina Sežuna iz Drbrepolja s 10, Matije Kasteliča iz Zienske vasi z 10 in Janeza Zernca iz Zdenske vasi z 10 gld. (Umrl) je dn3 7. t. m. v Monakovem državni grof Aleks Gallenberg, polkovnik in dednih dežel lovski mojster na Kranjskem in Slovenske marke, umir. c. in kr. komornik, po daljšem in hudem bolehanju v 77. letu dobe svoje. („Laibacher Schnlzeitnng") javlja v svoji deseti številki z dne 15. t. m. na prvi strani, da je nje vredništvo prevzel g. Jan. B e n d a, nadučitelj šulferajnske šole. — če se ne motimo, je gospod Benda tujec in protestant. iniiiiiiiiniiiimiiimiiiiiiiiniiiniinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiinniimiii Spominjajte se I .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! iiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiJiiituiiiiiiiiiiiunuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiunii Telegrami. Girknica, 17. oktobra. Izmed jednajst izvoljenih volilnih mož devet zanesljivo konservativnih. Dunaj, 17. oktobra. Grška kraljeva rodbina je odpotovala danes najprej v Benetke. Praga, 16. oktobra. Mestni zbor je sklenil, da se pritoži na upravno sodišče proti odločbi ministerstva zaradi uličnih napisov. Pariz, 16. oktobra. Nadvojvoda Franc Ferdinand je odpotoval z večernim orijent-skim jadernim vlakom. Pariz, 17. oktobra. Maršal Mac-Mahon je ob polu 10- uri umrl. Pariz. 17. oktobra. Ob polu 11. uri so prišli vozovi z ruskimi častniki pred vojaško kazino na Opernem trgu. Avelane je odgovoril načelniku občinskega sveta, da je prišel povrnit Gervaisov pohod v Peterburgu. Pariz, 17. oktobra. Avelane z ruskimi častniki je prišel zjutraj in jih je burno pozdravila velika množica ljudij. Toulon, 16. oktobra. Avelane je v spremstvu ruskih častnikov odpotoval v Pariz. Lens, 17. oktobra. Danes je konjiča napadla štrajkovce. Bati se je resnih dogodkov. Tarent, 16. oktobra. Opoluclne je prišlo angleško brodovje in bilo veselo vsprejeto. Mesto je v zastavah. Popoludne so italijanski admirali pohajali poveljnike angleškemu bro-dovju. Ponarejena črna svila. ^SSit takoj spoznaš ponaredbo. Prava, čisto barvana svila se takoj »kodra, hitro ugasne in pusti malo pepela prav svetlorujave barve. — Ponarejena svila pa, ki se hitro umaže in zlomi, počasi gori, posebno pa daljo tle nekatere niti, če je blago zelo barvano, in pusti črnorujav pepel, ki se ne skodra, ampak zvije, če stareš pepel prave svile, postane prah, ponarejene svile pa ne. Svilarnioa O. HENNEBEBO (e. in kr. dvorni založnik), Ztlrloh razpošilja rada vzorce pravo svile vsakemu in pošilja po naročilu blago v hišo poštnine in carine prosto. Pisma veljajo 10 krajcarjev, dopisnice 5 krajcarjev v Švico. 16 (7-6) 5 50.000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomoške 50krajcarske loterije. Častite čitatelje opozarjamo, da je žrebanje že dne 26. oktobra. Umrli ho: 16. oktobra. Prano Grabeč, delavčev sin, 3 leta, Streliško ulico 11, jetika. V bolnišnici: 14. oktobra. Prane Bizjak, kajžar, 60 let, spridenje krvi. 16 oktobra. Marija Križaj, uradnega sluge hči, 10 let, septicaeraie. Tujci. 15. oktobra. Pri Slonu: pl. Herr; Wilfried, ravnatelj; Agular; Ljudmila Vita, zasebnica, s hčerjo; Komorner; Reichmann, Beyer, trgovca, z Dunaja. — Falkenau, trgovec, iz Prage. — Fohn iz Gorice. — Lipcowit, trgovec, iz Monakovega. — Craglietto, Lloydov kapitan; Euphrat in Machne, trgovca, iz Trsta. — Karol Šavnik, lekarnar, iz Kranja. — Julij Thurn, c. kr. notar, s soprogo iz Logatca. — Vitez Zadurovicz iz Celovca. — pl. Kodolitch, poročnik, iz Ljubljane. — Ana Fischer iz Celja.— Schvrarz iz Zagreba. — Wild iz Inomosta. — Windkopp, potovalec, iz Brna. Pri Maliču : Wriessnig, ravnatelj; Griinm, tovarnar; Plessner, Kbern, Stuckerd, UUman , potovalei; Hermanu, Schwarz, Nieser, Mayer, trgovci, z Dunaja. — Ullmann, trgovec, iz Prage. — Kabn, trgovec, iz Budimpešte, — Ranzen-hofer, trgovec, iz Berolina. — Winterhalter, trgovec, in Jos. Perko, potovalec, iz Maribora. — Meiehen, potovalec, iz Gradca. — Ersas, zasebnik, iz Trsta. — Lahora iz Miidling-a. — Neufeld, knjigarnar, iz Berolina. — Marinko, zasebnik, iz Logatca. — pl. Hess, c. kr. rudniški svetnik, in Kortschak iz Pohnsdorf-a. — Ivan Oblak iz Radeč. — Gruntar, c. kr. notar, s soprogo, iz Ribnice. Pri bavarskem tlvoru: Baumann, e. in kr. okr. narednik, iz Celovca. — Widmar s sinom; Rozalija Rabossa; Sobitz, kolar ; Frančiška Sobitz, kuharica, i/, Kočevja. Pri Južnem kolodvoru; Antonija Wejsa z Dunaja.— Romih, učitelj, s Krškega. — Frane in Antonija Traun iz Kamnika — Jurij Elleiich iz Ljubljane. Pri avstrijskem čaru: Jernej Pečnik s Krškega. — Wiroschnik, zasebnik, in Millonač, trgovec, iz Trsta. — Marija Sluga, kuharica, iz Opatije. Vremensko sporočilo. rt Q Cas Stanje S i-* i •ŠOJ S S g Veter Vreme opazovanja zrnkomera v mm toplomera po Celziju 16 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 736'5" 736 5 736-9 102 15-2 10 8 si. vzh. si. svzh. brtzv. del. oblač. jasno .. 000 Srednja temperatura 12 1°, za 0'6° nad normalom Tržne cene v Ljubljani dne 14. oktobra. gl.|kr. gT|kr. Pšeni?a. m.st. . . . 7 60 Špeh povojen, kgr. . 66 Rež, „ ... 6 — Surovo maslo, „ _ 86 .Ječmen, „ ... 6 — Jajce, jedno „ — 3 Oves, „ ... 6 40 Mleko, liter .... _ 10 Ajda. „ ... 8 — Goveje meso, kgr. . — 64, Proso, „ ... 6 — Telečje „ „ . — 58 Koruza, „ ... 5 80 Svinjsko „ „ , — 62 Krompir, „ ... 2 14 Koštrunovo „ „ — 36 Leča, hktl. . . . 12 — _ 55 Grab..... 12 — _ 18 Fižol..... 8 — Seno, 100 kgr. . . 3 57 Maslo, kgr. . 1 04 Slama, „ „ . . 2 67 Mast, — 68 Drva trda. 4 kub. mtr. 7 20 Špeh »vež. — 60 „ mehka. „ 5 Na prodaj je -»e 90 om. visok B z Učnim okvirom vred, popolno izgotovljen, za nizko ceno j^r 65 g-oldinarjev. FB. TOl AS, podobar in pozlatar, 482 6—6 v Ljubljani, sv. Petra cesta štev. 4. lOOO novega vina letošnjega pridelka 510 b~2 MF*~ prodd takoj Oregoric, posestnik in posojllnični tajnik v Ptuju. 507 3-3 Oddala se bo po javni manj sevalni dražbi zgradba novega šolskega poslopja na Breznicl Stroški so proračunjeni: Zidarsko delo in tlaka . . . . 6232 ffld. «6 kr. kamnoseško delo .... 382 j} 55 n tesarsko delo..... 2172 n 40 « mizarsko delo..... 727 n 50 Ti ključavničarsko delo . . . . . «08 rt 74 kleparsko delo..... 24(i rt 05 rt barvarsko delo .... . 107 V) 01 rt steklarsko tlelo .... . 178 rt 09 n lončarsko delo..... . . 1)0 n — n šolska oprava..... . . 234 n 43 n Javna manjševalna dražba se bode vršila dne 2. novembra t. 1. dopoldne ob 10. uri v starem šolskem poslopju na Breznici. Načrti iu proračuni so na razpolago pri krajnera šolskem svetu na Brezuici. — Zahtevalo se bo 10% jamčevine. Kraj ni šolski svet na Breznici, dne 8. oktobra 1893. Tomaž Potočnik, predsednik. Naznanilo. Dražba vsega imetja rajnega župnika v Naklem čast. gosp. Frančiška Kometa vršila se bode 514 a_2 v Četrtek dne 19. t. m. ob S. uri v Naklem. a 50 kr. Glavni floftitek 50 OOO toMinariev. ^^ ^^ ■ ^^ ^^ ^^ (457 18-18 Srečke a 50 kr. priporočaj. C.MAYER. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakili bolečin, ter opravlja vse zobne operaoije in zobna plombo vanj a A. PAIOHEL, (108) 37 zobozdravnik pri Hradeckega mosta I. nadstr. Vozni red c. kr. priv. južne železnice 2E od 1. oktobra 1893. !XXXXXXXXXXXXXXXXX 16°l0no bolgarsko državno * hipotekama posojilo. $ V vi itn obrestljlvl ln povračljlvl papir /i I<1111 za naiag.anje denarja. — Vsled * inainarAnnih ilAnnvriili Irrif on lian nl«i+n nnoniiln T mejnarodnih denarnih kriz se vsa zlata posojila jako visoko cenijo in dosegajo najvišje kurze. S 6°/0no bolgarsko državno hipo-X tekarno posojilo 5o 27 daje poleg tega še nastopne prednosti. Te so: y Hlpotekarno zagotovljeno je na prvo hipoteko ^T v prvi vrsti na železnici Ruščuk-Varna in Kaspičan-Sofija- Kistendil in na pristanišča Burgas in Varno. More se podražiti, ker te obligacije stoje še kacih 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakovat), d* se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donaiajo. Popolnoma davka >n pristojbin je prosto za sedaj in za vso prihodnjost, Se lahko iztrži, ker se prodaja na borzah na Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in Genfu. Veliko donašft, po sedanjem kurzu 61/» odstotka, Postaj e V r z o v 1 a k Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak Dunaj . . . Odhod 8 20 zvečer 7-20 zjutraj 1-20 popold. 9 — zvečer _ Miirzzuschlag . 11-39 po noči 10-22 „ 5-38 „ l-48 po noči 555 zjutraj _ Gradec . . . 1-32 „ 12 50 popold. 9-15 zvečer 5-48 zjutraj 10-50 dopold. — Maribor . . . 2-53 „ 2 11 „ 11-33 po noči 810 „ 219 popold. Celje . . . 418 zjutraj 327 „ 1-51 „ 10-20 dopold. 5-40 6 30 ziutraj Laški Trg . . — 340 „ 2 08 „ 10-36 „ 603 zvečer 6-50 „ Rimske toplice — 3-50 „ 2-20 „ 1047 „ 6-20 7 04 „ Zidani Most • » 1 452 „ 4-04 „ 2 44 „ 11-28 „ 6-57 7-23 „ Hrastnik . . 258 „ 11-40 „ 7-15 739 „ Trbovlje . . 1 — 4-18 307 „ 1149 „ 7-28 750 „ Zagorje . . . — 4-24 ., 316 „ 11-57 „ 7-40 800 „ — 3-31 „ 1211 popold. 801 „ 8-17 „ Litija . . . — 442 „ 3-44 „ 12-22 „ 8-17 8-33 „ Kresnice . . — 3'i)7 „ 12 34 „ 8 35 8-48 ., — — 412 zjutraj 12-48 „ 9-— 9-06 dopol. Zalog . . . i Prihod , \ Odhod ■ — — 4 24 ., 12-59 „ 9-17 9-20 „ Ljubljana 5-58 602 ., 514 5-19 „ 4'37 „ 455 „ 111 119 „ 9 35 1015 n po noči 9 35 „ Borovnica . . — 543 „ 5-31 1-53 „ 11.16 _ Logatec . . . 6 56 „ 615 zvečer 613 „ 2-34 „ 12-35 _ Rakek . . . 6-36 6-43 „ 303 „ 1 32 _ Postojna . . 731 „ 6-53 705 „ 3-24 „ 209 _ Št. Peter . . 7-55 „ 715 „ 8-05 „ 3-54 „ 310 _ Divača . . . 821 „ 7-43 „ 8-48 „ 4-32 „ 4-24 zjutraj _ Nabrežina . . . Prihod 9 03 dopol. 8-24 „ 9-49 dopold. 537 „ 6-40 — Trst .... 9-25 ., 8-47 „ 10-20 „ 6-13 zvečer 7-28 M — M rm. TP rK-tsa. ■■ s* Menjama delniška družba £ „M EROU K" x UVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B. ^ XXXXXXXXXXXXXXXXXX Postaje Trst......Odhod Nabrežina .... „ Divača ..........„ Št. Peter . . v . Postojna . . T . „ Rakek..........„ Logatec..........,, Borovnica .... „ • • { oltod Zalog .... Laze..... Kresnice . . . Litija .... Sava..... Zagorje .... Trbovlje . . . Hrastnik . . . Zidani Most . . Rimske toplice . Laški Trg . . . Celje .... Maribor .... Gradec .... Mttrzzuschlag . Dunaj.....Prihod B r z o v 1 a k Poštni vlak 8-42 9-37 1019 1038 1109 11-51 11-56 zvečer n po noči 107 1-37 „ 314 „ 4 35 zjutraj 657 „ 9-50 dopol. 7-50 zjutraj 8-27 „ 9-20 dopold. 9 58 „ 1017 „ 10-32 „ 10-49 „ 11-09 „ 11-32 „ 11-37 „ 1211 popold. 1228 „ 12-34 „ 113 „ 1-23 „ 1-82 „ 145 „ 306 „ 432 „ 6-51 zvečer 9 45 po noči 9-55 10-50 11-57 12-42 107 1-25 1-49 215 2-45 2-53 305 3-15 3-2S 3-39 350 404 4-12 4-20 4-41 4-53 5-04 5-24 7-42 10-05 212 6-40 dopold. popold. zvečer po noči n zjutraj po noči 6-20 zvečer 711 „ 8-27 „ 9 19 „ 9-45 „ 1006 1030 1101 „ 11-32 „ 12-25 „ 12-38 „ 12-49 „ 1-03 „ 1-15 „ 1-26 „ 1-40 „ 1-48 „ 157 „ 224 „ 2-37 „ 2-49 „ 310 „ 5 35 zjutraj 8-05 dopoM. 11-57 „ 4'— popold. Mešani vlak 8-05 zvečer 9-14 11-08 pf'noči 12.47 „ 133 „ 2-08 „ 2-50 „ 3-40 „ 4 34 zjutraj 4-54 „ 511 „ 5-30 „ 5 50 „ 6-07 „ 6-22 „ 6-42 „ 6-53 „ 7-06 „ 7-37 „ 7-56 „ 8-14 „ 8-45 „ 12-31 popold. 4-40 ., Prih. 9-42 zv. Osobni vlak 6-— popold. 6'16 zvečer 6-30 6-48 704 7-18 7-35 7-45 7-56 8-16 8-31 8-45 9 04 zv. Prih. §34) Dunajska borza. Dni 17. oktobra. Papirna renta 5%, 16* davka . . . Brebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . . avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini......... Nemških mark 100 96 gld. 80 kr. 96 119 96 994 335 126 10 6 62 60 70 , 05 „ ~~ n 25 „ 45 „ 05'/,, 99 „ 20 Dni 16. oktobra. Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/» % Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke. 40 gld. 116 gld. 95 kr. 93 „ 55 „ 145 „ 75 „ 161 „ — n 194 B 50 „ 98 „ 50 „ 101 „ 10 „ 194 „ 25 „ 67 „ 75 . 4 srečke dunajske parobrodne družbe . . 136 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 0 50 r» 23 n — m 69 • — n 60 • — • Ljubljanske srečke......... 24 a 25 • Akcije anglo-avstrijske banke, 200"gld. . . 149 0 25 • Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2880 e — ■ 103 n 50 n Papirnih rubeljev 100...... 132 n — t» Nakup in prodaja "£2 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka, izvršitev naročil borzi Menjarnična delniška družba „M E B C U B" IHlolIzBile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti IV naloženih glavnic. K