List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Ptujski okrajni zastop. Iz Sloven. goric. Lanska volitev v okrajni zastop ptujski je pokazala, kako naglo propadajo kmetski veliki posestniki. Kajti prej je bilo takih posestnikov Se dva do tristo, lani niti ena dobra tretjina več! Veliko večino posestnikov volilcev so dale občine iz Slovenskih goric. Tu imamo najugodnejo priliko, da vidimo, kako se število krči, da občine, ki so se pred 6 ali 8 leti dale deset in celo več veleposestnikov volilcev, danes komaj dva ali tri zamorejo. Gospodarski napredek je malokje opaziti, večina posestnikov se za to ne zmeni! Navaden izgovor gospodarjev je: Tako je moj oče in moj ded delal, pa je šlo, zakaj bi jaz drugače delal ? Da so se gospodarske razmere premenile docela, to se pušča v nemar! Tudi sinovi gospodarjev se za svoj bodoči stan nič ali le površno izobražujejo. To se zdi mnogim še vedno kot nepotrebno! Ko se hoče posestvo izročiti, ni nikjer denarja, da bi se ta ali oni sin ali hči v gotovini izplačala, začne se trgenje in kosanje posestva! Kmetiji se odtrgajo najbolji travniki, potrebne njive. Kar še ostane, se predrago izroči, se obremeni z vžitkom in izposojili, da prejemnik ne more shajati. Tudi on mora še kose odprodati, samo par let je trajalo in iz kmetije je nastala mala želarija, ali pa je vse razprodano. Tudi z neumnim pijančevanjem gospodarjev in sinov se dosti kmetij zapravi in razpravi! S posebnim državnim zakonom se je desetek znižal. Pa to malo koristi, ker se posestva po ptujski sodniji in po zvedencih previsoko cenijo v zapuščinskih zadevah! Po-sebuo to je stvar, katera bi se morala zasledovati ! Ali se res hoče to državni blagajni s LISTE E. Izdajstvo. Povest. Spisal J. V. Starogorski. (Konec.) Komaj se je naredil mir in izid volitve se naznani. Niti eden nasprotnikov ni bil izvoljen, sami značajni ljudje. Bledi od jeze, s penami na ustnih so stali, potisnjeni v kot. Oči so se jim svetile kakor šakalom. Morali so se umikati zmagovalcem, ki so rastli kakor velikani. „Kmetje ste volili gospodo", so se rogali. „Pa vsaj svojo", je zopet vzkipel Logar. „Razumete, svojo gospodo, ne tujih ščuk, kakor bi vi radi. Nismo volili gospoda kmeta, ki je samo tedaj kmet, če hoče kaj od vas, drugače vas pa ne pogleda. Volili smo može, katerim nismo ničesar dolžni, kakor vi, ki ste bili pri-moraui, da vas ne odere na meh. Hohobo!" „Drži gobec, stari bedak", zarohni Izidor. Logar mu obrne hrbet in vpraša tako ironično, da še je druge zgrozilo. „Vprašajte, vprašajte, koliko smodnika je kupil in kedaj ga bo postreljal. In če bo rabil majhne ali velike topiče ali celo topove. Vprašajte ga . . . Pa še to, koliko žganjice je na cenitvijo uazaj spraviti, kar je namenjeno za olajšavo kmetskemu ljudstvu ? Mi moramo vsi skrbeti in na to delati, da se dobre in lepa kmetije po našem okraju ohranijo, ne pa nasprotno! Za bodočo volitev pa moramo naše glasove zbirati! V vsaki občini, v vsaki župniji se morajo posestniki zato sami brigati, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi in katastarski pravilni. Tega ne more nihče drugi zasledovati, ker nihče ne ve, koliko ima ta ali oni posestnik predpisane dače, v katerih občinah poseduje zemljišča in ima dačo prepisano, na katero staro ime se dača še predpisuje itd. Brigajmo se za svoje pravice, skrbimo vsi, da bodemo pripravljeni vsaki čas! Mogoče je, da imamo v kratkem zopet volitve! Rusko-japonska vojska. Kaj je z mirom? V zadnji številki smo poročali, da je ameriški predsednik Roosevelt hotel posredovati, da bi se sklenil mir med Rusi in Japonci in takoj poročali, da se nam zdi, da Rusi toliko časa, dokler ne bodo zmagali, ne bodo sklepali miru. In dobro smo uganili. Vesti o sklepanju miru so popolnoma utihnile in vojska se nadaljuje. General Linevič sploh noče nič slišati o miru, ker je prepričan, da se v kratkem, ko pridejo Japonci bolj proti severu, položaj na bojišču popolnoma spremeni. Mi smo tudi prepričani, da slednjič zmagajo Rusi, ker sicer bo v desetletjih morala Evropa prestati naval azijskih narodov in sicer tako hud, kakoršnega zgodovina ne pozna. Zato se nam čudno zdi, da Evropa tako mirno gleda to vojno in da Angleži še celo Japoncem pomagajo. Toda pipi in če je na puf. In teletine in . . . vprašajte ga." To zaničevanje je huje zaskelelo nasprotnike kakor poraz. Posebno ker se je vse krohotalo Logarjevemu govorjenju in mežikanju z levim očesom. Kar dvigali so pesti. Logar je pa popravil svoje ščetinaste brke, stisnil pesti in pljunil. „Pfuj! Dolžniki ne bodo grozili svobodnemu človeku. . .. Ljubše vam je tlačaniti, kakor pa biti lastni gospodarji . . . Pfuj ... saj rečem pfuj!..." „Kdo je izdajalec?" so rinili k njemu. Logar je pa skočil na klop, da so ga vsi videli. „Kdo je? vprašate. Vsi oni, ki sb volili nasprotnike Slovencev, vsi oni, katerim je mačeha ljubša od lastne matere." „Sem li jaz . . . jaz ..." „Ha, da bi se vam glave spremenile v zeljnate in prišle koze pa bi jedle, ali" pa da bi se spremenili v solnate stebre, kakor Lotova žena. — Pri zadnji večerji je tudi vaš patron vprašal Gospoda, če je on tisti, ki ga bo izdal, sam je pa vedel najbolj . . Pfuj . . . Kdo nima denarja za vrv? Iškarjot je vsaj dobil denarje, vi pa se z žganjico ne morete obesiti." Logar je izvlekel oguljeno denarnico in vrgel par petič med nasprotnike. Angleži si kopljejo prav gotovo grob za svojo trgovino in morda tudi za svoje ozemlje na Daljnem Vztoku. HTa Niilicm. Kakor se poroča, se je general Linevič že umaknil s svoje prve obrambne točke, kar pa ne znači, da bi ne imel namena, se držati na pozicijah med Kirinom in Cangčuuom. Prva ruska obrambna točka se je raztezala, kakor se vobče sodi, od Cakvakuliena preko Šiba gvaja do Posmenhenga. Gotovo je to, da se sedaj Linevič umiče s svojih prvotnih pozicij z namenom, da se ustavi v močno utrjenih pozicijah med Kirinom in Čangčunom, nade-jajoč se. da bo med tem dobil toliko okrep-Ijenja, da bo lahko uspešno kljuboval vsem japonskim navalom. Po poročilih iz Šaughaja pa je Linevič svoje skrajno desno krilo umaknil do železniške proge v bojazni, da bi je Japonci ne razdejali. Ta ukrep dokazuje, da je Linevič določil za svojo glavno obrambno točko ozemlje med Kirinom iu Čangtunom. Govori se, da je ruski vrhevni poveljnik v skrbeh zaradi obrambe železniške proge. Linevič je prepričan, da imajo Japonci namen, s prihodnjim bojem naskočiti Vladivostok; zato se je odločil, da f>e za vsako ceno upre japonskemu prodiranju v Harbinu. Znano je, da je dobil iz Petrograda uka/., da mora na vsak način zabraniti, da bi Japonci stopili na ruska tla. Pred nekaj dnevi se je sestal v Hunču-linu vojni svet ruskih generalov, ki je trajal izredno dolgo. Med tem so dospela znatna ojačenja v Harbin, na Sungari, v Čangtu iu Kirin. Rusi delajo noč in dan na utrdbah iu polagajo mine. Vesti, da je popolnoma obkoljen Linevič „Kdor nima denarja za vrv . . . Evo! . . . Ali nisem milosrčen. Izidor še vam tega ne privošči ..." Logar še bi huje razgrajal, ako bi ga njegovi ne potegnili med se in ga odvlekli iz sobe. Nasprotniki so vpili, da ga tožijo, kar se pa ni zgodilo. Ali so se sramovali ? Mogoče! ? „To je prokleti človek", je vrelo med njimi. „Prav je govoril", so rekli na tihem oni, ki so bili primorani, ali radi dolga, ali česar drugega. Izidor je pa priletel ves divji domov. „Naj še se mi oni vrag samo enkrat prikaže v moji hiši, pokažem ma." Hčer se je ustrašila. Vedela je, kaj se je zgodilo. Ni hotela pokazati pisma, vedoč, da bi grmelo, ali še kaj hujšega. Izidor je pa hodil po hiši in se lovil za glavo in ušesa. „Ta sramota, basama terentete . . . ako bi me še ne sleparil tako, da sem res trdno upal na zmago. Sedaj pa ta poraz ... In oni človek s svojim vražjim jezikom . . . Ali njemu ne morem do živega, pač pa posvetim Kalinu." Ali Izidor se je blamiral tudi tukaj. Kalin je zaupal vse odvetniku in ko je vložil Izidor tožbo, se mu je vrnil denar, ker po postavi ni nič prej opominjal na vrnitev. ter da se nahaja v obupnem položaju, niso posebno verjetne, če je verjeti nekaterim listom. Bojna vrsta je dolga do 200 kilometrov in pri taki razdalji jc popolno obkoljenje nemogočo. Taki manevri zamorcjo za napadalca postati bolj nevarni, kakor za branitelja, ker oni deli svoje sile in se s tem izpostavlja nevarnosti delnih porazov. V tej vojski ostane glavna stvar za način vojevanja: obojestransko razmerje sil. A ko imajo Japonci res dvakrat več vojakov ko Rusi, potem osredotočijo na točki, na kateri mislijo napasti, lahko nasproti Rusom 10 krat več sil ko Rusi, a to pri današnjem modernem orožju ne podaje nikakega zagotovila ako branitelj dobro strelja. Japonci so te dni prodirali po Kirinski cesti. Imeli so tri bataljone, štiri eškadrone in dvanajst topov. Ruski oddelek 1000 mož se jim je ustavil v bran in dasiravno so se morali Rusi premoči umakniti, vendar so prizadeli Japoncem velike izgube. Znano jc, da se pripravljajo Japonci, da oblegajo Vladivostok in so v ta namen že priče li s pripravami. Šesti trdnjavski artilerijski polk je že dospel iz Kronštata v Vladivostok ter dobil nalogo, da gradi nove utrdbe in popravlja že obstoječe utrjene pozicije. Tudi inženirski voji so dobili v zadnjem času mnogo ojačenj. Kakor se „Novemu Vremenu" brzojavlja iz Vladivostoka, je admiral B i r i 1 e v dne 15. t. m. pregledal pristanišče in tamkaj usidrano vojno brodovje ter izročil vsemu vladi-vostoskemu prebivalstvu v carjevem imenu najiskrenejše pozdrave s pozivom, da naj zastavijo vse svoje moči, ako bo potreba, v obrambo trdnjave. V okolici Vladivostoka je vse mirno. General Linevič sam poroča, da so Japonci v severni Koreji jeli prodirati proti Vla-divostoku. Iz Londona pa se poroča, da pro dira general Hazcgava, ki se jc s svojo vojsko izkrcal koncem aprila v Genzanu, proti zalivu Posjet in se mora že nahajati v bližini reke Tumen. Vsak čas se pričakuje, da dojdejo važna poročila o hudih bojih ob reki Tumen. Armada generala Hazegave šteje baje 100.000 mož. Čim osvoji zaliv Posjet, bodo Japonci jeli tamkaj izkrcavati oblegovalne topove in nove voje. Tako bomo morda že kmalu poročali, da Japonci že oblegajo Vladivostok. Po naših mislih jim pa ne bo šlo preveč dobro, ker Rusi so se dobro pripravili in utrdili. Vladi-vostoška trdnjava je mnogo bolje utrjena nego Port Artur. Tudi je dobro preskrbljena s stre-ljivom in živili. Tudi so čete spočite in že vse navdušene za boj. Politični ogled. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Naučni minister dr. Hartel je v proračunskem odseku dno 22. t. mes. na besede poslanca R o b i č a odgovoril, da je vlada pripravljena ustanoviti polagoma vseučilišče v Ljubljani in da bo takoj pričela potrebne poizvedbe in pogajanja. To bi torej bili prvi resni koraki, da dobimo Slovenci svoje vseučilišče. Osupnilo pa je vse Slovence, ker je naučni minister Hartel izjavil, da so nekateri Slovenci želeli, naj se na ljubljanskem vseučilišču predava nemški. Gotovo je, da so bili ti „Slovenci" kranjski liberalci, neki list imenuje celo ljubljanskega župana Hribarja. Skoraj neverjetno! Srbi na Slovenskem. Dne 13. julija bo krenilo več Srbov iz Belgrada na izlet na Slovensko. Izleta se udeleži cvet belgradskega razumništva in najuglednejši belgradski meščani. Pot bo trajala 4 dni, posetili bodo tudi Ljubljano. V Belgradu se vse živo zanima za ta izlet, katerega Srbi vračajo Slovencem, ki so obiskali Belgrad ob priliki kraljevega kronanja. Predlog, naj se priredi ta pohod, je stavil Slovenec Janko Vukasovič, pehotni podpolkovnik in poveljnik belgradske žendarme-rije; a poleg njega se trudijo za lepo prireditev gospodje dr. Jovan Cvijič, profesor georafije na belgradskem vseučilišču, Milutin Stepanovič, član glavne kontrole, trgovec Marko Vuletič (Stibilj) in urednik „Politike" Slovenec Vladislav Ribnikar. Za izlet se je prijavilo večje število srbskih častnikov in dam. — Ob priliki odkritja Prešernovega spomenika se bo organiziral še večji izlet v Ljubljano. Avstrijske vojaške priprave v južnih Tirolah. „Corriere della Sera" poroča iz Ale o velikih vojaških pripravah. V Trento so pripeljali mnogo topov in jih spravili v trdnjave Doss Trento, Lardare, Giudicario in v trdnjave, ki stražijo ceste ob strani jezer Levico in Caldonazzo. V Carvari (na Ladin-skem) so napravili veliko zalogo orožja, živil pa v Valarsi (na cesti iz Rovereda v Vicenzo na Laškem). V ta okraj so prišli častniki, da proučujejo, kako zgraditi trdnjave, ki naj zapro pota. Ravnotako skupljajo orožje in živila v Colle Santa Lucia, v Livinallongo in v visoki planini Cordevole, par korakov od italijanske meje. Vzlic preklicu se bodo vršile avgusta meseca vojaške vaje v Valle di Ron. V Romenu zidajo stanovanje za cesarja, v Carvenu pa za nadvojvodo Evgena. Dopisi. Sv. Ilj v Slov. gor. (Nemško rogovi ljc nje.) Nesrečna Šentkungota, kaka nenadomestljiva izguba te je zadela! Leta in leta so te osrečevali veliki sinovi slavnih slo-venjegoriških in drugih Germanov in „nemški bogovi" so rosili na tebe blagoslov edino zveličavne nemške kulture! Ali zdaj jo vse proč! Zapustili so te in se preselili v Šent Ilj, in še hočejo njega osrečiti. Lepi Št. Ilj pa jim hoče biti bolj hvaležen; naučiti jih hoče zato najprej tega, kar je potrebno najprej vsakemu tudi najbolj priprostemu človeku, namreč dostojnega obnašanja. Pretečeni teden so zopet prišli. Obnašali so se že bolj spodobno; niti bajlali niso tako po živinsko kakor je bila njih navada. Samo pri odhodu naj še tudi nc pozabijo, da so ljudje in da so na tujih tleh. Takrat namreč vsikdar tako grdo tulijo, slišijo se tako divji glasovi, da v bližini nikdo ne more spati. Motenje nočnega miru je po postavi prepovedano. Ali tega ne ve slavno šentiljsko županstvo?! Mislimo, da bomo sčasoma vse skupaj naučili dostojnosti. Saj so zdaj že celo slovensko pesem iz bližine z velikim spoštovanjem tiho poslušali; da, še celo nekega „Slovenca" niso vrgli na cesto, ki je po nepriliki zašel med nje. To je lepo! Kaj se je tam govorilo, tega pred javnostjo ne upamo povedati. Neslani Bošljan ali Vastjan je strastno udrihal po Slovencih. Še je pač mlad, brez skušnje, zato pa se ne more kaj pametnega od njega zahtevati. Naj še le gre v šolo; pouka je še silno potreben. Če bi se bil kdaj kaj naučil, bi moral vedeti, da Št. Ilj ni bil nikdar nemška posest, ampak da so tukaj in še veliko dalje proti severu in zahodu prebivali Slovenci. Torej, ljubi Boštjan, le knjige v roke in malo med ljudstvo pogledati; s samim žveplom se dandanes ne pride več daleč, niti v državni zbor ne. Seveda so mu komiji in učitelji ploskali. Posebno se je Sadu, nadučitelj slovenske šole, čutil med govorom presrečnega pod vsenemško frankfurta-rico. Mogočno mu je vskipela kranjska kri in gromovito je zaklical: hajl, Bošljan! Še le ko je prespal velikanskega „nemškega" mačka, se je z grozo spominjal, kako gorostasno neumnost je zopet storil; tako ga vsikdar potem k dobremu opominja njegova vroča slovenska kri. Vsega pač ni mogoče dopovedati, kar se je še tam kvasilo. Zažgali so tudi kres. Kakšna nespamet in nevednost! Berite zgodovino vseh nemških narodov, nikjer ne boste našli kresov; pač pa je to že starodavna slovenska navada, o kateri poročajo tudi nemški zgodovinarji, Pri Po slovenskem okraju je pa odmevalo od logov do logov, od vasi do vasi edina beseda: „zmaga". Kakor nekdaj, ko so naši dedje premagali sovražnika, tako je bilo tudi sedaj vse veselo. Sedaj še-le se je videlo, kako uslugo so prinesli volilci s svojim značajem Sloveniji. Celi okraj se je prebudil. Prišli so na sled raznim sleparijam in dosedanjemu načelniku so prodali vse in ga djali pod ključ. „Bog ve, ali je vlovil moj groš za vrv" se je babal Logar. „Sedaj bi ga bil menda potreben. Ali za vse nisem imel denarja pri sebi. Kravo bi pa rad prodal, ako bi se prišli oglasit in rekli: „stric Ludvik, groš za vrv, bogme niman nič . . . primojdunaj, da bi . . ." Zvedelo se je, to seveda tudi Ivanka, kako je nagovarjal Matej očeta, naj voli narodno. In sedaj so še ga jeli bolj čislati. Matej se je pa čutil srečnega in zadovoljnega .. . Z Ivanko, ki mu je prva čestitala, da je postal takov rodoljub, je postal največji prijatelj. Na tihem je mogel priznati, da ga je le njeni globoki pogled in njen mirni značaj rešil prepada in ga spravil na pravo pot. Dober angelj varuh . . . Marsikdo si misli, da oni, ki je miren, ki je tako rekoč nepoznan in brez velikega pomena v življenju in borbi za domovino, da tak nemore storiti ničesar. Vendar se v takih dušah često skriva velik duh, ona moč, ki vžiga sama in vspodbuja nehote druge do dela ... Ali mi poznamo premalo take značaje . . . nočemo jih poznati. V Ivankini duši je pa večkrat vstajala podoba Matija, posebno, ako je bila sama. Zastonj se je trudila, da si jo iztrga. Ali kar priplava, kakor tihotapec v srce človeka, to ostane. Nobena, še tako kruta sila je ne iztrga, še manj pa zatre. Med seboj sta sicer govorila same navadne stvari in snovala kake načrte. Čutila sta pa, da jima bije srce močneje, da hočejo usta govoriti vse kaj drugega. — Ali nista se drznila. Konečno pa sta premagala tudi to bojazen, in zaupala sta si svoji srci, ki sta se našli tako čudnim potom in povsem mirno. In bila sta srečna. .. popolnoma srečna ... IV. Nekaj let je preteklo. V oni gostilni, kakor pred leti, so zopet sedeli možakarji, med njimi tudi Gorjak in pa župan Kalin. „Danes soju drugikrat vrgli!" reče Logar in sprazni kupico na dušek. „Pred leti bi si ne mislil tega." „Nas nobeden", reče Možgan. „Pa se je tudi predrugačil tvoj Matej, da je veselje. In tvoja Ivanka, Gorjak, tudi ni kar tako. Blagor jim, ki imajo take otroke." „Prav res sem vesel, da je tako vse prišlo. Ali ne prijatelj, Gorjak? Za starega bova, pa nič ne de." „Seveda. Ako bi se ne strinjal, bi ne privolil. Pa morala sta se že precej dolgo rada videti", meni Gorjak. „Kaj pa", reče Logar in začne mežikati, „to sem samo jaz vedel in molčal, seveda. Vidiš, in tako je izteklo vse na dobro. Nimamo tujega gospodstva, imamo slovensko uradovanje, slovenske uradnike, vse slovensko vse domače. In povrhu še gostijo in ni vrag, da bi človek ne bil vesel." „Zelo smo napredovali", trdi Možgan. „Ne, da bi se hvalil; ali če pogledamo v šolo. Vse se uči nekako vspešno in razumejo tudi nekaj več kakor prej. Prej so nam dajali ljudi za učitelje, ki so bili, ali drugače za nič, ali pa je bilo njih glavno delo nemškutarjenje. In deca je bila kar divja. Če se pa je kdo znašel, da se je zavedel svojega poklica in da je rojen Slavjan, so ga hitro spravili. Saj veste, kako se je godilo z učiteljem Alojzom M., ker je preveč pomagal ljudstvu. Sedaj ? . . . Vso cveti, kakor majnika v naravi, cel okraj je drugačen. Ni več slišati o krivicah in nasilju ali kaj podobnega. Vsak se giblje prosto in veselo." „Ko bi že prej napravili tako, bi bilo sedaj pa bolje. Sedaj sem prepričan, da si člo- Nemcih so kres vpeljali še le v novejšem šasu s tem namenom, da dražijo in izzivajo na slovenski zemlji. S tem častijo menda svoje „nemške bogove", ki bi naj jim pomagali požreti Slovence in njih zemljo.' Torej imajo ti kresovi pravzaprav čisto paganski značaj. Saj pa so se pri njem tudi tako obnašali, kakor Indijanci v ameriških pragozdih, ali cigani pri svojih ponočnih ognjih. Dolgo so stali okoli ognja in so gotovo čakali, da se jim prikaže odrešenik-bog v nemških barvah. A ni ga bilo! In začeli so skakati čez ogenj. Ali ste že gledali kedaj v jeseni pastirje na paši ? Tako je bilo, samo še bolj smešno. Pri skoku pa so nekateri klicali: „Proč od Rima!" ali kakor drugi pravijo „Proč od pameti!" To slednje je bolj verjetno. Gotovo so se že davno s pametjo skregali, drugače bi sploh rajše ostali doma. Visoko je skočil Helčl in se je pri tem zaklel, da morajo izginiti vsi Slovenci. Še bolj mogočno pa je poskočil Sadu in je v sveti jezi kričal: „Proč slovenska kri!" To vam je bilo krasno gledišče! Vsi pametni Nemci pa se jezijo nad takim počenjanjem naših posili-nemcev. Le tako naprej, se bomo še bolj spoznali. Mi pa kličemo glasno: Z Bogom za narod ! Laporje. (Laži Štajerce ve.) Izvedeli smo ravnokar, kako nas „Štajerc" sramoti pred celim svetom radi volitve, ki seje vršila v občinski odbor dne 15. mgia na Črešnjevcu. Da bi dal celi narodno-katolisKi stranki udarec, izmislil si je neki dopisun in pisal, da se je eden mož iz laporskih volilcev omenjenega dne zelo nesramno obnašal ; ko so namreč domači volilci štajerčijanske stranke domu šli mimo znane gostilne Kapunove, se je baje ono zgodilo. Poizvedeli smo, kaj je resnice na tem. A že danes moramo priznati, da je to zopet debela neresnica — poslana v svet od izdajalske nemškutarske stranke. Stvar je preiskovalo že c. kr. orožništvo iz Pragar-skega. Povedati pa hočemo na polna usta štajer-cijanski stranki in njenim pristašem, da od sedaj zanaprej tudi narodna stranka ne bo molčala. Obelodaniti hočemo vse laži in falo-tarije, ki se gode in so se že godile v tej stranki, da celi svet izve polno resnico! Črešnjevec pri Slov. Bistrici. (Zopet poraz štajerčijanske stranke.) Dne 14. t. m. vršila se je pri okr. sodišču v Slov. Bistrici obravnava proti g. Šimonu Pušniku, blagajničarju, katerega je ovadil Šimon Švagan, kmet in posestnik v Lukanji vesi, radi pone-verjenja občinskega denarja. Dokazalo se je, da je Šimon Pušnik, občinski blagajničar, nedolžen, denar je ves v občinski blagajni, vek mora pomagati sam in Bog mu potem priskoči na pomoč", reče Janez Zorko. „To je ravno. Pa zavedali se nismo. Bralna društva so zlata vredna, to rečem sedaj, ker sem zraven. Prej nisem imel miru pred Ivanko, dokler se nisem vpisal in jel zahajati k pogovorom", reče Gorjak. „Človeku se zdi svet lepši, odkar vem, da se mora spoštovati moj jezik ravno tako, kakor drngi. Tega načela, da več nočemo biti orodje drugih, se oprimimo in odpravimo pomanjklaje. Slovenske napise povsod in na prvo mesto na našem svetu. Pošte na Slovenskem dvojezične pečate, če pa kdo ni zadovoljen, pa samo slovenske. Zakaj pa na nemškem nimajo dvojezičnih?!" je govoril Kalin. „Živio! ni vrag da bi ne dosegli", reče Logar. „S takšnimi ščurki, ki se branijo slovenščine le brez pardona . . . Rečem pa, da se mi bo še na zadnji uri dobro zdelo, tako imenitno smo napravili z nemčurskimi ščukami." Teden pozneje se je poročila Ivanka z Matejem, in mlada sta jela gospodariti. Drugo pomlad so bile zopet volitve in izvoljen je bil enoglasno županom Matej, mladi gospodar. Z veseljem je sprejel načelstvo občine, vedoč, da ima kraj sebe njo, ki ga je tako lepo spravila na pravo pot, in da mu bo zvesta podpirateljica v vsem. In človek bi naj ne bil vesel na tem božjem svetu, ako mu pravi niti vinarja ne manjka. Radi tega je bil tudi ! oproščen od sodnije in tudi deželni odbor zoper njega ni mogel najti lasu kake krivice. Simon Pušnik pa je tožil o vaditelj a Šimona Švagana radi razžalenja časti, ki je bil tudi obsojen. Povrniti mora vse stroške in preklicati svoje neosnovane trditve v 14 dneh v slovenskem in nemškem jeziku. Značilno je, da je Šimon Švagan pri sodniji povedal, da je bil zapeljan k temu. Slišati je moral od g. sodnika, da naj ga vsaj sedanja skušnja izuči, da naj za druge svojega hrbta ne izpostavlja več nevarnosti in naj miruje! S tem je gotovo dano zadoščenje toliko po nedolžnem preganjanemu in obrekovanemu g. blagajničarju Simonu Pušniku. Mi mu čestitamo. Saj je zdaj jasno kot beli dan, kakih sredstev se puslužuje nemškutarska - štajerči-janska stranka. Osramotili so se sedaj sami! Trbovlje. (Velikadelavskaslav-n o s t) se je vršila v nedeljo, dne 18. t. m., v Trbovljah. Lani ustanovljeno „Pazniško in delavsko podporno društvo" je obhajalo bla-goslovljenje zastave. Na vse zgodaj je društvena godba z budnico naznanjala delavski praznik. Pri dopoldanskih vlakih je društvo na kolodvoru pričakovalo goste, ki so prišli od blizu in daleč: iz Hrastnika, Dola, Zagor ja, Celja, Litije itd. Družice so jih pozdravile ter jim izročile šopke. V dolgem sprevodu so šli potem društveniki v svojih rudarskih uniformah, domači, hrastniški in dolski gasilci z zastavo, družice i. dr. udeleženci z godbo na čelu v eno uro oddaljeno župnijsko cerkev. Narodne zastave, lepi slavoloki s slovenskimi napisi in gromenje topičev s Klečice jih je pozdravljalo. Duhovščina jim je šla naproti. Pred cerkvijo se je po kratkem nagovoru g. župnika vršilo blagoslovljenje zastave in zabijanje žrebljev med lepimi izreki. Kumovala je zastavi gospa Roševa, soproga župana in dežel, poslanca, zastopana pa svoji hčeri. Zastava je iz težke svile, zelene barve, bogato z zlatom okrašena; na eni strani ima podobo sv. Barbare, patrone rudarjev, z napisom: Sv. Barbara, prosi za nas! Na drugi pa rudarsko orodje (grb) z navadnim rudarskim pozdravom: Glück auf! — Na zdar! — Na dveh veličastnih trakih so imena kume in vseh družic. Zatem je bila pridiga in slovesna sv. maša. — Popoldan ob treh so se zbrali društveniki in gostje na z zelenjem in zastavami okrašenem travniku gosp. Jagra (p. d. Parašuha) k živahni in zanimivi veselici. Za zabavo je skrbela društvena, dobro izvežbana godba in slavni pevski zbor celjskega slov. delavskega društva, kateremu gre posebna hvala. Viharno odobravanje je sledilo vsaki pevski točki. Vmes pa zavest, da dela za svojce, ako vidi da mu zaupajo, ako ve, da je ljubka ženica z njim ... Nekoč so govorili, da se je usmrtila neka ženska in sicer se je vtopila. Pravili so, da je bila ona nekdanja preširna hčer odpadnika Izidorja, ona Toni, ki ni mogla videti Slovencev. Nikdo se ni zmenil za to. Kdo bo pa posvečeval spomine onim, ki sovražijo lastno kri. Kdor postane samomorilec je ali blazen, ali pa brezveren. In izdajice niso nikdar verne, toraj malokateri umre nravnim potom. O Izidoru pa ni bilo več sledu . . . V Podlesju pa so se dvigali vedno višje in višje. Odpadništvo in izdajstvo je pojemalo in nadomestilo je ta mesta gorečnost, požrtvovalnost in domovinska ljubezen. Pa ne samo na Podlesju, ampak po celem okraju je vstajal Slovan. Blagor t', mati Slovenija, blagor ti domovina mila, ker imaš take sinove in hčere, pripravljene vedno iti za te v boj, doprinesti katerokoli žrtev na žrtvenik tvoj. Blagor, blagor ti. Ne zgine rod, ki domovino svojo brani, nikdar ne zgine narod, kojega ščiti nebeška moč. Blagor tebi ljudstvo, ki ljubiš in se žrtvuješ za tvojo rodno grudo, za svoje svetinje, blagor ti, ki nosiš v duši tvoji vtisnjeni pečat ljubavi do vere in domovine . . . Blagor . . . Tvoj bode venec zmage nekrvave: Naprej moj rod! — „Naprej zastava Slave!" i smo slišali spodbudne govore društvenega predsednika in drugih. Navdušeni „živio"-klici so doneli zlasti g. Rebeku iz Celja, ki je posebno povdarjal stanovsko in narodno samozavest med delavstvom. Naravnost ganljiva je bila deklamacija 9 letne Hedvike Bajdove, ki je z nenavadno srčnostjo prednašala nalašč zato slavnost prirejeno pesem. — Cela slovesnost se je vršila v najlepšem redu, tako, da policija in številno pripravljeno orožništvo ni imelo niti najmanjšega posla. Ob 6. uri zvečer so društveniki spremili goste k večernim vlakom, in s tem je bila slavnost v glavnem končana. Rdečkarji so imeli ta dan glasen shod pri Lesjaku, kjer jim je pridigal Rinaldi. — Izpolnile se bodo besede, ki smo jih šlišali v deklamaciji. Spominjal tega proslavljenja rad bo se vsak Tr-boveljčan. Easne stvari. Iz domačih krajev. Volilni shod v Središču. Dne 29. junija, na Petrovo in Pavlovo bo v Središču ob 1. uri popoldne volilni shod. Volilcem se bo predstavil državnozbor. kandidat g. Josip Ši n k o, župan v Središču. Razven njega še bodo govorili gg. drž. poslanec Robič, dr. Rosi na in urednik Korošec. Ptujskim nemškutarjem je ta shod trn v peti, za ,to so tudi v „Štajercu" začeli proti njemu pisati ter so isto številko poslali skoraj vsaki hiši v Središču. Toda vrli Središčani s svojo znano razsodnostjo in značajnostjo visoko nadkriljujejo nemškutarske Ptujčane, katerim se gotovo ne bodo dali ujeti v nastavljene zanjke, ampak dne 5. julija bodo šli vsi na volišče ter oddali svoje glasove svojemu županu g. J. Šinko. Osebno vest. G. Ivan Šumenjak, davkar v Gornjem gradu je stopil v začasni pokoj. Imenovanja na srednjih šolah. Profesor na državni gimnaziji v Mariboru Jul. Miki a u (Nemec) je prestavljen na II. državno gimnazijo v Gradec, profesor na II. državni gimnaziji v Ljubljani g. Ignac P o k o r n (Slovenec) je prestavljen na državno gimnazijo v Maribor, stalni učitelj dr. Edmund VViesner (Nemec) je prestavljen od mariborske državne gimnazije na Sofijno gimnazijo na Dunaju. Za stalne učitelje na srednjih šolah so imenovani sledeči začasni učitelji: Jul. K r u g (Nemec) na državni realki v Steyeru, za državno realk® v Mariboru, dr. Jos. Jorg (Nemec) na državni gimnaziji v Lincu za državno realko v Mariboru in dr. Janez Mortl (Nemec) na državni gimnaziji v Celovcu za državno gimnazijo v Mariboru. S pošte. Poštni oficijal Otmar Š k e r i-j a n c v Gradcu je imenovan za poštnega kontrolorja v Celju. Umrla je v Gradcu dne 20. t. m. gospa Adolfina Hrašovec, soproga c. kr. okrajnega sodnika v pokoju. Iz šole. Štirirazrednica pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se razširi v šestrazrednico, kakor tudi štirirazrednice v Ponikvi in v Puščavi v petrazreduice. V stolni pokoj je stopil šolski vodja v Plešivcih g. Jernej P a v 1 i č. Izpred sodišča. V soboto dne 24. t. m. se je vršila pred mariborskim okrajnim sodiščem obravnava proti posilinemcu Alojziju Podgoršek u, krojaškemu mojstru v Mariboru, ki je svojo nemško oliko kazal s tem, da je dne 4. t. m. brez povoda zmerjal in v cestni jarek pahnil staro gospo Nežo P1 i b e r š e k. Obsojen je bil na 24 ur zapora s trdim ležiščem. Mariborske novice. S 1. julijem se ustanovi v Mariboru samostojni c. kr. glavni carinski urad v Tegetthoffovi ulici št. 64. Razven carine bo oskrboval ta urad tudi naslednje, dosedaj davkarskemu uradu odkazane posle: ves užitninski davek (za pivo, žganje, petrolej, sladkor, ineso, vino in mošt), upravo tobačnega monopola, soli, dovoljenje za točenje žganja, zaloga kolekov, pun-civni urad, zaloga različnih tiskovin in statističnih vrednostnic. — Vsa slovenska društva nameravajo prirediti dne 9. julija izlet v Št. Iij. — Sedaj so prijeli tistega človeka, ki je poškodoval Sehillerjev hrast. Nemški listi pa o tem popolnoma molčijo, ker je prijeti Nemec. Tudi ne prekličejo svoje nesramne trditve, da so to storili Slovenci. Poštenosti ti listi ne poznajo! Zavod za slepce. Z začetkom prihodnjega šolskega leta se sprejme v zavod za slepce več otrok od četrtega do dvanajstega leta. Letni prispevek ni visok in ubožai otroci se brezplačno sprejmo. Prošnje, katerim morajo biti priloženi krstni list, potrdilo o stavljenju koz, domovinski list, ubožno spričevalo in zdravniško spričevalo, daje otrok res slep, se morajo vložiti zadnji čas do konca julija na ravnateljstvo zavoda za slepce v Gradcu. Kamilica pri Mariboru. Dvanajstorica mariborskih Nemcev, obstoječa iz dr. Schmide-rer-ja in njegova sinova, dr. Rak in sin, dr. Duchatsch in nekaj drugih, je prišla v petek dne 23. t. m. zvečer na prijazni grič sv. Urbana. Zakurili so kres, spuščali rakete, peli nemške pesmi ter se posebno odlikovali s hajlanjem. Smešno! — Slovenci! Prihodnji torek, dne 4. m. srp. je predvečer slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Boste kaj vi kresili, posebno v zahodnem in severnem delu Maribora? Šentpeterske novice. Zastrupil se je Franc Puntigam, viničar v Hrenci, dne 20. junija in je po tridnevnih mučnih bolečinah umrl. — Šentpeterčani se bodo dne 2. julija v velikem številu udeležili slovenske ljudske slavnosti v Mariboru, ker so se kot najbližji sosedi že iz dosedanjih priprav prepričali, kako krasna bo veselica. Framske novice. Lani so vložile občine framske župnije po drž. in dež. poslancu dr. Miroslavu Ploj prošnje za dvojezični poštni pečat Cez eno leto so vendar prošnje rešene in sicer ugodno. Prej je bil napis: Frauheim b. Kranicbsfeld, sedaj pa Frauheim-Fram. Slava vrlim občinam, hvala gospodu poslancu! — Pretečeni petek je zgorela vini-čarija Jože SovičevavBukovcu. Viničarju je zgorel živež, obleka, dve kravi in štiri svinje. Zapalili so seveda zopet otroci! Urnim in spretnim framskim požarnim brambovcem se je zahvaliti, da požar ni uničil tudi sosednih viničarij. — Občina Loka, ki jo tako spretno vlada vrli župan Fr. Štern, je sklenila samo-slovenski uradovati in le slovenske dopise in vloge od oblasti sprejemati in reševati. Koliko takih občin imamo v mariborskem okraju? Gosp. urednik, naštejte jih! — Setev na polji obeta obilno žetve, v vinogradih pa so trte tako obložene z grozdjem, da bi Kranjci rekli, če bi jih videli: to je grdo lepo! Baš sedaj so zadišali vinogradi, trta je v bujnem cvetu. Žal, da je vreme tako neugodno, kar tudi močno ovira spravljanje sena, katerega imamo tudi precej. Da bi nam ljubi Bog to vse dal, kar nam ponuja, potem si bo ubogi kmetič malo opomogel. — Železniška postaja Rače-Fram dobi slovenskega postajevodjo g. Končana. Eden sedanjih uradnikov ne zna besedice slovenski. Ptujske novice. V prostorih ptujske čitalnice se v prvič dne 23. julija igra Deseti brat". Igra je dobro priučena! Prihi-tite torej iz bližnjih in daljnih krajev poslušat Krjavlja, kako je samega vraga presekal na dva kosa. Na veselo svidenje! Pripravljalni odbor. — Na Ciril in Metodov predvečer se zažge velik kres pred šolo na Hajdini. — Trgovec z mešanim blagom H. Mauretter je napovedal konkurz. Zimski učni tečaji za stavbne obrtnike na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani. Letos se prično zimski kurzi začetkom novembra v dveh letnikih in trpe do konca marca prihodnjega leta. V vsak letnik se sprejme le okoli deset učen- cev. Sprejemni pogoji so: Starost najmanj 17 let, učno spričevalo za zidarski, ali tesarski ali kamnoseški obrt. Poduk je brezplačen, le pri vstopu je položiti 8 K vpisnine, za kar dobe obiskovalci vse risalne potrebščine zastonj. Slovenski sinovi, ki imajo učna spričevala, naj ne opuste prilike, obiskovati te tečaje, se pravočasno za sprejem zglasiti! Mi potrebujemo dobre mojstre, domačine pa mojstre med nami. Proč s tujci! Iz Hajdina. Tukaj je v petek, dne 23. junija poskusil samomor sicer občespoštovani gostilničar Blaž Osenjak; kroglja mu je ob-tičila v vratu; nevarno ranjenega so morali hitro prepeljati v Gradec. Govori se, da so ga družinske razmere privedle do tega nesrečnega dejanja. — Hudo nam tukaj nagaja vreme, in skoro vsakdanji nalivi so uničili silno veliko sena; da bi nam ljubi Bog poslal zopet solnca in lepih dnevov! Saj človek že skoro koraka ne more prestopiti, tako imenitne so naše občinske ceste; veste, gospod urednik, svetujem Vam, da sedaj ne pridete na sicer slavni Hajdin; obtičali bi na ravnem polju v blatu! Naši možje pa dremljejo. Ko se prebudijo, Vam zopet poročam! V Remšniku je umrl 20. t. m. mnogo-zaslužni gospod Janez Bezjak, učitelj v pokoju. Služboval je tukaj kot učitelj od leta 1852 do 1882 in kot zelo priljubljen organist okoli 40 let. Opravljal je tudi vestno službo občinskega tajnika skozi 40 let, za kar mu je bila tudi podeljena častna svetinja. Kako v obče spoštovan in priljubljen je bil rajni, pokazal je njegov pogreb, ki se je vršil na praznik presv. Rešnjega Telesa ob 4. uri popoldan. Od blizu in daleč prihiteli so njegovi prijatelji, znanci in nekdanji učenci, skazat mu zadnjo čast. N. v m. p.! — Dne 23. t. m. ob 2. uri popoldan prihrula je precej huda nevihta s točo, ki je posebno po vrtih naredila precej škode. Sreča, da ni na daleč okoli segla, kakor se sliši. Med nevihto je vdarilo v strelovod na župnijskem gospodarskem poslopju. Strela je šla po žici, potem po strešnem žlebu, od koder je odskočila v zid, tistega prodrla in prišla v podstrešje, kjer je vžgala. K sreči so bili ljudje hitro na mestu in so ogenj pogasili. Tako se je zabranil velik požar, ki bi bil lahko vpepelil vsa sosedna poslopja. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod! Slov. Bistrica. Adelsteinovo hišo je kupil g. Franc K r u 1 e. Slovenjebistriški Slovenci pridobili smo z g. Krulcem podjetnega in dobrega gostilničarja zavednega in značajnega narodnjaka, o katerem smo prepričani, da ga ne bode nemškutarski duh, ki tukaj vlada, omamil in nam odtujil, kakor smo to doživeli pri marsikaterem tukajšnem gostilničarju. Naši nasprotniki imajo nevarno taktiko, s katero so nam že mnogo škodovali, da namreč v začetku k vsakemu novemu gostilničarju pridno zahajajo in ga tako pridobijo za se, potem pa, ko so dosegli svoj namen, počasi izostajajo. Preverjeni smo, da g. Krulc ne bode šel tem lisjakom na limanice, da ostane zvest svojemu prepričanju in se mu ne izneveri, kakor je to storil Zupančič, kateremu se je v zadnjem času, odkar je voljen v občinski zastop, zdelo celo potrebno, spremeniti svoje lepo slovensko ime v spakedrani Suppantschitsch. Dolžnost nas vseh je, da podpiramo g. Krulca in posebno še opozarjamo kmete v okolici, ki so naročeni na „Slov. Gospodarja", da med svojimi znanci delujejo v tem zmislu. — V seji dne 26. t. m. okrajni šolski svet ni odobril sklepa krajnega šolskega sveta, s katerim bi se počitnice na tukajšni šoli naj že 30. julija pričele, ampak je na predlog g. Petra Novaka prepustil odločitev občinam. Štigerjev predlog bo toraj propal, če le kmetske občine store svojo dolžnost. V Ljutomeru je umrl dne 27. t. m. g. dr. F a r k a š, tamošnji zdravnik. Pogreb vrlega narodnjaka in priljubljenega moža bo v četrtek, dne 29. t. m. popoldan. N. v m. p.! Slovenska zmaga v gornjeradgon-skein okraju. Pri občinskih volitvah v Trbe-govcih župnije Sv. Jurija ob Ščavnici 23. junija so bili izvoljeni sami narodnjaki; bračkijancev niti eden ni izvoljen. Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 21. junija smo materi zemlji izročili truplo blage vzgledne France Šafarič iz Galušaka. Spolnila še je le 26 let. Bila je nekaj časa kandidatinja pri čč. Usmiljenih sestrah, pa zavolj bolezni se je vrnila domu. Ko se je čutila zdravo, je prišla k čč. sestram od sv. Križa v Konjice, tam se je prehladila, bolezen je hitro napredovala in jo spravila v grob. Po pokojni sestri žalujejo dobri stariši, ena bogoljubna sestra in vrstnice; g. župnik je pri odprtem grobu spregovoril besedo: stariše in sestro naj tolaži pobožno življenje pokojne France, vrstnice, mladenke naj posnemajo njen lep izgled. Mladenke dekliške zveze so ji na grobu zapele slovo: „Na grobu Marijinega otroka." N. p. v m.! Slonišekov dom na Slomu je kupil g. dr. Karlovšek v Celju. Sprememba posesti. Zbornični svetnik v Ljubljani g. Fran Hren je kupil od tovar-ničkega ravnatelja Sitzenfreia na Slezijskem posestvo „Werndorf" pri Vildonu z vinogradom v Šent Ilju nad Mariborom. Leskovec v Halozah. Umrl je v Les-kovcu v Halozah „Štajercev" pristaš trgovec in veleposestnik Baltazar Blodnik. Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Umrl je dne 20. junija Jožef Lederer, edini sin krčmarice vdove Ane Steinbauer. Nagla smrt. Pred par dnevi je v Rušah Mihael Moraus imel opraviti z rojem čebel. Pri tem delu je bil ob 11. uri dopoldne od čebele vpičen v bližini ušesa. Postal je po vsem obrazu črn in ob 2. uri popoldne je bil že mrtev. Vpičen je bil v veliko glavno žilo, kri je potegnila želo seboj, ko pa je prišlo želo v pljuča, pa se je zapičilo. Tako je moral umreti. Na Frankolovem so v pondeljek, dne 19. t. m. slovesno uložili temeljni kamen za novo šolsko stavbo. Ormoški dr. Delpin v škripcih. Dr. Delpin, odvetnik v Ormožu, sin slovenskega očeta, je velik Vsenemec. Kot tak je tudi z vsemi močmi delal na to, da se Vsenemcem ohrani glasilo „Ostdeutsche Rundschau", ki se je takoj izpočetka nahajalo v hudih denarnih zagatah. Da se mu zagotovi obstoj, je 16 delničarjev tega lista, med njimi tudi dr. Delpin, jamčilo tiskarni, v kateri se je tiskal, tiskarske stroške v znesku 150.000 K. List se ni mogel držati in je prenehal izhajati, dotični tiskarni pa je ostal dolžan še 44.699 kron. Sedaj je tiskarna za to svoto tožila onih 16 delničarjev, ki so za list jamčili. Tožen je seveda tudi dr. Delpin, ki se sedaj grozno jezi, da je šel na limanice svojemu prijatelju Wolfu, ki je bil izdajatelj in odgovorni urednik „Ostdeutsche Rundschau", ter podpisal jamstveno pogodbo. O izidu bodemo poročali. Ormož. Dolgo je že, kar ste dobili zadnje pismo iz Ormoža. In tukaj je sedaj zopet nekaj novega. Ormožki posilinemci zidajo peti razred k svoji mučilnici. To je grozno! Slovenci, zavedajte se! Ne bodite vedno v temi nezavednosti ! Zdaj pa še nekaj. Dne 30. junija bode volitev občinskih odbornikov. K tej vo-litvi pridite v velikem številu, da bo zmaga na naši strani! V Ormožu je 22. t. m. pri kopanju v Dravi utonil kleparski vajenec Ivan Paterčevič iz Marušovec. Sv. Jurij ob juž. žel. je doslej s svojo kmečko okolico tvoril eno občiuo. Tržani so vsled neenakih razmer z vasmi zahtevali svojo lastno občino. Štajerski deželni zbor je tej želji udovoljil v seji dne 29. dec. 1804 in letos dne 7. maja je cesar ta sklep uveljavil. Vol je nabodel na svoje rogove posestnika Matija Pogorele iz Sp. Dolič. Kupil je na sejmu pri Sv. Urhu par volov. Domov grede pa ga je eden vol zabodel v hrbet in ga močno ranil. Nesreča. V S v. F1 o r i j a n u pri Šoštanju je hlapec Franc Plaskan prišel z roko na cirkularno žago in si je roko skoro odžagal. Strašne smrti je umrl v Hrastniku v nedeljo, 18. t. m., 18 letni rudar Anton Platinošek, doma od Sv. Vida pri Grobelnem. O polnoči je po neprevidnosti s huntom vred padel v globoki rov in bil pri priči mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico v Trbovlje. Strela je ubila v radgonski okolici 14-letno hčerko gostilničarja M a r i č a. Strela je udarila v gostilno. — V pondeljek, dne 19. t. m. pa je strela ubila pred Sv. .Turjem ob juž. žel. mlado deklico, ki je med viharjem tekla čez cesto. Graščino Grmovje (Hofrain) pri Veliki Pirešici v celjskem sodnem okraju je kupil od grofinje Sermage g. Hans Je-schounig (Frvega). Celjske novice. Na željo Braslovčanov je „Celjski Sokol" preložil svoj izlet v Bras-lovče na 2. julija. — 28 gojencev tukajšne orgijarske šole je priredilo dne 26. t. m. svojemu učitelju dr. Peganu slovesno podoknico in sicer v zahvalo, ker na zavodu že sedem let v občinskem tajništvu in latinščini brez vsake odškodnine poučuje. Res, hvale vredno! — Mestni svet je sklenil, da ustanovi na dekliški meščanski šoli nemško dekliško nadaljevalno šolo. S poukom bodo pričeli že v prihodnjem letu. — V nedeljo popoldne je „Delavsko podporno društvo" svojim udom priredilo poučno predavanje pri Skalni kleti. Pri mnogoštevilni udeležbi raznih stanov je razpravljal znani socialdemokraški profesor dr. Lončar iz Ljubljane o razvitku delavskega vprašanja. Govoril je jako previdno, kako je sedanje socialno vprašanje nastalo, ne da bi še podal sredstev, kako bi se dalo rešiti. Vitanje. Tukajšnje fužine in tovarno za izdelovanje kos je opustil sedanji podjetnik. Četudi žid, je bil delavcem vendar naklonjen in pravičen. Sedaj najbrže odide tudi več delavskih družin, ki pa niso bile sreča za ta kraj, ker so se najbolj one udajale pro-testantizmu. Pred kratkim je njih verski vodja razdeljeval krivoverske knjižice. O njem in o lepih naukih ljubeznivega pastorja se bomo o priliki nekoliko več bavili. V Št. Andražu pri Velenju bo dne 2. julija, ako Bog da, prav veselo. Novoustanovljena šuštanjska narodna godba, ki si je vedela pridobiti v kratkem času splošno priznanje, bo polnoštevilna, 24 mož, sodelovala pri cerkveni slavnosti, ko se bo obhajala tukaj „lepa nedelja." Popoludne ob 3. uri bo priredila koncert v gostilni „pri Tonču". Na veselo svidenje! Brežiške novice. Naprošeni srno objaviti, da trgovec s knjigami, papirjem in galanterijskim blagom g. Ant. U m e k v Brežicah ni te obrti odpovedal, kakor je pomotoma v uradnem listu z dne 15. junija t. 1. razglašeno, temveč izvršuje isto prej kot slej v enaki meri. Državna podpora za brežiško glavarstvo. Znano je iz poročil iz deželnega in državnega zbora, kako veliko škodo so trpeli leta 1904 vsled toče in drugih uim posestniki po mnogih občinah brežiškega glavarstva. K temu je prišla še druga velika nezgoda: v občini Globoko se je moralo zapreti še le pred 20 leti pozidano šolsko poslopje in mora občina postaviti novo šolo, ker je zdaj brez vsakega šolskega poduka okoli 200 otrok. Gospod okrajni glavar je dobil od c. kr. na-mestnije v podporo prizadetim občinam, med katere se mora sprejeti tudi Globoko, državni znesek z 3000 kronami. Za dan 26. majnika t. 1 je sklical nekatere zaupnike iz celega glavarstva, katere je vprašal, kaj naj stori s tem zneskom. Zaupni možje so strmeli, kako je mogoče, da namestnija temu tako hudo prizadetemu okraju nakloni tako majhno podporo. Sklenili so, namestnijo zaprositi, naj kot podporo pošlje vsaj še 10.000 kron; vsaj je državni zbor dovolil ravno za ponesrečence leta 1904 jako obilno podporo. Ces. kr. okrajni glavar vabi zaupnike k novi seji ter javlja, da je namestnija vposlala novi znesek z 7300 kronami. Skupaj se bo toraj razdelilo 10.300 kron. No, vsaj nekaj! Gornje Trbovlje dobe vendar enkrat ivojo pošto. Slišimo pa, da hoče nek veljak dovino Južne\Štaje/sk; ravnokar izšel, krajevne kronik^ Dobiva s^ pri „Zvezni buje tuc se ogl^sT dovolj ooda filova g-J^P zV©K navod, kako je spraviti na to mesto neko Nemko, ki ne zna besedice slovenski. Pazite torej, da dobi do- mačinka-Slovenka, ki tudi prosi za to mesto, ta urad v roke. Topničarski polki še niso odšli na vaje v Krško, ker tam razgraja nalezljiva bolezen miliarija. Zgodovinska knjižnica. „ Zgodovinsko društvo za Sloven. Štajer" je ravnokar začelo izdajati še drugo objavo: „Zgodovinsko knjižnico." V majhnih zvezkih in v poljudni obliki, pa vendar znanstveno, želi podajati širjim slojem pouk o zgodovini sploh in posebej o južno-štajerski. Prvi oddelek bo obsegal pomožna znanstva: navod za spisovanje kronik, za ureditev arhivov, za predzgodovinske izkopipg, za narodopisno zbirko itdTDrugi oddelpk bo naval gosfjodarrtven«/, tretj^ pa^' zv&ze% ki je je spisavai ^Tstr/d^sta. ~ "" društvu'* in v (^ilur^j nalrfialk pa oskr-tisk^roa v Mariboru. Ako naročnikov ini kupcev, bodo naslednji zvezki izhajaJi--V^kratkih presledkih. Koliko se je lansko leto na Štajerskem pridelalo vina? Na Štajerskem se je lanskcrleto pridelalo 671.304 hI vina. V celi Avstriji pa 4,483.767 hI vina. Na Štajerskem torej več kot eno sedmino. Cerkvene stvari. Prem. knez in škof so se odpeljali včeraj, dne 28. f. m. v slovenj ebistriško de-kanijo delit sv. birmo. Duhovske vesti. Župnijo Sv. Lenart v Slov. gor. je dobil veleč. gosp. Jožef J a n-ž e k o v i č , kaplan pri Sv. Križu pri Slatini. Umeščen bo 1. julija v Mariboru, 2. julija pa pride na svojo faro, kjer ga bo dekanijski upravitelj, g. dr. Suhač, ljudstvu predstavil. Za češčenje presv. Srca Jezusovega se je ravno te dni dotiskala molitvica do presv. Srca, naslanjajoča se na obljube božjega Vzveli-čarja, ki jih je dal blaženi Marjeti Alakok. Na prvi strani je krasna podoba presv. Srca, na drugi, tretji in četrti strani pa je molitev. Tiskana je v velikosti molitvenikov. Naroča se v zavodu šolskih sester v Mariboru. Posamezni komad stane 2 vinarja razven poštnine; 50 komadov pa stane s poštnino vred 1 krono. Poročilo o delovanju družbe vednega češčenja za lavantinsko škofijo. Ta družba je obhajala dne 12. junija t. 1. z otvoritvijo letošnje razstave že svojo triindvajsetletnico. Njen namen je pospeševati češčenje presv. Rešnjega Telesa ter uboge cerkve oskrbovati s potrebno cerkveno obleko in opravo. Ta namen doseči, se je družba letos posebno trudila. Dokaz temu je bila bogata razstava cerkvene obleke, katero so izdelale blage gospe in gospodične s sodelovanjem čč. šolskih sester. Društveniki in dobrotniki so darovali v pretečenem letu za družbo 6406 K 93 v. Visokorodne gospe grofica Marija Nngent-Palavicini in baronica Marija Warsberg ste darovali dve krasni popolni mašni obleki oziroma tri dragocene, prazniške stole. Veliko so izdelale tudi društve-nice novoustanovljene Marijine družbe učiteljic. Vsem blagim dobrotnikom bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala. V društveni matici je zdaj vpisanih 23.120 udov. Zadnje leto jih je pristopilo 627. — V pretečenem letu se je posebno povspešilo češčenje presv. Rešnjega Telesa, ko se je uvedla po naroČilu prevzvišenega nadpastirja po župnijah lavantinske škofije večnamolitev. Božji Vzveličar bode to delo gotovo bogato poplačal s svojim obilnim blagoslovom. V spomin na vpeljavo večne molitve je družba vednega češčenja dala napraviti lepo podobo zadnje večerje velikega umetnika Leonarda da Vinci, ki se bo razposlala z letnim poročilom po lavantinski škofiji. Vitanje. Na praznik sv. Rešnjega Telesa se je lepa procesija vila po dolgi poti skoro skozi celi trg in vas. Pot in tudi postaje za sv. evangelije so bile primerno ozaljšane. Ker se pa Vitanje hoče prištevati med večje kraje in tudi preslavnoznani občinski odbor povzdiguje glavo precej visoko, bi bilo primerno in vzpodbudno, da bi se procesije zgledno udeležil tudi kakšen znamenitejši občinski odbornik. Pri drugih znamenitejših prilikah bi bili in so radi vselej častno udeleženi. Seveda je neizogibno potreba, da se procesije vsak udeleži spodobno kot veren kristjan. Ali v tem grmu tiči zajec? Žal, da so iz neke boljše hiše, katere člani so ugledni in tudi nekaj spoštovanja vredni, skozi okno na mimo idočo procesijo gledale pokrite moške glave celo s Hvalicami v ustah. Zelo pa so povzdigovali •aznik in slovesnost trški strelci. Že prejšnje popoldne in na praznik celi dan so streljali, kakor da bi bili v rusko japonski vojski. Od iamegj. gromenja se je podrl visok stolp starega'' gradu ter sta počili dve hiši: graščina in šulferanjska šola. Vrli strelci po končanem delovanju niso popivali, ne razsajali, ne se kregali in ne pretepali, ampak kakor pametni mladeniči so se nekoliko poveselili, potem pa šli mirno k zaslužnemu počitku. Mladeniči drugih občin, vidite in slišite? Društvena poročila. Velika narodna veselica v Mariboru. Dne 2. julija ob 3. uri popoldne se prične v Mariboru v vseh prostorih Narodnega doma velika narodna veselica. Vse, kar je slovenskega v Mariboru in okolici, bo ta dan v Narodnem domu. Trdno pa upamo, da bo tudi iz bolj oddaljenih krajev udeležba obilna. V vrtu se že vzdiguje diven cvetlični paviljon; pevski oder je postavljen; vinsko razstavišče je dogotovljeno ; imejitelja kašperl - gledališča in različnih nestvorov, odposlana od cirkusa Bar-num in Bajlej, sta dospela že v Maribor; v podzemeljskih prostorih je nastal naenkrat krasen gozd, v kojega senci se bo točila rujna vinska kapljica; kos Postojnske jame se je prenesel po umetnikih v naš Narodni dom; odposlanci češkega naroda bodo odprli posebno pivotočarno; iz vseh krajev slovenske domovine so dospeli narodni trgovci semkaj, da si postavijo reklamne šotore; skratka, dne 2. julija bo v Narodnem domu v Mariboru tako živahno, pisano in veselo življenje, da bo vsakemu do smrti žal, če se te veselice ne udeleži. Zato pa, Slovenci, dne 2. julija na svidenje v Mariboru! Slovenski vseučilišniki iz Gradca. Odposlanci vseh treh slovenskih vseučiliščnih društev „Zarja", „Tabor" in „Triglav" se bodo udeležili dne 2. julija velike narodne veselice v Mariboru. Mariborski in okoliški Slovenci. V nedeljo, dne 9. julija t. 1. prirede mariborski in okoliški Slovenci izlet v Št. Ilj v gostilno g. Fr. Celcerja. Vabimo in prosimo Vas najuljudneje, da se istotako pridružite izletnikom! Osobito pa prosimo, da se odzovejo pevci polnoštevilno našemu vabilu! Namen izletu ni le razveseljevanje, temveč mi hočemo videti kraj, kjer bijejo najvrlejši sinovi naroda slovenskega za svoj in vsega Slovenstva obstanek najkrutejši boj z najpodlejšim in najnevarnejšim sovražnikom Slovanstva, in Slovenstva posebej! Na šentiljskih tleh se hočemo učiti ljubiti slovensko domovino! Toraj na svidenje v Št. Ilju 9. julija! Živijo! Pripravljalni odbor. „Celjsko pevsko društvo" priredi v sredo, dne 28. t. m. skupen izlet v Zagreb in uprizori tam ob 8. uri zvečer velik koncert v prid „Družbi sv. Cirila in Metoda". Mešan zbor šteje 70 oseb. Poročilo rednega občnega zbora „Podpornega društva organistov", kateri se je vršil dne 8. junija t. 1. v Celju. Na zgoraj omenjeni dan vršil se je občni zbor „Podpornega društva organistov". Udeležba ni bila obilna, vendar pa je bilo navzočih potrebno število udov, da se je lahko zborovalo. Razven Štajercev so bili zastopani organisti tudi iz Koroškoga, Hrvaškega in celo iz Oger-skega (Cakovec), kar nas je posebno razveselilo. Le iz Kranjskega ni bilo nobenega! Začel se je občni zbor s slovesno sv. mašo, katero je služil v župni cerkvi g. dr. Somrek, Petje je preskrbel gosp. K. Bervar, vodja orgljarske šole v Celju. Pela se je Gruberjeva jubilejna maša. Nad vse pa nas je iznenadil koncem maše veličastni Hallerjev Tu es Petrus za možki zbor. Takoj po maši se je pričelo zborovanje. Ker je bil prejšnji predsednik zadržan, je zborovanje otvoril g. Bervar. Pozdravil je navzoče in prešel k dnevnem redu. Tajnik Fr. Klančnik je poročal, da je društvo imelo pre-tečeno leto 59 udov. Izstop je naznanil eden ud. Odbor je imel dve seji. Društvo je založilo zvezke „Tantum ergo", katere je društvu poklonil g. Bervar. Te so sedaj društvena last. Dobijo se še pri „Podpornem društvu org." po 70 v izvod. Društvo je posredovalo svojim udom v zadevi služb z uspehom v dveh slučajih. Tudi je društvo vstopilo v e. kr. poštni čekovni račun. S tem bo udom olajšano vplačevanje. Blagajnik Jakob Škrabar poroča, da ima društvo v gotovini 734 K 41 v. Veliko več bi lahko bilo, ko bi vsi udje redno plačevali in ne ostali dolžni. Društvu je na novo pristopilo 11 udov. Nato se je volil novi odbor. Izvoljeni so bili sledeči gg.: Karel Bervar, mestni organist in vodja orgljarske šole v Celju, predsednik; Ivan Ocvirk, org. pri Sv. Juriju ob juž. žel., namestnik; Jakob Škrabar, org. v Grižah, blagajnik; Franc Klančnik, org. v Šmartnem na Paki, tajnik; Valentin Raztočnik, org. v Moziiju, namestnik; Josip Remic, org. v Šoštanju, Franc Jarh, org. v Petrovčah, Dragotin Zelič, org. v Šmarjah pri Jelšah, odborniki; Anton Čobal, org. v Št. Andražu pri Velenjem, Florijan Veniušek, org. na Rečici, Jakob Kurnik, org. pri Sv. Lenartu v Slov. gor., namestniki; Leopold Kunst, org. na Polzeli in Josip Pichler, org. v Konjicah, pregledovalca računov. Nato se je novoizvoljeni predsednik zahvalil vsem navzočim, da so se potrudili in udeležili tega občnega zbora, dasi-ravno so imeli nekateri daljno pot n. pr. iz Pliberka (Koroško) in celo iz Cakoveca na Ogerskem. To je veselo znamenje in to nam naj služi v spodbudo. Ako bomo vsi tako raynali, potem bode to društvo gotovo lepo uspevalo. Toraj dragi tovariši, kateri še niste pristopili k „Podpornemu društvu organistov", kličemo Vam: Ne odlašajte! Nova kmetijska podružnica se je vstanovila 22. junija na Vidmu. Njen delokrog obsega župnije Videm, Reihenburg, Zdole, Sromlje in Artiče. V predsednika je izvoljen g. Jakob D o 1 š e k , c. kr. major v pokoju. Zraven njega so v odboru še štirje gospodje iz Vidma in po eden iz Rajhenburga, iz Zdol, iz Sromelj in iz Artič. V imenu kmetijske družbe v Gradcu je bil navzoč g. Jelovšek, deželni potovalni učitelelj za živinorejstvo. Z lepimi besedami je navduševal g. Jelovšek v obilnem številu zbrane posestnike, naj se združijo, ker le z združenimi močmi morejo doseči zboljšanje svojega stanu. Novovstanovlje-neinu društvu želimo najboljše vspehe. Skupen izlet so priredila katol. slov. akademična društva dne 13. junija t. 1. v Korneuburg pri Dunaju. Udeležila se ga je „Danica" skoro polnoštevilno, bratsko društvo „Zarja" iz Gradca po 4 zastopnikih in društvo „Hrvatska". Izlet se je vsestransko izborno obnesel. Navdušena slovenska pesem, ki seje razlegala po nemškem mestu, je sicer vznemirila „korneuburške pilharje", ki so menda v strahu, da ne bi slovenska pesem vzela Korneuburgu nemškega značaja, izkušali vpri-zoriti malo demonstracijo, a to izletnikom ni posebno kazilo veselja, saj je bil to prvi pot, da so si Člani vseh treh društev segli v roke. Iz drugih krajev. Norvežka dežela, kjer so odstavili kralja švedskega je gorata. Meri 319.797 kvadratnih kilometrov in ima tri četrtine neplodne zemlje. Kar je dobre zemlje, jo po štirih petinah pokrivajo gozdovi. Ostajajo torej le še 4 odstotki površine za poljedelstvo. (V švedski je nasprotno, 12 na Danskem celo 76 odstotkov ugodnega zemljišča za poljedelstvo). Zato je tudi Norvežka j ako redko obljudena. Leta 1897. so našteli samo 2,110.000 prebivalcev, dočim jih je leta 1898. imela Švedska 5,062.918. Prebivalstvo se peča bolj z živinorejo, nego li s poljedelstvom. Živinoreja je sedaj glavni proizvod kmetijstva. Z ribištvom na morju se obmorsko prebivalstvo sedaj ne peča več tako intenzivno, kakor v prejšnjih časih. Tudi z rudarstvom se bavi velik del prebivalstva. V poslednjih desetletjih se je pa zelo razvila trgovina, zlasti pomorska. V obrtih Norvežani niso še znatno napredovali, vendar se je v poslednjem času tudi ista dvignila. Kar se tiče dušnega napredka, ne zaostajajo Norvežani za Švedi in Danci. V Kristijaniji imajo Norvežani vseučilišče, ki vživa izvrsten glas; in tudi srednjih šol imajo dovolj. Dežela je v šolskem letu 1899—1900 imela 14 državnih, 42 občinskih in 28 privatnih srednjih šol. Nižij ali ljudskih šol je bilo v deželi nad 8000. Tudi na slovstvenem polju se zamorejo Norvežani ponašati z znamenitimi deli. Pri podatkih iz leta 1899. sestoji vojna sila Norvežke iz 19.700 mož pehote in 20.000 deželne brambe; norvežka mornarica pa šteje 51 ladij. Med temi je 8 križark z 221 topovi in 6000 možmi. Švedska je imela po ravno omenjenih podatkih leta 1897. armado 27.455 mož pehote in 5269 mož konjenistva, 4100 mož topništva, skupno vseh čet 38.976 s 186 poljskimi topovi. Razun teh je še 233.000 reservistov in 180.000 mož črne vojske. Flota je leta 1896. štela 64 ladij s 300 topovi, med temi 16 oklopnih ladij, s 5000 mož posadke. Gospodarske stvari. Mlekarski tečaj. Na učnem zavodu za mlekarstvo v Kleinhof Tapian na Pruskem se bo vršil od 7. avgusta do 2. septembra t. 1. mlekarski tečaj. Na tem zavodu pride vsaki dan mleko 1600 krav v predelovanje. V bližini je tudi velika c. kr. žrebčarna, katero si lahko udeleženci ogledajo. Šolnina za tečaj znaša 50 mark, (60 K). Društvena naznanila. Iz Ptuja. Vabilo. Učit. društvo za ptujski okraj priredi v četrtek, dne 6. julija t. 1. izlet v Vurberk s sledečim vzporedom: I. Zborovanje ob pol 11. uri dop. v tamošnji šoli, a) Zapisnik, b) Društveno poročilo. c) Volitev delegatov za „Zavezo" in „Lehrer-bund", č) Ogledovanje gradu, d) Nekoliko o vurberški kroniki. Podavatelj g. Ziher. e) Učiteljev boljša bodočnost v doglednem času, migljaji. O tej točki govori velik prijatelj učiteljstva. f) Slučajnosti. II. Skupni obed 1 K 20 h ob 1. uri popoldne. III. Prosta zabava, petje, godba. Kdor se želi udeležiti obeda, naj blagovoli naznaniti šol. vodstvu v Vurberku vsaj do 5. julija t. 1. Spoštovane tovarišice, cenjeni tovariši! Učit. društvo je ogledalo v okraju delujočega učiteljstva, torej kolikor mogoče vsi na noge. Naša čast in stanovska dolžnost zahtevate to I Na veselo svidenje v Vurberku! P. n. podporne in redne člane in druge šolske prija-telje na ta izlet uljudno vabi J. Kopič, t. č. preds. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko priredi v nedeljo, dne 2. julija t. 1. ob pni 4. uri popoldne čebelarski shod pri Sv. Urbanu poleg Ptuja v gostilni g. Čolnarja. Društveni potovalni učitelj g. Juraučič bo predaval o čebeloreji ter svoje nauke praktično razkazoval pri Čolnarjevem čebelnjaku. Čebelarji se vabijo k številni udeležbi. Kmetijsko društvo na Stari cesti priredi v nedeljo, dne 2. julija popoludne po 5. uri v Vrablovi gostilni na Kamenščaku veselico s petjem mešanih in moških zborov, deklamacij in gledališko igro „Oreh". — Prijatelji posetite nas v obilnem številu! Bralno društvo v Cezanjevcih priredi v nedelo, dne 9. julija v gostilni g. Iv. Slaviča na Kamenščaku tombolo. Začetek ob 4. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi odbor. Mofika in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico priredita dne 9. julija slavnpst (koncert) s petjem, tamburanjem, deklamacijami itd. Cisti dobiček je namenjen družbi. Književno poročilo. „Prijatelj otroški, Veselje angeljsko, Kindesherz himmelsvvarts", zelo priljubljene knjižice za šolsko mladino, naj se še samo do 10 julija t. 1. naročajo pri dr. Jos. Somreku, katehetu v Celju. Ker nastopi po 10. juliju daljše potovanje, se bodo omenjene knjižice dobivale samo v prodajalnici kat. tiskovnega društva v Ljubljani, v Cirilovi tiskarni v Mariboru in v Zvezini trgovini v Celju. „Prijatelj otroški" stane potem: oblika A 16 v, oblika B 34 v, oblika C 86 v. Partitura „Veselje angelsko" stane s poštnino vred 56 v. Za katol. del. društvo v Puščavi je daroval č. g. župnik Gašper Zrnko 7 K. Hvala! Listnica uredni&tva i Poljčane: Dne 2. julija je velika slavnost v Mariboru in za ta dan vas vabimo na našo veselico 1 Pozdrave. — Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na Vaše vprašanje izvemo : Ribljenje v potokih „Slepnica" in „Prezih" s pritoki vred, župnije Sv. Lovrenc nad Mariborom je stara, vpisana pravica gg. županov (za Slepnico) in župnikov (za Prezih) trga Sv. Lovrenc nad Mariborom, ki to pravico tudi izvršujejo. — G. K o v a č i 6, Dobrava : Ne, dosedaj je izšel še samo en zvezek knjižnice „Pod lipo", — Planinska vas: Začetek nam ni prav razumljiv in ne vemo kaj mislite! Ali se naslednje, kako se ga je nasrkal, da dokazati? Ali je znan kot pijanec? Pozdravljeni. Loterijske številke. Line 24. junija: 66, 3, 46, 56, 37. Trst 10. junija: 8, 9, 19, 28, 64. Tržstie cene v Mariboru od 17. junija do 24. junija 1905. Živila 100 kg od <5Lo K h K | h Pšenica ..... 17 _ 17 80 rž....... 14 — 14 80 13 (¡0 14 40 16 _ 16 80 17 60 18 40 21 — 22 50 18 — 18 80 4 80 5 40 3 80 4 20 1 kg —, 20 — 28 grah...... — 40 —- 48 leča...... — 36 — 64 — 9 — 10 sir...... — 36 — 40 surovo maslo 1 50 1 54 2 — 2 40 1 48 1 52 zelje, kislo .... — — — — repa, kisla .... — — — — 1 lit. — 18 — 20 smetana, sladka — 40 — 56 „ kisla . . . — 60 — 72 zelje...... 100 glav _ | _ _ _ jajce ...... l kom. 6 — — Vabilo na ♦»I-» izvanredni občni zbor Okrajne posojilnice v Ljutomera, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. julija t. L. ob 8. uri dopoldne v Fran Josipovi Soli v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Volitev načelstva, nadzorstva in eenilne komisije. 3. Razni predlogi. — Ako bi ta občni zbor no bil sklepčen, bo se vršil v nedeljo, dne 16. julija t. 1. ob S. uri dopoldan v istih prostorih in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri bo v smislu § 85 odst. 2. društvenih pravil veljavno sklepal tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. 461 1—1 m.vnu iiitvzuvjiu zauiuzuj&ov. Okrajna posojilnica v Ljutomeru, dne 25. junija 1905. Naeelstvo. m m Upi) priporoča P tiskarna sv. Cirilu v Mariboru. Josip Volčič, mizar Maribor Šmiderjeva ulica štev. 3, Maribor se priporoča častitemu občinstvu v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del, kakor pohištvo v vsakem sloju od najfinejšega do najpriprostejšega izdeljka, kuhinjsko opravo, opravo za prodajalne in pisarne, vsakovrstno delo za stavbo in vsa v to stroko 391 10—6 spadajoča popravila. Demo tri j Ctlumac, kotlarski mojster Käser» 13, maribor Kasen« 13. priporoča svojo veliko zalogo kotlov, n naj bol j šili ^^ čistobakrenih brizgalnic itd. 301 10—9 Prevzame tudi popravila, katera izvrši točno in po ceni. Filialka v Celju: Gračka ulica štev. 28- Zamenja se 5 davka prostih najemninskih hiš v Mariboru, ki imajo skupaj vrednost 200.000 K, z lepim gozdom, na katerem ni nič dolga. Ponudbe stavbinskemu mojstru Francu Der-vušek v Mariboru. 412 4 Iz j ara. Izjavim, da župan pri Sv. Jerneju ni ogoljufal okrajnega ubož-nega sveta za 8 K, da je to laž, pripoznam in obžalujem svojo zmoto, da sem to govorico jaz med ljudi raztrosil. Zato prosim župana za odpuščanje. 456 1—1 Licenca, 26. jun. 1905. V. Stermšek. O - T " O Krasne krajevne razglednice lično in tino izdelane priporoča tiskarna sv. Cirila Vsaka beseda i stane 2 v. Nfjmanj» objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda atañe a vin. Vsaka besed« i stane 2 V. Večkr. objav» pe dogovora. || TI inserati se samo proti predplačila sprejemajo; pri vprašanjih n» opravnižtva se mor* znamka 7.* odgovor pridejati. Proda se. Nova hiša švicarskega sloga, 10 let prosta davka, s 4 sobami, 2 kuhinjami, kletjo, prijaznim rožnim vrtom in vrtom za sočivje, primerna posebno za gospode penzjjoniste, se po nizki ceni proda v Studencih pri Mariboru št. 186. 439 3-3 Novozidana hiša, deset let davka prosta v Novi vesi pri Mariboru, z dvemi stanovali, gospodarskim poslopjem, kuhinjo za pranje, kletjo, vrtom, vodnjakom, svinjskim hit vom se proda iz proste roke po zelo nizki ceni. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 460 3-2 Mala, novozidana hiša, v bližini južnega kolodvora, obstoječa iz 3 sob in 2 kuhinj, čez pol orala zemljišča ter vse, kar h gospodarstvu spada, se proda za 3200 gld., 1200 gld. ima posojilnica dobiti. Naslov pri upravništvu lista. 457 2—1 Lepo posestvo, obstoječe iz gospodarskega poslopja s 4 sobami, lepega vrta, lepih brajd in '/■» j°ha njiv, 10 minut od Maribora ob velikem potu v najboljšem stanju, se po ceni proda. Natančneje pri Miha Črnčič v Mariboru, Urbanigasse št. 11. 453 3—1 mmwmmm®® V najem se da. Dober zaslužek! Na račan se da gostilna, kjer se vino in žganje toči in bi najbolj ugajalo za kakšnega krojača ali čev^arja. Najmanj 200 K je treba kavcije položiti. Več se izve pod naslovom: Dober zaslužek št. 160, poste restante Šoštanj. Štajersko. 421 2—2 Dobroidoča gostilna v Rajhen-burgu, z vsemi pripravami kakor tudi z gospodarskim poslopjem, se da takoj v najem oziroma na račun. Zraven tega se še dobi dobro obdelano polje. Ta gostilna stoji na najbolj primernem prostoru celega trga, zlasti ker se tik hiše nahaja živinsko sejmišče, kojih je 6 v letu. Odda se radi preselitve. Kdor reflektira, naj takoj vpraša ali si ogleda pri lastniku Avgust Senica v Rajhenburgu. 454 2—1 Proste službe» Kovaški pomočnik se išče, kateri zna konje podkovati, tisti se ako hoče konje naučiti rezati, (kostriren) lansko leto se je v mojem dvorišču 430 konjem rezalo. Plača po zaslngi 5—7 K na teben, hrana in stan. Kteri hoče iti naj se oglasi pri A. Zupančič, kursehmid, Bosna, Krupa, Bosna. 320 4—3 Sprejme se v trgovino z mešanim blagom J. Polanc-a v Petrovčah učenec poštenih starišev, dobro šolsko izobrazbo ter vešč slovenskega in nemškega jezika. 444 2—2 Za službo cerkvenika se priporoča velečastitim cerkvenim predstojništvom na kako dekanijsko ali mestno župnijo oženjon mož, 35 let star brevz družine, z dolgoletnim spričevalom. Žena je perica in šivilja. Zna dobro tudi cerkveno platneno obleko delati. Oba zmožna slovenskega in nemškega jezika. Naslov pri upravništvu. 436 3-3 Mlinarskega učenca sprejme v učenje na 3 leta Jakob Zadravec, lastnik paromlina v Središču. Učenac dobiva razmerju učne dobe primerno mesečno plačo. 462 1—1 , Hlapec za konja se išče. Tisti, ki je bil pri dragonskem polku, ima prednost. Plača po dogovoru. Dr. Ceh v Gornji Sv. Kungoti pri Mariboru. 458 1—l Mlad kontorist, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi svojo sedanjo službo premeniti v kako večjo trgovsko pisarno. Ponudbe se pošljejo pod „Kontorist" upravništvu lista. 459 1—1 Več izurjenih pomočnihov sprejmem takoj v trajno delo ter par učencev v pouk. Ivan Intihar, kolarska tvornica na Igu pri Ljubljani. 460 1-1 HftmiM«« Hazino. Posestniki pozor! Kedor v tem kraju svoja poslopja, pohištva in cele druge premičnosti pri Banki Slaviji zavarovati želi, se nai pri zastopniku Slavij« Franc Golčerju v Cadramu oglasi. 435 4—3 VII. natis (za-se vezane) se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Cena: v platno vezano H. 1*50, 8 pošto vred Ki 1'00. Ta knjižica se posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem iu pevkam. Konjak iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9-60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 1 K 5-60. 85 48—19 BENEDIKT HERTL, posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica. B. Talento, prodajalna drv in premoga Maribor, Nleliingerstrasse 12 se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berdajs' Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova ulica in v hočki mlekarni Sammerlingova ulica. 62 26 -11 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ F. P, Vidic & Komp Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljudno množino zarezane strešne opeke, "Koroški model" (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. «t Tt> vrste glreinlUl mo imtnilvvaiil v «Meh Kulturnih državah. O Lastniki patentov: F. S*. Vidle A* liamp. In Jonlp Mnr/.oltt. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. IMSE* Sprejmejo se zastopniki. 33H '20—9 Takojšnja in najzaneslivejša postrežba. pozori Novourejen narodni fotografski zavod Pogorl tvrciUe Matija Folak t Ljutomeru se vljudno priporoča stavnemu občinstvu v trgu in na deželi v izdelovanje fotografičnih slik, osel) v poljubni najmanjši do naravne velikosti. potem skupin, pokrajin, predmetov itd. Fotografiranje sknpin od najmanjše do največje velikosti, na kar osobito opozarjam različna slavna društva itd. 451 3—2 Cene so točnemu in dobremu delu primerno nizke. Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! 440 52-2 Pozor! Citaj | Slabemu moč- Pakražke kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in 7. najboljšim uspehom ter «ta si odprla pot na vse strani sveta. Pa.2r&Ake kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu Stv. 100, Slavanija. — Denar se pošilja ) naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducat») 8 K «O v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekieaičic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne ra/tpošil.ta. Slavonska zel: Se rabi z v prav sijajnim m najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter ( deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se n aro tuje na-ravnost od mene pod naslovom: P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. i Vidmaric kaže kmetom moč" Pakraških kapljic" in ,Slavonske zeli". , -v e m ti i» a ( m ("S ( Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene r&njie. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, m Vinorejci kupujte škropilnice za trte Natrium thiosulfat, nadalje reapenspapir Phenolphatelein za spoznavanje pravega j časa, kdaj naj se meša apno z modro galico in drugimi kemikalijami, i kakor tudi za rast in vzdrževanje zdrave živine redilni prašek za j prešiče a 40 h, holaiulski živinski redilni prašek k 60 h, za rogato živino in konje, če nimajo teka, posebno priporočljiv je za okrepljenje kosti Fluld ši 2 K, za okrepljenje po mukah pri otrpljenju, zaviralno olje k 60 h, v obrambo konj in krav proti nadležnemu zaviranju, kakor tudi zelišča in praške, kakor tudi encijan, ajbež, sladke koreuice, kolmež itd., kakor tudi 80°/o jesihov cvet k kg. 1-20 K, za izdelovanje dobrega iu okusnega jesiha, pri Karolu W if, drožeru „pri orlu" 441 10—2 odlikovan z mnogimi zlatimi svetinjami V Mariboru Gosposke ulice 17, nasproti poštnih ulic. mm \ Štefan Kaufman, trgovec v Radgoni priporoča najboljše kose, srpe in $to©0!£>€° lepenko. Razne poljedelske stroje posebno pa perouospora-brizgalnice. ! Gumi za cepljenje ! Kose, srpi in najboljši brusni kamni. Mreže iz trnjeve žice za ograje. Železno pohištvo in stoli ter mize za vrtove. Cenik poljedelskih strojev je iz6el. 811 11 Izdajatelj in titožnik „Katol. tiak. društvo". 0